tmzvflL.siif.isr
' ms
4' ' • f
t* E T A R STAMBOLIČ
^ sl pomembnejši ' tre-I inutfci tn veliki dogodil ki naše revolucije od
(	' njenih začetkov do da-
našnjih dni so neločljivo povezani z osebnostjo tovariia
Tita. Ker- je naša revolucija imela usoden pomen za naše
narode, se je zgodovinska vloga tovariša Tita vcepila v zavest in čustvovanje naiih narodov kot spoštovanje in ljubezen do njegovega ustvarjalnega revolucionarnega dela.
V marksističnem nauku o razvoju človeške družbe in.
njegovih osnovnih gibalnih
silah, o bistvu in značaju družbenih odnosov, je jasno določena tudi vloga, ki jo imajo v zgodovini posamezne osebnosti. Klasiki marksizma te niso posebno zadrževali na tem vprašanju in ga tudi niso obravnavali posplošeno. Toda s svojimi številnimi deli o konkretnih zgodovinskih dogodkih in razdobjih so določili tud i vlogo, ki so jo imel« posamezne osebnosti.
Plehanov je smatral za potrebno posebej obračunati M neznanstvenimi pojmovanji narodnjakov, ki so zgodovin-: ski tok in dogajanje pripisovali posameznim osebnostim tn jih smatrali kot osnovne sile razvoja, brez povezave * razvojem proizvodnih sil, razrednih odnosov in vloge, kV jo imajo ljudske množice v zgodovinskih procesih. Na drugi Strani se je bilo potrebno čestokrat ograditi pred vsemi tistimi, ki so vulgarizirali t marksizem, pred tistimi, ki so v tolmačenju marksističnega načela zgodovinske nujnosti zanikali kakršno koli vloga _ posameznih osebnosti v zgodovini.
Marx- pravi: »Ce- bi se sprejemala borba samo po d- pogoji ■
nezmotljivo ugodnih izgledov, . potem bi bilo vsekakor zelo preprosto kovati svetovno zgodovino. Z druge strani bi bila zgodovina zelo mističnega značaja, če »slučajnosti* ne bi igrale nobene vloge. Razumljivo, da tudi te »slučajnosti* spadajo v splošen tok razvoja in da se zopet kompenzirajo s slučajnostmi. Toda po-, speševanje ali oviranje je precej odvisno od takih »slučajnosti «, med katerimi figurira tudi »slučajnost* karakterja ljudi, ki so spočetka na čelu gibanja.*
In dalje Plehanov: »Da bi človek., ki ima gotov talent, uresničil, zahvaljujoč temu talentu, ves vpliv na tok dogodkov, sta potrebna dva pogoja. Prvič ga mora njegov talent delati pri kladnejšega od drugih za družbene potrebe določene epohe. Drugič, obstoječi družbeni red ne sme ovirati osebnosti, ki imajo določene lastnosti, ki so. potrebne in koristne prav v tem času.*
Ocenjujoč vlogo osebnosti v zgodovini, pravi Plehanov dalje: »Velik človek ni velik zato, ker dajejo njegove osebne lastnosti velikim zgodovinskim dogodkom individualno fizio-nomijo, temveč zaradi tega. ker ima lastnosti, ki ga delajo najsposobnejšega za služenje velikim družbenim potrebam svojega časa, nastalim pod vplivom občih in posebnih vzrokov.*
Lahko bi dalje citiral Ple-hanova v potrdilo, da v določenih zgodovinskih pogojih, na določenem nivoju proizvodnih sil in- v - določeni konsta-1aciji razrednih odnosov lahko odigrajo politične osebnosti pomembno vlogo v zgodovini razvoja ali v obrambi sil preteklosti in zadrževanju novih progresivnih sil.
Tudi Lenin se je v svojih delih večkrat dotaknil tega vprašanja. »Ideja determiniz-
VREME
 TTMMai M. m|i: A7,ot-
področje visokega zr*čn«?» prlMta w S« krepi ln Sin proti severu Nove atlantske frontalne motnje (6 zadele Britanijo in se pomikajo proti vzhodu. V zaledju Wh motenj prodira nekoliko hlad. Mjfti zAk Iz. zaiioone Evrope.
Napove« zai soboto: MenjajoCe SbUSno vreme, popoldne poveča. M oblaftnost, v alpskem »vetu ■Vijenj« k knjevnam ploham. Temperature ponoči med 7 ln IX tm dao do M aSopdnd C.
ma, ki zagovarja nujnost človekovih postopkov in zavrača neumno tezo o svobodi volje, niti malo ne uničuje niti razuma niti zavesti človeka, niti
ocene človekovega dela. Na* sprotno, samo' deterministično gledanje omogoča strogo in
pravilno oceno, ne pa tora-
čanje vsega na svobodno voljo.*
In dalje, na drugem mestu,
ko polemizira s tistimi, M so trdili, da »taktika — načrt nasprotuje osnovnemu duhu marksizma*, pravi Lenin: »To je klevetanje marksizma, spreminjanje marksizma'v karikaturo, ki so nam jo v borbi proti njim zoperstavili narodnjaki. To je zmanjševanje iniciative in energije zavestnih borcev, medtem ko daje marksizem nasprotno velikanski impulz . iniciativi in energiji social demokratov, odpirajoč pred njimi najširše perspektive, stavijajoi jim (če lahko tako rečemo) na razpolago močne sile milijonov tn milijonov delavskega, razreda, ki se »spontano* dvigajo v . borbo. Vsa zgodovina mednarodne socialne demokracije je polna načrtov, ki jih je 'po- , stavi jat zdaj ta zdaj drugi po-< litični vodja, potrjujoč daljnovidnost in točnost političnih in organizacijskih pogledov enega ter pokazujoč kratkovidnost in napake drugega.«
Veliki ljudje delujejo v zgo- 1 dovini v določenih in danih zgodovinskih pogojih in premikih. Oni so sinovi svojega , časa; iz- katerega ne 'morejo ubežati, se-ga rešiti in ga prekositi. Veliki sopotem, s ko-l>k**o^ silo^sposolmmatja 4* i talentom odraždjo tendence potrebe svoje doba, svojega naroda in svojega razreda.
Tudi v teh danih pogojih ’ vloga posameznikov, vloga osebnosti ni majhna na kate- ’ rem koli področju človeške ustvarjalnosti — * politiki, znanosti, filozofiji, kulturi, umetnosti itd. Velike osebnosti sO prihajale v zgodovini do izraza na zgodovinskih prelomih, družbenih preokretih, na križiščih, kjer se je ena zgodovinska epoha odcepila od druge, ko nastajajo novi odnosi, novi premiki in pojmovanja. In to novo se je vedno odražalo ti tistih posamezni- ■ kih, v tistih osebnostih, ki so znale najgloblje, najbolje od- • raziti potrebe in tendence družbenega razvoja svoje dobe, ki so znale to novo formulirati, podpreti nova stremljenja in jih izbojevati.	■	•
Vsa zgodovina je polna takšnih primerov in vsaka konr kretna marksistična analiza potrjuje te splošne postavkei Naj omenim nekatere: Zaplet določenih družbenih odnosov znotraj turške carevine • In beograjskega paialuka konec IS. stoletja je pripravil pogoje in napravil srbsko nacionalno revolucijo za neizbežno in nujno. Vprašanje vstaje je.po-stalo v tem času vprašanje, ali ali. Vsi interesi in zahteve časa so se zbrali in srečali v enem edinem, glavnem — v nujnosti vstaje proti .Turkom.
Nacionalna revolucija v Srbiji in- razvoj srbske meščanske družbe v Vojvodini so ustvarili pogoje in napravili nujno kulturno revolucijo.® Srbiji. To je bila druga revolucija, ki 'je t> Vuku Karad-žiču našla tisto osebnost', ki je to revolucijo zamislila in Ji izvojevala zmago, ker je na-šla v njegovi nadarjenosti, vztrajnosti in brezkompromisnosti potrebne kvalitete,'.
Prve klice novih t>dnosov v razvoju Srbije v sedemdesetih letih preteklega stoletja je najmočneje od vseh svojih sodobnikoq čutil • in razumel, fanatično veroval vanje-in jih obelodanil Svetozar Markovič, ki je s svojim imenom obeležil . novo obdobje v političnem in duhovnem razvoju Srbija..
Manove osebnosti ih njegove ustvarjelnosti ni mogoče odtrgati od pojava proletariata na zgodovinski pozor-nici v začetku I9._ stoletja. Marx - in Engels sta formulirala to novo obdobje filozofsko in znanstveno. In pran- pojav proletariata kot razreda jima je omogočil, da ita odkrila zakona razvoja vsa družbi od
znala te sile organizirati, usmeriti in povesti. Toda prav .tako so obsto jala tudi močna in organizirane sile starega, ki sat se krievHč borile proti revoluciji. V kolikor je bil položaj bolj zrel in revolucija bolj nuj- ■ na, v toliko ja bil odnos sil v revoluciji tafc, da je dobivala " oblike zelo napete in teike borbe, ki je zahtevala velike: na*.
pore in-žrtve ljudstva ter- maksimalno ' organiziranost, disciplino revolucionarnih sil ter
smelo', . odločno 1« sposobno
vodstvo. To spi trenutki v zgodovini, ko. dobijo - subjektivni : momenti izredno 'Vlogo, ko-re-. šitev vprašanj v največji meri ■zavist od- ljudV' ki stoje na čelu gibanja.'
Naša revolucija, našinarodi, delavski razred in -Komunistična partija so naili V tovarišu Titu revolucionarja, ki je .. najbolj razumel naloge revolucije uvidel njene sile in nje-, napoti ter stavil svoje sposOb-' namM v službo revolucij* in . se tetko postavil ' na’ , ujer no telo. Ali drugače .povedano: " vse lastnosti ljudstva, ki se v revoluciji dvignejo-do take višine plemenitosti, ustvarjalnosti in humanizma, so dobile svoj najgloblji in najjasnejši izraz v osebnosti tovarišaTita. , Ce s tega splošnega razmo-< trivanja preidemo na konkret-v - no g«alltojjB»<unfgnO> /«st re-
r? V
- »t.--1-—j j-'
prav
stagnacije samo zaradi tega, ker . je bil izražen v osebni samovolji Stalina in negiranju kolektivnega vodstva. Stalinizem irna svoje globlje družbene, korenine. Krepitev centrali-stičnega sistema je bila razumljiva neposredno po Oktobrski revoluciji, v dobi splošne nerazvitosti', predvsem ekonomske. V novih pogojih, ko se je
Sovjetska zveza' razvijala hot
industrijska dežela, ko se je okrepil, delavski' razred in sovjetska inteligenca,- ko so bile
izvršene -določene spremembe na vasi, je prišel centralistični sistem, v katerem so- narasle birokratske tendence, ovirati iniciativo; množic .in ustvarjalno aktivnost - delavskega razreda in- Partije in s tem tudi sam socialistični razvoj. Te si-•- le in.tendence, ki so .vleklej v : zastoj, so '■ našle svojega• dobrega, predstavnika .v. Stalinu. Tar ■ da prav .tako kakor, je ekonomska zaostalost v' Sovjetski zveri’: Omogočala1 razvijanje .'ih utrjevanje, stalinističnih -tendenc, jena drugijsirahi 'gospodarski ih kulturni' razvoj naplavil v stalinistične oblike ne-• mogoče in nevzdržne. Stalini-: zemijBtžačel 'doživljati udarce, v spapadufz Jugoslavijo je do-Uvel idejni poraz, a XX. kon-: gres KP Sovjetske zveze, ki ima nenavadno velik pomen. Jel pptrdil, da stalinizem ni mogel' ^preživeti 'samega Stalina. 1tazvoj je pregazil -Stalini-.
njenega ^ začetka. -..Brez delavskega razreda n«, bi bilo Marxa kot'- tvorca marksizma ne glede na; njegovo genialnost. Toda kdo bi mogel zoni- . koti ali celo. podvomiti v nje-" govo »veliko svetovno zgodovinsko zaslugo*, da je delav- . cem pokazal piti za njihovo osvoboditev? Kot- bi dejal Marx ••— njegova ideja je postala .materialna sila tedaj, ko . jo je sprejel delavski razred. ] In še -to: nikakor ni . slučajno, da imamo v mednarodnem ■ delavskem gibanju po Marxu in Engelsu daljšo dobo do pojava Lenina, in to prav takrat, ko. je razvoj kapitalizma prišel do .nove faze —/do pora-' jan ja monopolističnega kapi-ializmUi imperializma, ko so dozoreli pogoji za odkrite re-volucioname , spopade : delav- . skega razreda v borbi za pridobitev .oblasti. V mednarodnem- delavskem gibanju- je Leninovo -mesto obeleženo z>. novimi periodami revolucionarnih borb v svetu.ln vlogo, kt jo je imela . Oktobrska revolucija.	.. -	'
Poglejmo pobliSe politične in : družbene odnose v Jugoslaviji med dvema vojnama; ki so ‘napravili jugoslovansko revolucijo - za njene ■'. naroda nujno ihi neobhodno. - V - obstor" ječih družbenih odnofih fr blr la vsaj do neke 'mere: > zaprta pot k hitrejšemu razvoju pro— Izvajalnih sil. ki hi Inhko sln-fir kot'temel j Tit reSevanje. aktualnih socialnih problemov V takih nopofth je načjovnlno th socialno zatiranje dobivalo težke fn nevrdrfne obiike Delavski rar*ed fn delovni kmet-1- ni*o imeli nerspektlne - na kaj b6ljšega. Zaradi poliUka
vladajočih krogov je postajala nacionalna neodvisnost Jugoslavije vse bolj fikcija. Izhod iz takega : položaja' je bil : .v . družbeni revoluciji, kar mirna pot je bila nemogoča. Bila. bi tudi dolga in draga in bila bi mučno životarjenj«.
brska revolucija, razvoj delavskega . razreda v Jugoslaviji,
naraščanje zavestnih sil) je dal
revoluciji nujno socialistično obeiežje. Deiavski rdzred je bil edina sila. ki je bila sposobna izvesti to revolucijo. • Potreba po revoluciji. je bila očitna ;in obstojale so družbene sile, ki so . jo bite sposobne izvesti, obstojali . so tudi potrebni subjektivni činitelji. — Komunistična partija Jugoslavije, ki ja
njanibOr^tane.	t Jt^e oblike Vin .metode in če
nja ' tei&ueio&r^&^ rattgjd na bi ^ilo iako, bi žgbdovihski ;
po .	- m^tei^li^-ne bil potrjen v ;
delortovMiasTm Ih njegovo: pra&i, y.,	,	.	‘ -	,
.v ttavOlvdja v Jugoslaviji je > * i '' iq>^iiwj«v,;'*oeiali27na j 'o jts nesporno del ! '^ ■^^vijsvettf'
    - re- ;
j«; dal ;švif u - V rptaksi
h|0».. —> družbeno Samo-. ■
.	vidimo	jar
S. sneje kot Kdai koli preje,’.da! f j^jostjDVOMka. -revolucija . s tem ‘svojim delom, s, tem <ha-«m povojnim razvojem, ni so- ; mo .naša.. Ona je .ppleg tistega — talcprekQ$ materialnega. — poleg zmage'na ehkm\podroi- -ju; dalft, medntirodnerriu. delavskemu: gibanju/hekaj. novega, kdr ie laži socialističnega gibanja v celoti. Nesporna' je zasluga' tovariša ■ Tita, da je razvoj 'socialistične revolucije' v naJi državi rodil take demokratične-..', 'Oblike : ' družbenega upravljanja, ki- predstavljajo najugodnejše pogoje za najhitrejši razvoj dežele>. in 'Za raz- . plamtevanje' njenih materialnih in Človeških sil zai ustvarjanje . resničnih- socialističnih Odnosov,- i
' Vse' to je osnova občutka ljubezni in spoštovanja naših narodov, do tovariša Tita tn do tistega, ' kar je. dal riaši revoluciji. V njem vidimo tisto; kar sami v •sebi; najbolj cenimo. — Kakor smo v te j' borbi dali tudi svojo kri, čustvovanj e, nav-dušenje, želje in upe, Tito — ko je? bil enkrat z nanii ‘ — je
postal , tudi naša borbena zastava in simbol naše- borbe za
mednarodnih
. . ...
V pogojih naše revolucije je bilo zelo važno tudi to. da. je
; tovariš Tito marksist in politik M da ima tudi izredni* sjao- > - sobnosti vojaškega , voditelja. • ; Njegova veličina je v tem.i.rr-in to je tudi glavna lastnost velikih Ijitdi v zgodovlni '-rrr-da ,. je korakal po neizhbjenih ste-'itllitll^itiral. novepoti. ;>
: i' Bife: bi'niemarfcsi stMfno In n«-pravUno, gledati na Tita in na .	a|{	pa	lor
razreda in Komunistične partije, od kolektiva, v katerem je) delal. ~r, Vloga osebnosti se ne izgublja v kolektivnem vodstvu' Najboljši primer za to je Lenih, ki je ruske-ih svetovhe dogodke pojmoval ninogo bolje kot njegovi sodelavci tn ki je znal videti in izvesti določene teoretične' iUpraktične zaključke. Leninov genij se hi izgubil v" kolektivnem vodstvu. ’ Vod-stvo kot celota ni bilo zapostavljeno, niti ni igralo nepomembne vloge 'zato, ker je’ bil
na njegovm'čelu: Lenin.
V medharOdnem delavskem
gibanju stalinizem ni pomenil socializem.
(Politika)
Beograd 24. maja. Od r**h Golobja; Štafeta je: prispela do
strani naie diiave «e pribUiu- Pančeva. Popoldne *». aolobi ■	■	.	.	prenesli	pozdravna	spopočiJ« du
jej« Beogradu nosilci; itafetnin Beograda. Ta štafeta je preleic-
palic s pozdravnimi pism: pred. sedniku republike ob njegovem 64. rojstnem dnevu.
Glavna ttsfeta SifMJe Je- krenila davi zgodaj Ir Subotice, ustavila se-nad pol urt v- Sotn-fcoru In okoli poldneva nadalje, vala pot'proti Baite Palanki. tu Novem Sedli.
Okoli /.». ..dopoldne Veo' krenili, te Osijeka nosilci 'Štafetnih paltt Brvatske, . Slovenije in JLA. Okoli / pddneva. Sr> . hiteli proti Sidu 'iii » do. ve«era;'priepeli v. .Sremško Miirovičo.	...
\ Mosilci Mafetne pelloe Bosne ; in Herjceiovihe ,t eo-krenili i<U«i iz, Vlasenice: protiZarniku. Okoli poldneva- so preili Dr1««! na poU proH Zvomlku in so db Venera; pvispeU ..do -loenice. • MakeAornka Štafeta Je b-la
la pot od Kopra, Reke. Triglava' 6ez Ljubljano, Zagreb, .Som-bbr, Subotico. Novi Sad.' Zrenj«-»in do T*a*»6eva.
Bajins balit, 24. maja.; Avto-moto zveza Jugoslavije je- organizirala -v." poCastitev rojstnega dneva predsednika republike veliko ocenjevalno > terensko dirko motociklistov. .
Na “poti od Sarajeva -do. Beograda, dolgi 400. km, tekmuje 63' vozačev c 'vozili, vseh kategorij. Prvi. up startali. 'davi j ob 5. - v Sarajevu - in so;že ob 9. dopoldne prispeli na- prvo kontrolno postajo na Tari: ,Tu jih' J* pričakovala najtežja ‘ naloga — preizkusna vožnja;. Na S km dolgi "poti, brez' češt'tn na zelo tenkem terenu, s o. ves čas vozili Če«' močvirnate livade in skoti zelo gost gozd.' tako da »o mo-
MaKeam^n /ssaieia- -je^pMa zeio gosi, kozo.	u	»o	■■■«-
danes na poti od' Kraljeva proti ralt uporabljati vso spretnost Cačku, kjer se je zadrtala okoli 'di W v' določeneni času prlill poldneva kraj* Cas, «llo vrtera • na cilj, ker ge dajejo kazenske M	:•	KugafrvsMfc	'toCko a« vsakih -ll sekund za-
mude. Izmed 83 vozačev, ki so odili iz Sarajeva, Jih- je od.—” alej izostalo 8. Po preizkusni vožnji na Tari so , vozači . na-daljevail pot h kontrolni posta-ji > v Maljevu, od koder Jo na-daljujejo v Beograd. Poslednji del tekmovanja je preizkus br-zine, " ki bo . jutri , na; fBanJfčkl poti v Beogradu. Sela po. konr Cahi 'vofnji bo rasglaien ekipni zmagovalec,
Na tem’ 'tekmovanju' sodeluje 10 repubHSkih ekip ta - t;. ekip posameznih Avto-^noto drultev iz Srbije. Bosne in Hereegovine. Črne gore. kakor tudi nekaj po-samežnih vozačev. .Tekmovalci na tej dirki hosijo ttafeto Av-to-mbto ; zveze Jugoelivije,. ki -Jo bodo, kot. pozdrav 45.000■ članov te Zveze 'zroftili predsedniku republike.
,. TITOGRAl>. 24. mnja. . V ok rajlenem Ti(io*r»<V» - ao ob 11. dopoldne prisrfno . nrneS no-«Kče Titove hafeei' IfudrTa I C#ne
rijeke. Okoli 10 »62 priAivalcer glavnega mesta mpiibLike je obst- 1 p*<lo s cvetjem koiono Jportni-kOv s itaiemo padioo, ki nosi <5rt-bre ietje črnogorskega ■ Ijuiforva svojemu ,, predsedniku ■■ tt nijegor topčni dao.	.
Trg lvina Milutinoviča, na ks-^erem je b3a svečanost, je bil poki ljudi do zadnjega ;kotička. Štafeto" je “pozdravil podpredsednik izvrinega sveta 'Crne'. gore S*-vp” Brkovič. Zatem je’ pred »lav-tribuno
no»na tribuno defilirarfo S000 bde)e£encev L ricta »Pxrt»zana« Cme gore, .ki se bo začel jutri na s*adionu >Bvidočnoiti« ▼...po2aett> tev rojstnega dneva predsednika repubtlt«. .	.;	7'	'	•>	'
. Štafeta je takoj nadaljevala pot v Rplalin, odtod. pa v kraf Tune*
. li na; nfeiiVmiMil .Črno gora in. tšibt. P^w!i tnhodia p« do ! Ulia, jtffi ijuvu p« jo bo nadfcr . licvadaCvr
1 dr. Ivanom Ribarjem
rabljem*. «
»Poglej, če J« kobil*;«
spom'rvjaro tistega dne pred enajstimi leti, ko so nosili tervo štafeto Kragujevca
Titu.
R (ova*i<wl?
^Srenut&i
ttorn
kih petdeset kilometrov. Nad nami je krotilo mnogo velitoh pMc. Maršal ja prijel za puško, pomeril trokljo in je zadel. To je ogromna ptica, zdi ae mi, da je težka okoli tri »to kilogra-iov. Ima velik rdečkast kljun in teman podbradek. Krila ima dolga okoli tri metre. Nato j« streljal na veliko oruSino in
Dan na »Galebu«
9. m 1955, »Galeb«, Rdeče
morje. Navaden dan dolge plovbe. Potujemo v Etiopijo. Okoli poldneva me je tovariš Tito poklical, naj pridem k njemu. Se) eem najprej po blok, nato pa potrkal na vrata njegove kabine. Sedel je za delovno m:zo in držal v roki brzojavko svoje soproge Jovanke.
»Najprej moram opraviti to družinsko dolžnost,« mi je dejal z nasmehom.
Seznanil sem ga z brzojavko Luke Boroviča iz Etiopije, v kateri nam sporoča o pripravah, ki *o tam izvršene.
Prva
štafeta
Preteklo je že enajst let. Tistega majskega popoldneva 194J. leti se je sedem deklet in sedem fantov iz Kragujevca bližalo Belemu dvoru in nosilo neobičajno knjigo s 7 tisoč
podpisi. A 'a bluzah nosilcev le knjige je bilo štirinajst rdečih črk, ki so skupaj predstavljale pozdrav: »Kragujevac — Titu«.
Ljubica Radulovič, ena izmed udeleženk te prve Titove štafete, danes uči-teljčca fizkulture, se dobro spominja tega dne.
— Na Titov rojstni dan, zgodaj zjutraj smo štiri-najstorica čakali piri izhodu iz Kragujevca — pri mlinu. Množica prebivalcev se je prihajala poslavljat od nas. Bili smo razburjeni in srečni obenem, da nam je bila zaupana tako častna naloga, da nosimo pozdrav Titu. Dekleta smo nosile temno modra krila m bele bluze, fantje pa dolge bele hlače in bele srajce. Vsak izmed nas je imel na prsih veliko rdečo črko, vseh štit'inaisi skupaj pa smo predstavljali simboličen pozdrav »Kragujevac — Titu*.
SREČANJE V ZAGREBU
Štafeta je nosila knjigo, vezano v usnje, r.a katere platnicah se je blestel pozdrav »Kragujevac — Titu*. Ta knjigi je obšla vse šole in.. pad>j et-ja. jisiu je vanjo sedem diserč' mlddhteev vpisalo svoja imena.
— Okoli 17. ure — St spominja Ljubica Radulovič— smo prispeli v Beli dvor. Dočakalo nas je nekaj državnih voditeljev. Tovariš Tito je bil v Zagrebu. Toda mi smo mu hoteli oseb--no predati- knjigo, ki smo jo nosili s tolikšnim navdušenjem.
Drug:	dan smo izbrali
delegacijo dveh fantov in dveh deklet in j:h poslali v Zagreb. Tito jih je prisrčno sprejel in z velikim zanimanjem prelistal knjigo- Povpraševal je po življenju kragujevške mladine in mesta, ki ie v vojni toliko pretrpelo.
PREDLOG STAREGA PROFESORJA
Zamisel o prvi Titovi štafeti je zrasla v Kragujevcu, ko so še trajale zadnje bitke za osvoboditev države. V Kragujevcu, ki ie bi! že šest mesecev svoboden, so se prebivalci .pri-prav&jali na proslavo Titovega rojstnega dne. Posebno mladina je hotela ta dan čimbolj slovesno proslaviti. Bilo je mno-go sestankov, toda za mladince m ti en predlog ni - bil dovolj dober za izraz ljubezni, ki so jo čutili do Tita.
Ali nekem sestanku v šoli je spregovoril tudi stari profesor Josip Prohaska.
.Ali n- bi hibo dobro• če bi organizirali štafeto? To bi bilo športno in simbolično. Štafeta bi šla skozi tisoč rok in bi pomenila najdražji pozdrav Titu* Mladinci so navdušeno sprejeli predlog starega Prn fesorja
Za po-budo kragujevške mladine so km a Jas zvedeli tudi drugi kraji naše države. Kraguievška mladina ie dobila kot p »budnih te štafete nalogo, da štafeto svojega mesta osebno preda Titu.
Nada Kotnik, Tatjana Bttnuševac, Ljubica Stojičc-vič, Ljubica Radulovič in ostali udeleženci prve štafete v Kragujevcu ,o sedaj v raznih krajih in na različnih delovnih mestih Toda vsako leto. ko se bliža 2^. maj, sodeluiejo v pripravah za *a praznik in Se dne pred so nosili
»Lepo, lepol Aid je »graisler«, a- katerim bomo potovali, odprt? «
»Ni/tovariš maršal.«
»Sporoči jim. da želim potovati z odprtim avtomobilom. Človek tako doživi vse bolj neposredno in jaz želim čimbolj verno občutiti in spoznati ta prijateljski narod«.
Po tem razgovoru je marša! ponovno odšel na palubo. Sedaj je bil oblečen drugače. Imel Je na glavi tropsko čelado, ker je sonce že zelo močno pripekalo. Tako smo na »Galebu« odprli novo tropsko sezono. Skupno z drugimi vred je Tito znova posegel po zračni puški. Ciljal je strastno kot vedno. Nato je vzel knjigo in črtal. Nekoliko pred 17 uro je odšel v delovni kabinet. To je njegov običajni popoldne.
Na ladji vedno mnogo dela 1n
pretirano malo spi. Čudim se, kako vzdrži takšen tempo s tako malo spanja.
tov v puščavi
I>rugi dan potovanja skozi ha.
nakilsko pustinjo. Vsi smo bili na nogah že ob štirih zjutraj Bil sem še zaspan. Včeraj smo se precej utrudili. Za nami j« ostalo okoli tri ato kilometrov razbeljene pustinje. Prva misel, ko sem odprl oči, je bila: »Kako bo vse te napore vzdržal tov. Tito?«
Napori so bili veliki. Sinoči, sem s pazljivim pogledom iskal na njem znake utrujenosti. Nisem jih odkril. B.-.1 je zelo razpoložen in svež. Tako razpoložen, aa je želel, da krene dane« zjutraj pred odhodom na pot najprej na lov. Hotel je ub-ti oriksa. To je redka in znana lovska trofeja, zelo hitra in nepopisno odporna divjad. Ima velik« šiljast* rogove. Tako j« odporna, da je v stanju z dvemi ali tremi ranami pobegniti lo»-cu.
Krenili smo a avtomobili ob petih. Peljali smo se po <»511 ka-
n*0
generalni major Milan 2e2elj
padla je. Odlično. Tovariš Tito je v polni lovski formi.
Pri neki skupini dreves amo
pustili avtomobile. Prestopi!! smo v jeepe in s« napotili globlje v pustinjo. Okoli nas monotona sivorisva pokrajina. Neusmiljeno sonce je vse sežgalo.
Vozimo »kozi visoko posušeno travo. V prvem jeepu Je maršal, cesarjev namestnik Rldvadet in jaz. Srečujemo Da na kile«. To »o prebivalci pustinj«. Živijo v primitivnih nomadskih plemenih. Moški *o visoki, vitki, čmi kot oglje in oboroženi a noši pa tudi s puškami. *«ne so do pasu gol«. _
Okoli nas J« ogromna pusta divjina. Pustinja in v njej velike kamele, gazele, antilope, noji in ti ljudje. Oriksa nikjer, mi pa smo zašli že daleč v pustinjo. Moglo bi biti že nevarno. Tovariš maršal zahteva, da frt-mo dalje. Končno naletimo na tri oriks«. Tovariš Tito razburjen strelja. Enega rani, toda !*•* begne mu. Zasledujemo ga brezuspešno. Naletimo na novo skupino. Poči maršalov strel in zopet je eden ranjen. Toda divjaa je hitro pobegnila. Peklenska vročina, a gremo globlje. Ustavili smo ae pri osamljenem drevesu. Sonce je pripekalo In temperatur« J* bila okoli 43 stopim j.
»Zeželj, pojdi na tisti vrh in poglej, če niso tam,« ml Je dejal tovariš Tito.
Pomislil Mm, kaj naj »borim.
Med obiskom v Egiptu pred anamenite sfingo
Med III. ofenzivo smo se ustavili nekje sredi bosanskih vrhov, v globoki rečn: strugi, kjer naj bi — kot so rekli — počivali ves dan. Tako smo delali že dolgo. Ponoči smo potovali, podnevi počivali.
Zvečerilo se je. Prišlo je povelje. naj se pripravimo za pohod. Od izdaje ukaza do pokre-ta je navadno, minilo celo ura in zato nismo hiteli. Ovijali smo sl opanke, zvijali šotorska krila. kdor je imel tobak, si je zvil cigareto. Ni se nam treba pretegniti, časa irnamo, saj je bilo šele ukazano! Zakaj bj hiteli? N- nam krava stopila na nogo
Tristo ali štirisito metrov od nas je bila neka enota, ki je-bila že nekaj dni'v neposredni bližini vrhovnega štaba.
Naš vod za komoro otovarj« konje. Nenadoma so zagnal: hrup. Nekaj se jim je zgodilo. Slišal: smo:
»Zginil je konj tovariša Starega.«
Kdaj je izginil? Kako? Oh. nesreča, prav sedaj pred premikom !•
»Ne vemo,« odgovarjajo. »Ravnokar je bil tukaj, sedaj ga ni.«
»Kako ga ni? Morda se je odveza;? Alt ste iskali?«
•Povsod N:	ga1« odgovarja-
lo oni.
»Kam pa ste »'edalt. da vam ie izginil konj? Kako se boste sedaj pojavili Izginil konji
. bog nam pomagaj!«
»Konja je nekdo ukradel. — Ukradel!«
•Ne more biti ukraden.«
»Kako ne more biti? Kot da tisti, ki krade, ve, od koga je
konj. Vidi ga, dober Je ln —
ko-nčano.«
»Kdo bi mogel biti to?«
»Kdo? Nekdo . od našah. Kdo bi bil drugi. Foiščimo ga pri sosedih.«
»Ne vemo, če so oni. Kako bi smeli? To mora biti kdo drugi.«
»Ah, kaj bi. koliko jih je v vrhovnem štabu. Niti poznalo se ne bo.«
Z« preveč daleč amo zašli v pu_ •tlnjo. Kako naj ju pustim ■*-im? Kdo v* kakšna nevarnost groai. Morda so tu kobre, škorpijoni in kdo ve česa vse ni tukaj. Vendar sem šel la se wu hip ozrl na maršala. Oddaljil sem se za kokih dve sto m-trov, ko sem opazil v visoki trav! nenavadne ljudi. Nosili so puščice m kopja. Držali so se čudno 'n tiho govorili.
Dal sem jim znak. naj »e ustavijo. Sij so dalje. Nameril sem puško na strel za vsak primer in jih zopet pozval, da se ustavijo. Toda zaman. Sel« seda) sem spoznal, v kakšnem položaju smo. Zašli smo pregloboko v pustinjo, okoli 70 kilometrov daleč od avtomobila. To Je področje akoraj popolnoma divjih plemen. Niti etiopske oblasti še niso mogle prodreti tukaj s svojim vplivom. Vrnil sem se in zaprosil maršala, da bi šli na drugo stran. Strinjal ae J«. Sestal! smo *e z generalom Ne vidom. tej Je našel drug teren ln naletel na neka,) oriksov.
Sl) am0 tja z jeepom. Približali smo se Jim na kakih dve sto petdeset metrov. Tovariš Tito Je urireliM ln enega smrtno ranil. Toda še vedno Je poskuša! bežati. Zopet strel in. oriks končno pade. Maršal je bil zadovoljen.
Suez kliče
Neicoliko pred deveto uro ie tovariš Tito stopil z »Galeba« na egiptska tla. Po pozdravih se je takoj napotil proti posebni, beli kompoziciji,, ki je čakala, da ga popelje v Kairo. Prebivaj d Sueza so ga burno pozdravl jali. Vsi — delavci, otroci, žene, starci — vse je bilo na ulicah aii pa so vzklikal« in mahali s oken in streh
ha.
»Tiho — Naser«! so se slSaJi vzkliki i vseh strani. Egipčani so zalo temperamentni.
Takoj smo zaputMi Suez, to lepo belo mesno. Za mestom nas je sprejela pustinja. Nikjer ničesar, razen ogromnih peščenih hribov. Tu večno vaje ipesek. Vlak je šel počasi. Stopil sem v manjši salon.
Trenutek kasneje je vstopil tovariš Tito.
»A, tu n, 2ežalj, počivaš?«
»Ne, gledam, kako to ljudstvo vrvi Alli vidite, koliko kolon vozi z ene in druge strani vlaka, glejte, tudi kolesarje! Prišli bodo pod avtomobile, Namesto da bi držali volan na kolesu, mahajo z obema rokama. Trije-eo padli s koles«, sem vzkliknil.
»Ah, kaj delajo! Pa tudi avtomobilisti ne pazijo dovolj. Nočem da bi se kdo ponesrečil. Treba bi bilo nekaj storiti, da se prepreči nesreča, je dejal tovarn Trio.
»Glejte, tovariš maršal, tudi oni bicfelisci ao se pobrali in zopet prehiteli kolono avtomobilov!«
»Ni mogoče! Kje so, d* jih vidim?«
Ko jih je opazil, se'.ja nagnil skoči okno in jim vzšdčknšl v angleškem jezfcu, naj se čuvajo, da se ne ponesrečijo. Toda oni so Je bolj nebrzdano vzkMcaiH.
»Parate se, pesrite se!« pn ja mahal maešai skozi okno.
Vlak se je začel hitreje premikati. £>va kolesarja ata vozni a vedno hitreje in tekmovala z vlakom. Kako lepa slika je bila to! Sede nedavno osvobojeno ljudstvo na svoj temperamentni način pozdravlja človeka, v katerem vidi neustrašenega borca za resnico.
nat-ovarjajo. Ta ni. la tudi ne... ni ga. Zavili smo h konju, ki je bil natovorjen s »kazani«. Bil je podoben. Toda vendar drugačen. Ta ne bo.
»Ali ni tale? Glavo ima prav takšno kot Lisa.«
»Ne more biti to Lisa, ker Lisa je imela grivo, ta pa je oskubljena. «
»Izgubili ao konja ln zdaj hočejo drugega, sicer pa, kot d« mi ne bi prav tako storili. . .«
»Poglemo, da ne bo rekel Stari: ,Le koga sem izbral, da čuva vrhovni štab!’«
e
S M smo proti sosedom ln se jim približali. Tudi °ni »o «• pripravljali za pohod Natovar-iali so konje. Gledali smo enega in drugega ...
•Kdo ste? Kaj iščete?« so na* vprašali.
»Ničesar, prišli smo, d« vidimo. če »te pripravljeni. Poslali »o nas.«
•Alj ste 'd 1* »premstva vrhovnega?«
»Smo.« smo odvrnili in Sli dalje..	i
Konja nismo našli niti med lahači niti med tovornim- konji-Polritali smo njihovo kuhinjo.
»Kaj b- vam kuhinja? Nič ni v njej. Tam doli le.«
PrišlJ srn« do kuhinje. Tudi tu
23. maja je predsednik Tito sprejel v Belem dvoru v Beogradu predstavnike SZDLJ in delovnih kolektivov, ki so mu čestitali za 64. rojstni dan
Čestitke predsedniku Titu
»Da, kobila Je. prav Lisa.«
»Lisa, Lisa!« je vzkliknil Džo-ka, ona pa je dvignila glavo in pričela migat z ušesi. Da. ona Jel
»Zakaj ate nam ukradli konja?«
»Poglejte jih! Pravite, da
smo vam ukradli konja? Pojdite od tod! Kako si upate tako govoriti?«
»Nič — kako smemo. Toda grivo tn rep ate žrtvovali. Zakaj ste Jo ostr gli?«
»Odstranite se od tod!«
Videli smo, da ni vredno z njimi govoriti. Poiskali amo komandirja ali komandanta. Srečal! smo nekoga, k- Je imel na rokavu nekakšen, znak, vodnika ali komandirja, nismo videli dobro. Bil Je mrak.
•Tovar š komandir.« »mo ga nagovorili. »Kličejo vas v vrhovni »tab.«
»Kdo kliče? In prav mene?«
»Tovariš Stari nam je dejal, da pokličemo nekoga. Dejal je — od vodnik« navzgor.«
Beograd, 24. maja. Predsednik
republike prejema že več dni mnogoštevilne brzojavk« in pisma, v katerih mu delovni kolektivi, pripadniki JLA, razne organizacije in posamezniki iz vseh krajev naše držav« prisrčno čestitajo k rojstnemu dnevu s željo, da' bi živel še dolgo let v srečo in ponos naše socialistične skupnosti. Do včeraj mu je sporočilo svoje pozdrave in čestitke ie okoli 1000 delovnih kolektivov.
*
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije mu je poslal naslednjo brzojavko:
»Pridružujemo se ob Tvojem rojstnem dnevu plamtečim čestitkam vseh naših narodov, ki so srečni, ker jih vodiš po smelih potih socializma, in ponosni, ker si pod tvojim vodstvom krčijo nove poti družbenega razvoja.
Pridružujemo se tudi toplim čustvom vseh naprednih in svobodoljubnih ljudi po vsem »vetu, ki vidijo v Tebi nosilca borbe za boljše odnose med drža-, vami, za večje medsebojno razumevanje in enakopravno sodelovanje narodov.
Pošiljamo Ti najprisrčnejša želje za dolgo življenje in nov« vse večje uspehe pri zgodovinskem- delu, ki ga ustvarjaš. Sporočamo Ti pripravljenost našega delavskega razreda, da Tl vedno in povsod sledi in ustvarja Tvoje zamisli v prepričanju, da je pot, po kateri ga vodiš, pot svobode, napredka, miru in blaginje«.
•
Predsednik ljudske rtcupMta* Srbije Petar Stambolič ja poslal naslednjo čestitko;
»V imenu Ljudske skupščin« Srbije in v svojem imenu Vam čestitam k rojstnemu dnevu s najtoplejšimi željami, da bi dolgo živeli in vodili naše narode v borbi za socializem.«
*
Predsednik Izvršnega sveta Sabora LR Hrvatske Jekov Blaže. vIč je poelai naslednjo brzojavko:
»V imenu izvršnega »vata Sabor* LR Hrvatske ta v svojem Vam prisrčno čestitam k 64. rojstnemu dnevu, želeč Vam najboljše zdravje iix dolgo življenje.
Tudi ta Vaš rojstni dan slavimo prežeti z veseljem in po-
posom zaradi vse večjih uspehov, ta jih dosegajo pod Vašim
»Dobro, pojdem z vami. Pojdimo! Kje je tovariš Stari?«
Spustili smo se po hribu. Vprašam Džoka, zakaj »i je to izmislil In dela s tem »amo v»e večje zavozlaje. Saj bi mu bil lahko povedal, zakaj smo prišli.
»Ni vredno, dejal bi, da ga niso ukradli, tako pa bo moral pr: znati.«
Ko smo prišli v taborišče, smo zvedeli, da so povedali tovarišu Staremu, da ni konja. Približali smo se mu. Sprehajal s* j* s rokami na hrbtu.
»Izvolite, tovariš Stari,« ga J* nagovor:! komandir. »Sem komandir čete črnogorske brigade. Javljam se po vašem nalogu.«
»Po našem nalogu, je prišel, tovariš Stari,« smo mu raporti-ralt ml. »Moralo je biti tako. Ukradel Je konja in »mo ga pripeljali. Pravzaprav ga ni ukradel on osebno, ampak njegova enota. Toda v9eeno, atarešina odgovarja za svoje podrejene.«
»Kako? Konja? Kdo?« ae je zmedel komandir.
»So, so, našli smo ga! Natovoril! so ga s .kazani' ter mu postrigli grivo ln rep.«
»Sramota! Kakšen način Je to?« Je dejal Stari. »Takoj pripeljite konja!«
»Razumem, tovariš Stari. Tod« jaz ne vem ničesar o tem. C* Je tako. bom pregledal ln ukrenil potrebno. Pojdite, tovariši,« ae je'obrnil k nama, »in ga bomo dali.«
Zjutra) ?e bil zopet počitek.
»Kako so jo oskubili. Sele sedaj sem jo spoznal, ko se je zdan lo> je dejal tovariš Stari in se smejal.
Branko ParvloviA j
vodstvom narodi Jugoslavije v
nadaljnj’ graditvi socializma v naši domovini.
Nič manjše ni naše veselje, ko vidimo, da dajeta Vaša pobuda in prizadevanje za okrepilev načel koeksistence ln miru' na svetu vse bolj realne in plod-nejjče rezultate,
Ko Vam čestitam Jz vsega srca k Vašemu rojstnemu dnevu, iskreno želim, da bi bilo Vaše nadaljnje delo za graditev socializma v naši državi in miru ni svetu obdano z nadaljnjimi uspehi za miren napredek in blagor vseh delovnih ljua.t«. *
Podpredsednik Sabora UR Hr.
vatske Karlo Mrazovič je poslal naslednjo brzojavko:
»V imenu Sabora LR Hrvatske in v svojem Vam, tovariš predsednik, toplo in prisrčno čestitam k Vašemu rojstnemu dnevu, resničnemu prazniku v ercih vseh naših državljanov, ki so veseli in srečni, ker Vam morejo ponovno Izraziti svoje spoštovanje in hvaležnost za Va. ša velika in zgodovinska dela ne samo za naše narode, temveč tudi za napredno človeštvo.
živite nam še dolgo let za srečo naše domovine, za napredek, miir in miroljubno sodelovanje držav in narodov sveta!«
*
, Predsednik izvršnega! *v*ta Makedonije Ljattg "Arsov Je" poslal naslednjo brzojavko:
V imenu izvršnega sveta Narodnega sobranja Makedonije in v svojem Vam najtopleje čestitam k 64. rojstnemu dnevu z iskreno željo, da bi nam dolgo živeli in nas še nadalje uspešno vodili v socialistični graditvi.
Vaša neumorna in nesebičn-vdanost stvari srečnejšega življenj* naših ljudi, svetlejše bodočnosti tako Za nas kakor za naša pokolenja, povzročata, da vzbujajo dnevi Vašega rojstva Intimna čustva brezmejne ljubezni ln vdanosti v srcih vsake ga našega človeka do Vas, tovariš Tito.
Vaša neprestan* prizadevanja v borbi za mir na »vetu, ki dobivajo v»e večje mednarodno
priznanje, ustvarjajo pri nas
čustva ponosa, varnosti jn sireče, ker se zavedamo, da niso nikdar v življenju ostali Vaši ukrepi' brez rezultata«.
•
Moskva, 24. maja. Kolektiv Jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi je poslal predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu brzojavko, v kateri pravi med drugim:
»Dovolite, da vam obenem pred vašim obiskom v Sovjetski zvezi izrazimo svoje veselje, ker vas bomo mogli v kratkem osebno pozdraviti v naši sredi. Globoko smo prepričani, da bo ta obisk novo zgodovinsko potrdilo uresničevanja idej, ki jim je posvečeno vaše življenjsko delo. in da bo velik prispevek k mirnemu sodelovanju narodov in h krepitvi socialističnega razvoja po svetu.«
•
Bonn, 24. maja. Kolektiv Jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu in drugih predstavništev v Zahodni Nemčiji je poslal prisrčne čestitke predsedniku republike ob njegovem rojstnem dnevu, v katerih pravi med drugim:
»Vaše delo za okrepitev miru in sporazumevanje med narodi dobiva z vsakim dnem vse večje priznanje po svetu. Želimo, tla bi še dolgo vodili naše narode v- nove zmage pri--graditvi "socializma in krepi! vi mira ' ter plodnega sodelovanja narodov v dobro in korist naše države in vsega človeštva.«
0L&C
PRIJCltlOl
»ER GEJ VOSNJAK
(glavni ln' vtEovornl aredruav
VRANCE« DP^OVeC (notranja poutukal U,gKSANDEH J A V ORNIK (goapodatvtve*
OT9AN BENKU /-mnenja poPtlk^ VITLA JV STO A fJcainiral «TAtv* t.rPAB r* po rti 8» o»1s*« odgovarja
Ttto 3* Človek, s Cigar Imenom 00 neratzdrutno povezani najbolj uopdni in najbolj - znameniti dogodki 'v vsej nali zgodovini. Pod njegovim vodstvom 00 m preuredile vrste 'Jugoslovanske Komunistične partije, da so
bile v odaadVnem trenutku Čvrsto p ripruvlj eri e na
odločilno prelzkuiajoi Njegov junaški in iizmajdiljivi duh je bil, ki Je vodji Narodnoosvobodilno vojsko Ir napada v napad ta
od zmage do zinage. Njegova dal jmovidnost in zaverovanost v boJJio prihodnost e ta nas povedli v ustvarjalno navdušenje, ko ■napol no nadejanih' tleh začeli postavljat’ novi dom. In ko ja staeo grozila nevarnost, da nam bo komaj pridobljeno spet vzeto ter da ee bomo Izgubili v svetovnem vrtincu, je noža domovina v znamenju tn pod vodstvom njegove svobodoljubne in pravi co-IJriboa volje ponovno premagala vse stiske in težave. Sa več: v tem doslednem boju za nove ideale je pomnožila svoje mod, dkgiMi in utrdila ovoj notranji in mednarodni položaj, sl pridobila ugleda in prijateljev med delovnimi ljudmi vsega gesla. Polotila je dragocen delež na tehtnico miru in ftlovetkega napredka
Jasno to laaumljivo, vsega tega niistoril Ttto sam, la ni delo, U bi ga lahko opravil posameznik. Toda njegova veli dna Ja prav v Sam, da- je vselej poosebljal najgloblja hotenja, najboljša prizadevanja in neo4clon.lj.ivo moč najširših ljudskih množic. Pomen* je središče. ki je vsa ta hotenja, prizadevanja in moči aillMlisiialu 'ter razporejalo, usmerjalo v premišljeno in bojevito akcijo. Nikdar nas v tem zaupanju ni razočaral, nasprotno, nenehno .je In«**1 našo zavest, da ono znali zahtevati zmeraj več, da smo se mogli ozirati za zmeraj višjimi smotri. In nazadnje, ▼ vseh svojih dejanjih, ki jih je izvrševal v imenu ljudstva. Je pokazal toliko rahločutne odgovornosti, toliko plemenitih In bagrih Movdfcih lastnosti, ds lahko, vse, kar je veljalo za preteklost, s čistim srcem prestavimo v sedanjost in prihodnost: Tlh> Jo za nas porok, da hodimo in da bomo hodili po pravi gl pravični poti svojega in mednarodnega napredka. Neuk In ki ju daje, bosta ostala za vse bodoče čase neizbrisen kažipot.
Zato Je Titov rojstni dan lep m zanosen praznik aa nas vse.
Zeto ga lahko častimo z veseffim čustvom In odkrito mislijo, šaj ImUbid v njem tisto, kar ima naše ljudstvo najboljšega.
Tw tujec, jfci bi utegnil brez razumevanja gledati to prazao-vanje? Reči je treba, da nepoučenih tujcev, ki ne bi vedeli, kdo je Tito, dandanes na svetu ni več. Lahko so samo sovražniki. Toda mnogo več je prijateljev, mnogo več je ljudi, ki vidijo v Titu m Jugoslaviji svetlo in zanesljivo znamenje za'složni jutriI-
dan človeštva. To s« je nazorno izkazalo pri radostnih in jsdgranlh dobrodošlicah v Aziji in Afriki in pri slovesnih, prf-■rčrih sprejemih v Evropi. Isto so dokazali obiski pni nas In naštete druge mednarodne manifestacije.
Vloga, ki Jo Je odigrala Jugoslavija pod Titovim vodstvom v mednarodnem dogajanju, je brez primerjave v sodobnem nratu. In vsakdo, ki iskreno Idubd mdr in svobodo, mora občudovati naše ljudstvo in njegovega voditelja. Zares, malo je v zgodovini državnikov, ki bi pokazali enako mero modrosti in veličine v vojni in v miru, in še posebej takih, ki bi se neustrašeno borili samo zato. da ne bi bilo ne zmagovalcev in ne premagancev, temveč samo enakopravni narodi, ki sporazumno urejajo svet. Vsi svobodoljubni ljudje so z iskrenim priznanjem lagova-rjald Ime maršala Tita v času, ko je poveljeval Narodnoosvobodilni vojski, z enakim «11 8e večjim spoštovanjem pa ao val mtru fteltjni in potrebni prisluhnili besedam predsednika Ihta, bo Ja v najbolj bridkih urah nezaupanja in gojenja na-gmbha med narodi povzdignil svoj glas v obrambo nepo-tvorflecrih idealov človeškega sožitja. Njegova poštena 1n odločna beseda, podkrepljena z dejanji, je bila med tistimi. H so pre-rožljanje orožja in uveljavile miroljubno, toda nepopustljivo voljo večine človeštva. Tito se ni nikdar obotavljal govo-riti zahtevati, kfdac. je šlo za pravično stvar, zato ge poznajo povsod, zato ga cenijo in ljubijo, se zgledujejo po njem ljudje to tvanodi, ki hočejo pravico zase in za vse druge.
Tako čutimo za Tita. Z mladimi ljudmi, mladeniči in dekleti, ki teko ts čas zadnji kos poti proti Beogradu, hite trumoma tudi »rib »m Naj bi Tito še dolga leta živel in delal za napredek ■ritega ljudstva in za dejavno sožitje sveta!
1 ribati T Baaai IMS. - g Churchillom v Italiji IMS. - S Georgljem
■lliaiaai 1HT. — Z angleiko kraljice IMS. — S Hellejem ieludjea B. — Z Bulgsninom In HraHeda IMS. — Z Nehrujem, in Pnnloa MM. Muta spre jen v Bormi IMS. — Z D jelši Bsyarjem 1954. — Z Borisom Kidričem IMS. — S soprogo in mukoma.
Dane« umre pri nas razen za sreftniml obolenji največ ljudi
na raku, ki je v žalostni lestvici že prehitel smrtno žetev tuberkuloze. Toliko pomembnejše za široki, krog so torej prizadevanja radiologov-zdravnikov, ki se bavijo prav posebej z odkrivanjem ln zdravljenjem rakastih obolenj in ki so se te dni zbrali v Ljubljani na svoj strokovni kongres.	‘
Kongresi radioloških sekcij pri Zvezi zdravniških društev Jugoslavije so vsako tretje leto. Medtem ko je bil prvi kongres v Beogradu in drugi v Zagrebu, se Je sedanji tretji kongres' začel včeraj dopoldne v dvorani Doma Maksa Perca v Ljubljani. Slavnostnemu začetku kongresa, ki ga je odprl predsednik kongresnega odbora prof. dr. Josip He-bein, predstojnik rentgenološke-ga instituta medicinske fakultete v Ljubljani, so prisostvovali tudi pokrovitelj kongresa rektor ljubljanske univerze dr. inž. Anton Kuhelj, sekretar republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in »ocialno politiko Lojze Piškur, dekan medicinske fakultete prof. dr. Hubert Pehani, predsednik slovenskega zdravniškega društva dr. Drago Mušič in zastopnik sanitete JLA podpolkovnik dr. Stefan Šobar. Na kongres so razen 150 zdravnikov rentgenologov in radioterapevtov iz vse Jugoslavije prišli tudi radiološki strokovnjak dr. Angel Nikolajev iz Sofije in predstojnik radiološkega instituta iz Graza prof. dr. Anton Leb z asistentoma dr. E. Kahrom in dr. A. Gold-mannom.
NAMEN KONGRESA —
pomagati Človeku
Namen kongresa je, da strokovno prikaže delo radi 'ogije v Jugoslaviji z ozirom na svetovni napredek te zdravstvene panoge ter da prispeva k vzajemni izmenjavi dognanj. Na področju izmenjave znanja v korist bolnemu človeku, ki sega preko državnih meja, se je tako na tem kongresu, kot že prej, še posebno izkazalo tesno sodelovanje med jugoslovanskimi in avstrij-»k imi radiologi.
Skupno je na kongresu predvidenih 77 strokovnih referatov in koreferatov. Medtem ko so prvi dan obravnavali predvsem
sodobne metode radlibgrafije In Ugotavljanja rakastih obolenj, je bil današnji drugi d n posvečen predvsem vprašanju zdravljenja teh bolezni.
IZKUŠNJE IN SODOBNA
OPREMA
Dosedanji potek z visoko kvalitetnimi predavanji in navedbami 'lepih uspehov pri zdravstveni praksi kaže, da smo kljub težavam tudi na tem področju že dosegli mednarodno raven. V tem oziru zlasti prednjačita Onkološki institut v Ljubljani in Zavod za rentgenologije in radioterapijo v Zagrebu. V zagrebškem zavodu so uvedli zelo uspešne moderne metode za rentgeniziranje ožilja in žolčnika, kar je posebno važno z ozirom na precizno ugotavljanje rakastih obolenj na žolču pred odločitvijo za težavne kirurške posege. Močno napreduje tudi radiologija v naših vojaških zdravstvenih ustanovah, ki danes prav .nič več ne zaostajajo za civilnimi ustanovami te vrste. Vzporedno z izobraževanjem visokokvalificiranih kadrov smo se postopoma kljub -isokim finančnim stroškom začeli oskrbovati trdi z dragocenimi sodobnimi aparati. Ljubljanski Onkološki institut dobiva na primer prav zdaj iz Nemčije novo moderno aparaturo za tako imenovano nihajoče in krožno obsevanje. Ta aparat za zdravljenje karcinoma, kakršnih doslej Še nismo imeli, omogoča, da z enakomernim žarčenjem ne poškodujemo pacientove .kože.
PREVENTIVA TUDI
PRI RAKU
V zvezi z vprašanji terapije se letošnji kongres posebej ukvarja z zdravljenjem sarkoma na kosteh. Gre predvsem za strnitev dosedanjih opazovanj v enotno dokrtino o terapiji; nekateri so
namreč zastopali čisto kirurško rešitev, se pravi, da se karcinom zdravi samo z operacijo, drugi pa predvsem radiološko, se pravi z izključnim obsevanjem. Iz referatov, zlasti kirurške osvetlitve vprašanja s strani dr. Jožeta Žitnika in radiološke osvetlitve s strani docenta dr. Božene Ravnikarjeve pa je jasno, da je tu treba izbirati kombinirano srednjo pot. Med številnimi referati Je nedvomno velikega praktičnega pomena tudi predlog, ki ga je v svojem-strokovnem referatu načel prof. dr. Alija Košir, predstojnik histološko-embriološkega instituta iz Ljubljane. Iz povsem praktičnih razlogov deli avtor karcinome na profesionalne in neprofesionalne, s čimer opozarja, da je pri prvih razlog za obolenje več ali manj znan. zaradi česar je možno, da uvedemo profilaktične ukrepe. Treba bi bilo v široki akciji izbrati anketni odbor strokovnjakov iz vseh republik, ki bi izdelal predlog za uvedbo preventive pred rakastimi obolenji.
Strokovni kongres se bo nadaljeval tudi jutri, ko se bo zvečer zaključil. Nadaljeval se bo s posebnim' prvim znanstvenim sestankom-kancerologov FLRJ.
RAZSTAVA RENTGENSKIH
APARATOV
V zvezi z kongresom radiologov je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tudi odprta tehtna ln poučna razstava rentgenskih aparatov in pribora z domačo -in mednarodno udeležbo. Kljub sodelovanju mnogih
Inozemskih tvrdk je viden velik razvoj naše domače industrije na tem področju, zlasti velikih zavodov RR v Nišu, pa tudi zagrebške. tovarne za izdelavo rentgenskih filmov in številnih manjših podjetij za rentgenski pribor in kemične potrebščine v država.	-	bp
Gospodarski razvoj v prvem tromesečju
Tuji gosti na letni skupščini Stalne konierence mest
Letne skupščine Stalne konference mest Jugoslavije, ki bo 29. maja v Ljubljani, se bodo razen domačih delegatov udeležili tudi generalni sekretar Mednarodne federacije občin Niko-lai Arhema, delegata iz Moskve V- Sjomin in N. Plotnikov, podpredsednik federacije avstrijskih mest in dunajski podžupan Karl Honar, podžupan iz "Varšave Sarafimovski in skupina 30 francoskih županov-članov socialistične stranke na čelu z uradnim predstavnikom 1 francoske federacije mest Georgom Dardelom.
Francoski župani so prišli ▼ Jugoslavije na lastno željo in to z namenom, da bi se v nekaterih naših mestih spoznali s konkretnimi problemi in izkušnjami naše komunalne samouprave. S predstavnika Stalne konference mest Jugoslavije bodo tudi imeli več razgovorov.
Na posvetovanju o stanovanjski gradnji v . ugosiavij.i bodo prisostvovali tudi češki gradbeniki, ki so prišli v našo državo kot gostje Zvezne gradbene zbornice.	Z.
Za razvoj našega gospodarstva v prvem tromesečju letošnjega leta je značilno znatno zaostajanje proizvodnje v primeri s planirano in precej manjša' potrošnja, kot je bila lansko leto. To je povzročilo zmanjšanje prodaje industrijskega blaga in povečanje njegovih zalog.
Kot je znano, določa letošnji zvezni družbeni plan povečanje industrijske proizvodnje za 10“/«,
V prvem tromesečju pa je bila
ta planirana proizvodnja za 8 do 9 stopenj nižja. Do tega ja prišlo iz raznih vzrokov, med katerimi neugodne vremenske
razmere niso bile na zadnjem m« s tu. Omenjena manjša proizvodnja, čeprav vsekakor negativna za dosedanji planirani razvoj industrijske proizvodnje, pa vseeno ne more negativno vplivati na planirano skupno proizvodnjo v letošnjem letu. Ce bo industrijska proizvodnja v ostalih mesecih za 14*/’ večja, kot je bila povprečna lanska proizvodnja, potem bo letošnji družbeni plan izpolnjen. Podoben primer smo imeli v prvem tromesečju 1954. leta. ko je bila kljub temu vseletna industrijska proizvodnja za 14*/» večja kot 1953. leta.
Zaposlenost je bila v prvem tromesečju v celoti za 1 'A manjša kot lansko leto. medtem ko se je zaposlenost v industriji povečala za 9*V To povečanje *— ob istočasnem zmanj-
V MAKEDONIJI GRADIJO NAJVECJI KOMBINAT ZB PREDELAVO MESA
Skoplje Je sicer že močno razvito industrijsko mesto in središče makedonske industrije, saj Je tu močno razvita predvsem kemična, tekstilna in tobačna in. dustrija, ima pa tudi v nadaljnjem industrijskem razVoju zelo lepe možnosti. Med novimi makedonskimi oziroma skopskimi Industrijskimi obrati, ki bodo letos začel obratovati, so najvažnejši tovarna cementa in stekla, tovarna hladilnikov v Bitolju, tovarna šivnih cevi v Kumino, vem. kombinat za kromirane predmete pri Tetovu, - kombinat siiiko-opeke, tkalnica svile ter prvi agregat mavrovske hidroelektrarne.
Poleg naštetih pa bo začel prav kmalu delati največji kombinat za predelavo mesa v Jugoslaviji. Dela na tem objektu pravkar zaključujejo. Kombinat bo sestavljala velika klavnica, odde. lek za predelavo in konzerviranje mesa, oddelek za proizvodnjo suhomesnatih izdelkov, oddelek za topljenje masti, čreves-nica in oddelek za sušenje in konzerviranje kcž. Klavnica bo imela veliko zmogljivost, saj bo lahko v osmih ur3h sprejela 25 ton mesa. V oddelku za konzerviranje in izdelavo suhomesna. tih proizvodov bo mogoče predelati dnevno 5 in pol tone mesa. Prav tako bodo lahko predelali tudi do 1 tone črev, 2400 kg
mast! ln S ton kož na dan. V načrtu imajo tndi gradnjo oddelka za predelavo odpadkov v tehnič. no mast in krmno moko.
V sestavu tega kombinata Je tudi hladilnica, ki bo ena med največjimi v Jugoslaviji, saj bo lahko sprejela naenkrat 104« ton mesa. Poleg tega bo v kleteh kombinata prostora za okrog 800 ton masti. Z ozirom na tako visoke številke si lahko tudi predstavljamo ogromne prostore, k! so tu že zgrajeni, v glavnem pod zemljo, predvsem hladilnica ln nekateri drugi predelovalni obrati.
Ker Makedonija sama nima dovolj velikih živinskih zalog za tako velik kombinat, se bo odkupna mreža razširila tudi na Sandžak, Kosmet, Negot Insko krajino, Pirot ln tlmoški rajon. V teh področjih ostane vsako leto poleg odkupa, ki ga opravijo tamkajšnje klavnice za svoje potrebe, okrog 30.000 ton živine, kar pomeni, da bo imel kombinat za svojo proizvodnjo na razpolago
dovolj mesa.
To je samo eden Izmed objek. tov, ki bo začel med prvimi obratovati. Poleg tega Je še vrsta drugih, ki bedo vsi skupaj letos povečali makedonsko industrijo za 33 v primeri z lanskim letom. Tako bo letos Makedonija svojo industrijo znatno povečala ln okrepila.	Janko Rot
Izvozni proizvodi za kompenzacijo
Letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem bo nedvomno največji jugoslovanski mednarodni velesejem ne samo po sodelovanju naših in tujih raz-stavljalcev, temveč tudi po prometnih pogodbah. V novih prostorih, kjer bo vrsta novih velikih dvoran, bodo lahko razstavljali precej večje število proizvodov, zaradi česar bo gotovo prišlo tudi do boljše izmenjave.
Ker bo vrsta pogodb sklenjena na podlagi kompenzacije, so že doslej storili precej, tako za močno propagando, kakor tudi’
Protiperonospoma služba
Poročila za din e 24. maja 1958 Srednje dnevne temperature so *e gibale v mejah med 15,1* C in 38,S* C. Maksimalne temperature so presegale 20,0* C, minimalne temperature so se dvignile na 8,0’ C Bo 14« C.
Primorska Je ostala V glavnem
brez padavin. V ostalih vinogradniških okoliših pa so bile padavine nevihtnega značaja ponekod združene s točo. Največ dežja so Izmerili na Dolenjskem v Mokronogu 22 nun. na 'Štajerskem pa v Zavrču tudi 22 mm. Slaba toča Je padla v Zavrču in na Bizeljskem, -močna toča pa v Malkovsu na Dolenjskem.
Napovedi V posameznih vinogradniških okoliših so že bili dani pogoji za primarne okužbe,
vendar tii pogoji niso bili takšni,
da bi povzročili splošne primarne Okužbe.
Vinogradmi-kl Primorske, ki Imate trsnice alii enoletne vinograde, poškropite jih zaključno do 27.
tega meseca.
S Škropljenjem ostalih vinogradov še ne hitite, ker še ni čas.
Cas škropljenja bomo pravočasno objavili.
Priporočamo vinogradnikom, naj Crsnice in enoletne vinogradniške nasade škropijo z 0,75 % bordoj-•ko brozgo ali Dith-neom (beri djtanoinj v koncentraciji 0,3 %•_ Vinograda l.ki zasledujte prve
vidne znake peronospore v vlno-
Sadiih :n jih takoj sporočite Kme-
skemu institutu v Ljubljani.
,	Kmetijski	institut	LBS
I	ln
I Uprava hidrometeorološke alužbe
za obveščanje tujih ln domačih razstavljal cev. V ta namen je izdelan tudi spisek proizvodov za kompenzacijo, kar je zahtevala Narodna banka. Ta spisek zajema večje število proizvodov našega izvoza in nosi ime »Izvozni predmeti za kompenzacijo — jesenski zagrebški velesejem 1956«.
Po službenem popisu Uprave za zunanjo trgovino so kompenzacijski proizvodi naslednji: bentonit, bentonitna glina, tom-boloni, marmor v blokih, rezani marmor v ploščah, mozaik v ploščah, sileks, surova sadra, žgana sadra (mavec), surovi magnezet, cement Lafarge in cement Altofomo, surovi antimon, konce rta ti kroma, jabolka, slive za industrijsko predelavo. grozdje, vino grah, lesonit v ploščah, bukovi parketi. lesna galanterija, pohištvo v delih, lesnj proizvodi za gospodinjstvo, hrambene industrije: mesne, goveji golaž, paštete, luncheon? irffeat, svinjske klobase, likerji, žganje. Popis zajema tudi vrsto strojev, zlasti električnih, ter
elektromaterial raznih vrst. Na kompenzacijskem spisku so prav tako razni proizvodi naše tekstilne industrije, razne preproge ter izdelki domače obrti v največji izbiri.	—tub—
Radgona
V Radgoni so te dni. na posebnem sestanku razpravljali o reformi šolstva. Poleg prosvetnih delavcev so bili navzoči tudi mnogi politični in kulturni delavci iz občine in drugi. Glavna načela novega obveznega šolstva je prikazal Bela Horvat, zatem pa se je razvila zelo plodna razprava. Ob zaključku so vsi udeleženci izjavili, da i,e v celoti strinjajo s predlogi o reformi šolstva.	Ika
Sef uprave za tehnično pomoč OZN v Sloveniji
Ljubljana, 24. maja. — Novi šef uprave za tehnično pomoč OZN v Jugoslaviji Ričardo Sy-monds, ki je letos januarja zamenjal Myera Cohena, je prišel prvič na obisk v Slovenijo. Med njegovim protokolarnim obiskom sta ga sprejela predsednik nacionalne komisije Mednarodnega urada za delo (ILO) za Jugoslavijo dr. Jože Potrč in član izvršnega sveta LR Slovenije Jože Ingolič. Razgovarjali so se o problemih tehnične pomoči. Med bivanjem v Sloveniji si je g. Ricardo Symonds ogledal »Litostroj«, »Iskro« v Kranju, tovarno emajlirane posode v Celju in tovarno aluminija v Kidričevem.
Zastopniki PTT Iz Inozemstva v Sloveniji
Ljubljana, 24. maja. Danes so se mudili v Sloveniji zastopniki služb« PTT Iz desetih evropsk.n držav in Kitajske, ki so pred nekaj dnevi prisostvovali otvoritvi lil. mednarodne filatelistične razstave v Zagrebu. Obiskali so Postojno, zatem pa so si ogledali naprave PTT v Ljubljan., zvečer pa so se vrnili v Zagret«.
Hndoiestveni teater v Zagrebu
Zagreb, 24. maja. Po 34/letih •pet gostuje Hudožestveni 'teater v. Zagrebu. Včeraj so mu pripravili slovesen »prejem, zvečer pa je ansambel uprizoril prvo predstavo »Kremeljske ure«, ki so ji prisostvovali predsedn:k Sabora dr. Bakarič, predsednik izvršnega sveta Jakov Blaževič i'n mnogi javni in kulturni delavci, Hudožestveni teater bo "imel v Zagrebu sedem predstav.	M. B.
Dva filmska tedna
BEOGRAD, 24. maja. Od 28. maja do 3. junija bo v Beogradu in v ropubLiškilv sredliščib »Teden sovjetskega filma«, ko bodo predvajali najjboi! ;še filme sovjetske produkcije. Obenem bo v Moskvi in drugih sovjetskih mestih »Teden jugoslovanskega fiilma«.
Za to priliko bodo izmenjali, tudi umetniške delegacije. Zvečer je
odpotovala v Moskvo delegacija jugotalovanskili filmskih umevni—
kov, ki bo zastopai!a naš film in v kateri so sekretar Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije Jovan Ružič, režiserja Fedor
Hanžekovič in Radoš Novakovič, skladatelj Bojan Adamič, snemate!: Fran Vodopivec in igralec
Ljtfbiša Ivanovič.
Delegacija sovjetskih filmskih umetnikov bo prispela v našo državo 26. V. in bo v Beogradu prisostvovala slavnostni premieri in otvoritvi »Tedna sovjetskega filma«. V tej delegaciji bodo direktor .podjetja	- So vek s port- fil m «
Davidov in ugledni filmski umetniki in delavci Merkurijev, Lukiič-ki. Paramouova, Lizkanovič in PiLiavskaija.
Meningitis na Koprskem naježen
Kaper, 24. mala. Po zaslugi odločnih prizadevanj in etpogih .ukrepov zdravstvene službe v
oknaju se Je epidemija meningitisa, ki se Je pojavil v Pipanu; v -glavnem, že unesla. V okviru varnostnih zdravstvenih ukrepov bodo vsi prebivalci Kopra, laok Jo Pirana Jutri la pojut-
rišnjem dobili določene tablete, da bi se imunizurald proti tej bolezni.
V kolikor ne bo nepričakovano posl abšanja, je po besed m okrajnega zdravstvenega inšpektorja dr. Poldeta Hladnika, pričakovati, da bo mogoče že v začetku prihodnjega tedna odpraviti omejitve, po katerih je bilo doslej prepovedano potovanje otrokom do 15. leta starosti med mesti Piranom, -Izolo in Koprom in prihajanje otrok da te starosti iz drugih krajev Slovenije oziroma države v ta mesta.
Fr.
Razstava poljske arhitekture
Beograd, 24. .maja. Src-dj junija bodo odprli v Umetniškem paviljonu v Masairykovi ulici -Beogradu razstavo poljske arhitekture. Iz gradiva, ki je že prispel, bod organizatorja razstave izbrali nad 100 najboljših eksponatov o arhitektonskih delih, nastalih v Poljski v času od 4. •toletja pred našo dobo do današnjih dni.
Bolgarski književnik v Beogradu
-BEOGRAD, 24. maja. Znani bolgarski pisatelj Kranja BeJev, ki se že dalje časa mudi v naši državi koe gost Združenja makedonskih pisa*eljev, je dopoldne obiskal Zvezo književnikov Jugoslavije. Te dna bo obiskal Zagreb, Ljubljano in še nekatera druga naša kulturna središča.
Povečan izvoz iz	—nije
V prvih štirih mesecih se Je Izvoz iz Slovenije povečal za 800 milijonov dinarjev v primerjavi z isto dobo lani. Vrednost
. vsega tega Izvoza je bila ' 4.143 milijonov dinarjev. V zadnjem času izvažajo tudi glinico in aluminij, narašča pa tudi izvpz barvnih kov.in, ki tudi drugače zavzema prvo mesto v zvozu iz Slovenije. Tudi izdelki črne metalurgije se čedalje bolj pojavljajo med izvoznimi predmeti. Napredoval je tudi izvoz živine, izvoz kovinske in elektroindustrije pa ne izpoljnuje pričakovanj.
Najvažnejši kupec blaga Iz Slovenije je Italija. Sorazmerno precej blaga izvažamo tudi v Avstrijo, Švico in zahodnoevropske države. Povečal se je nadalje -izvoz v države Vzhodna Evrope, zlasti v ZSSR in Poljsko.
To povečanje Izvoza ocenjujejo kot precejšen uspeh, ker je pozimi delala industrija v zelo omejenem obsegu zaradi pomanjkanja elektrike.
Novi upravni odbor Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic
Na skupščini Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije ki se j« v torek zvečer končala, ao dzv-olili n-ovl upravni odbor 37 članov — zastopnikov kmetijskih. zadružnih in gozdarskih 'organizacij. Za predsednika zveze je bil izvoljen Ivan Bukovič, predsednik Glavne zveze kmetijskih zadrug Hrvatske in ljudski poslanec, za generalnega sekretarja pa inž. Vojim Popovič, podpredsednik zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine.
•T O V A R ! S« prinaša tedenski program Radia Ljuhliana
šanju industrijske proizvodnje
— kaže, da še vedno obstoji tendenca visoke zaposlenosti.
Cilj letošnjega družbenega plana je stabilizacija tržišča, katero naj bi dosegli s povečanjem proizvodnje tn z istočasnim zmanjšanjem investicij in omejitvijo proračunskih izdatkov. Kot že rečeno, do povečanja industrijske proizvodnje za sedaj še ni prišlo, medtem ko so uikrepi glede zmanjšanja investicij (za 17“/« v primeri z lanskim letom, ozir. za 70 milijard) in omejitev proračunskih izdatkov že prišli do izraza.
Pomembna značilnost gospodarskega razvoja v prvem tromesečju je bila tudi v tem. da ljudske republike še niso sprejele svojih družbenih planov. Proračunska potrošnja se je zaradi tega odvijala na podlagi kreditov, dohodki republik pa so ostali nerazdeljeni. Istočasno je prišlo do odliva denarja z žiro - računov gospodarskih podjetij v korist investicijskih in proračunskih računov, to se pravi -do znatne imobilizacije gotovih plačilnih sredstev gospodarskih organizacij. Iz teh vzrokov je obtok denarja od decembra lanskega leta do marca letošnjega leta padel za 14 milijard dinarjev, kar je povečalo težave- gospodarskih organizacij, ki se borijo s problemom realizacije, oziroma prodaje svojega blaga. Ker podjetja niso imela dovolj plačilnih sredstev, -je prišlo do težav ne samo pri izplačilih, temveč tudi pri prodaji in v njihovi proizvodnji.
Izdatki prebivalstva in raznih skladov so v prvem tromesečju letošnjega leta bili za 10’/» nižji, kot v lanskem letu. Investicijska potrošnja je bila istočasno za 12”/’, proračunska potrošnja za materialne izdatke pa za 28"/* nižja. To je povzročilo zmanjšanje prodaje indusfcri jskega blaga za 2*/» izpod lanskoletne ravni in povečanje zalog izdelanega blaga. Planski ukrepi za stabilizacijo trga so torej povzročili določene težave pri prodaji industrijskega blaga, glede katere v zadnjih dveh letih ni bilo nobenih težav.
Zaioge blaga pri industrijskih podjetjih so se v prvem tromesečju letošnjega leta v primeri z decembrom lani povečale za 22*/». Od tega so še zaloge sredstev dela povečale za 9B/’. zaloge blaga široke potrošnje za 15"/’. zaloge materiala za reprodukcijo pa za 29’/». Medtem, ko se je proizvodnja blaga široke potrošnje povečala hitreje kot zaloge i.n ko je naraščanje proizvodnje materiala za reprodukcijo bilo v glavnem uravnoteženo z naraščanjem zalog tega materiala, so se zaloge sredstev dela sorazmerno neprimerno bolj povečale kot pa njihova proizvodnja. Povečanje zalog sredstev dela v prvem tromesečju za 95/« je toliko večjega pomena zato, ker so se te zaloge že lani znatno povečale.
Zaloge blaga go se povečale najlbolj na tistih področjih, kjer je omejitev potrošnje največja
— to se pravi pri investicijskih in proračunskih Izdatkih. Zaloge seveda naraščajo najbolj na tistih gospodarskih področjih, kjer je ponudbe največja in v tistih podjetjih, kjer bodisi izbira ali pa kakovost blaga ne ustrezata zahtevam kupcev.
Značilno za odnose na našem trgu je dejstvo, da razne spremembe takoj vplivajo na povečanje zalog izdelanega blaga, zelo počasi pa na cene blaga. To velja tudi za prvo trome-
sečje letošnjega leta, ko so.sj zaloge — kot že rečeno — znatno povečale, cene pa ostale v glavnem iste — ozir. so cena proizvajalcev industrijskega blaga bile celo za 2 •/• višje kot v decembru lanskega leta.
Povečanje zalog blaga je cilj letošnjega družbenega plana in je .vsekakor pozitivno, da zaloge niso več nenormalno nizke, kot je to bilo prej. Višina sedanjih zalog — morda z izjemo zalog sredstev dela — ne predstavlja nobene nevarnosti za naše gospodarstvo, marveč nasprotno. Vendar pa stalno naraščanje zalog — v prvem tromesečju so se povečale najbolj v marcu — kaže, da delujejo razni činitelji na povečanje zalog preko stvarnih potreb. Na nekatera podjetja so zaloge tako pritisnile, da misiijo zmanjšati proizvodnjo — istočasno pa zadržati visoke cene svojih proizvodov. Čeprav je torej povečanje zalog pozitivno, moramo na to gledati tudi s stališča vpliva tega povečanja na nadaljnjo industrijsko proizvodnjo.
Pri nekaterih vejah gospodarstva •— kot n. pr. v strojegradnji —i je rešitev prodaj* blaga nedvomno iskati v preusmeritvi njihove proizvodnje na izvoz, oziroma na razno po-trošno blago, po katerem je čutiti povpraševanje na trgu. Pri raznih drugih podjetjih pa se zaloge povečujejo zaradi tega, ker je njihovo blago slabe kakovost: ali Pa je predrago.
Vendar pa je potrebno reči, da je znižanje cen industrijskih izdelkov zelo zamotano zaradi odnosa cen ‘ med industrijskim blagom in kmetijskimi proizvodi. Normalno hi recimo bilo, da tekstilna industrija zniža cene svojih proizvodov — če to ne bi negativno vplivalo na stabilizacijo odnosa cen med industrijo in kmetijstvom. Cene industrijskim izdelkom so' namreč od 1952. leta ostale v glavnem iste, * medtem ko so se cene kmetijskih proizvodov v prodaji na maio povečale za 51*/*. Cene tekstilnega blaga so danes celo za okoli 10"/. nižje kot 1952. leta — in bi torej njihovo nadaljnje znižanje nikakor n« bilo v skladu s pobudami družbenega plana, ki stremi predvsem za zvišanjem, življenjske ravni mestnega prebivalstva — saj bi prišlo do prelivanja dohodkov iz mest v vasi.
Splošna zahteva podjetij, ki imajo težave z realizacijo svoje proizvodnje je bila, da jim Narodna banka poveča kredite. Banka je že drugo polovico lanskega leta vpeljala elastič-nejšo kreditno politiko in v zadnjih štirih mesecih lanskega leta znatno povečala kredite podjetjem. V prvem tromesečju letošnjega leta je banka to svojo politiko nadaljevala in je kredite podjetjem povečala v primeri z istim obdobjem lanskega leta za okoli 29 milijard dinarjev. Banka je s tem hotela prilagoditi svojo kreditno politiko težjim pogojem realizacij® industrijskega blaga in omogočiti podjetjem redno, oziroma povečano proizvodnjo, nekaterim podjetjem pa preusmeritev na proizvodnjo drugega blaga. V tem cilju je banka ustanovila za podjetja tudi celo vrsto raznih namenskih kreditov za zmanjševanje njihovih težav in za nadaljnje povečanje proizvodnje, bila pa je tudi svobodnejša glede medsebojnega kreditiranja raznih podjetij. Vsi tl ukrepi so že pozitivno vplivali na naše gospodarstvo.
Milan Pogačnik
Fellfeo	denarju
Zadnji dnevi predvolilne kampanje v Trstu in Italiji — Poziv Tržaške unije svojim voiivcem
naj volijo za levičarske stranke
Trst, 24. maja. — Tržaška unija Je izdala poziv, * katerim opozarja svoje simpatizerje, naj volijo za levičarske stranke. V poziva poudarja, da je dolžnost vseh pristaiev gibanja udeležiti se volitev. Tržaška unija priporoča svojim članom, naj ne volijo sa desničarske in sredinskeliste in naj po lastni vesti glasujejo sa demokratične levičarske liste, ki se odločno upirajo
sedanji politiki občinskega odbora.
Stališče tega gibanja je torej potrdilo dosedanja pričakovanja. Tržaška unija, ki je nastopila na volitvah leta 1952 z listama Fronte za neodvisnost in
Tržaškega bloka, je tedaj odnesla nad 25.000 glasov in dosegla tretje mesto v lestvici nastopajočih strank. Kot je videti, gre za močno skupino, ki bo pri sedanjih volitvah utegnila občutno zvišati število glasov levičarskih gibanj.
Glede ha poziv liste, bi morali pristaši Unije voliti za socialistično stranko. Ljudsko zvezo, neodvisno socialistično zve- -z-o ali komunistično partijo. Težko Je reči, kateVa od teh strank bo največ pridobila. Politični opazovalci so si enotni v ugotovitvi, da pristašem Unije morda ne ugajajo Nennijeve akrobacije, čeprav so često plod predvolilnih . potreb, po ' drugj .strani-pa ji ni všeč niti dosedanja politika Vidali j a, ki je • prav na določanih perspektivnih J vprašanjih še vedno zavozlana in protislovna s pogledi rimskega komunističnega vodstva. Zaključek bi lahko bil, da «•
bo precejšnji del pristašev Unije odločil za neodvisno socialistično zvezo, ki z vidika perspektive političnega razvoja s širšim in realnejšim 'pogledom
tolmači sedanja notranja m zunanja vprašanja. Ni izključeno, da bo določeno število glasov pristašev Unije Slo tudi V Skrinjice socialnodemokratske stranke. toda glede na zadnjo javno debato med Lonzo jn Vidalijeip, v kateri je Lomza pokazal znatno pomanjkanje izkušenj v obravnavanju političnih vprašanj
z delavci, je to bolj malo verjetno.
Težko J« torej prerokovati. Objektivni komentatorji se tu trenutno zadovoljujejo s ugotovitvijo. da bodo šli glasovi Ti-žaške Unije levičarskim gibanjem. kair bo razširilo in hkrati tudi krepilo opozicijo v njenih
prizadevanjih za uresničitev doslednejše socialne politike v pogojih prenovi jenih občinskih In pokrajinskih uprav.
Dosedanjo dedavnost vladnih
strank je napadel na sinočnjem zborovanju komunistični
nec Pajetta. Dejal je, da ima
komunistična stranka tudi zasluge za udarce, ki jih doživlja krščansko-demokratska stranka.
Obtožil je lerščanske demokrate, da so spremenili Italijo v deželo, ki ima videz vatikanske države. N® ikoncu pa je Se pouda-
ril, da italijansko delavstvo z razumevanjem sprejema spremembe, ki jih je prinesel XX
kongres-v Moskvi in težnje za še večjo pomiritvijo na svetu.
Krščansko demokracijo pa je hvalil žuoan Bartoli Naoade] Je obenem levičarske stranke, zraven njih pa še radikale m liudslfco zvezo. 2.rtev napada Je bila tudi socialnodemokratska
stranka, ki je baje opozorila krščanske demokrate, da bo odklonila v-sako sodelovanje, če bo
Ba-rt.oH Se trž^SkS župan.
• Krščansko demokratska uprava Je organizirala v občinski galeriji fotografsko razstavo novozgrajenih objektov in poziva prebivalstvo, naj se na lastne oči prepriča, kaj Je bilo narejenega v zadnjih štirih letih.
Propagandni topovi v Italiji bodo Jutri zvečer izstrelili še preostalo munlcljo, ki je baje zelo draga. Po nepotrjenih vesteh 10 milijard za krščansko demokracijo,. 10 za liberalce, celo 15 za monarhiste in verjetno 10 za komuniste. Lenaki, letaki, zvočniki, listi, brošur«,
potovanja in dnevnice govornikom. Veliko dela in veliko besedi. Govori rie bodo več zanimivi, ker bodo v glavnem ponavljali vse tisto, kar je bila že povedano. Sredina bombardira levico in desnico, toda bolj
levico; levica, k: napada sredino in desnico in vabi določena struje sredine v svoj tabor; desnica, ki strelja na sredina
in levico, toda pomežikuje desnim krilom sredine. Razvoj spremlja levico tn to priznavajo v nasprotnem taboru, kjer gg skušajo z raznim; prijemi umetno dohitevati.
Jutri bodo v Trstu zadnji nastopi prvakov posameznih strank: Romana, Lonze, V dalija in drugih. Predvidenih je S* 28 zborovanj. V sobo-to bo mir,
v nedeljo in ponedeljek pa sa so volitve. A Italiji bodo volili v 7.694 občinah, volilnih upravičencev pa je 29.447.759. Vol't— ve bodo dva dni in pravijo, .dg bi to utegnilo omogočiti strankam na oblasti, še posebno p« krščanskodemokratski. tudi morebitno na razne načine Izvedeno popravo položaja v primeru, da bi j) slaba predla Po prvem dnevu volitev. Ni dvoma, dg •se bodo stranke no končanih volitvah med seboj spo-prljel«,
češ da sl le ta ali ona s prevaro in nasiljem zagotovila določene glasove.	M.	K.	i
Pariška ostavka
Pierre Mendes-France je podal ostavko. Niti predsednik repuolilce Rene Obty niti predsednik. vlade Guy Mollet ga nista mogla pregovoriti, da bi odstop l oa svojega sklepa, čeprav sta mu predočila nevarnosti, ki jih njegova ostavka
lahko pomeni za nadaljnji obstoj Viode, po mnenju mnogih najboljše, kar jih pri sedanjem •položaju in razdelitvi sil Francija lahko ima.
'K.ljuo zaskrbljenosti za nadaljnji politični razvoj v Franciji in Alžiru, ki jo je povzročila, pa ostavka vendarle ■ni bila presenečenje. Zakaj Mendes-France, lahko rečemo, je bil od vsega začetka v vladi kol nekak gost, ki se poslavlja, pa se vendarle ne more posloviti.
Glavni uradni vzrok njego-vj ostavke so nesojji&sja glede politike' v Alžiru med njim in generalnim rezidentom Laco-štora. V pisrpu, ki ga je poslal Guyu Mo,'betu pravi Mendes-France. kako se »na žalost sicer strinja s pošiljanjem vojaških okrepitev v Alžir, da pa, je vedno poudarjal, da vojaški ukrepi ne morejo biti ' edini, da negiranje čustev in bede alžirskega prebivalstva vedno bolj vodi k izgubi alžirskega naroda, vsega Alžira r.n nato tudi vse Afrike«. Tudi ta Mendesova kritika ni nova, neštetokrat jo je že ponovil, očitali so mu »demagogijo«, vendar pa so prav po teh kritikah odstranili mnoge zagrizene kolonialiste iz francoske uprave v Alžiru.
Drugi vzrok je njegov položaj v vladi, ki mu, kakor pravijo, ni dovoljeval široke akcije. Dejstvo, da Mendes-France ni dobil resora zunanjega ministrstva (kar je bilo po mnenju mnogih radikalov neodpustljivo popuščanje ev-vopeističnim ljudskim republikancem), je bilo že od vsega začetka vzrok trenj med njim in socialisti, kajti položaj ministra brez listnice ni-Jcakor ni bil v skladu z njegovim političnim položajem — voditelja radikalov in vplivnega politika. Tu verjetno ne gre samo za osebne ambicije, čeprav so morda tudi te bile.
Kot zadnji vzrok pa navajajo zaključek famoznega »procesa pobegov«, katerega glavni namen je bil oblatiti V-iendes-Frdncea ih - njegovo bivšo vlado, zlasti tudi .njegovega ministra Mitteranda. 'Mcndesovih pristašev ni ogorčilo samo dejstvo, da so bili vsi glavni krivci oproščeni, temveč mnogo bolj to, da vlada ni zavzela enotnega stališča proti procesu sploh.
Ne glede na to. da. ostavka Mendes-Francea, kakor kaže, ne bo povzročila odstopa vlade — drugi radikalni ministri so ostali v vladi in je obstajal a celo večja nevarnost za odstop nekaterih socialističnih
ministrov — bo pa gotovo
vplivala na nadaljnji politični j razvoj v Franciji, posebno v Alžiru.	A. S.
ST. M — *. MAJA UM 7 sunram poioceiihc 7 ■*. i
V znamenju odstopa
Odstop Mendes-Francea |e povzročil veliko zmedo v političnem življenju — Desničarski tisk ne skriva svojega zadovoljstva za*
radi Mendesovega .odstopa
PARIZ, 24. nuj* (Tanjug) Francoski premier Guy Mollet Je danes zahteval nujen začete k splošne skupščinske debate o vladni politiki v Alžiru. Pričakujejo, da se bo debata začela ie prihodnje torek. Predsednik vlade želi po sinočnji odstavki Mendes Franca dobiti potrditev in preveriti avtoriteto vlade glede izvajanja njene politike v Alžiru. Parlamentarni strokov« njaki ne izključujejo možnosti, da bi Guy Mollet v zvezi s tem vprašanjem postavil tudi vpra šanje zaupnice, vendar pa bo po splošnih ocenah vlada dobila podporo znatne večine parlamenta.
Današnji francoski tisk skoraj brez izjeme piše, da je radikalni voditelj Mendčs-France »s svojim včerajšnjm sklepom o umiku iz vlade vnesel toliko zmede v splošne politične probleme, da vseh političnih posledic še ni mogoče predvideti«. Pri ocenjevanju vzrokov tega koraka pa so mnenja francoskega tiska deljena.
Soc alistično glasilo »Popu-laire« edino ne prinaša nobenega komentarja. Socialistom naklonjen Franc-Tireur pa se edini razlikuje od ostalih komentarjev po umirjenem tonu in izbranih besedah. Po mnenju tega lista predstavlja ostavka
Mendčs-Francea »tragičen nesporazum«, kajti »nobenih nasprotij ni bilo med premierom Guyem Molletom in državnim ministrom Mendčs-Francom o osnovnih ciljih, ki jih je treba doseč:. Edino njuno vztrajno sodelovanje in medsebojno vzporejanje njunih metod bi lahko privedlo do trdne franco-sko-alžirske skupnosti v okviru velike francosko-afriške konfederacije, na katero sta sicer oba vedno mislila.«
Vodilni konservativni listi pa ne skrivajo svojega zadovoljstva zaradi Mendčs-Franceove-ga odstopa. »Ostavka Mendes-Francea bo naredila konec po-
Poziv svetu in OZN
Kljub neenotnosti so stališča do Cipra v grškem parlamentu skoraj enaka
. Atene, 24. maja (Tanjug). V grški skupščini bo nocoj končana diskusija o resoluciji opozicijskih strank, ki ao predlagale, da se vlada pokara zaradi politike d0 Cipra, posebno zaradi neredov 9. maja in favoriziranja nekaterih osebnosti v državnem aparatu.
stavitev osebnih izkaznic vsem prebivalcem. Britanski komisar v Nikoziji je izjavil, da bo izdal ukaz za kolektivno kaznovanje zaradi nedavnih neredov v bližini neke cerkve v Nikoziji, pr; katerih je bil ubit en britanski vojak, 12 oseb pa ranjenih. Vse vprašalne pole, ki so jih oblasti razdelile meščanom Nikozije, da bi dobile anonimna obvestila- o tem, kdo je'izzval nerede, so bile vrnjene neizpolnjene.
Ze sedaj je mogoče pričakovati, da bo skupščina z večino glasov odklonila to resolucijo, ker ne kaže, da bj kdorkoli od poslancev radikalne unije glasoval za resolucijo in niti n: gotovo, da bodo vsi opozicijski poslanci glasovali zanjo.
Kazen prvega dne je debata potekala mirno. Med debato je postalo očitno, da se razen skrajne levice radikalna un.ja in opozicijske stranke ne razlikujejo mnogo glede ciprskega vprašanja. Vsi govorniki vladne radikalne stranke in strank centra so pokazali skoraj enako stališče, ko je b lo govora o od-nošajih Grčije do NATO. Bilo je samo nekaj manjših razlik glede taktike, ki jo je treba uporabljati pri nadaljnjem obravnavanju ciprskega vprašanja. Vsi se strinjajo, da se je treba obrniti na svetovno javno mnenje-in pripraviti teren za intervencijo po OZN, kolikor bi ne bilo medtem priložnosti za neposredni sporazum z Veliko Britanijo.
Pripadniki turške manjšine so
davi vdrli v grški predel Pafo-sa in metali kamenje na grške trgovine. S tem so se hoteli maščevat., ker so grški nacionalisti
sinoči ubili nekega turškega policaja.
Ciprske oblasti so včeraj izdale nalog za prisilno registracijo Ciprčanov na nekaterih področjih. To je prvi korak za iz-
litiki nerazumljivih koncesij,# piše desničarski »Aurore« — »in m:	lahko samo ponovimo
našo željo, da bi on ostal 5» nadalje v popolni jzoiaciji«. Pa-risien Libere pa gre še dalje in meni, da bo sedaj »mogoče še bolj pospešiti proces oddaljevanja komunistov od večine, k: je podpirala vlado, in se bo čimpreje ustvarila enotnost in sodelovanje vseh nacionalnih sil«, to je strank centra in dea-nice s socialisti.
Glasilo francoskih komunl-»tov »Humanite« pa pše, da KPF za sedaj nima namena odtegniti svoje podpore vladi socialističnega prvaka Molleta. V kratkem in ostrem uvodniku napada Mendčs-Francea zaradi »demagogije«. Ko poudarja, da še ni prepozno za pravilno rešitev alž rskega vprašanja, odločno podpira predlog indijskega premiera Nehruja in poudarja. da bi »francoski komunisti in socialisti bratsko združeni lahko še vedno našli dovolj moči. da skupno povedejo Francijo na pot pogajanj v dobo miru za Afriko.«
Največ listov, med katerimi sta najbolj glasna »Figaro« in »Combat«, pa obsoja Mend^s-Francea, da je »zapustil vlado iz zgolj osebnih vzrokov«. To mnenje izražajo tudi mnog1 provincijski listi, ki hkrati o-pozarjajo na »težke posledice, ki jih bo imela ostavka Men-dčs-Francea na moralo rezervistov. poklican h pod zastavo«. »Nouvelle Republique« iz Bor-deauxa pa prinaša dolgo poročilo o manjših uporih, nemirih in incidentih, do katerih je prišlo te dn: ob prevozu rezervistov iz Francije v Alžir. Takih primerov bo sedaj lahko samo še več. ker po ostavki Mendčs-Francea rezervisti lahko svobodno sklepajo, da so žrtve, ki jih vlada in Francija terjata od njih, popolnoma zaman.
— Ce nočete teke, kot Se vea čsa trobim, de Je bolje, pa grem.
Sestava vlade — trd oreh
Glavni avstrijski stranki izmenjali svoje predloge — Socialisti se
čutijo močne
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Dunaj, 24. maja. (Po telefonu.) Do prvih razgovorov za sestavo bodoče avstrijske vlade je prišlo včeraj dopoldne; sestala sta se zvezni kancler ing. Kaab in vicekanoler dr. Scharf in določila potek nadaljnjih razgovorov. Popoldne istega dne pa sta se že sestala komiteja, v katera je vsaka stranka določila po pet svojih najvidnejših predstavnikov. Zanimivo je predvsem, da so socialisti določili v komiteju za razgovore poleg dr. Scharfa, notranjega minisitra Helmerja in predsednika kluba socialističnih poslancev dr. Pit-termanna tudi ministra za podržavljena podjetja Waldibrun-nerja in dunajskega župana Jonasa V krogih OVF ocenjujejo namreč uspeh pri volitvah, ko so dobili 8 mandatov več kakor pri prejšnjih volitvah, socialisti pa le enega, kot priznanje gospodarski politiki, ki sta jo vodila ing. Raab in Kanitz, kot po-
Deliti koristi in bremena
Predlog indijske vlade za reSitev alžirske krize — Milijon Francozov ne more računati z dominacijo nad osmimi milijoni Arabcev,
piše »Indian Express«
LONDON, 24. maja (Tanjug) V britanskem ministrstvu ss zunanje zadeve potrjujejo, da je egiptovska, .vlada.-; obvestila britanskega veleposlanika v Kairu da namerava alžirski problem predložiti Varnostnemu s vetu. Ta sklep je sprejel politični komite Arabske lige.
Jo svojo avtoriteto nad koloni in
raz socialistov, predvsem pora2 Walabr umne rja in njegove politike, ki jo je vodil kot minister za podržavljena podjetja in promet. Zato je bilo po izidu volitev takoj jasno, da bo OVP pri sestavi nove vlade skušala čimbolj onemogočiti prav ministra V/aldtb rutinerja in njen tisk ga je dejansko že pokopal.
Druga osebnost, s katero hočejo socialisti prav tako dokazati, da ne smatrajo tistih 8 mandatov ma.nj kot jih ima Ovp za nikak poraz pri volitvah, je dunajski župan Jonas. Pri deželnih volitvah pred leti je dobil Dunaj socialistično večino. Pri zadnjih volitvah pa e* Je stanje precej nagnilo v korist levih socialistov in komunistov ter OVP, pa tudi v korist neveljavnih glasovnic.
Navzočnost vseh teh mož. v prvi vrsti pa ministra Wald-brunnerja, v komiteju socialistične stranke, ki naj prične v ponedeljek a komitejem OVP razgovore o sestavi nove vlade, dokazuje, da socialisti ne mislijo popuščati, ker se čutijo dovolj močne.
V tem smislu je govoril po radiu tudi predsednik stranke dr. Scharf, ki je poudaril, da ni pri volitvah nobena od obeh glavnih strank izgubila. Izgubile so male opozicijske Stran-
je delovni program vlade, in d
vprašanjih gospodarskega, socialnega in kulturnega značaju, razpravljali pozneje.
Oba komiteja, ki sta določen* za ' razgovore za sestavo nove koalicijske vlade, bosta pričela delati v ponedeljek.	D.	H.
DUNAJ. l*o mnenju političnih krogov bodo razgovori med ljudsko in socialistično stranko o ustanovitvi nove avstrijske vlade dolgotrajni, zlasti zaradi razlik v menjih o nacionalizirani industriji.
NEW DELHI. Pri odhodu v Singapur je predsednik singapurske vlad# David Marshall izjavil, da bo odstopil, če britanska vlada ne bo pristala na nove razgovore o singapurski samoupravi.
LONDON. Grški minister brez listnice Konstantin Cacos je izjavil posebnemu dopisniku londonskega Daii/ Telegrapha. da je Grčija pripravljena preučiti vse pravične in praktične predloge o Cipru, ki bi jitt predložile ZDA ali katerikoli drugi posredovalec. »Manchester Guardinnt in »Daily llerald« obsojata britansko politiko na Cipru. »Manchester Guar-din« piše med drugim: Napake Veliko Britanije so povzročile, da številni zmerni in miroljubni Ciprčani kažejo danes simpatije od ekstremistov. Devet desetin sveta je danes ^prepričanih. da se je Velika Britnnija »vrnila v dobo nasilja«. Ta svet je prepričan, da z moralne strani vprašanja Velika Britanija sploh nima prav — piša list.
AVASHINGTON. Predsednik ZDA Eisenhovver je izjavil na tiskovni konferenci, da bo ZDA »toplo pozdravila sovjetsko odločitev o zmanjšanju oboroženih sil. če bodo podatki o njej potrjeni«. Dodal je, da ameriška vlada ne ve o sovjetski razoro-
PEKIVG. — Kitajski Ust »Kuan
Mrf Dži Bao« je danes obtožil a«ne*
riikega Tnmanjegra ministra Dulle.
sa. da izvaja pritisk na arabske
driaiie, da ne bj priznale LR Kitajske,
Uradni krogi poudarjajo, da britanska vlada gleda na Alžir kot na sestavni del francoske metropole in smatra, da je položaj v Alžiru popolnoma notranje vprašanje Francije in zato izven pristojnosti OZN. Iz istih vzrokov uradni britanski predstavniki ne koment rajo
načrta indijskega premiera Nehruja za rešitev alžirskega problema.
Francoski veleposlanik v Londonu Chauvel je danes zaprosil za sestanek z britanskim zunanjim ministrom Selwyno.m Lloydom. Menijo, da cta se raz-
Manni Je odgovoril
Zanimiv besedni dvoboj med prvakom socialistične stranke Italije Hsnnijsm in dopisnikom Tanjuga E ar bi eri jem na tiskovni konle-
renci v Rimu
RIM, 24. maja (Tanjug). Na tiskovni konferenci za tuje novinarje, ki je bila v ponedeljek, je sekretar socialistične stranke Italije Nenni v uvodnem pojasnilu dejal, da obsoja politiko
Italijanske vlade, ker je rešila tržaško vprašanje ob vsiljenih pogojili, ter pripomnil, da položaj na Jadranu otežkoča mednarodni položaj. Nato je kot odgovor na vprašanje nekega nemškega novinarja dejal: »V ZSSR ni bilo sprememb v politiki. Gre za normalen zgodovinski razvoj. Vedno sem govoril, da bo v ZSSR prišlo do notranje demokratizacije, brž ko bo popustila mednarodna napetost«.
Vprašanje dopisnika Tanjuga
Barbierija: »Popuščanje mednarodne napetosti ni prišlo samo ob sebi. Čeprav bi se strinjali, da je to popuščanje povzročilo demokratizacijo v notranji politiki v ZSSR, je treba ugotoviti, da je vendarle prišlo do nekaterih sprememb, ki jih je povzročilo samo mednarodno popuščanje napetosti«.
Nenni: »Proces popuščanja napetost,:, in smer v koeksistenco je sprožila sovjetska politika še takrat, ko je bil Stal:n živ Vsi novi predlogi sovjetskih predstavnikov so pravzaprav ponavljanje starih Stalinovih in Mo-lotovljevih predlogov«.
Barbieri: »Prosim vas torej, da mi pojasnite, zakaj je bilo potrebno, da sovjetsko vodstvo na kongresu kritizira stalinsko politiko, če — kakor pravite — ■i prišlo do nobenih sprememb «
Nenni: »XX. kongres sovi etike partije ne pomeni nobene prelomnice. Kongres je samo podčrtal zgodovinski proces, k: #e je že prej razvijal. Ponavljam, da sta se popuščanje in koeksistenca začeli že v času Solina.«
Barbieri: »Torej Je bila tudi politika Stalina do Jugoslavije
potemtakem znamenje popuščanja mednarodne napetosti ln koeksistence?«
Nenni: »Vem, kaj hočete. Želite od mene, da bi rekel, da J*
Jugoslavija zaslužna za popuščanje mednarodne napetosti. Jaz pa lahko iz izkušnje povem tudi to, da z jugoslovanske strani glede Trsta na primer nisem nikoli naletel na pripravljenost za pravično rešitev in sodelovanje, čeprav sem sl za to zmeraj prizadeval.«
Barbieri: »Toda v svetu so vendarle sprejeli rešitev tržaškega vprašanja kot 1 izmed prvih korakov v smeri odstranjevanja spornih ln nevarnih vprašanj v mednarodnih odnošajih. Za to pa Je sicer tudi dokaz selo pozitiven nadaljnji razvoj itali-jansko-jugoslovanskih odnoiajev in sodelovanja«.
Nenni: »Vem. kaj W vi radi: prvič, da bi rekel, da je Jugoslavija zaslužna za popuščanje napetosti' v svetu, in drugič, da bi rekel, da je v sporu Tito-Sta-Lin imel prav Tito, jaz vam pa tega ne bom rekel tudi zato, ker
b’ bilo v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi«.
Barbieri: »Jugoslavija n! ni-
koli zahtevala priznanja in nf menila, da je popuščanje napetosti v svetu njena zasluga. Kar zadeva drugo, kdo je imel prav
— Stalin ali Tito — Je zadeva vsemu svetu že tako jasna, da nam res ni potrebna Nennijeva izjava za pojasnilo.
Od vas torej nisem zahteval
ne eno ne drngro, česar vi — kakor pravite — ne želite povedati. Iskal sem samo tretje: razloge za vaša stališča in na to ste mi odgovorili, za kar se vam zahvaljujem.«
govarjala o iniciativi arabskih držav glede Alžira.
Indijski minister brez listnice Krišna Menon pa je sinoč; v Nev; Delhiju sprejel francoskega veleposlanika Ostroroga in mu sporočil, da je indijska vlada prediožila načrt petih točk za rešitev . alžirske krize iz prijateljskih čustev do Francije in
v splošnem interesu miru na svetu.
Današnji »Times of India« v zvezi s tem predlogom poudarja, da ni nič v njem, kar ne bi bilo v* skladu z resolucijo ban-dunške konference o podpiranju
osvobodilnih gibanj. Ko p še
nato o vprašanju francoske manjšine v Alžiru, pravi: »Ce koioni sprejmejo načelo alžirske nacionalnosti, ne more biti nobenega vzroka, da ne bi zagotovili popolne enakopravnosti tistim, ki so se naselili v Alžiru in sprejeli to deželo kot svojo domovino.« Toda možnosti za razumno rešitev ne more biti, dokler francoske oblast: ne bodo odločene, da uporabi-
i-v. nK»nrič.iii d» hod« nilbnvi	ke* obema vladnima strankama	rUk> v!a(U ne	vc	„	sovjetski razkrojih prepričajo, da_ bodo njihovi	pa je ljudstvo,izrazilo svpje za-	žitvt nič več.	kot	to. kar so	Rusi
upravičeni interesi ustrezno	upanje.	uradno sporočili.	>Dnklcr ne	bomo
varovani v neodv snem Alžiru. »Ljudski stranki (OVP) se Je »Indian Express« pa poudar-	posrečilo pridobiti med množico
volivcev VdU (Zveze neodvisnih) večje število glasov kakor pa socialistični stranki, toda kljub temu sama ni dovolj močna, da bi mogla uveljavit; pravico večine.«
Pri omenjenih včerajšnjih razgovorih je kancler ing- Raab predlagal, da bi se pogovorili b sestavi skupne vlade in določili novo razdelitev resorjev in kompetenc, vicekanoler dr.
Scharf pa je predlagal, naj bi o vseh dragih vprašanjih, kot
Ja, da mora avtonomija Alžira sloneti na enakopravnosti vseh. ne glede na raso. Glede francoske manjšine pripominja, da
»milijon Francozov ne more več računati z dominacijo nad. 8 mikjoni Arabcev, temveč mora deliti tako koristi kakor tudi
bremena svobode«. Ob zaključku piše, da bo Francija razumela, da borba alžirskega naroda predstavlja več, kakor samo »ogrožanje obstoječih oblasti«.
vcilcli. kaj t* odločitev v resnici pomeni« je dejal Eisenhowcr* bode morule ZDA ostati močne in pozorne«.
Predsednik ZDA Je nadalje dejal, da je bilo preveč pesimističnih gledanj na mednarodni položaj. Eisen-hovver misli, do še »ni vse končano« in je prepričan, da je svet napredoval. čeprav »počasi in po ovinkih«.
Po mnenju ameriškega predsednik« Te naredil Egipt napake, ko je priznal LR Kilajsko. Ta odločitev ne bo nujno vplivala na prijnteljske odnose med ZDA in Egiptom.
Širše oblike sodelovanfa
Svetozar Vukmanovič se |e vrnil z obiska v Nemčiji — Gospodarska pogajanja med Jugoslavij o in Zahodno Hemčijo ss bodo
začela 7. jtinija v Beogradu
Beograd, 24. maija (Tanjug). Davi se je vrnil v Beograd podpredsednik zveznega Izvršnega »veta Svetozar Vukmanovič z devetdnevnega obiska v Zahodni Nemčiji.
NEW YORK. — Na sedežu OZN
sta se sinoči sestala britanski in
sovjetski .predstavnik OZN Dixon
In Soboljev. Razpravljala sta o palestinskem problemu. Po tem sestanku se Je britanski prted-stavmk razgovarjal še s šefi ameriške in francoske delegacije. Kakor se Je izvedelo, pripravljajo
predstavniki treh zahodnih držav
skupno resolucijo o jpslestin-jkeen
vprašanju. k1 bi Jo pnedložil! na
sestanku Varnostnega sveta. So.
vjetiski delegat Soboljev pa Je izrazil pripravljenost sodelovati pri razgovorih trojice zahodnih predstavnikov.
I
mmm
Nenni: »Smelno, kako postavljajo ljudje vse atvari narobe!«
Po vrnitvi je dal novinarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal, da so bila ob uradnih srečanjih s predslav-n ki zahod-nonemške vlade, m to zveznim kanclerjem Adenauerjem, vice-kanclerjem Giuckerjem, ministrom za kmetijstvo in prehrano Lubkejem in njihovimi sodelavci izmenjana mnenja o vprašanj h, ki zanimajo obe državi, kakor tud; o najaktualnejših političnih vprašanjih. Pri razgovorih z gospodarskimi voditelji pa
smo upoštevali tudi dejstvo, da jo v povojnem razvoju obeh držav prišlo do velik h sprememb, ki zahtevajo, da najde nove In širše oblike mednarodnega gospodarskega sodelovanja, kakor je n. pr. multilateralno sodelovanje in o pogojih, ki so potrebni za tako sodelovanje.
Tovariš Vukmanovič Je nato dejal, da so se, kakor je znano že Iz komunikeja. dogovorili, da bodo posebne komisije strokovnjakov proučile možnost jzvedbe tistih načrtov, ki bi bili v obojestranskem interesu in katerih izvedba bi bila baza za dolgoročno gospodarsko sodelovanje.
Vrnitev obiska
Beograd, 24. maja (Tanjug). Sest ndvajsetega maja bo prišla v Beograd bolgarska parlamentarna delegacij*, ki bo ostala v Jugoslaviji 16 dni in s tem vrnila nedavni obisk delegacije zvezne ljudske skupščine v Bolgariji. Bolgarsko delegacijo vod Dimitar Ggnev. predsednik komisije za zunanje zadeve narodnega sobranja in sekretar CK PK Bolgarija.
Pripomnil je, da pri razgovorih niso šli v podrobnosti, kakršno je n. pr. vprašanje medsebojne blagovne izmenjave, ker bo o
tem govora na pogajanjih, ki se
bodo začela 7. junija v Beogradu.
Ko je nato govoril o obisku industrijskih podjetij, je dejal,
da so se prepričali o velikih po-
Brazilska delegacija v Zagrebu
Opatija. 24. maja. Brazilska parlamentarna delegacija, ki jo vodi gdč. Ivette Vargas, je odpotovala davi iz Opatije v Zagreb. Brazilski parlamentarci so si včeraj popoldne ogledali naj-
vojnih uspehih nemškega gospodarstva, posebno industrije. Pri
obiskih teh podjetij, posebno š«
v razgovorih, s precLstavn lei zveze industrij sikih in trgovin-skih zbornic pa je prišlo do izraza zanimanje nemškega go-spoda-rstva za krepitev in razširitev blagovne izmenjave in vseh ostalih oblik gospodarskega sodelovanja. »Dobili smo vti_s,
da so nemški gospodarski krogi posebno zainteresirani za razvoj surovinskih :n energetskih možnosti-, s katerimi razpolaga Jugoslavija, ki pa jih primanjkuj« Zahodni Nemčiji«, je dejal tovariš Vukmanovič.
TELEGRAMI
iv A shi.\<; T o.v. — pododbor n notranjo varnost v ameriškem senatu Je danes zahtevaj, naj »me-
važnejše industrijske naprave na riška vlada iz-7«*ne iz ZDA sovjet.
Reki, ladjedelnico »3. maj« ln tovarno torpedov, ki izvaža svoje male Dieslove motorje tudi v Brazilijo.
Zagreb, 24. maja. Brazilska parlamenama delegacija je prispela dopoldne v Zagreb. Po sprejemu na železniški postaji so se njeni člani razdelili v dve skupini. Obiskali so tovarno elektrčnih aparatov »Rade Končar« in tovarno zdravil »Pliva«, ki dobavlja svoje izdelke tudi v Brazilijo. Izrazili so svoje občudovanje nad velikostjo teh podjetij in razvojem celotne Jugoslovanske industrije ter prepričanje, da bodo v bodočnosti nastati še tesnejši gospodarski stiki med obema državama.
Opoldne jih je sprejel predsednik Sabora dr. Vladimir Baka-_ rič, ki jih je pridržal na obedu. Popoldne je brazilska parlamentarna' delegaaiija odpotovala iz
skega delegata v OZN Arkadija Sobotjeva. ker Je' po mnenju pododbora prisilil 9 sovjetskih mornarjev, ki so prosili za azil ▼ ZDA, da so se vrnili v Sovjetska zvezo. Pododbor obsoja rudi ameriško zunanje ministrstvo, ker ni devolj zaščitilo mornarjev.
TOKIO. — Jajponske oblasti v Osnki so o-bjavMe. da Je v osrednjih prei^lih dežele postalo sodi# j.n povrtnina po zadnji eksploziji hldrogenske bombe na Bikinih radtaktžvno. F tem v zvezi so ob. lasti preioovedale prebivalstvu T omenjenih področjih. da bi M hranilo « sadjem in zelenjavo.
I.ONDON. — Po ponudbi za povečanje liritansko-sovjetske t-rgo. vine s strani Rulganina in Hm-ščeva med njnnm obiskom v Veljki Rri-taniji. v londonskih gospo, darsikih krogih sedaj proučuje'# ukrepe, ki bi jih bUo treba narediti v tej smeri. Kaže. da hod# trgovinske In Industrijskiorganizacije v kratkem organizirale obisk neka.1 »k no in gosp oda nstv eni-kov v Sovjetsko zvezo, da bi na mesta irirouč!ii konkretne motno.
Jugoslavije po petdnevnem obl- sti za povečanje izvoza v Sovjet-lk*	ako	svhzo.
EDVARD	E
»Zadružni glasnik«, glasilo Glavne zadružne zveze Jugoslavije, je objavil govor podpredsednika zveznega Izvršnega sveta Edvarda Kardelja na nedavnem plenarnem zasedanju Glavne zadružne zveze FLRJ.
Podpredsednik Edvard Kardelj Je v začetku dejal, da je treba od
II.	plenuma Glavne zadružne zveze pričakovati predvsem dve Btvari: da se jasno določijo naloge nadaljnjega- razvoja.. zadružništva v naši državi in da se zagotovi enotnost naše socialistične akcije na vasi. Sedaj, ko,imamo za seboj že razmeroma bogato prakso in so se razna vprašanja izkristalizirala, je treba izvajati tudi določene konkretne zaključke, na ■ podlagi katerih bi bilo treba postaviti načelno enotne naloge.
Ko je opozoril, da izvirajo težkoče, s katerimi se naše
splošno kmetijsko zadružništvo danes bori, samo deloma iz objektivnih razmer, več pa so posledica nejasnosti in nezadostne enotnosti v pojmovanju.socialistične perspektive v naši vasi, je podpredsednik. Kardelj dejal, da je iz razprave na plenumu razvidno, fcar je najvažnejše, enotno pojmovanje o tem,- da se " naših okoliščinah pospeševanje kmetijske proizvodnje nikakor ne more ločiti od socialistične preobrazbe vasi.
POSPEŠEVANJE IN SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA KMETIJSTVU STR ENOTEN PROBLEM
»Želim govoriti prav o tem problemu, je nadaljeval podpredsednik Kardelj. Po mojem mnenju sta pospeševanje in socialistična preobrazba lcmetij-■tva enoten problem, ki se more edinole kot tak tudi reševati. Strinjam se, da bi bilo nesmiselno govoriti o socialistični preobrazbi vasi izven boja za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Prav tako bi bilo škodljivo govoriti o pospeševanju kmetijske proizvodnje brez zavestne usmerjenosti, da obenem izpre-minjamo tudi družbene odnose v kmetijstvu. Seveda pri pospeševanju kmetijske proizvodnje ne mislim toliko na razne agrotehnične ukrepe, čeprav zahtevajo tudi ti določene oblike družbene organizacije, kolikor na proces akumulacije sredstev iz kmetijstva, na vlaganje v kmetijstvo, na proces razširjene
reprodukcije in na to, kdo mora
biti glavni činitelj razširjene reprodukcije v kmetijstvu.
Napačna pot
V raznih raz-pravah pa tucLi v tisku, zlasti v strokovnem, se
morejo pogosto slišati mnenja,
ki bi se grobo formulirana mogla strniti v tem, da je sedaj glavno pospeševanje kmetijske proizvodnje, socialistične naloge pa bomo reševali kasneje: Po teh pojmovanjih bi morali predvsem usposabljati -individualno kmečko gospodarstvo za razširjeno reprodukcijo, neodvisno od problema socialistične preobrazbe vasi.
Take težnje so ponekod prak-ticistični prod-uikt drugače nedvomno pravilnega pojmovanja, da ne morejo biti upravičene nobene družbene oblike, ki vodijo k zmanjšanju delovne storilnosti, temveč samo one, ki vodijo k njenemu dviganju. Medtem pa tovariši, ki izhajajo s tega pravilnega pojmovanja pohabljajo omenjeni nepravilni za-
Podpredsednik Kardelj je nadalje govoril o potrebi raznih oblik zadrug, pa tud: kmečkih delovnih zadrug, glede katerih je treba ugotoviti, kako priti do njih in kakšne naj bodo. ako hočemo zares prispevati k pospeševanju proizvodnje in povečanju delovne storilnosti. Ze naše lastne izkušnje nam dajejo razmeroma jasen odgovor na eno in drugo vprašanje. Ako analiziramo naše delovne zadruge in se vprašamo, zakaj .i.so razpadle ob reorganizaciji, kakor so mnoge druge, bomo videli, da so pri tem učinkovali predvsem trije činitelj!:	ali je zadruga
razpolagala z znatnim delom zemlje iz družbenega zemljiškega sklada, ali so bila vložena pomembnejša skupna oziroma dn bena sredstva v investicije, ki so lzpremenile značaj proizvodnje, a!« pa je zadruga razpolagala z znatnejšimi sodobnimi sredstvi za proizvodnjo. Bili so tudi drugi fcinitelji (ugodni lokalni, materialni ali subjektivni pogoji), toda v ogromn* večini je na zadruge vplival prav eden izmed omenjenih treh činiteijev ali pa vsi trije. To pomeni:	v vseh treh
primerih gre za znatnejše družbene sklade, ki so povečali zadružnikom dohodke iz dela oz. iz rkupnega dohodka, medtem ko je renta sama od vložene zemlje Imela drugorazredno vlogo. Preprosto rečeno, gre za primere, ko je bil kmet vezan na določene družbene sklade, ki mu zagotavljajo, da je v delovni zadrug« bolje uspeval, kakor pa, ako bi ostal individuumi kmet. Ta proces ima tudi svoje slabe st.-ni, v vsem pa vendarle pritrjuje najelo, da po-t k socialistični preobrazbi vasi ne vodi z mehaničnem in kampanjsko-agitaciisklm združevanjem zemlje ter uvajanjem primitivnih oblik -kupnega dela. temveč , z ustvarjanjem Ustreznih družbenih skladov v kmetijstvu in s tem z podružab-
za proizvodnjo, ne da bi se naravnost vmešavale v lastniške odnose zemlje. Prav zaradi tega ne smemo čakati s prekrižanimi rokami, kaj bo prinesel čas, temveč moramo aktivno usmerjati procese, seveda ne z administrativnimi, temveč z gospodarskim* sredstvi, in se naslanjati na čim boljše spoznavanje objektivnih zakonov ekonomskega razvoja na vasi.
Da bi mogli to doseči, moramo posvečati največjo pozornost združevanju individualnih kmp-
ključek, nimajo prav s stališča potrebe pospeševanja . proizvodnje. Pot, ki jo priporočajo, bi pomenila prepustiti vas njeni stihijski, socialni in ekonomski diferenciaciji in odpirati s tem na široko vrata kapitalistični stihiji, namreč krepitvi enega dela privatnih kmetijskih proizvajalcev na račun slabejših. To bi seveda dovedlo do ustvarjanja velikih kmečkih gospodarstev in do njihovega pretvarjanja v glavnega činitelja razširjene produkcije, z drugimi besedami, v nosilce nalaganja sredstev v mehanizacijo In modernizacijo kmetijstva.
Vsakomur je Jasno, da naša
socialistična družba ne more
dovoliti takega rizika na vasd niti s političnega niti z gospodarskega stališča. Danes bi ne
glede na njegove politične posledice s stališča borbe za povečanje proizvodnje ničesar ne dobili od take smeri. Povečana akumulacija bi bila večidel na račun standarda malega Števila bogatih kmetov, samo deloma pa
bi šla v investicije za napredek
proicsvodnje. Ne more biti nobenega dvoma, da moremo z za-drugami in zadružno akumulacijo doseči, da bi šel mnogo večji del akumulacije v kmetijstvu — i.n sicer podružabljenega — za napredek kmetijstva samega.
Z drugimi besedami smer v individualno, gospodarstvo ne vodi
k napredku proizvodnje, temveč v zagato. Ker se borimo za zgraditev socialističnih odnosov, tudi ne moremo dovoliti kapitalistične stihije na vasi; tu so za pospeševanje kmetijske proizvodnje v individualnem kmetijskem gospodarstvu povsem določene meje v naših okoliščinah. Glede na to bi bilo brezsmiselno upoštevati tako pot kmetijske politike, o kateri že vnaprej vemo. da bi prišla po kratkem času v politično Ln gospodarsko nasprotje z vsem našim socialističnim razvojem.
tijskih proizvajalcev s postopnim podružabljenje:	osnovnih
sredstev za proizvodnjo, z vse večjo koncentracijo in pravilnim razmeščanjem teh družbenih sredstev za proiz.odnjo v splošnih zadrugah in družbenih podjetjih. Naslanjajoč se na te družbene sklade sredstev za proizvodnjo se bodo zad.rge usposobile, da bodo postale vse bolj gospodarske organizatorice kmetijske proizvodnje na individualnih gospodarstvih in pritegnile
delovne kmete same, da bodo
delali s temi družbenimi sredstvi kot delavci, obenem pa kot
kmetje prišli z zadrugo v določene ekonomske odnose, ki bodo neločljivo povezavali njihovo zemljo z zadružnimi sredstvi proizvodnje. Zadruga bo v
skrajni smeri določala tudi način obdelovanja zemlje. Očitno Je, da mora tak odnos postopno prinesti bistvene izprem&mbe v
Strukturi individualnega kmečkega gospodarstva. To postaja neločljivo povezano z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in mora vplivati na stalno povečevanje družbenih skladov in vloge socialističnega sektorja v kmetijstvu. -
Važnejša je razprava o lastnini sredstev za proizvodnjo kot o lastnini zemlje
Ko govorimo o socializmu na vasi, pogosto preveč govorimo o zemlji. Cim pa se zači. govoriti o zemlji, se pojavlja naravno nasprotje z individualnim kmečkim proizvajalcem in z njegovo miselnostjo, ki je danes še tradicionalno povezano na individualno lastništvo žemlje. In tako brez vsake potrebe stopicamo na mestu, čeprav imamo mnogo možnosti, da vse te procese pospešujemo in usmerjamo. Danes je glede na to mnogo važnejše, da razpravljamo o lastnini strojev in drugih osnovnih sredstev za proizvodnjo kot pa z lastnino zemlje. Tu ne mislim samo traktorjev, temveč tudi druge stroje in mehanizacijo, razna transportna sredstva, silose, semenogoj-nice, plemenilne postaje, središča za zaščito rastlin, skladišča, kleti itd.
V zvezi • tem problemom, J« nadaljeval podpredsednik Kardelj, bi hotel tudi opozoriti na ' razpravljanje v nekaterih krogih pri nas o »malem stroju za vas«. Ako gledamo na socialistični razvoj vasi, mislim, da se vprašanje malega stroja za vas ne more postavljati na način, kakor se ponekod pri nas obravnava. Mali stroj v rokah individualnega proizvajalca pri nas pomeni dejansko konzerviranje drobnega kmetijskega gospodarstva. Popuščanje v tej smeri bi pomenilo po mojem mnenju pod-kopavanje celotne akcije za razvijanje našega kmetijskega zadružništva in vsega onega, o čemer smo govorili. Seveda nočem s tem reči, da nam ni treba iz-delavati in uporabljati majhnih kmetijskih strojev, kjer je to ekonomično in kjer zahteva sam proces proizvodnje. Toda geslo »majhen stroj za majhno posestvo« je po mojem mnenju izrazito politično geslo, v naših okoliščinah ekonomsko nesmiselno in nasprotno socialističnemu razvoju vasi. Usmeriti se moramo k
socialistični organizaciji proizvodnje in temu smotru prilagoditi tudi našo politiko mehanizacije kmetijstva. Tu Je seveda poleg velikih potreben tudi mali stroj, toda razporeditev mora določati ekonomski činitelj, ne pa utvara o možnosti pospeševanja kmetijstva na osamljenem individualnem- kmetijskem gospodarstvu;,, ' ~
zadrugi, k socialističnim oblikam kooperacije v kmetijski proizvodnji.
Ako hočemo s kmetijskim zadružništvom zares'zagotovit; postopno podružabljanje procesa razširjene reprodukcije, moramo sistematično delati, da se bodo osnovna sredstva za proizvodnjo čimbolj osredotočala v splošnih kmetijskih zadrugah in njihovih poslovnih zvezah, kakor tudi seveda v delovnih zadrugah in družbenih podjetjih. Samo po taki poti se morejo določena sredstva iz kmetijstva, ki temelje na privatni zemljiški lastnini, zbirati v zadružnih družbenih skladih in se ponovno vračati v kmetijstvo kot družbena sredstva, ki bodo izpremenila strukturo našega kmetijstva. S tem
bo zadruga postala ne samo direktna organizatorka kmetijske proizvodnje, temveč tudi ekonomski činitelj, ki bo dominiral nad razvojem ekonomskih odnosov na vasi. Seveda morajo pri tem družbena sredstva zadruge ostatj načelno pod istim splošnim režimom, pod katerim so drugi družbeni skladi v našem socialističnem gospodarstvu, konkretno odstopanje od teh načel pa naj bo zadeva prakse oziroma delovnih metod. Tu moramo vsekakor upoštevati dejstvo, da bomo imeli uspeh na tej poti samo, ako se bomo naslanjali na kmetov individualni materialni interes in ako bomo znali ta njegov interes zavestno vsklajati s celotno ekonomsko politiko.
KMETIJSKO MEHANIZACIJO KAJ El IMELE ZADRUGE IN NJIHOVE POSLOVNE ZVEZE
V ČEM JE BISTVO NASE POLITIKE
POT K SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI VASI PELJE PREKO P0DRU2ABLJA-
NJA SREDSTEV ZA PROIZVODNJO, NE PA PREKO ZDRUŽEVANJA ZEMLJE
ljanjem osnovnih sredstev za proizvodnjo. Temu smotru mora biti prilagojena vsa naša splošna zadružna organizacija. Z njo mora prav družba postati glavni nosilec procesa razširjene reprodukcije v kmetijstvu, ko obenem omogoča ustvarjanje družbenih skladov v kmetijstvu za investicije in, krepitev družbenih sredstev za kmetijsko proizvodnjo. V tem procesu bodo nastajale in se razvijale razne socialistične oblike ekonomskih odnosov, pa tudi delovne zadruge in razne druge organizacijske oblike združevanja zemlje in dela, toda v kakovostno izpremenjenih razmerah.
Zato Je pot postopnega podru-žabljenja sredstev za kmetijsko proizvodnjo s prenašanjem težišča razširjene reprodukcije na družbo, na zadruga in druge socialistične gospodarske organizacije na vasi — v skrajni liniji v naših razmerah najkrajša pot k socialistični preobrazbi vasi.
Nacionalizacija zemlje ne pride v poštev
V naših družbenih razmerah nacionalizacija zemlje niti politično niti gospodarsko ne prihaja v poštev, prav tako pa b« nam vsako kampanjsko ustvarjanje delovnih zadrug škodovalo gospodarsko in politično. Medtem ne more bit: nobenega dvoma. da ima socialistična družba dovolj gospodarskih in političnih moči in sredstev preprečiti ob pravilni gospodarski politiki, da bi bila privatna lastnina zemlje kakšna absolutna zapreka vsakemu razvoju socializma na vasi. Naše kmetijske zadruge imajo namreč vse pogoje, da kot upraviteljice družbenih sredstev za proizvodnjo organizirajo proizvodnjo v kmetijstvu in s tem pritegnejo individualne kmete k aebi oz. k družbenim sredstvom'
Površni opazovalec bi lahko to politiko tolmačil kot smer na neko vrsto zadružne organizacije za skupno obdelavo zemlje. To ni bistvo naše politike, čeprav mo elementi takšne koncepcije pri naši zadružni akciji. Takšne kooperativne oblike
ustrezajo v resnici nerazvitemu
kmetijstvu, ki nima sodobnih sredstev za proizvodnjo. Naša politika pa nasprotno temelji prav na perspektivi hitrega uvajanja sodobne mehanizacije, povezane z agrotehničnimi ukrep:, v kmetijsko proizvodnjo. Bistvo naše politike torej m samo v delovni kooperaciji, čeprav je ta eden pogojev za pravilen razvoj zadruge, temveč v določenem smislu v postopnem podružabljenju procesa razširjenje reprodukcije z uvajanjem družbenega monopola nad osnovnimi sredstvi za proizvodnjo.
Ako bi hoteli napraviti neko primerjavo, potem bi lahko do neke mere primerjali ekonomske odnose, ki nastajajo na naši vas: med kmetom in zadružnim obratom, samo z odnosi med stroj no-traktorskimi postajami in kolhozi v Sovjetski zvezi, toda z nekaj bistvenimi razlikami, izmed katerih bi bile važne predvsem tri. Prvič, naš zadružni strojno obdelovalni obrat se neposredno veže z individualnim kmetom, v okviru zadruge neposredno fMuje v smeri enotne organizacije proizvodnje, vendar pr:	obstoju privatne
lastnine nad zemljo. Drugič. Naš zadružni obrat ni ločen od zadruge. ampak Je sestavni del enotne organizacije proizvodnje v zadrugi. In tretjič. Ekonomski odnosi med obratom in kmetom temelje na načelu prostovoljnost: m obojestranske »ko-nomske koristi, ki Je seveda globalno usmerjena po enotni družbeni ekonomski politiki.
To je torej proces, v katerem se zasebno gospodarstvo neposredno veže na socialistični sektor kmetijske proizvodnje in s tem postopno nujno menja svojo strukturo in svoj interes. V tem procesu se nam ni treba zavzemati za neke določene zadružne oblike kot edine ali najvišje. temveč moramo usmerjati celoten razvoj na vasi v smeri krepitve družbenih skladov v proizvodnji. Ta razvoj pa bo na posameznih stopnjah proizvajal tudi ustrezne socialistične organizacijske oblike. Za razvoj takšnih prrtcesov dale naša splošna kmetijska zadruga dovolj široka tla.
Vpliv v kmetijstvu mora biti predvsem gospodarski, ne pa birokratično administrativen
Letos smo začeli ustanavljati
določene zadružne, družbene sklade. Zelo pomembno vlogo v ustvarjanju zadružnih skladov morajo vsekakor Imeti na sedanji stopnji razvoja zadružništva prizadevanja zadrug in zadružnih poslovnih zvez za čim večji odkup kmetijskih pridelkov, pri čemer mora splošni gospodarski mehanizem uveljaviti nače.Io, da morajo zadruge priti do večjih sredstev, ako hočejo odkupovati in doseči manjše odkupne cene. Razen tega . je treba zagotoviti, da se bo del razlike med odkupno in prodajno ceno vrnil kmetu kot ristorno ala v kakšni drugi obliki, ker je to neobhodna vzpodbuda za okrepitev vloge zadruge pri odkupu ih pri tem tudi za okrepitev zadružnih, namreč družbenih skladov. Brez takih ali podobnih gospodarskih stimulacij se bo kmet s svojimi pridelki usmeril na prosti trg. Materialne koristi individualnega kmeta pa medtem ne smemo pojmovati kot nekaj absolutnega in neizpremenljivega, namreč kot nekaj, kar socialistična družba ne more v nobenem smislu usmerjati in izpreminjati. Na--sprotno, ta korist je odvisna tako od splošnega razvoja proizvodnih sil in gospodarskih odnosov — namreč od objektivnih momentov, ki nastajajo v zvezi z določenim razvojem — kakor tudi od subjektivnih usmerjanj razvoja po socialističnih silah, namreč po celotni naši ekonomski politiki, ki more s pravilnim usmerjanjem materialne stihije izzvati povsem določene pozitivne rezultate. Socialistična družba more glede na to in bo vse bolj tudi mogla s svojo ekonomsko politiko vplivati na izoblil vanje materialne koristi kmeta in ga s tem usmerjati v določeni smeri. Bolj kakor kjerkoli drugod moramo v sektorju kmetijstva vplivati kot ekonomisti in ne kot birokratični administratorji.
Korist! kmetovalcev Je treba vsklajati s celotno gospodarsko politiko
Isto velja, tudi za ožje vprašanje zadružništva. Tu ne bomo dosegli uspeha samo z agitacijo za zadruge tn z razpravami o boljši organizaciji zadrug. Tu bo rezultat dala samo celotnost vseh gospodarskih in drugih ukrepov, ki opredeljujejo in usmerjajo IrmptAir individualni lntCrCS k
V zvezi s tem se pri nas ponekod postavlja načelno vprašanje, ali naj bo mehanizacija sploh v splošnih zadrugah ali pa je bolje organizirati omrežje strojno-trafctorskih postaj izven zadružnega sistema. Po mojem mnenju, vzeto načelno, se ta organizacija more izvajati na en in drug način, po zadrugah in po družbenih podjetjih strojno-trak-torskih postaj, ki delajo po gospodarskem računu in imajo svoj delavski sveit kakor vsako drugo podjetje. Mislim pa — gledano s stališča gospodarske smotrnosti ln rentabilnosti — da mnogo bolj
ustreza našim razmeram, ako razvijemo »trojno službo v sistemu kmetijskih zadrug in njihovih poslovnih zvez.
Predvsem more samo pod tem pogojem zadruga postati resničen ekonomski organizator proizvodnje. Družbena sredstva pa morajo v polni meri zagotoviti ono vlogo »druževanja individualnih gospodarstev, za katero želimo, da Jo imajo.
Seveda se »trojne postaje ne
bodo in se ne morejo razvijati v vsaki posamezni zadrugi. Mnoge
zadruge so za to preslabe, premajhne, zlasti za nekatere vrste mehanizacije. Razen tega ne morejo biti vsi stroji osredotočeni v eni strojni postaji. Prav tu so bolj kakor kjerkoli potrebne poslovne zveze, ki bi mogle organizirati vso službo In ustrezni razpored »trojnih postaj bodisi za posamezne zadruge bodisi za več zadrug skupaj. Zadružno mrežo bi morala dopolnjevati tudi akcij« družbenih kmetijskih posestev, delovnih zadrug in raznih samostojnih podjetij in ekonomij, ki razpolagajo • kapa-
citeto mehanizacije čez svoje potrebe in bi jo mogle izkoriščati tudi za obdelavo zemlje privatnih kmetov. Seveda bi morali ves ta sistem na določen način podpirati ljudski odbori. Taka politika kakor tudi prizadevanja za napredek kmetijske proizvodnje zahtevajo določeno stabilnost na vasi in čustvo sigurnosti pri kmetih tako glede razpolaganja z zemljo in prostovoljnosti njegovih ekonomskih odnosov do zadruge kakor tudi glede njegovega ekonomskega položaja sploh. Samo v teh okoliščinah se bo mogel popolno angažirati pri pospeševanju proizvodnje in bo mogel stopiti v določene ekonomske odnose z zadrugo. Na tem področju bi dali administrativni ukrepi, ki bi se spu’čaii globlje v ekonomske odnose, samo negativne ekonomske in
politične r.izultate.
Ostri ukrepi proti lastnikom neobdelane zemlje
Na drugi strani je nujno, da
družba ostreje administrativno ukrepa proti tistim kmetom, ki puščajo svojo zemljo neobdelano. Nujno je, da postane v našem sistemu družbena kontrola nad zemljo in njeno obdelavo čvrsto načelo in da čutijo posledice vsi tisti, ki menijo, da zato, ker so lastniki zemlje.
lahko pustijo 'to zemljo neobdelano. Mislim, da so sedaj razmere v našem kmetijstvu urejene v taki meri, da moremo v naši zakonodaji, gospodarskem in upravnem sistemu in v konkretni praksi zagotoviti realizi-ranje obeh teh nalog.
KAKO USMERITI PERSPEKTIVNO PLANIRANJE V KMETIJSTVU?
Glede perspektivnega plana v kmetijstvu . je tovariš Kardelj deja.i, da Je to sedaj zelo pomembna naloga. Naše planiranje v kmetijstvu se ne bi smelo omejevati na vprašanje, kako povečati zemljiške površine, na agrotehnične ukrepe ali na »prognoze o vremenu«, temveč je prvenstveno treba, da se usmer:	k uvajanju sodobnih
sredstev za proizvodnjo in uporabi vseh možnih agrotehničnih ukrepov. Na tej osnovi je v Zveznem izvršnem svetu že pripravljen osnutek desetletnega perspektivnega plana za kmetijstvo, ki ga bo treba po določenih popravkih in dopolnilih širše prediskutirati. To bo okvirni plan za vso državo. Konkretizirati pa ga bodo morali okraji, zadružne zveze, občine	in za-
druge- Pravzaprav naj b: to bili dolgoročni plani finansiranja in razmestitve sredstev za proizvodnjo, »trojnih postaj, investicij, ki bodo potrebne na določenem področju za	razvoj
kmetijstva v skladu s	predvidenim:	agrotehničnimi	ukrepi
itd. To ne bi smeli biti nekakš-" ni togi tn podrobni plani, tem-
več samo orientacijski, ki bi določali smotre in smer dela, ne da bi ovirali samostojnost, pobudo in odgovornost zadrug in drugih gospodarskih organizacij.
Sele na osnovi takega perspektivnega plana je možna socialistična preobrazba vasi. Pri tem je potrebno zavestno in sistematično delo, ne pričakovati vsega od stihije, temveč jasno formulirati smoter in osnovne smeri ter sredstva za dosego tega cilja. Ce bomo temu prilagodili perspektivni plan materialnega razvoja našega kmetijstva, bomo lahko časovno konkretizirali posamezne naloge :n smotre socialistične izgradnje na vasi. In to bj bilo važno, ker pogosto prav zaradi pomanjkanja določene jasne perspektive pride do dezorien-tacije, številnih pomanjkljivosti in napak v praktičnem delu socialističnih organizacij na vasi.
.Tasno je prav tako, da morajo biti ti plani Drosti vsakega distri-butstva. kakor tudi da ne smejo biti obremenjeni s politiko regresiranja.
POSLOVNE ZVEZE IN ZADRUŽNA PODJETJA
Glede poslovnih zvez, b katerih se mnogo govori, je podpredsednik Kardelj dejal, da so te zveze neogibno potrebne. Po njegovem mišljenju zveze niso neko nasprotje zadružnih podjetij. Vendar je treba jasno določiti vlogo in značaj enih in drug h. Poslovne zveze so neogibne povsod tam. kjer neposredno organiziramo individualne kmetijske proizvajalce tako za kmetijsko proizvodnjo kakor za predelovalno dejavnost in organizacijo odkupa. Trgovska in industrijska podjetja, ki imajo kot družbena podjetja svoj konkreten smoter in naloge. niso sposobna vsestransko organizirati kmetijske proizvajalce. K temu lahko sicer prispevajo. ne morejo pa bitt Izključni 'niti osnovn- nosilec te naloge. Ni treba, da bi ta pod-
jetja prenehala z dosedanjim delom, na primer s sklepanjem pogodb itd., ne - moremo pa od takih metod dela pričakovati večjih uspehov, kot jih lahko dosežejo, kajti ni osnovni namen podjetij organizirati individualnega proizvajalca, temveč delati z njimi v okviru svojih lastnih nalog.
Potrebno pa bi bilo tudi vplivati na spremembo metod dela industrijskih podjetij ob sklepanju raznih pogodb z individualnimi kmeti, da bi se z njimi dogovarjala ob posredovanju in sodelovanju zadrug, ki naj v Imenu podjetij kmete organizt-rajo tn opravijo vsa agrotehnič. na ln gospodarska dela. Z druge strani pa b! bilo slabo, če bi se ta odnos spremenil v nekakšen administrativno zagotovljen monopol zadrug. Zdrav
napredek zadruge namreč, n* zagotavljajo monopol in privilegiji.
Poslovne zveze - neposredni organizatorji proizvodnja in odkupa
Ce hočemo imeti v rokah m usmerjati proces socialistične preobrazbe vasi, moramo organizirati individualne kmete tudi preko poslovnih zvez. Poslovna zveza mora vsekakor biti močna gospodarska organizacija. Poslovne zveze, ki bi bile zgolj
združba propagandistov in strokovnjakov, da bi po vaseh učila kmete agrotehničnih ukrepov, nam niso potrebne, kajti to nalogo lahko opravljajo strokovne službe in obstoječe zadružne zveze. Poslovne zveze morajo biti prvenstveno neposredni gospodarski organizatorji proizvodnje in odkupa v kmetijstvu. Zato je nujno, da razpolagajo z določenimi materialnimi sredstvi, skladi, obratj itd. V kolikor bodo poslovne zveze ustvarjale dobiček, morajo načelno imeti iste obveznosti do družbe, kakor vsako drugo družbeno podjetje. Je pa še druga možnost, namreč, da poslovne zveze ne ustvarjajo nikakršnega dobička, temveč da se celotni dobiček zbira v skladih zadri Potem, ko zadruga izpolni vs» svoje družbene obveznosti, se po sklepu občnega zbora zadružne zveze te zadružne sklade obremeni z določeno kvoto ali odstotki za formiranje skladov poslovnih zvez. Vsekakor je nujno, da se del zadružnih sredstev zbira pri poslovnih zvezah v ustreznih skladih, ki so nujno potrebni, da se bodo
poslovne zveze razvijale kot gospodarska sila. ne pa kot administrator.
Demokratično družbeno upravljanje - zdravilo proti birokratizaciji
Podpredsednik Kardelj j* opozoril tudi na nekatere nevarnosti v zvez; z ustanavljanjem poslovnih zvez. Predvsem
ni nujno hiteti z ustanavljanjem niti jih nesmotrno drobit-.
Kjer so posamezne kmetijske panoge zelo razvite in razpolagajo z določenimi skladi, sodobnimi sredstvi za proizvodnjo, ali v ko-1'kor se bodo razvijale
zaradi investicij, ki jih družba
vlaga v razvoj kmetijstva, tam bodo nedvomno potrebne tudi specializirane zveze. Ce pa imamo opravka z nerazvito proizvodnjo, z omejen mi sodobnimi sredstvi za proizvodnjo, bi
bilo škodljivo začeti z nekim drobljenjem, ker bi s tem odvzeli poslovnim zvezam prav tisto, kar je najvažnejše, njihovo poslovnost, njihovo neposredno, gospodarsko — ne samo strokovno, organizacijsko vlogo v proizvodnji.
Zaradi tega Je treba pr. formiranju poslovnih zvez zagotoviti postopnost. Posebno je treba biti pozoren na nevarnost birokratizacije poslovnih zvez. K temu se bodo zveze zelo nagibale, ker se njihova dejavnost ne sestoji samo lz gospodarskega poslovanja, temveč imajo tudi določena strokovno tehnične naloge. Najboljše zdravilo proti birokratizaciji je demokratično družbeno upravljanje. Poslovne zveze morajo imeti svoje upravne odbore, sestavljene iz delegatov zadrug, ki odločajo o osnovnih vprašanjih politike poslovnih zvez.
V zvezi s poslovnimi zvezami se je tovariš Kardelj tudi dotaknil vprašanja specializiranih zadrug. Zelo nepravilno bi b lo, če b; na vrat na nos začeli s reorganizacijo teh zadrug, zlasti še, če bi jih razpuščali. Te zadruge bo samo življenje postopoma vključilo v sistem poslovnih zvez.
Tovariš Kardelj je omenil tudi nevarnost monopola zadrug pri odkupu, zlasti ako bd se vsak* zadruga cmej-ila zgolj na svoj« področje in b.i se obenem zavarovala pred vsako drugo »konkurenco«. Nekateri so zopat mnenja, da take nevarnosti ni oziroma da ni velika. Po mnenju tov. Kardelja se mora * pravilno ureditvijo gospodarskih odnosov med zadrugo in posameznimi kmeti ta nevarnost omejiti na minimum. Toda tike okoliščine je treba šele ustvariti, dokler p ajih n.i. more zadružni monopol povzročiti redna motnje pri odkupu in v pravilnem razvoju zadrug sploh. Monopolni položaj more dovesti zadrugo do tega. da se ne bo zanimala toliko za količino odkup« kolikor za visoke prodajne cen«. Usmerjalo jo bo to na trgovino in ne na proizvodnjo. Otežko-čalo bo. da bi se v njej razvilo zdravo borbeno j“dro, usmerjeno k večji proizvodnji, mehanizaciji investicijam, sodobnim agrotehničnim ukrepom in sredstvom. Zato mislim, da 1» na sedanji stopnji potrebna predvideti 1n organizirati vpliT
Nadaljevanje na 7. strani
ar. m — as. maja um
7 SLOmsn POBOeiTlLEC j tlr. n
Edvard Kardelj o politiki na vasi .
Priprav« n Don borat«
Kodeljevem)« na 8. strani •aih gospodarskih člniteljev, ki bodo onemogočali, da bi se zadrug« mati« v monopolnem po. Maju pri izmenjavi s kmetom. Drugo je seveda vprašanje, katera podjetja kako iai kdaj nora Jo stopiti v podobne gospodar-
mini, aH aa bodo braa pritiska družbenih sredstev,
tega ŠmiteIj* zadruge zdravo Pritiska na družbena podjetja IB razvijale. Zdi m ni, <U bi v Podobno, ker so takšne težnja tem smislu tudi sedanji trgi na dane« lahko resna ovira k sdra-
veliko mogli imeti pozitivno Ff usmerjenosti zadrug.
Organtaaaia ZB na Gonikoa ob aodetovaajB SZDL in ZK it pripravljajo na proelavo Dne-
D. bi bil. zadrug, zmožne	N*
uresničiti velike n^oge. ki jiu	kurt“	«,* Po-
čakajo. se morajo same čim hi- redd, slavnostne akademij na traja notranje uredili. Zadru- k«erah bodo sodelovala, kuleamo-gam Je treba dati ie več pom o- prosvetna društva. ^ Svoboda, či. V zadružnih zvezah bi bilo *P°ime organizacij m Partizan.
vlogo ako bj namreč naša eko- gk b upravljanje družb«- treba '^viti ‘in 'okrepiti’* reril BivJi borci m aktivisti bodo oov
nomska politika primemo vpu-
vala na odnose, ki se ustvar-
ske odnose s kmetom, toda dvo- ja jo na tem trgu.
ZNAČAJ IN VLOGA ZADRUŽNIH PODJETU
nih sredstev v zadrugah
Ob koncu je tovarll Kardelj omenil Se vprašanje odnosov med" zadrugami in zbornicami. Dejal je, da bi družba lahko dane. prinesla na kmetijsko za-
zij'1'ko službo, kajti revizijska skali partizanske matere in vdova, zadruga Izven zadružnih zvez Očistili bodo tudi grobove padlih ne bi bila učinkovita. Treba je borcev in jih okrasili e cvetjem, smotrno in dobro sestaviti ata- Pripravlja io se rudi na 22. jo-tute zadrug, obratov in zvez. V lij. Ob tej priložnosti bodo po njih bi bilo treba predvsem občinah organizirali partizanske jaano določi«, kako naj se pohode ob sodelovanji mladincev
družništvo ie daleč- večjo in ustvarjajo zadružni skladi ln predvojaSko vzgoje ia JLA.
Precej nejasnosti Je tudi glede odnosov med zadrugami ln zadružnimi obrat oziroma podjetji. Za ureditev teh odnosov, je • poudaril tovariš Kardelj, je treba predvsem jasno določiti načela in nato ustrezne organizacijske obLike ter mehanizem družbenega nadzorstva, ki bo preprečeval sprem njanje sprejetih načel.
obratih bi se moral dohodek posebej obračunavat, in obrati bi morali samostojno Izvrševati svoje obveznosti do družbe. To bi bilo potrebno zaradi tega. da bi se preprečila špekulacija, da ne bj zadružne organizacije s formalnim sprem njanjem podjetij v obrate prišle na lahek
način do večjih sredstev, ki v resnici gredo drugim družbenim.
Načela naj bi bila naslednja:	organom. Tu bi moral priti do
1. O tem, al.: bo kak obrat ali	polne veljave tud: sistem delav—
kako podjetje v sestavu zadru-	skega upravljanja. To pa kajpa-
ge ali zadružne zveze, ne sme	da ne pomeni, da ne bi mogli z
odločatj materialna korist sama	družbenim načrtom nadrejenih
po sebi, korist, ki bi jo od tega Imela zadruga, niti velikost, število delavcev in vrednost osnovnih sredstev obratov ali podjetij, temevč samo njihova neposred-na povezanost s kmetijsko proizvodnjo.
2. Pravilom« bi morali ob ra« In podjetja v sestavu zadrug In Zadružnih zvez poslovati ob istih pogojih in z Istimi družbenimi
obveznostmi kot druga podjetja.
Samo družba sama lahko s predpisi določi, primemo svoji ekonomski politiki, kako naj se deli dohodek Iz teh in drugih podjetij.
3. Akumulacija iz podjetij in obratov zadrug ln zadružnih
*vez je lahko samo družbena in
mora biti načelno pod Istim
družbenim nadzorstvom in se razdeljevati v istih oblikah kot vsi drugi družbeni skladi.
kenačiti zadružna podjetja z drugimi družbenimi podjetji
Pri konkretni uporabi teh načel se bo seveda treba prilagoditi praksi in sestavu naše kmetijske proizvodnje. Toda v pogledu položaja podjetij v okviru zadrug in zadružnih zvez ne more biti nikake razlike v primeri z drugimi podjetji. Treba Je sploh tež.ti za tem, da bi Imele zadruge čim manj podjetij, oziroma da imajo izključno taka, k) so najbolj neposredno vezana na kmetijsko proizvodnjo in trgovino. Povezanost posameznih podjetij z zadrugami in zadružnimi zvezami ne bi smela v ničemer omejevati pravic delavskih svetov. Na zadružne organizacije b:	lahko
prenesli le pravice ustanovitelja, da bi imele vpliv na podjetja glede značaja njegove proizvodnje. Če pa bi zadružne organizacije vlagale lastna sredstva v takšna podjetja, potem naj zadrže materialne pravice, kakršne ima Po naših zakonih kreditor.
Skratka, je rekel tovariš Kardelj, zadružno podjetje je zadružno samo po tem, da je vezano na mehanizem upravljanja • kmetijsko proizvodnjo preko zadružnih organizacij . ne razlikuje pa se in se ne more v ničemer razlikovati po svojem družbenem položaju, po svojem lastninskem značaju od drugih družbenih podjetij.
Fosebnosti zadružnih obratov
Tovariš Kardelj je ob tem pripomnil, da se glede obratov vprašanje zastavlja vendarle ne. kolko drugače, čeprav se razume, da glede družbenega, lastninskega značaja velja zanje prav :sto kot za podjetja. Samo glede načina njihovega obračuna z družbo so možne razlike. V tem primeru ima lahko zadruga kot organizator proizvodnje v nekem smislu isto vlogo, kakršno imajo družbena podjetja do ■vojih obratov, da namreč kot celota obračunava z družbo.
Vendar tudi tu n) ene same reš tve. Pri nas je zelo velika pestrost glede značaja in oblik teh obratov. Precej je takih, ki nimajo nikakršne zveze s kmetijstvom ln obstajajo izključno zato, da pridejo zadruge do dohodkov. Takšni obrati v okviru »adrug so v resn c| določena oblika podpore zadrugam, čeprav ni treba povsem zavreči tudi takih vrst obratov, če spodbujajo dejavnost zadruge, toda •mer našega zadružnega razvoja bi morala biti v tem, da se postopno odstrani iz njega vse tisto, kar ni neposredno vezano Ba kmetijsko pro zvodnjo. Zato J« razumljivo, da je lahko dohodek takšnih obratov v zadrugah, dokler obstajajo, uporabljen izključno le za sk,!ade, ki krepe družbena sredstva v proizvodnji.
Glede drugih obratov pa bi 'kilo treba upoštevati naslednje:
Ze danes imamo v nekaterih ■točnih zadrugah, še več pa jih ho nastalo v prihodnje, precej Belo samostojnih obratov. Ven-tir *o to pretežno predelovalni k> taW, ki neposredno koristijo pro'zvodnj! in so vezani nanjo, t«ko da so neog bno organizirani kot obrati v okviru zadrug in poalovnib zvez. Pn takširh
širše naloge, kot-. jih ima dane«, in mu tudi zaupala daleč večja sredstva. Toda hkrati bi bilo neogibno, da se poveča tudi
družbeno nadzorstvo nad družbenimi sredstvi, g katerimi zadruge razpolagajo. Gre namreč za načelno, plansko usmerjanj« uporabe sredstev iz zadružnih skladov. Iz teh .razlogov bi bilo tudi treba poskusiti ustrezno povezati zadružne zveze s kmetijskimi zbornicami, ki bi imele pri tem usmerjanju pomembne
dolžnosti.
Posvetovanja v Ljutomera
kako naj se uporabljajo. Imamo namreč še mnogo primerov nezakonitega prelivanja sredstev iz sklada v sklad. Sredstva	___________ _ ¥
Iz skladov se celo uporabljajo	mt/tn	te	tal organiziral pon*
za kritje primanjkljajev zadruž-	tovanje	o zboljšanja prehrane.	—
nih potrošniških poslovalnic.	Dr. Anton	Bezjak Je poročal	e
prehrani prebivalstva v občini a«
Cimiprej bi bilo treba sprejeti zakon o zadružništvu in ee lotiti izdtlave vseh tistih predpisov, ki so potrebni za ekonomsko poslovanje zadrug, še posebej pa za pravilno uporabo
zadružnih skladov.
v celotnem Pomurja. Za njim Je govorila le Vida ■ Zenkvvif, Irt Je poudarila, da kažejo starši šs vedno premalo zanimanja za razne socialne in vzgojne ustanove.
V svojem nadaljnjem Izvajanju J« govorila o raznih zadevah v zveri z zboljšanjem prehrane tn dragem.	M.	K.
organov predvideti, da se določeni del dohodkov iz obrata vrača v določene zadružne skl—— de kot družbena podpora tem skladom.
Dohodek zadružnih obratov se lahko steka samo v družbene sklade
Razen takšnih velikih samostojnih obratov, k. so že skoraj podejtja, je tudi veliko število
obratov, ki so nerazdružno vezani na samo kmetijsko proizvodnjo, veliko število malih obratov drobne in neposredne predelave kmetijsk.h proizvodov, za katere je v praksi težko napraviti poseben obračun z družbo. Zaradj tega naj bi bili zajeti z enotnim obračunom zadruge. Pri tem je važno predvsem to, da se dohodek iz teh obratov v resn ci zliva v družbene sklade zadruge in da niso dovoljeni nikakršni virmani, ki bi omogočili neupravičeno trošenje družbenih sredstev. Glede
ustvarjanja in uporabe teh skladov je treba zagotoviti učinkovito družbeno nadzorstvo, seveda ne tako, da bi se odgovorni družbeni organi vmešavali, za kaj se bo konkretno uporabil denar, temveč tako, da bo zagotovilo družbeni značaj skladov in da bodo spoštovani planski in drugi predpisi o njihovi uporabi.
Kmetje sami naj bi delali ▼ zadružnih obratih
Za obrate takšne vrst« naj M tudi veljalo, da v njih pretežno delajo kmetje sami. Za usluge, ki bi Jih obrati dajali kmetom na njihovih zasebnih gospodarstvih, bi računali ustrezne ekonomske cene. Kmetja zadružniki, ki bi delali s zadružni: I sredstvi v takšnih obratih, M prejemali nagrado po delu, na podoben način, kot Je to urejeno v dobrih delovnih zadrugah. Ob takšnih pogojih bi lahko zadružni' obrati zaračunavali usluge po cenah, ki bi bile kmetom dostopne. Usmerjenost k temu, da bi zadružni obrati delali s stalnim) delavci ln ae tako obremenjevali z različnimi socialnimi dajatvami, je treba najodločneje odkloniti. Takšna usmerjenost je tako ekonomsko negativna, ker dražj usluge, kakor tudi politično negativna, ker ovira tesnejše povezovanje kmetov z zadrugo z delom, s zaslužkom od dela. Naša težnja naj b; bila, da bi v zadružnih obratih praviloma delali sami kmetje. Njihov zaslužek pri tem bi moral- smatrati za dodatni dohodek, ki naj bi bil prost vseh ali pa vsaj največjega dela socialnih dajatev, kakršne so zvezane a plačami stalnih delavcev. Zavpljo tega bi se tudi oblike delavskega upravljanja uvajale v takšnih obratih samo izjemno in to v posebnih oblikah, združenih z oblikami družbenega upravljanja.
Škodljivost umetnega vključevanja podjetij v zadružne organizacije
Zadnji čas so tud) pogosti pojavi, da se razna podjetja vključujejo v zadruge, često so celo pod političnim pritiskom, v upanju zadrug ln ljudskih odborov, da bodo tako prišli do dodatnih sredstev.
Take težnje ao ekonomsko zelo škodljive. Ni namreč mogoče dovoliti, da b! se samo e tem, da se neko samostojno podjetje poveže z zadrugo, menjal tudi njegov odnos in menjale njegove obveznosti do družbe. Usmerjenost naj bi bila prav nasprotna, da zadruge a svojim razvojem, razvojem kmetijske proizvodnje, s krepitvijo svojih skladov ustanavljajo podjetja in da Jih osamosvajajo, ne pa da prevzemajo podjetja. k| so jih drug! ustanovili, in sl prilaščajo prave* nad njihovimi sredstvi. Zato Je treba zaustaviti to gonjo za umetnim vključevanjem podjetij v zadruge, ker to ne bo nikomur prineslo nikakršnih korisiri. ampak lahko samo škodi tako zadrugam kakor podjetjem.
V zadrugah je treba razviti zavest. da Je njihov napredek od-v sen Izključno od njihovega dela in da ae nehajo ukvarjati • špekulacijami oa račun raznih t
Od blizu
2E LETOS NOVA BOLNIŠNICA
Na zadnji seji Sveta za zdrav- petru prt Gori« že pred zimo stvo OLO Gorica so razpravljali odprli dva oddelka splošne bol-med drugim predvsem o proble- nišnice in aicer za bolezni v
botjil obisk
mih zdravstvene službe in njenih pomanjkljivostih. Ugotovili so, da je sedanje omrežje terenskih zdravnikov nezadovoljivo, saj pride en zdravnik kar na 5.500 prebivalcev. Samo občina Nova Gorica bi potrebovala najmanj 3 zdravnike, v celotnem okraju pa vsaj 9. To.
vprašanje bodo morale rešiti predvsem občine.
K uresničitvi se bliža želja tukajšnjega prebivalstva. Z republiškimi sredstvi so bila Izvršena glavna dela za splošno bolnico v Šempetru, ki bo v prostorih sedanje bolnišnice za kostno tuberkulozo. Le-ta se bo
pričela postopoma seliti v novo
zgradbo v Valdoltri. S tem bo dana možnost, da bodo v Sem-
Dvojni jubilej
Te dni, ko Je stopil v 55. leto svojega življenja, praznuje Julij Cerkvenik, statistik na Zavodu za statistiko LRS, tudi 35-letnl delovni jubilej, odkar se je posvetil, statistični stroki. Njegovo statistično delo je spadalo med
grlu in nosu in pediatrični oddelek, v začetku 1957. leta pa te oddelek za kirurgijo.
S tem bo bolnikom prikrajšana dolga in draga pot z napotnicami v ljubljansko bolnišnico, ki je že itak zelo obremenjena. Tudi tukajšnji Zavod za socialno zavarovanje bo imel
manj izdatkov. Zaradi bližine
in ugodnejših vremenskih oziroma podnebnih razmer bo čas okrevanja v šempetrski bolnišnici krajši.
Na seji so se pogovorili Se o letošnjem proračunu za potrebe Sveta in zdravstvenih zavodov, ki so pod nadzorstvom omenjenega sveta. Proračun v višini
22 milijonov Je bil sprejet z manjšimi pripombami.
— jp
Jih bo p ort vx rt
predavanjih.
Upravni odbor Je tudi *e pripra.
vli vse potrebno za oddih članov
sindikalne podružnice na Rabu. V začetku junija bodo odšli prvi člani v počitniški dom na Rabu, ki ga ima sindikalna podružnica
v najemu.
Sindikalna podružnica prireja
tudi krajše Izlete v prirodo. Tako
je pred dnevi organizirala izlet na
Katarino, ki Je minil ▼ veselem
ln tovariškem razpoloženju.
Na prazni parceli v Trdinovi ulici so te dni z vrtinami v globina 8 metrov preiskovali tla aa gradnjo novega stanovanjskega bloka
Člani Ljudske mladine v rudni, ku so se odločili, da bodo večkrat
2EUE STARŠEV
Navzoči	so ne zavzemali aa	po-
stopen prettJ lz nižje gimnazL
je na osemletko, tako da bi da.	c,, »•	...
.— „  -----------,	—--------------- našnjl prvošolci lahko *e doma	, . .	* ve*ikim zanimanjem za
prostovoljno delali v	Jami. Zaslu-	opravili	četrti razred gimnazije,	dedujejo razpravo	o solski refor-
žek bodo porabili za	koristne 1*.	*	mi. Na šoli v	Ljubljani, kjer
let« v razne kraje	naše domovine.	Šolska mladina na Pllitajnn J*	•	--	™
V nedeljo Je tla mladina na	izlet	s velikim prizadevanjem uspešno	™ ™ otroke, so	imeti	te dm	ro-
v Opatijo.	prikazala lepo mladinsko pravljlč-	dlteljske Sestanke,	na	katerih smo
V rudniku so	ustanovni	tudi	no igro »Mogočni prstan« v režiji	razpravljali pred ve m	o	solski	re-
klub mladih proizvajalcev, ki ima	Marice	Kotnikove. Gledalci	so	f
v programu razna strokovna pre-	miade Igralce	večkrat	nagradili s	tor ml.	Kakor običajno, so se se
davanja. — Dejavnost kluba bo	ploskanjem. »Mogočni	prstan« Je	Stankov udeležile	večinoma male-
usmerjeaa v to, da vzgoji mlade	j,j| v letošnji	sezoni	pri nas žc	re in	prav redki	so bili očetje. Z
delavce za dobre upravljale« ut	p«ta premiera,	kar Je	za tak kraj •	•	sledili nhrarlo-
bodoče mojstre.	z majhnim šolskim odrom	!ep	^»tmanjem smo	slea.li obrazlo-
Ljudska mladina v	rndnlku se	uspeh	zilvi učitelju, ki	so pojasnjeval*
bori tudi s težavami. Ena izmed	'	o	načrt šolske reforme. Navzoči ro-
težav Je tudi ta. da Je izven ml s.	Kakor drugod, so razpravljali o dilelji so povedali svoja mnenja
BBE2ICE
V torek zvečer jo v Brežicah
predaval o vtisih	   ^_____
malo vidne, toda pomembne na— po LR Kitajski 4’*. Egon Tomc, davanja o preprečevanju nesreč
loge — ustvarjati številčni pre-
gled nad dogajanjem pri nas. Vsa leta svojega dela je neutrudno urejeval in kontroliral gradivo ter sestavljal tabele z obširnega področja statistike rojstev, smrti, porok ln razvez. Kot živi leksikon in s posluhom za podrobnosti, Je mnogo pripomogel k Izboljšanju statistične službe naravnega gibanja, ki je sedaj v Sloveniji na zavidljivi višini. Kljub šibkemu zdravju Je še vedno neumoren in tako vesten, kot M je 1« mogoče žele« od statistika.
Julij Cerkvenik Je prvi Sloven-
ki je bil kot član jugoslovanske novinarske delegacije na obisku v tej deželi pred nekaj meseci. Predavanj« J« priredila Ljudska univerza ter se ga je udel«. ležllo lepo štetvilo Breiičan-ov ki so z zanimanjem sledili pripovedovanju dr. Tomca.
TRBOVLJE
Te Hal Je bila prva eejz komt-rijt gg družbene upravljanje pri okrajnem odboru SZDL. na kateri so ustanovili podkomisije za posamezna področja družbenega upravljanja in Izvolili predsednika teh podkomisij. Razpravljali ao tudi o nalogah ln bodočem delu komisije in podkomisij.
e
Sindikalna podružnica OLO sl prizadeva, da'M 'posredovala svojim članom poleg ostalega tudi strokovno ln Ideološko vzgojo. V ta namen le upravni odbor lzde. lal 'program predavanj, ki pa so zadnje čase zelo slabo obiskana Upravni odbor je na zadnji seji razpravljal o vzrokih slabega obl. ska |n se pogovoril o -ukrepih, ki
d inske organizacije še vedno več , JluV^formi tudt naPilŠtirnm •	,	....
 ...................... —	——	*££U*,jrS.,o	t2£J2aiTrn!"	‘.»Predlog*, ki so sad dosedanjih
s top en prehod t* nfžje fhnnailje iZKHsetij,
na osemletko« tako dl ki dAtisi. /-*?	» » »•	*	•	•	* • v ■
nji prvošolci lahko Se doma op ra.	sols*' reformi naj bi solt
vili Četrti raared g<innaxije.	uredile pouk v okviru možnoiti
Zene pa želijo, da. bi za dekle. fa^	ja hi imel
učenec ali dijak ta uvedli obvezen pouk ženskih V , ,	,	, ,	,	. ,
ročnih del. Ker poučujejo na Pil. vse solsko leto solo ob istem cam štanju v vseh osmih razredih sa- su. Menjavanje pouka tri dni doma učiteljice želj vaški odbor poldne, tri dni popoldne ali te-SZDL, da H dobili v prihodnjem j r	,	j-
šolskem letu vsaj enega učitelja, densko menjavanje je za mladino če že ni mogoče več. r. C. iz vzgojnih tn zdravstvenih raz-it«n_	logov	škodljivo. Še odrasel človek
Prešernovo gledališče	mora	imeti za uspešno delo red,
▼ Železnikih	otrok	se tem bolj. T udi glede hra-
ker obeduj*
kot polovica zaposlene mladine,
me
IZLAKE
Kmetijska zadruga v Izlakah nad Zagorjem je priredila te dni dve zanlmiv.i predavanji. Tone Bantan je govoril 0 škodljivcih in bolez-nih kmetijskih rastlin ter o načinu in sredstvih,	s	katerimi jih
zatiramo. Največ	je	govoril o bo.
leznih in škodljivcih krompirja, kajti krompir je na Izlakah naj. .	notovanla	važnejša kultura.	Udeležba je bil«
■	t"-'	J	zelo dobra. Drugega	poučnega pre.
pri živini, ki so ga izpopolnili tudi s predvajanjem filmov pa se
Je udeležilo le malo ljudi.	Pred	kratkim je gostovalo v nt	neprimerno,
OBČNI ZBOR KZ IZLAKE	2»l»znikih Prešernovo ffledalf-	Otrok ob 12. uri kadar ima po-
Izlaški zadružniki so na rednem • ® 1	f	*	e	,OV	poldne šolo m ob 14. uri pri poletnem zboru sprožili več vpra. sce 12 »vranja, m sn-er z* ceinic r	.	,	.	,. , •
ž a n j. ki so pomembna za zadrugo	v letošnji gezom. Tokrat je uprl-	potaansleem pouku. Mogoče bi bi-
ln jjh bo treba čimprej rešiti. — zorllo Cankarjevo »Pohujšanje primemo, da bi imeli otroci
Kmetijska zadruga v Izlakah Je j ,:	šentflorjanski«	Dvora	nižjih razredov popoldanski pouk.
Imela lani za nad 25 rnuLijinov din v dolini sennior.ianski«. utora- s	r	r....... e ■
prometa in nad 2 milijona din do-	na Je bila popolnoma zasedena,	medtem teo bt imeti visjt razredi,
bjčka. ki so ga razdelili raznim	gledale! pa ao bili Izredno na-	ki imajo več obveznosti in razn*
pospeševalnim odsekom zadružni.	v(jušenl nad Igralci, zlasti z igro	krožke v popoldanskem času, šo-
^	Nade Bavdažev« ln Jožeta Zu-	\o popoldne. Potrebno pa je, da
drži za vse odseke, saj marsika. pana.	^	ima otrok vse leto pouk ob istem
Preblvalcj Železnikov se ved-	času.
no zelo razveselijo ^ gostovanj Nadaljnja želja staršev je, da bi Prešernovega gledališča ln upa-	uvedH v osnovnih šolah učbenike.
^ bodo Kranjčani še	Ugotovili smo, da ima učenec 4.
obiskali.	M.	G.	razreda toliko knjig, kot učenec
Dfg priredi tri	L razreda, čeprav ima ie vrsto
Lludska univerza	novih predmetov kot na primer
'	■	zgodovino, zemljepis, prirodopis
Cankarjevih del. Recitirala ata re.	otrokom smo jih kupih, a ležijo
ki deiuje že nad 50J let le preure-	*iser svobode L v Zagorju Janez	doma neizkoriščene. Učitelji pre-
ditve za^potrebna. _ M. I-	Smon ^proL_	davajo po svoji dobri, preizkušeni
KONJISCICA	ki jo Je organizirala Ljudska unl.	m praktični metodi, otroci pa st
sr	__	verza v tej sezoni, Je bilo preda,	snov pišejo v zvezke. Koliko ne-
marljivi ljudje Ni Se dolgo ko	m^VdL^lV.^Udrtrfba bn/^elo	Potrebnega časa zamudijo, ko bt
POPRAVEK Začetek zadnjega odstavka v članku Mlado kB starega (Slovenska Matica), ict je bil objav.
ljen v Slovenskem poročevalcu krosom in raznimi igrami, dne 23. maja, bi.se moral pra-	PIT STEIII
vil:.o glasiti takole: O Matični	riLSTRnJ
preteklosti ln trdni kontinuiteti
ten n,i storil vsega, kar bi moral. Ker pa ti še ne obstojajo dolgo, je upati, da bodo letos le zbolj. šal,- svojo dejavnost. Na zboru so precej razpravljali o izboljšanju živinoreje, saj so izdali za nakup krav sive pasme precejšnja finanč. na sredstva. Ker je kupljena živi. na le delno zadovoljila, so bili zadružniki mnenja, naj v bodoče poostrijo molzno kontrolo. Leto« bodo preuredili v Izlakah mlekar-no. za kar Je občina že določila 1.2 milijona dinarjev. Mlekarna,
Je mladinska	organizacija	uprizo.	slaba, kar'daje	resno	misliti, da	lahko ta čas	izkoristili za obnav-
nr2d	^	*c •*«“ *	««	v.e prem«.	Ijanje snovi.	Ker pa	j* v učnih
pred dnevi	pa	so	otroci	osnovnih	I„ zanimala	ma	aval«	-tmu«	f ••	»	/L
šol iz Konjščice. Polšnika in Ma-. °	*1“	M	L.	knjigah snov preobširno m rteza-
molja	praznovali Dan pomladit s	*	nimivo obdelana, moraš o učitelji
M I- E SLOVENJ GRADCA zaradi obsežnega učnega načrta Tudi	letos taborijo obvezniki	sami skrajšati in prirediti snov.
■«■«!,.	____ predvojaške	vzgoje v	Slovenjem	Učenje ix zvezkov te	manj uspes-
vetikim	DrtzadevanJem^uaneSno	Gra(,ca-	Mladinci ee seznanjajo a	no, ker ima otrok drugačen od-
d°	VaMUtn	b	kx> mUdlnTko^prav.	*fr"«l!So “tuli! kuimraJ!."*p^m”-	^ kn™‘ ko' do Snovi'
družbenikov Slovenske Matice	ijično igro »Mogočni prstan« v re- p',reJ«Jo tudi kulturna, Cportna,
ski statistik, ki Je posvetil vsa ki eo umrlj v preteklem razdob- «J« ^Ia£ce *ic^večkravnalera* nJ»*^e*Bmladlnči *jeB%dl*nekaj	r/ •»	.	.	.	.
svoje življenje samo statistični ju ln katerih spomin »o na obč-	»M^g&nl	*fk*P,hL k' ”« anajo pisati In Upravičena je tudi prošnja ma-
službl. Vedno tih, skromen ln nem zboru počastili:	predvsem	prstan« Je bil v letošnji sezoni	**	0r*	***	fr’ hi izdajah knjige za dalj-
v ozadju je lik delovnega člo- — zgodovinarja ln dolgoletnega veka. k| vneto pomaga graditi predsednika Matice Draga Lon-socialistično domovino na mestu, čarja: znanega primorskega poli. kjer to najbolj zmore.	tika dr. -Tosdpa Vilfana, itd
   ............................................................................
pri nas že peta premiera kar Je za tak kraj z majhnim šolskim odrom lep uspeh.
e
Kakor drugod, «o razpravljali o šolski reformi tudi na Pilštanja.
99
TOVARNA KOLES LJUBLJANA
SPREJME V ZAPOSLITEV:
— STROJNE INŽENIRJE
— STROJNE TEHNIKE
— TERMIN AR JA V PLANSKEM ODDELKU
— PLANERJA MATERIALA ▼ PLANSKEM ODDELKU
— GALVANIZERJE
— 8TROJNE KLJUČAVNIČARJE
— KOLESNE MEHANIKE
— TEHNIČNE RISARJE
INTERESENTI NAJ SE JAVIJO OSEBNO ALI PISMENO Z ZE SPISANIM ŽIVLJENJEPISOM IN OPISOM DOSEDANJIH ZAPOSLITEV V TAJNIŠTVU I PODJETJA, OD 8. DO 12. URE NA TRUBARJEVI j j CESTI STEV. 72.
Prostovoljno gasilsko društvo Stošice sporoča, da je nenadoma preminil društveni predsednik !n dolgoletni tajnik, član nadzornega odbora ObGZ — tovariš
1NDREJ ŽBHU-
Pogreb bo javljen naknadno.
Gasilci KR bomo na njegovi zadnji poti spre-mili v polnem številu.
PGD STOZICE
*ebne tečaje.	razdobje m da. ne bi bilo v bo-
DOUC	dote tako kot je bilo	z marsika-
Domača Igralska drošlna »Oton :er<* učno knjigo, na primer s Pr-Bupančič« ee Je občinstvu- prvič vo čitanko, ki je bila izdana lam, predstavila s veseloigro v štirih predela„a izdaja je izšla letos, če-dejanjih »Lopov bi rad postal«. y	.	,	7 '
Gostovala. Je tu« v Vitanju, brav m med obema knjigama no-Sentlljtt pod Turjakom-ln. v ata. bene bistvene razlike. Starši, ki rem trgu pri Slovenjem Gradcu. Jmjjo Več otrok, »o imeli nepo-
Pred nekaj dnevi Je bUo v Do- trebne stroške.
Hču zborovanje lastnikov gozdov,	-	„ l.
ki so se pogovorili e izkoriščanja	-	5 sotskmt	zvezki imamo vsako
In čiščenja gozda.	-nje.	leto težave in iehmo, da se jeseni
p "..	to ne bi. Ponovilo. V	papirnicah
'csZe^OT	dobimo samo zvezke	na slabem
Kmetijska zadruga -v .Gregorju papirju tn le redkokdaj ima kdo je imela te dni redni letni občni srečo, da lahko kupi tudi boljše zbor, na katerem so ugotoviti, da zvezke. Ža otroke v osnovnih roso lani dosegli zadovoljive uspe- lah, ki se vadijo v lepem, pisanju, he. Letni obračun izkazale 3-75 je to zelo. težko, ker se črnilo na milijonov dinarjev dobička, ki ga slabem papirju razliva. bodo, razdelili na poMmbzne *la-	r, ielje	„-c„ ne spadajo v
de za pospeševanje kmetijstva ^in	•*	te	farm	e,	vendar bi
v kalrumo-prosvetne namene. Qb	umestno,	če	hi	pravočasno
kon« n, UVollS - novo^ vo^rvo u;eJU, [udi ta vprašanja, ki so m delegate za občni zbor OZZ vaina ^ uspešno delo šolske mla-
v Kočevja.
dine.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO podratnle« Maribor sporoča, da je nmrl njegov dolgoletni član
dr. KHREL KOROŠEC
Pogreb nepozabnega tovariša bo v soboto. 28- t m. ob 15.30 Izpred bolnišntcsi » Mariboru na '• mestno, pokopališče na. Pobrežju.
Maribor, 24. maja UM.
ODBOR
■ Po dolgi, mučni bolezni nas Jo zapustil n«S dragi brat. svak
BOGDAN" N K GOD K
Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 26 maja 1SS6 ob\iSS« 'z Fran. čiškove mrliške'veže n* Zalah Ljubljena Trst 24 mala '195«. Žalujoči: sestra Milena por. Rutar, brat Miltitbi t«, sva. klnte MVne ter družine: Ve. Korljin^V
Razstava rentgenskih aparatov I C
KDLTDBNI RAZGLEDI
Sodeluje 14 podjetij iz sedmih držav — No) novejši tipi rentgenskih naprav in pribora — _	Ljubljanska	»Elektromedicina«	se	uspešno uveljavlja
▼ sred« n «4pii| u Gtiinotemkem mednarodno nnt&Tg o rcattcnikfh pnara.tcv
razstavišču v Ljubljani	rentgenskih apratov, zdaij pa že	Eindhovena, »Siemens« ii Erlan-
litov in pribo-*, n* a-	sprno Iždeluje kompletne aparate,	gena in druga razstavljajo na,jriz”
tezi	sodelujejo	tri podjetja	ia	j ugoslavije !n 11 podjetij la CSR,	Kljub temu, da ima samo dve	liinejše rentgeinololke naprave in
Italije,	Vzhodne	in Zahodne	Nemcu«,	ivuoicmske m »vedske,	manjši delavnici, so .njeni izdelki	elektromedkinske proizvode.
rentgenskih Žarkov v mediani »e je ▼ zadnjih 60 lerili tako raz-vi-a, da »i danes ne moremo vei
Razstavo Je organiziral prioravijsini odbor ITT. k-.ngresa radio sorazmerno ceneni in zlahka dobi	_•	Unmercial-
lofoT Jugoslovaje, ki aased. te dni v Ljubljani. '	odjemalce. Zdaj Lma naročilo. z,	3^ ^«,
Lopo urejena razstava prikazu-	na pa je še vedno konkurenca	^a^usoche^^ElAtromedici-	j’"1 nimr71 ,seinan’t'
5e najnovojše vrste rentgenskih	tvrdk iz inozemstva, kjer ima ta	c ;mara nožrtvovalir Karel Pri-	e f“t8?,0,0Ke r. na.)»odobne|ši-
mparatov in pribora. Razvoj rent- industrijska panoga že dolgoletno •	•	‘	t	]^;	strctcovnjak	ml	T	ln^uslrTJ,1( rerlt*
genoiogije je danes usmerjen v tradicijo jn sloves.	marii dr Kunst	gen^h aparatur, p«c>ora
večino bodj podrobno <ielo s če- Ne bi bilo prav, £e ob tej on-	...	,n kemrfnih potfAKm. Uporaba,
daije bolj raznovrtno rentgensko	l&i ne bi omenili majhno, komaj	Rentgenski papir filme, razn-
aparaituro, ki se nenehno razvija	opazno	podjetje »Elektromedici-	jake •ki druge potrebščine razstav-	,	,
in izpopolnjuje. To pa je potreb-	na« iz	Ljubljane, ki se na razsra-	Ija domača tvomica »Fotokemi-	la,	da »i danes ne	moremo Teč
no zato, kor uvajajo rentgenologi	višžu s	sirečimi izdelki ne razliko-	ka« iz Zagreba. Ostala tu;a pod-	predsravliate ugotavljala	bolezni
in radioteranevti v oiasnos-riki in	i* od	ostalih velikih in znanih	ietia, med katerimi »o znana »Fer-	in	zdravljenja le-ten	brez	rentgen-
terapiji strija
bora v svetu se je zlasti v zadnjih dvajsetih lebih razvila v močno mbničao panogo.
Pri rias imamo največjo tovarno rentgenskih aparatov v Nišu, ki •e je s svojimi izdelki prvič pojavi na trgu konec 1953. leta. Zda j izdeluje 9Co raznih proizvodov za elestromedicino, nadalje razne električne naprave in motorje, ra-dioparate jn elektronske cevi. Ni-žka tovarna in ostala podobna podjetja v državi lahko zadovoljuje potrebe domačega trga. Moč-
NoSe zastopstvo na zasedanju Mednarodne organizaci-
_	. J .J® *f®*a	.	staje tcmclini zdravstveni zavodi	"T^ekifcnir"nuirio zahteva l6ka«iami.
Predsednik odbora za zdrav- • .	,	•	  */	_::u !n enot vseKJKOir nujno zanteva, n ---------------
tvo in socialno politiko z'
ga izvršnega sveta Moms Mar-	^vna"služba' na	zdravstvenimi zavodi decentralizi
kovic se bo udeležil rednega *et-
j/paraitor in pripoaio&o^r.
S, L«
SKUPSCMSKI 0DB0B Z1 ZDRAVSTVO IN S0CUUJI0 POLITIKO
Novi zdravstveni zakoni
N« »e.li Je odbor zn zdravetv«. In socialno politiko reptibll-	ZDRAVSTVENO^
Skesa zbora ljudske skupščine LRS razpravljal In sklepal ▼ STROKOVNO NADZORSTVO sredo o predlogu zakona o zdravstvenih domovih In zdravstve-	z^oaa	0	zdravstven««
niti postajah, o predlogu zakona o bolnicah In o predlogu za- flrojto,vnem nadzorstvu nad zdrav-kona o zdravstvenem strokovnem nadzorstvu nad Zdravstvenimi stVenimj zav-0d. urc:a zdravstveno zavodi. Vse ti zakoneske predloge je obrazloz.l Lojze Piškur. nadzomvello sluibo ki naj zaf-f0-
ENOTNOST ZDRAVSTVENE dispanzerjev, 27 kožno veneričnih
SLUŽBE	dispanzerjev,	2 pronerahonska di- ne s-.uzbe. uos.ej ic mio namreč
J	.	spanzerja	*	14 progah omskimi načelno urejeno z zakonitim.
Po predlogu zakona so zdrav-	fej>	425 babic. To ve-	le	f strokovno nadzorstvo
zakonitimi nadzorstvo
stveni domovi in zdravsvene po- ^^S^lo^dra^^db' zlvodov nad 'zobozdravstvenimi zavodi in
.. —•	...	,,	...	in enot vsekakor nujno zahteva, lekarnami.	,	,
,	,....	splošne zdravstvene siuzbe. V njih ,	„;;hore	nalove	ki	okvirna	Po	predlogu	zakona	bo	zdrav-
insocialno ^	Z	Mar-	ie Praviloma združena vsa pre- nottanj»' urt.ditev določi s pravni- »weaO strokovno nadzorstvo nad
vencivna m območju oočine aili
a, , mi. predpisi. V tem smislu bo to dela.  . .______________________,,______.	.______„
'4S
sedanju bo vodil ljudski posla- us.anovijou.d, podjetja. Okrajni in predsednik nacionalne ;!udsk> <odbon pa lah«to u,tjmav
1	ta«e	Nravstvene zavode, ki
Jltomisije za Mednarodno organi- »)£?<>
Kaci.io za
v delegacij
sng.
IVi ^UlldlUUllU Ulg,d«il-	.	1.1	*	_
de!0 dr. Jože Potrč.	.4,(>!T!en,	.M	cei<?t.nf! ?kraj;?.0
j,,	j.,_	r,fviroču- (bolnice. Doliklimke, di-
ra no, toda le do okrajnih ljudskih
" i- —«>■•
PREDLOG ZAKONA O strokovnih nadzornikih) načeloma BOLNICAH	naravni organi okrajnega ljudske-
Zdravstvena služba, tako v bol- V. odbo«- ven<lar Pa d*‘e. zako,.1r nicah kakor tudi izven njih, pri sk.‘ P^;io« Pratnco v zajemnih nas ie ni pravno sistematično ure- prunenh neposrednega ^avstve-
čengv imamn t,	nega ..»rokovnega nadzorstva nad
zorstva glede org3Lns7,ao^je im dela
D
Priprave za gosto vanje
Splošne, ne le režijsko igralske priprave za uprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« v Parizu, kjer bo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane predstavljalo jugoslovansko
S\G v Pariza
gledališko umetnost na tamkajšnjem mednarodnem festivalu, so v polnem teku.
Cankar Hlapci; prizor Iz 5. dejanja
Deset minut z Gillom Dorflesom
odbora ZS-J Norbert Veber in stveni dom več stroccovnm enot j.j ^ v	ure;aj t^?ranizao:;jo,	,	v,	..	.
Jovan Fopovič, jugoslovanske oziroma služb.	zlasti pa delo bolnic. Vse s-.ro-	zdravstvene ».uzbe tu i seznanja
gospodarske organizacije pa bo- p sistematiikl ie ta zakonski! kovno delo v bolnicah teče Še ve- n,c zdravstvenega osebja z naii-•ta zastopala generalni sekretar pig t«no nLlanja na predlog dno po že davno zastarelih pred-	^ob^auu	merske
zvezne industrijske zborni v- ing. 7ako.na 0 bolnicah, glede vsebin« R™h prejšnje Jugoslavije (az 1. znMTOSU-	   '	'
Zvonko Mori6 in glavni urednik ' SQ med 0bema predlogoma do- 1930).
časopisa ^Ekonomska politika« )oden„ raaiikC( ki j«h narekujeta Zakoadn predlog o bolnicah BlOM«*k« t8Vlj0 1955,
orgami/acija in delo enih -m drugih naj ^ vel ral za vs« vrste bolnic	4t0V.	4
zdravstvenih domov. Tauo n. pr. raren vojačkih. Vsaka bolnica mo- Četrta številka Ekonomske re-
mora biri .po tem predlogu uprav- ra	na:n1a.nj	cn;	oddelke:	in-	vije,	« katero se Je končal njen
ii, _ _ ,,a l	vriiiJc	piAij«	a	j	•	v	i	•	i	•	vi	•	5 m t i lctniKy jc izšla z veliko za-
n\k zavoda vedno M.ravniiiK, njein	te,rnl- porodn.^v, in kirurški. Za	mll(l0. v posebni objavi pravi
tem tip za ravnaitOgja DOim.ce ro m	Z;C|a(j vsci1 te^ p^^.ev §e ne i^pol-	uredništvo, rta Je nastala zamuda
predpišimo.	njujojo vse bolnice v Slovcn.iji.	zaradi tetinICniii ovir v tiskarni«
Danes imamo r Sloveniji 75	Danes imamo v republiki 28 bol-	vzročhfVa Je^treba ugotoviti,Pda
zdravstvenih domov in 96 postaj-	nic, od tega 18 splcšiMh ter 10	bo Ekonomska revija lahko Iz.
V teh 171 domovih in Jtostaijah ie	specialnih. Med njimi »ta 2 za čki-	polnjevala evojo nalogo le, če bo
o rg -xn i z aolijsik o vključenih 67 po-	ševne in živčne boČezm, 6 za	*od prispevkov, ki so objavljeni
možnih zdravstvenih po-scaj, 12V	pljučno tuberkoiozo in 1 za kost-	v četrti številki, so pomembni
dr. Jaša Davičo.
Na letošnjem zasedanju Mednarodne organizacije za delo bodo razpravljali o delovn h pogojih domačinov v neodvisnih državah, o prisilnem delu, o strokovnem usposabljanju v kmetijstvu, o socialnih službah v podjetjih in o tedenskem počitku v trgovinah in uradih.
Na zasedanju bo generaini di-
rektor poročal
navboii Dere.
zacij. (Jugopres.)
TIJESNO Je mali, toda pripr»v-
ni kopaliiSk! kraj na ozkem prehodu med otokrm Murtercm in kopnim. Tu je bogat ribolov im dobro vino. To je izletna točka Šibenika. Kraj ima pripravno plačo i.n več manoših zalivčkov za kopanje v borovem gozdiiču- Tu so tud; lepi terenj za soreliode. Eszvit je (tporini in nočni ribolov. So tudi možnosti za jadranje Kr»a im« svojo čitalnico, ob sobotah in nedeljah prirejajo dema-
čn; <iiužs.bne zabave Od tu iaii-
ko delatno izlete na Kornatske otoke, na 4 km oddaljeno Vransko jezero ali k 15 km oddaljenim slapc-vom Krke. Kraj im«
vsakodnevno ladijsko i,n avtobus, no zvezo s Sfbenikctn in Zadrem. Eomačini oddajajo 70 poste.li za 200 do 150 din. hrana v restavraciji .»Borovnik« stane 40-0 dinarjev, celodnevni penzion pa 550 din. Pr) domačinih si tud.i lahko sami kuhamo, saj imamo v tem kraju veliko i®byo sadja, povrtnin ter morskih in sladkovodnih rib. In-fonnaclje daje Turistično društvo *li Kmetijska zadruga.
Staro mestece na malem polotoku med kopnim in otokom Ci-ova je TROS m. O zanimivih kultrutno-zgodovlnsklh spomenikih tega mesta ste gotovo že vs-. sli-fia.Ii. Naj med temi omenimo ie katedralo z znamenitim Radovanovim portailcm ter bogato za-kiadinteo. V neposredni bližini me-•ta je lepa plaža, ki jo obkrožajo borovi gozdiči. Razvit je tudi Tibolov. Trogir Ima ladijsko in avtobusno zvezo s Splitom. Celodnevni penzion izven sezone stane 600 din. V zasebnih hišah pa je na razpolago 60 postelj za ceno £00 do 300 di.n, gostje pa imajo tudi možnost, da s! sami kuhajo Informacije daje Turistično dru-«tvo in Gostinsko podjetje »Bu-dučnost«.
Ugodno letovišč« na severni obali po,otoka PEUESCA JE TRPANJ. Obkrožen Je s hribčki, po-ra-sKmi z borovimi gozdiči ln vino. cradi. Kraj ma tud, lepo plažo Z drobom peškem. Razvit je ribolov. Možnosti za vsakodnevne izlet« na Kc-čulo. v Selit. Mskar-gko in Ploče. V gostilnah ln re-Btfvracijah pripravljajo znane ri'b-
Je Specialitete. Kraj slovi tud! po dobrih vinih. Trpanj ima ladijsko sveto s Splitom in Makarsko in avtobusno zvezo s St e n cm -;n Un-brovmikem Pri domačinih Je za turiste 130 postelj po ceni ISO do »o din. Tjsti, k< s; bodo v zasebnih hiSah sem! kuhali, p« bodo morali za to plačatj prav toliko kot za prenočišče - Informacije daje Turistično druitvo. Z« rezer_ escijo morate priložiti 50 din.
VINJERA.C je malo mornarsko Medije v kanalu pod Velebitom
■	.	-	,	•.	.	.	,	11«	J*	l” I Lldllcn u d II nft I* I ajo »t/ighiu.
m otrcke. 45 iprotituberkoidznin pni .postelj. mectT-m ko ie srednje-	zacijs ln mesto ekonomsko fi-
evropfko jx>vi>rečjc 9 do 10 po-	nančnega sektorja v industrij-
steM.' Predlanskim je Bilo v- vseh	»kem podjetju. Med Pree'*"!
,	, .	,	,	,	, •,	zanimivo »poročilo o delu IV.
bojtv.es,h n?'d 154.000 bpifliisov,	medfakuttetne konference v Beo-	|
kar ie priMižno ena desetina pre-	gradu«, ki ga je napisal E. Lov.	|
bival st v a Slovenile, mnoei pa nšso	Iln.posebnozaradl zanimivih po-
,	.	.	r-1-	J	datkov, ki jih daje, ter članek R.
bti.i spreiett ^oz-troma so bile pred-	Crnkoviča »Dobiček v našem go.
ča.spo odpuščeni zaradi raizmero-	spodarstvu«. med ocenami pa je
im maihnib kapacitet bo!n,:c.	najbolj važna Černetova ocena
■ i <-	sovjetskega učbenika politične
Zelo važno je načelo, na.i n«	ekonomije, ki je tako po zasnovi
i i„	.,^ •	kot po načinu obravnavanja pro-
-	-	-	,	bodo_ bct-nice .ase zaiprn zdrav-	hlema preraslav pravcato razpra.
žo.	Razvit	je	ribolov,	v .mi era c	vtveru zavod;, temveč naij čimbolj	vieo. Ta številka obdeluje torej
■ma avtn.b>i=iro zvezo z Eadrcm ...	....	.	.
Pri
pO;.vv..y	        ,	,	uifuctujc •auu<sas.»»w t.nvUvsionv
v res-la v raciji Vinjer-ac sts.ne 380 p«ravlja.?o zdnvvstvfrno službo. T c— problematiko in da ne vsebuje — d-:-n. Za s.kiup5.rie do 20 ljudi, ki snere na.j se tudi po^e^ejo s poli- iijemo Černetove ocene — nobe-ostanejo	v	gost.šou	naj<xi8»Tj	15	J-2.zkon tudi eovoiri o	nIh sam® e5sto teoretičnih ra*-
^Fmzion 420	.	..	..	..	.	elablianJ. amDik samo konkret-
nesproti čudovitega n-arod. parka paklenica. Krad itn® pečeno pl«-
p. avnotv*is<rvo 7.vc7r» ^	so^eilujiejo	z drugimi z-diravjrtvmimi	raznovrstno	ekonomsko	pro-
'i domačinih je na razpolago 30	.	. «	-	blematiko. * Značilno je tudi, da
s.te.u za 1UU do lzo din. Hrana	eno^nii »n naij fKUp«jj z njuni o-	obdeluje konkretno ekonomsko
res-la v raciji Vinje rac stane 380	p»ravlia.?o	zdravstveno službo. Te-	problematiko in da ne vsebuje —
i. Za skujpine d-o 20 ljudi, ki	snere naj	se tudi povežejo s poli-	iijemo Černetove ocene — nobe-
tanejo v gostišču najsjnanij 15	ijVmZcami	7a(»on tudi 2-ovo.ri o	nIn samo eisto teoretlen,h ra*-
ani. slane celodnevni penzion 420	m	'	"	glabljanj, ampak samo koukret-
do 450 din. Otroci do 14 let imajo	družbenih	organih uoravllan.ta v	,ia, čeprav ne vsakdanja vpraša.
40 odsloiikov papusta. - informa-	bri'nicab.	DoouŠfa tudi, da la.bko	nja razvoja našega gospodarstva.
olje daje Turistično društvo.
ROGOZNICA je icraj. ki loži 35 km o»d Šibenika pto Jadranski cesti preti Splitu. Vasica je na malem pogozdenem otoku, ki ie z ozkim kra.kccn spojen s celino. -Kraj rita bi-ago kilimo ler prostrani zaliv, k; ga obkrožajo gozdovi. Tu je obilen ribolov. Ro-goznica ima zvezo z motornim čcvnom s Šibenikom. Domačini imajo pripravljenih ža turi,ste 70 .po-stolj po ceni 150 do 200 din. Turisti S: lahko tudi sami kuhajo.
ROVINJ, staro mestece na za-hodmi obali Istre Je gotovo vsem dobro poznano. Obkrožajo ga gozdov- in sikoviti otoki kot »t« Katarina in Rdeči otok. Rovinj ima prijetno kopališče s peskom in parke za prljet.ne sprehode. -Kraj ima zveze z vla.kcn z Ljub-' ljs.no in Zagrebem ter z ladjo
in avtobusi z Reko. Puljem ln Zadrem. V zasebnih hišah ie 80 postelj za 220 do 250 din. V Šotorih sredi borovega gozdiča na otoku Katarina pa stane postelja 200 din. Ce ai turisti tudi sami kuhajo, za kar imajo možnost pr) domačinih, lehko tudi tu preživijo dopust za ceno do 600 din
bolnice ustanavljajo razen Hud-	“'merjenost	lio	reviJ1	go-
„	v	,	,	’	tovo	omogočila, da razširi krog
skth odborov se gospodarske m bralcev, ki jim j« dostopna.
družbene organizacije.	R.	8.
PRED RAZSTAVO »STANOVANJE ZA NASE RAZMERE«
V dneh posvetovanja o stanovanjski gradnji v Jugoslaviji ho v Ljubljani tudi poučno propagandna razstava »Stanovanje za naše razmere«. Poučno didaktični del razstave ho v novozgrajeni palači na Titovi cesM 18. Na f39 m dolgi razstavni poti si bodo udeleženci razstave lahko ogledali razstavne hišice, ki so bile nedavno nagrajene zaradi svoje cenenosti in sodobne urejenosti, posebej izstopa tip vrstne hišice, ki ga je izdelal inž. Savin Sever a študenti arhitektonskega oddelka tehniške fakultete ljubljanske univerze. Razen tega bodo na 3S( panojih prikazani V slikah sodobni problemi stanovanjske gradnje. Razstavni prostori • bodo obsegali blizu 20M kv. m. Pri razstavi so« delujejo republiška društva arhitektov. zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. Zavodi za
raziskavo materiala In konstrukcij iz jujubij»ne, Zagreba m Beograda, Higienskega zavoda iz Ljubljane m Beograda, Upravi za hidrometeorološko službo iz Ljubljane in Beograda, Tehnični muzej iz Ljubljane, Urbanistična društva iz Jugoslavije, Ekonomski institut drtoije. šiesma vrtnarija iz Ljubljane in drugi.
Na razstavnih prostorih v palači na Titovi cesti in na gospo darskem razstavišču, kjer bo komercialni del razstave, kakor tudi v prostorih Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, je v teh dneh zelo živahno, od inženirjev, arhitektov, tehnikov in risarjev pa do drugih manj vidnih ljudi, ki pa so prav tako dragoceni, da bo razstava čim bolj uspešna, se vse od Jutra d« noči prizadevajo, da bi btU razstavljeni predmeti čim bolj lično In pravočasno izdelani. Zanimiva je bila na enem panoju v slikah prikazana nepravilna in v nasrotju z urbanističnimi načeli gradnja stanovanjskih hiš. Namesto 12 ha in pol zemeljske površine, ki je bila potrebna za naselitev 1SS0 prebivalcev po starih načrtih, je danes možno z moderno gradnjo naseliti enako število ljudi v stanovanjskih - hišah na območju Z.5 do 3.5 ha, namreč na trikrat manjšem prostoru.
Na-Gospodarskem razstavišču bo
razstavljalo nad 1*0 podjetij iz
naše države. Zahodne Nemčije,
Avstrije in Italije, Tukaj bomo
lahko videli razen stanovanjske opreme, sodobnih gospodinjskih aparatov, od hladilnikov *lo pralnih strojev, še Izdelke naše do mate Industrije, kakor porcelan, steklenino, keramiko, pohištveno blago in podobno. Novost te razstave bo tudi v tem, da et bodo udeleženci razstave lahko te Izdelke naknpill po reklamnih cenah.
V dneh posvetovanja o stanovanjski gradnji v Jugoslaviji bndo v Ljubljani razne kulturne prire-
Pri domačinih za 160 do l20 din. hrano v zadružni restavraciji "tnie^rfne"rgov»kab^mdjetia prispevala »voj delet.	S.
r
V nasprotju s slavno Italijansko umetnostno preteklostjo, imamo s sodobnim italijanskim slikarstvom dokaj malo stikov. Zato je bil obisk znanega italijanskega umetnostnega kritika Gilla Dorflesa iz Milana k| je kot gost Jugoslovan, ske komisije UNESCO potoval po Jugoslaviji, tem bolj umesten, njegovo predavanje v ljubljanski Moderni galeriji koristno ln napoved o jesenski razstavi sodobne italijanske umetnosti v Jugosla. vij) tembolj razveseljiva.
»Umetnost. 7.a katero je bilo pod fašizmom dokaj manjše zanima, nje,« je pripovedoval v razgovoru, »še Je Po vojni spet močno raz. mahnila v Italiji«. Za moderno ita.
HJansko umetnost v širšem smislu štejem vse razdobje že od futu-r'«t leta 1910 dalje. Nekaj starejših imen:	Carra, De Chlrico,
Bocioni, Morandi. Sironi. De pisis. Po sedanji volni je vladalo v za. četku pod vtisom vojnih strahot in bojev pretežno zanimanje za realizem, vendar pa je danes v Italiji nasprotno *c povsem pre. vladal abstraktizem. Med abžtrakt. nimi umetniki je omenil Btrollija, Casinarla. Santotna-sa. Catrogrossi-ja in Afra. čeprav bi bilo Imen lahko še veliko več. Zanimivo pa je. da je v sedanj; italijanski u m etn ost; veliko več zunanjih vplivov, zlasti francoskih Im »mr. riških kot neko!. »Ob univerzalnih proizvajalnih sredstvih današ. niegs sveta posta'* tudi umetnost vse bolj univerzalna ter teži po podobni portohl po vsem svetu.« je menil. Abstraktna umetnost Je po nlegnvi sodb’ danes nujna po. sladica časa in dejstva, da Je z Iz. umom fotografskega aparata od. padla naloma ume'nostl, da realistično oblikuje podobo zunanjega sveta. Pr; tem na «r mu zdi italijansko ab«traktno «ilV«r»tvo v sv«, jih večjih a'i manjših oddaljit, vali od likovnega upodabljanja vendar veliko boli zvesto doeeda. nji »Rka.rskl tra<Vo,I,:i kot na primer nemški ali švicarski abstrak. tsz»m. »talilanrki abstraktizem po n i r aov h br-ed ah ni samo d ekorativen. nmnak predvsem sliksT. skl. se nravi, 'da podaja k.ompoz.1. cilo barv In sMkarsklh oblik. Kar zadeva sedan.lt i-talliianskl reali, »m. le ta po tematiki predvsem «oetaten I.n 'povezan z ekspresi o. nizmom. V Ttall'1. v n »»prot'u z Nemčiio. pravzaprav v preteklo«« ni bilo pravega ekspresionizma, zate se ta ekspresionizem izraža
v neki oblik! dane* prav preko
sodobnega realizma
Na vprašan |p 0 svojih vtisih po
Jwgoslavi.il je odgovoril, da je
povsod videi veliko zanimanje za umetnost. »Po tem. kar sem videl v Beogradu. Zagrebu ln Ljubija, ni. sem prišel do ugotovitve, da danes jugos'ovansko slikarstvo govor! v glavnem z Jezikom, ki Je precej podoben ostalemu evrop. skemu umetnostnemu Izrazu.« Me. nil je. da ie našel, kar se tiče zu. nanjih vplivov, v Beogradu več francoskega vpliva, v Ljubljani ln Zagrebn pa bolj vpliv nemškega ekspresionizma. Tudi abstraktne težnje v slikarstvu ln kiparstvu je odkril. Hkrati pa M mu zdi,
da Je zelo vašno, ker je naša umetnost ohranila Se močne ljud. sko-folklorne in lokalne kempo-nente. Posebej je poudaril, da mu je padla v oči visoko razvita grafika. ki se mu zdi. da ima zlasti v Ljubljani močno središče. To dokazujejo tako redne mednarodne razstave, kot zelo dobro izde. lani umetnostni katalogi, omenil je Jugoslovansko razstavo fresk v Milanu ter letošnji nastc-p štirih Jugoslovanskih umetnikov na bicn. nalu v Benetkah, ter Izrazil željo, da M se ti stiki še povečali, saj se kljub sosedstvu premalo pozna, mo »Prav preko umetnosti se lahko " narodi veliko bolj razumejo, vzajemno spoznavajo in vo’tv>'n drug na drugega,« sva zaključila razgovor.	bp
V Pariz bo odpotoval celotni umetniški in tehnični ansam- \ bel, skupno 56 ljudi. Sklenjeno je, da bo ob tej priložnosti v Parizu prirejena razstava vseh Cankarjevih izdaj1 in prevodov v tuje jezike. Gradivo pripravljajo - strokovnjaki Narodne univerzitetne knjižnice ter ostali cankaristi. Pred premiero »Hlapcev« v gledališču Sarah Bennhardt bo v loyeru te znane pariške gledališke hiše tiskovna konferenca, ki bo pojasnila Cankarjevo delo in značilnosti našega gledališča tujim kritikom; hkrati bo tu urejena razstava Slovenskega: narodnega gledališča z vsemi važnejšimi gledališkimi tiski ter posnetki najbolj1 značilnih uprizoritev.
Za. gostovanje v IParizu bo izdana posebna reprezentančna publikacija, v kateri bosta objavljena članka Josipa Vidmarja o Cankarju in /ranceta Koblarja o slovenski dramati- -ki in gledališču, Bratka Krefta analiza Cankarjevih »Hlapcev«, vsebina dela, ki jo bo strnil Lojze Filipič, ter bibliografija Cankarja v tujih jezikih, ki 'o je pripravil France Dobrovoljc; v publikaciji bo razen tega sestavek o SNG na osvobojenem ozemlju, s portreti 15 starejših igralesi, oboje izpod peresa Filipa Kumbato-viča ter izvleček vseh uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča od osvoboditve do danes.
Prizadevnost prof. Sido-nijo Jeras-Guinot, ki že delj časa dela na prevodu Cankarjev .h. »Hlapcev«, bo, kot vse kaže, omogočila, da bo še pravočasno končan francoski prevod tega Cankarjevega dela, s čimer bo močno olajšano razumevanje »Hlapcev« v Parizu. Takoj ob koncu prevajanja bo prevajalka na delovnem sestanku z nekaterimi našimi dramatiki in romanisti brala celotni prevod, tako da bodo lahko dokončno izbrali nekatere d obleti prevoda dn se odločili za najboljše besedilo. Prevod bo razmnožen v okrog 500 izvodih in poslan v Pariz.
film SKEOA PLATNA
"esem pomladi
Ce gremo gledat kakšen Italijanski film, «mo nekako že vna. prej prepričani, da bo Uo-ber. Res tudi velika večina- italijanskih filmov, ki jih gledamo, to nase pričakovanje izpolni. pojavi se pa včasih tudi kakšna izjema. Pravkar imamo priložnost gledati v naših obrobnih kinematografih tako izjemo. »Pomladno pesem« režiserja Maria Coste bi človek zaradi sladkobno - scnt-mentalne zgodbe prej pripisal Avstrijcem al| Nemcem kcit Italijanom. Mlad, nepriznan skladatelj zapusti svojo zaročenko zaradi bogate filmske ' Igralke, kateri pa .ic on le nova avantura. Ko to sk adatelj spozna, se vrne k zaročenki, ka. tera je .medtem skušala nared.'tl »udi samomor. In da ie sreča popolna, dobi komponist za svojo pesem prvo nagrado na natečaju. Dellia Scaia nedvomno spada k tistim italijanskim filmskim igral* kam. ki so prišle k filmu zaradi svojih zunanjih kvalitet. Tako se tudi v tern filmu igralsko ni izkazala. Leonardo Cortese pa ji ie bil enakovredni partner. Marid Costa je zgodbo rež ra! povprečno, v dobro mu pa lahko štejemo dve stvari. Prvič, znal je Izbrati galerijo dobrih tipov, predvsem v atransklh vlogah. In drugič, da Je film obogatil z izvrstnimi pri. zori iz življenja malega 6'ovcka z njegovimi skrbmi pa tudi raz. vedrili im zabavami. Skoda Je le, da teh prizorov ni bilo v filmu več. Čeprav fotografija ni na višini. Imamo vendar priložnost vfdetl nekaj dobrih posnetkov Rima. Toda ts» to Se ne zadostuje. da M odšli iz kina zado. voljni.
Film Je odkupilo podjetje za distribucijo filmov »Croatia ft m«.
Mf
Čudežni otiok
Ameriški film »Ton Voung to Kiss. ali. kot so ga pri na.* pre. vedli, »Čudežni otrok«. je zopet tipični proizvod »tovarne sanj«. Nekaj podobnega smo pred leti že videli v filmu »Major in frk. Ija«. Tukaj gre za mladega di.
ODGOVOR dr. VALENSD VODUŠKU
Filip-Jakov, naselje v bližini Biograda. Tu dobimo prenočišč« i za 160 do 120 din, hrano v zadrti* iNtn zora« p« m m dim m dan.
Redko s« zgodi, da bi glasbeni kritik pisal o drugih stvareh več, o glasbi pa zelo malo. Toda tako je bilo z dr. Voduško-vo krkiko moje opere »Kleopatra«. Večino prostora je namreč posvetil libretu in ga skušal trgati, samo glasbo pa ie omenil le bolj mimogrede; dočim so drugi strokovno usposobljeni glasbeni kritiki tako o prvi izvedbi »Kleopatre« kot sedaj pozitivno ocenili to moje glasbeno delo. Tudi laiku je jasno, da je pri operi primarnega značaja glasba, libreto pa sekundarnega, zato j'e tud; laiku lahko jasno, da ima ta dr. Voduškova kritika korenina drugje, predvsem V osebnem nasprotju. Mislim Pa, da vsakdo, ki piše kakršne koli kritike, ne sme pri ocenjevanju umetniškega dela gledati na svoje osebne odnose do avtorja, ker to pač škoduje samo njegovemu lastnemu ugledu, ne pa avtorju.
Samo eho W še napisal poslušalcem, in sicer glede zunanjega uspeha opere, ki ga dr. Vodušek uporabi koi »uničujoč dokaz«. Bili smo ob radiu priče, ko j« bila * milijonsko vsoto nagra-
jena Castrova opera »Prozerpi-na« izžvižgana v milanski Scali. Opera je visoko kvalitetna, a je moderna — Italija pa nima publike za moderne opere. Bili. smo pa tudij priča, da so bile v Nemčiji z odobravanjem sprejete moderne opere, ki so po moji skromni sodbi slabše od »Kleopatre« in za poslušalca še ne-dostopnejše.
Naša operna publika ni razen »Romea in Julije« (libreto je popolnoma sodoben!) in »Beraške opere« (isto!) slišala nobene moderne opere in ji je ta žanr težko dos:open. Zato nisem in tudi nisem mogel pričakovati, da jo bo fkko dojela ln sprejela kot »P-fSerna«, k 'v nao:-:-, • poljudnem slogu. Ce se spomnim na sprejem »Hovanščine«, »Borisa Godunova«, »Ifigenije«, »Beraške opere« in še nekaj drugih, sem s skromnim, a odkritosrčnim aplavzom onih, ki jim Je »Kleopatra« kljub modernizmu všeč, kar zadovoljen. Ce bi imela naša publika priliko sliiatl toliko sodobnih oper, kol za časa Pokojnega Mirka Poliča, bi jim pa ,;udi mcia opera
bila bližja, dr. Danilo Švara
rektorja zna-n e koncertne poslovalnice in talentirane miade pianistke, ki sl, preoblečena v otroka, pr.'borj dosto-p do njega na nek, avdiciji za otrcke. Na tej avdiciji seveda zmaga, direktor se zavzame zanjo in po ninc-gih bolj ali manj zn.ba.vnil* dogodkih le pmle d0 toliko zaželenega konccrpta, film pa do standardnega konca — poljuha* Torej imamn ©praviti z naivno i-» osladno zgodbo, pri, kateri bi l&h-ko is-ka'1 odino vrednost v tem. da nam poksže. s kakšnimi teža® vami in zaprekami se mur.i cesto v Amerik; tvoriti talentiran, mlad Človek, e« hoče ii-speti. Toda da ne pomote: n it! zgodba niti film nista bila narejena s tem namenom! Todi režiran je film dokaj povprečno, čeprav je režiser Robert Z. Ltecnard pokazal precej smfsla za obdelavo nekaterih pod robne*: ti. Igra pa ,1e vsekakor najmočnejša stran te.fra filma in mn tudi daje neko vrednost. Jun e Allyso-n poznamo že od prej kot dobro igralko, v tem filmu pa ie ta svoj sloves samo Se potrdila. V nekaterih prizorih, pocpi^e-i tam. kjer igra otroka, je zaigrala tako prisrfno im naravno, da je skorai zakrila svo1eg*> soigralca Van Johnsona, ki ji je bil s;cer vseskozi enako* vred en pa rtu er.
Film je nabavilo distribucijsko podjetje »Morava film«. M6
OhoU
Film Oholi nas Je nekoliko razočaral. S tem seveda ni rečeno, da je ta film slab, a zgodilo so je tako, kakor se včasih v šoli zgodi profesorju, ki mora dati svojemu najboljšemu učencu — odličnjaku prav dobro ali dobro oceno. Ocena je sicer dobra, a profesor je od svojega najboljše, ga dijaka pričakoval več. Tako smo tudi mi pričakovali od filma, ki je nastal v francosko-mehiški koprodukciji pravo doživetje, saj poznamo visoko kvaliteto francoskih in mehiških filmskih umetnikov. Pričakovali smo, da bodo v tej koprcdukciji združili najboljše obojestranske od!l_ ke in lastnosti ter ustvarili u-metmno. mogoče še boljšo, kakor pa nastajajo santo v Franciji ali pa samo v Mehiki. In res so dali skoraj najboljše, kar so mogli: Francozi so dali dva od svojih najboljših igralcev (Gerard Phi-lipe 'n Michele Morgan) in režiserja Yvesa Allegreta, Mehikanci pa predvsem svojo pokrajino in vrsto odličnih stranskih igralcev, ki so do poslednjega statista us,pcSno ustvarjali svojsko, čeprav za nas mogoče malce eno. lično, a za osnovni ton filma dobro pogojeno moreče razpoloženje. Vendar je celota, ki je nastala v tem sodelovanju, nekam povprečna. Ze scenarij sam (srečanje dveh obupancev, zapitega zdravnika in vdove, katere mol je bil prva žrtev razsajajoče epidemije) glavnima igralcema ni nudil možnosti, da bi do kraja razvila svojo priznano, psihološko Izredno pogojeno igro, Kakršno smo pri njiju že večkrat občudovali. Obema junakoma Je
predpisal • preveč statike, nudil
premalo možnosti za razvoj ln Ju preve'č približa! šabloni. Pa tudi humanost, na katero je uglašen ves film, sn znali Francozi, posebno pa še Mehikanci, že vs« drugače, impresivneje poudariti.
Film Oholi Je sicer nad povprečjem, Je dober, režijsko in igralsko dognan — pa vendar sme od filma, ki so ga skupno ustvarili Francozi ln Mehikanci ln Je dobi) na beneškem filmskem festivalu nagrado bronastega leva. v resnici pričakovali več, kakor pa nam je mogel nuditi.
Ohole je nabavilo podjetje za razdeljevanje filmov 'Kinema ia Sarajeva.	S.	Q.
pretiravali, če bi trdili, da »o bile vsesplošen pojav. Prav te napake dokazujejo, da smo pri na* obravnavali vpraianje taborjenj premalo resno in odgovorno. Taborjenje je sredstvo za krepitev zdravja, a ne narobe. To mora bit; pred očmi slehernemu, ki pripravlja taborjenje. Ce sam nima izkušenj, je treba vsekakor dobiti ljudi, ki se na te reči spoznajo. Prof. Trdinova, znan te-lesnovzgojni pedagog, ki ima velike izkušnje o taborništvu, je zapisala ob neki priložnosti:
»Voditi taborjenje je najtelja in najbolj odgovorna naloga v tei.»snj vzgoji in če nmamo dobrega vodnika. Je bolje, da ne gremo taborit. Vodnik mora ime. ti čimveč izkušenosti, zlasti pa mora vedeti, kaj potrebuje mladina.
Vodnikova fizična zmogljivost mora biti kos vsem nalogam. Vstajati mora s prvimi in zadnji leči k počitku. Povsod mora biti. vse mora vedetj in slišati, povsod mora znati pomagati, a nikoli ne sme biti »lab« volje«.
-nlk
ter uničevanje Cesto nezrelih
kultur. Pa Se slab taboriščni red. zaradi česar se je razlegalo poz. no v noč petje in kričanje.
K vsemu temu se je včasih pridružilo še pretirano uporabljanje pitne vode. ki jo je zaradi tega Drimanjkovalo prebivalstvu, kurjenje velikih tabornih ognjev na takih mestih, da je bila okolica v neprestan:	nevarnosti, kraja
lesa za kurjavo in podobno. V notranjem življenju taborišča Je bilo deio in nadzorstvo ponekod tudi tako slabo organizirano, da so morali taboriščniki tudi celo uro ali več čakati v vrsti za podelitev hrane.. Nekateri so se v začetku pretirano sončili,, da so komaj ušli’ sončarici ali pa se za. drževali v mrzli vodi predolgo.
Nazadnje moramo omeniti še slabo izbran svet za taborišče ali slabo in površno postavljanje šotorov. kar je jinelo za posledico, da so se šotori ob prvem močnejšem viharju rušili. In še vprašanje okusne, zadosti raznolike in kalorične hrane.
Napaike, ki smo jih navedli 10 bile dokaj pogoste, čeprav bi
pa ni edino ca dobro taborjenje. Tu so še sanitarni predpisi, predpisi gozdne uprave in nazadnje določila krajevnih oblasti. ki imajo pravico izdajati tudi svoje posebne predpise. Ali vodstva na£ih taborjenj vedo vse to m se po tem ravnaijo? Praksa je pokazala, da ne zmerom. Zadnja leta Je taborilo iz Slovenije ob morju tisoče iri tisoče mladih ljudi Mnogo teh taborjenj je bilo upravljanih vzgledno. žal pa nekaj tako neresno, da so morale krajevne oblasti v naših obmorskih krajih omejiti dovoljenja za postavljanje taborišč. Nekaterim skupinam so morale celo vnaprej odpovedati gostoljublje.
Poglejmo nekaj primerov iz dosedanje prakse. Najbolj kočljiva stvar je navadno ureditev stranišč. Vodstva taborišč so bila v nekaterih takih primerih brez. briina. Drugod spet je bilo okoli taborišča vse nastlano z najrazličnejšimi odpadki. Zaradi slabega delovnega programa v taborišču so bili mnogi taborniki prepuščeni sami sebi. Posledica: klatenje po poljih in sadovnjakih
NASI WATERPOLISTI PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Potrebna sta znanje in tudi sreča
pač zato, ker je Imela PZJ pr!
izbiri v vidu tudi naša kasnejša tekmovanja za prvenstvo Evrope (leta 1953) in olimpiado leta 1960. Na srečo imamo več kvalitetni! mladih igralcev kakor prejšnja leta. To je tudi naša prednost v primerjavi z Madžarsko, ki bo poslal* po olimpijske kolajne v glavnem igralce, ki so. Jo zastopali že na zadnji ollmpiedi. Zaradi velike izbire kvalitetn'h Igralcev bo lahko PZJ sestavljala reprezentanco, upoštevajoč specifičnost posameznih nasprotnikov ter se bomo tako lahko ognili lzčroanosti reprezentantov, ki Je večkrat prsv v odločujočih trenutkih usodna.
ma na prvenstvu Evrope neporaženi. Tuji strokovnjaki ne rr.o-rejo verjeti, da brez specialnega treninga ter brez zimskih bazenov pobiramo lovorike, s katerimi se ne morejo ponašati mnoge države, ki imajo .precej boljše materialne pogoje za svoje priprave.
Na* waterpolo uživa v svetu ogromen ugled, še večjega kakor nogomet, saj nas uvrščajo med tri vodilne svetovne sile. Ta ugled smo sl pridobili z uspehi nale reprezentance še v prvih povojnih letih, a Se prav posebno po letu 185*. ko smo dosegli tret. je mesto na evropskem prvenstvu na Dunaju. Odtlej dalje se naš vzpon še stopnjuje, saj smo bili na zadnjih olimpijskih igrah v Helsinkih ter pred dvema leto-
ČETVEREC brez NAJBOLJŠI
PRIPRAVE
OLIMPIJSKIH KANDIDATOV
Letos smo izjemno začeli 's pripravami za olimpijske igre prej kot običajno. V januarju so bili olimpijski kandidati 20 dni na smučanju v Planici, nato pa okrog mesec dni na treningu v svojih klubih. Pri tem so imeli zelo različne možnosti vadbe: kajti v nekaterih mestih, kot n. pr. v Splitu, Beogradu in na Reki, so mali bazeni, ki vsaj do neke mere omogočajo tudi delo v vodi, drugod pa niti takih bazenov ni in je bilo treba preusmeriti vodni trening na suhega. Da bi se temu čimbolj ognili, so odšli kandidati v marcu na 15-dnevni skupni trening v Bukarešto, kjer so igrali tudi tekme z romunsko reprezentanco. Sedaj vadijo skupno v Krškem, kjer ostanejo do 26. t. m. Skupni treningi bodo še v drugi polovici junija (pred srečanjem s SZ), v začetku avgusta pred turnirjem v Budimpešti. (13.—23. 8.) in končno zadnje dn: septembra'' ter v začetku oktobra pred srečanjem z Romunijo. Ti skupni treningi, ki jih vodi zvezni trener Božo Grkinič. pomagata mu pa še Lovro Stakula in dr. Henrik Kumar, so izredno naporni; kandidati so namreč po štirikrat na dan vsakokrat po poldrugo do dve uri v vodi.
Mimo tega bodo olimpijski kandidati vadili doma za potrebe svojih klubov ter za tekmovanja na državnem prvenstvu, ki bo letos po ligaSkem sistemu. Ta tekmovanja za državno prvenstvo bodo Julij a in septembra; kajti to so prosti termini, ki preostanejo po skupnih pripravah in mednarodnih tekmovanjih. Vse te skupne priprave morajo omogočiti, da bodo igralci ob koncu plavalne sezone v polni formi, katero bodo morali obdržati do samih olimpijskih iger v Mslbour. neu (28. nov. do 7. dec.). V načrtu priprav PZJ je predvideno, da b: izbrani igralci že konec oktobra odootovali v Avstralijo, kjer bi v različnih mestih trenirali in nastopali z avstrijsiko reprezentanco kot spanng partnerjem. To bi bile poslednje priprave za olirrpia-do. ki bi ogromno koristile, saj bi se igralci navadili tudi na avstralsko podnebje in prehrano.
Kandidatov je precej (nad 30),
drla Krka. GusaT Jo je kmalu dohitel, pri 400 m pa se ji je pri. bližala še Crvena zvezda. V fl-nišu se je raizvilfi ogorčena borba med Gusarjem. in Krko. Crvena' zvezda je popustila. Rezultati osmerca: Gusar 3:37.0. Krka 3:33.4, Crvena zvezda 3:45.3, Mornar 3:51.4.
Glede nastopa na Bledu Je zelo verjetno, da bodo sestavili posadko za reprezentativni osmerec iz veslačev Mornarja, ki jih bosta okrepčila dva veslača Gusarja in najbrže še eden iz Vele Luke.
Celoten spored splitske regate le obsegal 12 veslaških discdpKm za člane, juniorje in članice. Sodelovale so posadke Crvene zvezde (Beograd), Tamšša (Pančevo), Jadrana (iz Keke in Zadra), Istre (Pulj). Mladost; (Zagreb). Danu. bi usa (Novi Sad). Cšjaka (Vela Luka). Krke (Šibenik) in domačih
Jugoslovanski veslači, ki se pripravljajo na veliko evropsko prvenstvo na Bledu, so imeli v nedeljo prvo resnejšo preizkušnjo na vodi. V Splitu se je zbralo okrog 200 veslačev, največ iz obmorskih mest ter Beograda in Zagreba. Strokovnjaki so z uspehi še nezadovoljni. Pohvalno se izražajo edinoie o Mornarjevem četvercu brez krmarja. ki je 1000 m doiigi piogi precej temeljito pre-
it” posadke Gusarja in Crvene
zvezde.
^ >lq zanimiva je bjla tekma osmercev. Takoj po startu je vo.
MEDNARODNI NASTOPI PRED OLIMPIADO
Naša reprezentanca ima (oz. Je že imela) pred olimpiado na sporedu naslednja mednarodna srečanja:
T. in ». IV. * Vzhodno Nemčije (4:3 in 9:3 v našo korist),
1.	VII. s Sovjetsko zvezo v Zagrebu,
4. VII. ( Sovjetsko zvezo ▼ Ljubljani.
12.	in 13. VIII. z Zahodno Nem.
čijo v Zagrebu.
IS. do 23. VIII. turnir v Budimpešti z udeležbo Madžarske, Italije. Romunije, Zih. Nemčije. Jugoslavije A in Jugoslavije B,
5. do 15. X. z Romunijo v Splita In Dubrovniku (po 2 tekmi seniorjev in po 2 tekmi juniorjev v obeli mestih).
Ce bodo opravljena gradbena dela prf zaključni fazi'filtracijskih naprav na kopališču Kole-zijs. in če bodo postavljene zadosti velike tribune, bomo imeli v Ljubljani: izredno priložnost (po S letih) zopet pozdraviti naSo državno ws.ternolo reprezentanco v srečanju s SZ — eno Izmed treh (poleg Madžarske in Jugoslavije) vodilnih sil • v svetu'.
Na pot v Melbourne bo odSIo najmanj 1,1 igralcev, ker je to naijhižje možno število, ki nam je potrebno'za turnir na olimpia-di. Do finala bo treba namreč odigrati 7 tekem. t. j, vsak dan po eno, če bo pa več kakor 1* prijavljenih ekip. bo seveda potrebno Se več tekem.
Načrt pr.iprav je torej skrbno izbran in če nam bo šlo poljg znanja še vse drugo po sreč:, se lahko na olimpiadi aadejamo celo zlate kolajne, vsekakor pa lah.-co računamo na srebrno; oz. bronasto .kolajno.	Rajko Dobrdta
KONDICIJA NOGOMETAŠEV
»Dober start, hitrost in vzdržljivost spadajo med os novne telesne lastnosti,
kj omogočajo taktiko ma-
n e vri ran j a v nogometni igri,« p.^e prifciiiini ruski tiren er Ark?.dje\v v svoji
knjigi Taktika nogonjeta.
Xobenega dvoma ne more Wtl o tem, da morajo imeti vs; tekmovalci dobro fizično kondicijo. Le-ta pa je šele nekaka osnova za specialno fizično kondicijo, to Je za tisto, ki je potrebna izrpeno nogometašem.
TrenJng odraslih nogome. tašev mora biti tako organiziran, da posreduje igralcem naslednje lastnosti:
1. Moč, Gre zlasti za sprintersko zmogljivost (fti-tri starti med .;gro)„ za učinkovito strciljanie in visoko skakanje pri igri z g avo.
2. Specialna hitrest. ki omogoča celo serijo hitrih tekov na razdalje od 20 do 30 m. Prav posebno drago, cena je hitrost v prvih sekundah borbe za žogo.
3. Spretnost. Večino tehničnih nalog opravlia igra. lec sloje na eni nogi, zato mora imeti izostren čut za ravnotežje. Tud* jasen pre. gied nad igro in orientira-nje v prostoru sta važni laj?fno^ti V situacijah, ki se neprestano spreminjajo, mora nogometaš hitro in precizno reagirati na sleherno potezo nasprotnika.
4. Specialna vzdržljivost. Ne zadostuje sposobnost te. kače v na dolge proge. no. gometaš mora brti tako utrjen in tako pripravljen, da lahko vse od za Perka do konca igre ponavlja kratke hitre teke. učinkovite skoke in podobno.
Napredni ru*ki trenerji cenijo prav posebno moč. Osolin piše:	»Moč. je ena
najpomembnejših lastnosti Športnica. Ona odloča v ve. liki meri o hitrost gibanja, pa trudi o storitvah, ki zahtevajo spretnost in vzdržljivost.«
Odlika Inteligentnega no. gometnega trenerja Je v tem. da Jasno spozna kon. dicijske in druge slabosti svojih igralcev in da tre. ning tako zastavi, da ugo-to\Tljene slabosti odpravi.
NAS LEKSIKON GAME (geim) — fgra (tenis). zabava;
GARMFSCH _ PARTENKTR-CHEN — nemSki zimskošportni center (Bavarska); GAULHOFER DR. KARL — dunajski univerzitetni pro. fesor, pjisatelj, reformator Šolske telesne vzgoje: GENERAL MOTORS CORPORATION — ameriški avtomobil=kj trn st, ki iz. deluje znamke Buic. Ca-dillac. Chevrolet Itd.; GERMANTA — tehnika hrbt. ne«a plavanja, pri katerem delujejo roke In no* ge simetrično (slično, ka. kor pri prsnem plavanju).
Narodni
Tre a dnevi Je v Beogradu
zasedala skupščina Kegljaške zveze Jugoslavije, Navzoči so bili predstavniki republiških zvez BIH, Hrvatske, Srbije in Slovenije. Zal, tudi to leto še ni bilo med delegati predstavnikov Makedonije in Crne gore, čeprav se jc ta športna panoga pričela uveljavljati tudi v teh republikah.
Celoten potek skupščine Je bil usmerjen na dve vprašanji: najprej. kakšna naj bi bila bodoča organizacijska oblika kegljaške organizacije in drugo, ureditev tekmovalnega sistema. Mimo teh najvažnejših vprašanj je skupščina sprejeia niz sklepov, ki bodo v marsičem dali tej panogi vidnejši pomen.
Ustavili bi se jF>ri sklepih, ki so bistveno organizacijsko in vse-
SLUZBENE OBJAVE
ni^cipMnsko sedišče Nogometne zveise Sloveni i? j c na sto ji zadnji seji razpravljalo o prekrških igralcev na prvenstvenih nogometnih tekmah ljubljansko-,primorske lige In kaznovalo nasle-dnje igralce:
Bre55ak Janko, igralec NK Izole se kaznuje na osnovi člena 38. z uporsbo člena 3*5. in 15 a Disciplinskega praiviSinika NZJ z opominom.
Jcremič Pavle, igralec NIC Postojne se kazmuije ■po 6’.enu 52. Disciplinskega pravilnika NZJ s prepovedjo na.stopanja v trajanju osem mesecev (8).
Flcrič Hrstlvoje, igralec NK Postojne se kaznuje po čl. 52. Disciplinskega pravilnika NZJ z enoletno prepovedjo nastopamo a (1).
Nogometni klub Postojna se kaznuje na osnovi člena 54. z upo-ra.bo člena 97. In 15./4 Disciplinskega pravilnika NZJ z denarno kaznijo v znesku 5000 din (pet-tisoč).
Karačič Tomislav, Igralec NK
Izole se kaznuje po členu 30./2 v m-ezi s čl en oni 11. m 15./b Disciplinskega pravilnika NZJ- z ukorom.
Sosič Seraflnn, Igralcu NK T«.
bora iz Sežane se na obnovi člen« 121. Disciplinskega pravilnika NZJ dvigne suspenz.
Hren Lucijanu, igralcu NK T*. bora iz Sežane se na osnovi člena 121 DP NZJ dvigne suspenz.
Pogačnik Vili. Igralec NK Slovana iz Ljubljane se kaznuje na osnovi člena 23. Disciplinskega pravilnika NZJ g prepovedjo na. stopanja v trajanju enega meseca (1).
Podzvežg nogometnih sodnikom
L.1irt»jena sporoča, de bo 1. Junija ob 19 30 v prostorih Športne zveze Slovenije Ljubljana, Ljuto-Hiana, plenarni sestanek, .obvezen za vse sodnike lpublje.nske podzveze. Vsaik sodnije mora ponesti s sebc-J polnoveljavno zdravniško spričevalo v smislu skleipa zadnjega plenarnega sestanka
ROKOMETAŠI NA PLAN
Gimnazije iz Maribora, borbeni Koprčani in ostaii. Tudi Ljubljančani, igralci II. gimnazije, ki so osvojili prvenstvo okraja Ljubljane med osemnajstimi eki parni, bodo imeli besedo.
Med dijakinjami bodo prav g atovo presenečenja, in upati je, da bomo to pot videli tudi kvaili teten ženski rokomet, saj so prav vsi, posebno pa naše dijakinje,	Bor a c	8	T	1	•	131: M	15
dobro pripravljene za to prvenstv	papiralCar	8	C	1	1	131: 82	13
o.	part. Šentvid	8	2	9	5	69:103	2
Tekmovanja bodo na isriSču	proeiavionae	8	»	•	5	195:195	1
Krima na Rakovniku * pričet-	Sv<>b0l4U	s	•	•	>	45:101	•
kom danes ob 15. in v soboto ob
S.	uri.
S temi besedami Je povedano prav vse. Ravnajmo se po njih m poiščimo za vodstvo taborjenj ljudi, ki se spoznajo na takino ooravilo. Le tako bodo taborjenja pravi vir zdravja, veselja, razvedrila in tudi vzgeje.
V vseh okrajih naše republik e »o bila srednješolska prvenstva v malem rokometu. Tekmovanja so bila množična, saj se Jih je udeležilo nad 10(1 moških in žen »kih ck:p. Okrajni prvaki se bodo danes zbrali v Ljubljani in se pomerili za naslov najboljše srednje tole v rokometu za leto 1*56.
Med srednješolci Je Izredno zanimanje za to prvenstvo, saj bo tokrat borba precej trda, če upoštevamo, pridejo na to prvenstvo najbolj!,! med najboljšimi.
Ugibanja kdo bo prvak med mo. lkimi so zelo živahna. Mnogi tr de, da »e bodo Mitri Črnomeljčani potrudili kar se da. Seveda ce ljskl učiteljiščniki, kii so prvaki okraja Celje, tudi nočejo biti me d zadnjimi, saj Je Celje že po tradiciji mesto malega rokometa, lu so £e odlični igralci prve
minskih in vaških moltev. Po sklepu Tekmovalne komisije N PL ne. odigrane tekme bodo delegirane naknadno ne glede na to. ali je bilo gostujoče inožtvo prišUo na Igrišče ali ne. Za datum oddgra-nja tekme se lahko sporazumejo prizadeta mo&tva.
DISCIPLINSKI ODBOR NPL BARNA MIHAJLO, član NK Krim Je do nadalijniJeigE su?r>erai‘iren.
DERMASTI1A JURE. član mladinskega moštva NK Ilirija. J® kaznovan po čl. 2fl. in 3(1. DP NZJ s 4-meseftio prepovedjo igrtnja. Kazen mu poteče 29. 8. 1656. HASANRBOOV1C HUSO, član "NK Krim Je kaznovan po 61- 30 in 3S-DP NZJ z dvomesečno prepovedjo igranja. Kazen mu poteč* •. 7. 195«.
ROŽIC DRAGO, 61 am mladln-akega moštva NK Kamnik je kaznovan po čl. 36. DP NZJ . z enomesečno prepovedjo igranja. Kazen mu poteče 6. 6. 1056.
DESNICA MIRKO, člen mladinskega moštva NK Kamnik Je kaznovan po čl. 11. In 23. DP NZJ z ukorcoi.
URBANEC STANE, " Slan mladinskega moitva NK- Odreci Je kaznovan po 61. 11. in 30. DP NZJ z enomesečno prepovedjo igranja. Kazen mu DOteče 20. S 1M6.
MLADINSKO MOŠTVO NK ILIRIJA je kaznovano po čl. 11. in 29 DP NZJ s 14-c’nevno prepovedjo nastopanja. Karan poteče 24. maja l?5«.
Bela Krajina : Odred, Igr. Črnomelj, sl. Vitkovič (datum in čas določi Odred).
LjubLiana : Kočevje. Igr. Ldtib-ljana, ob 13.45, služb. Bizjak Domžale : Ilirija, ig.r. Domžal, ob 13.30, siluSb. Vižintin
Slovan : Krim. igr. Slovana, ob 10. sCiuib. Spetič.
Pionirju:
Ljubljana n i Olimpija. !*r. Ldmbldana. ob 13
Krim n : Pe.pimtčar n, l*r. Krima, ob 9 Dobrava : Log. Igr. Dobrava, ob 9. url
Horjul : vn. Gorice, Igr. Horjul, ob 9. uri.
LESTVICA LJUBLJANSKE PODZVEZNE LIGE V MALEM ROKOMETU
SPORED PRVENSTVENIH TEKEM NPL
S. t. U5I — I. razred: nSo(A c Svob oda umi rdgov la Svoboda LJ. : Svoboda D. igr. -Svobode LJ., ob 10.30, siuib- Oven Sava : Odred B, igr. Tacen, ob 16.00. Jakua Ljubljana B :	Kočevje, Igr.
Ljubljana, ob 15.15. služib. Bizjak Domžal« : Olimpija, igr. Dom-iale. ob 16.30. služb. Vižintin Liitlja : Papirni čar, igr. Litija, Ob 14.30. služb, sodnik.
II. razred:
Stane Rozman : Litija H, Igr. Grarfičarja, ob 10. afliužlb. sodnik Krim n : Slovan H. igr. Kritna. «b 10, «lu*b. Cetnažar Domžal« H : Svoboda D n, igr. Domžal, ob 16.00. služb. Vižintin Borovnica : Usnjar, igr. Borovnica, ob 16. služb. Stanovnik Mladinci:
Svoboda LJ. : Graflč-ar, igr. Svou bode. ob 9, služb. Oven Faplrničar : Kamnik. .Igr. Vevče, ob 10. služb. Jurca .
Sindikalna In vaika moštva:
2.	e. 195«:
SKIP : TELA, Igr. ntrije, ob 17 Gluhi : ZTL, Igr. Slovana, ob 11 Akad. kolegij : Slovenija-»port. Igr. Krima, ob 17.
*. G. 195«:
Dobrova : Log, Igr. Dobrova,
ob 10
Borovnica n : Usnjar D, Igr. Borovnica, ob 14.30 Horjul : Vn. Gorice, igr. Horjul
ob 10.
4.	«. IM:
TELA :	Sloventja-aport,	Igr.
Grafičarja. ob 17 ZTL- : Akad. kolegij. Igr. Ljubljana. ob 17.
Zaradi slabega vremena niso bile odigrane nekatere tekme' pio-
Mladi rokometaši gimnazije s Rakovnika so najresnejši kandidat za ponovno osvojitev prvenstva
Razstavni prostori: Foačno-propagandni dol:
PALICI »fiUOIS« - Titova 19
Komorclaln! dol:
»60SF0D1ISK0 RJIZSTAVISCB' Ljubljana, Titova 50
STANOVANJA ZA NASE RAZMERE
««
Urbanizem, arhitektura, tehnika, ekonomika In kultura stanovanj — Stanovanjska oprema, električni stroji n gospodinjstvo v pogonu, gradbeni materiali — 25% popust na ieloznlct
ZVEZNA ODBOJKARSKA L I O A
BESEDO
Premalo pouilarfeci
na druž6«nt vto&i športa
N« nedavni konferenci SZDL v Celjn je tov. Cveto Pelko v ter spregledovanje njihovih Bi« • političnem referatu med drugim govoril tudi o problemih Šport, pak in morda ustrezanje njino« nega ii vi J en Ja v Celju. la njegovega govora povzemamo nekaj vim zahtevam slabi disciplini f - -	društvih in ustvarja tudi nego*
nega
tehtnih osnovnih misli.
Prihodnjo nedeljo bo končan	Mladost, kateri smo pred *,eet"
prvi del tekmovanja v zvezni od-	kom tekmovanja napovedovali
bojkarski ligi. To velja za moške,	velike uspehe. Mladost je dobro
medtem ko so ženske spomladanski del že spravile pod streho preteklo nedeljo. Kdo bi s: mislil, da se bo letos kolo sreče zasukalo v prid Beograjčanom. In to moškim in ženskam. Pri moških »o na vrhu kar trije beograjski klubi:	Crv.	zvezda, ki ni doslej
izgubila še nobene tekme. Novi Beograd in novinec Jugoslavija. Vsekakor precejšnje presenečenje! Ce že govorimo o teh treh moštvih, sta pravzaprav le Novi Beograd in Jugoslavija predmet
začela, slabo pa končuje prvi del tekmovanja. Vse kaže, da Zagrebčani niso v formi in bodo po vsej verjetnosti imeli še velike težave, če bodo hoteli doseči kaj več. Na koncu so Železničar, Partizan in zagrebška Lokomotiva. Najslabša je Lokomotiva, ki se nikakor ne more uveljaviti.
Pri ženskah Je borba v spomla. danskem delu končana. Za slovenske udeleženke ni bilo kruha. Partizan je na prvem mestu brez poraza, sledita Crv. zvezda in za-
Bplolnih pomenkov naših odboj- grebška Mladost. Presenečenje karskih strokovnjakov, medtem pomeni Crv. zvezda, ki je že poko za Crv. zvezdo vemo, da ima le od nekdaj dobro legitimacijo.
Crv. zvezda je letos prav gotovo najbližja glavnemu cilju. Pokazala je solidno formo, kar ji daje tudj v nadaljevanju najlepše perspektive
Pač pa sta toliko zanimivejši moštvi Novega Beograda in Jugoslavije. Nihče ni pričakoval, da bosta outsiderja tako mogočno
kazala nadpovprečno znanj«. SM^
venske udeleženke so na zadnjih mestih: Olimpija, Branik in Ljubljena. Našteli smo Jih kar po vrstnem redu, m po našem mnenju ta vrstni red tudi povsem ustreza njihovim sposobnostim. Olimpija 1e krepko zastavila korak Igralke so v zadnjem času vse boljše in ob nadaljnji skrbni in vešči roki dobrega trenerja prav lahko tekmujejo z vsako ekipo v državi. Preseneča izredno slab start Ljubljane, ki po odhodu Gajškov? in še zaradi odsotnosti Flisove ne more doseči zaželene forme. Vse kaže, da so bila dekleta v zimskih mesecih premalo aktivna.
IMTVICA — MOŠKI
Celj* j« po osvoboditvi postalo društva zašla na ozkost in premočno športno središče, tako po tirano skrb za kvaUteto, pri tem
Crv. aveada	t	C	a	15:*	14
Novi Beograd	•	«	2	14:9	S
Jugoslavija	a	4	2	13:12	a
Branik	•	S	l	14:11	a
Mlado«*	a	S	3	12:11	a
Železničar	«	•»	1	14:13	a
Partizan	a	S	a	9:13	4
Lokomotiva	t	a	7	4:21:	a
ZENSKE					
Partizan	s	8	a	13:1	14
Crv. zvezda	■	3	2	13:12	a
Mladost	5	3	2	12:9	a
Olimpija	š	2	3	10 :U	4
Branik	5	2	3	9:11	4
Ljubljana	S	a	S	4:15	a
Šport II					
LIGA					
EVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
SE ZMERAJ SOLIDNO
Tekmovanje v zvezni ligi Je v največiem razmahu. V 4. kolu smo doživeli nekaj presenečenj,
ki
povzdignila svoj gla^ Toda^kd^r ki potrjujem -še ugotovitveni pozna razmere pri naših klubih, smo Jih z£, ^	jg_	d>
jK>zna razmere pri •i bo kaj kmalu ustvari-l pravilno sodbo. N. Beograd in Jugoslavija imata dobra - trenerja in mlade igralce, ki pa so že toliko vigrami, da lahko uspešno tekmujejo s starejšimi. Torej, le ni tako prepričljiva ugotovitev, da novinec ne zmore v takšni konkurenci ničesar. Na 4. mestu je mariborski Branik, ki si je šele v zadnjih dveh nedeljah nekoli—
je kvaliteta večine udeležencev skoraj enaka, in da bo do zadnje sekunde pod košem odprto vpra. Sanje razvrstitve na lestvici.
V Beogradu je Crv. zvezda pripravila prvo presenečenje. Ve®* kratni državni prvak je porazil gtla-vnega favorita za nadvišji naslov. Proletarja iz Zrenjanina. V prejšnjih letih to ne - bila nika-
io~popra*vil svoj položaj na lest-	kršna senzacija To^t
vici v razgovoru z reiprezenlan-	oslabljena Zvezda spet zasvjals.
tom in igralcem Branika Sker-	Napak bi jo torej bilo podcenje-
binjekom smo zvedeli, da so	vati. Doslej je še zmerom v v<od-
fantje šele zadnji čas spoznali, da	stvu beograjski Partizan ki še m
je treba krepko zavihati rokave,	imel nevarnejšega tekmeca. Beo-
In res. Branik je pred 14 dnevi	grajčani so bili v štirih srečanjih
premagaj Mladost, preteklo ne-	vselej zmagoviti, toda že Jutri,
deljo pa je odpravil N. Beograd,	ko se bodo spoprijeli ^ Ljubljano
medtem ko je klonil s tesnim re-	v Šiški, se bo začel trši del na
rultatom Crv. zvezdi. Takoj za	njihovi poti. Pri vrhu je 1tudi
Branikom domuje zagrebška	Montažno iz Zagreba, ki prav ta-
ko računa na boljše mesto. Zagrebčani imajo še dva zastopnik*
v zvezni ligi: Mladost in Lokomotivo. Medtem ko je Mladost nedvomno ena najboljših ekip tudi v letošnji sezoni. Lokomotiva ne more na »zeleno vejo«. Igralci Lokomotive so sicer starejši in izkušenejši košarkarji, toda brez prave vadbe, borbenosti ne more biti uspeha. Tega pa Lokomotivi v precejšnji meri primanjkuje. Na dnu sta Radnič— ki iz Beograda in Proleter ix Kreke. Po našem mnenju bo Proleter ostal kar na dnu, medtem ko bo za predzadnje mesto huda borba, vendarle- ima prav Rad-nički največ »možnosti«, da to
mesto tudi obdrži.
Preostaneta Se slovenska llgaSa, Ljubljana in Olimpija. Njuna razvrstitev na lestvici potrjuje naš gornji naslov: še zmerom solidno! Moštvi sta že v svoji standardni formi, čeprav posamezniki še niso dosegli tiste udarnosti kot prejšnja leta. Ljubljana J«
za zdaj na 4. mestu, tik za njo
pa Olimpija. Vse kaže, da sta slovenska ligaša ne samo najboljši moštvi v republiki, temveč prav gotovo med najboljšimi v državi. Se posebej moramo pohvaliti pravilno kadrovsko politiko, ki Jo pri ostalih moštvih večkrat pogrešamo. Pohvaliti moramo Ljubljano, ki Je letošnjo zimsko sezono nadvse pametno izkoristila, s tem, da Je skrbno
številu organizacij kakor tudi po uspešnem delu. Na območju celjske občine deluje 5 društev Partizana, S športnih društev in 8 samostojnih klubov. Skupno število osnovnih organizacij, ki se ukvarjajo ■ telesno vzgojo ln športom. Je Ž4. V organizaciji Partizana so včlanjeni IM člani, v planinskem društvu 1.440. v taborniški organizaciji 340 ln v športnih društvih in klubih 3.844. med njimi 2.858 aktivnih. Po vsem tem Je v telesnovzgojnih in športnih organizacijah včlanjenih 6.428 prebivalcev. kar pomeni vsekakor naj višji odstotek v primerjavi s številom prebivalcev (na dan 31. I. 195S — 25.750) m v primerjavi z ostalimi mesti pri nas. “	_
upravičeno dobilo vzdevek —-športno Celje. Ce bi analizirali starostno stopnjo članov športnih ln partizanskih društev, bi morali ugotoviti, da Je v teh organizacijah nad 50% pionirjev Jta mladincev do 18. leta. Ce pa primerjamo odnos med delavci in nameščenci, bi številke kazal« v prid delavstva.
Ne glede na visoke številke, pa s trenutnim stanjem vendarlene moremo biti zadovoljni. Z boljšim delom bi lahko v ta društva vključili Se več prebivalcev Celja, zlasti pa mladine, ki sama
pa pozabila na osnovno halogo — na množičnost. Borba za točke, borba za najboljša mesta v raz-
dovarije, iz česar izvirajo Se dru-' ge slabosti.
Te ln slične pomanjkljivosti M društva velikokrat sama hitreje reševala, če ne bi bila pretežna skrb društvenih funkcionarjev
nih prvenstvenih^ tekmovanjih	usmeidena n prosJačenje in na.
mora postati v našem športu dru-	biran1e denarnih sredstev, ki so
gotnega pomena.^Osnovni Pouda.	važnosti	za	obstoj	ln
rek mora biti na družbeni vlog	de;o dru5tev Trenutno je nam-
kegeagVevda ljudi” ne zdravem	reč večji del športnih in telesno-
k zri ra	vzgojnih društev v neprijetni fi-
vemu načinu življenja in na pri-	nančni stiski. Zato društvaupra-
svajanju moralnih kvalitet zaved-	vičeno pričakujejo, da bodo -
- -	-■	voustanovljeni sveti za telesno
. vzgojo in šport začeli reševati to pomembno vprašanje in .zagoto-
nega državljana.
Druga pomanjkljivost se kaže v pomanjkanju skrbi za vzgojna vprašanja. Vse preveč Je. zapostavljeno vzgojno kaznovanje tistih članov, ki greše zoper športna pravila, bodisi na igriščih bodisi v zasebnem življenju. Tudi
vili tista najpotrebnejša sredstva, da športna društva ne bodo imela strahu pred jutrišnjim dnem, temveč jim- bo zagotovljena ma_ terialna osnova za razširjanj«
M. li.
” Zato je mesto ob Savinji oboževanje vrhunskih športnikov /Svoje dejavnosti.
pred Šahovskim veledvobojem sz : Jugoslavija
To bo res dogodek!
Cez dobre tri tedne (17. Junija)	Ivkov sta v	Mar del Plati in
se bo v Beogradu začel tolikanj	Buenos Airesu poravnala blejske
težko pričakovani dvoboj med	(Najdorf) in	beograjske (Pilnik)
našimi najboljšimi šahisti in sov-	račune:	pač	pa so Argentinci
Jetskimi velemojstri, absolutnimi svetovnimi prvaki. Najprej je bilo rečeno, da bi po dveh kol bila deležna tudi Zagreb in Ljubljana, vendar je naposled ta predlog
pripravila nekatere mlajše Igral- športno aktivnost. 	.
ce. ki danes prav nič	ne	zaosta-	Iz dela, zlasti športnih ®rganl-
Jajo za starejšimi. S	tem	pa je	zacij, se tudi vidi, da tuspene
tudi zamašena vrzel, ki so	Jo pu-	oziroma neuspehe organizacij vse
stili Standardni igralci	kot	Amon.	preveč merimo po tekmovalnm
Vozelj, Dvoržak in drugi.	rezultatih.	Pri	tem	«o	nekatera
velikokrat ne najde poti v pisano padel v vodo. Tako bodo te iz-velikokrat ne najde poti v p.««	£edne> mkratne poslastice delež-
ni neposredno samo šahovski en-
tuziasti	Beograda in njegove
bližnje	(morda nekoliko tudi
daljnj e)	okolice, medtem ko se
bodo ostali ljubitelji šahovske igre morali zadovoljiti s časopisnimi in	radijskimi poročili (kaj
>tt»tt«tt»»tttt?ttt«~.....................................................    P®	prenos	po	zgledu	dvoboja z
ZDA?).
Nogometašem Branika bije zadnja ura ||
Zadnji dve nedelji sta postavili
položaj nogometašev Branika popolnoma na glavo. Se pred tremi tedni so gledali na zaključek pr--ve-nstvenega tekmovanja v conski nogometni ligi v rožnati luči in računali, katero mesto pri vrhu bi lahko še osvojili. Vzrok tega gledanja n: bilo samo lepo število točk, ki so jih prispevali posebno v drugem delu tekmovanja, ampak v nemajhni meri tudi izvrstno vigrano moštvo, ki je pokazalo posebno proti Šibeniku pravo ekshibicijo. Toda po lepem vremenu pride navadno nevihta. Naznanilo jo je moštvo »Ljubljane«, ki je sredi Maribora odvzelo Braniku z enim samim golom
<tv« točki. Podobno se Je godilo
Mariborčanom tudi zadnjo nedeljo v Karlovcu. Vzrok za ta zadnja dva pora-za Je nedvomno ta, da napadalca Elsner ter Leskovar, zaradi poškodb nista mogla nastopati. Toda to ne izpremeni dejstva, da je Branik prav na robu propada.
Branik na domačih tleh v najod-
ločilnejti tekmi ravno najtežjega nasprotnika, tako da bo moral res zaigrati kot v najboljših dneh, če bo hotel ohraniti vsaj minimalen izkupiček.
Računi na papirju kažejo, da mora Branik osvojiti vsaj še eno . točko. Ce izključimo teoretično
V zadnjih dveh kolih igra Bra-	možno«t kakršnega koli uspeha v
nlk še v nedeljo na domačem	tekmi z Metalcem, ostane edini
terenu proti zagrebški Loko mo-	up ^ nedeljska tekma v Mari-
tivi ln v zadnjem kolu v Zagre-	boru. Od vodstva kluba »mo iz-
bu z Metalcem. Obe tekmi bosta	vedeli, da bo po vsej verjetnosti
odločilnega pomena za vsa tri	na tej tekmi t« nastopil Elsner,
moštva, ker gre Lokomotivi za	brez katerega si skoraj ne more-
zagotovltev prvega mesta, Bra-	mo zamisliti učinkovitosti napa-
niku ln Metalcu pa za obstanek	da. vprašanje pa je seveda, če
v ligi. Najhujše j« to. da ima	ga poškodba ne bo preveč ovira-
la.
Mi
Kakšno možnost Ima Branik v nedeljo za osvojitev točk? Teoretično sicer ne dosti, toda če upoštevamo, da zna moštvo, posebno takrat, kadar mu teče voda že v grlo, zaigrati zelo dobro, še ni vae izgubljeno. Treba pa bo tudi nekaj sreče, brez kater« v nogometu ne gre, pa če Je moštvo še tako dobro. Zanimivo Je,	£
da Je bil v podobnem položaju	f
Branik tudi na zaključku lanske seoone v slovensko—hrvatskl ligi.
V zadnjem kolu j« potreboval	ee»»e»»e»«»e»ea»ee»ee»
najmanj eno točko, da bi se kvalificiral v consko tekmovanje m ravno to točko Je osvojil v težki borbi a Segesto. Popolnoma na varnem bi bil, 6« bi v nedeljo premagal Lokomotivo. NJen glavni konkurent za prvo mesto Šibenik j« skoraj . Izgubil vsako možnost, da bi Jo prehitel, ker igra obe zadnji tekmi na tujih igriščih, ln sicer na Reiki ln v Splitu.
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR«
Novo mesto, Tavčarjeva 12
P R O D A *
1. Valjar »GOLA«, leto izdelave 1952, troikolesni 15— ;; 17 ton, pogon diesel motor Locnbardini, Tip L. D-R. ;; 4 cilindrski, moč motorja 50 KS prt 1500 obratih. Potreben je manjšega popravila.
Cena je 5,263.100 din.
X Valjar »BREDA«, 5 ton, dvokolesni s u#najenim diesel motorjem, Jenbach 15 KS*
Cena je 1,100.000 din.
8. 10 mešalcev za beton, raznih znamk od 150 lit. — Potrebni so popravila.
Cena je od 50.000 din naprej.
4. mešalec za beton 600 lit. Winget z diesel motorjem List er 19 KS.
Cena je 1,162.200 din.
X 5 konzolnih dvigal, dvig 12 m, koristno brema 500 kg brez elektromotorjev.
Cena je 180.000, din.
X Crpalni agregat »CAKLER« z bencinskim, 8 dllndr-skim motorjem »Dodge« WQ l/m.
Cena je 1,210.000 din.
7. Večjo količino betonskega železa od 0 12 mm do 0 32 mm.
Cena je 97 din franko vagon.
X 100 m* macesna (ariš) od 13, 20, 25, 50 mm.
Cena je 35.000 din.
Ogled je moden vsak dan od 6.—14. are na direkciji podjetja ali pa po telefonu štev. 45, Novo mesto.
Motoristi maršalu Titu
Natanko ob 11.40 je prispela na Bled štafeta avto-moto društva Jesenice. Po kratkih uvodnih slovesnostih »o izročili štafetno palico š pozdravi koloni moto ristov ln avtomobilistov, ki so ponesli a seboj tudi čestitke domačega društva. Po slovesnem defileju skozi Bled Je kolona nadaljevala pot proti Bohlnnju ir« skozi ozelenelo bohinjsko dolino hitela naprej. V Bitnah je zavila proti Zgornji dolini, obšla jezero In se vrnila v Bistrico, kjer Je bil spet prisrčin sprejem ln predaja štafetne palice. Nato je štafeta avto-moto društva Jesenice odšla prek Jelovice v Železnike.
račune; pač pa so imeli dva svoja moža na nedavnem kandidatskem turnirju v Amsterdamu, mi nobenega. Razlogov za tako posredno zmago nad njimi je torej več ko dovolj, tem bolj, ker je številka tu: v štiri,krožnem 'srečanju s SZ so argentinski šahisti dosegli rezultat «111-7:20*/». Američani, ki smo jih pred leti v dvoboju po radiu premagali z 11Mi:8'/i, so bili v enakem nastopu za pol točke boljši od Argentincev.' To pomeni, da moramo doseči nam 24 točk (mi igramo z Rusi G4 partij namesto 32!), da bi lahko upravičeno rekli: smo drugi na svetu.
Tako je osnovni motiv dvoboja s SZ, kako ostvariti ta minimalni program. Šahovska zveza Jugoslavije je že pred meseci (točneje: takoj po državnem prvenstvu v Skopju) določila igralce, ki pridejo v poštev za to veliko srečanje. Imena so znana: velemojstri Gligorič, Ivkov, Ma-tanovič. Pirc in dr. Trifunovič, mednarodni mojstri Karaklaič, Milič ln Rabar ter mojstri Djura-ševič, Janoševič in Udovčič, skratka, razen Fudererja vse, kar premoremo. Izbranci so se takoj začeli posebej pripravljati za svoj najtežji izpit, za svojo največjo preizkušnjo. Nekateri med njimi (Gligorič, Ivkov, Matanovič, Piro in Rabar) so bili na oddihu, drugi snet (dr. Trufunovič, Milič, karaklaič in Djuraševič) so sa peslužili turnirja evropskih moštvenih prvakov za trening, zdaj pa so vsi že teden dni v Radovljici, pod budnim očesom zveznega kapetana Viadimira Vukoviča. Skupno preigravajo partije svojih nasprotnikov, seznanjajo se
Temu dvoboju gre po vsej pra_ -----------,---------.	.	.	.	-
vici naziv »srečanje leta«. Prvič	najnovejšimi teoretičnimi izsled-
zato, ker se bodo -z nami, ki se	ki, hodijo na izlete, ^ skratka, se
z večjo ali manjšo pravico pote-	strokovno, fizično in psihično
gvjemo za drugo mesto na sve-	oborožujejo. Danes (potem pa še
tovni lestvici, pomerili absolutni	čez teden dni) se bodo v okviru
svetovni prvaki (sovjetski šahi-	praktičnih priprav spoprijeli z
stl drže vse svetovne naslove:	Nemci (na Bledu) in s Francozi
posamičnega moškega, ženskega	(v Vichyju), potem bodo še vsr.k
ln mladinskega, pa še dva mo-	zase delali kakih 10 dni in prvi
««♦♦•»»«»»»♦««♦♦»»»♦♦♦««♦♦♦»♦«♦»«»••♦♦•♦»«« «  ........  4
Pojutrišnjem bo na stadionu ob Titovi cesti kar trojni nogometni spored. Sestala se bodo tri domača nogometna moštva, in sicer ob 13.45 mladinski, ki sta kandidata xa najboljše m e* to v ljubljanski podzvezi," ob 15.15 rezervni, ki sl prizadevata za najboljše mesto v I. razredu te ipodzveze In slednjič od	°®*
ligaški enajstorici za prvo mesto med slovenskimi klubi, ki tekmujejo v I. conski ligi. Kvaliteta vseh moštev J« Jamstvo, da bodo vsi nastopi borbeni in lepi. V odmoru glav*1* tekmo bodo startali tudi mnogi znani atleti in atletinje.
Cene vstopnicam so kljub obsežnemu sporedu nespremenjeno, in sicer po 105 din za prostore vsredini na južni in severni stran* stadiona, po 85 din za prostore ob Vodovodni cesti in po €5 din so prostore ob Titovi cesti. Vs© vstopnice so So naprodaj v pisar* n: SD colreda, Kidričeva 8.
Zadružno podjetje »OBNOVA«
Videm - Krško razpisuj a mesto finančnega knjigovodje t Nastop službe 'takoj ali po dodovoru. — Pogoji: srednja strokovna izobrazba s triletno prakso V finančnem knjigovodstvu, ali nižja strokovna izobrazba z vsaj petletno prakso v finančnem knjigovodstvu. — Plača po dogovoru.
Zaključek na Bleda
Bled, 24. maja. Danes je bil med-
š tv en a:	olimpijskega	in	študen-
tovskega) in drugič, ker Je dvoboj postavljen kar se da široko (8 kol po 8 partij). Torej v vseh ozirih elitna prireditev, ki bo po svojem	pomenu izredno močno
odjeknila v šahovskem svetu.
kakšni so naši nameni in želje z njo? Bodimo odkriti in ne slepomišimo:	radi bi utrdili naše
  ___________________  .	pozicije tik ob šahovskem pre-
nerodni ekipni šahovski turnir s«- stolu, se pravi, da bi z merje-ključen a velikim brsoturnirjem, ki njem naših sil z Rusi Tadi naj-se ga je udeležilo 27 ekip, vsaka ■ zgovomeje odrinili nevšečne Ar-štirimi igralci, ki so bile po moči g rutine e, pa tudi Američane. Z razdeljene v tri skupine. V glavni Argentinci se (razen na vseh treh skupini je zmagala ekipa Gorenjske povojnih olimpiadah, ko je re-z 21 točkami, v B skupini sta si prvo zultait dvobojev 2:1 v njihovo ko. in drugo mesto z 22 točkami razdelili rist) ekipno zadnja leta nismo ekipi železarne z Jesenic in akade- spoprijeli; mladinsko svetovno mikov iz Zagreba, medtem ko je v C prvenstvo Je romalo enkrat k skupini zbrala največ točk ekipa nam enkrat k njim, Gligorič in
DTu7nSirr<,d,ata(2odHčno vodila Gor««  ............................
Vojin in Fajs Janko. Vsi udeleženci V Niiraibe/rgu je gostoval mad-§o bili s potekom nadvse zadovoljni, žarski nogometni klub V5rds Lo-prireditelji pa upajo, da bo udeležba t>ogo in lz»gu;bil proti domači prihodnje leto 5e vefija. Popoldne so ©natfstoriei z enakim imenom 1:2 turnir slovesno zaključili z razgla- (a:2). Madižan so svoj go*l zabili sitvijo rezultatov in razdelitvijo de- lz enajstmetrovke, narnih nagrad.	B.	.	AaetsK1 klul, odred bo izvedel
mi	X	v nedeljo ob 9. uri	na	stadionu
itne* "te^dni *urnir, na kaTeren^ je °b Titovi cesti IL kolo z= sodelovalo šest ekip. Zmagal je Pro- atletske lige za starejše mladince, letarec I iz Zagorja (375 kegljev) pred Nastopili bedo čtlsmi Ljubljane. Mttt1tm»tttttTttT-*tt**AA* Rudarjem I in Svobodo. — M. L.	Svobode	lsi Odireda.
dan dvoboja s SZ bo pred durmi*
F. B,
m v. w
l£f /n igu
|§=5-/C
£
10. D. TR.I&GS II. n. Chess 1954
mtv mm
-Nujmiajši strelci na startu. Jutri ln v nedeljo bo strelišče ob Dolenjski cesti zanimi>o prizorišče borb naših pionirjev v streljanju z zračno puško. Republiškega prvenstva sc lx; udeležilo nad 130 tekmovalcev, ki so fe uveljavili na okrajnih prvenstvih. Zanimiva borba bo predvsem v ekipnem tekmovanju, kjer imajo največ upanja Celjani in Mariborčani. Vab ljeni pionirji iz Ljubljane, da si ogledajo to tekmovanje.
PD Univerza organizira ▼ nedeljo 27. t. m. veleslalom pod Jalovcem (\ zvezi s tekmovanjem za VTK ^nemo rial). Za tekmovalce in netekmovalcc prijave v društveni pisarni, Miklošičeva 5a.
Konjske dirke v obmorskem okraju.
Ka novem dirkališču v Ljutomeru bo Ictos' vr«ta zanimivih konjskih dirk.
Prve bodo že to nedeljo ob 14. uri
Kaši konjerojci so se marljivo pri
pravili za to prireditev, kajti muro-po! jskim rejerm kasaška kri ne dn miru. da ne bi urili svojih konj za • voje pra.znike-
Telovndnn akademija ▼ Podpeči.
Podpeški Partizan se je te dni predstavil javnosti /. odlično pripravljeno »kadernij-o, ki je bila obenem v počastitev občinskega praznika. Spored je ohsepal 16 točk, ki jih je izvajalo 139 nastopajočih. Akademija je poka zala živahno partizansko vsestra-nost. Med najboljše točke štejejo sc •ta v e mladink z obroči, s kiji in pio nirjev z dolgo palico. Zelo so ugajale vaje mladink na visoki gredi. Tud eladinti so s svojimi raznoterosjm razgibali občinstvo.
V soboto 26. t. m. * začetkom oh 16.30 bo na stadionu Borisa Kidriča ,v Celju tekmovanje mlajših mladincev Kladiva rja ter Ljubljane v okviru II kola atletske lige Hkrati s tem pa bo tudi društveni miting ra sestave reprezentance, ki bc v začetku junija aastepila v Ljubljani v tekmovanju I. kola zve/ne lirre ra moške. - M. H
Mariborski srednješolci vzljubiti mali rokomet. Na stadionu v Ljudskem vrtu je bi-lo te dni nenavadno živahno. Nad 200 mladih rokometašev — srednješolcev \z Slovenjega Gradca. Raven in Maribora se Je pomerilo da okrajnem prvenstvu v malem rokometu: Izmed 14 ekip je ponovno zmagala ekipa I drž. gim. iz Maribora, ki je obenem »ajres-nejšt favorit na bližnjem repub-lifkem sred. Sol. prven. v Lj. V finalu je L gimn. premagala Jela. 0t£no gimnazij • 15:4.
Jugoslovanska aktpa, W ho *o-
detovai* te dni na mednarodnem jahalnem turnirju na Dunaju. J«, že pirlsipelia tjakaj. N« tem tekmovanju bodo startale tudi ekipe obeh Nemčij. I talij e. ZDA, Švice,
Turčije, Egipta, Francij« in Avstrije.
Nogometna reprezentanca Sovjetske zvez« je predvčerajšnjim na stadionu Dinama v Moskvi premagala i*brano moštvo DansJc«
6:1 (2:0).
v zveznem letalskem centru
SREČANJE Z MAKSOM ARBAJTERJEM
Vršac ni asm« tiho In mirno mesto JuSnfg*	^rt>U	til četrto mesto na evetovnem nujejo piloti — Ima vse lastnost* jih mora pilot najti v .
Ju Gmotnega griča,	ki se Je po	nekem	čudežu	tu	dvignil	P	tekmovanju	v Švedski pred	ne-	pravega	aviona	med letom.	Na	Vsaka	linija	označuje hitri
nebu, da bi morda	pokvaril harmonijo	široke	v®1?rodi“*z*	.	* kaj leti in	dobil priznanje naj-	njem Je	pilot	pokrit z neprozor.	ganja	zraka.	Le-ta	im m!
hine? Vršac Je tudi	meteorološki	in letalski ter	vMralnejšegatakmovalca, ta	go-	no kabino in	se	vežba tako,	da	pilota	v področje	dv.žnil
jem v naši državi ln inozemstvu. Po	St'f”L	tovo ni bil majhen. Takrat je bil leti samo s pomočjo instrumen- janj. on pa si skuša najti
se v zraku nad njim dogajajo ne navadni pojavi In	mladenii	še	nezadostno	tov, kakor da Je z letalom v najmočnejšega dvižnega^
navadni, da .e nanje posebej	zgrajen kot	letalec
se v zraku nad njim dogajajo nenavadni pojavi. ,n	_
£TVk daaSl prihaj^o “"o me SE™ IktoeTo^te'®~ WU~m£Sj5 ^Wega ^enj. ‘aio _podo. pogojih d«eza ^Jadralno
Hrib, ki Je visok komaj kakih 500 metrov, Je pokrit s trto slovitih vin iz VrSca, pa tudi s sa— dovnjakl in gozdovi, na njego-
vem vrhu p>a stoji starodaven
stoLp. ki obvlada vso ravnino ln
zaustavi j a nemoteno struj anj e
zraka m sili vetrove, da morajo bodisi okrog njega ali pa ob njem navpično v višino. Od tod izvirajo vse raznovrstnosti vremena v Vršcu in po drugih krajih Vojvodine. Medtem, ko Je na primer v Vršcu lepo vreme, se ni treba prav nič čuditi, če drugod po Banatu lije kakor iz škafa. Kadar pa Je zrak nad tem mestom toliko zvrtinčen, da pi—
. lot skoraj izgubi vsako oblast j nad letalom ali jadralnim letalom. leti samo 10 km dalje avion po skoraj idealnem mirnem o-zračju.
Zaradi tega Je postal Vršac pojem za naše športno letalstvo ln , za mnoge Jadralce skandinavskih
i dežel, Nemčije, Avstrije. Franclje, Turčije, Burme in drugih držav. Tamkaj so idealni pogoji za jadranje in zato je v Vršcu nastanjen zvezni letalski center, to ! Je naša največja znanstvena ustanova, ki se po delovnih uspehih lahko primerja s podobnimi ustanovami po svetu.
Ta letalski center Je hkrati z znanstvenim delom za napredek športnega letalstva, torej Jadral-stva. motornega letenja, padal-, stva m vzgoje učiteljev letenja hkrati tudi velik športni center, v katerem Je dosedaj zraslo mnogo mladih letalcev z najvii-Jimi športnimi značkami v Ja-dralstvu in padalstvu. Tam so vznikli prav tako vsi naši državni rekorderji ln prvaki na med-i narodnih tekmovanjih.
REKORDERJI MED SEBOJ
tuji tekmovalci že znani v Ja- ben pravemu, da se prav nič ne zmerom večjo višino, dralsklh krogih. Sele tedaj ln v razlikuje od bivanja v zraku.	bouSK VRABEC V ROKI...
taki lcoiUcurenci se j€ videlo, lc&J Razliika Je paft. v tem da ®tor*
Letos se Je v tem centru začela gkriva v tem prikupnem 'fan- jene napake niso nevarne ln *se V jadralno letalo stopi Raj n. •tal&lca sezona že v	fe—	kontu	lej	o	z	glasnim	»mehom	Za	komandno	mizo	stoji	Arbaj—
letalska---------- --	,
bruarja. To je bilo neoftcielno.
Po ena Jadralna in ena letalska	rt„hlteva, ’	, ta ____ se	»meje Ar.	moči obrača okrog sebe m nagi-	približuje liniji, ki označuje	cono
ekipa se živahno pripravljata za	Valter — še malo	pa	bom moral	ba v vse smeri, če pilot zagreši	dvižnih strujanj. Z radiom	dale
svetovno prvenstvo — prva V	nehati nastopati. *	večjo	nerodnost,- da ga je zel©	Arbajter pilotu podatke. V
Franclji za konec junija, druga	,
** V .	-	   A.	_	tff/velztfH	•
tu	končujejo z glasnim -----------------------------------
_ T(Xj. zdai me po malem 1« navzočih, ker se letalce zdaj bre* ter. Pauk pred njim se počasi *	*	-	—	nhra^a	nVr/iff	in	nstL.	»rlbližule	liniji,	ki označuje cono
daje res.
nlci bi pilot te podatke bral na posebnem instrumentu v Jadral-nem letalu — variometru.
— Dvigal se s hitrostjo 1 m v sekundi, javlja Arbajter.
Pauk »e giblje dalje po papirju In riše smer letenja.
—-Dva metra dviganja««. S ni 2 m Itd.
,4 — -------- .	.oval	hi	Kil	«tar?	težko	uravnati	in	ponovno	spra-
|aaramZ^ean^Sleta?iš^rk- -la^prl^l^c1 ?ill morda vit: v želeno lego. dar kol! je tam ugodno vreme, ne veš, koliko
ne ve» »uu.v —....................  Pripovedovali	so,	da	ae	Je ne-
—:	1« tekmovalci? Med nllml so celo koč pilot v takem »linku« toliko
Tn° v Vresrhc^ je pr!jetno pomu- ^toStniki...	.	ves.	razburjen ^pr*
diti se v družbi teh mladih lju. Arbajter ga Je posiuSal ln »a- neprozorno
 .___________ kabino. pripravljen
za »kok, ker se je zaradi napake
di. ki se vsestransko pripravlja- mišljeno gledal skozi okno.	pri'pilotiranju »link« povsem zaobrnil in ga pilot ni mogel več	da	polagoma	odha
jo da bi dostojno branili barve  	i, to, pravi, toda mlaj-
eki	V;Tem MnaSel^' n aj st a rej Sel	‘^P-kašajO; . ; Kar po-	^	Ja'fz'stebra/ To pomeni - hitro
in' naj. Naenkrat J« vzklikhU:	”•”£!	^lofHtgiHn^^a ^"'odločno
r^^t^r^MataS	^^'se^sta^r^o^^N« okTo^sibe0-^Vevedrsamo “	~
Razen njega sta v ekipi še Rajn zaho(iu - )e bna videti aamo «na bl Scle ko Je pilot odprl k a. apet javlja Arbajter. in Komac, svetovna prvaka v ka- temna vodoravna črta.	'	J	-
tegoriji dvosedežnih jadral na   Morda niti ni fronta, pravi
svetovnem prvensttni v Ahklijl.	ne,kdo ,z lupine,
ter Se novi nadt Stefanovič in	Maks se nasmehne.
Salaj. Obenem s člani ekipe tre-	_ M<Jrd> nlt(	n, prav1 tiho.
nira tudi Jadralski učitelj Cvet-	k	zase,	toda videli boka Klančnik, ki se tudi	sicer po	* o	Men? se zdi. da	Je vihar,
naša z nekaj državnim:	rekordi	zda,	b. se bilo treba	pripraviti
za ženske. Za vse te	se je '«•	in v	j uri od]eteti	pod nebo
ta /ečirde! Tetahščf	^otrivaTa^	Morda b, se dalo kaj	doseči,
voda. Zdi se. da jim to ni bilo	Izkušeno Arbajterjevo	oko ni
bino. Je sprevidel, da ni v pra-vem letalu, temveč pod Ktreno,
JADRANJI »NA 81.EPO«
Član: tekmovalne ekipe 80 dognali* da se dajo na »linkua na-učiti Se nekatere koristne stvari.
S pomočjo posebnih naprav Je moeoče poiskati steber vzpona V
zračni struji in začeti krožiti v	•>	cobi se nrav ta—
njem. tako. da se tako .doseže P_ _-t ______________  .	..h.	Maonlrrat
Pilot popravlja Jadralno letalo ln leti ravno naprej. Ne ve, kje J« center najmočnejšega dvižnega strujanj a. To mora Sele ugotoviti.
— Tri metre dviganja.
Zopet oster zaokret v desno.
Pauk pred Arbajterjem se polagoma obrača ln zarisuje majhne kroge prav na kraju, kjer kroži
prav nič v napoto.
•POČASI ME DOHITEVAJO
LETA. . .«
odpovedalo. Se ni bilo konec me-	stebra.	kjer	je	dvižno	^^f^^elad^voljen3	z^ne!
teoroioške ure. pa J« vihar za- 5trujan1e najmočnejše; Ta misel
temnil učilnico. Samo strele so	zares
"koTietna ker večjih	prekine	kroženje	in	leti	po-
koristna. Ker veejin ____	m	irieti	zato	:z
parale temne oblake, vete* 1« uspehov na svetovnih prvenstvih	*Ra1n”se	pritožuje,	češ	da
1 «t mi,d. drevesca.	_«	s.	če	se	ne	lz-	stebra	Hajn	se pritožuje.
;anje zraka v
me. kakšna doora	priioznosv	premični	instrument »Pauk« na	'zf 'nalbolTši	uspeh	Zdaj pouči
stvu je sreča samo postranskega	iadranje. vzklikajo	vsi jadralci.	komandnem mestu pred Jnstruk.
Maks svojega	učenca,	da se mo-l
Pravita da te pri vsakem tek-	privijal mlada drevesca.	ni mogoče doseči, ce »e *•= —	»rhaiter	zafrkule
movSn/u' neogfbno^ ^‘trebno -	KaMno sla^ vreme.^ptdto.	korišča močno dviganje zrMc. v	Arbajter.	zafrkuje
WjeeSS.*e%odartikaf v lad?aL	ml Taksna dobra priložnost z.	°b^.eni tn!rtrument »Pauk. n.
guje laze. joaa ruKaj v J««™*	nbi;k»1o	vsi	Jadralci.	d——	nred	Instruk-
novno naravnost ln izleti zato
češ
____________ V	resnici
pa bi moral . doseči pet ali šest
metrov dviganja, če bi hotel do
pomena. Tukaj Je treba mnogo več imeti . — treninge In predvsem — mnogo znanja Posebno potrebno, pa Je imeti izkušnje v tekmovanju.
In Maks Arbajter, sedanji upravnik letalske šol« v Celju.
DOŽIVLJAJ V SOBI -Dane« Je deževalo Letati
In
skakati ni bilo mogoče Padalci so se zbrali v telovadnici. Jadral, ci v dvorani za letenje pri majhnem avioou v aobi.
torjem kaže natančno v kater.	^ kdajpa kdaj zadovoljiti ne
smeri in kako pilot leti ln kak	sa.m<> s tremi, temveč včasih tudi
šne napake dela .	« pol metra dviganja v sekundi.
Na kosu papirja so nansan-	-, .; ,n izkušeni rekorder Ima
koncentrični krogi In nepravilne	^i aL m izku. en.
zaprte linije podobne izohipsam	gototo prav
To so con« v zamišljenem ato.	BvetoUk	Mesarovl«
'Mi ® fM
m p p m
Ai............
iil * g«.
.SSž fSli £Šft m&.£r
MJtM m n
Mat v 2 potezah
Ka vrsti so spet kratki stiki, ki jim .tudi moderna tehnika Se ni prav kos. Prvi je iz Danske in drugi iz Portugalske. Pa poglejmo, kako do take žalostno-razve— seljive zgodbe pride.
DUNAJSKI GAMBIT N. Madsen — H. Fltis 1. e4 e5 2. Sc3 Lc5 3. ti ef4 4« Sf3
Beli &e najprej • zavaruje pred na-dlegovanjem z Dh4+, kar bi lahko sledilo na 4. d4.
4. . Sc6 5. d4?
Nadaljnji potek dokazuje, da Jo na tem mestu beli izzival usodo in da bi bilo pametnejše 5. Lc4.
5. . S:d4 6. S:d4 Dh4+ 7. Kc2 Za.lostna nujnost, ker pride n A
7. g3 fg3 8. Sf3 g2+ 9. Sh4: ghD itd.
7. . 05! 8. Sf3?
Ne reši ' 8. Sd5: Lg4+ 8. Sfl Df2-r io. Kd3 o—0—0 in c«, dober odpor bi pa obetal 8. Del! Del: + (boljšega ni videti) 9. Kel: Ld4:
10. Sd5: Le5 11. Lf4: Lf4: oz. 11.
Sf4:	Sf5	in belemu ostane pri
enakem materialu slab kmet e4. Sledijo hude stvari.
8.. Df2+ 9. Kd3 de4+ 19. S:e«
Lf5 11. De2
Boljšega ni, saj pride na 11.
Sfd2 mat v treh potezah.
11. . 0—0—0+ 22. Kr.4 Td4+t 13, K:c5
Taki podvigi seveda lahko prW nesejo samo junaško smrt.
13. . h6+ 14. Kbi Ld7+ 15. Ka* Tal mat.
Pa še nekaj krajšega:
NEPRAVILNA OTVORITEV DURAO — HORTA 1. e4 e6 2. d4 Sffi
Prva poteza Je kazala na francosko obrambo, ki b: zdaj zahtevala d5, medtem ko skakačev razvoj dovoljuje ?i 11 eh i nsk-, pre. ganjanje s 3. e5 Sd5 4. c4 Sb6 itd* Bel; pa nastavlja past v dobri slutnji, da bo prijela.
3 L ga Le? 4. Ld3 0—0 5. SC* S:e4?
Riba Je že prijela. Navidezno dobi črni kmet. če ne bi bilo
vmesnih potez!
«. L:e7 S:c3 7. L:h7 + !
Znana žrtev v posebni Izdaji!
na Kh7; se dama zmaže s šahom 8 Dh5+ tn pobere nasprotno damo Črni s tem ne soglaša in galanten do dame rajši zapravi kralja.
7.. Kh8 8. DhS .
Cm: ie končal z odnorom. ker ga v dveh potezah doleti koneo (L£6+).	A PreinfaUs
bt. m - *. maja im> 7 gLOfHHn mocmac / str. ir ^
KINO
Mii'
VERA ALBREHT
m
fiša Miki MUSTER
247. Vrata so bila zaprta, ker so bilt vsi domači na poUu. Zato ji je r.arotila: »Sedi in počakaj, dokler «e ne vrnejo! Jaz pa sl medtem ogledam gnezdece, če je prek zime še ostalo celo!« Preden se ji je Lupinica mogla zahvaliti za ves njen trud, je lastovička spet odletela. Kako je Lupinici v prsih razbijalo srce, ko se je ozirala naokrog in čakala, kdaj se bodo njeni vrnili!
248. Lastovička je nekajkrat obletela domači hlev in sl v letu ujela roj mušic. Nato je švignila pod krov, da vidi, če je njeno gnezdece v redu. Ker ga niso zasedli vrabci, je bilo od zime le malo poškodovano. V kljunčku je pričela znašati grudico za grudico blata, da bi si pripravila leii-šče za prvo noč. Ko ga je še mehko nastljala, je zletela na češnjo, da bi pozdravila penice in vrtoglavke, ki so se pravkar vrnile is južnih krajev.
249. Pričelo se Je fe mračiti, ko se je z grabljami v rokah prva prikazala mati. »Mama, doma sem, mama!« je zavpila Lupinica in ji tekla naproti. Mati, ki so ji od začudenja Padle grablje iz rok, ni hotela verjeti svojim očem. Ko pa jo je objela in stisnila k sebi, je videla, da resnično drži ▼ rokah svojo izgubljeno Lupinico, po kateri je potočila cele potoke solza.
KOLEDAR Petek, 25. maja:	Rojstni	dan
(maršala Tita.
•
V počastitev rojstnega dne maršala Tita bodo dijaki 111. drž. gimnazije odprli
KEMIČNO RAZSTAVO v petek. 25. V. ob 11. uri ▼ prostorih gimnazije Bežigrad. Poučno razstavo so organizirali dijaki s-ami!
Vljudno vabljeni!
Na tehnični visoki šoli v Ljubljani je diplomiral za ing. metalurgije tov. Franjo \Vitavsky iz Ce^ja. LsKreno čestitamo 1 Svojemu šefu elektrcinženirju Viktorju Brauacu. ob njegovi d> ^pi-ccrLi. iskreno čes-titajo sodel.av.ci V3C‘ko-v a-ivuuuiokcga 1 a bor a tor i ja.
Občinska odbor rezervniii oficirjev o Dom e Vic sporoča svojim c.ancvn, oa je ca.nes zvečer ob 2j. predavamo e o vlogi so dobne avia-cje. ki je združeno s predvajanjem filma. Predavanje bo v L u. likovni dvorani Parnzaita na ViCU.
Namesto venca na grob pok. Marije Vogelnik je priklonilo osebje plačilnega preme la Centrale Nar. banka v Ljubljani 1.050 ain za slepo mladino. Iskrena hvalal
V počasuiev trpomma pok. ing. Ti ček Alojz.* ja je darovala Herma Trev za slepo mladino 2.tK>0 ain. Iskrena hvala’
»Zavod za soiskj in poučni film« priredi danes, dine 25. maja ob 20. uri v kletni dvorani Sekretariata za gospodarstvo v Gregorčičevi ul. 23, FK-vT VKCKit GOSPODARSKIH UL3iOV. Predvajan, bed-o sledeči filmi: Kontrola kvalitet^ po metod i vzorčenja: Ureditev internih pr e vozov v po d j e tj u; Kaj mo ramo vedeti o gašenju požarom? Ekonomsko pripravljalna dela pri novih investicijah. — Predvajanje vseh zvočnih filmov traja 1 uro, zatem razprava o možnostih za proizvodnjo lastnih gospodarskih filmov. Vabljeni inženirji, tehniki in ekon cm isti.
ribja restavracija »operna KLET« sporoča, da je prispela zopet velika pošiljka Fz^cnenč-tih morskih r.b. ki jih pripravljamo na strokovni način.
Obrtne pavšal iste občine Rudnik obveščamo, da so predlogi davčnih osnov za 1. 1956 na vpogled prj TJpravi za dohodke od 18. do 28. maja ter na zbornici. — Davčna komisija bo zasedala dne 29. in SO. maja od 16. ure dalje.
Obrtna zbornica za okraj Ljubljana Rezultati natečaja za ime tovarne v Izoli. Xa razpis natečaja za ime in zaščitni znak tovarne živil v Izoh je kcen sija pri podjetju »De-temariis« piegied-ala vse podneske. Ker predložen; osnutki niso niti V enem primeru popolnoma zadovoljili, ni bila dodeljena prva nagrada. Upreivni odbor tovarne
konserv »Arrigoni« je osvojil novo
ime »Argo« in so nagrade dodeljene kot sledi: l. Pod šifro »Ex Arrigoni*. za ime »Argo« in zaščitni znak. 15.000 din predlagateljica: Stana Kavtrič-Saksida Izola
ul. M-ateotti, Novi blok,ti. —‘ 2. Pod Šifro »2633 II«. za enako ime in formalno enako rešitev zaščitnega fcnaka. 15.003 din. predlagatelj: Stei.-n.pih a*r Mliiloš. Kranj, Prešernova 6 1. — 3. Nagrajen je tudi predlog za ime »MARGEA« s I5.0C0 din. predlagatelj: Martelanc !Miro. Izola. ul. Mateotti 1/A. — 4. Odkupljen je predlog zaščitnega tnaka s 15.000 din. pod šifro »1 E«.
po predlogu Etman Fraitca. Maribor. Jocova ul. 10.
Promet v Vaši trgovini boste zagotovo dvignili s prodajo naših
specialnih izdelkov »Hinko Koprivna voda«. »Deva lepotilna voda«. »Deva šam.pon s koprivnim izvlečkom« in »Golica kolonska voda«. To Vam nudi trgovsko podjetje na debelo »Galanterija« — Ljubljana. Trubarjeva l ali »Rihter Hinko«. Ljubljana Karlovška 2 -tel. 21-889.
K SODOBNI STANOVANJSKI KULTURI SPADAJO
GO-KC) * a • t • • •
V TOALETNIH PROSTORIH
Ime gor« v ozadju? To je eno
Izmed vprašanj nagradnega natečaja »Turističnega vestnika«. Kupite še danes glasilo Turistične zveze Slovenije.
ZA NEGO LTCA SAMO KVALITETNA KliEMA!
ROŽNO mleko Telnt Bell Je
nepogrešljivo pri negi vsake žene Prvovrstni materiali za ROŽNO MLEKO Tent Bell so osigurani.
VSEPOVSOD.
KJER .ir- POTREBNA SNAOA
6r UKiPglSElcm/TF
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Petek 25. maja zaprto.
Sobota 26 maja ob 23: Cehov: Tri sestre. Abonma B.
Nedelja 27. rnaja ob 20: Gi>raudo<ux: Norica iz Chailloita. Premiera. Izven. 40-1 etnica umetniškega delovanja Marije Nablocke in njena poslovilna predstava. Priljubljen« igralka Marija Na-blocka bo slavila 40-letnioo svojega umetniškega dela v nedeljo 27. maja v Drami v naslovni vlogi Girau-douxove igre »Norica iz Chaillota«. Delo je režiral dr. Bratko Kreft s sodelovanjem Mirka Mahniča, scenografa sta Vladimir Rijavec in ing. arch. Viktor Molka, kostumograf Mija Jarčeva, glasbo je komponiral Marijan Vodopivec.
OPERA
petek 25. maja zaprto.
Sobota 26. maja ob 20: Baletni večer. V Križankah. Zaključena predstava. (V slučaju s.a-bega vremena predstava v opernem gledališču.)
Nedelja 27, moja ob 20: Pu-ccini: Tosca. izven in za podeželje. Ponedeljek 28. maja ob 20: Baletni večer. Premiera. Izven.
Baletni ansam.bel Opere bo uprizoril v ponedeljek 28. t. m. že tretjo premiero v letošnji sezoni, ki bo rnela na sporedu troje balet jiiih novitet; »Ljubezen in pravda«. balet Nore in Johna Lavrina iz Londona na glasbo Fr. G. Hiindia. »Plesalec v sponah« baletna Jtcen-pozlclja Pie Mlakarjeve brez glasbene spremljave. »Lepa Vida« balet Pina Mlakarja na giasbo skladatelja Vilka Ukmarja. Koreografijo novega baletnega večera sta pripravila Pia in pino Mlakar, glasbeno vodstvo bo imel dirigent Samo Hubad, v vseh treh točkah pa bo nastopil ves baletni ansambel. Premiera je izven abonmaja.
V dneh 29. in 30. maja gostuje v Ljubljani moskovski Hudožestveni teater z dvemi deli: Tolstoj: »Sadovi omike« in »Koncertna predstava«. (Odlcmkd: L-Tolstoj: »Ana Kareni na« inOoigolj: »Mrtve duše«.)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasata
Petek 25. maja ob 19: Toti teater iz Maribora. Izven.
Ob 21: Toti teater i* Maribora. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota 26. maja ob 20: A. Salaerou:
Z: vij en. j e ni resno., izven.
Nedeija 27. maja ob'20: C. Odet«:
Premiera v New Yorku. Izven.
Zadnjič.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA — Mestni dom
Sobota 26. maja ob 20:	Wilde:
»Idealni soprog«, igra. izven.
Nedelja 27. maja ob 15.30: Pctpovič-
Pregarr-Delak; »Jara meščanke«
(»Pokondirena tik-va«), popoldanska pre-dst-ava. zadnjič.
Nedelja 27. maja ob 20: Wilde: »Idealni soprog«, igra, izven, večerna predstava.
Prodaja vstopnic v Mestnem
domu. rezerviranje tel. St. 32860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Komenskega ulica 12
Sobota 26. maja ob 20:	Fodor:
Matura. Igra v treh dejanjih. Premiera.
V glavnih vlogah nastopajo: Groznik Smiljan. Grm Stanka, Zadnikar Marina. Gnezda Olga, Juvan Milan in Sever Mirko. — V ostalih vlogah: Kostanjšek Alfonz. Janež Stane, Mencinger Jože. Kržišnik Oskar. Merlah Anica. Miklič Ljuba. Mosniikar Anica, Groznik Malči Odeb Majda jn Škoflek Ivo.
Predprodaja vstopnic 2 url pred pričetkom predstave im v nedeljo od io do 12. ure.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE MARIONETI
Levstikov (Šentjakobski) trg
Sobota 26. maja ob 17:	Kuret:
»Obuti maček«.
Ob 20.30: Fengov-Slenončl£: »Zlata ribica«. 7,a odrasle.
Nedelja 27. maja ob 11: -Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
Prodaja vstopnic za’ vse predstave danes od 10. do 12. ur« na upravi Mestnega lutkovnega gledališča Resljeva cesta 28, telefon S-t. 32-020 n pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE Petek M. maja ob 19.30: Patrick: »VroCa kri« (Sest prijateljev), 9. premiera.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Petek 23 maja ob IS: T S Eliot: Osebni tajnik — 1. arednteftalakt
abonma.
Sobota 26 maja ob 20: T S. Eliot: Osebni tajnik — sobotni abonma
n Izven
Nedelja 27 maja Ob IS.S0: T. S. Eliot: Osebn> tajnik — nedeljski abonma in Izven
OBJAVE
1IZPISI
NAJHITREJE vam POMAGA.
FLEX v hišo! FLEX v potno •orboi Masten madež lahko dobiš v&aik Cas pa nobene brige če imaš FLEXI
RAZPIS
Tehniška' fakulteta Univerze e
Ljubljani razpisuje na Oddelku za kemijo m«to
VRATARJA - TELEFONISTA
Prednost imajo kandidati * ustrezno prakso v tej službi.
pravilno kolkovane prošnje. \z katerih je razvidna dosedanja praksa m potek Življenja, vlagajte v roku 10 dni od objave razpisa na Oddelku za kemijo Tehniške fakultete, Ljubljana. Murnikov* t	-B
OBRAZCI PERIODIČNIH POROČIL
Obveščamo vsa gospodarska podjetja, da sino dali v lisk naslednje obrazce za periodična poročila po Uradnem listu FLUJ št. 21/56:
1. Obrazec. >D« Poročilo o periodičnem obračunu in delitvi celotnega dohodka (za proizvajalna podjetja) — obr. DZS 7.31.
3. Obrazec »D-prodajalne« Potol. Čilo o periodičnem obračunu ln delitvi celotnega dohodka (za prodajalne proizvajalnih podjetij) — obr. DZS 7,33.
3. Obrazce »D-prodajalne« Poročilo o periodičnem obračunu in delitvi dohodka (za prodajalne proizvajalnih podjetij) — obr. DZS 7.33.
4. Obrazec >D-pavšalisti« Poročilo o periodičnem obračunu in delitvi celotnega dohodka in izvršenem popisu
— obr. DZS 7.34.
3. _ Obrazec »U< Poročilo o vskla-ditvi vplačil in izplačil po čj. 3 Uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov — obr. DZS 7.23.
6. Obrazec”»Prc Poročilo o prometnem davku — obr. DZS 7,24.
7. Obrazen »Priloga št. 1« Poročilo o obveznostih proda inln — obratov — gradbišč — obr. Di£S 7.25.
8. Obrazec. 3ruto bilanca — obr. DZS 6,35a.
^Obrazci bodo dotiskani ter potrošnikom* na razpolago najkasneje do 30. t. m. Potrošnike prosimo, da rra-ročajo' Pri najbližfi knjigarni ali papirnici ali pa pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani le tiste obrazce, ki jih dejansko potrebniejo. Pripominjamo. da lvomo imeli vse naštete obrazce stalno na zalogi. Navodila za izpolnjevanje teh obrazcev bodo objavljena v Gospodarskem vestniku dne 26. t. m.
Za obrazec »P« in »N« besedila ?e nismo prejeli in jih bomo dali v tisk naknadno.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENJE Ljubljana
ZAHVALE
Vsem. ki ste spremili na zadnji poti našo drago mamo. staro mamo
ANTONIJO PISEK
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, dr. Novak Cvetki za njen trud. darovalcem vencev Ln cvetja. Trbovlje dne 22. maja 1956.
Hvaležna hčerke: Doifka. Pavla.
Rezi in Gizela ter ostalo sorodstvo!
Ob bridki izgubi naše zlate mame
MARIJE URBANČIČ
se tooio zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti ter ohsulj njen grob s cvetjem.
Posebno zahvalo srno dolžni dr. Perparju za ves trud in požrtvovalnost. župniku Pogorelcu. Bernardovim, sošolcem in sošolkam lz. učiteljišča, upokojencem ter vsem sosedem. ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Se enkrat vsem Iskrena hvala.
Logatec 18. maja 1856.
Družina Urbančič. Mihevc.
Vsem. ki ste ob tragični izgubi
mojega ljubega moža
JANEZA ČEPONA
sočustvovali in ga spremljali na
njegovi zadnji poti ter ga obsuli
s cveitjem iskrena hvala. Iskreno
se zait valj ujem vsem pekarskim
mojstrom za njihovo udeležbo.
Žalujoča žena Ančka.
Vsem. ki ste nam ob izgubd naš« ljube mame
NEŽE STCLAR
izreku sožalje, podarili ovatjj« ln
Jo spremili na njeni zadnji poti,
najisitrenejša hvala.
Posebno s— zahvaljujemo eoee
dom.
žalujoč* hčerke.
Tema:	»Vitalna	mikroskopija	ln
nova živčna barvanja«. Na to predavanje vabimo zdravnike, medicine« in biologe.
PUTNTK SLOVENIJA
obvešča:
Sprejemamo prijave za dvodnevne avtobusne izlete v TRST (s obiskom BENETK).
17. junija je v ZAGREBU velika mednarodna tekma med Avstrijo in Jugoslavijo. Iz Ljubljane bodo vozili na to tekmo PUTNIKOVI avtobusi.
Obiščite DUNAJ! Putnikov izlet * avtobusom od 20. do 22. junija.
SALZBURG, MCNCHEN, BERLIN je smer velikega Putnikovego potovanja konec meseca avg*ista. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA.
NOVOST! Za izlete v inozemstvo Vam-PUTNIK preskrbi takoj ve e dokumente ki so potrebni za izdajo potnega lista.
DOPU.STI! Posvetujte se z nami preden greste na svoj dopust, svetovali Vam bomo najbolje in najceneje. Ladijske karte in rezervacije kabin na ladjah Vam preskrbimo takoj.
RADIO
SPORED ZA PETEK Poročija:	5.85,	6.90.	7.00.	13.40,
15-99. 17.00, 19.00 hi 22.00.
5.90— 8.00 Pester glasben! soored: 6.10—6.20 Reklame:	6.20—6.25	NaS
jedilnik:	11.00 Radijski koledar;
lil.Oo I,ud\v'•; vsa Beethoven: Prometejeva bitja, baletna glasba: 11.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmi In zgodbe o Titu):	12.00
Korošike ln prekmurske na redne poemi:	12.20 Kmetijski nasveti:
12.40 Drobne orkestralne skladbe;
13.15 Zabavna glasba; 13.25 Pester operni spored:	14.30 Zanimivosti
doma in po svetu: 1,5.15. Zabavna glasba: 15.40 Utrinki iž"literature — Pratice Bevk: zgirtKfef o: Titu; 16.09 Prenos reportaže ob prihodu Titove štafete v Beograd in spre_ jeoiu pri predsedniku republike maršalu Titu; 17.15 2eleli ste .— poslušajte! 18.00 Spoznavajmo človeka — Prof. Franc Fediček: Tipi značaja: 18.15 15 minut v Vaškim kvintetom; 18.30 Tečaj francoske, ga jezika:	13.45 Igra trio Borko
Škoberne; 19.00 Radijski dmevnikj
19.30 Zabavna glasba; 20.00 Tedenski zunanje-političnl pregled;
20.15 Glasbena	medigra:	20.30
»Portret iz Broadwa;/a: »Thomas
»Fa-tis« IVapter;	21.15 Oddaja o'
morju m pomorščakih; 22.15 Igra
plesu; orkester Radia Ljubljana;
22.30 Mednarodna radijska univer.
za; 22.50—23 00 Melodije za lahko noč; 22.15—23.00	UKV program:
Plesna glasba; 23.oo—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz. Zagreba).
MASTNE MADEi
iisti
UMRLI
Sporočam žalostno vest
znancem in sorodnikom, da nas
Je zapustil po dolgem ' trpljenju
AVGUST 2N1DAB
upokojenec
Pogreb bo 25. maja 1956 ob 17. uti V Zagorju.
Žalujoča ten« F ant. sin G usti in snaha Draga.
PREDAVANJA
V okviru filozofske fakultete
ljubljanske univerz« bo predaval	------
dr. J. Lavrin, profesor Emeribus SLUŽBO DOBI mlajša pisarniška
CiAte*t
fAHTEVAITt GA M 5V01I TRGOVINI
MALI OGLASI
UPOKOJENKO iščem za gospodinjo. — Pustišek. kovač, Podsreda.	10313-1
klavir, kratek, prodam. _. Naslov v ogl. odd.	10331-4
ORODJE ZA IZDELOVANJ r OKVIRJEV ZA SLIKE (Ge-rungstos in Zaga). malo rablje, rie, prodam. Galjevica 13. Ljub-Ijana.	10329-4
KRILOVKO B t. ustaiikotn, v očL
ličnem stanju, prodam. . Rožič
Jože. Tržit. Partizanska 17.
10319-4
OTROŠKI VOZIČEK. drap. Up
Tribuna, ugodno prodam. Kovač, Linhartova 47,	10321-4
PRIČETEK ZIDANJA visokopri-tlične, lahko- pa tudi enonad-s trapu e hiše v bližini Tobačne
tovarne, prodam. • Ponudbe v
ogil. odd«lejc poči »Uradno do-voljeno«.	10314-7
mirni študentki »čet« ,obo. Ponudbe v ogla*, oddelek pod »Hošteni«.	10322-t
TRGOVSKI POSLOVODJA, dobra moč. * dolgoletno prakso, verzi-ran v vseh strokah poslovanja, želi spremeniti službo s 1. Julijem. ponudbe na podružnico Slov. poročevalca Maribor pod
»Siguren uspeh«.	10308-1
univerze v Nottinghamu. Anglija, v petek dne 25. maja ob 18 uri v fizikalni dvorani v glavnem poslopju Univerze: O nekaterih pro-bletnih evropske romantike in realizma, Vabljeni)	»p
Dr. med. et phil, prof. Paul
VonvvIHer (Rhelnau. Švice) bo
imel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v petek dne 15. maja 1956 ob 18. javno predavanje Tema: »Vitalna mikroskopija fn nov« tlv&na barvanja.« — Vstop prost.	.p
Danes in Jutri bo predaval kot gost Prirodoslovno matematično filozofsk« fakultete prof Erwin Koschmieder predstojnik Slovanskega seminarja v Mtlnchenu, o
fonologi)e in moderne	prodam Kore« Simon. Tržaška
lingvistike. Predavanj« bo obakrat	c. 42 Llulbllaina	in?79	4
V Zbornični dvorani Univerze ob OTROŠKI
uri. Vabljeni slavisti in v5. ki "T*0?*1 VOZIČEK. lep. globok,
PRIUČENO ŠIVILJO METEL sprejme takoj Zupančič Iv.au, izdelovalnica metel Kersnikova 3, Ljubljana.
10206-1
KUPCA KUNCEV ČINČILA! Pridita še v Ljubij.—Vič! Imel sem glavobol.	10249-4
LE«? ZA CELOTNO OSTRESJE, v raz nih dimenzijah, ugoduo prodani v Ljubljani. Naslor v ogl. odd. 1U246-4 DIRKALNO KOLO, v brezhibnem stanju, naprodaj. Bedenk Ciril, Metodova lb/IlI. Pred škofijo. 10245-4 VEC VAJENCEV ZA PAPIRNIŠKO IN KNJIGOTRŠKO STROKO iščemo. Naslov v ogl. odd.	'	10262-3
IZGUBLJENO ZAPESTNO URO dne lO. maja od Hro\ata do Železarne na Jesenicah prosim vrnite proti nagradi Hrovat Jože, Jeseuice, Gosposvetska 41.	10257-10
OČALA V RDEČEM ETUIJU, izgubljena, vrnite proti nagradi. Cvetkovič Slavica, Apihova 34, Bežigrad.
10252-10
PREKLICUJEM, kar sem ▼ pisarni kolektiva »Parne pekarne«, Jesenice govorila o Lukan Janezu — Poljšak Ljudmila.	10236-11
INSERENTI DVIGNITE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE!
Accordeon 7‘*?8, Ažurnost S134, Al-paja 9036, Atelje 8632, Bežigrad ugodno 10010, Bežigrad °773, Beethovnova 273, Center 10068, Center-Lj tibljuna 9811, Cvetje 9274. Cim prej 9580, Cim-prej — takoj 7704, Črnuče 1011)6, Diskretnost mora biti zajamčena 10107, Dobra SoOl, Dobra kuharica 97.72, Diskretnost zajamčena 8709, Dobra Ženu 9502, Dobrosrčnost 7994, Dopisovanje 6227, Diskrecija S952, Diskretnost 10107, Kolo 9945, Dvoje za eno 9235, Dober 10053, Dobra družina, Finančna stroka. Gotovina 9912, Gotovina 9035, Gotovina 7789, Gotovina 8456, Gotovina 9819, Garsonjera 9S7t», Garsonjera 8961, G e t r ib e 7732, Honorarni sekretar 2S6, Harmonika 743.5, Hladilnik 67.53, Intimnost 9869, Inozemec-štipendist 9996, Iskrenost 7714, Iskreno sožitje 6509, .Iskrenost 7077, J it ni j Ssi9, Jadntte 936*, Kolo 9894, Kmetica 10003;« -feoiirerčjaii-st' ifi lajšr"9726, Kopalna, kad 8870,.- .Komercialist 9727, Klavir S988. Kuharica 10160, ICovi^nr 7392, Kolodvor 64S4. Knjigovodstvo 3081, Kvaliteta 7703, Kjerkoli 8139. Ko n fo rt no stanov, eno- in dvosobno 8160, Ljubljana 9928, Ljubitelj' prirode, Ljubitelj planin 9043, Lokal — B«.*ograd 9250, Ljubljana 9964,. Ljubljana 9998, Ljubljana 8302, Lokal — nujno 9356, Diskretnost zajamčena 8709, Lepa pomlad 7-391, Ljubljana 8829, Le;> doni 7563, Ljubljana 8302. Ločeno 8469, .Mirno življenje. Mehanik 755S. Mizar 93S5, Maj 7736. Marjetka 9730, M aren — v e.sel 9927, Maj 56 10211» Marljiv v*544. Marljivost 9604. Možnost vselitve 10110. Meritve 10105. Miren par 9962. Motor 500. 9530, Nujno 99.32, Nujno 9966, Nujno, Neoporečnost 6967. Ob Tržaški cesti 8612. Od Viča do Medna 8976, Obala je lepa 7506, Odličen 9504. Parcela 7687, Po-
mlad 8117. l'omlad, Prijeten dom 7533,
Pomlad S266, Pomlad 8117. Pianino 65+3. Pridna in vestna 1806, Privatnik, Pridna in vestna, Poštena 1(1088. Poceni 10238, Prijatelj 8524, Prišla je pomlad S74J, Prijeten dom 9107, Pomlad 9744. Prijateljstvo 7611, Postrežba 8603. Plačam dobro 9729, Poštena rauDiinnivn	9136,	Periferija 9905, Pridna	10176.
s:	SAMSKO	SPALNICO	Pianino 9361. Perfekten 9898. Bar-
S KA4CEM, orehor fnrntr, politi- veza 8820, Resno 9700. Resna kupčija rano prodamo po	zelo	litjodni ceni.	9831.	September.	Stanovanje	9003.
URii-d vsak dan, razen nedelje, od Skupna bodočnost 7999, Svetel 9388 i’-«.	nre-	p!za!,«tvo	Zveza	Clu-	Slo- 7650. Samski 9890. Srečen dom
f^iivo CDDricuvten 10265-4 . 9926, Starejša 10099. Soliden 10064, KRASNO SPREJEMNICO, egiptovski Ram 7532 Starejša oba. Sporazum palesander, prodam.	Naslov	v orI.	9208.	Šport 10212.	Siska 8100,	Tudi
oddelku.	10231-4	rentar 7772. Takoj.	Takoj 10017.	Takoj
OBRTNI LOKAL bi GARAŽA v centru - mesta naprodaj, takoj na razpolago. - Ponudbe pod »Center — mesto« v oglasni od-delelt.	10279-7
ENODRUŽINSKO leseno HIŠICO, vseljivo, vrt, sadovnjak:, v Ljub, ljani. prodam. Idealno tudi za Weekend. . Nasdov v oglasnem oddelku.	y	10394-7
INTEGIG-ENTU TURISTU oddam sobo proti posojilu. - ponudbe pošljite pod »Plačam naprej« v ogla3ni oddelelc.	19278-9
STAREJŠIMA OSEBAMA nudim za 3 leta brezplačno enosobno stanovanje v mirni hiši v Rožni dolini za zamesio za enosobno s Kabinetom ali dvosobno. _ Ponudbe pod »Brezplačno« v ogl. oddelek.	10293-9
IZJavuam, da nisem plačnik za
dolgove, lei bi jih morda storila
tnoja Žen« Dora roj. Cule. Vinko Mbdemdorfer, dentlst — Celje NOVI FRIZERSKI SALON za ženske se priporoča. Čopova ul. 4. Dobra postrežba! Inozemski preparati.	I-6295-11
POSLOVODJO in KNJIGOVODJO sprejme takoj Kmetijska zadruga Pijava gorica, p. Škofljica. Plača po kolektivni pogodbi eli po dogovoru.	-i
»RAŠICA«, TOVARNA ClPK in PLETENIN, Gameljne p»rj Ljub. Uani, sprejme dva mehanika za pletiljske in šivalne stroje, dva pletilna mojstra, eneiga absolventa mojstrske šiviljske stroke, dva klj-učavničai^e, dva fino-mehanika, izučene in priučene pletilj e, prodaj neg a ref e ren t a. veščega slovenske in srbohrvat-»ke korespondence, deseniterja, po možnosti tekstilne šole ali Sole za umetno obrt, absolventa ekonomske srednje šole in administrativne moči.	10224-4
USTANOVA « samostojnim flnan^ »iranjetn' v Ljubljani išče samostojnega. stalnega knjigovodjo -ki njo. _ Pontrd.be v ogl a fini oddelek pod »1. Junij«. 10230-1 PODI*ii>ANI Bergant J^že, Dolenja vas 7, preklicujem vse žalitve, ki »eni jih izrekel proti Sinit! Petru, Selca 86, v gostilni pri Šlibarju.
10342-11
PRODAJALKO ZA PAPIRNIŠKO
STROKO iščemo za takoj. Naslov r ogl. odd.	10261-1
GRADBENEGA TEHNIKA za vodje
IfradbiŠč s pooblastilom za vodstvo gradbenih' del sproiinomo. Gradbeno podjetje »Zidirrad«, Idrija. 102.7S-1 KMETIJSKE STROJE:	rep^jreztiico,
drobilec koruze, slamoreznice. jx>-»nemalnik, dvobrnzdni traktorski plug. vprežno krožno brano, traktorske tro-ilce hlevskega gnoja, vprežne grablje, sejalnico za koruzo, vprežni izrovač krompirja, prevozilo sadjarsko škropilnico, frežo,^ ltiščilec koruze, sadni mlin, živinsko tehtnico, traktor Chall-mers, železne postelje, • volovske jarme, goveje verige, proda Kmetijsko posestvo T.eskovec pri Krškem na javni, dražbi v soboto. 26. maja 1956 ob 10. uri.	9763-4
KINO »UNION«; ameriški barvni film »MIRNI CLOVfiK«. Bre* tednika. Predstave ob 16. 18.30 in 21. V gu vlogi; John Waynm in Maureen OrHara. — V soboto ob 22. premuera nemškega film« »LAZNl ADAM«.
KINO »KOMUNA«: jllgoslov. fUia »LAZNl CAR«. Tednik: F. N. 29. Predstave ob 16.. 18 in 20.30.
KINO »SLOQA«:	ameriški filro
»JAJCE IN JAZ«. Tednik: sansS pri zadnji preastavi. Predstava ob 17. 19 »n 21. Ob io je matineji istega filma. V gl. vlogi: Clau-deere Colbert.
• KINO »VIC«: ameriški film »ČUDEŽNI OTROK«. Tednik: Gospodarsko razstavišče. Predstave ob 18. 13 in 20.30. V glavni vlogi: Van Johnson in June Alyson. Prodaja vstopnic v vseh štirUi
kinematografih od 9.30—H in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej.
KINO »SOCA«: amer. barvni film »MIRNI ČLOVEK«. Predstave ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. fMm »JAJCE IN JAZ«. Predstava ob 20.30. prodaja vstopnic uro pred priče-tkem predstave.
MLADINSKI KINO Ul. Kotnikova 8: zaprto!
KINO »SISKA«:	Italijanski film
»PESEM POMLADI«. V gl. Vlogi: Delia Seala in Leonardo Coniese. Predstave ob 16, is in 20. Prodaj* vstopnic od 14 dalje.
KINO »TRIGLAV«: ameriški film »ZASEDA*. Tedn k. V gl. vlogi: Robert Taylor. John Kodiak in Arlene Dahi. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vsrtopnhc od 15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: meksikanskl film »UKRADENA SREČA* ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pri-četkom predstave.
VEVČE: ameriška barvni film »NA DALJNEM SEVERU«.
DOMŽALE: ameriški film »BLAGO KALIFA« Ob 20.
BLED: smer. barvni film »ŠKANDAL V SCOURIJU« ob 18 in 20.30.
KRANJ »STORŽIC«: premiera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI APAČ« ob 18 in 26. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KRANJ ^PARTIZAN« — LETNI: premiera amer. filma »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA« Ob 26.15.
JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »RAPSODIJA« ob 18 in 20. Danes zadnjič!
JESENICE »PLAVŽ«:	francoski
barvni film »RDEČE IN ORNO« II. del ob 18 in 20. Danes zadnjič!
ZAHTEVAJTE GA V SV051 TRGOVIN!
944-5, Takoj PS45, Tnkoj 10646. Tržačanka 6023, Takoj kjerkoli 9660, Takoj 9631, Takoj 10148. Trezen 9290, Urna 24. Ugodno takoj 10042, Ugodno takoj 16613. Usodni pogoji 6664. UKV Super 10 cevni. Ugodno 9367. Vestna moč 2646 A. Visoka., Vespa .8706. Vseljiva 9929, Večletna praksa R95S, Vselil va 7324. Voloska 7605. V«eUi''a 8297, Vestnost 8044. Zamenjava takoj 10036, Z vrtom 10115. Začasno 6820. Zmožna 5000, Zlatka 8267. Zamenjava 8832, Zamen tava 10021, Žolčna dieta 9866. S00, 9032, 3883-A, 1. junij 9959, 1.000.000 din.
M A RIB 0 B
Petek 25. maja.	1
Dežurna lekarn*:	»Planink*«,
Glavni trg 20.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 20: Puccini »Madacne Bufcter-fly«. — Gostovanje Out« Ondine. — Red C.
RADIO
5.—8. Prenos sporeda Radia Ljubljana. — 8.—8.10 Zabavna glasba, vmes objave in reklame. — 8.10 do 8.30 Lahek spored izvajata trio Malovrh in trio Horvat. — 8.30 tlo 8.40 Iz naših mest in vasi. —• 8.40—9. Moderne popularne melodije izvaja kvartet Tipel. — 1.1.—17. prenos sporeda Radia Ljubljana. —	17.—17.10 Dcoiača po-ročila. —-
17.10—17.15 Z-abavna glasba, vmes
objave. — 17.15—-17.40 Želeli ste —'
poslušajte! — 17.40—18. Samospeve
ruskih avtorjev po-je sopranistka'
Mira Končič-Mraesekova. pri kla-
vlrju dr. Rcman Klasinc, čelo igr*
Oton Bajde. — 18,—23. Prenos spo-reda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava del Indijskega kiparj* Ri.tendre Mozumdarja je odprt* od 10. do 18. ure.
KINO
Ptuj: ameriški film »Vaš verni
»lede«.
Murska Sobota: ameriški barvni
film »Hitreje Joe«.
ZAHTEVAJTE PRIZNANI
»rožni Cai
•tioi, vežča «tro.1 epi«) ■; nastop takoj. Pismene ponudbe poSlJlte podružnici SP Kranj pod »Vestna«.	10306-1
MOTOR zCjjdapp, 600 ccm. poceni prodam. Offled. Informacije vsak dan od M—J«. Zadružna
ulica 17.	10313-4
VELIK IN MAJHEN BOJLER za kopalnico prodam. Petelin, Rož. na dol.na XII/ia.	10977-4
BARAKO, 3X4 metra, pripravno za garalo ln eno 10 X 8 X 3 m. vse le novo. prodam. Pugljeva
» — Kodeljevo, od 14. delje.
10275-4
OTROŠKO POSTELJO ln MHEZO
11.
•e zanimajo za jeztftcaiovje. infiti-
tu* za slovansko filologijo.	-P
pr. med e* Phil. prof. paul Von-wil!er (Rheinau. Švica) bo imel na Slovenski aikad etniji znanosti in umetnosti v petek dne 25 maja 1S56 ob U. uri - javno predavanje.
In dve pokraJintki oljnati sliki prodam. Rojčeva 4. Moete. priti.
10271-4
ŠPORTNI FIAT TOPOLINO prodam ali zamenjam za nov motor 175—200 ccm. Oblak, Jamova 46, Ljubljen*.	10361	4
SporoCamo Žalostno vest, de |e po dolgotrajni bolezni preminil vestni In požrtvovalni {lan delovnega kolektiva, borec NOB, član ZKJ In drugih političnih In množičnih organizacij
Dr. KAREL KOROŠEC
zdravnik na dermatoveneroloSkem oddelscu
Nepozabnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu I
Na zadnji poti ga bomo spremili Izpred Splošne bolnišnice. TrZaška cesta 13, v soboto. 26. maja 1956 ob 15.33 na pobrežko pokopališče.
Upravni odbor, uprava, sindikalna podružnica In partijska organizacija SploSno bolnišnico v Mariboru
12 vtr. 7 8L0TESSK1 POBOCBT1LBC J ftr. m — a. maja
Na češkoslovaškem tržišču
VPRA 'sanja/^/Od a o uoftr
Kdor pozna češče razmere, bo težko verjel, da v teh dneh ne moreš dobiti v Pragi niti kilograma novega niti starega krompirja. Da še nimajo mladega in to uvoženega krompirja se ni čuditi. Italijanska proizvodnja — od te enako nima koristi n-irn 10 odstotkov italijanskih potrošnikov, vse do močnega priliva krompirja na trg, ko pride blago v prodajo po dostopnih cenah — odteka sedaj predvsem na angleški in zahodno-n črnik i trg, v manjši meri na rr-£e s slaibšo kupno močjo (Francija, Avstrija). CSR bo verjetno dobilia prve pošiljke vtaldjanskega krompirja v začetku iunija, mi pa jim bomo začeli dobavljati krompir okoli desetega junija. V dobrih štirinajstih dneh. v kolikor ne bodo vremenske prilike ovirale izvoza, bomo odpremdi iz okolice Gorice. Kopra, iz D rimači je in novosadskega bazena ICO do 200 vagonov mladega krompirja. Če-5ka je od svoje lanske iproizvod-nie krompirja prodala Italiji nai-
brž 1 do 2 hbož vagonov jedrnega, mi pa smo kupili okoli 2C0 vagonov semenskega krompir-
'ia-
§e teže ko*, s krompirjem je x
jabolki, kajti povsem verjetno je, da si je lahko vsaka gospodinja nabavila v jesenii krompir v poljubnih koiičinih, dočim je z jabolki drugače. Na Slovaškem ie dokajšnja proizvodnja letnih in jesenskih jabolk. Posebno obilen je pridelek hrušk, k>: h h "CSR vsako leto izvaža v svežem ali konzer-v i ra n em stan ju.
Najugodnejše prodajajo Ceha svoje odlične vrste hrušk in hruškov kompot v (pločevinastih dozah aili steklenih kozarcih v An-, glijo, ki spada med najmočnejše potrošnike hrušk na svetu. Toda zimskih jabolk priman;ku]e na trgu in rsfco sem vidci »fronto« za jabolka, kot jo nazivajo Prašami, na Foricih, v samem središču mesta. Jabolka, ki pa niso bila posebno lepa, mislim, da so madžarskega izvora in drugorazredne
Trgovska mreža v ptujskem okraju
Trgovinska zbornica LRS je iz-delaila načrt, ki predvideva povečanje trgovske mreže v Sloveniji. V (ptujskem okraju naj bi se povečalo število trgovin za 87 c/c. Upravni odbor trgovinske zbornice v Ptuju je o tem predlogu obširno razpravljal ter mena!, da bi bilo takšno povečanje števila trgovin sicer idealno, vendar ;e v bližnji prihodnosti neizvedljivo. Čeprav je potrebno več trgovin, je vendar v ptujjkem okraju še bolj nujna razširitev in modernizacija obstoječih trgovin. Več. kot 90 °/c vseh trgovin na podeželju ne ustreza normalnim pogojem trgovanja. Večina trgovin je nameščenih v starih lokalhh.
V Ptuju so v zadnjem času ob-novTi p.recei trgovskih lokalov. Tudi glede higiene so naredili pre-ce-jšen iccrak nci-rej. V Kidričevem so dobili moderno opremljeno trgovsko poslovalnico. V Ptuju pa bi pcirtrošniki potrebovali i pred-
IZ ŠKOFJE LOKE
Domače p-lnntn.sKo društvo bo »cdelovalo julija na gospodarski razstavi, na kateri lio prikazalo dejavnost planincev. Priredilo l»o tufii $7i'ct na plitvi C k a jezera in v Oparijo. na Porezen itd. Sprejelo je tudi sklep, da bj ofuvalo planinsko floro in znižalo za 10 odstotkov cene v koči na Lubniku za skupinske izlete sindikatov, delovnih kolektivov in Sol.
Akademsk] klub v Škofji Loki
je priredil literarni večer, na katerem so brali Študentje — slavisti svoja dela.	G.
vsem nekaj speciailnih trgovin kot na pr. drogerijo, trgovino z. električnimi potrebščinami in pohištvom, v bližini novih stanovanjskih blokov pa prodajalne za kruh, mleko in meso. Pri gradnji novih stanovanjskih blokov bodo morali investitorji nvistoti tudi na moderne trgovske lokale. Zmogljivost sedanjih trgovin z manufakturo im in špecerijskem blagom je v glavnem zadostna. Tudi v Ormožu in Kidričevem ne čutijo potrebe, da bi povečali število trgovin s tem blagom. Okrajna zadružna zveza v Ptuju meni. da je mreža poslovali nic kmetijskih zadrug cio vol j gosta in da je treba osnovati samo posilovallniico v
Podlcžah.	M.	K.
Planinske pašnike bodo ogradili
Kmetijske zadruge Ljubinj, Poljuben in Žabče na Tolminskem so dobile od podružnice
DOZ v Novi Gorici večjo količino žice, s katero bodo ogradili nevarna mesta na planinskih
predpasnikih, ki ogrožajo varnost živine. To je eden izmed preventivnih ukrepov DOZ za
zmanjšanje števila nezgod pri živini in za ohranitev živinskega fonda.
Vsa dela za ograditev vrtač, brezen ln strmih prepadov bodo opravili živinorejci sami s prostovoljnim delom deloma že pred pašno sezono.
~ jP
kakovosti, so daj jati po kilogram na kupca in so veljala 6 Kč. Limon je v praških prodajalnah dovolj m stanejo 12 Kč za kiogram, pomaranč pa je pred nedavnim zmanjkalo, prej so btle po 16 Kč.
Kaže, da je po vseh mestih in ne samo v Pragi	prebivailstvo s
rveiiim sadjem in zelen javo slabo preskrbljeno. Teh težav pa ne smemo ocenjevati	s tališča naše
preskrbe s temi pridelki, ker spadamo med države z dokaj razvito proizvodnjo sadja in zelenjave in razpolagamo s tržnimi presežki, niti ne z očmi centlca razmer zahodnih držav, kjer so na-ctrodaj v vseh časih raznovrstni pridelki: vseh sadnih in zelen lavnih kultur, od zgodnjih do poznih vegetacij. Pni tem pa ni za vse plast; potrošnikov	vselej enake
možnosti nabave za življenje potrebnih in za d opoj n dno hrano dovoljnih količin.	Potrošniki v
Pragi se motalo trenutno zadovoljiti le z domačimi vrstami solate. špinačo, redkvico, počakati ra bodo morali- na prvi grah, zgodnje korenje in mladi krompir še do časa nabav iz tuiine oziroma do lastne proizvodnje, ki se Ho letos prav tako ko* povsod po Evropi zakasnili a za dva do štiri tedne. Dočim so v teh dneh prispele že prve dalmatinske češnje na Dunaj, bodo Praženi čakali na njihov domač: pridelek skoraj do konca junija.
F. Fijavi.
CEMENT
TERACO
iTt
MARMGlr
PARKET OPEKO STREŠNIKE
TRDO REZAN LES in HRASTOVE KOCKE
predaja iz svojih skladišč v Beogradu, kakor tudi direktno od proizvajalcev
BEOGRAD Zmaja od Načaja 11-n
Telefon 29-778 in 29-603
Gradbeno podjetje
»SLOGA«
ILIRSKA BISTRICA
razpisuje mesto
računovodje
Pogoji: ekonomski teh-nikum ali ustrezna druga šola. V poštev pridejo tudi interesenti z manjšo izobrazbo, v kolikor imajo večletno prakso v računovodstvu. — In mesto
Sefa tehničnega oddelka
Pogoji: diplomiran inženir gradbene stroke, ali
diplomiran gradbeni teh-' nik z državnim izpitom
in ustrezajočo prakso.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Stanovanje preskrbljeno.
RAZGLAS Kmetijska zadruga ■
o. j. Bočna, prodaja na podlagi Uredbe o gospodarjenju osnovnih sredstev (Ur. 1. FLRJ, št. 52-53) in uredbe o pogojih in načinu prodajo osnovnih sredstev, čl. 1., 3. in 4. (Ur. 1. »t. 51-54) naslednje stroje:	1 ročno motorno
kosilnico, 1 trosilec domačega gnoja, Laverde, 1. vprežni plug s kolicami, 5 okopalnikov, 1 ročno
škropilnico z lesnim sodom, 4 obračalnike na konjsko vprego,, 3 lušilni-
ke za koruzo, 1 snopove-zalko za žito, 1 ročno črpalko za gnojnico, 2 tro-silca 7-a umetni gnoj, 1 reporeznlco, 1- slamoreznico »Mura«, 2 puhalnika brez motorja, 2 izruvača za krompir, 1 sejalnik za koruzo, 1 lušilnik za sončnice, 6 elektromotorjev. — Prodaja osnovnih sredstev se vrši na javni dražbi dne 3. junija 1956, ob 9. dopoldan na dvorišču strojne lope pri zadružnem domu Bočna. Prednost do nakupa ima socia-■ listični sektor, le v kolikor pa tega ni, pa tudi fizične osebe, t. j. privatniki.
S. M„ J.
Vprašanje: V hiši, ki Je bila zaplenjena Vašemu pok. možu. ima. te pravico do brezplačnega stanovanja Alj Je pravilno, da morate kljub temu plačevati prispevek v sklad za hišno upravo in v sklad za vzdrževanje hiše?
Odgovor:. Po obvezni razlagi 2. odst. 4. čl. zakona o zaplembi (Ur. list FLRJ. št. 38/47) so osebe, ki jim Je po navedenem predpisu
zafeona zagotovljeno stanovanje, oproščene samo najemnine za to stanovanje. plačati pa morajo stroške za vzdrževanje stanovanja in druge stroške, ki so v zvez! z njegovo uporabo. Glede na to pa- ste po našem mnenju dolžni plačevati prispevek v navedena dva sklada.
T. I.. LJ.
Vprašanje:	Koliko	tnaš« letna
taksa za hibridne trte?
Odgovor:	Po	tar. št. 60 taksne
tar>£e Zakona o taksah (Ur- list FLRJ. št 6/36) se plača za h _ bridno trto od vsake trte letna taksa v znesku 3 do 5 din. pri čemer so -republiški izvršni sveti pooblaščeni, da lahlco za prvih pet let. predpišejo v navedeni meji (3 'do 5 din) takso, let se ho plačevala v posameznih okoliših. Na podlagi tega pooblastila je izvršni svet LRS z odlokom z dne dne 3. maja 1955 (Uradni list LRS. številka 14/56) določil, da znaša taksa na hibridno trto v nevinorodnih predelih 3 din. v vinorodnih predelih pa po 4 din od trte. pri čemer določi okrajni ljudski odbor za svoje področje, kateri predeli se štejejo za vinorodne, in kateri za nevinorodne.
H. O., I.
Vprašanje:	Ob drugi prevedbi
Vam je bila leta 1552 prevedena pokojnina kot počkva.lificiranemu delavcu Leta 1954 ste pri zavodu za soc. zavarovanje predlagali obnovo postopka in ste predložili odločbo komisije za prevedbo delavcev iz leta 1930, s katero ste biiki prevedeni v naziv samostojnega. to je kvalificiranega delavca. Zavod Vam Je sicer na podlagi te odločbe v obnovljenem postopku priznal pokojnino kot kvalificiranemu delavcu, vendar pa le za eno leto nazaj od stavljenega pred.lo.ga in ne že od 1. julija 1932 dailiie. Ali je to pravilno?
Odgovor: Po 3. odst. 120. člena zakona o soc. zavarovanju se v primeru, če se v obnovljenem postopku ugotovi obstoj pravic, ki v prejšnjem postopku zavarovancu zaradi uporabe nepravilnih podatkov niso bile priznane, priznajo te piraviee od dneva, ko so bile d-edsansko pridobljene. Glede
na t« predpis in ker Je bita prvotna prevedba Vaš« pokojnine
izvršena na podta.gi objektivno
nepopolnih podatkov, to Je reora-
viinih pod-atlkov, Vam po ne-.em mnenju pripada prevedena pokojnina kot kvalificiranemu delavcu že od 1. julija 1953 dalje.
A. D., M.
Vprašanju: Alj Vam na posTagl
Vaše neipcčne (6—ume) dnevne zaposlitve priips-da pravica do otroškega do-daiikat!
Odgovor: -Za pridobitev pravic« do otroškega dodatka Je med drugim v smislu. 2. odst. 27. člena uredbe o otroškem dodatku potrebno. da-Je . delavec ozir. uslužbenec zaposlen doflo-čeno do-bo •
polnim rednim delovnim 6a—
sem. Glede na ta predpis p« Vam
na podlag! Vaše neoolne zaposlitve' pravica do otroškega dodatka ne pripada.
V. N., C.
Vprašanje: Pred štirimi leti Vam
je bila z ocMočbo stanovanjskega
organa nakazana za Vas in Vašo
družino (žena in hčerka, stara 16
let) v dvesobaetn s-ta-n ovariju soba s souporabo kuhinje. Sedaj s« bo uživale-c stanovanja Izselil in Vas zanima, ali ste upravičeni do celega stanovanja in na kaik način bi dosegli dodelitev izpraznjenega dela stanovanja?
Odgovor: Kot sostanovalec boste imetli v smislu 21. čl. republiške uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj ne glede na to, ali ste ozir. boste vpisani v seznam upravičenih pričakova-1-cev, pravico do dodelitve dela stainova-nja. ki g« bo izpraznil uživalec, ker Vam Je ta del potreben za povečanje stanovanjske površine na obseg, do katerega imate pravico .po 3. odst. 16. člena navedene uredbe. Zahtevek za dodelitev Izpraznjenega dela stanovanja pa boste morali vložiti najkasneje v 8 dneh po izpraznitvi. Do izkl j učne upora be kuhinje pa boste upravičeni že po predpisu 1. odst. 22. člena navedene uredbe, kjer Je rečeno, da v primeru, če sta ime!« uživalec stanovanja in sostanovalec souporabo kuhinje na podlagi odločbe stanovanjskega organa, obdrži ob
izpraznitvi .enega dela stanovanja kuhinjo v izključni uporab; tisti, ki ostane v drugem delu stanovanja.
S. D., Lj.
Vprašanje:	Vaše	podjetje	Vam
v vsakem primeru službenega potovanja. kakor tudi obolenja odtegne ustrezni del povračila za ločeno življenje. Ali je ta postopek pravilen?
Odgovor: Postopek podjetja po našem mnenju ni pravilen — razen. če je tako, kakor se v Vašem primeru postopa, predvideno v tarifnem pravilniku. Po uredbi o delitvi celotnega dohodke gospodarskih organizacij so namreč določbe tarifnega pravilnika tudi v tem vprašanju odločilne, ne pa določbe uredDe o potnih in selitvenih stroških za druge uslužbence in delavce, po katerih se od. bije povračilo za ločeno življenje samo za čas. letnega dopusta, toda tudi samo v višini 50"/».
R. 1.. II. B.
Vprašanj e: Ali arriete žagati na žagj venecijactki. katere obratovanje Vam ni dovoljeno, les za lastne potrebe (nujno popravilo
hiše)?
Odgovor:	Ker Je po uredbi o
obratovanju žag venecijank določeno. da morajo lastniki žagarskih venečijanskih obratov, , ki nimajo dovoljenja za delo. takoj prenehati z obratovanjem (6. čl. uredbe) in je žaganje lesa brez dovoljenje za obratovanje celo kaznivo (v denarju do 10.000 din oziroma z zaporom do -30 dni), odsvetujemo, da brez dovoljenja občinskega LO žagate les na žagi. ki ne sme biti v obratu.
S. P.. Ljubljana
Vprašanje:	Zaposleni ste kot.
kurjač na prosvetni ustanovi, prejemate plačo kvalificiranega delavca. Pred kratkim ste opravili mojstrski izpit za strojnega kiju. čavničarja. - Kakšna plača Vam pripada prt 34-letnem službovanju?
Odgovor: S položitvijo tega izpita ste postali visokokvalificiran delavec in Vam pripada plača 300 di.n na dan — če deao visokokvalificiranega delavca tudi opravljate. Na vsaka 3 let« od izpita dalje Vam pripade še dodatek po 17 din n« dan ali 500 din na me-
sčc. največ 5-krait — dokler boste
v tej kategoriji strokovnosti, seveda pod pojmom, da posle viso-kokvalifloinainega delavca opravljate.
i: Semenogojsbo posestvo Starie pri Ptuju ::
Uče RAČUNOVODJO
NASTOP SLUŽBE TAKOJ. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU ALI DOGOVORU. — PREDNOST
IMAJO RAČUNOVODJE S KMETIJSKIH POSESTEV.
— DRUŽINSKO STANOVANJE NA RAZPOLAGO.
Dotrpel je naš dobri mož in oče
JANKO RESMAN
usnjar in trgoveo
Pokopali ga bomo v petek ob 17. url na pokopališču v Radovljici.
2ena in ctroci z družinami
Radovljica, Beograd, Celje, Ljubljana,
24. maja 1956.
Sporočamo, da je 24. maja 1956 preminul predsednik Upravnega odbora
dr. KAREL KOROŠEC
Prelj ubij enega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
MARIBOR, 24. maja 1956.
LEKARNA »PRI GRADU«, MARIBOR
Kupon
c« pravno posvetovalnico
lanja«
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 22. maja 1956 v 82. letu starosti umrl naš ljubi mož, oče in stari oče
Franjo Vučer
admiral v pokoju
Pogreb je bil v četrtek, 24. maja 1956 ob 16. uri na pokopališče v Šmarju pri Šentjerneju.
Žalujoči: žena Nineta z družino Vučer in Levičnik ter ostalo sorodstvo.
SOLANA ■KREKA
v Tuzli
bo sklepala pogodbe za prodajo soli za III. četrtletje 1956 v času od 10. -15. junija 1956. — Pismene prijave sprejemamo do 5. junija 1.1. Količino potrebne soii je treba razporediti po vrstah in mesecih. — Prijave, ki bodo prispele po 5. juniju, ne bomo upoštevali za III. četrt-letje 1956, niti ne bomo na nje odgovoriti.
SOLANA »KREKA«
Utrujen od samega opazovanja, se je odpeljal v Nevado, kjer so pravkar odkrili nova ležišča zlata — »samo zato, da nekoliko poskušam srečo« — kakor se je sam izrazil. Njegovo poskušanje sreče na borzi v Tonopabu je trajalo celili deset dni. V tem času je njegova uničujoča, divja igra brez pravil, povzročila med navadnimi igralci strašno zmedo. V teh desetih dneh je dal svojemu srcu prosto pot in ob zaključku igre ostal s čistim dobičkom pol milijona. Nato je tlesknil z jezikom in se vrnil v San Francisco, v hotel St. Francis. Dobro je teknilo, njegovo zanimanje za igro pa se je le še povečalo,.
In spet je postal senzacija tiska. Spet je bilo na naslovnih straneh napisano z velikimi črkami BURNING DAVLIGHT. Okrog njega so se zbirali dopisniki. Poročila v starih revijah in časopisih so začeli znova prebirati in ▼ milijon domovih se je pri zajtrku pojavil poleg'prepečenca in jajc še romantični Elam Harnish, pustolovec Severa* kralj KI ondika in oče severnjakov. Se preden je lahko dobro premislil, ga je že vrglo v igro. Denarni mogotci, podporniki in ves izmeček špekulantskega morja je valoval proti njegovim enajstim milijonom. V samoobrambi je bil prisiljen odpreti pisarne. Povzročil je bil pozornost in dali so mu karte in zdaj je moral, če je hotel ali ne, igrati. Prar, bo pa igral in jim pokazal, kdo je — samo zategadelj, ker so prerokovali, kako hitro mu bodo porezali peruti, in govorili o podeželski igri, ki jo bo igral, in o njegovi divji in razdražljivi naravi moža s Severa.
Pričel je igrati nizko — »čakaje na priložnost.« kot je razložil Ho!ds\vorthyju, človeku, s katerim se je bil spoprijateljil v Alta Pacific klubu. Tudi Dayligh< je bil član tega kluba. Uvedel ga je bil Holdsworthy. In bilo je dobro, da je Daylight pričel tako previdno; čedalje bolj je strmeti
nad velikim številom morskih psov — »kopnih morskih psov,« kot jih je imenoval — ki so se mu približevali. Dovolj naglo je spregledal njihovo namero in se celo čudil, da jih lahko toliko izmed njih ulovi svojo žrtev in se jih obdrži. Njihova nepoštenost in vsa njihova dvomljivost sta bili vsekakor tako prozorni, da ni mogel razumeti, kako je mogoče, da speljejo koga v past.
Nato je spoznal, da je več vršt morskih psov. Hold-sworthy je postopal z njim, ko da je njegov brat in ne klubski tovariš. Bdel je nad njim. mu dajal dobre nasvete in ga predstavil mestnemu finančnemu svetu. Holdsworthy-jeva družina je stanovala v očarljivem deželnem dvorcu blizu Menlo Parka in Davlight je večkrat preživel v njem čas med soboto in nedeljo. Pri tem je »poznal lepoto in prisrčnost družinskega življenja, o katerem se mu prej še sanjalo ni. Holdsworthy je imel zelo rad cvetlice in je bil navdušen rejec perutnine. Ti dve njegovi strasti sta začeli zabavati tudi Day!ighta. ki pa je na vse to gledal s prizanesljivostjo. Take prijetne slabosti so bile dokaz dobrosrčnosti tega človeka in Davlight se je z njim čedalje bolj zbliževal. V njem je videl moža, sposobnega in spretnega v poslih, toda brez velikih ambicij, moža, ki se je prenaglo zadovoljil z majhnimi vlogami, da bi se kdaj spustil v veliko igro.
Ob nekem takem obisku ga je Holdsvvorthv opozoril na neko majhno zadevo, na koristno majhno zadevo, na neko opekarno v Glen Ellenu. Davgliht ga je pazljivo poslušal. Bila je to zelo pamfetna kupčija, a Davlight je menil, da je premajhna in da je predaleč od njegovih načrtov. Toda spustil se je vanjo zgolj iz prijateljstva. Holdsworthy mu je namreč, razložil;-, da je. tudi on vključen vanjo in da bi moral precej žrtvovati, zanjo, če bi hotel podjetje razširiti.
Daygliht je zaželeni kapital, petdeset tisoč dolarjev, vložil* ko pa je podjetje propadlo, je smeje izjavil: »Priznam* potegnili so me za nos, vendar ni Holdsworthy kriv toliko kot njegovi prekleti piščanci in sadovnjak.«
Navsezadnje je bil to dober nauk zanj, zakaj spoznal je, da sta v trgovskem svetu zvestoba in poštenje redka in da pomeni celo preprosti pojem gostoljubnosti prav malo V, primerjavi z brezvredno opekarno in s petdeset tisoč dolarji. Menil pa je še vedno, da so morski psi različnih vrst in velikosti zgolj na površju. Globoko spodaj, ši je pravil, sta pa vendarle še poštenje in pravica. Veliki industrijalci in denarni mogotci so bili po njegovem mnenju ljudje, s katerimi niora sodelovati. Pri svojih neizmernih podjetjih morajo gotovo igrati pošteno. Saj v njih ne morejo imeti časa za majhne prevare in goljufije. Od teh malih ljudi ni mogel pričakovati drugega, kakor da obesijo svojim prijateljem na vrat svoje brezvredne opekarne. V visokem finančnem »vetu pa se to ni izplačalo. V njem so bili možje zaposleni z razvojem dežele, z organizacijo železnic, z odpiranjem rudnikov in z izkoriščanjem brezštevilnih prirodnih bogastev. Njihova igra je morala biti velika in poštena. »Ti s# gotovo ne morejo ukvarjati s takšnimi sleparijami,«
Tako je prišel do zaključka, da bo pustil te male ljudi, te Holdsworthyje, same; in čeprav je ostal z njimi v dobrih odnosih, se ni z nobenim tesneje povezal ali sklepal velikega prijateljstva. Nič ni imel proti malim ljudem iz Alta Paeifi« kluba na primer, ni jih pa hotel imeti za družabnike v veliki igri, ki jo je nameraval zaigrati. Toda kakšna bo ta velika igra, še celo sam ni vedel. Čakal je, da jo najde. In medtem je igral po malem, vlagal denar v posamezna podjetja za izboljšanje nerodovitne zemlje in skrbno pazil, kdaj se mit bo ponudila priložnost za veliko igro.