LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. II. Vsebina: 6. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa. — 7. Postna postava za ljubljansko škofijo v letu 1906. — 8. Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden. — 9. Fastenmandat für die Laibacher Diözese im Jahre 1906. — 10. Postna postava za c. kr. deželno brambo. 11. Oklici avstrijskih podanikov, ki bivajo na Ogrskem, pa se poroče v Avstriji z avstrijskimi podaniki. — 12. Protest zoper napad na nerazvezljivost sv. zakona. — 13. Protest gegen das Attentat auf die Unauflösbarkeit der Ehe. - 14. Kon-kurzni razpis. — 15. Škofijska kronika. 1906. Anton Bonaventura po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom srečo, mir in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu! 1 o stari navadi naj Vam tudi letos o pričetku posta nekoliko besedi izpregovorim. V štiridesetdanskem postu se bote postili, več bote molili, premišljevali bote trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, prestrašili se bote grehov, zavoljo katerih je sam Sin božji moral toliko trpeti, pokesali se bote, da ste tako dobrega Boga tako hudo žalili, hiteli bote k zakramentu sv. pokore očistit svoje duše od madežev greha v krvi Jezusovi in spravljeni z Bogom bote pristopili k mizi Gospodovi in prejeli po dolžnosti sv. obhajilo. Ali bo kdo zaostal? Ali je kdo med Vami, ki bi z nehvaležnim judovskim ljudstvom klical: Proč z Jezusom, na križ ž njim, Baraba izpusti! proč z Jezusom, nečemo, da On nad nami kraljuje! Upam, da se nikdo tako strahovito ne pregreši. Vendar nevarnost je pa le. Saj se po svetu razlega glas: proč z Jezusom, ’) proč z Bogom! On ne bode nad nami kraljeval! In koliko jih je, ki so se že osvobodili od vrhov- ') Glej: Mat. 27, 21; Luk. 23, 18; Jan. 19, 15. nega gospodstva božjega, pa žive po naukih onih, katere so si namesto Boga odbrali za vodnike, žive v borbi zoper Boga, žive v taboru satanovem Da, zmeraj bolj besni ona stara vojska med Kristusom in satanom, med lučjo in temo, med večno Resnico in lažnikom od začetka. Da ostanete na pravem potu, oglejmo si I. božje kraljestvo, II. satanovo kraljestvo in III. svoje dolžnosti. /. Božje kraljestvo. S svojim razumom moremo spoznati ne-pobitno resnico, da je nad nami oseben Bog, večen, vsemogočen, neskončno moder, svet in pravičen, ki je s svojo vsemogočno voljo ustvaril nebo in zemljo in vse, karkoli razen njega obstoji, torej tudi človeka, ki ima poleg umrljivega telesa neumrljivo dušo. Te našemu umu pristopne resnice nam je tudi Bog sam razodel, da o njih ne more dvomiti nikdo, razen kdor je od strasti zaslepljen, pa resnice ne mara. Zato je pa tudi Bog naš najvišji Gospod, mi pa po naravi njegovi služabniki. 1. Stvarnik pa narodi in države. Toda ne le posamezni ljudje so od Boga in torej dolžni njegovo voljo izpolnjevati ter le njemu služiti, ampak tudi človeško društvo kot tako, narodi in države. Saj imamo od Stvarnika tako naravo, da ne moremo biti sami, ampak da smo odvisni od pomoči drugih; le tako si moremo ohraniti življenje, razviti se telesno in duševno in v svojem stanu vse to dobiti, česar potrebujemo. Eden na drugega smo navezani, vsi razni stanovi in poklici so potrebni: kmet, delavec, obrtnik, trgovec, učitelj, uradnik, duhovnik; saj eden brez drugega biti ne moremo. Pa tudi razne družbe so potrebne, brez katerih stanovi ne bi mogli napredovati. Družina je potrebna; saj le v njej se more človek razviti, dokler ne more samostojno nastopiti. Država je potrebna, da pospešuje mir in blagor vseh družin, da varuje njihove pravice, jih brani proti krivicam in skrbi, da družine in stanovi ne zaostanejo v vseobčnem napredku. Cerkev je potrebna, da nas uči večnih resnic in nas vodi po onem potu, po katerem se pride do zadnjega namena. Ker naša narava zahteva vse te stanove in družbe, zato moramo trditi, da so tudi ti stanovi in te družbe od Stvarnika, ki nam je tako naravo ustvaril in je te potrebe vanjo položil. Zato nam je pa tudi v srce vsadil nepremagljivo nagnjenje za skupno življenje in nam dal nebeški dar govora, da si moremo svoje misli in želje povedati in se med seboj razumeti. Kaj pa odtod sledi? Gotovo to, da so od Boga Stvarnika odvisne ne le posamezne osebe, ampak tudi človeške družbe kot take. Poedini človek mora svojo odvisnost s tem pokazati, da je Bogu vdan in po njegovi volji svoje življenje uravnava; pa tudi družbe kot take, družine, narodi in države morajo svojo odvisnost od Stvarnika s tem pokazati, da svoje življenje po njegovi volji uravnavajo. Narodi torej ne smejo imeti želja in teženj, ki bi bile proti Bogu Stvarniku. Države morajo v svojih postavah vedno paziti na to, da se postave vjemajo z voljo Stvarnikovo, da tej volji vsaj ne nasprotujejo; odbijati morajo od sebe vse, kar bi državljanom vero v Boga omajevalo in življenje po zapovedih božjih preprečevalo. Večna resnica in pravica in nravnost mora v vsem državnem življenju odsevati; za to so pred Bogom odgovorne, od tega zavisi božje plačilo ali kazen, blagoslov ali prokletstvo. 2. Odrešenik, pa narodi in države. Toda Bog hoče nad nami, nad narodi in državami kraljevati po Gospodu Jezusu Kristusu, Odrešeniku vesoljnega sveta Saj je zgodovinska resnica, da je Bog ljudem svojo voljo razodeval po očakih in prerokih, na zadnje pa po svojem lastnem Sinu, Jezusu Kristusu, Gospodu našem. In ali Gospod Jezus Kristus ni Sin živega Boga? Vsa zgodovina pred njegovim prihodom, vse njegovo življenje in delovanje, njegov vzvišeni nauk, njegovi čudeži, posebno vstajenje od smrti, vsa zgodovina po njegovem vnebohodu nam kliče: „Resnično, ta je Sin božji!“1) Zato so pa tudi od njega kot Boga, odvisni posamezni ljudje, odvisni narodi, odvisne države. Pa se tudi slovesno razglašuje za kralja. Ze pri oznanjenju je rekel angel Devici Mariji, „da bo njen Sin velik, Sin najvišjega imenovan, da mu bo Gospod Bog dal sedež Davida in bo kraljeval vekomaj.“ 2) Koj po rojstvu pri-hite modri iz jutrovega in poprašujejo v Jeruzalemu: ,.Kje je novorojeni kralj judovski ?“ 3) Ob koncu življenja se mu ves narod judovski pokloni kot onemu kralju, o katerem je prerokoval prerok Caharija.Sam Pilat je nekako v preroškem duhu napisal na križ, da je Jezus ') Mat. 27, 54. ’) Luk. 1, 32. ä) Mat. 2, 12. 4j Mat. 21, 8-11. zares kralj‘), in celo desni razbojnik ga vkljub sramoti na križu pred celim svetom pozdravi kot kralja proseč ga. „naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo!“2) In kdo bi si upal tajiti, da je Kristus kralj, ko gaje vendar Oče nebeški davno pred rojstvom, kot „kralja postavil nad Sionom, da oznanjuje njegovo povelje?“ in mu je obljubil, „da mu bo dal narode v dediščino in pokrajine zemlje v njegovo lastnino!“3) In kaj je slovesno zatrdil On sam, ko je delo odrešenja dovršil, pa se je vračal k svojemu Očetu?“ „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji, pojdite torej in učite vse narode, krščujte jih in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.4) Kristus je torej kralj narodov in držav, kralj vseh kraljev. Glasno spoznati Jezusa za svojega naj višjega Gospoda, v vseh odnošajih družbenih, državljanskih in političnih ravnati se po njegovem svetem evangeliju, v potrebah se zatekati k njemu, za uspehe se njemu zahvaljevati, razžalitve njegovega veličanstva javno maščevati, razširjevanje njegovega kraljestva na zemlji pospeševati, to je sveta dolžnost vladarjev, držav in narodov. Kdo bi se drznil o tej resnici le količkaj dvomiti! Sin božji se je včlovečil, je postal član človeške družbe, ki jo je očistil in posvetil s svojo krvjo, pa sedaj v nebesih vlada nad vsemi stvarmi — in ljudstva na zemlji naj bi živela, kakor da on ni prišel na svet, kakor da jim je kak nepoznan tujec? Oznanil je postavo za ves svet, določil razne dolžnosti za posameznike, pa tudi veljavne za vse društvene, politične in državljanske razmere, in ta najvišja postava naj bi ostala le mrtva črka? Angeli božji se mu morajo klanjati, ljudstva pa naj bi ga smela zanemarjati, prezirati, zanj se ne meniti? Ali bi ne bil to najdrznejši upor, kar se jih more misliti? ‘) Mark. 15, 26; Jan. 19, 19. ’) Luk. 23, 42. 3) Ps. 2, 6, s. 4) Mat. 28, 18-20. 3. Cerkev in kraljestvo božje. Kje pa je kraljestvo Jezusovo? On ni več vidno med narodi, saj je šel nazaj v nebesa, kjer sedi „na desnici božji“.1) Kraljestvo Jezusovo je sv. katoliška Cerkev. Ali je mar treba še dokazovati, da je njej dal vso svojo oblast? Ali ni na „sv. Petru kot na skali sezidal svoje Cerkve, katere peklenska vrata premagala ne bodo?“2) Ali ni njemu izročil „ključev nebeškega kraljestva, in mu rekel, da kar on na zemlji zaveže ali razveže, bode tudi v nebesih zavezano ali razvezano?“3) Ali ni Petru izročil vse svoje čede, ter mu naročil „naj jo pase?4) In ali ni apostolom izročil vse svoje oblasti in jim zapovedal, naj v njegovem imenu uče, krščujejo in narode vladajo?r’) Jezus je torej Petra postavil za vrhovnega glavarja svojega kraljestva na zemlji; njemu in apostolom z njim združenim je izročil oblast in pravico, da uče, zakramente dele in voljo božjo ljudem oznanjajo in tako kot njegovi namestniki, naravnost od njega pooblaščeni nadaljujejo delo odrešenja, zavoljo katerega je iz nebes na zemljo prišel. Obljubil je ostati pri njih do konca sveta, poslati jim Duha resnice, da se ne bi mogli zmotiti in ljudi v zmoto zapeljati, ter je zatrdil, da kdor veruje in se krsti, bo izveličan, kdor ne veruje bo pogubljen In zares, apostoli so koj o binkoštih začeli vabiti ljudi in narode v Jezusovo kraljestvo. Že na binkoštno nedeljo je Peter ognjevito govoril \,o Jezusu nazareškem, ki ga je Bog med Judi, ki so Petra poslušali, potrdil s čudeži, katerega so pa vkljub temu izdali, po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili, toda katerega je Bog obudil, da je od mrtvih vstal, ter ga je naredil Gospoda in Kristusa. Ko so Judje to slišali, jih je v srce zbodlo in rekli so Petru in apostolom: „Kaj ‘) Mark. 16, 19. 3) Mat. 16, 18. ’) Mat. 16, 19. 4) Jan. 21, 15 17. 5) Mat. 28, 18, 19. nam je storiti?“ Peter pa jim je odgovoril: „Spokorite se in daj se krstiti sleherni izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpu-ščenje grehov. Kateri so Petrov nauk sprejeli, so bili krščeni in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš. Vsi ti so bili stanovitni v nauku apostolov in združeni v lomljenju kruha in molitvah. Vse pa je obšel velik strah in tudi veliko čudežev se je godilo po apostolih. Gospod pa je vsak dan množil število onih, ki so imeli zveličani biti.“ Tako čitamo v knjigi, v kateri so opisana dejanja svetih apostolov. ') Tak je začetek kraljestva Jezusovega na zemlji. To kraljestvo seje hitro širilo po vsi judovski deželi, po mali Aziji, po Grškem, po Italiji, po Egiptu, po Španiji. Sv. Peter je v Rimu vladal, tam umrl mučeniške smrti in svojemu nasledniku zapustil vrhovno oblast kraljestva Jezusovega na zemlji. Zato pa vidimo v zgodovini, da je rimski škof najvišji poglavar katoliške Cerkve razširjene po celem svetu in sicer ravno za to, ker je naslednik sv. Petra. Posamezne dele kraljestva Jezusovega pa v podložnosti in zvezi s papežem vladajo škofje, kot nasledniki apostolov. Po sv. krstu se pride v to kraljestvo, kjer se nezmotno oznanjajo večne resnice in se tudi nezmotno razlaga volja božja za vse, ki se hočejo zveličati. Tudi sedaj velja temeljni zakon proglašen po Sinu božjem: „Kdor veruje in se da krstiti, bo zveličan, kdor ne veruje bo pogubljen.“2) Le oni narodi torej vrše svoje dolžnosti do Boga Stvarnika, ki so živi udje sv. katoliške Cerkve; le one države izpolnjujejo svojo od Boga Stvarnika dano nalogo, katere so zveste sv. katoliški Cerkvi, se nje oklepajo in državljanom zvestobo in vdanost do katoliške Cerkve, življenje zasebno in javno po navodilu sv. katoliške Cerkve omogočujejo in olaj-šavajo. ‘) Dj. ap. 2, 22—47. 5) Mark. 16, 16. Satanovo kraljestvo. Videli smo kraljestvo božje, v katerem morajo živeti narodi in države. Toda za to kraljestvo je sedaj čas silne in neprestane borbe. Kristus si je moral narode in države šele osvojiti; saj je o svojem prihodu naletel na kraljestvo satanovo, kateremu je služil ves paganski svet, ki je gospodoval v svetovni rimski državi. Vname se silen boj; traja tristo let; Kristus zmaga in križ zaleskeče na kronah cesarjev. Nove borbe nastanejo v kraljestvu samem: krivoverci in odpadniki se zaletujejo v Gospoda in njegovo Cerkev, verniki odpadajo: toda Kristus zmaga, v cerkvenih zborih se pojasne večne resnice, katere sv. očetje in cerkveni učeniki sijajno zagovarjajo. Pod udarci divjih narodov pade rimsko cesarstvo, na njegovih razvalinah se ti narodi utabore. Cerkev jih pouči, pokrsti in sprejme v Kristusovo kraljestvo Po Cerkvi si Kristus tekom srednjega veka osvoji vse evropske narode in države: Kristusov evangelij naj vodi vse javno, državno in narodno življenje. Znanost napreduje, umetnost se razvija, pobožnost in svetost se razcvita, blagostanje se širi: Kristus vlada po svoji Cerkvi. Toda ne manjka sovražnikov. Kristusovo kraljestvo napadajo krivoverci in oskrunja slabo življenje nehvaležnih vernikov po raznih stanovih. Martin Luter nastopi in začne se silen upor proti cerkvi, ki trpi že blizu 400 let in je sedaj nekako vrhunec svoj dosegel, sedaj, ko se Cerkev zametuje, Jezusovo božanstvo taji, Bog več ne priznava in se čuje divji glas: ni Boga, ni vere, človek je svoj gospodar, vsestransko neodvisen: zato proč ne le s cerkvijo, ampak z vsako vero sploh Države in narodi odpadajo od cerkve, od Kristusa, od Boga in ustanavljajo iznova kraljestvo satana, prvega upornika in odpadnika od Boga. Oglejmo si nekatere poizkuse naših dni, po katerih bi satan in njegovi apostoli hoteli kraljestvo božje razdreti in satanovo povečati, nas od Boga odtrgati pa k satanu pripeljati. 1. Svobodomiselnost. Svoboda je pač lepa, zapeljiva beseda, samo treba je, da se prav razume. Svoboda je moč naše duše, da se sami po sebi določujemo za razna dela ; zato se pa tudi naša dela vračunajo nam v zasluženje in čast, ako so dobra, ali pa v kazen in sramoto, ako so slaba. Mi čutimo v sebi, da naša svoboda ni popolnoma neomejena, da bi delali, kar in kakor bi hoteli. Kaj ne, ko bi bila taka svoboda prava, ne bi mogli skupaj živeti, vedno bi se med seboj vojskovali. Ne, nam je svoboda dana od Stvarnika, da moremo iz svoje moči vse to storiti, kar je po naravi naša dolžnost do Stvarnika, do bližnjega, do nas samih, dolžnost v cerkvi, v državi, v občini, v družini, v našem poklicu. V takem življenju je naša čast in naša sreča. Ravno to pa zahteva od nas tudi Stvarnik, zahteva Kristus po svoji cerkvi. Da, ravno zato, da nam pove resnico, nam razjasni naše dolžnosti do Boga, do bližnjega, do nas samih in nam pokaže, kaj je naše pravo življenje, je prišel Sin božji na svet in je ustanovil svojo Cerkev, ter ji dal trojno oblast, oblast uče-niško, duhovsko in kraljevsko. Naš razum namreč je po grehu jako potemnel, da ne moremo sami večnih resnic zadostno spoznati, naša volja je silno opešala, da ne moremo sami vseh svojih dolžnosti izpolnjevati, naše strasti so neizmerno ponarasle, da nas kar v propad vlečejo, ter nas kar zasužnjujejo: prišel pa je Jezus na svet, in je Cerkev ustanovil, da nas osvobodi in sicer od teme razuma z razodetimi resnicami, od slabosti volje in od nasilstva strasti pa z milostno svojo pomočjo v zakramentih. Kristus nam torej po Cerkvi pravo svobodo varuje in povečuje. Toda take prave in za človeško društvo, za narode in države presrečne svobode ne marajo oni, ki se bahajo, da so svobodomiselni. Razodetih naukov nočejo sprejeti, posebno za one nauke ne marajo, ki so bolj skrivnostni in presegajo naš razum, n. pr. nauk o sv. Trojici, o včlovečenju Sina božjega, o presvetem zakramentu, o milosti božji. Sami hočejo vso resnico poiskati in le to sprejeti, kar sami spoznajo in se njim pravo dozdeva. Učenikov od Jezusa poslanih ne poslušajo, na cerkvene nauke se vezati nočejo, le prosto hočejo misliti. V tej prostosti mišljenja pa se oklepajo onih učenikov o Bogu, o večnosti, o našem življenju, ki jim najbolj ugajajo: edino Kristusa nočejo poslušati, edino rimskega papeža in škofe zametujejo, pa duhovnike zaničujejo. Nič ne de, da se razni učenjaki ne vjemajo v naukih o Bogu in človeku, ne, to ne de nič, svobodno je se okleniti katerega koli, le Boga, Kristusa in Cerkve se ni svobodno okleniti. Pa ne le mišljenje, tudi življenje mora biti svobodno. Človek je tudi tukaj sam svoj gospodar. Greha ni; post, sv. maša, spoved to so okove nevredne, nedostojne za človeka, izmišljotina papežev in škofov, da morejo kruto gospodovati nad človekom in nad vsem njegovim življenjem. Čas je, da se te verige razdrobe, človek naj živi pošteno po svoji svobodni volji. Cerkev in oblast v njej je nastala le po zvijači in nasilnosti duhovnikov. Kristus ni nobene cerkve ustanovil; pa saj Kristus ni Bog. čudežev ni delal, saj čudeži niso mogoči. Tako in enako govore voditelji onih, ki hočejo biti svobodomiselni. Ali niso to misli in besede satanove? Kaj je on v nebu storil? Povzdignil se je, pa ni hotel Boga nad seboj pripoznati, svoboden je hotel biti. Kaj je trdil satan v raju nesrečnim našim prvim starišem? Vero v neskončno resničnega Boga jim je vzel. K osvobojenju od prepovedi božje jih je podšuntal in jim laž-njivo prerokoval, da bodo spregledali, pametni in modri postali, ako svobodno store, kar je Bog prepovedal. Kaj ne, tisti, ki se nazivajo svobodnjake, govore ravno tako: kdor se osvobodi od cerkve in njenih naukov, ta je razsvetljen, ta je učen, ta je napreden, kdor pa se cerkve oklepa, ta je mračjak, neumnež, nazadnjak. O moj Bog, kolikor besedi, toliko laži! In to je svobodomiselnost! Tako se pod pretvezo svobode razdira kraljestvo božje, zida pa kraljestvo satanovo. 2. Brezverska država. Pa kako bi se mogli narodi, kako človeštvo sploh odtrgati od cerkve, od Kristusa, od Boga? tako premišljujejo svobodomiselci. Odgovor: po državi in po državnih postavah. Evropejske države so bile nekdaj katoliške. Akoravno so se dopustile krive vere in se je krivoverskim cerkvam večja ali manjša prostost podelila, je vendar država katoliško vero pripoznavala kot svojo, kot ono, po kateri se hoče ona ravnati in katero hoče in mora ona braniti. Res, države so katoliško cerkev pogostokrat trle in kruto tlačile, vendar so pa njo kot edino pravo priznale, ter ji pred drugimi zmotnimi razne prednosti priznale. V taki državi se zmote onih, ki so iz cerkve, torej iz kraljestva božjega izstopili, niso mogle prav svobodno širiti, saj nekoliko so bile omejene. Zato je bila takim ljudem katoliška država zoperna, pristudena. V imenu svobode so zahtevali, naj se katoliška cerkev porine nazaj, naj ji bodo druge cerkve enakopravne, sploh naj država kot taka ne izpoveda nobene vere, naj ji bodo vse veroizpovedi, vse cerkve enako upravičene, enako proste: tudi pri postavah naj se ne ozira na katoliško cerkev, naj se ne pusti od nje omejevati, naj postopa svojelastno, popolnoma svobodno. O kolika pregreha! Torej resnica in zmota naj bota enakopravni, država naj se resnice ne oklepa, naj se osvobodi od cerkve in Kristusa! In zares, po raznih prekucijah so države zavrgle katoliško vero in katoliško cerkev, pa so se razglasile kot brez vsake veroizpovedi, češ, da jim je vsaka vera, vsaka cerkev enako-veljavna. Države kot take so se torej odpovedale cerkvi, so kot take zavrgle kraljestvo božje. ako ne popolnoma, vsaj deloma; države so s tem stopile v odpor proti Bogu. Kraljestvo satanovo pa je v tem dobilo večjo moč, mogočna ovira se je odstranila, sedaj se more razširjevati bolj lahko in bolj naglo. Država, ki kot taka nima nobene veroizpovedi, ki se je od Boga in Kristusa že proč obrnila, ta naj sedaj še globlje pade, naj s postavami pomaga božje kraljestvo podirati. In kaj se od države zahteva? 3. Svoboda tiska in govora. Zahteva se svoboda govora in tiska. Govor je zares dar božji, saj brez njega ne bi mogli skupno živeti, ne napredovati. Tudi tisk je za nas posebne vrednosti; ko bi ne bilo knjig, koliko manj bi bilo vednosti, znanja, dušnega užitka in veselja. Toda govoriti in tiskati bi se moralo le to, kar je resnično in zares poučno, sramežljivo in čisto; saj le resnica in čednost človeku koristita, ga obogatita, izolikata in plemenitega naredita. Za tak govor in tisk se mora pač svoboda zahtevati. Za zmote, laži, nesramnosti in podlosti se pa tisk in govor ne bi smela vporabljevati, ker bi se ljudje zapeljevali in kvarili. Svoboda bi se zlorabila. Ali tako mislijo, ki zahtevajo svobodo tiska in govora? O ne! Oni, ki zahtevajo svobodo misli, ki se nočejo držati razodetih resnic, ampak hodijo po svojih potih, pa razodete resnice še pobijajo, zahtevajo svobodo tiska in govora, da morejo svoje zmote svobodno razlagati in s knjigami ali časopisi širiti, kot dokazane resnice proslavljati, razodete resnice pa kot zmote predstavljati. Oni, ki ne marajo krščanskih čednosti, ki jim je zoprna posebno pokorščina, ponižnost, pravičnost, čistost, zahtevajo prostost tiska, da ravno vse te čednosti pobijajo in prav posebno mesene strasti vzbujajo, poželjivost in razuzdanost razširjajo. In zares ! ali se v govorih in posebno po časopisih ne grdi katoliška Cerkev, ne pobija razodenje božje, taji Jezus Kristus, taji Bog, duša, večnost ? Ali se ne zlorablja znanost, da bi se dokazalo, da je tvar večna in je ni Bog ustvaril, da se je življenje rastlinsko in živalsko samo po sebi iz mrtve tvari začelo, da tudi človek iz živalstva izhaja, da torej Boga ni treba in ga tudi ni ? Ali se ne pišejo v raznih knjigah in podlistkih kar naravnost nesramne stvari, ali se ne poveličuje greh, ali se ne vzbuja nečisti ogenj, ali se ne blati in ne gnusi vse, kar je krščanskega? Ko bi bile v nevarnosti stvari, ki se ne tičejo večnega življenja, bi človek molčal: toda gre se za življenje in za večnost! Gre se za pravice božje, za našo časno in večno srečo! Koga v dno duše ne zaboli, ko vidi, da se zahteva, naj se v postavah zajamči prostost govora in tiska, pa se potem prosto govori in tiska vsaka zmota, vsaka laž, vsako obrekovanje, vsaka nesramnost, in se mnogo ljudi, posebno v mlajših letih zapelje, pohujša, odtrga od Jezusa, odtrga od Boga in primarni v šotor satanov! Kdor samega sebe ljubi, kdor želi ostati v kraljestvu resnice in bogoljubnosti, takih časopisov in knjig ne sme čitati, prepoveduje mu jih sam naravni in nravni zakon. In le v smislu tega naravnega zakona, po katerem moramo sebe ljubiti, pa se zato varovati zmot, nesramnosti in sploh vsake nesreče, ravna cerkev, ko prepoveduje grde časopise in knjige in brani v družbe, kjer se svoboda govora zlorablja zoper cerkev in Boga. In ako cerkev tako stori, ali se ne grdi kot sovražnica prostosti, ko vendar pravo prostost resnice in čednosti brani zoper zlorabo prostosti v zmoti in nesramnosti? Vidite, kako je neomejena prostost tiska in govora prenevarno sredstvo, s katerim se v državah in narodih razdira kraljestvo božje, podpira in širi kraljestvo laži in zmote, kraljestvo satanovo. 4. Zakon. Nova nevarnost preti sv. zakonu. Stalna vez med možem in ženo je potrebna, da pri- dejo otroci v spodobnih okolnostih na svet in se morejo prav vzgojiti. Zveza moža in žene je nerazvezljiva do smrti, saj tako zahteva tista ljubezen, ki je v srcu zakonskih, pa jih veže med seboj. Ta zveza ima povsod nekaj nabožnega, svetega na sebi; Kristus pa jo je povzdignil v zakrament, ter ji je s tem zagotovil posebnih milosti, po katerih okrepčana moreta mož in žena zakonske dolžnosti prav izpolnjevati, otroke po volji božji vzgajati, drug drugemu pomagati in vztrajati skupno ne le v sreči, ampak tudi v nesreči, naj pride, karkoli hoče. Postave dajati o zakonski zvezi, o njeni veljavnosti in neveljavnosti ima edino sv. cerkev, kateri edini je Gospod dal oblast nad zakramenti. To je zakon v katoliški cerkvi. Iz dobrega zakona se množe člani kraljestva božjega na zemlji. Toda ravno zato ga satan noče v miru pustiti. Skoraj povsod so brezbožne države zakon sebi podvrgle, pa so one začele o njegovi veljavnosti postave dajati; skoraj povsod se je proglasilo, da se zakon lahko razveljavi, kakor se morejo razveljaviti vse druge zveze; skoraj povsod se zahteva, da se zakon sklene pred svetno gosposko, zakon sklenjen po cerkvenih postavah je pred državo neveljaven. Kjer se pa sveta zakonska zveza cerkvi odvzame in tako silno pokvari, tam se kraljestvo božje hitro zmanjšuje. Zakon izgubi svojo svetost, sklepa se kaj lahkomišljeno, kmalu se razdere, mož in žena si drugih drugov iščeta. Ker tak zakon pred cerkvijo in Bogom ni veljaven, ampak je le nepretrgano grešno stanje, dotična zakonska ne moreta cerkve rada imeti, za njo in za milosti njene se več ne zmenita, v grehu živita, vera jima peša in nazadnje opeša. In nesrečni otroci? Rastejo brez prave vzgoje, težko bodo postali dobri kristjani in težko da bi ostali v kraljestvu božjem. Vidite zopet novo nevarnost, da se razdere kraljestvo božje v državah, v narodih, širi pa kraljestvo satanovo. In nekaj takega se tudi v Avstriji namerava. Možje ločeni od svojih žen zahtevajo na Dunaju, naj se zakonska zveza proglasi kot razvezljiva, in naj se jim dopusti skleniti pred državo nov veljaven zakon. Pa ne samo zase tako zahtevajo in podpisov nabirajo, ampak v imenu svobode zahtevajo, naj se za vso Avstrijo take postave o zakonu vsilijo. Kaj ne, mi se bomo pa branili in prav vsi bodemo o pravem času glasno zaklicali, da mi hočemo zakon, kakor ga je ustanovil Bog in ga čuva sv. katoliška Cerkev. 5. Državna oblast. Toda sovražnikom božjim še ne zadostuje, da razdero zakon in uničijo družine, tudi državo hočejo razdreti in ves njen red prekucniti, da bi jo onda laglje odtrgali od Cerkve, od Kristusa in Boga. Kristus nas je učil, da je vsaka oblast od Boga. Kdor je na čelu države: cesar, kralj, predsednik, je namestnik božji; zavezan je skrbeti za blaginjo vseh državljanov, skrbeti za blaginjo časno tako, da se večna ne izgubi; zavezan je kot namestnik božji vladati po volji božji, varovati in braniti kraljestvo božje na zemlji, kraljestvo resnice in pravice, sveto katoliško Cerkev; on naj zna, da je za vsa dejanja Bogu odgovoren. Da bo prav vladal, mora spoznavati potrebe ljudstva, saj je vladar zaradi ljudstva, njemu je izročena skrb za ljudstvo. Te potrebe more na več načinov spoznati. Prav primeren je način, da si ljudstvo izbere svoje zastopnike, ki v deželnih in državnih zbornicah potrebe ljudstva, potrebe raznih stanov preudarjajo in pretresavajo, ter potem zakonske načrte vladarju predlože, da jih premisli in presodi, so li ti načrti zares ljudstvu koristni, zares v mejah postav božjih in jih potem potrdi ali pa odbije. Kar vladar kot tak potrdi, potrdi v imenu božjem, in mi smo v vesti dolžni izpolnjevati. Mi smo torej podložni ne toliko človeku, kakor Bogu, pokorščina ni težka, ni poniževalna, ampak primerna našemu dostojanstvu. Toda skrajni in dosledni svobodomiselci vse drugače govore. Boga ne priznajo, zato tudi ne morejo priznati njegovih namestnikov. Odkod torej oblast, ki postave potrjuje in jim veljavnost daje? odkod oblast, ki ljudstva vlada in vodi? Saj Boga Stvarnika ni, saj Boga Odrešenika tudi ni, pa od Boga Stvarnika in Odrešenika ne more ničesar priti. Da, trditev, da je Bog in njegova volja, ki se nam v katoliški cerkvi oznanja, pa nam našo voljo omejuje, je neznosna, je za človeka sramotno nasilstvo! A odkod oblast in pravica! Čujte odgovor! Vsa oblast pravijo je v ljudstvu, ne božja ampak ljudska volja je vir vse pravice, ne to, kar hoče Bog, ampak kar hoče ljudstvo je prav; poglavarji in vladarji nimajo oblasti od Boga, ampak imajo vso oblast od ljudstva, so le njegovi služabniki, iz-vrševavci njegove volje. Postave daje ljudstvo na shodih brez ozira na Boga, ali pa izbere poslance, ti morajo ljudski volji dati izraz postave, vlada pa jo mora potrditi in izpeljati in tako ljudstvo samo sebe vlada, ni treba ne Boga, ne Kristusa, ne cerkve. Toda, ali imajo vsi ljudje isto voljo? Hoče li isto delavec, kar hoče kmet, obrtnik, trgovec? Hočejo li delavci, ali drugi stanovi med seboj vsi isto? Ali si volje in želje niso vedno nasprotne in navzkrižne ? čegava naj obvelja? Kdo naj razsodi? Večina glasov, večini, pa naj bo le za en glas. se morajo vsi podvreči. Naj je sklep moji volji popolnoma nasproten, da, naj se tudi moji koristi proti vi: sili se vdati moraš. Od tod pa v srcu nevolja, jeza, sovraštvo in prizadevanje jarma se otresti, večino zatreti, silo proti sili postaviti, in vse storiti, da pride druga večina, ki zopet manjšino tlači pa svoje koristi pospešuje. Kaj ne, tu ni obveze v vesti, ni pokorščine, le sila prevladuje in druge pritiska. Tako hočejo države uravnati skrajni prostomiselci, posebno socialni demokrati. Le-ti izkušajo dobiti večino: dokler pa večine nimajo, hočejo si pomagati s silo, s strahovanjem, s pobijanjem, s požiganjem, s prekucijo! Ali nismo brali o strašnih grozovitostih na Ruskem? ali jih nismo čuli tudi z Dunaja? In grozni štrajki, kjer se privržencem zapove, da ne smejo na delo ne v tovarnah, ne pri železnicah, ne v plinarnah, ne v rudokopih: naj tudi zastane kupčija, zastane obrt, tisoče družin uboža, strada, propade. In gorje delavcu, ki delane bi ustavil! Kje je tu svoboda, kje ljubezen, kje ozir do bližnjega? Nikjer, le strah in sila vlada. Vidite, tako je tam, kjer se je odstavil Bog, kjer se je zatajil Jezus, kjer se je odrekla katoliški Cerkvi pokorščina, tako je v kraljestvu satanovem. 6. Premoženje. Ne morem, da ne bi omenil še ene točke v načrtu božjih sovražnikov. Cerkev nas uči, da si moremo imetja nabirati, saj je to potrebno, da moremo živeti, da moremo družine prehraniti, da morete otroke spodobno vzgojiti. Ze narava mi pravi, da je moje, kar jaz s svojim trudom, s svojim znojem zaslužim, podedujem, ali v dar dobim. Le krivičen denar je prepovedan, dobljen po goljufiji, odiranju, skopuštvu. Cerkev uči, da smo le upravitelji lastnega premoženja, da smo po volji božji zavezani siromaku pomagati. Tudi preveč skrbeti ne smemo za veliko premoženje, naj-poprej moramo iskati božjega kraljestva, to je glavno, vse drugo še le za tem pride. Kako lepi nauki uveljavljeni v kraljestvu božjem! Drugače je pa pri onih, ki za Boga ne marajo. Svobodomiselci so državne postave v imenu svobode tako prikrojili, da se blagostanje srednjih stanov zmeraj bolj izgublja, da se bogastvo zmeraj bolj steka le v rokah nekaterih, da srednji stanovi propadajo in je od dne do dne več delavcev po rudokopih, tovarnah in drugod, ki žive le od vsakdanjega zaslužka, pa koj stradajo, ako le en dan zaslužek preneha. Ker so delodajavci na velike dobičke gledali, zniževali so zaslužek delavcev. Na versko in čednostno življenje delavcev tudi niso pazili, pa so mnogi delavci zabredli v razuzdanosti in tudi sv. vero izgubili. Sedaj se je razvijalo sovraštvo stradajočih delavcev do preugodno živečih bogatinov. Zavist jim je razjedala srce, ki po sreči koprni, pa je nikjer ne more dobiti, v večno ne veruje, časne nima ; med tem pa od njegovih žuljev uživa brezsrčni bogatin. To razpoloženje so vporabili brezbožni učenjaki in so začeli učiti, da je vsako premoženje tatvina, da ima do premoženja delavec ravno isto pravico kakor njegov gospodar Učili so in še uče, da svojega premoženja ne sme nikdo imeti, vse se mora med vse enako razdeliti; ko se to zgodi, potem bodo vsi ljudje srečni, imeli bodo nebesa na zemlji. Ker pa to ni mogoče v sedanjih državah po sedanjih postavah, zato se mora ves sedaj obstoječi red prekucniti in sicer, ako mogoče z večino glasov v državnem zboru, ako pa to ni mogoče, onda s krvavo prekucijo To je nauk in stremljenje socialnih demokratov, ki so pravi otroci očetov svobodomiselcev. Ali niso ti nauki postavam v kraljestvu božjem, v krščanstvu, v katoliški cerkvi ravno nasprotni? ali niso skrajno krivični? O kako grozne in krvave prekucije se mislijo vpri-zoriti in se tudi bodo v kraljestvu satanovem, da se ti nauki dejansko izpeljejo! III. Naša dolžnost. Opisal sem vam življenjevkraljestvu božjem in ono v kraljestvu satanovem. Kakor posamezne ljudi Bog poizkuša z bridkostmi in težavami in izkušnjami, tako poizkuša tudi narode in države. Ako posamezni ljudje Bogu zvesti ostanejo, čaka jih obilo plačilo v večnosti, ako ga zapuste, čaka jih grozna kazen v večnosti Na rodi in države pa večnosti nimajo, zato dobe božji blagoslov ali pa jih zadene kazen na zemlji. Spomnim Vas samo na judovsko ljudstvo: dokler so Bogu služili, jih je Bog blagoslavljal, kadar so od Boga odpadli, jih je kaznoval in dal v roke sovražnikom Ko so Odrešenika zavrgli, jih je tudi on zavrgel in dopustil, da so Rimljani razdrli njihov tempel, njihovo mesto, njihovo državo, ter jih razkropili po celem svetu. Pravični Bog tudi dandanes z narodi slično postopa. Nevarnosti za kraljestvo božje tudi nam prete, naši avstrijski državi, nam Slovencem. V Avstriji divja strastna borba proti cerkvi, taji se Kristus, zasramuje sv. Rešnje Telo, na visokih šolah se uči in med ljudstvo širi popolno brezverstvo. Vse te nevarnosti rasejo od dne do dne. Kar se godi v Avstriji, godi se tudi med nami Slovenci, godi v ljubljanski škofiji Po svobodomiselnih časnikih se hvali in razširja razuzdanost, sramoti in grdi katoliška cerkev, taji Bog in večnost, proglašuje človek kot gola žival, hujska na upor proti cerkvenim oblastem in tudi svetost zakona se pobija, akoravno za sedaj le mimogrede in ne popolnoma jasno. Med nami so torej krogi, ki si prizadevajo ne le posamezne Slovence, marveč ves narod odtrgati od cerkve in od Boga. Po krajih, kjer so delavci in tovarne, se pa hoče širiti socialna demokracija Torej tudi mi smo na izkušnji, da se odločimo za kraljestvo božje, ali proti njemu, pa da pride nad nas božji blagoslov, ali pa božja kazen. Bomo li izkušnjo od Boga dopuščeno prestali? Kaj naj storimo? 1. Osebno življenje. Prvo je potrebno, da vsak za svojo osebo krščanski živimo. Vera je milost božja; ako bi jo v življenju zametovali in po njej ne živeli, nam Bog to milost utegne vzeti, kakor jo je vzel že marsikateremu nehvaležnemu narodu. Katoliška cerkev s papežem, škofi in duhovniki, katoliška cerkev s svetimi zakramenti, posebno z zakramentom sv. pokore in svetega Rešnjega Telesa je dar prav posebne ljubezni božje; ko bi pa mi njo zaničevali, duhovnike grdili, za zakramente ne marali, bi ljubezen božjo žalili, pa bi Bog nam za kazen mogel dopustiti, da od nje odpademo, zabredemo v zmote in postanemo podložni kraljestva satanovega, ki je oče laži in ubijavec človeškega rodu. Prvo je torej krščansko življenje. Da si ga ohranite in razvijete, nikar ne čitajte cerkvi in veri sovražnih časopisov; nikar se ne vpisujte k družbam, katere ustanavljajo svobodomiselni ljudje, ki žive brez cerkve, brez sv. zakramentov; varujte se onih tovarišij, ki so nevarne treznosti in sramožljivosti. Pa to še ni dovolj. Morate dobre časnike naročati in čitati, vpisujte se v naša krščanska društva, posvečujte nedelje in praznike, prejemajte sv. zakramente, obiskujte Jezusa v presv. Rešnjem Telesu, živite čisto in trezno; očetje in matere pazite na svoje otroke, da jih krščanski vzredite in obvarujete pohujšanja doma in zunaj doma; spoštujte duhovne svoje pastirje, ki zares za Vas skrbe in ljubite svojo mater sv. katoliško cerkev! 2. Društveno življenje. Da se obvarujete zmot in pohujšanja, negujte dobra društva. Znano Vam je, katere jaz najbolj priporočam. Hišnim očetom priporočam družbo sv. Družine, da tudi Vi svoje družine posvetite, jih obvarujete kletve, pijanosti, nesramnosti. Mladeničem in dekletom priporočam Marijino družbo, v kateri se zavežete, da se bote ogibali slabih časnikov in knjig, slabih tovarišij, grdega govorjenja, grešnega znanja, ponočevanja, pijančevanja in sploh razuzdanosti in obljubite s pomočjo Device Marije in večkratnega prejemanja sv. zakramentov živeti čisto, trezno, delavno, varčno, ubogljivo, krotko, sploh krščansko. Posameznikom priporočam tretji red sv. Frančiška, v katerem se udje zares napeljujejo k pravemu krščanskemu življenju, k točnemu in potrpežljivemu izpolnjevanju svojih dolžnost, k miroljubnosti in krotkosti, k treznosti in zmernosti in sicer s pomočjo molitve, mesečnih shodov in mesečnega prejemanja sv. zakramentov. Toda ne priporočam le strogo cerkvenih družeb, priporočam tudi svetne, posebno bralna in izobraževalna društva. Mladeniči in možje bi morali tiščati, da se ustanove, morali bi v ustanovljene vstopiti in se v njih živahno gibati. Tu bote dobili pravega pouka, ki se vjema z večnimi resnicami, tukaj se bote seznanili z nevarnostmi sedanjega življenja, tukaj bote dobili rrijetno tovarišijo in zabavo, pa Vas ne bo vleklo po tovarišijah, kjer se nezmerno pije, nesramno govori, surovost neguje, zdravje, pamet in denar zapravlja. Udeležujte se radi tudi združevanja v zadrugah, v gospodarskih društvih in sploh v vseh, kjer si morete kaj pridobiti, da laglje gospodarite, v dolgove ne zabredete ali narejene poplačate, za družino skrbite. Pomenljiva so tudi katoliška politična društva in njihovi sestanki, da veste tek politike v deželi in v državi, da se je naučite presojevati in se morete v javnem življenju prav vesti. 3. Volitve. Ali naj tudi o volitvah v cerkvi izprego-vorim? Moram. Po volitvah se udeležujete pri zakonodajstvu dežele in države. Vaši poslanci predlagajo razne postave vladarju, ki jih potrdi, pa obveže državo in dežele. Toda v kakšnem duhu se bodo postave delale? Da li po volji božji in z ozirom nanj, ali proti volji božji brez Boga in zoper njega; da li v prid vere, katoliške cerkve, krščanskega življenja, vseh stanov, ali pa proti veri, proti cerkvi, proti krščanskemu življenju, v korist posameznih strank? Vse to je odvisno od poslancev, katere vi izbirate in v zbornice pošiljate. Za dobre ali slabe postave so vaši poslanci odgovorni, pa v prvi vrsti vi, ki jih volite. Za svojo volitev ste tudi pred Bogom odgovorni. Ako volite poštene, krščanske može, ki bodo varovali pravice vaše, pravice cerkve, pravice božje in ne bodo dopustili, da se grdi Bog, imate vi pred Bogom zasluženje, ako pa volite poslance iz vrste svobodomiselcev, ki nimajo krščanskega prepričanja, ki so v srcu že od vere odpadli, Kristusa in njegovo cerkev zatajili, imate vi pred Bogom greh in ste odgovorni za njihove govore, za njihovo glasovanje, za njihov odpor proti cerkvi in Bogu. Sedaj razumete, zakaj smem in moram o volitvah tudi v cerkvi govoriti. Kako važne bodo volitve posebno sedaj, ako dobimo splošno in enako volivno pravico! In to v naših časih, v katerih se vodi silna borba zoper sveto vero in se izkušajo države osnovati popolno v nasprotju z njo, kakor sem vam pokazal v prejšnjem poučevanju. Dolžni ste voliti po svojem krščanskem prepričanju, torej može krščanskega mišljenja in življenja, može, ki vam jih v svojem času priporoči naša ljudska stranka, ki koraka za zastavo sv. križa v nepremagljivi zvestobi do Zveličarja, Sinu božjega. Ako svoje krščansko prepričanje zatajite in oddaste glasove možem, ki so v stranki svobodomiselni, torej v stranki nekrščanski, akoravno morda sami zase v cerkev še hodijo in od vere niso odpadli, Vi imate greh pred Bogom, in tudi tujih grehov bote krivi, namreč grehov, ki jih bodo storili Vaši poslanci. Na to ne pozabite; tudi pri volitvah bodite krščanski možje! Konec. Kot Vaš vrhovni pastir, ki moram braniti Vašo večno in tudi časno srečo, se Vam opisal današnji položaj v svetu; pokazal sem Vam, kako moramo ne samo posamezni ljudje, ampak kako morajo tudi narodi in države biti podložne Bogu, ki nam svojo voljo razodeva po Kristusu in Cerkvi; pokazal sem Vam silno borbo zoper Boga in njegovo kraljestvo in sicer borbo, katera zlasti v imenu popolne svobode tiska in govora, podira vse to, kar je ustanovil Bog in prihaja od njega, podira vpliv katoliške Cerkve, podira katoliški značaj držav, se namerava zaleteti v svetost zakona in hoče po socialni demokraciji prekucniti ves red, kakor sedaj obstoji; opozoril sem Vas pa tudi na nalogo, ki jo imate, da ne zabredete v zmote, ne izgubite krščanskega prepričanja in ne pahnete naroda in države v očiten odpor proti Bogu; rekel sem Vam, da morate sami krščansko živeti, priporočil sem Vam razna društva, da osamljeni ne propadete in opozoril sem Vas na Vaše dolžnosti pri volitvah, pa Vas sedaj prosim: poslušajte moj glas in ubogajte me. Poglejte okoli sebe in presodite, da li ni Bog že začel držav in narodov kaznovati? Kake vojske smo imeli v zadnjih časih: med Ameriko in Španijo, med Angleži in Buri, med Japonci in Rusi; kake grozovitosti se gode po Ruskem, kjer prekucuhi more, požigajo, razdirajo; kako se čuje v strašnih potresih, o povodnjih, o nesrečah; kako narašča moč socialne demokracije, kako sovražno je napet narod zoper narod; kako je povsod, posebno po Evropi med evropejskimi državami zopet vse pripravljeno za nove krvave vojske. To je začetek kazni božje nad narodi in državami, ki so zvestobo odpovedale Bogu, katere ne marajo za sladek jarem zapovedi božjih. Kam se hočemo zateči? Ah, v sladko in tolažbe polno Srce Jezusovo Temu božjemu Srcu se posvetimo posamezni, naj se posvete župnije, naj se posvečuje vsa škotija in ves slovenski narod: onda smemo upati, ne le, da Bogu zvesti ostanemo, ampak da Gospod Jezus v ljubezni svojega Srca nas vse obvaruje prevelikih nesreč, posebno nesreče odpada od Boga in da nam posameznim, pa tudi vsem Slovencem podeli vso pomoč časno in večno, da ne poginemo. Zato Vas prosim, radi pri- hajajte k molitveni uri posebno vsake prve nedelje in pa onega dne, ko je v vaši župniji sv. Rešnje Telo izpostavljeno od ranega jutra do večera. Tukaj klečeči mu zadostujte za raz-žaljenja, katera trpi od strani grešnikov, posebno od strani odpadnikov, zatrjujte mu svojo ljubezen, katero hočete izkazovati s tem, da izpolnjujete zapovedi božje, zapovedi cerkvene in dolžnosti svojega stanu. Pa tudi k sv. zakramentom radi in večkrat med letom pristopajte; oh, očiščene v zakramentu sv. pokore vas čaka Jezus, da pristopite k njegovi mizi, da se tam v največi ljubezni osebno z vami združi. Ali bo čakal zastonj? Ne, ne! poslušati hočemo glas svojega nebeškega pastirja, njega se hočemo držati, da ne poginemo v nevarnostih našega časa, da ne zaidemo v kraljestvo satanovo, ampak ostanemo v kraljestvu božjem. Blagoslov Bega vsemogočnega naj pride nad Vas in naj vedno ostane. Amen. V Ljubljani na praznik sv. Frančiška Šaleškega 29. januarja 1906. f Anton Bonaventura knezoškof. 7. Postna postava za ljubljansko škofijo v letu 1906. Pooblaščen od svetega Očeta dne 8. julija 1899 morem za našo škofijo tudi za leto 1906 gledč posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave dopustiti. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe: I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi, so: 1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna. 2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu. 3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih. 4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred božičem. II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso, so: 1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj. 2. Srede v adventu. III. Dnevi same zdršnosti od mesa, t. j. dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti, so: Vsi ostali petki celega leta. IV. Na zgoraj (pod I. in III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti: 1. V vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik. 2. V onih krajih (ne v celih župnijah), kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj. 3. Nekaterim osebam in sicer: vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih ; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi. V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo. VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso. Kar se tiče večerje o dneh nekoliko po-lajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redovnikom, redovnicam in vsem prebivalcem v njihovih zavodih ; tem tudi ni dovoljeno uživati pri večerji mesne juhe. Upam, da se vas mnogo danih polajšav ne bo posluževalo; vse one pa, ki se jih bodo posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomestč z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš'“ in „ČešČena Marija“ na čast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom. Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati, vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor mčni, da mu je stalne dispenze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk ordinarijat. V Ljubljani, dnč 15. februarja 1906. t Anton Bonaventura, knezoškof. 8. $lnfoniu£ 3Bonctt>enfura imrd) $otteo ttitb be$ apoftol*ifd)en $tupl*es (šmabeit ^ürlKufdjof non ^aibad), allen (ßliinliigrn feiner Hiö>efe ivieöeit, ijeil miti Begctt roit auferent ijerrit imii ijeilniibr 3efus Cljnltus! L u' ^eilige Jaftenseit ruft uns uiii’öer ine <&t'. bäcfjtuiS ba3 bittere Seibeu uitb Sterben tutfereg operni linb tpeitanbeg $ejuš ©tjriftug. 2>er letbeitbe fteitaitb tterfünbet uttg einerseits bie unertblidje Siebe uitb @r-barntung ©otteg, aitberjeitg bie ©rüge uitb Verab-ictjeuuuggmürbigfeit ber (Empörung gegen ©ott, ber Siiube. 'SDiirct) biefe ©rinttcrimg ber ^eiligen beabsichtiget bie ftirebe nnS ernjt ju ftinimeu, auf baß mir bie nieten gefährlichen uitb geräujcfjüotlen Vergnügungen ttiib ©rgö^ungett tnetben, über unfer Sebeu, bejjett Aufgabe nub Viel nad)beufen, bie Ve-leibigungen ©otteg nerabfebeuen, Vujje üben uitb bttref) ben ©ntpfang ber heiligen Saframente ber Vujje uttb bes Elitär« p ©ott unb jur ernften (Srfiilluttg itttferer SebeitSaufgabe juriicffehrett. Cber molltet 3br biefer für 3eerrfdier aiterfettiteu. s.fi3ir haben ja Dom Schöpfer eine folche 9Jatur, bie uns jitm gefellfd)afttid)eu fiebett brängt. 9htr iit ber ©efeüfdiaft faun ber Wettfch pr leiblichen unb geiftigett ©titmicfeluttg gelangen. Sie Familie ift il)m ») TOcut. 27, 21; 30t). 19. 15. itotmeubig fiir ieiu iiebeu unb für feine ©rjiehuitg; ber Staat ift ihm notraenbig jur Söatjritug feiner 9ied)te unb jur $örberung feines allfeitigeit 3Bot)lfeinž: bie Äirdje ift ihm uotmeitbig jur Befriebigutig feiner l)öd)ften, meil religiöfen Bebitrfuiffe, pr (Srreicbnitg feines (Sttbjteles. Unfere sJfatur «erlangt biefe Bereinigungen, mir merben 0011 benfelbeit unb jit beitfelbeit gemaltig ait= gejogeu, burd) bie berrlid)e Sprachengabe merbett fie ermöglichet, ülße biefe Utuftänbe jmittgett §ttr Be= bauptuug, bas gefellfd)aftlid)e Sebett, bie Bereinigung Sitni Bolfe, juiii Staate ift uo 11t Sdjüpfer gemollt. daraus folgt, baß aud) bie menfdjlicfye ©efell= fdjaft als foldje, bas Bolf, ber Staat innerlich wer-pflidjtet fiitb, itjre üoöfommene 9(bt)äugig!eit üou ©ott bent Sdjöpfer aitperfentteu. &>ie ber einzelne üftenfdj, metl non ©ott abhängig, fein Sebeit itad) bent ^Bitten ©otteö entrichten muß, fo ntüffen and) bie Bölfer uttb bie Staaten il)re ©efcti»e unb (Einrichtungen bent SKilleti ©otteS entfpred)enb beftimmeu; iit il)reitt ganzen i3ebeu fiitb fie üerpflidjtet bie Berl)errlid)ung ©otte^ bes Sd)öpfers anjuflrebett, ben Untergebenen it)ren ©ottesbienft unb bie (Srreidiung ilires ©ttbjieleš ju ermöglid)ett, ja jit erleichtern unb allež ferne 311 halten, maž irgeub mie gegen bie Siebte ©ottež oerftoßen föunte. SDafiir fiitb bie Staaten tun- ©ott ueraut^ mortlid). 2. Ser IS r l ö f c r 11 u b bie tn e it f d) 11 d) e © e f e 11 f d) a f t. ©ott ber Sdjöpfer mill jeboct) burd) 3efus (£()riftus über uttS f)erri^)e11/ 3f)it hat 5)e11 einjeliteit ä)Jeufd)eu, ben üßölfent 1111b beit Staaten feinen föutglidjeit SKiHett oerfitubet. Unb in ber 2at, mirb uns Seins (S.t)riftns ttid)t fd)on noiit (žitgel „alž Sof)n Sauibö" oerfüitbet, ber ,,auf bent ^Ijroite S)aüib§ l)errfd)en foll in (Smig^ feit?“1) &>itrbe er nic^t aut'ßalntfouutage uott gaitj 3erufalem „als ber lättgft oor^eroerfiiubete fööitig begrüßt? 2) Stuf bent Äreuje fogar mirb er als ftöitig3) oorgeftellt unb ber gute Scf)äd)er bittet il)it, feiner in Seinem fReic^e §tt gebettfen.) Unb hat nicht ©ott felbft idioti burch feinen Propheten oerfititbeti laffett, „er *) äul. 1, 32. >) Watt. 21, 8-11 *) 3o(). 19, 19., Auf. 23, 42. werbe ihn fluni ftöittge über sion iefcen mtb aße Hölter tljm juni l£rbtetl geben?"1) 3n öemiefbeit Sinne beteuerte ©hriftns und) SBolleitbuug feine© Kerfes unmittelbar oor feiner fnmmelfal)rt, „if)m fei gegeben alle (Gewalt im .pimmel unb auf ©rben."2) ©tjriftuš ift fjiemit ber uou ©ott befteüte König über a((e Golfer imb Üieidje. deshalb ftub bie Weidje üerpflidjtet il)n in iEjrem ganjen Seben, in aßen ©efetjeit als folgen aitjuer= feniteu; burd) feine Se^re unb feine (Gebote foll ©tjriftuš in allen Staaten herrfdjeit, fein ©rmugelium foll allen ,^ur Wid)tfd)mir bienen; batwu fantt oljne $eleibiguitg bež tjödjften ftöitigs nidit abgewidjeit werben. 355er fönnte, wer biirfte barait jweifeltt? (Lottes Sol)u ift iUienfd) geworben, l)at uns bnrd) fein £ebeu, Setbeit mtb Sterben erlöst, l)at uns bitrd) fein foft= bares 231ut als fein ©igentum erworben, mtb bie Hölter mtb Staaten bürften leben, als ob er nietjt gefönt men unb itjuen gegenüber ein unbefaunter fjrembling fei ? ©r l)at uns bie (Gebote Lottes oer= fünbet, ©ottes abfoluten SBilleu befanut gemacht, unb biefe SSerfiinbiguug foll bie Sßölfer uub Weid)e gar nid)t bittbeit, für fie oljite biubeube ftraft bleiben? ®ie§ wäre ein llnfiuit, ja, eine (Empörung gegen @ott. .pat uitS ©fjriftuž feine göttliche Senbuttg etwa nid)t geniigenb bewiefeit? ®ie ganje ©efdjidjte bes alten 23unbes, fein ganzes £ebeu uub Söirfett, bie gattje ©efd)id)te bes neuen 23itnbeS beweist uns flar mtb überreich, bafj (Iljriftns wal)rl)aftig ber ©efaubte ©otteš, ja Sol)u ©ottes fei 3. i e ft' i r d) e a l 3 b a * W e i d) © o 11 e s. ©hriftuž, ber oom allmächtigen Schöpfer beftellte ftönig, l)at auf ©rbeu ein Weid), ein ©ottesreid), ein Weid) ber SSa^rtjeit unb ©erecfjtigfeit gegrüubet. ©r beftellte bie S8orftel)er be§ Weid)e3: bem Petrus übertrug er feine unmittelbare Stellvertretung, inbem er if)iu bie Sdjlitffel beš IReidjeS,3) baš ift bie SBolIntadjt jur ooUfommeneu Regierung übertrug unb iljn mit ber äöeibe feiner ganjen $erbe4) beauftragte; auf if)n, als auf einen ltuerfdjüttertidjen Reifen5) hat er feine ft'irdje gebaut. 3hm jur |)ilfe beftellte ■) n 2, 6, 8. ’) äKatt. 28, 18-20. *) Watt. 16, 19. *) 3of). 21, 16-17. •) ÜKat. 16, 18. er beool!mäd)ttgte ÜJhitifter, feine Slpoftel, benen er tu ©emetttfdjaft mtt Petrus traft ieuter ©ewalt tm .Öimntel uub auf ©rbeit bie Belehrung, üeitmtg unb Regierung aller Hölter übertrug.1) £ie Xaufe be= ftimmte er als uiierläRlidie ŠBebiugung jur Vlufna^me in fein Weid), bas bis jnm ©nbe ber feiten bauern uub üott feiner and) itirf)t non ber t)öllifd)eu ^L^adjt überwältiget werben follte. jubent uerfiinbete er feierlid), bafj nur berjeuige felig werben faitn, Der glaubt mtb fich taufen läfjt, hingegen verloren gehen wirb, wer nid)t glaubt uub in feilt Weid) nid)t eiutrttt. 33ei biefem ?Heid)e will er als unficljtbares Oberhaupt bis junt ©nbe ber feiten bleiben unb bie $orftel)er burd) beu ©eift ber ÜBahrljeit, ben er feitbeu wolle, oor allem Irrtum bewahren. Uub biefes oon Citjriftus gegriinbete Weid) befam feine erfteu Untertanen am ^fingftfefte, §et)u Xage nac^ ©l)rifti Himmelfahrt. ©s breitete fid) fdjueH auä in allen bamalS befannten ©rbteileu. Petrus errichtete in Wom feinen 2l)ron, weshalb feilte Obergewalt über bie ganje ftirche, bas ganje Weich ©ottes, bie römifchen S3ifd)öfe, feine gefe^mäfjigeii Wadjfolger oon ihm ge^ erbt halben. 3it SBerbiiibmtg uub in Untertänigfeit unter il)it uub feilte sJcad>folger regierten bie Vlpoftel uub bie Söifcfjöfe einzelne Bistümer, einzelne s$roüiujen bež Weid)es ©ottes. ?llle biefe l)ier furj jufammengebräitgten Xat= facbeu werben uns non ber 3Belt= uub ftirchengefchichte übergenug bewiefeit. .öientit miiffeit wir fagen, bafi ©ott bem Schöpfer mtb ©rlöfer gegenüber nur jene Wülfer unb nur jene Staaten ihre Aufgabe erfüllen, welche fid) ber ftirche anfchliefjen, in ihrem gaumen 2eben unb ihrer ©efetjgebuug bas Weich ©otteS mtb feine ?liiorbitmtgeu in ihrer ganzen Tragweite be-ritdftd)tigen, bie ftirche befd)ütjen, ihre 31uSbreitmtg beförbern unb allen Bürgern ermöglichen als 9J?itglieber beS Weiche» ©otteš auf ©rben, als 9Jiitglieber ber ftirdje (eben mtb fterben ju föniten. Sa, bie Weii^e finb jn einer foldjen ?lnfchauungS= unb SebettSweife gerabe^u oerpflichtet. II. Das Kcid) Satans. 2)ent Weiche (£fc)rifti gegenüber fte£)t bas Weich Satanš, welcher im £eibentume unb burd) bie Sünbeit bie SSölfer unb Staaten, ja bie gauje SBelt beherrfd)te. •) Watt. 28, 18. 19. ©briftuS l'oflte bie 58ölfer ttttb Staaten fiir fielt erft erobern. Safjer bie blutigen Kämpfe nt ben erften brei öa()rf)uuberten, baf)er bie Kämpfe bes Irrtums burdj alle ftaljrljuitberte, bafjer bie aöerfurdjtbarften Kämpfe in unfcreit Sagen. SBafjrljaftig, man muff fagett, bie gait^e .(pöüc ift 51t einem fBer§meifluttgS= fantpfe gegen baS »ieidi ©otteS, gegen bie 0ber= Ijerrfdjaft ©otteS mib ©Ijrifti über bie Staaten unb SSölfcr aufgeftanbeu. Selten mir uns bie Söemüfjuitgen ber £mKe an.« 1. S c r ! o n f e f f i o n S l o f e S t a a t. IRad) bent Untergänge beS römtfdjen iReidjcS (]at bie Kird)e bie oerfdjiebenen barbarifdjeu fBölfer unter baS fülle $odj ©Ijrifti gebeugt. 3 nt 9Rittelalter tjerrfdjte ©IjriftuS burdj feilte Kirdje über bie SBölfer unb fReidje faft gatts ©ttropaS. 'Sie fattjolifdje fRcligion mar jur Staatsreligion erflärt, ber Abfall oott ber fat()o(ifd)en IReligion bttrd) Irrtum unb Ipaerefic marb als flRajeftätSbeleibigitug ©otteS erfannt unb geftraft. ©S ift malm; aucl} bamals gab es Serbredjeit unb ®er= bred)er in allen Stäuben, jebod) ©otteS fReid) unb ^jerrfefjaft bttrd) bie fatf)olifd)e Kirdje blieb aiterfamtt. ddeitt ber ©eift ber Siige ttitb beS Irrtums regte fid) immer gemaltiger. ©in grofjer Seil ©uropaS fiel iljtu antteim unb trennte fid) oott iRont, oott ber fatljolifdjeit Kirdje. Sie galjnc ber ©ntpörititg gegen ©IjriftuS unb feine Kirdje marb mitten itt ©uropa aitfgepflaitjt. Sogar fatljolifdje dürften regierten itidjt ttad) bent füllen beS tjödjfteu Königs, itad) bettt Villen ©otteS, fouberu im ©eifte beS Irrtums. ©S fant bie fdjrecflidje frait^öfifdje fReoolutioit, in ber ©ott gerabe.yt abgefefjt ttttb es oerfudjt mürbe, ben ©lattbett an iljtt unb bie Sliterfennung feiner Oberljcrrfdjaft bttrd) 33litU taten oodfommett 51t befeitigett. Sie blutige fReoolittion naljiit jmar ein ©ttbe, jebod) bie geiftige fReoolutioit gegen ©ott mürbe ttttb mirb ttodj fortgefept. Sie Staaten als foldje follett oott ©ott loSgeriffeit merbett, bie ftaatlidje ©efeüge= bitttg tnufj gattj felbftäubig oerfafjreu ttttb fid) um bie Kirdje unb ©ott gar uidjt flimmern. Sie Staaten follett fic^ iljreS fatljolifdjen ©fjaratterS eittlebigen, follett allen ^Religionen. biefelbe ^reiljeit unb biefelbeu Stedjtc gemäljrett, follett als foldje feiner Koufeffiott angeljörett alfo fottfeffioitSloS fein. Unb itt ber Sat f)abett fid) bie Staaten fou= feffiottSloS erflärt. .'paben nun Die Staaten babitrcf) uidjt iljrc erfte fßflidjt oerletn, ©ott bie gebüfjrettbe Jpulbiguitg gefünbet, feilt ^od) abgemorfett, ja gerabeju gegen iljtt Stellung geuommeit? 0 maS für ein $8er= bred)eu ift ber fonfeffiottSlofe Staat! 2. Sie r e i b.e it f e r e i. Um ben Abfall oott ©ott, ja ben Kampf gegen ©ott im foufeffiouSlofett Staate förberu ^tt föititen, mirb bie Freiheit beS SettfettS begehrt. Freiheit beS SettfettS, maS ift bieS für ein 3aubermort? Uttfer ©eift oerlaugt ttad) SBaljrljeit, befottberS ttad) maljrljafter iBeantmortnng all jener fragen, toefdje ©ott, ©migfeit, Sdjöpfnitg, 2öelt, Seele, ©ttbjiel betreffen, $a, mein ©eift ift unruhig, bis er be^üglid) biefer fragen eine öollfommen gettitgettbe Söfititg erhalten hat, beim baoott hängt ja mein gattjeS Sehen ab. Freiheit beS SettfettS, tuiirbe ntatt meinen, beftelje baritt, baj) idj uidjt geljittbert merbe, biefe etoigeu sdBatjrljeiteu feinten ju lernen, fo baf) idj gang frei jette üßege toauble, bie ju einer fidjerett Söfttttg führen 3Bettu es nun eine Sluftalt gibt, bie mir bie erfeljute Stntmort ^uoerfidjtlich erteilt, unb meint biefe Ülitftalt behauptet nitb bemeift, ©ott felbft Ijö^ bent armen im Irrtum befangenen 'IRettfdjeu jene einigen 2Baljr= Ijeiten geoffenbart ttttb rebe jtt ben DJtenfdjeu gerabe bttrd) fter fo mürbe ntatt meinen, es folt mir frei fein, biefer Sehranftalt aitguge^öreit, bttrd) iljreit föcttttb belehrt 51t merbett ttttb babttrdj gttr ©rfeitntuis ber üBaljrljeit 51t gelangen. Unb meldje frettbige guoerfidjt meines ©eifteS, ttttb meld)er ©eitufj für mein Settfett, itadjbent idj tttidj überzeugt höbe: ©ott Ijflt mirflid) gefprodjett, er h^t in feiner Kirche feine Offenbarung uicbergclegt, in berfelbett fatttt idj bie oolle üBaljrljeit erfahren, meinen nadj äSafjrljeit bürftenbeit ©eift ooll= fotumen befriebigett, itt ber fidjerett SBaljrljeit ruljen ttttb bttrd) betradjteitbeS ÜRadjbeitfeit in biefelbe immer tiefer unb tiefer eiitbringen. Sttrdj bie Slnitaljme ber mehr als genug bezeugten Offenbarung, bttrd) £nit= gäbe an bie geoffenbarte 2Mjrljeit Ijolbige idj ©ott, bent Könige ber Sßaljrljeit, ttttb geljöre feinem iReidje an. Slber nein, unter ber geforberteu $reiljeit beS SettfettS toirb biefe ©e*ifteSfreiljeit nicht oerftauben. Sich oott ©ott beleljren ju laffett, 51t ber oott iljm itng gegebenen Seßrerin, §nr Slirdje, atg gelehriger nttb mißbegieriger ©djiilcr in bic ©djutc 511 gehen, ba* ift feine $reißeit ‘)e-’ ©eifteS, bag ift mtmürbige ©ftaoerei beg ©eifteg. ^rei non ©ott, frei nun ber Kirche, frei non ben geoffenbarten £el)rcn, bag ift maßre ©eiftegfreißeit! äöeitit bem fo ift, tuoLjin follen mir gehen, 11m über nnfcr 3ml wrä ©ube, über ©ott mtb ©migfeit, über bie Aufgaben mtferegSebeuguiiteridjtet 51t merbeit? ©ollen mir fetbft forfd)en? Stber mie foll id) beim injmifcEjeit mein Seben eiuridjten ? 2£er hat beim 3cit, Talente, bittet §itr felbfteigenen ^orfcßuitg? Sebett= fattg mirb ein Seßrer benötiget. SBo ift bicfer Seßrer? Sin meint fott ich m’^) gtanbeitb anfcßtießeit? SId), bic Seßrer, bie gelehrten $orfcßer ftimmen ja in ber Peaittmortmig biefer michtigften Sebeitgfragen nicht überein! 28er hat SIcd)t? Ober foll id) mein Seben lang iit gmeifet bleiben, nach SBittfitr leben? 28ag bann, meint id) an bie ©chmelle ber ©migfeit angefattgt fein merbe? ©oft beim bariit bie geforberte Freiheit beg ©eifteg beftehen? Sa mo()t, bieg ift ber ©harafter biefer Freiheit. Poit ber Siirdje, 001t ber Offenbarung fottft btt bidj frei machen. Siet) 001t ber tfiirdje betehren ju taffen, heißt fo biet atg iit ber gittfternig, iit ber Uitmiffem heit, int Stbergtanben 511 tcben. ©0 mirb gett'hrt 0011 gtanbengtofen profefforett, fo oerfünbet 001t gottlofen Leitungen mtb ©djrifteu, mobttrd) oiete oerfüt)rt, uottt Sleicße ber SBaßrßeit, tum ©ott, 0011 ©ßriftug mtb ber Stirdje toggeriffen mtb iit bag Slcid) ber Siige, beg Srrtnmg, ber ^iitfterni§ hingesogen merben. 3. preß = mtb Siebefreiheit. St Kein mie fott ber fonfeffioitgtofe ©taat geförbert nttb oerteibiget, mie bie greißeit beg Seitfeug ge-priefen mtb geforbert, mie ber Slbfatt 001t £’ird)e mtb ©ott überattßiu getragen merben? ©g mirb eine oottfommene Preßfreiheit, eine allfeitige Siebefreiheit oertaitgt. Sebcr Stecßtfcßaffetie mürbe meinen, eg hanbete fid) t)ier mit bie ooltfoim ltteite Freiheit, Srucf nttb ©pradfe 511 bem 3^ede frei gebrauten 51t bitrfett, mit ber crfaintten 28aßr^ heit bie größtmögliche Stngbreitnng jtt oerfchaffeit, 11111 bnrd) freie ©rörteruitgeit bie SEßaßrßeit mehr 511 entmiefetn, bie etmaigen Bnmifet ju töfen, bic oor= fiitbticßen Srrtümer atg foteße ju erfemten mtb jn befeitigen. ‘Sieg märe bie ridpige Freiheit. Sebocß, biefe ^reidjeit mirb unter ber »erlangten Prcß= mtb Slebefreißeit nicht oerftaitben, oictmehr bie Freiheit, iit ©cßrift mtb Siebe gerabe bie Offenbarung 1111b bic Srägeriit ber Offenbarung, bic oerhaßte fatßo-tifeße Äircßc, befäntpfett 51t bürfett. 2Bcit ber 3<ütgeift, bie ©inntid)feit, bie griootität 001t ber &ircße, 001t ©hriftug, non ber geoffenbarten Seßre oerurteitt merben, begßatb finb biefe oerhaßt itttb itnißeit befämpft, be= feitiget, oeruichtet merben. Unb mirb ben nicht in ber Sat bnrd) eine antießrifttieße Preffe bie fatt)otifd)e &'irdje mit ißrer Seßre, mit ißreit ©aframenten, mit ißrett Sieneru oerßöhnt, täcßerticß gcmad)t, in beit &ot gezogen? SBirb bemt nid)t ©efeßießte, Slaturmiffenfchaft, ber gaitje moberue $ortfcßritt basu mißbraucht? SSerbeu beim nidjt Pertemnbuugeu mtb Siigen, obmoßl tanfeitb= mal fdjon mibertegt, 001t neuem aufgefrifeßt ttub aufgepiipt ? £>at bemt bie antießrifttidje, »erfäuftidje 1111b oertemnberifdje preffe uießt ißreu 3utritt iit alte öffentlichen Sofale, in atte Pureait£, iit bie 2ßoß= nungeit ber ©ebilbeten befomnten, ift beim nießt bas Sefeit mtb galten autichriftticßer 3eituugeit gerabe^tt moberu gemorben? Unb ßat bemt biefe oertogene, djriftugfciublidje preffe über nufere fo genannte ge= bitbete SBett uidßt eilte »ottfomnteue .•perrfeßaft ertaugt, ßat fie bie Stnfchauuugen berfelbett ttießt ganj oerfeßrt mtb oergiftet, hat fie nidjt ißre |)er^en, ja ißr gau^eg Seben 0011 ber &ircße, 0011 ©ßriftng abmeubig gemacht ttub fo bag Sleid) ber Unmahrßeit, beg Srrtmng, beg ©hriftitgßaffeg, ber ©inutießfeit, ber ©otttofigfeit, bag Sleicß ©atang mädjtig geförbert? Uitb für biefeg fd)red(id)e, oerberbettbringeube Sreiben mirb bie Preß= mtb Slcbefreißeit oertaugt! ©ine gräß(id)e ^retßeit! 4. Ser Äampf gegen bie Uuait ftögbarf eit ber ©ße. Sic 3erftörititg beg Sleicßeg ©otteg auf ©rbeu fott atteß bnrd) Sluftöfuitg ttub ©ntheitiguug beg ©ße= bttubeg geförbert merben. Ser ©ßebitub ift ein heiliger Pttttb ^mifeßen SJIaitit ttub p-ratt, metd)er auf ©rttitb ber eßetießen Siebe unb sunt 3mede einer gcbeißticßeit ^inber= ersießnitg uulögbar ift. Um ber meitfcßticheit ©cßmad)= ßeit itad)sithetfen, erßob ber götttid)c .'peilaitb ben 5 ©fjebunb jitrn Saframeute, ang meldjent bentfelbeu jene Greift mitgeteilt merbeit foll, bic jur Augbatter itiib jur mutigen ©rtraguug alter ferneren ^5f£ic£jteit bes ©^eftanbe» erforberlid) ift. Die chriftlidje @£je unb bie baburd) gegriiubete chriftlidje $antilie ift bie ©rttitblage eiitcg redjt georbneteu djriftlidjeu Staateg, iit bent ©otteg Auftorität anerfannt unb fein heiliger SEBitte' jur Nidjtfdjnur beg ©taatglebeng genommen mirb. Die ©l)e foft nun biefeg ifjreit d)riftlid)eit (££>araf= terg entlebiget merbeit. Der foitfeffiottSfofe Staat foll biefcit ©bebuttb, über beffett ©iiltigleit ttur bie fird)lid)e ©cfefigebitug 311 eittfdjeibeit fjat, ber ®ird)e entrcifjcit, uor feitt ftoruin jie^ett unb oljite Niich fidjt auf bie firdje, oljite Niidfid)t attf Stjriftug nur ttadj feinem eigenen ©ntbititfen 311 orbneit tradjtcii. Sit oieleit Staaten ift bieg fdjott gcfdjelfeit. Die ©l)e ntitfj nor Staatgbeamtem ooltsogen merbeit, ber ©tjebnub ift alg auflösbar erhärt, einige följeljiitberuiffe, namentlich bag (Stjetjinbcruig ber Seihen, ber ©c= litbbe, beg ©hebaubcg foHett befeitiget merbeit. Da= bttrd) ift bie ©he iljreg meiheoollen heiligen ©Ijarafterg entfleibet, mit beit übrigen gatt3 meltlidjeit Verträgen auf biefelbe Stufe entiebriget. Ser nur eine Bimlelje eiitgeljt, mer eine gültig gefdjloffeite ©he anflöft, meint and) oor Staatgbehörbeit, ber bat mit ber Jiirdje, hat mit ©Ijriftug gebrochen, ift beut Neidje ©otteg, in bag er bttrd) bie Dattfe eingetreteu ift, abtrünnig gemorbett. folgerichtig tttuf) er bic ilirdje unb ihre Veranftaltuugeu baffen unb mirb allen Agitationen gegen bie ftirdjc sttgäng ticl) l'e*n» er vermehrt bie Armee ber $ird)cnftürmer, ber C£h r'i ft tt 0 tj a ff e r■. Uitb habeit ficb nicljt and) jene Staaten 001t ber föirdje unb 001t ©hriftug, ihrem tperru unb täöuig loggefagt, meldje bttrd) itjrc ©efeügebuitg att ber Berftöntitg beg heiligen ©hebuttbeg mitmirfeit, ober beffer gefagt biefelbe ermöglichen ? Auch nufere ©efeügebuitg ift bieöbe3üglid) auf fd)iefe Sege geraten. Nicf)tgbeftomeuiger mirb ber faframeittale ©barafter ber ©fje unb il)re Uitattflög^ barfeit noch immer hodjgehalten. Allein and) bieg^ besüglid) fittb itt ber lebten Beit grofje ©efaljreit entftanbeu. Viele gefrfjiebene ©hemäuiter, nuterftüttf bttrd) bie gottlofe treffe ttttb djriftugfeiublidje ©e- lehrten, üerlattgeit, eg foll bttrd) bag ©efett bie Attf= lögbarfeit ber ©f)e broflamiert, eg follett einige ©Ije^ binberttiffe befeitiget ttttb eg foll folgerichtig bie Bioiftrauung eiugefül)rt loerbctt. Sollen mir biefe Profanierung ber ©he, biefe tiefe Velcibigttng uufereg djriftlidjeit Vemitj3tfeing ruhig biugebett taffen? ^atfjolifdje üDMuuer ttttb Tratten follett fid) rühren 1111b 311t- Verteibiguttg ber .peilig^-feit unb llnauflögbarfeit ber ©he flogen bereu Ve= fämpfer fid) erbeben, auf baf3 ttitfer parlament uitfere Stimme höre, nufere ©ntrüftitng mabmebme ltitb fid) 3ttr Vegehuitg foldj ciiteg ^renelö nicht ljin= reifen laffe. 5. Dag ©igentumgredjt. Damit bie geheiligten fantilienbanbe gaii3 §er= riffeit merbeu fönnteit, mirb 0011 ber Rialen Demo= fratie, meldje eine echte Dodjtcr beg Sibcraligntug ift, bag ©igeittumgredjt beftritten uitb geleugnet. Die Mirdje fdjiiüt bag natürliche Nedjt, Eigentum 31t befreit. Sag ich mir bttriij meine tpänbe ober ©eiftegarbeit, ober auf eine aubere redjlmäfjige Seife ermorbeit fjflbe, ift mein, nur ich leimt baritber oer= fügen, ©ott felbft bot im fiebettteit ©ebote jebe Ver= letjuug beg frembeu ©igentnmg oerboten. Nur oor £mbfud)t, oor ©ei3, oor einer übertriebenen Sorge für seitliche ©iiter merbeu mir gemarnt. Der ^jeilanb forbert 1111g auf, suitädjft bag Neid) ©otteg 311 fliehen, alleg übrige merbe ititg beigegeben merbeu. Sie in ber ©rmerbititg beg ©igentnmg, fo fiitb mir and) in ber Vermattung begfelbeu au ©otteg ©ebot ge= buubeit. Namentlich beit Artneu, beit Sitmett ttttb Saifeu follett mir 001t nnferent ©igentum gerne mit= teilen, nttb emiger £ol)tt mirb mtg guteil. Diefe ©runbfäfjc finb mid)tig für nufer Sebeit, für ein frieblidjeg unb freuubfchaftlidjeg Verljältitig 3iüifd)en Neid) unb Arm, fiitb ttotmeitbig 311t- ©rf)a(= tuitg ber familieit. Allein, and) bieg foll auberg merbeu, and) bag ©igentitingredjt, biefe ©rititblage eiiteg georbneteu Familien uitb ©efellfdjaftglebeitg foll oernidjtet merbeu. Der herslofe, loeil glaubeng- uitb gottlofe Siberaligntug hat bttrd) feilte ©efeügebuitg unb bttrd) feilte freie Äoitfurrens im mirtfd)aftlicl)eit Sieben ein gauseg .fpeer 001t Proletariern grofjgesogeu, bie Nlittelftäube bei= nahe oeruid)tet, beit Satibutauu auf beit Vettelftab gebracht, mä()reub er im Neichtuine fdjmelgt. Seil er beii Proletariern and) beit ©tauben auf ein Öenfeits, auf eine emige Vergeltung untergrabju tjat, fo ift eS itid)t ju oermuttbern, baf) ber reidje Vefiger von ieueu geljafjt mirb, burd) bereit Arbeit er reich ge= morbett; fo ift es nid)t 51t uerrounberu, menit 2t--hren, bafj biefes Vermögen, meil uoit Proletariern ermorbeit, eigentlich iEjneit gehöre, baf) ber Vefi£ allen gemeinfd)aft(id) fei, (jiemit unter alle gleidjmäfjig uerteilt merbeit fotle, bei beit Proletariern ©ittgang gefnitbeit fjabeit. $auf ber preß* 1111b Otebefreitjeit mödjft bie ^al)l ber uon biefeu ©runbfäijeit eingenommenen Sozial; bentofrateu uitb immer lauter luirb ber 9inf itad) einer gemaltfameu fokalen Sicoolittiou, burd) iueld)e bie Vefi^uerhaltitiffe nad) biefettt 9)tafjtabe geregelt merbeit folltcit. ©d)redlid), mot)in ber ootn Staate gebulbete Abfall uoit ber Siirdjc uitb bou (ShriftuS fiil)rt! 6. VoltSfouueränität. ®od) and) ber ©taat, mie er jetjt ift, foll $er= ftört merbeit. ön ber ilirdje mirb gelehrt, jebe ©emalt fontiue uon ©ott ; mer fid) berfetben miberfe^t, tuiberfe|e fiel) ©ott. Settu and) bas Volt burd) feilte ?lbge= orbiteteii au ber ©efetjgebuitg teilnimmt, fo haben bie ©efetie it)re uerpflichteube .Straft beitnod) uon ©ott, in beffett ©tclluertretuug bas ©taatSoberhaupt bie ©efetje faitftioniert, meShalb fein ©efefc faitftioniert merbeit fattn, aufjer es ftimntt mit beut 9laturred)te uitb beit pofüiueit ©eboteu ©otteö übereilt. ^Beil jebod) ber Liberalismus in feiner falfdjeit Siffeufdjaft bis §ur Leugnung beS Xafeüts ©ottes gefomnieu ift, ba fcf)t* viele unter beit ©ebilbeteu tat-fädjlid) baS 'Safein ©ottes bejmeifelit ober leugnen uub beSljalb bie tirefje, il)re Sehren, ihre ©aframente, il)re .'pierardjie als menfd)lid)e§ Serf Ijinftelleu ititb als foldjeS aus ber Seit fdiaffeit molleu, fo fattn 001t einer ©emalt, bie uon ©ott abgeleitet mirb, feine ffiebe iuef)r feilt. So liegt nun bie ©emalt ©efetje 51t geben uub 9M)t 31t fefjaffeu? ®ie Stntmort lautet: int Volfe, bas Volf ift foitueräit, ja jeber einzelne 'OJieitfd) ift fid) oberfter >perr uub ©efe^geber. ®a febod) 511111 3uiammeu= leben ©efe^e, mobitrd) baSfelbe geregelt mirb, erforbert merbeit, mäl)tt baS Volf feine ?lbgeorbneteit, meldje itad) beut Sillen beS Voltes, beffett SÜittnb fie fiitb, ©efe|e fdiaffeit follen. £aS Oberhaupt ber ©efellfdjaft, muH bie uorgelegten ©efefee beftätigen uitb aitSfül)ren, beitit in beit ©efefjeit ift ber fouoeräite Sille bes VolfeS auSgefprocheit uub baS Oberhaupt ift nur ein Veüollniädjtigter beS VolfeS nnb l)at feine gait^e ©emalt nur uom Volfe. Surd) biefe aus ber ©otteSleugung folgerichtig fich ergebeitben ©runbfä^e mirb ber djriftli^e ©taat auf beit .Hopf geftellt, uon einem Sillen ©otteS, uoit einem Sfeidje ©ottes faitit feilte »iebe mehr feilt. Sebod) and) uoit einer ©taatSorbnung, uoit einem uentünftigen ©ehorfant fantt itid)t mehr gefprod)ett merbeit. @S tauit mid) bod) fein 9)feitfd) als fold)er im ©emiffett verpflichten, alfo and) bie iUlehr^ahl nicht. 'Die uon ber üfflehrfjeit gefd)affeueit ©efefee mufe id) jmar gejmitngeu beobachten, merbe jebod) alle ,s>ebel in Vemegung feftett, um bie Mehrheit 51t ftiirjeit uub meinem Sillen jur Jperrfdjaft 511 uerhelfen, bis auch mich eine anbere Mehrheit gemaltfam bei Seite fd)afft. daraus entmidelt fid) ein fortmähreuber po= litifdjer uub fokaler Stampf, ber uon allen Parteien mit 9tücffid)tlofigfeit, mit ,ie t)(iufig ift biež im Serlaufe ber ©ejd)id)te s» beinerfeu. Uttb tjente nor nnjeren Slugeii? Sollsiebt jid) nicf)t gerabe jetjt att bett Sölfern, an bett gotteutfrembetcn Sölfern bas ftra= jettbe Urteil ©ottež P Die Kriege ber lebten 3al)re in 51 merita, 2(frifa, 9lfieu, bie Dicuolutioit allerorts, bie groben 9Jfajjettftrifež mtb baž mit ibnctt sujam* titeitbnttgettbe ©lettb mtb bie allen Sölfern brofjenbeit ©emitter ber nädjfteit 3»fnnft; jittb biež nid)t bent lid)e 5(useid)eu bež itt feiner Siebe nitb ©erecfjtigfeit ftrafeitben ©ottež? Hub erft ber 5lbfall nott ber &ird)e, ber Slbfall noti C£t)riftne, ber 5lbfall uott ©ott, bent jel)r niele attljcim Jadeit, ift bieje Serblettbmtg nicfjt bie alterjdjrecflidjfte £>eintjitdjmtg ©ottež? SBoljitt jollett mir uitž menbett, um in ber ali gemeinen Sintflut nid)t uutersugefjeu ? ©eljen mir l)in s»m l)od)f)eiligfteu Ipersett Seju, baž im Daber ttafel itt Siebe mtb ©rbarmmtg für uitž jd)lagt. So= iuol)( bie einseinen ffltenfdjeu als and) Solfer mtb Staaten babett noti betnjelbeit red)t foftbare Ser Reibungen feittež allmächtigen Sdpipež mtb feiner befouberen ©ttabett, menit jie in Sene mtb $er= fnirjdjuitg mtb im Sertraueu s» ifjm 3id)t ueljmett. Dežt)alb rufe id) allen sit: beteiliget ©ud) att ber öffcntlid)eu ©ebctftuube jebett erfteit Sonntag im Sloitat nor betu aužgejetdeu l)od)l)eiligett ©ute, Sttr Siil)tte fiir alle gegen bažjelbe ueriibteu Ser= bremen, beteiliget ©ud) att ber 5lubetuug att jenem Dag bes Saljrež, ati betu ber £>eilanb s» betnjelbeit 3mecfe bett ganjen Dag sur Serefjritttg uitb Dlbbitte anžgejept bleibt; beteiliget ©ud) au ber öfteren heiligen Kommunion im $af)re, mobitrd) baž ^>erj Sefu gatts befonbcrž erfreut ift. Die Seiten fittb eritft, baž Soje uiutmt s»; ©ottež Strafen fittb offenbar. Sleibett mir treu (£l)ri|'to unb feiner ftirdje, flüchten mir uit3 in baS göttliche ^erj Sein, mit bort Sdjul} nnb Diettnng ju fiitben. Uitb bie feligfte (Jungfrau unb ©otteš s3Jintter Waria foCt uitl als ihr (Sigeittum fdjii^eit, nor beut Untergänge bewahren nnb bttrd) biefeS gefährliche nnb ftürntifc£;e sUleer bes irbifdjett Sebettž in beit |)afeu ber einigen 9inl)e führen. Bitten. Xer Segen ©otteš bež Allmächtigen fteige über (£ttd) I)ernb nnb bleibe immer bet ©itd). Saibach am Orefte beš ^eiligen SgnatiuS, beit 1. februar lPOö. f ^ntoniuö ^onauentitra, prft&iftfiof. 9. §fa ftertman6af für bie Jaißadjev Jtöjcfc tut ^a(;ie 1900. ^Infolge ©enehmigitug bes Apoftolifdjeu Stuhles uom 8. $ttli 1899 fnitn id) für bie Saibadjer Xiöjefe mehrere ad)fid)ten nont allgenteinen fird)(id)en Tyafteit-gebote and) für baš (Jahr 1906 ^ngeftefjeit. (£$ l)aben betttitad) bie ©laubigen ber ßaibadjer Xiöjefe in betreff bie je« ®ird)eiigeboteš in biefeitt Satjre 9iachftet)eube§ 511 beobachten: I. (Eigentlidje Itreuge J:nlitnge b. I). (läge, an betten ber (öenuf? mm J^lcifdirpcifcit «erboten uitb ititr einmalige Sättigung erlaubt ilt, fittb folgeitbe: 1. Xer VIfc£)erntittiuod) nnb bie brei lebten Xage ber .ft ar mo die. 2. Xie Freitage ber uierjigtägigen gaften= nnb ber Abuentjeit. 3. Xie ÜDtittrooche, Freitage uitb Samstage ber Cnatemberjeiteu. 4. Xie ÜBorabettbe uor ^fingfteit, s^etri unb Mattii, 90kriä=^)immelfal)rt, Allerheiligen, llnbefledte (£nipfäitgui3 iVtariä nnb 2Beif)itadjteu. II. Jrnfttngc mit einigen llndjfidjten b. I). (tage, au bcncii iumr nur einmalige Sättigung, bodj jtt itlittng ber (ßettufs mm JHeirdjfyeilcu erlaubt ilt: 1. 31Ile übrigen Xage ber tner^igtägigen haften jeit, ausgenommen bie Sonntage. 2. Xie 9J{ittmod)e ber Abüent^eit. III. -Abltineujtagc b. I). (Tage, an betten ber (ßenuli mm jMeifdjfpeileu verboten, bie ntclirinnlige Sättigung jeöod) erlaubt ifl: Alle übrigen Freitage bes Sucres. IV. ^An beit oben (I. nnb III.) genannten Safttagen ilt jebod) ber Jrleifd)gcnuß erlaubt: 1. %lir bie gauje ®iöjefe, fo oft ein gebotener firchlidjer Feiertag auf eilten ber früher genannten Slbftiuenjtage fällt. 2. Jitr ein j elite Orte, meitu bas $eft be$ itird)eupatrous feierlich begangen unb fo oft bafelbft ein Öahrntarft abgehalteu mirb. (Sßiele Pfarren be= ftetjen auž mehreren 001t eiitanber entfernten Orten: ba gilt bie ®i§peitfe nid)t für bie gaitje Pfarre, fottberit nur für jette Orte, au beueit bes DJarfteš wegen bas 3itfamnteitftrömeu v»on $)feufdjeit ftattfiubet.) 3. Jur ei 115eine ^crfoiteu: Xer ©eituf} von ^leifchfpeifett ift erlaubt au allen Xagett bes Wahres beit Arbeitern itt beit 33erg= merfeit uitb ^abrifen, beit (Sifeitbahit=®oitbufteureit, beit Sieifeitbeit, bie auf beit Sahuftatioueu fpeifeit muffen; benjettigen, welche fidi jur ,'perftellimg ber ©efuubheit in iöäbent aufhalten, mit ihren Auge= hörigen uitb ihrer Xieuerfchaft; beitjeitigen, welche in ©afthäufern ihre ttoft nehmen ntüffeit, unb welche uoit aubereit abhängig fid) ^aftenfpeifeit itid)t uer idjaffeu föttiteu. V. Ait allen LJaft unb A bft iiteit5tagen ift nicht nur ber ©ebrattd) non Schmal^, fottberit and) non Xierfett §ur Bereitung non ^aftenfpeifeu erlaubt. VI. An Safttagen foiuie au Sottu = tagen mährettb ber uierjigtägigen 3’nfteu = jeit ift ber ©eitufj uoit ^'ifd)= uitb fjleifdhfpeifeit bei einer unb berfelbett Mahlzeit nicht erlaubt. ®as bas Nachtmahl ber sunt Xeile bi§peit= fierteit Safttage aubelaugt, fo bitte uitb luüufche ich, baf? mau beim felbeit ^leifd) nidjt genieße, bod) geftatte idj ber bisherigen ©emof)itheit geinäfj beit ©ettufj uoit ^leifchfpcifeit beim 9iadjteffeu; au§ge= nommen fiub bie ^ßriefter, bie Xheologett, bie Zöglinge bež Soöegiunt Alot)fiaunnt, bie Drbenžleute itnb alle 33emohuer ihrer 3fnftitute. Xiefeit ift e§ and) nicht erlaubt beim 9iad)tiitahl ^leifchfuppe p genießen. $d) tjoffc, baf3 fid) üiele bei- geiuäfjrten 9fad)= fidften iiidjt bebieneit luerbeu; alle biejemgeit aber, bie ba» tun, ermat)ue id) jum ©rfa^e bafiir gute äöerfe ju Dcn-idjten, j. 33. fünfmal baž „33ater U n fer" uub „ © e g r ii f) c ft f e i ft b n a r i a “ ben fünf SBuitbeu Sbrifti 511 Streit ju beten ober ben 31 r m en ein v e i d) (i d) e r e § 21 l m o f e u ju f p e it be n. 2) i e ^errett Pfarrer uub 23eid)tDäter fiitb ermächtiget, in eiitjeliten füllen einer iuirftid)eu 9Zotmenbigfeit nod) meitergetjenbe ®iž= peufen Dont Verbote bež ^leifdfgemtffe» jit erteilen, aber itid)t auf länger atž für ein 3at)r. SBer eine bteibeitbe ‘Stžpeufe ju bebiirfen glaubt, ()at fid) biežfaflž ait baž fiirftbifd)öflid)e Crbinariat jn iwenben. Saibad), beu 15. februar 1906. f jintoitius Bouauciitura, ftürftbifrfjöf. 10. Postna postava za c. kr. deželno brambo. Na temelju pooblaščenja apostolske stolice z dne 7. septembra 1900, danega za sedem let, ostane tudi za tekoče leto v veljavi nastopna postna postava. Katoličani c. kr. deželne brambe se morajo zdržati mesnih jedi dan pred božičem in na veliki petek. Sicer pa jim je dovoljeno ob dneh strogega posta in ob dneh nekoliko polajšanega posta uživati mesne jedi; vendar pa ne smejo ob teh dneh in ob nedeljah v postu pri istem obedu uživati mesa in rib. Vsem aktivnim osebam c. kr. deželne brambe je glede na njihovo težavno opravilo tudi dovoljeno, da se smejo za časa dejanjske službe ob dneh strogega posta več kot enkrat na dan nasititi. Spregled od zdržanja mesnih jedij se razteza tudi na odrasle člane častniških in podčastniških družin, ne velja pa za te izjema glede pritrgovanja v jedi. To veliko polajšavo sicer v škofiji veljavne postne postave naj verniki c. kr. deželne brambe hvaležno priznajo in naj jo skušajo nadomestiti s tem, da se tesno oklepajo sv. katoliške cerkve, da radi molijo in se udeležujejo službe božje, da poslušajo besedo božjo, da goje skesano in spokorno mišljenje ter da tudi druga dobra dela opravljajo. Čas za izpolnitev velikonočne dolžnosti, katera obsega sprejem zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega telesa traja od prve nedelje v postu do prve nedelje po binkoštih. Ker spada po sporočilu c. in kr. apostolskega vojaškega vikarjata z dne 3. oktobra 1904. št. 7307. („Ljubljanski škofijski list I. 1904, VIL, 60 str. 106) c. kr. žandarmerija pod sodnost civilnih duhovnikov, torej k tako zvani militia stabilis, velja ta postna postava kakor tudi določba glede časa, odločenega za izpolnitev velikonočne dolžnosti tudi za c. kr.žandarmerijo. V Ljubljani, dne 15. februarja 1906. Anton Bonaventura, knezoškof. 11. Oklici avstrijskih podanikov, ki bivajo na Ogrskem, pa se poroče v Avstriji z avstrijskimi podaniki. ÜWadfbem bieSbejüglid) tuebcr ber ungarifdfe ©efe^artifef XXX111. Dom (Ja£)rc 1894 nod) bie ®urd)führungSbeftim« mungen unb Serorbnuttgeu ju biefent ®efc(jartifel tiare ©eifnttgcn enthalten, fo ljat fid) bas Stpoftolifdje fjfelbbifariat ait bas uugarifd)c ^uftijmiuifterium mit ber Anfrage ge« toeitbet, ob öfitrrreidjtfdje «tuntsnugeljörigc, weldje iit Ungarn bomijilicreu, aber in Öfterreidj mit öfterreid)ifd)en Staatsangehörigen bie (5f)c jdtliejjen toolfcn, nnbebingt beim nugarifdteu '.Watrifelfübrer ihres Somijils aufgeboteu tuerbcn muffen. T)aS ungarifd)e ^uftijmiuifterium hat mit bent ©rlaffe 3- 4463 J. M. 1905 I ooitt 6. SlJai 1905 unter ^Berufung „i|3aftoralblatt für bie f. uub f. fatfjolifdje ÜÖlilitär« unb y3?arinegeiftlid)feit" prinaša v svoji prvi številki glede tega nastopno navodilo: „@S ift mehrmals Dorgefontmen, bajj öjterrcid)ifd)e Staatsangehörige, tocld)c in Ungarn bomijilicreu, aber in Öfterreid) mit einer (einem) öfterreidjifdjeu (Staatsangehörigen bie @l)e fd)liefjcu moden, fid) locgeu beS (£l)caufgcboteS an ben 3)iatrifctführer il)reS Sontijils gemenbet haben. (Jit ein« geliteu fällen haben fid) bie SOJatrifelführer jttr il$oruaf)mc beS Aufgebotes fompetent erllärt unb bas Aufgebot attge« orbttet, in anberen fj-ällen jebod), mangels ber fjuftäubigleit, bie Attorbnung bes Aufgebotes öertoeigert. auf beit § 7 bcr 3$cvorbmiitg beS ungarifcfyen QuftijmiiiiftevS unb bež ÜJiitiiftcrs beS Ämtern üom 12 gebruar 1896, „tf. 7870 J. M. bem Slpoftolifdjeu'^elbtoifariate mitgeteilt, ba§ bie uu gavifdjeit StaatS=9Jfatrifclfül)rer aitgemiefeu fiub, bem 3tn)ud)cu ciitc« anölfluDifrijcH Wntvifclfüljici© (alfo nidjt bcrOluptu-rieuten) um ?fuorbnung beS (üsfjeaufgeboteS blojj iit bem ^a(te golge ju geben, menit aus bem ?lnfud)cu erhellt, bafj feiner t'ou beu Siiipturienten in Ungarn ijeimatSjuftänbig, bejie^ungS-rocife ungarifdjcv Staatsbürger ift Stellt cS ficb ans bem Slnfudjcn ober aus fonftigen Umftäuben jebod) heraus, bafj einer bcr ^lupturicnten ungarifdjer Staatsbürger ift, bann ift einem foldjcu 9lnfud)cit Feine luiftfabrcube $pli)c S11 geben, fonbern tiom ungarifdjen StaatS»9Watrifelfüf)rer bas Aufgebot im eigenen SßirhtngSfreife anjuorbnen. Da uad) biefer Gtntfdjcibung öftcvvcirf)ifri)e Staats* augeljörige, meldje in Ungarn bomijilieren, aber in Ccftcvs xeid) mit eiltet- (eittetn) öftcvvcidiiiriicn Staatsangehörigen bie G[)e fdjliejjeu moffen, beim Staats *9)tatrifelfüf)rer iljres 'Doinijils uidjt aufgeboten werben tnüffen, fo wirb bie bod)-miirbige ®ciftlid)fcit l)icntit angelviefen, fid) jur 25oruaf)nte einer folgen @hefd)licf}iing mit beut SSerfünb* bc^iehungS-meife mit betu SBevfünbeutlafefdjeiue beS juftänbigen ungari* l’djen Seelforgers mit 3tuSi(^Iuß beS ?(uigcbotfrf)cineS beS ungari)d)eu StaatS=sDiatrifelfübrerS 311 begnügen J)aS gleidjc gilt aud) für bie uad) Kroatien, S[aüo= nieu, ©oSnien unb .per^egpinua juftäubigen Staatsange» hörigen." 12. Protest zoper napad na nerazvezljivost svetega zakona. Katoliški centralni odbor na Dunaju razpošilja častitim župnim uradom pole, na katerih naj bi katoličani s svojimi podpisi oporekali zoper brezbožne nakane, ki se pletö zoper zakrament sv. zakona. Častiti gospodje župniki naj skrbe primernim potom za to, da se vsem župljanom obojnega spola, ki so dopolnili 14. leto, ponudi prilika, da s svolim podpisom izrazijo svoje katoliško prepričanje. Ako bi se želelo še več podpisovalnih pol, se je obrniti zanje na tvrdko : Joh, Heindl, Kunsthandlung Wien I., Stephansplatz 7, kjer se dobe brezplačno. S podpisi izpolnjene pole se naj pošljejo najpozneje do 10. marca 1906 knezoškofijskemu ordina-rijatu v Ljubljani, ki jih bo oddal na svoje mesto. 13. Protest gegen das Attentat auf die Unauflösbarkeit der Ehe. $ic f)od)ftiürbigeu fjerreu Pfarrer, metd)e unter beu gemiefen, bie geplanten ^roteftfuiibgebungen mögtirfift 31t bentfcfyen ©laubigen bcr Saibadjcr Diö^efe paftorieren, werben förbern. auf beu üorftcbeitbcu CSrtaf; aufmerffant gemad)t unb au 14. Konkurzni razpis. Razpisuje se vsled smrti izpraznjeni kanonikat Prošnje za to nadarbino se naj naslove na nje- pri kolegijatnem k a p i t e Inu v N o ve m m e s tu. govo c. in kr. apostolsko Veličanstvo. S tem kanonikatom je združeno tudi dušno pasti- Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem rovanje. določi 31. dan marca 1906. 15. Škofijska kronika. Podeljeni stabili župniji: Črnuče tamoš- Kanonično vmeščena sta bila čč. gg. Fran- njemu upravitelju č. g. Frančišku Meki neu; Ko- čišek Meki n ec na župnijo Č r n u č e dne 8. februarja panj ondontnemu župnemu upravitelju č. g. Fran- 1906; Frančišek Žužek na župnijo Kopanj dne čišku Žužku. 14. februarja 1906. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 15. februarja 1906. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. — Tiskala Katoliška Tiskarna.