3 nč.
t
105. številka.
Izdanje za apedo 2. septembra 1896.
(v Trstu, v torek zvečer dne 1. septembra 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT"
Izhaja po trikrat nt teden v Šestih it-danjih ob torkih, četrtkih
in sobotah, /jutranjo izdanje it-haja ob S. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. un vočer. — Obojno izdanj? *tane : za leden moseo . f. 1.—, izven Avsttii« f. 1..V za tri meaeo. . „ 3.— • » » 4.Š0 t.a pol leta . . „ S.— „ , „ a.— r.a v«n leto . . „ 12.— , , , le.— Naročnino je plačevati naprej na naroobe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Posamične fctovilke se dobivajo ▼ pr o-dajulnicah tobaka v lrtttu po 3 uvč. izven Trata po 4 nvd.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifa v petitu; za naalove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osrartnioe in javno zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae poiiljajo uredništvu alica Caserma St. 13. VBako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana ae aprojamajo. Rokopisi ao ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in oglase spre-jeraa upr avitiif.vo ulica Molino pit-rolo hfit. 3, IT. nadst. Naročnino in oglaHC je plačevati loco Trst. Odprte rekUnsn. Cijtf ao prosto poetnine.
G I
,,y edtnoati Je moc".
Dve sestri: pobožnost in narodnost.
(Dalje)
Kazlog, zakaj pobožnost in narodnost vspe-vati le v plemenitih srcih, je poglavitno to, ker zahtevati obe težkih žrtev iu samozatajevanja. O dolžnostih do narodnosti pravi župnik JemeršiČ: ..... Istotako se od onega, ki hoče biti pravim sinom svojega naroda, nalagajo velike in mnoge dolžnosti, sosebno ako je narod zanemarjen, nesrečen, tlačen in nenaobražen. Kadar ga vzbuja in dviga iz mrtvila, tedaj se ne sme ozirati na žaljenja in klicanja od strani lastnih rojakov, ki — dremljejo, a nočejo, da bi jih kdo budil; ako vrši kako lepo in koristno delo, tedaj ne sme pričakovati priznanja od njih strani, niti ne sme radi doživele nehvaležnosti odstopiti od nadaljnega dela. Koliko krivic in muke mora prebijati od tujincev in svojih nasprotnikov! A vse to, za slavo božjo, za slavo in srečo svojega naroda, morejo storiti le plemenite duše. Zato pa je res, da so plemenite duše, v kojih cveteta pobožnost in narodnost.
3Tretji obroč, ki spaja pobožnost in narod-nost v jedno nezlomljivo verigo, je v tem, da se obe sestrici podpirajo in popolt\jujejo med seboj.
Tu navaja gosp. pisatelj vsklik: Kdor ne ljubi brata ali naroda, kojega vidi, kako more ljubiti Boga, kojega ne vidi 5*! Pobožnost daje narodnosti neki ponos in junaško srčnost, da, ako treba, d& tudi življenje žrtvuje za svoj narod. Kadarkoli prihajamo v cerkev, ali obiskujemo grobovje, vsikdar so nam pred očmi dubovi naših dedov in praočetov. Kadar poslušamo božjo besedo ali pojemo pobožne pesmi ali molimo molitve v svojem milem materinem jeziku, vse to nas spominja tudi na krasoto našega narodnega blaga. Iz kratka: k vsakemu nabožnemu delu pridružuje se takoj tudi neko narodno čutstvo ali misel, spomin na kojega narodnega velikana in narodni dogodek. Tako prava pobožnost oživlja v nas čutstvo narodnosti!
PODLISTEK.
21
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski spisal Avgust Š e n o a ; poslovenil Cvetko. Bilo je krasno popoludne, ko sva se vračala v Kranj. Eno ali dve uri pred Kranjem je vas, imena se ne spominjam, a v vasi poleg ceste čista krčma z vrtom. Tja sva krenila, da se okrepčava. To je bila zadnja „stacija". Sedla sva pod Široko lopo in pozvala krčmarja. Precej je prišel pred nas gostilničar rudečega nosa pod zeleno kapico, in ko sva vprašala, kaj bi se dobilo v njegovi pivnici, pogledal je najino romantično uniformo in rekel mirno in dostojanstveno:
„Vedite, jaz imam vsakovrstna vina, za bolje goste tudi „ljutomerčana". Naš vitežki ponos je bil nekoliko razžaljen po tej prezirni opazki, a jaz sem odvrnil zelo hladno temu Ganimedu — zval se je, menim, „črni vol*.
„Ker sva tudi mi dva bolja gosta, pa prinesite nama pred vsem polič .ljutomerčana*.
„Črni volM, zavoljo tega nekoliko prestrašen, je odšel po vino. V tem trenotku se je ustavila zelo fina kočija pred vratmi, a glaseu smeh s ceste je dokazoval, da je tu tudi krasni spol. V resnici. Za nekoliko trenotkov vstopili so v vrt dve dami in dva mlada gospodiča in sedli za drugo mizo
A poglejmo sedaj, kako iskreno se za te darove oddolžuje sestrica narodnost. Pobožnost, ako jo motrimo samo se stališča duhovnega in samo v službi božji, brez ozira in vpliva na odno-šaje življenja, ostaje — tako pravi izrecno župnik JemeršiČ — nekako pusta in ostavlja dušo prazno. Ako pa stoji svojimi nogami na zemlji, a z licem proti nebu, tedaj oživlja svojim sijajem življenje naroda in vse njega posle. Narodne slavnosti in spomini podeljujejo pobožnosti neki posebni čar in dostojanstvo; kajti, kaj more bit vzvišenejega, nego je to, ako se ves narod hkrati klanja Bogu in ga nazivlje — v jednem jeziku? Narodno navdušenje in dobrodelnost zidata Šole in cerkve. Nesreča nezložnega in razcepljenega naroda nas opominja, da se čuvamo, da ne bi nestrpnostjo za vero še bolj tlačili in slabili naroda. To velja tudi za narod hrvatski, ki je razdeljen na več veroizpovedanj. Isti mora, brez razlike vere, težiti za tem, da se zloži in da zjedini domovino. Cel<5 priroda sama, krasna in vzvišena, pretkana narodnimi čutstvi, poveličana narodnimi rokami in posvečena po narodni usodi — navaja narod k pobožnosti in vzbuja vero v njem. Kaj naj porečemo sosebno o naših narodnih pesmih, ki so vse nadahnjene obilico hvaležnosti do Boga in domovine ? t Po vsej pravici je zapel pesnik B o g o v i d :
Dok narodne ima u nas pjesme mile, I dok goder gusle javorove cvile; Dok ima uaših polja, gora, rieka, Jezera čarobnih, otajstvenih jeka; Dok siuovom vjernim za rod srce bije, Dotle nam Hrvatska još propala nije. Ako bi hoteli nadalje razmotrivati stvar, vse bi nam govorilo, da obstoji velika vzajemnost med pobožnostjo in narodnostjo. In kjer oni ne delu-jeti vzajemno, tam manjka pravega zadovoljstva in sreče. Jedna se dviga izključljivo k nebesam in Bogu, druga se ozira jedino na zemljo
pod lopo. Mlada dama, debela črnka, bila je po črtali lica in nemškem izgovoru seveda Slovenka, in druga, nekoliko suha plavka z dolgimi kodri je poskušala zastonj oponašati kako „lad^^. Mladiči v zelo koketni lovski obleki kakor da so posvetili več pazljivosti svojim lasem nego mozgu. Pri najbolji volji ne morem opisati njih lic, ker so bila strašno prazna. To društvo je bilo brez sumnje „juste milieu" (sredina) med aristokracijo in birokracijo, gospoda brez gospodščine. Plavka naju jo začela meriti z očali, za njo tudi ostali. Nazadnje je pristavila plavka v zel6 slabi francoščini :
„VoilA de gens curieux !• (Glej, čudnih ljudij!)
„Je voudrai savoir leur metier41 (Jaz bi rada znala njih stan), rekla je mlajša zelo' barbarski.
„Gens de rien\ (ničvredni ljudje), rekel je prvi birokratič.
„Leur presence est en tout cas embarassante), (Njih prisotnost je na vsak način nadležna), rekel je drugi birokratič.
Nemaraie za to birokratično blebetanje in nevoljo, sva molčala, med tem ko je plavka radovednim okom opazovala telečaka; midva pa sva jedla, sal6 se, dve pečeni piščeti. Birokratiči bili so „embarassirani", ker francoščina jim je zelo šepala.
in ljudi ; da torej jedna od njiju ne pade v jednostranost, morati jedna drugo vzdrža-vati v ravnotežju.
Kaj bi bil narod brez vere ? Otlina zločincev, gnezdo razkošnikov in brezbožnikov, in naj bi bili sicer še taki modrijani In junaki. Takemu narodu bi veljale besede Gospodove: „Zakriti hočem pred njimi lice svoje, ker so pokvarjen narod, sinovi, v kojih ni vere, ker so narod, ki propada se svojimi namerami, in ni razuma v njih".
In nasprotno : kaj je pobožnost brez narodnosti? Pravo posvetno mrtvilo in puščava, v koji ne bi imeli ničesar druzega pred seboj — od besede do besede po Jemeršiču — nego cerkve in samostane, molitve, poste, mnke in mnogo tem sličnih stvarij. Pobožnost in narodnost se torej zares, kakor dve rojstni sestrici, podpirati tolažilno in popolnjujeti; ena se modro ravna in vede po drugi, držeči se na uzdi, da ne padeti v pretiranost. Pobožnost razsvetljuje notranje življenje, narodnost pa vnanje. Ona vodi do duhovnega in večnega blaženstva, poslednja k posvetni sreči in ugodnosti. In tako blagoslavljati jedna drugo in se čuvati pred jednostranost jo.
(Zvršetek pride.)
Še nekaj o socialnem panju na
Pred petnajstimi leti vladal je še na Anglež-kem samooblastni individualizem; ta karakteristični znak angležkega mišljenja. Nadvladalo je preverjenje, da vladni funkciji se je omejati na skrajno mejo. Konkurencija zagotovlja vedno zmago močnejšemu; življenski boj med osebo in osebo, ob katferem sleherni skuša, da hi splezal na rame drugemu, je fatalistični zakon narave, kateremu ni mogoče izogniti se.
Kapitalistična stranka, vzgojena po liberalnih naukih visoke šole v Manchestru, prevzela je za vodilo: ne umešavaj se v sosedov zelnik, izražajoče se v izreku : „laisser faire". V tem pa so
„Peut etre des ouvriers" (najbrže sta rokodelca), spregovoril je birokratič.
„Mais non". rekla je mlajša, .leur mans sont blanches", (Ne, njiju roke so bele.)
„Et du <juel pays?" (Iz katere dežele), vprašala je plavka.
„Je comprends quelques mots", (jaz razumem kako besedo), rekla je mlajša.
Nama je bilo zadosti te aristokratične muke in vaje po Machatevej slovnici. Vstal sem, se dvorno poklonil in rekel mlajši:
„Satis doute, mademoiselle l Vous etes Slo-vene et nous soinmes — pour vous servir — Croates et etudiants". (Brez dvojbe gospica ! Vi ste Slovenka in midva — na vašo službo — Hrvata in dijaka.)
Vse društvo je okamenelo na moj francoski odgovor, posebno prvi birokratič, katerega sem pogledal nekako temno. A zopet so se oddahnili in začeli brbljati nemško, ker francoščina jim ne bi koristila na noben način. Zato sva midva ži-vahneje govorila hrvatski in jaz sem vpletaval v razgovor zelo nerazumljive besede „divaniti", „fu-runa" (peč), „peškirM (brisača), in cele litanije turških fraz, katere ni mogla nikakor razumeti ponemčeua Slovenka.
(Pride še).
filantropi (človekoljubi) gledali ua to, da bi delavci po mestih in dninarji na kmetijah zamogli postajati mali kapitalisti, maii posestniki. Ljudstvu se je obljubovala nova srečna doba, v kateri bi imela postati zemlja tudi njih posest, in vse jest-vine in pijace svobodne občinskega davka, kakor tudi naj bi bila svobodna, brez nikakih ovir, indu-strijalna konkurenca za razne izdelke.
Samuel Smiles bil je glavni apostelj teh idej, katere je širil po knjigah. Posebno mladina se je bila navzela teh novih naukov.
Leta 1880., ko seje Gladston vrnil na vladno krmilo, bile so mednarodne razmere tako napete, da ni bilo časa baviti se z reševanjem socijalnih vprašanj. In uprav v tem letu je socijalizem povzdignil svojo glavo ua Angležkem. Do tedaj isti Se ui bil organizovan. Še le leta 1881. ustanovil je H. H. Hyndman „demokratično federacijo", (zavezo), katera se je kmalu popolnila v socijalno-demokratično federacijo.
Ta družba se svojim dnevnikom „Justice" je najširša, naj agresivnejša socijalistična družba na Augležkem, katera se klanja gospodarskemu sistemu Karla Marksa (Marks je bil slovit časnikar in socijalni politik. Porodil se je leta 1818. v Kolo-nju. Bil je visoko naobražen mož. Na vseučilišču v Bonnu je študiral pravo in filozofijo. Radi njegovih socijalnih nazorov so ga izgnali skoro iz vseh dežel. Slednjič se je nastanil v Londonu, kjer je postal voditelj mednarodnega gibanja delavcev. Svoje socijalistiške nazore in nauke napisal je v svoji knjigi „O kapitalu*. Op. ured.) ter kljubuje tako liberalcem, kakor konservativcem. Tudi po socijalnih družbah na kontinentu dobivamo večinoma razširjene enake ideje.
Na Angležkem je še druga družba, podobna prvi v idejah, zove se „Fabiana". Ime nosi po onem imenituem Fabiju Kunktatorju, rimskem poveljniku, kateri je dolgo opazoval sovražnika, predno se je spustil v boj.
Glavni voditelj te družbe je neki Si dne y W e b b. .Fabiana* je bila ustanovljena v Londonu leta 1883. od nekaterih dijakov, iskrenih prijateljev socijalne reforme. Smčr in pravila te družbe, katerim se mora vsak ud pokoriti brezpogojno, so popolnoma določene in obsegajo najostreje odredbe — ukupnosti. Družba doseza svoj nam«n s tem, da bi dokazala resnico s pomočjo dejanj ; izdaja knjige in časopise, kateri razlagajo socijalna vprašanja ; prireja kouference in vabi druge družbe na razgovor ter pošilje delegate na javne shode. Udje so ločeni v krajevne podružnice ter so primorani pomagati ukupni družbi na duševnem in denarnem polju. Letnina ni določena, vendar mora nekaj dati vsaki ud; izplačano svoto pozna samo glavni odbor.
Ta družba se loči toliko po naravi kolikor po metodi od dosedanje socijalistične propagande.
Ona je dobro vpoznala, da se ne da razbiti na prvi mah sedanji individualizem; a ona si je stavila načelo, da po ovinkih pride istemu do živega. .Fabiana* šteje samo kakih 600 udov, nabranih v srednjem stanu, a dober oddelek iste sestavljajo pisatelji, umetniki, profesijonisti, toliko možje kakor Žene; na kratko: izobraženi proletarijatAngležke.
Mej drugimi izdajajo važno knjigo „Fabian Tracts", katere prinašajo najboljih razprav o gospodarstvu. Te knjige se ločijo od drugih socialističnih po jako vestnih statističnih podatkih. Informacije zajemljejo od merodajnih in vestnih uradov in kjer le mogoče, iz oficijelnega vira.
Socijalizem družbe .Fabiana* ni samo teoretičen idejal socijalogov, ki se večinoma zgublja v fantastičnih utopijah (t. j. nedosegljivih ciljih). Ona ima popolnoma določeno socijalno smšr, slo-nečo na trdni podlagi političnega gospodarstva in na zgodovinskih poukih, v zmislu današnjih zahtevanj.
Glavna točka, okolo katere se vrte družbeni pouki, je ta: da je socijalizem — kakor katera-sibodi ustanova — podvržen premembam in evolucijam — ravno tako kakor življenski organizem.
Po njih mišljenju bi bil sedanji socijalizem že do dobra ustanovljen sistem, ki se pripravlja, da stopi na mesto sedaj vladajočega sistema. Vsled tega se Fabiauisti posmehujejo drugovrstnim socijalistom, kateri hočejo človeško družbo predru-pačiti na mah in v masi, da bi potem v ugodnem trenotku nadomestili individualno organizacijo z
ukupno ali kolektivno. Ona je zavrgla vse enake nauke, ki se širijo v komunističnih družbah. Vede, da kapitalizma in strojev ni možno premagati s tem, da se jim izogibamo in po ovinkih uničiti skušamo, zahteva .Fabiana*, da se je drznim čelom postaviti v boj proti temu. Zato pravijo oni, da je ložje spremeniti sedanje institucije na bolj socijalistični podlagi, kakor nadomestiti je z drugimi, ki prihajajo iz oblakov.
Res je, da se na ta način le počasi napreduje, a vendar sigurno. Ta družba zameta vsako simpatijo z anarhisti ter je odločno nasprotnica misli, da bi se odpravila dnina. Ona ne misli odpraviti železnic, rudokopov, tovarn in drugih indu-strijalnih podjetij, ali ona teži po tem, da bi delavec v teh delavnikah bil samo sluga ukupnosti.
.Fabiana" ne obljubuje meščanu, da ne bode več delal, in da bode osobojen vsakorSnih dolžuosti; ne, ona mu obeča le to, da tudi on postane so-posestnik nacijonalne industrije in da bode imel volilno pravico.
Na mesto sedanje dnine, ki je odvisna od konkurencije, predlaga .Fabiana« .stalno plačo" z ozirom na trgovinsko vrednost dela. Na kratko: ta družba sili na to, da se dosedanja industrija demokratizira, da preneha dosedanja samovlada posamičnikov po rudnikih in tovarnah.
Z ozirom na občinsko upravo se oni slagajo s starim Chamberlainom, koji je zahteval: .Brezmejno občinsko podvzetje javnih del in razširjenje delokroga sindakatov". Prebivalstvo najvećega mesta na vsem svetu, Londona, je že povzdignilo glas: veče plačilo in zdravejša mesta. Že radikalni Penthau je silil na to, da bi se ne porabljali vsi dohodki mest in občin za administrativne stroške, temveč razumno razdeljeni naj bi pripomogli tudi k boljšemu uživanju najpotrebniših stvari za življenje, kakor Živil, stanovanj itd. .Fabiana" trdi, da ni najboljša vlada tista, katera manj vlada, ampak ona, koja vlada več, ne da bi škodovala ukupni masi.
Prava svoboda osobe zamore se doseči — trdi „Fabiana* — s tem, da stopi na mesto dosedanjega avtokratnega gospodarstva na indu-strijalnein polji — demokratični sistem. Tako tolmači Heller Z i m m e r o navedeni socijalistični družbi .Fabiana* na Angležkem.
M. KamuUiČ.
Politiike vesti.
V TRSTU* dne 81. avgusta 16%.
t Aleksti Borisovič, knez Lobanov Ros-tovski. Sinoči prinesel je brzojav nepričakovano vest o smrti ruskega državnega kancelarja in ministra za zunanje stvari, kneza L o b a n o v a. Ta nenadna vest pretresla je ves diplomatiški in po-litiški svet tembolj, ker je obče znano, da je imel pokojni ruski državnik povodom svojega bivanja na Dunaju važnih pogovorov z našim ministrom za zunanje stvari, grofom Goluchovskim.
V popolnitev brzojavnih vesti, objavljenih v današnjem zjutranjem izdanju, podajeuio tu nekoliko podrobuostij, došlih o smrti kneza Lobanova to noč in danes predpoludne.
Z Dunaja javljajo: Kneza Lobanova zadela je kap. Že tekom svojega bivanja tu tožil se je, da se počuti zlo in ko je obiskal italijanskega odposlanca, grofa Nigro, omedlel je Lobanov. Kuez se je hotel vrniti takoj v Peterburg, toda, boj6 se, da mu bode potovanje preveč naporno, izrazil je željo odpeljati se v Draždane ali v Vratislavo, kjer se je hotel podvreči posebnemu zdravljenju. (Knez Lobanov imel je bolezen na srcu.) Kakor znano, s početka ni bilo določeuo, da Lobauov odpotuje v Kijev, ampak hotel se je pridružiti caiju v Vratislavi. še-le drugi dan bivanja ua Dunaju bilo je določeno, da odpotuje tudi Lobanov v Kijev, ker ga je car želel imeti poleg sebe v očigled dogodkom v Carjemgradu. Kajti car je visoko cenil svojega kancelarja, ki je bil v svoji politiki miroljubeu, kakor je prijatelj miru car sam. In baš radi tega, ker je car tako visoko cenil ženijaluega svojega prvega ministra, pravi pariški ,Mattin", se sedaj še ne more znati, koliko bode vplivala ta nenadna izguba zvestega svetovalca na potovanje carja. Gotovo je, da bode car občutil veliko bol na izgubi kancelarja, kojega ne bode nadomestiti tako lahko.
Tu podajemo nekoliko črtic o pokojniku.
Aleksij Borisovič, knez Lobanov-Rostovski, rodil se je dne 30. decembra 1825., dopolnil je torej svoje 71. leto. Bil je sin jedne najstarejših knežjih rodbin ruskih Svoje študije je završi 1 na licej u v Peterburgu. Leta 1844. vstopil je v mini-sterstvo za zunanje stvari kakor titularni svetovalec. Nekoliko pozneje bil je dodeljen ruskem« odposlaništvu v Berolinu in zatem v Carjemgradu. (Od 1859. do 1863.) Zatem je živel tri leta kakor zasebnik v Nizzi, 1862. leta pa se je vrnil v Rusijo ter vstopil zopet v javno življenje. Postal je guberner Orelski, „adlatus* ministra za notranje stvari, zatem odposlanik v Carjemgradu, v Londonu in slednjič na Dunaju. Slednjič postal je najviši dostojanstvenik v ruski državi, kajti car ga je bil imenoval državnim kancelarjem in ministrom za zunanje stvari. V diplomatiških krogih so visoko cenili pokojnika kakor ženijalnega državnika in bistroumnega politika. Umevno je, da je nenadna njegova smrt provzročila veliko presenečenje.
V politiSkih krogih dunajskih sodijo nekateri, da bode imenovan naslednikom Lobanova pjrof K a p n i s t, brat ruskega odposlanika na Donaja, drugi pa menijo, da postane kancelar grof Suval o v, sedanji generalni guberner Poljske. Vsi politiški krogi pa so složni v tem, da je smrt kneza Lobanova velika izguba za evropsko politiko miru.
Odstop namestnika — na Reki. Guberner na Reki, grof Ljudevit Batthyany, ki je bil na tem častnem mestu še-le tri leta, odstopil je. .Budapester Hirlap" trdi, da je vzrok temu nenadnemu odstopu zgolj politiške, nikakor ne administrativne naravi, kajti osrednja vlada ogerska baje ui bila nič kaj zadovoljna z gubernerjein, ker isti ni zaprečil, da njegov sorodnik grof Teodor Battyany, ki je sedaj v opoziciji, zopet kandiduje na Reki. Morda pa je bil guberner fiatthyany na .madjarski" Reki — premalo „Madjar".
Iz Srbije. Po današnjih vesteh je odprava polkovnika in pobočnika Čiriča iz obližja kraljevega, še bolj rasumljiva. Jedno dejstvo več imamo namreč sedaj, ali razlogi, ki so sledujič upropastili tega moža, so v lepi logični zvezi med seboj. Čirii je pristaš razkralja Milana. Milan je bil in je menda še orodje slavo- in rusofobov. Kar pa je Milan, to je seveda tudi prijatelj mu Čirić. Dosledno je torej, da si slavofobi žele zopet Milana na prestolu, a potem ne more biti drugače, nego da je prijatelj Čirid spletkaril v ta namen; splet-karil, dokler ni samega sebe odspletkaril, kakor kažejo dejstva ! Pobočnik je hotel strmoglaviti svojega lastnega gospodarja, sina na korist očetu. Ponesrečil je pri tem. A kakor doznajemo danes, na padu Čiricevem niso bila kriva le najdena pisma, ki so pričala o zaroti.
Te dni smo bili omenili tudi mi senzačnega članka v listu „Agence Serbe", ki je glasilo mini-sterstva za vnanje stvari. Članek je pisal razdraženo proti Črnogori, Bolgarski in Rusiji. Iz Bele-gagrada so poročali, da tam sodijo sploh, dajeta članek inspiriral kralj sam, razjarjen vsled tega, ker Rusija baje podpira Črnogoro in Bolgarsko na škodo Srbije. Nam se je to čudno zdelo, ker se nam je videlo skoro neverjetno, da bi kralj Aleksander tako hitro pozabil usodo svojega očeta. Naš dvom je bil opravičen. Današnje beligrajske vesti poročajo namreč, da se je oni članek objavil brez vednosti kralja, a po želji prijatelja Milanovega, Čirića. Torej ne le brez vednosti, ampak na škodo kralja se je objavil oni članek. Ta čin Oiridev se torej lepo logičuo vsporeja drugim činom Milanovim v prilog slavofobom. Članku jo bil očevidno le ta namen, da uahujska balkanske državice jedno proti drugi in da v Rusiji vzbudi nevoljo proti Srbiji. Tako bi hotelo slavofobstvo zopet zavladati v Belemgradu, a znak takega preobrata naj bi bil odstop kralja Aleksandra in potisnjenje v kot upliva kraljice Natalije ter nastop nesrečnega MiJaua. Ta članek v .Agence serbe" je torej tudi pripomogel k padu polkovnika Čirica.
Z ozirom na tako spletkarenje se nam vidi skoro neverjetna dauašnja beligrajska vest, da Milan zahteva, naj bi ga car vsprejel, ko pride v Pariz 1 Poleg spletek torej še neiskrenost. Tem ve-rojetneje i<a je zatrdilo, da je car najodločneje odklonil to željo Milanovo.
Mož žanje, kar je sejal.
Revolucija v Carjemgradu. Turška vlada nastoja, da bi strogim postopanjem proti upornikom udušila ustaju. Imenovala je za predmestji Pera in Galata dva vojaška poveljnika, ki sta na glasu kakor energična, in sicer Vehby-pašo za Pero in maršala Šakir-pašo za Galato. Imenovala je tudi posebno komisijo pod predsedstvom Djelal-beja, ki naj sodi one mokamedance, ki so se dejanski u-deležili izgredov. Doslej so zaprli okolu 400 iz-grednikov, med temi jednega častnika in dva orožnika.
Položaj na Kreti. „Bureau Reuter" javlja iz Kaneje 31. m. m.: Mohamedanci v Kandiji vedejo se vedno še pretilno. Guberner je pomnožil število vojakov ter odredil, da rabijo, orožje ako treba V pokrajini'Selinos napadajo mohamedanci kristijane vedno še, kakor so to počenjali že pred jednim mesecem.
Izmed onih 9 krečanskih poslancev, ki so ostali v Atenah, vrnilo se jih je včeraj 5 v Kanejo.
—	Jeden del grškega časopisja kritikuje koncesije, ki jih je dovolila turška vlada Krečanom in trdi, da te koncesije ne zadoSčajo nikakor.
Felter o Eritreji Znani italijanski posredovalec, bolje rečeno .mešetar*, bivši poročnik Felter, biva sedaj v Milanu. Te dni je v prijateljskem krogu povedal svoje menenje o .Italiji v Afriki". Zagotovil je kakor očevidec, da A b e-sinci dobro ravnajo z italijanskimi ujetniki, ker smatrajo iste kakor svoje gosteindeUžnjimi, kar imajo. Rekel je, da je ras Makonen iskren prijatelj Italije (zato ga smatrajo razni drugi ras izdajalcem). Po me-nenju Felterja, ki pozna jako dobro odnošaje v Abesiniji, Menelik ne nastoja, da bi si kepičil bogatstva, ampak želja njegova je, da se ga smatra jednakim evropskim vladarjem, kajti Menelik si prizadeva, da bode prvi civilizovani vladar v Afriki. Felter je izjavil nadalje, da je italijanska vlada storila jako dobro, da je imenovala generala Val-lesa polnomočnim pooblaščencem za pogajanja z Menelikom. Kar pa se dostaje Eritreje, rekel je Felter, da utegne ta kolonija — dasi jako skrčena
—	koristiti Italiji, to pa le tedaj, ako jo hoče amatrati italijanska vlada kakor jednostavno civilno naselbino in ako pokliče vojake iz Afrike domov.
Različne vesti*
Osebna vest. C. kr. namestnik v Trstu vitez R i n a 1 d i n i vrnil se je siuoč se svojega dopusta v Trst.
Dobro doiel novi ikof. Osiročena škofija tr-žaško-koperaka dobi torej jutri novega vrhovuega dušnega pastirja. Zaupanjem pričakujejo verniki tržaški slovenske narodnosti prihod novega škofa, nadejaje se trdno, da modrost in nepristranost Nj. Prevzvišenosti umiri strasti in završi boj, kojega so izvestni činitelji zauesli s politiškega polja — v Cerkev. Saj je Izveličar velel: .Idite in učite vse narode!" In osvedočeni, da pod pastirstvom novega škofa bodo vsi pobožni verniki slovenske naroduosti imeli dovolj prilike, da bodo mogli poslušati Božje besede v svojem, ne v tujem jeziku, kličemo novemu vladiki v imenu vseh vernikov tržaških iz vsega srca : „Dobro d o š e 1 novi 8 k o f, m s g r. Andrej Š t e r k 1*
Novi škof tržaiko - koperski, msgr. Šterk, dospč jutri z brzovlakom ob 9 uri 26 min. preJp. na postajo južne železnice v Trst. Kakor smo že omenili, osnoval se je v našem mestu poseben odbor, ki si je stavil nalogo, da slovesno vsprejme novega vladiko. Ta odbor se na kolodvoru pridruži duhovščini. Po oficijelneui predstav ljenju posamičnikov odpelje se škof v gala-vozu s postaje. Za škofovim vozom bode dolga vrsta kočij, v kojih bode spremljala duhovščina in omenjeni vsprejemni ^odbor, vladiko do škofijske palače. Sprevod se bode pomikal preko trga Stazioue po ulici stazione na Veliki trg, od tam po ulicah Sanitd, Fontanone in Cavaua do škofijske palače. — V torek, dnć 8. t. m. (ua praznik rojstva Marije Device) bode slovesua introuizacija novega škofa. Ob 8. uri 30 min. bode tiha sv. masa v župni cerkvi Marije Pomagaj (sv. Antonu starem), potem se bode pomikala procesija iz te cerkve po ulicah Cavaua, Fontanone, SauittL preko Velikega ti ga na Mali trg, od tam po ulicah Muda vecchia, S. Maria Maggiore, Cattedrale v stolno cerkev. Tam bode
novi škof daroval prvo pontifikalno mašo v Trstu. Te procesije se bodo udeležile vse bratovščine s svojimi zastavami.
Ssdaj pa smo res radovadni. Radovedni smo. Merodajni krogi morajo nam dati sedaj jasen odgovor, da-li je vršenje obredov cerkve katoliške res že zavisno od dobre ali slabe volje časnikarjev iz krivonosega tabora in njih zaplečnikov ? Ali res ne živimo v državi, ki je po svojem prebivalstvu krščanska prek in prek P Ali je naši veri res že vzkračena svoboda v gibanju? Ali se svobodno, javno vršenje naših cerkvenih obredov res mora umikati slavnostim tuje države, zjedinjene Italije?
Našim čitateljem je znano, da se ima dne 20. t. m. vršiti v Trstu lepa cerkvena slovesnost: kronanje kipa Matere Božje. 20 september! Ta datum je zbol v oči naše oboževatelje nove, mlade Italije. Pravijo, da to je njih dan, dan najlepših spominov, naroden dan Italije, dan proslave velikega čina zgodovinskega — to je oni dan, ko so pred 26 leti nasilnim načinom vzeli poglavarju cerkve katoliške večno mesto; ko se je izvršil čin nečuvenegh, mednarodnega, državnega nasilja, naj-nemoralneji način v državnopravnem pogledu, kolikor njih pozna zgodovina: čin nagega gaženja mednarodnega prava. A ker je bil ta čin naperjen proti naši krščanski katoliški veri, le zato in le zato, je naši gospodi ta dan — naroden praznik. A ker se gospfida smatrajo absolutnimi gospodarji ▼ Trstu, grozć sedaj, ako bi se ta praznik „onečistil" po omenjeni „papistiški demonstraciji"! „IlPiccolo" in »Indipendente* rotita vlado, naj prepreči to „demonstracijo", ker bi sicer utegnilo priti do izgredov vsled užaljenega narodnega čutstva. Se delata tako, v resnici pa le hujskata občinstvo na izgrede za slučaj, da se bode vršila procesija. Temu pritisku židovsko-liberalnega časopisja udal se je tudi — je že taka stara tradicija pri nas v Trstu — velemožni gosp. župan, olika! se je lepo in počesal in šel nagrbančenegalica tja na namestništvo, da svojim uplivom doseže, česar želč — tržaški Židje!! In da bode ta akcija še izdat-neja in glasneja, zahtevajo nekateri mestni svetniki — tako čitamo v današnjih listih —, da župan skliče pred 20. septembrom mestno sejo, na koji .naj bi se sijajno manifestacijo ločilo meščanstvo od malega števila reakcijonarcev, ki pod pretvezo, da hote slaviti Marijo, hote v resnici prirediti „protiitalijansko ali papistiško demonstracijo".
To so nam povedali jasno in so nam odkrili svoje srce ta italijanska gospoda. Pravijo, da omenjena procesija bode pno ti i talijanska demonstracija. Kako je razumeti to ? Saj pridejo na to slavnost cerkveni dostojanstveniki od vseh krajev, saj se je gotovo udeležb tudi italijanski narodni fanatiki iz .Amicovega* tabora, saj pridejo cel6 prelati iz Italije, saj pride tudi škof Flapp... in ti ljudje naj bi hoteli prirejati protiitalijanske demonstracije ? — protiitalijanske v narodnem zmislu ?! Ne na to ne mislijo židovski kričači sami. Oni vedo, da tu nima posla narodno vprašanje. Nekaj dru« gega jih peče, uamen jim je povsem drugi: njih opozicija proti večkrat omenjeni cerkveni slavnosti ni narodne, ampak državnopravne nravi; njim ni do tega, da bi branili svoj narodni interes — ker v tem slučaju tega tudi treba ni —, ampak oni hote demonstrovati za italijansko državo. Dan 20. septembra nas spominja na velik politiški dogodek, na čin italijanske države. Z narodnostjo nima ta čin nikakega posla, kajti rimska pokrajina je bila pred letom 1870 istotako v rokah Italijanov kakor poslej.
Stvar je torej jasna. Ako bi imeli Italijani vzroka, da se iz narodnih ozirov vznemirjajo na oni cerkveni slavnosti, no, tedaj naj bi bilo v božjem imenu, ako bi oblasti ukrenile potrebno, da se ne žali narodni čut; ker pa gre tu za „praznik*, ki nas, kakor avstrijske državljane, čisto nič ne briga, kakor kristijane in katoličane pa globoko žali; ker nijedna država ne more zahtevati od sosednje jej države, da poslednja mera poštevati razne „praznike" prve; ker vemo, da imamo pač dolžnosti do svoje vere, nikari pa do .praznikov' tujih držav in ker vemo slednjič, da bi v tem našem slučaju zuačilo neodpustno žaljenje ugleda in avtoritete katoliške cerkve, ako bi se opetovano omenjena cerkvena slavnost morala umakniti pred pritiskom onih, ki se vnemajo za praznike tujih držav, ki torej prestopajo meje države, v kateri
žive : smo res radovedni, kakov vspeh je imel obisk velemožnega župana tržaškega — ki je do-šel tjakaj levimenu.Piccolovega* občinstva — na namestništvu !!
Ali se bodemo mi katoliki res uioraii umakniti pred židovsko samovoljo ?! Ali naj bi se v Trstu res odrekale ali prelagale cerkvene slavnosti le na ljubo onim, ki prirejajo demonstracije, jako nevarne v državnopravnem pogledu ? ! Kakov odgovor je dobil g. župan? Res zadnji čas bi bil, da bi se poučili izvestni rogovileži, da žive v Avstriji in da morajo spoštovati institucije te države! Med te institucije prištevamo tudi v svobodno in v svojih notranjih odredbah avtonomno cerkev rimsko-katoliško.
Cenzura listov v istri. Zadnja .Naša Sloga" piše: V zadnji številki, govoreči o gnusnem pretvarjanju italijanskih listov glede na grozni zločin, storjen po podajačih istrske irredente v Malem Lošinju, vprašali smo : Ali v Istri ni cenzure ?
Vuanji svet, in sploh oni, ki no ve za nezdrave in nenaravne odnošaje v Istri, ne bode povpraševal samo: ali ni cenzure v Istri? Ampak povpraša tudi: ali ni sodišč in pravice v Istri? Dd, je sodišč in pravice, toda ti časnikarski razbojniki ved6, da se jih ne more pozvati na odgovornost pred jedino italijansko poroto, ker ved6 že v naprej, da jih ojvobode bilo katere si bodi obtožbe.
Našemu človeku, in tudi najpoštenejemu in najčastitejemu, ako ga italijanski novinarji krste razbojnikom ali čim sličnim, ne preostaje druzega, nego, da zmign6 z ramama in reče: Hvala Bogu! Kajti ve, da ne bi našel pravice pred italijansko poroto. Ako bi se drznil tožiti te črnitelje in obrekovalce, doživel bi v najboljem slučaju sramote in škode. Ni torej druzega, nego da čakamo potrpežljivo, dokler se ne premeni to nezdravo stanje.
No, mi smo se nekoliko oddaljili od predmeta, ker smo se hoteli baviti s cenzuro v Istri, koja uas je hotela s tem ugnati v kozji rog, da je c. kr. okrožno sodišče v Rovinju zaplenilo zadnjo poreško .L* Istrio*, to pa po treh dne h, ko je že prebrodila morje in prepotovala daljnje zemlje. Blagor vam, italijanski novinarji naše Istre 1
Gorica — irredenta. Pod tem naslovom piše nekdo .Naši Slogi": Te dni obiskal sem stari grad na Trsatu, ta tužni spomenik nekdanje slave iu moči juuaških knezov Frankopanov. Vstopivši v takozvani „muzaeum", ponudila mi je voditeljica knjigo - vpisnico, da se vpišem kakor obiskalec Nu gen tove ga grada, kar sem tudi storil. Slučajno obrni vsi stranico, opazil sem dvoje zvočnih imen in priimkov: L u i g i U c c e 11 i, studente da Go-rizia (ltalia irredenta), Nicolo Bibando, studente de Portamaurizio, ltalia. Po sodbi tega Uccelia, koji je prav tako lahko smrkavec kakor vseučiliščni državljan, morala bi naša Gorica, v kateri se nahaja ogromno število S!ovencev in koja pripada avstrijskemu Primorju, sestavljati integralni del naše .junaške Italije". Pa še je takih podlih stvorov, ki bi nam hoteli dati rog za svečo in ki trobijo urbi et orbe, da v naši Istri in v lepem našem Primorju ni neodrešencev! Tu imamo torej pismeni dokaz, a tako brezobrazen, da mu ni para z ozirom na to, da v meni prevladuje menenje, da sta ona dva vseučiliščnika in nikakor ne gimnazijalca! Ta samozvani Italijan Uccelli iz Gorice, ta aspirator prekomejuih idej junakov Visa in Adue, naj Bi le dobro zapomni, da se Gorica nahaja v vrsti onih mest monarhije, koje močno in slavno vlada dinastija Habsburgov, in da bi utegnili on in vsi njega pristaši Italije „irredente" v nedolgem času gorko občutiti, kje je prava meja hiše Savojcev.
In cosi facile modo, o Voi N i c o 1 6 Ruba n d o e Vossignoria Luigi Uccelli non si r u b a n o gli uccelli di Gorizia per la va-lorosa ltalia
iednoletni prostovoljci more|o polagati izpite tudi v svojem materinem jeziku. Dunajski listi poročajo, da je izšla gledć izpitov jednoletuih prostovoljcev jako važna naredba, ki stopi v veljavo že o letošnjih izpitih. Ta naredba bode v svojih posledkih v veliko olajličavo onim jednoletnim prostovoljcem, ki niso zmožni nemščine. Doslej moral jejednoletni prostovoljec, ki je želel postati častnik,
toda n; znal nemški, služiti še jedno leto. Odslej bode to drugače, kajti dotični jednoletniki, ki ne znajo nemški, bodo se sm^li posluževati na izpitih svojega materinega jezika. V tem slučaju pa morajo biti istemu jeziku vešči toliko izprašujoči častnik, kolikor člani komisije in pa tudi predsedujoči general. Ako jednoletni prostovoljec dokaže na tem izpitu, da se je primerno učil in da izpita ni bil mogel položiti (odnosno priučiti se doktrinam) samo radi tega, ker ne pozna nemščine, ki je učni jezik v šoli za jednoletne prostovoljce, potem se prestavi dotičnik — ako ima dobro vedenje — že v prvem letu kakor podčastnik v rezervo.
Proti izdelovanju umetnega vina. Po inicijativi deželnega odbora istrskega odnosno poljedelskega odseka, bode dne 10. t. m. v Trstu shod istrskih pridelevalcev vina. Namen temu shodu je, da protestuje na temelju izjav interesovanih istrskih občin proti fabrikaciji umetnega vina. Te izjave bodo služile za podlago zakonskemu načrtu, ki se predloži v ta namen, da se premeni zakon od 21. junija 1880. št. 120, ki smatra prirejanje umetnega vina kakor koncesijonovauo obrt, v tem, ko želi istrski poljedelski odsek (odnosno interesovani občinski zastopi), da bi se izdelovanje umetnega vina in trgovina s snovmi za tako izdelovanje, prepovedala povsem.
Akad. ferijajno druitvo .Sava* vabi na veselico, ki jo priredi v prostorih narodne čitalnice v Škofji Loki v nedeljo, dne 6. septembra na korist Prešernovega spomenika in Škofjeloške či-tainice. Iz posebne prijaznosti sodeluje slavni tamburaški zbor ljubljanskega Sokola. Vstopnina 60 vin., sedeži 1 krono, v prvih dveh vrstah 2 kroni.
Potovanje ruske carske dvojico. Iz Kijeva poročajo, da je mesto za vsprejem carske dvojice odičeno sijajno. Mnogo ljudstva z dežele je dospelo v mesto. Hoteli iu prenočišča so prenapolnjeni. Carska dvojica dospe danes v Kijev in se odpelje dne 3. t. m. v Vratislavo,
„Strah" ruskega carja Rusofobi nemške in italijanske narodnosti so povodom bivanja ruskega carja na Dunaju trobili v svet, kako ogromen je tajni policijski aparat, ki je prišel iz Rusije na Dunaj, da s pomočjo celega polka dunajskih policijskih agentov čuva in pazi, da ne bi mogočnega carja napal kak „nihilist*. Tem bajkam mora se človek smejati, ako zna, da se car toliko v Pe-terburgu, kolikor v Moskvi običajno sprehaja po mestu sam, torej brez spremstva, in se jako rad giblje med narodom, ne da bi ga kdo poznal. Temu svojemu običaju ostal je car zvest tudi na Dunaju, iu to je najboljši odgovor na vsa klevetanja o „večnem strahu", v kojem da živi car. Minolega petka namreč, po obedu v Lainškem gradu, šel je car v priprosti meščauski opravi, sprehajat se po mestu. Spremljal ga je le pobočnik knez Dolgo-ruki, tudi on v meščanski obleki. Prehodila sta marsikojo živahno ulico, ue da bi ju kdo spoznal. Slednjič sta došla v „Prater". Ogledala sta si takozvani „Venedig in Wien" (Benetke na Dunaju)
svetoval, da naj opusti te vožnje. Pozneje je prepovedal vsem podrejenim duhovnikom vožnjo na biciklu, utemeljuje svojo zabrano, da ta „šport" ni le nevaren, ampak da se duhovni na biciklu izpostavljajo posmehovanju.
Ponarejeni srebrnjaki. Poslednji čas opaziti je bilo na Reki v prometu prilično število ponarejenih goldinarjev. Poizvedovanju policije posrečilo se je priti na sled, od kodi prihaja ta ponarejeni denar. Dva moža in jedna ženska, iz Sinigaglie v Italiji, trosili so ponarejene srebrnjake. Sedaj so zaprti vsi trije. Morda se izve, od kod so dobivali ponarejeni denar?
čudna obsodba. Te dni rešil je učitelj v Siltigheimu (Alzacija) svojega tovariša gotove smrti. Oba učitelja sta se kopala v nekem potoku, izlivajočem se v reko Reno. K krati je prijel krč jednega kopajočih se in siromak je izginol v globoki vodi. Tovariš mu je priskočil v pomoč, spravil onesveščenega na kopno in ga obudil. Rešitelj je pri tem spravil v pogibelj svoje lastno življenje. V nagrado ga je sodišče v Siltigheimu obsodilo na 2 marki 50 pfenigov globe, „ker se je kopal na prepovedanem kraju".
Svotokradež. V stolni cerkvi mesta Toledo (Španija) ukradli so dne 23. t. m. drzni tatovi dragocenosti, s katerimi je bil okrasen kip Matere Božje. Te dragocenosti bile so vredne okolu 300.000 frankov.
Kuine bolezni v trlaikl občini. V tednu od 22. do 29. min. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 15. slučajev ošpic, 5 si. škrlatice, 12 si. d&vice in 3 si. legdrjeve mrzlice. Umrlo je 5 oseb za 6špicami, 2 za škrlatico, 1 za d&vico in 1 za le-gšrjevo mrzlico.
Je zmota kratka — dolg je kžs.
Iz nesreineževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil W. R. P v 1 e k.
(Zvršetek.)
Ljubi Bog! tukaj v ječi zanašamo se na Tvojo pomoč in pravično sodbo, a takrat, ko smo te tako lutdo žalili, na tebe in tvojo pravično sodbo niti mislili nismo. Vsak jetnik trdi, da tukajšnji sodniki preostro sodijo ; kajti, ako človek človeka razžali in zato dobi 14 dni zapora, in ako človek človeka v razburjenosti malo na telesu poškoduje, da se mu kri pocedi in dobi zato 4 mesece ječe, *,o je vendar preveč, to je preostro. Ali nas bodeš tudi Ti kaznoval 14duevimi vicami za vsako pregreho, s katero smo te razžalili ? Oh, to bi bilo dovolj, ako bi te vsak človek v življenju samo enkrat razžalil! A tacega človeka ni pod solncem. Saj te razžalimo ne le večkrat v življenju, ne le večkrat v letu, ampak vsak dan po večkrat. Najpravičnejši človek bajć Boga na dan sedemkrat razžali. Kolikokrat pa smo ga razžalili mi, ki nam vest toliko in toliko očita ? Kolikokrat po 14 dnevne kazni bi-li to dalo. Poskusim to izračuniti. Na dan po 7 razžaljenje dk jih na leto 365 X 7 "" 2565. Za vsako razžaljenje 14 dni kazni dd 2555 X 14— 35770
na to, da je bil počastil gostilno — car. Ob se je vrnil car se svojim pobočnikom v cesarski dvor, da se preobleče za dvorni koncert.
Strela ubila. V četrtek dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer bila je v Seniku — vasi kožbanske občine v zgornjih Brdih na Goriškem tik italijanske meje — strašna nevihta, blisk in grom. Vzlic temu, da se je že večkrat pisalo, a tudi raz lece v cer-
kvi svarilo, da ob hudi uri je zvonenje nevarno, j duša bo vekomaj pogubljena. Pahnena bo v pekel
ker železna in druga kovina privlačuje nase električno iskro — strelo, sli so v omenjeni vasi nekateri mladeniči zvonit proti hudi uri, mej njimi je bil tudi Jožef M išči č, 171eten vrl mladenič ; njega je strela med zvonenjem ubila.
Ta strašna nesreča potrla je ubogo družino, ki je na tako grozen način pobrala največo podporo neutolažljivim starišem. Mati umrlega Josipa — pravi vzor ženske — je sestra Mihalja Ka-muščiča, bivšega voditelja na slovenski šoli. — Ta nesreča naj bi bila v grozen opomin drugim, ki o nevihtah zvonijo ali streljajo.
Kardinal proti biciklu. Pariški kardinal-nad* Škof Richard je doznal, da se neki duhovnik vozi s prizdignjenim talarjem na biciklu po šetališču Bois de Boulogne. Pozval ga je pred se ter mu
na meni bivšega jetnika, ali moja vest bo kragulj, ki bo kljul od zore do mraka, od mraka do dne v mojih prsih. Kaj po bo v domačiji ? V črno knjigo bom zapisan v občini, na domačem sodišču, okrajnem glavarstvu, in če mi kedo po letih poreče, da sem bil v ječi, morem in smem-li tajiti ? Povsod bodo s prstom na mč kazali, glave stiskali, o meni
govorili, v družbi sramovali se me---. Kam
se na| podam torej ? Naprej ne včm, nazaj do-
dui ali pa 98 let. Navadna človeška starost je 60 in v tamošnji restavraciji je car izpil dva kozarca j let. Z desetim letom začne človek grehe spoznavati; piva. Še-le potem, ko sta odšla, prišli so nekateri greši torej 50 let. V teh letih zaslužil bi tedai
98X50=4900 let kazni. Znano je, da sodnik ostreje kaznuje vsaki novi pregrešek. Bo-li ljubi Bog tudi tako sodil naše grehe ? Bodisi, vendar bi imela naša duša upati, da bo trpljenja enkrat konec, ravno tako, kakor jetnik, ki ima prebiti 3, 6, 10, ali 20 let v ječi, lahko upa, da bo še ke-daj užival svobodo. — Kaj pa bo, ako smo smrtno grešili in le v enem takem grehu umrli ? Naša
in trpela bo neskončno, večno peklenske muke. Večno; koliko let je to ? Tega človeški um ue more pojmiti. Slišal sem propovednika, ki je rekel: „Če bi ptica selivka, ki vsako leto enkrat odleti od nas v topleje kraje, vzela vsakikrat seboj od največje gore na svetu le eno peščeno zrno, in vzemimo, da bi živela toliko let, da bi tisto goro znosila v tuje kraje, vendar bi tista gora po več milijonov let preminila, ali ves ta čas ni nič proti večnosti 1*---—-------—
XIV.
Zadnji dan. Kmalu boiu spet svoboden. Bom-li tudi spet neomadeževan ? O, ne; pečat jetnika ostane mi za vse življenje neizbrisljiv. Na telesu ; ne bom sicer nosil nobenega znamenja, in tujec ne spozna
Najnovejše vesti.
ielšane 1. Včeraj 80 pričele občinske volitve. Volil je III. razred. Narodna stranka zmagala sijajno. Danes voli II. razred.
Grodek 31. m. m. Danes je dospel tu-sem cesar Fran Josip I, da se udeleži velikih vojaških vaj. Vsprijeli so ga namestnik, deželni maršal, načelniki civilnih in vojaških oblasti ter velika množica ljudstva Glavni stan bode v gradu Chlopy.
Cetinje 31. m. m. Semkaj je došlo mnogo Italijanov. Pred knežjo palačo bilo je viharnih ovacij. Posebno so pozdravljali princa Neapeljskega in princeso Jeleno. Na banketu so burno pozdravljali princa Neapeljskega in kneza. Popoludne ob 3. uri je bil vsprejem Italijanov pri princesi Jeleni. Izročili so iej krasen Šopek.
Pariz 31. m m. Predsednik republike je prijavil carju svoje sožalje na smrti kneza Lobanova.
S redeč 1. Pri Adabašici so turški vojaki zopet prestopili mejo. Ob tej priliki je nastal boj, v kojem je padel jeden turški častnik in več turških vojakov. Bolgarov ni padel nihče. Iz Plov-diva so poslali tja vojakov v pomnoženje.
Carigrad 1. Obletnica, ko je sultan zasedel prestol, praznovala se je z iluminacijo. Dan in noč sta prošla mirno.
Zahvala
Podpisano predsedništvo dovoljuje se tem potom izreči svojo najprisrčneje zahvalo ▼sem onim, ki so pripomogli, da se je osmo glavno zborovanje „Zaveze slovenskih učit. druStev" v avstrijski Nizzi, v divni Opatiji, tako sijajno završilo. Posebno se pa sahvaljujo : pripravljalnemu odboru slav. nčit. društva kotara Volosko in njega načelništvu, gospodoma Božu Dubroviču in Rajčiču za obilni trud, ki ■o ga imeli za prireditev glavne skupščine. SI. povnkemu društvu „Lovor" iz Voloske in si. „dijačkomu istarskomu tamburaškomu zboru" ter kapelniku g. V. G. Brožu in al. vojaški godbi pešpolka Jelačić Št. 79 a prijazno sodelovanje na koncertu. 81av. društvu „Zora" in g. restavraterju Seitzu za brezplačno propustitov prostorov za zborovanje in koncert. Preč. g. kapelanu za daritev sv. mašo v hrvatskem jeziku. — In slednjič slav. občinstvu za obilno ude-ležitev na koncertu, katero jo pokazalo s tem, da ve ceniti delovanje in trud slovenskega u&iteljstva.
Predsjedništvo ,.Zaveze slov. uč. društev Tia Goriškem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem".
V Š . Jurji p. Kranju, dne 25. avgusta 1896.
Ivan Šega, s. r.	Luka Jelene, s. r.
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
TrjOMSijaft^ oji*.ln veatl.
Bniimpotta. PAenioa .-a joten rt.81) ~6.8fl f'WiMm spomlad 1S9« 7.20 do 7 al—. -. Oves za jeson 5.29—5 30 K*. 7a jesen 5.92 —5.94 Koruza za sept. 8.65—3.67
uova o.t 7M	r 7 05 715 >d 71 ! 0.
7.15—7.20 v! -.■ is:| f, 7.20—7.25 od 81. X.	7'30
7-35 . - S Kit. tor. .--......
proso 2 25— 5 50.
Pšenica : Silne ponudbe, povpraševanje živahno. 1'ro« daja 60.000 met. st. Cene nespremenjene. Vbo drugo vrsti žita nespremenjene. Vroine : jasno.
Nerai.iiirmi! sladkor Cor. 12 10, oktobor-december 12.12 silno mlačno.
Praga. t'entrifugul novi, po>itavi;> v io -t oai*>ti<) vr.->d odpošiljat«? preoej f, 35'nO 35.75 Cuui^sl« 37.25-37.50 ĆWorni 39'50 V ^lav«!. izlili) 3975 -
II a vrt. K.• v a Santo* good	;n september 04.—•
2i. januvar 60.75.
žittoibni tf. dnntoo (/« jii avi»r»«»v reptombor 52.50 h december 50.25. za maro 1&97. f. 50-25.
Ounajahn bona 1. septembra 1'
	včeraj . . 101.75	danes
Drz&vui dolg v papirju		101/75
„ „ v srebru . . Avstrijska renta v zlatu	101-75	101 75
	. . 123 20	123 45
„ „ » kronah	. . 101.20	101.25
Kreditne akcijo , . , . .	. 370.10	:«72 10
London 10 Lat. . .	. . 119.55	119 55
Napoleoni . .	. . ',».54	9.51
"0 murk	11 72	H 7 i
W)() itali. v	. 44 27 V,	u y r»
Zaloga pohištva
tvrdke Al es san dr o Levi M m z i Trst, Via Riborgo, 21 In Piaiza Veochi« '2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsako vi^nj^	j**
zalite vanje ilustrovan cenik zastonj w blago stavlja se parnik, ali na želem'slf0 bi za to račuuil stroške.
postajo, ne da

m
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočer nI cvet" (Mlllef.orl). Čisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, čit peče v želodcu, kakor proti slubomu probavljanju in heinoroiilam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 00 ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRIMER „Hi dne Mori" Trst, veliki trg.

Lastnik konsorcij lista „Edinost11. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.