Posamezna številka Din 1*—
ŠTEV. 58.
V LJUBLJANI, sreda, dne 8. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj ^	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
'TELEFON ŠTEV. 552.	j
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633.
Da ne bo prepozna. Voliici HRS5 odobravajo politiko P. Radiča.
Položaj postaja od dne do dne jasnejši in radičevci korakajo odločno po /apočeti poti, na drugi strani pa kažejo tudi radikali vedno več volje, da pridejo radičevcem nasproti. Iz te dobre volje na obeh straneh mora nastati sporazum in kot nadaljnja njegova posledica radikalno-radičevska koalicija.
V sled napačne politike obeh vodilnih slovenskih strank je nastala nevarnost, ki preje raste, kot da bi se manjšala, da bodo Slovenci iz nove koalicije popolnoma izločeni. Radikali in radičevci razpolagajo s preko ‘200 mandati in po demokratičnih načelih ne rabijo prav nobenega zaveznika, da sestavijo čisto legalno vlado, ki bo vrhu tega razpolagala s tako močno in tfffto enotno večino, kakor do sedaj še nobena vlada. In brez ' sega bi mogla izglasovati ta vlada ^sak zakon, ki bi ji bil po volji in če bi bil Uateri od teh zakonov na škodo Sloveniji ali pa bosenskim muslimanom, bi to ne veljalo dosti.
Vsak Slovenec si lahko izračuna nevarnost, ki preti Sloveniji, če bi bila popolnoma izločena iz vlade. Kljub teinu pa se slovenska javnost te nevarnosti nikakor noče zavedati in to vsled tega, ker je pod vplivom onega strankarskega časopisja, ki se iz strahu za blagor lastne stranke boji radikalno-radičevske koalicije in ki skuša zato z vsemi sredstvi svojim bralcem dopovedati, da je taka kombinacija izključena.
Toda zaradi strank ne sme trpeti .Slovenija. In če so stranke vsled svoje slabe politike skrahirale, ne sme skra-hirati tudi Slovenija! Zato so vsi oni, Ju pri sedanjem debaclu slovenske politike v Beogradu in Zagrebu niso soudeleženi, dolžni, da stopijo na plan in izkoristijo sedanji, za nje neverjetno »goden trenutek.
Ker zavedajmo se z vso jasnostjo: Še ,ie čas, da bo tudi Slovenija soudeležena pri sklenitvi sporazuma. Še je tu želja, da se doseže sporazum vseh treh ple-111 en' se. h°če, da bodo tudi Slovenci soudeleženi v bodoči veliki vladi, toda nikakor ni ta želja tako velika, da bi se Slovencem vsiljevala udeležba v vladi.
Trenutek je ugoden, kakor ne bo zlepa, in če bo zapravljen sedaj, potem je mogoče, da bo zapravljen za vedno!
Vse to končno napredne stranke čutijo in morda se tudi zavedajo, da je potrebno, da stopijo iz rezerve. Samo odločilnega koraka ne morejo ali ne znajo storiti. Toda tega je treba storiti, ce noče, da bo prepozno.
Cincanje ni nikdar dobro, v sedanjem 'el ,. Pa še najmanj. Zakaj sedaj doživljamo velike dogodke, ki se ne ponavlja,io vsak dan in kdor’ ni zagrabii trenutka v pravem času, ta ga ne bo nikdar več dohitel. Tu se treba hitro in energično odločiti. Ali sodelujemo pri sporazumu, ali ne sodelujemo, stati ob strani pomeni za vedno se izločiti iz sporazuma. To, kar bo sklenjeno sedaj, ne bo ovrženo v par mesecih, to bo veljalo leta in leta.
Dvanajstine pomenijo silno novo obremenitev Slovenije, ki pa velja zaenkrat le za štiri mesece. Toda če ne bomo tudi »ni soodločevali, potem bo vse to, kar Mas v dvanajstinah boli, prešlo tudi v proračun in Slovenija bo udarjena za milijone. In kakor se dvanajstine ne ozirajo na investicijske potrebe Slovenije, tako se tudi proračun ne bo oziral
Beograd, 8. aprila. Odhod poslancev iz Beograda in predstoječi prazniki so povzročili popolno stagnacijo v političnem življenju. Teren v smeri medsebojnega zbliževanja poedinih strank vlade ; in opozicije, zlasti za zbližanje radikalov in radičevcev, je že sondiran. Radikali ■ motrijo z vso pozornostjo refleks evolucije HRSS in pričakujejo, kako bo to evolucija sprejeta pri hrvatskih volilcih. Hr-vatski narod odnosno pristaši HRSS povsem odobravajo politiko vodstva svoje stranke. Akcija frankovcev in samostojnih demokratov ne bo imela nobenega : uspeha, ker ima ljudstvo popolno zaupanje v svoje voditelje. To dokazuje najbolj okolnost, da so incidenti seljačke stranke za časa volitev doživeli popoln neuspeh svojega pokreta.
s	■■  ................... ■■■■	—»■............
i
Kar se tiče ostalih trditev političnih | nasprotnikov HRSS, da vodstvo HRSS ni j dalo dovolj garancije za svojo novo poli-• tiko, treba naglasiti, da je seljačka stranka šla na volitve z ostalimi opozicional-nimi strankami na podlagi političnega sporazuma, ki se ima konkretizirati na znani deklaraciji Davidovičeve vlade. Za tako svojo politiko je HRSS dobila popolno zaupanje na*volitvah in sedaj tudi dosledno izvaja to politiko. Radi te politike HRSS vlada v vrstah samostojnih demokratov in slovenskih klerikalcev nezaupanje proti radikalom in radičevcem. Nasprotno pa vlada v vrstah Davidoviče-vih demokratov popolno zaupanje v najnovejšo politiko HRSS v pogledu zbliža-nja Zagreba in Beograda.
Zastoj v politični situaciji-
Beograd, 8. aprila. Včeraj je vladalo v poliitčnem življenju popolno zatišje. Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Vlada razpravlja momentano o raznih političnih vprašanjih. Pozornost radikalov je obrnjena na razne politične akcije, ki se nanašajo posebno na Hrvatsko. Vse te akcije se vrše popolnoma neodvisno od ministrskega sveta in ostalih parlamentarnih strank.
Kar se tiče rekonstrukcije vlade, je to vprašanje odgodeno, ker vlada želi, da se vrši najprej debata o zakonskih predlogih, katere morajo braniti pred skupščino oni ministri, ki so jih izdelali. Poleg tega želi Pašič, da se rekonstrukcija vla-
Neresna pogajanja s Frankovci.
j Beograd, 8. aprila. V beograjskih po-l litičnih krogih ne polagajo nobene važ-j nosti na pogajanja med radikali in fran-j kovci v Zagrebu. Smatrajo, da je izklju-; čeno, da bi mogli priti do kakega real-■ nega sporazuma v tem pogledu. Radikali j sami so mnenja, da bi bilo absurdno \ predpostavljati, da bi radikalna stranka \ menjala, četudi neznatno svoj program, i Še manj verjetno pa je, da bi sku-i šala pridobiti frankovce na ta način,
j	KOMBINACIJE IN KOMBINACIJE.
!	Beograd, 8. aprila. V krogih ožjega
j bloka je bila ideja o koncentraciji sprejeta dovolj simpatično pod pogojem, da se mora o vseh onih zakonih, ki so bili izdelani v vladi, vršiti končna debata šele po koncentraciji. Takih zakonov, katere je donesla vlada, zlasti tiskovni zakon in zakon o sodnikih, ne bi mogla sprejeti nobena stranka ožjega bloka. Radikali pa medtem nameravajo napraviti v slučaju, ako ne bi bilo nobenega drugega izgleda, koncentracijo s HRSS in postavljajo že vnaprej težke pogoje. Pri svojem političnem delu se radikali sosebno naslanjajo na frankovce, s katerimi imajo, kakor izgleda, utrjen sporazum za fuzijo. Preko frankovcev pa nameravajo radikali razširiti svojo stranko na Hrvatskem. Oni smatrajo, da je
Pred ukinjenlem odredb proti HRSS-
Beograd, 8. aprila. Včeraj je imel notranji minister Boža Maksimovič daljšo konferenco s Pribičevičem. Kakor se do-znava, sta razpravljala na tej konferenci glede likvidacije proti HRSS izdanih odredb.
de tako temeljito pripravi, da bi takoj po ostavki mogel sestaviti novo vlado in bi cela kriza trajala največ en dan. Predvsem pa obstoji veliko vprašanje, če je dobro, da se rekonstrukcija izvrši sedaj le začasno, ali pa je bolje, če se izvrši šele po nastopu krize in bi mogla potem imeti za posledico tudi popolen preobrat v vladni politiki.
Krona želi, da se točno obvesti o poli-, tičnem položaju in da bi se mogla razgo-varjati s predstavniki ostalih parlamen-. tarnih skupin, šele nato naj bi sledila j ostavka vlade, da bi imela krona proste i roke.
da bi pristala na revizijo ustave. Radikali namreč na ta način ne bi ničesar pridobili, marveč izgubili, ker bi odnošaji med njimi in HRSS postali nemogoči. V Beogradu smatrajo, da bi frankovci /#'stopom v radikalno stranko izgubili tudi ono peščico pristašev, ki so jih imeli dosedaj. Politični krogi smatrajo, da je v vseh teh vprašanjih samo piitisk Pašiča na HSS.
za nje bolj ugodno, ako imajo na Hrvatskem svojo stranko, kakor pa koalicijo. To je ideja radikalov, na katero sami polagajo veliko važnost in ki je odločilna za notranji položaj in za odnošaje med radikali in HRSS. j Politični krogi ^omnevajo, da se mora ; rekonstrukcija vlade izvršiti najkasneje \ do 26. aprila, to je, dva dni pred sestan-; kom skupščine. Kdaj poda Pašič demi-! sijo kabineta, še ni znano, ker to zavisi | samo od Pašiča.
J	AVDIJENCE.
| Beograd, 8. aprila. Včeraj so bili spre-s jeti od kralja v avdijenci Trifunovič, dr.
Ninčič in pariški poslanik Spalajkovič, ; ki je bil pri kralju v poslovilni avdijenci. > — Na večer je posetil Pašiča minister dvora Jankovič.
na te potrebe. Zopetna večmilijonska izguba Slovenije je tudi tu neizogibna.
Kdo prevzame odgovornost za vse to? Toda na kunktatorja, na onega, ki vsled omahovanja ne zagrabi ugodnega trenutka, pade v polni meri.
Vnovič^ opozarjamo napredno opozi-cionalno javnost, da prav razume položaj in da takoj poseže v razvoj dogod-
kov. Danes je še čas, tudi jutri se da še mnogo popraviti, toda dnevi hite in skoraj bomo slišali, da se nam bo zaklicalo: prepozno!
Kaj pa potem? Na to naj odgovore oni, ki imajo priliko, pa nimajo poguma, da bi se odločili. Toda dobra politika je vedno pogumna in tudi slovenska politika mora postati taka!
STOL SEDMORICE PROTI RAZSODBI BANSKEGA STOLA.
Beograd, 8. aprila. Po končani seji ministrskega sveta je podal Edo Lukinič novinarjem izjavo, da je stol sedmorice v Zagrebu na pritožbo državnega pravd-ništva izdal rešitev, ki je nasprotna oni banskega stola in sodnega stola v Zagrebu. Stol sedmorice je razsodil, da je preiskava potrebna proti dr. Mačku in tovarišem po čl. 1. zakona o zaščiti države. Lukinič je izjavil, da bodo dr. Maček in tovariši zato odvedeni nazaj v zapore.
Zagreb, 8. aprila. Povodom izjave Lu-kiniča smatrajo tukajšnji politični krogi, da je rešenje stola sedmorice samo načelne važnosti, da pa s tem niso razveljavljeni sklepi sodnega in banskega stola.
NAČRT STANOVANJSKEGA ZAKONA SOGLASNO SPREJET.
Beograd, 8. aprila. Včeraj je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za proučevanje stanovanjskega zakona. Seje so se od opozicije udeležili samo demokrati. Na seji je bil načrt stanovanjskega zakona soglasno in brez izprememb sprejet. Prihodnja seja bo po praznikih, dn« 22. aprila.
KONČNI REZULTAT BELGIJSKIH VOLITEV.
Definitivni rezultat bo vsled kompliciranosti volilnega reda znan šele v sredo, mogoče celo šele v četrtek. Napredek socialistov je siguren, kakor je brez-dvoinno nazadovanje liberalcev. Vodja liberahie stranke Lemonier je izjavil, da je uspeh socialistov presenetljiv. Splošno so stranke mislile, da bodo vse stranke ohranile posestno stanje. Poraz liberalcev je posledica tega, ker so liberalci skoraj brez naraščaja. Večji del mladine je socialističen. Ker ni dosegla nobena stranka absolutne večine, bo potrebna koalicija. Če vstopijo v koalicijsko vlado socialisti, je še negotovo in njihov voditelj Vandervelde se o tem ni hotel iz-
i javiti.
■ Splošno se računa, da dobe katoliki
> 81, socialisti 76, liberalci 25 in Flamci 5
! in morda dobe komunisti 1 mandat.
)
i  ..............................       1	—
PESIMISTIČEN GOVOR CHAMBERLAINA.
London, 7. aprila. Chamberlain je imel v svojem volilnem okraju pesimističen govor. Dejal je, da se še vedno niso obnovili med državami stari odnošaji, kljub temu, da je preteklo že šest let po koncu vojne. Atmosfera miru se še ni povrnila. Strah pred novo vojno obvlada Evropo. Ce se ta strah ne odstrani, potein drvi Evropa neizbežno v novo katastrofo. Chamberlainu je vprašanje razorožitve in arbitraže simpatično, misli pa, da je šla velikobritanska vlada že s podpisom pakta v Zvezi narodov do skrajnih mej. Politika angleške vlade gre za tem, da zbliža sedanje neprijatelje in da na ta način zasigura mir, zlasti tedaj, ko bodo revidirane mirovne pogodbe, kar se more pričakovati v par letih.
Govor Pavle Radiča.
iii.
Angleška monarhija.
Po našem mnenju in po mnenju vseh politikov je Anglija dejansko bolj republikanska kakor Francoska, pa čeprav ji načeluje kronan vladar. Potemtakem moremo mi izvesti delo narodnega sporazuma v skladu s čustvovanjem in z interesi tako srbskega, ko tudi hrvatskega in slovenskega naroda na najpopolnejši način ravno potom monarhije angleškega tipa. (Dr. Radonič: Pa Vi pozabljate na odnošaje političnih strank v Franciji in Angliji. Trifkovič: Ali mislite, da na Angleškem nima vladar nobenega vpliva na politične posle?) Tega jaz ne mislim niti v mislih. Ne podtikujte mi stvari, katerih nisem rekel, ker to zna vendar ve3 svet, kaj da je Angleška. (Simonovič: Pojasnite nam, gospod Radič, kako razumete besede »monarhija po angleškem tipu« ali ožjo Anglijo ali ve-likobritansko carstvo?) Gospod Simonovič misli s svojim medklicem, da mi želimo to, kar ima Irska ali Kanada.
Aleksa Zujevič: Pojasnite nam ta tip, ker mi smo balkanci, pa tega ne razumemo.
Pavle Radič: To pomeni le primer, vzor.
Po angleškem tipu pomeni po angleškem vzoru. Ali to ne pomeni, da bi moralo biti pri nas takoj ravno tako, temveč pomeni samo, da nam je angleški primer pred očmi. Toda mi ne moremo takoj s tal, na katerih stojimo, to je z vidovdanske ustave, ker ne moremo leteti po zraku, temveč moramo stopati po realnih tleh. Danes tu dejansko postaji vidovdanska ustava in političen fakt je, da je na čelu države dinastija Karagjorgjevi-čev in ta fakt priznavamo mi popolnoma in smo se ž njim čisto spoprijaznili. (Odobravanje pri opoziciji.) Mi želimo, da se išče in najde potov in načina, da se gre s tega dejanskega stališča dalje in da se gre nasproti upravičenim težnjam hrvatskega in slovenskega naroda, da moreta priti pri notranji samoupravni ureditvi države brez škode za državno edinstvo in njeno silo do zaščite svojih gospodarskih in socialnih interesov, ki so bili vedno predpogoj njegovega življenja. (Trilkovič: Vi torej priznavate dinastijo in monarhijo kot faktično stanje in ne kot pravno utrjeno dejstvo.) To je fakt, ki nas veže in ki obstoji. Da to stvar dopolnim, rečem samo to: Ne samo po svojem današnjem političnem položaju, temveč tudi po svojem pro-gramatičnem naziranju, smatramo mi edinstvo države izven vsake sumnje. (Burno odobravanje opozicije.) To ni več nobeno vprašanje. Ravno tako smatramo tudi vladajočo dinastijo Karagjorgjevičev, tako da je tudi o tej stvari vsaka debata odveč. To ni nobeno vprašanje, o katerem bi bilo treba razpravljati, zato ne razumem tega vprašanja.
Toda, kar se tiče
narodnega edinstvo,
vam mi, gospodje, odkrito povemo, da smatramo, da smo mi troje, ki hočemo in moramo skupno živeti, ker smo v mednarodnem pogledu nemogoči vsak za sebe, ker nas naš življenjski interes navaja, da živimo skupno in da omogočimo v bodočnosti, da pridemo še bližje, v kolikor se stvari v tem pravcu same razvijajo. Mi edinstva, ki se hoče stvo-riti preko noči, ne moremo odobriti, ker je nenaravno. Ker, gospoda, dokler obstoji dejanska zavest hrvatskega naroda posebej in zavest srbskega posebej, tako dolgo je to politično dejstvo, s katerim morajo politični
ljudje računati.	___
Nekaj drugega naš je ideal. Po tem našem idealu smo mi vsi, a zlasti seljački element ena etniška celota z istimi gospodarskimi in socialnimi interesi. To je gotova stvar za nas, ker vsi imamo isti jezik, slične običaje itd. Edino to je morda, da se posamezni krap razlikujejo po svojem naziranju, mentalitetu itd., toda take razlike so tudi med nami samimi. Vam je na primer znano, da nam je Srb prečanin po njegovem mentalitetu mnogo bližji ko Srb Šumadinec. To je čisto naravno, ker smo s prečanom živeli v istih razr merah. Pa vse to so same malenkosti, ker niso za obstoj države neobhodno potrebne. Jaz na primer mislim, da je tudi vladna radikalna stranka na stališču, da je srbska stranka. (Klici iz radikalnih vrst: To ni res!) Nikjer v njenem programu ni določbe, da so Srbi Hrvati in Slovenci en narod. (Glas iz večine: To je v prvi točki programa.) Jaz na primer vem to iz prakse. Poznam radikale kot ljudi, imel sem z njimi posla in z njimi se razgovarjam, pa so mi oni popolnoma odkrito in iskreno rekli: »Kakšni Jugoslovem! Jaz sem Srb. ti si Hrvat! Torej to pomeni
dva naroda.-.
Dr Velizar Jankovič: Vsaka stranka ima svoj program. Naša stranka je stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev in to je utrjeno v našem programu. (Nemir in prepir.)
Pavle Radič nadaljuje: Nočem iti v podrobnosti, ker ne smatram to tu za tako silno važno, temveč vse to omenjam le zato, da se vidi, da ni nobena tako velika nesreča, če se smatramo za poseben narod. (Dr. Radonič: Toda na ta način ne pridemo nikdar do edinstva.) Vi, gospodje, bi morali imeti pred očmi, da smo mi po svojem starem programu bili vedno za edinstvo, za katerim smo stremeli, toda ker je naš narod po ujedinjenju čutil drugače, ko je občutil pritisk centralizma in ko je videl povsodi samo Srbe in kundak, tedaj se je čutil zapostavljenega. To je en moment, drugi pa je ta, da smo mi (kakor tudi Srbi) mlad narod. Mi smo kot živ narod po sto in sto letih prvič spoznali, da smo se na enem ozemlju združili vsi Hrvati, razven onih, ki so prišli pod Italijo in tako smo prvič prišli v stik z vsemi deli našega naroda, ki je bil preje razkropljen. Mi smo, goBpoda, prvič prišli v direktno zvezo z našim narodom v Dalmaciji, ker je bil pred tem Velebit naša meja; ravno tako smo prvič prišli v stik z našim narodom
v Bosni. Tako smo se prvič čutili kol hrval-ski narod v enih mejah in pričeli smo kol mlad narod, da se razvijamo na načelih demokracije s splošno volilno pravico v rokah in se je v skladu s tem pričela razvijati z vso silo tudi naša nacionalna zavest. Toda tedaj se je začel oni pritisk, ki je pomenil ustvaritev jugoslovenskega nacionalizma, ko se je hotelo, da se hrvatski nacionalizem zbriše s sveta. (Nemir. Slišijo se klici: Ni res.) O naših čustvih smo mi najbolj merodajni, da govorimo, ker vi niste bili v naši koži in vi niste tega trpeli ko mi. (Aleksa Žujevič: Mi smo zbrisali Srbijo, samo da bo država edinstvena.) Toda srbski narod je ostal.	I
Hrvatstvo in narodno edinstvo.
Radič čita iz deklaracije bloka spora- i zuma:	'
»3. Naša država mora biti seljačka demo- > kracija urejena po načelu selfgovernmana od občine pa do parlamenta.
4.	Pristojnost skupnega parlamenta in drugih predstavniških korporacij, kakor tudi položaj in odnošaji njim odgovornih organov se bodo določili z ustavo.«
(Dr. Radonič:	Pojasnite nam, kaj je to
selfgovernma.) Pa to je samouprava. Nič ni popolno pod solncem in ljudje se razvijajo in napredujejo in kdor ne napreduje, ta propada. Mislim, da se nočemo uvrstiti med naro- ; de, ki propadajo, temveč želimo, da se razvi- ; jemo, da evoluiramo in na tem potu ne more- ; mo reči, da je to, kar je ustvarila vidovdan- : ska ustava edino mogoče na svetu. To je ne- ; zmisel. Ne razumem, kaj-se gospodje tako ze- j lo v to sjjodtikajo. Ne moremo biti brez usta- j ve in zakonov, pa naj si bi bili tudi slabi in ■ nedovršeni. Kadar so tu zakoni in se izpolnjujejo, je vendar bolje nekaj, ko nič. Mi pra- j vimo, da je vidovdanska ustava v marsikate- j rem pogledu dobra, v nekaterih stvareh bi se ; mogla popraviti, toda za sedanji trenutek, ! za dobo, ki je potrebna, da se popravi, smo ' z njo zadovoljni in danes faktično branimo i ustavo, da je vlada ne krši. (Opozicija ploska.) Jaz sem uglednemu politiku, ko je bil 1 govor o reviziji ustave dejal: »Prosim vas, kaj nam bo deset revizij ustave, če se pa ne , izvaja niti ona ustava, ki jo imamo sedaj. ■ Dajte nam jamstvo, da se ta ustava izvaja, j da smo sigurni za ustavnost, za parlamenta- ; rižem, za zakonitost, na temelju vidovdanske i nstave, dajte nam garancije in potem je tu temelj, na katerem moremo iti dalje. (Pio- i skanje opozicije. Dr. Radonič: Pa zakaj niste prisostvovali izgradnji ustave, to je vpraša- j nje.) Tudi o tem bom govoril.	j
daleč, da pride narodova volja do izr ara in potem se bo tem nujnim potrebam naroda zadovoljilo.
Na ta način smo delali pri nas, da bo svet informiran, da ga obveščamo o vsem, da ne bo v politiki brez orientacije; na drugi strani pa, da ga obvarujemo pred infekcijami, ki so prišle z raznih strani, v prvi vrsti pa pred komunistično infekcijo.
Samostojna politika HESS.
Radič čita 5. točko deklaracije bloka spo- !
razuma:
5.	Blok v celoti in posamezne stranke v : njem so složne v tem, da je njihova politika popolnoma samostojna in opredeljena edino po volji naroda in z narodnimi interesi in j vsled tega ostane svobodna in neodvisna tudi v bodoče od vsake obveze do tujine in to na ta način, da bodo narodni interesi v skladu z idealom človečanstva in splošno mednarodno težnjo po trajnem miru.
Z ozirom na to točko omenjam sledeče: Kakor sem preje omenil razvoj naše politike med hrvatskim narodom z ozirom na razvoj od idejnega pokreta pa do močne organizacije in do pozitivne stvarne politike, tako bom sedaj tu omenil drug moment, ki je važen za razumevanje dela HRSS v razmerah, v katerih je ona po prevratu rasla in s katerimi se je ona morala boriti. Mi smo bili v opoziciji proti beograjskemu režimu in pala je tu pripomba, zakaj nismo prišli v parlament. Vprašujejo zakaj. Enostavno zato, ker se ravnamo po narodnem pregovoru, da sta za prepir potrebna najmanj d^a in za sporazum tudi dva. En sam se ne more sporazumeti niti prepirati. Mi Hrvati nismo imeli razloga priti sem, dokler nismo našli med Srbi odziva in razumevanja za to, da se moramo v naših notranjih prilikah sporazumeti in sicer tako, da se vsak Hrvat prav tako čuti v naši kraljevini svobodnega in svojega ko doma, kakor bi se moral čutiti Slovenec in kakor se čuti Srb. Sedaj je potrebno, da se mi o tej stvari kot popolnoma enakopravni dogovorimo, ker živimo v glavnem vsi trije na precej ločenem ozemlju; (smo nekje tudi pomešani, toda to je druga stvar.) Na tem teritoriju imamo svoje posebne interese. Vi veste, koliko težav je bilo za časa tega centralističnega vladanja v posameznih ministrstvih, ker mora pozna« minister naenkrat vse mogoče pokrajine, njihove potrebe m vse detajle in ko se mora o vsem šele informirati, ker nima o vsem tem pojma in zato vidimo, kako se državna uprava ustavlja, kako se narodu ne zadovoljuje, kako leže spisi v Beogradu v masah, kako narod jadikuje, ker mora za vsako malenkost, za vsakega hišnika, za vsak potni list, za vsako figo iti v Beograd, dočim je preje vse to uredil v občini, okraju ali županiji. To je rakrana, ki naš svet gospodarsko ubija, ki ga naganja k nedelu in v nepotrebne stroške, mu jemlje mir, ki je seljačkemu narodu najbolj potreben’ in ki postaja zato pacifist. Brez miru ni nobenega gospodarstva. On, naš človek izgubi s tem vero, da je to njegova država in zato ga je težko v nasprotnem prepričati. Tu je potrebno samozatajevanje in koliko smo imeli muke in težav, da smo mogli naše ljudi navajati k prijateljskemu potrpljenju. Govorili smo jim: tudi srbskemu kmetu je težko, tudi njemu ni lahko; ker je več trpel v vojni, ker je težko oškodovan, pa moramo potrpeti tudi mi. Vlada, ki je slaba za nas, je slaba tudi za njega. Spremenile se bodo razmere, je izgledov za to, imamo splošno volilno pravico in prišel bo enkrat čas, ki m
Herriot o finančni politiki svoje vlade.
V Fontainebleau-u je imel Herriot daljši govor, v katerem je branil svojo vlado proti očitkom opozicije, da je njegova finančna politika napačna. Med drugim je dejal Herriot: : Izdal sem apel na narod, da bodi enoten. 1 Odgovorilo se ml je, da so za enotnost, toda brez mene. Hočejo torej tako enotnost, ka- ‘ kor v zadnjem parlamentu, ko je obstojala koalicija, ki je bila stvorjena proti vsem • republikancem levice in ki je mogla obstati ’ le s pomočjo skrajne desnice. Odrekanj pra- i vico kritike ljudem, ki so nagromadili za ; leto 1925 21 milijard zapadlih terjatev. »De- ! misijonirajte,« mi kličejo moji nasprotniki, j »in mi bomo vse težave rešili!« Enajstega j maja tepena manjšina hoče, da kapituliramo j pred zlatom. Za mojo osebo se tem zahtevam j ne morem udati. Moja vlada je vzpostavila | enotnost in ravnovesje v proračunu. Doka- j zala je, kako zelo skrbi za dobro upravo in ' urejene finance. Zato misli ta vlada, da je najboljše obrniti se na deželo in povzročiti, da ta izreče svojo sodbo. Kdo ljubi najbolj našo zemljo? Ali mar tisti, ki so gromadili posojilo na posojilo in nas privedli v sedanje težkoče? Ali niso nasprotno pravi rodoljubi oni, ki so brez ozira na lasten blagor pripravljeni nositi vsak riziko, v kar jih bo njihov pogum vedno silil? Francija ni dežela, ki bi smela izdajati sumarične določbe, kakor so to storile druge države. Francija varuje svojo finančno čast, kakor vsako drugo čast. Če hočemo to načelo rešiti, potem ni po mojem mnenju nobenega drugega sredstva, kakor da žrtvujemo. Naš finančni načrt ne bo imel one brutalne oblike, katere mu podtikajo naši nasprotniki. Finančni načrt bo zahteval od davčnega obvezanca1 to, kar je v interesu dežele in s tem naravno tudi v njegovem interesu. Raje imam, da propadem v parlamentarnem boju, kakor pa da bi se pregrešil proti svojim dolžnostim do domovine.
Francoski narod s svojim naravnim nagnjenjem za pogum in odkritost bo kaznoval s prezirom one, ki so dali prednost lastni, udobnosti pred bodočnostjo države.
Politične vesti
= Boj za svobode tiska. Vladna večina v sekciji zakonodajnega odbora za razpravo tiskovnega zakona usvaja paragraf za paragrafom tega nezaslišanega načrta. Kakšni nazori vladajo med člani vladne večine, je klasičen primer govor posl. Božoviča, ki je med drugim izjavil, »da je treba ustaviti vse pokrajinske liste, zlasti pa »Hrvata« v Zagrebu in »Hrvatski list« v Osijeku in nekatere opozicionalne liste, dokler pišejo tako, kakor danes. Bolje je, da sta Zagreb in Osijek sploh brez časopisov, kakor pa da imajo take ko danes.« Klasična je tudi izjava Laze Markoviča. Priznal je, da je nekoč pisal v »Samoupravi«, da vlada nima pravice ustaviti kak list. Toda, ker je vlada zavzela drugo stališče, se tudi on pridružuje vlad- , nemu naziranju. Nato je bil seveda čl. 24., ; ki pravi, da je mogoče ustaviti liste, ki iz- , zivajo mržnjo do države ali da nete versko . ali plemensko sovraštvo, neizpremenjen j sprejet. — Bodi pouadrjeno, da mladinski : listi na vse to molče, ker so gospodje pre- i pričani, da svoboda tiska ni vredna toliko, : kakor pa je vredna soudeležba v vladi. Pa ! naj kdo reče, da niso to pravi in načelni j demokrati.
= Avstrijska gospodarska revija a pre- ! okretu radičeveev. — »Der osterreichische Volkswirt« piše po govoru Pavla Radiča: »Hrvatskega separatizma ni več; velik notranji sovražnik Jugoslavije, obenem tudi monarhije je izginil. Hrvatje so storili to, kar smo mi po padcu Davidovičeve vlade označili kot edino mogoče. (Pavel Radič je v skupščini rabil celo naš izraz: »Monarhija ie dejstvo, katerega vzamemo na znanje.«) Ce vodi ta preokret h konsolidaciji Evrope, potem bi ga pozdravili, tembolj pa se bo Hrvatom očitalo, da so odrekli isto izjavo Davidovičevi vladi in dali tako prav politiki j Pašiča, ki je mesto popustljivosti uporabil ’ silo.. ■ Pametni voditelj klerikalcev je to odkrito priznal, ko je dejal: Mesto da bi ohranili vlogo obtožitelja, stojimo tu že ves teden kot krivci!« Pa v tem ni napake, temveč napaka je v tem, ker ni opozicija takoj po govoru zadnjega Hrvata zapustila skupščine in tako prepustila radikalom vso odgovornost. S tem, da je opozocija ostala v skupščini, je neposredno podprla vl.ado, K bo sedaj sprejela tiskovni in volilni zaK ter nato šla v volitve. Vlada bo tako z legalnimi sredstvi zadala °P°WC1* udarec. Boj med ojiozicijo in vlado izvojevati le izven parlamenta.«	.
- Krsta Cicvarič, zvesti sluga gospoda Pribičeviča, ki regira tudi slovenske , samostojne demokrate, dičm Kreta	n
dni v svojem dnevniku sledeče besede: »Državo drže danes samo Srbi in to bo vedno tako. Čim močnejši so Srbi, tem bolje za državo. Zaradi tega bi vodil jaz srbsko politiko in da okrepim srbski element, bi pozval Srbe iz vsega sveta (in dosti je po svetu Srbov) da pridejo v domovino in dal bi jim n* razDolago zemljo in vse, kar je potrebno h dela TA držav* mora biti Srbija ali M I more obstati. Samo srbska politika Je p«
nas državotvorna. Vsaka druga je za nas pogubna in zato napačna.« — Tako piše g. Cicvarič, sluga g. Pribičeviča. In g. dr. Žerjav, ki je to čital, se ni razburjul, kakor se ne razburjajo drugi samostojni demokrati, ki so že davno pozabili na jugoslovensko misel.
= Francoski načrt premoženjske oddaje.
“.fnjozenjska oddaja, kakor jo misli predložiti finančni minister de Monzie, bo imela značaj' prostovoljne oddaje. Šlo bo pravzaprav le za jmsojilo. Država bo pozvala svoja državljane, da podpišejo za 5% svojega premoženja jrosebne zakladnice, ki se bodo obrestovale po 4%. Država se bo popolnoma zanesla na lojalnost državljanov in ne ba uvedla nobenih preiskav o premožnosti državljanov. Državljanom bo na prosto dano, na kakšen način da plačajo posojilo. C# pa se ne bi posrečilo na ta način zbrati potreben denar, potem se bo kontroliralo premoženje vseh onih, ki niso sami od soba plačali dolžnih zneskov in postopano bo proti njim ravno tako, kakor če bi hoteli državo za davek oslepariti.
O LAJŠANA PLAČILA ZA O B L E K E DAJE O. BERNATOVIČ.
Prosveta.
KONCERT »DRAVE« V MARIBORU.
Takoj po prevratu v obmejnem Mariboru ustanovljeno in do danes ves ča9 z vnera* delujoče narodno glasbeno železničarsko društvo »Drava« je priredilo v soboto zvečer v Gotzovi dvorani prvi koncert pod vodstvom svojega novega pevovodje g. prof. Karla Hladkyja. Moški zbor »Drave« je že pod vodstvom svojega prejšnjega pevovodje g. Premruva štel med jzvežbane in dobro zbore v Sloveniji, saj je nastop »Drave« n* lanskem Zvezinem Tconcertu v Ljubljani vzbudil občo pozornost. G. prof. llladky, izvrsten glasbenik, je letos zbor reorganiziral, povečal, iztrebil iz njega ljuliko, to se pravi slabe pevce in po par mesecih je že lahko pokazal sad svojega truda in je obenem podal dokaz svojih dirigentskih zmožnosti. Pri izhiri sporeda je bil previden: izbral jo krajše in lažje skladbe, pa je te v vsake« oziru dobro naštudiral. Zbor »Drave«, ki šteje 40 po večini mladih pevcev, ima dober glasovni materijal v vseh štirih glasovih i* zveni polno posebno mfo in p ter pp, doči« so prvi tenorji v I in ffo še malo rezki in prisiljeni, drugi bas je izdaten in mehak, srednja dva glasova zadovoljiva. V aplos-nem je treba pohvaliti vzorno zborovo dis- ’ eiplino in pazljivost, lepo dinamično nian-siranje z izjemo prehodov iz f v p, ki še niso dovolj izravnani. Izgovarjava teksta j* dobra, dasi ima »Drava« za dirigenta Neslovenca, rodom Čeha, ki je vse pesmi individualno interpretiral in je iz prejšnjega zbora, navajenega priložnostnega petja, ustvaril popolnoma koncertni zbor, ki be pri vestnem študiju lahko izvajal najtežje skladbe- Tako razveseljivega napredka, kot smo ga v soboto opazili pri »Dravi«, nima kronist o letošnjem delovanju slovenskih pevskih zborov prav nobenega zabeležiti. •Dravi« so se najbolj posrečile Adamičevi, »Mrtvi deklici« in »Anzer pobič mlad«, dalje Maroltova narodna »Oj ta soldaški boben« in pevovodje Hladkyja češke narodne pesmi. Odmore med pevskimi nastopi so izpolnili s solotočkami gdč. M. Radova, priljubljeni češki tenorist < Živko in operni pevec (n. r.j g- Rumpelj. Zanimale so posebno skladbe celjskega skladatelja Osterca, dve mični, kabinetni pesmici »Mene poželi koza« ter »Uspavanka« in štirje novi Adamičevi solospevi za bas-. Glas gdč. Radovo ni povsem simpatičen, g. Rumpelj bi se naj posvetil zopet operi. — Koncert »Drave« je trajal dve uri in izzval po vsaki^ točki frenetično odobravanje številnega občinstva, ki zna ceniti trudaljubivost in napredek »Drave«. G. prof. Hladky in solista so bili počaščeni z venci, gdč. Radova pa je prejela šopek. Na koncertu so bili navzoči' i* Ljubljane skladatelj Emil Adamič in pevovodji »Zveze« gg. Zorko Prelovec in Mirko. Premelč, iz Celja pa skladatelj S. Osterc. — »Drava« nastopi v Ljubljani dne 3. maja t. 1. na velikem koncertu »Zveze slovenskih pevskih zborov«.
Sprememba današnjega opernega m dramskega repertoarja. Vsled obolelosti ge. Vilme Thierry-Kavčnikove se ne more danes v sredo zvečer peti nameravana oper. rarmen Vsled tega odpade današnju operna predstava in abonenti reda D dobijo operno predstavo prihodnji teden. V dratnl se igra mesto Lizistrate za red B Ibsnov* drama Rosmereholm in to vsled tega, ker je morala ga. Nablocka k težko bolnem«
90-0R1ežise?Bori^QPutj>ata i® «j|f iTp^T obolel	te	b£
S ie njegovo Manje silno težko ter nje-onvd živlienie resno ogroženo. S simpatičnim umetnikom sočustvujemo in mu želimo skorajšnjegn okrevanja.
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v ra*r ni kakovosti za gospode, dečke in otroke Var* nudi edinole Konfekcijska tovarn* Fran De-renda & Cie, Ljubljana. - Prepričajte se • nizkih cenah ter ai oglejte bogato zalogo n* Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gleda-i lišču v neposredni bliiini Nunsko
Dnevne vesti.
luserati za velikonočno številko, ki izide v povečani in pomnoženi izdaji, se sprejemajo do petka opoldne.
— Milau Plut t. Zopet je posegla »n»rt v vrste novinarjev. Na Studencu pri Ljubljani je zatisnil včeraj oči urednik Milan Plut. Z njim je legel v grob eden izmed pionirjev jugoslovenske ideje, tih in skromen narodni delavec, nesebičen idealist, ki ni iskal priznanja ter je žel kvečjemu nehvaležnost. — Rodil se je leta 1884. Gimnazijo je Študiral y Novem mestu in pozneje y Karlovcu, kjer ie dovršil VI. razred. Ker ni imel sredstev
nadaljevanje svojih študij, se je podal v Srbijo ter se posvetil novinarstvu. Sodeloval je pri raznih listih, pozneje pa je dobil službo pri srbskem presbiroju. Kot novinar je delal z vnemo za uresničenje svojega jugo-slovenskega ideala. V tistih časih je bil edini, ki je vzdrževal zveze med Srbi in •Slovenci«.. Leta 1910. se je preselil iz Beograda v Ljubljano ter ustanovil lastni dnevnik >Jutro«. Njegov list je bil redigiran v radikalno nacionalističnem duhu. Bil je strumen propagator jugoslovenske ideje ter vodil ostro polemiko z vsemi nasprotniki. Leta 1913. je moral njegov list prenehati iz raznih vzrokov, od katerih nekateri za njegove nasprotnike niso bili posebno častni. Zato se je podal v Trst, kjer pa je moral radi financielnih težkoč kmalu prenehati z izdajanjem svojega lista. Vrnivši se v Ljubljano je dobil uredniško mesto pri tujem listu. Tu je ostal do izbruha svetovne vojne. Kot politično osumljenega so ga oblasti takoj po izbruhu vojne preganjale, vendar je bil kmalu poklican kot enoletni prostovoljec k vojakom, kjer je dosegel s časom častniški ein. Po končani vojni je postal zopet novinar. V Ljubljani je ustanovil pododbor društva rezervnih oficirjev, za katerega je delal z veliko vnemo. — Že nekaj let je bolehal na neozdravljivi bolezni, in pred par tedni so ga morali oddati v zavod za umo-bolne na Studencu. — Bil je idealen značaj in eden izmed pravih poklicnih novinarjev. Bodi mu ohranjen časten spomin.
—Znamenito po falziticironju beograjskih poročil postaja v zadnjem času > Jutro«. Kar v vsej Jugoslaviji ne poroča niti en list, to servira »Jutro« svojim potrpežljivim bralcem In v potvarjanju poročil je šlo »Jutro« celo tako daleč, da je kot kulturni list zamolčalo celo senzacijo, da se izvrši kronanje kralja v Zagrebu. Bližina »Slovenskega Naroda« je začela nevarno vplivati na »Jutro«, ki postaja nevarno otročje. Ker ne vidi ono resnice, misli, da je ne vidijo tudi drugi. Gospodje, ne bo nič pomagalo. Položaj se razvija proti vam in samostojno demokratska stranka je izgubila svoj zmisel. S pre-okretom v Radičevi stranki so postali žan-darji odveč in zato, gospodje, se prične pesem o trdem kruhu opozicije.
— Oh ta »Slovenski Narod<! Včerajšnji »Slovenski Narode se je v uvodniku zopet enkrat iznebil kapitalne duhovitosti. Končno se je tudi »Slov. Narodu« zasvetilo, da more vendarle priti do vlade Pašič-Radič in da bodo iz te vlade mladini v elegantnem loku izleteli in zato je »Slovenski Narod« tuhtal in tuhtal, kako bi sicer radičevci mogli podpirati radikale, da pa bi mladini vseeno ostali v vladi. In potuhtal jo je. Ra-dičevcem se dovoli kooperacija v skupščini. To ee pravi: radičevci smejo glasovati za vse predloge vlade, smejo tudi staviti izpre-minjevalne predloge, toda samo v vlado ne smejo vstopiti. Oh, kako lepo bi se živelo, *e bi bili vsi ljudje tako naivni, kakor je bil tisti, ki je naklepetal včerajšnji uvodnik v »Slov. Narodu«:! Potem bi mogoče bili
radi-
čevci res tako naivni, da bi pomagali vleči vladni voz zato, da bi v njem mladini veselo pokali z bičem. Ampak takih norcev že dol-?°ni več v jugoslovenski politiki in kvež-Nt U(jSe ^dnji ostanki skrivajo v »Slov.
— Bodi na kratko konstatirano, da mladinski listi še niso napisali niti ene besedice proti onim, ki bi hoteli spraviti Ljubljansko kreditno banko v roke tujcev, da pa so zato zopet pričeli z napadi na g. Jelačina, ki je v prvi vrsti onih, ki branijo slovenski značaj Ljubljanske kreditne banke. »Nacionalno« delo mladinskih listov postaja od dne do dne bolj imenitno!
— Propagator nasilja. Popoldansko mladinsko glasilo menda ni srečno, če vsak dan ne propagira kakšno prav nesvobodomiselno misel. Tako čitamo v včerajšnjem mladinskem popoldanskem glasilu sledeč stavek: »Naša prosvetna uprava naj radikalno razčisti teren ter učiteljstvu na podlagi ministrske odredbe kratkomalo prepove delovanje v organizacijah in društvih SLS.« — Ko je izdala italijanska vlada pred letom dni tako prepoved slovenskim učiteljem v Primorju, se je »Slovenski Narod« seveda zgražal, sedaj pa priporoča sam to, kar je obsojal pri Mussoliniju. Pa doslednost že dolgo ni več čednost »Slovenskega Naroda«, ki smatra v zadnjem času kot svojo dolžnost, da uganja naravnost orgije hlapčevstva. Zato se ne-svobodomiselnemu in vseskozi reakcionarnemu apelu »Slovenskega Naroda« ne čudimo. Pač pa čakamo, kaj poreče na ta reakcionaren poziv »Učiteljski Tovariš«, ki je bil nekoč prvoboritelj za svobodo učiteljstva in ki v zadnjem času na svoje svetle tradicije vedno bolj pozablja.
— Zakon o gradnji uradničkih hiš. V ministrskem svetu se je pretresalo te dni vprašanje uradniških stanovanj. Ministrski svet je sklenil, da se ima detajlno proučiti tretji del prejšnjega zakonskega načrta stanovanjskega zakona, ki govori o zgradbi malih in cenenih hiš za državne uradnike. Načrt se predloži skupščini da ga odobri knl .ipeeialni zakon. S tem zakonom bi bilo rešeno uradniško stanovanjsko vprašanje.
— Podpora mestnemu gledališču v Bito-Iju. Vlada je odobrila kredit 150.000 Din za dovršitev mestnega gledališča v Bitolju.
— Kmetijska šola v Kragujevcu. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo za zgradbo višje kmetijske šole v Kragujevcu kredit 600.000 Din. Z gradnjo se prične že meseca junija.
— Hudožestveniki v Beogradu. Te dni dališča pod vodstvom gospe Germanove. V so dospeli v Beograd člani moskovskega gledališča pod vodstvom gospe Bermanove. V Beogradu ostanejo preko pravoslavnih velikonočnih praznikov ter bodo igrali vsak večer v »Maneži«. Iz Beograda odidejo v Novi Sad in druga mesta Jugoslavije.
— Zakonski načrt o izkoriščanju vodnih sil. V ministrstvu poljoprivrede so izdelali nov načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil v 1 smislu čl. 117. Vidovdanske ustave. Zakon bo uredil v prvi vrsti formalnosti podeljevanja koncesij za izkoriščanje vodnih sil v naši državi.
— Stavbena delavnost v Sarajevu. Kakor v Ljubljani vlada tudi v Sarajevu popolna stagnacija v stavbenem gibanju. Ne zidajo »e nobene večje stavbe, one pa ki stoje že izza : predvojnih časov, propadajo od dne do dne. j Lansko leto so bile zidane samo tri dvonad- j stropne hiže, letos pa je prijavljena doslej sa- | mo ena dvonadstropna, ki jo bodo zidali ne- ' ki Amerikanci.	j
— »Akademsko društvo jugoslovanskih ' tehnikov v Ljubljani«: priredi v nedeljo dne ' 26. aprila t. 1. cvetlični dan v prid izpopol- i nitve svoje strokovne, znanstvene knjižnice, j Ker je to edina knjižnica te vrste na ljubljanski univerzi ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. — Odbor A. D. J. T.
— Plinske inštalacije. Z ozirom na notico glede plinskih inštalacij, priobčeno v ljubljanskih časopisih, naznanjamo, da izvršuje plinarna vse plinske inštalacije v starih poslopjih, ako se rabi plin za kuho, ogrevanje sob ali pa v obrtne svrhe, po lastnih cenah
proti večmesečnim obrokom. S tem je dana prilika pač vsem slojem, da premagajo tež-Koče, ki so zvezane s plačilom večje vsote naenkrat. Stroški vpeljave s kompletno pripravo za kuho znašajo povprečno za eno stranko okrog 800 Din. Vse pripomočke za rabo plina dobavljamo po najnižjih cenah na štirimesečne obroke. Proračuni se stavijo na zahtevo brezplačno in so za stranke popolnoma brezobvezni. Kdor hoče imeti v poletju kuhinjo čisto in hladno, mora kuhati <a plinskem kuhalniku, ki ne razširja nadležnega prahu in vročine. — Mestna plinarna.
— Tatvine pri amerikanskih pošiljatvah se vedno bolj množe. V zadnjem času je ugotovila ljubljanska pošta pet večjih tatvin. Iz plombiranih vreč je izginilo po 50 in več priporočenih pisem. Samo v enem slučaju je bila naša država oškodovana vsled reklamacij za ‘270.000 Din. Sprva so sumili naše pošte. Sedaj pa je dognano, da izvršuje te tatvine doslej neznana družba še med transportom v inozemstvu. Družba išče dolarje, ki jih neprevidni ljudje še vedno pošiljajo v pismih. Tatove zasledujejo sedaj naša država, Francija in Zedinjene države ter je upati, da pridejo kmalu pod ključ.
— Tajna tovarna tobaka v Sarajevu. Vpo-kojeni žandarmerijski narednik Rudolf Sej-kal je imel še v časih aktivnega službovanja zveze s tihotapci tobaka. Kot vpokojenec je začel pa delati kar en groš. Imel je v Sarajevu celo tovarno. Tobak mu je donašalo 12 pomagačev. Te dni so enega izmed njih vjeli fi-nancarji, in dečko je izdal vse sokrivce. Pri hišni preiskavi so zaplenili poštenjaku Šej-kalu 60 kilogramov lepega s strojem rezanega tobaka. Moža so zaprli.
— Dva zaljubljena brodnika. Brodnika Miloš Galič in Avdo Alič sta bila hudo zaljubljena v deklico, ki ni dajala prednosti ne enemu ne drugemu. Milo sta jo pogledovala. Ona pravzaprav ni marala dosti ne za prvega ne za drugega. Ostalo je samo pri pogledih, in končno dekle niti na te ni več reagiralo. Kljub temu sta se brodarja te dni radi dekleta tudi sprla na svojem brodu ob obali Donave pri Beogradu. Vsak izmed njiju je trdil, da je imela devojka njega rajši. Razburjenje je slednjič tako naraslo, da se je spozabil Alič tako daleč, da dal predmetu njihove skupne vroče ljubezni par prostaških priimkov. Tega pa Galičevo srce ni preneslo, in pograbil je fantič kolec ter kresnil žaljivca s tako silo po glavi, da mu je prebil črepinjo ter poškodoval možgane, nakar jo je naglo odkuril. Par ur pozneje se je preselil zaljubljeni Alič v večnost. Galiča pa išče sedaj policija in žandarmerija.
— Barbarski obračun radi pedi zemlje. V Visokem v Bosni je prišlo te dni med dvema sosedoma do krvavega obračuna radi pedi zemlje. Kmet Gjorgje Šubat je preoral mejo, ki je delila njegovo njivo od njive Dimitrija Šubata. Ko je Dimitrije to opazil, je navalil na svojega soseda s sekiro. Udaril ga je po desni roki, ki mu jo je dobesedno odsekal. Poleg tega mu je razbil rebro. Nevarnega Dimitrija je gnala žandarmerija v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Sarajevu, Gjorgja pa so prepeljali v bolnišnico.
— Odmev dunajske stanovanjske mite-rije. Te dni se je zgrudila na Dunaju žena trgovskega sluge Adolfina Utha s poldrugo leto starim otrokom sredi ceste brezzavestna na tlak. Prepeljali so jo z rešilnim 'vozom na rešilno postajo. Ko se je zopet zavedla, je izpovedala, da je blodila že dva dni po dunajskih cestah brez vsake hrane ter iskala stanovanje. Do sedaj je stanovala s svojim možem v neki privatni baraki. Ker pa rabi barako odslej lastnik za svoje lastne potrebe, se je morala zakonska dvojica izseliti. Mož in žena sta začela takoj iskati drugo stanovanje. Daši sta dobila od stanovanjske komisije kvalifikacijo I., ki ju opravičuje za takojšnjo naselitev v kako stanovanje, pod pogojem, da ga najdeta, nista našla do sedaj ničesar. Ženo, ki je vrhu vsega v blagoslovljenem stanu, je poslala oblast na žensko kliniko, otroka v centralni otroški azil, mo-
žu pa je preskrbela za prvo silo malo luknja v nekem občinskem poslopju.
— Zagonetna smrt 18 letnega dečka. — 13 letni Josef Macher, sin hišnika, je paril te dni na svojo sestro v zibelki, medtem k« sta bila oče in mati na delu. Ko je prišla mati domov, ga je našla obešenega. Poizvedbe so ugotovile, da je samomor izključen, zakaj dečko je bil priden ter so ga imeli v«i radi, in nikdar ni govoril o tem, da bi nameraval izvršiti samomor. Najbrž gre za nesrečen slučaj. Deček je moral oviti v šali zanjko okrog vratu, nakar se ni mogel vei rešiti.
— Morilec Miklove družine priznal. Kakor je znano, je obdolženi Cič doslej kljub vsem indicijam, ki so govorile za to, da je poklal Miklovo družino v Studencih pri Mariboru, odločno tajil. V soboto je končno vendar!« priznal, da je izvršil umore on sam, dočim mu je soobdolženi Zlahtič samo pomagal odnesti oropano blago. Nadaljna preiskav« utegne dognati če nista Cič in Zlahtič kriv« tudi ostalih, doslej še nepojasnjenih umorov, ki so bili izvršeni v zadnjih letih v mariborski okolici.
— Dve nesreči v Trbovljah. V' nedeljo sl* se pripetili v Trbovljah dve nesreči. Mal« pred pol 4. zjutraj se je utrgal na dnevne* kopu Dukičevega podjetja z etaže pri odkrivanju premoga goreči plaz, ki je padel z v« svojo težo na pnrno lopatilo. Drobci ognjen« mase so zadeli žlicovodjo Ferdinanda Bur j« ter ga hudo ožgali po obrazu, rokah in na več drugih mestih telesa. Da ni imel ponesrečenec toliko prisotnosti duha, da je hitro obrnM lopatilo na drugo stran, bi bila nastala 6« mnogo hujša katastrofa. Burjo so odnesli to-variši-delavci iz kraja nesreče, iij je mal« upanja, da bi okreval. Ponesrečenec ima Ženo in pet otrok. — Ob pol petih popoldne »o vozili po glavni cesti, ki vodi od kolodvor« proti Trbovljam trije osebni avtomobili. Pri prvem ovinku pri cementni tovarni se je zaletel zadnji avtomobil naravnost v potok Tr-boveljščico, ki je na dotičnem mest« tok Trboveljščico, ki je na dotičnem mestu več metrov globok. Avtomobil se je preko-
' picnil v zraku ter padel v v<Mo. Po čudnem ; naključju so bili vsi štirje potniki, ki so s« ! vozili v avtomobilu samo malo opraskani od drobcev razbitih šip, dočim je avtomobil hu-| do poškodovan ter ima pokvarjen ves meha-j nizem. Škode je več deset tisočakov dinarjev.
— Zopet železniška nesreča na Francoskem. V bližini Chalons sur Marne je trčit predvčerajšnjim osebni vlak s strojem, ki j« stal sam na progi. Dva potnika sta mrtva, sedem jih je težko ranjenih. Kretnika, ki je nesrečo povzročil, so zaprli.
— Iz pisarne tajništva Mestnega odbor« NRS v Ljubljani. Tajništvo Mestnega odbor« NRS naznanja svojemu članstvu, da se je preselilo iz Wolfove ulice št. 1/1. na Aleksandrovo cesto v Narodni dom. (Vhod iz veže — prva vrata, levo.) Tajništvo j* na razpolago strankinim pristašem za v sako jake informacije, prošnje, pritožbe itd. vsak dan — razen nedelj in praznikov — od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih pa tudi od 17. do 18. ure.
— Opozarjamo na današnji oglas: »Belokranjski dan«. Splošno je znano, da gradi Belokranjska podružnica SPD na Mimi gori 1048 m, ki se imenuje Belokranjski Triglav, planinski dom. To bo prva planinska koč* v Beli Krajini. Z ozirom na to, da je ta lepi košček slovenske zemlje še zelo zanemarjen v prometnem, kakor tudi v kulturnem ozir«, je želeti, da se razvije tujski promet, zlasti turistika. V ta namen bo vrlo dobrao služil« planinska koča, ki bo prava posebnost med planinskimi kočami, ker bo zgrajena popolnoma v narodnem belokranjskem slogu. — Ker naši vrli Belokranjci sami ne zmorej« stroškov zgradbe, zato prirede 3. mnja v Ljubljani veliko tombolo. Ljubljančani, pojdimo jim na rokol
— Tovarnu Kocina razprodaja te dni veČj« množino ostankov parov čevljev po znatno znižani ceni, na kar se cenjeno občinstvo uljudno opozarja. Prodaja samo Aleksandrova cesta št. 1.
Edgar Riee Burroughs:	26
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Gonjači — trideset mož v belih haljah — so bas pognali tiče med bodičevje, jih od zadaj obdali v polkrogu, da bi jih tem lažje spravili pred lovce. Lord Greystoke je bil tako razigran, kakor si je to le malokaterikrat dovolil. Čimbolj so se gonjači približevali, tem hujše mu je bilo srce. Ob takih prilikah je navdajalo lorda čudno, njemu samemu smeš-uo čustvo, da se je sam sebi zdel potomec stare rase, 2111111 86 pretaka kri prastarodavnega, po-Dateč P^ednlka’ živečega le od lova. tudi lovil’ Ioni °GrSsVtaoV°riU V xaiafč«ni džuugli je Tudi ta je bil oblSrpe0’ T™ ^ modi -jih prade,o
bil dan vroč m soparen je odložil leopardovo kožo. Pravi lord Greystoke m ,mel dveh ^ ^ ne
spretnih basačev, a imel je nekaj učinkovitejšega °t so puške in basači m gonjači - priganjala ga je silna lakota, poznal je lovišča, a mišice so bile iz jekla.
V teh dneh je užival lord Greystoke v Angliji različne stvari, katerih ni sam ujel, pil je iz steklenic, nad katerimi so pokali zamaški. S snežnobe-lim prtom si je otiral z ust ostanke obeda, ne zavedajoč se, da živi tam daleč tam daleč ob ekvatorju pravi naslednik rodu, ki je istotako pravkar pokosil. Le ta ni rabil belega prta. S podlehtjo si je obrisal usta in podrgnil po stegnih krvave prste.
Nato je odšel počasi h potoku, kjer je pil, kakor druge džungelske živali.
Med pitjem pa se je prikazal na stezi drug prebivalec mračnega gozda. Lev Numa, mračan in grozeč. Tiho je renčal, zamolklo in sovražno. Tarzan ga je čul, še preden se je pokazal, a pil je dalje fn vstal mirno, kakor mu je velevala kri prednikov.
Numa je obstal, ker je ugledal človeka na tistem mestu, kjer je sam najraje pil. Odprl je žrelo in bliščale so se mu oči. Nato je zarenčal in . jpal počasi dalje. Enako je zarenčal človek in se u iak-nil, dobro pazeč na levov rep. Dokler je ta mahljal sem in tja, je bilo treba paziti. Kakor hitro bi postal trd in bi se dvignil kot sablja, v tem hipu je bilo treba bežati ali se boriti. Lev ni storil ne tega, ne onega, zato se je Tarzan umaknil. Žival se je približala k vodi ter pila.
Jutri se bosta nemara zgrabila, danes pa je vladalo tisto čudno premirje, ki ga srečujemo med džungelskimi živalimi.
Tarzan se je odpravil proti Mbongovi vasi. Ze mesec dni jih ni posetil. Odkar je vrnil Tiba njegovi materi, se mu še ni zljubilo tja. S tistim dogodkom je obračunal. Iskal je nečesa, kar bi mogel tako ljubiti, kakor je Teeka svojega Baluja, a kratka izkušnja s Tibom ga je izmodrila, da ne more biti skupnosti med tujci.
Čeprav je z malim nekaj časa lepo ravnal, se vendar njegovo sovraštvo naprani Kalinim morilcem ni prav nič izpremenilo. Goniangani so za njega bili smrtni Bovražniki. Danes si je hotel preganjati dolgčas z draženjem črncev.
Ni se še storila noč, ko je dosegel veliko drevo, ki je raslo za palisadami. Iz bližnje koče pod njim se je oglašalo obujmo tarnanje. Šum ga je vznejevoljil — tam notri v koči je nekdo praskal in suval. Odšel je v drugo plat, ker je menil, da bo kmalu prestalo. Čeprav se je povrnil čez dolgo časa, se je tarnanje še vedno oglašalo.
Tarzan je sklenil, da bo nasilno prekinil tarnanje, zato se je tiho spustildrevesa. Plazil se je potiho proti koči. Ogenj je žarel pred njo, kakor pred drugimi. Par žensk je sedelo pred njo, lete so družile svoje jadikovanje z onim od znotraj.
Opičji človek se je zasmejal, ko je pomislil, kako bo njegov nenadni prihod preplašil ženske. V dirindaju bo vdrl v kočo, prisilil glavnega kričača k molčanju, nato izginil v džungli, preden se bodo zamorci ojunačili za naskok.
Kolikokrat je že storil tako. Skrivnostni, nepričakovani prihod je vselej do smrti prestrašil vražje-verne zamorce. Zdelo se je, da se ga ne morejo navaditi. Baš taka početja so podžigala Tarzana, po njih so hrepeneli živci. Samo ubijanje mu je bilo premalo. Preveč se ga je navadil. Trpinčenje črncev pa mu je dajalo vedno sveže užitke.
V tiste mhipu, ko se je hotel pognati z divjim krikom mednje, se je med vrati pokazala ženska postava. Baš njo je hotel krotiti. Bila je mlada ženska, z leseno palico skozi nosnice, od spodnje ustnice pa je visel težak bakren obesek. Na čelu, licih in prsih je bila čudno tetovirana, njena frizura z ilovico in žico visoko nagromadena.
3Byyt»agwTiiiii—pub a iscbss > _:j: ave»*8!CKasatt*ac- r**^^^aesa*assnuui»5aa: >r -g-
Gospodarske ^esti.
LJUBLJANSKA BORZA,
* dne 7. aprila 1925.
Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 h!. 61; 4K>% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 blago 21; 234% državna renta za vojno škodo den. 160, bi. 161; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 212; Ljubljanska kred. banka den. 217; Mer-kantilna banka den. 110, bi. 128; Prva hrv. šted., Zagreb den. 828, bi. 888; Kreditni zavod za trg. In ind., Ljubljana den. 190, blago U00; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana blago 134; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana den. 405, bi. 408; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 107; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
ft*d(Hiktna borza. Les: Cerovi krlji, od 2 m dolži, od 25 cm prem. naprej, brez velikih grč, fco nakladalna postaja za 100 kg 10 vag., den. 18, bi. 18; Madrieri 75 X 225, 4—6 m dolžine, 33/33, fco meja bi. 625; smrekove in jelove deske, III. vrsta, fco meja den. 540; bukovo oglje la, vi lan o, fco Podbrdo 1 vag., den. 118, bi. 118. — žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, 79/80, fco Postojna tranz. bi.
450; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 200; koruza promptna, par. Ljubljana bi. 212.50; koruza promptna, mešana, par. Ljubljana bi. 197.50; koruza prompt., prima, par. Jesenice 1 vag., den. 210, bi. 210; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja blago 110; bučne peške, fco hrvatska postaja blago 560. — Stročnice, sadje: Fižol mandolon, fco Ljubljana den. 310.
BORZE:
Beograd, 7. aprila. Curih 12; Pariz 317.50; : Praga 183.70; New York 61.85; London i 297.30; Milan 253.20; Berlin 14.75; Dunaj | 0.0876.
Curih, 7. aprila. Beograd 8.35; Pariz 26.60; London 24.80; New York 5.183; Milan 21.20; Praga 15.35; Dunaj 0.0738.
;-S . *	,	-	-S:	'	'
Wri£-: '	.	'
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Jugoslov. Novinarsko Udruženje. sekcija Ljubljane.
sporoča žalostno vest, da je danes ob 7. zjulraj preminul njegov član in bivši dolgoletni odbornik, rezervni kapetan, urednik
Milan Plut
Pogreb dobrega lovariša bo v čeiriek, 9. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika priporočamo v blag in irajen spomin. V Ljubljani, 7. aprila 1925.
Odbor.
Jack London:
(54)
Burmi doživlfaji.
Stontan z lužnega morje.
Njena pojava je Sheldona močno presenetila. Ves ta čas, ko. so pripovedovali do-ivljaje na Poonga Poonga, si jo je bil predstavljal kot znano ma-ženo, oblečeno v borno obleko: v krilo, ki je bilo sešito iz zaves na oknih in v prikrojeni moški srajci, ki ji je služila mesto bluze, — s slamnatimi nandalami na nogah, s Stetsonovim klobukom na glavi in z neizogibnim revolverjem, ici je dopolnjeval njeno opremo. Sedaj pa jo je obleka, ki jo je dobila iz Sidneya, popolnoma spremenila. Prosto krilo in životek iz lahnega blaga sta obdajala njeno vitko postavo z dihom elegance, ki mu je bil nov. Ko je stopala čez dvorišče, je opazil rjave čeveljčke in enkrat mu je celo obstal pogled aa gležnju, ki je bil pokrit z rjavo, prosojno nogavico. Ta tuja krasota na njej je morda poudarjala ženo in zato so se zdele Sheldonu »jene pustolovščine še mnogo bolj čudovite in pravljične.
Ko sta Munster in Sparowhawk prišla k
zajutrku, je opazil Sheldon, da sta bila tudi ta dva podobno presenečena. Hipoma je izginilo njuno prejšnje tovariško obnašanje proti njej in pričela sta ji izkazovati globoko spoštovanje.	1	j
— Našla sem si novo polje za svoje delo- ! vanje — je rekla, ko je pričela nalivati ka- : vo. — Stari Kina - Kina me nikdar ne po- i zabi, o tem sem prepričana, in zato lahko 1 novačim tam, kadar se mi zljubi. V Guvutu šem srečala Morgana. Hotel je skleniti pogodbo z menoj, da mu dobavim tisoč delavcev po štirideset šilinkov za glavo. Ali sem vam že povedala, da sem skušala pridobiti Marthi dovoljenje za novačenje? To se mi je tudi posrečilo in Martha lahko na vsaki poti najame osemdeset mož.
Sheldon se je trpko nasmejal. Prečudežna žena, ki je bila stopala čez dvorišče v svojem oblačilu iz Sidneya, je izginila in zopet je poslušal fanta, ki se je pojavil v njej.
XIX. POGLAVJE.
Izgubljena igračka.
]	—	No torej — je vzdihnila Joana — po-
! kazala sem vam par amerikanskih metod,
! ki vodijo do cilja in uspeha. Vi pa zopet
MALI OGLASI
Cene oglasom do 28 besed Din 3’-
50 para.
vsaka Kad oljna b«s«da
Suhe mavrohe ali smrčke
kupujemo. Kupci smo (udi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«:.
Mlad pomočnik
ki je dovršil učno dobo v trgovini z mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
Kimim
vsako količino srebrnih kron po najvišjih cenah. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«.
Knjigovodja ■ bilancist
sprejme še nekatera naročila za sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene po- \ nudbe pod »Perfekten« na upravo lista.
Oglejte si
veliMi zalogo leullsi
tvrdke TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu tudi na obroke.
Kot vajenec
v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre dru-• zine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Stanovanje
malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje postransko, plača do 300 Din mesečno. Ponudbe pod »maj« na upravo.
Prispevajte in agitirajte 22 Tiskovni sklad , Jarodn. Dnevnika”!
Mlad pomočnik
ki je dovršil učno dobo v trgovini 2 mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali na dežfeli. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
— Christian Young še nima dovolj izkušnje z velikimi ladjami. Tudi si ne moremo flovoliti, da bi mu plačevali tako plačo kot jo ima na Minervi. Sparrowhawk ie dober - za prejemanje navodil. Nima podjetnosti.
Je sicer zmozen pomorščak, toda ne zna poveljevati. Povem vam, da sem bila ves čas, ko je on poveljeval ladjo Flibberty, vsa nemirna, ker sem morala ostati na Marthi. —
In tako je šlo to naprej. Nobeno predlagano ime je ni zadovoljilo in vrh tega je vsakokrat presenetila Sheldona s točnostjo svoje sodbe. Parkrat je že skoro hotel izraziti svoje mnenje, da bi človek iz njenega opisa pomorščakov, ki so jadrali med Salomonskimi otoki, sklepal, da bo pač ona edina pri-
°seba, ki bi znala poveljevati ladjo j Mart ho. roda vedno se je premagal. Njej pa je branil ponos, da bi jasno izrekla svojo misel.
—Dobri pomorščaki, ki znajo ravnati ribiški čoln, še nikakor ne znajo voditi dvo-jadmice — je odgovorila na njegovo dokazovanje. — Poleg tega pa mora imeti kapitan ladje, kakor je Martha, malo širše obzorje — mora imeti zmožnosti in podjetnosti v večji izmeri kot drugi.
(Dalje prihodnjič.)
M I oler c&ri j s S*. 5. doni
pričenjate s svojim starim šušmarstvom. |
Pet dni je bilo minilo in Joana in Sheldon < sta stala na verandi ter gledala Martho, ki ] se je tik ob bregu zibala v vetru. V teh petih | dnevih Joana ni bila izustila svoje vroče želje, čeprav je Sheldon dobro vedel, kako si je stvar premislila; že parkrat je bila napeljala pogovor na to vprašanje, upajoč, da ji bo Sheldon sam predlagal, naj prevzame poveljstvo ladje Marthe. Hotela pa je, da ji on sam to ponudi in nikakor ni hotela .sama izraziti te misli. Vprašanje kapitana je bilo nujno. Joana pa je bila na Martho ljubosumna in nobena izmed oseb, ki ji jih je predlagal, je ni zadovoljila.
— Olesona? — je vprašala. — Za Flib-berty je prav dober, če ima tam mene in moje ljudi, da mu rešimo ladjo razpadanja, ki ji grozi vsled njegove počasnosti. Toda ,ia bi bil on kapitan na Marthi 1? Nemogoče!
Munster? Da, on je edini zmožni možak, ki ga poznam na Salomonskih otokih in bi ga rada videla kot poveljnika Marthe. Toda treba je pomisliti, da je on izgubil ladjo (Jmbavvn — pri čemer je utonilo stoštiri-deset ljudi. Bil je takrat prvi častnik na ladijskem mostu. Nalašč se ni pokoril instruk-eijam. Ni čuda, da so ga pognali. —
Veliko tombolo priredi Belokranjska podružnica SPD
dne 3. maja t. 1. na Kongresnem trgu v Ljubljani za zgradbo planinskega doma na Mirni gori v Beli krajini.
DOBITKI;
I. 6 tombol: 1. Spalnica iz orehovega	lesa	.	9000	Din.
2. Pisalni stroj........... 5000	Din.
3. Moško kolo.............. 3000	Din.
4. Šivalni stroj........... 4000	Din.
5. Knjižnica............... 1500	Din.
6. Kuhinjska oprema	....	1500	Din.
III. 50 činkvinov | obsegajočih zelo potrebne reči kakor:
i vrečo moke, zaboj sladkorja, de/.ne II. 50 kvatern plašče itd.
Dobitki so razstavljeni pri g. Ivanu Črnetu na Dunajski cesti.
Pred tombolo obhod belokranjskih svatov v pristnih narodnih nošah z godbo in dobitki po mestu.
Kupujte srečke!	Odbor.
S
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
mn
mm
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drffg
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
q	Telefon	štev.	560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Mala hišica
snodružinska z malim vrtom na periferiji mesta ali v okolici se kupi. Ponudbe z navedbo položaja in cene pod »Spomladi« na upravo lista.
10.000 Din
posojila iščem proti varstvu in mesečnim menicam. Obresti zmerne. Ponudbe pod »Varno« na upravo lista.
Mesečno sobo
išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
g-scasKsaaMaMMNmBBiisMBnaKaunasHnBHaaHMa?
,, sir eri Sv. isirlo v Sin. pritil
sprejme
notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstva.
Reflekiiram samo na prvovrstne moči.
Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost.
rJHS
Josip Peteline,
▼«
P^MOfa p BOdM	i*S'
TaMoa H3
Q*» ▼Otii nm
•• ■•»■M*	MiaBail«,
*****	nu«act,	nlaflro.
Tal«4«n