FN3>i
arni*. #*0v. i X Olaa.
E»oSt*iiKiai s3a,vSei.l.f,a»E8ioaBii^
Sfew. 36»
LiubliaBffssip w četrtek 85« mare® §B23»
Let® I.
blaja fsak čas ok S1* pop. raea sedeU in prazalko?.
Eessčiia Barečnioa:
m Ljubljano . . . Din IO-—
^ posti................ 12'—
m inozemstvo , .	. 22'—
Oglasi po tarifa.
e.5UDSe:i
DNEVNIK
Glasil© Ea^edeie Ljudske Stranke.
Refrafikiranlh pišem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12.11. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št 423.
Pogajanja v Nišu pred skiepom.
Niš, 15. marca. (Izv.) Včeraj ni bilo seje plenuma jugoslovansko-bolgarske konference. Po predvčerajšnjem sklepu bi se imelo včeraj nadaljevati delo. Medtem pa je Lazič odpotoval v Belgrad, da dobi končna navodila od naše vlade. Kljub temu se je konferenca bavila od 10. do 13. z administrativnimi posli. V zapisnik sej so se vstavili vsi sklepi, ki so bili sprejeti predvčerajšnjim. Konferenca je nadaljevala svoje delo od 3. do 6. popoldne, ne da bi se spuščala v druga vprašanja. Bazen Laziča se včerajšnjih sej tudi ni udeležil bolgarski delegat Stojkov. Program nadaljnega dela ni določen, ker čakajo na povratek našega delegata Laziča.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Pred-snočnjim je došel v Belgrad načelnik za javno varnost Žika Lazič, da poroča vladi o poslednjih uspehih na niški konferenci in da prejme potrebna navodila za definitivni sporazum z Bogatijo. Kakor se po-
roča, je izjavil Lazič, da je konferenca v Nišu izčrpala skoro vsa vprašanja, zlasti ona, ki so v neposredni zvezi s komitaško akcijo na obmejnem ozemlju. Nerešeno je ostalo vprašanje o ukrepih, ki jih misli podvzeti bolgarska vlada proti macedonskim komitašem na svojem ozemlju. Lazič upa, da se bo po prejetih navodilih to vprašanje moglo hitro rešiti. Lazič je ob tej priliki izjavil, da se more pričakovati gotovih uspehov glede javne varnosti na levem bregu Vardarja, ako se ukrenejo uspešni ukrepi proti komi-taški akciji. Radi tega je poveljnik orožništva general IJžun Mirkovič odpotoval v ogrožene kraje, da organizira čimbolj enoten nastop vojaštva in orožništva. Lazič je pred-snoenjim obširno poročal ministru za notranje stvari Vujičiču o poslovanju konference. Včeraj dopoldne je posetil tudi zunanjega ministra "dr. Ninčiča. Zvečer se je vrnil v Niš.
Nova bolgarska vlada.
VERA IN SLS.
Vera je kakor čisti vrelec, iz katerega zajema človek zdravje in tolažbo. „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi ... in jaz vas bom poživil.11 Tako je govoril naš Zveličar. In kdaj nam je bilo vere bolj potreba, kakor danes v razdrapanih, težkih razmerah, ki jih je vstvarila svetovna vojna? V tem pokončevanju in pustošenju niso propadale samo materialne dobrine, ampak še veliko bolj duševne.	...
Vero posreduje Cerkev po svojih
služabnikih.
Pri nas pa se zdi, da je pred ve-ro — Slovenska Ljudska Stranka, torej institucija, ki sme po mnenju mnogih, rabiti vsa sredstva, samo da doseže svoj politični cilj. In ta sredstva rabi tako, kot bi jih ne smela rabiti niti svobodomiselna stranka. Prej ali slej se bodo ti grehi kruto maščevali nad ljudstvom.
Najprej laži. Kolikokrat smo že dokazali, kako grdo in zavestno so lagali. Naj navedemo en sam dokaz za to. V članku „Škofje in politika11 sporoča pisec izjavo starega gospoda, somišljeika SLS, češ, da ne lažejo samo oni, ampak da drugi lažejo še bolj. Torej sami priznavajo, da lažejo. Ni dvoma, da se v vsaki stvari prej ali slej izkaže resnica. In takrat vselej izkupi lažnjivec svojo zasluženo kazen, ker se prevarani maščuje In oosledice za vero? Ali je to primerno sredstvo za duševni prerod?
Duhovniki zanemarjajo svoj poklic. javljajo nam slučaj, da so ta teden prinesli v neki župniji otroka dvakrat h krstu, pa niso dobili doma ne župnika in ne kaplana, ker sta bila oba na agitaciji za volitve. Kaj bi bilo. ako bi n. pr. umirajoči želel zadnje pomoči, ki bi jo lahko še prejel, ako bi se gg. duhovni zavedali »oklica?	.
In še Marijine družbe. Prej kot vsako drugo društvo je poklicana ravno ta organizacija, da goji srčno kulturo in propagira obvladovanje strasti. In ravno to organizacijo so že ponovno izrabili, da je šla razbijat — volivne shode.. Ne samo moški, tudi ž e n s k e. Na eni strani uče samozatajo, na drugi pa prakticirajo sovraštvo in netijo strasti.
In kaj naj rečemo o tem, če s; župnik na prižnici spozabi in za sklep na pastirski list udari po naši stranki! ?
Očitajo nam, da je naša stranka povzročila nepregledno škodo, ker je udarila po duhovnih. To pa ni resi Udarila je po političnem klerikalizmu, ki se spozablja tako daleč, da mu je stranka in politika več kot veia, katero v osnovnih resnicah tako kruto žali. In vse. to na ljubo tako ko-mptni stranki, kot je SLS — najhujše zlo slovenskega naroda, kakor jo je po pravici nazval dr. Šušteršič. Ali ni dolžnost vsakega, da nastopi za resnico in ščiti svoje najdražje, svojo vero, ako pozabijo nanjo tisti, ki so za to poklicani?
Vera na Slovenskem trpi. In tudi za to se moramo zahvaliti SLS.
Te dni so prinesli slovenski listi pod parolo „bogoskrunstvo11 citat iz mariborskega „Glasnika presv. Srca11, iz katerega logično sledi, da je vera in SLS —- eno in isto.
Gospodje, nikar!
Prispevajte v naše sklade!
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Min. predsednik Stambolijski je sestavil novo vlado. Ministrski predsednik in zunanji minister je Stambolijski, minister za notranje stvari Arumpoljov, minister za prosveto Aleksander Botov, minister za javna dela Rista
Francoski odgovor na nemško kljubovanje.
Berlin, 14 marca. (Izv.) Po vesteh iz Dortmunda, so danes dopoldne izvršili Francozi hišno preiskavo v prostorih uredništva »Dort-munder Zeitung«. Glavni urednik in en urednik sta bila aretirana. Francosko vojno sodišče v Reckling-hausnu je obsodilo predsednika trgovskega društva v Wanneju na 6 mesecev ječe in milijon mark globe, ker ni vsied sklepa trgovcev v Wan-neju prodal Francozom nobenega blaga. Uradni opravnik v Wanneju je bil obsojen na 3 leta ječe in 5 milijonov mark globe, ker ni hotel dobavljati Francozom premoga. V Diisseldorfu so prišli Francozi po vesteh »Lokalanzeigerja« v vladno poslopje ter vzeli iz vladne blagajne večji denarni znesek. Kakor sodijo,
POGAJANJA Z JUŽNO ŽELEZNICO V RIMU.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je posetil dr. Rybar zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu poročal o dosedanjih pogajanjih z družbo južne železnice v Rimu. Zatem je posetil dr. Rybaf tudi min. predsednika Pašiča ter mu istotako poročal o tej zadevi. Po poročilu dr. Rybafa so bila poslana potrebna navodila v Rim načelniku jugoslovanske delegacije Avramoviču. Po prejetih vesteh bodo pogajanja z južno železnico trajala dalje, kakor se je prvotno nameravalo.
Stojanov, minister za kmetijstvo Zagrajski, minister za pravosodje Duba-rinov, minister za finance Peter ja-nev, minister za vojno Guradijev rn minister za promet Nedeljko Atana-
Poruhrju.
je šlo za globo, naloženo občini Kettvvig vor der Brucke. Pri Bot-tropu je danes dopoldne pozvala francoska straža običajni tovorni vlak Wanne-Bottrop, naj se ustavi. Vlak je peljal še nekoliko metrov dalje, ker ni mogel strojevodja kljub močnemu zaviranju ustaviti takoj vlaka, ki je vozil s polno brzino. Francozi so pričeli streljati, pri čemer je bil kurjač vlaka zadet od dveh strelov v prsa ter je bil smrt-no-nevarno ranjen.
Nemčija plačuje.
Berlin, 14. marca (Izv.) Državna banka je dala v poplačilo 13. marca zapadlih in od švicarske banke diskontiranih belgijskih držav-nozakladnih menic angleški banki valut v znesku 48 milijonov zlatih
POGAJANJA V OPATIJI.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Snovi se je načelnik naše dlegaeije dr. Ry-bar vrnil z brzovlakom v Opatijo v spremstvu dr. Matka Laginje. Dr. Laginja ostane 1—2 dni v Zagrebu. Predvčerajšnjim in včeraj dopoldne je prejel dr. Rybar nova navodila, ki so pa doslej še tajna. Člani posvetovalne komisije odmiral Ptica, pomorski kapetan Belen in bivši intendant zagrebškega gledališča Hreljanovie ostanejo v Belgradu. Seje posvetovalne komisije se bodo nadaljevale po potrebi.
ELEKTRIČNA CENTRALA NA FUŽINAH PRI ŽIREH.
(Dalje.)
V dobi, ko vse z nestrpnostjo išče novih sil in jih izrablja, je samo po sebi umevno, da so tudi podjetni Žiro vci pograbili za zaklad, ki ga jim je narava podelila. Združeni čevljarji so kmalu uvideli, da bi pomenila izpeljava mečnega električnega toka za njih bogato razvito indusrijo velik korak naprej, ako bi mogli dobiti za svoje stroje dovoli gonilne sile, katere dosedanja mala provizorično centrala na Dobračevi nikakor ne more proizvajati. V tej nadi so zgradili v letu 1920. z veliko podjetnostjo in velikimi težavami svojo lastno strojarno, ki naj bi tudi dobivala gonilno moč od projektirane centrale. Za ustvaritev svoje namere so se združili v družbo z omejeno zavezo, ki naj bi preskrbela potrebni kapita*. V to družbo sojrristopili podjetnejši in premožne;ši Žirovci s precejšnjim kapitalom za takratne razmere: ostali kapital so upali pa dobiti s ifosojiV. To je bilo za tisti čas že nastopajoče denarne krize in za premoženjske razmere žirovskih družabnikov naravnost velikansko podjetje — neiz-peljivo, ako bi bili morali ostati ves čas sami, in hkrati riskantno: mnogi so namreč zastavili in žrtvovali za dosego družabnega namena vse svoje premoženje. Pač redek idealizem, redka navdušenost za moderni napredek. Pobili ga niso tehtni ugovori, da bo velika naprava tudi veliko kapitala požrla, tudi jih niso oplašili pomisleki, da bo manjkalo veliki moči primernega konzuma in da bo ren-tabiliteta ivedno dvomljiva. Preko vseh teh pomislekov so šli Žirovci odločno svojo pot za dosego cilja za zgradbo obsežne električne centrale na Fužinah. Za to misel jih je rmsebno ogreval dr. Ivan Kavčič, domačin in takratni železniški komisar v Ljubljani, ki je v tistih letih pridno zahajal v Žiri in okolico prirejat shode i1 sestanke, na katerih je ljudi pridobival za zgradbo velike centrale.
Ljudje so zaupali svoji sreči in zatrdilom svojih govornikov in inže-njerjev, da je rentabiliteta podjetja zagotovljena, ker bližnja Vrhnika komaj čaka na električno moč.
Z delom so koj pričeli. Poklicali so več inženjerjev, da izdelajo načrte. Že pred vojsko je izdelala načrte češka družba Kolben a spol v Pragi, po vojni pa dr. ing. M. Kasal, za njim nadsvetuik Pertič. Merila sta nadalje še ing. Schneider od Stroj. tov. in liv. v Ljubljani ter ing. Mačk od tvrdke Foith, St. Polten. Končno tudi ing. Lavenčič. Gg. ing. so po večjem priporočali, da naj se izpelje večji projekt, ker je Vrhnika kot odjemalec toka zagotovljena. Vrhnika ni bila pripravljena stopiti v zvezo z Žirovci samo kot odjemalka toka, marveč je obljubila tudi z izdatnimi deleži prispevati k večmilijonskemu podjetju.
Jasno je, da je bilo treba za delo, ki ga je nameravala svoječasno izvršiti cela dežela Kranjska, zavestne nadstrankarske sloge, tako v Ži-reh, kjer so podjetje kot nekaki nasledniki deželnozborske akcije začeli, in na Vrhniki, kjer so se hoteli z ži-rovsko podjetnostjo okoristiti. Ljudje, opredeljeni po strankah, so bili gospodarsko prešibki, da bi bili za-
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem je
tretja — 3.
sev.
Dogodki v
mark.
Politične vesti.
+ Položaj pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Kakor se nam je naknadno sporočilo iz Belgrada, so vse vesti belgrajskih listov o položaju g. Ivana Hribarja brez \nsake podlage. Isto velja tudi o vesteh glede vpokojitve velikega župana za mariborsko oblast dr. Miroslava Ploja. Slične vesti so se že večkrat razširile po listih, ^a so se pozneje vedno izkazale kot neutemeljene in služijo menda le v agitacijske svrhe nekaterih strank.
+ Čast komur čast. V »Slovencu« se nekdo ponaša, kako je oškodoval našo upravo in kako se je veselil, da jo bo še bolj, kar pa se mu ni posrečilo. Stara stvar je, da se vsak slepar ponaša s svojo »prefriganostjo« in da najde zanesljivega sotovariša, s katerim si sežeta v roke.
+ G. Žužek. Mi čakamo dokazov, ki pa jih vsak dan zastonj iščemo v »Slovencu«. Ali ste se mar lagali, da jih imate! Ali ste imeli mogoče kake druge stranske namene! Nam se zdi stvar zelo zagonetna in bi želeli, da nam pojasnite, za kaj je pravzaprav šlo. Sedaj gre za Vašo čast!
+ Ubogi Brejc! 0 svojih nadčloveških naporih je govoril v Št. Vidu dr. Brejc. Nam se revež smili, ker si lahko mislimo, kakih nadčloveških naporov je bilo treba, da se je „doseglo" vse to, kar je „dosegel11 koroški junak dr. Brejc.
+ Predaja agend. Odgovorimo še enkrat na kratko na ..kolosalni" očitek in bombastično razbobnane dokumente „Slovenca", ki bije z njimi svoje somišljenike po pameti. Iz tistih dokumentov se, kajne, razvidi, da je dr. Šušteršič ob razsulu Avstrije predal agende v roke Narodnemu Veču. Kdo je bilo Narodno Veče? — Komu je torej predal avtonomijo?
+ Povprašujejo nas, kako bodo poslanci SLS dosegli avtonomijo za Slovenijo, če se kregajo s Hrvati in zabavljajo čez Srbe. Tega odgovora pa, žal, pravtako ne moremo dati. kot ga ne bi mogli dati eselesarji. Ljudstvo naj veruje v vse^ainogočnost eselesarskih voditeljev — pa mirna Bosna.
+ Slovenska avtonomija se je vozila z avtomobilom na parniku iz Belgrada v Zemun. Bila je poosebljena, precej trebušna in spremljali sta jo dve zabavni dekleti. Tisti lepi časi za „avtonomijo" so minuli. Te dni hodi avtonomija po Ljubljani, eselesarji jo pa iščejo v Belgradu.
+ Centralistično žrelo z druge strani. Zadnji »Domoljub« piše pod gornjim naslovom: »Ko bi Slovenci ohranili prvotno avtonomijo, ki smo si jo Slovenci pod vodstvom prve narodne vlade (v kateri je imela večino SLS) ustvarili — ali pa če bi jo dobili vsaj takrat, ko se je delala ustava, koliko koristnih ustanov bi danes Slovenci že imeli, ki jih sedaj še nimamo in jih ne bijmo pod centralizmom nikdar imeli. To mi neprestano trdimo. Vsa krivda, da smo Slovenci izgubili prvotno avtonomijo, leži na voditeljih SLS, ki so imeli v prvi narodni vladi in pozneje odločilen upliv, pa niso znali ohraniti tega, kar so podedovali po dolgoletnem delu dr. Šušteršiča in tovarišev. Dragoceno je priznanje, ki ga prinaša »Domoljub«, ker končno priznava to, kar smo mi vedno trdili. Zato na bo tudi znalo naše ljudstvo obračunati z vsemi nesposobnimi voditelji ljudstva, četudi se danes pred volitvami zvijajo na vse mogoče načine. »Domolj.« pristavlja nadalje: »Kdo se ne bi ob tej misli z veliko grenkobo in žalostjo spomnil naših lastnih narodnih izdajic, ki so nam v Belgradu prodali naš dom in našo zemljo, da zdaj vse propada, namesto da bi vse napredovalo, cvetelo in rodilo sadove!!« Tako je! Tudi s tem se strinjamo! Kaj bolj primernega »Domoljub« na račun voditeljev SLS ni mogel povedati. Saj so ravno ti voditelji ponovno sedeli na ministrskih stolčkih v Belgradu in so vedno vpili, da more edinole SLS kaj doseči v Belgradu. Obsodili so sami sebe!
+ Sijajni shodi. Kakor poroča »Slovenec«, je imel kandidat SLS g. Stanovnik v nedeljo zopet sijajen shod in sicer v Dobrunjah. Eselesarji iz samega sijaja ne pridejo ven. Niso še priredili shoda, ki ni bil sijajen, drugi pa ne shoda, ki ni bil strašanska polomija. Škoda samo, da bo ta sijaj tako hitro ugasnil.
+ Čisto po liberalno. »Domoljub« piše pod tem naslovom: »Grdo napada dr. Šušteršičev »Ljudski dnevnik« škofa in slovenske duhovnike. S tem je dr. Šušteršič izgubil zadnjo iskrico spoštovanja med vernimi Slovenci.« Kaj je »Ljudski dnevnik" napisal, tega „Domoljub" ne pove, zakaj če bi povedal, bi se samo izkazala njegova lažnjivost. Te metode »Lažiljuba« ne bodo držaje, ker je znano, da resnica v oči bode — pa jih tudi odpira.
mogli izpeljati to velikansko delo, tembolj ker so ločeni tudi gospodarsko kot so politično. Svetovna in domača politika gre pač svojo vijugasto pot naprej in nazaj. A svetlobo in gonilno moč potrebujeta pač Polak in Jelovšek na Vrhniki ter žirovski čevljarji in strojarji, kakor na drugi strani dekan na Vrhniki in župnik v Žireh s svojimi tovariši. Skupni interesi so omogočili sodelovanje z najbolj ekstremnimi strankami. Tako je družba pričakovala priznanja in pomoči od vseh strank. SLS kot^ nositeljica gospodarskih idej ^ prejšnjega deželnega odbora in kot „faktična naslednica" njegova, je že kot taka morala simpatizirati z nadaljevanjem dr. Lampetovih započetih del. Druge stranke pa, ki nosijo vladno večino., tudi niso mogle hladno mirno započetoga dela, na katerem je toliko njihovih volilcev zainteresiranih z vsem svojim premoženjem. In faktično se je družba obrnila večkrat na dr. Zer-iava in ministra Puclja in druge ose -n osti vladne večme za posredovanje.
Skupnemu naporu se je dosedaj posrečilo, da je zgrajen močan in so, lidno napravljen betonski jez na Sori pri Fužinah. Tudi centrala je po svojih masivnih delih že gotova. Potreben materijal za napeljavo je nabavljen, z nestrpnostjo pričakujemo, da postavijo turbine v centralo in skos o zaženo stroje v obratovanje.
Kakor stvari stoje, se bo porabil večji del toka za vrhniško industrijo. Vendar ko človek motri vso napravo, ki bo skoraj dodelana, in jo primerja z okolico s tako nezadostnimi prometnimi Sredstvi, se mu nehote rod misel: Ali ni tu na Fužinah postavljen temelj zvezi med Jugoslavijo in izgubljeno Idrijo? Polovico dela so izvršili Žirovci, ko so z lastnim rizikom postavili temelj. V interesu bližnjih občin po Poljanski dolini pa bi bilo, da se dovrši delo za izpeljavo nujno potrebne ozkotirne železnice na električni pogon. Dovolj moči bi bilo kljub temu za Vrhniko in njeno industrijo, če bi se privzele še v rezervi se nahajajoče rezervne sile.
Idrija je zadnji čas resno mislila na to možnost — saj ravno Idrija najbolj čuti svojo izolacijo, idrijski župan in rudniški ravnatelj se z vso vnemo potegujeta za to misel — a laška vlada ne dovoli, da bi se rabil v njenem ozemlju tok, proizvajali v Jugoslaviji. Priti na mora prej ali slej do pametne ureditve nujnega vprašanja na tem ozemlju. Do tedaj pa morajo biti vsaj pripravljalna dela za zvezo s tem mestom gotova.
Brc/ dvoma ima podjetje, ki ima svoj začetek v dr. Lampetovih dalekosežnih gospodarskih načrtih, za deželo svojo prihodnost. Realna s-rc-kovna poročila inženjerjev ga priporočajo.
Da bi občine od Škofjeloke do Ži-rov složno z Žirovci prijele za ta načrt! Vsaj do časa, dokler se domači prepir ne konča in ne pridejo na površje zopet ljudje, ki bodo zopet tam zastavili svoje delo, kjer je bivši deželni odbor kranjski prenehal v delu
Hans Dominik:	-5
OBUiST TREH
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
„Vedno sem slišal, da je bil moj oče napaden od nekega upornega kurdskega plemena. V Pankong Tzo so mi pravili o tem . . . Kuanzar . . . naš stari učitelj, je govoril o tem . . ."
Alrna je mirno nadaljeval:
„Zakaj naj bi umazali svetio zr-celo mlade duše. Glosin, prijatelj tvojega očeta, je bil izdajalec. Na-wutschi, Angleži so ga podpirali. Oni so uprizorili napad, ker je tvoj oče vedel za tajnost velike iznajdbe . . . Do sem je vse jasno. Potem postaja spoznanje negotovo."
„Kaj je iznašel moj oče? Kaj se je zgodilo ž njim ?“
Razburjeno je stavil Silvester ta vprašanja.
„Ničesar ne vidim več jasno. Gotovo je, da ni več med živimi. Že dolgo časa ne. Sicer bi moja duša morala najti njegovo. Njegova iz-
za ljudstvo. Ta nesrečni osebni interes pa nam je rodil zlo, da so posamezniki prisiljeni krvaveti za dela, ki bi jih morale izvrševati močnejše korporacije, dočim sedaj te oblasti niti cest več ne popravljajo. Gospodje, ki vas bo morda spreminjajoči kaos z nova dvignil na čelo naroda, tedaj si oglejte deželo in njene potrebe in s podvojeno pridnostjo dohitite, kar je bilo v letih nezmožnosti zrniujeuega.
PERMANENTNA SLUŽBA BRZOJAVNIH IN TELEFONSKIH URADOV.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da imajo od včeraj dalje vršiti vsi poštni in brzojavni uradi do polnoči neposredno službo, da se zagotove telefonska in brzojavna služba z Belgradom 4 dni pred volitvami in 7 dni po volitvah. Razen tega je poštno ministrstvo odredilo, da mora vse tehnično osobje v tem času neprestano _ nadzirati v svojem področju brzojavne in telefonske proge. V zvezi s tein je ministrstvo obvestilo tudi vse brzojavne in telefonske postaje, da se imajo smatrati kot nujne vse brzojavke, ki se tičejo volitev.
HRVATSKA ZAJEDNICA ZA RADIČA.
Zagreb, 15. marca. (Izv.) V nedeljo sta imeli Hrvatska zajednica in Radičeva stranka v Vukovarju velik shod, na katerem sta govorila dr. Sr-kulj iz Zagreba in dr. Papratovič iz Osjeka. V ponedeljek je imela Hrvatska zajednica v Vinkovcih volivni sestanek, na katerem je govoril dr. Sr-kulj. Na obeh shodili je bil odobren sklep osrednjega odbora Hrvatske zajednice, da volijo njeni pristaši Radičevo stranko. Volivci Hrvatske zajednice v Medjimurju so istotako odobrili ta sklen osrednjega odbora ter bodo glasovoli za listo dr. Bertiča.
KRALJ IN STANOVANJSKO VPRAŠANJE.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Kralj je sprejel včeraj v avdijenco načelnika ministrstva za socialno politiko dr. Stojadinoviča, ki mu je poročal orata-novanjskern vprašanju v naši državi, zlasti o Belgradu in Zagrebu.
RUSIJA SE UDELEŽI KONFERENCE ZA RAZŠIRJENJE WASHING-
TONSKE RAZOROŽBENE POGODBE
Moskva, 14. marca, (izv.) Kakor poročajo časniki, je ČiČerin, komisar za zunanja dela, na povabilo društva narodov, naj se udeleži mednarodne konference za razširjenje temeljnih načel washingtonske pogodbe, izjavil, da vidi v društvu narodov sicer samo koalicijo nekaterih držav, da se bo pa vkljub temu Rusija udeležila vvashingtonske konference v interesu delovnega ljudstva.
najdba je pomenila oblast. Veliko oblast. Zato so ga nawutschi prijeli."
Frik Trmvor je prekinil Indijca:
„Pustimo mrtve spati. Silvester nadaljuj."
.. .Govoril sem o Glosiim. V njegovem laboratoriju sem nadaljeval s svojimi poizkusi . . . Previdno, ker njegova radovednost se mi je zdela sumljiva. Nikdar nisem zabeležil ničesar nepotrebnega. Kar pa sem moral zapisati, sem zapisal v tibetan-ščini.
Naenkrat je bil uspeh tu. Preko noči. V saniah sem popolnoma jasno videl žarilec za oblikovno energijo."
Frik Trmvor je nejevoljno zmajal z glavo.
„Rešitve v sanjali . . . poznamo jih. Vse je v najlepšem redu. Ko pa se človek zbudi, je na same ali no-zabil, ali pa je rešitev nezmiselna . . . Sanje so prazne "ene . . .“
„Ne vedno. Dogodi se, da med spancem duša zapusti telo in jasno vidi."
Atma je napravil ta medklic. Silvester je nadaljeval:
lswzemslk@ westi*
* Čehi in poruhrska akcija. Francoska akcija v Poruhriu je izzvala v češkoslovaškem političnem življenju živahen boj o vprašanju poruhrskih otrok. Češkoslovaška vlada je namreč dovolila češkim Nemcem, da sprejmejo 4500 otrok s Poruhrja na vzdrževanje, vendar pa ne dovoli, da bi ti •'•tro-ci obiskovali nemške šole. ker se boji, da ne
■»gggHiMag.lL! „..jg ■!L,»aa,T'-!a|»™«giaB
„Videl sem obliko in pretik ža-rilca še popolnoma jasno, ko sen1 se zbudil. Ves svoj aparat sem zgradil v majhnem zabojčku . . ."
„V zabojčku iz cedrovine?"
„Ravno tem. Sanje me niso pustile v miru. Bilo je še zgodaj. Ravno je pričelo svitati poletno jutro. Ob osmih sem moral biti v državnih delavnicah. Šele popoldne bi se lahko vrnil v laboratorij. To mi je trajalo predolgo. S pičlimi sredstvi, katera sem imel v stanovapju. sem oblikoval žarilec. Napravil sem poizkus in uspel mi je. Kos železa na moji pisalni mizi se je polagoma dvignil v zrak. Čaša za vodo se je stopila v kepo stekla. Tajnost je bila odkrita.
Popoldne sem prišel v laboratorij .. . Hotel sem napraviti enostaven poizkus. Moj žarilec naj bi odbil elektromotorno silo. Uravnal sem pravilno aparat na pretikala eksperimentalne mize. V istem momentu se je dvignil za pretikalno ploščo gost dim. Debela 10.000 voltna napeljava v laboratoriju je zažarela svetlorde-če. Izolacija se je prežgala. Odstavil sem svoj aparat. Toda ni bilo več
bi bil vsled tega oškodovan češki živelj. Pri nacionalnih krogih je ta humani korak vlade napram lačnim otrokom zbudi! glasen protest, ker sc jim zdi, da je to le zahrbtna nemška politika, da sprejo Čehe in Francoze. V tem zmislu razlagajo ta korak češkoslovaške vlade tudi inozemski listi, zlasti poljski, ki jili boli poraz na Tešinskem. „Slovo1 Pulskie" od 24. februarja piše. da igra Češkoslovaška vlada napram Franciji dvoj-
potrebno. Varovala visokonapete napeljave so pregorela in prekinila električni tok.
Dvoje sem vedel takrat. Moj apa-rat je^ deloval in nekdo je poizkusil lopovščino. Nekdo, ki se je spoznal v laboratoriju, je napeljal na eksperi-mentirno mizo smrtnonevarno visoko napetost.
Tri dni pozneje me je pri izpre-hodu v gozdu zasledoval nek avtomobil. Naenkrat je obstal poleg mene. Še predno sem se zavedel, kaj da se godi, so me krepke pesti potegnile v voz, me zvezale in omotile. Šele v ječi sem se zopet zavedel. Ko sem zagledal med sodniki tudi dr. Glosina, sem vedel, kdo da je pretaknil električni tok v laboratoriju."
Frik Truwor je poskočil.
„Naj pogine pes! Možnost imamo. da ga uničimo. Ali naj se bojimo morda posameznika? Proč z njim!"
Prijel je za aparat.
„Moritev in ogenj nad morje. Osvobodimo se mrčesa!"
(Dalje prihodnjič.)
no vlogo, da Cehi v sled tega, ker so navezali živahne trgovske stike z Nemčijo, kamor izvažajo zlasti velike množine premoga in koksa,, izdatne podpirajo Nemce v noju s Francozi, ker more Nemce le pomanjkanje premoga prisiliti h kapitulaciji. Nadal-e, da sc bodo Francozi gotovo kmalu kesali, ker so v tešinskem sporu stali na strani C > Skoslo\aški in ne Poljski. Kajti s premogom, ki je le po naklonjenosti Francozov pripadel Cehom, podpirajo le-ti sedaj zaklete sovražnike Francije, lako poljski šovinistični list. Pa tudi češki listi ne molče. Pravijo, da imajo tudi Francozi mnogo bednih otrok na ozemlju, ki so ga Nemci neusmiljeno opustošili. Zakaj ne bi vzeli na vzdrževanje raje otrok svojih prijateljev? Kako se skladi Francozom naklonjena oficijelna politika češkoslovaške vlade z glasovi rajhovskih listov, ki so polni slavospevov na češkoslovaške Nenicc. ki da uvidevajo in obsojajo brutalno nasiistvo Francozov in podpirajo Nemčijo v boju proti Franciji. Torej vlada v Češkoslovaški istočasno dvojna politična smer: z ene strani češkoslovaški narod s frankoiiisko smerjo v soglasju z vlado, i z druge strani češkoslovaški Nemci s franko-fabsko smerjo tudi z dovoljenjem — iste vlade.
Vojaki — občinski svetniki. Češki častniški časopis javlja iz Milovič, mesta, katerega prebivalci so povečina častniške vojaške družine, da kandidirajo pri občinskih volitvah vojaki, ki bodo dosegli bržkone večino mandatov. Pri prihodnjih volitvah v parlament računa list na 18 vojakov-poslan-cev, če bode vojaki vložili svojo iisto.
* Odkrito gnezdo boljševiških vohunov v Sofiji. Sofijska policija je odkrila neki centralni biro za „repatriacijo", kateremu so stali na čelu trije bivši ruski oficirji. Ta urad, ki ima svoje podružnicee v vseh balkanskih državah, je pošiljal v Moskvo različne vesti o gibanju na Balkanu. Biro se je osnoval pred letom dni in je vse doslej delal popolnoma nemoteno.
KAJ POMENI m KRANJSKEM 1 SKRINJICA?
Slovenska Ifudska stranka.
L Izdajstvo nad slovenskim narodom.
2.	Lopato zemlje na grob, namenjen samoupravi slovenskega ljudstva.
3.	Nagrado "oljtikom, ki so izdajali koroške Slovence, hujskali na svetovno vojno, prejemali podkupn -no od avstrijske vlade in zdaj vlečejo nagrado od ljudstva, da popravijo svoje premoženje.
4.	Zmavo hinavstva, špekulant-stva ih dobičkoljubja.
5.	Sistematično sleparjenje slovenskega kmetskega ljudstva.
6.	Kupčije z izvoznicami na korist par nekmetskih magnatov ih ravnateljev.
7.	Mešetarjenje s Pašičem. radikalci in demokrati v svrho zasužnie-nja slovenskega naroda in uničenja pionrove avtonomije.
S. Pitanje kmetskega stanu s praznimi frazami, da se stešejo korita par političnim špekulantom.
9.	Zvezo z vsemi sovražniki slovenskega kmetskega naroda, ako ka že na osebni dobiček.
10.	Ljubimkanje s centralisti.
11.	Varanje uradništva in nepre-smne prazne obljube.
12.	Koritarstvo, bančne špekula-oje na škodo delovnega ljudstva, za-menjavo krone in naraščanje draginje.
13.	Izkoriščanje države, izropanje slovenskega ljudstva in polnitev kapitalističnih Ženov.
14.	Gospodarsko propast malih in -srednjih slojev.
15.	Mogočne besede brez dejanj.
16.	Pogin slovenskega uradništva.
17.	Povišanje davkov v korist centralizma, izmozgavanje Slovenije, nazadovanje slovenskega kmetijstva in obrti ter splošno osiromašenje ljudstva.
18.	Konec slovenske samostojnosti, izstradanje slovenske inteligence, izumiranje naših kulturnih, dobrodelnih in gospodarskih naprav.
19.	Korupcijo na vseh koncih in krajih.-
20.	Sinekure na račun delavskih žuljev.
(Prosto po „Slovencu11)
Domače vesti.
— Vse naše zaupnike in somišljenike prosimo, da nam 18. marca sporeče od vseh volišč brzojavno ali te-lefonično (št. 119) izid volitev na naslov „Uredništvo Ljudskega dnevnika11 Ljubljana.
— Mažari ubili Slovenca Božidarja Severja v ječi. Belgrajski „Radikal11 poroča, da je bil član naše razmejitvene komisije v Prekmurju Božidar Sever iz Murske Sobote ubit v zaporu v Budimpešti. Ministrstvo za zunanje stvari je prejelo poročilo, da so ga ponoči gotovi ljudje ubili, obenem pa zatrjuje naši vladi oficijelno poročilo madžarske vlade, da je Sever nenadoma umrl v ječi. — List pristavlja, da so to madžarski fašisti storili iz maščevanja, ker je bil na več letno ječo obsojeni madžarski vohun Varga ubit od naših oblasti.
— Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja: Opozicijonalci in posebno list »Pravda« in drugi belgrajski časopisi razširjajo razne neresnične vesti, kakor da policijska oblastva vrše nasilja nad volivci v korist vladni stranki, da so predsednikom votivnih odborov ne izročajo dekreti v svrho odhoda na volivna mesta, da se zamenjavajo občinski funkcijonarji in prijemajo posamezne osebe v strankarske svrhe itd. Vse te vesti so neresnične in pro-računane v strankarsko-agitacijskem smislu, kar je tudi prebivalstvu samemu znano. — Da ne bi prebivalci enega dela naše domovine mislili, da se to godi v drugih krajih, je gospod minister za notranje posle pooblastil gospoda pokrajinskega namestnika z brzojavko št. 528 z dne 14. marca t. L, da to izrecno objavi.
— Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja: Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je prejel od gospoda ministra za notranje posle Vujičiča nastopno brzojavko pod nov, št. 599: „Popolnoma je izmišljena in tendencijozno objavljena v Cievaričevem „Beogradskem Dnevniku" z dne 14. t. m. vest, da sem konferiral s predsednikom mi-nisterskega sveta o Vaši odstavitvi z mesta pokrajinskega namestnika." — Slično vest ju prinesla tudi današnja „Pravda".
— Ljubljanska organizacija Or-june zanika razne govorice glede napada na g. Pasica, ki naj bi se po poročilu g. pokrajinskega namestnika v Belgrad imel izvršiti na ministrskega predsednika, ko bi prišel v Ljubljano. Zagotavlja nasprotno, da je bila četo pripravljena staviti na razpolago akcijsko četo, ki bi čuvala, da se mu ne pripeti nič žalega,
— Umrl je po kratki bolezni dijak 7. razreda I. drž. gimnazaje Marjan h' a gane 1. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne s Kongresnega trga 2. — TL i. p.!
— Zopet ponarejeni 1000 lirski bankovci. Pri blagajni menjalnice Jugoslovanske banke je zamenjal France Gornik iz Sore pri Sodražici, kjer ga pa ne poznajo, ponarejen 1000 lirski bankovec.
— Tz jetnišnice dež. sod. v Ljubljani je pobegnil 20 letni Alojzij Marinšek, doma iz Gorjuš, pristojen v Brezovico pri Kamniku. Obsojen je bil radi hud. tavine.
Otvoritev telefonske centrale v Guštanju. Dne 20. januarja t. 1. je bila pri pošti Guštanj otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L).
— Otvoritev telefonske centrale v Selcah nad Škofjo Loko. Pri pošti Selca nad Škofjo Loko je bila dne 1. marca t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L).
— Lep parček. Matevž Nerad, že preko 50 let star, iz Šentvida pri Stični je pobegnil s posestnikovo ženo Terezijo Zupančičevo iz Pristave pri Litiji. Popotnico sta si oskrbela tako, da je ukradel Nerad svoji ženi 35.000, Zupančičeva pa svojemu možu 12.000 kron.
Pobegnila je od doma 15 letna Frančiška Minon iz Gosposvetske ceste. Imela je zveze z Nemško Avstrijo.
— Stoj! Denar sem! je zaklical dne 14. t. m. ob 1 uri ponoči neznan napadalec na Gosposvetski cesti pred vele-
sejmiščem nekemu zasebnemu uradniku, ki se je vračal domov iz pisarne. Počila sta tudi dva strela. Napadeni je dobil lahko poškodbo na levi roki, napadalce pa se je zbal in je pobegnil.
— Razne tavine. Andreju Kavčiču je bilo pokradeno v Dol. Mahovcu nekaj sukna, perila in en klobuk, vse skupaj vredno 6000 kron. — V trgovini Ivana Premelča v Kolodvorski ulici je bia ukradena večja množina svilenih in navadnih ženskih rut za na glavo in 452 kron gotovine, skupna škoda 55.000 kron. —- Perici Urši Brajer iz Bizovika je ukradel neznan tat iz dvokolesnega vozička v Sodni ulici za 15.000 kron raznega perila. Pavlu Urbaniji, pos. v Potoski vasi pri Kotredešu je bila ukradena obleka in čevlji (6000 kron). — Iz veže hotela »Slon« je bilo ukradeno trgovcu Avgustu Škofu kolo znamke »Es-ka« vredno 8800 kron. — V kavarni »Evropa« je bila ukradena cariniku Ivami Lenarju črna zimska suknja vredna 6000 kron. — Andreju Pipanu v Vodmatu je bila ukradena rdeča volnena odeja vredna 1600 kron. — Iz hleva hotela »Štrukelj« je bil ukraden Antonu Hodku iz Male gore 4000 kron vreden lovski pes. »Pubi« je črnošekast, še mlad pes. — Starinarju Benjaminu Salmiču na Sv. Jakoba nabrežju je bila ukradena stara moška, obleka vredna 2000 kron. — Neznani vlomilci so vlomili v stanovanje Frančiške Snoj v Ljubljani, Beethonova ni. in odnesli več zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti 88.000 kron.
— Ukradena mast. Na vogalu Rožne in Florjanske ulice v Ljubljani so zasačili nekega moškega, ki je nosil kositarjevo posodo s 25 kg svinjske masti. Tat okoli 24 let star, črno oblečen z zelenim plišastim klobukom, je govoril gorenjsko narečje in se je izda! za Ivana Kelinška, mizarskega pomočnika na Glincah. Lastnik masti naj sc zglasi pri pol. ravnateljstvu, in sicer pri okr. pol. nadzor. Podreberšku.
— Bombe v Skopljn. Na domu že lezničarja Savica so našli 10 bomb in 250 nabojev za strojno puško. Savič trdi, da je hranil orožje v svrho lova, a dobil ga je v hiši že skritega,
— Zdravila iz Nemčije. Ministrstvo za narodno zdravje je prejelo te dni iz Nemčije večjo množino različnih zdravil na račun reparacij.
— Zaplenjena zastava Radičevcev. Zagrebška policija je zaplenila v La-ščini pri Zagrebu zastavo tamošnje organizacije Hrvatske republikanske seljačke stranke. Zastava je bila zaplenjena vsled tega, ker je bilo na nji vse polno veleizdajniških napisov in gesel.
— Protidržavna mažarska propaganda. Dne 13. t. m. so bili nalepljeni v Veliki Kikindi lepaki, v katerem poživljajo »prebujajoči se Mažari« naše državljane mažarske narodnosti, naj bodo pripravljeni na vstajo v danem trenutku. Lepaki pravijo, da bo na našem ozemlju v kratkem nastala vstaja in da bo ta trenutek primeren tudi za osvobojenje Mažarov.
— Kroglice pred volitvami. Pri prejšnjih volitvah za konstituanto se je opazilo v več krajih da so imeli posamezniki pripravljenih več volivnih kroglic že par dni pred volitvami. Opazilo se je tudi, da je bilo oddanih v nekaterih krajih več kroglic kakor je bilo vobče glasov. Isto se opaža tudi sedaj. Iz Sarajeva in Splita poročajo, da se nekateri tamošnji pristaši radikal-ske in demokratske strake nahajajo v posesti večje množine volivnih kroglic, katere kažejo okoli. — Malo verjetna vest, sicer pa prepuščamo za stvar popolno odgovornost zagrebški »Narodni politiki«.
— Zgradba tvornice za letala. Te dni se je vrnila v Belgrad iz Francije in Anglije komisija vojnega ministrstva, ki je imela nalogo proučiti razne tipe avionov v svrho nakupa za našo državo. Komsija je mnenja, naj država ne kupi nobenih avionov v inozemstvu, temveč sama zgradi tovarno za njihovo izdelavo. Vlada je dobila v ta namen že ponudbe.
— Napad Turkov na kristjane v Skopljn. Iz Skoplja poročajo, da je za-
vladalo med tamošnjim prebivalstvom veliko razburjenje, ker so Turki napadli v nekem predmestju več krist-janskih deklet in se jih hoteli polastiti. »Privredni Glasnik« poroča, da se. je 12. t. m. vračalo več krščanskih deklet skozi turško predmestje ob pol 8. zvečer z dela, kjer jih je napadlo nenadoma večje število muslimanov raznei starosti. Hoteli so jih odvesti s seboj v hiše, vsled česar je došlo do cele bitke s kamenjem in palicami, dokler niso napadalci preplašeni pobegnili, vsled kričanja deklet.
— Poneveril okrog miljon kron iz državne blagajne. Dne 7. t. m. je bil v Zagrebu aretiran glavni blagajnik drž. blagajne Marka Mlinarič, ki je s pomočjo falsificiranih pobotnic poneveril večjo svoto denarja, kakor se je za-moglo ugotoviti, okrog enega milijona kron. Oddan je bil sodišču, kjer je pri zaslišanju priznal, da je v istini denar poneveril. Zanika pa, da bi poneveril tolikšno svoto, kakor jo navaja obtožnica. Trdi, da si je prilastil samo okrog 120.000 kron, katere je zapravil v družbi s svojimi prijatelji in prijateljicami po raznih barih in enakih zabaviščih.
— Preprečen ubeg iz zapora. X7 noči od petka na soboto so čuli stražniki osješkega zapora za zidom pred delom sodnije, kjer se nahajajo zapori, tajinstveno stokanje. Po daljšem času so se odločili in odšli kontrolirat po zaporih. \T enem izmed zaporov so našli na delu 5 jetnikov, ki so že skoro čisto prebili debeli zid in bi odstranili samo še par kamnov, pa bi bili na prostem. Pozneje so izpovedali jetniki, da so mislili pobegniti vsled tega, ker je bilo v zaporu preveč uši.
— Starčkova smrt v ognju. V stanovanju 84 letnega starčka Matije VVeissa v Osijeku je nastal na doslej še nepoznan način ogenj. Starček je klical na pomoč, vendar pa se temu ni nikdo odzval in je starček, predno je kdo požar opazi!, na opeklinah umrl.
— Seljakinje oropale seljaka. \r Koprivnici na Hrvatskem sc je pred nekaj dnevi vršil običajni letni sejem. katerega so poselili tudi seljak Stjepan Garalo in seljakinji Kata Kovač in Tereza Posavec. Ko je šel Stjepan Garalo domov, sta prihiteli na samotni poti za njim gori imenovani ženski in ga jeli obdelavati po glavi s steklenico polno vina. Garalo se je pod udarci zrušil in padel v nezavest. Ženski pa sta mu oropali 2000 dinarjev, ki jih je nosil pri sebi. Ženski se nista dolgo veselili svojega plena, ker so jih orožniki kmalu izsledili in oddali v zapor.
— Oropana carinarnica v Bakru.
Pretekli ponedeljek ponoči so vlomili neznanci v carinarnico na Bakru ter odnesli 800.000 kron v papirju.
— Blaznik se sam zažgal. V hipnem napadu blaznosti se je te dni polil v Sarajevu neki Teologius Gorge-natos s petrolejem in se potem zažgal, tako da je po kratkem času umrl v strahovitih mukah.
— Samomor iz strahu pred zaporom. K Faniki Krsnik v Sarajevu je prišel te dni policijski agent z-nalogom, da preišče njeno stanovanje. Krsnikova je bila namreč osumljena, da skriva ukradene predmete. Ivo ji je agent prečital svojo prijavo, je stopila iz postelje k umivalniku in izpila steklenico lizola. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je po par urah umrla.
— Tri leta po krivici v zaporu. Pred par dnevi se je pri okrožnem sodišču v Subotici končala razprava proti dvema orožnikoma, ki sta bila obdolžena zločina uboja. Pred tremi leti je pričel na orožnika, ki sta vršila svojo službo, streljati neki pijan vojak. Orožnika sta se mu postavila v bran in ga smrtno zadela. Vojaška oblast pa je orožnika aretirala misleč, da sta ustrelila vojaka namenoma in ne v silobranu. Šele po dve in polletnem zaporu ju je vojaška oblast predala civilnemu sodišču, kjer sta pa čakala na sodbo še pol leta. Sedaj pa ju je sodišče spoznalo nekrivim, na kar sta bila odpuščena.
— Zdravstveno stanje črnogorske kraljice Milene se je zelo poslabšalo in baje že umira.
—- Lastno palačo bo zgradilo v Bei-gradu francosko poslaništvo, za kar je že odobril francoski parlament potreben kredit.
Vrzite 18. marca kroglico v 3. skrinjico.
— Nov predor. Na progi Topčider —Mala Krsna je bil prošli teden prebit predor »Lipe«, katerega dolžina znaSa 1000 metrov. Delo se vrši v domači reži ji in so pri delu zaposleni večinoma Ličani.
— Lekarnar na zabavi, lopov v lekarni Neki nepoznan lopov je vdrl v lekarno Pavla Kukoviča v Šabcu, medtem, ko je ta sedel v kavarni. Ko se je gospodar vrnil, je maskirani lopov napadel še njega, tako da mu je odvzel poleg denarja, ki ga je našel v lekarni, še to, kar je imel pri sebi.
— Usmrčenje komitašev. Komita-ša Arzen Janič in Peter Acevič, glavna krivca v procesu proti razbojniški tolpi 175 mož, sta bila preteklo soboto ustreljena. Oproščenih je bilo 83 mož, ostali pa so bili obsojeni na ječo od 1 do 20 let.
— Nepošteni uradniki pred sodiščem. V Cetinju sta bila pred kratkim aretirana inspektor gradbene sekcije Karlovac in delegat za promet Matič. Obtožena sta zlorab v svoji službi. Kakor pišejo črnogorski listi, je tamkaj več državnih uradnikov, ki se pregre-šajo na ta način v svoji službi.
— Okraden vlak. Nepoznani lopovi so ukradli iz vlaka, ki vozi iz Niša v Belgrad, večjo količino tobaka in cigaret, ki so bile namenjene za monopolsko upravo v Bel gradu.
— Kredit za norišnico v Nišu. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 1,325.000 dinarjev za zgradbo novega zavoda za umobolne v •Toponici pri Nišu.
— Dve smrtni obsodbi. Pred časom se je v selu Kumradži blizu Belgrada odigrala krvava drama. Seljak Stanko Stefanovič, star okrog 24 let, oženjen je imel razmerje s seljakinjo Cveto, ki je bila od njega 3 leta starejša. Ta je tako zagospodarila nad njim, da se je pod njenim vplivom odločil, da ubije svojo ženo. Nekega jutra, ko je njegova žena še spala na isti postelji s svojo materjo in svojim otrokom, jo je zabodel z nožem 26 krat na različnih mestih telesa. Cveta je temu prizoru prisostvovala. Okrožno apelacijsko sodišče v Belgradu je najprvo obsodilo Stankoviča na smrt, Cveto pa na 20 let ječe, končno pa je kasaclja spremenila obsodbo tudi glede Cvete in še njo obsodila na smrt.
— Kuga. „Temps“ objavlja, da je dobil od neke nemške organizacije, ki se naziva „Kuga“ pismo, v katerem ta Francosko poziva, da do 15. aprila izprazni Poruhrje, Rensko provinco in Alzacijo in da anulira verzajsko mirovno pogodbo. V nasprotnem slučaju bo navedena organizacija povzročila v Franciji in Belgiji različne živinske epidemije. „Temps“ ne pripisuje tej grožnji ni-kake važnosti, dočim drugi listi pozivajo direktorja Pasteurjevega zavoda, da se o tem izjavi.
— Tvrdka J. Goreč, staroznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi in deli, otvori poleg svojih dosedanjih prostorov, nove poslovne prostore, v petek, 16. marca ob 8. uri zjutraj v palači Ljubljanske kreditne banke. Dunajska cesta.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. L	12
Narodno gledališče,
DRAMA.
Četrtek, 15. marca: Othello. Red C. Petek, 16. marca: Zaprto.
Sobota, 17. marca: Za pravdo in srce. Red A.
Nedelja, 18. marca: Madame Sans Gene (ob treh popoldne). Izven. — Othello (ob osmih zvečer). Izven. Ponedeljek, 19. marca:	Za pravdo in
Srce (ob treh popoldne). Izven. — Ugrabljene Sabinke (ob osmih zvečer). Izven.
OPERA.
Četrtek, 15. marca: Jenufa. Red D.
Petek, 16. marca: Vrag in Katra.
Red C.
Soboto, 17. marca: Tosca Nedelja, 18. marca: Vrag in Katra. Red B.
Ponedeljek^ 19^ marca: Gorenjski slavček. Izven.
Gospodarstvo.
g Tobačni izvoz. Naša država pripravlja drugi del tobačnega izvoza, ki bo znašal 250.000 kg.
g Službeni vagoni na račun reparacij. Prometno ministrstvo je bilo obveščeno, da dobi naša država letos na račun reparacij 300 službenih vagonov in 20 specialnih za prevoz premoga.
gZadar je od 12. t. m. carinsko izločen iz področja italijanskega kraljestva in je uvoz in izvoz prost carine. uvoz in izvoz prost carine,
g Modni pregled na praškem vele-semnju so priredile češke konfekcijske tvrdke v Tbeater-Variete-ju, pri čemer je sodeloval tudi gledališki režiser in šef za opremljanje. Ta revija je bila, kakor pišejo listi, po efektu, ki so ga napravili lepi pomladanski kostumi in izbrane nosilke kot modeli, nekaj prvovrstnega. Revija se bo ponovila v nedeljo 18. t. m.
g Češkoslovaške železnice samostojna podjetja. Prometno ministrstvo pripravlja za 1. 1924 pretvorenje železnic v gospodarska podjetja, kakor je to začrtano že v tozadevnem zakonu. Uprava železnic bo čisto privatno gospodarska in zato državna uprava ne bo uživala' nobenih ugodnosti.
g Avstrijska oblačilna industrija je momenta n o morda od vseh gospodarskih panog najtežje prizadeta. Nekdaj cvetoča in od inozemcev posebno obiskovana, preživlja zdaj težko krizo. Večina tvrdk ima polne zaloge, one pa, ki so morale prodati, so dajale pod lastno ceno, ker niso bile v stanu iztržiti boljših cen. Vsled velikih blagovnih zalog, ki vežejo znaten kaptal, je bilo tudi za poletj&'hiMo nakupa. Cene v moški oblačilni industriji se gibljejo po tečaju švic. franka. Plače so pa padle nekako 15—20%, kar pa ni posledica kakih pogodb, ampak zgolj pomanjkanja na zaposlenosti. Momenta-no je zaposlenih v Avstriji samo 4000 do 5000 delavcev na domu, kar znači precejšnje zmanjšanje proti predvojni dobi. Omejitev obrata pa se kaže zlasti v tem, da so imele večje tvrdke povprečno 4 do 6 prikrojevalcev, ko jim
l&gBPeci sedišča«
s Žalosten konec žalostnega zakona.
L. 1918. sta se poročila na brzo roko po takrat običajnem vojaškem zakonu vojak — Vrlinšek z Nežo Pestotnikovo iz Šmartna. Premoženja nič — ona je bila služkinja — on pa "vojak. — Čez par dni je odšel in se vrnil po vojni. Drugi del. — On kot rudar pohaja po Ma-žarskem, Koroškem, Bosni in Hrvatski. Ona ž njim. Kako sta živela, se ne ve. Oba delomržna, brez stalnosti, po več dni sta se potikala kot cigana po gozdu. •— Ona mu večkrat uide, on pride po njo in jo spravi zopet s sabo in zopet se ponavlja ista slika. Katastrofa se je izvršila 18. dec. 1922 v Tuhinju, kjer sta bivala začasno pri njeni materi. On pride domov; ona zahteva od njega denarja. — Ker ga ji ne da, ga udari z okroglo debelo grčasto vejo po glavi. Mož pade; hoče se dvigniti, toda komaj se malo dvigne, dobi še par udarcev po glavi. — Mož obleži; žena gre spat, in še le ko se je malo naspala, gre gledat v vežo in najde moža — mrtvega. — Otoženka prizna, da ga je hotela pretepsti, ni pa imela namena ga ubiti. — Žalostna, jezna, razjarjena, v togoti je tolkla, ker sicer bi bil on njo. — Oba sta se večkrat napila in sama pravi, da jije nosil domov mesto zaslužka šnopsa. V celem zakonu ni imela srečne ure. — Obtožena je hudodelstva uboja. Porotniki so potrdili vprašanje z 9 glasovi. Obsodba: 4 leta težke ječe z raznimi poostrili.
zdaj zadostujeta eden do dva. Popolnoma obrata niso ustavili nikjer. Avstrijska oblačilna industrija je namenjena po obsegu za bivšo monarh jo, precejšen izvoz pa je imela pred vojno v orient in v prekomorske kraje. Momentano se ukvarja z izvozom 30 avstr, tvrdk, ki pa imajo velike težave, tako da se mora obračati industrija le bolj na domače kupce. Glavno izvozi-šče je Jugoslavija, čeprav ta čedalje poredkejše naroča, ker ji manjka denarnih sredstev vsled novčne tesnosti. V Nemčjo je izvoz izključen. Avstrijske podružnice na Češkem pa so skoro vse postale samostojne in imajo svoj sedež v Prosnici. Tako so torej cene padle vsled zastoja v odjemalstvu. Surovine pa se niso le znižale, ampak se na mednarodnih trgih stalno drže.
g Likvidacija Wollersdorfskih tova ren odklonjena. Dolgo bojeva ni boj za Wollersdorfska podjetja je zaenkrat zaključen. Zasebno-kapitalistična skupina je dala na protokol, da ne prevzema odgovornosti za posledice odlašanja. O nadaljni usodi podjetij se bodo zdaj vršile obravnave v Berlinu.
BORZA.
Zagreb, 15. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.138—0.139, Berlin 0.47—0.48, Budimpešta 3.10—3.15, Bukarešta 47—48, Milan 468—475, London 464—466, Nev?-york ček 98—98.75, Pariz 592.50—598, Praga 296.50—297.50, Žvica 1845—1850, Sofija 57. Valute: dolar 96—96.75, franki 587.50—590, napoleoni 350.
Curih, 15. marca. (Izv.) Berlin 0.0258, Newyork 536.75, London 25.23, Pariz
32.45,	Milan 25.60, Praga 15.95, Budimpešta 0.1725, Bukarešta 2.50, Belgrad
5.45,	Sofija 3.35, Varšava 0.0118, Dunaj 0.007450, avstrij. krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 15. marca. (Izv.) 1 dolar 96 —98 Din, 1 funt šterl. 467 Din, 100 fr. frankov 600 Din, 100 švic. frankov 1850 Din, 100 mark 0.48 Din. 100 avstr, kron 0.1385 Din, 100 čsl. kron 296 Din, 100 lir ital. 475 Din, 100 ogr. kron 3.10 Din.
s Usoden Miklavžev večer. Na Miklavžev dan zjutraj je našel posestnik Jakob Kovač iz Leskovca pol ure od Zagorja, ob robu gozda 60 korakov za hišo med listjem in ivjem novorojeno dete. Otrok moškega spola je umrl radi pomanjkanja negovanja in mraza, kajti ugotovili niso nobenega znaka nasilne poškodbe. Mati, 18 letna Marija Jude-ževa, doma iz Rova v Kotredežu, obtoženka, je povedala v kratkem sledeče:	Z doma
me je pregnala 16 letno moja mačeha. — Kot služkinja sem se seznanila z 28. letnim rudarjem Ivanom Kovačem v Zagorju. Posledica znanja je današnji slučaj. — Sram me je bilo in prikrivala sem se do zadnjega. Usodni večer sem se umaknila iz hiše, otroka odnesla v gozd in doma onemogla obležala. — Niti najmanj ni poskušala zbrisati sledi krvavenja, niti zakriti otroka. Ležala je bolna 12 dni in ko so jo ženske vprašale, kaj je z njo, je bridko jokala in potožila: „Joj, kaj mi je bilo, da sem to storila z živim otrokom!“ Ko je okrevala, so jo dne 18. dec. zaprli in tako takrat kot danes pri obravnavi ni niti najmanj tajila ali olepšavala svojega dejanja. — Z ozirom na njene res žalostne razmere, katere sta ugotovili preiskava in obravnava, je upotrebilo sodišče olajševanje v izredno izdatni izmeri. — Še ne osemnajstletno, neizkušeno dekle, prepodeno od mačahe, v tujih službah, brez vsake za taka dekleta najbolj potrebne varne opore in vodilne roke, je padlo v roke zapeljivcu, ki jo je pa v najtežjem trenutku sramotno zapustil in izročil usodi. — Obsojena je bila na 10 mes. ječe. Preiskovalni zapor se ji šteje.
s Celjska porota. Umor. V petek, dne 9. marca. se je pričela porotna obravnava proti Francu Strgarju, posestniku v Siogonj-skem pri Brežicah. Umoril je svojo mater in jo potem vrgel v vodnjak. Obravnava je trajala do polnoči, se nadaljevala v soboto, dne 10. marca ter trajala zopet do potnoči. Zaslišanih je bilo 52 prič. — Dne 23. nov. 1921 so v vodnjaku na domu obtoženca našli njegovo mater Nežo Strgar, ki je bila stara 51 let. V vodnjaku je bilo prav maio vode, slutil se je takoj umor. Slučaj se je naznanil in sodna komisija je ugotovila umor. Neža Strgar je dobila še pred smrtjo poškodbe na sapniku, požiralniku, hrustanec na požiralniku je bil prelomljen, kar priča, da je bila Neža Strgar zadavljena in potem, vržena v vodnjak. Pri padcu se ji je zlomilo peto in šesto rebro, raztrgale jetra, ter zlomila hrbtenica. Ker se je starejši sin Franc Strgar večkrat prepiral z materjo, je padel sum nanj. imel je namreč ljubezensko razmerje s sosedovo hčerjo, čemur se je mati protivila. Ker je imel obtoženec s sosedovo tudi otroka in jo je hote! na vsak način poročiti, mu je mati odrekla tudi posestvo. To jc obtoženca jako peklo. Če sta se z materjo kregala, se je večkrat izrazil: „Če mi posestva ne daš, te bom ubil.“ Pred vojno je bil obtoženec baje dober in vbogijiv iant, po prevratu pa se je popolnoma predrugačil, vdan je bil pijači, vsled česar mu mati ni zaupala ključa od kleti. Na domu ni bilo nikogar kakor obtoženec in njegova mati, kajti oče je umrl pred desetimi leti, mlajši brat pa je služil pri vojakih. Na dan umora bi sc moralo voziti vino, katero je mati prodala. Za voznika se je ponudil materi obtoženec sam. Zločin se je zvršil okrog pol osme ure zvečer. Sosedje so takrat čuli par ženskih krikov in klic: „Jezus, Marija", težko dihanje, rotenje in dva stoka, potem pa je vse utihnilo. Ponoči med 11. in 12. uro se je obtoženec oglasil pri raznih sosedih ter pripovedoval, da je sedaj pripeljal vinsko posodo domov, da pa je doma vse odprto in matere nikjer. Prosil je, naj gredo ž njim iskat mater. Iskali so, a ničesar našli. Drugi dan pa je obdolženec peljal soseda Kruica naravnost k vodnjaku ter rekel: „Poglejva, če je stara notri." In dobila sta jo. Ko so orožniki preiskali obtoženčevo hišo, je ta šepnil svojemu dekletu: „Samo tega ne povej, da sem bil to noč pri vas." Pri lanski obravnavi je bil obdolženec oproščen, ker se je znal dobro izviti. Toda 22. dec. 1922 je bil zopet aretiran, ker se je znova dognalo več težkih dokazov. Gabrijel Logar izpove, da je okoli poldneva slišal, kako je začela Neža Strgar kričati in stokati, sin pa je preklinjal. Priča Franc Požar je trdil, da sta obdolženec in njegova mati meseca oktobra 1921 nalagala koruznico na voz, se prepirala, med tem pa jo je sin večkrat udaril z bičnikom. Priča Hei. Jeglič je slišala, ko je nekoč mati rekla obtožencu, da dobi posestvo mlajši sin, da ji je rekel: „Jaz te bom ubil, če mi ne daš prek". Priča Andrej Radanovič je izpovedal, da se je obdolženec 14 dni pred umorom proti njemu izrazil: „Stara itak ne da posestva, če vzamem to ali ono, jaz se bom enkrat fest napil, pa bom babo ubil. potem pa bo vse drugače." Izjave zaslišanih prič popolnoma utemelje sum, da je hudodelec France Strgar. On sam pa vse zanika ter nastopa popolnoma samozavestno. — Porotniki so vprašanje hudodelstva umora potrdili z 9 glasovi proti 3. Sodni dvor je obsodil Franceta Strgar v smrt na vešalib.
ESEMllllESlEEllElISi®
Naša skrinjica (NLS) v mestu Ljubljana je peta - 5.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika na»L v Ljubljani.
GUMENE PETE ™ GUMENE POTPLATE
ceneje in trajnije se 6taik©r usnenei Najbolje varstvo proti viaejl t mraza t
HazmnožBulnB aparate Original Schapirograph
TMx Co., [jiibijani