plavži i ^?tci'~-iL T eto LXXI. št. 40. Ljubljana, sobota 19* februarja 1933 Cena Din 1.— LZTLa^a vaaa dao popoldne, LzvzemS: nedelje is praznilce — LnaeraU do bO peti t trat A Din 2, do 100 vrst S Din 2.50. >d 100 do 3O0 vrst A Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni da vele posebej — > Slovenski Narod« cneseCno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. IKEDMSTVO LN UPRAVN1STVO LU'BLJAN A, Knaf 1 jeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-34, 31-26 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, te le t on št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št_ 66, podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Podtna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Avstrija na novi poti: V pričakovanju Hitlerjevih izjav in pojasnil Z največjo napetostjo čaka vsa avstrijska javnost, kaj bo Hitler povedal o berehtesgadenskem dogovoru — Hitlerjevci se sistematično vrivajo v Sch-ischniggove organizacije in se pripravljajo, da se popolnoma polaste oblasti v državi DUNAJ, 19 febr br Z nepopisno ne- strz-.-.-v o :r. napetostjo vsa avstrijska javnost pričakuje jutrišnji govor nemškega kancelarja Htlerja ki ga bc imel pred nemškim državnim zborom in v katerem bo pojasnil namen :n pomen bere h te? ga-denskih dogovorov glede Avstrije. To bo prav za prav prvo in najbolj merodajno po jasnilo o tem dogodku Avstrijska javnost «e je morala doslej zadovoljiti z pomanjkljivimi :n skromnimi uradnimi razglasi avstrijske vlade in zavitimi izjavami posameznih predstavnikov režima, tako da se Se vedno ni Cisto na jasnem, na kako pot ;e krenila Avstrija po sestanku v Berchtes jadnu Ze samo dejstvo, da bode Hitlerjev govor prvič prenašale tudi vse avstrijske radijske postaje, kaze. da gre za važne izjave Avstrijski hitlerjevci organizirajo prenos tega govora tako. da ga bodo lahko poslušali v sleherni gorsk: vasi. Na vseh javnih prostorih po mestih in trgih bodo postavljeni zvočniki, ob enem pa bodo hitlerjevci po nemškem vzoru priredi7: velika zborovanja, da bodo tako dali temu dogodki! le posebno manifestativen značaj. Klerikalni krogi se zaradi tega sicer močno ra.rburjajo. ker se boje demonstracij, toda notranji minister Sev>=-Inquart je izdal vamostnim direktorjem nalog, da morajo postiti narodnim sorialistom <=voboden pokret in podpirati njihovo akciio. da dobi sovor kancelarja Htlerja čimvečio publici teto Govor, ki ga bo imel nato v četrtek kancelar Schuschnigg v avstrijskem zveznem svetu bo le nekaka dopolnitev in tol-mačenie Hitlerievih poiasnil. ob enem pa napovedujejo, da bo Schtischnieg pri tei priliki pub* ciral nekatere važne sklepe, ki fSk 4e sprcieTa avstrijska vlada v zvezi z izvajaniem oo'itike snor?zuma ? Nemčijo. Ne smatrajo za izključeno, da bo Schu-schnip? pri tei priliki naiav;< izstop Avstrije iz Društva narodov in pristop k proti -krrri':-^- rnemu paktu. Domovinska fronta prehaja v roke hitlerjevcev DUNAJ 19. febr. br Snoč: je bil izdan wadr.. razglas vodstva patriotske fronte, ki ureja vprašanje vstopa narodnih sociali-. v to d os eda j izključno režimsko politično organizacijo Razglas naglasa, da bo odslej v smislu berchtesgadenskega dogovora med Hitlerjem m Schuschniggom tudi narodn.m socialistom omogočeno legalno udejstvovanje v okviru patriotske fronte eb vseh njenih ustanov.To udejstvovanje pa je možno samo na terenu veljavne avstrijske ustave, ki zabranjuje politične stranke in doi /enačenje vseh političnih skupin Nemška \\iada bo istočasno izdala vse potrebne ukrepe, da se prepreči vsako vmešavanje uradnih krogov nemške narodno-sodal:?tične strank v avstrijske notranje zadeve. 100.000 hitlerjevcev prijavilo svoj vstop Vstop hitlerjevcev v patriotsko fronto napoveduje nagli preokret notranje političnih pnl:k v Avstriji. Kakor se doznava, so hitlerjevci izdali parolo da morajo vsi njihovi pristaš: nemudoma prijaviti svoj • p v domovinsko fronto. Predvsem se bo prijavilo v organizacijo 100.000 članov do-sedaj tajnih narodno socialističnih udarnih oddelkov, ki bodo stremeli za tem, da se č.mprej polaste vodstva v posameznih organizacijah in da tako sistematično delajo na to. da pridejo čimprej do popolne oblasti v Avstriji V to svrho je bil imenovan za vrhovnega voditelja tega pokreta dr. H zo Jury. bivši član tako zvanega odbora sedmorice, ilegalnega vrhovnega vodstva avstn >k:h narodnih socialistov. Po-irobnejša navodila glede prodiranja narodnih socialistov v patriotsko fronto bo prinesel notranji minister Seyss-Inquart, ki je imel o tem obširna posvetovanja z --.£- -vdajnimi narodno socialističnimi krogi v Berlinu Klerikalci v skrbeh V avstrijskih klerikalnih krogih so spričo takega razvoja dogodkov v velikih skrbeh glede svoje lastne bodočnost: in glede bodočnost; Avstrije. Zaenkrat skušajo naval hitlerjevcev v patriotsko fronto zajeziti s tem. da so predpisali posebno prisego, ki jo mora položiti vsak novo spre- član S to prisego se mora obvezati, da se bo boril za neodvisnost in samostojnost Avstrije Hitlerjevci pa so s svoje strani dosegli, da je vlada odredila najstrožje ukrepe proti vsem. ki bi kakorkoli skušali ovirati zbližanje in izvajanje sporazuma z Man E: Up in strah monarhistom V hude zadrege so prišli tudi avstrijski monarh st i. ki so se toliko zavzemali za povratek Habsburžanov in za obnovo po- dunavske monarhije, pri čemer so uživali celo prikrito podporo Schuschniggovega režima. Sedaj so seveda njihovi računi prekrižani. V zadnji štev.lki svojega glasila »Der Oesterreicher«- obiavija njihov voditelj dr. Wiesner uvodnik, v katerem zavzema stališče k najnovejšemu razvoju v Av- : Med drugim piše. da mora Avstrija >edaj predvsem gledati na to. da ohrani -vojo samostojnost in neodvisnost. Pri tem računajo monarhisti predvsem na razpolo-'enje avstrijskega naroda, ki pa mora od- nastopati složno in odločno. Avstrijski monarhisti so vsi včlanjen: v patriotski fronti in bodo tam budno stali na straži. Novo vlado smatrajo avstrijski monarhisti za koncentrpcijo vseh sil, k' slone na pat-riotsk: fr->nt; Ta vlada mora upravičiti zaupanje, ki ga v njo polagata zvezni kancelar dr. Schuschnigg in Avstriji zvesto prebivalstvo. Zakaj se je moral dr. Schuschnigg udati V avstrijskih klerikalnih krogih hudo zamerjaio kancelarju Sohuschniggu, da je šel pred Hitlerjem na kolena in popustil v vseh zahtevah tako. da je Avstrijo izročil na milost in nemilost hitlerjevcem. Sehu-schniss se brani teh očitkov in dokazuje, da ni moeel postopati drugače, ko pa v lastnih vrstah ni našel zaslombe. Patriotska fronta je razcepljena na dva tabora in mu je neprestano streljala v hrbet. Zato naj sedaj posledice oripisuieio *amim sebi. Schuschnigg bo poskušal rediti, kar se re-: ti da. toda veliko se ne bo več dalo doseči, ker se stvari razvijajo docela drugače, kakor pa si je prvotno zamišlial Carinska unija Sporedno s političnim stapljar^em Avstrije in Nemčije se bo pričelo seda i tudi gospodarsko izenačevanie Obnovljen bo načrt carinske unije, ki sta ga svoječasno izde'V.a Schober in Curtius. ki pa bo seve- da prilagođen sedanjim gospodarskim in političnim prilikam Ta načrt naj bi se v najkrajšem času oživel. V avstrijskih gospodarskih krogih z napetostjo pričakujejo napovedana gospodarska pogajanja. Za prve dni marca je napovedan prihod vrhovnega voditelja nemške št.riletke maršala Goringa na Dunaj. Pri tej priliki bo Goring z avstrijsko vlado razpravljal o čim tesnejši gospodarski združitvi obeh držav. Avstrija dobila gospodarskega komisarja Za izvedbo :n pripravo teh načrtov je bil v smislu Hitlerjevih zahtev že imenovan poseben gospodarski komisar. Včeraj je bil izdan ukaz. a katerim je imenovan direktor Avstrijske zavarovalne družbe dr. Hans Fischbock za konzulenta trgovinskega ministra z nalogo, da pospešuje trgovinski razvoj med Avstrijo in Nemčijo. Ta kon-zulent ima široka pooblastila in predstavlja prav za prav diktatorja avstrijske industrije in trgovine ter bo postopal po smernicah, ki jih bo dobival iz Berlina. Posvetovanja v Parizu Pariz. 19. febr. o. O razgovoru nemškega zunanjeg.i ministra RlSbentropa s francoskim poslanikom Framrois Poncetom se doznava, da je francoski poslanik opozoril nemško vlado na neprijetno presenečenje, ki «> ga izzvali zadnji dogodki v Avstriji. Pot^bno je poudaril, dn je Francija še vedno internirana na integralnosti in neodvisnosti Avstrije. Ob enem je zahteval pojasnila, ali predstavlja novi avstrijsko-nemški dogovor rlpfinitivno rešitev ali pa je samo izhodišč? za nadaljrvie doeovorp. V političnih krogih pričakuj p jo. da bodo francoski poslaniki na Dunaju, v Berlinu in LoTviomu pozvani v Pariz, da prisostvujejo rosvetova-;«*m o nov-p-m položaju. Pogajanja z angleškim zunanjim ministrstvom se nadaliuieV>, Tz komentarjpv veega Močna roka v Romuniji Izredno strogi ukrepi za vzdrževan; reda in miru v c'rzavi Bukarešta. 19. feb. o. Glede na odgodi-tcv parlamentarnih volitev in zaradi notranjega pomirjen ja prebivalstva, je notranje ministrstvo prepovedalo vsa zborovanja in manifestacije, ki bi mogle izzvati nove politične borbe. V primeru potrebe smejo oblasti zapreti tudi vse politične klube; širjenje raznega propagandnega materiala ie prepovedano, tiskarnam je rudi prepovedano tiskat' letake. Državnim uradnikom je prepovedano sodelovanje pri političnih akcijah in manifestacijah. Proti raz-širjevalcem raznih vznemirjajočih vesti se mora postopati z vso ostrostjo. Vojaški tožilec je zaradi najnovejših vesti o krizi vlade pozval pet inozemskih novinarjev. katerih imena še niso biia objavljena pred vojaško sodišče, kjer so jih pridržali do zaključitve preiskave V Rumunifi prepovedanih 35 listov Bukarešta. 18. febr. AA. Notranji minister je prepovedal 36 listov, ki eo doslej izhajali v ruskem, ukrajinskem ali židovskem jeziku. Na drugi strani je izdal nove ukrepe proti vsakemu delovanju bivših političnih strank. Vlada je v tem oziru prepovedala izdelovanja Ln rabo kližejev. fotografij, lepakov i. t d. ki bi jih mogle stranke rabiti v propagandne namene. Protest Vatikana Rim, 18. febr. AA. -Osservatore Romano« poroča v nepodpisanem članku, ki je izšel s pol u radne strani, da je sv. stolica vložila dne 15. februarja t. L protest pri jugoslovenski vladi zaradi usode julija 1935 podpisanega konkordata, ki po besedah samega predsednika jugosloveneke vlade »ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v ratifikacijo.« Konferenca Balkanske zveze Beograd, IS. febr. p. V ponedeljek prispe v Bt ograd rumunski zunanji minister Tat are scu ki se bo v Beogradu sestal z mini s trškim predsednikom dr. Stojadino-vićem. nakar bosta skupno nadaljevala pot v Ankaro na konferenco Balkanske zveze. V Solunu se jima bo pridružil grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas. Konec londonska pomorske pogodna VVaShington, ig. febr. br. >Wasningtoti Times« poroča, da so Zedmjece države. Francija in Anglija dogovorno sklenile ukiniti določbe londonske poznorake pogodbe glede omejitve tonaže m oborožitve vojnih ladij tako. da bodo imele odslej popolno svobodo glede izpopolnitve svojih vojkiih mornaric. To je prva posledica japonske pomorske politike in odgovora japonske vlade m nih treh velesil v pogledu japonskega pomorskega oboroževanja. Obenem so se Amerika, Anglija in Francija dogovorile, da bodo tudi vnaprej medsebojno izmenjavale vse zaupne informacije o svojih pomorskih načrtih. Blum bo odstopil? Pariz, 18. febr. p. Nocojšnji >L:berte« poroča, da se namerava podpredsednik francoske vlade Leon Blum, ki je zaradi smrti svoje žene zelo potrt, umakniti iz političnega življenja. Podati namerava ostavko ne samo na svoj položaj v vladi, marveč tudi na položaj predsednika socialno demokratske stranke. S španskih bojišč Marseille. 19. febr. AA. Prekooceanski parnik »El Mansur«, ki ga je včeraj ob 12.18 v Sredozemskem morju napadla neka španska vojna ladja, poroča, da j« v njegovi bližini francoska torpedovka in da ga spremlja. Francoski parnik je plul po zavarovani progi za francoske ladje in je bil med vožnjo napaden Granata, ki je padla v njegovi bližini, pa je najbrže prihajala iz boja med dvema španskima vojnima ladjama. London, 19. feb. Angleška vlada je prejela odgovor generala Franca na angleško noto o ublažitvi letalske vojne v Španiji. General Franco obžaluje napade na odprta mesta, izjavlja pa, da ne more odrediti nobenega protiukrepa. tirvka je razvuliio. da i? aagle&a vlada pripravljena prepustiti pobudo rranoiji ter podpreti akcijo francoske diplomacije. Posebno ass&SS vtis je napravil \ Parizu obisk avstrijskega noiranjena ministra Seyss Inquarta pri nemškem Kancelarju Hitlerju. :.Soir* pravi: Dolini je Se3fiBB-Io9uai1 odšel k Hitlerju po navodila, proučuje avstrijski zunanji minister dr. Scfnni.lt načrt Hitlerjevega iiovora. Iz tega je razvidno, da je Avstrija popolnoma ix>l nemškim protektoratom. Hitler se pripravlja za nov ultimat, katerim bo dosegel, kar mu tokrat ni uspelo, in 6 katerim bo odstranil zadnje ostanke avstrijske neoiv isnosti. >lnformatione finanvi^llet j>oroča iz Berlina, da ie zbližanje med obema državama že toliko napredovalo, da se lahko govori o pripravah /.a avstrij.-ko-nemško carinsko unijo, za izključitev Židov iz avstrijskega gospodarstva in prepovedi vseh listov, ki so sovražno raz|K>iož>ni proti Hitlerju. >Soirc računa tudi s tem. da bo ob priliki Goringo-veua obiska na Dunaju sklenjena avstrij-sko-neinška vojaška zveza. s.Iornal des Det.atct poudarja, da je Avstrija, zapuščena od zapadnih velesil, morala poklekniti pr.nl Hitlerjem in da gre sedaj naproti priključitvi k Nemčiiji »Nikdar nemški vazali!14 Praga, lt». toacaarja, b. . V klubu >Pfi-tomnost« je imel socialistični poslanec Hampl predavanje o problemih češkoslovaške politike. Predavatelj je izjavil med drugim: Češkoslovaška želi z Nemčijo živeti v miru, toda nikdar ne more postati njena vazalna država. Iz tega za nas nujno sledi politika zvestobe do dane besede in končno seveda politika mejnega utrjevanja. Pri tem se v polni meri zavedamo, da bi bila Nemčija z nami zadovoljna šele tedaj, ko bi nam lahko po svoji volji ukazovala. Nemčija hoče razbiti Malo an-tanto in raztrgat: vse pogodbe, ki so ji v napotje za dosego evropske nadvlade. Kdor tega ne uvidi, se očitno i?ra s politiko strahu. Atentat na bivšega sovjetskega diplomata Bruselj, 18. febr. br. Snoči je bil sredi mesta izvršen revolverski atentat na bivšega sovjetskega diplomata Soboljeva, ki je nedavno zapustil sovjetsko diplomatsko službo, da se izogne zasledovanju agentov GPU. Atentator je neki inozemec, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Praga, 19. feb. i. Snoči je bilo končano poslednje kolo polfinalnih tekem, ki je izločilo 4 finaliste. V prvi tekmi je Anglija sigurno porazila Poljsko 7 : 1 in zavzela v tej skupini prvo mesto s 4 točkami in razliko golov 10 : 3. Sledi ji Švedska z 2 točkama in 3 : 3, zadnja pa je Poljska brez točke in ! : 8. Anglija se je tako kot prva plasirala v finalno tekmovanje. V drugi skupini se Kanadčani niso preveč napenjali proti Madžarski, ki se ji je zato posrečilo doseči zelo časten rezultat 1 : 1, vendar za Kanado dovolj za prvo mesto svoje skupine s skupno 3 točkami in sco-rem 4 : 3. Po propoziciiah je prišla v finale tudi Nemčija, ki je zivzela drugo mesto z 2 točkama in seorem 3 : 3, izpadla pa je Madžarska z 1 točko in 1 : 2. V nabito polnem zimskem stadionu je bila nato odigrana še poslednja tekma prve skupine med Češkoslovaško in Švico, ki je odločala o četrtem finalistu. Tekmi so med drugimi prisostvovali tudi predsednik republike dr. Beneš, ministrski predsednik dr. Hodža, več drugih članov vlade in kancelar dr. Šamal. Občinstvo je ves čas živahno zasledovalo igro. Vodstvo je dosegla Švica v II. minuti prve tretjine po Bi-biju Torianiju. četudi so bili Čehoslovaki v stalni premoči. V 5. min. druge tretjine je nato izenačil Trojak na Malečkov pred-ložek. V poslednjih fazah zadnje tretjine so Švicarji igrali z vsemi silami na zmago, vendar se je tretjina končala brez gola. Po pravilih je bilo treba tekmo podaljšati za 3 x 10 minut, vendar bi zadostoval le en podaljšek, če bi prej padla odločitev. V 4. minuti je Pic Cattini ponovno dosegel vodstvo za Švico. Cehi so nato izmenjali moštvo tako, da so tudi namesto branilcev postavili napadalce. Taktika je uspela in že v 5. min. je Kučera izenačil. Eno minuto pred koncem je nato Maleček preigral vse nasprotnike in zabil tretji gol za Češkoslovaško. Takoj nato je sodnik odžviž-gat. četrti finalist je bila torej Češkoslovaška, ki je v svoji skupini dosegla 4 točke in seore 5 : 2, sledi ji Švica z 2 točkama in 3 : 3, tretje in poslednje mesto pa Amerika brez točke in seorem 0 : 3. Finalno kole bo jutri in v ponedeljek po točkah. Naj ne nasedajo rovarjenjem ! V zagrebških »No\>ostih<>c čitamo: »Beograjski »Krug« beleži po »Vremenu* reak tivacijo iz sibinjske afere znanega iupnika Praskića in pripominja: Kakor je znano, je ministrstvo notranjih del v času afere v Sibinju pri Slavonskem Brodu izdalo službeno ob\%estilo. da je bil »župnik Pra-skić tudi že prei sodno kaznovan, tako je bil na primer s sodbo okrožnega sodišča v Zagrebu z dne 23 12. 1921 šte\\ 5711 ob sojen na eno leto ječe radi ponarejanja de narja. Sato je bil opetovano tudi policijsko kaznovan, a pred par leti je bil na za htevo škofa dr. Akšamovića s policijsko asistenco izgnan iz njegove župnije radi nemoralnega življenja in radi neprestanih s škandolo\\ Tako se glasi svoječasni službeni komunike, a dr. Maček je smatral za svojo dolžnost, da pošlje svojim somišljenikom v okolici Slavonskega Brodu okroi-nico. v kateri jih svari, naj ne nasedalo Praskićevim r o\ 'ar je n je m. Cerhvene občine in šolske zgradbe Sovosadski »Danec je priobčil članek, v katerem ostro kritizaru zaključek katoliških cerkvenih občin v Novem Sadu in v Somboru. da odpovesta zakup iolskih poslopij krajevnim šolskim odborom. List pra\-i, da to ni v duhu Kristusoi'ih načel, češ da Kristus ni hotel imeti materialnih koristi od svojih naukov in od svojega delovanja. Zato vsa javnost pričakuje, da bosta imenovani cerkveni občini uvideli ne-umestnost svojega ukrepa ter preJttlcatt svoj pr\'otni sklep. Hrvatski listi o izjavi naasnoja dr. Stepinca O znani izjavi zagrebškega nadškofa dr. Stepinca., ki jo je pred dnevi objavil tudi nas Ust, piše »Jugoslovenski Uoydi, g/aw-to hivatsKih gospod lirskih krogov: »Hrvatska straža« priobčuje izjavo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, ki jo tudi mi prinašamo v celoti ne samo radi njene vsebine, nego tudi radi dejstva, da je zagrebškega nauškofa šele pred par dnevi imenovala sv. stolica za stalnega predsednika škofovskih konferenc v Jugoslaviji. On torej govori v imenu vseh katoliških škofovt nadalje v imenu Katoliške akcije in v imenu katoliškega starešinstva in to preko njihovega skupnega glasila. To smo morali podčrtati, zakaj močni izrazi v »izjavi* g. nad-škofa dobivajo popolnoma drug pomen, ako jo podpisuje on sam, a je ne prepušča stalnemu polemičar ju eminentno katoliškega glasila.« — To pohlevno ugotovitev imenuje klerikalna »Hrvatska straža« — napad in odgovarja nanjo tako-le: »G. Ivan Mali-nar, urednik »Jugoslov. Lloyda«, se često postavlja s s\*ojim jugoslovenskim nacionalizmom. Pišoč ta napad na umerjeno in dostojanstveno izjavo hrvatskega metropolita, gotovo ni pomislil na to, kaj bo rekla hrvatska ja\most o tem njegovem nacionalizmu, ki napada tako izjavo hrvatskega metropolita, a ni našel niti besede obsodbe na mane »ulične napade* na katoliško cerkev. .V© se\-eda, ti napadi so prihajali z druge strani. Evo, to je njihov jugoslovenski nacionalizem na delu!* — Diploma za 9rpahvalno dela" »Hrvatska straia* objavlja z največjim ponosom na prvi strani veliko siiko, ki jO je dobila na svefmmi razstavi katoliškega tiska v Rimu. V besedilu pod sliko poudarja, da je dobila diplomo za »pohvalno delo* (laudabiliter operam). Kakor smo svoječasno čitali, so se udeležili te razstave v Rimu tudi še drugi katoliški listi iz Jugoslavije, njim na čelu tudi »Slovenec*. Pa ne da bi ti ne dobiti diplome za »pohvalno delo*?! Ni mogoče! Ti so gotovo dobili druga \nšja odlikovanja, ker bi bila zanje samo diploma »propter operam, laudabiliter peratam* vendarle preneznatna nagrada! Cisti pofml V »Naši misli* z dne 15. t. m. čitamo: »Pri čaši vina sedita dva duhovnika. Razpravljata o dnevni politiki (kaj bi drugače pač mogla?!). Zazdi se enemu, da njegov sobesednik o gotovih stvareh nima tistega mnenja, ki bi ga moral imeti. Zato mu reče: »čudim se, da nisi istega mnenja, kot jaz. Kje je vzrok?* — »»Dragi moj. jaz berem poleg »Slovenca*, »Bogoljuba* itd. pač še druge ffsie!** — »Seveda.« se raz-hudi nato prvi, »potem je jasno! Jaz berem samo »Slovenca* in imam zato vedno čiste pojme!* Sorzna poročila, Curih, 19. feb. Beogmd 10, Pam 14.14, London 21.60. Newyork 430, Bruselj 73,11, Milan 22.59, Amsterdam 240.875, Berlin 174.10. Dunaj 79.75, Prafls 15.145, Varšava 81.70. Bukarešta 3.25. Uarujteza C* -so 2 ■flottasti NAROD«. sobota 19. februarja 1938. Sttv 40 Nairaskotacfii evropski Vgl rtofllcntapo* slovit» ^r_a ŽARAH LEANDER V prekrasnih bsietniii prizorih sodeluje skupina najlepših ta najeasaran-LneJSia parlAkib girLsov le nad 300 dunaJaSIli baJerta in piesaJcer. Plese Ji nastudlral sloviti koraoarrai DU PONT lz Hol!ywooda fiLaske produkcije! Stroški za ta so veljali težke milijone KINO UNION Telefon 21-21 Nadvse napeto dejanje titana se godi za kulisami in na odru največjega luksuznega ameriškega revijskega teatr-a REŽIJA: Geza Belvarv. GLASBA: Sciinildt C.entner. Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. Jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. In 21. uri. V nedeljo ob 10.30 R. Stolzova opereta Dunajske melodije LEO SLFZAK Matinejske cene! Dolg ovi banovine so narasli na 137,696.748 din Nadaljevanje letošnjega zasedanja banske~a sveta dravske banovine LrubMans T8 februsris Proračun finančnega odderka za novo proralur.sko lato msia \**j(**7 je*) d~ Za osebne :/datfce k določenih 1.102000 din. za pov-!breart m vračilo poaofif htnonnc *er nic pod »eri} *n ttota^ov 2 zneskom 1*» m aflaaii ■ Za repceg^Tuncn ie v pt»m ~jou linnnrt din. za poveri lrve »de p« rod« 12O0O0 -» K prora^umj ie na^n* dr OreT sel da dobiva ^7 o*eb r»"V^ i—o. «* a' n ^ podpore r>* rtS irpolr n --•*-> - ? • ■.— - «■ u starte v Med stvt — ■ /datki Je ui^i? posti-.-Va ra -*b-e*' - imor* zac»T%k'- «'nt b*a DoTfov Hr»r«ke banovine sc m* 1 31. decembra J«*7 MJP* 7 4* d-i V ;9T7 v? sajeaefl »a 21 on»^ d -v bi *e rt posofSo bsaoitiie as nakup Mefskecs r« dn. bfeHfetf" '-re-3 - - < - u K—d v ne pretn?5rf- na BltaJi "»sVur ihVlM v PoHćsb Race- dvo*a * M t* ca adaMactio gradu v Svetlel *c ea naVtrr. »n idar^acijo vile ns Pl iaefll vi ce sr? V ia-ua'io >T'»* v pa pn*mila na~»» la /4» -aii i-j-'^ 'iss »« e***r*o daaskeas potoiava. d*>%:ravr-0 v dr3vdc Ka "savani ac s roliktn- ^ier kakor «e »e pn BSttotrtis ie b * • \;o d*^rr> Po dali^stn -*rev ve b '* !sni več obrtnik »njsv kakor odisv V ie te lOlo je bile 2* konkur^ov-1' ^2 p- --?b porsvns^ v drsvskt banovrnt v t 1^"" *e :e >*e ša- ^a 42 konkur^ov rn M -.- _rv poravnav V ^^T- nstal'1 ^anoi nah m »<• K»'n Isn* 'e - v n »24 pfisftntlt tjoravntr ^rft ^- k • o le on krst tojikn kakor v d-»"«-*k lasMslBl Odsek trn rudarstvo pr* oddefkr te st o; gnali»rsa ttsnan-s sprsv« ohrmtb dovofff od *er; ie 20 d^^- ' rs prrv-" * - w'«2i * TH>frt^m* vnWfi. Av >8>US tb p^^1 te bfto M -t T* nrofsli v tfotffni fMO ktn fctov#l de'« <9c »t M je naraslo za dve -a "»d teh ie T4 de nam b *avr»dov 7"* pa — **'j«*rir«k;b. tco^ irir^n H r»~ *rer*^*f» dražb S9 v Mar~b*>m s pod" T-.Co <~r'iu SSD v banov--- T - "^?'j''v»"">! tf» |r M •rinsMli tr okra min hra--Hc O^rffis poarviev^n »e Od irfav-esa ia za ^/•-•■>vi-f - -" ■ nfftva. ki ms prora*im v sfSbs !^ono d~ te preje'* cfrjv^Va j^t.-.-Bs-dta uprava »e pnavrt'li :vxrb ^ r^7 njo dMaVt'ć^etnu rK>vyVm- ' pr red*1 a ie ^s obr*T»;n -rt^ •«.*»>«t- s •»•a;rx a pa t?b bo $e dn ko^-ca nr^*i xy»k»?a feta Pr-'-efenfb »e'a -e* %e ie i»de?e*;'o 7^^ BSS| strov m pomočnikov Stm^on-ne lo'e Ns Teh->W* sred-; ^ *; v,;-,, vp^a-fi ^2f» '5'f-.f\ ir: ufenk-na Drinvni tekstilni soli t Kranju H, na Državni pl«t«rvk ^ol' v Ptu'u - ^ zavrem oaredn cm ra^idu ra feask* rloma S obrt v LivHian* 2W> u^enk. na D->^vr-trsovsk- tkadrm m v Ljub'iar ?42 ^a Dr žav-11 trgovvki akadem'i- v MT-bm-o !°4 ns D^iavrj- dvora'redn- *r«* ^T%ki Job ▼ L^ub^tan? I^S na Dvorurredn treov^k b v Pcfro !V> rti na D^-v- -• ^-i v Ce*»u "1 o^eecev Na 7^ stroVov^'b -a dslievn'nm Ijnlsh «e M-o v 2fV2 ra^redb 67^1 ocencev in učenk ter te poučevalo 55? učite'rev m učiteljic Stevlo učencev na ^rednj: tefmiiki 5oTi v LrnV-**-.t se je emani«i!n od cx>? *u ker *ta b»la ukinjena dva v«i^a odde'ka strorne Is elektrotehnične delovodje *o-> P > ^ r V ie bi' n*v«! na tekstilno SBSD v K ran tu Pmolsvilo se ie IV* usencev. spreietib je Si?n samo M učencev D^avni ovr©d*>i; ravn<1 za rc^^k- di-mači obrt ;ma leto« ^-»2 u'enk ^rV-rr --h ie ;me' v nrej Intem le*u IM Zadovo1j;vo ie b;lo defo-vsnie *e«š /avoda. daat ni nsib^lie organizira^ zsrtdi pofntnrkinlj kred tov Posrečilo se mu ie vzbudi" rantrnanje za nase 5ip4te v rnovemstvu. TUJSKI PROMET Drsvsks bs-nvna ie imela lini 70 rori-Strčfi!li krsjev Pn stamt'k srno mieH sledeči "Tjj^k* promet: doma 5 i no v 1 M 4%2. aeremceT So 100 v^eK fomlcvv dcup* t 100 A72 prenoČTim ruremeev 727 246 pre rjoćrnn tnmeificev 271 4N0, skirpa' w:ip prenočnm V prmer i • 'ov» /na*n ce fotr»' noras* mrrvtov II ^ (t*.W'«>. turemcev 'SO*;2 4^*'«) paarsnl io>aemcev 431' IS*'«) V oreno^n"->ah oa vmo nara do^al; za M* nrenočntn Skrčle ac «e nre no^ntne rvoremcev rtr'fka pa te akorai linvnani t dvigom prenototr tuzemcev ki znari« ^ OM Olede inovemcev ae »e dotok rman t*«' !a r>«aJio«ioTrs>e ševa «. ' :r /ma povi^ek 2H 000 dm To rvHs«lfa> nikakor ni *ako kakor bi moralo ~i *■ v interesu s*vari DOHOOKI SANSKI UPRAVE V n.ivrm pnrj.'ur.Kfn etu hc »reba re-jrgaiUTJt' CK^rdi»• 'av < l& že-sk- dr mač »Kr* *r. b<< treba akrneti t* rarvn; *ek*t ine 4ole v Krjnju icaten, bo »reha *ev n - c~°e no^vet, va'i-ce v Liub''ant tc zafotovllena C'ede na skromre kred'te se ">o mogls banska up-ava bavtt' Jud ▼ no • em prora Jurskem 'efu !e ? didakfčmm <^pe-evajs|aaji obrti Predvsem p» se mo ra obrtnsaasajpc&evalnc dtir \ bar»rvrni bo c r-^j / 'at- F * metn- rele-a -e d.»*'fan Tu p:; ire n« nol't'ka banaaie usrave na rn->rs b't *krva m ne ~e iakat. da rr de p'>OLMla "d sp -daj Dane* dono'a f va tr Uovmo. obrt m iaaturtnte \jr» Te bilo >re ''a:;o naročilo o n»"-snevkih banovm-m iavrxJnm ir as*a:f\3*Ti kmetjske ^avr>de »e d^K\n h t. tem veta /aV'jućeno lodke predvideva bonska uprava iz sledečih naslovov: Banovins-ke doklade n.2 milijonov 764 000 dir. dclt-2 m skotj . davku na poslovni promet 10.00«r 000 din. banovinske troaarine 36,000 000 diu, banovinski davki jj -aksc l6.t:M)000 din. banovinska taksa za prevoz btaga 7. motornimi vozili din. odkupnina za osebno de- lo 1.100 000 d;n. nepobrane terjatve i/ prei-knjik !et 5M°02 din. rasni dotVodki. ksJcse obresti, dohodki od kazni od ni:emnin, pntpe^i interesentov agrarnih operacij itd skupaj 2,025 000 din, vsi dohodki skupa t torej 129.793 902 dm. DOHODKI IN IZDATKI »BEDNOSTNEGA SKICAH V« Bednortni sltiad ima v novem proračunu dravske banovuie 6.850.000 din doh. 1-kov in isdatkev Dohodki izvurajo .z zre-iae davšć ne delojemalcev ua službo iav-r*v. Vsi najne-Venci in delavci, ki »o za--^nj v SDciamem zavarovanju, in vsi r> e.eranik: p k. r.in .z sreasLev sam stoj-i-h p-»kn;ni- k r JStanoA plsfajsju 9.90 k Jd ko«mateg3 zas'i:.*'-ca. raf^'e •:. n ■■> Trne. će od teti svo-h pe^emkv^v p .o uahjžben.-k: lavek najmanj po 0 50 i n Jne.no. 2 din tedensko ali 11 din BSSSSaV no. Pri davčnih zav^z^^ih ki ?. no- s» en ves teden .se vzame kot osnova za odrr.eTj te davščine ceVrtn: zav u^p^k do-tlo .oga tedng kot tedensko se nonavl.a->oči dirho-iefc Službo lajnJc- :rj srniotrtone pokojni; fike ustanove plaAu'ejo \r"r \nv»h k zrnatih zas'..žkov m mezd, oziroma pokojnine, ne grle.le na vd-*lno uabižberL? ; -ara davka. Te ^ a večine sta opro^eni dVr-žava n banov.na. o-tala «a.mr>i:-pr;;vna te-esa pa le, če ne izvršujejo prtdob.tn.b poslov. V pr^ačumi Bednost ~e2a sk'ada« so -»o4oAeni sede-i iziauk;; Za izvrsssfsanji >avnih del 3.8">0 000 Mn za zan«>« ;tev ' >-je kvs ;f:c r?h *> e?- - p ^">n Ofio rt n, za p^'^pore rjr, eleme:^ i r—ih nez?oiah J00 tiso- lin. za prehrano o-^mo^lih. br^^rn-^-seliib in za skr'» Za otnr>ke 1.100 000 'n. za pi^nevek k •udrieva.n.ru nvnih kuhinl in humanitarnih zavodov 450 000 din. re-25 * VII .:"kiad za b-e^r*ne 2.v^ ono. itn ter pomoč za ^orze deTa in Glavni b^tov-k: sk'adnid za prrreT brr-^prsclno5tj 150 Liakno din. skvpa; 8.850 rvY> tin T>ohoc'k^v >e raAmo to kr z 't ° hK dav?č^-« 7 jemaiCev in sužbodavcev. Predavanie o prnlalni ^nicttifsti Pr»o zasebno strekovno pre^av^nje na trgovski nadaljevalni šoli LtebT^sna 1« f^ruar^a Kdor pozna na*e rasraere. bo pr z \ ">~ez pn^ržka. da so pri ns* • r^-.Vajni umetn.oat^ zel*? potrebna 'n ak-P: >:a a >' umetnut *es^r s-? z? le do^MTJ savedajo zlasti v naprrin ;5h IržaA ah Lahke b; rele neki . da ni le *- •«* PSda k se '1 3a ni pr nas ckasie] Se skoraj nihče dovolj ree o posvečal Lani je p:e taval v Cei ju znani j , • • a" ■ IJ c V*<» PS^H ' ^ 1 - ?kj *o t rudni k p ararier. o pnvlate m *-no*t. m i;e^ovo predavan"« je zbu . Prav zaradi tega se začenja so-l^bna teh-:ika po:a;e ^-a.e boi: ne5 unjau ua prakL.čne «i:'.e jke r^i iow>^ije «e ae lak zJa-st; a ve Litih s ^iiaoih usmerja novi na-C.ii y.\-:aj-i \> iwsiki štu-j. rf L« L e.j zehtov in okuea kupcev Fos: )vni ra-^o-vor. k: naj tesneij; na pravnih prodajne lehn.ke. pa tiu rje s-me biti prealo- .M.-toui pnariljena~a nakupa se ^e prezrla in nastal je p.e- rat v prodajanju, ki je dal v uovejšVam času trg-.'\ixii povsem drug značaj Komercialist in gospodarstvenik sve tov-med trgwst/om posebno lan'maV i ne^a si-vt^a HtibSfi CsSSOA, Jc Ljnjb.-ani doaie^ še ni bilo te vrste stro- i ko-.nega predavan a v četrtek zvečer je j *>a pr: a a S MecuSar na treov«>k nadaljevalni soli v Ljur^ani Ttj je b> pr vo zasebno atrokovno predavan € na tej -oh. Oeli se ■ d*"a dela Druari del preda- . ■•anja » Sk or>tiču;Shi ie bila j xr^^i> epa P." 7°i Številnih u vsi čiaai r>mfeaorskegra zho^n z ravnateljem Grj- 1 :no-n na čelu Predavatelja je pre-irtavl :n noudravil ravnatelj Grum Izkazale se je da bi bik) aeto potrebno te- tv'poroč- p • wt no u/.nvtni>st tako. Umet.^st _e nat.t. pri iju .eh in stvareh .eurto naji^.j-se m znat to uporab.ti v razgovoru. Lmetnost prodaje je tudi p. ep iiati kupoa o obojestra.. ski korsti In mu zb i-i:t žejo po bagru. Vedeti moramo, ka; kupec potrebuje. Katerim stvaitm mje p e most in katere lahko piača tssfc niorarao, kaj je koristno nje^^vemu zdravju, ugodnost in zauovoljnosti. Zna-tj mu moramo aokazati, da je blago, k, mu ga por.u;arrK> p:a.v zanj pnmerno in tucn ne predrago da bi si ga ne mogel nabaviti. Blago mu moramo po nuditi s taksa m zajnimax jerr:. kakor da bi b 1 proda- itivo pr-.rejati taksna predavanja tudtt na ia cc 5e_m kupec. Vodilno načeio slehernj- đniglb tnjo'vskih nada '-e valnih šolah seh večj:h krajih Skrven je Pre iz trgovske vede. Izha aJ je iz ugotovitve, da med na'teri"r'err.-b^<3-^e panoga trgovskega ude.-etvovanja spara nedvocnno proia.a je. čemur pa pog>sr_o ae poarvečajo dovo^; poaomoat . V vsikern primeru bi naj veljalo načelo da se morijo prodajale: podrvredi samokritiki m uklonit kritad kupcev TTgoA"ina je poklic, zato nI dovolj le. da je čiovek zanjo rojen, temveč se mora vaak prodajalec bolj Lzobraztl v prodajni stroki Ni dovolj, da pozna proda.;a!ec le ce>ne blaga in da ve, v katerem preda'u le*i blago. Umetnost pnrvis^^ta p'**dvsem zavsf od načina pridobivanja strank s pravilnim in doatojriim veden^m Ozr.mo se nekoLBcc paaljiveje oterog sebe in sp~e-videli bomo. ds je v^rstonje strokovne is- ga pro-ia;aca mora biti, da ne ame nifi več vsiljevati, temveč prepričati kupca o potreb: nakupa ter tako vpLvati na njegove od loč tve To ao v grlavnem načela o prodajni umetnosti te predavatelj jih je učinkovito ponazoril. Kamnik se modernizira Kamnik, 18. februarja ■ Največji ponos posameznih it so pač stari tracicicnaln običaji. Kako lepe so bile stare purgarske veteranske garde, oblečene v slikovite uniforme, ki so ob večjih praznikih, ali za procesijami paradirale s puSkami in ko je parada dosegla vrhunec, oddale v zrak salvo, kakor bi orehe stresel v skledo Take grarie so bile največji ponoa vsakega mesta. Takoj za meščansko manire v da na An jih časih za med staro šaro, hoteč dati poudarka, da je mesto Kamnik staro nad 700 let in da se je *ele po 700 letih pssreoflo iz njega ustvariti Veliki Kamnik . obudil spomine na onO tio dobo. ko so po mestu rogovilUi s bobnom in občinskimi razglasi. V kratkem -u smo že opeiovano imeli čast videti mestnega stražnika, ki je po starem lepem običaju z bobnom razglašal IjnIIIJl dnevna povelja občino. Kakor doznavamo, na-morava občinski odber v kratkem nastaviti se enega na istra Žniks. ga oborožiti s halebardo in le^čerbo in ta nam bo ponoči z zategujem m glasom napovedoval čas. — Vsa Čast riW .;..~kemu odboru, ki tako spoštuje stare običaje, da jih po *r»iikih letih, ko po jih v>a druga mesta ie »avr- gla. zepet na novo uvaja. Kak.-ncgi pomena je to za tujski promet, od katerega Kamnik toliko pričakuje. Bati se moramo !e te«ra. da ne bodo te novotarije uvedla I tudi dragi BieVta, ker potem bf ta ukrep za tujski promet izgubil svojo veljavo. — Ubogi nnši rajnki, v grobu b: se obrnili, če bi ve leH, da bodo v Kamniku enkrat n j'bove stare \ uporabili za kazen politično nepravilno oriientiranih us^.iž«* ncev. Morrln ni \-eč daleč čas ko ricMmo na tak način nazaj tudi meščansko aardo. obrazbe trgovskega namesčsnstva rzredeio I gardo pa je bil najslavneiii mož tisti, ki pomeTnboo Na* trgovski name^AencI oo v sp fosnom potreon teanelfitejse strokovne IsobraLzdbe. a Savi. pog^raSajo smotrne strokovne vzgoje. Prava umetnost prodaj* »e »fine sete Ko prodajalec po nekem nacrtu premisrje- no vpleta v poaJovni eovor tehtne ter stvarne proda;ne ararurnente z edin:m na mesom, da W kupca čim bolj zadovoljil ter privabil k ponovr^mti pkutai Minil so lepi časi. ko je bi prodajalcu a;Hvn; namen uvaljsvlmcje njegove prodame spoeobnoeti. da je prodaj čim več bla-s^a po čim vnjji ceni Dandanee oroda;a'ev n* stremi le po trarutnero uspehu, temveč se trudi is prod«me nspehf zak'hičvif ra iai^lo dobo n/eeov namen je pridobiti kupca k M stalnega odjemalca, odnos nr kot dobreara pri is teli« in svetovalca. So-dobn trgovec se mora zavedati, ia *e ^*fll no se raMrriajocI krog n^amrlh odjemalcev najbolj* te najzaresljiveji, kapital je z velikim bobnom naznanjal purgarjem najvažnejše in nujn*r odredbe visokega gospoda »Biirgermelstra . Tega slavne srn moža so obrajtali porerno otroci, ki ao se kot non podili za njim in uganjal na njegov račrm rame ht>Horr!Ti*nopti. — Da. to so bili časi te marsikdo sp jih t užitkom spominja in kar rnvte mu Je pri srnu. da ie vse ono kar 1*> bilo nekoč lep^sa .n pa-r* nrišV *-ko v -i ' ~ • ■• - r *kih erar'! n: dines vec. Pri ra^nm s^v-nostnih sprevodih vidimo danes samo še erasilce. Sokole Mari^no dniž^o in Tret;: red ■ W9eCasal a1"" bakleml in t. si. in rti So še ve^ia «o v« Se ^a\m.' (vfpmr'la vesele otrr»k — me«tne?a nu •jffeflta s bobnim K^" hočemo TIP a »-*> r>S;Aw-;^ fra-i rip Vv^^V TiiHI nri nas so že ipvan no empcti •ruipffi mesi ^ 1 n^1"H r*?? to Toda sedanl! občinski odbnr je. ne meneč se za to, da so take stare občinske Vzorno crtssvetno delo Trbo-vlie. 19. februarja Cle gre kateremu izobraževalnemu dru-I štvu v niegovem deiovaniu za pravo prosvetno de!->. je to komaj leto dm obstoječe drsatpu *.Mad'« v Trbovljsh. Zgraditi iz m.imnib prosvetnih zadetkov na področju rsnlaiskeajs me«*a ^-ar'^čc ljudske kulture / enim cdinm nlemenifim cibem da se na reme'tn medsobojne strnnosti preko zanlot-niških demao^gii in fraz družno pristopi k dvoarrju in nlemeni'enTU zdrave narodove ku'tur-!e m'^e'-iosti, r*a 9 tem nnznotraj duhovno safMSsbliati posan ezmka do zrra-čainih 'hidi sposobnih zdravo dojemanje ku'tnrrih dobrm. to so stvam, ki govore o potrebi obstoja dru:tva »MTadi« S svojmi dosedanjin delom se je društvo izkazala s serijr po!:udnib nredavanj. kakor »O nr b'emi: ku'tuireija dela v Trbovljah« (L M-7cl). »O Spa-iji« fnrof Kocbek). »O sodobni m'adini« (dr S. Gogala) in »O premt-mih slovenstva« (J Zemljak). Prrdav:ai'a s svojo perelo tematiko so si na mah osvor'a na'c ob"i"stvo in aktivno p - 2i;iie v prosto debato no teh predavanim ie i/.pri.'a!o. da so Trbovlje svojstveno kulturnega udejstvo\ai a lačno in žejno t<»r <*e. ki bočaj za vsako ceno duševnih narniriv: iz teme na svetlo! I/ven dvoma je. da pr.pada Trbovljam svojevrstno poslanstvo na terenu kulturnega dtla in če je vse to zajetno delo »Mla-dh* n.i'rtno zastavljeno tako. da naj se iz *eh kultur-^;h postavk, ktikor so bila preda-a* ia. pa društvene »I "stne novice M!a-aib«, kri so menda ed n: nrimer po zgledu be sr-'s.ke Ko'areve ljudske Uiiiverze, in sedai koncert ljubljanskega akadems.kega pev^'v"ia zbnra na rudsrsk^h t!eh pod okri-I*em »\1 .• ' h«., p- oravi ustar^ovitev ljudske unive-ze. no*t-m je v grtjbem nakazan ves nror>rnrn društva za bližnjo bt>dočnost. V nedeljo s.? imeli Trboveličani po Zaslugi tega asro&fveiieaa przadevanja redko pr iko s'isari ko^c^rr akademskega pevskega zb- ra ;? Ljkrbljane, ki se je predstavil s svojim bogatim umetn-'ilcim sporedom slovenske rokslne gasbe. Koncert ni za io-vn'iil le društva g'ede na ugoden gmoten BSfaefe mirveC U'd: obZinctvo. k^ je do zad-"iega kotička napolnilo veliiko sokolsko -•J. F. K Dve knjigi o slovenskem ertramentu Ljubljana, 19. februarja. Pretečo 'eto. ob priliki ko sta izšla prvi in drugi del *Karlovć.kove knjige« o »51o-ve^^Jcem ornamentu«, smo v rasem listu predoMli vel:k pomen *eh knjig za pravilno usmeritev na:e obrtnosti ter jih ocenili ko* vajino nrvdobitev za celokupno slovensko nacionalno ku'turo. sedaj, ko sr.a obe prvi izdaji že skoraj pošli, prelistamo po objavljenih poročilih in krtikah. vd mo, da sc temu sistematičnemu studiju slovenske rn sp'o-no slovanske oinauntlkc pr:.p:-uje soglasno ve':'r- men*;ke Z'asti pa bo tudi pomembno za našo domačo umetnostno obrt .« Zar man ie za dela vlada med naira/lić-, nej-imi ^oji in poklici. Karlovškov. knji-I gi : a dete sa polici mojstta obrtnika in '> obrtn-ce. itavfa iki 'rgovca. iritttekti ter ' sploh fsakega Ijubtelia naših lepih in pe-^rr'h dr>ma:ih okrasnih motivov. Premalo so 5e upoanaoi na "i ohrtnki in obrtnice, ki 'm,:o upnnbs 7 notranjo atano^aanjsko ured:tv:-o ter cn:ošno domjčo stanovanjsko ku'turo M/ar. kovinar, izdclovatclj keranvkc. stckTar, sl:ktr modelov in kipar, graver, kolar, glavničar, knj'govez. tapet-nik. krni.i*. n tsecmo kroiač narodnih nos. veri':a - pletilja krsoar, modistovsike stroke. '"r1?' mrfec umc*n:h cementnih izdelkov. Hsfcai fotograf itd. Vsi ti in §e mno-g; dr::*:; b: morab črpati iz tc knjige, Če hočefo rarumeti naš domači duh in ga ohraniti preato stoTe*ij. kot so to storiu naši pre»l'me'.:ostr.a obrt«, ki bo izšla v založbi Obrt"':keiža društva v Ljub'jani v pričetku prih meseca Za predhodni studij k tej knjigi je neobhodno potrebno poznavanje j elementarne stilistike domačega ornamenta, zato priporočamo nabavo »Slovenskega ornamenta« L in II. dela, ki se dobi še aa mo v knjigarni Klcinmavcr & Bamberg * Ljubi jani. KOLEDAR DANES: Sobota. 19. februarja katoličani: Konrad JUTRI: Nedelja. 20. februarja katoličani Rajmund DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Slavni mornar Popaj in irugi ob 15. in 17. E&napurski tiger ol 19.15 in 21.15 (premiera) KIXO UNION: Premiera KIXO SLOGA: Tri zlate deklice KINO MOSTE: -Robin Hood EMorado« in >Tinixa. kralj artistove KINO SI^KA: Pesem obtožuje 1 n. ELITNI UMETNIŠKI PLES PARI« 19o8. ob 20. v KAZINI ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ"K: -Njena velika ljubezen, ob 20.15 HOCKEV TEKMA SK ILIRIJA : KARLOVAC ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED HOCKEY TEKMA SK ILIRIJA : KARLOVAC ob 9. DRUŠTVO ZA ZGRADBO SOKOLSKEGA DOMA V STSKI občni zbor ob 9. v So-kolskem domu ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Njen-r velika ljubezen' ob 20.15 D E * D R N E LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta. Vsoko delo je \rcdno plačila Tudi nepošteno. To nemara Še najbolj in naiveč /eg*. Dela lahko člo\-ek 7. vsemi ra delo ustvarjenimi udi svojega grešnega telesa. Temu je dala narava za delo bolj roke. drugemu glavo, kakor jft puč kdo ustvarjen. Kdor pa dela in ne zahteva za svp/i delo plačila, je požrtvovalen. Pomotoma pri&ievamo med požrtvovalne tudi take ljudi, ki dobivajo za malo dela mnogo plačila, a to je. kot rečeno, samo pomota. Tudi vsako uredn:št\'o ima SvOja detav-ce ali sotrudn ke. Eni delajo za plačito. dru£i no pa požrtvovalni in dela io brezplačno. Takih je seveda manj zato so pa deležni tem večje hvaležnosti in priznanj* za s\*oje nesebično delo. Saše uredništvo je tako *iečno. da je dobilo zadnje čase nekaj t<:kih idealistov, ki delajo in delajo, za plačilo pa nikoli ne vprašajo. Toda mi se ne ravnamo po nn čelu. da je nehvaležnost ptitčilo sveta. Trd no namreč upamo m pričakujemo, da jim aomo lahko prej ali slej poplačali nj:ho\-trud, ko napoči'o bo?iš čas1 Zdaj je ko njunktura slaba in naj nam ne zamerijo da se jim samo od srca zahvalimo za brez plačno sodelovanje v tej al; oni obliki, obenem pa toplo priporočimo, naj nam ostanejo zvesti. Iz Litije — Iz življenja naših lotoamaterjev. Na se stanku UuMjanskih in litijskih fotoamater jev je bilo sklenjeno prirediti v kratkem večji izlet v Litijo in takajšn, okolico. Izbt niki bodo seveda pridno foir^rafirai.:. boliši poriielki bodo nagrajeni. Zadnji čas ie ! t::t4ci Fotoklub brez društvene temnice, zato ie nekdaj tako živahno delovanje Fotokluba zaslalo. Zdaj pa ho uredil Sportmi klub temnico na Stavbah in delo bo zopet oživalo. V veliki dvorani na Stavbah ie imel zanimivo predava l&n-eki organizator g, Karlu Kocijančič. Pre>l 200 poslušalci ie govoril o raznih ski h problemih, nato pa :e prikazal okrog 100 diapozitivov s slovenskih dobraiv in višav. Obuo pohvale tK) želi posnetki iz otro-sk?ga. živalskega in rastlinskega sveta. Za zaključek pa je pokazal e. KocijataČH tudi nekaj barvanih diapozitivov. _ Pokvarjena tehtnica. Mostna temnica poleg litijskega kolodvora se je pokvarila. Dokler ne bo po[ ravljena. naj uporabljajo .stranka občinsko tehtnico noW občine. — Vrtnarsko predavanje za naše gospodinje, Rasa Sadjarska in vrtnarsto podružnica je priredila v nedeljo dopoldne vrtnarski tečai. Prihitelo je iz Litije in okolica toliko žena in deklet ludi gospodarjev, da^ ie bila predavalnica v tukajšnji ljudski soli tako polna, dn so morali mnogi poslušalci stati kar na hodniku. Predavatelj g. profesor Vardijan Franc s kmstijske šole v Št-Jur'.'u ob 'učni zelenic i ie strokorajak., ki zna na poljuden n 'n razpravljati o vrt-nareki stroki. Te^aj je trajal dve in po' uri in je predavatelj dal mnogo novih navodil in pobud za uspeSno vrtnarstvo. Predavatelja :e preds-tavil uvodoma pradsednak litijskega SVD g. soini svetnik Ivan Huler, 2eleli W, da bi odiioni predavatelj krat ra^^rtil med nanr. _ Sadtar^ka in vrtnar k. pndniznica v Litffi vabi \se sadiare k sadjaffakanru teča-'n. ki priredi v nedelio 20. februarja oh r>. po dolarski ma^i v predsvajnioi li';fl. \\-ak naro-1 \s pono-en na svoje slavne sinove, lako .-ino tudi mi Slovenci na svojega Vodnika, Prešerna, Levstika Cankarja in druge. Veni r po na;no\e>ih sedanjih ugotovitvah in razia- Si ne-kega nastavnika ie srednješolska mladina i>ri svoji zffodovlru>'e srednješolske mladine. Prepričani ^mo. da ee ti.ko razlage ne bodo vec ponovile. —PedpisMi prosti" oijna ptftfcka četa v {levem mestu priredi dne 3R febr, ob b. zvečer in 27. febr. ob 3. popoldne v dvorani Prosvstnejga doma. sa^ilcko veseloigro >L"=tanovitev gasilske ce{e v Bendjah/. Ker je či*ti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, vljudno prosimo za ofoiak. Prv-triovoljna gaaileka četa v Kovesa maet«. titOVETt«!! ff k H O D« sobota. 19. februarja 1938. Stran 3 Ume tiski jubilej direktorja Poliča V torek aa. t« delovanja s premier o Mozartovega »Dom J Ljubljana, 19. februarja že v l.-n.nanrtji so profesorji in soSolci o ^ '-ni talent Mirka Poiica. £iv- ga j t- po, zaneslo po maturi na juta k ul teto. Kakor pri vsen velikih tauVjtih. je pa tudi v Poliču smagal notranji genij. Id z demonsko sik) tira človeka v r^k'j sa kat<*r**^ra Je ▼ resnic: pokli- ustvariti temelje slovenske 1929 Je tudi v naJI op^n zavladala, knza. »Orkestralni« krizi je sledila gospodarska krom, ki Se do danes n: docela premagana, dani nase opere v«do. da jim Ja bil direktor Polič v teh tsftkih časih iskren tovari*, ki je ? **vojo uvidevnoetjo in spo-sobnostjo storil vse sa olajšanje njih ts-zkega položaja v gmotnem pogledu. Treba jc vnovič poudariti, oa je direktor Polič naredil v operi red, uvedel sistematično umetniško delo in dvignil umetniški nivo zavoda. Pri tem se je izkazal kot odličen organizator. Spona! je da je treba gojiti klasično glasbo in da mora le na tej umetniški podlagi kdaj nastati slovenska opera s« svojim opernim »tilora. Klasično umetno?! Mozartovo. Beethovnovo, VVagnerjevo itd. je začel gojiti sistematično v naSJ operi prvi direktor Polič. PolJčeva Široka umetniška osebnost pa je imela razumevanje tudi za moderno in za domače ustvarjanje. Od domačih del je spravil na oder vse kar je bilo predloženo in je bilo vredno vpr zoritve. Tinemu pomembnemu modernemu ustvarjaniu v glasbeni umetnosti je odprl vrata na.V opere. Tvegal je. Res pa je. da večina >moderne-| ga* ustvarjanja ni obveljala. Tudi moder- L. 11*11 in L 1912 se je zaceio Poiičevo javno delo v glasbeni umetnosti, ki ga ;e privedlo po ovinkih ca mesto v črnile. _ a. sio-*ce opere v Ljubljani. V teh letih je Mirko Pouč deloval pr. Drama učnem društvu v Trstu, ki je dalo celo g>neracjo naah najboljših dramskih igralcev m oper-n.n S4 ••• • I pohodom Mirka Pouča v društvo je prišla na društveni ouer naj-j.'1-vo Lih -ta op-ereLa po.em težja opereta in končno op. ra. M;rko Pohč je prvi dirigiral >Prouano nevesto-- v Dramal ćnem »*rušt'.-j. M imelo svoj oder v Narounem čomu v Trstu. Pred izbrunom vojne i. 1914 je D;i Mirko Po-ič v Osijeku. Po kratki uit.n.iv. e.e^a-lišča mu je bilo zopet pover.no v>.s.vo optra v o3ijeku. L. 1915 se jc začeto Poiičevo resno ae'o v opernem ^le-ia!.^ j V\-* pezje jc prekoračil v Lem gleualisču od k^repsl lorjA do upravnika. V Os:jeku ss je doceia uveljavil, v umetniškem svetu so soglasno priznali njegove sposobnosti m pot njegone un.etn.ske karijere se je naglo dngi.a. Poklicali ao ga v Zagreb, od tu v Beograd ::i 1 1925 iz Beograda v Ljubljano. Od tega leta. torej že 12 let. deluje z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo za napredek nase opere in nase glasbene kulture sploh. r>_r- ; ?.I.rko Poiič je prevzel vodstvo nase opere v zelo Užk b okoliščinah. V . ■. ■ ■-. SpSSi • SaSSl BSaarSjSJ hi raz- dvojen orkester, ravno tedaj so odšli stebri opere Z:kova. Šimenc. Cvej.e Doma tega naraščaja pa ni bilo Kdor pozna ustroj glasbenega in kulturnega zavoda kakršen ;« opera, si more predstavljati kakAne težave k* moral premagat: Mirko PoHč da je ob pnrtodu v L~ubl«ano v ts-lrih razmerah spravil zavnl so»v>t v Vt in red Toda s svojimi upravniskiml ta Bjaasailiillk inl sposobnostmi je Mirku Poh- j no režijo ie vpeljal v opero (Carmen). Ako se slovenska glasbena produkcija doslej v večlem format n ni uveltavila. seveda ni njeeova krivda. Izjema je le ustvarjanje v opereti. NI golo naključje da proslavlja svoj 25-letrd umetniški hib'lei z Mozartovo opero ■Don Juano k<»t^»-o sam dir'glra in režira s nomočio odiičn*ea Insoenatoria insr arh Fr?inw. »Don Tnan<, ki je biT prvič vprizorien 1. 1787 v Pr*pi. je peta Mozartov* oTv»r* ki jc ie PMič nnštn^ral v n^ši o-x=>ri O^^ftn •% jn-o^m n^-»o*T»i*>oa ppti-^ W A Mn^^r+a Ker 1e s^e-n'' ~rvw»—o t*»«-n« n'm-pfj-i 7 p-i•»<»"^**nim t-, -'otvi r«"**:»~a mn-? ^.,VMn „| c" -~"» Kak-ir H' -nu je tud Poliču Mozar- -p - ■?■-.>:-*■ n-.^rfi '.-s'h oper mo^stro-vina katere gl^n ne Se do'gn ne bodo iz-•ne Že pcldruuo leto dela na tei operi z orkestrom in pevci in to z navniSenjem zato obet« Mt* vnrfroritev iorodek v našem ?'?"»benem življenju. Končno je Mozart Po''<*ev ti^teli in moister za Mnzar-tov sti1 Ima noseben čut in razumevale. V urnp-tn"škem p^e^e^u ie storil direktor Pob? v 12 letih ogromno deTo. in po pravn^i lahko imenuiemo ustanovitelia sToven«;ke opere Kulturne razmere v katerih ^e na vendar ^o^egel uspehe. ?o znane Mafhen narod brez kulrsSMMtl za^ed-ia brez več-fih dot«c;i brez več1Jh mecenov razen 'n^u^trHalr« V'Hema B'ziaka ki ea le treba ob tei pr~']ikJ omeniti, brez Drave OTv^rno—e^aMei»e trfl-*1c;-»e Tn vendar se ie rq?el nod rWrf>'k*or-;*vn PoT^cem ustvariatl t'ov»»i^«i-r|i t*]] }*| venH^r nam le ooera da*a *'«t'b 40 4^ o-nernlh del ki js i^:rr>Vtr>i*-in PoV^ti ob iimet- - '•'rmim *-n b^ naAa Viil- titrna «o«t i*^«*1« "^imevanie za n1e-gove načrte za bodočnost! K o k o I 4 n o Spored X. vsesokolskega zleta v Pragi Zle tu: odbor, ki vodi vse priprave za X_ vseslovanski zkt Je v glavnem že iz-ielal spored X jubilejnega zleta ki y b;*. otvor- jen z zJetnmj zimskimi Igrami od 6. do 12 februarja v Visokih Tatrsh Ostali program zleta je predviden takole: .NASTOP \ V RODNIH SOL doe 29. maja dopoldne skuSnje, dno 99. saaja popokine javna telovadba na Strahovskem stadionu. UI. SRED.NJEM)I>KE IGRE Četrtek.. 9. /unija: oopoiane. teame v plavanju, popoione nadaljevan je piavaumh teaem lahka atieu^a. oojna tekma, zvečer: tekme v petju in rec.iavcijan Petek. 19. junija: aopoUine ooćr tekme dečkov in oekhc nadaljevanje tekem v lah k. atletiki, popoldne tekme v igrah, zvečer: tekme dečkov v koskanju Sobota. 11. jun ja: opoldne nauaijevanj*-tekem v igrah popolone skušnje za javen nastop zvećer: manfestac^sk: sprevod srednjih Sol in slavnostna aaade-saja Nedelja. 12. junija: popoldne: javna telovadba dijastvs srednjih sol OBRAMBNI ZBOR PRASKI «.4 SOKOLSTVA Četrtek, le- junija: popokine nastop dece. narasraja članstva in praške posadke na zletisču ZLET SOKOLSKE DECE Petek. 17. junija: do 20 prihod dece v Pra-zo. Sobota, 18. jun js: dopokine m popoldne skušnje, nato ogled Prage in obisk gledal sč. »deijn, 19. junija: dopoldne sprevod po ! Pragi popoldne javna telovadba. Ponedeljek. ZO. jun ja: dopokine in popoldne razaled Prage nato odhod domov ZLET SOKOLSKE43A NARAŠČAJA Sobota. 25. junija: dopoldne skušnje p9» s tov Nedelja, 26. junija: dopoldne skušnje popoldne favna telovadba, zvefrrr za t večer na rasoaja PonedfHek. ti junlta: dopoldne- tekrr«? naraSoa mic v igrah obče tekme nara šcaniikov popo'dne trkme nsrssčmjni kov v igrah tekme obojega naraščaja \ plavanju zvečer seja mednarodne *elr vadne zveze oozdravn: večer narasoaja Torek. -8. kanlja: donoldne hotna tekma narašča mikov, tekem v petobom tekm* narašča mic v Četveroboiu m oetobottj zvečer seia nredsednistvs Mednarodna teliva'"•m- zveze. Srro*a. V* »a: J<->-W/*ne sorevod oo Prac-, popo'dne: javna telovadba naraščaja VI. MEDNARODNE TEIX>VADNL TEKME Sr da, 29 junija: -e;a sodniškega zbora Met narodne *elovaćr. zveze Četrtek. SO jun ja: dopoldne in popoldne- meo na roetne telovadne tekme članov in --.-<- Petek. L julija: nadahevanje mednarodn'h tekem ^Tdopoldne: lastne t'kme članov v prostih panogah, tekme jez bo v-vr;lo na zlet kolikor je SSKT preiel nrijave IS posebnih vlakov Vojska potuje s parn:kom po Donavi. Z Jessnic — GaaiUke fete KID prredp drevi v >o-toUkm domn na l»«s*»nirah velik plas pod ia#-krvom »Polarna nočf sodeluje nolnočte-•i!n-- _'oii»a ? ^< >H° Loke KnnnU h*»rre / .le^enir in okolice ooo-'iramo la e-» priorsve za v«top v Leg h> ^oro^k'h Sorr*»^ -»pre emaio »*amo Ae do 25 t m V«*j torri z le^#»n'r !n okolje na ^e irijavuo kraievni ore; LKH na Wenirah - ».rt'pn»-k* rim, V os; m»rtaa pedFT#ts i» 'a izlef -imn^ar-ev v Boh mi k; «e vrši v te»h Ineh irds^a l'?en pro*;o#kt Rohrnm m nje t(>vp "*»rp <»Vob'r-« ^rVe ka*eio Planino na Kraiu Vr*r#»] Podr-tn ^oro T*=k«^m;eo m "trn i?e pianin^lcp t m-k osno rt ne postojanke v »j zimski krasotL 80 letnica ro|atva V. Parme Ljubljana, 19. rebruarja. Juth je 9b-letnica enega najzosmenitej-aib slovenskih skladateljev polpretekle dobe, Viktorja Parme, ki ae je rodi! 20. februarja 1858 v Trstu. Njegov oče je bil Slovenec, poHcijski svetnik, mati je ps bila sorodntes vladike Strosasnavena (dekll-mc de Mat te i) as> ■* iT Skiaaatclj je preživel svoio miadost v Benetkah, Trstu. Zadru in v Novem mestu Gimnazijo je študiral v Zadru in Novem mestu ter absolviral v Tridentu. nakar se je posvetil pravnim študijem ter absolvi-ra' juridimo fakulteto na Durud?u G'asbo je najprej študiral v gin.n«7.'i. ko je pa študira' pravo na Dun3'J, jc obiskoval tudi predavanja iz c'asbene te »me na kon-»ervatnriju pn slavnem Bmckreriu L. l^SO je stopil v državno politično službo v Trstu Pozneje je s-lužbovsl nek. v Liti;* r,a nd MM do 1915. ko so ga suspendirali, ker je bil vnet slovano^ iub Po upokoj'tvi se ie ^e bolj posvetil rjlas-bi Preselil se ie na Dunai. a po prevratu Bi k Vivil v d.imovino V M ""'boru ie bil častni karoelnik Narodnega g'edaiiv'a. kier je di'-ifjiml ^sm \-sa svn-? odreka deia Ob priliki 40 letnice ■ ifcgseeSS ^'asPe^ega delovanja ie priredMrj mai^hor^ko gl?dališće njegovri nrvo opero »l"rh. crot celi^k* — Na mariborskem odru so bda unr;zor4c"»a skoraj vsa njpnova onerna d""a. ki so doživela nad 100 orrd«tav Izreden usr>eh sta dosegli opera »Zatorog« in opere'a *Ca-riĆT-^ AmiznnJ;e». \";ktor Panrva je ustvaril mnogo kra-mih del. Komponiral je S oper. 4 operete, glasbene torke za dve narodni gri :n eno otroško pravljica več ba^ad, mnogo plesnih komadov. k< račnic potpurtjev itd Parmo moramo prištevat' med utemel iitel je rn najve'je pospese vatel je slovenske glasbe. V sloveosk' javosti v, ie pridob'i velik ugled kot sk!ada*eli. pa tudi kot zna>aien mož Slovrncc. ki ni klo-i' vratu nred avstrijskim režimom. Ir takšnih mož ni bilo m i ogo. Parma ie umr' I. l°24 v M.?rboru. Pre-pelali so ga v Ljubljano. Počiva pn 5s. K: žu v grobnici Pauschinove rodbine (Bil fe poročen a hčerko ljub' anskega trgovca Pajschina ) V Ljub'iam živ;ta dva niego va sinova Brun«. ;n Angelo Sin Viktor je padel v Galiciji. Artur Je umri v otro>ki dobi v Crnom! «u m tudi hčerka Ada ie umria v svoierr pr\crp ienj v Cmomi'u Z v še hčer Beatnce pi v xe,:ia Patakv Skladateljev pot^mc- imajo n.egovo boga to glasbene zapuščino, ki t se za njo morala pozanimat: r.aša kulturna javnost. C Pomladne novosti v volnenem blagu za damske obleke, kostume in plaSćt pmnaSa M A NTJ FAKTUR A komanditna družba Mestni trg 17. SAMO SE DANES IN JT TRI se predvaja v KINU SUOOI film. kakor *ra Se niste videli v Izubijani. Deanna Durbin v filmu TRI ZLATE DEKLJCE oftn.r>i s svojo lepoto, dražestjo in divnim ^rl ^om, ki sega do srca. prav Vsakogar*. PREDSTAVE danes ob ML, 19.15 r. U1.15 uri, jutri oh 10-50. 15., 17.. 19. in 21. uri. K figu ni nikjer navedena številka pcijave. Konr> }; J« di\ g Andrašič ns razpolago mču-.e ter vozne li^te, i/, katerih jc bilo razvidno. J.i je dr/-avna trt>sarina p4a-čsna G. Andrašič ignacii je to ugoiovitev prt-iakovalnc komisije srniročil upravi Držav ne tovarne sladkorja v Belju. nakar je Uprava državne tovarne v Belju z dopišem z dne lo. aprila 1°37, ki ga nam jc prcdlo-fil št. 3603 in 3711/37 pojasnila: »Kar se tiče nečitljivega žiga. krivda jc tukajšnjega oddelka finančne kontrole, ker je njegov rig o plačani tro>arini. ki ga od- daja na '.ibojc. bil laku iačabljen, da sv \uhče n: dalo pročitati, kakšen : ta žig, m.irveč ji vse I /sedalo, kakor s:l.šcn čr • /uvjzek. i i>tc a^ Ac^dbc svojih tovarišev. *i4.->rih kakor mladih in tudi sam prd:»l neVatpro. N*a«'e-lnje poletje se je zatek^! najprej na deželo, kier se je s^lassl pri kmec-ih pose, kili in preivsem beroči!, v BiH pa pri-iel /a eio. to a snmo za neka; dni. dokler ni dobil ra mko nekaj beHčerv. da je mo-irel €ipet k_eniti naprei do mf6*a. Po' aj o-val je pi Mnribom, kjer se je sr>o»z?ial z nekim nem>k;m svetovnim poT ofnikom. s kater m sta jo mahr.ila čez mejo. Dasi je 1>;I Matrvo !»rez sa lK^a lista, se mu je posrečilo prepotovali lep kc* sveta, dokler cr ničK> v nekem nemškem meeru. ko se je ravno pretopai zara-ri brhke dekline, pri-r'i in era spet prit* J" u im potom v m 11 v domovino. Po.-neje ec je pri ruži! Ijtt^em poli.:f>-č-eea vrtiljaka in se taerubi] s!e»injič v urnem BOStseai na razu., k.cr je prše' med 7.e«parje in se naučil njihove urne! nosi i Do*iro izšolan se Ve vnril v Zaererj kjeT je tsasa knil ne'.a: denarni • na rr-^u in po b:o-skopan :ii orleel živet; veselo živi} nje. Poiskal si ie tudi žsvijonfeko drnlioo v osebi mlade Naražtiinke. vendar je mora de'iti • njeno lj-«>>ezen z dru?"mi Kmalu se jV« je savef^čaa, nakar $o ie :«onovno ubral k morju. k;er ?e v pse4vsow smuka! okro-' ž'-vahnlh I^ovisčark. verniar ne toliko zaradi njih fimih, kakor po zaradi njibovib torbic, v katerih je sluti! denarnive s kolikor t Oko vabljivo vse-ifino. Ker je bi! veiirao el Janino o ".-cecn in tu i sice.r če.ieu M-.. frlod, rou je neko^ ena celo odpustila pose v nježno torb o o, zet o pa era je povabila > 6oboj v bolel, kjer ji jo moral ptipovedo« vati o svoji žepajski knri;eri. Marko jc p tem omeni, da se danes ne \-e, če ui bil«i tudi ona samo navadno tatica, ne pa dam- . kajti vedla se je nek n in čaino. Po.1 dmo jc Marko sam in prostovoljno prispe! Ljub!.'eno nazaj in s« Jal »rušiti ? ivojim starimi orijatelji in znanci. Kor je b;! s*:et brez vsakih sredstev, je pomolom b< račil isn se tako za eilo pretclkei al%o: zimo. Krasti naenkrat ni moral več in jc sklenil celo poiskati si la^je -'elo. vel ne zunaj, marveč na toplem. Seveda pa p je iskal zerna-n. Nato sc jc fel spet potekat s prijatelji po okolici mesto, kjer fe sni' po skednjib in hlevih. Pre-J dnevi je prišel po naključju do • nejSe obleke, ki mu jo je postil v ncken skednju prijatelj, ki t^i je prejšnji večer pre skrbe] še čednejSo. Tedaj je sklemil znov: poizknsiti srečo s noseč nem v t nje šepf >i!n kola lomi. si je m:s!il In oi-e! okro« poldneva na kolodvor, kjer je v n^si \ izmakni! tri k>kaj revne đerornice. nekemu mesarju pa Se l»o!j rcieno i:stnico Deo»i . n: n:-i predfcoi, krepil je vozni ustefc do Maribora in v vlnku ukra e' neki s^po D z^to uro. ki jo je imela rtn verii e.i 1 i pil ie oainestn v Maribora že na tret« po staji ter od-el pe^ nazaj proti mestu Csl vi! se je se!e v Vrs'-tb, kj^r je Preste' de nar in ugotovil, ^a ie v p^vt- skoro 2' ° ff*n ip 'čt na o*f nnMar :e krenil Proti mesni in s-1 i»'>;sk. P"^noči^5e v neki poafTni i Kolodvora! Tilic-i. 8s nreftno ie rw rV^iuro T^tf'pa1. °*n že izvohal po^jefpn detektiv :ti 7« 4"-- *.* je končala na poiicjjL Potrebno pajasnilo Ljubi lana 1Q februarja. ^* našem lisru z dne 10 feOruarja t. 1. smo v poročilu o poteku kaztr.*j;in.^ 19. tobmsrja. Hanska uprjtva MTfHaŠa: Poj jetja ki brvnrsmjejO obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vodili in same ravajo za poissao sescno tt38 iz.pieineuiti tšvoj se anji vozni red sii Ocnik, se polivajo, da sa usfotovv m j>rivi!ozo '■ nrednisanc odobritev do 20. marca 19:58. Novj vozn* red stopi zajedno z žeJezni-^k in v vePavo dne 15. maja 198S. Smernice za eestavo in predložitev voz'iega red.i io ceniko so razvidne u zadevnih okr. žnic, zlasti on€ z dne 21 D. 1934 VIII. » ool-f ki j:h dobe interesenii na vpogleM pri pristojnem sreskeui Daeejstvs odnojsno mestnem poeta vaisi vo. Izrecno se opozarja, '"'a -e jt1 pri BOStavi vodnih redov ozirata r,a vo'/ni red železnice postne avtobosne službo in mt^resiranih ne-Iriavnib avroi>u^n:h podjetij, vs'ed česar jih j« v primeru mo/.iir- kollcije ugotoviti ST'ora/umno. Podjetja, ki prevažajo F*oMo. morajo po BMAaSsti upoštevati tndi potrebo v*o čim Uiro»lnej^' po>*ni zvezi. Izpromenihe že-le^rtiškerza v<>7netra reda cnoraio oo1;etniki zagnan pri želerniškin >^a' i »ih ki so n i o vesnin Di'ekcfje drža vn h železnic o njih že obveščene. izp;e-membp voziiecra re la postnih avtobusov pa Pri Disskei^ poste 'n telearrafa v Ljubljani. Prekasno predloženi vozm re'i s^r ne bodo odnbrili. kakor se ne bo "o odobrile iz-premp-mbe že odivr^enih vo-mih redov med sezono 1'o'e^ t&?a se opozaria no ka^e*";-sk« poielic-e nam^^msra iavlačevanja ob» !astven<^ra noslovania. »pode, ampak v prvi vrsti dame, kaleruii jc že po naravi prirojeno veselje do cvetlic. Članarine in vstopnine ni. člani naj bi medsebojno Izmenjavali razno cvetlično semen je in gomolje, ter tako ca cenen način pri&li do raznovrstnega cvetja. Klub želi, da bi se v naši beli L-tubljani okrasila vsa okna h iS. naši vrtički postali cvetni gaji skratka, da bi Ljubljana postala on sam cvetni vrt. S temi željami in nadaroi gre klub v novem letu z radostjo v srcu na delo. Za eventualna pojtiSnila in n^iuc.j.: na se blagovoli obrniti na predsednico go. Klručenko Andrejo Ljubljana — Kocen ulica 6, telef. 4550. na tajnika g. Vavpotft , Joška, Ljubljana, tobačna tovarna, ali pa ustmeno v gostilni Sokol Pred škofijo, T. nadstropje vsaki prvi petek v mesecu o I 20. ure dalje. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI. TKLKFON 41-79 LUIS GRAWEUR, RjavnJ pevec, v senzacijonalnem tilmu Pesem obtožuje Ostali: Walter Rilla, Gina FalfconIw»rg in Hana \Vaag Predstave v soboto ob Vfc9.. v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9.. ponedeljek ob \?9. Klub ljubiteljev cvetlic Ljubljana. 19. februarja Klub ljubiteljev cvetlic podružnice SVD Ljubljana je ime! v mesecu januarju t. L svoj občni zbor. Iz tajnlkovega poročila je razvidno, da je klub vsestransko bil pridno na delu V preteklem letu je priredil dve krasno uspeli cvetlični razstavi in ekskurzijo v Maribor. Novi odbor, ki ga tvorijo kot predsednica ga. Ključenko Andreja, podpredsednik g. Jermol Josip, tajnik g. Vavpot č Joško in blagajnik g. Kržišnik Oskar si je takoj sestavil program dela za tekoče leto. V naslednjem podajamo naj-g-lavneifie. Pomladansko in jesensko razstavo cvetia Ustanovitev strokovnega odbora za ocenievan^e in sestavo prepotreb-neea seznama cvetlic, ki so najbolj pripo-ročlrve In vsakemu Hubiteliu doseglUve. Razne ooc:čne ekskurzije 00 l^ibliansk^h In okoliških cvetuftnih vrtovih Obiave raznih strokovnih člankov v društvenem cla-sihj ^Sftdiar in vrtnar« in končno kratka strokovna predavnja s prosto strokovno debato • Id ^e vr|(T t>re^ ^irofUo. t n«v*«tron- *e. Klu^« -rsimfoTiie v svi' sred4 vse Utibi-t*»He cvpfl;c n*Hs^ rK>^"> vrtn* aH sobne vsi od Česar vabi v svoj krog ne samo go- Prihodnji spored: General Garda ■HKaasBSttaBB^Baaasassnaaaafl Naša gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota. 19. februarja: Ob 15. uri: bnegulj-Čica. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Nedelja, 20. februarja: Ob 15. uri: 6im-kovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Rdeče rože. Jzvnr. Znižane cene Ponedeljek, 21. februaija: zaprto Torek, 22. februarja: zaprto. (Gostov.-; v Celju: Bela bolezen) O P E B A Začetek ob 20. uri Sobota. 19. felruarja: Manon. Gostujstn ga. Zlata Gjimgjenac in g Josip O'^- stlč. Izven Znižane cene Nedelja 20. febmaria: Ob 15. uri: Navi- hanka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. un: Heltej Izven. Zn'žane cene Ponedeliek. 21. februanfa: zaprto Torpk 22. februaria: Don Juun. Prem.;« 1 - Proslava 25-letnice umetniškegn el - vanja ra"vr.atelj3 Polica. Izven »Manon << s 90. < »Jun g jena c UI g. Gosti-čem v glavn h vlogah se poje drevi v op rl. Izmed vseh francoskih or>--r ie imela zadnjih letih na našem odru Manon tej zasedbi glavnih vlog gotovi* največji uspeh Poleg obeh nosilcev glavnih viog, nastopijo še* gg. Ribičeva Betetto in Jan-ko. DiHaira kapein'k atritof. Pl^edstava j-laven- Veljajo znižane cene. šaSai DNEVNE VESTI V 70 letih samo enkrat more biti uspen oglasov tako velik, kakor do v naši slavnostni številki, ki Izide 16. aprila v proslavo 70 letnice »Slovenskega Naroda« Razpona lužba obein*Kega tah\- ka. »S užbed not kr banske uprave dravske banovinoe st. 14. z dne 16. t- m objavlja razpis občine Dobova okraj brežiški ki razpisuje pornožno rrvsrto občin-rkraja tajrrika. šolska izobrazba najmanj štiri razrede sredn e aH njej snake strokovne soJe. FTača pe dogovoru. Varščina 5.000 din Reflektant mora biti iskren pri-SM Jp^z Pravilrjo kokossne prošnje, opremi jer-e z listinami po ČL 7. in 8 uredbe o ončtns&ah uslužbencih je treva vložiti v roioa 30 dni po objavi tega ra37;5a rri dbflf)! I>obova. — Trgovinska pogajanja z Av*triio zaključena Včarsj opoldne so biLa zaključena na Dimani trgovinska nogejsnja med slovensko in avstrijsko delegacijo. Za-kljule-a so bila z uspehom. Urejeno je bilo vprašanje plačilnega prometa in v »a na turistični promet nanašajoča se vprašan ja. Pogodbo sta podpisala za Jugoslavijo podočnik zunanjega ministra dr. Pilja. za Avstrijo pa pooblaščeni minister Schiller. Pogodba ♦topi v veljsvo L marca. Nafe delegacija je sooči odpotovala domov. R l! -v F čokolada Je povsod priljubljena — Proizvod? tvornice RLFF. Suboticav — Otvorite prte suiu^kt s*aka'njce na Doi^'ijskem. >a pri;amem Poiževeni nad Višnjo goro je laik ie pred dvema letoma zgrajena skakalnica za skoke do 23 m. Toda lani je bila zima tako neugodna, da skakalnico niti otvoriti ni bilo mogove. Letos is zima nekoliko ugodne ja. čeprav je snega rodi letos v nižinah mnogo f»rornalo za smuko. Zdaj je :.o «■ '•• >ve?a t^r.^za. da bo lahko -kakalnica na i ■ ■ Ju'ri ofi-ajjetno otvor jena. >Slalom 34-< priredi v ta jutri na Polžev eni klubske te me v ih. Prič Mek tkem bo ob 14. Prijave se i jo v domu na Polževem še do jutri opoldne. Za skromne razmere na Dolenjskem bo to gotovo zanimivi - e »v. eaj bo stsarHsa prva skskilr < : » --'a-m in dcrosuJin. bodo prvi6 v Svojean Sfev 1'enju videli, kako c" •-" -o i » t »kn»ab r.odo v domu razdelj«vie naera V in častne diplom**. Snetrn je zdaj na Polžjem torika. da bo tudi emuka ratri u*z< i" ~'.?>U še ker je zopet prit'isml mraz. Tako se torej obeta na Polževem zopet živahno vrv-nje snrnfcirjev. — N'>čtj " i?ro ii MavH g Mjenja. Prosvetna centrala Saveza grafičkui radnika -tagoslavi |b v Zagrebu je razpisala nate-«ti ra i^ro lenodetank** :n ?ov»r'v z^^r- ;o-o izkljsJasJ) z namenom. ;' ura »ii no sodobnih na«V*ih fra-*- ,,.„...,>. di-]pf--jfr« Fjjm ne w trajati n»cr<> 4 o do {W\ r»i .:» Vvtorji na i pošljejo svojn dela pr _ • • - : 1 • P - .-•♦rrj .•• lrala SGRJ. Zagreb. Primorca urica Na kuverti naj bo oaaisSBDO 'Za natječaj glume', t igri sami pa mora hiti : r'ožer., v jk>- sebni kuvert: 7 avtorjevim sastovom. Rok za natečaj poteče 15. junija lO^S. Dela bo oeerkla posebna žirija, za nabralo m Jofo-e>nTb .vnn din. — Ii >Slsihexes;a !i*fat. la/^esi list kr. Sanaske anrsve dra\>ke baoovine< AJ. 15. z dn«* fP. t. m o'>ji\.,j vr<-..v..> o p-»-. nHovs- nju nezanOKlenih delavcev in razglas banske uprave o volitvah občinskega oi'K>ra v raz- — 5mv% »odai totsaae. Apelacijsko &Ša%tm v Ljub'*"ani je imenovalo ir ^-V-a Ko\a-6£b, rrvnatelfa driavne realne gimnazij* v Ptujn za sojinega tolmača za ft.;' . ;;"m-aki jezik pn okrsjsem aodfciču v Ptuju- — Z*val«ke ksie- i.«.:**/ni ▼ tlra^-k, lan«, ▼iai- i o stanju z dne 10 i m. j? bila v tU uski banovini sviniska kuiza na 1> Jvor-c*fc svinjaka rdečic a na 3, kuara cetelae srn leee na ijar.e oa 3. steklina v treh primerih in mr-bur?a*4i .rpu^-ij na 1 dvorcu. — Poziv tstoamaterjem. rspešna tu>-ko-prometna o-o; sakrila je vakl^ le z o sei-nim in i--branim propa>:andii m materaio« Zvezi «a tonski m iionjt v Liobl^l kj je kratkim nstaaovaa poseben jt-h«-na ža' rrmr.n kn> pouvbnih foto*rrafii. ki bi prii.e kot ilustracije pr? easopapnib (Taakih. BSSSScatih, albumi itd v poste v. Zveza za tajski promet se aato porom obrača na vse fotoamsterje ti pa one, ki v teb dnevih obs'^uj.-jo. z•>.>.- - -rne orireditve. ds ji stavijs s »o; fotogralski sasasriaJ ss razpolsro. Xa ta način bo vsak nosam^/r/k mnogo »Ion- :.p na-!h krajev, na kat^r 3e -c loku pni nas' javnost1 mnogo ležeče V-^rr. e-. m so:Mavcem ie v najprej naj ren^? hvala. Polevičaa Taroiaa za Marir)sr«.ki tedeo-Ger.e^/na direkcija drtavnih železnic jedo volila rolov'čno voznino obiskovalcem 7. mar"bon»v»ga teMladiki< l. I93c> (St. XII). Ta seznam ss je potem že uporabil v knjigi >N a 4 e aor- i e< (D. sv. M. L 1933) in pri sestavn 1 s t s-k s nek 5ga nadoziainega društva v Ljubljani. Abecedno sestavljena tista ribjih Imen zadostuje za nase namene porjomoma in M bik) treba samo malenkostnih izpopolnitev in popra v - nebistvenih napak, — Borza dela v Ljubljani sprejeme 8 tesarjev (za Vrhniko), elektromanterje, av« togenskega varilca, monterja, 10 preciznih ključavničarjev za šablone, hlapca, čevljar ja, krojača in strojnika — Dvndnersi avtobzssi izlet v Trst dno 3b\ in 27. februarja L 1. priredi Zveza za tujski promet, zast. Putnik v Ljubljani, Prijav? e-prejemajo vse biljetarnice do vključno 23. februarja t. L Cena vožnje z vso oskrbo din 2M). — Kn»zno potovanje Ljubljana-Mtinehen-Leipzi«-I»raa;a-Dunaj. Zveza za tujski promet zat?t Putnik v Ljubljani priredi v času od 5. ck> 15. marca t. L krožno potovanje v obiskom razstave v MUnchenu in sajmov v Leipzigu, Pragi in na Dunaju. Prospekti in informar razpolago v v^eh biljetar-nicaii Putnika. — Edicije Strokovoc založbe. 0 zanimivih in za naćo sirom^lno trgovsko šolsko literaturo Zc?io poni edicijah afibskssas salaSSSi i Ljubljani smo v našem listu že večkrat poro:^.;. K>: prvo celotno delo so v majhnih prssledkiz izfie štir: knjic? "Tr-^ovakega kejigovodatvac. ki jih je sestavil na* znani ttrokovn:ak prof. Franjo Sič. Temu celotnemu delu, oziroma tem prvim štirim knjigam ie ^l^iilo kot peta >Poslovno spisje v srbohrvaščini«, ki ga je sestavil profesor drž. Trgovske akademije v Ljubljani 2. Vladimir Cerae in ki ie prva knjiga te vreit? v naši strokovni ^-»lski literaturi. Nedavno «»ta sledili še dve knjigi tega oa-»eca odličnega strokovnega pit^atelja, ki skupaj tvcr.tci prvi del celotpod naslovom >Tehn*kn poslo\mega računstva- To delo se bo še naialjovalo. tako da 1h> skupuo ob-egalo iUri knjige. Ei:cii<' Strokovne založi. 3. ki ima upravo v Ljubljani na Novem trgu. ro z,'* iiaš trgovski naraščaj prepotreb-Oe in jih zaradi teija loplo priporočamo. — Radirki assrai e ^me biti - imo za zabavo, temneč tudi 7a pouk Ce hočete iz-1-irati m**d dobrimi res na »boljše točke t=po-reJov evroi>skih radijskih postaj na vsf»h • i'""- 1. r: iTo*- ! j trVoi ledensko revijo za radio, gledališč^ jn film >Naš Val<. Poleg sporedov vseh evroi»skth (-<^iai v:i»n nudi tudi obilo zanimivega branja: novelo, novice iz radijskega sveta, ij^fšt^r fiin»ki pre-gled. gledališko in rrM>rno rubriko, pa še mar>Lkaj drugega zanimivega. Zahtevajte <»g!»--i A:_*vj;.-Jo. ki vam k> l,o uprava po-■.".•*{o brezplačno Zapomnile si: iia-a na 1 boljša radijska revija je Na- Val . Ljubljana. K na fl jeva ilica Mesečna naročnina samo 12 din. Restavracija PKESF.RNOVA II.ICA I I r povečana in vzorno preurejena. — f \ Priporoča prvovrstno hrano In vina. | Vsak petek ribe. ■ 1: Mi -1 ■ EVIaal ima vedno sveže pecivo in pustne f krote. ■vi m '.iiii'iinimiiir — Slovenca i»u ■' -a letos naslednje tri irvim*- knjige ket »vorje redne pu- j i\ran.jea novi roman -K.3.- pitanrsni: (400 strani) Pavieta Sedmaka roman - Kapian Martin O'e'iermac« ^250 strani* in zaključni <5.1 snopič >Zgr>. ne !»:ovenskepa slmstva ">d začetkoa- do Zoizove .'-mttir ur»%v. pr<~f. Ir. frareeta Kidriča. Ta »nopič bo fmel okrog^ 180 strarii iekf?iko»iskega formata. Vse tri knjige do-hje člani broširane za 50 din. Lahko pa dobe tu<:. vezane La doplačilo 12 din za vsako knj^o. Ckui ~ stj :~ lahko vSakJo. pristopn re ni. Na? inčne>^ pio-5*pekte ' dobite pri upravi S'.cverske ir.a':.-ce, Ljubljana. Konrrresni trg 7. — Odgod'tev sej tn , odbora. Poročal: smo. da se je svetal plenum tarifnega odbora 16. t- m., da projči sklepe ankete pcedizuh sel; i j z za.-itopn ki zain-tereasesaafli aaaspodar^kiii ustanov in orga-sJsscij (lede predlega revizije železniške tarife. Na prvom sestinku so pr'šla v raz-p-avr v= —; ... n - . . z.ez'. z lelom sclt-c je, potem je bila pa seja tarifnega odbora odgođena do 20. t m., ko bo sklicana nova pilima seja. — \ reinf. \ r• m* :a na;^v«^J pravi, da bo štaino. č?z Jan srlm-no !n toplo vrem«\ ■;-;ir\. i: jla ;.• zn-tSala najv:^; t tem T" • ..tar;- >:-i:ti' 1 v M !ril»oru 10 4. v Beogradu 9. v Ljubljani ".'>. v Zagrebu 7. v Saraje-vn 3. i-avi je kazal barometer v Ljub Ijon: 7t>7-l. ^m*"ratura je 7"t.-»>Ma --4.4. \ a aerodromu —7> — Zasledovan iaszessski tihotapec opija. Nase varnostne oblasti h> bile potom par»ške »ii'-'.' prefekture onczorjeie na ■ »-ii-a-rodnega v-Ietibota^ a o'iiia Teodora Ivn-a !-ior:n. r>>-iega ^W v Parizu. M?r jp W .-vol *\i< asrnik neke restavracije. Po neki .e 7. 1'ariza fw>''»*»jr-il z> i. 1035. ;<»-pre».j pa -; ie pre*4cr'-e! jh kii k- se m->-re vsak čaa> podaljšati. Lijon. ki ima 7n< z nekimi iid v Sofiji in v Beogradu. če«»lo r*»tu;e po naii državi t**r ^ pe^a s tihotap-manul. hrzneaa tfiio-'anea, ki nas i avto. zasleduje luednnrodu i policija. b Lfvblfanc —4 OssksslsTaska ▼ vojni in miru, je naslov predavanja z zvočnim firmom. Lepo prireditev z bogatim sporedom priredi Jug.— OBSkosiovaska lisa ▼ Ljubljani 25. L m. ob tL v vsbki dvorani >Uniona<. Za uvod spregovori predsednik JC lige dr. Egon Stare, nakar sledi pr ada vanje pod naslovom itisstansk in stremljenje Css%OSSJSsJke<; predava fei. konzul ing. S. Miflovskf. Po predavan ju se bo zvrstilo več" filmov: Prezid ant dr. T. G. Masa n-k na gradu Lany, prsaldont dr. E. Bensi na gradu Topolčany (zvafini film); >Iz življenja W. lsgionarjer v Franciji, Italiji on Rusih' (agoduvinski film); >Iz kongresa 96-000 čsl. legionarjev ▼ Pragi (nemi film): ČeSkosIovaSks armada (zvo&ni film); slovesnosti čsl. kmaflkega ttndstva v narodnih nošah (zvočnd barvasti film). Za to lepo prireditev ni vstopnine. —1] Ks tivilakom trgu zadnje čase gospodinje opažajo, da Je nekaterih vrst domače zalsnjave in sočivja malo tor da so cene precej visoko. Posebno so drage zeljna te etave in ohrovt. povprečno po 2 d&n. Tudi TTKrtorilcs in Spi nače nt mnoeo na izbiro, pa* zaradi snega. Nekoliko se |a podražila tudi uvožena cvetače, in sicer na 8 din kg, ker je bdio zadnjo časa mrzlo vreme v Dalmaciji, odkoder uvažamo zgodnjo zal en javo in eočivje. Nekoliko se je pa pocenil grah v -tročju. od 16 na 14 din kg. Uvažamo ga iz Italije. V splošnem ni drugih znatnejših pprememb v cenah. —Ij Znana Kosakova restavracija v Prešernovi ulici je dobila nove gostilniške prostore. Restavrater g. Peter KoSak, ki je imel prejšnja leta svojo gostilno na Krekovem trgu. si je že takrat ustvaril tako dober sloves gostilničarja, da ga marsikdo se sedaj 15če na Krekovem trgu. Seveda za na.in, saj vodi g. Korak že več let svojo restavracijo v lastni hi?i v Prešernovi ulici, nasproti glavna poŠte. V restavracijo, ki 1e posebno znana po svoji prvovrstne! kuhinji in odh'čr.ih pijačah, zahaiajo predvsem ljubljanski umetnjakanl. igralci pisatelji in ze«topniki vseh dragih inteli-SSSflSA Slojev. Pravkar fB g. Kosnk v prvem nadstropju adantirrl tri nove gostilniške prostore, med temi 10 m dolgo dvo-rssss O'r-fnn opremljeni prostori bodo nudili gostom dovolj u-lcbne^a prostora. J a jim vsa i ne bo treba več odhaiati zaradi -Tpsedenih nrostorov. Lastnik ima v isti hiši noleg- nrenovliene rcstavraciie še bar "n sla5č:čamo *ako, da je mogoče go?f^,n v posjedu postrežbe vsestransko poatreči. O priliki otvoritve svojih novih restavra-^■iskih prcptorov je g. Peter Kr^-k poklonil v^čli mesfk tovariškemu skladu ^jnnpkegn no^-ir;^r*=:]cpfra združenja. '' :- '.r. • • O tei r. in:- mi\'i tem: lv> pod okrMjena Prirx>1oslovne-ga 'tristva v Lmb'.^ani pivrla.val v tore a 22. febrv.p.rja ob 20. Tiri v mali ftlharmo-ni^ni dvorani kina MatJce g. Janko Hrane. Do konca, prejšnjega stoletja opazimo v fotosrafiji važne /rajnike: iznajdbo prozornega za kop-nuije prlmemeTP. negativa, uredbo želatijie namesto mokrega kolodija. razširitev obč itljivosti fot^rraf-skih emulzij na ves spektralni obseg .n vpeljavo upogljivega ter lahkega celuloida nsmestu težkih steklenih plošč. Vse to je pa bilo saxr. > izboljšava čaaio-bele foto-.*rr£fske tehnike. Xekaj popolnoma. :i. v?-r;a ae je pojavilo cb prelomu stoletja; s filmom je pi'lsla v fotografijo tretja \-o?r.-ponei>ta. namreč čas Toda film je šel Fvoja pota. razvjal se ;le paralelno s fotografijo. Novo epoho v fotografij: pa doživljamo v zadnjih čas-lh, ko se je moment? no in ncT v,r '.no poja-v-lls barvna fotograf • pclseasa v foto^afijo in ki-? ^Tvafcofirrflfijo r.^v ^l'^men*". ber\-e ter obeta po>p^ln; tehnični preokret teh clveb SS-r.og. Predavanje je zasT!Oxrano na eksperimentalni poc'i?.jr in 2"a bo dopolnilo lepo Mevllo tebra-nib r^rj^n^^'k.ov ka K<^ir>-chn>m in nov; Agfaeolo«- filmu, ki hočejo pokazati, da. ploverska fotografija tudi tu ne mara zaostajat: za svetovno. —I j Intko\-no gledališče S*>koia I na Taboru n, novi jutri 20. t. m. ob pol 16 uri (pol 4.) lepo usipelo igro: >Jurček r.a morju«, katero je spisal Mitja Ribičič.. Za -r.-imala našo i .'a 1 a ' ss vi s: «>b r.aš^rr V-nem, sln^Tii Jadranu. Igra orkester. Vstopnice so ž e v naprej v pro-daji jutri od 11. do 12. na Taboru Lahko tudi telefonično. — Ali vesfe. da ' rVssslsJRSC, najrazko-snejsi evropsk! revi j.-k i film napravljan v ajskih atetjejih, da eo za l*remiero-aagssjrali v HsMvsroodu plesnega mojstra !m I'or.,... koreografa znaua operjte -Rose Mar;p . dii as za >I'r0niiero« angažirali v Parizu «kupino 48 najiep5ih in najslavnejših IrasMBUilih ajiiaoi in bojev, da pleše v >Preinieri< poleg slavne pariške plesne skupine še 'ia i 300 dunajskih balerin bi ple-sakev. da >o EasUJuoni prizor >Premiere<. revijo velikega dunaisk?ga valčka fiimali ssss v treh ogromnih ateljejih in po-v>e slene med posameznimi dvoranami, da :.t.. v i*remierii: slavna .-ve iska igralka t pevka Zarrah Leander SJ da je njem parl-m ■ Kssi .\Lir:eil. da je rotiral >Premiero« i> 'zn !k.'lvary in da je muziko komponiral fklo.iab ; Schmitlt Gentner. da ee 'leianje Pr inirrc godi za kulisami in na odru v likega amerišk -ga revijafceapi teatra, da !■ . premiera razkošnega vel^Iihna -Premic" r • daiiCiS v ljubljanskem kinu TJnionn. —lj Ple* na^ih umetnikov. Ljubljančanom je gotevo še v živem spominu lanski ii al is f si večer in nsBStniSd ples naših umetnikov v Kozini, pod devizo rEspana«. .o presenečenje so pripravili tudi za drevi, ko so sraremeniH kazjnsko dvorano v pravcati L. nrre. Vsa galerija zna men:-t;h sch. kipov in portretov bo krasila ka-zinsko dvorano, zastopane bodo vse umetniške struje, vs; issssia, Ples bo poživil prijeten spored, saj bo pel operni pevec g. Aleksan ler KcUci.-. a tass raaani naš konferansje g. ilirko Jclačin je naštu-diral za r^ocojžnji nastop već zabavnih točk. Ker je čLsti dobiče]v prireditve namenjen za podporo nadarjenim miadira slovenskim umetnikom, smo prepričani, da bo v.-a naša javnost našla razumevanje za to prireditev. — Odhod dveh nadarjenih labk«>utletnT. Hanasriie 7agreb>«ke >\7vos>ti' poročajo, da s*» ie ta!^;it;ra:ii lah'coa-tlet-ki junior 5K Iliri ie Kotnik preselil fz Ljubljane v Zagreb, kjer se je priiavil za Oonrordiio. Islo-tako se je za zasrreb^ki klub prijnvil tudi Fran** Srrkar. .;.Kz.|nj •1 .n A>K Primorja. ~/.;\ na^ lahko atletiko ie o!ar-iSSA lahkoatleiov precej hud udarec. — li V ftesIfSaTadsskSsi ilerlal^fn ponove *pn->> i < • lr* -rvojeT r\h ?W.t5. zah^vnn ?-fol uarj -vp lolrro If*en i v> !»*'be*"in". v kn*er np n f>rikazaiip avtor na dnhovit in pr^-rV" rabavni načir podobo žrvl^-nba v DANES ob 15. in 17* ari veliki mladinski predstavi pravljičnih risanih filmov SLAVNI MORNAR POPAJ IN DRUGI.. Ob 19*15 in 21.15 url premiera t Indija v sonci raakoija, tradicije In tisočletnih zagonet k t vrfefllmn EŠNAPURSKI TIGER GUSTAV DIESSEL LA JANA THEO IJNGEN Rezervirajte vstopnino! KINO MATICA 21-24 velikem aieščansksm svetu, kjer ae po modnih salonih sreča vajo stare, častitljive eksce-leaice. mlade, s%x>jefrlave šivilje, manekeni, dekleta, ki sanjajo o filmu, filmski režiserji, krasotice, sentiemani. Je to očarljiva, nežna zgodba, fina veseloigra, polna humorja in vedre duhovitosti, ki osvaja in navdušuje gledalce kot pred leti vprizorjena Busova igra >H5erki njene ekscelence*. Oglejte si to ljubko v-aeeloigro, šlager letošnje sezone. To sta posledji večerni vprizoritvi. Kupite vstopnice £e v naprej. —lj V ponedeljek. 21 t m. nastopijo na II. javni produkciji gojencev drž. konserva-torija naslsdnji gojenci: Eiletz Rafael (k'a-vir), Korunović (mezzosopran), Gregor c (violina). Lupsa (bas). Loger (klavir), Až-man. Herman, Vrhovnik, Pegan (kvartet za trobila). Pavlovčir (mezzosopran). Prettner (flavta). Kuščer (klavir), Bradač (klavir), Polajnar (sopran). Gojenci so iz šol in oddelkov prof LipovŠka prof. Lovšetove, prof. Slaisa. ravnat. Betetta. prof. Janka Ra\*nika. prof. K a rasa. prof. Trostove in prof. Ko^ rosca. Produkcija io v veliki FilTi. dvorani v ponedeljek. '21. t. m. ob u* 7 zvečer. Podrobni spored S3 doi>i t knjigarni Glasbene Matice. —lj N'asla »e je srebrna damska ura. P*obi se pri Košičlcu Ivanu, Karadžičeva ulica št. 3. —lj Podružnica SVD za fciško-Ljubljii-na priredi skioptično predavanje o >škod-IjivdUi na zelenjadi in jag-odićju< v ponedeljek dne 21. t. m. ob 20. uri v samostanski dvorani v Šiški. Zanimve slike bo pojasnjeval g-, škulj, tajnik SVD za Slovenijo. Danes vsi na I II. ELITNI UMETNIŠKI PLES Pariš 193S. Kazino 19* Z* — lj 'Iradici.ia pustne sobote — maškara-da na Taboru. Kakor vsako leto. tako bo priredil tudi letos Sokol I. v vseh ;>rostorih doma ua Taboru maškarado z geslom: >Ku-r en tova vesela noče To geslo omogoča vsakomur, da Si nabavi s skromnimi sredstvi primemo nasto, saj Korani ne bo izbiral, plesal '»►o z \ -emi. Vri boste K uren tovi gretje, i'oninite pa, da eo dostojne m a sike prerf-TK>goj uspeha maska rade. Ij— Turni smuški tečaj na Kurešček ii okolico priredi jutri Zveza za tu)ski promet z odhodom ob 6. uri zjutraj s po^e/-nlm avtobubotn bspred nebotičnike. Pnja-jave do ssnss popoldan do 16. ure v bi-je-tarsj Putnik. —lj Sokoi tj prirodi na pus'tno ?x>boto v kaz nskfh cvoi^nah tradicionaJni pustoi ples. na katerega vabi vse prijatelje društva. Dostojne maske dobrodošle. —lj Ocenjevalni ple*ni turnir »P. S. K.« z nastopom v«eh najtiojj&i^i ljubljanskin parov bo v torek 22. t. m. zvečer v veliki dvorani Kazine med »Jenkovo plesno vajo«- kot predpriprava za veliki mednarodni turnir, ki bo 12. marca v Kazini Ljubitelji družaimega plesa vabljeni. — Za samouke, uradnike, trgovce '*d. slovent-ke strokovne knjige, knjigovodstvo Oič) v 5tirib knjisah. Tehniko poslovnega računstva (Čferne) in trgovsko korespondenco v srbohrvaščini (C?rne) pri re,eno za Slovence, naročite pri >Strokovoi založbi« v Ljubljani, dokler se traja euI»kTipcijska cena Pi5ite po prospekt! —lj Občni zbor Udruže uja trafikantov ia dravsko banovino bo v nedeljo, °JX). februarja ob 15.30. v lc/vski dvorani hotela Mi ki i o. —Ii Halo. v nedljo vsi na predpustno **-bavo s koncertom. Vabi restavracija pod S 'Ico. —lj Tatvine v me^tu. iz stanovanja P-Osterca na Poljan&ki rasti, je rekdo ukradel nekaj moško obleke, vredne 300 (Sn. Dalje je ukradel najbrž naki brezposeln^ž Davorinu Bjzjaiku v Krojaški ulici ženski jopič s svri-leno podlogo in kožuhovinastim ovratnikom, vreden 700 din. Ivanu Furlanu je drzen dt-kovec ukradel s kolesa na Sv. Petra ce^.ti crnopleekano dinamo svetilko >Impex<, vredno 130 din. Istotako je bila ukradena dinamo netilka. vreJna 1C0 dir s kolesa Vinka Kregarja na KMĆ3V] cesti. —lj Pogrešana trgovska pomočnica. 14. t. je od.^la iz don .a na M i* i revi cesti 4 trgovska pomočnica Milica SperJio. Spenkova. ki je stara 19 let, je bila zadnje dni zelo potrta in ja pred odhodom dejala, da ?re v smrt Pocretšanka jeNsrednje močne postave, okro-plega obraza, modrih oči in svetlih, kodra-e*ih las- ^a sebi je iaiela temnomodar pla^č z lis i vi i ni o\Tatnikom in moder klobuček s rdečim trakom. Kdor bi kaj ved'd o poirre-šr.uki. r.ij to javi policijski upravi. —lj Izgnana iz Ljubljane. Iz ljubljanskega policijsketra okolica jo za doto 2 let izgnana 2*J letna Marija Piš"kur?eva. bivša služkinja, doma iz Zelimelj. V mestu &e je udajala ta ini prostituciji, se družila s tatovi in tudi wma poslala po tujem blagu, za kar je b:la že večkrat kaznovana. Iz Maribora — Družabna prireditev OJNS. Mariborska omladina JN3 priredi drevi ob 20. uri svoj prvi družabni večer v prostorih gostilne Grmek v Studencih. Za prireditev. l:i naj združi vse, naoijonalno občinstvo iz mesta in okolice, vlada veliko zanimanje. — Za nase ceste. Te dni je banska uprava odobrila mariborskemu skreskemu cestnemu odboru posojilo v znesku W'2 milijona dinarjev. S tem denarjem bodo do-prad-li znano pohorsko avtomobilsko cesto in novo cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Siov. pericah. Obe cesti so velikega jro-spodarskejra pomena. — Zmrznil je. Iz Smartna pri Slovenj-gradca nam poročajo, da so tam ljudje v četrtek zjutraj na oesti našli mrtvega 52 letnega zidarja Jakoba Globočnika. Mož je zmrznil, ker je vsled bolezni in preveč zavžitega alkohola na poti domov padel in se pri tem na glavi nevarno pobil. — Eksplozija povzročila smrt. Mariborsko državno pravdništvo je bilo obveščeno o strašni nesreči v Priradu blizu Ptuja. Tam živeči 20-letni delavec Alojz Vilčnik je nekje iztaknil staro granato, ki jo je doma pregledoval. Ravnal je tako neprevidno, da je pov'zročil eksplozijo. Pri tem je mladeniča skoraj popolnoma razmesa-rilo. da je kmalu izdihnil. Koncert A. Borovskega LJubljana, 19. februarja Koncert A-Bocovakeg-a. je bil ena izmed ti^Lih redkih prireertev, pri katerih se ftl »-velcu ne vsiljuje tisti Prešernov verz »Kaj pa je tebe treba bi!o<. s tako trdovratno-stjo, da te postane pred samim seboj sram, temveč večer resne in zrele umetnosti. Borovski jfe eden izmed najbolj agilnih sodobnih pianistov in večni popot ki ga poznajo vso večje in znamenite koncertne dvorane v EJvTOpi. Ljubljanskemu občinstvna je v dobrem .^moraimt Še od lanskega leta in zato rd Čuda, da je bil obisk tako dober. Menda Je Bach tfeti komponist, ki je Borov3kermi rtajtoliftii. aaj ie igrafl sno^i dva preludija in fugi iz opusa >Das Wohl-t^emperierte Klavier« in tri pgsdsffls za orgle t sij-a^nt Bueonljevi predela.vi za klavir. Borovski Igra Bacha plaJSftičrno in briljantno ter mu kljub resnovi, s katero sprošča Bachove komplicirane partiturs r zvoke, ocrvzame tisto brutalno s*lo, ki f> Nemci pri interpretaciji Bacha tako rarf* podSrtava jo. Pri Borovsikem »e umaka*© pruaka >Wucht< toliko simej^i vitninosti, ki izžareva iz del velikega mojstra. Intaiv pretacija Beethovnove > Appaeslonatie < je je dala koncertaaatu prihko, da polcaie v«o vehemenoo svojega temperamenta. Ven datr ja pokazal Borovski sam dve možno-ati: <:ha zimanja stavita je podal poetično, a precej svobodno izbiro in menjavo tempov, srecfaajl stavek (AncKaaite con moto"* pa jo odigral čisto po nueko, v strogem ritmu. Zaradi to dvotOČnosti r pojmova-_rju, prt Katerem trpi bodisi poetična al? pa konstrriiktifvna stran alđadbe, je bila :> Appassionata« kot celota manjBe vredi-nostl. Drugi del sporeda ao sestavljale sklad be Prokofjeva, Medtnerja, StranvLaskega in Ijzsta. Seveda je moral koncertant Se dodajata. KkM^c-art A. Bcc-o\1sk.3gpa je bdi edtejn najHepsth večerov, kljub temu, da. je koncertni klavir po svojem zvoku bolj v sOTodu s Škatlo za Ironraerva, kakor pa a Fv, stunaa Um&no vremensko poročilo od 19. lia BsSeAe-l'lanica. 870 m: —B, jasno, mirno, snega 120 cm, prsič, skakamies uporabne, Kranjska gora, 870 m J —f, barotme^er pada, jaeno, mirno, 110 cm snega, pr&č, sankal ifiče in drsališče uporabno, Erjavčeva kofia na Vršiču, 1601 mi —6, jasno, 150 cm snega, suh, Slej, 501 mf —4, barometer se dviga, jasno, mirno, 20 oarenjenega sngga, dr-sališče na jezeru uporabno, Fokj^ifaa^Sp<>rthoteJ? 1300 m t —6. mimo, 30 crn esne^ra snega na 130 pod-iage, 3v. Janez v Bobmja, 580 m: —i, jasno, SO pr&ča na TO podlage, Zlatorog: v BoMbjb, 530 m: —d, 116 cm snega, osrenjen. Vogel, 1540 m: —6. Jasno, 80 prfida na S00 podlage, Dora aa Sonud, 1£EM ira —6> j—no, ene^a 280 om, pržič, Kamniška Bistrica, 530 mi —4, jasno, 1« cm zmrznjenega snega, Velika Planina, 1553 m: —6, ja^mo, 145 cm snega po robovih spihan, sicer suh, Dom na Krvavca, 1700 m: —6, snega 13© cm, po robovih splhan, sicer suh ki osrenien, Sv. Jost nad Kranjem, 860 m: —5, megla, sever, 80 cm suhega snega Skofja Loka, 350 m: —5, jasno, mirno, 30 cm snega, prisojno sren, osojno pršič. Polževo, 620 m: ■—3, barometer se dViga. jasno, mirno. 35 cm snega, sren, Smarje-Šap, 356 m: —6, solnčno, mirno, 30 cm snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Kujre^ček, 838 m: —5, jasno, mirno, 40 cm snega, prisojno osrenjen, osojno prSlč, Dodatno poročilo z dne 18. H. 1938 Planica-Tarnar, 1108 m: —3, jasno, 150 cm suhega snega, Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: 0, barometer se dviga, jasno, severovzhod, 10 cm novega pršiča na 40 podlage, Gorjuše, 1000 m: —3, jasno, mirno, 15 cm novega suhega snega na 75 podlage, Jezersko, 890 m: —3, jasno, mirno, 20 pršiča na 25 podlage, Mozirska koča, 1344 m; —3, jasno, mirne, 40 cm snega, pršič, Z Jezice — »šarlejeva teta« bo vpiiacurjena v nedeljo 6. marca, na kar opozarjamo ljubitelje sokolskega odra, Čitalnica pri Sokolu pa bo jjoslovala jutri in 27. t, nv od 8. ds aa* Stran ♦ fi Jaz Vam varujem kozo! Rdeča, hrapava in s po kan a koža dokazuje, da Vala koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepeate in sicer z ntveo. Kajti NTVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NTVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! GOSPODJE, IZKORISTITE ZAKLJUČNO ZIMSKO PRODAJO? UGODEN NAKUP; rumom zimskega perila v\MO\ EZNIC H WM WC /ar_ MFSTVT TRG Krojni tečaji za damska in moška oblačila se od sedaj naprej pričnejo vsakega 1. v mesecu Pr }ave sprejema in pojasnila daje TEODOR KUNC la*trr!k uprave dovoljene I rova c. 511 Za odgovor priložite znamko! Gostilna RAŽEM na Žabjaku, telet, n-,7 sporoča cenj. gostom, da bo na splošno željo jutri »pet tako hvaljena polenovka na vatikanski način, obenem bo tudi za tiste goste, ki niso prišli na vrsto pri rižoti z raki, ista pripravljena tako pikantno kakor do-3edaj. Dobra domača kuhinja bo ustregla tudi domačim gostom Izborna dalmatinska vina, cviček in btaeljski rizling bo prijetna dopolnitev k jedi Geca-ge Hawk: Otroci Moj prijatelj Milbcci ima sina in ncer-ko. Hazei je sedemnajst Jackiu deset le:. Hize. Lnia fanta. In večni boj med m hčerko je vprašanje, kje in kako preživija dekle svoj čas. Oče Mil-tnn se seveda jezi zalo. da hodi sedem-najsl dekle samo z devstnaistiet- niir: m. Najbolj se jezi IBstos za- r:5 'nepa parkiranja v Hazelmem sr • ti". avtosssk>. — Tudi to ti hočem povedati, oče — odgovarja Hazel hkumo. — Iz stoječega avtomobila lahke izstopim kadarkoli, če bi se mi zdel položaj preveč nevaren. Oditi iz tesanog* kšsa med predstavo morda cek> iz sredine vrste in oditi tako. da bi se ne rastajali ljudje, to pa ni tako enostavno. MDtosju se raz-iva žolč, — Pa naj te vsaj povabi v dostojen lokal na ćaj. će vama ne zadostuje očetova h-aa — Tudi to ne gre Njegov oče je prav tak starokoprtnez. kakor ti. oče. denar ki ga dobivava za lastno potrebo na komaj zadostna za bencin in ci- Iz Celja V ta pogovor poseže JacJrie. Vrača se iz iole VBlTon je vesel, da more napeljati pr^rovor drueam in brž nahniri sina: — 2e sopet tako pozno! Kaj si bil že sopet zaprt? — Da, — odgovori Jackie kratko in sede k obedu. — Že tretjič v tem tedna te Js nčšte-rjsss pridržala v soti. To je nečuveno! — se iea oče. Jackie mu pa brž pojasni: — Nečuvenof Meni se to ne zdi tako strasnr »nečuveno«. Nasprotno, z njene strani je to zelo milo. Kam bi pa hodila, ko mi pa tako skopo odmerjaš denar za vsakdanje potrebščine? —c V sreslsve 7(Metniee skladatelja dr. Antona Srh^vaba priredi Celjsko pevsko društvo ine 28. marca koncert v Celju. —c Zanimivo predavanje. Znani zgodovinar c. dr Vladimir Travner iz Maribora bo predava! v nedeljo 20 t. m. ob 9. dopol-»rorani Pelavsko r^-n'cf v f^;n r> smrtni kami. —r C;o«tnnicar«ka pivovarna v Laškem je rr*»d dnevi nr*>r>lj» -adajnjih -ei*>irn vagonov. m-.\a i H44 m): —5. na podlago 150 cm j* zapailo •V> rm pršiča. Celjftk.i k^a f700 m): —3, na >tam podlaro je zanadk) 45 rm iioveea. eu-bf'za en~ca. —c Žnte nc+rer. V Lueovcu pri Šmarju ;a pad 1 j f^-Ietna dninarica Terezija Janči-ceva na poledenelih tleh tako nesrečno, da si je zlercila desno notfo v kolku. V torek -i ie 52-!etni. v rudniku v Hudi jamu znoosle-ni rudar Jurij Grenak f Trnovega hriba pri Lahkem pri padcu pr^ 1 =>voji n -'anovanjem zlomi! d^oo roko- V četrtek je mufarske tekme. V nedeljo 20. t. m. ob 10 dopoldne priredi Sokolsko društvo Celje-matics smufar^ce tekme za vse oddelke moške dere nad * Skalno kletjo^ & dopoldne bo priredil SK Olimp pri restavraciji Stejru v Zasradu v okviru mladinske četvorne kombrnarijp za Mialejev pokal tek na 5 km. popoldne pa skoke na skakalnici SK Cel* v Zacradu obenem z medklubeko skakalno tekmo za seniorie in juniore, ki X> bo priredil ot 15 SK Celje, ki bo ob tej priliki otvoril svojo novo skakalnim —c Nafae lekarniško *lažb« ima o-l sobote 19. t m. do všteteea p?tka t. m. kr. dvoma 'ekama >Pri Marin pomsjraic na Glavnem trpu. _ POMAGALO JE K bolniku so poklicali zdravnika Ko je storit vse. kar je bilo v njegovih močeh, je dejal bolnikovi ženi. aaj zjutraj možu z m eri »emperaturo — Toplomera nimamo doma Zato sem vzela barometer in ta je kazai močno »na suho* Poslala sem torej možu po pivo, potem je pa sel ▼ službo. Pleničke je prala - mm toda kako sivkasta je blazina, ki ni bila oprana z Radionom! Zalo js sklenila: v bodočo bom prala vse svojo perilo z Radionom, ker ljubim UtiJMsf oetdU zdravo perilo I Pri kuhanju z Radionom ss razvijajo milijoni kisikovih mehurčkov, kaisrt ikupno r milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljito operejo. Tako postane perilo blrUeče befo fn so rh; že od daleč pozna, da je bilo oprano z Radionom. Schichfov RADION varuje perilo RADION pere sam' MALI OGLASI Beseda 5t> par. davek posebej Premici, izjave beseda Din 1.—k davek posebej). £a plamene odgovore glede malin oglasov je treba priloži u znamko — Popustov za male oglase oe priznamo. RAZno V sled ogromne zaloge »Hubertusc piasčev, zlmsldb sukenj. obleK. perila Lt.d. OOPKODAJAMO VSA OBLACfl^A • 15 di» c popustom. t H C S K E ■ LJUBLJANA. Sv Petro c 14 50 PAJK E>TLAJWE Ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Ve-Llka zaloga perja po 6.73 din. »JuJlJana«, Gospo sve taka cesta 12 Najnovejše plesne Slagerje (prava indijanska godba), poleg teh pa seveda tudi stare polke bo izvajal jutri Pavličev jazz pri MARTTNCU v Zgornji Šiški. Ljutomerska in dolenjska vina in dobra domača kuhinja. 533 NACE NAROBE tapetnik. Celovška cesta 41, se Driporoea, 14 Ji. ŠOFERSKA SOLA I. Gaberscik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Kolodvorska 43, tel. 28-28. 540 DOBRO DOMAČO HRANO nudim po nizki ceni tik opere. Naslov v upravi >Slov. Naroda* 544 ribje olje dr. Plcmtlja v LJaMJasJ se priporoča oiedlm m ootntm Toebam KUPIM MOŠKO KOLO kupim. Vernik pri >Krom ko-fSSSJS, TvrSeva c. 34. 534 SLUŽBE Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KNJIGOVODKTNJO do 30 let staro sprejme takoj pisarna na Sušaku. Znati mora perfektno hrvaško in nemško korespondenco ter nemško stenografijo. Prednost imajo uradnice, Izvežbane v alkoholni stroki. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek >Slov. Naroda« pod >Susak«. 510 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 4 Din DRAŽBA Dne 24. februarja ob uri se proda Starinovo posestvo Vič Glince. pri s reškem sodišču v Ljubljani, soba 16. Najnižji ponudek 192.000 din. Varščina 28.813 din. Cenilna vrednost 288.120 din. 530 Oblastveno koncesionirana KROMATIĆNO HARMONIKO Železnikov©, skoraj novo, močan glas, 4vrstno, 3glasno. 80 lasov prodam. Vzamem v račun staro diatonično ali kromatično. Cavdek, Glince VTT/2 542 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, motorji, ericiklji pogrezljM PO ZELO MZhJ CENI — CENIKI FVANKO »TRIBUNA« F. BATJEL blUBLJANA. Ksriovska cesta 4 — P< Aleksandrova NEODVISNO DAMO častito, plemenito in imovito Želi spoznati osamljen realist. Cenj. ponudba pod šifro »Za-željena samostojnost«. 589 KATERA v svojem zakonu ni zadovoljna, naj sporoči svoj polni naslov na ogl. odd. >Slov. Naroda« pod »Pomlad 1938« 531 ZAL02BA »CESTA« Ljubljana — Knafl)eva Vam prir>oroča zanimivi ZGODBE BREZ GROZE Pfotr — Raspntfn Broširana knjiga 10.— .>;2 '^2 mJ NajveC vode smo porabili IS maja. ko 10 Je odpadlo na prebivalca 20- t rov Posebno zaramivo je. da je b:io najmanj vode po-nabijene 11. ju!:ja. ko b: človek pričakoval, da asešeaai ifva od same vc<*e. Tedaj je odpadlo "a preb:va!ca 20 litrov vode. Po* nrečno odrede r.a prebivalca na dan 10 trov vode Kljah precej izpopolnjenemu vodovodnemu omrežju mnogo ljudi «e uporablja na periferji vodo iz vodnjakov Zato bi bilo treba prišteti h konzumu vode »e vodo vodnjakov L. 19*6 m 1937 je državni h: 2ie-.sk i zavod preiskal vodo vseh v vinjakov v priključenih oko-hsk;h oblinah. Izkazalo se je v 80*'« primerov. đi je voda neužitna ah koma* užitna. Potrt ~no bi bilo, da b; d«;b:la vodovod kmalu vsaj predmestja, kjer je močviren teren ter ne-rdrava voda V Ljubljani odpade približno liter alko-bol~:h pija3 na kubični meter porab!;c~e vode. Ce ne u- lite varno porabe šumečih vin m žganih pijač, je bilo 'ani v Ljubljani popitih 4-642.*-10 litrov alkoholnih pijač. To se pravi, da je na preb*va!ca odpadlo 53 litrov »navadnih* alkoh n:h pijač. Če računa-no. da velja liter pivace samo 10 Ona, smo la-.: zapili nad 46 milijonov din. Nedavno smo poročali, da je ljubljanska glavna zaloga prodala za nad 32 mirijonov din tobaka. Iz teh številk torej Lahko spre- vidimo. da zap;jemo mnogo več kakor pokadimo. Po podatkih tro^arin*«kega urada je bilo lani v Ljubljani popitega 3.916.022 1 navadnega vina, 12.278 1 vina v buteljkah, 12 »kIS 1 vermuta. proška in maraskina. 701 776 1 piva. 2767 steklenic ^amoa-vca in 7.680 734 hr» likerja in 45.508 750 hI*žganja in špirita I "ooštevati moramo, da se Ljubljančam ne kopl'eio v alkoholnih pi-ja 'ah. čeprav bi se pri takšnem konzumu lahko ter da vse pijače stečejo po grlih, med'em k^ vnrjo uporan'jamo rudi za pranje, kopanje, kuhanje itd Razmerje med porab'jerrmi alkoholr.rmi pijačami in vodo v Ljubljani je torej dovolj zanimivo, da smo opozoril' nanj. Ne bili bi pa pristni Slovenci, če bi vina tudi ne znali »nositi«. Menda se tudi lahko pobahamo. da so reševalci prepeljali v bolnico samo 6 pijancev, ki so se lani zastrupil z alkoholom Statistika o obolenjih ?^rad- a'kohola je pa pri nas zelo nepopolna, kar je pri vsem naibolj tolažilno. Tako ne more nikogar peči vest ter se mu ni treba bati posledic prevelike ljubezni do alkoholnih pijač Statistika celo pravi, da ie alkoholizem lani zahteval v Ljubljani le eno žrtev, alkoholna cirrhosis hepat je na navedena petkrat kot vzrok smrti. Zdravljenja kroničnih alkoholikov pri nas skora- ne poziuimo. Nekaj nesrečnikov se zdravi zasebno pn zdravnikih. Tudi to dokazuje, da nimamo nobenega javnega zavoda za zdravljenje alkoholikov — da pri na* ne gledamo na alkoholizem kot socialno zlo. ajmlajši zunanji minister Anglije od 1.1851 Eden pravi, da mu kaže horoskop, da bo Se podlcralj Indije »The ITirht Hon 11 lihim j F>ien M.P. 17 F. z hardinze Street Wa L« Ni& već ne pove telefonski seznam o angleškem zunanjem mi nisrrn. Z i to je trein povedati. «ia pom^n iT :'. - e*ra parlamenta. Pod tc oanačbo se skriva torej vodja angleške zunanje poritike. Druiri zunanji ministri in razkošne ora/ine ee-ieže. £ef »Foreign Office< ima satno privatno stanovanje. V Fitzharlkige Streetu vstane Eden vsake jutro po an-deških običajih precej poz?, o. Po zajtrka odide v pje.j.no. k:er začne točno ot 10- delat;. N. _ :e velik, sm >:rn# ■aejaa in opremljen, na stenah visi le nekaj zlatih o.-iraiskov. Tz ka, luoa se pride pc dolgom, z rdečo preprogo porrnjenem hodniku v ministrovo čakalnico. Tu je Me nekaka la* cev in 35 ministrov. To ie rekord. P~ sprejme. Eden svoje prve ROata, prečita vsebino slavnih > rdečih škatlic«, ki jih ima na •vaji pisalni mizi. V teh skrbno zaprtih mapah so poroč la angleških državnikov v tnjih državah. T« poročila da potem Hal prepisati in >:h p<->d;e najprej tistim, ki se jil tičejo. Strojepiske, ki jim je poverjeno tu delo, 90 skrbno izbrane in zaprisežene. Potem se pa pri-čro sprejem:. P » veakem •prejemu nareku ie Ei^r e>*'Ojer>:ski vsebne svoje £ra razgovoru. Med d\>ma ovitkoma ;-:.:.cr.1 niins.ru ivole. kajti Eden mora sproti izpirati svoje zelo občutljive grlo. Večkrat mu delajo težave dihalni organi. Le izjemoma rnore iti Eien domov na obed k) obed o*, a* i g evo jo ženo ter einovo-ma Simonom in Nicolasom. N jezova sinova t-*e. dob:'a im^na po njegovih v vojni pa/llih »ratih. Navadijo sprejema Eien pri obedu 5To«te. ki »e z njimi govoril o politiki. Popoi ne se prične zopet relno delo, če ne ki ministra dolžnost v parlamtn*. Prej j Eden svojp srovore v parlamentu čital. 7 od leta 1851, to da moj horoskop mi pravi, da ne bom nikoli min'strski predsednik, pač pa podkralj Indije. \"*mdar ie Pa re>. - a 7,*» do^co n:s^m pri>el do teca. do. bi irral ten i«.' Tenis j« namreč najljubši «port 'ega ttPičn^jra Anjle-ža, ki pa na dnuri strani smrtno sovraži lov. Ta čas, ko sanja Eden o tenisu, mu pridejo povoda*, da čaka zunaj jrnst. ki ga mora brezpogojno sprejeti. Prijel je »ietektiv »Fo.ejm Officac z ves*jo. da črpa nek: poslanec svoje informacije od zir.anecra sleparja. Ministra je treba taktno opozor.t; oa to. Po!om se vrne Ed*^n v svojo sobo in obleče oja so*olcev, g katerimi a« je 06U orientalskih jezikov. Izmed vseh sodobnih slikarjev ceni najboli Deraina. Ob nedeljah, če je prost, bodi B en v Narodno galerijo, da vidi nova dela. To a prejšnja leto so pa v; deli pred slikami bolj pogosto kakor zdaj ko zaradi važnih potftienm dopodkov nima časa. Hdnridi Hii V zvezi z TOEDdmi ispresnembacni v di-plomotskem in vojaškem vodstvu Nemčije ae je poposto omenjalo tudi ime Heinrie.1« HroaniJerja. Portret tega moža je zanimivo in ostro narisal John G-unther v knjigi »Evropa — kakršna je«. Heinrioh Himmler nosi sčrpainik in podo-en je človeku iz Sole. . To je ena najzaisronetmejših osebnosti Nemčije. On je obojem poveljnik SS (črnih srajc) in seJ tajne državne policije (Gestapo). Rojen je bil leta 1900. v Munchenu Kakor mnogri izmed njegovih tovaišev, jc pripadal tudi on narodno socialist 6ni organizaciji, ki je pripravljala in deloma tudi' že netila openj državljanske vojne. Kakoi Bruckner. Gorica, Streicher. Hess in druffi vodilni pristaši hitlerizms. se- je tudi f^oval za New Torkom, ruso mogli poslati k njemu sluge, ker bi ae le-ta ne bil vrnil do zaključka redakcije Tedaj je pa šinila nekemu uradniku v glavo srečna, misel. Poslal je svojemu tovarišu namenjeno poroč lo po radfoope-raterju Bvrdovi ekspedicija s prošnjo, naj ga takoj odda po radiu. Mož, ki je hotelo z njim govoriti uredništvo, je sedel pri svojem sprejemnem aparatu na kratke valove v nadi, da bo Bvrdova postaja tistega večera še oddajala rx>rocala- Lahko si pa m tel'" Trio njegovo presenečenje, ko je jela postaja z južnega tečaja oddajati v Moraejevih gn*niH>> njegovo lastno ime. po katerem so sledile besede: »Rrosim, obesite slušalko, ured- ne more vedno misliti, faj pretresa svet toliko važnih cocodkov. le vendar je Ž/ien ideal moške e'e^anep. Zamao je skušala njorova mati nekoč pojasniti z dobrodušno prijaznim g-Iasom: »Ne vem- zakaj delajo iz Anthonva modno sliko. Kot otrok je bil vse. samo nase ni znal gledati.* Na banketu, ki mu sevola Eden redko uide, je »rečec če ca ne pokljčc noben tajnik ali minister, da bi o*u prekrižal račune. Eden rad hodi s svojo ženo v »Caffe <"e Pariš« ali kako drugro slovečo kavarno aii restavracijo, da se sestane s svoj'mi starimi prijatelji ali umetniki. Rad zahaia tudi v kino in na plese. Ima mnojro prija-*^ jev. ki i:m ;e ostal zvest. Ral spomi- ntttvo bi rado govorilo z vami« Skočil je k telefonu in opaail, da je bil res pozabil mLWtM slušalko. Komaj jo je položil na vilice, je pozvonilo in oglasilo se je uredništvo. Anekdota 9 Rooseveltu Nekega dne je potrkal rahlo na nebeška vrata lepo oblečen star gospod in ko so mu odprli, je povedal, da je Georg VVashing-ton. — No, kaj ste pa storili dobrega, da hočete v nebesa, — ga je vprašal sveti Peter. — Pravijo mi oče moje domovine, — je odgovoril stari gospod skromno. — Se že spominjam, — je deial sveti Peter, — kar izvolite vstopiti. Čez nekaj Časa se jc pojavil pred nebeškimi vrati prileten gospod, ki je povedal, da je Abraham Lincoln, odrešenik svoje domovine. In tudi njega so brez obotavljanja spustili v nebesa. Minilo je zopet nekaj časa in pred nebeškimi vrati se je pojavil tretji mož. Začel jc razbijati po vratih, dokler jih ni razbil, potem je pa planil v nebesa. — Kdo ste? — jc zakriCal sveti Peter nanj. — (Cako si drznete delati tak ropot? Pre-zident Rooscvelt je pa odgovoril: Tn vas nič ne briga. Kje je Bog? Nasprotniki nebotičnikov V New Yorku je bila ustanovljena liga nasprotnikov nebotičnikov v času. ko so jeb' poganjati iz skalnatih tal Manhattana prvi nebotičniki. Orjaška poslopja so iz-premeniia prej široke ulice v ozke brez zraka in dnevne svetlobe Liga je delovala že več let in delala bučno agitacijo, vendar je pa imela še vedno samo 725 članov. Bilo je torej po številu neznatno društvo in grozil mu je žalosten konec, ko so oblasti uredile reformo visokih poslopij z odredbo, da se morajo višja nadstropja umakniti, da bodo ulice dostopne zraku in dnevni svetlobi. Toda stavka uslužbencev v dvigalih je pokazala slabo stran nebotičnikov in posledica je bila velik dotok članov v ligo nasprotnikov visokih poslopij. Po stavki se je v nekaj* dneh priglasilo 22.000 novih članov in vsi so se obvezali boriti se proti nebotičnikom z govorjeno in pisano besedo. Dvakrat je umrl Po vsaj Italiji in tudi drugod po svetu je te dni zbudila pravo senzacijo vest, da je znameniti rimski kirurg, prof. Chiasserini v bolnici v Littoriu s tvegano operacijo obudil v življenje 70-letnaga bolnika, čigar srce je bilo prenehalo utripati med operacijo. Profesor Chiaseerini je starčka operiral na raku. Med operacijo pa je srce nenadoma zastalo in vse je kazalo, da je tolnik umrL Ker ja biLa rana na trebuhu še vedno odprta, je zdravnik toliko razširil trebušno mreno, da je z roko dosegel srce ter jja pričel rahlo masirati. Po kratki masaži, pri kateri je tampo stopnjeval na hitrost utripanja normalnega 6rca, je zdravnik nenadno začutil, da srčna milica zopet utriplje in da srce skoraj popolnoma normalno bije. Mrtvaško bledi bolnikov obraz ie jela zalivati kri. Bolnik j3 ležal Še dva dni po operaciji nezavesten, naposled pa se je zavedel. Pričel je celo govoriti. Že sa je zdelo, da se bo operacija posrečila, kar bi gotovo bij edinstven primer te vrste na svetu, zlasti pri tako Staram človeku. Toda nenadoma jo nastopila pljučnica in zdaj je umrl bolnik, ki je bil vstal od mrtvih in živel še štiri dni in nol. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Občina razglaša, da bosta kraljevska bonska uprava in kmetijski odbor tudi letos dodeljevala plemenske merjasce po znižani cesii din 5 v starosti od 3 do 5 mesecev. Naročila sprejema občina do 10. marca in to oa osnovi pravitno kolekovane prošnje in zavez-nega parna ter kavcije 100 din. Pozneje vloženih prošenj se ne bo upoštevalo- Celokupno prebivalstvo so opozarja na odredbo proti kršenju predpisov zakona o železnicah javnega prometa. Razglas „ie nabit na vidnem mestu. — Slmnvka in parkljevka. Glede na pojav teta bolezni v vaseh Velika in Mala Polana ter Gomilice v srezu Lendava, as opozarjajo vsi kmetovalci, da je treba najmanjši sum bolezni prijaviti pristojnemu sreskemu načeflstvu, d oči m se takšni dvorci stavijo pod zaporo. Pri goveji živi-ni so se v zadnjom času opazili tudi številni pojavi metljivosti. Srcako načelstvo. opozarja živinorejce, da je bolezen lahko ozdravljiva, če se pravočasno opazi. Najboljše zdravilo jc vsekakor >Protutnetilj<, ki ga živinorejci lahko na roče potom občine od veterinarskega referenta. Kapsula stane 2 din ter se jih porabi za žival 300 kg teže približno 5 komadov. _ Strogi pasji zapor ukinjen. Strogi pasji zapor je po skoro enem letu ukinjen. Psi in njih gospodarji se bodo sedaj pač oddahnili.. . V zvezi z ukinjenjem se opozarja, da mora biti vsak 3 mesece stari pes pravilno prijavljen ter Imeti pasjo znamko. Psi čuvaj: morajo biti priklenjeni ali pa prosti v ograjenem predoru. Popadljivi psi morajo biti priklenjeni in imeti nagobčnike. Pse jemati v javne ?rD~ store, kot mesarije, trgovine in gostilne je prepovedano. _ Velika pustna zehava se obeta za pustni torek na 1. marca in to v vseh prostorih hotela Mahorič. Prireditelj je tukajšnji Sokol. Dobček zabavnega večera je namenja za gradnjo sokofcskega doma. jposebnost večera bo turška kavarna ter komični nastopi in šaljivi prizori. Dostojne maske so dobrodošle. Zdravo! Nedelja, 20. februarja 8: Vesel nedaljski pozdrav: Orglice in har-iiioniika (gg. Petan in A. Stanko), vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 0.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.15: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura: Teta ALarička kramlja in prepeva. — 11.30: Slovenske orkestralne skladbe (Ka-dijski orkester). — 13: Napovedi, obvestila. 13.20: Vsa mogoče, kar kdo hoče (plošče poželjan). — Oddaja prekinjena od 14. do Ki. ure. — 16-' Koncert Kadilskega orkestra. 17: Kmetijsko predavanje: Za uspeh v živinoreji. Povečajte in zboljsajte pridelek krme! (g. inž Absec). — 17.30: Zenitovaaije iz Spodnjega Stajerja. BeseoV.lo sestavil Anton Bantan. Izvajajo domačini iz hrastniške okolica. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50: Adam: Ce bi bil kralj, uvertura (plošče). — 20: Vodop i vce v v ecer. Sodelujejo: ga. Draga sokova, gdč. Vida Fu-dolfova. Akademski pevski kvintet, g. dr. Kimovac (govor) in Radijski orkester. — 21.30: Koncert Radijskega orkestra. — 32: Napovedi, poročila. — 23.15: Lahkih nozr na okrog (plošče). Konec ob- 28. uri. Ponedeljek, 21. februarja 12: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče k 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.:0: Mandoline, citre, balalajke (plošča). — 14: Napovedi. — IS: Zdravr plesne in Lahke glasbe. Sodelujejo: Bojan Adamič s svojiim orkestrom in Radijski orkester. — 22: Napovadi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin (gg. Antunovič, Privšek, Mizerit, Hanšlag). Konec ob 23. uri. Torek. 22. februarja 11: Šolska ura: Izdelajmo 5e nekaj jadralnih latal — pogovor in navodila (g. Miroslav Zor). — 12: Domača zabava (plošt-ei. 12.45: Poročila. — 13: Napoved;!. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Plesna glasba na dveh klavirjih (gdč. Silva H raso v ec in ga. B. Saplja-Cernivec) — 18.40: Jud j a in gospodarstvo (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Mozart: Mala serenada (komorni orkester, plošče). — 20.20: H. Kb.ist: Razbiti vrč-, veseloigra. Izvajajo člani rad. igr. družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert Radijskeca oriovitra. Ko:ifc ob 23. uri. t D Svet a razvalinah _1 '■ =Sf ustoiovski roman Kapitan je od vedel Bensona v kemični laboratorij, kjer mu je bilo dano na prosto voljo, da določi kemikalije, potrebne za njegove poskuse. Toda kapitan je izpregovoril pri tem nekaj besed v tujem jeziku s kemikom in Benson je takoj uganil, da mu ukazuje previdnost pri izročanju kemikalij. Najbrž se je bal. da bi ujetnik ne dobil sredstev, s katerimi bi mogel posadki škodovati. — Hvala, nočem vas preveč nadlegovati, — je odgovoril Benson. — Vajen sem tudi delati sam in mnogo pripomočkov itak ne potrebujem. Upam. da mi bodo zadostovale zaenkrat štiri retorte. Potem je na odšel in izbrane kemikalije so res takoj poslali za n^im. Or»oldne je poklical Benson slugo in mu izročil prav kar naDisano pismo s prošnjo, na i ga takoj izroča kaoitanu in čim prej odpošlje Čez nekai trenutkov so se že sklanjali nad pismom trije možje in skrbno čitali njegovo vsebino, glasečo se: »Dra&! Dogodek, ki je vas presenetil, je sicer izpremenil načrt nameravanega našega dela. drugače se vam pa ni treba bati zame. Vse Vaše — morda Me\n\ne bo-jMRi — kitim pregnati a nam pumom, kar bi bile odveč in pripominjam zlasti, da ni treba dvigati prahu ali more celo klicati na pomoč policije! Počakajte na obvestilo, ki ga pošljem cim S prisrčnimi pozdravi, veseleč se svidenja ostajam prej. vas stari oče Edgar.« — No, kaj pravite k temu? — je vprašal kapitan in odložil pismo. — Zdi se, da se ta stari lisjak sam zelo boji policije. Menda se boji, da bi se mu ne vmešavala preveč radovedno v njegove posle. Drugi je pa pripomnil: — Vsebina pisma zveni nedolžno. Mislim, da lahko pismo odpošljemo. Tako bo bolje tudi za nas, če nam oni tam ne pošljejo policije na vrat. Tudi tretji je bil istega mnenja. — Razmišlja in iSče samo pretvezo, kako bi pri tej kupčiji čim več zaslužil To je vse. Bal sem se, da bomo imeli v njem trši oreh. — Ne hvali dneva pred večerom! — se je oglasil kapitan. — Morda je pa z**~noval drugačen načrt, nego mislimo. Ni nam še odkril svojih kart in igra se je šele začela. Drugi mož je prikimal. — Vsaj povsem ne. Njegova popustljivost me je odkrito rečeno presenetila. Za nobeno ceno se ne smemo pustiti zazibati v brezskrbno zaupljivost — Potem takem bi mu pa ne bili smeli dovoliti delati tu s kemikalijami. Saj lahko zastrupi zrak, poškoduje stene, zaneti ogenj, skratka napravi ve- liko škodo ali pa seže celo po naših življenjih, — je vzkliknil tretji mož prestrašeno. — Le nikar nobenega strahu, dragi moj, na to sem mislil, še predno so mu bile kemikalije izročene. Odredil sem strogo previdnost in na kemikalije je pazil naš inženir. Tu je njihov seznam: kalcijev klorid, klorohidrat, amonati, sol, amonijak in tako dalje. V splošnem so to same snovi, ki se z njimi ne da napraviti nič nevarnega. Tudi kobčina, ki jo je Benson zahteval, je kaj neznatna. — To je bilo storjeno previdno. Sicer bi pa menda ne bil tako neumen, da bi hotel poškodovati podmornico, ko vendar ve, da bi zadela njega enaka usoda, kakor nas. — Takega junaštva ne pričakuj od teh ljudi, ■— se je zasmejal kapitan. — Tem je življenje preveč dragoceno,' da bi ga hoteli žrtvovati in tvegati kakor delamo ml — Upira se mi vobče, da smo prisiljeni ravnati z njim tako obzirno, — je zagodrnjal drugi častnik. — To je neumno, da se pogajanja vlade tako zavlačujejo in da še vedno nimamo prostih rok, da bi drugače vzel v roke to stvar. — Kaj hočemo — treba je počakati do konca teh pogajanj, tako se glasi povelje vlade. Toda nikar se ne boj. saj bo končno vse tako, kakor smo trdili ml — Toda pri tem po nepotrebnem izgubljamo čas, Hočejo nas pretentati, prisiliti h kapitulaciji pred svojimi žepi, v tem grmu tiči zajec, — je ugovarjal nezadovoljnež, — Za en teden ali mesec ne gre, — je menil kapitan. — Saj tudi doma vedo, kaj delajo in ne izgubljajo glave. — Zdi se pa le, da nam bo res prodal svoj izum, — se je oglasil tretji. — Vsaj tako namiguje. Jaz sem pa prepričan, da so nas v pogajanjih prehiteli že drugi in da je zopet imel prste vmes Barker. Zaenkrat nočem o tem preveč povpraševati, svoja vprašanja prihranim za ugodnejšo priliko. Zdai pa počakajmo, če se bo jasno izrazil, dotlej pa moramo biti budno na straža. Poskrbljeno je, da ne bo storil brez nadzorstva nobenega koraka. Najvažnejše je, da pride njegov izum sem. — Seveda. Obljubimo mu rade volje vse, kar bo želel, potem bomo pa lahko opravili z njim. Naši ljudje niso padli na glavo in znali si bodo pomagati. Zdaj je pa vprašanje, kako naj odpošljemo to pismo. Kapitan se je zamislil. — To storimo zdaj drugače. Dobro, da je nam Benson povedal zgodbo s pismom na oknu. Gotovo bo poskrbljeno za to, da se ujame neznani sel v spretno nastavljeno past. Mi se ji bomo pa lahko izognili. Kar je vstopil mornar, dodeljen kot sluga Ben-sonu. —No, kaj počenja naš visoki gost? Si ga opazoval?