AUIIIVI XX ■■ Iz arhivski!) fondih in zhirk 18V Blejsko območje v gradivu vojaških merjenj 18. stoletia in katastrskih izmer 19. stoletja iffl SFRSE Skozi pretekli ca? sc jc vse do današnjih dnj ohran.ln mnogo načrtov mest n utrdb ter zem lic vi do v in kart posameznih področij, dežel in držav Ob koncu 18 stoletja in v prvi polnviei 19. se jc na področju zcmljcmerstva z razvojem teli nologij-: marsikaj spremenilo. V tem obdobj'i ko na področju avstrijske monarhije nastale prve iz mere celot nc države v davčne in vojaške namene Začetki vojaških ir katastrskih merjeni segajo v obdobje ,Jladanja Marije Terezije.1 Tercziian-sk¡ kat,islcr2 (1748-17.54) ic bil izveden po zem liiskih gospostvih in ni vseboval jzmer t.i. geo graiskega izrii.a pesesip Po tej davčni rekiifikaeiji so bila deset iet kfisneje ¡zvedena še vojaška merjenj;- ki so bila končana v času vladama Jožefa 11. Vsebovala so tako karte kot tudi opis oakrajiija.4 Leta J 785 pa jc vojaški sledila davčno katastrska rzmera ozemlja t.i jožetmski kataster (1785-1787) ki prav tako kot terezijanski, kljub izmeri zeinljišč, m umel zcmljiškokatastrskih map V času monarhije v letih 1806-1869 je bila IV ipanski mislcilslvtni vujni na Nizu/črnskem in kasneje v iMliji ju l^iinhardija pripailla llabsbur/animi; /;ir;nli nrun jenih ilavCnih r;i/inci jc vlailar i/vcdcl ilavCnu iivirilnulcnjc puscsli in piav rti himhiiidski kalasicr, ki mi ga izdelali mi pi'buili: Kaila VI, jc -luJil za unxlcl pri izvedbi kasnejših kiii; irskin i/itMr v uslalih ilciclah.....nartiiic, 'y 1'aicnl Marije Terezije 12. av^usl 1747, liiich llillhrand, O Jn/cfinskeni vujaškcui zemljevidu, Vincenc Kajsp, Sliivcnija na vujaškciii zemljevidu 17fi.i- I7H7 2, zve zet, l.juhljana IM, Mr. XIII. 'I>i srede 17. Mulci j:, mi v p4inii>C pri vujaških Dperacijah up< rahljali karlc privalnc kartu giafije, /a puli obe neposrednih vujaškili spupaiTuv pa ludi kade majhnih ptxriKij, k. mi jih rum lile pu^anic/ne vnjaSkc cnnlc." "Ravnil vujnc v prvi puluviiri IN. slulelja mi JBwpi. ila iluk-ilanji uafini ilela nt usirezaju in il.i upuiahljcnc pixllnjic ne z.uli iščn ju, k;pjii i >hsinjcC<- k.irlc n i 1 izkaznvnk pi ninth misli, ]iulicbiic /;i vujaške akcije." Ignacij Vuje, Duiji.itAn tikirtSjjc v gradivu ¡StrnrliIrski prciMavah IS. slidelja, Krn-niku W/3, l,juhlj;ina I')')I, Mi. 4S: "V C;isn seilcn.lcine vujnc fHiii. 17(13) liii iilniiuicnciii spup.ulu cvrupskih sil, Mu ku'crc jc piišlu /.ir.nli ncrršciiih spi trnih vpmš.mj uicil A vsi iju in 1'rusiju, se jc znuva ia/li>Cnii pukazalu, kiikšnit upciiilivnn vrcilnusi i..... pri vinlcnju vujnc zanesljivi! in liiCnii karltu grulsku grailiv«. l'u miru v llubciisbuitu (17,13), ki. jc Avs-Irija ilitkimCnii i/fiibil.i Sle/iju. jc cesarica Marija Terezija ukazala izdelali Larli.grafskc pflsn :lkc ,lV(I ncgii cesarslv,-. 1'i>-hudu z;i In i Iclu jc ilal fclilmatial Lacy, ki jc v posebni spit-upnici na drasliucn način pukazal. kakšne negativne p«slcf';;c ima l.ihku puul.injkanjc uMrv'/nc^a karM^raf-kcta gBiliva." 4 i^n.iL'ij Vujc, iJuiuJalsku iihninijc v gradivu u pmslurskih prei[slavah I K. siidclja, Kninikr .TJ/J. Ljubljana IW Mi. Ji: "Kljuh manjkajiiči iriangulacijsLi pixilagi In dem ilalcC |inckaša puubsc^u vsa ilrujia ilciclna mcijcnja 1K. siulcljii." izvedena druga vojaška . ki so jo na predelu Primorske (desni breg Soče 1811 1813) naredili Francozi. Jož.cfinska vojaška merjenja in Irancisccjski davčii kataster sta dve izmeri, ki edini vsebujeta .ipisovni in grafični del, zalo predstavljata poseb no zgodovinsko vrednost. Arhiv R Slovenije v sodelovanju z ZRC SAZU izdaja laksin/dirano '/dajo vojaških kart za cnlotno Slovenijo ''Sloveniia na vojaškem zemljevidu 1763-1787 ",fl Poleg poskusnega zvezka .sta izšli žc dve od predvidenih scdnnn knjig. Ob izdaji druge knjige "Slovenija na vojaškem zcmljcidu 1763-1' 87", ki jc izšla v letu 1996, seje porodila muci, da bi tc prve izmcre in popise slovenske pokiajinc, ki so nastali v času vladanj.i Man e Terezije v vojaške namene, pn merjali i katastrskim; izm.erarrn ;r) popisom, ki jj nastal v času viadanja Franca 1 in je bil se stavljen v davčne namene, in siccr na pimeru turističnega kraja Bled in njegove okolice ŽclcČ, Mlina, lile/skcgu jezera in b'ejskcga gradu Prve mjaške karte in op,si so bili za cinično ozemlje današnja Slovenije nareje.ii v letih 17841787, in sicer za Štajersko, Koroško. Kranjsko, Trst, Goriško in Gradiško dežele, ki sc spadale v sklop Notranje Avstrije. Del današnje"a ozemlja, k'; jc pripadal Ogrski, jc bil popisan ži prej. Področje, ki je pripadalo Beneški Republiki, kamor so sodila mesta Koper, Izola, Piran, pa jc Juscr f'i i Id us, Die militärischen Aufnahmen im Ucreichc Jcr llab'.buijiischtn Lände.-aus iki Zeil Kaisci Ji^cphs tl Wien l'Jl'J, sli. 14; Eun Umck Ljubljana z ukiilicii v lufi jujefin-skih dcJcInih nicrjcnj. Arhivi Vlll/t 2, Ljubljana I9KS, sli 91, Vinccnc Rajsp, Majda Ficku. Slnvcnsku u/emlje na vujaškem /ciuljcvidu i/, druge piiMc I K, sinlclja (v/nrCni /vc/ck), Ljuhljana 1994; Vinccnu Rajšp, Majdi Fckn, Stnvcnija na vii-jaškcni zemljevidu 17(H-I7H7, I. /vc/ck Ljubljana Vi-ccnc Rajšp, Majda Ficku. Slnvcnija na vnjaškem zemlje-villu !7fii- 17K7, 2. z.vc/ck l.jubljand ¡9% 188 lz arhivskih fondov in /f-.rk ARHIVI XX 1D97 b'1 pcpi;.an sclc pc letu P97, in siccr nn začctkir 19. stoletja. Same karte, ki so bile izdelane v originalu in kopiji, danes skupaj s popisi hranijo v kartografski zbirki Vojnega arhiva na Dunaju Karle sekuj merijo 42 x 62 cm in so narisane v merilu I : 28.ii00, Vsi zapis, na njih so v latiniei Zanimivo pa je, da so pri vpisovanju imen vasi, voda, hrinov, IsdiifflCib imen, skuša!1 kartografi vestno vpisovati slovenska imena. Karte za posamezne pokrajine ko hile izdelane, kot pove že samo ime, /a vojaške potrehe, zato je na zemljevidu nazorno izrisan teren po katerem hi sc predvidoma ]ahko gihala vojska S kart je zelo dobro razpoznavna, naseljenost po krajine, izrisana so vsa mesta, trgi in vasi, zaselki z. različnimi zgradbami (milnice, pošle, ecrkvc. gostilne,, župniji., «amoslani, gradovi in tudi po samezne hiše), ccstc . i poti (deželne, trgovske, privatne, jezdne in pešpoti), mostovi (zidani, leseni}, brvi in hrodovi hrih., gore, gorski hrbti (nuhova višina m porašecnosl z gozdom), doline in gloheli. Skrbno so označili reke, potoke, ic zera. močvirja, izvire, stndencc, ki so na določc-njh mesNh predstavljali /a vojsko naravne ovire, oh njih pa mline in žage. Na poseben način so kartografi označili tuui fiižinc, obrtne in in duslrirskc obrate. Franci.scejski kataster* slovenskih dežel je bil z izjeme Prekrrv.irja izdelan zelo hitro, v letih 181 S-1828 in siccr za Štajersko 1820 1825. Kranjsko 1823-1826. Goriško' / Istro 1818 1820, Koroško 1826-1828. Prekmurjc 1856 1867 Več ji del gradiva zemljiškega katastra za slovensko -1,.sei l'ald'js, Uic m.itil-Jrisihen Aufnahmen ¡111 HciJlHl dei ■labshurgisehcn Linilei aus lief Zeit Kaisei Jiisephs II. Ausgeführt durch ilen k k, Gcneralquartienmisicrsiab in ilen Jahren 17(13-17X5, Wien fJI'J. Mr. 14 Oni Jen )u/ciin ,ka .le/elna merjenja, Ljubljana IWI Zbornik /nans'venih ¡1) po'jinih .^pisuv H. Kiiinsec Naš pmsiiu v času in preslonj, Ljubljana IU'7K; ITina Untck, I jubljana /. nknlien v luii jnicfinskil. deželnih iiieijenj, Aihivi Vllt/l-2. Ljubljana 19K5, sir. 91 '¡)4 ■ Ignacij Vnjc Di 1 m Ja Mi 1 X2, Mr, .121: "Slovar slovenskega je/ika la/laga bcscilu kataster kul uiailni popis zemlji Š£ na dohiecncm iihinnCju glede na nblikn, obseg, kakii- vnst, kl Ituin in posestiiištvu." IWnanin tri kaia\ir\ke npcraie, ki mi nastajali imJ srede IK snicija du ilnigc ptilnviee 19. :.tnlet-ja. Vv. irijc kataslri sc inienujcj.i pii avstrijskih cesarjih, in si- rer terc/ijanski. juMinski in frandscejski: Majila Fickn Stiš kiHnuljavskn iibiiiočjc v eenilnih .iperaiih, diplnmska naloga; I6() let mapnega arhiva katalog ra/stave. Ljubljana 14X7 ozemlje od 18. do 19. stoletja hrani Arhiv lic-nblikc Slovenije v originali!, nekaj gradiva za Štajersko v fotokopijah, za Pri;nor,sko pa je nekaj gradivu tudi v italijanska arhivih.9 Karic francisccjskcga katastra so k risane v desetkrat večjem merilu kot vojaške Narejene so že na podlagi lriap"iilaeij.^kili točk, nari:;anc pa so v ravnmi brez. reliefne upodobitve. Ta grafični del katastrskega oporaLi predstavljajo1" original na katastrski! mapa, indik;uii.;ka skica, mapna kopija in reklifikaeijska mapa. Originalne katastrske irtapc in indikacijskc skice ;o bile izdelane v merilu 1 : 2880. Vsak posamezen ust katastrske mape meri 71,5 cm x 58 cm. V nasprotju z vojaškimi kartami, ki sc za vsako sekcijo imele le eno karto, so karte katastrskih občin vsehovak navjdr.o več mapnih listov Mapr.i listi ene katastrske občine so hili z. vsen podalki vlo/.cni v ovoj, rami listi pa ¿o bili oštevilčeni z riui ;kimi številkami. Katastrski izris nam poleg podatkov o gradbenih objektih, o imenih naselij in ledin, podaja še prdatke, Ki jih vojaške karte ne vschiijcjo: številko zcml|tškc parcele, številko slavhnc par cele in zapis topografskega znaka za določene kalar,trske kulture. Za oba grafična izrisa je značilno, dr. upo-rahliata barva, le da so katastrske kulture pri katastru bolj pestro obarvane. 7i\ nj'vo so upo-rabljaji rumenkastorjavo ali lobač no rjavo, za vrt sočnozeleno, za travnik svctlozclcno, za pašnik bledozcleno, /.,; kostanjev gozd rjavo, za gozd pa temnosivo ali hledočrno h arvo, Vojaška karta ima za polja belo, za pašnike zeleno, za "'ino-grade rjavo harvo, j^ozd je označen z bledim tušem, drevesa pa so narisana s črnim tušem. Tudi paleta barv za označitev voda je pri katastru pcslrejšn kot tista pr. vojaških merjenjih, kjer so vse vode označene le z modro. Geomctri so pri katastru uporabili za potok svetlomodro, za jezero in ributk pa močno modro harvo. Če so uporabljali za kalaslcr širšo paleto barv pri zemljiščih in vodah, pa so hili pri vojaških kartah gcomclri holi natančni pri označevanju promelnie, saj so poleg osnovne močne rjave barve uporabljali še različne črte, tako da so Kit) let Hlapnega inhiva, kalahig la/slavc, Ljubljana I'JK7, l'etcr Rihnikar, Zemljiški kataster in mapni aihiv, Mi. 6 leie/ijanski in jnjcfinski, .sir. H francisccjski katastei. 11 IVIer Riba i kar, ZČ. 'l/.lfi, I9K2 stf 331. '' l*ii Icln Ii(fi2 je Avstrijsh viijnn*seni;iafski mštilut na n/einlju ednine nn mumije ra/.vil in ilnhifil nnvii nataiifnn inre/n us-nnvnih gciuletskih i^k. Lcia in IHK7 je nepiisrcdnii sicilila nnvii ilcJcIna i/ntcu I i. reaiiibulaneni kataster. 12 Pclci Kibniknr, 7.Č d/lfi, tyti2 Mr. 331: "Zapisuvanje tnpn gralskili n/nak in nnijili /apisnv v kaitngiafski. mapn se je iVvcilln na nsniivi pnsebne^a ktjuia /a vpisuvanje in vrisa vanje ki nvencinnaliiih /naknv po ob Savi Dolinki, ob Savi Bohinjki pa le pcsamc/ni gričevnr i travniki Katastrska občina Zelcčc rncii na vzhodu na Hrašc ir Ribno. na zahodu na Bohinjske Bt lo in na severu z obeino Bled. V t^oografskem opisu kraja je kol posebnost Bleda omenjen Blejski grad, ki stoti na vrhu slrme skale/ki se dviguje nad samim jezerom, jezero pa je opisano pri katastrski občini Žclcče Omenjeno je, da o jezeru z otokom ¡n cerkvico kroži med starosclui pripovedka, češ da jc I jI otok z obalo povezan z mostom Na samem otoku pa so tr.mkajšnji prebivalci častili slovanskega praboga Rcdcgosta, ki so mu nosili darove ob koncu poletja. Žc v času katastrskih izmer je omenjen t/vir na vzhodni strani jezera, kjer jc hilo kopališče s toplo, ogrevano in mrdo vodo. Na Bledu pa sla bili ludi župnija in šola. O prebivalstvu, živini in n,*b prehranjevanju Ter ohdelovalni zemlji in pridcJkiO seveda vojaški opisi ne govore Katastrski operal omenia k, da so na področju občine Bled v času popisa živeli 204 moški. 264 žensk skupaj torej 468 du.i, ki so prebivale v 74 hišah. S poljedelstvom se jc ukvarjalo 77 prebivalcev, dva z. ohrljo in sedemnajst z. obrtjo ter s poljedelstvom. V Zcleeah pa jc živelo 283 moških in 343 žensK, l.j. skupaj 626 duš, ki so prebivale v 110 stanovanjskih hišah. 11(5 sc jih jr ukvarjalo s poljedelstvom, z. obrtjo le dva. z obrtjo in s poljedelstvom pa 28, T;tko kot Blejei so sc ludi Zelecani prehranjevali s koruzo, ovsom, zeljem, repe, fižolom, krompir jem, mlekom ter moenalo brano, meso so jedli ob posebnih priložnostih, poznali pa so tudi virE Kartografi vojaških popisov so natančno po pisali zidane .rlavbe, in sicer predvsem gradove, kjer se jc lahko vojska nastanila a\ simo prenočila. I/ popisa seveda niso ¡'pusiili ž.upni , cerkva, kapelic in /.narr.cnj, kakor tudi ne samostanov, postnih m nrtr.niski.i poslop-j ter gostinskih, obrtnih in industrijskih obratov. Za sam Bled 'jc omenjeno, da ima razen zidane cerkve še z dano enonadsiropno hišo in grad, ki sc nahaja na strmi vzpetini 500 metrov nad vasjo. Opis samih zgradb v posameznem krfiju jc "pri katastru bolj natančen kol v vojaškem popisu. Za blejsko občino jc navedeno, da jc bile, lam 23 lesenih Hiš! ostale stanovanjske in goslir.skc stavbe so bile zidane, večinoma v dokai dobrem stanju, tri med njimi so bile zavarovane. V Že-lečah c bilo 13 hiš lesenih, ostale kamnite, le ena jc h:la zavarovana. V katastrski občini Bled ni hilo nobenega industrijskega obrala, medtem ko jc bilo v katastrski občini Zclcčc v kraju Mlino 6 mlinov, ki so mlcli žilo za vso okolico. V rubnki vode so opisane reke, jezera, potoki studenci in izviri, njihova širina, glohlna in prehodnost. V vojaškem opisu najdemo le skop opis Blejskega jezera, ricnovancga Marijino jezero, ki naj bi hilo od 2 do 500 .sežnjev široko, 1100 sežnjev dolgo .n 25 do 20 se An je v globoko ter s kamnitim dnom Dotok v jezero je bil maj hen, saj so ga tvoril le majhni okoliški izviri, iz. jezera pn Mlinenri pr. jc tekel potok, ki sc j kmalu ¡zlil v Savo Bohinjko Sava Dolinka jc opisana pri Jesenicah kol 30 do 40 sežnjev široka, 4 do 5 čevljev globoka, s kam nitim dnom, sicer na naj bi teki, v globeli, ki je imela 2 do 3 sežnje Cinka bregova. Reka Radovna je opii.ana ori Fokljuki in Zgornjih in Spodnjih Gorjah m Grirščah kol 10 do 12 sežnjev širokal 2 do 3 čevlje globoka, dno jc bilo kamnito, na ohch straneh pa jc imela do 2 scž.pja visoka bregova. T ekla jc zelo biJro, zalo jo jc bilo mogoče prečkati le lam, kjer jc bi' most, drugače pa ni bila prehodna, ne s konjem nc peš. Katastrski operal pa dokaj obširno opisuje vode s lega področja, ki so bile v tistem času pom:mhnc predvsem /a namakanje biižrjih trav nikov. V katastrski občini Bled sla opisam Sava Dolinka in Rečica, v katastrski občini '.eleče poleg njiju Sc Sava Bohinjka, Jczerriea ter Blejsko jezero. Za Savo Dolinko jc napisano, da priteče s severovzhoda in teče dalje proti jugovzhodu katastrske občine Bled. Na zahodni strani jc naveden potok Rcčica, ki ob močnem deževju pre stopi bregove, a nc povzroči vidne škode. V nadaljevanju opisa preberemo, da Sava Dolinka na vzhodnem delu omejuje katastrsko občino Zclcčc in leče od zahoda proti vzhodu. Na ravnini ob njej so travrikL ki jih narraka, ob po plavab povzroča škode. Rcčica, k p.ilcčc iz. katastrske občine Bled, teče z zahoda proti vzhodu in sc izliva v Savo Dolinko, namaka bližnje maloštevilne travnike, ob hudem dežeju pre stopi bregove, a nc povzroči hude škode. Jezer niča leče iz Blejskega jezera v poglohljcn- strugi in sc ¡zliva v Savo Bohinjko, žene več mlinov in ni primerna za namakanje, ob poplavah nc povzroča škode. Omenjena jc tudi Sava Bohinjka, ki tvori nr, južni strani mejo občine, teče od ARHIVI XX 1297 l/. arhivskih fondov i i /h k 191 zahoda proti vzhodu, oh ¡/.Hvu povzroča poplave na bližnjih travn:kih, (n tli piimerna za nama-kanic travnikov. Blrjrko jezero naj bi meriio 2,'i4 arov ,1 bilo dolgo 1009 scžnjcv, izkoriščali so ga predsvem za nnolov in namakanje travnikov, sicer pa ni poplavljalo. Tako vojaški ko! katastrski pn;,.s vsebujeta še ritbnko, imenovano "trsic. poti, prstmi" V vo jaških opisili ko poti opisane kot 7 do S čevljev široke, peščenih, trdnih 1:1 ter prevozne z nalo ženit >i .lavadnimi kmečkimi vozovi. V katastrski občini Bled je opisana okraji» cesta, ki jc v(xlila preko Radovljice in je bila dobro vzdrževana. Poleg glavne eeslc ko navedene še občinske poti in poli. ki so vodile n;r V katastrski občini Zclečc sla bi'' dve okraini poti, od katerih jc ena vodila v Holnnj, dniga p."? v Radovljico. Ohc sta bili prevozni, a ne p reve l dobri. Poleg leh dveb so obstojale še občinske, pedjSke in gozdne poti, ki prav tako niso bik preveč dobro vzdrževane Na področju !'clcč jc bilo tudi nekaj mostov. in sicer cd< n v Mlincm preko Jczernicc, drugi pa preko Save Dolinki: namenjen za povezavo z Hrašami, Rečica pa ji imela kar tri mostove. Pri rubriki, ki obravnava semnje 'm semenjske ecnc, je omenjena 4 milje oddaljena Beljaška pošlna cesta. O hribih na tem področju govori lo vojaški op,s. pa ša la dokaj skopo, l lrihi na leni področji! so bili prehodni le po označenih poteh, siccr pa so bili zaradi strmin težko prehodil' Pri kaia-strski občini Bled jc omenjen grajski hrt-). Pi t Žtlcčah pa ni.so izrecno oprani vri hrih:. omenjeno jc le. da se na južni in vzhodni strani ob-č nc dviguje gričevnat svel. Zadnja rubrika, ki jo imata oba opisa, so gozdne površine. Kal.^slrski elaborat vsebuje zelo obsežne rubrike o zemljiški posesti, opisi: h,s v elaboratu sledi še opis obdelovalne zemlje, kamor sodijo tudi gozdne površine, ki so zelo natančno opisane kar pa nas seveda ne čiidi, saj so le na podbgi natančno pregledanega in popisanega zemljišča lahko ugotovili njegovo kvahtelo •n njegov donos oziroma zaslužek, iz pjefea pa višino davkrj. Zalo so. za razliko od vojaškega opisa v katastru, zelo nalančno popisan^ gozdne površine in sestava samega gozda, struktura tal itd Na področju Bleda jc bi! gozd razdeljen v dve kategoriji. V pr. i sta raslla hrast in bukev, v drugi smreka in bor. na travniškem področju pr. so navedene b.ikve hrasti in !ipc. Nn področju katastrske občine ;lcee jc b'l le prvovrsten visokorasel gozd s smrekam, in bon Na vojaškem opisu pa jc gozd na tem področju opisan kot nizkorasel, pomešan z grme/jem jn s skalovjem. Sledijo nrhrikc, ki jih vojaški opisi nimajo, zato jih ne brin« natančne; obravnavali, opisujejo pa predvsem obdelovalne zemljo, kamor sodijo njive, travniki, mali vrtovi, pašniki, goz do^i, travniki s sadnim drevjem iri travniki z lesom za uporabo. Vsa zemlja jc bito razdeljena v tri kategorije, .n sicer so bi!lc ni.vc in travniki razdeljene v tri kategorije, v dve travniki, visokorasel gozd in muli vrto *i. travnik, s saumm drevjem ali lesom pa v eno kalegorfjo. Teksl posveča posebno pozornost pridelkom na polju, iravi na travnikih m lesu v gozdu, govori pfi tuCi o obdelovanju m skrbi za zemljo, o dominikalni irt ritslikalm zemlji. O živiri jc nap.sancga mnogo, predvsem o tem kako, kje. kdaj in s čim so jo hranili v zimskem in spomladanskem času. Zaradi obsežnosti popisov bomo kot zanimivost našteli le živino, ki so jo imeli na Bledu v hlevih, in sicer 59 konjev, 2 vola. 164 krav