Leto IX	številka 4	cena 1,46 EUR / 350 SIT	25. april 2007
[
YAMAHA
Drešinja vas 15, Pe
Celje - skladišče D-Per
28/2007 ,,
Mm
020112,4
s*
•j.	^	COBI SS s
50 ccm
125 ccm
250 ccm
500 ccm
KREDITI NA POLOŽNICE do 4 Let !
LEASING: 50% TAKOJ+50% čez eno leto ALI obroki 13+13+13
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Glavnik prevozil že 31.105 km
V	nedeljo, 22. parila, mineva leto dni, odkar se je Dejan Glavnik s Polzele s kolesom odpravil na pot okoli sveta.
V	petih letih bo prevozil 130 tisoč kilometrov, pot pa ga bo vodila po vseh petih celinah in osemdesetih državah. Trenutno se nahaja v Južni Ameriki, v Nikaragvi, do zdaj je prevozil 31.105 kilometrov. V letu dni je prepotoval 33 držav, največ kilometrov, 217, v enem dnevu, je prevozil v Estoniji. Zanimivi so
tudi tile podatki: imel je 15-krat predrte zračnice, največ deževnih dni, skupaj 11, je doživel na Finskem in Norveškem, najvišje, 2445 metrov, je bil v Arizoni v Združenih državah Amerike, na vizo za Jamajko je čakal 16 dni, novo leto pa je preživel na ulicah Kube. Ko bo končal popotovanje po Južni Ameriki, se bo podal na Novo Zelandijo, v Avstralijo in Oceanijo, Azijo, svojo pot pa bo zaključil s potepanjem pa Afriki. T. T.
Dajan Glavnik
Pohod in tek na Brnico
eni ženski kategoriji. Zmagovalci v posameznih kategorijah so Alen Čretnik iz Liboj, Sašo Kitek iz
S 25. pohoda po mejah KS Liboje in spominskih obeležjih iz NOB
PlaninskoinTuristično-šport-no društvo Liboje sta pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Liboje prejšnjo soboto pripravili 25. tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in spominskih obeležjih iz NOB in gorski tek.
Start teka in pohoda je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, cilj pa pri planinski koči na Brnici. Kot nam je povedal vodja pohoda Franc Čretnik, je lepo vreme privabilo več kot 250 pohodnikov
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Mojca Brinovec,
Podvrh 74/a, Braslovče
2.	Nataša Turnšek,
Kasaze 70/f, Petrovče
3.	Estera Krajnc,
Zabukovica 84, Griže.
Kasaz, Sašo Vidovič iz Arje vasi, iz raznih krajev Slovenije.	Zdenko Grahut in Danijel Smode
V gorskem teku je nastopilo 25 iz Celja in Simona Ostrožnik iz udeležencev v petih moških in Žalca.	T. Tavčar
PROMETNA VARNOST Ni NAKLJUČJE
1. globalni teden Združenih narodov za varnost na cestah od 23. aprila do 29. aprila 2007
Nosilec akcije je Direkcija Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Glavne aktivnosti:
-	projekt Mladi in promet = premlad.si,
-	Ulice otrokom 25. aprila 2007,
-	konferenca Mladi in promet je potekala 23. aprila 2007.
Voznike pozivamo, da danes. 25. aprila, ne uporabljajo motornih vozil v naseljih in ulicah v okolici šol in vrtcev. S tem dejanjem bi umirili promet, otrokom omogočili večjo varnost in zmanjšali pretirano rabo motornih vozil v urbanih okoljih.
SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST!
SPV OBČINE ŽALEC
KOTfllX
I
K om IK
o
KOTHIX
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
GRRDNJ€ IN SUKOPICSKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
-	SLIKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA
- IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FRSflDE, KLASIČNE FRSRDE)
- RDRPTRCIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE
-	DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
i/è/co^i/ei/caMÙw- xe od /eta, 1,965 UGODNfìPONUDSRTOPLOTNOiZOLftTIVNIHfFlSfìD KOMPl€TN€FINAllZflCIJ€OßJ€KTOV
HÖRMANN
garažna in industrijska vrata
PRIDITE PO SVOJA VRATA
Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo In DDV
2375 x 2000 -> 2375x2125 2500 x 2000	2500 x 2125
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Slovenili:
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Matjaž d.o.o. T: 03/71 20 600 www.matjaz.si
PE Ljubljana T: 01/24 45 680 info@matjaz.si
že za 838 €
Svetovni dan svetovnih dni
Težko je slediti različnim svetovnim dnevom, ki jim je posvečena, zdi se, skoraj polovica dni v letu. Samo aprila smo namreč obeležili kar 14 svetovnih dni. Če sledim kronološkemu vrstnemu redu, so to svetovni dan etnologije, svetovni dan mladinske književnosti, svetovni dan zdravja, svetovni dan Romov, svetovni dan lionizma, svetovni dan prostovoljcev, svetovni dan hemofilije, svetovni dan brez avtomobila, svetovni dan Zemlje, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, svetovni dan veterinarjev. Do konca aprila pa bomo preživeli še svetovni dan intelektualne lastnine, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu in nazadnje, to nedeljo, svetovni dan plesa. Tovrstni prazniki imajo za glavni cilj osveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakorkoli pripomoglo k reševanju problemov na področjih, kijih obeležujejo. Ali te cilje dosegajo? Najbrž ponekod da, ponekod pa ne. Na žalost sega reševanje problemov velikokrat še vedno le do tiste meje, ko trči ob interes politike in kapitala. A mimo tega, že vsebina tokratne številke našega Utripa dokazuje, daje dogajanja na mnoge izmed tematik, ki so jim posvečeni svetovni dnevi, zelo veliko. Zdravju smo posvetili tokratne osrednje teme, z njim pa se povezuje tudi živahen pohodniški, športni in družabni utrip naše doline. Tudi donatorska in prostovoljska kultura nam je blizu, ne le z dejavnostjo humanitarnih organizacij, tudi preko osveščenih in plemenitih prostovoljcev iz naše doline, ki delujejo med drugim tudi v Afriki. Knjiga nas tudi vse bolj briga, ugotavljamo, pa čista narava in lepo okolje... Vabimo vas, da presodite sami, spoštovani bralci. Tokratna številka pa iz naftalina prinaša tudi 13. stran, takšno, kot je že bila do avgusta lanskega leta in so jo ustvarjale izključno politične stranke. Z vsem dolžnim spoštovanjem do avtorja enega izmed tekstov, ki komentira vmesni čas, ko smo politična dogajanja v dolini pokrivali (le) z novinarskimi prispevki kot »devetmesečni politični embargo«, moram z gotovostjo trditi, da so k temu prispevali zgolj predpisi, ki opredeljujejo volilno kampanjo, in spremenjena svetniška struktura v žalskem občinskem svetu, ki razdeljuje položaje strank in list na 13. strani, zaradi česar smo programski svet, ki na novo odloča o tem, formulirali na novo. Zato v vmesnem času ni bilo klasične 13. strani in ne zaradi česar drugega. Zdaj je v vsej veličini pred vami, spoštovani bralci, in vam ponuja tisto, za karste bili prikrajšani v tem obdobju.
Izmed vseh svetovnih dni, kijih praznujemo v maju, pa vam privoščim, da vam najbolj zasije svetovni dan Sonca. Naj vam prinese svetlobo in osvetlitev na mnogih področjih, če morda zdaj tavate v temi ali pa potrebujete samo še zadnjo lučko za odločitev. In zaplešite v življenje, pa ne le v nedeljo na svetovni dan plesa.
Lucija Kolar
•	Obnova starih fasad
•	Izvedba vseh vrst fasad
•	Slikopleskarske storitve
•	Izvedba manjših gradbenih del
Priporočeni izvajalec toplotnih izolacijskih fasad iz FP-PL lamel (Termo Škofa Loka)
—
SLIK0PLESKARSW%
Igoifjlandl) s. p.
Ložnica 45 a, 3310 Žalec
Tel.: 03/710 34 03, faks: 03/710 34 04,
gsm: 041 614 790
OSREDNJA KNJ. CELJE
Zveza DU Občine Žalec vsem v ponos
Prvo srečanje izvajalcev zimske službe
Predsednik Zveze DU Občine Žalec Jože Glinšek med svojim nagovorom
V dvorani Doma upokojencev Griže je potekala 3. skupščina Zveze društev upokojencev Občine Žalec, na kateri so pregledali rezultate preteklega leta, si zadali nove naloge in podelili plakete ZDUO Žalec. Le-te so prejeli Franc Gojzdnik iz DU Vrbje, Marija Janežič iz DU Petrovče in Milica Selišnik iz DU Goto vij e.
S pozdravom in dobrodošlico je zbrane najprej nagovoril predsednik Jože Glinšek, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal obširno poročilo o delu zveze v preteklem obdobju.
Delo v desetih društvih in Univerzi za III. življenjsko obdobje je bilo zelo razgibano in raznoliko, za kar so zlasti zaslužni predsedniki društev in predsednica univerze Marija Masnec, ki so znali v svojih sredinah ustvariti time, ki do-
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vam želi
prijetne in tople praznične dni z željo,
da vas privabi tudi katera od ponujenih prireditev.
bro delajo in skrbijo za vsestransko aktivnost članstva. Veliko časa namenjajo medsebojnemu prijateljstvu, druženju, pridobivanju splošne razgledanosti s pomočjo univerze, plesu, sodelovanju z drugimi društvi, z občino in županom ter Pokrajinsko zvezo DU Celje. Ukvarjali so se tudi s proučevanjem problematike, ki zadeva socialno varnost upokojencev, prenosom stališč preko vodje svetniške skupine o delovanju občinskega sveta in preko dobre in kakovostne povezave pokrajinske zveze do republiškega nivoja. Na ta način so sproti seznanjeni z vsemi novostmi, pravicami in obveznostmi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vseskozi se v zvezi trudijo in spodbujajo starejšo generacijo ljudi k vzajemnosti in medsebojnemu spoštovanju ter za zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa starejših, za izvajanje športnih in drugih aktivnosti preko sekcij, ki so svoje delo prikazale v dobri luči napredka prihodnosti starejših ljudi v žalski občini.
Predsednik Jože Glinšek se je ob zaključku svojega poročila še enkrat zahvalil Občini Žalec in županu Lojzetu Posedelu za razumevanje starejše generacije in pomoč. Za uspešno delo in dobro sodelovanje se je
zahvalil tudi vsem predsednikom društev in članom upravnega odbora zveze, s katerimi je uresničeval program zveze v preteklem enoletnem obdobju.
Na področju športnih aktivnosti, ki so se odvijale v sedmih panogah (športnem ribolovu, ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, balinanju, pikadu in metanju krogov), se v zvezi ponašajo kar s tremi državnimi naslovi. Državni prvaki pri moških so postali šahisti DU Žalec, državne prvakinje so postale tudi članice omenjenega društva, in sicer v balinanju, naslov državnih prvakinj so ponovno osvojile, tokrat že četrtič zaporedoma, tudi strelke iz DU Vrbje. V lanskem letu se je tekmovanj na področju Zveze DU Žalec udeleževalo devet ženskih in deset moških ekip. Pri ženskah so bile najuspešnejše tekmovalke iz DU Ponikva, sledijo tekmovalke iz društev upokojencev Šempeter, Kasaze-Li-boje, Žalec, Vrbje, Zabukovi-ca-Griže, Petrovče, Gotovlje in Pirešica-Galicija. Pri moških so bili najuspešnejši tekmovalci iz DU Zabukovica-Griže, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci DU Ponikva in na tretje člani DU Kasaze-Liboje, sledijo Šempeter, Levec, Petrovče, Pirešica-Galicija, Žalec, Vrbje in Gotovlje. D. N.
Vsem bralkam in bralcem želimo prijetne prvomajske praznike in čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju.
KD Svoboda Liboje z novim vodstvom
Novi predsednik Joško Jančič med podajanjem programa dela za leto 2007
Konec marca je KD Svoboda Liboje pripravilo občni zbor. Društvo, ki ga je vse do tega občnega zbora nekaj let vodil Marjan Vrenko, je tudi v preteklem letu pripravilo več prireditev. Najzahtevnejša in največja med njimi je bila tradicionalna 34. revija narodno zabavnih ansamblov.
Njihov dom je lani doživel še več drugih tradicionalnih prireditev, od praznovanja kulturnega praznika do organizacije
občnega zbora Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. V društvu se trudijo tudi za dobro vzdrževanje in obnovo doma. Lani so nadaljevali z obnovo strehe in na novo prekrili 70 m2 strehe, na neobnovljenem delu pa so nadomestili nekaj polomljenih ali manjkajočih strešnikov. Na novo so prepleskali tudi vhodni del doma in kuhinjo ter glede na finančne zmožnosti opravili še vrsto drugih vzdrževalnih del. Kot so dejali, bi se lahko v
domu veliko več dogajalo, a je žal večinoma premalo obiska, tako da marsikdaj niso pokriti niti osnovni stroški.
Med najbolj dejavnimi sta v društvu dramska sekcija in glasbena skupina Cato band. Dramska sekcija je v začetku aprila lani uspešno izvedla premiero igre Cvetje hvaležno odklanjamo, jo še dvakrat ponovila na domačem odru ter z njo gostovala v Škofji vasi, Šentvidu pri Planini, Zagradu, Taboru in Litiji. V tem letu so igrali v Galiciji, Grižah, na Vranskem in pred kratkim v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Eno gostovanje imajo predvideno maja in pet jeseni.
Glasbena skupina Cato band je imela v preteklem letu 19 nastopov, od tega 7 v sklopu prireditev poslovnega sistema Mercator, in sicer v Ljubljani, Celju, Kopru, Domžalah, Ivančni Gorici, Kamniku in na Ravnah na Koroškem. Tudi v tem letu nadaljujejo z
Skupinska slika vseh udeležencev srečanja
V	Gotovljah so se na turistični kmetiji Mlinar pred prazniki na svojem prvem srečanju zbrali izvajalci zimske službe v Občini Žalec. Do tovrstnega srečanja je prišlo na pobudo tajnika KS Šempeter v prejšnjem mandatu Petra Skrabarja, realizacijo pa je prevzel župan Občine Žalec Lojze Posedel s sodelavci.
V	Gotovljah so se zbrali
predstavniki družbe VOC Celje in vseh 23 izvajalcev, ki izvajajo pluženje na javnih poteh in nekategoriziranih cestah. Kot je povedal vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, imajo v občini 240 km takšnih poti in cest, ki jih pluži 23 izvajalcev. Poleg tega je še 120 km lokalnih cest, ki jih plužijo in čistijo delavci družbe VOC.
Namen tokratnega srečanja je bil v prvi vrsti družabne narave, del srečanja pa so namenili tudi resnejšim pogovorom. Spregovorili so o problemih, ki se pojavljajo pri izvajanju teh nalog, analizirali so letošnje delo, spregovorili o opremi, ki jo imajo v te namene, o nabavi nove opreme in nasploh o načrtih za prihodnost.
D. Naraglav
Na II. OŠ Žalec navdušili
Ob prijetnem vzdušju so počastili tudi materinski dan in
prihod pomladi. Za prehod v sproščen pogovor in druženje ob dobrotah iz učne kuhinje je poskrbela skupina Ubrane strune iz Griž.
S svojo prisotnostjo so prizadevanje otrok in strokovnih delavcev počastili tudi župan Lojze Posedel, nova podžupanja Ivica Čretnik in drugi, med njimi tudi predstavniki društva Sožitje.
D. Naraglav
Konec prejšnjega meseca so v II. osnovni šoli Žalec pripravili informativni dan za starše, svojce in širšo javnost. O njihovem delu in dosežkih je zbranim spregovorila ravnateljica šole Danica Vončina Veligošek.
Učenci so ponovno dokazali, da s trudom in strokovnim pristopom zaposlenih ter dobrim sodelovanjem staršev in okolja zmorejo veliko. Predstavili so se prav vsi, saj znajo zapeti in zaplesati, oponašati znane osebnosti, igrati na inštrumente, recitirati, pisati pesmi in sodelovati z drugimi. Tokrat so z učenci I. osnovne šole Žalec pripravili glasbeno točko.
uspešnim igranjem, v prihodnjem mesecu pa v Libojah načrtujejo tudi samostojni koncert z gosti.
Program dela je podal novoizvoljeni predsednik društva Joško Jančič, ki je to nalogo opravljal že pred leti. Največji zalogaj bo tudi letos revija narodno-za-bavnih ansamblov, na področju obnove kulturnega doma pa za letos predvidevajo termoizolaci-jo oken v veliki dvorani, beljenje fasade, beljenje male dvorane in menjavo radiatorjev v veliki dvorani. Seveda pa bo obseg predvidenih del odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev. D. N.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97) razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2007
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec.
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih.
Plaketo Občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 31. maja 2007.
PREDSEDNIK
KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA Jurij Blatnik, ekon. L r.
Proračun v javno obravnavo in drugi podžupan
<P.
Vsem občankam in občanom, bralkam in bralcem Utripa čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela 1. maju.
Občina Žalec Župan s sodelavci
Vilma Tekavc je na občinske svetnike oz. župana aprila naslovila dve pismi. Prvega neposredno pred 5. redno sejo, drugega pa kot odgovor nanjo. V prvem trdi, da sta statut in poslovnik hierarhično nižja akta od ustave in zakona. Ustava Republike Slovenije pa v poglavju o »Človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah« v 43. členu govori med drugimi, da je pravica vsakega polnoletnega državljana, da voli in da je voljen, ne glede na katerokoli osebno okoliščino (14. člen).
»Preden sem sama privolila v kandidaturo za članico NO, sem se posvetovala s pristojnimi organi glede na to, da še nimam diplome, da bi moja izobrazba ustrezala pogojem iz 55. člena statuta. Odgovor mojega profesorja dr. Vlaja, ki na Fakulteti za upravo poučuje predmet lokalna samouprava in je tudi sodeloval pri nastajanju Zakona o lokalni samoupravi, je bil: »Če gledamo življenjsko, vaša izobrazba ustreza,« je zapisala Vilma Tekavc. Zato je Komisiji za pripravo statuta in poslovnika poslala pobudo za uskladitev našega občinskega
statuta z ustavo (obrazložitev prilagam posebej), najavila pa je tudi, da bo predlog za presojo skladnosti z Ustavo RS poslala na Ustavno sodišče. Vilma Tekavc je 18. 4. odgovorila s pismom tudi na novi sklep 5. seje. V njem trdi, da bi moral župan najprej dati na glasovanje “stari” nadzorni odbor, šele nato naj bi Kviaz izpeljal novo tajno glasovanje. Zaradi kršitev postopka Tekavčeva poziva župana, da zadrži sklep o imenovanju nadzornega odbora in najprej veljavno izpelje postopek o zadržanem sklepu, ki je bil sprejet 12. marca.
O tem, zakaj je sprejel mesto podžupana, čeprav ga stranka Socialnih demokratov pri tem ni podprla, je Ivan Podpečan po seji občinskega sveta povedal: »Za mesto svetnika sem kandidiral na listi socialdemokratov predvsem zato, da bi glede na svoje izkušnje deloval na področju gospodarstva, da bi lahko kaj prispeval k hitrejšemu ali boljšemu razvoju občine. Smatral sem, da imam nekaj možnosti, da to naredim. Res sem bil izvoljen.
Potem je prišlo do zapletov glede sodelovanja z županom. Partnerstvo, v katerem so tudi socialni demokrati, se je odločilo, da še ne bo dalo kandidata za podžupana. Prepričeval sem kolege v stranki, naj dajo kandidata in na začetku to nikakor nisem bil jaz. Kasneje so nekateri kolegi to odklonili, župan pa se je odločil, da imenuje podžupana, čeprav ni dobil strankinega soglasja. Bil sem imenovan in enostavno imenovanja nisem zavrnil. Razen tega, da se je stranka distancirala od tega imenovanja, mislim, da lahko naprej sodelujemo oziroma smo to že pokazali. Na seji svetniške skupine smo obravnavali predlog proračuna, ki se tiče gospodarstva, ker vodim odbor za gospodarstvo. Stališča stranke sem tako predstavil na seji tega odbora in bodo predmet javne razprave. Kaže, da se da naprej normalno delati, kljub temu distanciranju.«
Občinski svet Občine Žalec je 16. aprila na svoji 5. redni seji obravnaval in sprejel predlog odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2007 (prva obravnava) in ga posredoval v petnajstdnevno javno obravnavo, ki se bo sklenila
3.	maja. Župan Lojze Posedel je svetnikom predstavil tudi drugega podžupana Ivana Podpečana, ki je na to mesto pristal kljub nasprotovanju svoje svetniške skupine. Največ razprave in polemike je bilo tudi tokrat okoli imenovanja nadzornega sveta Občine Žalec.
Spomnimo, da so svetniki na marčevski seji na tajnem glasovanju izvolili nadzorni odbor kljub opozarjanju župana Lojzeta Posedela, da dva člana, Vilma Tekavc in Rok Žagar, ne izpolnjujeta razpisnih pogojev, prva izobrazbeni, drugi pa 5 let delovne dobe. Župan je zato sklep zadržal in ga posredoval v presojo Ministrstvu za javno upravo. Njegovo mnenje, ki ga je na seji v celoti prebrala vodja žalske občinske pravne službe Darja Orožim, pravi, da sicer ni pristojno za presojanje o zadevi, ki se nanaša na lokalno samoupravo, vendar pa vseeno podaja svoje mnenje. To je pritrdilo opozorilom župana pri prvi kandidatki, da drži tisto, kar je občinski svet zapisal v svojem statutu in to je pogoj višješolske izobrazbe za člane nadzornega sveta. Po vroči in dolgi razpravi in podajanju žogice očitkov glede krivca za storjeno napako zdaj na to, zdaj
na ono stran so z 12 glasovi za in 10 proti (od 27 prisotnih svetnikov) na tajnem glasovanju izglasovali preklic prejšnjega sklepa. Izvedli so novo tajno glasovanje, pred tem pa z liste prijavljenih kandidatov za nadzorni svet Občine Žalec umaknili Vilmo Tekavc. Svetniki so tako v nadzorni svet imenovali Jelko Srebre, Dejana Turka, Roka Žagarja, Gvida Hribarja in Andreja Šporina in to kljub še vedno živemu ugibanju župana o dokazilih za v pogojih določeno petletno delovno dobo Roka Žagarja, ki pa naj bi jih prejeli nekateri svetniki.
Zapletlo seje tudi pri imenovanju odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, kjer je Kviaz poleg sedanjih članov kot zamenjavo za Aleksandra Žolnirja predlagal Janka Kosa. Župan je dejal, da bo sklep o tem zadržal, saj odbora ne imenuje občinski svet. Spet se je vnela razprava o usklajenosti poslovnika in statuta z zakoni in v tem smislu je bila iz več ust izražena pobuda o čimprejšnji pripravi novih formalnih aktov, ki bodo ustrezno usklajeni.
Precejšnje presenečenje po burnem uvodu je bil tako rekoč brez večje razprave sprejet predlog 15 milijonov evrov težkega proračuna v prvem branju in potrditev posredovanja v petnajstdnevno javno obravnavo. Predstavitev letošnjega proračuna je opravila vodja Oddelka za finance Občine Žalec Vlasta Simonič, ki je v začetku poudarila, da bo
načrt razvojnih programov proračuna pripravljen šele do
2.	obravnave, saj gre za velika razhajanja med programom, ki ga je predložilo partnerstvo, in predlogom proračuna, ki je usklajen s finančnimi možnostmi občine. Kot je bilo omenjeno, naj bi bil predlog partnerstva kar enkrat večji od finančnih možnosti žalskega proračuna. Kakorkoli, predlogu je dal pozitivno mnenje tudi Odbor za finance, proračun in premoženje oz. v njegovem imenu predsednik Robert Čehovin, ob pripombi, da so ga za temeljitejšo obravnavo dobili zelo pozno in da njihov odbor ni prejel mnenj ostalih odborov, kar je v tem primeru predvideno. Sicer pa se najbrž proračunu, ki je bil z nekakšno lahkoto sprejet v prvem branju, obeta kakšna pripomba, predvsem pa novi predlogi in temeljitejša razprava, v času petnajstdnevne javne obravnave do 3. maja, kar so potrdili na seji tudi nekateri svetniki.
Župan je svetnike seznanil z imenovanjem Ivana Podpečana, direktorja podjetja Novem Car Interior Design, za podžupana za področje gospodarstva. Le-ta se je z imenovanjem strinjal kljub nasprotovanju svoje svetniške skupine SD, ki se je od imenovanja ogradila.
Župan je svetnikom podal tudi informacijo o po njegovih besedah »veliki blokadi«, ki se je zgodila s strani obeh lastnikov v industrijski coni Arnov-ski gozd in ki »Občini Žalec že povzroča škodo«, saj pri toliko nezazidanih zemljiščih ne morejo sprejeti nobenega drugega
Društvo upokojencev Žalec je po številu najštevilčnejše društvo v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec. V lanskem letu se je v društvo včlanilo 39 novih članov, tako da jih je zdaj 570. Konec prejšnjega meseca se jih je več kot 200 udeležilo rednega občnega zbora v prostorih I. osnovne šole Žalec. Začetek je bil zelo prijeten, za kar so poskrbeli štirje pevci Savinjskega okteta.
Zbranim članom in gostom, med katerima sta bila tudi poslanec in župan Občine Žalec Lojze Posedel in poslanec DESUS-a Ivan Jelen, je izrekel pozdrav in dobrodošlico predsednik DU Žalec Ervin Janežič. Slednji je po izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Janez Meglič, podal tudi poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Najuspešnejše je bilo zagotovo novoletno praznovanje, saj je bilo na običajni lokaciji v žalskem hotelu že premalo prostora. Kot je dejal Janežič, bi veljalo na MS
zazidalnega načrta. Gre za to, da sta lastnika, velenjski Vegrad in Sava IP Ljubljana, skupaj z občino in drugimi partnerji na mrtvi točki, ki ovira dokončanje industrijske cone. Do dne, ko je bila tokratna seja, naj bi lastnika občini posredovala svoj dogovor, vendar se to ni zgodilo, zato se bodo o dokončnih ukrepih pogovorili že v teh dneh tudi na posameznih odborih.
Za zanimivo pobudo je ob vse burnejših razpravah svetnikov za konec poskrbela svetnica Lidija Koceli, ki je predlagala, da na kateri od prihodnjih sej dodajo na dnevni red tudi točko o lepi komunikaciji, saj se ji zdi to v imenu medsebojnega spoštovanja, ki so ga dolžni drug drugemu in tudi svojim volivcem, nujno potrebno.	Lucija Kolar
Žalec preučiti možnosti o izgradnji kakšne večje dvorane, ki bi bila namenjena za takšna in podobna srečanja vseh občank in občanov Mestne skupnosti Žalec.
Ervin Janežič je izrazil obžalovanje, da njihov gostinski lokal - bife že en mesec ne obratuje zaradi neplačevanja stroškov najemnika. Poleg tega se je zdaj z novim zakonom o društvih precej zapleteno znotraj društva ukvarjati s takšno dejavnostjo. Kot je dejal, naj bi bili ti prostori v prihodnje preurejeni v stanovanje. Janežič je sicer zadovoljen z uspešno izpeljanimi izleti in pohodi ter delovanjem športne sekcije. Še posebno ponosen je na šahiste in balinarke, ki so v lanskem letu osvojili naslov državnih prvakov med upokojenci.
V nadaljevanju občnega zbora so podali še ostala poročila, opravili nadomestne volitve za dva člana upravnega odbora ter podali načrt dela za tekoče leto. Med drugimi se bodo podali na ogled slovenskega parlamenta,
organizirali pohod na Bukovico, izlet na praznik narcis v Avstrijo ali na Golico, se udeleževali športnih tekmovanj Zveze DU Občine Žalec in tekmovanj, ki jih pripravljajo posamezna društva, se odpravili na splavarjenje po Dravi, udeležili shoda slovenskih upokojencev v Mariboru, srečanja upokojencev Občine Žalec v Grižah, srečanja DU Prebold in DU Žalec, organizirali srečanje članov njihove organizacije v športnem centru, organizirali Meddruštveno športno tekmovanje za prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec, šli na pohod z gobarjenjem
na Šmohor, organizirali izlet po slovenski Istri, se udeležili društvene olimpiade na Ponikvi, aktivnosti pa zaključili s tradicionalnim zaključkom leta članic in članov društva. Od spomladi do jeseni in tudi v preostalih mesecih potekajo tedenske aktivnosti, tako da je možnosti za aktivno preživljanje prostega časa več kot dovolj.
Njihovo uspešno delo so po razpravi pohvalili tudi prisotni gostje. Ob zaključku so podelili pokala za naj športnici DU Žalec, ki sta ju prejeli Vera Žohar in Barbara Lovrenčič.
D. Naraglav
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ■SAVINJA" ŽALEC
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC ZA LETO 2006
Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedbo že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec
-	komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 25. maja 2007.
POZIV OBČANKAM IN OBČANOM
Mladinski svet Občine Žalec poziva vse občanke in občane zlasti vso mladino in jih vabi 19. maja ob 14. uri v Hotel Žalec na 1. javno razpravo z naslovom »MLADI in ŽALEC«.
Pogovarjali se bomo o naslednjih temah:
•	prisotnost drog med mladimi (prestavitev Želve?),
•	kulturno-mladinski center za mlade (lokacija in vsebina),
•	mladinski hotel (lokacija),
•	aktivnosti mladih,
•	imam projekt/idejo - nimam finančnih sredstev,
•	razno.
Razpravljali in iskali bomo rešitve na zgoraj omenjene teme, zato vas prosim, če imate dobre ideje, da jih ne skrivate, ampak nam jih zaupajte in skupaj bomo našli pravilne rešitve in razvili vizijo prihodnosti.
Vsak velik projekt se je najprej začel z idejo.
Informacije na telefon 040 606 272 (Primož).
Predsednik Mladinskega sveta Občine Žalec Primož Salesin
Številčni in uspešni
OBČINA PREBOLD Hmeljarska cesta 3,3312 Prebold
S 03/ 703 64 03 S 03/ 703 64 05
RAZPISUJE POČITNIŠKO DELO
Pogoji in rok za prijavo so objavljeni na spletni strani Občine Prebold (www.prebold.com).
Župan Občine Braslovče čestita vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
Proračun pod streho Kot gobe po dežju
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih Občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04)
raz pišu je POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2007 Razpis je objavljen na spletni strani Občine Prebold www.prebold.com.
Letos se je 35 operativnih gasilcev iz vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Prebold udeležilo enodnevnega usposabljanja v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani. Udeležence je spremljal podpoveljnik GZ Prebold Nikolaj Viher.
Izobraževanje s poudarkom na pravilni uporabi zaščitne obleke in zaščitne opreme je zajemalo osem različnih vaj. Udeleženci, ki so se seznanili tudi s prak-
OBČINA BRASLOVČE
Svetniki Občine Prebold so zadnji četrtek v marcu na 5. redni seji med drugim potrdili letošnji proračuna občine. Na začetku seje so se seznanili s predlogom Odloka o občinskem lokacijskem načrtu območja P 4/4 Kovačev hrib, ki je bil v prvi obravnavi in na katerega so podali nekaj pripomb, ki so že bile del enomesečne javne razprave.
Območje, ki ga ureja omenjeni lokacijski načrt, se nahaja v neposredni bližini središča Prebolda. Stavbna zemljišča so namenjena stanovanjski pozidavi, predvidenih je 78 gradbenih parcel.
Svetniki so opravili tudi tretjo, to je zadnjo obravnavo predloga občinskega proračuna za leto 2007.
Načrtovani prihodki proračuna znašajo 3.285.279 evrov, načrtovani odhodki pa 3.375.870. Razliko med prihodki in odhodki predstavljajo prenesena sredstva iz leta 2006.
V nadaljevanju seje so svetniki ukinili javno dobro na parcelah v k. o. Gornja vas in se strinjali z medsebojno zamenjavo parcel zaradi širitve ceste. Tomaža Cvara so na lastno željo razrešili kot člana Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in na njegovo mesto imenovali Marjeto Kačič. Predsedniki odborov občinskega sveta so predstavili programe dela odborov. Za koordinatorko za enake možnosti žensk in moških na lokalni ravni so imenovali Jolando Stojnič.
K. R.
Materam ob prazniku
Tudi ob letošnjem praznovanju materinskega dne so učenci od 1. do 5. razreda OŠ Prebold skupaj s svojimi učiteljicami poskrbeli za prijeten kulturni dogodek.
Prireditev je potekala v stari telovadnici OŠ Prebold. Učenci so peli, deklamirali, plesali in igrah na kakšen
instrument. Svoje je k prijetnemu programu prispeval tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Bojane Horvat.
Prireditev je uspela, obiskovalci pa so v spomin na ta dan domov odnesli tudi pikapolonice, ki v ljudskem pojmovanju prinašajo srečo in morda še kaj.	D. N.
S prireditve v
Jaz pa grem na zeleno trav'co...
Med nastopom varovancev Majde Goršek
Pod tem naslovom so v preboldski športni dvorani pripravili prireditev za starše, babice in dedke, katerih otroci so vključeni v varstvo in izobraževanje v Vrtec Prebold. Z glasbenim in plesnim programom so se predstavili njihovi otroci, vnukinje in vnuki. Prireditev so popestri-
li harmonikarji Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki imajo svoj oddelek v prostorih preboldskega vrtca in delujejo pod vodstvom Andreje Turnšek.
Prireditev je bila namenjena materinskemu dnevu in družini. Gre za tradicionalno prireditev, ki so jo prejšnja leta
pripravili v prostorih vrtca. S svojimi glasbenimi in plesnimi nastopi so se predstavili otroci od 2,5 let do 6. leta starosti. Za potek prireditve je bila zadolžena Milojka Kupec, ki je skupaj s šestletnima voditeljicama Ano Ribič in Ano Stenovec, ki sta se izkazali kot pravi mali profesionalki, pripravila prijetno in zanimivo prireditev.
Otroci so s svojimi nastopi navdušili občinstvo, veselje je bilo pogledati perice z lesenimi škafi in fante, ki so veselo plesali in peli. Vsi, dekleta in fantje, ki jih je za nastop pripravila Majda Goršek, so bili oblečeni v narodne noše, ki so jih sešili za to priložnost. Vsem, ki so jim kakor koli pomagali pri izpeljavi prireditve, se vzgojiteljice z vodjo vrtca Milico Podgoršek iskreno zahvaljujejo.
D. Naraglav
Gasilci na Igu
V novem naselju na Bregu pri Polzeli rastejo kot gobe po dežju stanovanjske hiše. Potem ko je investitor Branko Kolenc iz Celja lani decembra začel z gradnjo infrastrukture, ki ga bo stala 154 tisoč evrov in jo je v grobem dokončal, je začel z gradnjo 13 enostanovanjskih in 4 dvostanovanjskih hiš. V teh dneh je več kot polovica hiš že pod
Telefon: 03/712 12 80
streho, četrta faza izgradnje pa naj bi bila končana junija, ko bodo hiše prodali. Takrat bosta dokončno urejeni tudi ostala infrastruktura in zunanjost, kot so zelenice in drugo.	T. T.
Pločnik v Kamenčah
V zaselku Kamenče v Občini Braslovče že nekaj časa gradijo pločnik, dolžine 300 metrov, do prvomajskih praznikov bo končanih tudi nekaj odsekov krajevnih cest.
Pločnik v zaselku Kamenče bo tlakovan in opremljen
za odvodnjavanje, z javno razsvetljavo, ki bo zgrajena v prvi fazi, in sicer postavljena bodo stojna mesta za svetilke in opravljena ozemljitev ter položen kabel. Vrednost pločnika bo 65 tisoč evrov. Do prvomajskih praznikov
naj bi bili končani in asfaltirani štirje odseki krajevnih cest, in sicer v Trnavi odsek Rančigaj-avtocesta, v Šmatevžu odsek križišče—Pustoslemšek, v Rakov-ljah transformator-šola in na Dobrovljah odsek od Destovnika do križišča. Skupna dolžina odsekov je 1,2 km, stali pa bodo približno sto tisoč evrov.	T. T.
tičnim prikazom gašenja naftnih derivatov, izvedbo notranjega napada, uporabo različnih vrvi, so pridobili veliko novega znanja, predvsem pa izkušenj. Z njihovim znanjem sta bila zadovoljna tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk.
D. N.	Del pločnika v Šmatevžu je že končan
temo podjetništvo na kmetiji. S tem je projekt Exchange, vreden 100.000 evrov, zaključen, želja vseh sodelujočih v projektu pa je, da ne bi ostalo samo pri podpisu dogovora, ampak da bi se primeri dobre prakse vrstili še naprej v obojestransko zadovoljstvo in razvoj kmetijstva in malega gospodarstva.	T. Tavčar
Projekt Exchange končan
Delegacija Občine Braslovče in Razvojne agencije Savinja Žalec se je v sklopu zaključka projekta Exchange udeležila konference, odprtja svetovalne pisarne v Doljevcu in podpisa sporazuma.
Cilj projekta je bil uvajanje evropskih modelov v prakso lokalne samouprave v Srbiji ter pospeševanje razvoja podeželja in kmetijstva v občini in širši regiji s pripravo strateškega načrta razvoja kmetijstva. Osnovni produkt projekta je bil odprtje svetovalne pisarne Centra za razvoj kmetijstva, ki bo v prihodnje nosilka razvoja iniciativ na območju občine Doljevac. Odprtja so se poleg slovenske delegacije udeležili predstavniki Občine Doljevac, Regionalne razvojne agencije Kruševac in drugi. Osrednji govornik je bil župan Občine Doljevac Goran Ljubič, v imenu Občine Braslovče pa je zbranim govoril direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Med Občino Braslovče in Občino Doljevac je bil podpisan
tudi sporazum o sodelovanju, ki naj bi prispeval k lažjemu in h kakovostnejšemu uresničevanju zastavljenih ciljev na vseh področjih. Istega dne je bila tudi delavnica za samostojne podjetnike in kmete na
OBČINA PREBOLD
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
Spoštovani občani Občine Tabor!
Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela
vam želimo veliko kulturnih in zabavnih užitkov ter sprostitve v prazničnih dneh!
Župan, občinski svet in občinska uprava
..
Občina Tabor praznuje
V preteklih dneh je Občina Tabor praznovala občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na veliki kmečki upor iz leta 1635. Prireditve ob občinskem prazniku so potekale vse od torka, 17. aprila, do torka, 24. aprila, ko je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom.
Praznovanje so začeli z odprtjem slikarske razstave domače likovne sekcije Mavrica in njihove prijateljske likovne sekcije KD Polzela. Naslednji dan je bilo v društvenih prostorih Doma krajanov Tabor predavanje na temo Moja hrana - moje zdravilo. Predavala je dr. Vesna Markotič, organizator pa je bilo Društvo za planetarno sintezo. Še eno predavanje, Novosti za saditev balkonskega cvetja, je bilo v istih prostorih prejšnji petek, predaval pa je domačin Alen Kovačič. Ta dan je
bil tudi v znamenju športa. Popoldne so se odvijali turnirji v malem nogometu za otroke, v balinanju in v odbojki za ženske. Pestro je bilo tudi prejšnjo soboto in nedeljo. Ob
9.	uri se je začela Jurijeva strelska tekma na Lovski koči LD Tabor. Ob isti uri seje začel tudi uradni trening motociklov, od 13. do 15. ure pa je potekala dirka za državno prvenstvo starodobnih motociklov Tabor 2007 (glej fotografijo na naslovnici). Ob 15. uri je bil turnir v malem nogometu med vasmi, ob 19.30 pa komedija Podnajemnik v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Slovenec iz Boršta v Italiji. Nedelja je bila v znamenju 15. Šentjurskega sejma, ki ga je zaznamovala sveta maša v cerkvi sv. Jurija, slovesna parada, v kateri so sodelovali pihalni orkester, konjeniki, hmeljarski starešine, oldtajmerji in še nekateri, prireditev Mladi talenti, na kateri so se pred-
stavih mladi talenti z voditeljema Gašperjem in Marjetko, prireditev s Pepijem po sejmu in revija ansamblov z voditeljem Darkom Žvižejem - Štamperlovim Pepijem. Program je zapolnil nastop glasbenih skupin in odprtje plesišča z voditeljico Klavdijo Winder. Ves dan je bila na ogled tudi slikarska razstava in prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet Občine Tabor.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je prvo aprilsko nedeljo v dvorani Doma krajanov v Andražu pripravilo občni zbor. Društvo šteje 206 članov. O tem, kako raznovrstne dejavnosti potekajo v društvu, je poročal predsednik Anton Mešič.
Povedal je, da se člani radi udeležujejo izletov, prav tako raznih pohodov, skrbijo pa tudi za rekreacijo. Zbora so se udeležili tudi poslanec
V ponedeljek je bilo predavanje na temo Naučimo se ustvarjalno razmišljati z ogledom motivacijskega filma za osebno rast, ki ga je v Domu krajanov Tabor organiziralo Društvo sončni center. Enotedensko praznovanje so včeraj ob 19.30 sklenili s slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj.
D. Naraglav
v Državnem zboru Ivan Jelen, podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije Pavlina Glušič, ki je andraškemu društvu podelila priznanje za 20 let aktivnega delovanja. Vsi so pohvalili delo društva. Delo v letošnjem letu bo podobno kot lani. Za aktivno delo v društvu so podelili priznanji, in sicer Pavli Jelen in Jakobu Satlerju, občni zbor pa je popestril andraški oktet.	T. T.
20 let DU Andraž
Državno v zgodovini
tega dneva ter osveščenosti vseh ljudi našega planeta, da moramo naravo, ki nam je dana, pustiti za seboj v takšnem stanju, da bodo z njo in od nje lahko živali tudi naši zanamci. Ob pomoči tabornikov in turističnega podmladka Osnovne šole Polzela sta posadila drevesi.
V mali dvorani Kulturnega doma Polzela je bila okrogla miza z naslovom Vpliv fitofarmacevtskih sredstev na okolje, za katero so sedli gost univ. dipl. inž. kmetijstva Primož Bukovec, ki je zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, in učenci polzelske osnovne šole, ki so med aktivnejšimi eko šolami v Sloveniji. Pod mentorstvom Nataše Jesenko in Andreje Špajzer so prikazali nekaj svojih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo med šolskim letom v okviru projekta eko šola. Pred kulturnim domom je bila postavljena ekološka stojnica, kjer so lahko obiskovalci poskusili raznovrstne dobrote, kot so polno zrnati črni kruh, skutin namaz s česnom, jabolčni sok, jabolčno vino in druge dobrote.	T. T.
priznanja, ki so jih prejeli Jurij Matjaž, Judita in Iztok Hari, Jože Zagoričnik, Tone Cizej, Osnovna šola Polzela, posebno priznanje pa je prejel Anton Polen T. T.
Med govorom predsednika Fancija Uratnika
V dvorani Kulturnega doma na Polzeli je Gobarsko mikolo-ško društvo Polzela, ki združuje 160 članov iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline, pripravilo drugi občni zbor. Za uvod v občni zbor so prisluhnili predavanju Antona Polerja na temo spoznajmo in nabirajmo spomladanske gobe. Kot je na zboru povedal predsednik Franci Uratnik, so z opravljenim delom zadovoljni.
Največji poudarek so dali oza-veščanju in izobraževanju članstva s poudarkom na varovanju narave. Sodelovali so na dveh sejmih Turističnega društva Pol-
zela, pripravili razstavo gob in vrsto gobjih jedi, organizirali sedem ekskurzij z nabiranjem gob in strokovnim izobraževanjem. V veliko pomoč jim je bil njihov mentor Anton Poler iz Maribora. Dobro so sodelovali tudi s polzel-sko osnovno šolo.
V letošnjem letu načrtujejo aktivnosti, podobne lanskoletnim. Od maja do avgusta bodo pripravili štiri gobarske ekskurzije oziroma srečanja. Organizirali bodo izobraževanje članov za determinatole, razstavo, ekskurzijo, sodelovali bodo s Turističnim društvom Polzela, oživeli kulinarično sekcijo gobarjev in skrbeli
Del članic društva
Razstava in sejem
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je v dvorani Zadružnega doma pripravilo razstavo jedi in ročnih del. Ob odprtju je zbrane pozdravila predsednica društva Dragica Kokovnik in med drugim dejala, da so razstavo pripravili ob
peti obletnici društva.
Na njej je bilo več kot šestdeset vrst raznega peciva in potic. Zanimiva so bila tudi ročna dela. Razstavo je odprl podžupan Občine Braslovče Rudi Sedovšek, blagoslovil pa domači župnik Milan Gosak. Za popestritev so poskrbeli člani mešanega upokojenskega zbora iz Braslovč. Razstava je bila na ogled tri dni. Društvo pa je na cvetno nedeljo na trgu v Braslovčah pripravilo tudi spomladanski sejem. T. T.
OBČINA TABOR
Posadila drevesa, okrogla miza
Slovesna posaditev lipe pri avtobusni postaji v centru Polzele
Občina Polzela je v sodelovanju s Turističnim in hortikulturnim društvom Polzela ter Osnovno šolo Polzela v počastitev dneva
Zemlje, 22. aprila, na različnih lokacijah posadila trideset različnih dreves. Slovesna posaditev je bila pri avtobusni postaji v centru, kjer
sta predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar opozorila na pomembnost
Število članov raste
za varovanje okolja in sodelovali pri akciji čiščenja okolja ter pripravili gobarski novoletni ples. Na zboru so potrdili nov statut in gobarski kodeks ter podelili
Zapoj mi pesem
V	Vrtcu Trnava, ki deluje v prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole, so pred kratkim zaključili z glasbenim projektom Zapoj mi pesem. Skozi leto so potekale različne glasbene dejavnosti.
V	tem času so se otroci nauči-
li veliko novih pesmic, obiskali so jih različni glasbeniki, jim predstavili svoje inštrumente ter omogočili, da so nanje lahko otroci tudi zaigrali. Izdelovali so razna glasbila iz različnih materialov in se naučili novih didaktičnih iger.
Ob zaključku projekta so jih obiskale tudi ljudske pevke Pu-šeljc iz Mozirja in jim predstavile stare instrumente. Skupaj so zapeli pesmi dedkov in babic ter veselo zaplesali. D. Naraglav
Skupina ljudskih pevk Pušeljc iz Mozirja je bila v vrtcu sprejeta z velikim navdušenjem otrok in zaposlenih
Med razdelitvijo nalog
Na Osnovni šoli Braslovče je potekalo 10. državno tekmovanje iz znanja zgodovine. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci tistih šol, ki so se prehodno pomerili na šolskem tekmovanju in dosegli dovolj točk za udeležbo na državnem tekmovanju. Na tekmovanju je sodelovalo 45 učencev iz petnajstih šol.
Najprej je tekmovalce in mentorje pozdravila ravna-
teljica Andreja Zupanc, sledil je kulturni program četrtošolcev, ki so pod vodstvom Julijane Veber pripravili igrico, vodja državnega tekmovanja Bernarda Predovnik pa je v nadaljevanju predstavila potek in usklajevala celotno tekmovanje. Uradni rezultati bodo znani z datumom, ki ga bo določil Zavod Republike Slovenije za šolstvo, to pa je predvidoma prve dni maja.
T. Tavčar
OBČINA POLZELA
Vsem občankam in občanom Občine Polzela iskreno čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter prazniku dela, 1. maju!
Zupan in občinska uprava Občine Polzela
Urejanje in čiščenje okolja v Občini Žalec
Petrovče in MS Žalec, za kar je bilo krivo nepredvidljivo vreme. Akciji so se pridružili tudi učenci osnovnih šol v občini, turistična društva Šempeter, Petrovče in Go-tovlje ter KS Ponikva. Skupno število vseh sodelujočih v letošnji spomladanski akciji čiščenja in urejanja prostora na Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora ocenjujejo na več kot 1000 udeležencev.
Skupna količina zbranih odpadkov je v soboto, 31. marca, znašala 13.200 kg oziroma 31,2 kg na udeleženca. Odpadke so odpelja-
ciji, ostalih 30 odstotkov pa so jih v zbirni center v Andraž nad Polzelo pripeljali občani sami ter jih oddali na posebej pripravljena mesta za odlaganje. Tako so temeljito očistili vodna nabrežja Savinje, Struge, gozdne površine, zavarovana naravna območja, obrobja peš poti, cest, železnice, planinskih poti na Goro Oljko, okolico Lovskega doma v Založah ter turističnega območja park Šenek in Komenda. Z akcijo so organizatorji zadovoljni, saj je med drugim dokazala, da je v zavest ljudi že prodrla misel o prijaznem in spoštljivem odnosu do narave.	T. Tavčar
novno iščejo in krepijo dolgoročna partnerstva med urbanimi središči in podeželjem. Vizijo podeželskega eko centra, primer posestva Podgrad, in ogled pa je predstavila Ira Zorko z Zavoda za prostor kulture
Pobiranje odpadkov na obrežju Struge so uspešno opravili člani društva navijačev Hopsov in ŠD Frendi.
Občina Polzela je skupaj z društvi in občani zadnji dan v marcu in prvega aprila ob svetovnem dnevu voda in Zemlje na področju občine pripravila akcijo čiščenja okolja. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu se je akcije udeležilo kar 330 občanov iz 33 društev.
Po ocenah organizatorjev so zbrali okoli 300 kubičnih metrov ' .jkov, od tega so
jih 70 odstotkov nabrali V ak- Skupina gobarjev je čistili planinsko pot in del Slatin
občani, osnovnošolci, predstavniki različnih organizacij in društev, lovci, ribiči, planinci, gasilska, športna, upokojenska in turistična društva, koronarni klub.
Organizatorji so na dan osrednje akcije, 31. marca, našteli 423 vseh sodelujočih občank in občanov vseh generacij. Akcija je v celoti odpadla le v KS Galicija in KS Ponikva, v manjši meri pa je bila izpeljana v KS Gotovlje,
li na odlagališče Bukovžlak, nekaj malega tudi na Surovino Žalec. Kot je povedala višja svetovalka za komunalni nadzor na Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora Simona Bolarič, so jim s svojo razpoložljivo tehnično opremo pomagala nekatera podjetja, med njimi Javne naprave Celje, Surovina Žalec, Nivo Celje, Ingrad Gramat - Kamnolom Liboje, Javno komunalno podjetje
Skupina letuških ribičev po končani akciji
Združili znanje in moči
V prostorih Inovacijsko razvojnega centra na Vranskem je Zavod za prostor kulture Comu-copija v sodelovanju z gradbenim inštitutom in slovensko fundacijo za trajnostni razvoj ter ob finančni podpori britanskega veleposlaništva v Ljubljani pripravil predstavitev enega naj starejših eko centrov v Evropi, Centra za alternativne tehnologije iz Walesa.
Prestavitev in pogovor je vodil Peter Harper iz Velike Britanije, ki je poudaril, da je potrebno uspešen koncept trajnostnega bivanja razvijati tako v mestih kot na podeželju. V ekološko vse bolj zaostrenih razmerah za ohranjanje pitne vode, pridobivanje zdrave hrane ter omogočanje kakovostnega bivanja se v Evropi in v svetu po-
Člani Ribiške družine Mozirje pripravijo vsako leto v spomladanskem času čistilno akcijo. Glavna naloga je pobiranje smeti in odpadkov ob bregu Savinje v delu porečja, kjer z vodo gospodari RD Mozirje. Skupina ribičev iz Letuša je čistila bregove od Soteske do le-tuškega mosta. Nabralo seje kar 32 velikih (120-litrskih) vreč odpadkov. Kot so povedali, je bilo letos odpadkov manj, saj so v prejšnjih letih nabrali tudi po 50 in več vreč. Med odpadki prevladujejo plastenke in pločevinke najrazličnejših pijač. Pri tem se RD Mozirje - odsek Letuš zahvaljuje Občini Braslovče za pomoč pri odvozu odpadkov in upajo na pomoč tudi prihodnjo spomlad.	T. T.
Cornucipia. Posvet o eko centrih je potekal tudi v Mestnem muzeju v Ljubljani.
Organizatorji posveta v Ljubljani in predstavitve na Vranskem so združili znanje in moči pri nameri uresničitve dveh pilotnih eko centrov: enega v mestnem okolju v Ljubljani in drugega v krajinskem na Vranskem.	T. Tavčar
S predstavitve na Vranskem (na desni Peter Harper iz Velike Britanije)
Na Polzeli pobrali 300 kubikov odpadkov
Najstarejša udeleženka akcije 84-letna Nežika Ribič
Žalec in samostojni podjetnik Milan Grobelnik.
Vsem omenjenim in vsem sodelujočim občanom v tej akciji se glavni organizatorji najlepše zahvaljujejo za njihov prispevek k čistemu in urejenemu okolju. Ostale pa vabijo, da se jim pri delu pridružijo med letom v kakšni drugi vlogi oziroma na jubilejni 15. akciji prihodnjo pomlad.	D. Naraglav
Čistili breg Savinje
Koronarni klub med pohodom do Savinje in čiščenjem okolice ceste iz Žalca proti Grižam
Kljub muhastemu vremenu, slabi napovedi in celo že odpovedani pomladni čistilni akciji je bila sobota, 31. marca, v znamenju tovrstnega dogajanja. Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora je ob pomoči sodelujočih društev in organizacij vendarle uspelo v večini izvesti tradicionalno spomladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja. S tem pa tudi osnovni koncept akcije, da naj vsak človek ureja svoje bivalno okolje, okolje v širšem merilu in javne površine pa z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo širše javnosti.
Koordinator projekta
je občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Mestno skupnostjo Žalec ter podjetji, delujočimi na okoljskih področjih v občini. Tudi letošnje čistilne akcije so bile usmerjene v okolice cest skozi kraje, vasi, pešpoti, okolice planinskih poti, planinskih in drugih domov ter javnih objektov, rudarskega parka v Grižah in Zabukovici, gozdove, nabrežja in struge potokov, rek, ribnikov in drugih voda, zavarovanih naravnih območij, kot je okolica ribnika Vrbje, jame Pekel, Rimske nekropole, gozdnih učnih poti.
Organizatorjem so se pridružile številne občanke in
Čiščenje v Zabukovici, kjer so poleg urejanja rudarskega parka čistili tudi brežine Artišnice
Ocena stanja okolja v Občini Žalec
Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora je ob letošnji čistilni akciji pripravil tudi kratko oceno stanja okolja. Po mnenju višje svetovalke za komunalni nadzor Simone Bolarič je stanje naravnega in bivalnega okolja sorazmerno interesu, zavesti in aktivnostim prebivalcev tega okolja. Najbrž se z njeno splošno razlago lahko vsi strinjamo.
»V krajevnih skupnostih, kjer je čiščenje in urejanje okolja aktivno vodeno in ustrezno podprto s strani vodstev krajevnih skupnosti in delujočih društev v kraju, povzročiteljev odlaganja gospodinjskih odpadkov v naravno okolje pravzaprav ni več. Merilo za to so vreče, škatle, zaboji z odpadki itd. Večinoma gre za posamična odlaganja naključnih obiskovalcev (plastenke, pločevinke, cigaretne škatlice, embalaža hrane, robci ...) ali pa neosveščenih, nevednih izvajalcev manjših gradbenih, vzdrževalnih del. Največje količine teh posamičnih odpadkov je zaslediti v okolici cest, kamor jih odvržejo iz avtomobilov, veliko pa jih prinese tudi voda in se odlagajo na zajezenih in počasi tekočih delih stru-
ge potoka. Največja tovrstna obremenitev je zaznana ob regionalni cesti v smeri Žalec-Velenje in ob vodotoku Struga v delu KS Vrbje in Žalec. Zelo redki so tudi primeri odlaganja gradbenih odpadkov v okolje. Kar je seveda razveseljivo, a očitno vsem gospodinjstvom še vedno ni znana možnost brezplačnega odlaganja manjših količin (do 1 m3) čistih gradbenih odpadkov (betona, opeke, ploščic in keramike) v Kamnolomu Velika Pirešica. Veliko onesnaženost ugotavljamo v določenih delih nižinskih gozdov (primer za to so gozd pod graščino Plevno, Borovje in Puša v KS Galicija) in vodotok Struga na območju MS Žalec, kjer so zajezeni deli in meandri polni plastenk in odpadne embalaže. Krajevni skupnosti bosta morali prispevati veliko več pobude in voditi dobro načrtovano ter ciljno usmerjeno delovanje in sodelovanje z lastniki onesnaženih zemljišč za sanacijo in izboljšanje stanja. Da je stanje rešljivo z načrtnim delom in sprotnim spremljanjem stanja, so lep dokaz ostala območja občine,« je dejala Simona Bolarič.
D. N.
»Nasilje? Ne!«
Spoznanje, da je oblik, vrst in obsega nasilja tudi na območju Savinjske doline bistveno več, kot ga je uradno evidentiranega in prepoznavnega, vodi Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica Žalec, da že vrsto let deluje s preventivnimi oblikami dela, ozavešča, usposablja, izobražuje in nudi medsebojno pomoč ljudem v našem okolju. Tako je društvo pod pokroviteljstvom Občine Žalec v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Občine Žalec in s finančno podporo Urada Republike Slovenije za enake
možnosti prejšnji ponedeljek in torek organiziralo plenar-no-promocijsko srečanje, delavnice in okroglo mizo v prostorih I. in II. osnovne šole Žalec pod skupnim naslovom »Nasilje? Ne!«
S temami o izgradnji samopodobe pri mladih, o razvajenosti in postavljanju meja, o dobrem počutju, dobrih odnosih ter krepitvi osebnosti, o prepoznavanju in pomoči žrtvam nasilja so organizatorji s pomočjo strokovnjakov želeli udeleženkam in udeležencem prispevati k izgradnji občutka lastne varnosti, samoevalvacije,
jim pomagati pri iskanju smisla, druženja in medsebojne pomoči, predvsem pa prispevati k preventivi in spoznavanju oblik pomoči ob nasilju. Cilj celotnega projekta je bil prispevati k boljšemu poznavanju osebnostnih razlik med moškimi in ženskami, povečanju empatije, izboljšanju komunikacije kot osnove za reševanje konfliktov, izboljšanje sposobnosti samoevalvacije in s tem k možnosti spreminjanja sebe. Pomembno sporočilo, ki ga udeleženci želijo ob zaključku dvodnevnega dogajanja prenesti javnosti, predvsem pa ozavestiti slehernega človeka, je strnjeno v besedah »Z odnosom do samega sebe učimo druge, kako naj ravnajo z nami!« T. Tavčar
Del udeležencev »Nasilje? Ne!«
Stisk roke in tople besede
V minulem mescu je žalski Rdeči križ v Žalcu ponovno organiziral krvodajalsko akcijo, ki se je je tokrat udeležil 102 krvodajalec. Žalski KO RK pa je tudi sicer zelo aktiven in s svojimi prostovoljci organizira mnogo človekoljubnih akcij.
Tako kot drugi KO, je tako v začetku tega meseca razdeljeval pakete s hrano, ki so jih preko Območnega združenja
RK Žalec prejeli iz sredstev Evropske unije za pomoč pomoči potrebnim. Z veseljem in zadovoljstvom pa so v preteklem mesecu stisnili roko tudi marsikateri starejši Žal-čanki in ji v znak pozornosti izročili skromno darilo oziroma cvetje. Svoje nekdanje krajanke so obiskali ob dnevu žena tudi v domovih za starejše v Rogaški Slatini, Vojniku, Celju, Šmarju pri Jelšah,
Grmovju in na Polzeli. Več kot darilce je pomembna pozornost, stisk roke in prijazna beseda. Zastavljenih nalog in ciljev je veliko. Da vse to zmorejo, so potrebni ljudje, ki so pripravljeni darovati svoj čas in ljubezen.
V žalski krajevni organizaciji si želijo novih članov, novih moči. Vabijo vas, da se jim pridružite. Najdete jih na Območnem združenju RK Žalec, kjer je tudi sedež njihove krajevne organizacije, in sicer na naslovu Šlandrov trg 20, Žalec.	D. N.
©
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec
Vam čestita ob
Dnevu upora proti okupatorju in želi prijetno prvomajsko praznovanje!
Od 1. maja 2007 dalje ima Upravna enota Žalec uradne ure:
• vonedeliek. od 8. do 15. ure,
•	torek, od 8. do 15. ure,
•	sreda-, od 8. do 18. ure,
• petek od 8. do 13. ure in • prvo soboto v koledarskem mesecu oziroma drugo. če pride prva na državni praznik ali drup z zakonom določen prost dan.
od 8. do 12. ure.
Predsednik ZWS Adi Vidmajer
Konec marca so občni zbor pripravili tudi člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Na njem so poleg pregleda dela za preteklo leto in programa dela izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Adija Vidmajerja iz Prebolda, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije poveljnik 81. območja Teritorialne obrambe v Žalcu in ima veliko zaslug za neoddajo orožja JLA 17. maja 1990, za njegovo tajno skladiščenje in oborožitev enot TO in prostovoljcev ob agresiji na Slovenijo junija 1991.
Veteranom in gostom je obširno poročilo o delu organizacije podal predsednik OO ZVVS Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin. Preteklo leto je bilo za veterane še posebej pomembno, saj so obeležili 15. obletnico vojne za samostojno Slovenijo.
V preteklem letu seje članstvo v območnem združenju
ZVVS povečalo za 45 novih članov. Trenutno je včlanjenih 594 članov, kar predstavlja le tretjino vseh upravičencev, ki v skladu s statutom lahko postanejo člani njihove veteranske organizacije. Območno združenje ZVVS že nekaj let dobro sodeluje z ostalima veteranskima organizacijama. Zadnji dve leti se je to sodelovanje z Območnim združenjem NOB Spodnje Savinjske doline ter veteranskim društvom Sever Spodnje Savinjske doline še poglobilo. Rezultat tega sodelovanja je tudi srečanje vseh treh veteranskih organizacij v Žalcu ob odkritju spomenika ob 15. obletnici osamosvojitve.
Med množičnimi dogodki velja izpostaviti proslavo na Čreti, zelo prijetno pa je tudi vsakoletno srečanje družin, ki so skrivale orožje TO na svojih domovih. Lani je bilo to srečanje v Planinskem domu v Marija Reki. V preteklem letu je bilo pestro
tudi na športnem področju, svoje delo na tem področju so kronali tudi z nekaj prvimi mesti in drugimi dobrimi uvrstitvami. Organizirali so izlet na Kočevsko v Gotenico, kjer je vadbeni center policije. K aktivnostim pa je svoje dodala tudi komisija za zgodovinsko dejavnost, ki si prizadeva zbrati čim več slikovne in druge dokumentacije iz časa slovenskega osamosvajanja.
Na občnem zboru so tudi letos podeli tri bronaste plakete ZVVS. Plakete so prejeli Henrik Krajnc, ki je član društva od ustanovitve in je bil dva mandata predsednik komisije za zgodovinsko dejavnost društva, Zdravko Korotaj, ki je bil član in zadnji mandat tudi predsednik komisije za šport, ter Matjaž Jančigaj, ki je že dalj časa član predsedstva društva, kjer s svojim znanjem in izkušnjami daje pomemben prispevek k realizaciji zastavljenih nalog. D. N.
V Gasilski zvezi Prebold zadovoljni
V dvorani gasilskega doma v Matkah so se na devetem občnem zboru Gasilske zveze Prebold zbrali predstavniki gasilskih društev, ki so vključena v GZ Prebold, vodstvo zveze in številni gostje.
Svoje poročilo je najprej podal predsednik GZ Prebold Jože Veber. V uvodu je spomnil prisotne, da ima gasilstvo v Občini Prebold že 134-letno tradicijo in da v GZ Prebold ter društvih nadaljujejo delo takratnih snovalcev. V zadnjih dveh letih so zelo povečali interes mladih za vstop v gasilske vrste. Vedno znova presenečajo tudi veterani, tako glede množičnosti kot po dosežkih na tekmovanjih. Zelo razveseljiv je tudi delež
gasilk v društvih, ki na tekmovanjih in vajah dokazujejo, da v ničemer ne zaostajajo za moškimi.
Članstvo Gasilske zveze Prebold sestavlja 156 pionirjev in mladincev, 477 operativnih članov, 408 žena, 212 veteranov in drugih ter 493 podpornih članov. To je skupaj 1746 občanov ali 40 odstotkov vsega prebivalstva. Sicer pa v GZ Prebold, kot je dejal Jože Veber, največjo skrb posvečajo strokovni vzgoji. Poveljnik GZ Prebold Branko Verk je na zboru povedal, da je bilo v preteklem letu v različna izobraževanja opravilo 74 gasilcev. Na področju tekmovanj so desetine sodelovale tako na občinskem kot na državnem tekmovanju za pokal Matev-
ža Haceta, ki je bilo v Žalcu. Iz GZ Prebold so bili najuspešnejši veterani PGD Matke, ki so osvojili 7. mesto. Na 11. mesto so se uvrstili člani A in na 15. člani B, oboji iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, na 15. mestu v državi so pristali tudi veterani PGD Sveti Lovrenc, članice B PGD Groblja pa so kljub zelo dobri pripravljenosti ostale brez uvrstitve.
Intervenirali so ob dveh požarih na stanovanjskem objektu, ob treh dimniških požarih in ob eni intervenciji odstranjevanja ovire na cesti. V sklop intervencij velja dodati še sodelovanje 20 gasilcev GZ Prebold pri gašenju požara v naravi na Krasu.	D. Naraglav
Domači ansambli vabljeni
Kulturno društvo Marija Reka je v začetku aprila pripravilo razpis za 5. Festival ansamblov domače glasbe za Veliko nagrado Savinjske doline, ki bo potekal v okviru 11. prireditve Pod Reško planino veselo živimo 24. junija pred planinskim domov v Mariji reki. Z njim želijo na festival privabiti čim več ansamblov domače glasbe.
Ansambli se bodo na 5. festivalu predstavili v živo in sicer s po dvema lastnima skladbama. Ocenjevali pa jih bosta tako strokovna komisija kot tudi občinstvo, pri čemer bosta oceni prvega in drugega imeli enak delež pri
končni odločitvi.
Organizatorji so za najboljše ansamble pripravili vabljive nagrade. Razpisni
pogoji so v celoti objavljeni tudi na internetni strani http://www.prebold.com/ kd_mr.htm (glej pod Kulturno društvo Marija Reka), sicer pa organizatorji vabijo zainteresirane ansamble, da se prijavijo do 31. maja. L.K.
fA
Glasbena sola Risto Savin Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabita na
KONCERT J ^ SIMFONIČNEGA #	ORKESTRA
v petek, 25. maja 2007, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Vnlojirtico v TIG-u ?.alorr, Šlandrov 1 rr) 75, lei.: 710 04 34, zksf.1 itrf/sJnf.net
Za več zdravja
S predavanja v Žalcu.
Pod tem naslovom je Zavod za zdravstveno varstvo Celje, pod pokroviteljstvom Občine Žalec in v sodelovanju z LAS Občine Žalec, v dvorani Glasbene šole Rista Savina pripravil predavanje na temo Za več zdravja. Sicer pa so se v dneh okoli 7. aprila, Dneva zdravja vrstile različne prireditve in srečanja, predvsem pa so se odprla vprašanja zdravega načina življenja in dela.
Predavanje v Žalcu sta pripravili prim. asist. Jana Govc - Eržen, dr. med., nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in Nuša
Konec-Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Jana Govc Eržen je med drugim poudarila, da je v celjski regiji zelo ogroženih 24,1 odstotek odraslega prebivalstva - v primerjavi s povprečno 23,3 odstotka v Sloveniji - kar pomeni, da prebivalce na Celjskem nekoliko bolj ogrožajo bolezni srca in ožilja kot povprečnega odraslega prebivalca v Sloveniji. Med dejavniki tveganja najbolj izstopajo telesna nedejavnost, debelost in tveganega pitja al-
kohola. Po nekaterih ocenah bi lahko s pozitivno spremembo življenjskega sloga predvidoma preprečili do 80 odstotkov koronarne srčne bolezni, do 90 odstotkov sladkorne bolezni in približno tretjino vseh primerov raka. Zato za zdravje ni dovolj obiskovati zdravnika, pač pa je treba preudarno spremeniti tudi način življenja.
Po besedah Jane Govc Eržen odraslim, ki jih ogrožajo bolezni srca in ožilja, ponujajo svetovanje pri doseganju pozitivnih sprememb življenjskega sloga in strokovno oporo v zdravstveno-vzgojnih centrih. V Sloveniji imamo zdaj 65 zdravstveno-vzgojnih centrov (večinoma delujejo v okviru zdravstvenih domov), med njimi 10 v celjski regiji. Zdravniki napotijo v te programe ogrožene posameznike čim prej po preventivnem pregledu. Lani so v zdravstveno-vzgojnih centrih v Sloveniji izpeljali približno 2.000 kratkih delavnic, ki so se nanašale na zdrav življenjski slog, testiranje hoje in dejavnike tveganja. Tovrstnih kratkih delavnic je bilo v celjski regiji lani 387. Dolgotrajnejših delavnic, namenjenih zdravemu hujšanju, zdravemu
prehranjevanju, gibanju in opuščanju kajenja, je bilo lani v Sloveniji 524, v celjski regiji 52. Zdravniki so v celjski regiji lani v delavnice napotili 2.464 odraslih.
Izvajalci programa primarne preventive bolezni srca in ožilja, predvsem so to vsi splošni oziroma izbrani družinski zdravniki, zaznavajo več problemov. Poudarili so predvsem negotovost glede sprememb v sistemu zdravstva, nekontinu-irane programe in prednostne politike v zdravstvu, sistemsko nerešene kadrovske probleme in preobremenjenost zdravstvenih delavcev. V celjski regiji se srečujejo s problemi, ki so povezani z majhnimi zdravstvenimi domovi in s pomanjkanjem kadra. K boljšemu izvajanju preventive bi pripomoglo tudi nagrajevanje dela izvajalcev, ki je po mnenju nekaterih podcenjeno. Na drugi strani so izvajalci opozorili tudi na problem slabe odzivnosti populacije, tako odzivnosti na preventivne pregleda kot na vključevanje v zdravstveno-vzgojne programe. Še posebej slabo se odzivajo moški.
Strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje po-
udarjajo pomen promocije zdravja v lokalnem okolju. Tudi na Celjskem imamo več primerov dobre prakse, zelo dobro so zaživele medijsko podprte delavnice za hujšanje in projekt Živimo zdravo. Kljub temu pa ni dovolj, da si posameznik prizadeva za boljše zdravje, temveč mora živeti v razmerah, ki povečujejo možnosti za zdrave življenjske izbire in mu jih omogočajo. Prav zato, poudarjajo zdrav-
stveni strokovnjaki, morajo biti vsa okolja usmerjena v podporo zdravju, od zdravstvenega, socialnega varstva, varstva okolja, političnih in gospodarskih struktur. Vsekakor je preventiva vseživljenjska naložba, usposobljenost za varovanje in krepitev lastnega zdravja pa zelo ključna posameznikova spretnost, ki lahko njegovo kakovost življenja v celoti izboljša.
T. Tavčar, L. Kolar
Na Celjskem izstopata telesna nedejavnost in debelost
Dejavniki tveganja na Celjskem so nekoliko nad slovenskim povprečjem. Podatki Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, pridobljeni s preventivnimi pregledi, kažejo v celjski regiji na področju ogroženosti zaradi bolezni srca in ožilja naslednjo sliko:
•	kadi 19,7 odstotka odraslih,
•	tvegano pitje alkohola je prisotno pri 10,3 odstotka odraslih,
•	prekomerna telesna teža
(z indeksom telesne mase nad 25 kg/m2) je bila ugotovljena pri 78,1 odstotka pregledanih,
•	debelost (z indeksom telesne mase nad 30 kg / m2) pri 33,1 odstotka pregledanih, 48,2 odstotka odraslih v regiji je izrazito telesno nedejavnih (enkrat ali manj tedensko),
•	prekomerne vrednosti krvnega holesterola ima 66,9 odstotka pregledanih,
•	zvišan krvni tlak ima 37,9 odstotka pregledanih oseb.
Strategija vlade za krepitev zdravja
Vlada je sredi marca sprejela in potrdila besedilo Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja 2007-2012. Besedilo strategije je pripravilo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter drugimi resorji, v njej pa je posebej poudarjen pomen vloge lokalnih skupnosti pri spodbujanju in omogočanju zdravega življenjskega sloga.
Strategija je pripravljena na osnovi številnih raziskav, ki kažejo na nezadostno telesno dejavnost prebivalcev Republike Slovenije. Vsebuje predloge aktivnosti in ukrepov, ki so predvidene za izvajanje na nacionalni in lokalnih ravneh in so usmerjene k spodbujanju prebivalcev k redni vsako-
dnevni telesni dejavnosti. Redna vsakodnevna telesna dejavnost namreč skupaj z zdravim načinom prehranjevanja pomembno prispeva k preprečevanju porasta debelosti in s tem posledično k nižji pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, različne oblike raka, diabetes. Temeljni cilj strategije je spodbujanje vseh oblik rednega gibanja in telesne vadbe za zdravje pri vseh skupinah prebivalcev s poudarkom na ogroženih skupinah, kot so otroci, nosečnice, aktivna populacija ter invalidi.
V strategiji je zapisano, da imajo lokalne skupnosti »ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja z ustreznim načrtovanjem in izgradnjo
infrastrukture (igralnih površin, parkov, kolesarskih stez in pešpoti, telovadnih, vadbenih in športnih prostorov) in s spodbujanjem in financiranjem/sofinanciranjem programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov ter športnih in rekreativnih programov«.
Prav tako pa strategija pravi, da za pozitivne učinke (varovanje, spodbujanja in/ali izboljševanje) telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja posameznika zadostuje najmanj pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsaj petkrat tedensko. Za zmerno intenzivno štejemo telesno (gibalno) dejavnost, pri kateri se posameznik nekoliko ogreje in rahlo zadiha. Vadba naj bo čim bolj
raznolika, poteka lahko v različnih okoljih (doma, na delu, zaradi prevoza), naj bo varna (prilagojena starosti, zdravstvenemu stanju in fizičnim okoliščinam), uravnotežena glede na zvrsti (50 % aerobnih dejavnosti, 25 % vaj za gibljivost in 25 % vaj za krepitev mišic) in naj nam bo v razvedrilo.
Za ohranjanje in krepitev zdravja ter vzdrževanje zdrave telesne teže je zelo pomembna ustrezna, ničelna bilanca med energijskim vnosom in energijsko porabo, skratka med prehranjevanjem in redno vsakodnevno telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja. Zdrava prehrana in redna telesna (gibalna) dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase, ob sočasnem upoštevanju obeh elementov zdravega življenjskega sloga pa delujeta siner-gijsko.	L. K.
KMEČKA TRŽNICA V ŽALCU
Namen kmečke tržnice v Žalcu je poživitev in popestritev dogajanja v mestnem jedru.
Da bi ohranili tradicionalna znanja in številne kmetijske proizvode, značilne za Spodnjo Savinjsko dolino, jih moramo ponuditi uporabniku. Z organizacijo kmečke tržnice je Občina Žalec pričela, ker se kaže vedno večja potreba po povezovanju med proizvodnjo, predelavo, prodajo in promocijo kmetijskih proizvodov. Spodbudili bi radi čimveč kmetijskih gospodarstev, da bi proizvajali tržne viške, jih ponudili občankam in občanom Občine Žalec in si s tem ustvarili dodaten prihodek.
Občina Žalec organizira kmečko tržnico pred Obrambnim stolpom. Prostor oziroma najemnine za stojnice ne bo potrebno plačevati, tako, da ponudniki kmečkih dobrot ne bodo imeli dodatnih stroškov. Na stojnicah boste lahko kupili sezonsko sadje, sir in mlečne izdelke, domače pecivo in kruh, med in čebelje pridelke iz medu, sezonsko zelenjavo med njimi tudi izdelke, ki so označeni s »pikapolonico«, ki je zaščitni znak zelenjave iz integrirane pridelave in še bi lahko naštevali.
Zakaj kupovati pridelke in izdelke na Kmečki tržnici?
•	Ker poznamo izvor hrane
•	Ker je naše območje manj obremenjeno
•	Ker so pridelki in izdelki vedno sveži in tako ohranjajo biološko vrednost
•	Ker na ta način kmetijam na našem podeželju omogočimo večji prihodek in posledično večjo poseljenost podeželja ter ohranjanje kulturne krajine
Vabimo vas na Kmečko tržnico pred Obrambnim stolpom, ki bo prvič v Žalcu v soboto 19. maja 2007 s pričetkom od 8.00 do 12.00 ure, ob
tej priložnosti bo tudi otvoritev Vrta aromatičnih rastlin. Na tržnici boste lahko ob zvokih domače glasbe trgovali s ponudniki kmečkih dobrot Spodnje Savinjske doline, pa tudi od drugod.
»DOMAČE JE LE DOMAČE IN KOT TAKŠNO JE TUDI VSE BOLJ ISKANO MED POTROŠNIKI«.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
ČESTITAMO OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO LEPE IN PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Javno komunalno podjetje, d. o. o., Žalec
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Že šestič po poti za zdravje
Že šesto leto zapored so žalske lekarne organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležujejo svetovni dan zdravja. Pri organizaciji so jim tudi
letos pomagali planinci Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Galicija. Pohoda se je udeležilo več kot tisoč pohodnikov iz Savinjske
doline in drugih krajev Slovenije.
Tudi letos jih je približno uro in pol dolga pot vodila iz Žalca preko Gotovelj, Podloga, mimo jame Pekel in po gozdni poti do lovskega doma na Sv. Jedrti, kjer je bil cilj pohoda. Pri jami Pekel so se pohodni-
Organizatorji so poleg ostalega dobro »zorganizirali« tudi vreme.
Anketa______________
Zdravje kot vrednota
Zdravja ni mogoče kupiti. Včasih so ljudje umirali za bolezni, ki so danes nekaj povsem vsakdanjega in hitro ozdravljive. Le kaj vse bi dali, da bi imeli zdravila, kot jih imamo danes?! Zdravje je bilo in je tudi še danes največja vrednota. In kaj o tej vrednoti mislijo in kaj zanjo naredijo nekateri udeleženci letošnjega pohoda za zdravje?
Hainz Bartlme: »Na tem
pohodu sem že četrtič in to je res pohod za zdravje.
Kaj zdravje pomeni za človeka, sam prav dobro vem, saj me je zadela kap, prav tako je infarkt preživela tudi žena. Zdaj se trudiva, da se udeleživa čim več takšnih in podobnih pohodov. Seveda takšnih umirjenih, brez hitenja in večjih naporov. Ta pohod iz Žalca na Sv. Jedert je kot nalašč za to. Dejstvo je, da ljudje naredimo premalo za svoje zdravje. Ko je človek še zdrav in poln energije, največkrat na to niti ne pomisli niti si ne vzame časa. Ko zboli, je največja želja biti spet zdrav. Velikokrat je za to že prepozno, a marsikaj se da še izboljšati. K boljšemu počutju prispeva tudi takšno vzdušje, kot je danes tu na Rinki. Vsekakor bom sem hodil, dokler bom lahko, če ne drugače, pa po krajši poti.«
Fani Robič: »Zdravje je ena od temeljnih vrednot življenja, ki jo zelo cenim in tudi sama veliko naredim zanjo. Menim, da živim zdravo. To pomeni, da se veliko gibljem, da uživam primerno hrano in pijačo, da ne kadim, da imam rada ljudi, da sem rada vesela
in v dobri družbi.
Imam zelo pozitiven odnos do življenja, do sočloveka, narave, živali in vsega, kar nam bogati življenje. Na tem pohodu sem šele drugo leto in kar žal mi je, da sem zamudila štiri prejšnje. Zelo sem hvaležna organizatorju in vsem ljudem, ki prihajajo sem, ki prinašajo dobro voljo, energijo, ki nas povezuje in bogati. Prihajam iz Žalca, sem pa danes videla toliko znanih obrazov, prijateljev, znancev, pa tudi ljudi, po govorici sodeč, iz vseh krajev Slovenije. Nedvomno se je ta pohod usidral v zavest ljudi, postal je tako rekoč sinonim za propagiranje zdravja in ljudje bi ga zelo pogrešali, če ga ne bi bilo več.«
Slavko Škrubej: »Ni prav lahko odgovoriti na to vpra-
šanje, je pa dejstvo, da dokler si zdrav, ne veš, kaj imaš.
Zato se tudi udeležujem današnjega pohoda, ki je moj peti po vrsti. Nisem se udeležil prvega pohoda in še danes mi je žal. Mislim pa, da sem bil takrat na eni drugi planinski turi. Kar se gibanja tiče, menim, da veliko naredim za svoje zdravje, saj veliko planinarim. Ob tem mi stoji ob strani tudi moja življenjska sopotnica Terezija, kajti ob nedeljah je moja druga »služba«, moje srce, v hribih. Sem tudi planinski vodnik in skupaj z ostalimi ljubitelji narave in planin redno hodimo po slovenskih in tudi tujih gorah.
Takšen pohod, kot je današnji, ni zahteven in zato dostopen tako rekoč skoraj vsakomur. Tu nas tudi lepo pogostijo in pripravijo vedno prijeten, vesel in zanimiv program, ki naredi to akcijo za zdravje še prijetnejšo.«
Jani Zagožen:	»Planin-
ski pohodi zdravj a.
Na njih se spoznavamo z naravo, doživljamo prijetne občutke in sprostitev in si napolnimo telesni akumulator, da lahko lažje in uspešneje preživimo delovni teden. Vsak človek je odgovoren za svoje zdravje. Zdravniki so predvsem zato, da ti pomagajo, če zboliš ali si kaj narediš, da te oskrbijo z ustreznimi zdravili in rehabilitacijskimi pripomočki in ti svetujejo, kaj in kako delati ter živeti, da bo naše zdravje čim boljše. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako se bo po tem ravnal in kaj bo naredil za svoje zdravje. Zdravniki lahko torej v določeni meri pomagajo, ne morejo pa nič narediti, če človek sam ni za to. Iz tega razloga so takšne aktivnosti, kot je današnja, še posebej dobrodošle in pomembne za naše zdravje, da človek ostane telesno in duševno zdrav. Današnji pohod je velik prispevek k spodbujanju telesne aktivnosti in h krepitvi našega zdravja.«
Janko Irman: »Zdravje mi pomeni največ na svetu. Nič ti ne pomaga gora denarj a, če nisi zdrav in če si neozdravljivo bolan. Žal pa je tudi res, da si tisti, ki ima dovolj denarja, lahko privošči
ki lahko okrepčali s toplim čajem, na cilju pa so bili deležni tudi okusne mes-no-zelenjavne ali zelenjavne enolončnice, diabetičnih žemljic in jabolk. Vsak pohodnik je na cilju prejel tudi spominsko majico. Za glasbo in zabavo pa sta poskrbela Polona Kuder in Franci Podbrežnik z gosti. Udeleženci pohoda so si lahko izmerili krvni tlak, deležni pa so bili tudi marsikakšnega nasveta, kako bolj zdravo živeti. Za popestritev dneva in razvajanje želodcev je Društvo podeželskih žena Ponikva tudi letos pripravilo veliko najrazličnejših dobrot, od kruha, slaščic do namazov. Z raznimi okusnimi in zdravilnimi pripravki sta se pohodnikom predstavila tudi kmetija Zakošek s Kozjanskega ter Far medi-cas.	D. Naraglav
boljše in kakovostnejše zdravljenje in morda tudi povrne zdravje. Ne glede na to pa menim, da lahko za svoje zdravje največ naredi človek sam. To vem iz lastnih izkušenj, saj sem bil že hudo bolan, imel sem močno sladkorno bolezen. Pred tremi leti sem se odločil, da se resno spopadem s temi težavami in sem se začel ukvarjati s tekom. Lahko rečem, da sem bolezen tako rekoč premagal oziroma sladkor v krvi spravil na normalne vrednosti. Tudi današnji pohod sem večinoma pretekel in se izvrstno počutim, sicer pa sem v tovrstnem gibanju tako rekoč vsakodnevno in hribi okrog Zabukovice, kot so Gozdnik, Mrzlica, Šmohor, Kal, Hom, so moje redne poti. S to aktivnostjo sem se močno okrepil, hkrati pa tudi izgubil 15 kg odvečne teže.«
Štefka Urh: »Menim, da je zdravje največ, kar si lahko človek želi. Zase lahko rečem, da se dobro počutim in da naredim veliko za svoje zdravje. Mislim, da se mi to dobro obrestuje in bi zato vsakomur, ki omahuje ali se mu ne ljubi biti telesno aktiven, svetovala, da spremeni slog življenja in si zagotovi kakovostnejše življenje in zdravje. Tisti, ki kar čepi doma, moleduje in se smili samemu sebi, svoje zdravje le poslabšuje. Zato le v naravo, v gozdove in na planinske poti, kjer lahko veliko naredimo za svoje boljše in tudi daljše življenje. Sem velika ljubiteljica narave in planin in vsak prosti trenutek izkoristim za stik z naravo in planinami. Lani sem izpolnila svojo veliko željo doživeti Himalajo in če bo vse tako, kot želim, bom tam tudi prihodnje leto. Sem tudi
planinski mentor otrokom na OŠ Griže in skoraj vsak teden hodim z njimi po hribih, veliko nedelj in drugih dni pa sem v hribih s skupinami. Danes imam tukaj skupini iz Rogaške Slatine in Trbovelj.«
Branko Dokl:	»Beseda
zdravje je nekaj, kar imamo pogosto na jeziku.
Še posebej pa se te vrednote zavemo, ko resneje zbolimo ali ko zboli nekdo od naših najožjih družinskih članov. Zdravje je vrednota, ki bi jo morali imeti vedno v svoji zavesti in narediti čim več, da se obvarujemo pred boleznijo ali si jo s telesno aktivnostjo vsaj izboljšamo. Na današnji pohod sem prišel s Ptuja, sicer pa sem član Planinskega društva Rečica ob Savinji in se precej družimo s planinci iz vaše doline. Tovrstni pohod je zelo dobra pogruntavščina in velja zanj organizatorjem izreči vse čestitke. Vsi, teh pa je bilo ogromno, ki so danes prišli na ta pohod, so veliko naredili za svoje zdravje. Tukaj sem že tretjič in če bo le mogoče, bom tukaj tudi v prihodnje. Da sem danes na tem pohodu, se moram zahvaliti predvsem Milanu Polavdru iz PD Zabu-kovica, vse več pa jih zdaj pripeljem s sabo tudi sam.«
Lidija Pavlovič: »Ker sem v takšni službi, kjer poskušamo s predpisanimi zdravili in drugimi izdelki omogočati boljše zd ravj e ljudi ali vsaj lajšati njihove zdravstvene tegobe, je že samo po sebi umevno, da je zame zdravje resnično največja vrednota. Zdravje nadvse
spoštujem, poskušam živeti čim bolj zdravo in k temu nagovarjam tudi svojo okolico. Današnji pohod in nasploh vsi pohodi, ki smo jih organizirali, je le del tega, kar želimo prispevati k zdravju ljudi v žalskih lekarnah. Vsekakor pa je to prijetna oblika, ki se je ljudem priljubila. Dokaz za to je tudi današnja množica, ki je s pohodom, predvsem pa z druženjem, veliko naredila za svoje dobro počutje in zdravje. Kot organizatorji smo zelo veseli, da je ta pohod dobil takšno razsežnost, in se bomo trudili, da ga organiziramo tudi v prihodnje. Vsem, ki nam pri organizaciji pomagajo, pa naj velja iskrena zahvala tudi po tej medijski poti.«
Katica Petrin:	»Beseda
zdravje je velikokrat izgovorjena beseda, hkrati pa tudi naj-večja želja bolnega človeka.
Za zdravje bi dali vse, a marsikdaj se ne da pomagati. Da je zdravje največja vrednota, bi morali misliti že takrat, ko smo zdravi. A to je od tistega, ki je mlad in poln energije, skorajda nemogoče pričakovati. S staranjem imamo večje zdravstvene težave in zato tudi več mislimo na svoje zdravje. Zase lahko rečem, da se potrebe po zdravju zelo dobro zavedam in da skušam v tej smeri tudi največ narediti. Danes sem sicer prvič na tem pohodu in moram priznati, da mi je zelo všeč. Če mi bo zdravje služilo, bom naslednjič zagotovo spet prišla. Redno se udeležujem drugih planinskih pohodov in na ta način vzdržujem svojo kondicijo. Po drugi strani pa tudi zelo rada plešem, saj se pri plesu razmiga celotno telo, predvsem pa se sprostiš in ne misliš na bolezen.«
D. Naraglav
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2007/2008 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po telefonu: 01/478 46 27,01/478 46 38.
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 3. 5. 2007, 3. 7. 2007,4. 9. 2007 in 2. 10. 2007. Dodatne informacije po tel.: 01/300 69 91.
-	Javni razpis za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris) (UL RS št. 23/07) Rok za oddajo vloge je 10. 5. 2007. Vse informacije: Petra Ulamec, tel.: 01/280 40 20, e-pošta: petra.ulamec@gov.si.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 26/07) Za pravočasno vloženo vlogo za prvo odpiranje vlog šteje vloga, ki je oddana na pošti do vključno 22. 8. 2007, za drugo in tretje odpiranje pa do vključno 23. 4. 2009, vendar le do objave zaključka javnega razpisa. Dodatne informacije so na voljo vsak ponedeljek in sredo od 9. ure do 12. ure po tel.: 01/300 69 90.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (UL RS, št. 33/07) Rok za oddajo vloge je 3. 9. 2007. Dodatne informacije: vsak delovni dan med 9. in 10. uro po telefonu pri Vladuški Cimperman na številko 01/369 77 87 in pri Majdi Rojc na številko 01/369 78 26 oziroma po elektronski pošti: vladuska.cimperman@gov.si ter majda.rojc@gov.si.
Ministrstvo za obrambo
-	Razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2007 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 6. 7. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na: www.gasilec.net.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2008,2009 in 2010 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 11. 5. 2007. Informacije: Mojca Plestenjak, tel.: 01/478 42 57, vsak ponedeljek, sredo in petek, ali po e-pošti: mojca.plestenjak@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje državnih tekmovanj in mednarodnih tekmovanj, olimpijad v znanju za učence, dijake in študente višjih strokovnih šol v letu 2007 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 18. 5. 2007 do 14. ure. Informacije: Marjetka Loborec Škerl, tel.: 01/478 54 38, vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje obnovitev večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12. 2007. Več informacij o programu
-	razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00.
Ad futura, javni sklad
-	Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog: 31.8. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123-124/06). Razpis bo odprt do 31. 8. 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in francosko republiko Program PROTEUS (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 15. 5. 2007. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-pošta: katarina.sersen@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2007 (UL RS, št. 19/07) Roki za oddajo vlog so: 6. 4. 2007,15. 6. 2007 in 31.8. 2007. Informacije: Fani Rožič Novak, tel.: 01/478 46 50, e-pošta: fani.rozic-novak@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Ciper v letih 2008-2010 (UL RS, št. 19/07) Rok za predložitev prijav je 5. 5. 2007. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in francosko republiko Program INRA 2008/2009 (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 14. 9. 2007. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-pošta: katarina.sersen@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Portugalsko od 2008 do 2009 (UL RS št. 29/07). Rok za predložitev prijav je 15. 5. 2007 do 12. ure. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-pošta: katarina.sersen@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Albanijo od 2008 do 2009 (UL RS št. 29/07). Rok za predložitev prijav je 7. 6. 2007 do 12. ure.
Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino od 2008 do 2009 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 31. 5. 2007 do 12. ure. Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Češko od 2008 do 2009 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 15. 6. 2007. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@gov.si.
Slovenska turistična organizacija
-	Javni razpis za sofinanciranje izdelave in postavitve obvestilnih tabel (VII-1 ali VII-1.1) pred izvozi z avtocest v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 11/07) Rok za oddajo vlog je 8. 5. 2007 do 10. ure. Informacije: Metka Pirc, e-pošta: metka. pirc@slovenia.info.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad,
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20.12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije.
Vlada RS, Urad za enake možnosti
-	Javni razpis za sofinanciranje izdajanja knjig s področja enakih možnosti žensk in moških v letu 2007 (UL RS, št. 33/07) Rok za oddajo vlog je 1. 6. 2007. Informacije: Tilen Štajnpihler, tel.: 01/478 14 90, e-pošta: tilen.stjnpihler@gov.si ali na e-pošti: uem@gov.si.
Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike
Slovenije in Puhovo priznanje
-	Javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, ki jih podeljuje Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje v letu 2007 (UL RS, št. 26/07) Rok za oddajo vlog je 9. 5. 2007. Dodatne informacije: dr. Bojan Jenko, tel.: 01/478 46 81, e-pošta: bojan.jeko@gov.si.
TUJI RAZPISI
Ostale informacije:
		
EUROPE	lì T ’■:	tKfr'K'ì mCKA rj.AVH
/> / W ü <		
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Festival potic uspel
Društvo podeželskih žena Občine Prebold je skupaj z Občino Prebold in Kmetij sko-gozdarskim zavodom Celje - Izpostavo Žalec letos že četrto leto organiziralo festival potic. Na osrednji prireditvi festivala, ki je bila v petek, 30. marca, zvečer v Dvorani Prebold, so razglasili rezultate in podelili priznanja za najboljše orehove in smetanove potice ter orehov kolač (šarkelj).
Potice (teh je bilo tokrat 56) je posebna strokovna komisija v sestavi Danica Uplaznik, Andreja Žolnir, Romana Gričnik, Fanika Burjan in Marinka Lesjak ocenjevala kar nekaj ur. Na osnovi zbranih točk je triindvajsetim poticam podelila zlato, devetim srebrno in enajstim bronasto priznanje. Največ zlatih priznanj (vsak po štiri za različne potice in orehov kolač) sta osvojila Anica Levart iz Draže vasi
pri Ločah in Andrej Voh iz žalske občine. Za trikratno zaporedno osvojeno zlato priznanje so podelili tudi znak kakovosti. Tokrat ga je prejela domačinka Marija Vozlič.
Obiskovalci so si razstavo potic, hkrati pa tudi peciva in velikonočnih aranžmajev, kar so prispevale članice župnijske Karitas, lahko ogledali na večerni prireditvi in v soboto dopoldan. V tem času je delovala tudi velikonočna kmečka tržnica.
Društvo podeželskih žena Občine Prebold je tako rekoč nepogrešljivo v občini. Skorajda ni nobene večje prireditve ali slovesnosti, na kateri ne bi s svojim znanjem in dobrotami popestrile dogodka. To je na njihovem občnem zboru dejal tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak.
V programu na večerni prireditvi so sodelovali Mešani pevski zbor KD Šešče, Ljudski pevci 6 Še, Tamburaška skupina iz Šempetra, Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, otroški cerkveni pevski zbor in ma-rijareški recitatorji in plesalci. Zbranim je spregovoril tudi preboldski župan Vinko Debelak, blagoslov potic pa je opravil preboldski župnik Damjan Ratajc.
Vse razstavljene potice so v soboto po končani razstavi tudi letos podarili domovom starejših občanov na Polzeli, Grmovju in na Vranskem.
D. Naraglav
Slednji se je ob tej priložnosti članicam zahvalil za njihovo dosedanje delo in zatrdil, da bodo na občini tudi v prihodnje skrbeli za nemoteno delovanje preboldske tržnice, na kateri so članice društva redno prisotne. Pri tem ima posebno zaslugo predsednica društva Danica Uplaznik.
		
i i sl	L	f
Razstavljene potice sredi dvorane
Že v Snežno jamo
Letošnja mila zima z zelo malo snega tudi v hribih, je preboldskim jamarjem omogočila, da so Snežno jamo že mesec dni prej kot običajno, pripravili za novo turistično sezono. Minulo soboto so tako v jamo že popeljali prve obiskovalce, jama pa bo na ogled tudi ta vikend, vključno s praznikom 27. aprilom in nato še 1. in 2. maja. Ostale dni v maju pa bo ogled jame možen po dogovoru. Z ogledom po urniku se bo sezona začela, tako kot običajno, 1. junija. Informacije: telefon 572 48 66 ali GSM 041 413 111.	D. N.
NOVO - vrhunske spalnice DORINA!
Vabljeni v delno prenovljeni salon pohištva Garant na Polzeli.
Poskrbite za nov videz dnevne, mladinske ali otroške sobe, predsobe, kuhinje ali spalnice - izberite v Garantu.
Popusti in hitri krediti
G4RANr
Pohištvma industrija id. Polzela, Polzel« 176 a Mutripka pr«bf*a. 83/ 70 37130,03/ 70 37131 Mo@yvMts«, mmjaraeLst
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO	j
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.	*
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, O41 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 20 let
grafično oblikovanje tisk [(
'g.kMHAJf
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 mariboi • info@multiprojekt.si
Dolina zelenega zlata se predstavi Aktivne kmečke žene s Ponikve
Boginja Hera je obiskovalce povabila v Rimsko nekropolo in jamo Pekel
Na sejmu TIP - Turizem in se je s svojo turistično ponudbo prosti čas, ki je potekal med 29.	predstavila tudi Občina Žalec,
marcem in 1. aprilom na Gospo-	Na sejmu se je predstavilo 112
darskem razstavišču v Ljubljani, razstavljavcev iz devetih držav,
i i i r
il.XL.ll
Ljudske pevke s Ponikve na odru sejmišča
Za nedoločen čas zaposlimo elektrikarja energetika (m/ž) z izkušnjami za samostojno delo na objektih in vozniškim izpitom B-kategorije. Nudimo stimulativen osebni dohodek in takojšno zaposlitev.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Energa, d. o. o., Gotovlje 62 d, 3310 Žalec, v roku 8 dneh po objavi.

ŠOLSKI CENTER VELENJE
http://www.scv.si
Ali razmišljate o nadaljevanju šolanja po srednji poklicni šoli?
Vabimo vas, da se vpišete v katerega od naših dvoletnih programov PTI:
-	elektrotehnik elektronik ah energetik,
-	strojni tehnik,
-	avtoservisni tehnik,
-	rudarski tehnik,
-	ekonomski ali gostinsko-turistični tehnik.
Rok za oddajo prijave za vpis je 1.6. 2007.
Pridružite se nam.
Sredi marca je Društvo kmečkih žena s Ponikve pri Žalcu v dvorani zadružnega doma na Ponikvi izvedlo občni zbor. Tako predsednica društva Zdenka Žager kot članice, so z zadovoljstvom ugotavljale, da je bilo delo v minulem letu, ko je društvo praznovalo deseto obletnico delovanja, uspešno opravljeno na vseh področjih.
Tudi za letos so si članice zadale
precej nalog, kot so razni kuharski tečaji, spoznavanje in nabiranje zelišč, obrezovanje sadnega drevja in grmovnic, sajenje balkonskih rož, sodelovanje s peko peciva in kruha na raznih prireditvah, izvedba prireditve »Kmečko popoldne pod lipo«, izvedba strokovne ekskurzije in še kaj.
V okviru društva uspešno deluje tudi sekcija ljudskih pevk pod
vodstvom Tatjane Jezernik, ki svoje nastope večkrat popestrijo z igrano vsebino na šaljiv način. Na takšen način popestrijo nastope v domovih za ostarele, v domačem kraju, pa tudi širom po Sloveniji. Prav tako je uspešen podmladek, ki ga vodi Danica Kos. Mladi se radi udeležujejo izdelovanja raznih okraskov, kot so velikonočne pisanice, butare, vizitke in novoletni okraski.	L. K.
I I.Ai niJA UOČA VAH S.P. HIMSKA CESTA 70. .7111 ŠEMPETER «SM, Ol I 181 I90.TEL: 05 08 30 781 rauil: mwlril.l»rkn«i ,i<>I.H. I
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
»MO&RA TOfKA*
MODRI POPUSTI !
->	7,A MOTO II IME ,
-» PRIZNAVANJE BONUSA PO AO POLICI ZA VAŠ OSEBNI AVTO + DODATNI POPUSTI CELO DO M % !
-» /A VOZMKC ,
-» NAJCENEJŠE ZAVAROVANJE VAŠ EC A VOZILA - PREVERITE t -» DODATNI POPUSTI IN USODNOSTI
-» ZA BIRMANCE IN BOTHE;
-> ATRAKTIVNI PAKETI PRILAGOJENI IZKLJUČNO VAM -> PODARIMO VAM TUDI KNJIGO »KRISTJAN MOLI« IN ŠE KAJ t
•> POZOB - NOV DELOVNI ČAS:
4 OD PON. DO PET.1 OD 08.80 DO 13.88 IN ODPHTO TUDI OD 15.00 DO 17.00!!!
-» SOB.. NED. PRAZNIKI - ZAPRTO !
|ri| GRAWE
_____________________________________ W Zavarovalnic« d d.
obiskalo pa ga je več kot 20.000 obiskovalcev.
Občina Žalec se je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec s svojo ponudbo predstavila na Jantarjevi poti v hali C v okviru projekta »Stranske poti so zapeljivejše od glavnih«. Posebna poudarka sta bila predstavitev TD Šempeter, ki je znamenitosti na čelu z Rimsko nekropolo in jamo Pekel obogatilo z likom boginje Here in pokušnjo rimskega kruha, in obširnejša predstavitev SSD pod geslom »Dolina zelenega zlata«. Med drugim so predstavili DVD o Občini Žalec in dogajanje popestrili s prikazom običajev v hmeljarstvu, s petjem ljudskih pevk s Ponikve, z igranjem citrarke Neli Kos Zidar, dobrotami kmečkih žena s Ponikve in s predstavitvijo hmeljarskih starešin in princes. Obiskovalce so razvajali tudi z degustacijo hmeljarskega kruha, drobnega peciva in hmelje-vega žganja, ki so proizvod kmečkih žena s Ponikve in Etnološkega društva Hmeljarska vas.
Obiskovalce so na stojnici Občine Žalec najbolj zanimale kolesarske poti po dolini, izleti v naravo, muzeji, domača kulinarika in hmelj. Največ vprašanj je bilo povezanih s kulinariko hmelja, ki je sicer še vedno premalo razvita in kot taka priložnost za bogatejšo turistično ponudbo v prihodnosti.	L. K.
sam
Top akcija - kritine in pomladna ponudba
od 16. 04. do 05. 05. 2007
Dtopdom
novem
-car-intertor-design
Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas.
Novem Car Interior Design, d.o.o. je družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.
Novem Car Interior Design, d. o. o. Ložnica 53 a 3310 Žalec.
Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO?
Iščemo:
-	Vodjo skladišča m/ž
(vodenje, organiziranje in nadziranje dela zaposlenih v skladišču surovin in vmesnem skladišču polizdelkov, organiziranje skladiščenja, organiziranje komisioniranja, vodenje potrebnih evidenc o skladiščnih aktivnostih...)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	srednješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	organizacijske sposobnosti
-	sposobnost vodenja
-	samostojnost, samoiniciativnost, odgovornost
-	vozniški izpit B kategorije
-	izpit za viličarja
Nudimo:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno plačilo
-	delo v mednarodnem okolju
-	interno in eksterno izobraževanje
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.:
03 713 54 10 in 713 54 81.
Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov:
Novem Car Interior Design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
Pletle so iz koruzne slame
kratna razstava je na prostem, na fotografijah pa je živelj, ki živi v ribniku in ob njem. Ob odprtju je zbrane pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh, nekaj besed o avtorju razstave je povedal predsednik Društva varuhov okolja - Radoživ Žalec Grega Volk, zbranim je spregovoril tudi avtor razstave Milan Vogrin, razstavo pa je odprl župan Lojze Posedel. Kulturni program so pripravili člani Kulturnega društva Vrbje, za priložnostno pogostitev pa je poskrbelo Turistično društvo Vrbje. Razstava bo na ogled do 6. maja. V nedeljo so na ribniku Vrbje pripravili dan odprtih vrat.	T. Tavčar
Milan Vogrin razstavlja
Milan Vogrin med svojimi fotografijami
Ob svetovnem dnevu Zemlje Vrbje odprli fotografsko razsta-so v soboto popoldne v infor- vo Milana Vogrina, samostojne-macijskem središču ob ribniku ga raziskovalca ornitologa. To-
Članice društva podeželskih žena Braslovče in Društva podeželskih žena Toplica iz Oko-nine že dolgo sodelujejo. Tokrat so se odločile skupaj pripraviti tečaj pletenja iz koruzne slame. V dvorani gasilskega doma v
Braslovčah se je zbralo približno 20 žena in deklet iz obeh društev, ki so se pod vodstvom Cilke Sobočan učile plesti cekarje, košare, pletarje in druge izdelke, ki so bili nekoč nepogrešljivi v gospodinjstvu. Če-
prav je ta material v veliki meri nadomestila plastika, pa ostaja še vedno mnogo lepši. Ob vsestranski uporabnosti je kot izdelek vsakemu domu v okras s svojo naravnostjo in toplino, ki ju izžareva.	T. Tavčar
Utrinek s tečaja
Tradicionalna salamijada Braslovče 2007
Turistično društvo Braslovče in Društvo podeželskih žena Braslovče sta bila nedavno organizatorja že enajste tradicionalne salamijade. V ocenjevanje je strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Janez Šumak ter člani Franci Uratnik, Jože Rak in Janez Dernač, dobila kar 51 domačih salam, ki so jih ocenjevali glede na zunanji izgled, prerez, barvo, vsebino, vonj in okus.
Pri ocenjevanju za tretje mesto so kar trije vzorci imeli enako število točk. Komisija je zato morala pri končni odločitvi za tretje mesto upoštevati boljši prvi kriterij (okus), nato pa še ostale kriterije, ki so določili še četrto in peto mesto. Zmagovalna salama je postala salama Grete Režun iz zaselka Znojile. Tudi druga najbolje ocenjena salama je bila narejena na istem naslovu in jo je v ocenjevanje dal Polde Režun. Prav tako v poštnem okolišu Čemšenika, v zaselku Dobri-ljevo je bila izdelana tudi tretja najbolje ocenjena salama. To je v ocenjevanje prinesla Fani Novak. Na četrto mesto se je uvrstila salama Petra Cehner-ja iz Velike Pirešice in na peto
salama Borisa Vindarja iz Go-tovelj.
Predsednik strokovne ocenjevalne komisije Janez Šumak je v svojem poročilu na večerni prireditvi dejal, da je komisija prišla do zaključka, da so salame kljub mili zimi boljše, kakovostnejše kot lani, kar je presenetljivo, saj zaradi neprimernih temperatur ni bilo omogočeno »pravo« zorenje in sušenje. Na večerni prireditvi, kjer so salame našle svoje potrošnike med občinstvom, je zbrane tudi letos nagovoril župan občine Braslovče Marko Balant. Domači župnik Milan Gosar je izdelke blagoslovil. Sicer pa so organizatorji poskrbeli za licitacijo posebne salame, ki jo je
izdelal Franc Cilenšek iz Malih Braslovč. Kakšni sta dolžina in teža je ugibalo preko 70 udeležencev prireditve. Najbližje točnim podatkom je bil Franc Mandeljc z Gomilskega, ki pa ga ob razglasitvi ni bilo več na prireditvi in je salamo, ki je merila 188 cm in tehtala 2,8 kg domov odnesel Martin Završnik iz Letuša, ki je bil drugi najbližji realnim podatkom.
Braslovške organizatorje 5. maja čaka še organizacija 4. ocenjevanja in prireditve najboljših domačih salam Slovenije v Domu krajanov na Gomil-skem. Na njem bo sodelovalo 10 odstotkov prvouvrščenih salam iz vsake področne salamijade.	D. Naraglav
Člani komisije z vodjem odbora salamijade Tonijem Ramšakom (prvi z leve)
zveza
turističnih
društev
•TURISTIČNI KOTIČEK •
Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec objavljata
IZBOR
»Najlepšega kraja, hiše in kmetije v letu 2007«

Žalec
v okviru projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«
1.
S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo promocijo Občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizirata Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec izbor najlepše urejenega kraja, hiše, kmetije, šole, stavbe in obnovljenega objekta kulturne dediščine z naslovom
»Najlepši kraj, hiša in kmetija«.
2.
Izbor je zasnovan na projektu Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.
3.
V	izbor se vključujejo prebivalci, tako da skrbijo za celoletno urejenost bivalnega okolja (objektov, v katerih stanujejo), okolja, kjer so zaposleni (podjetja, ustanove, zavodi), in kraja, v katerem živijo. Urejanje okolja je najbolj množična dejavnost prostovoljcev. Kraji, zaselki in objekti naj bodo urejeni vsak dan v letu. Urejanje okolja naj bo del kakovosti življenja.
Pobudniki in nosilci izbora na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. Na ravni občine organizirata in usmerjata tekmovanje Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Izbor poteka najprej v okolju krajevne skupnosti, najbolje ocenjeni pa napredujejo v izbor na nivoju občine.
Najbolje ocenjeni v določenih kategorijah v okviru občine (kraji, šole) tekmujejo za laskavi naziv »Najlepše urejeni v Sloveniji«.
4.
Za uspešno organizacijo izbora so udeleženci razdeljeni v kategorije:
1.	kraj, zaselek oz. del kraja,
2.	hiša,
3.	kmetija,
4.	šola,
5.	stavba,
6.	obnovljen objekt kulturne dediščine.
NATLEPŠI KRAT. ZASELEK OZ. DEL KRAIA
V	tej kategoriji se ocenjujejo urejenost kraja, zaselka oz. dela kraja kot celote in tudi posameznih objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno cvetje in zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo itd. Pri ocenjevanju se preverja, kako je s prizadevanjem za zdravo in čisto okolje (zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov, varovanje vodnih virov in zraka, raba alternativnih virov energije itd.) in s prometno ureditvijo.
NAILEPŠA HIŠA
Ocenjujeta se zunanja urejenost hiš in njihove okolice (urejenost fasade, dvorišča, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic).
NAILEPŠA KMETIIA
Ocenjuje se urejenost kmetij, tako stanovanjskih objektov kot gospodarskih, in njihove okolice (urejenost fasad, dvorišč, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic), ohranjenost elementov kulturne dediščine (vodnjak, hišna kapelica).
NAILEPŠA ŠOLA
Vsebina tekmovanja šol je urejenost šolske stavbe, okolice šole, telovadnih in športnih igrišč. Pri ocenjevanju se upošteva tudi skrb za okoljsko vzgojo učencev in njihovo sodelovanje pri urejanju šole in njene okolice.
NAILEPŠA STAVBA
V	kategorijo poslovnih stavb so vključeni objekti podjetij, obrtnikov, zavodov in javnih ustanov (trgovine, gostišča, banke, policijske postaje, gasilski domovi ipd.) na področju Občine Žalec.
Ocenjuje se urejenost objektov, njihove okolice in pripadajočih objektov. Upošteva se, kako je poskrbljeno za dostop in označenost ter usklajenost z okoljem.
NATLEPŠE OBNOVLIEN OBTEKT KULTURNE DEDIŠČINE
V	tej kategoriji se ocenjuje obnova objektov kulturne dediščine (ki so lahko stanovanjski objekti, sakralni objekti, verska znamenja, gospodarski objekti) z upoštevanjem arhitekturne tipičnosti, tradicije, etnologije ter skladnost s pokrajino in zasnove naselja. Vključeni so lahko objekti, katerih obnova je bila dokončana v zadnjih treh letih.
5.
Izbor vodi projektni svet, urejenost pa ocenjuje posebna ocenjevalna komisija.
PROIEKTNI SVET
Projektni svet imenuje župan Občine Žalec. Projektni svet zbira in ovrednoti podatke, obvešča sodelujoče in javnost o poteku izbora ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela-lepa in gostoljubna«. Projektni svet sodeluje tudi pri oblikovanju zaključne prireditve in podelitvi priznanj ter nagrad najlepšim v vseh kategorijah.
OCENTEVALNA KOMISITA
Ocenjevalno komisijo imenuje župan Občine Žalec in je petčlanska. Ocenjevalna komisija si dvakrat v letu ogleda prijavljene iz vsake kategorije. Rezultate posreduje v pisni obliki projektnemu svetu. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na dogovorjene kriterije.
6.
Na krajevni ravni (območje krajevne skupnosti) organizirajo izbor turistična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. K sodelovanju v izboru se lahko prijavijo lastniki (pravne in fizične osebe) sami z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo pri turističnem društvu v svojem kraju, objavljena pa bo tudi v lokalnem časopisu Utrip in na spletnih straneh Občine Žalec in ZKŠT Žalec. Udeležence v izboru lahko prijavijo, seveda s soglasjem lastnikov, tudi turistična društva in krajevne skupnosti. Prijavi mora biti priložena utemeljitev. Prijave zbirajo turistična društva po posameznih krajih in ZKŠT Žalec do 31. maja. Prijavnica je dostopna na spletni strani www.zkst-zalec.si.
Turistična društva najkasneje do 15. junija posredujejo informacije o najbolje ocenjenih po posameznih kategorijah na ravni krajevne skupnosti za vključitev v izbor na ravni občine. Ocenjevalna komisija na ravni občine opravi prvi ogled junija, drugi ogled pa septembra.
7.
Trem najlepšim v vsaki kategoriji, razen v kategoriji šol (nagradi se le najlepša), bodo na zaključni prireditvi meseca novembra v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade. Pri kategoriji »kraji in zaselki oz. deli krajev« so prejemniki turistična društva, ki delujejo v nagrajenih krajih, in krajevne skupnosti, pri kategoriji »šole« prejme priznanje in nagrado ravnatelj oz. ravnateljica, pri kategorijah »hiše«, »kmetije« in »poslovni objekt« ter »obnovljeni objekti kulturne dediščine« so prejemniki priznanj in nagrad lastniki.
8.
Udeleženci tekmovanja, ki so razglašeni za najlepše (1. nagrada), izgubijo pravico sodelovanja na tekmovanju za tri leta.
9.
Mesto Žalec zaradi specifičnosti (velikost, gospodarstvo, gostinska in druga ponudba) ne sodeluje v kategoriji »kraj«, zato pa se vključi v tekmovanje v vseh ostalih kategorijah. Pobudnika in nosilca tekmovanja na ravni mesta Žalec sta Turistično društvo Žalec in Mestna skupnost Žalec.
Zveza turističnih društev	Občina Žalec
Občine Žalec	župan
predsednica	Lojze Posedel
Breda Vizovišek
Žalec, april 2007
Strah starejših pred revščino
Poslanec DeSUS Ivan Jelen je dejal, da revščina starih ljudi postaja v Sloveniji problem, še zlasti, ker vemo, da je revščina starih 65 in več let skoraj dvakrat višja od splošnega povprečja. Revščina starih ljudi v državi narašča, saj je imelo leto 2000, ob uvedbi pokojninske reforme, 37 in pol odstotka upokojencev manjšo pokojnino od povprečne plače, dve leti kasneje pa je bil ta odstotek že na višini
42,4	točke, kljub temu, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač.
Ministrico za delo Marjeto Cotman je poslanec Ivan Jelen v Državnem zboru vprašal, kakšen delež starostnikov pod pragom revščine bi bil za vlado še sprejemljiv?
DeSUS
Ministrica Marjeta Cotman je povedala, da je leta 2005 prejemalo denarno socialno pomoč 62 tisoč državljanov, leto kasneje pa je njihov delež upadel na 54.500 oseb.
Res pa analize kažejo, da je stopnja revščine najvišja pri starejših od 65 let, še posebej pri samskih ženskah.
Vendar pokojnina ni edino merilo za ugotavljanje stopnje tveganja revščine. Veljavna zakonodaja, predvsem pri pokojninah namreč omogoča še varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, ki zagotavlja prejemek za človeka dostojno življenje 369 evrov.
VZTRAJAMO
V zadnjih nekaj mesecih nas (LDS-sovce) ljudje sprašujejo z ogorčenjem, kaj za vraga se vendar dogaja? Seveda je težko na vsa ta vprašanja odgovoriti v eni kolumni, še manj lahko to naredi en človek. Pa vendar pojdimo po vrsti! Na vprašanje, kaj si mislimo o Ropu, Beblerjevi, Cviklu in Pavlihi, ki so trdno skrivali, čeravno so se več kot pol leta v tajnosti dogovarjali z Borutom Pahorjem, v stranki pa lagali o pripravljenosti, da se stranka notranje krepi in si povrne ugled, ki ga je zgubila, vam težko odgovorim v eni sapi. Danes vidimo, da so vse velike besede o liberalizmu in svobodi prazne marnje, lažnive blodnje nekaj posameznikov, ki so zreducirali svojo svobodomiselno prepričanje na izvoljivost v parlament in drugim osebnim ambicijam ter materialnim pre-ferancam. Takih članov današnja nova in prenovljena LDS ne rabi; volivke in volivci pa bodo presodili, kako se jim zdijo takšni politiki kredibilni.
Tu je seveda še neodvisni poslanec dr. Slavko Gaber in skupina Zares. Gaber kot bivši minister in liberalni mislec trenutno deluje s poslanskim klubom LDS, izgleda pa tako, da ga nihče pravzaprav ne mara. Sam menim, da je to škoda, škoda za veliko nepremišljeno izgovorjenih stavkov, saj sam štejem Slavka Gabra za enega največjih poznavalcev šolstva in šolskih sistemov in ga kot strokovnjaka cenim. Zaresovci so nova (stara) formacija pod predsedniško taktirko eks ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika. Ali jih imamo za izdajalce LDS nas nekateri sprašujete? Sam nerad uporabljam takšne težke besede, se mi zdijo, da v politiko ne sodijo. Potrebno se je v vsakdanjem komuniciranju izogibati obdolževanja in privoščljivosti, kajti ljudje, kadar funkcioniramo s čustvi, izgubljamo razum.
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Posledično se negativnosti odrazijo na konkretnih politikah, škodo pa trpijo predvsem državljanke in državljani. Ker pa je v to druščino pobegnil tudi naš župan Lojze Posedel, se mi zdi na mestu izreči le par stavkov. Pravijo, da bodo zagovarjali liberalne vrednote, novo in drugačno politiko, da se bo prinašalo v slovenski politični prostor nove kvalitete. Do danes nisem nikjer našel kaj bolj konkretnega od teh praznih obljub. Do danes nisem zasledil programa niti konkretne politične aktivnosti, ki bi mi dala misliti o vseh teh novih kvalitetah. Zato se sprašujem, če vse skupaj ni le prerivanje na levici in sredini zgolj zaradi sanjsko oboževanega mandatarskega stolčka in dobre vladne službe. Če jih sam nimam za izdajalce pa ne pomeni, da se volivci, ki so volili LDS na volitvah v državni zbor 2004 in LDS na lokalnih volitvah lansko leto, da se vsa ta velika množica ljudi ne počuti izdanih. Nikakor niso volili SD in še manj neke skupine nedifiniranih poslancev. Namesto da bi se opozicija krepila in da bi se združevali, se drobimo in izgubljamo energijo med seboj. In to vse zaradi nekaj prepotentnih glav bivših arogantnih liberalcev, ki jim je ušel nadzor nad vzvodi oblasti.
Pa tudi prav. Mi, LDS-ovci v Žalcu, se krepimo. V naše vrste se jih spomladi več včlanilo kot jih je na republiki izstopilo in prestopilo. Čaka nas veliko dela. To občino in regijo moramo začeti spreminjati v prijazno okolje za podjetnike, načrtovati ekspanzijo v prostoru (kvalitetno poselitev) ter narediti kaj v smeri za mladino, za mlade družine, za mlade prve iskalce zaposlitve. To bo naš politični cilj in smoter našega delovanja, ne glede na procente, ki nam jih boste volivci namenjali.
GREGOR VOVK PETROVSKI
KDO V
NADZORNI SVET OBČINE ŽALEC??
GVIDO HRIBAR ZA PRIHODNOST OBČINE ŽALEC
SOCIALNI
DEMOKRATI
Stranka socialnih demokratov napreduje. Verjetno je stalna, utrjena podpora manjša od trenutnih bleščečih rezultatov raziskav javnega mnenja. Ta blesk nas ne sme zavesti. Nas prav gotovo ne. Če v kateri stranki vedo, kako težko je prigarati vsak milimeter novega zaupanja, potem vemo to v naši stranki. Nikoli nam ni bilo nič podarjenega. Vendar naj ne bo nikakršnih dvomov. Mi smo trdno odločeni, da glasove razočaranih in neopredeljenih volivcev prepričamo s svojim pozitivnim programom in zmernim političnim obnašanjem v vsaki občini, v slehernem kraju, kjer se bomo odzvali na probleme, pa tudi na ideje in predloge občanov. Stranka socialnih demokratov bo zato dejavno sodelovala pri javni obravnavi proračuna Občine Žalec za leto 2007.
Potrebno bo veliko napora, da se sredstva proračuna, ki niso dovolj oplemenitena z dodatnimi viri
(sredstva ES, državna sredstva,...), čimbolj smiselno, racionalno in pošteno porazdelijo med uporabnike. Nasprotovali bomo praksi Župana, da se svetnike postavlja pred izvršena dejstva, da se desetine tisočev evrov zapravlja za idejne zasnove, priprave in ureditve aromatičnega vrta rastlin, pri tem pa imamo vrt z dolgoletno tradicijo in vrhunske strokovnjake na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Nasprotovali bomo preobsežnemu dodatnemu zaposlovanju v občinski upravi ter projektom, ki niso dovolj premišljeni, niso razvojno naravnani in ne ustvarjajo dodane vrednosti. Prosimo občane, da nam v času javne obravnave sporočite svoja mnenja in predloge, ki ji bomo dodatno obravnavali. Seveda pa so naša vrata odprta tudi za vsakdanje aktualne zadeve vsem, ki vidijo v nas zaveznika za skupno prihodnost Občine Žalec.
SD Žalec
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
SDS
Ali imamo v občini Žalec preostra pravila igre ali pa se gremo velike igre mačke z mišjo z veliko črnega humorja in tragičnim zaključkom.
Kdo lahko nadzira občino Žalec? V Aktivni Sloveniji menimo, da bi lahko bil prav vsakdo kandidat za člana nadzornega odbora. Na članih občinskega sveta pa je, da izberejo kdo je po njihovem mnenju najboljši za to mesto.
V občini Žalec onemogočamo vstop v nadzorni odbor tistim, ki imajo manj kot 5 let delovnih izkušenj in tistim, ki nimajo vsaj 6. stopnje izobrazbe. V naši stranki smo mnenja, da gre za kratenje pravic občank in občanov, ki ne izpolnjujejo pogojev, ki so trenutno zapisani. Menimo, da bi morali imeti vsi enake možnosti, ker gre za politično funkcijo za katero naj nebi potrebovali delovnih izkušenj ali posebne izobrazbe. Seveda si pa želimo čim
bolj strokovno usposobljen kader v nadzornem odboru, a le tega naj izbire občinski svet izmed vseh kandidatov.
Upamo da bo statut občine kmalu popravljen, kajti vsem je že zelo dolgo znano, da je statut na veliko mestih v neskladju z zakonodajo.
Upam, da si bodo nekateri člani LDS malce odprli pravno obzorje in šele potem nagovarjali ljudi naj odstopijo. Seveda se strinjamo, da je bil kršen statut, ki pa je roko na srce, bolj za v peč kot pa za uporabo in sklicevati se na takšen statut, kaže na neresnost in nagajanje do tistih, ki si želijo narediti nekaj več iz te občine.
Veseli nas, daje bil ustanovljen odbor za mladino, ki mu je potrebno dodati še na teži in pomembnosti. Verjamem pa, da bomo delo dobro zastavili in naredili mladim Žalec prijazen.
Primož Salesin
Organi občine
Spoštovane občanke in občani, v nadaljevanju lahko preberete nekaj izvlečkov iz IV. poglavja Zakona o lokalni samoupravi (v odebeljenem tisku pa nekaj nevtralnih komentarjev), ki so trenutno precej aktualni.
IV. poglavje ORGANI OBČINE
28.	člen
Organi občine so Občinski svet, župan in nadzorni odbor.
29.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti:
-	sprejema Statut občine
-	sprejema odloke in druge občinske akte
-	sprejema prostorske in druge plane razvoja občine
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun; (ZR za leto 2006 župan ni predložil v obravnavo OS)
-	daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino
-	imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta
-	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in Statut občine
32. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev
-	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb
z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
32.	a člen
Člane nadzornega odbora imenuje Občinski svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. (torej do 24.12.2006)
33.	člen
Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja Občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga Občinskemu svetu v sprejem proračun občine (za leto 2007 šele 16.04.2007) in zaključni račun proračuna (o njem za leto2006 OS sploh ni odločal), odloke in druge akte iz pristojnosti Občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev le-tega. Interpretacij zakonodaje in hierarhično podrejenih pravnih aktov ter pravnih mnenj raznih državnih organov s strani občinske uprave in župana pa ne nameravam komentirati, saj je že vsakomur jasno, da se to počne tako kot tisti trenutek to odgovarja županu Posedelu.
Za dni, ki prihajajo, pa izrekam občankam in občanom čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš vdani Gvido Hribar
Desetmesečni politični embargo na pisanje na 13. strani Utripa je močno zavrl pretok novic o delu političnih strank. Motiv je bil v predvolilnem času, ko je bil vsak stavek politične stranke že volilna propaganda. Dogodki so znani in poznani, agonije je konec, tudi žalski župan je zapustil ladjo in ostala so le še ugibanja o Somraku bogov, kot bi temu dejal Richard Wagner.
Jesen je bila lepa, dokaj bogata, zima mila, z malo snega in mraza, kar po svoje pomeni prihranek. Z Novim letom smo dobili novo valuto, kar pa ni vse. Ves čas so nam mediji servirah Strojanove, Kosovo komisijo, operacijske mize, legionelo v ljubljanskih in kranjskih bolnišnicah in nazadnje Sovo, ki je za javnost ravno toliko zanimiva, kolikor je skrivnostna. Strojanovi so se v zadnjem času ponovno vrnili na sceno, očitno le za intermezzo.
V slabem letu se je marsikaj zgodilo tudi v mednarodnih sferah, a tokrat o tem ne bom izgubljal besed, saj smo doma dovolj aktualni. Ne smemo pozabiti velikih zamahov Matjaža Hanžka, ki je do zadnjega bičal vse, kar je imelo duh po normalnih demokratičnih rešitvah, ob tem mu je zvesto asistiral mag. Matevž Krivic. Svoj konvoj »prebrisanih« je popeljal celo do Bruxellesa, kjer so uspeh napraviti nekaj foto-posnetkov v sončnih dneh blage zime, a Evropa se z neumnostmi nima časa ukvarjati. Vrnili so se, ostaja pa vprašanje, kdo je pokril stroške te ekskurzije. Morda obstaja kakšen skrivni fond za politično eksotiko pri Sovi; kdo ve?
Prav gladko tudi ni vse okrog predsednika države. V državah, ki jih poznam, predsednik deluje povsem drugače od našega, ki si je izbral koncept nekakšnega guruja. Najbolj me preseneča dejstvo, da je kar nekaj privržencev takšne »indijanske plemenske politike«, ki jih ne zanima ugled države, niti institut parlamentarne demokracije, ampak v vsem blišču nove svetosti razglašajo katehezo samooklicanih vračev, s podporo zaslepljenih bojevnikov .
Lokalno delo občinskih odborov SDS je v polnem teku. Večina odborov je že
opravila letne konference, v Žalcu smo določili datum 25. april.
Delo v občinskem svetu ni niti uspešno, niti lahko. Glede na situacijo, ki smo ji priča, bije župan srditi boj proti vsemu, kar je naravnano v smeri programov strank, ki ga niso podprle na volitvah. Močna koalicija Partnerstvo za razvoj občine Žalec ima svoj program, ki je izključil ideološka vprašanja in podredil svojo vizijo zgolj volilnim obljubam občankam in občanom občine Žalec, ter si prizadeva na vseh ravneh vzpostaviti dialog sodelovanja. Največkrat se srečujemo z akutno gluhoto župana, ki si je dovolil najprej poslati svetnikom zastarel, neažuriran Statut in poslovnik, nato pa si ta dva akta razlaga tako, kot mu je trenutno v korist. Mučnim komentarjem ni konca ne kraja, delo pa se ne premakne iz mrtve točke. Avtokratsko ravnanje župana je vse bolj očitno, sankcij za takšne »grehe« pa žal ni. Žrtev neplodnih razprav smo najprej svetniki, ki delujemo zgolj »pro forma«, saj župan odloča o bistvenih stvareh mimo občinskega sveta, prav tako izvaja nepretehtane in nesmiselne investicije v času financiranja po dvanajstinah. Mislim, da je stanje zrelo za natančno revizijo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da gre za županovo samovoljo.
Ko takole, na hitro pogledam v sosednje občine, se mi utrne misel: toliko manjši, pa tako uspešni! Resnično, v Žalcu ni novih delovnih mest, v ostalih občinah bivše skupne formacije so; v Žalcu ni novih stanovanj, tam so; v Žalcu ni gospodarskega razvoja, tam je; Žalec nazaduje, ostali hitijo v nov čas. Kdo bo presekal ta brezumni dir v temo? Mar smo res tako zadrti, da si ne zaslužimo česa boljšega? Ali pa je nekaj narobe z vsemi tistimi, ki gledamo na razvoj z vizijo in odgovornostjo? Usoda nosi datum 22. oktober, anno domini 2006. Besede Charlesa F. Ketteringa so pravšnje na tem mestu: »Zanima me prihodnost. Tam nameravam namreč preživeti preostanek svojega življenja«.
OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
Borut Pahor za predsednika države? Nadzor na robu zakonitosti
Z javne tribune v Žalcu
V hotelu Žalec je v soboto,
31.	marca, potekala javna tribuna Socialnih demokratov, druga v času trimesečne turneje predsednika stranke Boruta Pahorja po Sloveniji. Zanjo se je odločil, ker želi dobiti mnenje članstva glede svoje morebitne kandidature za predsednika države na jesenskih predsedniških volitvah. Ob tej priložnosti je članstvu podal svoje mnenje o perspektivi države in stranke, ki dobiva vedno več privržencev in je po javnomnenjskih raziskavah prvič prehitela SDS.
»Sem predsednik stranke in sem zanjo odgovoren. Če ne bi bil njen predsednik, bi stranko prosil, da me podpre, in bi zdaj hodil naokrog ljudi prepričevat, da sem najboljši kandidat za ta položaj,« je na vprašanja novinarjev in tudi udeležencem tribune dejal Borut Pahor. Povedal je, da je pripravljen kandidirati za predsednika države na letošnjih predsedniških volitvah, a je pogoj za to podpora med ljud-
mi in v stranki.
Borut Pahor je pojasnil, da mora kot predsednik stranke ravnati bolj odgovorno in ljudem predstaviti dileme te in one odločitve in jim pustiti, da se brez njegovega pritiska odločijo tako ali drugače. »Rad bi slišal mnenje ljudi, potem bo tudi meni lažje sprejeti odločitev o predsedniški kandidaturi. Zelo sem vesel, da stranka napreduje, vendar nas blesk trenutnih rezultatov javnega mnenja ne sme zavesti. Nas prav gotovo ne. Če v kateri stranki vedo, kako težko je bilo prigarati vsak milimeter novega zaupanja, potem to vemo v naši stranki. Nikoli nam ni bilo nič podarjenega. Vendar naj ne bo nikakršnih dvomov. Mi smo trdno odločeni, da glasove razočaranih in neopredeljenih volivcev prepričamo s svojim pozitivnim programom in zmernim političnim obnašanjem. Dolgoročno je zares pomembna le tista podpora, ki je stvarna in utemeljena na pozitivnem odnosu do našega
programa in dela in ima manj posledic razočaranj nad našimi tekmeci. Za to stvarno podporo se bomo trudili po naših najboljših močeh,« pravi prvak SD.
Glede alternativnega vladnega programa je dejal: »Program bo na koncu pripravljen tako, da bo v razumljivem jeziku ljudem jasno, katere programske dosežke sedanje vlade podpiramo in jih želimo nadgraditi, s katerimi se ne strinjamo in povemo, kako jih bomo spremenili in kaj doslej ni bilo storjeno, pa bi moralo biti. Socialni demokrati ne ocenjujemo, da se Slovenija nahaja v posebej zaskrbljujočem gospodarskem in socialnem stanju, kar bi terjalo radikalne spremembe. Menimo pa, da so nekatere korenitejše spremembe potrebne, če želimo z večjo prožnostjo gospodarskega in socialnega sistema doseči večjo konkurenčnost, s tem pa postaviti trdne temelje za socialno solidarnost,« meni Pahor, ki bo aprila, maja in junija obiskal skupaj 30 mest po Sloveniji in tako dobil odgovor za svojo odločitev.
V Žalcu, najbrž pa tudi na ostalih javnih tribunah, člani stranke in somišljeniki niso najbolj naklonjeni kandidaturi Boruta Pahorja za predsednika države, saj menijo, da bi to pomenilo za stranko veliko izgubo, še posebej zdaj, ko je zaupanje vanjo na takšnem nivoju. Vsekakor pa mu bodo dali vso podporo, če se bo za ta korak odločil.	D. N.
Evropska sredstva na podeželju
Na temo iz naslova sta Občinski odbor Nove Slovenije Žalec in Društvo svetnikov Nove Slovenije Žalec organizirala okroglo mizo. Osrednja gosta sta bila poslanka DZ in predsednica odbora za kmetijstvo v Državnem zboru univ. dipl. agr. Marjeta Uhan in magister Miran Naglič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Sicer pa so se zanimive javne tribune udeležili direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent in predvsem kmetje iz Spodnje Savinjske doline, ki so gostoma predstavili svoj pogled na kmetijsko politiko države, ki marsikaj obljublja, zahteva, a sama močno zamuja s poplačili subvencij in drugimi ukrepi, ki bi omogočali kmetu uresničitev zastavljenih oziroma od države zahtevanih ukrepov in ciljev.
Okroglo mizo je vodila Vilma Tekavc, ki je v uvodu povedala da je Slovenija pred velikim izzivom, kako uspešno črpati sredstva, ki so nam namenjena iz Evropske unije. Kot je dejala, se ta sredstva lahko koristijo za pospešitev prilagajanja kmetijskih struktur, promocijo kmetijskih proizvodov, izboljšanje obdelovalnih površin, spodbu-
janje naložb v turizem in obrt, razvoj poklicnega usposabljanja na področju kmetijstva in gozdarstva ter še podobne namene. Namen tokratnega druženja je predvsem predstavitev programa Razvoj podeželja, ki je v sprejemanju v Bruslju.
Podrobneje je o tem spregovoril mag. Miran Naglič: »Ta sedemletni program (2007-2014) že teče. Za nami so že štirje meseci, vendar program še ni sprejet. Nanj pa so seveda vezana vsa sredstva, razpisi kot tudi koriščenje drugih sredstev, ki bodo izven razpisov. Prav zato je pomembno, da se vsi skupaj pripravimo na to, da smo čim bolj informirani o namenih, za katere se bodo sredstva lahko porabljala, in da bomo lahko potem v čim krajšem času tudi ukrepali oziroma uveljavljali sredstva na razpisih. Sama sredstva so namenjena za štiri glavne namene (OSI) oziroma za tri in dodaten namen. In sicer gre pri prvi OSI za investicijske podpore na kmetijah. To se pravi za izboljšanje tako osnovne primarne dejavnosti kmetijstva, gozdarstva kot tudi predelovalnih obratov bodisi v lasti kmetij, kmetijskih zadrug ali v privatni lasti podjetij ... Druga OS ali drugi del progra-
ma je namenjen ukrepom varovanja okolja (območij z omejenimi dejavniki) in ukrepom okoljskega programa. Tretja OS pa je namenjena nekmetijskim dejavnostim na podeželju, kjer je dan poudarek malim obratom, ki naj bi s svojim delom zagotavljali večji dohodek na kmetijah. Vsekakor bo potrebno na lokalnem nivoju organizirati lokalne akcijske skupine (LAS), ki bodo te programe vodile. Tukaj so zdaj na potezi občine, da ustanovijo in registrirajo te akcijske skupine in pripravijo ustrezne programe. Prav tako morajo podjetja, ki imajo v lasti obrate, kmetje, kmetijske zadruge in drugi pripraviti ustrezne programe, da bodo lahko kandidirali za razvojna sredstva.«
Tudi poslanka Marjeta Uhan je na okrogli mizi dala poudarek temu programu in ob tem povedala: »Takšna in podobna srečanja so zame kot predsednico tega odbora v parlamentu zelo pomembna in koristna, saj prihajam v neposredni stik z ljudmi s podeželja, predvsem pa s kmetijskimi proizvajalci, ki iz svojih izkušenj povedo, kaj jih teži, kaj bi bilo potrebno narediti, česar vlada in kmetijsko ministrstvo nista naredila in
Liberalna akademija je društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma. Njeni člani se odzivajo na aktualno politično in družbeno dogajanje, akademija izdaja knjige in pripravlja okrogle mize, pred dnevi je okroglo mizo Med varnostjo in zakonom pripravila tudi v dvorani žalskega gasilskega doma.
Liberalna akademija je spremljala tudi dogajanja v zvezi z romsko družino Strojan in njeno preselitvijo v Postojno, čemur je med drugim sledil nadzor policije nad člani družine Strojan in celo nadzor novinarjev in drugih vpletenih v primer. Liberalna akademija je ocenila, da je policija ravnala protizakonito in pritrdila nekdanjemu varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, ki je prvi javno opozoril, da je verjetno prišlo do grobe politične izrabe policije ter prekoračitve pooblastil. O tem so govorili na okrogli mizi v Ljubljani, o čemer pa nacionalni mediji
skoraj niso poročali oziroma se v javnosti ni sprožila široka razprava o tem, kaj zagotavlja državljanom, da bodo policija in drugi državni organi ravnali v skladu z ustavo in zakoni.
Govorili so Matjaž Hanžek, nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar, nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije dr. Bojan Potočnik, predavatelj mag. Be-čir Kečanovič, nekdanji načelnik policije mag. Pavle Čelik in novinar Mladine Jure Tram-
puš, pogovor pa je vodil dr. Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete. Sogovorniki so se strinjali, da je bilo ravnanje policije v primeru družine Strojan politično motivirano, niso pa se vsi strinjali s trditvijo, da je šlo za prekoračitev pooblastil. Ker je minister Dragutin Mate zagotovil krajanom Ambrusa, da se Strojanovi ne bodo vrnili domov, je morala policija zagotoviti izpolnitev te obljube, zato je bil motiv njihovega delovanja političen. K. R.
Podpora predsedniku Peterletu
V prostorih gasilskega doma Parižlje-Topovlje so se na rednem občnem zboru zbrali člani braslov-škega občinskega odbora stranke Nove Slovenije. Poročilo o delu je podal predsednik občinskega odbora Vlado Marovt, ki je med aktivnostmi izpostavil de-
podobno. Današnja polemična razmišljanja in pripombe bom poskušala prenesti na pravi naslov.«	D. Naraglav
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) Braslovče je na svoji letni volilni programski konferenci sprejel program dela za naslednje štiriletno obdobje, to je do leta 2011, in izvolil novo sedemčlansko vodstvo. Na čelu občinskega odbora SDS Braslovče ostaja Marko Ba-
javnost v zvezi z lokalnimi volitvami in srečanje družin na Gori Oljki. Za izkazano zaupanje v preteklem mandatu sta se članstvu in volivcem zahvalila svetnika te stranke Mateja Perger in Jože Rožič, ki je izpostavil še vedno nerešeno vprašanje o pravilnosti volilnih rezultatov v tretji volilni enoti na lokalnih volitvah ter položaj stranke Nove Slovenije v delovanju sedanjega občinskega sveta.
Zbrane je nagovoril posla-
lant, podpredsednika sta dr. Janko Marovt, ki je to funkcijo opravljal že v preteklem mandatu, in Mojca Strožar, nadzorni svet bo vodil Ivan Fale, tajnica pa ostaja Iva Brinovec. V program so zapisali dejavnosti, ki bodo v sodržavljanih utrjevale zaupanje v stranko in vlado.	T. T.
Predsednik občinskega odbora N.Si Braslovče Vlado Marovt
nec in nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki je dal poseben poudarek doslednemu uresničevanju programa Nove Slovenije, ki se zavzema za družino, pravičnost in življenje. Na zboru so Lojzetu Peterletu izrekli podporo pri kandidaturi za predsednika države, potrdili so načrt dela za letošnje leto, nato pa v družabnem srečanju izmenjali medsebojna mnenja in poglede na aktualna dogajanja.	T. T.
Balant še predsednik
Predsednik še naprej Franc Kukovnik
V prostorih gasilskega doma v Preboldu so se na občnem zboru zbrali člani preboldskega Občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Na zboru so analizirali delo v preteklem, volilnem letu, ko so slavili tudi svojo 15. obletnico. Z volilnimi izidi, kjer so v bitki za župana podprli Vinka Debelaka, so bili zadovoljni. Med sedmimi strankami so
se uvrstili na tretje mesto in pridobili dve svetniški mesti v občinskem svetu, ki ju zasedata Henrika Go-minšek in Emilija Črnila. Slednja je postala tudi podžupanja. Predsednik Franc Kukovnik je povedal, da je bila njihova skrb v preteklem letu tudi prilagoditev občinskega statuta DeSUS-a pravilom in smernicam statuta stranke, sprejetem na 6. kongresu v Ljubljani
20.	maja 2005.
Na občnem zboru so izvolili tudi predsednika in nov občinski in nadzorni odbor. Občinski odbor bo še naprej vodil Franc Kukovnik, v odboru so še Emilija Črnila, Dušan Fric, Henrika Gominšek, Terezija Kos, Franc Povše, Marija Plevčak, Ferdo Škrabe in Ivan Žličar. Njihovo delo bo spremljal nadzorni odbor v sestavi Robert Briner, Emil Malovšek in Edvard Peter-
nel.	D. N.
Območna ZZB z novim predsednikom Ohranjanje vrednot NOB
______________________________________________ ______________________________ konferenci so podelili posebno
Vršilec dolžnosti predsednika Marijan Turičnik po izvolitvi
V dvorani Doma upokojencev Griže je Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline pripravilo letno skupščino. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Žalec se bo od zdaj imenovalo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Žalec. Začasni predsednik zveze je Marijan Turičnik.
Obširno poročilo je o delu združenja, ki združuje 6 občinskih in 8 krajevnih organizacij ZZB NOB, podal predsednik območnega združenja Viljem Petek. Konec lanskega leta je imelo območno združenje 1209 članov. V okviru združenja delujejo še pododbor Tomšičeve brigade, pododbor Šlandrove brigade, odbor štajerskih kurirjev za savinjsko področje in Klub brigadirjev MDA (Mladinskih delovnih brigad). Kot je povedal Viljem Petek, so vse programsko zastavljene naloge v preteklem letu uspešno opravili. Poudaril
je tudi, da so dobro sodelovali z občinskimi vodstvi in župani, Upravno enoto Žalec in s krajevnimi skupnostmi.
Osrednja programska naloga območnega združenja in občinskih ter krajevnih borčevskih organizacij je ohranjanje zgodovinskega spomina in vrednot NOB. Njihova največja vsakoletna spominska prireditev je Creta z obujanjem spomina na prvo frontalno bitko I. štajerskega bataljona. Pomembna programska naloga je tudi varstvo spomenikov in spominskih obeležij. Na celotnem območju Savinjske doline je 132 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij NOB, postavljenim v spomin 1217 žrtvam. Največ žrtev sta utrpela kraja z okolico Griže (144) in Prebold (172). Poseben pomen dajejo prenovi svoje veteranske organizacije. V ta namen vključujejo vedno nove, mlajše člane, ki imajo pozitiven in spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni ohranjati njene tradicije in vrednote. V preteklem letu so v
Častni član prvi partizan
Krajevna organizacija ZZB in udeležencev NOB Ponikva sodi med manjše tovrstne organizacije v Občini Žalec. Trenutno šteje 60 članov. Med člani je s statusom borca 92-letni Gregor Levovnik, častni član in tudi donator pa je rojak Milan Razdevšek - Flernetov, prvi partizan s Ponikve, ki živi v Slovenj Gradcu. Občni zbor borčevske organizacije, ki je potekal v prostorih Zadružnega doma na Ponikvi, je bil priložnost za ponovno srečanje z rojaki.
Udeležence občnega zbora, med katerimi so bili tudi predstavnik Območnega združenja ZZB Stanko Zupanc, predsednik KS Ponikva in poslanec DZ Ivan Jelen, predsednik ZB Vinska Gora Ivan Jovan, rojak Milan Razdevšek, predsednica TD Ponikva Nada Jelen in nekateri gostje, je najprej pozdravila predsednica borčevske organizacije na Ponikvi Ljudmila Dražniž in tudi predlagala enominutni molk v spomin na umrle člane.
V preteklem letu je bilo delo njihove veteranske organizacije dokaj pestro in uspešno. Udeležili so se proslave na Frankolovem in občnega zbo-
ra frankolovskih žrtev, ob dnevu žena so izkazali pozornost svojim članicam, pripravili so proslavo ob dnevu upora pri spomeniku NOB, z veseljem so sprejeli obisk Območnega združenja ZB Slovenj Gradec, udeležili so se proslave na Podljubelju, proslave ob 15. obletnici osamosvojitve, tradicionalnega srečanja na Čreti v spomin na I. frontalno bitko štajerskega bataljona, organizirali so komemoracijo pri spomeniku NOB in se udeležili komemoracije pri spomeniku talcev na Frankolovem, se udeležili srečanja Večer na vasi, ki ga je organiziralo TD Ponikva, in prejeli priznanje za lepo urejen spomenik NOB. Poleg tega so po svojih močeh s skromnimi sredstvi pomagali pevskemu zboru, Karitasu in gasilcem ter sodelovali pri raznih drugih aktivnostih v kraju in tudi izven njega.
Ob zaključku svojega poročila seje predsednica Ljudmila Dražnik zahvalila nekaterim članom za prizadevno delo. Pri tem je izpostavila praporščaka Jožeta Kodriča, tajnico Jožefo Stamolj, ki skrbi tudi za urejenost spomenika, ter blagajničarko Jožefo Verdel. Posebno zahvalo je namenila
svoje vrste sprejeli 61 novih članov, ki imajo v ZB enakopraven položaj, saj so lahko izvoljeni na vse funkcije, status veterana pa imajo samo tisti, ki izpolnjujejo kot udeleženci NOB pogoje iz »vojnih zakonov«.
V	nadaljevanju svojega govora je predsednik Viljem Petek obrazložil spremembo imena njihove organizacije, ki se bo po sprejetju statuta imenovala Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Ta sprememba prinaša spremembo tudi v dosedanje območne, občinske in krajevne organizacije ZZB. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Žalec se bo imenovalo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Žalec, vse občinske in krajevne pa dobijo enako ime s prilastkom krajevna in imenom kraja na koncu. Prenova imena tako zaključuje nekajletne razprave o novem imenu organizacije. »Novo ime v ničemer ne prizadeva borce s statusom veterana NOB, hkrati pa se v novem imenu najdejo tudi vsi novi člani, ki se danes vključujejo v naše vrste iz domoljubnih namenov in spoštovanja vrednot NOB,« je še pojasnil Viljem Petek.
Na tokratni skupščini so opravili tudi nadomestne volitve. Na željo Viljema Petka zaradi zdravstvenih težav so začasno izvolili vršilca dolžnosti predsednika. To nalogo je prevzel predsednik borčevske organizacije Petrovče Marijan Turičnik. D. Naraglav
tudi moškemu pevskemu zboru in predsedniku KS Ivanu Jelenu, ki je običajno govornik na njihovih proslavah in komemoracijah, ter njihovemu rojaku Milanu Razdevšku, ki s svojimi donacijami omogoča lažje delovanje njihove organizacije.
V	nadaljevanju občnega zbora so pozdravili tudi spremembo imena njihove organizacije, ki bo zagotovo pritegnila še več novih članov in tako tudi lažje opravljala svoje domoljubno poslanstvo.
D. Naraglav
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Prebold je konec prejšnjega meseca pripravilo letno konferenco, na kateri so poleg pregleda aktivnosti v preteklem letu in programa za letos obravnavali spremembo statuta, ki prinaša novo ime njihovi organizaciji. Poleg tega so sprejeli nove člane in podelili priznanje. Zbora so se udeležili tudi župan Vinko Debelak, predstavnik OŠ Prebold Marjan Plavčak in nekateri drugi gostje.
Z delom v preteklem letu so v občinski organizaciji dokaj zadovoljni, saj so uresničili vse naloge. Vse njihove aktivnosti so temeljile na ohranjanju spomina na NOB. Sem sodi tudi sprejemanje novih članov, ki z vstopom ne pridobijo nobenega statusa, so pa naklonjeni tradiciji in zgodovini NOB in tako pripravljeni sooblikovati in nadaljevati delo borčevske organizacije. »Borčevska organizacija postaja domoljubna organizacija, ki bo na mlajše generacije prenašala vedenje o
pridobitvah OF in NOB, saj je iz šolskih programov ta naša polpretekla zgodovina v veliki meri izbrisana, kakor da bi se jo sramovali,« pravi predsednik občinske in do nedavnega tudi območne organizacije ZZB Viljem Petek.
Preboldska borčevska organizacija, ki se bo po sprejemu statuta imenovala Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB šteje trenutno 139 članov. Tri nove so v svoje vrste sprejeli na tokratni letni konferenci. Najmlajši v njihovi organizaciji je 15-letni Matic Potočnik,
priznanje Cvetličarni Jerman, ki skrbno ureja centralni spomenik NOB, kjer je na ploščah izpisanih 172 imen žrtev naci-fašizma.
Kar nekaj dela pa so imeli v preteklih dneh, ko so skupaj z Zgodovinsko-narodopisnim društvom Prebold, Občino Prebold in strokovnjaki pripravljali stalno razstavo o I. in II. svetovni vojni. Ta bo v prostorih preboldske graščine, kjer je že nekaj let tudi muzejska zbirka Prebold skozi čas. Slovesno jo bodo predali namenu v petek, 27. aprila, ko praznujemo dan upora.	D. Naraglav
Med podelitvijo priznanja Cvetličarni Jerman
Za petino več članov
Planinsko društvo Polzela, ki je pripravilo svoj redni letni občni zbor v planinskem domu na Gori Oljki, se lahko pohvali z naraščajočim številom članstva. Kot je v svojem poročilu zapisal predsednik društva Zoran Štok, je bilo konec lanskega leta 342 članov, kar je za 20 odstotkov več kot leto po-prej.
Tak porast je prav goto-
vo posledica aktivnega dela društva, ki namenja posebno pozornost podmladku. Najmlajše v vrtcu vzgajajo v Škratovem planinskem krožku, na osnovni šoli pa deluje planinski krožek, v katerega sta vključena 102 učenca. Ti se vsak mesec opravijo na pohod, se udeležujejo orientacijskih tekmovanj, in to zelo uspešno, saj so lani na državnem prvenstvu v kategoriji A zasedli drugo mesto. Tudi lani so se udeležili planinskega tabora mladih planincev, ki je bil na Jezerskem. Za tako uspešno delovanje na šoli so še posebej hvaležni mentoricam in ravnateljici. Društvo je lani izpeljalo 20 pohodov, bilo je soorganizator državnega tekmovanja v orientaciji, na
katerem je ekipa v kategoriji E osvojila naslov državnega prvaka, organiziralo je drugi gorski tek na Goro Oljko, pohod Zdravju naproti in še vrsto drugih aktivnosti. Pri vsem zelo delovno sodeluje tudi sekcija pri Športnem društvo Andraž. Na zboru so sprejeli nov statut, izpeljali nadomestne volitve, sprejeli načrt dela, ki je v glavnem podoben lanskemu. Ob koncu so najprizadevnejšim podelili priznanja Planinske zveze Slovenije. Pisno pohvalo sta prejeli Mija Basti in Tanja Sadnik, bronasti znak Valerija Pukl, Jožica Jegrišnik, Zdenko Šu-perger in Rudi Divjak, srebrni znak Mira Kač, Jožica Štok in Slavko Jevšnik, zlati znak pa Simon Ograjenšek, Vili Pi-žorn in Alojz Palir. Zbor so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Polzela.	T. Tavčar
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V MAJU
četrtek, 10. 5., ob 17. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec
brezplačni računalniški tečaj: iskanje gradiva po elektronskem katalogu Cobiss/Opac (obvezne predhodne prijave na tel. št. 712 12 52, ker je število udeležencev omejeno);
torek, 29. 5., ob 17. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec
Po pravljici diši;
sreda, 30. 5., ob 19. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec
Tudi to je Lojze Peterle - z njim se bomo pogovarjali o njegovih življenjskih izzivih, o glasbi, ki jo ima zelo rad, o njegovem prostem času, načinu življenja, čebelah ... prav na kratko se bomo dotaknili tudi politike.
Svetovni dnevi in prazniki v maju:
L, 2. maj - praznik dela
3.	maj - svetovni dan svobode tiska
4.	maj - svetovni dan astme
6. maj - svetovni dan medicinskih sester in babic 8. maj - svetovni dan Rdečega križa 10. maj - svetovni dan možganske kapi 13. maj - svetovni dan pravične trgovine svetovni dan hipertenzije 15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb svetovni dan družine svetovni dan oporečnikov
17.	maj - svetovni dan telekomunikacij
18.	maj - svetovni dan muzejev
19.	maj - svetovni dan muzejev
21.	maj - svetovni dan kulturnega razvoja
22.	maj - svetovni dan biodiverzitete
27.	maj - binkoštna nedelja
28.	maj - svetovni dan Sonca 31. maj - svetovni dan športa
svetovni dan nekajenja
Literati in ustvarjalci na Brnici
Književna revija Vpogled, Zavod za kulturo, šport in turizem ter Občina Žalec so bili v petek, 13. aprila, gostitelji delovno-družabnega srečanja literarnih revij, zbornikov in drugih knjižnih publikacij. Namen srečanja je bil predvsem v medsebojnem spoznavanju in v širitvi sodelovanja ter ustvarjalnih vprašanj kulturne politike, tako območne kot državne.
V planinskem domu PD Liboje na Brnici seje zbrala pisana druščina literarnih ustvarjalcev revije Vpogled in drugih ustvarjalcev literarnega dogajanja od Koroške do Zasavja. Udeležence so na Brnici pozdravili župan Občine Žalec Lojze Posedel, programska direktorica za kulturo na ZKŠT Žalec Lidija Koceli in urednik književne revije Vpogled Mare Cestnik. V nadaljevanju sta posebna gosta, Ervin Fritz in Iztok Osojnik, predstavila svoji razmišljanji o vrednosti in pomenu literarnega snovanja ter izdajanja knjižnih revij nasploh v okoljih, ki jih imenujemo provinca. Temu je sledil pogovor s predstavitvami različnih literarnih gibanj, njihovih izkušenj in težav, ki ga je vodil Mare Cestnik.
Po večerji so udeleženci svoje druženje obogatili z literarnim
večerom. Tako rekoč uradni del srečanja pa je zaključila akustična glasbena skupina Aletheia z vodjem Danijem Bedračem.
Kaj o srečanju, o literarnem snovanju in literarnih knjižnih revijah pravijo nekateri udeleženci?
Ivan Dobnik: »Izjemno sem vesel, da se je pri Vpogledu - novi li-t e r a r n i reviji tega prostora, začelo dogajati tisto, kar sem si za ta prostor želel vse svoje ustvarjalno življenje. Po skoraj 25 letih prebivanja, polovično tudi v Ljubljani in doma v Šmatevžu pri Gomilskem, sem si nekako vedno želel, da bi tudi ta prostor po Celjskih obrazih dobil neko literarno revijo. Vesel sem, da se Vpogled v Žalcu, ne nazadnje je bila to moja prejšnja občina, zdaj so Braslovče, na takšen način razvija in pravzaprav svoj prostor že presega. To pomeni, da postaja vseslovenska literarna revija, hkrati pa izjemno ustvarjalno vzpodbuja prav Savinjsko dolino. To predstavlja tudi zame nekaj izjemnega, vendar pa v
uredništvu nisem želel sodelovati, ker sem že v dveh uredništvih, to je Apokalipse in Po-etikona, dajem pa iz ozadja vso moralno podporo, vse svoje znanje odgovornemu in glavnemu uredniku Marku Cestniku, s katerim sva prijatelja že dobrih 27 let.«
Lidija Koceli: »Ta dan je namenjen druženju in spoznavanju, četudi se marsikateri že poznamo in sodelujemo z bližnjimi sosednjimi revijami, in sicer s Celjem, Šentjurjem, Šaleško dolino ... To sodelovanje želimo poglobiti. Pomembno pa je predvsem to, da imajo ustvarjalci prostor za pisanje oziroma objavljanje ne samo v eni, ampak v vseh podobnih literarnih revijah, ki na tem območju izhajajo. Da objavljamo drug drugemu in na ta način širimo možnosti ustvarjalcem ter tudi krog bralcev, saj revija, knjiga sama po sebi zelo težko pride do ljudi. V današnjem virtualnem času je bralcev izjemno malo. Izdajanje takšne revije in medsebojno sodelovanje je eden od načinov, da branje,
dobro branje spodbujamo. Revijo Vpogled ustvarjamo zgolj iz res živega interesa, žive ljubezni do literature. Nobenih računic, nobenih ozadij ni, ampak res le želja po pisanju in želja po objavljanju. Iz tega je zrasla želja po druženju, kjer smo se med seboj tudi osebno spoznali. Prepričana sem, da bomo ostali skupaj tako dolgo, dokler bodo naši temelji in naša osnova takšni. To se mi zdi v tem trenutku tudi najpomembneje.«
Iztok Osojnik:	»Izdajanje
literarne revije Vpogled in današnje srečanje je super pobuda, zato ker je to ena živa scena. Menim, da je zelo pomembno, da je čim več takih scen po vsej Sloveniji, da bo literatura v naši deželi spet zaživela. Predvsem mislim na tem primarnem nivoju, na ljudi, ki so dejansko, osebno z literaturo srečujejo, ne pa po neki kvazi profesionalni vlogi, kjer se v bistvu ne ukvarjajo toliko z literaturo, ampak bolj s tem, kdo je kdo, pa kje je kje, kakšna so ta razmerja in podobno. Ne pristajam na termin provinca, ki ima v ljudskem pojmovanju slabšalni pomen. Zame je Ljubljana prav tako provinca kot tukaj. Danes ne vidim nobenega
razloga, da bi se delili na provinco in na center. Enostavno zato ne, ker so kakovostni ljudje razpršeni po vsej deželi in ti ljudje so producenti in ti zares določajo te kriterije.«
Ervin Fritz: »Zelo sem vesel, da so Savinjčani zagrabili stvar pri korenini, korenina za človeka pa je človek sam, da so literarno revijo postavili na sodelavce in da poskušajo z zborom prijateljev te revije in tistih, ki se ukvarjajo s sorodnimi revijami in dejavnostmi, poglobiti to delo in ustvariti tej reviji malo globlje temelje ter širši vpliv. Ker se to dogaja zunaj zoprno naveličane Ljubljane, naveličane vsega dobrega, sem prišel z veseljem sem, da sem zraven pri enem dogajanju, ki se mi zdi dobro in smiselno.«
Mare Cestnik: »Očitno je bila potrebna takšna pobuda
srečevanja, povezovanja, da vemo drug za drugega, da se spo-znamo, da izmenjamo naše izkušnje, primerjamo naše načrte. Vsi se lahko od drugega kaj nauči-
mo. Ambicije in načrte pri naši reviji Vpogled imamo velike, predvsem tematske, vsebinske, se pravi pritegniti čim več različnih sodelavcev, piscev, pesnikov, kritikov, recenzentov ... Vsak, ki se na kakšen način ukvarja z leposlovno besedo, pa tudi z drugimi vejami umetnosti, je dobrodošel. Mislim, da je ta odprtost zelo pomemben pogoj za to, da se ena stvar kvalitativno razvija, ne pa, da se zapre v en krog.«
Tomaž Mahkovic:	»Prav
vesel sem, da se ob reviji, ki je že lepo zaživela, dogaja kaj takega kot danes.
Menim, da bo to pripomoglo k izmenjavi izkušenj in da bo prišlo do še uspešnejšega ustvarjanja nekaterih. Vsekakor gre pohvaliti to pobudo in organizacijo srečanja. Kar se mene tiče, lahko rečem, da bom pisal tudi v prihodnje, ker mi je to kot dihanje. Razlika je samo v tem, da bom zdaj bolje viden, ko imamo svojo literarno revijo. Prej sem pisal le za svojo dušo in za v predal, zdaj pa mi je omogočeno, da to svoje ustvarjanje tudi objavljam. To pa je nedvomno velika spodbuda za vsakega pisca in tudi jaz pri tem nisem nobena izjema.«	D. Naraglav
Podelili 456 bralnih značk
Predstavniki oddelčnih skupnosti s pisateljem Primožem Suhodolčanom, mentoricami, ravnateljico Tatjano Zgank Meža in koordinatorico bralne značke Mojco Zelen.
Srečanje z Ljobo Janče
I. osnovna šola Žalec je sredi aprila v Domu II. slovenskega tabora podelila priznanja bralne značke. V tem šolskem leto je priznanja osvojilo 300 učencev od prvega do četrtega razreda in 156 od petega do devetega razreda. Vseh osem let je vztrajalo 34 učencev in prejelo zlato priznanje. Učenci so brali pod vodstvom mentorjev - vseh razrednih učiteljic in slavistov. Izbirali so lahko različne knjige po seznamu ali po nasvetu prijateljev in staršev.
Veliko število bralcev priča o tem, da je knjiga še vedno njihova velika prijateljica, kljub vsem elektronskim virom, ki so jim danes na voljo. Branje za bralno značko ima na žalski osnovni šoli dolgoletno tradicijo in je vedno obogateno z nagrado, z obiskom pisatelja ali pesnika, pa tudi s predstavo učencev.
Gost na obeh prireditvah, ki sta potekali v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, je bil mladinski pisatelj Primož Suhadolčan. V sre-
čanju s pisateljem so prav vsi učenci zelo uživali, saj njegova dela radi berejo. Prireditev sta na razredni stopnji vodila učenca Živa Kolar
Ob 23. aprilu - svetovnem dnevu knjige je Statistični urad Slovenije pripravil nekaj zanimivih statističnih podatkov o izdajanju knjig, bralnih navadah Slovencev in nakupih knjig.
V Sloveniji smo leta 2005 izdali 4394 naslovov knjig, dobrih 37 % več kot deset let prej. Za nakup knjig je slovensko gospodinjstvo leta 2004 v povprečju namenilo 0,4 % denarja glede na celotno porabo ali 14.830 SIT. Pred leti smo se začeli spraševati, ali je knjiga ob uveljavljanju novih medijev in tehnologije v zatonu. Vendar podatki tega ne potrjujejo: leta 1995 smo v Sloveniji izdali 3194 naslovov knjig, deset
in Jakob Korbar, na predmetni pa Tanja Stjepanovič in Blaž Košec. Koordinatorica bralne značke je Mojca Zelen.	T. Tavčar
let kasneje dobrih 37 % več, natančneje 4394 naslovov knjig. Tudi izposoja v knjižnicah se povečuje. Leta 1995 so si naši bralci izposodili 12,8 milijona različnih knjižnih enot, leta 2004 pa 20,4 milijona - kar pomeni, da je v povprečju vsak prebivalec Slovenije prebral v tem letu več kot 10 knjig, izposoja pa se je v devetih letih povečala skoraj za 60 odstotkov.
V Sloveniji je v letu 2004 poleg NUK-a delovalo še 57 visokošolskih, 137 specialnih in 61 splošnih knjižnic. Poleg teh knjižnic pa smo v letu 2002, za katero imamo zadnje podatke, imeli 648 šolskih knjižnic v slovenskih osnovnih in srednjih šolah.	L. K.
V Kulturnem domu DPD Svoboda Griže je bilo konec prejšnjega meseca zelo prijetno. V pravljičnem vzdušju so učenci OŠ Griže spoznavali pravljičarko Ljobo Janče in prejeli letošnja bralna priznanja.
Gostja jih je navdušila kot pevka, zbiralka ljudskega izročila in pripovedovalka pravljic. Ljoba Janče, ki prihaja z Notranjske, s svojo pesmijo povezuje človeka in naravo. Predala se je iskanju in ohranjanju ljudskega spomina ter išče pradavni spomin slovenske duše, ki se skriva v ljudskem izročilu. Kaj zna in zmore, kaj je
Na OŠ Braslovče je pisateljica Janja Vidmar letos podelila 326 bralnih značk, kar je nekaj več kot 81 odstotkov
že naredila in kaj še želi, je že večkrat pokazala in predstavila tudi v nekaterih drugih krajih naše doline. O njej smo že pisali v Utripu,
vseh učencev. Na podružničnih osnovnih šolah v Letušu in na Gomilskem je bila branost stoodstotna, medtem ko je bila
dobro se je spominjajo udeleženci simpozija o ljudski pesmi, ki je vsako leto januarja v Preboldu.
Bralna priznanja je tokrat prejelo 233 učencev matične in podružnične šole, kar je dokaz visoke bralne kulture v tem okolju. D. Naraglav
na Podružnični osnovni šoli Trnava 91-odstotna. Zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let, je bilo 20.
Kot je povedala mentorica bralne značke Irena Kumer, so učenci radi prebirali dela pisateljice Janje Vidmar. Učenci 5. in 6. razredov pa so njene knjige likovno poustvarjali. Na dan podelitve, prejšnji četrtek, je bila na obeh prireditvah gostja pisateljica Janja Vidmar. Učenci predmetne stopnje so imeli kulturni dan z dvema naslovoma O knjigi in Pustite nam živeti. Tematiko Janje Vidmar so uporabili za konstrukcije s ciljem: sprejmite nas takšne, kot smo. Seveda pa gre zahvala vsem učiteljem in staršem, ki so mlade vzpodbujali k branju. T. Tavčar
Ali nas »knjiga Slovence briga«?
Zlati bralci z Bredo Veber in Ljobo Janče
Skupaj je bralo 324 učencev
Med nastopom pisateljice Janje Vidmar so se učenci smejali do solz
OBČINA ŽALEC
Petek, 27. april, ob 19. uri
letni koncert MePZ A Cappella Petrovče;
Hmeljarski dom Petrovče;
Kulturno društvo Petrovče.
Torek, 1. maj, ob 5.30
budnica Godbe Liboje po MS Žalec
(KD Godba Liboje, 041 929 942,
M. Krk).
Torek, 1. maj, ob 5.30
budnica Godbe Zabukovica
po KS Griže
(KD Godba Zabukovica,
041 314 377, J. Kolšek).
Torek, 1. maj, ob 6. uri
budnica Godbe Liboje po KS Liboje
(KD Godba Liboje, 041 929 942,
M. Krk).
Torek, 1. maj, ob 9. uri
prvomajski pohod v neznano;
Gasilski dom Ponikva (Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Torek, 1. maj, od 9. ure dalje
prvomajsko srečanje na Brnici;
Brnica;
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 5. maj, ob 5. uri slovenska planinska pot 1:
Vremščica, Slavnik; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 5. uri, izpred POŠ Trje ob 5.15
(Planinsko društvo Galicija,
031 391 319).
Sobota, 5. maj, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. maj, med 8. in 12. uro
bolšji sejem; mestna tržnica v Žalcu (571 75 50, Marin).
Sobota, 5. maj, ob 11. uri
turnir trojk v košarki; igrišče pri OŠ Griže (DŠR Partizan Griže,
041 727 217).
Nedelja, 6. maj, ob 8. uri
pohod na Gozdnik; zbirno mesto: parkirišče pred Minervo, Zabukovica (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 6. maj, ob 8. uri
Maj open; igrišča POŠ Trje (Tenis klub Trje 2000).
Torek, 8. maj, ob 16. in 19. uri
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40,
J. Ocvirk).
Sreda, 9. maj, ob 18. uri
PRAZNIK VINA s podelitvijo priznanj za najboljša vina letnik 2006 in vodena degustacija vin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo vinogradnikov SSD,
051 428 421, S. Marič).
Sreda, 9. maj, ob 17. uri
pričetek Savinjske teniške lige za rekreativce;
Športni center Žalec (Teniška akademija,
041 698 276, T.Volk).
Četrtek, 10. maj, ob 11. uri
odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in dijakov umetniške gimnazije Celje-Center; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10 maj, ob 16. uri
(nadomeščanje srede, 9. maja)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. maj, ob 10. uri
srečanje turističnih društev slovenskega podeželja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. maj, ob 19. uri
Zapisi z drevesnih lističev - predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Dobnika; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34)
Sobota, 12. maj, ob 8.45
izlet mladih na Reško planino; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 806 122).
Sobota, 12. maj, ob 9. uri
otvoritveni turnir dvojic Savinjske teniške lige za rekreativce;
Športni center Žalec;
(Teniška akademija,
041 698 276, T.Volk).
Sobota, 12. maj, od 9.30 do 14. ure
Razpnimo jadra 2007
-	3,2,1 START; balonarstvo in padalstvo, hoja, tenis, spretnostna vožnja z »mopedi« in otroškimi štirikolesniki, fit liga, zadeni balinčka, streljanje, nogomet, kompleksni otroški poligon in velik tobogan, indijanske veščine za najmlajše, košarkarske trojke z Benom in Samom Udrihom »MALO DRUGAČE« in še kaj...;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564,
U. Vidmajer).
Sobota, 12. maj, ob 10. in 15. uri
27. tekmovanja slovenskih godb v 4. in 2. težavnostni stopnji;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. maj, ob 20. uri
Pesem v maju;
Zadružni dom na Ponikvi (Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531, P. Kos).
Nedelja, 13. maj, ob 9. uri
Pankraška nedelja s procesijo;
Ponikva
(Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531, P. Kos).
Nedelja, 13. maj, ob 9. uri
pohod občinskih svetnikov na Goro; odhod izpred POŠ Trje (svetniška skupina SD, 041 662 883).
Nedelja, 13. maj, ob 10. in 14. uri
27. tekmovanja slovenskih godb v 4. in 2. težavnostni stopnji;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 14. maj, ob 9. uri
seminar za skupine in pevce (v okviru festivala Sredi zvezd);
Glasbena šola Risto Savin Žalec (KUD Žalec, 041 741 137,
491 38 40, M. Kač, J. Ocvirk).
Torek, 15. maj, ob 9. uri
izlet do Bio parka Nivo za člane turističnega podmladka TD Žalec;
Dom II. slov. tabora Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Torek, 15. maj, ob 16. uri
Mladi raziskovalec - predstavitev raziskovalnih nalog učencev osnovnih šol Občine Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 32).
Sreda, 16. maj, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 16. maj, ob 17. uri
CICI olimpijada - predšolski otroci;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 18. maj, ob 17. uri
CICI olimpijada - prvošolčki;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 18. maj, ob 19.30
koncert skupine FLYNG PICKETS (v okviru festivala Sredi zvezd);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Žalec, 041 741 137,
491 38 40, M. Kač, J. Ocvirk).
Sobota, 19. maj, ob 6. uri pohod po slovenski planinski poti 1: Sivka-Koča na Hleviški planini;
odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Sobota, 19. maj, ob 9. uri
Savinjska teniška liga za člane;
Športni center Žalec;
(Teniška akademija,
041 698 276, T.Volk).
Sobota, 19. maj, ob 11. uri
Razpnimo jadra 2007
-	ZMOREM PRETEČI 5 KM;
TEK OB SAVINJI rekreativno in tekmovalno - 5 km, ŠOLSKI TEK OKOLI JEZERA - 1 km, CICI TEK OB SAVINJI za najmlajše
-	300 m;
Ob ribniku Vrbje (031 631 342, Kavčič).
Sobota, 19. maj, ob 16. uri
turnir trojk v košarki; igrišče GD Zabukovica (ŠD Risi Zabukovica,
041 783 765).
Sobota, 19. maj, ob 19.30
5. FESTIVAL SREDI ZVEZD;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Žalec, 041 741 137,
491 38 40, M. Kač, J. Ocvirk).
Nedelja, 20. maj, ob 8. uri
Naravoslovnoraziskovalna avantura v Krški jami;
odhod izpred avtobusne postaje Žalec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Ponedeljek, 21. maj, ob 19. uri
koncert pevskih zborov I. OŠ Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec)
Ponedeljek, 21. maj, ob 20. uri
Marjan Marinšek o Maksimu Gaspariju;
Krajevna knjižnica Petrovče.
Sreda, 23. maj, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. maj, ob 17. uri
šahovski memorial Ernesta Šelerja; Garni hotel Prebold (Šahovsko društvo Savinjčan,
031 719 123).
Petek, 25. maj, ob 17. uri
športno streljanje;
Liboje
(Strelsko društvo Liboje,
041 698 323).
Petek, 25. maj, od 8. do 18. ure
dan odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, Žalec (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije - Žalec,
712 16 00);
- ogled vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč in mikropivovarne, možen nakup sadik zelišč.
Petek, 25. maj, ob 16. uri
odprto prvenstvo za pokal KS Petrovče
(ŠD Petrovče, 041 569 659).
Petek, 25. maj, ob 19.30
koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. maj, ob 20. uri
gledališka predstava »TV GRIŽE 7«
(v režiji Olge Markovič);
Dom Svobode Griže;
KUD Svoboda Griže.
Petek, 25. maj, ob 20. uri
Mladi za mlade - nastop skupine Čato band z gosti;
Dom Svobode Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 548 524,
S. Črešnovar).
Sobota, 26. maj, ob 6. uri
Kostelski pohod; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Sobota, 26. maj, ob 7. uri
izlet v neznano;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 26. maj, ob 8. uri
ribolov in veslanje s kanuji; odhod izpred avtobusne postaje Žalec
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 26. maj, od 8. do 18. ure
dan odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec,
Cesta Žalskega tabora 2, Žalec (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije - Žalec, 712 16 00);
-	ogled vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč in mikropivovarne, možen nakup sadik zelišč.
Sobota, 26. maj, ob 8.45
zaključni izlet mladih; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 806 122).
Sobota, 26. maj, od 10. ure dalje
9. srečanje planincev sosednjih planinskih društev;
Brnica
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 26. maj, ob 20. uri
koncert MoPZ KD Petrovče in ŽePZ KUD Svoboda Griže; Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 570 76 08,
J. Naglič Jug).
Nedelja, 27. maj, ob 12. uri
35-letnica savinjske planinske poti
-	srečanje pohodnikov;
Hom
(J. Jančič, 041 200 196).
Nedelja, 27. maj, od 8. do 18. ure
dan odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec,
Cesta Žalskega tabora 2, Žalec (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije - Žalec,
712 16 00);
-	ogled vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč in mikropivovarne,
možen nakup sadik zelišč.
Nedelja, 27. maj, ob 9. uri tradicionalni turnir v malem nogometu V. Pirešica;
Velika Pirešica (Športno društvo Hofrein,
041 401 062).
Nedelja, 27. maj, ob 9. in 9.30
Razpnimo jadra 2007 - VSI NA HOM, NA LASTNI POGON; start pohodnikov ob 9. uri pri OŠ Griže (J. Jančič, 041 200 196); start kolesarjev ob 9.30 (Stropnik,
041 220 525).
Nedelja, 27. maj, ob 20. uri
Sašo Hribar v Zadnji predstavi,
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 30. maj, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 28. april, ob 8.30
nogometni turnir na asfaltu;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Sašo Plevčak, 041 587 232).
Ponedeljek, 30. april,
kresovanje v kampu Gaj
-	ob 16. uri otroški program (glasbene in umetniške delavnice)
-	ob 20. uri kresovanje z živo glasbo;
Gaj Prebold;
Društvo za prosto letenje Impulse (Peter Remšak, 041 767 849).
Torek, 1. maj,
prvomajska budnica;
Občina Prebold;
Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Torek, 1. maj, ob 11. uri
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
Šmiglova zidanica;
Območna organizacija Svobodnih
sindikatov Celje
(Anton Vesolak, 041 864 874).
Sobota, 5. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 6. maj, ob 10. uri
praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu;
PGD Šešče
(Janko Goropevšek, 031 391 184).
Sobota, 12. maj, ob 19.45
koncert mešanega pevskega zbora in otroškega pevskega zbora Župnije Prebold; cerkev sv. Pavla v Preboldu (Župnija Prebold, 572 41 83).
Sobota, 19. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 20. maj,
Travnik (vodi Adi Vidmajer);
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 25. maj, ob 20. uri
recital na graščinskem dvorišču; Športni center Matke;
PGD Matke
(Boris Golavšek, 031 783 332).
Petek, 25., in sobota, 26. maj,
Veter v laseh;
Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 051 336 178).
Petek, 26. maj,
gasilsko tekmovanje za pokal Boruta Lebra;
Športni center Matke;
PGD Matke
(Boris Golavšek, 031 783 332).
Sobota, 26. maj, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold
(Milomir Radeljič, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Ponedeljek, 30. april, ob 20.30
kresovanje; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Torek, 1. maj, ob 8. uri
46. prvomajski pohod na Goro Oljko (zbor pred občinsko stavbo na Polzeli);
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Torek, 1. maj, ob 8. uri
prvomajsko srečanje na Gori Oljki;
Gora Oljka;
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879),
Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Torek, 1. maj, ob 10.30
prvomajski pohod na Goro Oljko, maša v cerkvi sv. Križa;
Gora Oljka;
Župnijski urad Polzela (Jože Kovačec, 705 00 03).
Sreda. 2. maj, ob 18. uri
107. lunahod na Goro Oljko; odhod izpred DU Polzela;
Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10).
Petek, 4. maj, ob 15. uri
branje Svetega pisma v cerkvi sv. Križa;
Gora Oljka;
Župnijski urad Polzela (Jože Kovačec, 705 00 03).
Petek, 4. maj, ob 17. uri
maša za gasilce; cerkvica sv. Florjana;
Šenek;
Župnijski urad Polzela (Jože Kovačec, 705 00 03).
Sobota, 5. maj, ob 8.30
odpiramo vrata športnorekreacijskega centra Polzela;
ŠRC Polzela
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 5. maj, ob 19.30
koncert vokalne skupine Primule;
Kulturni dom Polzela (Tina Novak, 040 187 250).
Nedelja, 6. maj, ob 10.30
maša ob prazniku sv. Florjana; cerkev Andraž;
Prostovoljno gasilsko društvo Andraž
(Dušan Zabukovnik, 031 335 911).
Nedelja, 5. maj, ob 10.30
sv. maša;
Gora Oljka;
gostuje Župnija Šmartno ob Paki.
Nedelja, 5. maj, ob 18. uri
koncert MePZ Andraž in VS Šunta iz Kamnika;
Dom krajanov Andraž;
Kulturno društvo Andraž (Dani Sitar, 041 204 760).
Sreda, 9. maj, ob 6. uri
pohod na Snežnik; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli;
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 12. maj, ob 8.30
športnorekreativna prireditev Veter v laseh;
ŠRC Polzela
(Tomaž Satler, 051 218 172).
Nedelja, 13. maj, ob 16. uri
srečanje pevskih zborov Občine Polzela;
Gora Oljka;
Kulturno umetniško društvo Polzela
(Marko Slokar, 041 381 472).
Sreda, 16. maj, ob 7. uri
pohod po poteh Občine Polzela II. del; odhod iz pred domačije Vaga - Podsevčnik;
Društvo upokojencev Polzela (Julčka Klemen, 031 756 103).
Sobota, 19. maj, ob 16. uri
ob svetovnem dnevu družine sv. maša za slovenske družine;
Gora Oljka;
Občinski odbor N.Si Polzela (Stanko Novak, 041 404 533).
Nedelja, 20. maj, ob 5. uri
pohod Ankaran - Socerb;
Športno društvo Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Nedelja, 20. maj, ob 6. uri
pohod Radenci;
zbor pred občinsko stavbo
na Polzeli;
Planinsko društvo Polzela (Nandi Glavnik, 570 26 83).
Sobota, 26. maj, ob 7. uri
pohod Izlake - Zasavska gora; odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli;
Društvo upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 26. maj, ob 19.30
PREMIERA komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi; Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič, 041 844 770).
Nedelja, 27. maj, ob 10.30
binkoštna nedelja, sv. maša v cerkvi sv. Križa;
Gora Oljka;
Župnijski urad Polzela (Jože Kovačec, 705 0 03).
Nedelja, 27. maj, ob 10.30
srečanje starejših krajanov;
Dom krajanov Andraž;
Društvo upokojencev Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Nedelja, 27. maj, ob 17. uri
PONOVITEV komedije Ta Veseli dan ali Matiček se ženi; Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič, 041 844 770).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 5. maj, ob 20. uri
vseslovenska salamijada v Domu krajanov Gomilsko;
Turistično društvo Braslovče (Boštjan Kragl, 051 674 199).
Nedelja, 6. maj, med 8. in 12. uro
»Ohranjajmo dediščino«
-	delovna akcija na gradu Žovnek; Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58).
Ponedeljek, 7. maj,
igre z žogo na veseličnem prostoru v Braslovčah;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad).
Petek, 11. maj, ob 16. uri
predstavitev nacionalnega projekta »Zeleni nahrbtnik« v Zadružnem domu Braslovče;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad).
Sobota, 12. maj, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Kokovnik, 031 343 912).
Nedelja, 13. maj, med 8. in 12. uro
»Ohranjajmo dediščino«
-	delovna akcija na gradu Žovnek; Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58).
Ponedeljek, 14. maj,
igre z žogo na veseličnem prostoru v Braslovčah;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad).
Nedelja, 20. maj,
pohod na Travnik;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Janko Osterman, 031 290 206).
Nedelja, 6. maj, med 8. in 12. uro
»Ohranjajmo dediščino«
-	delovna akcija na gradu Žovnek; Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58).
Ponedeljek, 21. maj,
igre z žogo na veseličnem prostoru v Braslovčah;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad).
Sobota, 26. maj, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Kokovnik, 031 343 912).
Sobota, 26. maj, ob 19. uri
Grajski bicikl, kolesarska dirka od Braslovškega jezera na grad Žovnek;
ob zaključku zabava s skupino LEGALO KRIMINALO;
Turistično društvo Braslovče (Boštjan Kragl, 051 674 199).
Nedelja, 27. maj,
Sabotin, praznik češenj;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 627 631).
Nedelja, 6. maj, med 8. in 12. uro
»Ohranjajmo dediščino«
-	delovna akcija na gradu Žovnek; Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58).
Ponedeljek, 28. maj,
igre z žogo na veseličnem prostoru v Braslovčah;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad).
OBČINA TABOR
Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Zajčevi koči; (Planinsko društvo Tabor,
572 72 12).
Torek, 1. maj
prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo;
odhod izpred Kmetijske zadruge Tabor ob 9. uri (Planinsko društvo Tabor,
572 72 14).
Sobota, 26. maj, ob 20. uri
zaključni koncert z gosti;
Dom krajanov Tabor;
(Pevsko društvo Tabor,
705 70 90).
Sobota, 26.maj, ob 8. uri
12. likovno-kiparska delavnica Galicija
(KD Galicija, 041 882 970,
P. Vipave).
Območno s folklornimi skupinami
Največ prireditev ob 120-letnici
Med nastopom skupine Folklornega društva Vransko
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Mozirje in Laško, je v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru pripravil območno revijo odraslih folklornih skupin, gostitelj pa je bilo Kulturno-
umetniško društvo Grifon Šempeter.
V pozdravnem nagovoru je vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec Jožica Ocvirk povedala, da na tokratni območni reviji sodeluje sedem
folklornih skupini, ki prihajajo iz treh območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, iz leta v leto pa se pojavljajo nove skupine.
Tokrat jih je nastopilo sedem, ki so prikazale različne plese, in sicer Folklorno društvo Vransko, folklorne skupine Kulturnih društev Rečica ob Savinji, Galicija, Lipa Rečica pri Laškem, Anton Tane Marija Gradec, Ponikva pri Žalcu in folklorna skupina Grifon Šempeter, ki letos praznuje 45-letnico uspešnega delovanja. Revijo je spremljala strokovna sodelavka Branka Moškon, Jožica Ocvirk pa je vodjem skupin podelila priznanja in šopke.	T. Tavčar
Prihodnje leto Martin Krpan
Po uspešni gledališki uprizoritvi Vandotove povesti o Kekcu, ki je dve poletji bogatila kulturni utrip Prebolda na dvorišču preboldske graščine, se v DPD Svoboda Prebold pripravljajo na nov gledališki projekt. Tokrat na uprizoritev Levstikovega Martina Krpana, ki naj bi bil premierno zaigran junija 2008. To je tudi najbolj velikopotezna odločitev za gledališko sezono 2007/2008, ki jo je udeležencem občnega zbora DPD Svoboda Prebold sporočila predsednica društva Milena Dolinar, več o tem pa povedala vodja gledališke družine Martina Kumer.
Tudi tokratni občni zbor je najprej zaznamoval kulturni program sekcij društva, od MPZ Prebold, ki ga od letos dalje vodi glasbena pedagoginja Bojana Hrovat, do recitatorske skupine. S svojim petjem je uvod popestrila Manuela Go-roprevšek. Občnega zbora se je tokrat udeležil tudi častni član društva, pesnik, pisatelj Ervin Fritz, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo nad tako uspešnim delom društva. Dejal je tudi, da bi veljalo v društvu dati še večji poudarek imenu, ki ga društvo nosi, torej delavstvu in njegovemu bogatenju znanja in duha, in je pripravljen pomagati povzdigniti tudi to kulturno poslanstvo društva.
Veliko lepih in spodbudnih besed je društvu in akterjem kulturnega dogajanja namenil tudi župan Vinko Debelak in ob tem dejal, da je ponosen na njihovo delo in da bo obči-
na tudi v prihodnje z veseljem spremljala njihovo ustvarjanje in pomagala izpeljevati njihove projekte.
V preteklem letu, in tudi v tem letu bo tako, je delovanje društva temeljilo na delovanju štirih sekcij: moškem pevskem zboru, gledališki družini in recitatorski skupini, plesni sekciji, kjer delujeta dve skupini, in
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu so prejšnji četrtek odprli razstavo fotografij Mirana Orožima Razkriti kotički. Številno občinstvo je v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila Anka Krčmar, delo avtorja in razstavo pa je predstavil predsednik Društva fotografov Slovenije Vinko Skale.
Dejal je, da je tokratna razstava v Savinovem likovnem salonu posvečena naravi. Oro-
sekciji občinska noša, ki ima bolj protokolarni značaj. Najmočnejša sekcija je gledališka družina z recitatorsko skupino, v kateri je kar 52 članic in članov. V lanskem letu so imeli približno 100 vaj in 38 nastopov. Nastopali so predvsem na domačem in drugih odrih s komedijo Zadrega nad zadrego in z igricama za otroke Mojca Pokraculja in Hop v pravljico, ki so jo premierno zaigrali na božični tržnici v Preboldu, nekaj predstav so imeli tudi že v letošnjem letu.
Delo DPD Svoboda Prebold je že vrsto let zelo opazno in v zadovoljstvo vseh, ki jim kultura in kulturno dogajanje nekaj pomenita. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. V svoje vrste vabijo vse, ki imajo voljo in željo sodelovati pri njihovem delu.
D. Naraglav
žim jo prikazuje ob različnih vremenskih razmerah, brez dodatnih eksperimentov, v njeni široki paleti izraznosti. Večino motivov je vzel iz domačega okolja, kjer mu je največji izziv pomenila dolina, v kateri živi. Motivi iz Savinjske doline so vezani na hmelj, so likovno bogati, polni linij, jasnih črt in ponavljajočih se vzorcev. Kompozicija je skrbno izbrana in sorazmerno popestrena z detajli. Nekoliko drugačen je sklop fotografij pokrajine, ki ni
Razkriti kotički
Z odprtja (Vinko Skale in Miran Orožim)
Občni zbor Prosvetnega društva Braslovče, ki so ga pripravili v dvorani Zadružnega doma, so s kulturnim programom začeli učenci osnovne šole, nadaljeval Zbor starejših občanov, s skečem pa zaključili najmlajši člani Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče.
Predsednica društva Mateja Perger je podala obširno poročilo o delu društva, o dejavnosti in prireditvah društva v preteklem letu in sekcij, ki delujejo, to so Moški pevski zbor Karla Viranta, Kvintet Dobroveljski fantje, Zbor starejših občanov, knjižnica, gledališki abonma in šolsko
kulturno društvo. Za letošnje leto je predstavila pestro delo na kulturnem področju. Seveda bo tudi zelo slovesno. Prosvetno društvo, ki je najstarejše društvo v kraju, praznuje 120-letnico delovanja. Največ prireditev bo ob jubileju v jesenskem času. Pevcem se obetajo nove obleke, za katere bodo denar zbrali s pomočjo sponzorjev, del sredstev bodo prispevali pevci sami, nekaj pa društvo. Prisotne so pozdravili ravnateljica osnovne šole Andreja Zupan, župan Marko Balant, predsednica odbora za družbene dejavnosti in svetnica Marija Marovt, predsednica Društva prijateljev mladine Blanka Nerad in drugi. Župan
Predsednica društva Mateja Perger
Balant je med drugim povedal, da je v letošnjem proračunu v načrtu odkup Zadružnega doma in tako vse bliže uresničitev cilja in želja po ponovni oživitvi dramske dejavnosti v Braslovčah.	T. Tavčar
Mladi gledališčnik v Grižah
Gledališki krožek OŠ Griže z mentoricama
V dvorani Kulturno-umet-niškega društva Griže je Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, skupaj z občinami Spodnje Savinjske doline pripravil
vezana na hmelj. Tu se Orožim pokaže kot krajinar gozdne in poljske krajine. Le-ta ni zajeta panoramsko, ni širokega pogleda. Avtor je skrbno izbral motive, iskal je vremenske razmere, ki bi izpolnile sozvočje jesenskih barv, brez težkih senc in dramatičnih sprememb. Na teh fotografijah je najpogostejši likovni element drevo. V seriji je nekaj posnetkov živali in makroposnetkov žuželk, ki poskrbijo za potrebno razgibanost in raznolikost. Makro-posnetki žuželk v naravnem okolju so usklajenih barv in izvrstni tako po tehnični kot kompozicijski plati.
To je Orožimova osma samostojna razstava, na raznih natečajih doma in v tujini pa je sodeloval neštetokrat in dosegel tudi nekaj pomembnih priznanj. Del razstave v atriju Savinove hiše, kjer je potekalo slovesno odprtje, pa posvetil Karibskim otrokom. V kulturnem programu je nastopila skupina Coda express, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. Odprta bo do 5. maja.	T. T.
srečanje Mladi gledališčnik.
Predstavilo se je osem gledaliških krožkov z osnovnih šol Braslovče, Trnava, Žalec, Liboje in Griže. Učenci OŠ Braslovče so se z mentoricama Julijano Veber in Blanko Nerad predstavili z igricama Skupaj gradimo mostove novega sveta in Franček praznuje, učenci OŠ Griže so se pod vodstvom mentoric Petre Župevc in Andreje Konovšek predstavili z igricama Pikapolonica in pikice in Maček mačkurson. Učenci I. OŠ Žalec so pod vodstvom mentoric Zdenke Virant, Sabine Tavzes in Ivice Deželak
Obe resni in
V Medobčinski matični knjižnici Žalec bo do konca aprila odprta razstava likovnih del Anice Trivan in Vesne Lukane Kocuvan.
Slikarki se tokrat v žalski knjižnici pravzaprav prvikrat kažeta na samostojni razstavi in v tako velikem slogu. Anica Trivan išče izbrane poglede v naravo, značilne in prepoznavne vedute, stroga in natančna je v izbiri likovnih pomagal, njena barva je nosilka razpoloženja, zanimajo jo odsevi in barvna niansiranja, kar se še posebej lepo vidi v
zaigrali igrici Kakor napravi stari in Rdeča kapica. Gledališki krožek podružnične OŠ Trnava z mentorico Damijano Lukman je predstavil igrico Deževen dan, s podružnične OŠ Liboje pa pod vodstvom mentorice Darje Kovač igrico Dežela lepo in prav.
Predstave gledaliških krožkov je ocenjevala strokovno delavka in režiserka Branka Vezeljak Glazer. Na območno revijo sta se uvrstila gledališka krožka I. OŠ Žalec z igrico Rdeča kapica in OŠ Griže z igrico Maček Mačkursun.
T. Tavčar
prizadevni
njenih mehkih, sproščenih in svobodnejših akvarelih. V okvir klasičnega krajinarstva se z osebnim tonom in lahkotnejšo barvno maniro umešča tudi Vesna Lukane Kocuvan, ki si ponekod dovoli drznejšo koloristično izbiro, vendar pri tem ne prestopa pravil mimetičnega upodabljanja in premišljenih barvno-kom-pozicijskih razmerij. Obe sta slikarki, ki dobro poznata pravila svojega kreativnega napora in natančno vesta, da slikata z obilo šarma in prepričljivosti.	T. Tavčar
MPZ Ponikva je s svojo zadnjo pesmijo nazdravil vsem v dvorani
Moški pevski zbor Karla Viranta v novih oblekah med svojim nastopom
zbora iz Madžarske in Slovaške, ki sta v teh dneh sodelovala na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju.
Uvodoma sta zbrane pozdravila in nagovorila predsednica Prosvetnega društva Mateja Perger in župan Marko Balant.
V prijetnem okolju so se številnemu občinstvu najprej
srednje šole Zoltan Kodaly, dirigira njegov ustanovitelj Atilla Kertesz, ki je v 25 letih delovanja zbora dosegel z njim veliko uspehov, med drugimi tudi večkrati naziv zbor leta. Pozdrav in dobrodošlico jim je v madžarščini izrekla Darja Balant. Za njimi je oder zasedel Moški pevski zbor Karla Viranta, ki ga tri leta vodi Anja Jezernik in se je tokrat predsta-
ropi in tudi v ZDA. Njihovo petje obsega tako gregorijanski koral, renesančna, baročna, klasicistična in romantična dela, dela skladateljev 20. stoletja, ljudske pesmi in črnsko duhovne pesmi.
Gostujoča mladinska zbora sta prišla v Braslovče iz Celja, kjer sta v teh dneh sodelovala na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu. D. N.
Nastopili 504 pevci
Javni Sklad republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, je v sodelovanju z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline pripravil območno revijo odraslih pevskih zborov in skupin.
Na že 42. območni reviji, na kateri je pevce in poslušalce pozdravila vodja območnega sklada Jožica Ocvirk, je nastopilo 23 odraslih zborov in skupin s 504 pevci, kar je bilo precej več kot lani. Revijo, ki je potekala v dveh delih, prvi je bil v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec, drugi pa v dvorani Doma II. slovenskega tabora, je odprl Marko Slokar, član nadzornega sveta območnega odbora, strokovno pa jo je spremljal Franci Rizmal. V imenu gostiteljice Občine Žalec je pevce in poslušalce pozdravil
žalski župan Lojze Posedel.
Nastopili so moški pevski zbori Petrovče, Gotovlje, Prebold,
Savinjski zvon Šempeter, Karla Viranta Braslovče, Ivan Cankar Tabor in Ponikva, ženska pevska zbora Griže in Gotovlje, mešani pevski zbori Polzela, Šešče, Planinski pevski zbor Žalec, Andraž, Oljka Polzela, Tabor,
Med nastopom mešanega pevskega zbora Polzela, ki ga vodi Marko Slokar
Materam za praznik
Na Ponikvi pri Žalcu so v sodelovanju s krajevno skupnostjo, Podružnično šolo Ponikva, MPZ Ponikva in Folklorno skupino Ponikva v počastitev materinskega dne pripravili prijetno prireditev.
V dvorani Zadružnega doma na Ponikvi so mame in babice pa tudi drugi kra-
jani uživali ob nastopih svojih otrok iz vrtca in šole, besedah voditeljev programa Ane Pečovnik in četrtošolca Jana Kopitarja, petju Moškega pevskega zbora Ponikva pod vodstvom pevovodje Janeza Kolariča in še nekaterih. S svojim govorom sta dala slovesnosti svoj pečat tudi ravnateljica I. osnovne
šole Žalec Tatjana Žgank Meža in predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. Slednji je v nagovoru materam med drugim dejal: »Vesel sem, da ste danes srečne, ko gledate svoje otroke, vnuke, kako v žaru ljubezni do vas nastopajo in kako so srečni, da imajo vas in vi njih. Naj bo vedno tako. Naj živi družina in mati v njej kot temelj v skrbi, znanju in razumevanju.«	D. N.
Vransko in Acappella Petrovče, Savinjski komorni zbor in Savinjski oktet Žalec, vokalne skupine Cantemus Žalec, Candela Pptrnvre Primule Polzela in
Med zvezdami vokalne zabavne glasbe
turizem Žalec Lidija Koceli, o avtorici in njeni razstavi pa je govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Nina Žuljan je diplomirala pred sedmimi leti na šoli za risanje in slikanje pri profesorju Mladenu Jemejcu z diplomsko nalogo Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico. Živi in dela kot samostojna kulturna ustvarjalka v Šempetru pri Novi Gorici. O svojem slikarstvu pravi:
»V mojem slikarstvu raziskujem predvsem skrivnosten, pravljičen svet, poln čudežnih ptic, angelov, vil, obilice čudes in ga skušam približati odraslim ljudem, kajti odrasli čudežnega sveta ne občutimo več. Preveč se naslanjamo na razum in
S pesmijo v pomlad
Na župnijskem vrtu v Braslovčah je drugo aprilsko soboto potekala tradicionalna pevska prireditev S pesmijo v pomlad, ki jo vsako leto organizira Prosvetno društvo Braslovče. Kulturni dogodek so soustvarjali štirje pevski zbori. Med njimi gostujoča
predstavili članice in člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Braslovče, ki ga vodi Nevenka Marovt. V nadaljevanju je pevski oder zasedlo 25 deklet in 11 fantov mešanega mladinskega pevskega zbora Zoltan Kodaly iz Madžarske iz mesta Pecs. Zboru, ki ga sestavljajo dijaki
vil v novih oblekah. Pevska pot zbora je zelo bogata, saj zbor deluje nepretrgoma že 48 let in trenutno šteje 33 pevcev.
Zadnji del prireditve so s pesmijo obogatili dijaki mešanega mladinskega pevskega zbora Cantica nova iz Slovaške Trnave, ki velja za enega najuspešnejših mladinskih zborov. Zbor sestavlja 27 deklet in 17 fantov, dirigent pa je Gabriel Kalapoš. Gostovali so po Ev-
Razstavlja Nina Žuljan
Nina Žuljan (levo) v pogovoru z Anamarijo Stibilj Šajn
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do
5.	maja odprta razstava likovnih del Nine Žuljan.
Ob odprtju je uvodoma zbrane pozdravila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in
Ob pripravah na prvi festival vokalne popularne glasbe v Žalcu, ki si je nadel ambiciozen naslov Sredi zvezd, je bilo kar nekaj dvomljivcev, ali je pri nas dovolj skupin in zlasti dovolj oboževalcev tovrstne glasbe, da bi festival lahko uspel in postal celo tradicionalen. Peti festival, ki bo 18. in 19. maja letos v Domu II. slovenskega tabora, dokazuje, da je zanimanja za tovrstno glasbo dovolj, festival Sredi zvezd pa je po mnenju poznavalcev postal celo osrednje gibalo petja vokalnega jazza in popa v Sloveniji.
Kot je zapisal Mitja Gobec, sega zanimanje za vokalno zabavno glasbo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, najbolj znana slovenska skupina pa je gotovo New Swing Quartet. Tudi na revijah pevskih zborov in vokalnih skupin so se pogosto pojavljale skupine, ki so izvajale to zvrst glasbe, ki se slogovno ni dobro vključila v sporede ostalih zborov. Zato je pobuda Matjaža Kača, zborovodje vokalne skupine Cantemus in zdaj tudi direktorja festivala Sredi zvezd, naletela na tako plodna tla. Seveda brez trdne podpore žalske izpostave sklada za kulturne dejavnosti, Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec tudi ta ideja ne bi mogla tako
dobro zaživeti.
Za uvod v letošnji festival vokalne a cappella zabavne glasbe bo v petek, 18. maja, poskrbela svetovno znana skupina Flying Pickets iz Anglije. Že lani je v Žalcu navdušila številno občinstvo z vokalno interpretacijo znanih svetovnih uspešnic in njihovih avtorskih skladb. Izvrstna izvedba ob odlični koreografiji bo zagotovo navdušila tudi letos, ko skupina praznuje 25-letnico svojega obstoja.
V soboto, 19. maja, se bo devet prijavljenih skupin (VS Jazzy, VS Male malice in Vocalissimo iz Ljubljane, Kolopanjke iz Siska, kvartet Stična, VS Sonus iz Oplotnice, KVS Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, VS Lyra iz Zibike in VS Cantemus Žalec) potegovalo za tri nagrade žirije in tri nagrade publike. Člani žirije so Tomaž Habe, Tomaž Kozlevčar in Samo Ivačič.
Glede nato, da so pri tovrstni glasbi pomembni tudi zvočni in svetlobni učinki, je za uspeh festivala bistveno vrhunsko ozvočenje, za kar bo poskrbelo graško podjetje z odličnim poznavalcem tovrstne glasbe tonskim mojstrom Henrikom. Festival bodo snemali Radio Slovenija, STV Žalec in VTV Velenje. Seveda pa nič ne more nadomestiti užitkov ob spremljanju festivala v živo. K. R.
kvintet Dobroveljski fantje.
T. Tavčar
si zatiskamo oči pred stvarnostjo, ki je ne moremo razumsko razložiti. V svetu je polno stvari, ki se dogajajo in živijo na ravni, kjer ni delovanja razuma. Čarobni svet, ki ga opisujejo pravljice in ga čutijo majhni otroci, mogoče le ni tako neresničen in popolnoma izmišljen. Moje slike so nekakšen opomin, da posameznik ponovno odkrije govorico svojega skrivnostnega sveta.« V kulturnem programu so sodelovali Andreja Turnšek in Suzana Krivec - duo harmonika.
T. T.
Modelarji za pokal Prebolda
Prav za velikonočne praznike je bilo v Beogradu evropsko prvenstvo (EP) v judu za članice in člane, na katerem je sodelovalo kar 500 udeležencev iz 45 držav, med njimi tudi devetčlanska slovenska reprezentanca, v kateri je bilo kar šest reprezentantov iz žalske občine. Urška Žolnir, doma s Pernovega, je osvojila srebrno kolajno, Petra Nareks iz Železnega bronasto, prav tako bronasto je osvojila tudi Lucija Polavder, doma iz Griž. Rok Drakšič, ki je prav tako Grižan, je bil sedmi, Primož Ferjan deveti in Klemen Ferjan peti, oba iz
Levca.
Vsi so člani Judo kluba Sankaku iz Celja. Nepozabni trije dnevi bodo zapisani v zgodovino slovenskega juda. Ni se še namreč zgodilo, da bi na istem velikem tekmovanju naša dekleta osvojila kar tri kolajne. Lahko bi rekli, da je bila tudi to velika pisanka za Urško, Petro in Lucijo ter neumornega trenerja Marjana Fabjana. Seveda pa gredo čestitke tudi našim fantom.
Prva je kolajno na tem EP osvojila Urška Žolnir, ki bo dopolnila 25 let. Tako je bronastima kolajnama z olimpijade in svetovnega prvenstva dodala še srebro z EP v Beo-
gradu. Urška je v finalu izgubila proti Francozinji Lucie Decosse, kar se ji je zgodilo že sedmič na velikih tekmovanjih.
Petra Nareks, ki nastopa v najlažji kategoriji, to je do 52 kg, ima že osem zmag na tekmah svetovnega A-poka-la ter srebrno medaljo in tri bronaste z EP, pa je bila zelo vesela novega odličja. Petra si je že v uvodni tekmi poškodovala komolec. Za bronasto medaljo je premagala Turkinjo Aynur Samat.
Kot zadnja je kolajno na EP osvojila zadnji dan tekmovanja v najtežji ženski kategoriji Lucija Polavder, ki je
Udeleženci tekmovanja s svojimi modeli na dan tekmovanja za pokal Prebolda
Finalni državni turnir na Prevaljah
Kadetsko-pionirski ekipi pa se je uspelo uvrstiti na finalni turnir 1. A državne odbojkarske lige in kronati letošnjo sezono s 4. mestom.
Na finalnem turnirju, ki je potekal na Koroškem, so v Športni dvorani Prevalje nastopile ekipe iz odbojkarskih klubov Prevalje,
gggg
Telefon: 03/712 12 80
V	telovadnici Osnovne šole Petrovče je v soboto potekalo področno tekmovanje v namiznem tenisu za invalide Štajerske, Koroške in Pomurja.
Na tekmovanju, ki ga je odlično pripravilo Medobčinsko društvo invalidov Žalec, je nastopilo 45 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 društev.
V	posameznih kategorijah so zmago slavili Jožica Taks z Raven, Marjan Šinkovec iz Zagorja, Edi Ravnjak iz Slovenskih Konjic, Leon Bevc in Anton Fonda iz Žalca in Albin Kadiš iz Maribora. T. T.
pred koncem drugega niza je že kazalo na preobrat in morebitno zmago, a se je obrnilo drugače. Podobna zgodba se je ponovila tudi v tretjem nizu in dekleta iz Šempetra so morala priznati premoč tekmic z Gorenjske. Enako je bilo tudi v tekmi za tretje mesto, domačinke so bile zaradi domače dvorane in občinstva v rahli prednosti.
»Ni zanemarljivo, da igra v ekipah Kopra, Bleda in Prevalj
Slednji nam je nekaj dni kasneje postregel tudi z informacijo Odbojkarske zveze Slovenije, ki organizira tekmovanje regijskih reprezentanc. Kot je dejal, so v savinjsko-koroški reprezentanci nastopile tri igralke OK Aliansa Šempeter, in sicer Mojca Božič, Eva Svatina in Tamara Bolarič. Mojca Božič je bila izbrana za najboljšo podajalko in je prva organizatorka igre v državni reprezentanci.	D. N.
V orientacije 33 ekip
Planinsko društvo Polzela je organiziralo tretjo tekmo savinjske orientacijske lige. Start je bil na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo, cilj pa na Gori Oljki. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah s tremi različnimi progami. Ekipe so reševale teoretične naloge na startu in praktične na cilju. Skupaj je nastopilo 33 ekip s 127 tekmovalci iz šestih planskih društev v šestih starostnih kategorijah.
V kategoriji A, učenci 5. in
6.	razreda osnovnih šol, in v kategoriji B, učenci 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol, sta zmagali druga in prva ekipa PD Polzela, v kategoriji C, do 27 let, in v kategoriji D, do 39 let, prvi ekipi PD Šempeter, v kategoriji E, nad 39 let, druga ekipa PD Polzela in v kategoriji F, družine, družina Sadnik iz PD Polzela. Vse ekipe so prejele priznanja, prvouvrščenim pa sta predsednik Športne zveze Polzela Simon Ograjenšek in predsednik PD Polzela Zoran Štok podelila pokale. T. T.
Ženski odbojkarski klub Aliansa Šempeter se v tokratni sezoni lahko pohvali z uspešnim delom mladinske in kadetske ekipe, v klubu pa so veseli tudi rezultatov, ki jih dosega pionirska ekipa, ki je pomembna za nadaljnji razvoj in uspehe ženske odbojke v Šempetru. Mladinska ekipa je zasedla 8. mesto v 2. ligi in 4. mesto na mladinskem finalnem turnirju.
Luka Koper, Jesenice Bled in Aliansa Šempeter. V polfinalu A, v katerem sta se pomerili domača ekipa in Luka Koper, je bila boljša ekipa Luka Koper, v polfinalu B pa so zmago slavile odbojkarice kluba Jesenice Bled. V prvem nizu so Šempetranke pokazale zelo dobro igro in ga prepričljivo dobile v svojo korist. Tudi v drugem nizu so se uspešno borile, a so jim tekmice uhajale. Malo
precej državnih reprezentantk, medtem ko v ekipi našega kluba nastopa kar 5 pionirk, in sicer Eva Svatina, Tamara Bolarič, Mojca Božič, Maja Šparaš in Patricija Zebec. Poleg tega ekipi ni mogla pomagati že dalj časa poškodovana Tina Bukovec, ki jo čaka operacija križnih vezi,« nam je po končanem tekmovanju povedal predsednik kluba Dragan Bojinovič.
Modelarska sekcija Aero kluba Prebold je v soboto, 31. marca, že četrtič zapored organizirala tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov v kategorijah F5J (oznaka za jadralne modele z motorjem na električni pogon) in F5J-400 za pokal Prebolda. Tekme se je udeležilo 26 tekmovalcev, kar je največ doslej.
Tekmovalci so leteli štiri kvalifikacijske lete in dva finalna leta. V kategoriji F5J-400 je pokal za prvo mesto osvojil Rok Korber, drugi je bil Aleksej Dolinšek in tretji Jurij Blažin, sledijo Primož Košir, Jure Pečar, Matevž Cerar, Borut Perper, Mitja Žerdoner, Tadej Miholič, Mitja Horvat in Metod Meholic. V kategoriji z močnejšim motorjem (F5J) je zmago slavil Samo Leskošek, drugo mesto je zasedel Marko Breskvar, tretje pa Sašo Kranjc. Sledijo Mitja Seršen, Tone Vi-
Uspešni nastopi savinjskih odbojkaric
denšek, Milan Stropnik, Sebastjan Hajnšek, Miha Holc, Matjaž Hrovat, Tadej Podgornik, Jure Pečar, Tomaž Starin, Filip Vlaj, Štefan Žafran in Mirko Križnik.
Organizacija takšne tekme je dokaj zahtevna naloga, ki za-
hteva tudi določena finančna sredstva in jo je brez pomoči donatorjev težko izpeljati. Člani modelarske sekcije AK Prebold se zahvaljujejo vsem, ki so jim pri tem pomagali, še posebej Občini Prebold.	D. N.
Invalidi v namiznem tenisu
Utrinek s tekmovanja
izkoristila hitrost v repasažu in po vrsti nanizala zmage nad Nemko, Turkinjo in v boju za bron nad Marino Prokofjevo iz Ukrajine.
V hotelu Štorman v Celju je bila ob tem izjemnem športnem dogodku tiskovna konferenca, ki sta jo pripravila Judo zveza Slovenije in Judo klub Sankaku Celje. Na njej so vse tri dobitnice kolajn na kratko strnile svoje občutke, precej govora pa je bilo o delu v prihodnje. Kot je dejal selektor ženske
S tiskovne konference
izbrane vrste Marjan Fabjan, judoistke in judoiste po tem velikem dogodku v Beogradu čakajo v nadaljevanju nove tekme svetovnega
pokala, kjer osvojene točke prav tako štejejo za izpolnjevanje olimpijske norme, septembra pa jih v Braziliji čaka svetovno prvenstvo. T. T.
Urška, Petra in Lucija osvojile kolajne na EP
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aitatevi 9 a, 3310 Žalec, wwwzkst-zalec si M: 03 712 12 50, E-pošta: 2kst,z«leo®slol.net
razpnimo jadra
NEDELJA, 27. MAJ, REKREATIVNI VZPON NA HOM Štart pri OŠ Griže 9.00 POHODNIKI 9.30 KOLESARJI
ŠPORT
april 2007
MALČKI IZ OBČINE ŽALEC,
VABLJENI na
CiCi olimpijado,
V	SREDO, 16. MAJA, ob 17. URI,
(za predšolske malčke)
IN V PETEK, 18. MAJA, OB 17. URI,
(za prvošolčke)
V	ŠPORTNEM CENTRU ŽALEC
ZKŠT Zavod za kulturo, šport In turizam Žalac, Aškaržavo 9a, www.zkst-zalac.il
Lokostrelci tekmovali v Matkah
Hopsi v prvi A slovenski košarkarski ligi
V prvi B slovenski košarkarski ligi se je v soboto končalo prvenstveno tekmovanje. Hopsi s Polzele so v zadnjem krogu gostovali pri ekipi Košarkar-
skega kluba Celje in zmagali z rezultatom 68 : 88. S to zadnjo zmago v Celju so Hopsi postali prvaki prve B slovenske košarkarske lige in bodo v naslednji
sezoni ponovno nastopili v prvi A slovenski košarkarski ligi. Po tekmi je bilo veselje tako igralcev kot velikega števila polzel-skih hmeljbojsev nepopisno. Kapetan ekipe Hopsov Vladimir Rizman je iz rok delegata Košarkarske zveze Slovenije Tomaža Križnika prejel pokal za osvojeno prvo mesto.
T. Tavčar
kostrelska disciplina Arrowhed namreč pomeni, daje za 12 tarč znana razdalja, za ostalih 12 pa mora tekmovalec oceniti razdaljo sam. Razdalje od mesta streljanja do tarče se gibljejo od 10 do 60 m.
Medalje so prejeli prvi trije tekmovalci v starostni kategoriji in slogu. Tekmovalci iz Spodnje Savinjske doline, ki delujejo v LK Žalec in LK Sokol iz Ložnice
pri Žalcu, so letos osvojili 4 zlate, 3 srebrno in 3 bronaste medalje. Prvo mesto so osvojili Jure Do-beršek, Klemen Križan, Tina Korošec iz LK Sokol in veteran Zlatko Ulaga iz LK Žalec. Drugo mesto so osvojili Marko Drakšič, Andraž Mulej iz LK Slokol in Nik Jakob iz LK Žalec, bronasti pa so bili Benjamin Skubic, Nikola Randželovič in Aljaž Križan, vsi iz LK Sokol. D. Naraglav
Zmagala Timi in Nika
Na 2. memorialu Mirka Be-kopca v ju jitsu tehniki - katah do 15 let, ki je potekalo na OŠ Semič pri Črnomlju v soboto,
14.	4. 2007, so člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter osvojili kar 2 prvi mesti, pa tudi nekaj drugih dobrih rezultatov.
Med 81 tekmovalci iz 6 ju jitsu klubov, poleg šempetrskega so tekmovali tudi klubi iz Gornjega Grada, Globokega, Črno-
mlja, Sevnice in Maribora, sta prvo mesto osvojila Timi Štojs v kategoriji 4 za dečke od 8 do 9 let in Nika Artelj v kategoriji 4 za deklice od 12 do 13 let. Med 22 tekmovalci sta v kategoriji 4 za dečke od 8 do 9 let zasedla
4.	mesto Jaka Jelen in 8. mesto Miha Jambrovič. V kategoriji 4 za dečke od 10 do 11 let sta si 6. in 13. mesto prislužila Uroš Posedel in Aljaž Sevnšek. L. K.
Ekipa Hopsov po tekmi v Celju s trenerjem Boštjanom Kuharjem
Naporna in uspešna sezona
Braslovški Taekwon-do klub Sun Braslovče je tudi letošnjo pomlad zelo dejaven na področju tekmovanj. Člani kluba so se udeležili mednarodnih odprtih prvenstev na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji in na Škotskem. Na tekmovanjih so tekmovalci v vseh starostnih kategorijah uspešno sodelovali in si priborili zajeten kup kolajn. Posebej ponosni so na četrto mednarodno odprto prvenstvo SUN OPEN 2007, ki je marca potekalo v športni dvorani na Polzeli.
Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 220 tekmovalcev iz Srbije, s Hrvaške, Poljske, Škotske in iz Slovenije, sta odprla župana Občine Braslovče in Občine Polzela Marko Balant in Ljubo Žnidar. Na borilnem prostoru so se med sabo ponovno pomerili nekateri najboljši evropski tekmovalci, ki so prikazali izvrstne dvoboje. Na koncu se je predstavila tudi slovenska članska reprezentanca in re-vialno nastopila proti hrvaški reprezentanci. Tekmovanja so bila priprava članov kluba,
ki letos sodelujejo v slovenski reprezentanci, na 15. svetovno prvenstvo na Bledu. Prvenstvo se je začelo včeraj, 24. aprila, in bo trajalo do 29. aprila.
Na Bledu se je zbralo okoli 900 udeležencev, sodnikov in
držav. Med njimi se bo za čim višja mesta borila tudi slovenska reprezentanca, v kateri sodelujejo tudi trije člani braslov-škega kluba. To so Sabina Bec, ki se bo borila med članicami do 51 kg in ekipno, Mitja Potočnik med člani nad 85 kg in ekipno in trener reprezentance Simon Jan, ki sodeluje tudi v ekipi in borbah posamezno do 78 kg. V pripravljalnem obdobju ter na izbranih tekmovanjih v Sloveniji, Srbiji in na Škotskem so osvojili prva mesta. Konkurenca na Bledu je izjemna in vseh 14 slovenskih tekmovalcev pričakuje bučno podporo s tribun. Vse ljubitelje tega športa vabijo, da si na Bledu brezplačno ogledajo ta dogodek.	D. Naraglav
S podelitvijo medalj se je zaključil že šesti tradicionalni pokal Sprintko v organizaciji Atletskega Kluba Žalec, ki je potekal v prostorih telovadnice I. osnovne šole Žalec.
Osnovnošolci so se pomerili v mnogoboju različnih atletskih in spretnostnih disciplin, ki so se odvijale v petih ločenih tekmovanjih od meseca novembra 2006 do marca 2007. Udeleženih je bilo 34 mladih atletov, od katerih so vsi prejeli diplome, najboljši med njimi pa tudi medalje. Naj omenimo še zmagovalce posameznih kategorij. Med dekleti slavile Sara Agrež, Aneja Simončič, Nika Kač, Maša Strožer, medtem, ko so pri fantih zlato prejeli Alen Dedič, Domen Omladič, Jan Podbrežnik in Nejc Povše. Vsem skupaj čestitamo.
Ostali rezultati so na voljo na spletni strani www.atletski-klub-zalec.si/.	M. S.
Udeleženci tekmovanja v Matkah
Lokostrelski klub Žalec je v soboto, 14. aprila, na turistični kmetiji Uplaznik v Matkah organiziral Arrowhed 12+12 turnir za slovenski pokal.
Tokratnega tekmovanja v Matkah se je udeležilo 92 tekmovalcev iz Slovenije in tudi iz Hrvaške in Italije. Lokostrelci so bili navdušeni nad dobro organizacijo tekmovanja in progo, ki je potekala po obronkih kmetije in po gozdu, na njej pa je bilo 24 tarč, kot jih tudi mora biti za tovrstno tekmovanje. Lo-
5. Sprintko
razpnimo jadra
s. *.
CaLaÌa A O éma! t
I. START
............ Sobota, 12.maj,od9.30do 14.00
V sklopu akdje bo v času med 12. majem In 16. junijem potekalo i--_	'
7 prireditvenih dni ter skupaj preko 40 različnih aktivnosti, ki jih bo ŠPORTNI CENTER ŽALEC povezovala rdeča nit:
Potekalo bo zbiranja nalepk
Število zbranih nalepk bo na zaključni prireditvi (16. junija) odločalo o velikosti zaslužene nagrada
1 Otroci, ki bodo na posamezno prireditev pripeljali vsaj enega Izmed starčev in bo la-ta aktiven, bodo prejeli klnovstopnlco za Kolosej
•	Vsi udeleženci bodo na vseh prireditvah imeli na razpolago ” brezplačno brezalkoholno pijačo
•	Na večini prireditev bodo vsi aktivni udeleženci prejeli Športne
™dl	Zä
veh	mm
t Utripu ns», i	n
Več Informacij o prireditvah poiščite vi
v koledarju prireditev ali na spletni strani www.zkst-zalec.si
Pisma bralcev
Solidarnost ni zatajila
V noči 18. januarja 2007 nas je v Marija Reki zajel vihar in med najbolj prizadetimi smo bili tudi na naši domačiji, to je na domu Janija Hribarja, po domače pri Krajnc. Razkrilo je pravzaprav vsa poslopja, še posebej hudo pa je bilo na hiši, v kateri prebivamo, saj je odneslo streho z ostrešjem vred. Pogled na škodo je bil zelo katastrofalen in skoraj nismo videli rešitve, kako začeti oziroma se lotiti odprave posledic. Že naslednje jutro so prihajali klici, kako pomagati, s čim bi se stanje čim prej izboljšalo. Poleg posameznikov je svoje delo opravila tudi skupnost, saj je predsednik krajevnega odbora z zavzetostjo poskušal v sodelovanju z občino in županom pomagati po svojih močeh. Predvsem pa je bila zelo dobrodošla in hvalevredna njihova hitrost in tako smo pravzaprav v dveh dneh obnovili strehe, tako da dež, ki je padal tretji dan, ni povzročal dodatne škode. Še enkrat se je torej pokazalo, da v naših hribih solidarnost ni pozabljena in prazna beseda.
Zahvaljujemo se vsem za pomoč, ki ste nam ju nudili, tako občini, Gozdarski zadrugi Vransko, posameznikom, ki so posodili in prispevali material, pa tudi vsem, ki ste nam s svojim delom pomagali, da smo delo zaključili. Še enkrat hvala vsem.
Družina Janija Hribarja p. d. Krajnc, Marija Reka
Kje so pravi
Skupini za starševsko partnersko rast, ki delujeta v Žalcu in Celju, imata v programu tudi razreševanje stisk moških in žensk, ki so posledica nevroz in zaradi tega težave pri vzgoji otroka, razpad zakonske skupnosti, iskanje novih zvez, bulimija ... Kako to preseči?
Dr. Janez Rugelj našteva naslednje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se človek razvije v osebnostno zrelo in vsestransko osebnost:
1.	da je odraščal v veliki družini (vsaj dva otroka) ljubečih, zrelih, spodbujajočih in vsestransko uspešnih staršev,
2.	da se je oblikoval v vzdušju vertikalne avtoritete urejenega, produktivnega in pravičnega očeta, ki je v vzgojo otrok vključeval tudi pleme: očeta, brate, strice, sodelavce, prijatelje, sosede ...
3.	da ima dobro dedno zasnovo in je inteligenten,
4.	da se je šolal v odlični šoli pod vodstvom učiteljev in učiteljic, ki so se šolali z odličnimi ocenami (učitelji s prav dob. imi in dobrimi o ui nimajo moralne
Zagotavljanje preglednosti na javnih cestah
Spomladanski čas je čas urejanja okolja, sajenja poljščin, okrasnih dreves in grmovnic ter zunanjih ureditev, ki se urejajo preko celega leta. Po Zakonu o javnih cestah in Zakonu o graditvi objektov ter drugih podzakonskih aktih - občinskih odlokih je potrebno za večino posegov v prostor predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje. To je predvsem za postavitev vrtnih ograj, sajenje žive meje, pa tudi postavitev vrtnih ut in podobno. Velika želja krajanov je ločiti svoje zemljišče od ceste zaradi prahu, hrupa in imeti vsaj malo zasebnosti in se na ta način ločiti od ceste in okolice. Pri tem pa večkrat pozabljajo na prometno varnost, saj s svojimi posegi in interesi ovirajo preglednost v tako imenovanem preglednostnem trikotniku pri vključevanju v promet ali v preglednih bermah na notranjih straneh krivin na cestah in podobno. Poudariti moramo, da zasebni interes ne mora biti pred javnim, kar se pogosto dogaja. Najpogostejše nepravilnosti so sajenje visokih kultur (koruze, fižola ...) ob cestah, križiščih, prečkanju ceste z železniško progo in podobno. Visoka in nevzdrževana živa meja v križiščih cest in na dovoznih priključkih, ki bi morala biti najvišja 0,70 m in vsaj 1,50 m od ceste. Grmovnice in druga vegetacija, ki se nahaja v preglednostnih trikotnikih in preglednih bermah, vse vrste ograj, ki nimajo zadostnega odmika, predpisane višine in podobno. Poleg vsega naštete-
moški?
moči, da bi od svojih učencev zahtevali pravi uspeh, tisti z zadostnimi ocenami pa so škodljivi),
5.	da se redno in intenzivno skupaj s starši ukvarja z rekreacijo in številnimi zunajšolskimi dejavnostmi (glasba, pisanje, urednikovanje, vadba retorike, sodelovanje pri tabornikih, organizacija in vodenje raznih projektov ...), ki se torej vsestransko uspešno razvija,
6.	da se od staršev in učiteljev nauči vzpostavljanja in gojenja lepega odnosa z osebami nasprotnega spola. Ljudje, ki imajo zdravo gensko zasnovo in ki so v zdravi ustvarjalni družini (pod vertikalno avtoriteto skrbnega in pravičnega očeta) v šoli in v družbi bili optimalno deležni zdravih in spodbudnih odnosov, kar se izraža navzven tako, da zrel, marljiv, odličen in vsestransko uspešen učenec, dijak in študent suvereno kraljuje in se ne boji ocenjevanja učiteljev, pač pa se ga veseli, saj se zaveda, da bo pri ocenjevanju spet uspešen in zato še bolj uveljavljen. Pod temi pogoji se oblikujejo
ga je moteno tudi srečevanje vozil na takih cestah in nenazadnje tudi redno letno in zimsko vzdrževanje cest.
Slednje je predpisano tudi z občinskim odlokom Občine Žalec iz leta 2000. 45. člen tega odloka jasno in nedvoumno prepoveduje postavljati ograje, saditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cestah les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. 50. člen tega odloka govori, da v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali z železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na
notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Lastnik ali uporabnik zemljišča je dolžan, da v takšnih primerih v poljih preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste oziroma ugotovitev policije sam odstrani oviro. V nasprotnem primeru je dolžan oviro oziroma nepravilnosti odstraniti upravljavec ceste na stroške lastnika zemljišča oziroma povzročitelja nepravilnosti, obenem pa je možen tudi izrek kazni.
Matjaž Kapitler VOC Celje
Obvestilo uredništva
Uredništvo obvešča, daje v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil.
Uredništvo
Koronarni klub Savinjska dolina Žalec
vabi k včlanitvi vse, ki imajo težave srca in ožilja.
Naslov: Hmeljarska 3, Žalec
Vadbe: ponedeljek od 15. do 17. ure, torek od 9. do 10.30, sreda od 15.30 do 17. ure, petek od 9. do 10.30.
Informacije: 031 645 752.
ljudje, ki so osebnostno zreli, vrhunsko usposobljeni za ustvarjalno življenje.
Maurice Nicoli je opisal dve vrsti pravih gospodarjev. Prvi je takšen gospodar, ki verjame v življenje in se lahko razumno sooči s svojimi življenjskimi zadevami. Drugi pa je takšen gospodar, ki se na svoje delo sicer dobro spozna, vendar ne verjame v življenje. Ne verjame, da ga bo življenje vodilo v tiso smer, kamor želi, iti. Ima pač občutek, da življenje ni resnično, čeprav še naprej opravlja svoje dolžnosti. To pomeni, da vidi pravo vrednost stvari.
Osebnostno nezreli životarijo zaradi usodne prikrajšanosti v psihosocialnem razvoju, nespodbudnega vzdušja v družini, šoli in družbi, kar ima za posledico manjše sposobnosti za vsestransko delovanje in zaostajanje za najuspešnejšimi vrstniki. Travmatični dogodki, ki so jih povzročili psihopatski, strupeni starši (Forward, 2001) in drugi odrasli, ki so “skrbeli” za otroka in so jih izrinili iz podzavesti, imajo energetski potencial in zato na iracionalen način uravnavajo naše vedenje in počutje, predvsem pa oblikujejo razne nevrotične težave. Tako je oseba trajno
ranjena. Ne more se uveljaviti na produktiven način, kar ima za posledico razne komplekse manjvrednosti, ki jih je prisiljena reševati na nadkompen-zatoričen način (nastopaštvo, nasilništvo v neki “klapi”) ali pa na dekompenzatoričen način (drsenje v alkoholizem, narkomanijo, kajenje tobaka, motnje vedenja, faliranost, potepuštvo, kriminal...).
Maurice Nicoli je opisal poleg pravih gospodarjev še moškega kot Potepuha, Blazneža in Hasnamusa.
“Med Potepuhi boste našli mnogo umetnikov in pesnikov itd., ki prezirajo Dobrega Gospodarja, a ki so v resnici na veliko nižjem nivoju in nimajo nikakršnega občutka za odgovornost do česarkoli, niti ne razumejo, kakšen bedak se pojavlja v njih. Vsi imamo bedaka v sebi.”
Blazneži so politiki in duhovniki, ki menijo, da lahko oni sami spremenijo življenje. Ljudje, ki pri uvajanju teorije v praksi ustvarijo še večji nered, ker ne računajo na višjo silo. To pomeni, da takšna oseba meni, da lahko vsakogar spremeni s pomočjo novih zakonov, in se ne zaveda, da je težko spremeniti človeka.
Hasnamus človek (besedo je izumil Gurdjieff in je per-
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Anemija -slabokrvnost
V toku sodobnega življenja se dostikrat počutimo brezvoljni, utrujeni in šibki. Statistike kažejo, daje ravno anemija (slabokrvnost) ena najpogostejših vzrokov omenjenih težav. V večini primerov gre za pomanjkanje železa, lahko pa tudi nekaterih vitaminov, ki sodelujejo pri tvorbi rdečih krvnih celic.
Anemija je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) in s tem tudi hemoglobina. Hemoglobin (Hb) je glavna beljakovina eritrocitov (ki nastajajo v kostnem mozgu) in krvi daje značilno rdečo barvo. Molekule kisika se vežejo na železo v hemoglobinu v pljučih, nato pa jih eritrociti prenašajo do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Brez kisika telo ne more dobiti dovolj potrebne energije, zato nastopi utrujenost in slabost. Anemija pomeni tudi večje tveganje za razvoj srčno-žil-nih zapletov.
Glavni simptomi anemije so: splošna utrujenost, slabost, glavobol, pomanjkanje sape, bleda koža, povišan srčni utrip, razjede v ustih in vrtoglavica. Našteti simptomi, še posebej, če se pojavijo posamezno, niso nujno znaki anemije, saj lahko spremljajo tudi vrsto drugih bolezni. Diagnozo anemije potrdi zdravnik na osnovi laboratorijskih izvidov. Koncentracija hemoglobina je laboratorijski parameter za postavitev diagnoze anemije. Okvirne normalne vrednosti hemoglobina so 120—180g/l.
Za tvorbo hemoglobina je potrebno železo, tako da je pomanjkanje železa vzrok, da ne more nastati zadosti hemoglobina (to stanje imenujemo anemija zaradi pomanjkanja železa ali siderope-nična anemija). Ta vrsta anemije je najpogostejša in lahko nastane kot posledica krvavitev (močnejše in dlje časa trajajoče menstruacije, želodčne in črevesne krvavitve, krvavitev iz hemoroidov itd.), pri vegetarijancih, lahko pa tudi pri majhnih otrocih zaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Prav tako pa lahko do zmanjšane koncentracije železa v telesu pride v času nosečnosti in dojenja, v dobi rasti, pri bolnikih med okrevanjem, starostnikih in aktivnih športnikih. Do anemije pa lahko privede tudi pomanjkanje vitamina BI2 (perniciozna anemija) in folne kisline. Oba elementa sta pomembna za normalno dozorevanje eritrocitov, saj se v njuni odsotnosti eritrocit razvije do stopnje eritrocita, ki ni sposoben v celico vezati hemoglobina (me-galoblastna anemija). Pomanjkanje B12 je lahko prirojeno, lahko pa nastane pri vegetarijancih ali pri določenih posegih na želodcu. Pomanjkanje folne kisline pa nastane predvsem pri pomanj-
kljivem uživanju zelene zelenjave in pogosto pri alkoholikih.
Pomanjkanje eritropoetina - to je hormon, ki ga izločajo zdrave ledvice in je nujen za sintezo eritrocitov v kostnem mozgu - prav tako povzroča anemijo. Vzrok je okvara ledvic.
Pri okvari kostnega mozga se zmanjša število vseh vrst celic, ki tam nastajajo in tako tudi eritrocitov. Vzrok za okvaro so lahko nekatere bolezni.
Železo se v telesu nahaja v depojih (zaloga železa), ki jih organizem črpa pri večjih potrebah po železu (nosečnost, krvavitve, otroci, ljudje, ki ne uživajo uravnotežene prehrane ...). Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa, saj se izrazi šele takrat, ko telo izčrpa zaloge. Dnevno s hrano v povprečju zaužijemo od 10 do 20 mg železa, od katerega se predvsem v dvanajstniku in začetku tankega črevesja absorbira v kri le od 10 do 20 % zaužitega železa. Omenjeno dejstvo govori, da je za preprečevanje slabokrvnosti dovolj skrbna izbira živil, za njeno zdravljenje pa je potrebno železo dodajati v obliki kakovostnih prehranskih dopolnil ali celo zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
Nekaj priporočil, da preprečimo stanie anemije ali kot podpora predpisani terapiji
•	Uživajmo hrano, bogato z železom (rdeče meso, ribe, perutnino, sušeno sadje - rozine, marelice, slive, fige, dateljne, stročnice, školjke, črno jagodi-často sadje ...). Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov. Pozorni pa moramo biti na snovi, ki zmanjšajo absorpcijo železa iz prebavnega trakta. To so kalcij in fosfor v mleku, tanin v pravem čaju in kavi ter žita, ker vsebujejo fita-te, za boljšo absorpcijo železa iz črevesja pa poskrbi hrana, bogata z vitaminom C (agrumi, ostalo sadje, zelenjava).
•	Hrana naj bo bogata z vitaminom B12 (pusto meso, stročnice, mlečni izdelki, jetra) in
•	s folno kislino (sveža zelenjava in sadje, stročnice, jetra).
Če v grobem povzamemo, je dobro torej, da z železom bogate obroke kombiniramo z vitamini, bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obroku pa se raje izognemo pitju mleka, prave kave in pravega čaja ter uživanju žitnih izdelkov.
Pomlad nas je že ovila v tople sončne žarke in s sabo prinesla pomladansko utrujenost. Zato vam svetujem, da si kratkotrajno brezvoljnost, zaspanost ne razlagate kot slabokrvnost, ampak s kančkom dobre volje in optimizma skušajte polno zaživeti.
Nuša Košak, mag. farm.
zijskega ali turškega izvora) je moški, ki je dovolj vit, da vidi, da lahko pridobi moč z uporabo zvijače nad “navadnimi” ljudmi. Ospensky je trdil: “Hasnamus moški so ljudje, katerih dobro počutje je odvisno od slabega počutja drugih ljudi.” Tako kot se je treba učiti poklica, se je treba učiti pravega starševstva, partnerstva. Ena od poti je tudi skupina za starševsko in partnersko rast. In-
formacije za skupino v Žalcu, ki deluje pod okriljem Društva za osebnostno zorenje in pomoč ljudem v stiski so na voljo na tel. št.: 02/855 82 89 ali 030/547 143. Skupina za starševsko in partnersko rast v Celju deluje na Centru za socialno delo Celje. Informacije: 03/425 63.
Pripravila mag. Irena Potočnik, dipl.
soc. del.
Mladi razpravljali v državnem parlamentu Območno tekmovanje iz geografije
V Ljubljano sem se v ponedeljek, 19. marca, odpeljal kot eden izmed štirih predstavnikov iz velenjske regije in edini iz Spodnje Savinjske doline. Zastopal sem mlade parlamentarce, ki so me izbrali na šolskem, medobčinskem in regijskem parlamentu.
Prišli smo v tisto veliko stavbo, ki jo imenujejo hram slovenske politike - parlament. Najprej smo morali uspešno prestati pregled detektorja kovine, ki je ob vstopu piskal kot nor. Zatem smo odvečno prtljago oddali v garderobi in posedli v prenovljeno, imenitno veliko dvorano. Parlament se je za-
čel. Predsedstvo letošnjega parlamenta je vodilo celoten proces v veliki dvorani. Tako smo začeli s pozdravom vseh gostov: dr. Milana Zvera, dr. Franceta Cukjatija ...
Povedali so nekaj o lanskem parlamentu, nato pa se je začelo zares. Spet smo se selili v skupine kot na medobčinskem. Sam sem izbral skupino Organizacija dela v devetletki. Tam smo debatirali o izbrani temi in določili bistvene sklepe. Ti so: na šoli naj bodo bolj pogosti dnevi dejavnosti, v prvem triletju naj bi učenje potekalo preko igre, po potrebi več razrednih ur, uvedba etike v devetem razredu. Nato smo odšli
Petrovčam smo pa peli...
Vikend od petka, 23. 3. 2007, do sobote, 24. 3. 2007, za pevce MPZ OŠ Petrovče ni bil vsakdanji vikend. Imeli smo intenzivne pevske vaje v CŠOD Gorenje pod Roglo. Te pevske vaje so bile zeloooo intenzivne. No, če malo pomislim, pa morda ne
tako zeloooo. Med vajami smo imeli 15 minut odmora, sicer pa pozno popoldne in zvečer organizirane športne aktivnosti v telovadnici oziroma na prostem. Naučili smo se nekaj novih pesmi, ponavljali stare, tako da smo za revijo, ki bo maja, su-
Ljudska pesem v vrtcu
Otroci in strokovne delavke v Vrtcu Prebold z veseljem prepevamo otroške ljudske pesmice.
Vsi skupaj poskrbimo tudi za spremljanje petih pesmi in ob tem zaplešemo. Otrokom tako omogočimo veselje, sproščenost prepevanja, plesanja in spremljanja na instrumente; približamo zavedanje prepevanja naših ljudskih pesmi z namenom, da bodo otroci tudi kasneje prepoznali in si ozavestili vsaj delček naše glasbene kulturne dediščine.
V sklopu kulturnega dogajanja smo v našem vrtcu gostili ljudske pevce Šest še, ki prihajajo iz bljižnjih vasi Šešč in Matk.'Člani ljudske skupine Šest še prepevajo ljudske pesmi ob spremljavi ljudskih instrumentov (diatonične harmonike, kitare, činel, tamburina in različnih improviziranih instrumentov).
Otroke smo seznanili, kdo so ljudski pevci, kaj pomeni ljudska pesem, da tudi sami prepevajo te pesmice. Posebej za naše otroke so prepevali otroške ljudske pesmi, npr. Ptičica je pevala, Na pla-nincah luštno biti...
Da je bil glasbeni nastop še
pestrejši, so člani skupine pripovedovali zgodbe o prepevanju pesmi nekoč na kmetih. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili in sodelovali v pogovoru. Imeli so možnost opazovati ljudska glasbila in prisluhniti njihovim zvokom. Tudi sami so z velikim veseljem sodelovali pri igranju na instrumente.
Doživljanje ljudskih pevcev Šest še, njihovih pesmi, ljudskih glasbil in vključevanje otrok je bilo za nas zelo prijetno in poučno.
Otroci še vedno podoživljajo naše glasbene goste in to izražajo na različne načine. Tudi tako, da sami organizirajo »nastop«.
To je potrdilo, da je v ljudski glasbi nekaj nadčasovnega, da je ljudsko izročilo bogastvo preteklosti za sedanjost in prihodnost.
Vse to nas vodi v nove glasbene načrte, ki bi jih v prihodnje skupaj z ljudskimi pevci Šest še radi uresničili.
Zagotovo pa se bomo kmalu srečali in skupaj zapeli slovensko ljudsko pesem.
Mateja Matko, dipl. vzgojiteljica
J ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec
razpmmo
SOBOTA, 19. MAJ, OB 11. URI “ZMOREM PRETEČI 5 KM” Pri ribniku Vrbje
TEK OB SAVINJI,
ŠOLSKI TEK OKROG JEZERA,
CICI TEK OB SAVINJI
nazaj v veliko dvorano, kjer smo sklepe razkrili vsem. Zraven pa smo dodajali oz. povedali svoje mnenje. Na koncu smo sprejeli z dvigom rok naslednje predloge: da se nacionalni preizkusi znanja upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo in tudi, da se zadnja tri leta osnovne šole upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo. Predlagali smo, da si izbirni predmet izbereš svobodno iz obeh sklopov. Nato smo si ogledali celotno stavbo in pojedli kosilo, ki so nam ga pripravili. S polnimi želodci smo se odpeljali domov. Zadovoljni.
Nejc Romih, 7. a Osnovna šola Polzela
per pripravljeni. Tako smo peli, da imamo še za mesec naprej ogrete glasilke. Minil je petek in prišla je sobota, ko smo morali začeti pakirati. Zjutraj smo še peli, imeli mini koncert, po kosilu pa smo se odpeljali domov. Bilo je suuuuuper, za kar pa se moramo še posebej zahvaliti zborovodkinji Aniti Žolnir, pomočnici Marjeti Ježovnik ter učiteljicama spremljevalkama Marjani Lešnik in Aniti Seles, ki sta poskrbeli za zanimiv prosti čas. Zahvala pa tudi vodstvu šole in centru Gorenje, kjer so nas prijazno gostili in razvajali z odlično hrano.
Marina Kovač, 5. a
Barvali jajčka
V času pred veliko nočjo so otroci v Vrtcu Trnava preživeli dopoldan nekoliko drugače. Ustvarjali so v različnih kotičkih. V prvem so polnili zaboje s senom, v katerih so skrivali jajčka
Ekipo I. OŠ Žalec so sestavljali Grega Birsa, Linda Zottel in Matic Pusovnik
Na I. OŠ Žalec je v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo potekalo dvanajsto območno tekmovanje iz znanja geografije za
osnovne šole. Na tekmovanju so sodelovale ekipe iz štirinajstih osnovnih šol celjske regije, tekmovanje pa je potekalo v dveh delih. V prvem
delu so učenci reševali test na letošnjo temo o vulkanskem in potresnem delovanju na Zemlji, v drugem delu pa so se ekipe pomerile v orientaciji, opazovanju pokrajine in uporabi metod terenskega dela. Ekipe I. OŠ Žalec, III. OŠ Celje, OŠ Rogatec in OŠ Frana Kranjca Celje so osvojile srebrna priznanja.
Vse ostale sodelujoče šole so osvojile bronasta priznanja. Med posamezniki se je prvega mesta veselil Grega Birsa s I. OŠ Žalec, drugo mesto je osvojil Aljaž Janc s III. OŠ Celje, tretje mesto pa Timeja Janžekovič z OŠ Frana Kranjca Celje.	T. T.
Od zgodbe do lutk in prijateljstva
Na povabilo lutkovnega krožka OŠ prof. dr. Josipa Premija z Bleda smo se 24. marca 2007 otroci in starši otrok Vrtca Andraž udeležili srečanja z lutkarji na Bledu. Prva dogodivščina je bila vožnja z avtobusom. Nekateri otroci so se peljali prvič in zato izredno uživali v vožnji.
Po prihodu na Bled smo doživeli prvo presenečenje. Na tej šoli imajo namreč »mali živalski vrt«. Ob pripovedovanju učiteljice biologije na tej šoli in ob neposrednem stiku z živalmi (hrčki, činčilami, želvo, pajkom) so otroci in njihovi starši
in jih iskali. V drugem kotičku so oblikovali jajca iz testa, plastelina, časopisnega papirja in stiropora. Jajčka so tehtali in razvrščali.
V tretjem kotičku so ustvarjali skupaj z gostjo Ireno Verbič iz Žalca, ki jim je pokazala različne tehnike poslikave jajčk.
Medse so povabili tudi starše, da so ustvarjali skupaj z otroki. T. T.
Ob ustvarjanju
Zeleni nahrbtnik
Vrtec Braslovče se je letos vključil v vseslovenski projekt Zeleni nahrbtnik. Namen projekta je prispevati k večji ekološki osveščenosti in naši odgovornosti do narave.
Obiskal nas je zmajček Jurček z zelenim nahrbtnikom, v katerem je bila naloga za nas. Raziskovali smo, kaj lahko počnemo z odpadnim materialom.
Otroci in njihovi starši so se aktivno vključili v projekt. Od doma so prinašali različen odpadni material. Zbirali smo ga ter ga razvrščali po zabojih (steklo, pločevina, plastika, papir - karton).
V bližini vrtca smo si ogledali
otok za ločeno zbiranje odpadkov, kamor smo odnašali odvečni material. Večino pa smo koristno uporabili. Izdelovali smo pisane ropotulje, lutke, vozila, ure, žoge, pustne maske ter poslikali steklene kozarce. Izdelke smo tudi razstavili. Zmajček Jurček nas je ob koncu projekta, preden je odšel v Vrtec Letuš, presenetil s sladkimi dobrotami.
Za sodelovanje in pobudo pri projektu se zahvaljujemo DPM Braslovče. Še naprej si želimo tako dobrega sodelovanja, saj se zavedamo, da skupaj zmoremo več in boljše.
Vzgojiteljica Mateja Gradič
neizmerno uživali. Ta dan presenečenj ni in ni bilo konec. Po odmoru za kosilo so nas člani turističnega podmladka popeljali na blejski grad. Ob poti so nas čakali škrati (Zelenko, Rumenko, Rdečko), ki so z nami telovadili in nas razveseljevali. Srečali smo tudi grajsko kuharico, dvornega norčka, strah-ca in grajsko gospodo. Z dvorišča gradu smo opazovali blejski otok in jezero, ki je zelo lepo. Obiskali smo tudi grajsko tiskarno, ki nam je bila še posebej všeč. Tiskar nas je poučil o postopku izdelave papirja in uporabi črk v tiskanju. Na našo željo nam je natisnil spominsko sliko. Obiskali smo znano blejsko slaščičarno, ki pripravlja slastne in okusne blejske rezine. Po krajšem počitku in okrepčilu smo se odpravili proti jezeru, kjer smo opazovali račke in labode. V bližini je bilo otroško igralo, na katerem so se otroci razgibali.
Čas je kar prehitro minil in že smo se morali odpraviti proti osnovni šoli, kjer smo najprej poslušali predstavitev otroškega pev-
S pesnico
V torek nas je skupaj z gospo Nušo Dvoršek, vodjo Občinske knjižnice Prebold, obiskala domačinka iz Latkova vasi gospa Ana Marija Petek. Posebej za to priložnost je sestavila pesmice v obliki ugank. Pesmice je začela pisati ob nenehnih vprašanjih svojih vnukov, jih ilustrirala, nekaj pa jih je ilustrirala tudi njena hči Jolanda.
Predstavila nam je svoja dela o živalih, rastlinah ... Ob poslušanju vsebin si že z mislimi na lepem, čistem zelenem travniku, polnem različnih rož, različnih metuljev in čebel, ki letajo s cveta na cvet, in slišiš žvrgolenje ptic, šumenje potočka ...
Na velik papir nam je narisala rožo z metuljem in ta list je kmalu postal »travnik«, saj so list otroci dopolnili s svojim ustvarjanjem. Njihovo likovno izražanje nam je pokazalo, kako so doživeli njena dela.
Še večkrat si želimo, da bi sodelovali z različnimi ustvarjalci našega domačega kraja.
Mojca Škrabi, vzgojiteljica
skega zbora, potem pa si ogledali lutkovni predstavi Sin Srakolin in Polžek Joško. Ogled je bil zanimiv, še posebno zato, ker je bil z nami avtor besedila predstavljene lutkovne igrice Polžek Joško gospod Kogelnik.	Vrtec Andraž
V gozdu
V gozdu se vse mi prav lepo zdi, ker vse mi lepo po naravi diši.
V gozdu v meni sreča živi, v gozdu se vsakič mi duša zbudi.
V	gozdu je, kakor bi iz zibelke vstal,
v gozdu je, kakor bi z Bogom čvekal,
v gozdu je dobro, še bolje, odlično, kakor bi zdajle prijel gospodično in z njo bi veselo zaplesal po trav, tako da se jaz bi odtrgal od tal.
V	meni prebudil se kanček je sreče, tako da telo kar samo mi reče: pojdi v življenje, poišči pomen, preden konča se prelepi ta sen.
Peter Kolar, 7. a OŠ Polzela
Meni najlepše dišiš ti
Na svetu diši mi mnogo stvari, a izmed vseh najlepše mi ti.
Dišijo vijolce in rože v poletju,
dišijo arome medu mi v cvetju.
Izmed vseh najlepše dišiš, ko se v cvetju, v rožah vrtiš.
Tvoja aroma naravo navdihne, meni pa iz glave vse misli odpihne.
Na svetu diši mi mnogo stvari, a izmed vseh najlepše mi ti. Tvoji lepoti ni mere in para, tako da se kuja lepa narava.
Peter Kolar, 7. a OŠ Polzela
Intenzivne pevske vaje
Intenzivne pevske vaje -to res ni za čisto male; znati moraš peti in lep glas imeti!
Učiteljici naši učili sta nas vse; črnske in kanon, tja do uspavanke.
Srečni tisti petkov dan, ko dali smo pouk na stran; a v »Gorenju« morali smo peti ob petju dooolge ure ždeti.
Res splačalo se je potrpeti, vse pesmi znamo zdaj zapeti, domov prišli smo vsi veseli... kobi le še glas imeli...
Vesna Messec, 9. b OŠ Petrovče
Janez Meglič aktiven kljub letom Marija Lorenčak najstarejša Grižanka
Marija Lorenčak z Valčko Gnus (levo) in Frido Kuder iz KO Rdečega križa Griže
Janez Meglič
Ni Žalčana, pa tudi Savinjčana, ki ne bi poznal Janeza Megliča. Ob svoji 75-letnici nam je zaupal, da je prav pred 50 leti začel v Žalcu tudi s športno aktivnostjo. Takratni predsednik TVD Partizan Žalec Edmund Božiček ga je pritegnil v društvo kot vaditelja pionirjev. Kmalu pa je prevzel dolžnost načelnika moških vrst.
Dejavnost športnega društva je bila takrat bogata in zelo množična, najbolj pa sta bili razviti atletika in košarka. Leta 1958 je bil v sestavu organizacijskega odbora proslavitve 90-letnice II. slovenskega tabora v Žalcu zadolžen za športne prireditve. Pravi, da je bila to, poleg 800-letnice Žalca, najmogočnejša proslavitev. V teh letih so začeli v Žalcu z izgradnjo stadiona, kar je bila velika delovna akcija z ogromno prostovoljnega dela. Z Zoranom Vučerjem, znanim atletom, sta dve mandatni obdobji vodila Občinsko zvezo Partizan
V Garnem šport hotelu v Preboldu se je zbrala vesela svatovska druščina, ki je prisostvovala obredu zlate poroke 72-letne Marije in 74-let-nega Stanislava Hribernika iz Latkove vasi. Obred sta opravila preboldski župan Vinko
Anka Cindrič je pred leti zbolela za multipleks sklerozo, ki jo je priklenila na invalidski voziček, s katerim jo je mož pogosto vozil naokoli, vendar si je močno želela, da bi kakšno pot zmogla tudi sama. Za njeno stisko je dobro vedela svakinja Jelena Lukan.
Sprožila je akcijo za nakup invalidskega skuterja. V akcijo
Žalec, ki je bila takrat ena najboljših v Sloveniji, združevala je 12 društev, ki so bila vsa izredno aktivna, čeprav so mnoga delovala v zelo skromnih pogojih. Le šest je bilo malih telovadnic, primanjkovalo pa je tudi igrišč, zato so jih pospešeno gradili.
Kot učitelj in nato ravnatelj OŠ Griže je bil med ustanovitelji TVD Partizan Griže in štiri leta je to društvo tudi vodil. Z razvojem rokometa se je pokazala potreba po urejenem igrišču. Z izredno požrtvovalnostjo fantov rokometne ekipe so uspeli v Migojnicah zgraditi igrišče. Celo asfaltirali so ga sami. Ob igranju pa je bilo veliko težav zaradi bližine ceste in jeznih sosedov, saj so žoge večkrat ušle predaleč. Ekipa Minerva je sodelovala celo v slovenski ligi in dosegla zavidljive uspehe. Iz teh fantov so se razvili tudi znani gospodarstveniki.
Po vrnitvi v Žalec in na delo v sindikatih je bil med ustanovitelji nekoč zelo popularnih sindikalnih športnih iger. Za daljše obdobje je prevzel vodstvo TVD Partizan Žalec. Delovala je vrsta sekcij, iz katerih so se kasneje razvili samostojni klubi in društva (nogomet, tenis, rokomet, kolesarstvo ...). Spominja se, da je približno 20 let sodeloval pri izvajanju referendumskih programov iz občinskih in krajevnih samoprispevkov, kamor so ob šolah sodili tudi telovadnice in igrišča. Vodil je gradbeni odbor za izgradnjo žalskega
Debelak in matičarka Darja Ažnik. Zlatoporočno mašo je v preboldski župnijski cerkvi, kamor so se pripeljali s kočijo Malteške konjenice, bral domači župnik Damjan Ratajc.
Stanislav ali Stanko, kot ga kličejo vsi domači in znanci, se
so se vključili delavci in upokojenci Garanta, kjer je Anka delala vse do upokojitve, in Občina Polzela. Akcija je uspela in te dni je Anka dobila invalidski skuter. Vsem se je zahvalila z besedami: »Od zdaj naprej so moje poti svobodnejše!« Kako globok je pomen njene svobode, lahko razumejo samo tisti, ki so bili v svobodi kdaj omejeni.	T. Tavčar
osnovnošolskega centra s telovadnico.
Kot nepoklicni poslanec Pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije je bil 7 let član odbora za telesno kulturo. Udeležil se je dveh zveznih in dveh republiških kongresov telesne kulture. Zaradi nošenja očal je imel vedno težave. Zato se je začel posvečati planinstvu. Z znanim planinskim strokovnjakom Adijem Vidmajerjem in prijatelji je izvedel več pohodov na Triglav in druga pogorja. 13 let je vodil Planinsko društvo Žalec. Društvo je v tem obdobju pridobilo dve postojanki, povsem novo kočo na Bukovici in obnovljen objekt nekdanje mežna-rije na Šentjungertu. S ponosom pove, da je pri teh izgradnjah prispeval 15 tisoč ur prostovoljnega dela, z ženo Miro pa sta 12 let sodelovala pri dežurstvih na Bukovici. Bil je tudi med pobudniki danes popularnih pohodov po obronkih KS Galicija in Ponikve ter na avstrijski Komelj.
Prebolel je raka na črevesju in kljub zlomom hrbtenice, roke in dvakrat noge ne miruje. Deluje na raznih področjih, predvsem na invalidskem in humanitar-
nem.	Pri športnem udejstvovanju je v zadnjih šestih letih na tekmovanju upokojencev in invalidov osvojil 3 pokale in 18 medalj. Tako dokazuje, da niti 80-odstotna invalidnost niti starost ne morata biti ovira za primerno športno dejavnost.
Tone Tavčar
je rodil v Podvinu pri Polzeli. Po končani osnovni šoli se je izučil za mehanika, odslužil vojaški rok in se zaposlil v Kmetijski zadrugi v Preboldu, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1986. Dolga leta je tudi gasilec. Marija se je rodila v številni družini v kraju Okrog pri Šentjurju. S šestnajstimi leti se je zaposlila v Tovarni nogavic Polzela, kjer sta se s Stankom spoznala in se leta 1957 poročila. Še isto leto se je rodil sin Stanko, čez štiri leta pa sin Srečko. Družina se je preselila v Prebold, Marija pa se je zaposlila v tamkajšnji tekstilni tovarni. Zelo srečna je bila družina leta 1985, ko se je preselila v novo hišo v Latkovi vasi. Še vedno sta dobrega zdravja, njuno življenja pa zdaj lepšajo vnuki Matej, Luka in David, na katere sta zelo ponosna. Marijina velika ljubezen so tudi rože, ki jih je vsepovsod polno. T. T.
Anka s skuterjem in Jeleno Lukan
V Domu upokojencev Polzela že sedem let živi Marija Lorenčak iz Zabukovice. Marca je praznovala 100. rojstni dan in je najstarejša krajanka Krajevne skupnosti Griže. Ob njenem prazniku so ji pozornost namenili njeni domači, predstavniki KO Rdečega križa Griže in vodstvo doma.
Marija se kljub svojim letom še vedno dobro drži, predvsem pa ima iskrive oči. In to dobesedno, saj ne potrebuje nobenih očal. Je velika ljubiteljica
Letošnja svečnica je bila za Bu-diševe iz Velike Pirešice zagotovo najstrašnejši in najbolj žalosten dan v njihovem življenju. Devet članov dveh družin je nenadoma ostalo brez strehe nad glavo, ena družina, ki je živela v zgornjem delu hiše, pa tako rekoč brez vsega. Ognjeni zublji so bili neizprosni. Budiševi so bili obupani, nemočni, a kot že velikokrat, se je tudi tokrat pokazala človeška solidarnost. Od 4. aprila dalje imajo ponovno streho nad glavo.
Pred dnevi smo obiskali Budi-ševe. Znova so oživeli neprijetni spomini na tisti dan in razdejanje, ki ga je povzročil požar. »Kdor kaj takega ni doživel, težko razume,
branja in tudi še zdaj z veseljem prebira revije in časopise.
Marija Lorenčak je bila rojena v Pijevcih pri Mestinju. Oče je bil čevljar, mati gospodinja, ki je poleg gospodinjskega dela in dela na zemlji skrbela še za štiri otroke. Med njimi je bila najstarejša prav Marija. Z 28 leti je odšla od doma. Služila je na veliki kmetiji na Sladki Gori, poročila se ni, od nesrečne ljubezni pa ji je ostal sin Ivan, ki si je pozneje spletel družinsko gnezdo v Za-bukovici, kamor je leta 1966
kako smo se počutili tega usodnega dne. Ura je bila nekaj minut čez sedemnajsto, ko je zagorelo. Sin Matej in njegov prijatelj Martin Sedovnik sta kar sama začela gasiti, že po osmih minutah pa so bili pri hiši gasilci domačega društva, ki so reševali, kar se je še reševati dalo, predvsem pa pazili, da se ne bi požar prenesel na sosednje stavbe, ki so zelo blizu ena drugi,« pripoveduje gospodar Josip. Spomini so še močno živi, še posebej za sedemletno hči Barbaro. Nesreča je sicer še huje prizadela njeni sestrični, strica in teto, ki so pravzaprav ostali brez vsega. Občina jih je zaenkrat nastanila v stanovanje v stavbi v Veliki Pirešici, nedaleč stran od
prišla tudi Marija. Leta 1977 so se preselili v novozgrajeno hišo. Leta 1998 je družina ostala brez očeta, Marija pa brez sina, ki je umrl, star 54 let. Zaradi oteženega gibanja in ostalih zdravstvenih težav, ki so zahtevale stalno oskrbo je pristala v Domu upokojencev Polzela, kjer lepo skrbijo zanjo.
Tudi ob tokratnem obisku je bila vedra in z rahlim nasmeškom na ustnicah. Sedela je na stolu ob postelji in nas zvedavo pogledala, ko smo ji segli v roke. Vesela je bila Valčke Gnus, ki jo tudi sicer večkrat obišče. Za Valčko, ki ima tudi sama na grbi že krepko čez osemdeset pomladi, je vsakokratni obisk pri Mariji, kot sama pravi, polnjenje njenega življenjskega akumulatorja in z novim zanosom in veseljem doživlja vsak nov dan. Marija je zanjo izjemna ženska, ki je s svojim bistrim duhom in lepimi besedami dajala in še daje človeku optimizem in voljo do življenja.	D. Naraglav
Marca je kljub težkemu življenju 97. rojstni dan praznovala Jožefa Blatnik iz Jeronima pri Vranskem.
Kot mlado dekle je spoznala moža Avgusta. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Življenje je bilo skromno, a srečno, dokler ni mož padel v vojni. Ostala je sama z otroki. Trdo je garala, da je lahko zagotavljala najnujnejše za preživetje svojih otrok. Šest otrok ne živi več. Lani je izgubila ljubljenega sina, s katerim je živela vsa ta leta. Danes skrbi zanjo vnukinja Jožica. V veselje so ji njeni otroci, vnuki in pravnuki, ki se jih vedno razveseli. Želijo ji, da bi ostala še naprej čila in dobre volje in dočakala svoj 100. rojstni dan. M. C.
njihovega prejšnjega doma, in tako vsaj začasno rešila njihovo stisko.
»Zelo sem presenečen in ganjen nad solidarnostjo in hitro akcijo pomoči za odpravljanje posledic požara, ki so jo v tej nesreči pokazali in izpeljali sosedje, vaščani in drugi. Nimam pravih besed, s katerimi bi lahko izrekel zahvalo za vse, kar so storili za nas. Vsekakor pa moram v prvi vrsti izreči iskreno zahvalo domačim gasilcem, da so tako hitro prišli na kraj požara in ukrotili ogenj. Neizmerna zahvala pa gre seveda organizacijskemu odboru za sanacijo nesreče na čelu z Romanom Brglezom in Ivom Džurasom, ki je na hitro sprožil akcijo pomoči. Tako rekoč v dveh mesecih imamo danes spet streho nad glavo, za kar gre iskrena zahvala tudi vsem donatorjem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, ter podjetju Rihtar z Ljubnega ob Savinji, ki se je trudilo, da so streho tudi čimprej naredili. Celotna obnova strehe z ostrešjem in kritino ter delom izvajalca je veljala 14.600 evrov. Tega denarja niti v sanjah ne bi bilo mogoče zbrati brez tako organizirane akcije, kot je bila ta.«
Josipa Budišo čaka še veliko dela pri popolni obnovi hiše, a to bo zdaj nekoliko lažje, le da imajo streho nad glavo. D. Naraglav
Zlatoporočenca Hribernik
Zlatoporočenca sta si ponovno nadela zlata prstana
Anka je svobodnejša
Visok Jožefin jubilej
Solidarnost in pomoč z veliko začetnico
Budiševi imajo spet streho nad glavo.
&f/PCTI		
	SAVINJSKE ZGODBE	april 2007 25
Afrika daleč od safarija
Tina Zbašnik (stoji, prva z desne) s kolegi prostovoljci in ugandskima prevajalkama
Pogoji v Ugandskih bolnišnicah so daleč od našega standarda.
V razvitem svetu se pravzaprav ne zavedamo, kako dobro živimo in kako dober življenjski standard imamo, tudi tisti, ki ne živimo v izobilju ali nismo ravno pri vrhu socialne lestvice. Morda tudi ne znamo ceniti, da nam okolje ne daje le formalnih in materialnih pogojev, ampak nas tudi uči, izobražuje, kako se v njem znajti in biti neodvisen od drugih. Tudi Tina Zbašnik iz Griž, mlada zdravnica, trenutno na opravljanju sekundariata v celjski splošni bolnišnici, se tega najbrž ni zavedala, dokler ni pred leti potovala po Afriki. Tja se je odpravila z željo po odkrivanju novega sveta, ljudi in kultur. Že takrat je spoznala, da je podoba o Afriki, ki nam jo dnevno prikazujejo mediji, nekoliko izkrivljena. Skupaj še z nekaterimi študenti je v zaključnem letniku študija na medicinski fakulteti v okviru fakultativnega predmeta tropska medicina in s podporo Sekcije za tropsko medicino začela načrtovati dobrodelno ekspedicijo v Ugando. Sredi lanskega leta je tako skupaj še z dvema absolventkama medicine in diplomantom Visoke šole za zdravstvo odpotovala v majhno vasico Bufuka na skrajnem jugozahodu Ugande ob jezeru Bu-nyonyi, kjer so skoraj tri mesece tamkajšnjim prebivalcem nudili osnovno zdravstveno oskrbo. V Afriki, natančneje v Keniji, je bila tudi letos, s podobno vsebino kot v Ugandi, in pravi, da se bo tja še vračala. Zdravstveni sistemi v teh deželah so namreč zelo revni, ob skromnih pogojih dela in higienskih razmerah primanjkuje tudi zdravstvenih delavcev, zato je takšna pomoč še kako dobrodošla. Tina pravi, da se bo v Afriko vračala zato, ker se ji zdi, da lahko tem ljudem, vsaj nekaterim izmed njih, pomaga.
Na odpravo so se pripravljali skoraj eno leto. Z znanjem in izkušnjami jim je stala ob strani Sekcija za tropsko medicino pri zdravniškem društvu, pri nastanitvi v Ugandi pa nevladna organizacija Edirisa iz Bofuke na jugovzhodu Ugande, ki jo vodi Slovenec Miha Logar, njeno poslanstvo pa je predstavljanje Afrike svetu in sveta Afriki. Sicer pa so imeli študentje celotno organizacijo v svojih rokah. Pridobili so veliko donatorjev, ki so darovali sanitetni material, zdravila ali pa kar denar, s katerim so v vasici Bofuka opremili vaško ambulanto in tri mesece skrbeli za zdravstveno oskrbo. Zbrali so okrog 700 kg materiala in zdravil ter 5 milijonov tolarjev in s to popotnico odpotovali v Ugando.
»Ko smo prileteli v kaotično Kampalo, glavno mesto Ugande,
smo lahko na lastne oči videli centraliziran blišč, ki zakriva bedo na mnogo večji površini razprostirajočih se barakarskih naselij. Vožnja z lokalnim avtobusom do manjšega mesteca Kabale na jugozahodu Ugande je bila posebno doživetje. Zloženi kot ribice v konzervi smo poskakovali skoraj do stropa, vmes pa so se prepletale vonjave po koruzi, bananah, samosah in premočenih plenicah. Prvih štirinajst dni smo delali v tamkajšnji lokalni bolnišnici, saj smo hoteli na samem mestu spoznati njihove razmere in način zdravljenja,« pripoveduje o svoji afriški izkušnji Tina Zbašnik in nadaljuje: »Čeprav se v Sloveniji tako zelo pritožujemo nad zdravstvenim sistemom, bi se verjetno vsak izmed nas pošteno zamislil, ko bi se soočil s tamkajšnjimi razmerami. Nič ni namreč neobičajnega, če so hudo bolni pacienti cel teden prepuščeni oskrbi medicinskih sester, saj zdravnika ni, ker je zbolel. Zaradi pomanjkanja prostora ležijo pacienti kar na tleh med posteljami, na vsem internističnem oddelku, ki ga pravzaprav predstavljata dve sobi s približno 40 posteljami. Zaloga zdravil pa je manjša, kot jo je imela s sabo naša odprava. V Ugandi je zdravstveni sistem načeloma brezplačen, a ko v bolnici zmanjka zdravil, infuzijskih sistemov, igel, jih morajo ljudje kupiti sami, kar za večino ni ravno poceni. Zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja so svojci tisti, ki se utaborijo pred bolnico in kuhajo ter skrbijo za svoje. Le peščica tistih bolnikov, ki bi morali na zdravljenje v večje in bolj specializirane bolnišnice v glavnem mestu, si to dejansko lahko privošči. Avtobus do glavnega mesta je namreč za njihove razmere drag, poleg tega pa morajo bolnika spremljati tudi svojci, ki bodo skrbeli zanj in morajo v tistem času tudi nekje spati,« je polna nenavadnih vtisov in nekoliko trpkih občutkov ob tako očitni neenakosti sveta Tina. »Konec koncev so bili naši predniki tisti, ki so pred stoletji vdrli na njihovo ozemlje, poteptali njihovo tradicijo in kulturo ter jih razglasili za divjake. In potem so nekega dne odšli. Tako so ostali razpeti med svojo tradicijo, ki je nekaj »sramotnega«, in navlako zahodnega sveta brez »skrivnega recepta«, kaj naj sploh počnejo z njo. Danes so glavna mesta preplavljena z modernimi zgradbami, najrazličnejšimi modeli mobitelov, trgovinami, v katerih je ponudba takšna kot v naših naj večjih trgovskih centrih, a vse to je dosegljivo le redkim. Večina je za osnovno preživetje odvisna od sladkega krompirja, zelenih banan, močnika in fižola, ki zrastejo na z žuljavo roko in
motiko obdelani afriški zemlji. Mleko, jajca in mogoče celo meso so na mizi za praznik, če sploh so. Ljudem prav nič ne koristi, če v vasi brez elektrike, vodovoda in kanalizacije deluje mobitel, otroci pa so še vedno lačni in bosi.« Zato najbrž zanje še danes velja, če si bel, imaš denar in ne moreš se znebiti občutka, da vedno pričakujejo, da jim boš kaj dal, prinesel, razmišlja Tina. In najbrž je res, različne humanitarne pomoči so znale, kako kratkoročno, samo dajati pomoč, niso pa poskrbele zato, da bi te ljudi naučili, kako si lahko sami pomagajo, da ne bi potrebovali pomoči.
Kakorkoli, prišli so v Bofuko. Njihova vaška ambulanta je bila brez vode in elektrike. A to še ni vse. Ko so se namreč po štirinajstih dneh, ko so končno dočakali tudi sedemstokilski tovor z zdravili in sanitetnim materialom, odpravili v vasico Bofuka ob jezeru Bunyoni, jih je čakalo presenečenje. Od prejšnje odprave, razen golih sten, v hišici ni ostalo nič. In tako so začeli od začetka, od dezinfekcije prostorov, do nabave opreme...
Tina Zbašnik pri pregledu domačina.
»To je bila hišica iz blata, prav takšna, v kakršnih živijo tudi domačini, služila nam je za ambulanto in tudi za naše prenočišče. Tu so se začele spletati zgodbe, ki jih piše resnično afriško življenje in ljudje iz plemena Bakiga, ki živijo v vaseh okrog jezera. K nam so prihajali peš ali pa z lesenim kanuji zaradi bolečin v križu, ki so posledica trdega dela. Pogosta nadloga je bila tudi dehidracija in posledičen glavobol zaradi premajhnega vnosa tekočin. Živijo v svetu, kjer je skoraj neizogiben življenjski sopotnik boj s številnimi boleznimi, najpogostejše zdravstvene težave pa so povezane s pomanjkanjem sredstev in neizobraženostjo. Zato so v ospredju gliste, garje, glivična obolenja, driske, HIV, druge spolno prenosljive bolezni, malarija in okužbe dihal, zaradi enolične prehrane pa smo občasno pomagali tudi kakšnemu otroku z beljakovinsko podhranjenostjo. Morda si težko predstavljamo, ampak tam se še vedno večina otrok naokrog podi bosih, zato tudi poškodbe niso nobena redkost. Pokrpali smo marsikatero rano, jim nadeli improvizirane čevlje in upali, da se do naslednjega obiska pri nas in preveze rane ne bo vse skupaj zagnojilo in umazalo z rdečo afriško zemljo,« pravi Tina in pripomni, da so poleg samega zdravljenja ljudi tudi poučevali o higieni, zadostnem vnosu vedno prekuhane vode, pestrejši, a še vedno njim dostopni prehrani in preprečevanju najpogostejših bolezni, tako da si bodo lahko pomagali tudi sami.
Tina Zbašnik pravi, da so se res srečali »z drugačno kulturo, kjer še vedno jutranje bobnanje kliče otroke v šolo, kjer matere s pes-
mijo na ustih in otrokom na hrbtu okopavajo njivo ali poskušajo na tržnici prodati težko pridelane izdelke, kjer smrt sprejemajo drugače - kot del življenja, kjer se zvezde in luna, ki razsvetljujejo temno noč, zdijo tako blizu, da bi jih skoraj lahko ujel in kjer so ljudje še vedno zelo povezani, kar izraža tudi njihov državni simbol - kraljevi žerjav, ki je simbol zvestobe«. Če so hoteli vodo, so morali s kanujem odveslati na sredino jezera, kjer je bila za silo »solidna« voda, potem pa so jo prekuhavali in trikrat filtrirali. »Za takšne postopke je bil šef naš sanitarni inženir, edini moški v odpravi, ki je opravljal tudi mi-kroskopiranje. Skratka, ko smo opravili najnujnejše in se dodobra razgledali, smo si uredili prav solidno ambulanto.«
Si je Tina Zbašnik kakšnega pacienta ali njegov primer posebej zapomnila? »Spomnim se še v bolnišnici, ko smo zdravili triindvajsetletnega fanta s hudo rano, opeklino na roki, ki jo je dobil s padcem kot posledico epileptičnega napada. Seveda smo njegovo epilepsijo diagnosticirali šele mi. Rano je imel ovito v umazan pulover, ki je po odvitju
Pod tem naslovom je bila v petek, 6. aprila, zvečer v Internetni kavami Stane v Celju odprta razstava naj mlaj šega člana Društva fotografov SVIT Žige Gričnika iz Griž. Z razstavo, ki bo na ogled do 6. maja, je Žiga Gričnik naredil pomemben korak za nadaljnji osebnostni razvoj na področju fotografije, ki ga kljub mladosti že zdaj postavlja med zelo perspektivne mlade fotografe in uspešne člane Društva fotografov Svit.
Predsednik DF Svit Marko Rebov je o Žigi in njegovem fotografskem delu povedal: »Žiga Gričnik kot 22-letni mladenič kaže zavidljivo raven tehničnega obvladovanja fotografije. Prav tako je zelo močan v kompoziciji, saj lovi vedno prave trenutke pri slikanju njegove najbolj priljubljene teme
spustil iz svojega »zavetja« hudo neprijeten vonj in pogled. Se dobro, da smo imeli še za naše razmere nadstandardne zdravilne obloge enega izmed naših donatorjev. Fantje prihajal na kontrole in preveze dvakrat na teden in stanje na roki se mu je občutno izboljševalo. Dokler nekega dne ni prišel in nam dejal, da ne vidi prav nobenega napredka in zato ne bo več hodil. Prepričevala sem ga na vse kriplje, da to ni res in da naj za božjo voljo vztraja do konca, ker bo desno roko, kjer je imel rano, še posebej potreboval v svojem življenju, zdaj pa je šele na začetku svoje poti. A se ni dal prepričati. Dejal je, če mu priskrbim tableto, ki bi roko pozdravila v enem dnevu, potem bo še prišel, sicer pa ne. Res mi je bilo hudo. Je pa res, da so Afričani prepričani, da tabletka, kakršnakoli že, reši vse težave,« je pa v Ugandi še veliko tradicionalne medicine, h kateri se zatekajo. »Ko smo pregledovali ljudi, smo pogosto našli po vsem telesu brazgotinice. Ker nas je stvar zanimala, smo poizvedovali in na koncu tudi obiskali zdravilca. A očitno smo naleteli na takšnega, ki se je zavedal svojih omejitev in nas je ob
- ljudi. Da je dosegel toliko v tako rosni mladosti, je že samo po sebi velik uspeh. Zelo uspešno razstavlja tudi na razstavah v tujini, in brez predsodka lahko rečem, da je pred njim zelo svetla pot, če bo tako nadaljeval. Žiga odlikuje po fotografski plati sposobnost fotografskega videnja. To je lastnost, ki si jo nekateri privzgajajo vse življenje, nekaterim pa je preprosto dana. Poleg samokritičnosti in resnega odnosa do dela so to vrline, ki ga lahko pripeljejo v sam vrh slovenske fotografije.«
Žiga Gričnik živi vGrižah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Svojo izobraževalno pot je kot dijak nadaljeval na Ekonomski gimnaziji v Celju. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil za študij prava. Že od malega je veliko zanimanja posvečal tudi fotografiji. Veliko je
lastnih zdravstvenih tegobah celo obiskal kot pacient. Neverjetno.« Sicer pa Tina ugotavlja, da jih je obiskalo v treh mesecih približno 1200 pacientov, ki so bili vsaj enkrat pri njih, in če štejmo tudi druge, ki so prihajali samo tu in tam. Delali so od jutra do večera, če bi imeli elektriko, bi najbrž še dlje. Pri sporazumevanju sta jim pomagali dve domačinki, prevajalki, ki sta se v njihovo družbo lepo vživeli. Pod kožo pa je Afrika zlezla tudi njim in Tina je odločena, da bo to svoje poslanstvo še naprej uresničevala. In ga že. »Od donacij prve odprave jim je ostalo še nekaj denarja in z njim želimo zgraditi novo ambulanto ob jezeru Bunyoni. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem našim donatorjem in vsem tistim, ki so na kakršen koli način prispevali pomemben kamenček pri izgradnji našega skupnega mozaika,« zaključuje Tina, ki se ji je ob prihodu v slovensko, celjsko bolnišnico, zdelo prav »nenavadno«, da je toliko osebja in da imajo vsi bolniki svojo posteljo, da o hrani sploh ne govorimo. Toda, ali znamo to ceniti tudi drugi?
Lucija Kolar
fotografiral na potovanjih, resneje pa se te umetnosti ni nikoli dotaknil. Obiskovanje tujih dežel je botrovalo k želji, da iz svojih fotografij iztrži nekaj več. Tako so mu starši pred približno dvema letoma omogočili prvi analogno zrcalni -refleksni fotoaparat, s katerim se je začela njegova resnejša fotografska pot. Ker pa sodobna tehnologija dovoljuje večjo kreativnost, je čez dobro leto analogni fotoaparat zamenjal za digitalnega.
»V začetku fotografiranja sem se dotikal vseh tem. S prihodom v fotografsko društvo Celje, v začetku leta 2006, pa sem vse večjo pozornost posvečal portretom, s katerimi čutim tudi največjo povezanost. Predvsem mi je v veselje fotografirati ljudi v njihovem domačem okolju in ljudi v mestih,« pravi Žiga, ki se je v srednji šoli veliko ukvarjal s športom in pisal potopise s svojih potovanj. Pridno je fotografiral in se, kot sam pravi, iz nedeljskega fotografa spremenil v amaterskega, ki skorajda ne more več brez fotoaparata. Udeležil se je fotografskega tečaja v Ljubljani pri svetovno znanem fotografu Arniju Hodaliču in Iztoku Končini.
»Potem sem prišel v stik z Juretom Kravanjo, ki me je povabil v Fotografsko društvo Celje. Kasneje smo s to skupino ustanovili Društvo fotografov Svit. Današnja razstava je moj prvenec in zato so moji občutki še toliko lepši.« D. Naraglav
Indija - Koromandija Žige Gričnika
Žiga med podelitvijo vrtnic dekletom orientalske skupine Balem
Od butare do blagoslova
Utrinek z razstave
Fantje s 15-metrsko butaro na cvetno nedeljo
Na dan blagoslova na veliko soboto
Zanimive velikonočne delavnice
Člani Turističnega društva Petrovče iz Drešinje vasi so s pomočjo članov Gasilskega društva Drešinja vas v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas pripravili tradicionalno razstavo velikonočnih jedi in pirhov, ki je tudi letos obogatila velikonočni vikend. Da je prireditev že prepoznavna po Savinjski dolini, dokazuje število sodelujočih, ki se vsako leto veča tudi s pomočjo krajanov sosednjih vasi.
Letos je sodelovalo 22 razstavljavcev. Svojo mizo je pripravilo tudi Društvo podeželskih žena
Telefon: 03/712 12 80
Občine Žalec - odbor Petrovče, zelo veseli pa so sodelovanja OS Petrovče in POŠ Trje, učenci podaljšanega bivanja so s svojimi likovnimi izdelki lepo popestrili razstavo. Razstavljavci so predstavili na kar najbolj domiseln in očem prijeten način jedi, ki so obvezne pri velikonočnem
blagoslovu. Velikonočne mize so bile po sobotnem blagoslovu jedi, ki ga je opravil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, na ogled od velikonočnega petka do nedelje. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, saj je po svoji vsebini v Savinjski dolini nekaj posebnega.	T. T.
Butara velikanka
V Drešinji vasi že več let pripravljamo butaro za cvetno nedeljo, ki sicer ni rekorderka v slovenskem merilu, je pa to vsekakor v petrovški župniji, saj meri v višino do 15 m. Mladi jo ponesejo k blagoslovu v petrovško baziliko, kjer, postavljena ob zvonik, počaka na blagoslov, deležna pa je tudi občudujočih pogledov.
Seveda takšna butara ne nastane kar tako. Najprej se zanjo potrudi skupina gasilcev, ki nabere zelenje po gozdovih in ob potokih. Izročilo pravi, da je za butaro potrebno sedem vrst lesa in zelenja, tako kot je sedem zakramentov. Tudi mi se tega držimo in tako je v naši butari vse od drena, vrese, bršljana, pušpana, leske, božjega lesa (bodike) pa do vrbe. Na cvetno soboto pa se manjša ekipa loti izdelave in kar nekaj ur je potrebno, da vsa košata in lepo okrašena čaka na svoj praznik.
Cvetna nedelja ali cvetnica je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko verniki, zvesti krščanskemu izročilu, prinesejo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje k blagoslovu. Ta običaj je razširjen po vsej Evropi in je spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko so ljudje lomili palmove veje in jih polagali kot preprogo pred Jezusa.
Letos smo bili zelo veseli obiska skupine učencev iz Osnovne šole Petrovče, ki imajo kot izbirni predmet turistično vzgojo. Ogledali so si izdelovanje naše butare in pri izdelavi tudi sodelovali. Pri tem so spoznali zelenje, potrebno za izdelavo butar, potek izdelave ter seveda smisel in običaj cvetne nedelje.
Takšno sodelovanje pozdravljamo, saj se tudi tako ohranja tradicija in versko izročilo, za kar si s svojim delovanjem prizadevata Turistično društvo Petrovče in sekcija PGD Drešinja vas. Jože Stepišnik
Z delavnice z Ireno Verbič v Medobčinski matični knjižnici Žalec
Medobčinska matična knjižnica Žalec je tudi letos v času priprav na veliko noč organizirala ustvarjalne delavnice z Ireno Verbič, ki je prava mojstrica tovrstnega ustvarjanja. Njene delavnice so bile letos organizirane v Vrtcu Trnava, na OŠ Prebold, v Krajevni knjižnici
Petrovče in Medobčinski matični knjižnici Žalec.
»Letošnji tehniki krasitve sta bili marmoriranje in lepljenje barvnega peska. Marmorirana jajca okrasimo tako, da v vodo nakapljamo posebne barve, ki plavajo na površini vode. Ko v vodo potopimo jajce, se barva
lepo razporedi po njem in nastane zanimiv vzorec. Niti dve jajci nista enaki. Pri drugi tehniki smo jajca namazali z lepilom za les, potem pa ga posuli z barvnim peskom. Uporabljali smo pesek različnih barv, vse skupaj pa dopolnili še z barvnimi obrobami, za katere smo uporabili napihljive barve. Na tej in tudi vseh ostalih delavnicah so bili sodelujoči zelo kreativni in ustvarjalni, temu primerni so bili tudi izdelki,« nam je povedala Irena Verbič.
Vsi izdelki so unikatni. Okrašena jajca so bila lepo dopolnilo praznično pripravljene mize v več kot 100 gospodinjstvih, saj je bilo na šestih delavnicah več kot sto udeležencev, starih od 2 do 70 let. Vsi skupaj so pobarvali 850 plastičnih jajc in izdelali še nekaj drugih velikonočnih dekoracij.
D. N.
Sejem dobrot za veliko noč
Veseli tobogan po 30 letih v Braslovčah
»Za majski nastop so Veseli tobogan povabili v prijazen kraj sredi zelenega zlata Savinjske doline, v Braslovče. Pa ta obisk ni bil naključen, kajti Veseli tobogan s svojo pisano druščino, ki se od oddaje do oddaje menja, je »razprodan« tja do prihodnjega leta.
Po anketi sodeč, ki jo izvaja služba za študij RTV-programa, sodi med celo najbolj poslušane oz. gledane mladinske oddaje. Zdaj je dobila novo preobleko. Poiskali smo nekaj novega, svežega, razgibanega; približajmo oddajo še bolj otroku, saj on nastopa in njemu je namenjena. Na avdiciji smo poslušali več kot 60 točk, pa vse ni bilo mogoče uvrstiti v oddajo, oder v sposojeni kinodvorani je bil premajhen za vse, ki bi želeli nastopiti. Tukaj je bil 60-članski mladinski pevski zbor pod vodstvom tovarišice Nevenka Marovt, pa zbor iz Letuša ter otroci iz vrtca, šole in še in še. Vrstile so se pesmi, ki jih je napisala domačinka Meta Rainer, ki je nekoč poučevala na tukajšnji šoli.«
Tako je maja 1977 po oddaji zapisala voditeljica Metka Šišernik Volčič.
Na OŠ Braslovče pa so prišli na idejo, da bi lahko pri-
pravili prireditev, ki bi se ozrla nazaj, nazaj natanko 30 let. V prireditev so vključili ljudi, ki so sami nastopili v Veselem toboganu leta 1977. Nekateri so sodelovali kot voditelji, drugi kot glasbeniki, tretji kot gostje. Vsi so se pridružili z veseljem in željo pomagati otrokom pri njihovih nastopih.
Nastopili so pevci v otroškem in mladinskem pevskem zboru, šolskem orkestru, solisti, recitatorji in učenci, ki igrajo na različne inštrumente. Nekatere točke so bile stare, morda le v novi preobleki, nekatere pa nove in prilagojene času, v katerem živimo in ustvarjamo. Ravno to je dalo čar tokratni prireditvi. Spet seje izkazalo, da vse, kar je staro, nikakor ne sodi na podstrešje. Neka-
tere stvari so preprosto brezčasne. Sem sodijo vsekakor nastopi otrok, ki so vedno prisrčni.
Ravno tako kot pred 30 leti, so se tudi tokrat ubadali s prostorsko stisko. Na šoli že nestrpno čakajo na dan, ko bodo svečano odprli vrata nove telovadnice.
Ponovno so dokazali, da je moč v slogi. Z združenimi močmi so pripravili prireditev, ki se je bodo še dolgo spominjali. Pa ne samo učenci in vsi sodelujoči, pač pa tudi starši in vsi tisti, ki so prišli na prireditev z namenom, da so lahko obudili spomin na takratne dogodke. Nekateri so se lahko videli na predstavljenih posnetkih, ki so se vrteli ves čas prireditve, ali pa celo prisluhnili zvočnim posnetkom izpred 30 let. T. T.
Turistično društvo Občine Polzela je v sodelovanju s Hortikulturnim in Gobarsko mitološkim društvom organiziralo spomladanski oziroma velikonočni sejem.
Na številnih stojnicah so kmetije ponudile dobrote, ki sodijo v košaro velikonočnega blagoslova jedi, cvetje in druge dobrote. Župnijska Karitas Polzela je pripravila dobrodelni srečelov, na prodaj pa so bile tudi butare za cvetno nedeljo. Sejem je bil zaradi napovedi slabega vremena v stari telovadnici in je bil po oceni organizatorjev dobro obiskan.	T. T.
Utrinek s sejma
UTRIP
GLAS PRI STRELU
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
VIDA
PETROVČIČ
DELO,
OPRAVILO
UPAD
MORSKE
VODE
SUROVINA
ZA
ČOKOLADO
UTRIP
HITER
DVIG
STAL
IT. IGR. (MARILU)
ORIENT.
ŽGANJE
STRNIŠČE
SL.
VIOLIST
SESTAVINA
MAŠČOB
RUS. IME MESTA KAUNAS (LITVA)

MEHIŠKI
TENORIST
(FRANCISCO)
avtor
JANEZ
KORENT
NIZOZ.
SLIKAR
(KAREL
VAN)
EL.
KUHALNIK
LUKAV
JEMNU
M. IME, TIMOTEJ
TEMELJ,
BAZA
NATAŠA
VAUNT
MARATONSKI TEK-
rVMNMUOlVA
POP PEVKA (CELINE)
MARKIČE
OLIVER
MUKAR
EMILE
ZOU
MESTO V ITALIJI, JUŽNO OD FIRENC
POŠKODBA
SKLEPA
orco. riLM. IGRALKA (EVA)
MELODIČNI
OKRASEK
ATUNTSKI
PAKT
GOST NA SVATBI
HITROST
SRAMOTILNI SPIS
IGRALKA
KRAVANJA
METEOR,
IZPOD-
NEBNIK
SL.
UM. ZGODOVINAR (MILČEK)
IT.
TISKOVNA
AGENCIJA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
SL.PIS.
(JANEZ,
BOBRI)
TULEC
SLIKARKA
VOGELNIK
ZMIKAVT
ŠKOT. FILM. IGRALEC (SEAN)
FINSKA
SL.GLED.
IGRALKA
(ALENKA)
NEZNANKA V MATEMATIKI
RIMSKA
BOGINJA
POLJE-
DELSTVA
TOPILO
ZAUKE
OBLIKA
SOCVETJA
OKLEPNO
BOJNO
VOZILO
VEČERNA
PLESNA
PRI-
REDITEV
ZBO-
ROVODJA
KUNEJ
IGRALKA
JANKOVIČ
CINK
KRETNJA
PRIZORIŠČE V GLEDALIŠČU
PEVEC
JUNKAR
KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
CVETLICA
EL. VODNIK
DEL
KOLESAR.
DIRKE
ŽELEZNIŠKI VOZ
UTRIP
KRAJ PRI KOBARIDU
KAREL
DESTOVNIK
UMAZANIJA
MAJHEN
LOPAR
POURNA
RACA
DRAGA
AHAČIČ
ZEVSOV ALI ATENIN ŠČIT
POVZROČITELJ GARIJ
IGRALKA
REMICK
IRENA
BAAR
HRV.
POPEVKAR
(GORAN)
ZEMLJE-
MEREC
HALOGEN
ELEMENT
(ZNAKCI)
PIHALNO
GUSBILO
ODKLON
DESNI
PRITOK
NIU
NEW YORK
GRŠKA
ČRKA
TRETJA
BEETHOVN.
SIMFONIJA
IT, KEMIK (GIULIO)
GORA V JUL. ALPAH
RICHARD
EGAN
PAUL
ANKA
GL. MESTO SREDNJE-AFR.REPUB.
VELIKAN,
POGAN
SLIKAR
ROT
FR. IME BELG. MESTA JEPER
DOLGOREPA
PAPIGA,
ARA
SKUPINA
ŽUŽELK
RILČAST
TROPSKI
KOPITAR
ENOJKA
ORJAŠKI
TROPSKI
KUŠČAR
AM. IGR. (MEG)
IT. IGR. (FRANCO)
GORA PRI LJUBLJANI
IT. SLIKAR (GUIDO)
NAJVEČJA
ARTERIJA
TEKMA PRI ST. GRKIH
ZAŠČITA ZANOGE
VISOK
GORSKI
VRH
PRAVO
GUVNO
MESTO
GANE
ESTONEC
IGRALKA
GARDNER
SKAND.
DROBIŽ
PEVKA
GUTZ
TROBILO,
KORNET
ZAZNAVANJE S ČUTI
ZELENA
DREVESNA
ŽABICA
TURČIJA
VELIKO JEZERO NA FINSKEM
POKRAJINA V GRČIJI
NEKD.
AVSTRIJ.
SMUČARKA
(ELFI)
ANG. FILM. IGRALEC IN DRAM. (PETER)
FR. FILM. IGRALKA (MARTINE)
OBLIKA
IMENA
MARIJA
DRŽAVNIK
GLIGOROV
STRM
SVET,
BREG
FR. FIZIK IN
ASTRONOM
(FRANCOIS)
LUKAV
ALŽIRIJI
VULKANSKI
IZMEČEK
NEKD.
IRAŠKI
POLITIK
(TARIK)
IGRA Z ŽOGO
AM. BOR (PITCHPINE)
UTRIP
ZADNJI
CELJSKI
GROF
OKRASNI
GRM,
ZUTI
DEŽ
NENADNA
SMRT
AZIJSKA
DRŽAVA
(VIENTIANE)
OBREŽJE
GLOBEL V GORAH, CIRK
MAKED.
KOLO
SL.GLED.
IGRALEC
GORICA
MIZARSKO
ORODJE
ANG. VIOLINISTKA (VANESSA)
PISA-
TELJICA
MORANTE
MERA
ZARITEM
ALBERTO
TOMBA
PESNIK
SARAJLIĆ
PISA-
TELJICA
SEIDEL
ŠKRAT V GERMAN. MIT.
GOROVJE V SAVDSKI ARABIJI
ZGOLJ
DEL
ZOBOVJA
RENU
UMBERTO
HUDA
NEPRI-
JETNOST,
SITNOST
AVSTRIJ.
POLITIK
(HELMUT)
CERNE EVA
SIJAJ
TRAP,
NEUMNEŽ
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: NOV-TRGOVSKI-CENTER-BRGLEZ-VRANSKO-PESTRA-PONUDBA-UGODNE-CENE-OTVORITEV-V-APRILU. Izžrebani nagrajenci: 1. Rajko Stepišnik, Sončna ul. 52, Šempeter, 2. Pavlina Jelen, Liboje 150, 3. Evelin Herman, Oničeva 5, Žalec. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Tudi tokrat je pokrovitelj križanke ROMAN Brglez, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 7. maja 2007.
Sajenje hmelja z lastnim strojem in laserjem
Med sajenjem hmelja z napravo Vojka Ocvirka
Na kmetiji Ocvirk v Prekopi pri Vranskem so letos na novo posadili več kot 2 hektarja hmelja sorte aurora. Delo je bilo opravljeno v zelo kratkem času. Ocvirkovi imajo več kot 8 hektarjev hmeljskih površin.
Gospodarju Vojku se je že pred leti porodila ideja o iz-
delavi stroja za strojno sajenje hmelja. Hmeljarji so sadili na različne načine, delo pa je bilo zelo zamudno in naporno. Potreba po takšnem stroju Vojku ni dala miru in se je lotil dela. S pomočjo ljudi, ki so mu izdelali kakšen del po njegovi zamisli, je pred tremi leti izdelal stroj za sajenje.
Hkrati s strojem za sajenje je prvič uporabil tudi laser, ki omogoča natančno zasaditev hmelja v vrsto in razmak med vrstami. S strojem lahko sadi s hitrostjo 2 km na uro in posadi na dan tudi do dva hektarja zemljišča.
Način delovanja stroja je dokaj enostaven. Stroj je priključen na traktor, ki ima spredaj pritrjeno lasersko napravo, ki lovi smer na drugi del laserske naprave, postavljene na točno odmerjenem mestu na drugem koncu njive. Na stroju, ki je priklopljen na traktor, sedita dve osebi, ki stroju podajata sadike in količke, ki označujejo, kje v zemlji je sadika oziroma kam bodo vstavili vodilo (špago), na katero se bo navijala rastlina.
Stroj za sajenje z lasersko tehniko je zanimiv tehnološki dosežek, ki bo morda pripomogel, da se bodo znova zasadile s hmeljem večje površine zemljišč v Savinjski dolini.	D. Naraglav
Dobre gostiteljice
Del udeleženk občnega zbora
Društvo podeželskih žena Občine Žalec je v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas pripravilo letni občini zbor. 85 članic deluje v treh pododborih: v Grižah, Šempetru in Petrovčah. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Tilka Drev in v nadaljevanju govorila o opravljenem delu in načrtih.
Med drugim je povedala, da so organizirale dve predavanji, izvedle delavnico velikonočnih
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
pisanic, tečaje za izmenjavo dobrih in preizkušenih receptov in izkušenj, organizirale so priložnostne in kulinarične razstave in pogostitve, sodelovale na Festivalu potic v Preboldu in na slovenski razstavi in ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2006 ter na
prireditvah krajevnega, občinskega in regijskega značaja. Izpeljale so tudi strokovno ekskurzijo, se odpravile na krajše izlete po odborih društva in oglede kulturnih prireditev.
V program dela za letos so zapisale, da bodo sodelovale na že ustaljenih prireditvah v okviru krajevnih skupnosti in občine, organizirale priložnostne kulinarične razstave in prireditve, pripravile bodo več predavanj in delavnic. Delo društva je pohvalil žalski župan Lojze Posedel, še posebej se je zahvalil za številne kulinarične dobrote, s katerimi so jih gostile na raznih prireditvah v občini, in ob petletnici društva razrezal slavnostno torto. Dobrot na mizah tudi tokrat ni manjkalo. Občni zbor so popestrili ljudski pevci Društva upokojencev Petrovče in predavanje Andreje Schulz na temo vzgoja in nega orhidej.	T. Tavčar
ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO
Upravni odbor Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom statuta Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso, ki jo izbira iz svojih vrst društvo podeželske mladine.
Pogoji:
1.	kandidat za hmeljarskega strešino mora biti hmeljar s stažem hmeljarstva najmanj 25 let in starosti najmanj 48 let,
2.	hmeljarska princesa mora izhajati iz hmeljarske družine in mora poznati tehnologijo pridelave hmelja.
Predlog fizične in pravne osebe pošljejo na naslov društva: Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Cesta žalskega tabora 1, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino in princeso v letu 2007. Zadnji rok je 25. maj 2007.
UO Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije
ČS
Avta
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
Napeljava poganjkov hmelja na vodila
Deset let društva Cekin
Člani društva rejcev drobnice Cekin s Koroške, Kozjanskega, iz Zasavja in Savinjske doline, ki skupaj delujejo kar v 30 občinah, so se zbrali na rednem občnem zboru. Društvo šteje 339 članov, od tega jih je 65 iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, vsi skupaj pa redijo okoli 7800 ovac in koz. Na zboru je predsednik društva Rafael Novak z Vranskega podal poročilo o delu v preteklem letu in se s kratko kronologijo ozrl na desetletno delo društva.
leto. Največ pozornosti bodo namenili izobraževanju, se udeležili sejmov, ob desetletnici društva bodo pripravili stro-
kovno družabno prireditev Dan rejcev drobnice na Rogli, strokovno ekskurzijo po poteh ovc od Trojan do Radeč, izdali bodo brošuro društva in sodelovali na mednarodni razstavi ovc alpskih dežel v Logarski dolini.
T. Tavčar
Dosedanjemu predsedniku so se zahvalili za požrtvovalno delo in izvolili novega predsednika. Novi predsednik je Miran Zmrzlak iz Trbovelj. Sprejeli so tudi program dela za letošnje
Rajko Novak je deset let vodil društvo Cekin
Še vedno je potrebno k vsaki sadiki hmelja poklekniti in z vso skrbnostjo naviti poganjke na vodilo
Napeljava poganjkov hmelja na vodila je zelo pomemben agrotehnični ukrep. Kakovost izvedenega ukrepa vpliva tako na količino kot na kakovost pridelka. Zato vsem hmeljarjem priporočamo, da ta ukrep opravijo zelo natančno, brez nepotrebnega hitenja in površnosti.
Pred napeljavo, ko poganjki dosežejo višino 15-30 cm, je čas za predhodno čiščenje hmeljnih rastlin, pri katerem odstranimo odvečne poganjke, ki se razraščajo izven osrednjega dela korenike. S tem ukrepom pospešimo zamudno kasnejše navijanje ter preprečimo izčrpavanje korenike z odvečnimi poganjki.
Predčiščenje opravimo ročno ali strojno.
Ročno predčiščenje opravimo z ostrimi motikami, s katerimi obsekamo poganjke okoli korenike, pustimo le poganjke na sredini v premeru 10-15 cm.
Strojno predčiščenje lahko opravimo z bočnimi ali zadenj-skimi diski, ki so združeni s kulti-
vatorjem. Bolje je, da se odločimo za uporabo bočnih diskov, ker lahko zaradi boljšega pregleda delo natančneje opravimo. Disk naj bo dobro nabrušen in pravilno nastavljen. Obrnjen naj bo za 45° navznoter in rahlo nagnjen, da se ne zapenja za vrvico. Pazimo, da disk ne potegne pregloboko. Dobro naj poreže le poganjke ob straneh, na sredini pa pustimo poganjke približno v širini 15 cm. Ukrep zahteva veliko natančnost, zato naj bo hitrost 3-5 km/h.
Hmeljne poganjke napeljemo na vodilo, ko so dolgi 50-70 cm, to je običajno 3-4 tedne po rezi, odvisno od vremenskih razmer in časa rezi. Z napeljavo lahko dobro popravimo morebitne napake pri rezi in uravnavamo nadaljnjo rast in razvoj rastlin. Število poganjkov na vodilo vpliva na osvetljenost in prehranjenost rastlin in s tem na razvoj rastlin, količino pridelka in sintezo alfa kislin.
Napeljavo poganjkov opravimo natančno in vestno. Napeljujemo štiri trte na vodilo,
pri bujnejših kultivarjih tri trte na vodilo, hkrati pa pustimo še rezervni poganjek. Izberemo izenačene poganjke iz sredine korenike, ker jih lahko drugače pri obdelavi potrgamo. Pri velikosti odbranih poganjkov se ravnamo po vremenu oziroma priporočeni višini poganjkov v tem obdobju. Če so poganjki v povprečju predolgi za to obdobje, izberimo raje krajše poganjke in obratno - če hmelj zaostaja v rasti, napeljimo daljše poganjke. Ne navijajmo kuštravih ali roparskih poganjkov, ki jih moramo temeljito odstraniti. Poganjke navijamo na vodilo v smeri urinega kazalca, od leve proti desni. Vršiček navitega poganjka narahlo pritisnemo k vodilu.
Če je le mogoče, ne navijamo poganjkov v mrzlem in deževnem vremenu, saj je večja možnost lomljenja vrhov.
10-14 dni po prvi napeljavi poganjkov opravimo še drugo napeljavo in čiščenje poganjkov. V tem obdobju je pomembno, da očistimo vse na novo pognale poganjke in kuštravce (poganjki, ki so okuženi s hmeljevo peronosporo) ter popravimo odvite vrhove. Kjer je potrebno, napeljimo rezervni poganjek, sicer ga odstranimo. Priporočljivo je odstranjevanje spodnjih zalist-nikov.
Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., specialistka za hmeljarstvo KGZS, Kmetij sko-gozdarski zavod Celje
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
um	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	
	NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
mm	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	
Telefon: 03/703 34 90
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas:	$&ä%ESEf3Ek.liSSESč. %££ .
od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
FOTO D
Šlandrov trg 41, Žalec 'Vv
, ob izdelavi 150 FetograFij darilo
album za 200 jn ok' FotograFij

TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
TeL: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
eINŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150
e-mail: sencila.grize@siol.net
SENČILA
Senčila d.o.o.
Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec
d.o.o.
/174/
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. ARSENA JANJIČA
-	četrtek, 17. maj 2007
-	četrtek, 31. maj 2007 Naročite se na tel.: 700 06 30!
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL POMLAD, POLETJE 2007
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8.-12. ure
VAŠ PROSTOR POD SAVINJSKIM SONCEM
V Savinjski dolini, natančneje v Preboldu, gradimo stanovanjski objekt s 48 stanovanji in pripadajočimi parkirnimi prostori v kletni etaži. Neposredna bližina avtoceste omogoča hitro povezavo z Ljubljano ter z Mariborom.
Odlične cestne povezave in vsa potrebna infrastruktura dajejo stanovanjem še dodatno kakovost. Objekt je postavljen v idilično okolje, med zelene travnike in okoliške individualne hiše. Le streljaj stran je mestno središče s pošto, banko, osnovno šolo, otroškim vrtcem, nakupovalnim središčem in poletnim kopališčem, je K+P+2+
Objekt ima dva vhoda s po 24 stanovanji. Višinska zasnova je klet + pritličje + 2 nadstropji + mansarda. V kletni etaži je prostor za 34 parkirnih mest, tu so tudi shrambe. Vsako stanovanje ima lastno balkonsko ložo.
Objekt gradi družba Art posest, d.o.o., iz Ljubljane. Prodaja: Posest Nepremičnine d.o.o., Nada Vodišek 041 688 170, EMAIL: NADA@POSEST-NEPREMICNINE.SI
Več o investitorju in objektu si lahko ogledate na spletni strani www.artpostest.si.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV
•	MALIH GOSP. APARATOV
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva:	Aškerčeva 9/
a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12	76, elektronski naslov:
zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica:	Nina Markovič;
oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d„ Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila K.)
V SPOMIN
21. aprila je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila
MIRA GRM
iz Migojnic
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Vsi njeni
Tam, kjer si, dragi ati ti, tam ni ne bolečine ne skrbi.
Ostaja naš dom, ki si ustvaril ga ti, ga z ljubeznijo prepojil in s svojim trudom napolnil.
Ko pa zvezdica na nebu se prižge, veš, ati, mi zelo pogrešamo te.
V SPOMIN
25. aprila mineva leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, ati in brat
EDI PETEK
Iskrena hvala vsem, ki mu poklonite trenutek spomina in mu na njegovem zadnjem domu prižigate sveče.
Njegovi domači
V SPOMIN
Pred desetimi leti je odšel tati
CVETKO ŠTAMOL.
Pred šestimi leti se mu je pridružila mami
ZOFKA ŠTAMOL.
Ostajata z nama, ne samo v spominu, ampak s popotnico za življenje, ki sta nama jo dala s svojim zgledom: z ljubeznijo, poštenostjo, spoštovanjem in odnosom do dela.
Predvsem zaradi tega vedno ostajata del najinega življenja. Hvala vama!
Maja in Milan
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, 3001 CELJE tel.: 031 342 118 in 031 360 072
e-naslov: sz-atrij@siol.net
ŠEMPETER V SAV. DOLINI - stanovanjska hiša K + P + 1, tlorisne velikosti 80 m2, deloma obnovljena leta 2000, parcela 841 m2, ravninska in mirna sosedska lega, nedaleč stran od priključka na AC LJ-MB, s pomožnim objektom in okrasnim sadnim vrtom, cena 160.000 €, prodamo.
DRAMLJE - več dvosobnih stanovanj v izmeri ca. 65 m2 z garažo v pritličju in kletnim boksom. Bližina priključka na avtocesto omogoča hiter dostop v vse smeri. V bližini šola, vrtec in trgovina. Cena 1.122 €/m2, prodamo.
CELJE - Zagrad, novozgrajena individualna stanovanjska hiša, dokončana do 3. gradbene faze, v etažah PR + M, meri ca. 220 m2, parcela v velikosti 850m2. Nahaja se v naselju več stanovanjskih hiš, prisojna lega, komunalno urejena in dobro dostopna, cena 150.225 €, prodamo. RIMSKE TOPLICE - parcela v vel. 9000 m2 in zidanica 4 x 6 m z gradbenim dovoljenjem, podkletena,' s sadovnjakom starih jablan, na prisojnem pobočju, dobro dostopna, lastno vodno zajetje, brez električne napeljave, cena 33.400 €, prodamo.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
V SPOMIN
Vedno si z nami in mi smo vedno s teboj, čeprav že peto leto malo drugače, naš ljubi sin
TADEJ PUNCER
Tam, kjer si našel svoj pokoj, te še vedno obiščejo in prižgejo svečko tisti,
ki so bili resnično tvoji prijatelji - hvala jim. Tam postojimo, jočemo in te čakamo.
Vsi tvoji
Sp. Gorče, 26.4. 2007
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
v SPOMIN
4. aprila 2007 so minila tri leta, odkar nas je zapustila
ljubljena žena, mama, babica in teta
PAVLA CESTNIK
iz Založ 57
Zahvala vsem, ki obiskujete njen grob in jo skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu.
Pogrešamo jo.
Vsi njeni
Solze, žalost, bolečina te zbudile niso, ostal je prazen dom in vinograd.
Ni vet tvojega nasmeha... le trud in delo tvojih pridnih rok.
Ostala je tišina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 61. letu nas je nenadoma zapustil preljubi mož, sin, oče in dedi
DRAGO (Karol) ŠMIT
z Gomilskega 16 (19. 10.1946-31. 3. 2007)
Vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za cerkev, iskrena hvala.
Še posebna zahvala vsem sorodnikom, družini Cizej iz Šmatevža, vsem najinim prijateljem, pogrebcem, dobrima sosedoma Beloglavec in Urankar, vsem krajevnim društvom, govorniku Franciju Rančigaju, Janezu Oštirju ter Mileni Pinter, župniku gospodu Cirarju, gasilcem, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar za trud.
Neizmerno smo ga imeli radi in ga cenili.
Žalujoči: mama, žena Draga, sin Uroš in hči Saša z družinama
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
JOŽETA ŠKAFARJA
iz Zabukovice (1927-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospe Mariji Hržica za izkazano pomoč in hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše, gospodu župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, pogrebni službi Morana za organizacijo pogreba in trobentaču za odigrano Tišino. Prav tako se iskreno zahvaljujemo Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, gospodu Banku za poslovilni govor ter pevcem Savinjskega okteta za lepo odpete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Z lepo mislijo nanj njegovi najdražji
POGREBNE STORITVE
Idan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: Olt) 6n 269 GSM: 061 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure
'o v ranem jutru smo se prebudili, naših srcih hudo bolečino začutili.
H odšel, ker ne bi hotel živeti, hotel je nehati trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽEFA FERLEŽA
iz Malih Braslovč (10. 9.1935-21. 3. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče, za darovane svete maše in potrebe cerkve ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, Franciju Debelaku za tako lep govor, pogrebcem, pevcem Lastovka, trobentaču in pogrebni službi Morana. Hvala dr.
Janezu Cukjatiju in patronažnima sestrama.
Posebna hvala tudi družini Alenke Vodlak, Vinku in Mileni Vodlak, Ladu ter družinam Vrečar, Perger in Slokar.
Žalujoči: žena Betka, sinova Andrej in Igor z družinama
»Prehitro si prišla in vzela moža, očka, dedija.
. Ko tvoje srce mirno spi, žalujemo in te pogrešamo vsi!«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCIJA LOPERTA, st.
iz Kasaz 105 (18.4. 1928-6. 4. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano sočutje in sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti.
Hvala gospodu župniku, godbi, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina.
V srcu pa ostaja tiha, skrita bolečina...
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ate, pradedi, svak in stric
GREGOR LEVOVNIK
iz Studenc 64 pri Ponikvi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi patronažni službi - gospe Cvetki, gospodu župniku, predstavnikom in praporščakom društev, pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: vsi njegovi
MAIJKOMArf STOMMMMKI
Kamoseštvo Marjan Amon
iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah.
Naročila na GSM: 041 611-087
Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE JONA
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ker ob najtežjih trenutkih nismo bili sami, ker ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in darovali za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebna hvala dr. Jernejšku in sestri Cvetki ter patronažni sestri Tatjani za vsa leta strokovne zdravstvene pomoči, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred ter mladim pevkam in pogrebni službi Morana, Vrtnarstvu Celje ter podjetju Franck iz Celja. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hči Marija in sinova Jože in Alojz z družinami, ki jo bomo močno pogrešali
V 85. letu nas je zapustila draga mama in omika
ANA KOSU
iz Šempetra
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrekali sožalje in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša, globoke nam rane zadaje v srce, se ne ozira na naše gorje.
V SPOMIN
RAJKIJU VELERJU
iz Matk
9. maja 2007 bo minilo že peto leto, kar te več med nami ni. V srcih boleča rana se je naredila, veselje in srečo je zakrnila, ko tebe, ljubi sin, sva izgubila. Zahvaljujemo se vsem, ki ob njegovem grobu postojite in z nami lepe misli nanj si delite.
Hvala za vsak cvet in vsako svečko, prižgano na njegov prezgodnji grob.
Tvoji: mamica, ati, Damjan ter mama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestre in tete
IVANKE HLAČAR
iz Migojnic
(7. 12.1923-7. 4. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji prinesli cvetje in sveče, jo pospremili na njeni poslednji poti ali kakor koli drugače počastili njen spomin.
Pogrešali bomo njeno skrb in ljubezen..
Vsi njeni
Če razpade naša zemeljska hiša, kije le šotor,
imamo v nebesih zgradbo od Boga, hišo, kije niso naredile roke inje večna.
(2 Kor 5,1)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice
JUSTE PLAVC - Krančeve Juste
iz Pariželj 16 (23. 8. 1910-4. 3. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala domačemu župniku gospodu Milanu Gosaku, gospodu Jožetu Lapu in gospodu Stanislavu Dolšaku ter bogoslovcem iz Ljubljane za opravljen cerkveni obred.
Hvala tudi gospodu Franciju Debelaku, pogrebni službi Morana in domačim pevcem za odpete pesmi.
Vsi njeni
Parižlje, Mozirje, Maribor
V SLOVO
JELČ
Hvala ti, ker smo lahko živeli s tabo. Bilo je prečudovito lepo, nikoli več ne bo tako.
Hvala Jelko.
Tvoji prijatelji
ZAHVALA
V globoki žalosti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat
DANIJEL BRIŠNIK
(1936-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, predstavnikom krajevne skupnosti in društev za izrečeno sožalje in vsestransko nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem govornikom in pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Beti, otroci Danijela, Simona, Mateja, Boštjan z družinami in sestra Vera z družino
Gomilsko, marec 2007
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
4. aprila 2007 je minilo eno leto, odkar je tiho odšel
MILKO PIRC
iz Šempetra
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal se je lep pomladni dan, nihče ni takrat niti slutil, da za vedno bo zamrl tvoj prelep smehljaj in ugasnil v tvojih očeh sijaj.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila ljuba mamica, mama in sestra in v nas globoko praznino pustila
ADELA GOLAVSEK
iz Kasaz
(12. 9. 1941-24. 3. 2007)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, gospodu Bojanu Pustineku in gospe Martini Maček za izrečene tople besede slovesa, Godbi Liboje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Vsi njeni
Tam, kjer si dragi sine ti, tam ni ne bolečine ne skrbi.
Solze, žalost, bolečina te zbudile niso, ostala je tišina, ki močno boli.
Ko pa zvečer zvezde se prižgo, veš, sine, mi te pogrešamo zelo!
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je mnogo prerano zapustil ljubljeni sin, ati, brat, nečak in svak
IGOR PANIČ
iz Šempetra pod smrekami 18 (4. 9. 1975-27.4. 2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ga niste pozabili in mu prižigate sveče in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V globoki žalosti: mami Marija, sin Kevin, sestra Mojca, brat Tomaž z družino, njegova Mateja ter ostalo sorodstvo
Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, ne da se zapolniti...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
IVANE VIDEC
iz Liboj 45
(4.1. 1934-30. 3.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, pomagali z denarnimi sredstvi ter nam izrekli sožalje. Hvala župniku gospodu Planincu za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Mlinariču za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem Idile za odpeto žalostinko in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala nosilcem praporjev Društva upokojencev Liboje in Društva invalidov Občine Žalec.
Hvaležni smo zdravniku dr. Čanji za lajšanje bolečin in osebju Splošne bolnišnice Celje, kolektivu Žagar, s. p., sodelavcem Mercatorja (PE Žalec) ter pogrebni službi Ropotar.
Z lepo mislijo nanjo vsi njeni domači
Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 18. maja 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Minilo je že tretje leto, odkar nič več te ne zbudi.
Ko spet pomladni dna zasije, te nikjer med nami ni.
Še vrtnica na grobu zdaj sameva, ker več ne čuti tvojega objema.
Nam ostaja le spomin na srečne dni, saj tiha in iskrena misel nate vedno še živi.
(Rado)
v SPOMIN
dragi ženi, mami, babici in prababici
ANI KOT
iz Griž (2. 4. 2004)
Hvala vsem, ki se nanjo spominjate s cvetjem, prižgano svečko, in vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Mož Rado ter sinova Radko in Sandi z družinama
V SPOMIN
17. maja 2007 bo minilo pet let od smrti drage mame
MARIJE OREŠNIK
iz Gotovelj
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ji prižigate svečke.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast
ALOJZ KOVČE
iz Ojstriške vasi 54, Tabor
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in obnovo cerkve ter pokopališča.
Žalujoči: Stane, Vera in Jelka z družinami
Leta bežijo v večnost, z njimi vse želje. Ostanejo le spomini, ki čuti naše jih srce.
V SPOMIN
Ko poteka petnajst let, kar te nimamo več, še posebej mislimo na tebe, ljuba mami, babi in prababi
MARIJA KOBLJAR
A z nami si še vedno in povsod, čeprav samo kot spomin.
Vsi tvoji: hči Vida z Jankom, vnuki Maja, Billy, Alex in vsi njihovi ter pravnuk Liam
Na milijone vrvic za hmelj
Savinjski hmeljarji zdaj, ko so hmelj že odorali in obrezali, hitijo z napeljevanjem vodil, sami pravijo z napeljevanjem špage. Po njej se bo v prihodnjih dneh
vzpenjal hmelj kot ena najhitreje rastočih rastlin, saj na dan pod ugodnimi pogoji zraste tudi do 13 centimetrov. Vrvice napeljujejo domači, marsikje pa
so jim v pomoč sezonski delavci. Hmeljarji so zelo zadovoljni, če je vreme suho in brezvetrno, saj jim veter zelo nagaja in ovira delo.	T. Tavčar
Med napeljevanjem vrvic pri Rotovnikovih v Gotovljah
Polzelski župnik Jože Kovačecje blagoslovil ogenj, fantje pa so prižgali lesne gobe, s katerimi so v domove ponesli ogenj in žlahtne praznične vonjave
Blagoslov ognja in jedi
Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika - velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blago-
slovijo zgodaj zjutraj na veliko soboto. Verniki prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo
v stanovanja in druge prostore. Včasih marsikje niso zakurili ognja v ognjišču, dokler k hiši niso ponesli blagoslovljenega ognja, s katerim so zakurili in potem na ognju skuhali gnjat in drugo, kar so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi.	T. T.
Interceptor se vrača
Cvetlične tržnice po vsej dolini
Živahno je bilo na petrovški tržnici.
Člana legendarnih graveyard metalcev Interceptor, kitarist Marc Pader in vo-
Savinova hiša v Žalcu je bila prejšnji petek zvečer polna do zadnjega kotička. V organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec je bila predstavitev prve zgoščenke žalske glasbene skupine Aletheia z naslovom Na drugi strani. Uvodoma je zbrane pozdravila programska direktorica na Za-
kalist Gregor Čulk, sta po njunih besedah zakopala bojno sekiro in pokadila
vodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, ki je vodila predstavitev nove zgoščenke. Poezijo Danija Bedrača so poleg avtorja interpretirali Simona Kropeč, Mirko Videčnik, Jerry Zelič. Sicer pa skupina Aletheia šteje še dva člana, in sicer Katjo Žekar in Robija Lebana.	T. T.
pipo miru. Rezultate »premirja« si bomo lahko ogledali že 27. aprila, torej čez dva dni, ko se bodo Inter-ceptorji po 8 letih ponovno predstavili na koncertu v Šeščah.
Okrog že omenjenih ustanovnih članov se je zbrala prenovljena ekipa samih “slovenskih metal allstars” glasbenikov, kot so se sami poimenovali. Novi člani so Davorin Štorgelj (Kaoz), Simon Cukjati (Legalo Kri-minalo, Hailenstein in Peter Lovšin) in basist Dragan Bagarič (Giljotina). Fantje se intenzivno pripravljajo na jesensko turnejo RE-UNION - GODS OF METAL TOUR 2007, na katero bodo povabili obetajoče in najboljše slovenske metal skupine, za uvod pa se bodo predstavili v naši dolini, in sicer v Šeščah oz., kot so najavili na svojih plakatih, v »Luknas halle« Šešče blizu Žalca ob 19.99.
Aktiv celjskega društva novinarjev je tudi letos pripravil tradicionalno pomladansko strokovno ekskurzijo, ki je udeležence popeljala po gradovih južne Češke.
V treh dneh so si ogledali več gradov, ki so zelo dobro ohranjeni in so povezani z zgodovino tega dela države. Začeli so z ogledom gradu Rožen-berg, sledilo je mesto Češky Krumlov, ki se je ugnezdilo v okljuk reke Vltave, v naslednjih dveh dneh so si ogledali gradove Orlik, Zvikov, Pisek in Hluboka, ob vrnitvi pa še mesti Telč in Mikulov. Prenočevali so v hotelu Češke Bud-jejovice, kjer so si ob večerih lahko ogledali utrip mesta, pri tem pa ugotovili, da pravega večernega ali nočnega vrveža tam sploh ni. Med udeleženci izleta je bilo tudi nekaj naši
Aprilske sobote so bile v znamenju cvetličnih tržnic. Po številu obiskovalcev bi lahko sodili, da bo naša dolina morda letos še bolj »v rožcah« kot prejšnja leta.
V soboto, 14. aprila, je prvo
novinarskih veteranov, ki so si tako napolnili baterije za novinarske izzive za prihodnost.
T. T.
cvetlično tržnico pred vhodom v Rimsko nekropolo pripravilo Turistično društvo Šempeter. Obiskovalci so lahko izbirali med pestro ponudbo Fiorate Celje, Vrta Johan iz Podloga in Vrtnarske šole Celje. Zdravilna zelišča je ponujala ekološka kmetija Hribernikovih iz Črnega Vrha nad Taborom. Čebelarska družina Udrih iz Šempetra pa je z dopolnilno ponudbo medenih izdelkov gostovala tako v Šempetru kot prejšnjo soboto v Petrovčah. Petrovško turistično društvo je poleg cvetlične ponud-
be v sklop svoje cvetlične tržnice pritegnilo Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec s ponudbo zelišč in dišavnic ter Vrtnarstvo Maja iz Arje vasi. Z domačimi dobrotami so za piko na i poskrbele članice Društva podeželskih žena Petrovče.
Prejšnjo soboto so pripravili cvetlične tržnice tudi v Grižah, Vrbju, Žalcu in Preboldu, v nedeljo tudi v Galiciji. V soboto, 28., in nedeljo, 29. aprila, vas s cvetočo ponudbo pričakujejo tudi na Ložnici in Ponikvi. D. N., L. K.
Grad Hluboka je eden najlepših čeških gradov iz 13. stoletja
Prva zgoščenka Aletheie
Skupina Aletheia in Lidija Koceli ob predstavitvi
Novinarji na izletu