P.b.b
kulturno ■ politično glasilo
s v e fov ni h in domačih dogodkov
CELOVEC, DNE 14. MAJA 1964
Slavospev Mariji - kraljici narodov
Edinstven koncert v kulturni zgodovini koroških Slovencev
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt LETNIK XIV./ŠTEVILKA 20
V znamenju deželnozborskih volitev
Koroške deželnozborske volitve bi morale biti spomladi leta 1965, vendar obstaja možnost, da bodo razpisane že za jesen tega leta. Avstrijsko časopisje omenja v tej zvezi 25. oktober, ko bodo tako na Dunaju kot na Nižjem Avstrijskem deželnozborske volitve. Za jesenske volitve se zavzema predvsem zvezno socialistično vodstvo. V slučaju, da bi pri vseh za jesen predvidenih deželnozborskih volitvah socialisti napredovali, bi brezdvomno izsilili že spomladi leta 1965 državnozborske volitve, pri katerih upajo postati vodilna avstrijska stranka, kateri bi seveda avtomatično pripadalo mesto zveznega kanclerja.
Celotno notranje-politično življenje v Avstriji je tako osredotočeno na zadnjo fazo dvoboja za oblast v državi, ki bo dosegel svoj višek pri naslednjih državnozborskih volitvah. Do tedaj pa je treba pripraviti tla v zveznih deželah. Tako so socialisti dosegli pred nedavnim precejšen uspeh na Gradiščanskem, kjer se jim je posrečilo priboriti mesto deželnega glavarja. A tudi pri deželnozborskih volitvah v Salzburgu so v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami vidno napredovali, kljub temu, da se jim tam ni posrečilo pridobiti dodatnega mandata.
Uspehe na Gradiščanskem in Salzburškem nameravajo socialisti sedaj izgraditi jeseni na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem ter na Koroškem. Tu pa je socialistična stranka v veliki notranji krizi zaradi nasledstva v strankinem vodstvu. 10. maja je dosegel namreč koroški deželni glavar Wedenig svoje 68. leto starosti. Po sklepu strankinega zveznega zbora bi Wedenig, ker je prekoračil že 65. leto, pri prihodnjih deželnozborskih volitvah dejansko ne mogel več kandidirati. Vendar je položaj tako v deželi kot v socialistični stranki tak, da se ta ne more odpovedati Wedenigovi kandidaturi, saj trenutno ni naslednika, ki bi užival v stranki tak ugled kot sedanji deželni glavar ter bi mogel premostiti kot priznana avtoriteta obstoječe strankine razprtije. V njej sili namreč vedno bolj v ospredje krog okoli sedanjega finančnega referenta pri koroški deželni vladi, namestnika deželnega glavarja Sime. Še ni dolgo od tega, ko je veljal Sima v najširših socialističnih vrstah kot edini resni kandidat za Wede-nigovega naslednika. Medtem se je marsikaj spremenilo. Pred meseci smo bili priče korupcijske afere v Celovcu, ko je policija aretirala mestna svetnika Mayerhoferja in Asenbauerja. Oba se nahajata trenutno še v zaporu ter še ni točno znano, kdaj se bosta za svoja dejanja morala pred sodnijo zagovarjati. Vsekakor so se za socialistično stranko neljubi dogodki pripetili v okraju, kateremu predseduje Sima ter sta pripadala Mayerhofer in Asenbauer tistemu krogu v stranki, ki je stal za Simo ter ga hotel videti čimprej kot Wedenigovega naslednika tako v strankinem vodstvu kot tudi v njegovi funkciji kot koroški deželni glavar.
S celovškimi dogodki pri mestnem magistratu se je začela majati pozicija Sime v stranki ter je dobil v zadnjem času v osebi nekdanjega člana koroške deželne vlade in sedanjega predsednika delavske zbornice Scheiberja močnega konkurenta. Za 23. maj je sklican deželni strankin svet SPOe. Poverjena mu je naloga, da reši od-Prto vprašanje Wedenigovega nasledstva. Odločitev bo padla po socialističnih vesteh •ned namestnikom deželnega glavarja Simo in predsednikom delavske zbornice Scheiberjem, vendar verjetno tako, da bo tVedenig tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ponovno nositelj socialistične liste, tako da bi Wedenigov naslednik bil od njega polagoma vpeljan v njegov
Gotovo koroški Slovenci še nikdar nismo tako lepo praznovali materinskega dne kot preteklo nedeljo, ko smo se zbrali v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu, da prisluhnemo koncertu „iNarodna pesem o Mariji". Pripravila sta ga za častilce Matere božje ter ljubitelje slovenske pesmi ob irski in že-linjski zbor pod vodstvom preč. g. župnika Tomaža H o 1 m a r j a . Težko je izraziti v besedah, kar smo ta dan doživljali. Kajti človeku zmanjka izrazov ob lepoti in tako kvalitetnem izvajanju melodij ter globoki vsebini posameznih pesmi. Ob njih smo spet spoznali, kako bogato je naše narodno blago in koliko sličnega narodnega blaga je še med nami, ki ga zelo malo ali sploh ne poznamo. Zasluga preč. gospoda H o 1 m a r j a ter pevcev z Obirskega in Zelinj je, da so nam to ob narodni pesmi o Mariji pokazali in dokazali, saj moramo priznati, da nam je bila večina izvajanih pesmi nova, kljub temu, da si jih je narod osvojil, saj so izšle iz njega ter so docela naše, zdaj še posebno, ko smo slišali, kako lepe — kako bogate — kako globoke so po svoji vsebini in zamisli.
Pevska zbora z Obirskega in Želinj sta se predstavila občinstvu s prekmursko ..Prelepo je ravno polje". Nato je povzel besedo predsednik Zveze pevskih društev prof. dr. A n t o n F e i n i g ter pozdravil vrsto gostov. Med njimi so bili: prevzvišeni
bodoči delokrog, ki naj bi ga prevzel najkasneje v dveh letih.
A tudi koroško vodstvo Avstrijske ljudske stranke ni brez težav. Tako je prišlo na občnem zboru koroškega Bauernbunda preteklo soboto do bojnega glasovanja, ko je propadel pri volitvah dosedanji predsednik Stefan Sodat ter je bil s 122 proti 77 glasovom izvoljen za predsednika agrarni referent pri koroški deželni vladi deželni svetnik Herbert Bacher.
Tako se koncentrira celotno politično dogajanje v deželi vedno bolj na deželnozborske volitve, pa naj si bodo jeseni ali šele spomladi. Socialisti upajo, da bodo kljub Mayerhoferjevi aferi mogli številčno napredovati ali pa vsaj utrditi sedanjo politično moč, medtem ko želi Avstrijska ljudska stranka doseči pri volitvah 13. mandat, kar se ji leta 1960 ni posrečilo. Da bi bilo to možno, so dokazale zadnje državnozborske volitve, pri katerih smo katoliško usmerjeni koroški Slovenci podprli iz svetovnonazor-
gospod nadpastir dr. J o ž e f K o s t n e r, mil. gospod kanonik Aleš Zechner, regens celovškega bogoslovja msgr. dr. Friedrich I I1 w i t z e r, nadzornik dr. Valentin I n z k o, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško T i s c h 1 e r , častita duhovščina ter predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem.
Dr. F e i n i g je še posebej pozdravil pevce z Obirskega in Zelinj ter poudaril, da bi nam morala biti njih požrtvovalnost vzor pri našem kulturnem udejstvovanju, saj morajo med njimi mnogi daleč k vajam. Koliko vaj je 'bilo za ta odlični koncert potrebnih, ve le tisti, ki je član pevskega zbora, kateremu ni primere na Koroškem. Ne pozabimo, kako obsežen je bil pevski program in da so peli pevci vse pesmi na pamet.
Še posebej se je zahvalil dr. F e i n i g za ves trud pevovodji in iniciatorju ter organizatorju koncerta preč. gosp. Tomažu H o 1 m a r j u, ne le v imenu Zveze pevskih društev, ampak v imenu vseh koroških Slovencev, ki občudujemo njegove napore za duhovno rast našega človeka na pevskem in glasbenem področju. To, kar nam je nudil preč. g. H o 1 m a r na nedeljskem koncertu, prekaša vsa pričakovanja in vse njegove dosedanje uspehe. Tako odlično je bilo izvajanje posameznih pesmi, tako mojstrsko voden celoten koncert.
nih in gospodarskih razlogov Avstrijsko ljudsko stranko ter je v zvezi z volilnim izidom „Die Neue Zeit“ 24. novembra 1962 zapisala: Ako bi bile tokrat deželnozborske volitve, bi pripadlo socialistom 18 mandatov, OeVP pa bi dosegla svoj cilj z dosego 13. mandata, vendar le s 54 glasovi presežka. To pa bi zadostovalo, da bi bila OeVP v deželni vladi z enim članom več zastopana kot doslej.
2e samo iz tega je razvidno, kako važen je pri volitvah vsak glas ter bo tudi od zadržanja in ukrepanja koroških Slovencev odvisno, kakšen bo sestav naslednjega deželnega zbora in koroške deželne vlade. Ob sistematičnem političnem delu zadnjih let tudi za nas naslednje deželnozborske volitve ne pomenijo nobenega presenečenja ter smo nanje pripravljeni. Kako so bile odvisne marsikatere tehtne politične odločitve prav od slovenskih glasov, pa so dosti zgovorno potrdile prav zadnje občinske volitve.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti prvi dan velikih počitnic, to je 11. julija, ob 8. uri.
Učenec mora predložiti letno spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija.
Prijave naj bodo izvedene do L julija. Potrebni so:
L rojstni list;
2.	dokaz avstrijskega državljanstva;
3.	uspešno končana 4. šolska stopnja.
Šola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje
popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slovvenen, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Glede sprejema v višje razrede pa je potreben oseben razgovor v šolski pisarni.
Na dan izpita morajo imeti učenci v šolskem poslopju copate.
Ravnateljstvo
Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo 31. majnika 1964 v Delavski zbornici v Celovcu
AKADEMIJO
Spored: petje, telovadba, recitacije, narodni plesi.
Začetek ob pol treh popoldne.
Vstopnice po 15.—, 20.— in 25.— šil. v šolski pisarni.
Preden preidemo k sporedu, pa naj omenimo še nekaj! Zelo smo hili veseli tega, da se je koncerta udeležil tudi prevzvišeni gospod nadpastir, škof krški dr. Jožef Kostne r. V teh tednih pred in po bin-koštih nikoli ni ob nedeljah prost. Tudi preteklo nedeljo je bilo tako, da je prišel med nas šele iz Labotske doline, kjer je bilo v dveh krajih birmovanje. Naše ljudstvo ga je prisrčno sprejelo ter izrazilo z močnim ploskanjem veselje nad njegovim prihodom in udeležbo na koncertu, nad katerim se je tudi prevzvišeni zelo pohvalno izrazil.
Vtisi z nedeljskega koncerta
Kdor je bil na nedeljski pevski prireditvi »Narodna pesem o Mariji", tega doživetja gotovo nikoli ne bo pozabil, če smo odkriti, moramo priznati, da tako ubranega in dovršenega petja na Koroškem še nismo slišali ali že dolgo ne. Pesmi so bile izbru-šene do podrobnosti, izgovarjava (— na katero se večkrat žalibog ne polaga nobena važnost) odlična, intonacija čista, končnice nikoli zanemarjene, sočni lepi glasovi itd. itd. Tudi tukaj bi lahko rekli: »Zanj je hvale še premalo ...“
Celoten spored je bil vzorno sestavljen. Imeli smo vtis, da tvorijo vse pesmi zaokroženo enoto. To je prava umetnost, napraviti iz 26 različnih narodnih pesmi or-ganičen sestav.
Najprej so bile na vrsti pesmi, ki pojejo o roži Mariji. V drugi skupini so bile zbrane koledniške pesmi. Tretjo skupino so tvorile pesmi, ki so imele naslov: Marija z nami ob žalostnih in veselih dneh. Iz teh pesmi smo spet spoznali, da se je naš narod držal za roko Matere v žalostnih, a tudi v veselih dneh. — V zadnji skupini narodnih pesmi o Mariji so bile pesmi pripovednega značaja. Te pesmi so bile najbolj zanimive. V pesmih: »Voda teče" in »Teče, teče (Nadaljevanje na 8. strani)
Slovenci dosegli mandat
Volitve v deželni svet (deželni zbor) avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine so utrdile položaj Slovencev v Italiji. Lista »Slovenske skupnosti" je dobila z nad 10.000 glasovi svojega zastopnika v prvikrat izvoljeni deželni zbor.
S tem so naši rojaki v Italiji potrdili svojo zvestobo slovenstvu.
Stran 2 — Številka 20	NAŠ TEDNIK — KRONIKA	Četrtek, dne 14. maja 1964
		
Politični teden
Po svetu ...
KDO JE POVZROČIL
KENNEDVJEVO SMRT?
Ne ravno majhno senzacijo je vzbudila knjiga „,Kdo je umoril Kennedyja?“, ki jo je pred kratkim napisal v Parizu živeči ameriški pisatelj Thomas G. Buchanan. (Angleški naslov knjige se glasi „Who killed Kennedy?“).
V	njej zastopa avtor mnenje, pridobljeno po skrbni raziskavi in na podlagi dokaznih sredstev, da je pokojni predsednik Kennedy postal žrtev neke zarote skrajnih desničarjev; pri tem sta umora Kennedyja ob-dolžna Lee Harwey Oswald Srn morilec tega Jack Ruiby igrala le majhno stransko vlogo. Buchanan trdi, da je bilo v omenjeni zarotniški skupini najmanj sedem oseb; njihov vodja je bil bajč neki ,,Mr. X“. Ti ljudje najbrž pripadajo velekapitalističnim desničarskim krogom, ki so bili nejevoljni nad bolj širokogrudno Kennedyjevo politiko in so se bali, da ne bi bili njihovi interesi prikrajšani oziroma oškodovani.
Knjiga je konec preteklega tedna izšla v osmih državah, ne pa še v ZDA, kjer bo izšla šele po objavi poročila Warrenove komisije, ki preiskuje vzroke in okolnosti Kennedyjeve smrti.
TEKMA PEKING — MOSKVA
V	NOVI FAZI
2e dalje časa svet opazuje, kako se i Sovjetska zveza i komunistična Kitajska (Peking) borita za pridobitev večjega vpliva v različnih državah — posebno novo nastalih — Azije in Afrike.
V	zadnjih mesecih je ta tekma posebno očitna v Afriki. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta se je pekinški min. predsednik ču En-lai mudil na večtedenskem uradnem obisku v različnih državah srednje in severne Afrike — po predhodnih dobro organiziranih podtalnih pripravah. V svojih „ognjevitih“ nagovorih je kitajski komunistični agent vsepovsod poudarjal potrebo medsebojne povezanosti barvnopoltiih narodov in važnost „skupne iboibe proti kolonializmu in imperializmu". Seveda so skoraj vsepovsod precej vneto odobravali njegove nastope.
V	zadnjem času pa izgleda, da hočejo vlogo ..duhovnega" vodstva Afrike prevzeti Sovjeti. Prejšnji teden je bil alžirski državni predsednik Ben Bella na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer je iz rok min. predsednika Hruščeva prejel najvišje sovjetsko odlikovanje. V poslovilnem govoru je Ben Bella slovesno izjavil, da bo Alžir ve-dno(?) stal na strani Sovjetske zveze (vkljub znanemu dejstvu, da je še pred nedavnim doma preganjal in dal zapirati alžirske komuniste, čeravno je Moskva izdatno vojaško podpirala Ben Bello v alžirski osvobodilni borbi). Ben Bella je v Moskvi dobil sedaj zagotovilo ponovne večje sovjetske gospodarsike pomoči. (Koliko bo ta uresničena od besed v dejanja, je seveda drugo vprašanje.)
Drugo dejanje tega preobrata za dosego večjega vpliva v Afriki pa se odvija te dni v Egiptu, kamor je konec tedna prispel na večdnevni uradni obisk sovjetski min. predsednik Hruščev, ki je bil sprejet z velikimi častmi in navdušenjem. To je njegov prvi obisk na črnem kontinentu, medtem ko je bil po azijskih državah že večkrat na obisku.
Hruščevov poset Afrike je vzbudil precejšen odmev po svetu, posebno pozorni pa so nanj v Pekingu, kjer je predsednik ču En-lai šele pred kratkim poročal o svojem ,,uspešnem" propagandnem potovanju po Afriki. Ta vtis pa so verjetno nekoliko zatemnili ti zadnji sovjetski uspehi na tem kontinentu — posebno še zato, ker so, kot izgleda, pridobili na svojo stran predsednika Ben Bella in Nasserja: dve točasno najmočnejši afriški politični osebnosti.
Kot znano, tudi sovjetski komunisti uporabljajo ista gesla poti ..kolonializmu in imperializmu" kot kitajski. V resnici pa sta i Moskva i Peking — v nasprotju z njunimi besedami — prava zastopnika kolonialistične in imperialistične politike, proti kateri pa ise borita, kot pravita, in katero je Zapad tako rekoč že popolnoma opustil. Kitajske mikavne propagandne besede o nujnosti tesne povezave temnopoltih narodov med seboj skušajo Sovjeti razvrednotiti s ponujanjem gospodarske in tehnične pomoči, katere sicer ne morejo nuditi v takšni meri kot Zapad (kar skušajo umetno
nadomestiti s tem večjo propagando), vendar pa vsekakor v večji kot pa Kitajska.
Vise to medsebojno tekmovanje Moskve in Pekinga pa naj bi bilo zapadnim silam v resen opomin, naj nikar le brezdelno opazujejo to tekmo, temveč naj pokažejo več zanimanja za te novo nastale afriške države, ki so šele v razvoju.
NETOČNOSTI O POLOŽAJU
V	JUŽNEM VIETNAMU
Pred meseci so vzdignila v svetovni javnosti precej prahu poročila o nasilstvih, ki so se baje dogajala pod režimom sedaj že umrlega min. predsednika Ngo Dihh Die-ma. Te obdolžitve je izneslo 16 držav pred Združenimi narodi. Z ozirom na to je bila postavljena posebna komisija in poslana v Južni Vietnam, da ugotovi, v koliko odgovarjajo omenjene obdolžitve resnici.
Te dni je bilo objavljeno njeno poročilo. V njem je med drugim rečeno, da so člani komisije ugotovili, da je bila n. pr. „obdol-žitev masovnega preganjanja budistične vere umazana lažna propaganda". Tudi za mnogo drugih obdolžitev je bilo ugotovljeno, da so neresnične. Kot priče so bili sedaj zaslišani celo nekateri budistični voditelji, o katerih je bilo lažnivo poročano, da so bili za časa Diemovega režima ubiti. Budistične menihe so z neresničnimi vestmi o ..strašnem preganjanju" njihove vere nagovarjali k samomoru z zažigom samega sebe in jim hkrati obljubljali za to sredstva (droge), ki jih bodo napravila za bolečine neobčutljive.
PONOVNA POGAJANJA
O JUŽNI TIROLSKI
Iz avstrijsko-italijanskih diplomatskih krogov je te dni prišla vest, da se bosta oba zunanja ministra, dr. Kreisky in Sara-gat, sestala še v maju in to z ozirom na dejstvo, ker je medtem tako zvana „komi-sija 19-tih članov", ki je imela za nalogo proučevanje rešitve južnotirolskega vprašanja, dosegla skoraj enotno stališče. Zdi se verjetno, da bo italijanska vlada to dokončno poročilo komisije v glavnem sprejela.
Pri zadnjem podobnem sestanku med dr. Kreiskym in takratnim italijanskim zun. ministrom Biccionijem je bilo namreč določeno, da naj pride do nove konference obeh zunanjih ministrov po sestavi zaključnega poročila omenjene komisije — in ta trenutek je sedaj prišel.
Iz zanesljivih virov poročajo, da tudi Južni Tirolci gledajo z večjim zaupanjem v nameravani sestanek, ker predstavljajo končni dosežki oziroma sklepi in predlogi omenjene komisije za južnotirolsko narodnostno skupino bistven napredek. To je prejšnji teden poudaril v Gradcu tudi južno-tirolski deželni glavar dr. Magnago, ki je bil tudi sam član komisije 19-tih.
BERLINSKI BINKOŠTNI OBISKI
V	zadnjih tednih so bila ponovna pogajanja med zastopniki zahodnoberlinskega
AVSTRIJA IN EGS (EWG)
Prejšnji teden je italijanska vlada pozvala ostalih pet držav Evropske gospodarske skupnosti (EWG), da bi bil končno vendar že čas, da točno definirajo in izdelajo statute glede sprejema novih članov v to organizacijo oziroma glede asociacije (pridružitve) nekaterih držav k EGS.
V predmetnem pozivu italijanska vlada navaja kot razlog, da nekatere države (med temi je po vsej verjetnosti mišljena tudi Avstrija) nimajo ustrezajočih pogojev za dosego asociacije v EGS. Ker je to prvi korak na poti k polnemu članstvu v EGS, je izključena asociacija onih držav, katerih mednarodni položaj oz. pogodbe ne dopuščajo vstop v Evropsko.gospodarsko skupnost zaradi njenega deloma političnega značaja.
PONOVNO ZVIŠANJE PLAČ JAVNIH
NAMEŠČENCEV
Kot znano, so lansko leto javni nameščenci po vztrajnih pogajanjih s finančnim ministrom dosegli 9-odstotno zvišanje plač. Letos so bila že dalj časa v teku pogajanja za ponovno povišanje. V petek je bila zaključna konferenca v uradu zveznega kanclerja, na kateri so se pogodili, da dobijo državni nameščenci od 1. avgusta t. 1. 4-od-
senata in vzhodnonemških oblasti glede izdaje obmejnih propustnic za Zahodnober-linčane zaradi obiska svojcev v vzhodnem delu mesta za binkoštne praznike. Vzhodnonemške oblasti so ponovno vztrajale pri predlogu, naj veljajo za to iste določbe kot za Božič 1963; zahodnoberlinski predstavniki pa so predlagali drug način rešitve tega vprašanja, ker bi v smislu za Božič veljavnih določb Vzhodna Nemčija rada po ovinkih dosegla čim večji vpliv in priznanje njene državnopravnosti, kar pa bonn-ska vlada hoče na vsak način preprečiti. — Na podoben način kot sedaj so pogajanja potekla tudi za velikonočne obiske; kot tedaj tudi tokrat ni prišlo do nikakega pozitivnega sklepa in so se pogajanja ponovno razbila.
NA CIPRU TUDI GOSPODARSKA
KRIZA
Ni dovolj, da na otoku Cipru vlada že dolgo politična kriza, medsebojni spopadi in nesoglasja. To žalostno stanje povzroča namreč nehote še drugo, nič manjšo krizo — gospodarsko katastrofo in lakoto. Kajti samo ob sebi razumljivo prebivalci otoka že več mesecev skoraj; nič ne delajo, temveč se le drug proti drugemu bojujejo. To na žalost tudi ostalemu svetu povzroča precejšnje materialne stroške.
Tako je morala tudi Avstrija prispevati za mirovno akcijo Združenih narodov na Cipru policijsko lin sanitetno edinico ter 40.000 dolarjev (dober milijon šilingov), druge države pa precej več, da bi na ta način zaustavili razširitev teh bojev, iz katerih bi se lahko razvila nova svetovna vojna. Vendar pa vkljub navzočnosti policijskih edinic Združenih narodov ni nastopilo zaželeno pomirjenje, temveč so se boji nadaljevali in celo stopnjevali, kajti edinice ZN niso imele pooblastila, da se smejo vmešavati v medsebojne borbe ciprskih Grkov in Turkov in so morale stati ob strani kot pasivni opazovalci. To stanje se je izpremeni-lo šele pred tednom, ko so Grki začeli Turke še huje napadati in so edinice ZN dobile povelje, da aktivno posežejo v to borbo in ustavijo nadaljnje prelivanje krvi, kar se jim je v precejšnji meri posrečilo.
Ves čas pa na drugi strani potekajo tudi diplomatska pogajanja za miroljubno rešitev ciprske krize. Politiki nekaterih držav posredovalk (med njimi deloma tudi ZDA) zastopajo mnenje, naj bi ciprsko krizo rešili na ta način, da bi izselili pod določenimi pogoji turško manjšino z otoka v Turčijo. Proti temu so odločno nastopili ciprski Turki kot tudi turška vlada v Ankari: i eden i drugi je mnenja, da bi bila dosežena najpovoljnejša rešitev na ta način, da bi otok razdelili na dva dela — za eno in za druigo narodnostno skupino posebej. Ta način rešitve krize so Turki že od vsega po-četka predlagali; poleg tega hočejo, naj bi o njej in o napadalnosti ciprskih Grkov razpravljala tudi obrambna zveza NATO-dr-žav. Grki pa so odločno proti temu, da bi se v to kakcr koli vmešavala NATO in vztrajajo pri tem, da so za to pristojni edinole Združeni narodi.
stotno povišanje (vendar najmanj 80.— šil. mesečno) in 50 šil. družinske doklade.
„VELIKA KOALICIJA" ZOPET
V	NEVARNOSTI?
V	„radijski uri zveznega kanclerja" je preteklo soboto kancler dr. Klaus resno spregovoril o nadaljnjem sodelovanju OeVP in SPOe v vladi. Povod za ta opomin mu je bil zadnji radijski govor šefa Avstrijske socialistične stranke podkanclerja dr. Pit-termanna.
Dr. Klaus je med drugim poudaril, da je trditev, da Avstrijska ljudska stranka stremi po samovladi, naravnost smešna ob znanem dejstvu, da socialisti že več mesecev nameravajo preiti v tdko zvano „malo koalicijo", t. j. povezati se s stranko svobod-nežev (FPOe), katero bi toliko dobili na svojo .stran, da bi z njeno pomočjo prevzeli tako rekoč vso oblast v vladi. „Zato obžalujem," je še dostavil zvezni kancler, „da komaj pet tednov po sestavi nove vlade vprav šef SPOe straši z novo vladno krizo, ki naj bi nastopila to jesen!"
ZAMENJAVA V VODSTVU
KOROŠKIH SOCIALISTOV
V	koroški socialistični stranki tudi ni vse tako enotno, kot bi kdo mislil na prvi pogled oz. kot se večkrat zatrjuje. Sedanji
... in pri nas v Avstriji
SLOVENCI
doma in po s1 netitI
----------------------------!
Imenovanja v liturgični odbor
V incdškofijski liturgični odbor so bili za zastopnike ljublj. nadškofije imenovani: dr. Stanko Lenič, generalni vikar; dr. Janez Oražem, rektor semenišča, in dr. Marijan Smolile, prefekt v semenišču zdaj v Parizu na študiju. Za tržaško-koprsko administraturo pa so bili imenovani č. g. Štefan Strle iz Podgrada, France Koritnik iz Lazareta in Svetke Gregorič iz Studenega ter Bojan Ravbar iz Kopra, j
Letošnji novomašniki
Letos ima goriška administratura sedem novo-i mašnikov. Posvečeni žele biti na Sveti Gori pri Gorici, dne 28. junija. V Ljubljani pa bo posvečenih za nadškofijo tudi sedem novomašnikov.
Duhovne vaje za duhovnike
Poleti 1954 bodo duhovne vaje za duhovnike:
a)	na Sveti Gori pri Gorici: I. tečaj od 24. do 27. avgusta. Prijave pošljite na naslov: Predstoj-ništvo frančiškanskega samostana Sv. Gora, Skal-niška 20, p. Nova Gorica, p. p. 12. V primeru, da se jih bo dovolj priglasilo, bo še 4. tečaj od 14. do 17. septembra. Za ta tečaj se je treba prijaviti do 15. avgusta.
b)	pri sveti Trojici v Slovenskih goricah: 1. tečaj od 6. — do 9. julija, 2. tečaj od 27. do 30. julija, 3. tečaj od 3. do 6. avgusta, 4. tečaj od 27. do 30. avgusta. Vsak tečaj se začne v ponedeljek zvečer j ob 18. uri in konča v četrtek zvečer. Prijaiviti se je treba vsaj 14 dni prej škofijskemu ordinariatu v Mariboru. Zadnji tečaj je navadno preveč zaseden, zato se prijavite za prejšnje tečaje;
c)	v Ljubljani zaradi nujnih popravil ni predviden letos noben tečaj.
Marija Bitenčeva je pela v Gradcu in Trstu
Mlada altistka Marija Bitenc iz Ljubljane je z uspehom pela v mesecu aprilu v tržaškem in graškem radiu. Njen spored je obsegal pesmi jugoslovanskih komponistov.
Prav nastopi v radiu so jo privedli že dalci po svetu: London, Pariz, Touluse (izg. tuluz) Dunaj, Gradec, Rim, Trst, Maribor, Skopje. Skoraj vedno je pela jugoslovanske pesmi raznih avtorjev od starejših do najnovejših.

Marijo Bitenčevo zanima tako koncertna kot operna kariera. Na vprašanje o operah, v katerih bi rada pela, navede »Trubadurja”, »Samsona in Da-lilo”, »Giocondo”... In „Carmen?” Seveda, tudi, toda morala bi biti že zelo zrela.
Dr. Stanko Lenič — generalni vikar
Za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije j£ bil imenovan dr. Stanko Lenič, župnijski upravitelj v Sodražici, nekdanji tajnik škofa dr. Rožmanf-Službo nastopi konec maja.
Koncertna turneja Slovenskega okteta
Znani Slovenski oktet iz Ljubljane je imel v apri' lu izredno lepo uspel koncert v Operi Rcgio v Parmi. Prireditev je bila v okviru slovesne progi:’ sitve bratstva med Ljubljano in Parmo (Italija)-Koncert, ki so se ga v tej znameniti operni hiS' udeležili vsi najvišji predstavniki Parme in Ljubljane in Številno glasbeno razvajeno občinstvo s tradicijo Verdija iz sosednjega rojstnega Busseta, -s0 pozdravili strokovni kritiki z najvišjimi ocenami.
Potem je imel ansambel koncerte na več kraji!1 po Sloveniji in Srbiji. Razen tega je bil oktet p°' vabljen na Dunaj, da nastopi s posebnim koncertom jugoslovanske narodne pesmi v veliki dvoran1 Konzcrthausa, 14. maja. V začetku avgusta letos p-1 tla nastopi s koncertom pretežno klasične glasih v okviru tako imenovanih „Palais-Konzertc”. ' praksi dunajskega koncertnega življenja je izjema> da neki tuji ansambel gostuje zaporedoma v dvd1 * * sezonah.
deželni glavar Ferdinand Wedenig je že
prekoračil starostno dobo za možnost p°'
novnega kandidiranja, kot to določajo pfa'
vila stranke. Ako naj nekdo ponovno pride
na kandidatno listo po 65. letu starosti« mora to odobriti Deželni strankin svet.
Za ta vabljivi stol deželnega glavarja Pa je več tihih kandidatov — posebno sedanj’ deželni podglavar Sima (katerega priljublj6' nost pa je v zadnjih mesecih precej splah' nela) je večkrat imenovan v tej zvezi. Zato je deželno vodstvo stranke mnenja, da naj hi glavni koroški strankin odbor odobf’* ponovno kandidaturo Ferd. Wedeniga za de' želnozborske volitve, ki bodo mogoče že le' tošnjo jesen namesto spomladi 1. 1965. P0 zaključka službene dobe ponovne izvolita® pa so mnenja, da se bodo duhovi že bolj razčistili in bo lažja izbira. Bomo videli!
ŠTIRJE SLOVENSKI SKAVTI PRIPOVEDUJEJO:
BILI SMO V
V	Domitilinih katakombah je bilo prav zares ugodno za tako veliko skuipinio, kot je bila naša za ..obhajanje svetih skrivnosti kot nekoč prvi 'kristjani. Po sv. maši nas je pater v mislih prestavil v tiste čase in nas nato povedel po temnih hodnikih, kjer so bili grobovi kristjanov. Značilno je, da so imeli na grobovih znake, M so govorili o živi veri v vstajenje mrtvih.
Ko smo si nakupili spominčke in karte, da bi nam ne tako hitro splahnelo vse iz spomina, smo se odpeljali domov k zajtrku. Po zajtrku pa smo si še ogledali baziliko sv. Pavla. Ta bazilika je veličastna stavba. Pred baziliko je velik kip sv. Pavla, apostola narodov. Bazilika ima veliko mozaikov. Pod stropom ob robu so vse slike papežev, ki so do sedaj vladali. Praznih mest je še 11. In ko bodo Vsi prostori poslikani, pravijo, da bo takrat konec sveta. Pa to je le bajka. Potem bodo že našli kako prazno mesto za nove papeže.
No, in od tu hitro v Vatikan. Danes je avdienca v baziliki sv. Petra, na katero imamo tudi mi dostop. Ko smo se uvrstili, smo spet šli v trostopu združeni v baziliko. Ko smo prišli pred oltar, je bilo že polno ljudi. Pravili so, da jih je bilo 30 tisoč. Malo smo še čakali. Na zvočnik je povabil, naj zapojemo ,,Oredo“ vero za poskušnjo, ker jo bomo peli pri avdienci. Vsi smo krepko prijeli.
Kmalu nato smo zašlišali ploskanje. Sv. oče se bliža. Začeli smo stegovati vratove, se ozirati v smer in kmalu smo zagledali bello postavo sedečo na stolu, ki so ga nesli Švicarji. Veselo se nam je smejal in nam mahal z rokami v pozdrav. Nato se je usta-Vil pred oltarjem sredi bazilike nad grobom sv. Petra. Stopil je na določen prostor pred mikrofon in začel pozdravljati skupine.
Najprej je prišla na vrsto italijanska skupina. Vse je lepo pozdravil zlasti neko skupino iz Milana. Govoril je, da, ko obiskujejo svete in znamenite kraje mesta Rima, naj se preveč ne raztresejo, ampak naj gledajo in dojamejo veličino žrtev, dejanj in prizadevanja ljudi, zaradi katerih so te spomenike postavili. Zlasti naj se pri velikonočni liturgiji približajo trpečemu in veličastno vstalemu Odrešeniku. To misel je povedal vsaki narodni skupini. Prišli so na vrsto Francozi, Angleži, Portugalci, Nemci, Avstrijci in Špand. Vse skupine so odgovorile z veselim ploskanjem. Ko smo zapeli „Gredo", nam je podelil apostolski blagoslov. Vsa množica ljudi je veselo vzklikala in ploskala. Potem so papeža odnesli po isti poti nazaj, mi pa smo začeli odhajati iz bazilike. Dogodek bo ostal nepozaben, ko smo prvič videli papeža od blizu — iz oči v oči — in prejeli od njega blagoslov. Zasedli smo vozila in hiteli ,,domov", kjer nas je čakalo okrepčilo.
V	popoldanskih urah smo se odpeljali v Castei Gandolfo. To je kraj izven Rima ob Albanskem jezeru. Tu sem pride sv. oče vsako leto na oddih v poletnih mesecih, ko je vročina v mestu neznosna. Kraj je lep. Na gradu je tudi papeška zvezdama. Nekaterim se je posrečilo priti noter, da so si ogledali stroje in izsledke zvezdame. Vse je zelo zanimivo. Gospod, ki nam je kazal, je pripovedoval, da je nekoč prišel pokojni papež Janez XXiIII. tudi v zvezdarno, ko je tu preživljal svoj dopust.
V	četrtek smo obiskali baziliko S. Maria Maggiore. (izg. sanita maria madžore). Bazilika je polna raznih umetnosti strop je raven — iz kaset veproločen. Zlato za strop je baje prinesel Krištof Kolumb iz Amerike.
V	bližini je cerkev sv. Praxede. Tam smo videli steber, na katerem je bil bičan Jezus.
V	cerkvi S. Petri in Vincoli smo videli verige, v katere je bil sv. Peter vklenjen v ječi. Vodnik je omenil, da je bilo več delov verige in da so se ti deli spet speli. Tukaj je tudi edinstvena umetnina, kip Mojzesa, ki ga je izklesal Michelangelo. Pravijo, da, ko je stal pred dovršenim kipom in mu gledal v obraz, ga je udaril s kladivom in rekel: „Parla = govori!" — Umetnik je vzel tisti dogodek iz sv. Pisma, ko se je vrnil s tablami desetih zapovedi z gore Sinaj^ in je njegov obraz ves zažarel od moči božje. To prikazujeta dva rogova na čelu.
Videli smo sv. stopnice, po katerih je baje stopal Jezus, ko je stopal k Pilatu. Stopnice so prinesli iz Jeruzalema. Po njih so kleče hodili ljudje in na vsaki stopnici motili posebno molitev. Nekateri so stopnice celo poljubljali.
(Jžimit
Obiskali smo tudi baziliko sv. Klemena. Tu je grob sv. Cirila. Cerkvena opravila opravljajo tu po vzhodnem obredu.
Zvečer smo bili pri sv. maši v jezuitski cerkvi Al Gesu. Cerkev je bila nabito polna, kljub temu, da je zelo velika. Liturgijo so opravljali v latinskem jeziku. Peli pa so tudi v italijanskem In nemškem jeziku. Peli so bogoslovci iz Germanika.
Zelo utrujeni od dnevnega napora smo hitro povečerjali in šli spat.
Na veliki petek smo krenili iz mesta. Pot nas je vodila v Nat tuno, kjer počiva truplo sv. Marije Goretti.
Komaj smo prišli nekaj km iz mesta, smo zagledali trope ovac, ki so se pasle na nepreglednih 'travnikih. Vmes so bili nasadi cvetočih breskev im novi oljčni nasadi. Tudi vinogradov je bilo veliko. Prav slikovito je bilo videti vodnjake na veter. Videli smo velika kolesa kakih 10 m nad zemljo. Veter 'goni ta kolesa in po neki konstrukciji črpaijlo vodo v rezervarje, ki so tam pripravljeni. Kmalu smo prišli na obalo Sredozemskega morja. Tu so same vile in hoteli, palmovi drevoredi in pimjevi gozdovi. Prelep 'kraj je to. Škoda, da je deževalo. Od morja sem je vlekel moker veter in morje je nemirno pljuskalo ob obalo.
Nettuno je majhno mestece ob morju. V cerkvi smo stopali v stransko kapelo h grobu Marije Goretti, junakinje svete čistosti. Ob strani sta molila dva ministranta. Gotovo je bila sv. ura pred Najsvetejšim na Velilki petek. Šli smo okoli oltarja in videli
svetinjico ležati pod oltarno mizo. Na obrazu je imela voščeno masko.
Takoj ob cerkvi je obala. Valovi so jezno butali ob kamenje na bregu. Mi pa smo veselo skakali čez kamenje in kadar nas je poškropila peneča voda, smo bili veseli. Nekateri so se sezUli in bosi tekali po vodi ob obali. Fotografi pa so iskali primerne posnetke za svoje škatlice.
Ker je začelo deževati, smo se umaknili v svoje nomadske ,,biše“, avtobuse. Kmalu smo odrdrali oh obali proti rimskemu pristanišču in kopališču Ostlji. — Obala ni biilla prijazna. Tu in tam je bila kaka hiša, včasih tudi več skupaj, drugod pa je raslo pritlikavo grmičevje. Tu se najbrž pasejo ovce pozneje, ko bolj ozeleni. Kmalu smo bili v Ostlji. Tu je bilo vse drugače. Lepe vile, prostori za kopanje, hoteli in vse druge udobnosti. Iz Rima vodi široka avtocesta, m a obeh straneh pa zelen gozd pinij in borovcev; krasen park im precej velik. Kakih pet km se Ije vlekel ob cesti. Sem prihajajo Rimljani v vročih mesecih, da se o-hladijo.
Popoldan smo obiskali Pantheom in nekatere druge zmamenitositd. Dež mam je nagajal in zato smo se umaknili v cerkev Ani-ma, kjer je služba božja za nemško prebivalstvo v Rimu. Obredi velikega petka so bili vsi v nemškem jeziku.
Skavti smo stali ali sedeli v prezbiteriju na častnem mestu. Malo dolgi so bili obredi, pa ker je bil ravno veliki petek, smo radi doprinesli nemajhno žrtev. Veliko je 'bilo gibanja: „Vstanite, pokleknite". Tako, da smo laže vzdržali. Po končanih obredih smo zasedli avtobuse in poizkušali priti naprej.
(Dalje prihodnjič)
550-letnica zadnjega ustoličenja vojvode
V ARGENTINI
Slovenci, ki so naseljeni v Argentini, na južni polobli naše zemlje, so imeli letos že deveto osrednjo prireditev, ki ji pravijo ..Slovenski dan". Kot poroča njihov tednik ..Svobodna Slovenija", se je 'letošnja proslava razvijala pod geslom „Gor čez iza-ro ...“ Vsem rojakom, razkropljenim po širni argentinski državi, so hoteli ob 550-letnici zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju, obuditi spomin na davno slovensko politično dejavnost pod lastnimi knezi, ki jih je izbiral narod na svojih skupščinah, „večah“. Prav slavnostni obred u-Stoiičemja koroškega kneza na knežjem kamnu, ki velja v zgodovinskih .knjigah Evrope kot primer stare kmetske demokracije, je zelo poučljiiv in primeren za to, da se zavemo svojih pravic, da postanemo ponosni na svoj rod in da se učimo demokratsko živeti. Zgodovinar Silvij Enej, .poznejši papež Pij II. Piccolomini, je zapisal o tem obredu ustoličenja, da je ..edinstven v zgodovini evropskih narodov, da mu ga ni para". Ko danes nekateri govore o ..ljudski demokraciji", ta obred kaže, v čem je prava demokracija.
Na tem 9. Slovenskem dnevu v nedeljo, 12. aprila, so peli združeni slovenski pevski zbori iz okolice Velikega Buenos Airesa pod vodstvom V. Klemenčiča. Na sporedu je bil govor predsednika osrednjega slovenskega društva ..Zedinjena Slovenija" Božidarja Finka. Nato so pod režijo Ivana Ovna rojaki iz San Justa pokazali zbrani množici ves obred ustoličenja, ta zgodovinski državniški akt starih Slovencev, ob sodelovanju velikega 'števila narodnih noš in občinstva. Na koncu so počastili Gorenjci novoustoli-čenega kneza s svojim narodnim plesom.
Tako je naše rojake v Argentini, iki se že sicer zelo zanimajo za vse, kar se dogaja pri nas, bela nedelja spet zbližala z nami, ko so doživljale množice naših izseljencev obred ustoličenja in v duhu mislile na starodavni knežji kamen, ki je spravljen v veži deželnega muzeja v Celovcu.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
19. marca je v tednu 550-letmce ustoličenja Ernesta Železnega za slovenskega koroškega vojvodo na Gosposvetskem polju objavil dnevnik ..Ameriška domovina", ki izhaja v mestu Clevelandu v Združenih državah, dolg članek v spomin te obletnice.
V članku je omenjeno, kako so se slovenski knezi za časa kralja Sama, ki je zavladal na Češkem in Moravskem, pridružili tej veliki slovanski državi. Ko je ta zveza razpadla, so spet sami vladali. Omenja kneza Boruta, ki se je zvezal z Bavarci, da se je 1. 743 ubranilo naše ljudstvo Avarov. Omenja kneza Gorazda in pozneje Hotimira, ki sta postala kristjana. Razprav-
lja potem o umeščevanju izbranih koroških vojvod in sicer v jeziku našega ljudstva.
Ob koncu dostavlja tole zanimivost: „Ro-jak dr. Jože Felicijan, ki poučuje zgodovino na St. John’-s College v Clevelandu, je pri proučevanju izvora znamenite ameriške izjave o neodvisnosti prišel do prepričanja, da je Thomas Jefferson, ko je to ameriško zgodovinsko izjavo sestavljal, vedel za obred umeščanja koroških vojvod in da se je morda prav v zvezi s tem tako odločno izjavil o narodni suverenosti, o vladi, ki izhaja iz ljudstva z njegovo lastno odločitvijo, da vlada v skupno korist." Ameriške demokratične volitve so namreč bile pred 80 leti nekaj posebnega. Po vseh državah so tedaj še imeli vso moč le baroni, grofi in razne vladarske rodbine.
lUatke, Uuttucm vesti
© V svojem stanovanju v Unquillu v pokrajini Cordoba je umrl znani argentinski slikar Lino Enea Spilimbergo. Imel je 71 let in pred kratkim je bil v Evropi, kjer je bil zelo poznan. Že nekaj let je živel kakor kak puščavnik.
© Pred smrtjo je Brendan Behan (izg. Brendan Bihn) irski dramatik še dovršil dve dejanji svojega zadnjega gledališkega dela „Rihardova lesena noga" = Richard’s Cork Leg (izg. Ričerds cork leg). Avtorske pravice sta si zagotovila „New Yofk Theatre Guild" in londonski imprezarij Oscar Le-wen steki.
O Ob prisotnosti akademika Julesa Ro-mai.nsa kot predsednika žirije se je začel mednarodni festival univerzitetnih gledališč. Letošnjega festivala se udeležujejo diletantske dramske skupine univerz iz Avstrije, Kanade, Češkoslovaške, Francije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Italije, Poljske, Švedske, Izraela, Jugoslavije in drugih držav. V ocenjevalni komisiji sta tudi Eugene Jonesco in direktor Gledališča narodov Julien.
® V iSirakuzah so ise pričele proslave na čast Arhimeda, ki je bil doma v Sirakuzah. V gledališču je bila slovesnost, katere se je poleg predstavnikov oblasti udeležilo čez sto profesorjev s 47 univerz z vsega sveta.
© Angleški pisatelj Somerset Maugham je s svojim tajnikom Alanom Sarlom prispel v Benetke. Romanopisec je 25. januarja dopolnil 90 let. Prispel je iz St. Jean-Cap-Ferrat, kjer sedaj živi, in je potoval z „rolls-royce“. (Seveda ni vozil on, temveč šofer). Maugham je zasedel običajno stanovanje, obrnjeno na Veliki kanal, v nekem hotelu, kamor prihaja že deset let na počitnice.
© „Lucio Silla", opera, ki jo je skompo-niral Mozart pri 17 letih, bo uprizorjena v italijanščini na prihodnjem salzburškem festivalu. To je sporočil ravnatelj salzburškega festivala prof. Bernhard Pamgartner na neki tiskovni konferenci.
© Na osnovi referata Brazilca J. A. Rio-sa je mednarodna komisija osemnajstih izvedencev pri UNESCO razpravljala o načrtu velike kampanje, ki bi postopoma popolnoma odpravila analfabetizem po vsem svetu, Odbor predlaga najprej poskusno kampanjo, ki bi trajala tri leta in ki bi se izvajala v določenem številu držav (6 do 8). Boj proti analfabetizmu, poudarja odbor, ne sme biti sam sebi namen, temveč mora biti bolj kot v preteklosti vezan na stalno vzgojo odraslih in zlasti na poklicno in tehnično izobrazbo.
O sončnih očalih se le redko pogovarjamo
AH so sončna očala zares koristna? Temna očala so prišla v modo šele po drugi svetovni vojni. Postala so tako vsakdanja stvar, da ne vzbujajo pozornosti in da jih skoraj ne moremo pogrešati. Če se nam razbijejo ali jih izgubimo, kupimo pač druge, kot zražnico za kolo, pasek za uro ali podobno.
In vendar zadnje čase v nekaterih evropskih državah precej razpravljajo tudi o sončnih očalih.
Kaj pravi okulist?
V precep so jih vzeli okulisti — zdravniki za očesne bolezni. Rjava, zelena, vijoličasta, modra in kdove še kakšna očala namreč izdelujejo marsikje po zelo preprostem tehnološkem postopku ter jih tudi temu primerno poceni prodajajo. Zdravniki pa menijo, da so taka očala lahko škodljiva za oči. Zato sodijo, da bi bilo treba tako preprosto proizvodnjo prepovedati ter tudi omejiti prodajo očal na specializirane optične prodajalne. Sončna očala naj bi izdelovali prav tako skrbno kot očala z dioptrijo.
Ob tem se nehote vprašamo: kako to, da so postala sončna očala tako popularna? Vedeti moramo namreč, da so 'še pred dobrimi dvajsetimi leti nosili sončna očala le v hudi pripeki na plaži ali na bleščečem snegu v gorah. Med drugo svetovno vojno pa so ljudje nenadoma začeli na veliko kupovati sončna očala, tako da proizvajalci niso bili kos 'povpraševanju.
So res sončna očala koristna?
Odkod nenadoma tako navdušenje? So morda sončna očala tako zelo koristna za oči? Znanstveniki an specialisti pravijo, da so, toda le v takih primerih, ko so jih uporabljali že prej, to se pravi, kadar so sončni žarki izredno bleščeči. Specialisti v ameriški vojski so se z vso resnostjo lotili raziskav med vojaki, a naposled so prišli do
zelo skromnega zaključka: vojaki, ki so podnevi nosili sončna očala, so se ponoči dobro obnesli na protiletalskih opazovalnicah. Toda navadni ljudje ponoči večinoma spijo, vsekakor pa ne oprezajo za letali; zanje torej sončna očala ne pomenijo bistvene koristi.
Skrivnost sončnih očal
Nekateri so sodili, da gre le za modni krik; a modni krik se sčasoma poleže, očala pa inosimo še danes, pa še vedno več jih kupujemo. Našli so se celo taki, ki so trdili, da ljudje kupujejo sončna očala predvsem zato, ker jim z očali ni treba gledati „na pol miže" ter se jim zato ne pojavijo gube na senceh.
Šele pred kratkim, ko so pričeli proučevati optične pojave na energetski osnovi, so našli kolikor toliko zadovoljiv odgovor. Ugotovili so namreč, da se ostrina vida menja glede na svetlobo v okolju. Preprosteje povedano, v mraku ne vidimo tako ostro kot pri polni svetlobi, prav tako pa tudi ne, kadar se nam močno blešči. Zato s sončnimi očali pri bleščeči svetlobi vidimo nekoliko bolje.
V tem je torej skrivnost sončnih očal. To razlago potrjuje tudi dejstvo, da nosi sončna očala veliko mladih ljudi, manj pa starejših. Oči mladega človeka so namreč mnogo bolj občutljive za intenzivnost svetlobe; dvajsetletnik ima n. pr. trikrat bolj občutljive oči kot petdesetletnik. Zato je razumljivo, da se mladim ljudem včasih blešči, medtem ko se starejši ljudje pri isti svetlobi normalno počutijo.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
Ustoličenje koroških vojvod
Slovenci iz pradomovine na jug. Samova država. Karantanska kneževina. Do 8. stoletja Slovenci svojo kneževino. Povezava z Bavarci in Franki. Slovenci podložniki.
DOB
(Mežnarjeve Mojcke zadnja pot)
Tam pod lično do-bovsko cerkvico svetega Boštjana stoji Mež-narjeva hiša, kjer je preživela svojih 77 življenjskih let gospodična Marija Randev, pd.
Mežnar jeva Mojcka v Dobu. Kakor daleč nazaj sega človeški spomin, je ta hiša s posebno veliko požrtvovalnostjo opravljala mežnarske posle v do-bovski podružniški cerkvici. Na 1. soboto, •2. majnika je tu pri Mežnarju v zgodnjih jutranjih urah zatisnila po dolgotrajni in mučni bolezni svoje trudne oči gdč. Marija Randev. Z njo je izgubila vas in vsa okolica izredno plemenito ženo, ki je skozi pol stoletja duhovno oblikovala vaško življenje in s svojim lepim, kristalno čistim značajem vodila celo vrsto mladih ljudi.
Rajna Mojcka ni imela posebne šolske izobrazbe, svoje znanje si je nabrala sama iz knjig in iz življenjskih skušenj. Imela pa je nekaj na sebi, kar ,jo je naredilo slehernemu človeku privlačno. Zlasti mladi ljudje so čutili, da ima Mojcka razumevanje zanje v vseh mogočih bojih in težavah. Pokojna Marija Randev ni samo le-čila vse raznovrstne telesne bolezni z raznimi zdravilnimi zelišči in čaji, ona je imela posebno karismatično oko za duhovne težave mladih ljudi.
Mladina cele vasi se je pri Mežnarju zbirala in Mojcka je bila stroga in srčno dobra obenem. In ravno ta poteza je privlačno vplivala tudi na najbolj uporne mlade rogovileže, da so se podvrgli njenim opominom in vzpodbudnim besedam.
Sama globoko verna je Skušala mladino, ki se je rada mudila v Mežnarjevi hiši, vedno tudi utrditi v verskih načelih in jo tako usposobiti za boje življenja. Koliko mladih ljudi se ima zahvaliti rajni Mojcki za ta ali drugi nasvet, za to ali drugo pobudo!
Ni čuda, da se je ob njenem grobu znašla cela vrsta ljudi, katere je Mojcka v teku njih mladega življenja bodrila in jih obvarovala pred marsikaterim padcem in življenjskim razočaranjem. Pa tudi zrele žene-matere so rade prihajale k Mojcki po nasvete in navodila. S svojo že pred nekaj leti umrlo sestro Julko je pokojna Mojcka uspešno dvigala duhovno raven svoje domače vasi. Sama polna ljubezni do presv. Rešnjega Telesa je to ljubezen znala posredovati tudi drugim, zlasti mladini.
Po poklicu je bila Mojcka šivilija. Koliko je prešivala tudi za dobovsko cerkev in vse to za „božji lon“.
Bog poznavatelj naših pred javnostjo skritih dejanj, Ti veš, kaj je Tvoja zvesta služabnica Marija Randev storila za cerkev, za mladino, za domačo vas in faro, Ti ji to po njenih resničnih zaslugah povrni z večnim življenjem!
V	ponedeljek, dne 4. majnika, smo v spremstvu 8 duhovnikov položili pokojno Mežnarjevo Mojeko v Nonči vesi k zadnjemu počitku. Ker je bilo njeno življenje kot vzorne Marijine družbenice kot en sam nepretrgan maj, smo ji zapeli ob odprtem grobu v slovo njeno najljubšo pesem „Spet kliče nas venčani maj...“
Kot smo imeli nekoč študentje, bogoslovci, kaplani in tudi starejši duhovniki, posebno pa še naša mladina, v tvoji hiši, draga Mojcka, vedno odprt dom, tako nam kot velika božja prijateljica izprosi milost, da bomo pri Bogu našli naš skupni in ne-minjivi dom!
CELOVEC
Koroška univerzitetna zveza — ustanovljena
V	navzočnosti deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, predsednika deželnega zbora Tiiliana, škofovega zastopnika, kanonika dr. Illvvitzerja, superintendenta Gla-vvischniga, namestnika deželnega glavarja Sime in ing. Truppeja in še mnogih drugih znanih osebnosti je bila v soboto, 9. maja, ustanovljena v Celovcu „Koroška univerzitetna zveza“, katere smoter je priprava za osnovanje univerze ali visoke šole na Koroškem.
Za načelnika društva je bil soglasno izvoljen predsednik deželnega sodišča dr. Pichler. Ta je ob zaključku pozval vse člane društva, naj ga v tej težki nalogi podprejo.
Ob začetku 6. stoletja so se južni Slovani, med njimi sedanji Slovenci, začeli premikati iz svoje pradomovine proti jugu. Po komaj enem stoletju, v začetku 7. stoletja, so ustvarili Slovenci svojo državo, ki je segala na zahodu do zahodnega roba Lienške kotline, na severu pa preko Mure, Ob spodnji Aniži (Enns), blizu mesta Enns. Že tedaj pa so prežali od vseh strani na slovensko državo Obri, divje azijsko pleme, ki so vdrli za Slovenci v Panonsko nižavje, so ogrožali Slovence in njih državo, dokler jih niso docela porazili 1. 626 Bizantinci. Na zahodu so živeli Bavarci, na jugu pa Langobardi. Langobardom se je celo posrečilo, da so zasedli med leti 623 in 626 Kanalsko dolino in dolino Ziljice za več kakor 100 let.
Mogočna Samova država
Slovenci so spoznali, da jim more rešiti samostojnost samo močna lastna država. Zato so se vsi razveselili db veliki Samovi državi, ko so se zopet mogli uspešno boriti proti vsem svojim sovražnikom, kajti od 626 do 629 so Slovenci napadali Bavarce pri Lienzu in jih premagali. Prav zaradi tega so se Bavarci obrnili na frankovskega kralja Dagoberta in ga prosili, naj jih reši pred slovanskimi napadi s tem, da si podvrže Slovane in Obre do bizantinske meje. Dagobert je 1. 631 res poskusil uničiti Samovo državo. Langobardi in Alemani so se kot njegovi zavezniki uspešno borili, a glavna frankovska vojska je bila pri Uhoštu (Woigatisburgu) na Češkem popolnoma premagana. Po Samovi smrti pa je Samova država razpadla.
Samostojna kneževina do 8. stoletja
Skoraj do 8. stoletja so imeli Slovenci v Karantaniji svojo kneževino. Po žalostnih slučajih pa so sčasoma zgubili Slovenci samostojnost, ker so se povezali z Bavarci in pozneje s Franki (772). S Franki je prišlo v deželo krščanstvo, kajti 1. 760 je prišel Modest, ki je dal zgraditi cerkev pri Gospe Sveti, a vendar so Karantanci obdržali do leta 828 kneze slovenskega porekla. Sele tedaj je stopil na mesto dotedanjega sloven-
REKA PRI ŠT. JAKOBU (Prireditev)
„Godbeno-pevska skupina Pavle Kernjak" iz Št. Ija ob Dravi bo priredia na binkoštni ponedeljek, dne 18. maja 1964, ob pol osmi uri zvečer zabavno-družabni večer s plesom pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu v Rožu. Godbena skupina bo igrala za. razvedrilo in ples. Vsi, ki ste navdušeni za prijetno domačo zabavo, ste prisrčno vabljeni.
SELE
(Dva pogreba na en dan)
V četrtek, 7. maja, je ugasnila luč življenja kar dvema faranoma. Matevž Mak, preužitkar na Ražarjevi kmetiji, je prejšnji dan še pridno gradil plot in je zvečer legel k počitku. Ta nočni počitek pa se mu je nepričakovano spremenil v večni počitek. Družina ga bo zelo pogrešala, ker je kljub 74 letom še mnogo pomagal in vodil delo.
Njegov zet Tomaž je namreč vsled nezgode z mopedom po tuji krivdi močno ohromel in je za delo nesposoben. Kljub težki poškodbi pa mu je razsodišče prisodilo le 40 % invalidnosti, vsled česar dobiva le malenkostno invalidno rento. Kako naj hčerka pokojnika sedaj z dvema nedoraslima otrokoma in delanezmožnim možem gospodari?!
Na zadnji poti je pokojnika v soboto spremila velika množica, posebno moških.
Isti dan je v deželni bolnici po dolgem bolehanju vsled več težkih bolezni preminil tudi Jaka Kropivnik, pred leti hlapec pri Zgor. Jugu, sedaj invalidni rentnik, star še ne 53 let. Po prizadevanju njegove nekdanje gospodinje je bil isto soboto popoldne pokopan na domačem pokopališču.
Naj oba počivata v miru!
skega kneza frankovski grof in namesto dotedanje uprave in družbe frankovska uprava in družba. iSlovenci so postali tudi v socialnem oziru podložniki, ki so izgubili lastniško pravico do svojih posestev.
Vladar Karantanije se je imenoval knez
Zdi se, da je bila v 8. stoletju knežja oblast že načelno dedna v moški črti. Ta dednost je bila povezana še z drugim, demokratičnim elementom. Po smrti starega kneza je namreč odločal o novem knezu zbor Kosezov, ki je lahko kandidata odklonil. Karantanija je bila torej nekaka knežja republika. Zunanji vpliv pa je tudi pfi Slovencih dovedel do tega, da so tu nastali razni sloji: nesvobodni, svobodni in Kose-zi. Med nesvobodne so šteli vse tiste krščanske praprebivalce države, ki so bivali v Karantaniji že pred prihodom Slovencev, imenovali so jih Vlahe (to pomeni pastirje). Poseben položaj so zavzemali Kosezi, ki so tvorili nekako vmesno stopnjo med svobodnjaki in plemstvom. Pač pa je bil to stan, iz ikaterega bi se postopoma razvilo pravo plemstvo, če bi Karantanija ostala svobodna.
Sodnik dobi vrhovno sodno in upravno oblast. Ustoličenje kneza
Po knezovi smrti je dobil vrhovno sodno in upravno oblast v roke sodnik, ki so ga Kosezi izvolili iz svoje srede. Ta sodnik je sklical zbor Kosezov in jih vprašal, če se jim zdi ta, ki je določen za kneza, primeren za vladarja. Ce je temu večina pritrdila, so ga slovesno ustoličili na Gosposvetskem polju. Novega vladarja so oblekli v sivo kmečko obleko, ga posadili na konja in ga peljali h knežjemu kamnu pri Krnskem gradu. Medtem ko so ga peljali trikrat okoli tega kamna, je pelo okrog stoječe ljudstvo zahvalne obredne pesmi v slovenščini. Ta stara oblika obreda se je ohranila v švalbskem zrcalu, nemški pravni knjigi iz poznega srednjega veka. Pod nemškim in 'krščanskim vplivom se je obred pozneje precej spremenil. Pa tudi v tej, mlajši obliki, je ostala slovenščina obredni jezik, koseški zbor in koseškega sodnika pa je zamenjal Kosez iz rodbine vojvodskega kmeta iz Blažnje vesi (Blasendorf) pri Celovcu. Ta čast je bila v njegovi rodbini dedna še vsaj pred ustoličenjem leta 1386.
Prva oblika ustoličenja, tega edinstvenega obreda v vsej Evropi je brez dvoma doma v slovenski Karantanski državi. Bistvo obreda je očitno to, da Kosezi kot najvišja plast slovenske družbe izročijo novemu vladarju oblast. Nastati je mogla samo v času, ko ‘je bila Karantanija slovenska in ko so bili Kosezi njen najvišji družbeni sloj. Od karolinške dobe dalje so odločali v deželi nemški plemiči, zato ta obred ni mogel nastati kasneje. Tudi zgodovinski viri ga omenjajo prvič že sredi 8. stoletja,
1955 — važna letnica
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev g. dr. Valentin Inzko je na prošnjo članov političnega krožka KDZ utemeljil v okviru predavanja važnost leta 1955, ki je položaju koroških Slovencev nakazalo nove smeri.
15. maja 1955 je bila sklenjena državna pogodba. Z njo je nastopila nova doba za manjšine v Avstriji. Država je v členu 7. za-sigurala vsem avstrijskim manjšinam gotove pravice, in sicer na področju šolstva, kulturnih organizacij, uradnega jezika in kar se tiče krajevnih imen. Slovenska manjšina je nato v posebni spomenici obrazložila, kako naj bi se njene uzakonjene pravice izvedle.
Na področju šolstva je zagovarjala obvezno dvojezično šolstvo, kot ga je predvidevala šolska odredba iz leta 1945. Čeprav se je dvojezična šola uveljavila, je bil po predsedniku deželnega šolskega sveta izdan 1. 1958 odlok, da morejo starši svoje
JERINOVA RAZSTAVA
Največja privatna zbirka ladjinih modelov na svetu bo razstavljena v Celovcu od 26. maja do 14. junija 1964 v Delavski zbornici, Bahnhofstr. 44.
Razstava bo odprta od 8. do 20. ure zvečer. Vstopnina: 6.— šil. za odrasle; 3.— šil. za otroke.
V svojem programu bo avstrijska televizija 24. maja ob 17. uri posvetila del programa tudi koroškemu slovenskemu umetniku Jerini.
ŠMARNIČNA POBOŽNOST V CELOVCU
Kakor vsako leto imamo tudi letos vsak dan šmarnice in sicer v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu). Ob % na 7 zvečer je rožni venec, ob sedmih potem nagovor oz. šmarnično branje in nato litanije.
Verniki so vabljeni, da se te lepe Marijine pobožnosti kolikor mogoče udeležijo.
ko nemškega plemstva še ni bilo v državi (Conversio Bavoarium et Carantanorum).
Pomen ustoličenja karantanskih vojvod.
Slovenski običaji
Kakšen je bil pomen ustoličenja karantanskih vojvod na Gosposvetskem polju? Puntschart pravi, da izraža vojvoda, ko stopi na kamen, svojo trdno voljo, da hoče vestno izpolnjevati svoje vladarske dolžno- i sti. Jakob Grimm in drugi avtorji poročajo, da je na Švedskem ob priliki dviganja kralja na ščit, stopil kralj na kamen. Dr. Emil Goldmann pa misli, da je bil knežji kamen nekoč oltar, pri katerem so sprejeli tujega vojvodo v narodno skupnost. To se je zgodilo tako, da je knez stopil ali sedel na kamen.
Goldmannovo mnenje, da je bil knežji kamen nekoč oltar poganskih Slovencev, bi lahko potrdila koroška pripovedka, v kateri se omenja slovenski poganski oltar, ki je bil postavljen blizu vasi „Mollbrucken“. Na tem mestu so krščanski Franki premagali Slovane in podrli poganski oltar, okrog katerega so se zbrali Slovani, ker so pričakovali pomoči od njega.
Ne samo Slovenci, temveč tudi drugi južni Slovani so poznali kamne, katerim je ljudstvo izkazovalo posebno čast in od katerih je pričakovalo pomoči v svojih nadlogah. češčenje takih kamnov se je v nekaterih krajih ohranilo do današnjega dne. To nam dokazuje, da je bil knežji kamen kulturni objekt poganskih /Slovanov. Na tem posvečenem mestu se je vršil obred, po katerem je prejel vojvoda svojo oblast iz rok kmeta, zastopnika naroda. Prvotno je bila to pogansko-verska slavnost. Po pokristjanjenju, ko ljudstvo že ni več razumelo te pogansko-verske simbolike, so prenesli del slavnosti v gosposvetsko cerkev, kjer je prejel novoizvoljeni vojvoda cerkveni blagoslov.
V knežjem kamnu vidimo izraz prave ljudske demokracije pri karantanskih Slovencih.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
bo letos poleti počastila za nas Slovence zelo važen dogodek, ki se je zadnjikrat ponovil pred 550 leti.
Posebno še pozivamo vas, koroško slovensko mladino, da sledite našemu klicu, ko vas bomo vabili v prvih dneh julija v Celovec.	Koroška dijaška zveza
za koroške Slovence
otroke odjaviti od slovenskega pouka. Tak je položaj tudi še danes. Odprto je tudi vprašanje, v katerem jeziku naj se poučuje verouk.
Letos je bilo opaziti rahlo zvišanje števila učencev, ki obiskujejo slovenščino, verjetno zato, ker se tudi število slovenskih učiteljev stalno viša. Leta 1957 se je stanje slovenske manjšine z ustanovitvijo slovenske gimnazije zboljšalo, saj se današnja mladina v lastni šoli uči svojega materinega jezika.
Na slovenski uradni jezik, na slovenske napise ter na prepoved delovanja proti slovenskim organizacijam pa oblast doslej še ni reagirala.
Iskrena hvala predavatelju g. dr. Valentinu Inzku za navdušene besede ob koncu:
„Napisanim zakonom mora dati slovenska mladina življenja!"
— ca
/
Lep koncert Slovenske filharmonije
Slovenska filharmonija spada danes med najboljše simfonične orkestre. To je pokazal petkov koncert v Domu glasbe v Celovcu.
Dirigent Bogo Leskovic je s svojim odličnim orkestrom — ki je prežet s plemenitim zvokom godal in prav talko poseduje fino ubrana pihala — pričaral na dan vse, kar zahtevajo vse tri umetniške stvaritve, tki so bite igrane na tem koncertu.
Bogo Leskovic obvlada dela do potankosti. Njegovo dirigiranje je živahno, ognjevito, ki sodelujoče umetnike pritegne nase, kakor hipnotizer, ki uspava medij (srednik pri hipnozi). Zadostoval je en sam pogled na orkester in že smo lahko ugotovili, kakšna enotna volja ga prešinja. In tega si je dirigent Bogo Leskovic tudi svest.
Že takoj prva koncertna umetnina, uvertura k operi „Ruslan in Ljudmila" je poslušalce navdušila. Delo je komponiral ruski glasbenik M i h a i 1 Ivanovič Glinka, nazvan tudi „Oče ruske glasbe". Glinka je stalno stremel za tem, da bi očistil rusko glasbo nemškega im italijanskega vpliva. Umetnik je komponist ljudskih oper: ..Življenje za carja", ,,Ruslan in Ljudmila" in druge.
Tudi v instrumentalnih stvaritvah (orkestralna dela, klavirska dela, komorna glasba in pesmi — med njimi ruska himna) je šel svoja pota, tako da je ustvaril nekaj čisto novega in se ni držal zapadnoevrop-,ske glasbene tradicije.
Njegova uvertura k pravljični operi „Rus-lan in Ljudmila" je umetnina, v kateri nastopajo: vitezi, princesinje, čarodeji in čarovnice. Poleg junaških zvokov pavk in fanfar se vpletajo tudi lirične, nežne tožbe viol in čelov, ki pa se proti koncu morajo umakniti bučnemu žaru zmagoslavnih akordov.
Drugo delo na petkovem koncentu je bila stvaritev 42-letnega ljubljanskega komponista Uroša Kreka: „Koncert za violino in orkester", učenca prof. Lucije Marije Škerjanca.
Uroš Krek v tem delu izpričuje, da je odličen poznavalec svetovne moderne glasbene literature, ki pa gre svoja lastna pota in v katerem se izraža vendarle tudi njegova osebna nota.
Kot solist v tem delu je nastopil violinist Rok Klopčič. Umetnik je z odrsko koncentracijo in suverenim odnosom muzikalno in tehnično zelo poustvaril solistični part ..Koncerta za violino in orkester", ki pa je obtežen z najtežjimi problemi violinske tehnike. Rok Klopčič je tako zraščen s svojo violino, da človek pozabi, da nekdo igra, ampak samo ve, da posluša glasbo. Tehnična briljanca mu je kot prirojena. Najbolj vratolomne pasaže mu drvijo brez kakršnegakoli napora.
Interpretacija na visokem nivoju uvršča Roka Klopčiča danes v prvo vrsto jugoslovanskih violinistov.
Višek koncerta pa je bila brez dvoma Dvorakova sedma simfonija.
Češki komponist Antonin Dvorak (1841—1904) ima ne samo v češki glasbi, temveč tudi v slovanski glasbi sploh izjemno in nadvse častno mesto. Njegovo 60-let-nico smrti praznujemo torej prav letos. Njegovi ..Slovanski plesi", simfonija „Iz novega sveta", opera „Rusalka“ (ki smo jo imeli priliko tudi v Celovcu pred leti občudovati, ki jo je dala ljubljanska Opera) ali pa drobna humoreska, so stalni gostje na koncertnih odrih. Prav Dvofak je bil ti-
sti, ki je priboril slovanski glasbi pot v mednarodni razvoj glasbene umetnosti.
Dvorakova sedma simfonija v d-molu opus 70, je stvaritev, ki jo postavljajo nekateri poznavalci Dvoraka celo višje kot znamenito simfonijo „Iz onega sveta". V štirih stavkih: Allegro maestoso (Izg. ale-gro maestozo); Poco adagio (izg. poko adad-žo); Vivace (izg. vivače); Finale-Allegro — nam komponist razkrije izjemno čisto glasbeno lepoto, ki se kaže prav tako nazorno v tonih kot v besedah, ki jih je nekje napisal: »Kolikor sem že popotoval po velikem glasbenem svetu, ostanem vendarle vedno to, kar sem — preprost češki muzikant". Iz dela veje stroga disciplina, baladno temina barvitost ter zaključenost v gradnji.
Ti njeni štirje stavlki so izklesani kot kvadri iz žive skale. Nad vsem delom bdi dovršena sigurnost gradnje, enotna in pri tem blesteča instrumentacija, do zadnjega takta neohlapna intenzivnost in originalnost invencije (umetniška domiselnost). Skratka mojstrsko delo simfonične širine in veličine.
Ko so izzveneli zadnji akordi sedme simfonije, je navdušeno občinstvo z dolgotrajnimi aplavzi prisililo dirigenta in orkester, da so morali — kar se dogaja na simfoničnih koncertih zelo redko — dodati še en glasbeni biser „Kolo“ iz opere „Ero z onega sveta" (Jakov Gotovac).
Skratka bil je to en lep večer uživanja simfonične glasbe v mojstrsko virtuozni izvedbi ljubljanskih umetnikov.
Po koncertu je bil uradni sprejem gostov v prostorih deželne vlade na čelu z namestnikom deželnega glavarja Sime, ki se ga je udeležil tudi namestnik deželnega glavarja ing. Thomas Truppe, ter predstavnika slovenske manjšine na Koroškem.
Z ljubljanske strani pa so bili navzoči: Ivo Tavčar predsednik kulturnega prosvetnega zbora Ljudske skupščine Slovenije; Miloš Poljanšek, tajnik za kulturo in prosveto pri Izvršnem svetu Slovenije; dipl. ing. Marijan Tepina predsednik mesta Ljubljane, in prof. Marijan Lipovšek, ravnatelj Slovenske filharmonije.
Deželni vladi pa se koroški Slovenci zahvaljujemo, da s posredovanjem kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo dopri-naša k zmerom boljšim odnosom med sosednjima državama in sosednjima narodoma.
Strupi, ki škodujejo človeškemu organizmu
(Nadaljevanje)
Škodljivi vplivi kajenja
Ako bi bila zloraba kajenja ravno tako očividna kakor pri alkoholu, bi bile nevarnosti, ki pretijo od kajenja, bolj znane in bi se jim ljudje bolj izogibali. Ker pa povzroči tobak v splošnem prijetno ugodje, ga zelo čislajo ljudje. Nervozni ljudje smatrajo kajenje celo za pomirjevalno sredstvo in za razvedrilo. S tem pa zapeljuje tobak ljudi, da se neprestano poslužujejo te dobrote, kar pa ni tako neškodljivo, kakor na videz izgleda. Nikotin je vendar strup, ki povzroča krčenje gladkih mišic naših notranjih votlih organov, to je žil, srca, želodca, žolčnika, črevesa in maternice. Z vdihavanjem tobačnega dima so izpostavljene krčem posebno venčaste žile, ki oskrbujejo srce in žile v možganih, čemur se pridruži še poapnenje, katero kajenje tobaka zelo pospešuje.
Srčni in možganski krči se pojavljajo pogosteje pri kadilcih kakor pa pri nekadilcih in lahko človeka neredko usmrtijo. Potemtakem je razumljivo, kake nevarnosti in ne-prilike grozijo strastnemu kadilcu-vozaču, ki zaradi krčev ali tobačne omotice lahko za krmilom hipno odpove, in vozilo je brez vodnika. Kam tako vozilo potem drvi, je vsakemu jasno. Kronični nikotinizem, to je zopet nagnjenost k neprestanemu kajenju z vsemi bolezenskimi posledicami, zniža — kakor alkoholizem — zmogljivost vozača. Vrh tega so znanstveniki znova dognali, da so nikotin in katranaste snovi, posebno v cigaretah, sovzroik raka na pljučih.
Število obolenj za rakom na pljučih se je s kajenjem cigaret znatno zvišalo. Rakasta obolenja pa kažejo tekom razvoja marsikatere zdravstvene neprilike, ki utegnejo kvarno vplivati na vozača. Ameriško društvo za raziskovanje raka je izkazalo, da so bili med 11.870 osebami, ki so umrle za pljučnim rakom, nekadilci samo štirje, kar bi naj kadilci vsekakor vzeli na znanje in kajenje opustili.
Kofein in tein strupa v kavi in čaju
Ce primerjamo slabe lastnosti vsakdanjih nasladil, kava in njen kitajski bratranec čaj kar dobro odrežeta. Kofein, ki je
Delovno področje sejmov „Alpe - Adria"
»Gospodarsko razstavišče v Ljubljani" in »Tržaški velesejem" načrtujeta za bodočnost
Pri pogovorih, ki jih je imel nedavno tajnik »Področja alpskih velesejmov", Rudolf Vomfiiohit v Ljubljani z glavnim tajnikom Karlom Kušarjem in v Trstu z ravnateljem dr. Renatom Petraccom, smo izvedeli sledeče:
»Gospodarsko razstavišče v Ljubljani" namerava prirediti v letu 1965 tri razstave: spomladi bo strojni in gradbeni velesejem; v začetku poletja lovska razstava, iy jeseni pa kemični velesejem.
Da bodo vse to zmogli, namerava ravna-teljistvo velesejma zgraditi še letos novo sejemsko halo (= dvorano) z 2500 km razstavne površine, ki bo zgrajena po najmodernejših vidikih. V načrtu iso še kongresni
in drugi prostori, sejemska restavracija in kompletne ogrevalne naprave za vse sejemske hale.
»Velesejem v Trstu" pripravlja za naslednja leta gradnjo novega velesejmi.skega prostora z vsemi potrebnimi napravami za kongrese in razstave, številne hale in paviljone, kakor tudi obsežni prostor ob obalni cesti, ki pelje iz Trsta do gradu Miramare, da bi se tako osvobodili moreče ožine mesta ter da bi bili na ta način kos zahtevam časa.
Novo površino bodo pridobili iz morja.
Obe ravnateljstvi teh dveh velesejmov se bosta v bodoče posvetovali o svojih načrtih in terminih z ostalimi alpskimi velesejmi, posebno kar se tiče izkušenj, kolegov, da bi se tako (medsebojno izpopolnjevali.
učinkovita snov v obeh pijačah, je izborno dramilo za možgane in srce, ne da bi človeka upijanil. V kulturni zgodovini Evrope sta se pojavila kava in čaj šele konec 17. stoletja, pa sta se enakomerno proslavila, ker sta skupaj izpodrinila alkohol, ki je bil do tedaj edina pijača v razvedrilo. S tem so izboljšali in poglobili lepo vedenje v družbi in pri zabavah.-Z zapostavljanjem opojnih pijač so tudi ženskemu svetu omogočili vstop v družbo, kar je blagodejno vplivalo na uglajenost družabnikov.
Tudi pri kofeinu je vezan učinek na količino in osebno prenašanje potrošnika. Prekomerno uživanje kofeina v obliki močne črne kave ali teina v čaju je organizmu v škodo, ker napravi kofein v večji količini človeka nemirnega in razdraženega, da ne more osredotočiti isvojih misli na gotovo delo. Med vzroki nezgod v seznamu vzrokov nezgod je sicer težko najti kofein kot posledico uživanja črne kave ali čaja. Vendar pa je zloraba kofeina zelo škodljiva za živčevje in srce, posebno kronična zloraba, to je dnevno uživanje več skodelic črne kave ali čaja. Pri potrošnikih takih količin črne kave in čaja postanejo noči nemirne in začne jih mučiti nespečnost, ki traja do ranega jutra. Zaradi pomanjkljivega spanja so osebe, ki se niso dobro naspale primorane, da si že zjutraj preganjajo utrujenost z močno črno kavo. Podnevi jim je potem težko zbrati misli pri delu, ne zaradi zaspanosti, ampak ker se misli kar prehitevajo zaradi navala krvi v možgane in zaradi povišanega krvnega pritiska. In zopet sežejo po skodelici črne kave z dobrim namenom, da bi se bolj koncentrirali. Po obedu preganjajo utrujenost prebave ponovno s skodelico močne črne kave in tako nadaljujejo pri vsakem telesnem neugodju. Končni efekt take zlorabe kofeina je utrujen človeik, slabe volje, z nervoznimi potezami in z zmanjšano zmogljivostjo, kar silno omejuje zanesljivost vožnje. Ako so srčne žile vozača vrh tega še poapnjene ali pa če boleha vozač za srčno nevrozo, sproži lahko kofein v močni črni kavi v čaju hudo razbijanje srca ali celo srčno kap — in vozilo trešči v prvo zapreko ob cesti.
Pri uživanju kofeina v obliki zrnate črne kave ali ruskega čaja gre za to, v kakšnem zdravstvenem stanju se nahajata srce in ožilje in kakšno je razpoloženje osebe. Kava ali čaj z mlekom sta manj škodljiva, ker veže mlečna beljakovina kofein in zmanjša strupenost kofeina. Obedve nasladili v primerni količini sta sicer izvrstni pobudnici, če se lotita vozača utrujenost in zaspanost — in če vozač iz tehtnih vzrokov ne sme prekiniti vožnje. Pri tej priliki pa se mora krmar vozila zavedati, da je silno nespametno in skrajno nezdravo preganjati utrujenost med vožnjo s črno kavo ali pa z močnim rumom zalitim čajem. Utrujenost je namreč važna opominjevalka za življenjsko važni odmor v obliki spanja.
Vozač, ki se ukloni naravni utrujenosti, ni len, ampak ravna pametno, če ne nadaljuje vožnje, črna kava in čaj nam pomagata samo na videz, če smo zaužili preveč alkoholnih pijač, in sicer na ta način, da nas hipno zdramita in nam ohromele živce zopet za kratek čas poživita. Popol-
Dognojevanje rastlin s škropljenjem
Ugotovili so, da ima to gnojenje prednost pred gnojenjem zemlje zato, ker hitreje deluje. V svetu že izdelujejo razne pripravke za dognojevanje s škropljenjem. To je koristno zlasti takrat, kadar je treba rastlini v kratkem času dodati manjkajočo snov. Najpogosteje manjka v prehrani rastlin dušik, fosforna kislina, kalij, kalcij, cink, železo in bor.
Pomanjkanje dušika rešimo s škropljenjem z ureo. Naredimo 0,6 odstotno raztopino in začnemo škropiti tedaj, ko odpadejo cvetni listi na sadnem drevju.
Fosforno kislino nadomesti izvleček iz morskih alg. S 3 odstotno raztopino začnemo škropiti takrat, ko so listi dovolj razviti, da lahko vsrkajo to raztopino.
Pomanjkanje kalija popravimo z 2 odst. raztopino kalijevega sulfata. Če manjka cinka, škropimo še pred razvijanjem brstov s 3 odst. raztopino cinkovega sulfata. Včasih rastlinam primanjkuje magnezija, tedaj si pomagamo s škropljenjem s 3 odst. raztopino magnezijevega sulfata. Dognojevanje s škropljenjem je v tujini že vpeljano zlasti za strnjene nasade trte in sadnega drevja.
Zatirajmo bramorja
Najprimernejši čas za zatiranje bramorja je v času parjenja, to je v juniju. Takrat jih najlaže polovimo v vkopane lončke. Lahko pa zatiramo bramorje tudi tako, da jim v gnezdo nalijemo plinskega olja ali terpentina. Gnezdo pa je težje najti, zato je treba poskusiti z vabami. Pripravimo jih iz zdrobljene koruze tako, da 100 kg zdrobljene koruze poškropimo s 25 litri vode ter temeljito premešamo s 5 kg cinkovega fos-fida.
Drug način je z natrijevim arzenitom. Koruzne ali druge otrobe prelijemo s pet odst. raztopino natrijevega arzenita, v kateri smo raztopili nekaj melase in sladkorja. Zmes dobro premešamo in nato zvečer potrosimo, tako kot vabo iz cinkovega fosfida. Na hektar ralbimo okoli 25 kg. Na enak način uporabljamo vabo iz natrijevega siliko-fluorida. Za 100 kg otrobov rabimo 4 do 5 kg tega strupa. Vsi pripravki za vabe so zelo strupeni za ljudi in živali. Z njimi moramo ravnati skrajno previdno in ostanke shraniti na težko dostopno mesto, če pa uničujemo bramorje na vrtu, je najbolje vabo polagati v bramorjeve rove.
Nenevaren, a tudi najdražji način je zatiranje z bentoxom ali lindanom ali kakim drugim pripravkom za zatiranje škodljivcev v zemlji. Pred oranjem ali pred lopata-njem potrosimo ta prašek enakomerno po površini. Za hektar potrebujemo 100 do 200 kg tega pripravka. Ni pa primeren za površine, kjer bomo sejali korenčnice ali pa krompir zato, ker se rastline navzamejo bentoxovega ali pa lindanovega neprijetnega vonja.
OBJAVA
(Uradni dnevi kmetijskega referata občine Pliberk)
Kmetijski referent za občino Pliberk podžupan Mirko Kumer, kmet, p. d. črčej na Blatu, bo imel od torka 19. maja dalje vsak drugi torek uradne dneve v sejni dvorani bivše blaške občine v Pliberku.
Referent bo kmetom na razpolago za posredovanje v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na kmetijstvo.
no zmogljivost in pravilno oceno vozne poti in ostalih okoliščin pri vožnji pa ne moreta vrniti z alkoholom zastrupljenemu vozaču. Obe nasladilni pijači, ki ju kaj radi pijejo vozači kot protistrup proti alkoholi-zaciji, ne utegneta izboljšati zmanjšane reakcijske zmožnosti med vožnjo in ščititi vozača pred oblastjo v slučaju nezgode, ker mu ne moreta pregnati iz krvi alkoholne strupenine.
Dr. G.
Poljedelske stroje ugodno kupite tudi na obroke pri tvrdki
Johan
Lomšek
Z/\ MLADINO
INPROS N/ETO
Trden kot skala
Tisk in mladina
Mogočna iznajdba tiska je postala v našem stoletju prava velesila. Saj pravijo, kdor ima tisk, ta obvlada današnji svet. Tisk ima namreč čudovito moč, s katero si osvaja človeka. Tako zvest spremljevalec, kot je knjiga ali revija, tako neopazen in intimen, tako potrpežljiv ni nihče drugi. Prav zaradi tega je vpliv tiska tako prodoren in uspešen. Ko ibi mogli samo za hip prodreti v globino človeških src, bi se zgrozili, koliko teme, dvomov, sovraštva, umazanosti je pustilo v njih slabo in indifirent-no čtivo.
Po tem spoznanju nam pač ne more biti vseeno, s kakšno duhovno hrano se naša mladina hrani. Nočemo trditi, da je vse slovensko branje že zaradi tega, ker je slovensko, tudi najboljše. Saj je mnogo knjig in revij, ki prodajajo stvari, katere moramo odklanjati, napisanih v slovenskem jeziku. Vendar pa moremo trditi, da je velik del tiska, ki je nam dostopen, dober in zato toplo priporočljiv. Trditi moremo celo, da se danes prav izven mej Sloveniije tiskajo najboljša kulturna in verska dela, na katere smo lahko ponosni.
Ce bi mogli trditi o naši mladini, da se hrani s tem tiskom, bi si pač lahko čestitali. Taka mladina bi bila na najboljši poti verske, moralne in narodne omike. Zal tega ne moremo trditi, ker je tudi naša mladina močno pod vplivom modernega časa. V kolikor še namreč današnja mladina či-ta, sega največ po ilustriranih revijah in malo vrednih romanih kriminalne vsebine ali pa po športnih časopisih. V splošnem velja trditev, da ima tisk še največ prijateljev med starejšimi.
Za slovensko mladino pa še prihaja v poštev zelo neugodno dejstvo, da naše šole mladini ne dajo veselja do „slovenje“ pisane besede. Ker ji pisana slovenska beseda dela težave, zato jo v svoji komodno-sti tudi zapostavlja.
Vendar pa je tisk silne važnosti za rast slovenske mladine. Zato je treba naši mladini tisk približati in ji ga priljubiti. Da se to uresniči, je prva naloga staršev, da jo k temu pripelje. Prepozno je, če jo navajamo, ko ima otrok že 14 ali 16 let. Starši imajo ključ do uspeha le tedaj, če se že v otrokovi rani mladosti trudijo z učenjem branja slovenskih knjig oz. slikanic. In ko stopa otrok v šolo, se starši pač ne smejo pomišljati, ali naj svojega otroka prijavijo slovenskemu pouku. In še tedaj niso povsem razrešeni dolžnosti češ, saj se v šoli uči. Tudi pri najboljši volji učitelja more nuditi silno zapleten učni red na dvojezičnih šolah komaj zadosten uspeh.
Tudi v tem slučaju velja stari rek, da vzgledi vlečejo. Kjer namreč starši pogosto segajo po slovensko pisani besedi, tam jim bodo otroci radi sledili. Tudi skupno branje v družinskem krogu često navduši mla-
Med kameninami so nekatere tako mehke in krhke, da se dajo z lahkoto razbiti in oblikovati, druge pa so trde kot marmor ali granit.
Pravtako so različni tudi značaji. Med izredno mehkimi in trdimi značaji je nešteto prehodov. Izrazitih, čistih značajev je zelo malo. Pri tem si vsak stavlja vprašanje: Med katere spadam jaz? Sem med mehkimi in šibkimi, ali pa med trdnimi in odločnimi?44
Verjetno si nekako na sredi med enimi in dragimi. Včasih si odločen, včasih šibek. Včasih hočeš in si poln odločnosti, drugič pa ni v tebi nobene volje in omahuješ ...
V premogovnikih so različne plasti, ki leže ena nad drugo; nekatere so odporne, druge krhke. Zemlja ni povsod enaka in
„DOBER FILM44 NA KOROŠKEM
O pomenu dobrega filma smo že večkrat pisali v naši stalni rubriki. Tudi o akciji ,,Dobrega filma" smo že poročali, da je že uvedena v vsem kulturnem svetu. Saj se za dober film zavzemajo poleg Cerkve tudi civilne oblasti, ki nosijo odgovornost za moralno zdravje — predvsem mladine. In akcija „Dobrega filma" hoče uveljaviti načelo, da imajo v filmske dvorane dostop le dobri fiilrni. In to bo mogoče doseči le v sodelovanju oblasti, Cerkve in filmske publike. Oblašti morejo s primernimi zakoni in gmotnimi ugodnostmi pospeševati dober film ter skupno s Cerkvijo navajati filmsko publiko, da s svojo kino-vstopnico podpira (obiskuje) le dobre filme.
Tudi na Koroškem že dve leti deluje udruženje „Za dober film", ki je nadstran-
dega bralca. S tem bo pa mladina spoznavala slovensko kulturo, ter bo rastel njen verski in narodni ponos. Zato ni brez pomena zahteva, da naj bi vsaka slovenska družina imela družinsko knjižnico, v kateri bi naj bile tudi knjige za mladino. To bi naj bila zares prava družinska zakladnica, iz katere bi mladina črpala moči za rast v pošteno slovensko mladino.	St. J.
tudi nima povsod enakih lastnosti. Pomešana je z najrazličnejšimi rudninami, katerih žile so deloma bogate, včasih pa nenadoma izginejo med kamenjem in skalami.
To je kar prava podoba človekove notranjosti; kajti tudi v njej so različne plasti.
Kdo je sanjal, da ima neskončna Sahara v sebi neizmerna bogastva nafte in drugih rudnin. Ko so pa prišli strokovnjaki in preiskali to puščavo, se je svet zadivil. Še poznim rodovom bodo ti zakladi vir blagostanja.
Tudi mlad človek nosi v sebi silna bogastva; le odkriti jih je treba. Toda odkriti jih mora vsak sam! Stari so že poznali to nujnost in jo izrazili v geslu: Spoznaj samega sebe!
karsko in so v njem zastopane civilne, prosvetne in verske oblasti. Zadnjo nedeljo je bilo letno zborovanje udruženja v celovški Delavski zbornici. Navzočih je bilo nad 70 delegatov deželne vlade, kulturnih organizacij in zastopnikov filmskih podjetij. Predsednik udruženja, tajnik deželnega mladinskega referata O. Schwingel je vodil zborovanje, tajnik Wilhelm Elsner pa je podal obširno poročilo o delovanju udruženja na Koroškem, kjer že mnogo kino- podjetij sodeluje in je tako že mogoče ugotoviti lepe uspehe. Splošno odobravanje pa je želo sporočilo, da je lansko leto koroška deželna vlada dala veliko olajšavo za filme, ki nosijo oznako ..priporočljiv" in „zelo priporočljiv"; ti filmi so namreč oproščeni davka na zabavo in podporni fond. S tem je omogočeno, da morejo kino-podjetniki ob večjem riziku predvajati dobre filme. Prof. dr. Kinzel, ki je obenem tudi vodja katoliške filmske sekcije v naši škofiji, je nadalje v svojem referatu razpravljal o razmerju filma do javnih ustanov na Koroškem in je prikazal, kako raznoliko je še gledanje na problem filma pri nas in da je tukaj 'še veliko polje, katerega ne smemo zanemariti. To je pokazala posebna anketa, na katero so odgovarjali župani, duhovniki, učitelji lin javni delavci. Svetnik Leo
tjilnnkega sneta
O čelov d ljubezen
Čevljarju je umrla žena. Zapustila mu je sedmero otrok. Ko je zvedela to bogata kmetica, je prišla k čevljarju in mu rekla, da bi* rada vzela enega otroka za svojega.
Čevljar se je razveselil in začela sta izbirati.
Pri najstarejšem sinčku je dejal oče: ..Ivančka ne dam, ker je prvenček.44 Pri drugem je menil: „Božidarčka je imela mati najrajši.44 — „Anica se v šoli najbolje uči.44 — „Milica je rajnki najbolj podobna.44
Tako je našel čevljar pri vsakem otroku pomislek in izgovor. Pri najmanjšem, ki je še ležal v zibelki, je malo pomislil, potem pa je dejal: „Tale mi dela največ preglavice, a če preživim druge, preživim še tega ubožčka!" Nagnil se je k detetu in ga srčno poljubil.
Kmetica je videla, kako težko je bilo očetu. Solze so ji zaigrale v očeh. Ker je bila dobrega srca, je podpirala ubogega čevljarja, pa tudi drugi ljudje so je posnemali, kolikor so mogli.
Oton Župančič:
zaspi
Ciciban je zaspan.
Dajte mu blazino — mehko mahovino; dajte mu odejo — jablanovo vejo.
Veter z gore piha, jablano razniha, veja se uvije, Cicibana skrije, z listjem ga prevleče, s cvetjem ga omeče.
Langauer pa je govoril o gospodarski situaciji filma pri mas im poročal, da pr: nas film me doživlja tolikšne krize kot drugod. Posebej pa je poudarjal, da je filmska publika še premalo oblikovana in še vedno močno odloča pri izbiri filmskega programa, ki — žal — mi najboljši.
Henrik Sienkievvicz:	20
OBLEGANJE
Gasup tj o v e
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
„Ne angel, marveč Šladkovski, ravski točajev namestnik... To ni še nič! Poslušajte dalje: Han, spominjajoč se dobrot našega pravega kralja Jama Kazimirja, kateremu naj da Bog zdravja še mnogo let, prihaja s pomočjo in je že prekoračil meje ljudovlade. Kozake, ki so se upirali, je raznesel na drobne kose, ki se vali s stotisoč orde-0 pod Lvov, a Hmielnicki, volens mo-lens21 z njim."
„Za Boga, za Boga!" so ponavljali razni glasovi, kakor bi jih morila sreča.
Gospod Šladkovski se je spotil in kričal mahajoč vedno živahneje z rokami: „To še ni nič! . .. Gospod Čarnečki, kateremu Šved-je niso držali pogojev, ker so mu pobrali pehoto z Wolfom na čelu, se čuti sedaj prostega in že seda na konja. Kralj Kazimir zbira vojake im se povrne vsak čas v deželo in hetmana, čujte, očetje, gospod Potočki im gospod Lanokoronski ter z njima vsa vojska le čakata na kraljev prihod, da zapustita Švede in obrneta sablje proti njim. Medtem pa se pogajata z gospodom Sapie-ho in s Ihanom. Švedje so v strahu, ogenj v vsej deželi, vojna v vsej deželi... kdor je živ, hiti v 'boj!"
Kaj se je godilo v srcih redovnikov in 20 21
20	Tatari.
21	Hočeš, nočeS.
žlahte, je težko opisati, težko povedati. Nekateri so jokali, drugi padali na kolena, drugi zopet ponavljali: „To ni mogoče, to ni mogoče!" Ko je slišal gospod šladkovski poslednje besede, se je približal velikemu razpelu, visečemu na steni, in govoril takole: „Polagam roko na te Kristusove noge, z žeblji prebite, in prisegam, da govorim čisto in pravo resnico. Ponavljam vam le: branite se, ne klonite, ne zaupajte Švedom, ne računajte na to, da bi si s pokorščino in podajo mogli zagotoviti kakršnokoli varnost. Švedje se ne držč nobenega dogovora, nobene pogodbe. Vi ste tu zaprti in ne veste, kakšno nasilje vlada, kako more huhovnike, kako onečaščajo svetinje, gazijo vsako pravo. Vse vam obetajo, a ne drže se ničesar. Vse kraljestvo je postalo 1 plen razuzdanega vojaštva, še celo oni, ki držč s Švedi, ne morejo ubežati krivicam... Evo, to je kazen božja za izdajalce, ker niso držali prisege kralju. Zavlačujte vso stvar! .. . Jaz pa, kakor me tu vidite, če 'bom le še živ, če se mi le posreči izmuzniti se MUllerju, pojdem takoj k našemu kralju na Šlesko. Tam mu padem k nogam in mu povem: Milostljivi kralj! Reši Censto-hovo in svoje najzvestejše služabnike! Vi pa, očetje najmilejlši, se držite, zakaj na vas počiva rešitev vse ljudovlade."
Tu je zadrhtel gospodu Šladkovskemu glas in solze so se mu prikazale na trepalnicah, potem pa je nadaljeval: „Imeli boste še težke trenutke. Iz Krakova prihajajo težki topovi, spremlja jih dve sto pešcev... Eden je posebno težak razbijač ... Nastopili bodo grozni naskoki... Toda to bodo zadnji napori... Zdržite še to, zakaj že prihaja rešitev k vam. iPri teh rdečih ranah božjih vam pravim, da pridejo kralj, het-
mani, vojska, vsa ljudovlada na pomoč svoji Zavetnici... Evo! Kaj vam pravim ... pomoč, rešitev, slava ... ni več daleč!"
Tu se je pošteni žlahčič razjokal in slišalo se je splošno ihtenje.
Ah! Ta utrujena peščica braniteljev, ta peščica zvestih in-pokornih služabnikov je že zaslužila boljšo vest in nekako tolažbo od tam zunaj!
O. Kordecki je vstal s svojega prostora, se približal gospodu Šladkovskemu in široko razprostrl roke.
Šladkovski se je vrgel vanje in dolgo sta se objemala; drugi so sledili njegovemu zgledu, se začeli objemati, stiskati in po-Ijubovati in si čestitali, kakor da je Šved že odstopil. Naposled je rekel o. Kordecki: „V kapelico, bratje moji, v kapelico!"
In šel je prvi, za njim pa drugi. Prižgali so vse sveče, ker se je na dvorišču že mračilo, in odkrili čudežno podobo, od katere je odsevala sladka svetloba. O. Kordecki je pokleknil na stopnicah, potem redovniki, žlahta in preprosto ljudstvo; prišle so tudi ženske z otroki. Od utrujenosti obledeli obrazi in objokane oči so se dvigale proti podobi; toda za solzami se je na vseh že kazal smehljaj sreče. Nekaj časa je trajalo molčanje, naposled je začel o. Kordecki: ,,'Pod tvoje varstvo pribežimo, sveta božja Porodnica! ...“
Nadaljnje besede so mu ostale v ustih; utrujenost, dolgo trpljenje, trajni nemir, združen z radostno nado rešitve, vse to je vzkipelo v njem kot velikanski val, zato mu je stok potresel prsi in mož, ki je na svojih ramah nosil usodo vse dežele, se je sklonil kakor majhen otrok in med neizmernim jokom je mogel zaklicati le: „0 Marija! Marija!"
Jokali so z njim vred vsi, a podoba je sipala od zgoraj prejasne žarke ...
Pozno v noč so se šele razšli redovniki in žlahta na obzidje. O. Kordecki pa je ostal vso noč ležeč razprostrt v kapelici. V samostanu so se že bali, da bi mu utrujenost ne škodovala, toda drugi dan se je na vse zgodaj pokazal na bastijah, hodil med vojaki in posadko vesel, spočit in ponavljal tu pa tam: ..Otroci! Še pokaže najsvetejša Devica, da je močnejša od težkih topov, in potem bo konec vaših skrbi in utrujenosti!"
Še isto jutro se je približal čenstohov-ski meščan Jakob Bruhanski, preoblečen v Šveda, obzidju, da potrdi novico, da so na potu iz Krakova veliki topovi in da se bliža han z ordo. Poleg tega je vrgel pismo od očeta Antonija Paškovskega iz krakovskega samostana, v katerem opisuje strašne okrutnosti in lopovstva Švedov ter pfosi in roti očete jasnogorske, naj ne zaupajo sovražnikovim obljubam in naj vztrajno branijo sveto mesto pred predrznostjo brez-božnikov.
„Nobene mož besede ni pri Švedih (tako je pisal o. Paškovski), nobene vere. Nobena božja, nobena človeška stvar jim ni sveta in nedotakljiva; ničesar niso navajeni držati ne pogodb ne javno razglašenih obljub."
Bil je baš dan Brezmadežnega spočetja. Nekoliko oficirjev in vojakov izpod pomožnega poljskega prapora je dobilo po neod-jenljivih prošnjah od Mlillerja dovoljenje, da smejo iti v trdnjavo k sv. maši. Morda je Miiller računal s tem, da se pobratijo s posadko in da bodo z novico o težkih topovih raznesli strah, morda ni hotel z zavrnitvijo prošnje podnetiti isker, ki so živo
p * | * S * /\ * N * O * B*R* /\ * N * J * E
]akei
(Pripoveduje Jožef Vauti, kmet na Rutah pri Rinkolah)
Ko sem bil med prvo svetovno vojno vojni ujetnik v Rusiji, mi je nek tovariš povedal zgodbo o pozabljivem Jakcu. Pred leti sem ‘jo pripovedoval v radiu. Verjetno pa jo takrat mnogi niso slišali. Zato jo danes napišem za „Naš tednik", da se brav-cem pri branju te zgodbe vzbudi dobra volja.
Nekoč sta v neki vasi živela mož in žena. Imela sta samo enega sina z imenom Jakec. Oba sta bila že v letih, Jakec pa je bil star 18 let. Bil je ubogljiv, a zelo pozabljiv in tudi soli je imel v iglavi bolj pičlo.
Nekoč je oče oblolel: zelo ga je bolela glava in oči so mu zatekle. Neka soseda je vedela povedati, da je zoper to bolezen dobro zdravilo, ki se mu reče „Niks“. V lekarni se lahko dobi.
Kdo pojde po zdravilo drugi kakor Jakec! Kadarkoli so ga (poslali v trgovino ali kam drugam, so mu na listek napisali, kaj naj prinese. Tokrat pa mu mati reče: „No, zdravilo „Nifcs“ si boš pa že lahko zapomnil, saj je to vendar znana beseda. Pa jo še grede ponavljaj, da je ne pozabiš!"
Jakec se je odpravil na pot in grede venomer ponavljal: „Niks, niks, niks ...“
Tam ob ribniku je stal ribič in s trnkom lovil ribe. Kadarkoli pa je potegnil s palico trnek iz vode, ni bilo na trnku nobene ribe „Niks, niks, niks...“ je slišal iz ust mimogredočega Jakca. Nejevoljen že zaradi neuspeha se je še bolj ujezil. Priselil je Jakcu klofuto in zarohnel nad njim:
„Kaj me dražiš, če nič ne ujamem! Rajši mi privošči: „Vsako uro pet sto...“
„No, pa bom! Naj bo pa vsako uro pet sto! Bom pa tako govoril: vsako uro pet sto! Vsako uro pet sto! Vsako uro pet sto!" Tako je ponavljal grede po poti in dospel do kraja, kjer so stale vislice in je rabelj ravno ubešal na smrt obsojenega zločinca. Ustavil se je in gledal obešanje. Pri tem pa je iše vedno ponavljal: ,,Vsako uro pet sto, vsako uro pet sto ...“
Še rablju se je zdela ta želja surova. Zavrnil je Jakca: „Kako moreš želeti, da bi jih vsako uro obesil pet sto? Ali ni vsak, usmiljenja vreden? Reci raje: „Bog se usmili njegove duše!"
„če taiko želiš, bom pa tako govoril!" obljubi Jakec in zanaprej ponavlja: „>Bog se usmili njegove duše!" Tako doide konjederca, ki je na vozu peljal crknjenega konja. „Bog se usmili njegove duše" sliši iz Jakčevih ust. Konjederec se ujezi in ozmerja
Jakca: „Kaj pa govoriš! To moraš pa vendar vedeti, da konj nima duše! Raje reci: „Frdamana mrha smrdljiva!"
„Pa bom, če misliš, da je to lepše!" mu obljubi Jakec in res ponavlja, kakor ga je naučil konjederec.
Pot ga pelje dalje. Glej, tam pred njim se sprehaja oficir v bujni uniformi z dražestno damo; počasi hodita, roko v roki, se ljubeznivo pogledujeta in prisrčno smehljata — pravi zaljubljeni parček! Kar zaslišita za seboj: „Frdamana mrha smrdljiva", ker Jakec neprenehoma rentači to psovko. Rdečelična gospodična užaljena krikne in se stisne k oficirju, ta pa zarožlja s sabljo in nahruli Jakca: „Kaj pa tako nesramno žališ mojo zaročenko? če jo boš še enkrat tako žalil, ti pokažem, kako ostra je moja sablja! Ta gospodična je vendar moje srčno veselje!" Poslušaj: „Moje srčno veselje!"
„A tako — to je moje srčno veselje! Bom pa zanaprej tako rekel!" sklene Jakec in grede govori včasih glasneje včasih bolj rahlo: „To je moje srčno veselje!"
Na blatni in kamniti cesti je obtičal tež-
Na oblakih z juga že pomlad prihaja; po nje toplem dihu sneg se vidno taja in za njim iz zemlje prvo cvetje vstaja; srce moje z upi novimi navdaja.
Oživelo v rebri mlado je življenje; dece bosonoge radostno vrvenje spremlja že škrjančka drobno gostolenje; dušo mi objame sladko hrepenenje.
S prošnjo ,,Bog daj srečo" kmetič plug zastavi; in ponosno zre po zeleni dobravi.
Svetlo njega Oko priča o ljubavi, s katero upe svoje v mater zemljo stavi.
ko nabasan voz. Voznik skuša voz dvigniti, potisniti, vpije in priganja konja z bičem — vse zaman, — voz se ne premakne. Jakec stoji in gleda. Usta pa govore: „To je moje srčno veselje!"
Voznik jezen zamahne z bičem po njem in zarohni: „Tako, namesto da bi mi pomagal, se pa moje smole še veseliš! Če ne znaš kaj pametnega govoriti, pa rajši molči, sage gar nichts!" Voznik je namreč rad tudi kaj nemško povedal.
Sage «gar nichts — je premišljeval Jakec. Torej reči moram: „Gar niks!" 2e dobro, to je lahko: gar niks, gar niks!"
Končno prispe v mesto in stopi v lekarno. Ozira se po policah na mnoge lonce in steklenice.
„Kaj pa želiš?" ga vpraša lekarnar.
„Gar niks!" mu odgovori Jakec.
Lekarnar streže drugim. Ko odidejo, spet vpraša Jakca:	/
„Kaj bi rad?"
Zopet isti odgovor: „Gar niks!"
„Zakaj si pa potem sem prišel?" ga vpraša lekarnar nevoljen.
„Moj oče iso doma bolni, glava jih boli in oči imajo zatekle. Prinesem naj jim „Gar niks".
Ti pomlad vesela si nebes poslanka; brez tebe na svetu bi ne b’lo obstanka; in čeprav jesen je nam bogata znanka srce vedno nate čaka brez prestanka.
>
Da pomladna sapa
v srca bi zavela,
vsa bi mrzla srca
za svoj rod ogrela;
rožica ljubezni
v njih da bi vzvetela,
tužna bi nam majka
bila spet vesela.	A. G.
goti nad njim lekarnar in mu prisoli na vsako lice po eno klofuto. „Na, tu imaš, to nesi domov očetu! Kar hitro se spravi od tod!"
Jakec res kar hitro odide proti domu. Nič ni govoril več, a lici sta mu bili še vroči od prejetih klofut. Doma ga mati vpraša: „Ali si dobil v lekarni zdravila za očeta?"
„Dobil sem jih, pa se bojim, da bodo za očeta premočne!"
„Kar daj mu jih, kakor si jih dobil v lekarni!"
Jakec gre k očetu in mu prisoli zaušnico. Oče zaječi, omahne, se zgrudi in umrje.
Jakec si reče: „Saj sem vedel, da bodo premočne. Jaz sem dobil dve, očetu pa je bila že ena preveč."
To je zgodba o pozabljivem Jakcu. Resnična sicer najbrže ni, poučna tudi ne, za smeh pa je!
IVAN TAVČAR:
Kmečki dom
Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.
Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelovem fordu. Njegov dom je stal pri koncu vasi. Bil je zidan in je imel talko imenovano gornjo hišo. Okrog le-te je tekel 'lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih kamnitih stebričkov. Nad njimi je kraljeval sv. Florijan ter z golido branil požarom. Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši celo s peskom posuta. Ob vhodu pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka.
Dolga veža se je končavala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je bil obok poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo blagoslovljeno višino. Kuhinja in veža sta bili zaviti v saje, da je pri južnem vremenu od njih kapalo in se svetlo nabiralo na tlaku. V veži je bila tema, samo na ognjišču se je svetilo ...
Pri tej hiši si se takoj počutil domačega.
„Ti se boš iz mene norčeval," se razto-
POMLADNA
Kmalu posejala s cvetjem bo livade; po njih bodo pastirci pasli ovčke mlade, hruška, jablan v vrtu rožnat plašč imade. V srcu oživijo nespolnjene nade.
tlele in so delale razmerje med Poljaki in Švedi vedno bolj nevarno.
S temi vojaki je prišel tudi neki Tatar izmed poljskih Talarjev, mohamedan. Ta je ob splošni osuplosti navduševal redovnike, naj ne oddajo svetega mesta umazanim ljudem, z gotovostjo trdeč, da bodo morali švedje v kratkem odstopiti osramočeni in ponižani. Isto so ponavljali tudi vojaki, potrjujoč v vsem novice gospoda šladkov-sikega. Vse to skupaj je dvignilo pri oblegancih pogum do take višine, da se niso prav nič bali velikanskih razbijačev, da, vojaki so se med seboj celo norčevali iz njih.
Po službi božji se je začelo obojestransko obstreljevanje. Bil je neki švedski vojak, ki je pogosto prihajal pod obzidje ter z grmečim glasom zasramoval Bogorodico. čestokrat so obleganci streljali nanj, a brez uspeha. Ko ga je bil Kmitic nekoč vzel na muho, mu je počila tetiva, vojak pa je postajal čimdalje bolj predrzen in je še druge spodbujal s svojim pogumom. Govorili so o njem, da mu služi sedem satanov, ki ga varujejo in krijejo.
Tega dne je zopet prišel zasramovat, toda obleganci so, zaupajoč, da bodo imeli čari na dan Brezmadežnega spočetja manjšo moč, Sklenili, da ga končno kaznujejo. Streljali so nanj precej dolgo, a brez uspeha; naposled pa je topovska krogla, ki se je odbila od ledenega nasipa, priskakljala po snegu kot ptica ter ga zadela v prsi in razčesnila na dvoje. Branitelji so se tega razveselili in hvaleč so vpili z obzidja: ,,Kdo bo še zasramoval Najsvetejšo?" Oni tam doli so prestrašeno zbežali za svoje nasipe.
Švedje so streljali na zidove in strehe. Toda njihove krogle braniteljev niso mog e prestrašiti.
Stara beračica Konstancija, ki je stanovala v skalni razpoklmi, je hodila kakor v zasmeh Švedom po vsem pobočju, pobirala v predpasnik izstrelke in od časa do časa grozila vojakom s svojo palico. Ker so jo imeli za čarovnico, so se bali, da jim ne stori kaj žalega, zlasti ko so opazili, da se je krogle ne primejo.
Dva dneva sta minila v brezuspešnem streljanju. Metali so na strehe ladijske vrvi, zelo nasičene is smolo, ki so letele kot ognjene kače. Toda vzorno urejena straža je pravočasno preprečevala nevarnost. In nastopila je tako temna noč, da obleganci niso mogli ničesar videti razen sodčkov s smolo in ognjenih priprav o. Lasote.
Medtem je vladalo med Švedi neko nenavadno vrvenje. Slišal si škripanje koles, šum človeških glasov, včasih rezgetanje konj in različne druge glasove. Vojaki na obzidju so lahko uganili, kaj se godi.
..Topove so pripeljali, ni mogoče drugače!" so govorili nekateri.
„In delajo nasipe; tu pa je tema, da ne vidim prstov na lastni roki."
Starešinstvo se je posvetovalo o izpadu, ki ga je svetoval gospod čarnecki, a sie-radski mečnik mu je ugovarjal, trdeč po pravici, da se je moral sovražnik pri tako važni stvari prav dobro zavarovati in da ima pehoto gotovo pripravljeno. Radi tega so streljali le proti severu in jugu, odkoder je prihajal največji trušč. Seveda uspeha v temi ni bilo mogoče spoznati.
Naposled se je pokazal dan in njegovi prvi sviti so odkrili švedsko delo. Na severu in jugu so se prikazali nasipi, pri katerih je delalo nekoliko tisoč ljudi. Moleli so tako visoko, da se 'je oblegancem zdelo, da stojč njihovi vrhovi v isti črti z obzidjem.
Med pravilnimi predori, na vrhovih so se videla velika žrela topov in za njimi stoječi vojaki, podobni rumenim osam.
V cerkvi še ni minila jutranja služba božja, ko je nenavaden grom stresel ozračje; šipe so se stresle, nekatere so od samega pretresa padle iz okvirov razbijajoč se s presunljivim žvenketom na kamnitem tlaku, in vsa cerkev se je napolnila s prahom, ki je nastal od odpadlega ometa.
Veliki težki topovi so izpregovorili.
Začel se je strašen ogenj, kakršnega obleganci še niso poznali. Po končani službi božji so planili na obzidje in strehe, Poprejšnji naskoki so se zdeli le nedolžna igrača proti temu strašnemu razgrajanju ognja in železa.
Manjši topovi so grmeli obenem s težkimi. Letale so velike krogle, granate, klobčiči cunj, nasičeni s smolo, bakle, ognjene vrvi. Dvajset in šest funtov težke krogle so krušile obzidje, udarjale ob stene, se pogrezale vanje ali delale velikanske luknje, trgale omet, glino in opeko. Zidovi, ki so obkroževali samostan, so začeli tu pa tam pokati in se rušiti, a ker so streljali vanje neprestano, z vedno novimi kroglami, so grozili, da razpadejo. Samostanska poslopja so zasipavali z ognjem.
Godci na stolpu so čutili, kako se maje. Cerkev se je tresla od večnega streljanja; na nekaterih oltarjih so popadale sveče s svečnikov.
Voda, katero so vlivali v neizmerni množini na nastale požare, na plamteče bakle, na zidove in ognjene krogle, je napravila združena z dimom in prahom tako gosto paro, da ni bilo videti sveta za njimi. Začela se je delati škoda na poslopjih in na zidovih. Krik „Gori!“ se je razlegal vedno
bolj pogosto med gromom topov in išvistom krogel. Pri severni bastiji sta bili strti dve kolesi pri topu, en top je bil pokvarjen in je umolknil. Ena ognjena krogla je padla v hleve, ubila tri konje in netila požar. Ne le krogle, temveč tudi odlomki granat so padali gosto kakor dež na strehe, bastije in zidove.
V kratkem so se oglasili stoki ranjencev. Z enim samim strelom so padli trije mladeniči po imenu Jan. To je prestrašilo tudi branilce, ki so nosili isto ime, toda v splošnem je bila obramba-vredna naskoka. Celo ženske, starci in otroci so prihiteli na obzidje. Vojaki so stali na obzidju z neustrašenim srcem v dimu, ognju, sredi plohe izstrelkov in vneto odgovarjali na sovražni ogenj. Eni so se oprijeli koles in vozili topove na najbolj ogrožena mesta, drugi so metali v prelome v zidovju kamenje, les, bruna, gramoz, zemljo.
Ženske so z razpuščenimi lasmi, z razgretim obrazom dajale zgled poguma in opazil si lahko take, ki so takale z vedri vode za skakajočimi granatami, katere so imele vsak čas razpočiti. Navdušenje je raslo z vsakim hipom, kakor da ga je hotel podžigati ta smrad po prahu in dimu, ta para in grom, ti vali ognja in železa. Vsi so delali brez povelja, zakaj besede so se izgubljale sredi groznega trušča. Le molitve v cerkvi so prekašale celo grom topov.
Okoli poldneva je ogenj prenehal. Vsi so se oddahnili, toda takoj je pred vrati zaropotal boben in od MUllerja poslani bobnar se je približal vratom ter začel povpraševati, ali imajo očetje dovolj in ali se hočejo takoj podati. Odgovoril jim je sam o. Kor-decki, da se do jutri še premislijo.
(Dalje prihodnjič)
Vtisi z nedeljskega koncerta
(Nadaljevanje s 1. strani) bistra voda Donava" se opeva skesan grešnik, morilec staršev, ki kleči in moli za pokoro sedem let pri suhem drevesu, dokler drevo ne ozeleni in pokaže, da je rešen. Nekdaj je bila ta pesem tako priljubljena, da jo je narod pel v dveh variantah. Najbolj priljubljena pa je bila pesem o Mariji, ki se poda na (božjo) pot ali z Ogrskega. To pesem nam je zapel zbor kar v petih enačicah. Ohranjenih pa je še mnogo več variant.
Eno posebnost bi (še omenil. To je bila pesem „Marija vzdigne se“ iz Zilje, ki je edina izmed vseh 26 pesmi pisana v molu, vse druge so v duru.
Pesmi, ki smo jih slišali, so bile iz različnih krajev slovenskega ozemlja: iz Prekmurja in Vipavskega, iz Zilje in Cerkna, iz Sel in drugih krajev.
Posrečena zamisel je bila razdelitev zbora v tri dele: v celoten mešani zbor, v moški zbor in v ženski zbor, kar je na eni strani pevce razbremenilo, na drugi strani pa prineslo prijetno spremembo za poslušavce. Tu pa je treba pohvaliti ženski zbor, ki je pel čisto in ubrano.
Ker so bile pesmi narodne, jih je bilo treba staviti ali harmonizirati. Pri tem pa je važno, da harmonizator pozna do po-
Jugoslovanski slikarji
V Galeriji Wulfengasse 14, v Celovcu razstavlja 12 jugoslovanskih slikarjev - amaterjev pod naslovom ..Preprosta umetnost iz Jugoslavije".
Ta preprosta umetnost, ali z drugo besedo rečeno naivna umetnost ima danes v Jugoslaviji mnogo ljubiteljev. So to ljudje amaterji, ki se nepoklicno bavijo z umetnostjo slikanja. Zato najdemo med njimi različne poklice: prodajavca, učitelja, na-stavljenca, gospodinjo, upokojenca, kmeta, železničarja, poštarja in druge.
So to ljudje, ki jih notranji glas žene k ustvarjanju slik-umetnin; To so diletantje (samouki), ki so se posvetili iz ljubezni do stvari same, v tem slučaju slikanju.
drobnosti narodno pesem, ker je drugače ne zna v pravem narodnem duhu „poustva-riti", saj od stavka zavisi pristnost in lepota pesmi. Tudi pod tem vidikom je bil koncert izreden, ker so bili stavk: pesmi docela posrečeni in dovršeni. Saj ni čuda, če si ogledamo imena harmonizator-jev, takoj spoznamo, da so bili na delu naši znani strokovnjaki in resnični poznavatelji slovenske narodne pesmi: dr. Kimovec, Lajovic, Premrl, Žirovnik in posebno še naš znani dr. Czigan, ki je tudi večino teh pesmi sam zapisal in jih tako ohranil pred večno pozabo, kar bi bil zares neodpustljiv greh!
Zelo smo pogrešali na pevski prireditvi ..[Slovenski radio". To se pravi, da teh prekrasnih pesmi niso posneli na trak za slovenske radijske oddaje. Upam, da slovenski radio ne bo zamudil te priložnosti in posnel še naknadno celoten pevski koncert na trak. Tako bomo mogli .slišati te pesmi, ki so pravi dragulji iz zakladnice našega narodnega blaga, tudi v radiu. Posebno pa bodo veseli tega lepega radijskega prenosa tisti, ki se nedeljskega koncerta niso mogli udeležiti.
Pevovodji in pevcem pa še enkrat prisrčna hvala za globoko doživetje. Želimo jim še v bodoče veliko uspeha. Presenetite nas spet kmalu tako prijetno!
-amaterji v Celovcu
Tu torej ne gre za neko ustvarjanje velikih umetnin, ki jih tudi ne zmorejo, kajti za to je poleg talenta in ljubezni le potrebna še višja pokliona izobrazba v slikanju.
Vendar moramo tu naglasiti in povedati, da so te slike v gotovih slučajih zares občudovanja vredne in res prave umetnine.
Od teh 12 slikarjev je tudi en Slovenec (učitelj).
Razstava jugoslovanskih slikarjev-ama-terjev bo odprta do 30. maja. Ogledate si jo lahko vsak dan od 17. do 19. ure in v sobotah od 10. do 12. ure.
Na to razstavo še posebno opozarjamo naše ljudi.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Petek, 15. maja, ob 19.30: Das Madchcn aus dem goldencn Westen (Deklica iz zlatega zapada); 20. predst. za A-aibonma in GWF-petek; 15. predst. (zadnja) za GWA-petek. — Sobota, 16. maja, ob 19.30: Wicner Cafe (Dunajska kavama). — Binkošt-na nedelja, 17. maja, ob 19.30: Das Madchcn aus dem goldenen tVesten! — Binkoštni ponedeljek, 18. maja, ob 15. uri: Maske in Blau (Modra maska) — in ob 19.30: Katharina Knie. — Sreda, 20. maja, ob 19.30: Katharina Knie (poslednjič). — Četrtek, 12. maja, ob 19.30: Das Madchcn aus dem goldenen VVestcn; 20 predst. za C-abonma in GVVF-četrtek; 15. predst. (zadnja) za GWA-četrtek.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonmA.
VENSKE^ODDAJE^V RADIU
SOBOTA, 16. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (Voščila). — 18.25 Na dom obujaš mi spomin: Malošče (I.) (Prof. dr. Metod Turnšek. — NEDELJA, 17. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo 'in glasbo pozdravljamo. — PONEDELJEK,
18.	5.: 7.30 Prof. dr. Turnšek: Binkošti. — TOREK,
19.	5.: 15.15 Poročila, objave. — Komedijanti v odrski luči in na dnevni svetlobi — (7. oddaja, prof. Marijan Rus). - SREDA, 20. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite — zaigramo (Voščila). — ČETRTEK, 21. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Mladinski akordeon-ORK. Ljudske visoke šole iz Beljaka. Bolje jc paziti, kot zdraviti se (dr. Jožef Glantsch-nig - „Nega oči”). - PETEK, 22. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka. — Žena in dom. — SOBOTA, 23. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (Voščila). - NEDELJA, 24. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
FILMSKA OCENA_________________
Borovlje. — Sobota, 16. 5.: Trommeto des Urvval-des (III). — Film prikazuje doživetja nekega afriškega lovca. Za vsakogar! — Nedelja, 17. 5.: D er Jdger von Fali (III)- — Lep domovinski film, v katerem se lovec in divji lovec zaljubita v isto dekle. Za odrasle in mladino! — Binkoštni ponedeljek, 18. 5.: Ein Alibi zerbricht (IV). — Neka odvetnica po jasni ivzroke nekega umora in na ta način
razkrinka morilca, ki je njen mož. Napet avstrijski kriminalni film s človeškim ozadjem. Za odrasle in mladino! — Torek, 19. 5.: Briiokenkopf (IVa). — Film o pacifiški 'vojni, v katerem igra ženska velikansko vlogo. Za primitivno publiko! — četrtek, 21. 5.: Bitterer Honig (IV). — V nekem angleškem industrijskem naselju se neko zapuščeno dekle, ki hrepeni po razumevanju 'in ljubezni, preda nekemu črncu. Film za zrelo in dostojno publiko!
Pliberk. — Sobota, 16. in nedelja 17. 5.: Manu-ela und der Forster (IV). — Film iz lepih gor Tirolske, Toni Sailer v glavni vlogi. — Ponedeljek,
18.	5.: Der Teufel spielt Balalaika (III). — Lep film, v katerem je bratstvo v ospredju; prikazuje nemške vojake v sirskem ujetništvu, pravtako tragedijo nekega idealista in njegove žene, ki je šla skozi nemško judovsko koncentracijsko taborišče. Za vse! — četrtek, 21. 5.: Der Racher vvartet schon (IV). — Popolnoma brezsmiselni film iz divjega zapada. Za odrasle!
Sinča ves. — Petek, 15. in sobota, 16. 5.: 10 minuten nach Mititemacht (IVa). — Brezsmiselni kriminalni film, ki ga odklanjamo, ker zastopa čudne nazore! — Nedelja, 17. 5.: Ohne Krimi geht die Mimi nie ins Bett (III). — Poletna veseloigra na nekom otoku v Sredozemskem morju z mnogimi popevkami! Za vse! — Ponedeljek, 18. in torek,
19.	5.: Die Ttir mit den 7 Schlossern (IV). — Nek inšpektor od Scotland Varda ščiti neko dekle, ki naj bi v nekaj letih podedovala ogromno bogastvo.
—	Sreda, 20. in četrtek 21. 5.: Tatort Pariš (IVa).
—	Lahek kriminalni film, ki prikazuje pariško podzemeljsko življenje. Za odrasle!
Miklavčevo. — Nedelja, 17. 5.: Oberst Strogoff >(111). — Zelo napet film po znanem romanu Julos Verna (izg. žul vem). Za vse! — Ponedeljek, 19. 5.: Dort, wo das alte Pfarrhaus steht (III). — I ,ep barvni in zabavni film za vsakogar!
Dobrla ves. — Sobota, 16. in nedelja, 17 .5.: Dort, wo das alte Pfarrhaus steht (III). — Lep zabavni film za vsakogar! — Ponedeljek, 18. 5.: Trommeln des Umvaldes (III). — Neki lovec skuša podati svoje vtise o afriškem pragozdu. Za vse! — Sreda, 20. 5.: Das Teufelsweilb von Montana (III). — Pustolovski film iz divjega zapada o nekem ponosnem in častihlepnem indijanskem dekletu. Za odrasle in mladino!
Železna Kapla. — Sobota, 16. in nedelja 17. 5.: Das ist die Eiobe der Matrosen (III). — Prijeten in zabaven film za vsakogar! — Ponedeljek, 18. in torek, 19. 5.: Das Madchen und der Staatsanwalt (V).
Boljše hlajenje z
Vsa živila ostanejo okusno sveža. Hlajenje v AEG-SANTO pomeni varčevanje denarja.-AEG-hladilniki SANTO s prostornino od 115 do 280 litrov, širok zmrzovalnl prostor! Magnetsko tesnilo! Velik ohlajevalni prostor z normiranimi merami vkljub varčevanju s prostornino'!
A
— Neki državni pravdnik zapelje neko žensko. Film, ki ga odsvetujemo! — Sreda, 20. iin četrtek, 21. 5.: Die toten Augen von London (IVa). — Do 'konca napet kriminalni film! Za odrasle!
Bistrica v Rožu. — Sobota, 16. 5.: Schvvarze Scha-£e (III). — Nemški kriminalni film o znani osebi patra Browna, nekega duhovnika. Film toplo priporočamo, ker nudi prijetno zabavo. — Nedelja, 17. 5.: Der Unsichtbare (IV)! — Nesmiselni nemški film. Za odrasle! — Ponedeljek, 18. 5.: Das Dschungclbuch (III). — Lep barvni film s krasnimi posnetki džungle. Za vtse!
KNJIGARNA DRUŽBE SV. MOHORJA
vam priporoča:
Razne molitvenike za sv. birmo in prvo sv. obhajilo,
Zgodbe sv. pisma (stara in nova zaveza s cerkveno zgodovino skupaj vezano), Zgodbe sv. pisma nove zaveze,
Kratka zgodovina katoliške Cerkve, Številko 3 revije „Vera in dom",
Prvo številko revije „Most“,
Jezernik, Janez XXI'II. z mnogimi slikami,
Rieciotti, Jezusovo življenje.
Litanije sv. Male Terezike,
Fatima.
Ob kitajsko-ruskem sporu berite:
Strahote kitajskih ječ.
Talne obloge (Bodenbelage) dobavi oziroma polaga
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
ho sprejela v prihodnjih mesecih
1.
pridnega, vestnega in pošitenega fanta iz verne Slovenske družine z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo za
tiskarskega vajenca.
2.
pridno, vestno in pošteno dekle, ki ima veselje za trgovinski posel, z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo kot
trgovsko vajenko
v svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in devocionalijami.
Starše,
ki želijo, da se njihov otrok upošteva pri izbiri, prosimo, da to čimprej sporočijo na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
Volktringer Ring 26.
VOJAŠKI NABORNI URAD za Koroško
(Erganzungskommando) Celovec, Auergasse 11
objavlja, da so uradne ure vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure dop.
Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke
DAMSKA
MODA
V VELIKI IZBIRI PRI
ScRci6ci
Klagenfurt - Celovec, Kramergasse 11
mm

DRAHTGEFLECHTE
FOR EIN FRIF D UN G EN, GaRTEN, ŠPORT- UND TENNISPLATZE, HOHNERHOFE • AUSLAGEN-SCHUTZ- u. -SCH ER EN GITTER • STIEGEN u. BALKONGELANDER « FENSTERGITTER, SCHAGHTABDECKUNGEN « DRAHTMATRATZEN, EISERNE BETTEN • SIEBE, PLASTIK-GITTER usw. Die Lxs>tbcwahnten, echl feuerverzinkten JERGITSCH-GITTER sowie gokciippte Gitter f. Draihizaune
D RA HTZ A U N FABRIK FGFCL jGFfjitStll SOflVIG
KLAGENFURT, PRIESTERHAUSGASSE 4, TELPHON 50-63
“f
0 Naturreln - ohne Essenzen,
0 Ohne SSurenl 0 Jede Flasche pasleurislert!
KLAGENFURT, VVaagplatz 7
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.