ZS9. Stalita.
Pw»l1wl trulio v tfrfavi SNS.
I umnu, i tortk M. fanta mi.
III. Mi
Izhaja vsak iaa popoldne. ixv*nn»a! nedelje ta »ra&nlk*. Morati: Prostor 1 mi m X «54 mm za navadne ln male oglase 80 vin., uradne razglase 120 K, «a poslano ln reklame 2 K. — Pri naročila
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Dpr-valstvo nS!o?. Naroda11 In „Narodna Tiskarna" Rnafloea ulica si. 5, pritlično. — Telefon št 90.
u Slo t enaki Narod" velja v LJaalfaat in po posti s
v Jugoslaviji i
celoletno naprej plačan • K 120 — polletno... f ... M 60 — 3 mesečno. • ••«•„ 30*— 1     . .......10-
celoletno   ...... K 140'-—
polletno . , 3 mesečno .
70'~ 35'— 12 —
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  Vedno MBT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo
. Naroda" Kaaflova alloe st 3, L Telefon stav. 34.
Dopise spre|ema le podpisane ln zadostno
Rokopisov no vrača.
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
Dr. Vladimir Ravnlhar:
Krediti,
Beograd je pričel resno misliti na ureditev valutnega vprašanja. Zdi se pa. da hoče zamudo prejšnega iinanč-<ega ministra doteči s prenagljenimi oraki. Brez dvoma je rešitev tega .prašanja najbolj pereča a tudi najtežavnejša in ne j bolj kočljiva. Prav zaradi tega stvari ne gre prelomiti na kolenu ,ampak jo ie treba vestno in z czirom na vse morebitne posledice pretehtati. Soglasno mnenje ie danes pač to, da je avstro-ogrsko krono čimprej izmenjati al pari za novo državno noto. S tem stoprav preprečimo inflacijo popirnes:a denarja iste ali sfično oblike, odloČimo definitivno svoja denarna sredstva od onih sosednih držav, ter jim s tem vže določimo kurs, ugodnejši od onega pri naših sosedih. Kakor se to vže danes kaže napram nemško-avstrijski kroni in kakor se je bilo pokazalo pri češko-slovaški kroni takoj ob prvem poskusu ureditve valutnega vprašanja.
ludi druge države imajo valutne težave, celo bogata Francija, da ne govorimo o Italiji. V naši državi postaja problem kompliciran vsled obstoja bančnega dinarja, kojega vrednost skuša banka naravno da vzdržati na njegovi višini, mu celo dati višjo vrednost, nego jo dejanski ima, Beograd io pa v tem podpira. Večina naj se prilagodi manjšini. Preje bi človek pričakoval obratno. Pravično pa bi bilo, da se s strani edinstvene države ne favorizira ne dinarja ne krone, ampak naravn razvoj njunega medsebojnega razmerja pospešuje povsem nepristranski in objektivno. Povsem soglašam z izraženim mnenjem, da je temu naravnemu razvoju pustiti časa. Počaka jmo ratifikacije vseh mirovnih pogodb, odprimo meje, sklenimo trgovske pogodbe, posvetimo se intenzivnemu gospodarskemu delu, da pridemo glede produkcije čimprej do relativno normalnih razmer — potem stoprav se pokaže, ie H obstoja še kaka razlika med bančnim dinarjem ter za krono zamenjano novčanico, je li prednjači kupna vrednost drugega pred drugim in kaj pravi mednarodni trg.
V tej dobi pa bo zavisno od nas samih, kakšno vrednost priborimo naši kroni, oziroma zanjo zamenjani kreditni listini. Od našega dela, od naše produktivnosti, od naše marljivosti in štedljivosti, predvsem pa od vrejeno-sti v notranjosti naše države. Tam zunaj si dobro ogledajo našega trgovca, ki bode za dobavljeno blago zahteval kredita in prašali bodo, odkod si doma, so li razmere tvoje dežele take, da jim smemo zaupati? S kratka, naša država si mora pridobiti: kredit, vero v njeno solidno zgradbo, zaupanje v neokrnjeni razvoj njene gospodarske sile, spoštovanje njenega razmaha v kulturnem pogledu. Poizkušati moramo postati enakovredni narodom starega Imena, preizkušenim v svetovni povestnici. Izkazati se moramo vredne prijateljstva in zveze z državami,  ki so si po pravkar prestani
LISTEK.
siista kri.
»Najjači talenat s ovu i s onu stranu«, »prvi srpski pripovedač« — Borisav S tanko vić, je n prvim, sasvim prvim redovima ne samo onih. koji danas pišu, no i svih onih, koji su do danas pisali na srpskom jeziku.« Dr. Milan Ogrizović piše v predgovoru k hrvatski izdaji »Nečiste krvi«: j Hrvati će u »Nečistoj krvi« upoznati najbolje djelo najjačeg srpskog pisca. Mi (Hrvati) imamo i romana i novela (da o drami i ne govorim) daleko bolje koncipiranih i umjetničkije izgradjenih, ali — uočivši strogo stvaralačka stranu — dublje i jače stvari od »Nečiste krvi: nemam o.«
Kdo bi ne postal radoveden na Borisava Stankovića. ko sliši vse to? Še nikdar nisi čital ničesar nje-fpvfifa. niti ne yeš, da živi, a eyo:
svetovni komlaraciji nadele nalogo, da ustvarijo med narodi trajen mir in prijateljsko sožitje.
Naša država mora veljati za pravno državo. Vsakdo v tej državi naj najde svojo oravico pred zakonom, tudi tujec, čim prestopi naše državne meje, kaj li lastni državljani, pa bodijo te ali one narodnosti, tega ali onega vcroizpovedanja. Pred zakonom ne sme biti državljanov prvega in drugega reda. Vsaka sila, ki bi jo dekli? zakonu ali pravnemu čutu prebivalstva, se maščuje, je dvorezen nož, pa je tudi sposobna, da omaja pravne temelje države same, ker demoralizuje nje državliane. Niti videza si ne smemo dati, da pustimo polijevati zakone ali da si tuintam dovolimo udariti mimo njih; ne delajmo za boljševizem propagande od zgoraj. Na drugi strani pa moramo ohraniti zakonu ves njemu dolžni respekt, brezobzirno in brez protekcije.
Da mora naša država biti ustavno vladana, je samoposebi umevno, saj bi sicer ne imela eksistenčne pravice. Velika neprilika je. da nimamo še enotne ustave, vseh nas *krb mora biti, da jo dobimo čimprej. Danes si na ozemlju naše države več ustav svoji oravico do samosvojega življenja. Nobena izmed teh ni priznana za celotno ujedinjeno državo. Nevzdržno stanje. Posledica je, da pridejo dostikrat mej seboj v konflikt in pa da moramo marsikatero ustavno prašanje rešiti per analogiam. ugibajoč rationem legi s fe-rendae.Od slučaja do slučaja se ustvar ja neko zasilno pravo, ki ie sicer prae-ter legem latam, toda država mora živeti . . . Tudi v tem oziru veliai pravilo, da ni žaliti pravnega čuta in kršiti po nepotrebnem pridobljenih pravic, vselej pa, da morajo vlade vsako tako zasilno odredbo o prvi priliki sanirati ustavnim potom. Ceterum cen-seo, ne odlašaimo s konstituanto.
Čim smo dali državi pravni temelj, morajo v njej vladati urejene razmere. Brezhibno mora funkcionirati ves državni aparat, od občine pa gori do ministrstva. 1 rdno izgrajena organizacija mora skrbeti za ekspeditivno delo. Javni funkcionarji morajo, disciplinirani in ne da bi bili preobremenjeni, temeliito in brez zavlačevanja rešiti svoje nosle. Zavedati se morajo, da so v službi celote, sami del te celote in da ie tudi najmanjši sodelavec važno kolesce v komplicirani državni uri.
Vsako nasilno rešitev kake četudi upravičene zahteve moramo kot ugledu države kvarno a limine odklanjati. V državi, ki naj se prezentira za polno-nravno državo, ni mesta za prekucije. Vsak tak poizkus je sunek proti srcu države. Igra s štrajki ie vže naravnost frivolna. Ne bodo več učinkovali, sami se bodo diskreditirali. Simpatije širšega občinstva — značilno je to — se odvračajo ^ od stavk. Seveda so elementi, ki hočejo anarhijo,   ki hočejo škodovati državi.
da bi potem v splošnem metežu spustili na svobodo svoje najnižje instinkte. Kot agents provocateurs se pomešajo med dobre ljudi in ti iim nasedejo, ne da bi se zavedali, da onim ni za zmago kake pravične stvari, ampak da so jim nemiri in neredi samosvoj namen. Za ljudi te vrste ni noben zakon prestrog in vlada bi ne zaslužila tega imena, ki bi na tleh države trpela subverzivnih elementov.
Ne rečem, so še vzroki nezadovoljnost. Naša dolžnost je, da jih proučimo in jih skušamo odpraviti. Apelirati je pri tem na sopomoč vseh. Nihče naj ne ostane ob strani. Kritikovati ni težko. Toda kritflfca naj ne bo zlohotna!* Kritika mora znati poučevati, mora zlasti povedati, kako bi se ob danih razmerah in ob razpoložljivih sredstvi naredilo bolje. Zabavljanje in de-magoško kričanje, ki se je vgnezdilo tudi v izvestnem delu našega časopisja, nima namena, izboljšati stvari, kakor marveč širiti nezadovoljnost. Sistematično in namenoma. Da bi v kalnem ribarili in iskali profita zase ali pa celo, da prihajajo na pomoč sovražnikom naše mlade države. Zato dcfaiiistom brezobziren boj! Neverjetno je, kako radi se jim dajo vjeti ljudje. Brez kritike in preiskave na resničnost verujejo najnespametnejše stvari. Današnja nezadovoljnost je vže psihoza, duševna bolezen. Nezadovoljni so celo ljudje, ki imajo vsega dovolj in ki bi prišli v zadrego ob resnem vprašanju, česa jim nedostaje. Kdor je pričakoval, da se bo po svetov, revoluciji, ki je liki vesoljni potop pre-
plavila kulturni svet in ki je bilo po njej vničenih toliko vrednot, toliko blaga in produktov, toliko zdravega človeškega materijala najboljših let, takoj dalo živeti po predvojnem receptu, ta je nepoboljšljiv optimist. Niti naši otroci, niti vnuki ne bodo še živeli v onih normalnih razmerah. Res je. današnja doba ni za slabotne živce. Menda je bil Lord Grey, ki je bil pri-četkom svetovne vojne dejal, da jo dobi, kdor bo imel trdnejše živce. In danes je še vojna doba in bo s svojimi posledicami še dolgo. Treba je jeklene volje, da premagamo trenotne težave. Slabotnežc moramo držati nad vodo, pobijati namišljeno in sugerirano nezadovoljnost ter neupravičeni pesimizem. Imejmo zavest, da danes ne delamo toliko zase, za svojo lastno udobnost, kakor za bodočo generacijo, za vso bodočnost našega naroda. Kakor mu po-steljemo sedaj, tako bode ležal. Ne bodimo egoisti. Naša naloga je, da zgradimo soliden temelj narodu, ki si naj na njem tekom stoletij gradi veličastno stavbo, krasen dom svoj. In to nam mora posrečiti, ker so dani vsi pogoji za to. Maloktera država je glede svoje lege, glede svojih prirodnih bogastev v tako srečnem položaju, kakor ie naša. Treba je le zavihati rokave in iti na delo. Delati in ustvarjati, to bodi naše geslo. Delo in produkcija nam pomoreta preko stavljenih nam zaprek. Najvažnejša činitelja sta ob stvari en j u veljave naše države v mednarodnem svetu, ob ustanovitvi njenega kredita*
taja fržuftejfl pristanišče mM Europi.
Poročilo, da <»o se zglasiii zastopniki laške vlade pri vladah novih držav v srednji Evropi in jim ponudili pristanišče v Trstu za vpo-rabo, zveni kakor razpis oddaje tega pristanišča. Na razpolago je pristanišče in kdor se prej oglasi, dobi več. Čehi. Poljaki. Nemci. Madžari in tudi Jugoslovani, evo vam pristanišče, poslužite se ga!
Italija ne potrebuje Trsta. Doslej ga ni potrebovala in »odrešenja* Trsta ni narekovala nikaka pomorska potreba, odslej ga tudi ne potrebuje. Ona ima dovolj svojih naravnih pristanišč, za Italijo je Trst samo nadlega. To vedo dobro in vpošteva-jo vladni možje v Rimu. zato pa so v stiski in ne vedo. kaj bi pravzaprav storili, da bi Trst ne začel propadati, česar se boje iti kar so rimski vladi že očitno potožili merodaj-ni tržaški činitelji. Mogočniki v Rimu so prijazno sprejemali tržaške deputacije, jih pozdravljali kot »cd-rešence« in obljubljali Trstu veliko nomoč. Vlada je tudi imenovala veliko svoto, katero stavi Trstu na pomoč. Razne fraze, gole obljube, pomoč samo v besedah. Tržaški po-morskotrgovski možje so se vračali
po vsakem posetu Rima bdlj obloženi s skrbmi za bodočnost Trsta. Prijaznim poklonom in bleščečim govorom niso nič verjeli. Oni niso nikdar hrepeneli po »odrešitvi«, dobro ve-doč kot veščaki, da pomeni laško odrešenje Trsta njegov pogin. Trst more procvitati samo na lastnih nogah v državi, ki bi ga potrebovala in bi radi tega pristanišču posvečala vso svojo skrb, ali pa v samostojnosti, nikakor pa ne pod Italijo, kateri je v breme.
Laška vlada sedaj takorekoč razpisuje oddajo tržaškega pristanišča in kaže Tržačanom prijazen obraz, češ, glejte, kako skrbim za Trst. Vsa srednja Evropa se bo posluževala tržaškega pristanišča In, glej, to bo neslo, to pomeni blagostanje in srečo za Trst. Zopet prazno govoričenje, ki prav nič ne ogreje Tržačana. Laška vlada hoče dati v najem tržaško pristanišče srednjeevropskim državam in v Rim bi tekle težke najemnine. Trst pa bi životaril in srednjeevropski narodi bi gospodarili v njeni po svoje. Čisto umevno. Saj laška vlada bi gledala samo na to, da bi imela dosti dohodkov od Trsta, ako si  hoče tam na-
najmočnejši talent to- in onstran Save — največji jugoslovanski pisu-telj — najglobjih, najmočnejših stvari, pravijo, da je . . . Naš brat in — če smemo ponižno pomisliti — na5 tovariš! Kar sram je človeka tolfke nevednosti. Dr. Milan Ogrizovic, veleugleden hrvatski dramatik in poet. pripoveduje, da primerjajo Stankovića naoačno s Z o 1 o , a sam trdi, da je v istini — jugoslovanski Dostojevski]! Oba — Stanko-vič in Dostojevskij — sta podala veličajne slike padca človekovega, oba sta velika v slikanju ljudskih prepadov, »oba nimata stila, a obojica ima ono pravo, močno in za gotovo neizrecno nijanso označno sugestivno besodo, ki čitatelja vznemirja in osvaja, — besedo, ki ne nastane iz hladnega premišljanja, kakor pri Zoli, nego iz čustva in naravnost iz sanj. makar iz mrzličnlto in bolezenskih sanj, kakor pri Do-stojevskem.«
A mi tega nismo vedeli: kitajski zid, ki ga je zgradila med nami in med Srbi nemško - madžarska vlada in ki nas ie ločil hermetično.
je bil še višji in še debelejši, nego smo si domišljali. Poznamo nemške pisatelje od Goetheja do Mannov tn Bartscha. poznamo Italijane od Danteia do D' Anmmzia in Marinet-tija, Francoze od Fćnelona do Ana-tola Franca in Barbussa, poznamo Angleže od Shakespeareja do Sha-wa, poznamo cele knjižnice pisateljev in pisateljic vseh narodov od najstarejše do najnovejše dobe in od najvišje cene do najmodnejših skribentov in skribentk, a — brata svojega, krvi svoje krvi, soseda streljaj od domačega prnra ne poznamo niti po imenu, nikar po nj*e-govih delih!
Strašen je bil tisti kitajski zid. ki se je zrušil lani koncem meseca novembra. Ali — priznajmo! — Š"e strašnejša je že bila naša nacionalna korumpiranost, naša nemarnost, brezbrižnost: tako smo bili že prožeti po nemški in mednarodni evropski kulturi, da nismo imeli sami nobenega zanimanja več za bratsko literaturo onkraj Save. da nismo sami hoteli več pogledati tja preko, čeprav so nastajale v tistem kita]*
skem zidu že nekaj desetletij Široke pokotine. Naše nevednosti torej ni bila kriva le sovražna nam vlada, avstro - ogrski sistem; krivi smo bili tudi sami.
A krivi so bili tudi Srbi! Srbski žurnalisti, kritiki, pisatelji. Premalo — ali nič — se niso brigali za nas nevedneže: niso nas opozarjali nase, niso nam poročali, niso nam pošiljali svojih del, da bi jih spoznali in zanje zanimali še druge. Še manje pa so se brigali za našo kulturo. Srbski pisatelji so imeli dolžnost (vabili smo jih opetovano zaman!) pisati o srbski umetnosti, literaturi, gledališču.vedi in kulturi vobče v naš »Ljubljanski Zvon«, v »Slovu-na«. »Dom in Svet«, pa v naš »Slovenski Narcd« in druge liste. Kar smo zvedeli od ondi ml sami, smo poročali, a tega je bilo malo. Cirilica nam je delala tudi ovire, žal, in jih dela še dandanes. A teh ovir Srbi niso odstranjali.
Vse to je torej krivo, da Slovenci zelo površno poznamo srbsko slovstvo, Srbi pa takisto ne poznajo našega.
jemrrik kaj zboljšati ali popraviti, pa naj si zboljša ali popravi sam. Zbog tega bi vedno bolj rastla moč srednjeevropskih držav v tržaškem me-, stu in prišlo bi do konfliktov s tržaškimi pomorskimi interesiranci. Trst bi se zre-beliral in laška vlada bi ne mogla vspostaviti ravnotežja.
Nevarno igro oričenja laška vlada s Trstom, ali drugače ne more. Sama nc potrebuje Trsta, dati mu nc more ničesar, ker jo bodo druga, za njo potrebna pristanišča stala milijone, zato pa vabi druge države, naj vzdržujejo Trst.
Razmišljati, kaj bo, prorokovati in napovedovati, je nevaren posel. Rečemo le to. da vsaka reč hodi svoio pot. Ako krene s prave poti, poišče priliko, da se vrne na pravo pot. Tako bo tudi s Trstom, ki je zašel pod laško vlado na krivo pot.
K. ,
Minulo je leto, odkar naša solnč-na Goriška, naša edina luka Reka, naša Istra in velik del Dalmacije tr-v pi v nesnosnem suženjstvu, kulturne Italije. Po svetovni revoluciji proti nemškemu militarizmu, po prolitjuj krvi milijonov, za svobodo narodov^ vršijo   Italijani,   nadomestivši av-»j strijsko perfidijo in nemški imperija-*} lizem, že eno leto   nezaslišana na-.; silstva nad namiro najzavednejšim tn; najnaprednejšim delom naroda. To, kar le Bog in narava   določila, Šm more samo nam pripadati   — nami hočejo Italijani iztrgati, poteptavSfj ne samo Wilsonova načela, temveč! tudi vsako razsodnost fn pravičnost opirajoč se edino na silo. Italijani so' prišli skozi glavna vrata v našo hf-šo in  nam   zabranjuiejo  fzhod ln vhod.
Srbi.   Hrvati,   Slovenci! Bre^ morja,   brez luk,   brez primorsklrr krajev mi ne moremo  živeti. Brez pljuč ne moremo dihati.   Brez svo* hodnega prometa s svetom ne bomo "mogli napredovati v  nobenem oziru. Naš socijalni položaj v svetu Je odvisen od posesti   vzhodne  oba ni jadranskega morja.
Enkrat za vselej povemo od-*< krito celemu svetu: »Mi brez Prt*] morskega. Reke in Dalmacije, brea; vzhodne obale jadranskega morja ne moremo obstojati, nečemo in ne-i damo je nikomur. Strašne obsodbe,i nekaj nenaravnega se nam ne mor«] in ne sme vsiliti. Vprašanja našegaf gospodarskega obstanka, vprašanja! našega izhoda na morje, vprašanja I naše trgovske neodvisnosti ne mo-1 remo razpravljati na temelju nikar«) koršnih kompromisov, niti kakor*-J nih si bodi kompenzacij. Naš aksijom'»
No, celo za mnojro bližje Hr>^ vate priznava dr. Oprrizović, da soj se Šele v zadnjih dveh letih s srbski*, mi pisci »upoznali, sprijateljili 1 lz-tj mijenili knjige« . . . »T & prije to--, ganismose ni čitali. ... MožU da je tomu kriva i nedostatna rekla* ma sa srpske strane . . .c
Tako se je zgodilo, da Slovendj doslej nismo poznali niti »najmočnew šega«, »prvega« srbskega pripovedk nika — Borisava Stankovića, avV torja naipopuplarnejše srbske umeu! niške drame, »Koštane« in naj« slavnejšega srbskega romana »N e č i s t e k r v i«.
Lani, ko smo sestavljali repeNj toar za slovensko gledališče, sem čital ^Koštano« v hrvatskem ponaW tisku. Bila je prvo Stankovičevo doW lo, ki sem ga dobil slučajno v roke* Drama ie samorodna, močna, zajem iz najnižjih globin srbskega kmet-* skega življenja: silna seksu valna strastnost, ki ne pozna mej niti v} najožjem sorodstvu in svaštvu. fH, grozna alkoholičnost vsega miljeft( sta podstavljeni s kipečim tempera«« mantom tn z TWtui^teti^lM>i rflfffilP^^l
Stran 2
>
»SLOVENSKI NAROD", dne 30. decembra 1919.
254 štev.
i
t
t
j i
i
i
i
p
i
i \
i
2
S
š II
ti t
i
fe: »Vzhodno obalo Jadrana moralo posedovati njeni naravni last-tfkU
Narod! Kri tisočev Tvojih ponosnih sokolov bi bila zaman prelita. Če bi Italijan zadržal le en pedenj Vzhodne obale Jadrana. Prekletstvo njihovo bi Te zadelo, ako bi ostal ravnodušen napram ti strašni krivici Boš li prekrižanih rok gledal, kako Italijan uničuje najbolje Tvoje brate in kako brez kazni odnaša najlepši biser Tvoje očetnjave. Tvoje morje — Tvoje obale in otoke?
Vsiljivec D' Annunzio je našel tisoč pustolovcev, da Tvoje iztrgajo. Ti mu odgovori, da oni, ki so dali največje junake, ki so rodili Obilice m Zrinjske, znajo dostojno in zavedno vstati na obrambo svojih svetinj in pravic. Ta isti sovražnik ne samo da Te tepta po prsih in po obrazu, temveč napenja vse moči. da Te oškoduje tudi pri ostalih mejan. Podpira vse Tvoje sovražnike, da Te kolikor mogoče poniža in oslabi, pa se drzne celo podpirati odtrgame idelov Bačke, Banata in Baranje naj-rodovitnejših krajev domovine. On Ti neče samo pretrgati zveze s svetom, marveč tudi odvzeti dežele, ki Te preživljajo.
Zato narod, bodi na straži in pripravljen braniti kar imaš in povrniti kar Ti jemljejo.
Čuj in pripravljaj se, a mi mladina smo pripravljeni!
Za sedaj toliko dovolj, naša organizacija pa se bo javila kadar bo treba.
Oifljor aštademikov za Jtedran.
Politilna vesti.
= Nesebičnost. Kakor se morajo .pripisovati vsa dejanja in nehanja prebivalcev na tem planetu egoizmu, tako Se bilo pričakovati, da bo Zve7a narodov potrjevala to pravilo — kot izjema. Kajti nič več in mč manj si ni stavila za nalogo kot odpravo vojn. bratstvo med narodi, skratka nekak svetopisemski raj v novi izdaji- Da bo tem lažje dosegla ta zaželienj cilj, bo že sama predstavljala to bratstvo en miniature in bodo v nji zastopane po možno^: vse narodnosti v lepj slogi in sporazumu. Tako je bilo namreč rečeno. -— Ker Zveza še ni začela z delom, ga tudi ni mogoče oceniti, zanimivo pa je vendar, kako se pripravlja na to delovanje, t. j. kako bo sestavljena. »Jo-tornal de Oeneve« prinaša v svojem 'slavospevu, ki ga posveča na predujem Zvefinega delovanja, tudi kratek obris te sestave. Generalni tajnik Zveze bo jsir Erjc Dnnnond- tajnik nrejšrnejtra angleškega zunanjega ministra Balfourja. Kakor se vidi. gospod minister ni umazan mož. Nadzorstvo nad mandati v nemških kolonijah bo vodil Amerikance, ki mu bo pridelien zavoljo lepšega nek Norvežan. To je važna funkcija in :se na vsak način spodobi, da si jo zagotovi Amerika, da tem laže pride do cilja, ki ga zasleduje. Gospodarski od-'delek bo vodil Anglež in bi bilo čudno, če bi ga kdo drugi. Prevozni oddelek bo vodil Italijan, in če bo zmanjkal kak vagon od Trsta do Ljubljane, smo lahko gotovi, da bomo imeli medzavezni-ško preiskovalno komisijo v Ljubljani. Politično in informativno sekcijo bosta vodila dva Francoza — nekaj morajo tudi oni imeti. — Vprašanje je samo: ali ima Zveza narodov nalogo, da se nepristranski Informira o vseh svetovnih vprašanjih in razsoja nepristranski, ali pa je nekak preskrbovalni zavod za protežeje Petorice in ima namen, da ftastopa samo koristi teh držav? — Cc bi se dalo ugotoviti io, potem ne bi bifo mogoče težko tudi prerokovanje o Zvezinem bodočem delu. Mogoče te lahko že sedaj. Joso Jurk^vjč.
= Odgovor ministra Svetozar Pribicevića dr. MedakoviČn. Zagreb. 28. decembra. Povodom članka dr. Medakovića in njegovih izjav v svojem organu »Narodno djelo« je   postal minister Svetozar
Pribičević nekaterim zagrebškim listom odgovor, v katerem pravi med drugim: Nihče, ki ima količkaj pojma o demokraciji, ne more priznati pravilnosti teže, da je takozvano začasno narodno predstavništvo nad krono in nad narodom. Začasno narodno predstavništvo je nastalo na bazi sporazuma med strankami in bi smelo samo tako dolgo vršiti svoje funkcHe, dokler je trajal ta sporazum čim se je srušila baza sporazuma, izgubilo je narodno predstavništvo svoj temelj za obstanek. Gospod Medaković nas obtožuje, da hočemo oktroirati volilni red. Koliko je dežela, v katerih prvi volilni red za prvi parlament ne bi bi! oktroiran? Ali m sakrosanktnost sedanjega parlamenta oktroirana od ministrskega svera in bi nosil volilni red. ki bi ga izdelal ta parlament, na sebi vse znake oktroija? Razlika med sedanjim zalim in novim parlamentom leži v tem, da je sedanji začasni v svoji obliki oktroiran narodu, medtem ko bo novi parlament izvoljen direktno od naroda na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravfce. Gospod Medaković trdi notorne neresnice, da ie razlog za nesporazum in današnjo borbo v tem, ker so demokrati, smatrajoč se kot največjo skupino z enakimi tendencami, osnovali svo>o stranko, Resnica je. da so pričeli r*-dikalci prvi organizirati stranko. Oni so prvi izvedli fuzijo z radikalci iz Vojvodine, a krizo kabineta je Izzval g. Protic* s svoio ostavka, a ne kak demokratski min<ster. Stališče g. Medakovića in njegovih tovarišev, odnosno njihov izstop iz demokratske zajednice je eden izmed razlogov, zakaj je sploh prišlo do krize, ker je g. Protic po tem izstopu postal predrzneiši. Protic je v tem Izstopu videl predznake za razpad de-mokratske zajednice. Mislil je. da g. Medaković s svojim! tovariši v resnici predstavljajo, kako silo v na*<*m narodu in niti sanjal ni. da bo g. Medaković po svojem izstopu dobil n3zaupnico iz svojega volilnega okraia. Sedaj g. Medaković govori o odgodi t vi začasnega Narodnega predstavništva, kakor o kakem neustavnem sredstvu. Ne vem, od katerega profesora ustavnega in parlamentarnega prava se je naučil, da je neustavna odgoditev in razpust s sporazumom oktrofranega predstavništva. Če je velik del tega predstavništva pornš'1 sporazum Čeprav bi morda man'šina kai takega ukrenila, to ne bi bilo neustavno, katji v angleški ustavni praksi imamo več slučajev, da je iz manjšine sestavljen kabinet razo1:stil parlament in izvedel nove volitve.
= Povračilo škode. »Pravda« piše pod naslovom »Povračilo škode«: Obrnili smo se za pojasnilo na pristojno mesto, kako misli vlada izvršiti izplačevanje povračila škode Iz avansa, ki ga bo dobila v Parizu. Dobili smo nastopno pojasnilo: Najprej se bo pričelo s precenjevanjem škode, povzročene po vojni, in sicer na podlagi posebne odredbe, ki bo stopila početkom bodočega meseca v veljavo. Bone, ki se bodo izdajali, bo izplačevala posebna banka na ta način, da dobe povračilo oni, ki so najbolj potrebni, oziroma oni, ki so v vojni največ trpeli. Obračalo se bo posebno pozornost na to, da se čimprej obnovi gospodarsko življenje in obrt. Z ozjroni na ta cilj se na račun odškodnine ne bo izplačevalo samo v gotovem denarju, temveč se bo razdeljevalo tudi potrebno obrtno orodje in druge stvari. Želeti je, da se pri tem obrača pozornost na čim pravičnejšo in izdatnejšo pomoč.
= Naš prestolonaslednik na Francoskem, Be o g r a d, 26. decembra. Regent prestolonaslednik Aleksander bo podaljšal svoje bivanje na Francoskem za nadaljnjih deset dni. Prestolonaslednik se mudi še vedno v Cannesu.
= »Jutam« List« o re^entovera poseru v Franciji. »Jutarnji List« prinaša danes doois svojega poročeval-
Narodni plesi, narodne pesmi, naroo-ni običaji in narodni rekviziti in kroji nastopajočih oseb so me nagnile, oa sem — »Koštano« odložil za kasntr-je. Takrat — meseca avgusta m. t 8U so bili na naši vladi še najtemnejši kulturni reakcionarci, ki bi nam »Koštane« ne dovolili igrat*. Danes pa je na našem odru Stanko-vićeva drama vprizorljiva, — in po ,Skerličevi kritiki mora »Koštana« Čim preje doživeti tudi slovensKo predstavo.
Takisto je želeti, da dobimo kmalu v slovenskem prevodu »Nečisto kri«. V cirilici je veliki večini naroda nedostopna, a tudi v hrvatskem natisku bo le zelo težko ter jedvan apol razumljiva. Stankovićev jezik in slog je namreč zares — »balkanski«, in turških besedi je v njem uprav nešteviio. Mučil sem se s slovnikom, a niti ta mi v večini primerov ni mogel služiti. Pisaterj opisuje osebe in razmere, običaje, Jgcoje* orodje, jediJn pijače iz svoje-
ga rodnega mesta Vranje in okolice ob Moravi tik nekdanje srbsko-turške granice, kjer žive pomešani Srbi, Turki, Cincarji in cisrani. Zato je v njegovem jeziku toliko čisto turških izrazov, turcizmov. lokaliz-mov, da se slovenski čitatelj le počasi preriva od strani do strani. Dosti bolje se pač niti Hrvatom ne godi pri čitanju tega Stankovićevega romana. Zato se čudim izdaiateljstvu »Moderne knjižnice«,* da ni poskrbelo knjigi tolmača turških i. dr. besed, kakor je to storila n. pr. »Hrvatska Matica« za Jurkićeve novele »Iz Završja«, ki so pa daleko r*-zumHivejše.
Za spoznanje balkanskih Srbov tam globoko na Balkanu ie ta originalni roman nedosežne vrednosti, kot umetnina pa je prvovrsten. Zato ga priporočam vsakomur,
Fr. Govekar.
* Svezak 39 -40, Str. 196. yezaue knjige ? K W v,
— Cena
ca iz Pariza, v katerem govori ti o
delu našega prestolonaslednika Aleksandra v Franciji. Med drugim pravi: Lova v gozdu Rambouillet, ki se je vršil za časa bivanja našega prestolonaslednika v Franciji, se je udeležil tudi regent Aleksander, ki so ga spremljali in obdajali vedno slavni francoski maršali. To dejstvo se tolmači kot manifestacija ne samo dosedanjega, ampak tudi bodočega vojnega bratstva naših proslavljenln arrrad. Iz sigurnega vira lahko poročamo, da se bo tudi naši kraljevini izkazala ta čast, da se ji ponudi aktivno sodelovanje v bodoči vojaški zvezi med Francijo in Anglijo, ki postaja že javna tajnost.
— Politična predavanja v Beogradu. Beograd, 28. decembra. \ bled iniciiativnega predloga demokratskega dijaškega kluba v Beogradu se bodo vršila prihodnje leto predavanja in javna diskusija o raznih aktualnih vprašanjih? Prvo tako predavanje .se vrši v četrtek, 1. januarja 1920. Tema: O demokraciji. Predaval bo g. Vladislav Savič, generalni konzul v New Yorku.
= Enotna demokratska stranka. Izvrševalni odbor demokratskega bloka razpravlja o tem, da se se-dama demokratska zajednica spremeni v eno edinstveno stranko.
= Vakufske volitve. LDU Beograd, 28. decemhra. Razpisane so nove vakufske volitve za L in 2. februar prihodnjega leta, ker so bile prve razveljavljene. Teh volitev se udeleži tudi musliman, komunistična stranka.
== Pogalanja z Avstrijo. »Politika« javlja: Nemškoavstrijski državni kancelar dr. Renner bo dne 7. januarja odpotoval v Prago, kjer bo nadaljeval že v Parizu začeta pogajanja s čehoslova-škim ministrom za zunnje stvari dr. Benešom. Teh pogajnnj se bo udeleževal tudi naš minister za šume in rude g. Krjstan, ki je po dvodnevnem bivanju na Dunaju odpotoval v Prago. Dr. Renner ostane v Pragi 4 do 5 dni. Nato se povrne na Dunaj, od koder se bo nekako sredi januarja napotil v Beograd, da se pogaja z našo vlado o bodočih gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo jn avstrijsko republiko.
= Trgovska konvencija z Avstrijo. LDU. Beograd, 26. decembra. »Politika« poroča: Minister za šume in rude g. Anton Kristan je podpisal na Dunaju novo trgov, konvencijo med našim kraljestvom in avstrijsko republiko. Ta nova konvencija obsega v glavnem odredbe prejšnjega dogovora, sklenjenega pred petimi meseci, ter je bila izpopolnjena v Beogradu prošli inesec na način, ki smo ga tedaj objavili.
= VeleizdainlškT proces proti bivšemu ministru. Pred sodiščem v Kra-gujevcu je pričela porotna razprava proti Vuka šinu Petroviču, bivšemu ministru iz Obrenovićeve dobe. proti industrijalcu Gjuri Mihajloviću in še na-daljnim 43 osebam, ki so vsi obtoženi, da so takoj ob okupaciji Srbije po avstrijskih če*ah prestopili v sovražnikovo službo, "ukašin Petrovič se je flo-nudil sovražniku v politično službo in vodil propagando za novi avstrijski režim. Razprava bo trajala najbrže do srede januarja, ker je treba zaslišan" veliko prič.
= V službi sovražnika. Dne 26. t. m. ob 10. dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Med drugim so se ministri posvetovali o odredbah, ki naj jih vlada pod vzame naoram ljudem, k? so za ofnrpaciie služIli sovražniku. Razpravljalo se le pred vsem o aferi Milutina Čok'ča in drugih sotrudnikov *Bpocracick!h Novin«, ki so med avstrijsko oktmacffo izha'ale v Beogradu.
= Naša Interesna sfera v Afbanlfi. Beograd. 26. decembra. V tukai-šnifh političnih krogih se govori, da bo zahtevala Jugoslavija v Parizu ob reševanju albanskega vprašanja kot svoio interesno sfero severno Albanijo, Skader in Drac.
= Gfofitt! za sporazum z Jugoslavijo. »Corriere della sera« javlja iz Rima. da ie bivšf predsednik italijanske vlade v parlamentarni debati o zunanji politiki izjavil: »Italijanska zunanja politka mora sloneti na prisrčnem sporazumu z vsemi narodi, posebno pa z našimi sosedi in, recimo odkrito, z Jugosloveni.«
= Uradniki na Bolgarskem. »Pravda*- poroča iz Sofije: Danes 26. t. m. bodo velike demonstracije, ki jih Je organizirala »Zveza zvez«. Demonstracije imajo namen, protestirati proti slabemu gmotnemu stanju uradnikov Jn nameščencev. Sodelovali bodo vsi državni in zasebni uradniki.
= Bolgarski generali. »Politika« Javlja: Načelnik bolgarskega generalnega štaba general Nerezov Je odstopil. Na njegovo mesto pride polkovnik Re-sukanov. Vsi bolgarski generali razen generala Oeorgijeva, načelnika vojno-sednega oddelka, so bili vrokojeni. Kakor se trdi, je položaj v Bolgariji tak, da bo vlada prisiljena proglasiti izredno stanje. Pri seii komunistične stranke je vrgel nek bolgarski častnik bombo, ki je ubila pet oseb.
= Angleške povrne o londonski konferenci, >Daily Telegraph« piše v svojem uvodniku: »Potrjuje se, da prinaša minister ScjaJoia predloge, k! bi. kakor se zdi, zaraogli donesti rešitev
reškega vprašanja, ki se strinja s častjo in z interesi Italije. Ako pride v kratkem do rešitve, bo imel svet trdno zaupanje, da Je vpostavitev reda na pot| realizacije.« — >Daily Mail« se veseli, da Je mogel Lloyd George pograjati se s Clemenceauem fn Scialojem o nujnih političnih in gospodarskih problemih, ki zadevajo vse tri dežele. — »Morning Post« se bavi z vprašanjem defenzivne trozveze angleško - francosko-amerfŠke in pravi: »Ako se ta pogodba ne ratificira, bo Clemenceaueva sveta dolžnost, da poišče druge garancije fn Velika Britanija ter Italiia mu bosta morali v lastnem interesu pri tem pomagati. Angl'ja in Francija bosta morali urno rešiti razna še nerešena vprašanja, ako hočeta računati na Italijo. Vprašanje, ki je sedaj važno, je, prepričati narod, ki Je žrtvoval pol milijona življenj za skupno stvar, da spremljajo italijanske aspiracije francoske in angleške simpatije. — Poleg jadranskega vprašanja je živltenske važnosti za Italiio pomirjenje osrednje Evrope. Morebitna vspostavitev monarhije na Madžarskem bi mogla dobftf odmeva drugod in je to razlog, za kateri bi morali imeti zavezniki eno skupno politiko jn voljo.« Ob zaključku piše »Mor-ning Post«: »Londonska konferenca Je bila predvsem konferenca med Italijo, Veljko Britanijo in Francijo in to se zd', da napoveduje povratek k staremu sistemu ravnovesja velesil. Spoznavajmo nevarnosti, k? nam grozijo v bodočnosti in iščimo prijatelje, da se Jim zamoremo postaviti v bran.«
= Prefsk?va v zadevi nameravanega komunističnega puča v Budimpešti. LDU. Budimpešta. 27. decembra. (Dun. KIJ. — OKU.) Po poizkuše-nem komunističnem puču zoper vrhovno armadno poveljstvo in ministrskega predsednika so izvedli snoči v prostorih socialnodemokratskesra 1'sta »Neps-zave«, kakor md? v tajništvu stranke hišno preiskavo. Danes bosta dva člana vodstva stranke zahtevala od ministrskega predsednika in od vrhovnega poveljnika pojasnilo, zakaj se Je vršila hišna prečkava.
— Odbor akademičara za Jadran. Dne 11. t. m. na sestanku akademikov zagrebškega vseučilišča se !e konstituiral gornji odbor z svrho, đa organizira propagando proti imperijalisričnim aspfracljara na naše kraje kater! ležijo ob Jadranu. Pri tel prllfki poslana Je regentu Aleksandru brzojavka: Zagrebška vsenčiliška omladina iz svojega shoda od 11. decembra pozdravlja energični Vaš nastop za naše pravice In se najsvečanejše zakllnja, da bode nenklonjlvo ustrajala na braniku naših pravic ob Jadranu, kakor rud! naše teritorijalne ceiokupnosti.
Kako ie v Romuniji.
Ugleden rojak, ki se je te dni vrnil iz Romunije, slika tatnkajšnje razmere tako-Ie: Nedavno tega so se vršile, kakor jej znano, v sosednji Romuniji volitve v parlament Ne more se trditi, da bi bile te volitve svobodne, ker je vlada vnaprej prepovedala vse volilne shode. Novo izvoljeni parlament torej ni izraz prave ljudske volje, zlasti zategadelj ne, ker se velik del prebivalstva sploh ni udeležil volitev, predvsem so se absentirali od volitev Zidje, Ma-lorusi in skoro vse prebivalstvo v Besarabiji. Korupcija v Romuniji ie strahovita. Vso trgovino imajo v rokah Židje, ki Jih ie okrog poldrugega milijona. Ti Žid je so nakupičili v svojih rokah osrromno bogastvo in imajo vsled tega odločilen vpliv tudi v državni upravi. Zato se je bati. da dobe tudi vso politično oblast v svoje roke. Romunija je dandanes vzor junkerske države, zakaj v javnost! imata veljavo samo bolj ar ln oficir. Srednjega stanu v Romunski sploh ni, nadomešča ca židovski živeli, ki korumpira vse, kar prihaja ž njim v dotika Romunski kmet je brezpraven, kakor v nobeni drugi državi. Železniški promet Je v najdesolantnejšem stanju. Vlaki vozijo v vsaki smeri samo enkrat na dan. Vagoni so napol razbiti. V vozovih ni sploh nobenih šip v vlakih se vobČe ne kuri. Vsi vlaki so strahovito prenapolnjeni. Najmanj toliko kakor v vagonih se vozi ljudi na strehah vozov. Draginja neprestano silno narašča. Znano ie, da je Romunija prava žitnica Evrope, vkljub temu je žito in moka silno drago. Tako stane kg moke 5*A leja t i. po našem 16 K. O urejenih razmerah v Romuniji za sedaj še ne more biti govora. Kakor vse kaže, bodo v politiki pridobili premoč ln nadvlado novo osvobojeni kraji. V vladnih krogih vlada velika nervozu ost zaradi zunanjega položaja. Romuni se boje v prvi vrsti Bolgarov, v drugI vrsti pa Madžarov. Zato se bodo skušan" čhnnajtesneje nasloniti na Jugoslovene, s katerimi žele živeti v najintimnejšem prijateljstvu, da si s tem zavarujejo ledia nasproti Madžarom in Bolgarom. Toliko kakor gotovo je, da bo ta strah pred Madžari in Bolgari prav blagodejno vplival na ugodno rešitev jugoslovensko-ro-munskega spora glede Banata. Zato nI Izkliučeno, da bi Romuni glede Banata končno ne popustili in v celem obsegu ne priznali naših zahtev.
Ako uvažujemo, da so zlasti prehranjevalne razmere tudi v Čehoslova-ški slabše, kakor v Jugoslaviji, moramo priznati, da je življenje pri nas razmeroma dokai ugodnejše tn boljše, kakor v katerikoli rasi sosedni državi. Res ie sicer, da tudi pri nas v Jugosla-
viji niso razmere  idealne,  eno na ie
gotovo, da smo lahko zadovoljni, saj živimo v dokai urejenih razmerah In pri nas ie glede prehrane vsaj toliko preskrbljeno, da široke nlastl našega naroda vsaj ne stradajo, jako tudi ne žive v izobilju.
REŠITEV JADRANSKEGA VPRA-ŠANJA ŠE PRED KONCEM JANUARJA.
Zagreb. 28, decembra. »Riječ SMS.' prinaša od svojega dopisnika iz Pariza sledečo vest: Rešitev jadranskega vprašanja in nato našega spora z Italijo se bliža svojemu zaključku. To nam svedoči Nittijev govor s svojo Še precejšnjo koncilijanr-nostjo. V javnih in političnih krogih v Parizu se ta Nittijev govor označuje kot umik italijanske Imperialistične politike. Ta umik je v pn vrsti uspeh.
vrsti uspeli avtoritativne interven-je našega regenta, prestolonasledt. ka Aleksandra in energičnega nastopa in nepopustljivosti naše demokratsko - socijalistične vlade, nadalje dela ministra Draškoviča in Sto-janoviča in naše mirovne delegacije, a rudi nepopustljivosti Amerike, stališča Francije in Anglije v tem vprašanju in končno izida volitev v Italiji sami. Rešitev jadran3kega vprašanja se pričakuje še pred koncem januarja prihodnjega leta. O Dalmacu se v Italiji niti ne govori več. Italija ni so pred kratkim zahtevali še ^ otke ob dalmatinski obali: Korčulo, Hvar, Lastavo ln Vis. Nato so svoje zahteve reducirali na Lastovo fn Vis, danes pa izgleda, da Italijani zahtevajo od nas samo še Vis. Kar se tiče dalmatinske obali, se govori samo še o Zadru. Zdi se, da bi Italijani pristali na to. da dobi Zader nekako avtonomijo, na vsak način pa bi prišel Zader pod našo suverenitete. Tudi vprašanje reške države je paa-lo že skoraj v vodo. Reka dobi avtonomijo pod našo suverenlteto. ali pa dobi samo mesto, brez luke in Sušaka neke vrste samostalnost ozirorna avtonomijo pod zaščito lige narodov.. V Istri bi šla naša meja napram Italiji ob reki Raši, samo ustje Raše bi pripadalo Italiji. Nadalje bi šla na-ša meja od Raše na Učko goro. od Pođgrađa pa -z ravno črto na Tn,-glav. puščajoč naro Idrijo, .Po^foln^ TrTvažno železniško"križišče iU. Peter na Krasu^Neki italijanski diplomat Je MaviTnapram nekemu našemu državniku, da želi Italija živeti % nami v prijateljstvu in sporazumu ln da bo Italija skušala stopiti Čimprc v trgovsko zvezo z onimi državami, ki žele uporabljati Trst za svoje trgovske tranzite. — Končno pa se ae več kakor leto dni zdi, da bo došlo med nami in Italijani do sporazuma, ki bo morda za nas sprejemljiv. — Po rešitvi jadranskega problema bo prišlo na dnevni red mirovne konference amavtsko vprašanje, ki je istotako velevažno za bodočf razvoj naše države.
N1TTI O ITALIJANSKIH VPRAŠANJIH IN O REKL LDU, Rim, 27. decembra. (Dun. K. U. Brezžično.) Ministrski predsednik Nitti je izjavil ob sprejemu tujih poročevalcev, da v Inozemstva razširjene govorice o notranjem položaju Italije niso točne in da inozemstvo Italijo premalo pozna, ako veruje, da stoji dežela pred revolucijo in pred anarhijo. Glede ieškega vprašanja se je mjuistrski predsednik Nitti izrazil, da ie v kratkem pričakovati rešitve. Reka je za Italijo le moraličnega pomena, mogla bi pri nepravilni rešitvi povzročiti novo vojno, čemur pa se je treba izogniti.
D' ANNUNZIO ZAPUSTI REKO.
Bakar, 28. decembra. O' Annunzio je izdal proglas na reško prebivalstvo, v katerem pravi, da so zavezniki izdali  Italijo in da je Italiia ostala osamljena. Zato je on prisojen, da zapusti Reko. ODPRTO PISMO ADMIRALA MILI A D* ANNUNZIU. Bakar, 28. decembra. Admiral Mlllo je poslal   D* Annunziu odprto pismo, v katerem mu  sporoča, da naj nikar ne pošilja nobenih vojaških ekspedicij v Dalmacijo,  ker je zavladalo tamkaj veliko pomanjkanje živil, tako. da bo on  sam prisiljen ve$ji del svoje vojske odpoklicati, ker nima zanj potrebnih živil. ITALIJANI   ORGANIZIRAJO AR-NAVTSKE TOLPE. Beograd, 28. decembra. Kakor sc doznava iz zanesljivih   irov skušajo Italijani organizirati med Albanci razbojniške čete, ki naj vpadejo v naše ozemlje.
NASILJE NA REKL LDU.    Beograd,    26. decembra. »Pravda« piše, da še ni gotovih poro-č.il o tem, kako stanje vlada na Reki. Zdi   se,   da so df Annunzievi arditi uspeli in da se do danes še drže. S tem je v zvezi odložitev Nittijevega poto-' vanja v Pariz, Nitti bi moral mirovni , konferenci poročati,   da je italijanski ; vladi popolnoma uspelo, ukiniti nasilni il režim na Rotit
Štev. 254.
.SLOVENSKI NAROD9, dne 30. decembra 1919. v
Stran 3.
1VANTURE EKSKRALJA NH0TE.
Beograd. 28. decembra. Kakor Be je doznalo, se je mudil črnogorski ekskralj Nikita v zadnjem času v bližini italijanske meje. Ko je uvidel, da so njegove mahlnacije za povra-tek v Crno goro brezuspešne, je pobegnil iz Francije v Italijo pod pretvezo, da gre samo obiskat svojo hčerko, italijansko kraljico. j
SPOR V AVSTRIJSKI SOCIJALNO-DEMOKRATSKI STRANKI. LDU. Dunaj, 27. decembra. (CTU.) »Neues V/jener Joumalt javlja: Kakor doznavamo s popolnoma zanesljive strani, izvira nenadna bolezen državnega kancelaria dr. Renncria iz močnega nesoglasja državnega kancelaria in njegovih radikalnih tovarišev, ki so izdali resolucijo v prilog obtoženih ogrskih teroristov. Skoro gotovo pride do odkritega preloma v socljalnodemc-kratski stranki. Zmerni elementi pod vodstvom dr. Rennerja in Seitza se bodo proglasili za samostojno stranko in vodili državne posle v koaliciji s krščanskimi socialci. Dr. Bauer in dr. Friderik Adler bi ustanovila po načinu nemških neodvisnih socialistov lastno radikalno stranko, ki bi potom sovjetskega sistem delovala skupno s komunisti.
TRILETNA VOJAŠKA SLU2BA NA
FRANCOSKEM.
LUD. Ba 7. decembra. (CTU.) .Francoski gen. ilnj štab je izavil, da se vsled pomanjkanja ljudi ne more zadovoljiti z manj kakor triletno vojaško službo. Francija potrebuje ob Renu 20 tisoč mož, v kolonijah 100.000 mož. v Levanti 30.000, za pariško posadko 43 tisoč in za nadomestne čete 30.000 mož. Pri naboru letnika 1920 je bilo potrjenih le 20.000 mož.
PEEDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE.
LDU. Patlz, 27. decembra, fl>un. KU. — Brezžično.) Kakor se poroča, bo Clemenceau izvoljen za predsednika republike z vedno najmanj 75 glasov. Ministrski predsednik postane baie Millerand, Poincare pa, ako bo s tem zadovoljen, minister za finance.
OSKRBA FRANCIJE S PREMOGOM.
LDU. Bazel, 27. decembra, (CTU.) Da se olajša oskrbovanje Francije s premogom, je vlada sklenila uvesti s L februarjem letni čas in omejiti vpo-rabo premoga. Delovni Čas v tovarnah se skrči na pet dni tedensko, dalje se ustavi večje števtlo navadnfh tovornih vlakov in bodo zadnji čas vozili le živilski vlakj in pa vfnk!, ki prevažajo takozvane »najnujnejše potrebščine«.
NEMŠKE KOLONIJE.
LDU. Pariz, 27. decembra. <Dun. KU.) Po načrtih, kf jfh ie mandatna komisija izročila vrhovnemu zavezniškemu svetu, in ki se tičejo mandatov za nemške kolonije, pripada Nemška južno-zapadna Afrika Angliji, pravtako tudi otočje Nauru v Tihem oceanu. Nem$ltf del otočja Samoa se prideli Novi Zelandiji, nemški del Nove Gvineje in Bis-markov arhipel Avstraliji. Maršalsko, Karolinško in Mariansko otočje pripadajo Japonski.
GORNJA SLEZUA. LDU. Beroffn, 26. decembra. (CT. }J.) Zasedba Gornje šlezije po zaveznikih se bo vršila po načrtu osem dni po podpisu mjrcvnega protokola. Vstano-vtla se bo vrhovna cfvilna uprava, se-stoječa iz štirih oseb. Predsedoval JI bo francoski general Levand. Pripadal pa bi Ji tudi Italijanski brigadni general Marinfs in angleški rx)!kovnfk Percival. Francozi zasedejo 11 okrožij, Angleži 6 in Italijani 6 okrožij. Amerikanci bi imeli postaviti tri bataljone, ki jfh pa najbrž ne bo. Namesto njih pridejo Angleži. Za vsako okrožje se ustanovi posebna komisija, kateri bi bila prideljena po en poljski in nemški komisar.
PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU. Berolfn, 27. decembra. ODun. KU.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Bazla: Iz Helsingforsa se poroča, da se je med Estonci in boljševiki razvila velika bitka. Na estonski fronti težfc topniški ogenj boljševikov. Rdeča armada je baje prebila estonsko fronto, vsled česar je položaj Estoncev postal še bolj resen. To bi omogočilo padec Narve. Izgube na obeh straneh presegajo bale 20.000 mož. — »Achtuhr Abendblatt« javlja iz Bazla: Po poročilu »D. Mai-la< iz Petrograda so razkrili novo zaroto proti sovjetski vladi. Dosedaj Je bik) aretiranih približno 900 oseb, med njimi več bivših carističnih častnikov, ter nekaj Francozov in Angležev, ki so osumljeni udeležbe pri tej zaroti. Dosedaj je bilo zaslišanih 350 oseb, več Hh je že obsojenih. Sedemdeset oseb so ustrelili.
V Moskvi so bile vržene na avtomobil boljševiškega generala Baratova bombe. General je bil ranjen, njegov adjutant pa ubit.
»Matfu« jaVlja: Konferenca ministrskih predsednikov vseh zavezniških držav, ki se ima sestati začetkom januarja, se bo bavila z novim napadom proti boUševeški Rusiji. Llovd George, in japonska stojte m ttir
ni v nameri, nastopiti pomladi z orožjem proti vladi Ljenina in Trockega.
Italija se še ni odločila.
PETROGRASKI SOVJET.
LDU. Moskva, 27. decembra, (Dun. KU. — Brezžično.) V petrograjski sov-er je bik> izvoljenih 641 poslancev, med temi 532 komunistov.
ANARHISTI V AMERIKI. LDU. Berotin, 26. decembra. (CT. U.) Kakor se govori, obsega lista anarhistov, ki se imajo izgnati iz Amerike, 60.000 Imen.
13 nafc kraljevine.
— Telefonska zveza z Nemško Avstrijo. LDU. Beograd, 26. decembra. Ministrstvo poŠte in brzojava je z avstrijsko poštno in brzojavno upravo sklenilo telefonsko pogodbo: Razgovori se morejo voditi od sedaj samo med Gradcem in Dunajem po eni strani in med Ljubljano, Zagrebom in Brodom po drugi strani. Za razgovor treh minut je plačati 16 kron, za starejše razgovore po 48 kron. To velja od L Januarja 1920.
— Otvoritev poŠtnohranlln|cn|h In čekovnih uradov.    LDU. Beograd,
26. decembra. Z verodostojnega vira se doznava, da se skoraj predloži zakon o poštnin hranilnicah in čekih in da se potem v vsej Jugosloveniji otvori poštno- hranilnični in čekovni promet
Arnavrl napadajo. »Politika« javlja Iz Pod gorice: Po zanesljivih poročilih Iz Skadra, so razbojniške tolpe arnavt-skih plemen Hoti in Grude, napadle naše predstraže. Arnavte je vodil neki Italilanski častnik. Razbojniki so bili odbiti. Število naših izgub še ni znano.
— UradniSke dravinjske doklade, Beograd, ?6. decembra. Finančni minister je odločil, da se imajo Izplačati vsem uradnikom in nameščencem najkasneje do pravoslavnega Božiča dragirrjske doklade za mesec december. Vsi državni uradi imajo vsled tega Čimprej vposlati popis svojih uradnikov in nameščencev glavni državni blagajni.
— Proti tihotapcem. Minister notranjih del je odredil, da se vsaki privatni ah* službeni osebi, ki naznani kak slučaj tihotapstva, odstopi polovica tihotapcu zaseženega blaga kot nagrada in tudi polovica denarne globe, ki se prisodi prijetemu tihotapcu.
—- Naš konzularni agent v Gradcu. Za začasnega konzularnega agenta v Gradcu je Imenovan Vladimir Budlsavljevlč.
— Nov hrvatski dnevnik. Z novim letom prične v Zagrebu dvakrat na dan izhajati nov neodvisen dnevnik »Domovina«. Zjutraj v latinici, zvečer v cirilici._ t
HeodreSena domovino.
Reka neodvisna? LDU Veliki Bečkerek, 28. decembra. Budimpeštanski listi prinašajo vest iz Pariza, da bo Reka neodvisna država pod protektoratom entente. D' Annunzio je Izjavil da bo Reko branil do zadnjega diha.
Umni karabMjerfl. LDU Split,
27. decembra. (DKU) Italijanska okupacijska oblast je odredila, da se v Prrmosterm pri Šibeniku rekvirira vse olje, toda prebivalstvo ie v svojem ogorčenju z noži. sekirami in motika-ird napadlo karabini ene ter jih prepodilo preko hribov v Šibenik. Med narodom vlada tolika razburjenost da se Je italijanska oblast premislila ter preklicala izdano rekvizicljsko naredbo.
Prilazni zavezniki. LDU Split, 27. decembra. (DDU) Pri javni zabavi, ki so jo dne 22. decembra priredili šl-beniški italljanaši v tamošnjem gledališču. Je prišlo zopet do običajnih sovražnih manifestacij proti zaveznikom, zlasti proti Ameriki. Klicalo se ie Millu ln D' Annunziju. na naslov Nitrlja in Sclaloje so pa letele psovke. Slišati so bili celo klici: »Abbasso il brigante WiIson!« (Doli s tolovajem VVilsonoml)
Italijanska prizadevanja. LDU Split 27. decembra. SpHtski Obavijesni Ured je prejel iz jugoslovanskih krogov v Parizu pismo, ki pravi med drugim: »V zadnjem času velesile živahno delajo na to, da se jadransko vprašanje čim prej definitivno reši. Obenem Italija na razne načine izkn-ša privesti do neslužbenih pogajanj z Jugosloveni, kadarkoli doživi kak nov neuspeh pri zaveznikih. Po glasovanju v senatu in no odhodu ameriške mirovne delegacije iz Pariza, so upali Italijani da si bo Amerika dede Jadranskega problema umlla roke in da bodo oni reševali to vprašanje v sporazumu s Francijo ln Anglijo. Toda Sdaloja Je dobil v Londonu nedvoumen migljaj, da se Jadransko vprašanje ne da rešiti brez Amerike, marveč da ima Amerika pri tem celo zadnjo besedo. Vsled tega so bili Italijani zelo iznenađeni, ne pa naši zastopniki, katerim Je ameriška delegacija pred svojim odhodom Iz Pariza dala lasno razumeti, da hoče Amerika ostati zvesta Wllsonovemu projektu in da ne bo nikoli pripustila, da bi se jadransko vprašanje reševalo brez nje. Popolnoma neutemeljena je bojazen, da nas je Amerika izdala, aH da nas sploh hoče pustiti na cedim. Dokler ostane na krmilu Wilsonova vlada, to le Še 14 mesecev, se moremo zanesti na ta da se stališče Amerike napram Jadranskemu vprašanju ne bo izpremenilo. Teta se * tat* njtt s mkmak 4» U W0n
i L,
med tem časom umrl aH pa podal demisijo, ker je njegov neposredni naslednik podpredsednik Marshall popolnoma njegovega mišljenja. Italiji ne preostaja drugo, kakor da privoli v rešitev, kakršno predlaga ameriška vlada, ali pa da odgodi rešitev do leta 1921. Toda niti Italija, niti njeni zavezniki ne morejo pustiti to vprašanje do tedaj nerešena Zato se bo Italija naposled vendar morala prilagoditi VVilsonovi razsodbi Italija bi mogla priobčiti več, kakor ji prisoja VVilson, le v primeru, da bi popustila Jugoslavija sama. Že vse leto si prizadeva Italija, da bi napotila Jugoslavijo k popuščanju: isto hoče doseči tudi sedaj. Na eni strani izkuša na vse mogoče načine oslabiti našo državo, na drugi strani pa stavlja našim rojakom iz raznih delov kraljestva najvabljivejše ponudbe, da bi jih pridobila za svoje naklepe, zlasti glede Reke. Za Reko ponuia Dalmatincem vso Dalmacijo z Zadrom in Visom, Srbiji Crno goro, Crnogorcem severno Albanijo itd. Ker oficijelni zastopniki Jugoslavije neomajno vztrajajo na svojem stališču, izkušajo Italiiani s takimi posebnimi ponudbami razdvojiti naše javno mnenje, vendar smo preverjeni, da v tem oziru ne bodo imeli uspeha. Gotovo je tedaj, da bo jadransko vprašanje rešeno tako, kakor to zahtevajo življenjski interesi naše države, to je, da bo dobila Jugoslavija na Reki pristanišče in železnico ter da bo mogla z obema svobodno razpolagati Nadalje ji bo pripadla vsa vzhodna obala Jadrana do Raše ,oziroma Učke gore, pa do Bojane z vsemi otoki. Suverenost Italije ne bo segala preko Učke gore, niti preko sredine Jadrana. Celo otok Vis še ni izgublien za nas. Stvar bi se mogla končati mnogo neugodneje za nas, ako bi Jugoslavija v zadnjem trenutku popustila tam, kjer ne sme popustiti in kjer nam gre za biti in ne biti. Italiji ni treba žrtvovati nobenega svojega žvlteniškega interesa, ako pristane na Wllsonov predlog. Po vseh znakih se Wilsonova osnova s Čim dalje hitrejšimi koraki približuje svoji udejstitvi, ne glede na to, da bo v Italiji še mnogo hrupa zaradi Reke.
Prevoz in ma mm esianlov paka Ma.
V nedeljo, dne 26. oktobra t 1. so bili izročeni Malgajevi zemski ostanki domači grudi, na istem pokopališču, kjer že počiva njegov očt*. Malgaju se je izpolnilo njegovo zadnjo srčno željo ...
Dne 24. oktobra so ekshumirali Malgajevo truplovGuštanju. Guštanj je nadel znake žalosti in z njim je žaloval celi Korotan. V cerkvi, kamor so prenesli krsto in kjer se je vršila maša zadušnica, se je poslov?! v krasnem govoru od junaka dr. Rozman. Da znajo ceniti in ljubiti svojega osvoboditelja, so celemu svetu Korošci dokazali ta dan. Nepregledne množice so ga spremljale, preko 40 duhovnikov se je udeležilo pogreba, zadnja občina, zadnja vas je tekmovala, da položi čim lepši venec na junakovo krsto. In stare ženice so pripovedovale o dobrem gospodu, ki je pripeljal moke in sladkorja in bil tako prijazen in dober . . .
Iz Dravograda v Celje so prepeljali truplo po železnici. Spremljali so krsto razun sorodnikov člani odbora, zastopniki njegove rojstne občine in njegovi najožji rojaki, njegovi hajduki. Voz s krsto je bil okusno okrašen, na stroju sta straži-la dva Sokola. Prevoz je nalikoval vožnji triumfatorski. Na vsaki postaji je čakalo ogromno ljudstva, da izkaže zadnjo čast junaku. Povsod nagovori, žalostinke. vedno vee vencev se je gomililo nad krsto. Posebno presrčen je bil sprejem v Žalcu, kfer je odseval kolodvor v žol-tem svitu bakelj.
Z veliko zamudo je privozil naposled vlak v Celje. Nepregledna množica ljudstva, častniški zbor, mestni sosvet, razne korporacije rn društva so pričakovala junaka. Častniki so zanesli krsto v kolodvorski vestlbul, kjer je bil postavljen kata-falk. Tukaj je ostalo truplo do nedelje zjutraj.
V nedeljo, dne 26. oktobra se }e vršil pogreb v Št. Jurju ob Južni že!., v Malgajevem rojstnem kraju. Ob 10. uri predpoldne Je dospel sprevod v Št Jurij. Sokolska kavalkada in nebroj vozov je spremljalo junaka v njegov rojstni kraj.
Pred vhodom v trg se Je vršil veličasten sprejem. Ljudstva je bho na tisoče.
V imerm Korošcev je izročil g;. Kotnik mrtvo truplo junakovo njegovi materi, starki, ki je obdana od svojih otrok pričakovala svojega ljubljenca, svojega najmlajšega sina. Bil je globoko pretresujoči prizor.
V imenu odbora za Malgajev spomenik je ravnatelj Belte prevzel truplo in pozdravil vse, ki so prišli, da izkažejo zadnjo čast padlemu junaku.
Pevci Celjskega pevskega društva In Oljke so pod vodstvom prof. Beranfča zapeli   žalostinko »Vlgred
mj&m*s*M K&tl ta te mmtoto
veličasten sprevod, kot ga še šent- I jur ni videl proti  župni cerkvi. Na čelu   kavalkada, Izza   nje vojaška godba. Sokoli,   Orli, prva polovica vojaške čete, pevska društva, nosil- i ci vencev, duhovništvo s kanonikom Bohancem, dekanom šmarskim, k a- * teri je vodil kondukt Šesterovprež- L nemu galavozu je sledila mati s so- i rodnlki, general   Maister, častniški zbor, okrajni glavar   celjski, razne deputacije,   zastopniki akademskih društev, narodno ženstvo,   vojaška j četa in tisoči ljudstva.
Po maši zadušnici se je v istem j redu nomikal sprevod na pokopali- j šče. Tukaj so po cerkvenih obredih j pevska društva zapela pretresujočo j žalostinko. Ob odprtem grobu je ge- ' neral Maister v vznesenem pesni- ! škem govoru pokazal narodu svoj*-ga junaka, kateremu ie mirno zaupal ] in kateri je zvesto držal svojo oblju- j bo, jo potrdil s svojo smrtjo.
Andrej Oset. ožji prijatelj juna- \ kov, na Čigar poziv je v prvih dneh j prevrata ta pohitel na Koroško,  je \ orisal v daljšem   govoru podrobno Malgajevo velikansko delo in niego-ve zasluge za   osvobojenje Koro-tana.
Ob zvokih »Lepe naše domovine« so spustili krsto v grob.
še častna salva in prve grude prično zasipavati krsto. Malgajevo truplo je shranjeno v domači zemlji.
Popoldne istega dne se je ob velikanski udeležbi cdknlo spominsko ploščo na Malgajevi rojstni hiši. V imenu občine je podvzel ram svečani akt oH^ritja g. Drofenik, ki je v navdušenem govoru proslavlja,! Junaka. Govorili! so Še kapetani San-cin, njegov bivši poveljnik, v imenu jugoslovanska napredne akademske omladine g. R. Dobovišek in odvetnik dr. Paih. Pevci so zapeli »Boie pravde« in »Lepo našo domovino«, s čimer je bila slavnost zaključena.
In tako spava Malgaj mirno tamkaj, kjer se mu je rodila prva misel, tam kjer je dozoreval njegov načrt za osvoboditev Koroške. Mirno snivaj, dragi Franjo, svoj veliki sen o gosposvetskem poliu. Ko z*-plapola nad gosposvetskim poljem naša trobojnica. takrat bo maščevana Tvoja smrt, bo dosežen Tvoj cilj. Da se kmalu uresniči Tvoj sen, v to pomozi Bog!
MU zbor imltm plaolnsksoa
V soboto, 27. t. m. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma 24. redni občni zbor Slovenskega Planinskega Društva. Predsednik dr. Tominšek je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in podal nato Izčrpno poročilo o delovanju društva v zadnjih vojnih letih in o težkočah, s katerim se je imelo in se še ima društvo boriti. Opozarjal je zlasti na škodo, ki jo ima društvo vsled delne okupacije našega ozemlja po Italijanih. Kakor je bilo društvo še leta 1914. silno obremenjeno in zadolženo, se je vendar posrečilo agilnemu delovanju odbora na eni strani in s pomočjo raznih podpor, tako s strani posamnikov, javnih korporacij xu oblasti, da je prišlo denarno stanje društva v ravnovesje. Zlasti leto 1919. je bilo v tem pogledu dobro. Društvo je poplačalo vse svoje stara dolgove in nakupilo vse koče nemškega in avstrijskega planinskega društva, za kar gre v prvi vrsti zahvala vladi, ki je to akcijo z vsemi močmi podpirala. Te nemške koče so tvorile v našem planinskem raju nekake postojanke nemštva, kjer se je tujcem razlagalo, da je to njihov* zemlja in kjer se ie vedno in vedno bolj propagirala nemška misel, kakor pa igojila ljubezen do planinstva. Društvo je prevzelo z nemškimi kočami nase težko breme, ker so te koče več ali mani izropane, skušalo pa bo z umno ureditvijo in spretnim gospodarstvom spraviti vse v najlepši red. V vseh društvenih kočah se bo nudila prava gostoljubnost ne glede na narodnost. Društveno delovanje se bo v bodočnosti poživilo in sicer zlasti na našem severu, ker nam žal agilneiše delovanje proti zapadu ni mogoče.
Sledilo je obširneje tajniško poročilo, ki ga je prebral kapetan ». B a d i u r a. Ob koncu tega poročila se je spomnil tudi v zadnjih letih pad-jlh in umrlih članov ln so se zborovale! v znak sožalja dvignili s sedežev. Knjigovodja g. Rozman obširno in izčrpno poroča o blagajniškem stanju zadnjih let, poudarjajoč zlasti dejstvo, da se je društvo rešilo vseh svojih dolgov in da so znašala aktiva koncem leta 1918. po odbitku običainih odstotkov na stavbah m Inventarju 178.289 K 79 vin., pasiva pa 45.819 K 7 vin. V letu 1919. je prejelo društvo od raznih strani Izdatne podoore, ki so omogočile nakup nemških koč, za kar gre vsem darovalcem najtoplejša zahvala. —^ Na Jgft&pJC r^r^edo^ajce^ račungv^
ki izjavljata, da se nahaja društvena
knjigovodstvo v najlepšem redu, sel podeli celemu Odboru absolutorij.
Sledili so nato   predlogi osrednjega odbora. Članarina se zviša ođ letnih 6 K na 12 K; vstopnina ostane 2 K; ustanovnina se zviša od 100 K na 400 K. Glede izdajanja »Planinskega Vestnika« se zaključi, da izbe«; re odbor poseben odsek, ki ima naV; logo. da čimprej zopet izide to važno društveno glasilo. Pristojbine v planinskih kočah, t. j. vstopnina in preV nočnina se bo  uredila po vseh planinskih kočah   enotno.   Pravila se spremene v toliko, da se zviša števl-» lo odbornikov na 14. število namestnikov pa na 5. — Vnela se je nato daljša in zelo zanimiva debata o pre-krstltvi dosedanjih nemških koč, ki so prešle v društvene roke. Končno so se sprejela sledeča Imena:   V Ju* lijskih alpah: Marije Terezije koča, sedaj Aleksandrova koča, Deschma-nova koča  sedaj  Staničeva koča, Siebenseehhfitte, sedaj koča ob Triglavskih jezerih; Vossova koča pod Vršičem, sedaj v oblasti Italijanov naj se imenuje Erjavčeva  koča; v Karavankah: Berthahutte pod Kepo, sedaj koča   na   Jepci; Kahlkogel-hfitte, sedaj spodnja   goliška koča, Valvazorjeva    koča   obdrži svojeg ime; Kiegenfurterhutte. sedaj Rožan-; ska koča. Zoizova koča obdrži svoje ime: WagenfuTterhfltte, sediRožan-cahfltte, sedaj Koča   na KorošicI;' koča v Logarski dolini naj se ime*; nuje Piskernikova koča in Uršula-' berghutte, sedaj Koča na Urški gorL1 — Ob tei priliki se je čulo mnogo ja-<' ko umestnih in dobrih predlogov od-raznih predlagateljev, katere bo dru*' štvo pri  svoiih  bodočih zgradbah' lahko vporabljalo. Pri slučajnostih je predlagal dr. Mrak  resolucijo, tj kateri se zahteva  ustanovitev na-< rodnih parkov, po vzgledu mnogflr inozemskih držav, v zaščito prirode' in v omejitev brezmi^eineTa devastiranja  naše   flore.   TnŽ. Skabrne predlaga, da se uveljavi tozadevni zakon iz 1. 1912..  ki nI dobil takrat sankciie. Ravnatelj VVester predlaga resolnlcfjo, gtosom katere naj se pr> laga večjo pažnjo propagandi za na-: še planine med brati Hrvati In Srb!.:
Po rešitvi še več maniŠih vprašanj se je razglasil f^id volitev. Pet; acclamatiouem je bil izvoljen za*^ predsednika g. dr. Tominšek, V odbor pa so bili izvoljeni po llstkili sledeči gg.: O g o r e I e c, M1 a -1 kar, Korenčan, dr. Š v! k e 1J ,1 Rozman, Hrovatln, Šara-*! bon, Soklič, Hauptmann, Skabrne. Mencinger, dr.; Demšar in Badiura. OdbormV kovi namestniki gg.: KunaverV Lapajne, Dostal, Potoč-; nik in Jeretina. Preglednika računov gg.: L I n d t n e r in K a j z e 1.' Pol2. uri ponoči ie zaključil g. predV sednik zborovanje.
Dnevne vesti.
Ljubljana, 29. decembra 1919,
— Juridična fakulteta v LJubljani
Kakor poroča te dni v Ljubljano došfl univ. prof. dr. Leon i da Pitamic, je prišel profesorski zbor ljubljanske Juridič-ne fakultete, sedaj v Parizu, da sklepal da je otvoritev letošnjega zimskega semestra na tej fakulteti nemogoča ,ker so bili vsi tri je imenovani profesorji pO nalogu kraljeve vlade v Beogradu za*' posleni pri mirovn? konferenci v Parizu in tako niso mogli dosedaj Izgoto-vlti (nainujneših priprav za otvoritev fakultete. Za tekoči semester naj se zato djiaki-uiristi inskriblrajo na kaki drugi pravni fakulteti. Onim. ki so se vpisali na ljubljanski filozofski fakulteti in ki hočejo v II. semestru prestopiti na juridično fakulteto, bo profesorski zbor semester na filozofski fakulteti vračunal za pravni študij pod pogojem, da poslušajo na tej fakultetf predavanja, ki so v dotiki s pravnimi študijami, to ie filozofsko - historične vede. S pripravami za otvoritev IL semestra na jurjdični fakulteti se bo takoj pričelo. V to svrho je prišel proL Pitamic v Ljubljana
— Izredna javna seja občinskega sveta bo v torek dne 30. decembra 1919 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnopravnega odseka poročili: 1.) o izvolitvi dveh zastopnikov mestne občine v okrajno komisijo za pritožbo o vojnih dajatvah r 2) o izvolitvi dveh zaupnikov v svrho uredbe zemli'ške knjige glede parcel št. 245/8 in 245/12 kat. obč. šentpetersko predmestje. Finančnega odseka poročilo o prošnji Društva za zgradbo So-kolskega doma Sokolu I. za prodajo stavbišča na trgu Tabor za zgradbo telovadnega poslopja in telovadišča. Obrtnega odseka poročili: L> o prošnji dimnikarske zadruge za zvišanje* tarifa; 2.) o prošni' društev komisjjonar-jev ln postreščkov za zvišanje tarifa. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plfname poročili: li
jLfiossriSBft ^_xožu& MJBS&a&JJb
88
stran *$.
SLOVENSKI NAKOO-, one 30 decembra lilt.
154 tttv.
samo za leto 1920; 2.) o poročilu ravnatelja mestne elektrarne glede raznih prošenj za vpeljavo električne razsvetljave. — B. Tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno - pravnega odseka poročila: 1.) o prošnjah za razp'sanc občinske ustanove za onemogle obrtnike; 2.) o prošnjah za razpisano Dra-gotjn £agarievo ustanovo; 3.) o raznih prošnjah v personalni zadevah mestnih uslužbencev. Finančnega odseka poročilo o prošnji liceiskjh profesoric za izjednačenje prejemkov s srednješolskimi profesorji. Obrtnega odseka poročilo o raznjh prošnjah za obrtne koncesije,
— Poljski podkonzulat v Ljubljani. Poljska vlada je osnovala v Ljubljani Stalni podkonzulat. Za podkonzuJa je fe imenovan g. Mieczyslaw M i -stat, kj je svojo shrTbo že nastopil. Uradni prostori se začasno nahajajo v hotelu Union, soba Št. 2 in 3. Uradne ure za stranke so vsak dan od 10.—12.
— Iz Egipta se vrne danes 900 jugoslovenskjh ujetnikov in civilmh in-ternirancev. Včeraj so prispeli ponoči v Borovlfe, kjer jjh ie v imenu koro-Skjh Slovencev iskreno pozdravil g. Vahtar. V kratkem se vrne v domovino še več tisoč Jugoslovenov, k* so jih Angleži med vojno internirali v Egiptu. Nadejamo se, da se bo z merodatne strani ukrenilo vse za njih dostojen sprejem
— Naš? arhivi. V božični prilogi »SI. Naroda« vprašuje neki gosood, kaj je storila naša delegacija v Pari--BJZI id\ AOA:qiB qijjsfLrjsAc utujstjz nz
za bojazen, da ni stala na višku. V pojasnilo naj služi sledeče: V etnografski sekciji — znanstvenem oddelku naše delegacije Je ta važna kulturna zadeva prišla v razgovor. Izvol'1 se je ožji odbor: be!?rradskf vseuč. profesor dr. A. B^ljč, zagrebški vseuč. profesor dr. Fr. Slšič, in mariborski prof. dr. Fr. KovačjČ. Ta odbor ie sestavil natančno snomenjco o razdelitvi ne le avstrijskih, marveč tudi ogrski* državnih in deželnih arhivov, knjižnic J n muzejev. Ta spomenica se je predložila delegacij" in ob enem dostavila Cehom in Poliakom, da stavijo iste zahteve. Delegacja je zahtevo predložila mirovni konferenci, ta pa jo je v svoji nedumljivj kratkovidnosti in ozkosrčnosti a*eiminou odbila, češ, toss kulturne naprave, ki se ne smejo drobiti. Tako je nove države obsodila v večno duševno odvisnost od Dunaja in Budimpešte. Naša delegacija ie tore! stala na višku, a najvišji krogi se niso mogli tako visoko povspeti.     F. K.
— Za moštvo varnostne služba v LJubljani. Skleo deželne vlade za Slovenijo z dne 10. aprila t. L, da se moštvu zbora varnostne straže v Ljubliar*, ki je bilo pri ustanovitvi državnega policijskega ravnateljstva v Ljubljani dne 1. aprila 1913 neposredno prevzete iz občinske redarstvene službe v Luib-Ijani v državno redarstveno službo, Šteje prejšnji čas službovanja v občinski redarstveni službi tako, kakor bi bil potekel V državni službi in da to velja za napredovanje v višje plačilne stopnje, za aktivitetno doklado, za starostno doklado in za nrrovnmo, odobrava in potrjuje mfn-strstvo za notra-r.je zadeve, izpremfnjevaie ga le v toliko, da velja le za one prejemke, ki dospevajo v plačilo od L januarja 1020 naprej. — Finančni minister je s svoj'm rešentem z dne 10. decembra odobri?, da se poverieništvu za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo dovoli nabava obleke in obuvala za varnostno stražo in policijske agente v iznosu 472.065 kron.
— Imenovan je za inšpektorja pri finančnem ministrstvu v Beosradu finančni računski svetnik v Ljubljani Iv. Jerman.
— Osebne vesti s pošte. Mesto poštne odpravnice v Sm'helu pri PR-berku ie dobila bivša odpravnica Josipi na Hribernik. — Za poštarja v Ouštanjn je imenovan poštni oficijant Ferdo Voh. — Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu Brezovica pri Ljubljani se je podelilo vpokojeni odpravnici gospej Mariji Fabiančič.
— Osebna vest. Ministrski svet ?e z ukazom z dne 20 decembra 1919 sklenil in odredil, da se Oton pl. Detel a, vladni svetnik pri deželni vlpdt v I jubljani, na lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov stalno vpokoji z zakonitimi preiemki.
— Pri vseh oddelkm poverfenfštva deželne vlade "za notranje zadeve se sprejemajo stranke vsak dan, razun ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. ure predpoldne.
— Uradna zdravniška shižba. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo m Istro Je popolnitl službo zdravstvenega nadzornika v VIL Čin. razredu. — Prošnje Je vlagati do 10. januarja 1920.
— Og. častniki — b|všf vojn! ujetniki se Vabijo v ponedeljek 29. t. m. ob polosmi zvečer na sestanek v gostilno »MfkuŽ« v Kolodvorski nI. da se pogovorimo, kako pomagati našim Še neodrešenim vojnim ujetnikom. — Več vrnlvšth te Častnikov — vojn. ujet-
— Odpust starejših vojakov, »Beograjski Dnevnik« javlja: Ker razpolagajo vsi naši vojaški oddelki z dovoljnim številom dobro izvežbanih vojakov, bodo vsi starejši, dosluženi vojaki v kratkem odpuščeni brez ozira na njihovo starost in njihov letnik.
—Sorodniki vojnjh ujetnikov, ki se še sedaj nahajajo na Francoskem, se pozivljejo, da naznanijo takoj predsed-ništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani točni priimek in krstno ime, rojstni kraj, politični Ojkrai in starost dotičnih ujetnikov.
— Odsek za prehrano ohiavlia: Vračajočim se beguncem izdaja izvidnice za živila in živino doslej izključno odsek za prehrano v Ljubljani. Vse tozadevne prošnje naj begunci vloŽe potom političnih okrajnih oblastev na posredovalni urad za begunce, ki bo kratkim potom izposloval izvoznice pri imenovanem odseku. Neposredno se beguncem ne izdajajo izvoznice.
— Dunajiki visokošolci, ki stanujejo sedaj v Ljubljani, se poživljajo, da se vsi brez izjeme udeleže sestanka, ki bo v torek 30. t. m. ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodn. doma. — J. Turk.
— Promet v Avstriji. Da"nes dopoldne se je vršilo v državnem uradu za promet večurno nosvetovcure in se je tam sklenilo, kakor poročalo večerm listi, da ostane Železniki promet ustavljen do 2. januarja 1°20.
— Na progi t inbljana - Vrhnika. Obratno ravnateljstvo fazne železnice objavlja: Na nro^l Ljubljana - Vrhnika vozjta v torek, sredo ln četrtek, t. j. 30. jn 31. decembra ter 1. januarja vlaka 2703 in 2704.
— Darujte za revne prekmurske cHake. Za revne prekmurske djake na državni gimnaziji v Mursko Soboti se bo z novim letom otvorila djiaška kuhinja, katere na.men ie preskrbovati revnin\ in pridnem d'jakom potrebno hrano jn po možnosti tudi stanovanje. Vkijub silnemu pritisku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar redno v I. giTrmazMsVi razred 30 dijakov; njih pretežna večina ie zelo revna in mnogi bodo morali opustiti študije, ako jih ne bomo vsestransko podpirali. Sl^vcn^e in Slovenci, priskočite d*ia?ki kuhinji v Murski Soboti na rom^Č in prispevajte kolikor ie v vaših moč°hf Darovi ni j se poš:liaio na »Dijaško kuhinjo v Murski Soboti«.
— Zvišanje pristoibm za brzo'avke v Nemško Avstrijo. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviša pristojbina za brzoTavke v Nemško Avstrijo počevši od 1. januaria 1920 od 6 par na 10 nar tj. po sedanjem tečaju od 21 na 35 vin., minimum 1 d»n. tj. 3 K 50 vjn. Poleg redne pristojbine je plačati pribitek 1 din. ali 3 K 50 vjn. za vsako brzoiavko kakor do sedai. Časopisne brzoiavke vžjvajo ugodnost znižanja za 50 odstotkov.
— Oo^^a De'fa IvarVka, tajnica »Kola srbskjh sester« v Beogradu, je prispela v Luibljano ter konferira tukaj o velevažmh socialnih in slovanskih vprašanjih. Nadejamo se, da bodo posvetovanja rodila obila uspehov. Gospa si Je, ko ie kot srbska begunka Še živela na Peki, pridobila oblo zaslug za naš živeli na Peki ter je letos septembra meseca na jugoslovanskem ženskem kongresu z Beogradu blagodejno vplivala na potek debat. Soprog go-soe IvanV-keJe bil svojčas v diplomatski službi; zato ima gosoa tudi dobre zveze z nn^rleškim svetom.
— Ruski kružok. Padi nenadne bolezni g. T. M. dr. Jenkove se k o n -verzacijski večeri v ruskem kružku do preklica prenehalo.
— Nova nahtralnlca. S4<^?u *v>d Juuo. Zadnje dni se je otvorila nohtna nabiralnica v S^bnu pod Tirno Poštno zvezo ima s ^m'^elom pri Pliberku, politi£n1 okra! VeHkovec.
— V nravo^tevle Je ores+ool ce'1-ski nemški tre^ovec Zrmsrer. Pri prestopu je dob'1 novo kritno ime Dušan. Svojo graščino v Bl^eovn5 "ri CeHu je prodal nekemu majorju iz Hrvatske.
— M^rm^rcV dvorec ie kupil, kakor poroča »Mariborski delavec*, tro-riškt ro?ak Starec za 250 nno K. Ma-ribTpki dvorec je znamenita zgodovinska zgradba in ?e želer*. da bi ostala Pri eventualni restavraciji v svofi prvotni ob!?ki.
— OraSčma »Novo Celje« prodana. Orof Salm - Peiferscheid je prodal svojo graščino »Novo Celie« Pri Žalcu baronu Turkoviču, znanemu hrvatskemu bogatnšu.
-- Uveđba selske službe pri poštnem uradu v Tinjah. Z dnem 15. oktobra t. 1. sc Je uvelo pri kraljevem postnem uradu Tinfe dostavlfanje poStnlh poSIUk no oošt-nom pismonoši v sledeče vasi: Hon-berk. Dračje, Oorca. Pakolje, Posluh, Hum, Dravski dvor. Lačni hreg. Leslnje. Duh, Almat Lipje, Tinjsko polje, Vabnja ves. Gorice, Dobrova. Zavha ves, Virna ves, Smlhel, Lepa ves, Podgorje, Brankovca, Dol. ves. Drča, Poroče in Kraieerievo.
— Osebni promet na Južni železnici. Obratno ravnateistvo Južne železnice ohiavlia: V nonedel;ek. decembra se bo na progah iužne železnice vršil osebni nrom^t v Mem obsegu, kakor pred 24. decembrom. Počenši od vštetega torka 30. decembra do vštetega 1. ianuarja bo osebni piomet na južni   železnici zopet uki-
njen. Izvzeti so naslednji vlaki: presna vlaka, italijanska osebna vlaka od Logatca do Ljubljane št. 84 in 87. osebna vlaka na progi Zidan most-Ljubljana št. 32 a in 37 a, kakor tudi vlaka št. 60 in 63 na progi Ljubljana-Borovnica. — Pripomba: V Nemški Avstriji se ukinjenje osebnega prometa na južni železnici, ki je bilo prvotno nameravano do 28. decembra, podaljša do vštetega 1. januarja.
—V Rušah se je včeraj ustanovil Sokol in sicer za Ruše in Selnica
— Iz Škofje Loke se nam poroča, da tudi tam stanovanjske razmere niso nič boljše kot kje drugje. Ravno tako morajo tudi tam stranke čakati, prositi in moledovati na mesece predno se jim posreči dobiti kako stanovanje, vendar so še vedno stranke, katerim sreča ni mila. — Pač pa se še vedno nahaja v Škofji Loki rodbina nekega bivšega uradnika R., kateremu samemu pa je bolj ugajalo oditi v Avstrijo v Celovec — kar vse je g. glavarju Žitniku dobro znano, ne da bi smatral za potrebno, to stanovanje zaseči in dati našim ljudem.
— Alkohol. Dne 22. decembra je predaval šolski zdravnik dr. M. Rus učencem in učenkam šišenske meščanske šole ter staršem o škodljivosti uživanja alkohola. Na podlagi izbornih slik, statističnih podatkih in bogatih lastnih izkušnjah te razložil predavatelj navzočim uničujoče delovanje alkohola na Človeško telo v splošnem, posebej pa Še na mladino, kateri naj starši popolnoma zabranijo uživanje tecra strupa. Zdravnik je kruto bičal tudi grdo razvado, da nevedni starši celo doieuce omamljajo z alkoholom, katerega deianja posledice so usode-polne za ves nadalini razvoj človeka. — zal. da se tega poučnega in važne-ga predavanja ni udeležilo več staršev. — P. K.
— Zveza s Prekmurjem. V Slov. Nar. in menda tudi po drugih časopisih agitiralo žunani prizadetih občin za železnico Ljutomer - Vzmetne! -Središče. Naštevnio razne dobrote, ki bi se dale izvažati iz ondo'n?h krajev. Med drugim slutijo tudi nekje premog in sol. na petrolej pa so pazabili. Resica pa je, da železnica še nikjer nI bila.ljudem v ?kodo. Naravno je torej, da se tudi Miklaševčani (Središčani jo itak imajo) pogaiajo za železnico. Pri tem pa se zaletavalo v stari projekt zveze Luitomer - Ivanjkovci - Ormož. Trdijo, da se ne more razširiti kolodvor v Ormožu, četudi bi se dal raztegniti makar do Središča. Zatem pravijo: »Ivanikovska proga ne bi imela za okraj nobenega pomena ker pretežna večjna v bližini proge ležečih vinogradov radi prevelike strmine ne bi mogla voziti svojih pridelkov na isto.c Vinogradi ne bi mogli voziti? Kdo naj to razume! In zaradi »prevelike strmine?« Saj se projektirana proga vendar prav nikjer ne dotiče vinogradov, temveč teče po dolini, ki je vsekakor višja oa Vizrnetinske, torej tudi manj močvirna. Veselje z izvažanjem lesa pa vam od srca Privoščimo. — Sicer pa so načrti za progo Ljutomer - Ivanjkovci - Ormož že v detajlu izdelani in to oni o rentabiliteti in o trasiraniu, ter so, če niso v Ormožu, pri vojnem ministrtvu na Dunaju. To pomeni razen tega, da je proga za 1 in pol km krajša — velik napredek in prihranek. Da bi pa ta proga ne imela za ormoški okraj nobenega pomena, je abotna trditev če romislimo, da imamo v Ormožu najrazličnejše uradev lekarno, bolnišnico in tudi most čez Dravo na Hrvaško. Poleg tega sta Ljutomer in Ormož zvezana čez Ivanjkovce z brzojavnim in telefonskim vodom, ter se tod prevaža že leta m leta poštni voz. Zakaj vse to, če je ta zveza »za celi okraj brez pomena?« Poleg še več drugih In tehtnih razlogov je ravnokar omenjena poštna, brzofavna In telefonska zveza Ljutomer - Ivanjkovci - Ormož kažipot, kod nai steče nova železnica, ki bo za okraj naivečfega pomena in koristi. 2e pred dvajstimi leti'se je propagiralo za to progo, in že v takratnih projektih se govori o železniškem mostu na Moti pri Ljutomeru čez Muro na Prekmurje. V g'a vnem pa govorijo za to progo še strategjčni oziri, ker je dovolj oddaljena od nam že od davnih časov sovražne Ogrske. Pripomnimo Še, da se v Veličanah, pet minut od projektirane postaje Ivanjkovci - Svetinje koplje premog enak trboveljskemu, in ki se ga redno mnogo izvaža v Ljutomer in na Mursko polje.
—Žrebanje ljubljanskih srečk se
vrsi dne 2., 3. in 5. januarja *1920 v uradnih prostorih mestne blagajnice vsakokrat od 9. do 17. ure. Ob teh dnevih mestna blagajnica za stranke ne bo uradovala,
— Umrl je Viljem Lipovšek na posledicah prestane vojne. N. v m. p.
Kulturo.
— Repertolr kraljevskega slovenske'
ga gledališča f LJubljani Opera. V ponedeljek, dne 29. decembra: »Lepa Helena«, Izven abon. (v prid Udruženja glumaca). — V torek, dne 30. decembra: »Rusal-ka«. abon. A. — V sredo, dne 31. decem-I ©ra ob 4. popoldne: »Dijak prosjak«. Izven j abon. — V četrtek^ dne 1. januaria: »Lepa Helena«, Izven abon. — V petek, dne 2. Januarja: »Rusalka«, abon. B. — V soboto, dne 3. Januarja: »Prodana nevesta«, abon, C. — V nedeljo, dne 4 januaria: »Hoff mannove   pripovedke«,   izven   abon, —
Drama:  ¥ aedefjo,  one IS.
popoldne: »Pepeika«, Isven abon.; zvečer: »Hlapci«, izven abon. — V ponedeljek, dne 29. decembra zaprta rm V torek, dne 30. decembra: »Na Pologu«, abon. C. — V sredo, dne 31 decembra ob 3. popoldne: »Na Pologu«, izven abon. — V Četrtek, dat 1. ianuarja popoldne* ob 3.: »Pepelka«, laven abon.; zvečer: »Korenček. — Ženi te v«. Izven abon. — V petek, dne 2. Januaria: »Hlapci«, abon. C. — V soboto, dne 3. Januarja:   »Korenček. — ženitev«, abon. D.
V nedeljo, dne 4. Januarja popoldne: »Protekcija«; izven abon.; zvečer: »Pepelka«, delavska predstava, izven abon.
— Ernesto vitez Cammarota — 60-tetnik! Naš ljubi Cammarota je slavil dne 23. decembra 60letnico svojega življenja. Hkratu praznuje lahko 371etntco svojega pevskega delovanja in 33!etnico svojega tenorskega delovanja v Zagrebu in na jugoslovanskih odrih sploh Ta slavni, večno mladi Nestor naših tenoristov pa še danes prepeva na zagrebškem odru velike in prve tenorske partije v »Porinu«, »Bajaz-zu« in »Cavallerlji«. Rolen Je bil dne 23. decembra 1850 na otoku Malti kot sin odličnega dirigenta in opernega ravnatelja v Bariju. Spočetka salonski komik. Je postal že v 19. letu tenorist, ki Je pel po raznih laških mestih. Pel ie odlično tudi v Rimu in Turinu ter si ie pridobil priznanje kralja Umberta I., ki ga je odlikoval z visokim redom za njegovo umetnost na odrih In na koncertih v Zagreb |e bil angaZe-van oktobra 1*87 ter je deloval ves Čas doslej kot prvi tenor ln kot učitelj petja.
v LJubljani uživa Cammarota kot odličen pevec laških partij največji ugled; gostoval je na našem odru neštetokrat A tudi na koncertih »Glasbene Matice« ie sodeloval opetovano s sijajnim uspehom. Mnogokrat je rešil našo opero Iz zadreg ter vselej s kavaiirsko uslužnostjo pribite! na pomoč. Zato se ga spominjamo s hvaležnostjo. Leta 1903. Je Ml odlikovan z visokim redom sv. Save po kralju Petru. Cammarota se Je ves posvetil umetnosti ter je ostal vzlic vsem Iavorikam ne le skromen, nego vedno vesel mož. Bog ga živi!
— OledalKce v Splitu. V občinski posvetovalnici zbrana anketa v Splitu Je sklenila te dni. da se osnuje dobra drama, ker Je v današnjih razmerah težko gofiti poleg dobre drame tudi dobro opero. Oder se popravi, da bo odgovarjal vsem modernim zahtevam Vse lože postanejo splošno pristopne. Tako dobi tudi Dalmacija končno svoje stalno hrvatsko gledališče.
— V Slovenjgradcn se le dne 21. decembra vršil koncert planistinje ge. Kokotove ln baritonista gosp. Conča iz Celja. Prijetno poln bariton gosp. Conča smo posebno lahko zaznali v F. S. Vilharjev! »Nezakonska mati«, kakor tudi v srčkani Zajce vi pesemci »Jeli«. Posebno pri zadnji se je pozabilo, da je pevec tu in tam pred-našal malo okorno, kar pa Je zakrivilo gotovo le njegovo prehlajenje. Prvovrstno Je bilo spremljevanje na klavirju ge. Kokotove iz Celja. Istotako, da mojstrska nam Je bila prednašala Foersterlevo »Po Jezeru«, Griinfeldovo »Ogrsko fantazijo«, Lisa-tovo »Emani« in Atanaslevlčevo »Na te mislim«. Sijajna tehnika pianistke ge. Kokotove se Je priznavala vsestransko v navdušenih aplavzih. Žal nam Je bilo edino to, da ie morala Igrati na tako slabem klavirju m pa to, da meščani niso Izkazali dovolj zanimanja za koncert
— Slč Albert: Narodne vezenine a« Kranjskem. III. del (8.—17. zvezek) m IV. del (18—22. zvezek). V Ljubljani 1919. Natisnila in založila Ig. pl. Klelnmayer & Fed. Bamberg. Za Božič sta izšla ta dva debela In krasna zvezka Sičevegm znamenitega dela; III del obsega vzorce belih vezenm (s peč ,prtov, prtičev) v belem tisku, TV. del pa vzorce pestrih vezenin v raznobarvnem tisku (motivi s prtov m prtičev z monogrami). Motivi so posneti največkrat iz rastlinstva, redkeje Iz živalstva, ako niso stilizirani. Risbam Je pristavljenm tudi nekaj fotografskih posnetkov, ki bi si Jih Želeli le Se več in v večjem formata. To izvrstno delo našega odličnega strokovnjaka Je prvo svoje vrste na slovanskem jugu; dokaz Je razkošnega bogastva in okusa naše narodne umetnosti, hkratu pa dokaz Izredne vztrajnosti in marljivosti Sičeve. Pridržujemo st, izpregovoriti o delu še kaj več.
— a Keller: Don Correa. Poslovenil dr. J. Olonar. V LJubljani 1919. Izdal in založil »Ljudski glas«, natisnila »Učiteljska tiskarna«. Iz nemščine se pri nas prevaja zelo malo, čeprav bi se tudi v tej bogati literaturi našlo marsikaj, kar bi s pridom bralo naše ljudstvo. V imenovani knjižici smo dobili prevod znane novele enega nalljubeznivejšlh novejših nemških pisateljev, ki jo vsem prav toplo priporc>Čamo. Romantično, dogodkov polno dejanje nas vleče In zanima, dokler knjige ne odložimo. Upamo, da se bo zbirka, v kateri Je knjižica izšla, nadaljevala ter nam polagoma tudi res ustvarila »Zabavna knjižnica« za naše ljudstvo, ki tako nujno želi lepega čtiva. Cena je pri sedanji draginji izredno nizka, stane le 3 K, zato upamo, da bo lludstvo pridno segalo po njej. Dobi se po knjigarnah ali pa pri upravnlštvu »Ljudskega glasu«. LJubljana, Frančiškanska ulica o\ II. nadstropje.
— »Jugoslavenska Sena«. Upravo Je izašao 8.—10. brol ove izvrsno uredi Ivane smotre sa slijedećim sadržajem: Adela Milčlnovlć: Kongres Jugoslavenskih žena n Beogradu. — Mirko Kragell:   Iredentom I
— Zofka Kveder - Demetrović: Dojmovi sa kongresa Jugoslavenskih žena n Beogradu. — Kaštelanski: Na dan slobode. — Jovanka Hrvačanin: S puta po Sloveniji.
— Marija Hafner - VVlnrerhalter: Nedajmo našeg Primorja, nedajmo naše DalmacUe.
— Zofka Kveder - Demetrovlč: Naše os!o-bodienle 1 ujedinjenje. -- Juca Božlčkovič: Kolo sestara. — JovamVa Hrvačanin: Ce-žnla. — Dr. Jovan Barač: Ksantinl. — Dora Planova: Posljednji san. — Nora: Drugarici. — Ljubica Mflnševfč: Pad. — Marila HorvaHn: iz života. — Sonja Orab-rovska: Ljubim ljubav. — Ksaver Meško:
Istočni motiv. — Nora: Interesantan aH tužaa razgovor. — Josipe Radoievic: Pe-$ma nezakonske matere. — Anka Bočina: Na žaln. — Ljubica Jankovlč: DositeJ Obradovlč i žene. — D. B.: Prelom. — Antun Farčlč: Ojadjelo lice. — Fran No-voael: Po vojski — Bogumil Toni: U ba-šćL — Ruža Šarič Cihlar: Suzbijanje prostitucije. — L Mrzljak: Noć. — Dušan N. Glukić; Pastel. — Lis tak: Žena i duhovna kultura. Dr. A.) — Ibsen kao borac sa ženska prava. (H. Vinković.) — Činovničke žene i Javni rad. (Ružica PlaznikJ —* Radišln tjedan. (Z. K. L.) - 2ena i pčelarstva (Mara Stlpetič,) — O jednoj knjizi punoj Idealizma. (K. D.) — Učest žena na profesorskom kongresu n Beograda. (Minerva.) — žena u nemačkom narodnom veću. (Dr. Julka Cblapec - Giorievtć.) — Kolegicama studenticama? — Rat pornografskoj literaturi I kinematografiji. — Razne vijesti iz ženskog svijeta. — Upo-zorujemo, da Je ovaj broj po svom biranom sadržaju neovisan od ostalih brojeva, pa se može čitati kao Jedinstvena knjiga. Kao takova osobito Je prikladan božični dar našim majkama, sestrama I kćerima. »Jugoslavenska žena« zrcalo je našeg ien-sklg svijeta, pa Je dužnost svih našft redova, da ju uzmu u ruke, da Ju čitaju | proširuju. Cijena Je ovom trobroju 10 K, te se dobiva u svim knjižarima I proda-vaonama novina, kao i Izravno kot uprave: Zagreb, Marovska ulica br. 24.
Narodno pncMva.
— Naredba o Izvozu žlvIL Podpisana je naredba o rejrulaciji izvoza živil iz našeara kraljestva. Vse dosedanje odredbe o tem predmetu, tako tudi ona z dne 5. novembra 1919, izgube s tem svojo veljava
— Za odpravo devizne centrale v Avstriji, kj rr'kakor ni mogla preprečiti stalnega padanja in konečne katastrofe krone, se je Izrekla trgovska zbornica na Dunaju. Poudarja se hkratu potreba terminske kupčije za valute na borzi, ker sicer dandanes ne more več noben uvoznik solidno kalkulirati cen za uvoženo blago. Zanimivo Je, da se zahteva sedaj tudi odprava upravljanja živil in žlvliensklh potrebščin po raznjh centralnih uradih in mestih.
— Obča! zbor delniške družbe Dolenjskih železnic. Upravni svet Dolenjskih železnic sklicuje na torek, dne 30. decembra ob 10. uri dopoldne v prostorih Kranjske hranilnice občni zbor delniSke družbe Dolenjskih železnic. Ta občni zbor je v dvojnem ožini največjega pomena. Ore namreč za družbo, ki jo je pred vojno avstrijska vlada na nesramen način oropala ter si kratko-malo prilastila veliko večino delnici Ker ne gre, da bi imela sovražna dr- \ žava delnice naše železnice, bo naloga' občnega zbora da to odpravi. Ob enem: pa bo imel občni zbor tudi priliko, da popravi krivico, ki se Je zgodila lastnikom delnic, privatnim osebam, zlasti pa občinam in raznim korporacDam, s tem da so bile njih delnice kratkomalo oropane. Je pa še drugo velevažno vprašanje, ki bo moralo priti na tem občnem zboru do rešitve. Sedež delniške dru-, fbe je bil do sedaj na Dunaju. Sedaj se bo moral sedež prenesti iz tuje države nazaj v domovina 2e v dejstvu, da se vrši občni zbor v LJubljani, vidimo jamstvo In voljo, da se to izvrsL Kakor se nam poroča, so storjeni tozadevno že vsi koraki in je vse Že pripravljeno, da se vrednote Dolenjskih železnic repa trt-; irajo najkasneje do 10. januarja. Delničarji bodo imeli torej na tem občnem zboru pnliko in dolžnost, da popravijo krivico, ki jo je storila avstrijska vlada i«a§im občinam, denarnim zavodom, korporacijam in privatnikom, obenem bodo pa morali tudi Izvršiti svojo dolžnost napram naši državi. Vabilo na občni zbor, ki leži pred nami, pa ne vsebuje točke o izpremembi pravil, zato le nujna potreba, da delničarji na občnem zboru pazijo na to, da izvrše svoje delo brez najmanjšega formalnega pogreška. Deleže Je vložiti do vštetega 2 i. decembra t. I. pri Deželni blagajni ali pri Kranjski hranilnici v Ljubljani.
— ng Vinska kupčija v Itatlfl je letos doslej precej mrtva. Blaga ie pa dovolj in dobrega. Vzrok, da se kupčija ne more prej razvijati, bo pač v tem, da interesentje računaj še z višjimi cenami prihodnje leto. V Južni Italiji (Barletta) so zahteve vinogradnikov vedno večje. V provinci Romagna se splošno ^aV^va za lahka, navadna vina (10 do 13 stopinj) od stopinje 16 do 20 lire, za boljša, od 14 stopinj dalje 20-22 Ur za stopinja Tako se dosežejo za hekto liter cene od 1^60—220 lir. V provinci Romagna se pričenja obču-tevati ponudbe južnotirolskega vina. \i švicarskih vinorodnih i:anto nov se poroča, da je pridelek dober in zadovoljiv. Cene novine so bile v jeseni 1*20—1*50 fres. so pa hitro šle kvišku na 1*80—2*20 fres. Kuočija Je proti koncu leta postala bolj t da, vino zadržujejo v nadi na še polise cene v novem letu. Vina letnic 1910 se je iz južno - vzhodnih pokrajin prodalo nrecej na Nemško.
— Kom^enr^ons'fa D05rcdh->. z AvstrHo. Z Pur p in poroča ;o: Z ozi-rom na posra'an'a z avstrijskimi zastopniki je Jugoslovenska vlada opustila namen odnovedatl sedaj veljavno kompenzacijsko  pogodbo B Av-
Stev. 254.
.slovenski nahod** dne 30 decembra !•!§.
Stan 5.
strijo. Dotična kompenzacijska pogodba se spremeni na temelju proti-stranskega dogovora. Prvotna pogodba je bila sestavljena na pariteti avstrijske in jugoslovenske krone. V tem oziru se pogodba spremeni v toliko, da bo Jugoslavija plačevala v Avstriji nakupljeno blago v svoji valuti na temelju kurza, ki ga je dva dni preje notirala zagrebška borza. Pogodba torej ostane v veljavi, lahko pa se jo odpove vsak mesec.
— Premije državnim bonom. Z velikim zanimanjem smo čitali izborni uvodnik gosp. dr. L Tavčarja v »Narodu« od 17. t, m. o valutni uredbi; mislimo, da v Sloveniji in Hrvatski ni nikogar, ki bi se ne strinjal s temeljitimi in stvarnimi izvajanji, bojimo se le, da ta izvajanja v Beogradu ne bodo našla takega odmeva, kakor ga zaslužijo. V tem našem naziranju nas zlasti potrjuje *sad, grenkejsi od pelina«, Id smo ga sprejeli iz Beograda ravno te dni. Vlada v Beogradu je namreč preteklo spomlad razpisala državno posoiilo v bonih, — za Srbijo v 6 odstotnih, za Slovenijo in Hrvatsko v 4 odstotnih, malenkostna razlika — in se je slovom uradnega poziva pričelo javno podpisovanje dne 23. aprila 1919. ki se je potem dvakrat podaljšalo, Če se ne motimo, do konca maja. Pozivu smo se tem raiše odzvali, ker je bilo to prvo jugoslovansko javno posoiilo in smo bili mnenja, da je državi priskočiti na pomoč brez odloga. In tako so se zlasti naši denarni zavodi, »hrbtenica , našega narodnega gospodarstvac, podvizali s podpisovanjem, da čim prej pride država do denarja in so s tem dajali dober vzgled tudi zasebnikom. Ali pregovor »naglica ni ni!;dar dosti prida*, očividno ve-lia tudi v Srbiji, kajti »Generalna direkcija državnih dugova u Beogradu« je z okrožnico od 30. oktobra 1919, torej čez pičlega pol leta po končanem podoisovaniu, priznala onim podpisovalcem državnih bonov, ki so jih podpisali med 15. majem In 15. junijem t. I., premijo 5 dinarjev za vsakih 100 kron. drugim podpisovalcem pa ne. Čitali smo okrožnico dvakrat trikrat, kajti nismo mogli verjeti, da zasluži premijo tisti, ki pride zadnji. Napisali smo vlogo na predsedstvo deželne vlade v Ljubljani, ki jo je poslalo v Beograd, odkoder smo dobili lakonični odgovor, da sc gorenji *od!ok glede priznanja premije ne more nc spremeniti ne razširi n'c, — razlogov ni nobenih. In tako stojimo -)red dejstvom, da so poslednji prvi. kajti oni. ki so podpisali državne bone takoj po razpisu, to je med 23. aprilom in 15. majem, ne dobe nobene premije, pač pa poznejši, katere je bilo treba priganjati na vse mogoče načine. Poznamo denarne zavode, ki so podpisali državne bone v milijonih in bi rorej te premije po današnjem dinarskem
rzu znašale 20 odstotkov, torej velike vsote, a zato. ker so bili ti zavodi preveč pridni, dobe iz Beograda — brco. Upamo sicer, da zadeva glede teh premij še ni končno vel javno rešena, ker bomo zahtevali od -naših poslancev, da se zavzamejo za pravično rešitev te stvari, a že danes lahko izrečemo bojazen, da bode pri razpisu pri-hodnjega državnega posojila Beograd žel sadove, grenkejše od pelina«. — Dr. Fran Č c m c.
— Nove brzojavne takse za celo državo se uvedejo z novim letom. Od besede bo plačati 10 paj, najmanjša pristojbina bo pa I dinar. Brzojavni promet bo torej precej d rac:. Z odobravanjem je pa pozdraviti, da se odpravijo s tem dnem brezplačni državni telegrami. Ker so bili brezplačni, se Je mnogo brzojavilo in le prerado na Široko. Vsled tega službenega prometa, ki Je prednjači! vsem drugim brzojavom, je trpel zasebni telegrafIčni promet
— Francoska Inka Le TI a vre ic zadobila največji pomen za prekmorske vožnje naših ljudi, ki se selijo v Ameriko ali od ondot vračajo v domovino. Večina izseljencev so Slovenci in Hrvatje. Kakor po-vsod na prehodnih točkah in križiščih, so tudi v Le Ilavru naši ljudje izpostavljeni j nevarnostim izkoriščanja internacilonalnih sleparjev. Zlasti pri menjavi denarja je mnogo izseljencev nasejmarlenih. Živa potreba jc, da naša država v tem velevaz"-i'.em mestu ustanovi konzularno zastopstvo čim prej.
Letna trgovska razstava bo v Času od
4. do 2L aprila 1920 v Belgiji z namenom, da zainteresira na eni strani prijateljske države za predmete, ki iih Belgija lahko j izvaža, na drugi strani pa da se da produ-centom prijateljskih držav priložnost ! vspostaviti trgovske zveze z belgijskimi odjemalci. Kraj razstave še ni določen.
— m. Vreče za kmetovalce. Mi-
strstvo za prehrano bo izročilo zvezi *aop3AO)ouu| auq3J}od patu aA)!(apzBj op
kmetijskih zadrug 140.000 vreč v svr-
— Veflko lesno skladišče osnaje, kakor nam poročajo iz Št Vida, največja slovenska    lesna   organizacija   »Sava« cb
progi gorenjske   železnice   pri Dravljah. Zvezano bo z železnico.
— Privilegirana trgovinske esencija naše države v Italiji se je preselila iz Rima v Milan (Via Mirone 4). Vodja te agencije je gosp. Voja Petkovič.
^ — Privilegirana trgovinska agencija SHS se ustanovi z odobrenjem trgovinskega ministrstva v Port - Saidu. Ta agencija ne bo dobivala državne podpore.
GospoMe vesti.
Izvoz ž|vj! v Francijo. Več francoskih trgovskih tvrdk se je obrnilo na ministrstvo za trgovino s prošnjo, naj jim pošlje popis srbskih trgovcev, ki bi biH pripravljeni izvažati na Francosko živila in zaklane prašiče.
— Nizozemci se interesirajo za naš tobak. Več nizozemskih tvornic tobaka je zahtevalo od naše uprave monopola pojasnila, ali !e mogoč izvoz tobaka U naših dežel.
— Pomanjkanje premoga tudi v Parizu. Zaradi pomanjkanja premoga se bo iznova orneijla razsvetljava In namerava se prestavljenje časa za eno uro naprej, kakor je veljalo to za poletni čas.
— Gremij trgovcev v Ljubljaui «
zarja vse trgovce v Sloveniji, ki se pečal z obrtom trgovine z živino (govedo, ovcami, kožami, konji in prašiči) in ki h šujejo obrt trgovine z mlekom in jjiu, i naredbi deželne vlade za Slovenijo št. in 816, navedeni v »Uradnem listu« z dno ; 24. decembra 1919, št. 183 Glasom teh na-redb je trgovina z živino, mlekom in jalci j podvržena koncesiji; vsi oni, let so doftii • za to trgovino obrtni   list po 1. januarju 191(3. morajo   nanovo   zaprositi za obrtni list tekom 15 dni od 20. decembra 1919 dalje pri svoji politični oblasti,   sicer mine njih obrtna pravica. — Načelnik: Ivan Jela č i n ml., L r.
— Važno za poljedelce, Jeklarua na Ravneh bo v nekoliko dneh začela z vsemi pripravami, da bo mogoče, v teku prve polovice leta 1920 začeti z izdelovanjem kmetiskega orodja, posebno Pa lemežev in črtal. S proizvajanjem tega orodja bo Jugoslavija ne samo neodvisna od inozemstva, marveč li bo tudi mogoče, lemeže itd. izdelovati v vsej potrebni množini za našo d ržavo.
— Kemična   tovarna v Mostah pri
Ljubljani, ki izdelule žgano glino, preide v kratkem v nove roke. Akcijo vodi Jadranska banka, poleg tega zavoda bo sodelovala Zadružna zveza, delnice novega podjetja bodo tudi občinstvu na razpolago. V tovarni se bode izdeloval pozneje tudi aluminij.
— Vžlgafic pri nas vedno primanjkuje. Neumljivo !e, zakaj naš birokratizem že mesece onemogoča, da se preosnuje tovarna v Rušah za vžigalice ter prične z obratovanjem.
Redna pomorska zveza se je s t. decembrom t. 1. aktivirala med Baltimore, Neanljem in Trstom. Tozadevno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Soli olsSvo.
Telo\adno  društvo Sokol v LJubljani.
Spored Silvestrovega večera 1919 v telovadnici Narodnega doma. 1. Kmoch: »Sokole, koračnica. 2. VVallace: ^Maritana«, O ver trna, 3. a) Foerster: »Sokolska«, b) Nedved: »Rožici«, c) Feriančič: * Sijaj, sijaj solnčice«, poje kvartet g. prof. dr. Kozine. 4. a) Telovadni nastop na bradlji, b) Komična telovadba na bradlji. 5. Plesni duet »Lola in Nagos, izvaja g. Vlček in gdč. Splrkova. 6. a) Šopek slovenskih pesmi, b) Adamič: »Kmečka pesem«, poje kvartet g. prof. dr. Kozine. 7. Marmornati kipi. 8. a) Foersier: Šopek ponarodelih pesmi, b) Foerster-Schwab: »Zdravica^, poje kvartet g. prof. dr# Kozine. 9. Plesni duet: *Oyra-oyra<z, izvaja g. Vlček in gdč. špirkova. 10. Novoletni govor in alegorija j. Po polnoči ples. Začetek ob 8. nri zvčer. Godbene točke izvaja vojaška godba. Vstopnina: 6 K za člane, vendar le v
predprodaji,  zvečer pri Nagajal 30 K aa
člane,   ki si niso v predprodaji preskrbeli
vstopnic in za nečlane. Predprodaji vstopnic za člane se vrši v odborov! sobi ljubljanskega Sokola, Narodni dom, v nedeljo, dne 2%. decembra od 10. do 12. ure dopoldan, v ponedeljek, dne 29. decembra in torek, dne 30. decembra od 4. do 8. ure zvečer in v sredo dne 31. decembra od 2. do 4. ure popoldan.
Sokol v štepanji vasi priredi v prosto-storih brata J. Anžiča Silvestrov večer z Jsro, petjem in plesom. Sodeluje društveni tamburaški zbor,
— Sokolsko društvo Vič priredi dne 31. decembra 1919 svoj običajni Silvestrov večer v restavraciji »Amerika« na Glincah. Na sporedu je: šaljivi nastop, srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob pol 8. zvečer. Bratje, sestre hi vsi prijatelji Sokolstva, pridite polnoštevihio! Treba je, da društvo, ki si gradi svoj lastni dom, gmotno in moralno podpremo, zato vabi k najobilnejši udeležbi — odbor.
Telovadno društvo Sokol Litija-Šmartno priredi v Sokolskem domu Silvestrov večer. Vstopnina za osebo 1 K. Godba, petje, burka, komičen prizor, šaljiva pošta, polnočni govor in alegorij, po polnoči ples. — V paviljonu mrzla in Korka jedila. — Vino, kava. Električno razsvetljeno.
Ribniški Sokol priredi dne 6. januarja 1920 svoj redni občni zbor ob iS,
Sokol v Radečah pri Zidanem mostu priredi Silvestrov ve:er v društveni telovadni-i.   Na sporedu je nastop naraščaia;
mov in telovadni plesi. Po nasto-pu prosta zabava. Začetek ob 20. Vstopni-
"   za osebo.      obiini   udeležbi vabi r. Svoj občni zbor ima društvo 1!.. ja-! 20. v   prostorih   brata staroste iMerja ob 19. zvečer. n zbor Sokola v Radovljici se L fanaatia 1920. v gledališki dvomu d lištva ob 14. z običajnim dnevnim Zdravo! Odbor.
Sokol v Št. Jurij ob Južni želez-•'•cJ. Šentuirski Sokol priredi na Silvestrov večer veliko veselico v jrostilni Kla.in.5ck. Začetek ob 7. zvečer. Na sporedu je igra. petie, ples in prosta zabava.
izvršili na stanovanje podkralja atentat. En častnik straže je bjl ubit, rav-notako eden izmed 12 napadalcev, štiri osebe, Id so osumljene udeležit ve pri tem atentata, so bile aretirane. KUGA NA POLJSKEM. LDU. Varšava, 27. dec. (DKU). Agence Ha vas poroča iz Lvova: Zdravstveni urad je dobil sporočilo, da je v Kamencu Podolskem izbruhnila kusa.
D* ANNTJNZIO NE ODNEHA.
LDU Berlin, 28. decembra. (Dun. kor. ur.) - Vossische Zeitung« javlja iz j Lugana: Po zadnjih vesteh iz Reke, je D' Annunzio baje sklenil, kratkomalo odkloniti predlosc italijanske vlade. V srovoru na prebivalstvo je izjavil, da morejo samo reški prostovoljci pomagati reški stvari do zmage. Zaradi tega je potrebno, vztrajati do zadnjega.
CLEMENCEAU O REKI. _ _
LDU Berlin, 28. decembra. (Dun. kor. ur.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Rima: »Tribuna* pri občuje odstavek Clemenceaujevega govora o reškem vprašanju, ki ga je Agenzia Štefani zamolčala. V tem odstavku poveličuje Clemenceau junaštvo Jugoslovenov, ne omenja pa žrtev Italije, ki znašajo samo en in pol milijona. List izraža svoje bolestno začudenje o tem govoru. V istem zmislu piše >Popolo Romano«. Da se opravičuje postopanje D' Annun-zia, piše list, zadostuje Clenienceaujev govor v zbornicu »Corriere della Se-rac, »Giomale d' Italia« in drugi italijanski listi opozarjajo na pretečo nevarnost ,da namerava en ten ta ustanoviti carinsko zvezo, kar bi pomenjalo vzpostavitev habsburške monarhije, ki M bila orodje v rokah entente. Protezi ranic Jugoslovenov ne kaze na ničesar drugega. BIVŠE AVSTRO - OGRSKO BRO-ĐOVJE.
Erceguovi, 28. decembra. Bivše avstro-ogrsko brodovje v Boki, ki je nosilo po prevratu jugoslovensko zastavo in je bilo kasneje razoroženo in internirano, bo odvedeno v Bizerto. Doslej je bilo odpeljanih 96 torpedovk in 97 torpednih rušilcev. nadalje kri-žarka »HeJgoland« ter ladije »Uskok«, »Triglav« in »Dukla«. Kar jc Še ladij ostalo, iih bodo zavezniki v kratkem transportirali v Biserto. S tem je vprašanje jugoslovenske vojne mornarice za enkrat nepovoljno rešeno.
ATENTAT NA IRSKEGA PODKRALJA. LDU. Dublin. 28. dec. (DKU). Reu-terjev urad poroča: Danes popodne so
Društvene vesti in prireditve.
— Na Silvestrov večer »Ljubljanskega
Zvone« vabi društveni odbor poleg cenj. podpornih Članov tudi vse prijatelje slovenske pesmi, ki želijo poslušati par lepih zborov. Orkester Sokoia I. bo sviral izbrane slovanske komade. Na zabavnem delu večera sta dva šaljiva nastopa, vzeta iz pevrkesa življenja, neslanih kupletov ne gojimo.. O polnoči nagovor društvenega predsednika ,na:o alegorija in ples. Ker je Število vstopnic omejeno, prosimo, da si ceni. podpoiai elani preskrbe vstopnice zase in za svoje družine v predprodaji v ponedeljek in torek od 4. do 6. popoldne v društvenih prostorih. Nar. dom, I. desno.
— Češki Obec porada pro sve čicuv Siivestruv večer v arene Narod. Dom:j. Začatek o V*21 hod.
— Društvo državnih uslužbencev kraljestva SMS ima odborovo sejo v ponedeljek, dne 29. decembra ob 8. /večer v običaj:;em lokali!. Nujne zadeve! Polnošteviluo! — Predsedstvo.
— SCfreetrove na $nianil gori obhaja '.v j ninska družba. Vabijo se tem potom vsi, ki hočejo bM dobre volje, da se pridružijo. Zbirališče pri gorenjskem vlaku ob 7. zvečer na glavnem kolodvoru, oziroma na svidenje na Šmarni gori!
— Zabavni In 12 obra Izvabil odsek Društva zar*bnegy uredništva. Na sestanku našega društva dne 19. decembra sc je ustanovil »Odsek za izobrazbo hi zabavo«. Namen tesa odseka jc> goliti med člani družabnost, skrbeli za izobrazbo prirejati zabave. Vsled pomanjkanja primernih lokalov -/.j. enkrat z družabnimi večeri, predavanji, razgovori itd. še ne moremo pričeti. Prosimo pa že danes g*:, tovariše in gdč. tovarišice, da pripomorejo vsak po svoji moči in se zavzamejo za skorajšnjo udejstitev te namere. Kdor bi Izvedel za ';ak$en pripraven prostor, naj blagovoli to nemudoma naznaniti društvenemu odboru. Zgoraj omenjeni od^ek otvori početkom meseca januarja plesne vaje pod vodstvom plesnega mojstra gosp. Vleka v veliki dvorani Narodnega doma*. Priglasitve za gg. tovariše do 1. januarja, za gdč. tovarišice od 3. do 5. januarja v društveni pisarni, Gosposvetska cesta Št. 12/n., kjer se dobe tudi nadaljna pojasnila.
— Na obenem zbora Zveze brvafldom Častnikov in častniških aspirantov, ki se je vršil dne 20. decembra, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: major Alfred Lavrič pl. Zaplaz: podpredsednik: podporočnik Metlika; tajnik: Inž. liinko Rejic; tajnikov nmestnik: Pihard Debelak; blagajnik: Ivo Marinko: blagajnikov namestnik: podporočnik Ernest Turk. Zveza ima namen, ščititi skupne Interese, kakor tudi interese posameznikov to zato poziva vse invalidne častnike in častniške aspirante, da pristopijo čim prele k zvezi ter vpo-šljejo pristopnino 10 kron in polletno članarino 12 kron iajniStvu Zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov v Ljubljani.
— Pipcarski kmb na Jesenicah je imel pri zadnji veselici čistega dobička 200 K, ha" tero svoto jc daroval oslepelim vojakom-iivalidom. Ta klub ima namen prirediti zopet veselico dne 4. januarja 1920, ki ie zopet cisti dobiček namenjen invalidom.
— Osrednje društvo poštnih In brzo" javnih nastavijencev za Slovenijo v Ljub-Uanl priredi dne 5. jantiarja 1920 v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma plesno veselico, združeno z raznimi drugimi zabavami v korist skladu za pomoč bolnim članom. — Odbor
Raznoterosti.
* Glavni kolodvor v Marše]llefu zgorel. Glavni kolodvor v Marseilleju je popolnoma zgorel. Škoda znaša več milijonov frankov.
* Nameravana ekspedicija na Južni tečaj, ki jo bo vodil kirurg John L. Cope m katere se bo udeležil biolog Ross, bivše Shakletonove ekspedicije, bo zapustila London meseca junija 1920 na ladji »Terra Novac.
• Aeeti kradejo avtoenMe. V Bor« deauza Je policija odkrila četo lopovov* kfl so kradli v glavnem ameriške vojne avtomobile Vojak Larrien Je otel odpeljati ameriškemu vojaku NetUesu avto ali ta ie bU previden tn ga je zasačil. Larrien Jc izdal svoje tovarile. V enem mesecu so' bili ukradli 10 avtomobilov, vsak vreden1 40.000 frankov.
• Največji brod v posesti AngUj«. Po končanem razpravljanju s strani 7^lfijmitf držav glede nemških brodov, je določeno, da dobi AngUJa nemški parobrod »Imperator*, ki ima 52.000 ton in je največji brod na $rvctu. Samoifnbiu Anglije se. to močno laska.
• Nakit, vreden devet milijonov frankov, je bU razstavljen te dni v Londonu. 198 biserov in obilo drugega dragega kam-nja je v nakitu, ki je lasi nekega člana ruske carske rodbine, ki je ob pravem času pobegnU iz Rusije.
• Boj cnaliabetstvu! Po najnovejših podatkih je v Bosni in Hercegovini 87*81 odstotkov analfabetov, m sicer moški i 82-88 odstotkov, žensk pa 93*36. Izmed mest je na najboljšem Sarajevo, ki ima -'?-74 analfabetov. Po nekaterih »>rezili* ne zna skoro noben človek čitati in pisat . Tak je p!od avstro - madžarskega upravljanja Bosne in Hercegovine; Jngoslavljo Čaka torej v teh deželah veHfco kulturno deio. Boj nepismenosti v v.s?i državi! Ju-goelsv0a ne sme hneti nepismenega pre-bivalstvn.
• An-rtešk?   *kibic«.  V Whites-
Khrbu jo T>rescJa! neki Član skoro noč za nocio. in sic:r j: .:led:i! igro pik-rt, sam pa ni nikdar iiiral. Okoli 4. ure zjutraj je odhaja! domov. Nekoč so sc if/:r?!ei r^:1? Igre dolgo Časa prepir?':, slectaijč se obrnejo do >k7bica«\ naT* b? on razsodil. Ta pa v otf^jz?!. dn nima niti pojma o ign. Vsi ara začudeno vprašajo, za-kaj pa sedi tu ede noči. Odgovori! je kisio: Gospodje, jaz sem oženjem.
I/sutrti sc ie ufaan z večimi brllant?. Pošten najdite!! se prosi, da ^a odda proti nagradi uoravnistvu tena lista.
Zgubila   se je v soboto   27. decembra
dopoldan zlata vratna verižica z obeske, t a in na obeske Je b!lo ime Dino. Pošten nai-đitfli) naj k> odda proti nagradi Kolizejska ulica št. .-s*, pritličje.
Izgubil se je mlad pes doberman, Črne barve. Odda naj se roti nagradi v trgovini Kregar, Sv. Petra cesta št. 23.
1/da ]a tel j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. 1 a stolna ta tisk »Narodne tiskarne«.
izradbu klišeja u svim tehnikama 1 količinama, solidno I brzo. preuzima novo-otvorena rnoderuo opremljena Clnko-graflja Vereš i dingo*!, Zagreb, Marovska trtica 21. 10797
Muči Vas glavobol? Zobobol? Tr-Zaaje v udih? .Malo Feflerievega ora-vega Elza liuida, iu odpravljene so bolečine! 6 dvojnatjh ali 2 veliki specijalni steklenici 24 K. PelJerjev Hza ni n-tolni črtiiik. en komad 3 K 50 v,
Zefeđec Vam itf v redu? Nekaj pravih Fellerievjh Eiza-krotcljic! Te so dobre! 6 škaflpc 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 30 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omet poštnina posebej, a naiceneje. Evgen V. Feller. Stabfca donja, Elza tfg, st. 238, HrvatsTca.
— Prekrasno vrijeme v Primorju! Javljaju nam Iz na^eg Primorja, da !e tamo nastalo prekrasno sunčano vrijeme. — Vanredno ugodan boravak, divan i najbolji opravak,pruža sc u Ro-dobivo lijepoj Jugos! a venskoj rivieri. — Ugodna, blara Hfma i krasna okolica našib pomorskih mjesta Bakra, Crikvenice i Novog, pružaju nam divne Šetnje kao i izlete. — Boravak u prvorazredno vodjenim hotelima »Jadranskog hotelskog i kupališnoj: dioničkog: društva «, koji su uredjeui sa svim udobnostima, najtoplije se preporuca. — Na sve opite daje najpripravnijc sve uou-te Jadransko hotelsko i kupališno d. d. sada v Crikvenici. - Brzojavni naslov: Jadrancentrala. Crikvenica, Telefon in-žićnim praznicima na našoj neprispo-terurban broj 11.
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naSa preljubljena soproga, mamica In sestia, gospa
Smrekove in torove Mi 400 1
se proda v Vetrinju, pol ure od posta ie zložene na kupe v gozdu. Ponudbe do 15. januaria 1920 na upravo Ltchtenstcla v Rožeka Kor ciko'. iQ936
moč,
Drnfiaialka starejšo, zanesljivo rluUOjOlDU, spretno manutakturić.tinjot sprejme v mešano trgovino tvrdka J. Kostanjlek Mozirje, Sav. dolina Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plače. 10937
Jerica Bohinc
soproga lesnega in vinskega trgovca
v soboto 26. decembra 11. ob Vi 5, uro zvečer po kratki mučni bolezni v 50. leta svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rainke se vrši v nedeljo dne 28. decembra ob 3. mrl popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Preski.
Sv. maše zadušnice se bodo brale po raznih cerkvah. ~)kojnico pr;poročamo v blag spomin.
Preljub jena mamica, na svidenje nad zvezdami!
Me d vod e> dne 27. decembra 1919.
an Bohinc, soprog, Iva«, Anton, Filip, Andrej, Stanko, sinovi, Ivanka, Anica, BUci, hčere.
+
Ivan Upovaek, poduradnik juz*. zel naznanja v svojem in v imenu vseh ostatih sorodnikov prezalostno vest, da Je njegov iskrenoljubljeai, sin, oziroma brat, vnuk In nečak, gospod
Viljem Lipoošek
%tu± Hlonfllt
včeraj, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 30. t m. ob 3. nri popoldne iz hiše žalosti. Cesta na južno železnico štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 29. decembra 1919
+
V svojem ter v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov naznanjam tužno vest, da je preminul moj soprog, oče, stric in svak
Ivan Lušin
lesni trgovec in posestnik
dne 29. deembra ob d25 zjutraj po kratki in mučni bolezni v 70. letu starosti.
Pogreb se vrši v sredo 31. decembra ob 8. uri dopoldne na župno pokopališče v Sodražid.
Stdnilca, 29. decembra 1919.
■arija Lbsii. umi
Ji
Mi
Stran 6
!! Dike, tn, ide ie Kakovo oi!!
kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Be-seljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 10963
•SLOVENSKI NAROD" dne 37. decembra 1919.
atev. 368.
Kapetan Ivan Fink Marioara Fink roj. Jo v
Pitesti
poročena. 12. oktobra 1919.
Ljubljana
i
(■III pritfau In murijhra kapoje •ORU Jo«ij» UrkHfC. trroiu i mm Ljakljua, MiklMUeia cttu it. & 10883
iti,:& t. s
loli FaH i
lil
Nagnovefša izbera
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
fjubljana Prešernova ulica :iev. 7.
Največja slovenska fora^slrsisa!
in \\mmm
LJUBLJANA, Prešernova ulica ii. 3
■a 2500-000'-
fe imela koncem leta 1918 vlog . • . rezervnega zaklada -..«...
■ m Sprejema vloge vsak delavnik. -—_
Hranilnica ie pupilarno varna. isq Za varčeaje ima vpeljane lične domače hranilnika, Eovsljufe posoiila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju do!ga
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
W Kreditno društvo.
lastnega pridelka 1919 iz vinogradov štajerske hranilnice v Halozah in Slovenskih goricah. Vinske poskušnje so dne 10. in 11. Januarja 1920 pri upraviteljstvu posestev štajerske hranilnice v Pod-lehniku pri Ptuju. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo „Vinska ponudba" predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku do 17. !n 18. Jančarja 1920. Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri eventualnih spekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za :   :  :   : agrarno reformo v Ljubljani. :   :   : :
Upravitelje posestev Stolerske hranilnice :: v Potonili« pri Ptuju. ::
Št. 21.740
10889
fetje živine.
Vsled odredbe deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, v Ljubljani z dne 24. novembra 1919, št. 6009, se mora dne 30. decembra 1919 izvršiti splošno štetje konj, govajo živine, prašičev, ovc, koz, bivolov, oslov, mul, perotnlne in čobelnih panjev. m .....
Ta posel bodo opravile v Ljubljani tn komisije in sicer se bo v Spodnji Šiški in na Barju popisovalo od hiše do hiše, dočim bo komisija za pravo mesto poslovala 30. in 31. decembra od 8.—12 ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v mestni posvetovalnici, kamor morajo v mestu stanujoči lastniki priti popisovat svojo živino, perotnino itd. in čebelne panje.
Lastniki se opozarjajo, da pravočasno pridejo popisat svojo živino etc. in sploh store svojo dolžnost kar najnatančneje.
Mestni magisšrai ljubljanski, dne 15. decembra 1919.
RapreHj
jp ||2| ^švicarske pasme,
mesece breja. — Vpraša se: Stranski pot št. 17, 10947
Temnomodra zimska soknia proda.
Igri tka ullaa it C, pHUJć a. 1G955
Velika močna 6 iet stara kobila se takoj ceno proda. Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda«. 10897
J.
SMlia n m M' ■ "°"s,i,,a
is a t.
PrasniNovi Vod-1095^
H se mm sej ^radl4— Ponudbe
na uoravo ,Slovenskega Naroda« pod .Stanovanje 9tt'19051*. 10951
Vrtljff vozove in kočije, se tace. (lulu! Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovoiu. — Zglasiti se je: Cesta na Kodeljevo št. 8. 10961
Prtili?!* bila i hlevom
v sredini mesta se
_amenja za večjo hišo v mestu. Naslov se izve v upravi Hita. 10819
llfDIfft **rePkeSa in poštenega kateri UlcIlO ima veselje do mešane trgovine išče tvrdka Josio Vrečko Bizeljsko pri Brežicah 10935
?tfDlsDr za trgovino z mešanim blagom ULtiicl se I iHo\ sprejme nri Joaip Langersek v lAareabergn. 10970
išče  sobo v sredini u  mesta, z električno razsvetljavo. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda   pod  .Bančni  uradnik 10925*
Večja množina štedilnikov
je naprodaj. Poizv2 se: Jeranova ul. številka 11. 10424
aiipijo so \wMM inštrumenti
dobro ohranjeni. Ponudbe na ,,Kme-tsho .bralno društvo v Poljanah nad Škofi o Loko . 10Q20
Kupi 12 mM avtomobil \tlZes
3—5 sedali od 20—35 PH. — Ponudbe naj se pošljejo n?. A. Sodnika, Mestni trg 24 U. 10958
inUn
rabljena, tudi pokvarjena brez pneumatike, šivalne stroje in \sakovrstno mehanično orodje, f:npi trgovina F. B, Stari trg št. 28, Ljubi jana 10904
z gostilno in vrtom ali tudi brez gostilne se takoj kupi v predme-tju ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na urravuištvo >Sloverskega Naroda* pod »Hiša 10772" 10772
in modne stroke, se spre*me kot prva moč. Reflektira se samo na pp/ovrstno moč. Ponudbe je vroslat; do 28. t. m. z navedbo plače na naslov SIREC & DROFENIK, Celje. 10911
hn\r.\ se knpi, ?, nad 60 m2 ku-rdlUl W&\ rilne ploskve, dinamo 30 cio 40 kilovat, ter več elektromotorjev in zraven pripadajoči deli; dalje dva magneta za vži^anje (Abreisszunduns). Cenjene ponudbe na poštni predal 72 1C955
Moiimta indurtrtja z\£š v
Doiu pri Liubljani, išče mlajšega kon-torista z nekaj prakse, zmožnega slovenskega in nemškega jezika. Vstop v kratkem. Pismene ponudbe sprejema tovarna. 10973
Dvignite pismo na poštno ležeče v Ptuju pod mojo šifro. 109S7
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919
Za beogradski ofldrskl dom
se išče za takoj kavcije zmožen
nstovroter
za domačo in srbsko kuhinjo. — Natančneje podatke daje major Kusaković, član uprave oficirskega doma v Beogradu. 10944
Predstave
se danes ne morejo vršiti v Narodnem domu, ker je dvorane zasedena. Kdaj in kje se vrši predstava, se bo objavilo.
ROZSlOS.
Spodaj podpisani javlja slavnemu občinstvu, da včeraj izdani numerirani sedeži in prvo mesto, kateri včeraj niso prisostvovali predstavi, se morejo danes udeležiti iste ob pol 20. uri.
Drugo mesto in stojišče danes nimajo pravice udeležbe.
DRVA
mehka in trda dobavi in pripelje na dom.  V. Seagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom. 9921
Zeniina ponudba.
Prileten vdovec poduradnik in posestnik želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, z malim imetjem, dobra gospodinja od 30 — 40 let. Le resni dopisi in popisi razmer s sliko tekom enega tedna na POfav. Slov. Naroda pod .prihodnost 10924*. Slika se vrne ta nost zajamčena
II trpim a iprejme r is&m
ućenUa-K&eetniGf!, vajena šivanja na stroj, prijazne zunanjosti ter primarno izobražena. Istotam se sprejme pr&lc-tikanhnia v risarno, vešča obeh jezikov strojepisja In stenografije. V Ljub Ijani stanujoče naj vpošljejo ponudbe pod. Trajno mesto* na upravništvo Slcven. Naroda. 10884
Prva ingoslovaitfsKa
Ml
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S I DOLIN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
SL Radesich nas!., Kamaik
Zastopnik za Slovenijo"Ivan Kozel, Ljubljana Tržt*ka cesta 27
Prah se razpošilja tudi v celih vagonih
: Prima bosanske:
• § • •
• i • •
silne
• t • §
v zabojih po 15 kilogr.
Kava
ČokolasSa Kakao
Kavni pridatek
Konjak
Rum
Likerji
Šampanjec
Namizno vino
Mandelnl
Rozine
Dišave
Paradižniki
los. Fablani, Ljubljana
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg nnprej pol-tnlne prosto.
zavarorzdna singa v lwti
ustanovljenu od mestne občine Zagreba leta 1884.
v Glemezsčaraem lis £1?-
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
prospekte
katere pošilja in daje vsa potrebna   pismena in ustmena pojasnila
Olovno zastopstvo za Jiovenijo
= Uubliana, —
Stari trg štev. U.
Sprejemamo sposobne potalke tal zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslviks.
za takojšnji nastop proti dobri plači ter prostem stanovanju in hrani sprejme „DOM*, delniška družba za lesene stavbe v Zagrebu,
Zrinjski trg 17. 10909
enski-
im.m. mu mm, uma.
jnffr b muEr hee
devcem in sadnim sokom.
in
ZDRAVILNI VRELEC
raj obilnejši vseh poznatih natron-lition vrelcev. Kot zdravilna voda od zdravniških avtoritet radi svojega jako raztvarjajočega in kislino zatirajočega učinka posebno priporočena proti mehumim, ledvičnim želodčnim boleznim, protinu in nahodu. Najboljše zdravilno sredstvo proti pesku in kamenčku.
prvovrstna namizna voda s posebno bogato vsebino ogljične kislino. Naj-prikladnejše za mešanje s starim belim kakor tudi rdečim vinom in sadnim sokom ■ ■ »
: a rizna voda, posebno priljub-
zdravilna
ljena za mešanje s kiselkastim vinom,
sad-917
Jeklarna na Ravnah. ^
(georg Graf v. ChunTsches Stahtvcrk Strcitcben) — ustanovila 1774. leta.
Gašianl Eavne Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gu-štanj, že'.ezniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj.
Proizvajal Azialonsko in breselansko jeklo v zabojih, s
sidrom kot varstveno znamko. Legirana ln neleejiraaa topUnlfka fe!r!9 za vsakovrstno orodie največje trajnosti. Jekla xa orod e, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matr ce, za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen ; za čile, rezila, vitalna dleta i. t d. Legirana in nelegfrana martiaora lekla za •o/ovne in vajenske vzmet!; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobitni in letalni industriji; za kolesna obrotja; za kose, srpe. se! ire, motike, lopate i. t d.
Izfroic .':r : Vozovne ost s pušami in nakonČntkl ; transmisijske
va *e (ostrugane do 4 m, surokovane do 6 tn dolžine); v žlebih kovane dele za avtomcbilne in vagone; krogle za cementne mline i.td.
Razpis službe kemika.
Ravnateljstvo dri. kmet. kem. poskuševališča v Mariboru razpisuje mesto
zm Anegn pomožnega delam
Kolekovane prošnje, opremljene z dokazilom o dovršenih študijah kemične tehnične sirokovne šole tehnične visoke Sole, naj se vpošljejo podpisanemu ravnateljstvu najkasneje do
dne IS. Januarja 1920.
Prošnji je priložiti domovnico, nravstveno in zdravniško Izpričevalo.
Prosilci naj navedejo v prošnii morebitno dosedan o prakso.
Tudi oni lahko zaprosijo za službo, ki bodo dovršili studije tekom
leta 1920.
Po šestmesečnem povoljnem službovanju bo nameSčenec Imenovan za asistenta v X. činovnem razredu državnih uradnikov. Do takrat bo prejemal adjutum letnih K 2100 — in pripada oče draginjske doklade.
BavcatelisHro dri. -met. kem. poalrcševalisca in pr*akusev2\2iča v Mariboru* dne 25 decembra 1919.
Ini> MohorčiCf ravnatelj.
10969
V področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani Je popol-
niti 28 mest cestarjev in sicer v gradbenem okraju Ljubljanskem 1, v Kranjskem 4, v Novomeškem 1, v Celjskem 1, v Mariborskem 4, v Velikovškem 14 in Boroveljskem 3, z mesečno mezdo 60 K. pravico do 8 štiriletnic po 6 K, in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28. junija 1919 štev. 575.
Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbenem ravnatelistvu za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št. 1) aH pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do dne
31. januarja 1920.
Prošnji je treba priložiti:
1. ) rojstni (krstni) in domovinski list; .
2. ) spisi o dovršeni vojaški službi;
3. ) uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestar-
sko službo;
4. ) izpričevalo o nravnosti;
5. ) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi.
Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delava, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V ostalem pa si gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb pridržuje prosto roko.
V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1919.
Gradbeno ravnateljstvo.
Jadransko hotelsko in kupališna dlon. društvo
Su3ak-R*kai Zvonimirova ulica Itev. 102.
»ey Lafttalk sledečih hotelov in sanatorije*: "M _
Hotel Pension
ZMPERIAL" Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica.
Palače-Hotel JUIKAMARU"
Crikvenica Telefon đlćrirn. 11.
Hotel-Pension in morsko kopališče JUUT SiJak-Reta
Telefon interurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko kopališče .JAĐ3AN" Bab ar.
Vst hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto.« — Vse naročbe prejema ir daje pojasnila za Crikvenlco: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .Sar-Marin©' v Novom: za Sušak; Središnji ured društva, Snsak-2eka. — Naslov za brzojave Jodran-ceiižrala Sužali-Heka, Interorian teleta Kev. 94-9.
Hotel-hension „SAH-KARINO" Rovi Viaatehki Til attrv. 5.
Hotel - Pension in veliko
morsko kopališče .LISANJ" Novi Vinodolski
23
1
57559013^154868371261603
39
56