i i “1268-Gustin-Racunalo” — 2010/7/22 — 14:15 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 23 (1995/1996) Številka 5 Strani 278–279 Veselko Guštin: RAČUNALO RIMLJANOV Ključne besede: zanimivosti, računalo, zgodovina matematike, raču- nala, Rimljani, rimska števila. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1268-Gustin.pdf c© 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Zanimivost i - Razvedrilo I RAČUNALO RIMLJANOV Znano je, da so tu di Rimljani poznali in uporablj ali računala . Njihovo računalo vidite na naslovni ci. Sliko smo posneli na razst avi ročnih račun­ skih strojev v Sofia Antipolisu , v Franciji . Računalo naj bi Rimlj ani povzeli od Grkov (le-ti pa po vsej verje- tn osti od Ki tajcev), katerih št evna deska je imela položaje za enice, de- seti ce, stot ice itd . Bolj komplicirane števne naprave so imele tudi ut ore za šte tje vm esnih vredn osti : petic, petdeseti c, petstotic itd , glede na za- pisano vrednost dena rja (drahme) , ki so ga up orablj ali. Poznejša rimska priročnej ša računala so imela na zgornjem krajšem ut oru en čep , ki je lahko drsel gor in dol po utoru. Spodnji ut or je bil daljši in je hr anil 4 čepke. Spodnj i čepki so predstavlj ali enice, desetice, stotice, .. . , enojni zgornji čepk i pa peti ce, petd esetice, petstotice, . . . Tako, na primer , pom a- knj en čep nad enico navzgor in spodnja dva od štirih prav ta ko dvignj ena za dve mesti na m skupaj pomenijo (1 · 5 + 2 · 1 = ) 7, oziroma VII . Pred- videno je bilo več sto lpcev za več deseti ških mest. To lepo vidimo tudi na sliki, kjer so znaki za rim ska števila vgravirani med spodnjo in zgor- njo režo: I (1) , X (10) , C (100), M (1.000) , XM (10.000) , CM (100.000) , MM (1,000.000) in lXI (10,000.000?) ter 0 (1/ 10?). Slednji simbol naj bi pom enil ulomlj ene vrednost i do ene peti ne (deset ine) . Naj večj a vre- dn ost , ki jo računalo lahko zab eleži, je 10,000.000. V učbeniku latinščine bomo sicer našli za oznako lXI pomen decies cent ena miltia (deset sto- t ic tisočev), kar naj bi pom enilo milijon . Vidimo pa , da se po desetiških mestih vredn ost ne ujema s tem pojmom . Prav tako bomo za znak IDI prebrali vrednost 50,000.000 . Tudi to se povsem ne sklada s sistematiko označb na računalu , kjer bi j i dali vrednost 500,000.000. Vpr ašamo se lahko tudi, zakaj niso za vrednosti 10.000, 100.000, 500.000 up orablj ali že znanih ozna k X,C, D. Tako, na primer , je pomenilo XX vrednost 20.000, CC pa 200.000. Pogrešamo tudi oznake V (5) , L (50) in D (500) , ki jih poznamo iz zapisov rim skih št evil in ki jih pri ročnem računalu predsta- vljam o s položaj em zgornj ih čepov . Kot zanimivost povejmo še, kako so nastali simboli za vredn osti mo- dul a pet : V (5) naj bi simbolično predst avlj al roko s petimi prsti . Za 50 so najprej up orablj ali sirnbol L, zatem so ga poenostavili v -1- , ki so ga kasn eje zamenjali z L-jem . Za 500 so najprej up orablj ali dva simbola 18 (ap ost roph os ali narobe C). Tako je pomenilo 18 8 vrednost 5.000, med- tem ko je 18 8 8 simbolizira lo 50.000. Pozneje so simbol 18 zam enj ali z D. Naj prej so uporablj ali zapis za 1000, ki so ga povzeli od Grkov, in sicer <1> . Zato tudi simbolika za tisoč , ki so jo izpeljali iz 500. C na levi je pomenil večkratnik vrednosti , zato je simbol CI8 (<1>? ) pomenil 1000, fibti r dvojnim GC na Eevi, tamj CCI33 FW 2. MJOO = 10.000t 24- aritsle, awjne'I Pameje tie m 1000 uporitdi d d ~ l Y (miUe). Za 100 BO najprqj uporabljali @ski 8, satem Bele mj C (aeatum). Ugaka mtajajo aimboli S, C in 2, ki jih pntv pwbermo b %; m e ahmi. Kaj so ~~3 Morda gze ra ~~~e p~lwim, Zietrtine in asmine r&adnSe nlomljmtt v m c b d , podnbm kot pri @%em sbakn, kjer so dodatni i3epki txma&di 1/2,1/4 in 118 didme! Omeniti moramo, da j e v antiki npraba petic kt poeebnega a t . 0 1 ~ pri v&j& ( ( n d ) raEuntrlih in &bih Eepm ter mega za pepatiae pri mbih r-aIih vplivala na rmaj tomdm mqmw. Zaradi tRga so K)d uporabIjdi li sistemapb 4 M , ki je dcer navidm mple ten, vmda]: mag& hiter ~aph Bieplla x abaka. KO pa Him0 mati 81i deliti, ee M e #B vaa zramotarmt tega ai&ma. To &no &a& G r h in llhljanov ni matilo, I W ~ arr aa m&vene iamhm nporabljdi W t d M ~~ is Babilana, qjihm tablice sa m m h q j e in qjihow3 dElo ter putpier %evil s poh3lajetm Ejtevk, padoben d e e e t m .