LJUBLJANA, 27. FEBRUARJA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 16 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Ob primerjavi z izvirnikom se spodaj navedene pomote oziroma so je ugotovilo, da so v odlok o ožjih izpadli določeni ožji gradbeni oko-Sradbenih okoliših v občinah okraja liši. Zato se daje Ljubljana (Glasnik št. 12/59) zašle POPRAVEK odloka o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana 1.) 8. točka 1. člena se pravilno glasi; V OBČINI KAMNIK (mesto Kamnik z naselji Duplica in Smarca) a) Mesto Kamnik: meja začne v **■ O- Kamnik v severozahodnem delu tl-omeje pare. št. 1449-3, 377 in 368-7, Poteka proti vzhodu, reže parcelo 8t- 393-3, 392-3 in 397-2, gre do Bistrice pri pare. št. 484 in 485, kjer Navije proti jugovzhodu in teče ob desnem bregu Mlinščice do izliva Nevljice v Bistrico; tu gre preko mostu do pot; pare. št. 1480, dalje ob tej poti proti jugu, nadaljuje po zahodni meji pare. št. 1083, v sredini te parcele zavije proti zahodu, reže Pare. št. 1082, doseže pot pare. 1476, obrne proti severu in nadaljuje pri severozahodnem vogalu pare. 1073-3 Proti zahodu, nadaljuje po severni meji pare. št. 1072, 1071 in 1079 ter doseže Bistrico, jo preseka in gre ob desnem bregu Bistrice proti jugozahodu, zajame pare. št. 176, doseže severno mejo pare. št. 288 in 291 ter zavije proti zahodu, reže pare. 287, 286, 285 in 298, nadaljuje do potoka, Poteka ob potoku proti jugu do pare. St. 791-2, po južni meji te parcele Proti zahodu, zajame pare. št. 771-4, obrne proti severu in zahodu do Pare. št. 766-1 in nadaljuje do ceste Pare. št. 1472, po tej cesti poteka Proti jugu do poti pare. št. 1470, nato Pa proti zahodu, kjer vključi pare. st. 692-1 ob železniški progi, obrne Proti severovzhodu, preide v k. o. fpdgorje in zajame- pare. št. 443-1, ‘£4-2, 444_4_ 444-3, 444-6, 444-1, 444-2, o01 444-1, obrne ptoti severovzhodu, vklJuči pare. št. 443-15 in 443-16 ter Pfeide pri pare. št. 1466-1 v k. o. Jamnik. Od tu nadaljuje po poti Pare. št. 1465 do pare. št. 675-1, ob tožni meji navedene parcele obrne Proti vzhodu in poteka nadalje proti severu po meji pore. St. 676-1 in v akazani smeri preseka pare. 676-3. h severovzhodni meji te parcele ^brne proti jugovzhodu do kamni-.ke proge, ob severozahodni meji amniške proge pa nadaljuje do , re. št. 333-3, zavije proti severo-*®hodu ob meji pare. št. 338-1 in 339 eko poti 1464 in doseže pare. 349, l vodovod ali drugačno hlgicTisk* oskrbo z vodo. Ce n4 javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. GLASNIK STlfAN 78 0. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju in drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore začasno potrebuje v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Ce se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš korhunalne naprave iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in do katerih gradbenih faz se bodo gradile ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnov-n* namen. Ce so komunalne napi4fve deloma že zgrajene, ali če to narekujejo Posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da s>e ti objekti ne gladijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s central-nt> kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemelje-na v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma 8 5 etažami nad terenom. Hiše z 'Panj kot 5 etažami se« lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, fie tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Ribnica ni potreb P<$ večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kot 5 etažami, če 10 narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti stanovanjski skup-D°sti, oziroma zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena hišah, ki ustrezajo splošnim tehtnim predpisom glede konstrukcl-JOi toplotne in zvočne zaščite, požar-ne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovala ni dovoljena. '10. člen , Vsaka hiša mora Imeti prostor za urivo in ozimnico v kleti. Pralm-' ®’ sušilnica, likalnica ter prostor a shrambo koles, morajo biti kon-°htrirani na enem mestu' v stano-anjski hiši za eno ali več stano-arijskih hiš, ali pa v posebnem ob-ujktu. Izkoristek teh prostorov mora 111 ekonomsko upravičen. \ m V hiši ne smejo biti garaže za aotorna vozila, razen'v primerih, ki utemeljeni z zazidalnim načrtom, 'roma z investicijskim programom, v, Zazidalnem načrtu je treba pred-•deti zemljišča za parkirne prostore n garaže. 11. člen g. Vrste stanovanj sc določijo po *v'lu prostorov glede na število raslih družinskih članov tako, da štejejo na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji sc ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati, in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4-članske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom se predpiše izgradnja rakih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V* stanovanjskih blokih pri 2 ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez otrok ali za samce Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko ln funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih Je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsoniera mora Imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsoniera morata biti oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. *14. člen V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m* čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu. ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno norgialno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora Imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z Instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za 4 rodbinske člane morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 ln veččlansko družino pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah ln kopplnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko. Največja bruto etažna površina stanovanja garsoniere Največja čista površina stanovanja garsoniere Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površina za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50 %, pri loggiah s K)0 °/o v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Čista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m1 čiste površine, druge sobe z 2 ali enim ležiščem naj bi merile 12 m2, oziroma 8 m8 čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m2 oziroma 6 m2. Pri tem se šte-# jeta za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo, in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10 °/« površine iz 16. člena tega odloka. III. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij ln hiš. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, ,pri katerih bj ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno napram drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2,70 ali 2,80, pri tem pa višina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč kakor sledi: ležišča 1 2 3 4 5 6 51 66 81 97 109 28 37 — e— — — 32 42 52 62 72 20 24 — — — — Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekavanje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smeje biti ravne, ra-zep če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo naj-ekonomičnejšo uporabo lesa. Stopnišča 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, Rcr mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram ne sme biti nad _ 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopmščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5 X 29 cm. Stopniščne ograje morajo biti vame in preproste. Vrata ln okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v > zidarski izmeri. Višina vrat je 2 m. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. Električne instalacije 24. člen Električni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci sob morajo biti praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom v stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa namestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne Instalacije 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče,, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih'in ob vhodnih vežah. Odprtina za vmetavanje kuriva STRAN 80 mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 01-400/j-59 Ribnica, dne 6. februarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ribnica Slane Ilc' l ,r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 103. Na podlagi 1. čl. Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/58), v zvezi priporočila Mestnega sveta Ljubljana po sklepu seje z dne 26. sept. 1958 ter 26. člena 12. točke Statuta Občine Ljubijana-Rudnik je Občinski ljudski odbor Ljubijana-Rudnik na 14. redni seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1959 sprejel za dvoležiščno stanovanje . . za troležiščno stanovanje . . za štiriležiščno stanovanje . . za petležiščno stanovanje . . za šestležiščno stanovanje . . Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do 10 "/o nad cene za posamezno stanovanje iz prejšnjega odstavka. 3. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. 4. člen Družbena sredstva sse uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij za zgraditev stanovanjskih potov in cest, ureditev nasadov, zelenic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov. Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja. Za priključke se štejejo: — vodovodni priključki od konzumnega cevovoda do priključka na vodomer, — kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše, — nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric, — telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata. 5. člen Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15 % predračunske vrednosti hiš. Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, s'e lahko povečajo stroški največ do 20 % predračunske vrednosti hiš, to pa v kolikor se poprej občina sporazume z investitorji. ODLOK o uporabi družbenih sredstev za gradnja stanovanjskih h š na območju občine Ljubijana-Rudnik 1. člen Zadružbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš V celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz 1. odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 2. člen Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka), in sicer: .................. 1,150.000 din .................. 1,600.000 din .................. 2,000.000 din .................. 2,200.000 din ........ 2,400.000 din 6. člen Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne objekte, naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje. Če investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje, oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«). Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil. Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev. Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija), določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi so določi obveznost Investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne morejo takoj graditi ali pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje. 7. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno. V kolikor nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu. 8. člen Če je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave, alt zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove, naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova slanovanjsku graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 % celokupnih sredstev sklada. 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in. stanovanjskim skupnostim, ob najugodnejših pogojih. Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje,1 kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja. 10. člen Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme, je dolžan občinski sklad ob določeni založbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati one naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada. Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev. 11. člen Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namenskih naložb. V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi. 12. člen Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij iz 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektitpv (delavcev in uslužbencev). Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada, sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi. 13. člen Za organizacije in izvajanje službe namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka, se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s ka- GLASNIH terimi sklepa sklad tozadevne po- j godbe. Denarni zavodi pa sklepajo i s posameznimi vlagatelji poedlne po- i godbe o namenskih naložbah njiher : vih sredstev. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan ; po objavi v -Glasniku«, uradnem j vestniku okraja Ljubljana. Številka: 01/1-377/1 Ljubljana, dne 31. januarja 1959. i Predsednik ObLO: Anton Zupančič 1. r. OBČINA SODRAŽICA 104. Na podlagi 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/650/57), 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53 in 16/58), je občinski ljudski j odbor Sodražica na seji občinskega j zbora in na seji zbora proizvajalcev : dne 23. januarja 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskih taksah 1. člen Tarifna številka 9 (taksa na fir- j me) odloka, o občinskih taksah v občini Sodražica (Glasnik št. 73/58) se spremeni in se glasi: Tarifna štev. 9: taksa na firme. Vsaka fizična in pravna oseba, ki se na območju občine bavi s katerokoli gospodarsko dejavnostjo, plača letno takso na firmo, in sicer: u) za uslužnostno in proizvodno obrt v zasebnem sektorju, če znaša davčna osnova do 200.000 din —• 1000 din; od 201.000 din do 400.000 din — 3000 din; od 401.000 din do 600.000 din — 5000 din, od 601.000 din do 800 000 din — 10.000 din; nad 800.000 din — -15.000 din; b) za uslužnostno obrt v družbenem sektorju — 1000 din; c) za proizvodno obrt v družbenem sektorju in za gospodarske or-zanizacije, če znaša dohodek do 1,000.000 din — 10.000 din od 1,001.000 dinarjev do 2,000.000 din — 15.000 dinarjev, nad 2,000.000 din — 20.000 dinarjev. Taksa na firmo dospe v plačilo : 1. januarja za celo koledarsko leto ; naprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi za dohodke. Ce sc je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za dotično . leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1959 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave odloka v »Glasniku«. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Danilo Samsa 1. r. Vsebina Popravek odloka o ožjih gradbenih oko- I liSili v občinah okraja Ljubljana. 100 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev občino Ljubi junn-Ccntor. Zapisnik občinske volilno komisije občino Ljubiiana-Center o ugotavljanju vo-Tinega izida pri nadomestnih volitvah. Razpis 25 delovnih most občine Ljub-I jana-Center. 101 Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Ribnica v tromosečj* j.'inu ar marec 1050. 102 Odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiti na območju občine Ribnica. 105 Odlok o uporabi družbenih sredstev r® gradnjo stanovali iških hiS na območju občino Ljubijatin-Rudnik. 101 Odlok o spremembi odloka o občinskih taksah občine Sodražica.