HHIHH

f
/
OGLASi
PRODAMO
Zemljišče
-	Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do konca letošnjega leta (2010). Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2 - prodajna cena zemljišč: 230 EUR/m2 - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje+občina): cca 52 EUR/m2 zemljišča. Več informacij na naši spletni strani www.karo.si-lastne gradnje
Stanovanje
-	Kamnik - Zikova, garsonjera, 30 m2, uporabne površine 23 m2, balkon 4,60 m2, klet 2,30 m2, 3. nad., dvigalo, V lega, odprt pogled na zeleno dvorišče, urejen blok, vredno ogleda. Cena: 55.000 EUR
-	Kamnik - center, garsonjera + 2 shrambi, 37m2, popolnoma obnovljena 2010, pritličje, lepo urejeno, dobra razporeditev, v večstanovanjski hiši v centru mesta, takoj vseljivo.
-	Ljubljana Moste - Polje, garsonjera, 30 m2, 3. nad., nizek blok, funkcionalno, balkon zaprt, povečan in predelan v ločeno sobo, okna menjana l. 2003,
novi radiatorji, lepo ohranjeno, Z lega. Cena: 76.000 EUR
-	Kamnik - center, obnovljeno, 73 m2, 1. nad., pripadajoča neizdelana mansarda 54 m2, streha menjana l. 2003, nova okna in fasada, dva parkirna mesta na dvorišču v izmeri 62 m2.
-	Ljubljana - Šiška, Goriška, 2,5 sobno, 3. nad., 67 m2 z dvema balkonoma + klet,
1.	1957. Cena: 132.000 EUR. Možnost dokupa garaže.
-	Tr^ič - center, staromeščanska stavba, dvosobno, 52,40 m2, obnovljeno 2008,
2.	nadstropje. Cena: 72.000 EUR
-	Tržič, bližina centra, 2-sobno s kabinetom, P, skupaj 62,15 m2 (uporabna površina 57,53 m2, klet 4,62 m2), popolnoma obnovljeno l. 2009, ločeni priključki, možnost parkiranja. Cena: 70.000 EUR
-	Tržič - 2-sobno s kabinetom P, skupaj 52,02 m2 (uporabna površina 47,52 m2, klet 4,50 m2), obnovljeno 2009.
Cena: 61.000 EUR
-	Tržič - enosobno s kabinetom, 40,20 m2, 1. nad., obnovljeno l.2009.
Cena: 53.000 EUR
-	Tržič - Koroška, 2-sobno s kabinetom, 78,60 m2, popolnoma obnovljeno l. 2009. Cena: 91.000 EUR
-	Radomlje - SOBA s kuhinjo, 18,67 m2, v večstanovanjskem bloku, l. 1953, 2. nadstropje, zelo svetla,V lega, vzdrževana. Možnost dokupa sosednje sobe v izmeri 10
m2 (z balkonom) in izdelava lastnih sanitarij. Cena: 29.000 EUR
Hiša
-	Moste pri Komendi, tristanovanjska hiša, skupaj cca. 350 m2, P + 1 N +M, l. 1977, zemljišče 924 m2. Pritlično stanovanje (43 m2), obnovljeno l. 2006, ločen vhod, mansarda (90 m2), izdelana l. 2005, vhod iz skupnega stopnišča, vmesna etaža 4-sobno stanovanje (95 m2), nova streha, 2 garaži, ena za osebni avto, druga (62 m2) za tovorno vozilo, nad garažo skladiščni prostor. Cena: 380.000 EUR
-	Radomlje - Škrjančevo, enota dvojčka, l. 2001, 210 m2, K + P + M, III. pgf, 355 m2 zemljišča. Cena: 247.000 EUR
-	Kamnik - Šutna, poslovno stanovanjska hiša, P + M, popolnoma obnovljeno l. 2000, spodnja etaža: poslovni prostor, 120 m2 , primeren za storitveno dejavnost, zgornja etaža: 3-sobno stanovanje, skupaj 144 m2 (60 m2 terasa), ločena vhoda, parkirna mesta. Cena: 290.000 EUR
-	Mengeš, tristanovanjska stavba, PK, VP, 1 N, 270 m2, 510 m2 zemljišča, l. 75, vhodi ločeni s skupnega stopnišča, vsi priključki. Cena: 380.000 EUR
-	Vodice - Utik, enostanovanjska hiša (P + M), l. 2000, cca. 150 m2 + odprta terasa 79 m2. V spodnji etaži bivalni prostori, sanitarije, garaža, kurilnica, shramba, v mansardi 3 spalnice in velika kopalnica (15 m2). Zemljišče, 647 m2, na rob zazidljivosti, odprt pogled.
Cena: 350.000 EUR
-	Radomlje, bližina Arboretuma Volčji potok in golf igrišča, samostojna hiša, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K + P + 1 N. K: kotlovnica in večnamenski prostor, P: vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, 1 N: 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša
nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984, garaža, vrtna uta, zemljišče 946 m2, razpršena pozidava. Cena: 340.000 EUR
Poslovni prostor
-	Mengeš - 980 m2, delavnica, zgrajena l. 2005, 1.200 m2 zemljišča, P/1 nad., poslovna stavba 29m x 12m ter 10m X 20m. V pritličju je večja delavnica, razstavni prostor in spremljajoči prostori, nadstropje ni finalizirano, uporablja se kot skladišče (dostopno po stopnišču in s tovornim dvigalom). Višina stropa v pritličju je 4,30 m, v nadstropju pa 3,02 m. Stavba ima vse komunalne priključke. Možen dogovor prodaje po delih, prodamo. Cena: 950.000 EUR
-	Trzin - industrijsko obrtna cona, poslovna stavba, l. 2002, P + 1 N + M, skupaj 810 m2, dvorišče 325 m2, kvalitetno grajeno, lepi, urejeni prostori, primerni za pisarniško ali proizvodno dejavnost, vse potrebne instalacije, alarmna naprava, videofon, tovorno dvigalo, ločeni vhodi, urejeno parkirišče. Cena: 1.050.000 EUR (možen tudi najem posameznih prostorov: 8EUR/ m2 + stroški)
ODDAMO Poslovni prostor
-	Radomlje - center, skladiščni prostor, 178 m2, adaptirano l. 2000, primeren tudi za skladiščenje občutljivejših materialov. Višina stropov 3,2-3,5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, WC z umivalnikom, ISDN, alarm, CK na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, na dvorišče je možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest. Cena: 3,9 EUR/m2
inkTigoA
ivlo
prod. BURNIK
Mengeš, Prešernova cesta 3
tel.: 01/729-68-70
E-pošta: menges.2485@trgoavto.si
Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00
SYM ATV 600 4x4 Kolesa Merida Skuterji SYM Kolesarska oblačila Kolesarske čelade Lazer
6.790 EUR do -30 % do -15 % -50 % do -40 %
Velika izbira akumulatorjev za motorje, skuterje in štirikolesnike
Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila.
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
NOVO: SERVIS KOLES -menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča ...
SI®
Commerce
taoooot
ť«J2
io zimo ÍH fiomf^
L.liWIUIIO OUE
I ámiavéfa Séitâai/
UGODNE CENE' MOŽNOST PLACíLA NA OBROKE
(g) 080 22 36 www.hp-cofitmerce.ti

mufti/.

- jmfTfTtAJtsr


i t
dne 17. 5., 21. 5. in 14. 6. 2010 ot 19.00 url - prlčnflmo^lCBŽPtAĆgl^
V^BijENimi
Hi :' 7E» la £6 fajt. Oi ,1TS9 iů ST ÍBin: 040 .' 7 r 90 00
I
UVODNiK
Spoštovani občani, dragi bralci!
Vreme je vedno zelo hvaležna tema, če ne vemo, o čem bi se z nekom pogovarjali ^ ali pa, da ne vemo, o čem bi pisali ^ npr. uvodnik ©. Vsekakor pa zelo prav prideta tudi šport in politika. Vremenska tematika in šport na nas, Slovence, dokaj blagodejno delujeta, saj znamo v kritičnih razmerah skupaj stopiti in poskrbeti drug za drugega ter svoje športne ljubljence popeljati do zmag. Ravno nasprotno pa je v politiki (politics). V normalnih razmerah smo »tako-tako«, v kritičnih pa bi se najraje pobili med seboj Čeprav me sicer mika, da bi napisal kaj sočnega o politiki, ne bom, ker je, če dobro pomislim, škoda izgubljati besed zanjo. Bi pa nekaj »rekel« v zvezi s politiko v širšem pomenu (policy), in sicer na temo mladih. »Na mladim svet stoji,« gre pregovor, ki ga sem ter tja slišimo tudi od politikov. A ne? A res? Kljub temu, da držimo svet pokonci, nas še vedno veliko živi doma pri starših, saj še vedno velik delež mladih ne najde prve zaposlitve. Očitno je državi ljubše, da »ta mlad« sedimo doma, se praskamo po riti, »ta star« pa delajo tja do 65. leta. Lepo sicer, da na mladih svet stoji, vendar nam to čisto nič ne pomaga, če se bore malo zgodi v tej smeri. Več potrebujemo! Nekoč sem na tem mestu zapisal nekako takole. Ocenjevati, ali sta država in občina v preteklih letih namenili dovolj denarja in naporov za mlade, je v bistvu brezpredmetno, saj je ocena, ne glede na vložena sredstva, skoraj vedno negativna. Ne gre namreč zgolj za vložena finančna sredstva, temveč
za prioritete, cilje in za zavest, da se na mladih enostavno ne sme varčevati, če si seveda želimo zagotoviti boljši jutri. Dolgoročno uspešno in stabilno podjetje prednostno vlaga v investicije za tehnološki razvoj in razvoj inovacij. Mladi smo tehnologija in smo inovacije. Torej, šparajte drugje. S tem se še vedno strinjam, ampak: preden mladi ne bomo pokazali svojih lastnih ambicij, volje in želje za naš boljši jutri, si vlaganj ne zaslužimo, niti si ne zaslužimo več. Najprej smo sami odgovorni zase, potem pa drugi. Kot pravi pregovor: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal ^ Torej, mladi, pomagajmo si najprej sami! Številka Mengšana, ki je pred vami, je torej bolj »mladinsko« obarvana. Razlogov je več, eden od njih je verjetno tudi ta, da v naši občini ni bilo nikoli vodene nikakršne mladinske politike s strani odgovornih. Kakorkoli že, o mladostniških tegobah, težavah ter odnosih s starši in okolico smo se pogovarjali s Centrom za socialno delo Domžale. Izvedeli boste tudi, kako uspešna je bila akcija Očistimo Slovenijo v naši občini, v OŠ Mengeš pa so prav na poseben način obeležili 65. obletnico konca 2. svetovne vojne. Prav posebej pa si velja pogledati zadnje strani tokratne številke, saj se nam v prihajajočih dnevih in tednih obeta ogromno število dogodkov in prireditev, s katerimi bomo obeležili letošnji občinski praznik.
Imejte se radi in bodite v cvetju še naprej, četudi bo dež in nam bo politika povzročala sive lase!
Urban Ropotar
VSEBINA
Občinska uprava.................4
Dogodki meseca..................6
Novice iz sosednjih občin ... 10
Tema meseca....................11
Intervju.............................12
Društva.............................14
Obrazi...............................19
Vzgoja in izobraževanje......20
Zdravje.............................23
Občinski svet .....................24
Politika.............................25
Kultura.............................27
Šport................................28
Športni portret.................29
Razvedrilo.........................30
Pisma bralcev ................... 31
Obvestila ...........................32
SPOROČILO DOPISOVALCEM
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Pomladni adrenalin, foto: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06, 2800 izvodov
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek,
3. junij 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 11. junija 2010.
OBCiNSKA UPRAVA
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Velikokrat smo že slišali, da ni problem v tem, kaj se nam osebno dogaja, kaj se je zgodilo, ampak je največji problem v osebnem pogledu na zadevo. Gre za osebno interpretacijo pomenov, ki si jih in jih pripisujemo ljudem, dogodkom in stvarem. In kdo vse oblikuje naše osebno mnenje? Ja, največkrat sami, s svojo prepričanostjo imeti prav, poleg teh pa še cela vrsta informacij, s katerimi smo vsak dan z njimi v stiku - od televizije, tiskanih medijev - od vseh, ki si naklade večajo s tem, da kopičijo za svoj zaslužek črne informacije in iz katerih je lahko razbrati samo še: vsi lažejo, vsi kradejo, na svetu ni več poštene osebe... Tem informacijam in dogodkom smo bili v tem letu že zelo izpostavljeni, tako da bi jih bilo že zadosti. Pa so tu še letošnje volitve, kjer se bo kazalo vse drugo kot uspehi zadnjega obdobja. Vendar me k temu uvodu ni vodila misel, ki bi jo bralec hotel potegniti iz teh misli. Že nekaj časa se v meni pretaka zapisano dejstvo, ki smo mu bili izpostavljeni v predstavitvi Vizije in razvoja Občine Mengeš, kjer nevarnost za ustvarjalno delo v prihodnosti občani vidijo v razprtijah politike. Čeprav osebno ne vidim razlogov, je vseeno dejstvo, ki nam je bilo predstavljeno, da je 10 % ljudi (občanov) vedno negativno nastrojenih proti, lahko zapišem, enotnim odločitvam. So pa volitve tudi zato, da bomo takim kandidatom zaprli pot odločanja. Mesec maj je mesec, ko se lahko poglobimo tudi vase, saj nam narava, ko se obnavlja po zimskem počitku, daje vzgled, da smo lahko tudi mi drugačni - v ravnovesju s telesom, dušo in tudi medosebnimi odnosi. Zaščitimo svojo človeško krhkost in se zazrimo v prihodnost. Delajmo načrte, stvarne in rezervne načrte, saj ni v načrtu prihodnosti vse tako, kot si sami zamislimo. V aprilu smo počistili našo okolico - našo Naravo. Več kot 400 občanov je prepoznalo, da je potrebno z dejanji pokazati ljudem - »packam«, kot jih imenujem, da smo in bomo sedaj še v množičnejši meri pazili na njihova brezvestna dejanja. Upam, da se bo premaknilo tudi v glavah vladajočih, da bodo pripravili še strožje zakone in predvsem osveščanje in obveščanje po poti, ki bo do ljudi »pack« ukrepano najhitreje in odločno.
Konec maja bomo proslavili občinski praznik, rojstni dan pisatelja Janeza Trdine. Letos bo minilo že 180 let, zato je na Mengšanih obveza, da ta praznik obeležimo še posebej slovesno. Ob tem dogodku se bomo spomnili tudi 50 let Turističnega društva Mengeš (28. maja in 11. junija 2010) ter seveda 120-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš (4., 5. in 6. junija 2010). Po nekajletnem premoru se obuja tudi zamisel o nedeljskih dopoldnevih, obarvanih s kulturo in zabavo. Skupni jezik smo za prvo leto našli na Mengeški koči. Upam, da nam bodo ti dnevi prinesli marsikatero sprostitveno in zadovoljno urico. Pa še nekaj bomo naredili zase, če se bomo kar peš odpravili tja gor! Naj končam ta uvodnik še z mislijo, ki sem jo prebral in se mi je usedla v mojo zavest. Avtor te zgodbice je Anthony de Mella, je pa poučna in nam da misliti. Pride nesrečnik k učitelju in vpraša: »Zakaj so tu srečni vsi, razen mene?« »Ker so se navadili, da povsod vidijo dobroto in lepoto,« je rekel učitelj. »Zakaj pa jaz ne vidim povsod dobrote in lepote?« »Ker ne moreš videti zunaj sebe, česar ne najdeš v svoji notranjosti!«
Jože Vahtar
OBCINAMENGES Župan
Spoštovani, vabim vas, da se v počastitev 29. maja, občinskega praznika Občine Mengeš, v petek, 28. maja 2010, ob 18.30, v Kulturnem domu Mengeš,
udeležite
odprtja razstave Turističnega društva Mengeš ob njihovi 50-letnici delovanja
in
slavnostne seje Občinskega sveta Občine Mengeš s podelitvijo občinskih priznanj ter imenovanjem častnega občana Občine Mengeš,
ki bo ob 19. uri.
Po slavnostni seji bo slavnostni koncert veteranov Mengeške godbe ob njihovi 10-letnici delovanja.
Vljudno vabljeni.
Župan Občine Mengeš Franc Jerič
Občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku Občine Mengeš.
Župan Franc Jerič
OBCiNSKA UPRAVA
OBČINA MENGEŠ AKTIVNO PRISTOPILA K REŠEVANJU PROBLEMATIKE PREDŠOLSKEGA VARSTVA OTROK V MENGŠU
Občina Mengeš je v skladu z zakonodajo že v letu 2009 začela s postopki za pridobitev oziroma izgradnjo dodatnih prostorov za varstvo predšolskih otrok. Takoj po izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi vseh soglasij je bila podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja na UE Domžale, ki je bilo izdano v oktobru 2009.
Na podlagi projektne dokumentacije je bil izdelan popis del in objavljen razpis za javno zbiranje ponudb izgradnje prizidka k Vrtcu Gobica, ki bo zaključen 14. maja 2010. Isti dan bo tudi odpiranje ponudb in z najugodnejšim izvajalcem bo podpisana pogodba za izgradnjo prizidka k Vrtcu Gobica. Ker se območje načrtovane gradnje nahaja na arheološkem območju, je potrebno predhodno opraviti arheološke raziskave terena, ki že potekajo in bodo po zagotovilih pooblaščenih izvajalcev končane v prvi polovici meseca maja. Po zaključenem arheološkem pregledu terena in podpisu pogodbe z najugodnejšim ponudnikom se
bo pričelo z načrtovano izgradnjo prizidka za šest oddelkov k obstoječi enoti Gobica. O poteku izgradnje vas bomo redno seznanjali na spletni strani Občine Mengeš in v javnem glasilu Mengšan. Občina Mengeš je poleg aktivnosti, ki jih vodi za izgradnjo prizidka pri Vrtcu Gobica, v Uradnem listu RS, št. 31/10, objavila tudi javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva, vse to z namenom, da se do začetka novembra zagotovi vključitev v vrtec vsem otrokom, katerim je bil vpis zaradi premajhnih kapacitet obstoječega vrtca zavrnjen.
Franc Jerič, župan
UREDITEV DELA SLOVENSKE CESTE ŠE V LETOŠNJEM POLETJU
Občina Mengeš, skupaj z Direkcijo RS za ceste, Elektro Ljubljana in Petrolom Ljubljana, namerava še letos izvesti projekt Ureditve dela Slovenske ceste v Mengšu od priključka Šolske ulice (na severu) do križišča s Kersnikovo ulico (na jugu), v dolžini 200 m.
Z obnovo cestnega telesa je predvidena gradnja oziroma obnova naslednjih komunalnih vodov: 1. kanalizacija (mešan sistem), 2. vodovod z obnovo priključkov,
3.	kabelska kanalizacija za nizko napetost,
4.	kabelska kanalizacija za telekomunikacije, 5. javna razsvetljava, 6. plinovod -zgrajen plinovod bo omogočil oskrbo z zemeljskim plinom na področju Glavnega trga in Prešernove ceste.
Prometna ureditev v času gradnje
Gradnja je predvidena pod delno zaporo prometa. Preko gradbišča bo potekal enosmerni promet, za drugo smer pa je predviden obvoz preko ulice Zavrti.
Trenutno smo v fazi izbire ponudnika. Dela se bodo predvidoma izvajala od 15. junija do 20. avgusta 2010.
Občinska uprava, Andrej Urbanc
IZVEDENA DELA V OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ
Občina Mengeš, ki je ustanoviteljica OŠ Mengeš, se iz dneva v dan srečuje s problemi tekočega in investicijskega vzdrževanja objekta, v katerem nabira znanje naš mladi rod. V preteklih letih je potekalo dobro sodelovanje med vodstvom šole in menoj. Skupno smo se odločali, kaj je nujno potrebno narediti glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Tako smo v preteklih letih vložili več kot 700.000 EUR v obnovo in vzdrževanje objekta in okolice ter več kot 60.000 EUR v opremo.
V okviru obnove in vzdrževanja smo izvedli:
•	v letu 2007 smo uredili parkirišča pod drevesi in rondo ter s tem izboljšali prometni režim (vrednost izvedenih del - 30.922 EUR), izvedli drugi del protipotresne sanacije objekta (139.279,95 EUR), zamenjali dotrajane luči v učilnicah (9.312 EUR), izvedli nujna krovsko-kleparska dela (5.042,43 EUR) in razna manjša nujna vzdrževalna dela;
•	v letu 2008 smo izvedli adaptacijo podstrehe in uredili prostore na podstrešju (223.380,65 EUR), obnovili dotrajano
kotlovnico (146.155,23 EUR), namestili alarm (2.000 EUR) in izvedli manjša nujna dela (reflektorji v telovadnici, izdelali vrata za potrebe devetletke v letu 2009 smo odpravili pomanjkljivosti, ki so izhajale iz inšpekcijskega zapisnika - izvedli montažo novih luči v telovadnici in vgradili lesene obloge na stropu (24.349 EUR), sanirali inštalacije centralne kurjave in radiatorje v telovadnici, kuhinji in na hodniku (44.522,22 EUR), izvedli zaključna dela na podstrehi (26.800 EUR), uredili pitnike (12.957 EUR),
izvedli nujna slikopleskarska dela (6.860 EUR), na podlagi inšpekcijske odločbe izvedli montažo zasilnih luči (10.472,26 EUR) in izvedli nujna manjša vzdrževalna popravila.
V	preteklih letih smo vsako leto poskrbeli za nabavo opreme za potrebe izvajanja šolskega pouka, in sicer:
•	v letu 2007 smo nabavili računalniško opremo (5.125 EUR), opremo za kuhinjo (3.296 EUR) in opremo za knjižnico v šoli (9.820 EUR);
•	v letu 2008 smo nabavili klaviature (1.222 EUR), opremo za šolsko kuhinjo (6.329 EUR) in računalniško opremo (9.054,58 EUR);
•	v letu 2009 smo opremili prostore na podstrehi (17.677 EUR).
V	letošnjem letu bomo po planu izvedli nujna vzdrževalna dela in izdelali analizo potresne varnosti obstoječega objekta OŠ Mengeš.
Franc Jerič, župan
DOGODKi MESECA
VSESLOVENSKA ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO V OBČINI MENGEŠ - DRUGI DEL
Pa se je zgodilo. Tretjo soboto v aprilu se je zbrala Slovenija, zavihala rokave in očistila našo lepo deželo. Zbralo se je 12 % vsega slovenskega življa - okoli 250.000 prostovoljcev ter odstranilo 60.000 m3 odpadkov. Presegli smo vsa pričakovanja in Slovenija je, kot se je izrazil Aleš Pevec (glavni predstavnik društva Ekologi brez meja), prišla na ekološki zemljevid sveta. Še enkrat več smo dokazali, da Slovenci znamo stopiti skupaj in opraviti dobra dela. Tudi Občina Mengeš se je več kot vzorno odzvala na to akcijo, na katero se je pridno pripravljala dober mesec in pol.
Celotno organizacijo je prevzel podžupan Jože Vahtar. Pri tem so mu pridno pomagali Franc Zabret (TD Mengeš), mlada moč na občini, Marko Kocjan, ter odgovorni za zbirna mesta: Robert Ručigaj v Loki pri Mengšu, Franc Bergant v Topolah, Emil Novak na Dobenu ter ostali njihovi najtesnejši pomočniki. Na tem mestu ne smemo pozabiti na Urbana Baloha in tabornike, ki so skupaj z ostalimi otroki prav tako sodelovali pri akciji. Vanjo so bili vključeni tudi gasilci in ostala društva, ki so na pomoč priskočila z vso potrebno in nepogrešljivo mehanizacijo. S svojimi zaposlenimi pa sta pomoč ponudili tudi dve podjetji. Brez vseh prostovoljcev, starih in mladih, posameznikov in skupin, družin in njihovih pridnih rok pa delo ne bi bilo opravljeno. Zbralo se nas je nekaj več kot 400, kar predstavlja slabih 6 % občinskega prebivalstva. V Športnem parku Topole se je zbralo 65 občanov, v Športnem parku Loka 50, na
zbirnem mestu pri Ručigajevem studencu 17, na parkirišču za KD Mengeš pa se nas je zbralo čez 200, toliko, da smo izgubili štetje. Odgovorni za zbirna mesta so prostovoljcem razdelili rokavice ter vreče različnih barv, saj je bil eden izmed ciljev akcije čim več odpadkov zbrati ločeno. Pohvaliti moramo vse sodelujoče, ki so bili dobro pripravljeni na akcijo, še posebej tiste, ki so imeli rokavice s seboj in tako poskrbeli, da jih ni zmanjkalo za ostale. Nekateri so prinesli tudi orodje (grablje, motike), kar kaže na to, da so akcijo vzeli zelo resno. Iz zbirnega mesta v Topolah se je odšlo čistit divja odlagališča ob cesti Mengeš-Koseze ter brežino stare Pšate. Nabrali so 15 m3 odpadkov. Prostovoljci, zbrani v Loki in na Dobenu, so se lotili čiščenja gozdnih poti ob cesti Loka-Dobeno ter brežine potoka Šumberk. Skupaj se je nabralo 30 m3 odpadkov. Mengeška skupina se je razdelila na več manjših skupin, ki so „napadle" najbolj pereče območje - Drnovo ter druga manjša območja (kanal Pšate, park, okolico trgovine Tuš, sprehajalno pot do Grobelj in okolico Cegvance). Nabrali so 45 m3 odpadkov ter odkrili celo novo divje odlagališče. V dobrih treh urah se je očistilo 90 m3 najrazličnejših odpadkov. Neverjetno, kaj vse določeni brezbrižneži in neolikani ljudje vržejo v naravo. Ni bilo potrebno veliko truda, ko so se izpod odkritih vej grmovja, kupov listja ali naloženega gradbenega materiala, iz jarkov ali le nekaj metrov od poti začele smeti nabirati na kup. Pisana paleta plastenk, pločevink, polivinila, avtomobilskih gum, pohištva, žimnic, salonitk, soda prsti prepojene z nafto, da o tonah gradbenega materiala sploh ne govorimo, je bodla v oči
Skupinska slika udeležencev v Topolah.
Prikolice so pokale po šivih.

DOGODKi MESECA
Zbrani odpadki na Drnovem.
in povzročala zmajevanja glav in neodobravanja sodelujočih. Kar neverjetno je, kaj lahko storita kolektivni duh in prava energija. Odstranili nismo samo površinskih odpadkov, pač pa tudi vse tiste, ki jih je zob časa že prekril z listjem in travo. Počistili smo veliko, zagotovo pa je ostalo še kaj, česar nismo našli. Mogoče v prihodnji podobni akciji pride na vrsto tudi to. Izkazal se je tudi naš župan, ki je tudi sam zavihal rokave in pomagal na enem izmed divjih odlagališč, ter nas na koncu čiščenja nagradil z zares dobrim golažem in pijačo v Športnem parku Loka. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo in čutiti je bilo prav prijetno vzdušje in zadovoljstvo vseh udeleženih v akciji. V imenu Ekologov brez meja, Občine Mengeš in TD Mengeš se vsem prostovoljcem, dobrim ljudem in vodilnim akterjem, najlepše zahvaljujemo za vso angažiranost in pripravljenost. Res je lepo videti in vedeti, da je v Sloveniji vse več ljudi, ki se zavedajo pomembnosti varovanja okolja za nas in za prihodnje rodove. Verjamemo, da smo na pravi poti, čeprav šele na začetku in da se bo v naših glavah, in predvsem glavah tistih, ki brezbrižno odlagajo smeti v naravo, le nekaj premaknilo in tega ne bodo več počeli. Na koncu pa gre posebna zahvala vsem prostovoljcem, ki so priskrbeli kakršno koli mehanizacijo za potrebe prevažanja
Zbirno mesto odpadkov v Kosezah.
odpadkov do zbirnih mest, kajti brez njihove dobre volje oziroma pomoči bi bila sama akcija veliko težje izvedljiva!
Mojca Petek in Staša Gams, društvo Ekologi brez meja
Občina Mengeš Turistično društvo Mengeš Foto: Staša Gams, Franc Zabret, Jože Vahtar
Ob koncu je sledilo prijetno druženje.
REGIONALNI PROJEKT VODOOSKRBE V OBČINAH DOMŽALE, MENGEŠ IN TRZIN
Za Občino Mengeš je bil 20. april pomemben datum, saj je na ta dan prišlo do podpisa Pisma o nameri za priklop vodooskrbe Občine Mengeš na centralni domžalski vodovodni sistem. Podpis je potekal med županom Občine Mengeš, Francem Jeričem, županom Občine Domžal, Tonijem Dragarjem, ter županom Občine Trzin, Tonetom Peršakom.
Vse tri občine so se hkrati, ko so podpisale pismo, zavezale tudi, da bodo pristopile k regionalnem projektu izgradnje novih dolomitskih vrtin, iz katerih se bodo v prihodnje napajale vse tri občine. Po besedah župana Tonija Dragarja naj bi s tem projektom pridobile vse tri občine, obstoječa infrastruktura je na območju Občine Mengeš, ki se bo po izgradnji obvoznice tudi priklopila. Omenil je še, da so za Občino Domžale in Občino Trzin pomembne za prihodnost dolomitske vrtine, saj je voda ena tistih dobrin, ki ne bo več neomejena. Župan Tone Peršak je povedal, da so obljubo o zdravi pitni vodi iz dolomitskih vrtin podali že pred časom. Župan Franc Jerič pa je ob podpisu pisma povedal: »Za Občino Mengeš je sistem
na dolomitskih vrtinah del strategije projekta, ki se pripravlja, in eden prvih korakov tega projekta, da tudi Občina Mengeš omogoči svojim prebivalcem zadostno količino zdrave, čiste vode.«
Tekst: Tadeja Šavrin Foto: Vido Repanšek
DOGODKi MESECA
PRVOMAJSKI KRES IN BUDNICA ZA PESTER ZAČETEK DOGAJANJA V OBČINI
Kot vsako leto, je tudi letos na Gobavici, na predvečer 1. maja, zagorel kres, naslednje jutro pa se je na sedmi prvomajski budnici pred AMD Mengeš zbralo več kot 100 motoristov.
Vzdušje je bilo res prijetno, za kar je poskrbelo toplo vreme in ogromna množica ljudi, ki so se ob zvokih skupine Svetlin in Mengeške godbe zabavali vse do poznih večernih ur. Nekateri so noč potegnili do zgodnjega jutra ter se pridružili sprevodu motoristov in posebej predelanih
avtomobilov. Po zanimivi jutranji vožnji so se udeleženci odpeljali do Mengeške koče, kjer jim je teknil slasten prvomajski golaž. Prave prvomajske budnice pa seveda ne bi bilo brez Mengeške godbe, ki je zaigrala po ulicah Mengša.
Tekst in foto: Tadeja Šavrin
Jutranje bujenje
Na kresu se je zabavalo staro in mlado.
Golaž je vsem zelo teknil.
MENGEŠKI UČENCI IMAJO TALENT
V nabito polni dvorani Kulturnega doma je potekala že tradicionalna prireditev Šola tako in drugače, na kateri so učenci in učenke OŠ Mengeš pokazali svojo ustvarjalnost.
Letošnja osrednja tema je bila Spoznajmo Slovenijo, kjer so z glasbo in pesmijo predstavili različne pokrajine naše dežele. Poseben gost prireditve je bil slovenski vrhunski športnik, biatlonec in dvakratni olimpijec Klemen Bauer. Prav prijazno in športno je pozdravil otroke in jih v svojem govoru spodbujal, naj se tudi sami čim več udeležujejo športnih aktivnosti. Ob samem koncu prireditve je otroke in vse goste pozdravil tudi ravnatelj Milan Burkeljca in se iskreno zahvalil vsem učiteljicam in učiteljem, ki
podpirajo in spodbujajo otroke k ustvarjalnosti.
Tekst in foto: Tadeja Šavrin
Olimpijec Klemen Bauer je prijazno pozdravil otroke.
NASTOP PEVSKEGA ZBORA VRTCA MENGEŠ V BELTINCIH
V Beltincih je 10. aprila potekala prireditev v okviru 6. Kulturnega dne slovenskih vrtcev. Na tej prireditvi smo sodelovale tudi strokovne delavke Vrtca Mengeš.
Pod taktirko Martine Pogačar smo se predstavile s pesmijo Calypso (Jan Holdstock) in belokranjsko ljudsko Pastirče mlado. Z nastopom smo se uspešno predstavile in s tem promovirale Vrtec Mengeš širši Sloveniji. Po končani prireditvi pa smo
v prekmurskem slogu z vsemi nastopajočimi zapeli prekmursko ljudsko pesem Venci. Ta dan nam bo še dolgo ostal v lepem spominu na prijetno kulturno druženje sredi prekmurske ravnice.
Strokovne delavke enote Mavrica

DOGODKi MESECA
TRIMSKI POHOD RAŠICA 2010 VEČ KOT USPEL
Prvo soboto po veliki noči se je kljub slabi vremenski napovedi zbralo več kakor 135 Mengšanov in Mengšank ter okoličanov - z željo, da prehodimo trimski pohod. Vse udeležence sta vestno zapisala naš podpredsednik Janez Kosec in načelnica propagandnega odseka Katarina Marin Hribar.
S pohodom smo tokrat začeli v novih društvenih prostorih, ki se nahajajo za Občino Mengeš, na Slovenski 28. Pot nas je vodila čez most čez Pšato, po drevoredu do Pristave in mimo bajerja proti Dobenem. Do stolpa na Rašici so šli nekateri mimo kmečkega turizma Blaž, drugi pa so nadaljevali kar po markirani poti. Tam nas je pričakal prvi
kontrolni žig, ki ga je pritisnil naš alpinist Tomaž. V koči na Rašici smo se okrepčali in podali proti cilju na Mengeški koči. Vreme se nas je usmililo. Hoja ob prijetnem klepetu s starimi znanci je hitro minevala. Po zelo razgibani grebenski poti smo prišli do drugega žiga. Za to kontrolno točko že vrsto let skrbijo mengeški taborniki
Mladina
iz rodu Upornega plamena. Tudi tu je bilo mogoče dobiti okrepčilo, saj taborniki vedo, kaj je žeja. Čakal nas je še zadnji del poti. V dobre pol ure smo bili pri Mengeški koči na Gobavici. Štartna ekipa se je preselila na cilj. Tam so nas zopet popisali in računalnik je pokazal, kakšno značko si je kdo prislužil: za 3-kratno udeležbo bronasti znak (gobica), za 6-krat prehojeno pot srebrna gobica in za 10-kratno udeležbo zlata značka. Vsi udeleženci so si tokrat prislužili brezplačni čaj in 'naš bizgec', enolončnico, ki je etnološka posebnost Mengša, saj jo je opisal že Janez Trdina. Zanjo se moramo zahvaliti oskrbniku Juretu Repanšku, ki jo je skuhal, in Občini Mengeš, ki je prispevala del sredstev. Občino sta na pohodu predstavljala župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič. Pestra druščina je
v lepem okolju uživala, zaigrala pa je tudi harmonika. Vse, ki se letos niste udeležili trimskega pohoda, že sedaj vabimo, da to storite naslednje leto - spet prvo soboto po veliki noči. Tudi letošnji pohod je pokazal, da je primeren za vsakogar, saj so bili na pohodu tako predšolski otroci kakor tisti krepko čez sedemdeset! Druščine pohodnikov so različne: prijatelja, družina, oče in sin, sodelavci, sekcija Lek, planinci iz Društva upokojencev, gasilci, skupina osnovnošolcev _ Veliko je bilo že 'starih pohodnikov' - nekateri beležijo preko dvajset pohodov, veliko pa je bilo takih, ki so se pohoda udeležili prvič, pa so si obljubili, da bodo skrbno shranili knjižico in prihajali še v naslednjih letih. Vsi so prišli na cilj zadovoljni, najbolj zadovoljni pa smo bili organizatorji! Hvala vsem za pomoč pri izvedbi jubilejnega trimskega pohoda.
Tekst in foto: Miro Sušteršič, predsednik PD Janez Trdina Mengeš
TOMAŽ FARTEK DOMOV Z NAGRADO
Tekmovanja barmanov v mešanju pijač se kar vrstijo in prav tako nagrade in pokali pri Tomažu. Lansko leto si je Tomaž na tekmovanju na Bledu prislužil laskavi naziv Najbolj perspektivni barman v Sloveniji. Seveda se od takrat udeležuje vseh tekmovanj po celi državi in prav tako v tujini in kar je najlepše - domov se vedno vrne nasmejan, poln energije, novih idej in seveda nikoli brez nagrade.
V mesecu aprilu se je udeležil mednarodnega tekmovanja -32. pokala Bled v mešanju pijač, kjer si prislužil glavno nagrado sponzorjev. Konkurenca je bila
zelo močna, sodelovalo je 28 barmanov iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Poljske in Slovenije. Tekmovanje, ki je trajalo dva dni, je bilo za vse
udeležence zelo zanimivo. Prvi dan so pripravljali aperitivne coctaile, drugi dan pa long drink. S svojim uspehom je Tomaž bil zelo zadovoljen. Pravi, da se zelo rad udeležuje različnih tekmovanj, ker se vedno kaj novega nauči od svojih sotekmovalcev in predhodnikov. Vsako tekmovanje mu je nov izziv. Tako lahko nadgrajuje svoje barmansko znanje in pridobiva nove izkušnje. Njegov cilj je biti še boljši, najboljši _
Tekst in foto: Keka Pogačar
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV DOMŽALSKE DEKANIJE
Kljub ne preveč številni pevski zasedbi so pevci otroškega pevskega zbora Angelčki iz Mengša na tokratni reviji v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah zasluženo dobili največji aplavz.
Peščica pevcev je skupaj z je bila 18. aprila, prišli iz župnij
zborovodkinjo Urško Znidar ob njeni spremljavi na klavir in na kitaro Katje Ilovar prepevala, kakor da bi dobila krila. Poleg njih so nastopili še zbori z Brda, Domžal, Ihana, Moravč in Vira. Mladinski zbori so na revijo, ki
Brdo, Jarše in Vir. Spremna beseda tokratnega druženja ob poslušanju velikonočnih in evharističnih pesmi je govorila o življenjski poti mučenca Lojzeta Grozdeta, ki je ne samo rad prepeval, ampak imel tudi
lep glas. Govorcev je bilo na tokratni reviji sila malo, pozdravni

nagovor je imel Jože Tomšič - župnik z Vira in dekanijski animator za petje ter Janez Šimenc, župnik in gostitelj, ki se je zbranim zahvalil za lepo petje na reviji in v domačih župnijah ter jih povabil, da tokratno srečanje zaključijo ob manjši pogostitvi na dvorišču. Slednje je bilo ravno pravo, saj se poleg tega lahko pevci med seboj pogovorijo še o tem in onem.
Drago Juteršek
NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN
POGAČNIKOV MEMORIAL V KOŠARKI NA VOZIČKIH
V športni dvorani OŠ v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani je od 23. do 25. aprila potekal jubilejni - 30. Pogačnikov memorial in hkrati 14. mednarodni turnir v košarki na invalidskih vozičkih. Tokrat se je za zmagovalni pokal potegovalo šest ekip iz Italije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana, košarkarsko srečanje pa je ob podpori MOL uspešno pripravilo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Po predtekmovanjih sta se v borbi za peto mesto najprej pomerili ekipi RSV Salzburg in Hobit Brno, kjer so zmagali slednji. Tekma za tretje mesto med moštvi KKI Vrbas in KKI Vodice je zmago prinesla igralcem iz Banje Luke, čeprav so na začetku tekme boljšo igro prikazali igralci iz Vodic. V finalni tekmi pa sta se srečala DP Mercator Ljubljana in PDM Treviso. Povedla je domača ekipa in suvereno vodila vse do konca srečanja. Tekmo, ki si jo je skoraj v celoti ogledal tudi župan, je zaključila z rezultatom 68 : 48 in s tem osvojila zmagovalni pokal. Najboljši strelec turnirja je bil Flavio Cardoso (PDM Treviso), za najboljša igralca pa so razglasili Marjana Trdino in Iza Semenoviča (DP Mercator Ljubljana). Ob razglasitvi rezultatov so ekipam, najboljšemu strelcu in igralcu
turnirja pokale podelili župan MOL Zoran Janković, predsednik ZPS Dane Kastelic in referent za šport Robert Žerovnik.
Jože Globokar
Zmagovalni pokal je osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana (igralci v svetlih dresih).
LEKOVI KOLESARJI TUDI V MENGŠU
Ekipa kolesarjev iz Leka, z ultrakolesarjem Markom Balohom na čelu, je v Ljubljani začela že tretji Lekov kolesarski maraton Za boljši dih, ki ga Društvo Astma in šport skupaj z Lekom, članom skupine Sandoz, prireja v sklopu aktivnosti ob svetovnem dnevu astme. V štirih dneh so prevozili okoli 600 kilometrov. Pot jih je peljala skozi Prevalje, Lendavo in Rogaško Slatino, pred ciljem v Ljubljani pa so se v petek, 7. maja, ustavili tudi v Mengšu.
Letošnji svetovni dan astme poteka pod geslom Nadzorujem svojo astmo. »Letos želimo poudariti pomen celostne obravnave astme. Pri tem so ob jemanju zdravil po predpisih zdravnika pomembni še redna telesna aktivnost, zdravo okolje in prehrana, izvajanje dihalnih vaj in miselna ter čustvena higiena,« poudarja dr. Milan Hosta iz Društva Astma in šport. »Z Lekovim kolesarskim maratonom Za boljši dih želimo opozoriti
na naraščanje pojavnosti astme in alergij, spregovoriti o uspešni preventivi pri astmi in spodbuditi k redni gibalni dejavnosti, ki je izjemno pomembna pri obvladovanju bolezni,« je povedala Katarina Klemenc Dinjaški iz Leka, člana skupine Sandoz, in dodala, da je Sandoz med vodilnimi farmacevtskimi družbami s ponudbo visoko kakovostnih izdelkov za zdravljenje astme.
A. Š.
D'n'b Kišta je zažigala do konca.
Študentski klub Domžale
V	KOTLOVNICI
JE BILO SPET VROČE
Spet se nam lahko smeji po še eni tako energični, plešoči in polni Kišti, ki jih za vas redno pripravljamo klubovci. Nekaj manj kot 300 drum'n'bass navdušencev je oživilo Kotlovnico, pod vodstvom ene boljših d'n'b ekip v Sloveniji, seveda, RDYO DJs z Jamirkom, Koltekom in Massimom v glavnih vlogah.
Že zgodaj zvečer je bilo pred Kotlovnico v Kamniku moč videti prve ljubitelje elektronske glasbe, ki so bili že pripravljeni na nor in odbit večer z mojstri vinilov. RDYO DJ z Jamirkom, Koltekom in Massimom je spet pokazala, da kdor je dober, je dober in oni so še boljši. S tem se je vidno strinjala množica pod odrom, ki je plesala, uživala in se zlila z ritmi v eno mogočno energijo. Od začetka do konca je bilo vzdušje sproščeno in prijazno. Take Kište in ostale energične, poučne in zabavne projekte tvojega ŠKD-ja lahko pričakujete vse do konca _ Dneve do tega odštevamo tudi na naši spletni strani (www.studentski-klub.si), kjer si lahko več prebereš, kaj bo najverjetneje doletelo naš študentski klub in vse ostale tovrstne klube po Sloveniji. A glasni bomo še naprej, skrbeli bomo drug za drugega in skupaj uresničevali ideje. Se vidimo!
Tekst: Ana Strnad, ŠKD Foto: Tadej Didovič
POPRAVEK
V	zadnji številki glasila Mengšan se je piscu članka Zbor članov DVI Domžale, avtorja Jožeta Novaka, pri naslavljanju priložene fotografije zgodila neljuba napaka. Napisal je, da je ob našem najstarejšem članu Francu Trdinu njegova soproga Anica. Na fotografiji ob Francu Trdinu je ga. Pepca Homšak iz Motnika, prav tako članica DVI Domžale. Za napako, ki je ušla našemu dopisniku, se vsem iskreno opravičujemo.
Kristina Janežič
Lekovi kolesarji in ekipa Društva astma in šport
TEMA MESECA
PUBERTETA JE ČAS, KO STARŠI ŽANJEJO, KAR SO SEJALI
Mesec maj velja za mesec mladih, zato velja tokrat več pozornosti nameniti vrednotam in odnosom mladostnikov. Ker sama nisem nikakršen strokovnjak glede mladih, se bom navezovala na obstoječo literaturo, ki obravnava prav to področje. Kljub temu pa pri svojem delu opažam, da se dandanašnji mladostniki ne razlikujejo veliko od nas, ko smo bili v tem obdobju. Razlikuje se čas, v katerem današnji mladostniki živijo, osebnostno odraščajo in navezujejo odnose z okolico - predvsem pa jih v to »pahne« puberteta. Sama bom vedno hvaležno občudovala svoja starša, ki sta me spretno in z razumevanjem vodila skozi ta »težavna« leta.

n oli b
im si
je
Iz nekega nerazumljivega razloga nas učijo, da je puberteta mišljena kot nekaj, kar naj bi starše vznemirjalo. To ni res. Puberteta je naraven in nujen biološki razvojni proces, ki ga mora otrok preživeti, zato da postane odrasel. Splošno znano je, da puberteta pomeni uporništvo - to večinoma ne drži. Dejstvo je, da so oz. smo otroci 12-13 let spoznavali starševske vrednote in se jim učili biti zvesti. V času pubertete pa je potrebno te vrednote preizkusiti, zato da jih potem bodisi vključijo v svoje življenje ali pa začnejo iskati alternative. To je nujno za vsakogar, da odraste v odgovornega odraslega posameznika.
Vzgoja je za človeštvo najbolj usoden poklic, za katerega pa staršev ne usposablja nobena šola ali fakulteta. Res pa je, da je puberteta na nek način tudi čas, ko starši »žanjejo, kar so sejali«, kar pomeni, da bodo v neki meri deležni vedenja, kakršnega so sami namenjali otroku. Večinoma najstniška leta pomenijo začetek procesa ločevanja med otroki in starši. Torej je tudi za starše to čas evaluacije in čas, ko se morajo posloviti od otroka in pozdraviti
novega odraslega člana družine. V mnogi družinah pa ta proces vključuje obilo konfliktov, obilo skrbi in obilo žalosti. Spet v drugih družinah ta proces poteka bolj gladko. Na spletu sem naletela na zanimiv intervju, opravljen s socialno psihologinjo dr. Mirjano Nastran Ule, ki pravi, da je za oblikovanje vrednotnega prostora mladih, tako v Sloveniji kot v Evropi, danes značilno predvsem to, da nanj vedno manj vplivajo velike družbene ideologije, kot je politika ali religija, in se vedno bolj oblikuje skozi odnose s pomembnimi drugimi v vsakdanjem življenju. Poleg staršev, vrstnikov in šole na vrednote mladih danes pomembno vplivajo mediji, popularna kultura in oglaševalska industrija, ki diktirajo trende, želje, sanje mladih. Ali lahko na podlagi tega dejstva govorimo o tipičnem slovenskem mladostniku? »Tipičnega slovenskega mladostnika ni, ker se mladost deli na različne dejavnosti, življenjske stile, trende, aktivnosti in se zelo spreminja. Če pa že hočemo podati neko abstrakcijo, je seveda to nekdo, ki se šola in ves teden kar trdo dela in skrbi za čim boljše uspehe v šoli in
izven šole, ki živi doma pri starših in zaupa staršem bolj, kot je generacija mladostnikov pred njim zaupala staršem, ki se v petek zvečer odklopi in prespi soboto, ki veliko časa preživi z mobitelom v roki, in ki ga, žal, vse manj zanimajo javne zadeve, kot so politika, gospodarstvo in razmere v svetu.« V knjigi Biti mladostnikom starš sem na zadnji strani našla nekaj predlogov mladostnikov, ki so jih podali svojim staršem. Ne vem če delujejo, so pa vsekakor zanimivi.
-	Ne bojte se biti strogi. To mi je všeč. Tako vem, kaj smem in česa ne.
-	Ne bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval nasvet.
-	Ne bodite nedosledni. Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obveznosti.
-	Ne delajte stvari namesto mene. Takrat se počutim kot dojenček, utegnil bi vas imeti za svoje služabnike.
-	Ne opozarjajte me pred drugimi. Bolj pazljiv bom, če se boste pogovorili z menoj na samem.
-	Ne pridigajte mi. Bili bi presenečeni, če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj ni.
-	Ne zahtevajte pojasnil za moje obnašanje. Včasih res ne vem, zakaj sem to storil.
-	Ne varujte me pred posledicami, na izkušnjah se učim.
-	Ne skrbite, če preživimo malo časa skupaj, važno je, kako ga preživimo.
-	Nikar naj moje bojazni ne postanejo vaša tesnoba. Še bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da ste hrabri.
-	Bodite moji prijatelji, pa bomo tudi jaz vaš prijatelj. Učite me z zgledom, ne s kritiko.
-	Zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene.
»Ni človeka na tem svetu, ki bi lahko živel brez odnosa. Izkušnje prvih odnosov dobimo v družini. Ne glede ne to, v kakšni družini odraščamo, nas ta zaznamuje in opredeli. Ni idealne družine in ni tudi popolnoma slabe družine. Naša družina, kakršnakoli že je, naj je dala in nam daje prav tisto in toliko, kot nam nobena druga družine ne more dati«.
Barbara Ahačič Osterman
Vida Golavšek s. p.
mojstrica očesne optike
Op-tikaGola všek
Slovenska c. 30, 1234 Mengeš	Delovni čas:
T:01/ 7237 968	ponedeljek - petek
M:040 284 081	8 - 12 in 16 - 18
S:www.optika-golavsek.si	sobota in prazniki zaprto

iNTERVJU
Intervju z Veroniko Rajk in Miro Ulčar Brejc, Center za socialno delo Domžale
TEMNA PLAT OTROŠKEGA IN MLADOSTNIŠKEGA SVETA
Pomanjkanje časa, pretirana gonja za materialnimi dobrinami, skrhani in nenegovani osebni odnosi, praznina, ki jo skušamo zapolniti z neposrečenimi rešitvami v stilu potrošništva in instant užitkov. Tako živimo danes v svetu materialnega izobilja in dušnega pomanjkanja na drugi strani. Ko se odločimo, da bomo v takšen svet rojevali otroke, ne pomislimo, da jih obsojamo na kruto realnost, ki jo bodo slej ko prej izkusili, če ne bodo od nas dobili svetlega zgleda in ustrezno postavljenih meja. Svoboda je sila sladka, vendar prinaša odgovornost, ta pa red in disciplino. V današnjem času manjka občutek odgovornosti, predvsem pa spoštovanje. Posledice se kažejo že zgodaj v otroštvu, na vso moč pa izbruhnejo v mladostniški dobi. Ob pomanjkanju samospoštovanja in občutku manjvrednosti zaradi pomanjkanja ljubezni in varnosti ni več daleč do mladostniškega vandalizma in nasilja, prezgodnje spolnosti, zlorabe drog in žal tudi najstniških samomorov.
Mnogim mladim je danes sila težko. Tudi marsikateremu otroku se ne godi dosti bolje. Pa poglejmo, zakaj. Prvič. Treba je biti uspešen v šoli, ki vedno več zahteva, obiskovati vsaj par popoldanskih aktivnosti z ne preveč posrečenim imenom »prostočasne dejavnosti«, biti v stiku s svetovnimi trendi mode, glasbe in pop kulture ter vložiti mnogo truda, da te vrstniki sprejmejo v svoj krog. Drugič. Tu so še manj prijetne, a zato nič manj vsakdanje zadolžitve, ki jih mnogi otroci in mladostniki po sili razmer pač morajo opravljati: skrb za to, da starše vedno znova opozarjajo, da so tu, željni ljubezni, varnosti in topline. Skrb za mlajše sestre in/ali brate, v skrajnem primeru skrb za mamo in/ali očeta. In ne nazadnje vijuganje med nevarnimi čermi mladostniškega (zadnje čase že tudi otroškega) nasilja, vsemi vrstami družinskega nasilja z alkoholizmom in depresijami vred ter vabljivimi klici opojnih substanc, računalniških igric, bedastih televizijskih oddaj in spletnih klepetalnic, ki se nemalokrat zdijo edini izhod iz črnega
vsakdana. Čeprav današnjim otrokom in mladini po večini (še) ni treba skrbeti za gmotno preživetje, ker imajo (vsaj v povprečju) materialnih dobrin povsem dovolj in (neredko) še preveč, so kljub temu prave živčne razvaline s tisoč in eno skrbjo. Še 20 let nazaj smo brezskrbno preživljali dneve ob reki in v gozdu, ne meneč se za odrasli cirkus. Danes je svet odraslih kruto vdrl v občutljive otroške svetove. Kaj lahko storimo, da temu ne bo več tako in da bo otroštvo spet zaživelo v čarobnih barvah? Čigava odgovornost je sreča otrok? O tem in o drugih občutljivih »družinskih« temah smo se pogovarjali z Veroniko Rajk in Miro Ulčar Brejc s Centra za socialno delo Domžale.
Trenutno je na udaru »družinska zakonodaja«, vendar vas o tem ne bomo spraševali, saj je to, kot kaže, bolj kot ne politično vprašanje. Pa vendarle. Kaj mora starš, ne glede na spol, nuditi otroku?
Za otroka sta odgovorna oba roditelja. ZZZDR govori o pravicah in dolžnostih staršev in otrok takole: starši morajo svojemu otroku omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje, zdravje in jih vzgajati. Starši so dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi, če pa se otrok šola, pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Tudi polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Tako ZZZDR. Kaj pa si vsakdo od nas predstavlja pod zelo široko formulacijo vzgoje, varstva, skladnega osebnostnega razvoja, zdrave rasti, samostojnega življenja
in šolanja, pa je različno od starša do starša in njegovih prepričanj in vrednot. Kako je poskrbljeno za pravice otroka v primeru, da se starša razideta? Če starša otroka ne živita več skupaj, ima otrok pravico do stikov z obema staršema, prav tako imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Starša se sporazumeta o vzgoji in varstvu otroka, pri tem pa zasledujeta njegovo korist. Če se ne moreta sporazumeti niti ob pomoči CSD, odloči o tem sodišče, ki upošteva največjo korist za otroka. V medijih slišimo in beremo, da so vrednote Slovencev »na psu«. Ali so naše vrednote res na tako nizkem nivoju in kaj to pomeni za vzgojo otrok? Kakšni bodo naši otroci čez 10, 20 let? Vsakdo sam lahko največ naredi za svoje vrednote in za vrednote svojih otrok. Tisti čas, ki ga sedaj posvečamo svojim otrokom, se nam bo čez 10, 20 let obrestoval. Po mojem mnenju je največ, kar lahko starša naredita za svoje otroke to, da se imata rada in se spoštujeta.
Prav tako slišimo, da starši svojim otrokom namenijo premalo časa. Koliko časa bi moral vsak starš dnevno nameniti svojemu otroku?
Toliko časa, kot ga otrok potrebuje. Takrat, ko ga potrebuje.
Vaš Center deluje na območju občin Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče. S kakšnimi težavami otrok, staršev in družin se najpogosteje ukvarjate?
Na našem CSD se srečujemo z družinami, na katere smo največkrat opozorjeni s strani okolja ali zunanjih institucij, po pomoč pa se obrnejo tudi družine same. Največkrat se srečamo s posamezniki ali z družinami, ki imajo težave v družinskih ali partnerskih odnosih, veliko problematike je povezane tudi s težavami pri vzgoji in skrbi otrok, nasiljem v družini, mladoletnim prestopništvom ter težavami, povezanimi s slabšimi materialnimi in stanovanjskimi razmerami, težavami z različnimi oblikami zasvojenosti, težavami na

iNTERVJU
področju duševnega zdravja ipd. Opažamo, da je vedno več staršev, ki imajo težave z izvajanjem vloge starševstva, nemalokrat se izkaže, da obstaja v družini tudi sum na neustrezno izvajanje roditeljskih dolžnosti, vzgojna nemoč staršev in izpostavljenost otrok različnim oblikam nasilja. Kako te probleme rešujete? Kakšne programe izvajate?
Težave znotraj družinskega sistema skušamo reševati v okviru svetovanja otrokom, mladostnikom in staršem, kjer v procesu dela z družino ugotavljamo razmere v družini in potrebe otrok ter staršev, pri čemer dajemo prednost položaju otrok v družini. Na CSD imamo tudi možnost partnerskega in družinskega svetovanja ter vključitve posameznikov v storitev osebne pomoči. Vodimo tudi različne programe, med katerimi lahko omenimo skupine za samopomoč, namenjene ljudem v stiski, skupino za samopomoč brezposelnih žensk, vodimo tudi preventivne delavnice za učence višjih razredov na OŠ, najbolj znan pa je projekt socialnega učenja za otroke in mladostnike, kjer preko prostovoljcev izvajamo psihosocialno in učno pomoč na domu družin, ter brezplačne skupinske aktivnosti za otroke v obliki izletov in ustvarjalnih delavnic.
Kolikšen delež otrok in mladostnikov na območju Upravne enote Domžale potrebuje strokovno pomoč, ker je npr. vzgoja staršev odpovedala?
Vzgoja staršev je lahko bolj ali manj učinkovita. Starši ne odpovedo in ne obupajo. Vsi želijo dobro svojim otrokom. Zgodi pa se, da ne vedo več, kako naprej. Takrat skupaj z mladoletnikom raziščemo različne možnosti pomoči.
Ali katera od naštetih občin pri omenjenih problemih izrazito odstopa?
Ne, če pogledamo delež glede na število prebivalcev.
V	Občini Mengeš se iz leta v leto bolj soočamo s problemom drog ter seveda z vandalizmom pri mladih. Zakaj mlad človek čuti potrebo po tem, da razbija in uničuje javno lastnino oz. kadi marihuano? Je to »statusni simbol«, klic v sili, odraz nasilja v družini ali kaj drugega?
Vandalizem in uživanje drog sta dva različna problema. Tudi če najdemo vzroke, kar pa je zelo težko, zakaj nekdo sega po drogah oziroma uničuje tujo lastnino, s tem za rešitev problema nismo naredili še ničesar. Težko je reči, da bi se dalo z nadzorovanjem in kaznovanjem ta problem odpraviti. Tisti človek, ki potrebuje drogo, s tem teši neko svojo potrebo.
So za takšno početje krivi starši ali »premila« zakonodaja?
Kriv je tisti, ki dejanje zagreši. Zviševanje kazni za kazniva dejanja ne vpliva na upadanje kaznivih dejanj. Za to, da lahko vozimo avto, moramo pridobiti vozniški izpit. Če pa želimo postati starš, ne potrebujemo nobenega potrdila, s katerim bi dokazali, da smo za to usposobljeni. Se vam zdi to, z vidika odgovornosti do družbe, sprejemljivo?
V	Ustavi RS je zapisano, da svobodno odločamo o rojstvu otrok, omejevanje na tem področju je nesprejemljivo. Družba smo ljudje in tudi mi »odrasli« ljudje smo bili enkrat otroci; ali smo res tako pomanjkljivo vzgojeni, da ne moremo vzgojiti svojih otrok? Kdo lahko postavlja kriterije, kaj je sprejemljivo in kaj ne? Vsega se ne da predpisati in tudi ne nadzorovati. Ljudje nismo narejeni na recept. Ziva bitja se spreminjamo, človek še posebej, od popolne odvisnosti do samostojnosti. Vsakdo od nas pozna vsaj eno osebo, ki je popolnoma spremenila svoje življenje. Ravno ta zmožnost spreminjanja nam daje upanje, da se lahko ljudje celo življenje
učimo, kako biti boljši starši, otroci, prijatelji, partnerji _
Obstaja tudi šola za starše, ki pa ni obvezna. Bi bilo potrebno po vašem mnenju to spremeniti oz. ali obstajajo kakšni drugi mehanizmi, ki bi selekcionirali ustrezne od neustreznih staršev?
Mehanizem je varovalna mreža: posamezniki, sosedi, ki si ne zatiskajo oči pred tem, kaj se dogaja v njihovi bližini. Po potrebi se vključi še država s svojimi institucijami. Šola za starše je ena izmed možnosti, ki jo lahko starši izberejo, ni pa edina. Vsak lahko zase izbere tisto, kar misli, da bo delovalo. Za sam razvoj otroka so pomembni tudi odnosi, ki jih ima ta s svojimi vrstniki v šoli, v prostem času. Vsakodnevno se dogaja, da so otroci zaradi takšnih in drugačnih razlogov deležni verbalnega in tudi fizičnega nasilja s strani vrstnikov. Kako to preprečiti? Kakšna je pri tem vloga staršev in šole pa tudi Centra? Otrok potrebuje druženje z vrstniki, v puberteti postanejo vrstniki bolj pomembna vplivna skupina kot starši. Za svoj razvoj (kako se vesti v skupini) otrok potrebuje izkušnje, iz neprijetnih se tudi največ nauči. Pomembno vlogo pri učenju vedenja v skupini imajo odrasli ljudje, s katerimi je otrok vsakodnevno v stiku (vzgojitelji, učitelji, starši ki lahko s svojim zgledom in pogovorom močno prispevajo k temu, v katero smer bo otrok zrasel. Če pretirano varujemo otroka pred samostojnostjo, t.j. da bo znal tudi sam reševati težave z vrstniki in se uveljavljati na primeren način, ga oropamo pomembne izkušnje, da zmore sam. V primerih ponavljajočega nasilja oziroma hujšega nasilja se poleg drugih ustanov vključi tudi CSD, ko je s tem seznanjen. Obravnava je enaka ne glede na dejanje: pogovori s starši in otrokom. Pogovor in ponudba pomoči žrtvi. Po potrebi se vključi v obravnavo še druge institucije, sledi napotitev na svetovanje, ocena ogroženosti in ukrepi za zaščito otrokovih koristi. Za konec se vrnimo še malo nazaj k drogam, nasilju in vandalizmu. Kaj svetujete staršem, da bi svojega otroka obvarovali pred omenjenimi »nevarnostmi družbe in okolja«? Predvsem, da s svojim otrokom vzpostavijo dober odnos in uporabljajo povezujoča vedenja: podpiranje, opogumljanje, poslušanje, sprejemanje, zaupanje, spoštovanje in pogovore o razlikah. Otroci nas imajo radi in so za našo ljubezen in dober odnos z nami pripravljeni narediti veliko. Verjamem, da tudi starši.
Mojca Volkar Trobevšek

DRUSTVA
120 LET PGD MENGEŠ
Letos mineva 120 let, odkar so mengeški kmetje, rokodelci in tovarniški delavci - na pobudo domačina Mihaela Stareta - osnovali gasilsko društvo.
V razmeroma bogatih pisanih virih o preteklosti Mengša najdemo tudi poročila o požarih. Največji je bil najbrž tisti v noči med 14. in 15. aprilom 1834, ko je v Velikem in Malem Mengšu pogorelo 95 domačij. V Bleiweisovih Novicah je bilo leta 1848 zapisano, da so Mengšani proti požaru zavarovani povečini pri Družbi sv. Florijana v Gradcu. Za gašenje požarov so prav tako v Gradcu kupili dve brizgalnici. Izkušnja in spoznanja ob velikem požaru so jih prisilili, da so naredili vse, kar je bilo v tedanjih razmerah mogoče, da bi večje požare preprečili oziroma njihove posledice, kolikor je bilo mogoče, omilili. Po tedanjem veljavnem požarnem redu so bile za požarno varnosti dolžne skrbeti občine, gašenje požarov pa je vodil takratni župan. Tako je ustno izročilo, da je imel Mengeš gasilsko službo urejeno že pred ustanovitvijo gasilskega društva, povsem točno. Za rojstni dan mengeškega gasilskega društva štejemo 30. junij 1890, ko je bil v lepi slovenščini natisnjen Službeni red Prostovoljne požarne obrambe v Mengšu. Poleg župana Janeza Levca so ga
podpisali občinski odborniki, ki so bili večinoma gasilci. Predsednik deželne vlade v Ljubljani je ta red podpisal 21. avgusta istega leta. Za načelnika brambe je bil 19. oktobra 1890 izvoljen pobudnik Mihael Stare. Zanimivo je, da je bilo med ustanovitelji največ različnih obrtnikov. Takratne brizgalne na ročni pogon je moralo poganjati po osem odraslih moških, za izmene pa so pri večjih požarih navadno morali poskrbeti orožniki, zato niso bile preveč mikavne. V tem pogledu je v Mengeš velik napredek prinesla nova velika prevozna motorna brizgalna Rosenbauer, ki so jo kupili v letu 1928 (1.200 litrov vode v minuti).
Nato so v letu 1940 dobili še prenosni agregat ILO. Od leta 1972 Mengeški gasilci uporabljajo prenosno avtomatsko sodobno brizgalno Rosenbauer. Avtomobil, ki so ga kupili v letu 1950 in ga predelali, je bil bolj kot za gasilske potrebe uporaben za prevoz bolnikov v bolnišnico. V Mengšu se je poleg samega kraja, zlasti v povojnem obdobju, hitro širila industrija. Za večjo požarno varnost je bil posebej pomemben kombiniran gasilski avtomobil, ki so ga Mengeškim gasilcem v letu 1959 odstopili ljubljanski poklicni gasilci (s cisterno 1.000 l vode). V letu 1968 smo s pomočjo
Zavarovalnice Triglav kupili nov kombinirani avtomobil TAM 5500. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Občine Domžale je v letu 1983 dala v upravljanje nov gasilski avtomobil TAM 130 T 10, s cisterno za 4.000 l vode in 400 l penila. Za počastitev 100-letnice društva nam je uspelo skupaj s krajani in samoprispevkom zgraditi nov sodoben dom, na kar smo prav ponosni (Naš dom - naš ponos). Leta 1995 je društvo kupilo kombi Mercedes z visokotlačno črpalko za začetne požare ter opremo za reševanje ponesrečencev ob prometnih nesrečah. Dokaz, da si Mengšani želijo močno gasilsko društvo in da je to zraščeno s krajem, se posebej kaže v množičnem članstvu. To potrjujejo tudi številne pionirske, mladinske, ženske, veteranske in zlasti članske desetine izurjenih gasilcev, ki so vedno pripravljeni nuditi pomoč; ob vsakem času in povsod, kjerkoli je potrebno. Številni pokali v gasilskem domu pričajo, da so Mengšani na občinskih, področnih, republiških in drugih tekmovanjih osvojili vrsto prvih mest, z mednarodnih gasilskih tekmovanj in olimpijad pa so se vračali s srebrnimi in zlatimi kolajnami. Želja gasilcev v Mengšu vedno hrepeni po napredku, zato smo v letu 1998 sprejeli sklep za zamenjavo voznega parka.
Želje so se uresničile in kot nagrado za 110-letnico
delovanja smo prejeli v uporabo novo vozilo ATEGO Mercedes, ki je zamenjalo staro vozilo iz leta 1968, staro 32 let. Takoj po prevzemu novega vozila ATEGO M e rc e d es j e bil n a p r v e m občnem zboru sprejet sklep, da zamenjamo kombinirano vozilo Peugeot F11 z novim Renaultom, ki smo ga kupili pri prodajalcu Car v Mengšu. Zamenjava je bila prilagojena prevozu mladoletnih oseb, saj vozilo staro več kot 12 let ni več smelo prevažati mladoletnih oseb. Že naslednje leto, leta 2004 je Upravni odbor PGD Mengeš sprejel sklep, da se zamenja tudi avtocisterna, stara 25 let, z novo z močnejšim motorjem. Po večmesečnem iskanju ponudb smo se odločili, da za 115-letnico obstoja društva zamenjamo cisterno TAM 130. To nam je tudi uspelo in ob koncu leta 2004 smo kupili podvozje AXOR Mercedes. Z novo naprednejšo avtocisterno z zmogljivostjo 6.000 l vode, ki smo jo svečano izročili svojemu namenu v zimskem metežu novembra 2005, smo zaključili nabave in zamenjave voznega parka. Danes društvo poseduje povsem novo sodobno opremo in nova vozila.
Nov dom - nov vozni park nista samo dolgoletna želja nas gasilcev, ampak skladno z razvojem kraja nujna pridobitev za nadaljnjo uspešno požarno varnost.
Tekst: Jože Žargi Foto: iz arhiva PGD Mengeš
PGD Mengeš nekoč ...

... in danes.
DRUŠTVA
FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA MENGEŠ V MARAKEŠU
Osemnajstčlanska ekipa Folklorne skupine Svoboda Mengeš je od 22. do 27. aprila gostovala na folklornem festivalu v severnoafriški Kraljevini Maroko. Tridnevni FESTIVAL DE LA DEKKA MARRAKCHIA se je odvijal v mestu Marakeš, ki je četrto največje mesto v državi. Velja za eno najlepših maroških mest in je kot prestolnica južnega dela države eno pomembnejših turističnih središč Maroka.
V osrčju medine Marakeša je Djemaa el-Fna, velik nepravilno oblikovan trg, kjer se je nahajalo tudi prizorišče folklornega festivala, na katerem smo sodelovali tudi plesalci FS Mengeš. V času festivala je trg privabil večtisočglavo množico, ki je navdušeno spremljala ples in petje nastopajočih skupin. Folkloristi smo nastopali tri večere zapored, vsak dan z drugimi plesi, gorenjskimi, primorskimi in belokranjskimi. Med skupinami, ki izhajajo z območja Maroka, smo, glede na različnost okolja in kulture, iz katere prihajamo, zelo izstopali. Naši nastopi so publiko zelo navdušili, večer za večerom smo doživeli velike ovacije. V zaodrju so nas člani organizacijske ekipe, člani ostalih nastopajočih skupin ter naključni obiskovalci festivala nenehno prosili za fotografiranje in se učili naših plesnih korakov. Višek naše turneje je bil nastop na zaključku festivala na trgu. Hoja v nošah skozi mesto je bilo posebno doživetje. Ljudje so nas ogovarjali, spraševali, se čudili in se nam smejali. Vzdušje pripadnosti in skupinskega entuziazma naše skupine je vodilo do veličastne predstave, ki je po odzivu gledalcev v nas vzbudila mogočna čustva ponosa in veselja. Priklon pred vzklikajočo množico Maročanov pa nas je popeljal do neopisljivih občutkov. Ves čas festivala je organizator, L'association Marocaine Asdikaa
naše frajtonarice, takoj so s svojimi instrumenti ustvarili ritmično spremljavo. Nekatere od naših spremljevalcev pa so zasrbele tudi pete in ob pomoči naših plesalcev so se veselo zavrteli ob ritmih polke. Z gostovanja v Marakešu smo se vrnili polni vtisov in prijetnih doživetij. Naša in njihova tradicionalno islamska kultura sta si zelo različni, najbolj pa sta na nas naredila vtis prijaznost in odprtost domačinov, ki so vedno pripravljeni pomagati. Življenje v tej severnoafriški deželi je mnogo počasnejše, pristnejše in manj komplicirano, polno nasprotij in različnosti, kar nas je prevzelo in navdušilo. Ekipa se je sicer vrnila domov z nekaj zdravstvenimi težavami, ki so po nekaj dneh minile, čudovita doživetja in vtisi pa nam bodo ostali za vedno.
J. L., Folklorna skupina Svoboda Mengeš
Nakhil, zgledno skrbel za naše udobno nekajdnevno bivanje v Marakešu. Nastanili so nas v več stoletij stari hiši, v samem središču starega dela mesta. Pripravljali so nam tradicionalne maroške obede, ki so se obvezno zaključili s pitjem metinega čaja. Poskrbeli pa so tudi za naše pestro preživljanje dni, ko smo bili njihovi gostje. Posebno doživetje so bili sprehodi po trgu, kjer trgovci spretno ponujajo najrazličnejše izdelke. Organizatorji so nam pripravili tudi ogled nekaterih znamenitosti Marakeša. Zadnji dan našega bivanja v Maroku so nas odpeljali proti gorovju Atlas, do manjšega naselja Berberov, kjer je življenje še preprostejše. Na izletu nas je spremljala folklorna glasbena skupina, ki so jo sestavljali mladeniči, ki živijo na območju Sahare. Oblečeni v njihova tradicionalna oblačila so nas kratkočasili s petjem in igranjem na instrumente. Temperament njihove glasbe nas je pritegnil, da smo s ploskanjem spremljali njihovo izvajanje. Tudi oni niso ostali hladni ob zvokih
PRODAJA IN SERVIS
LCD
tel; 01 739
e-ma!kav5.menge5@aioLnei htTp://wwwsha	. $ j
Odprto: n^HtiE . - 1

DRUŠTVA
AKTIVNOSTI MENGEŠKE GODBE V APRILU
Na velikonočno soboto, 3. aprila zvečer, je bila po Mengšu vstajenjska procesija, na kateri je sodelovala tudi Mengeška godba. Kljub temi smo vse skupaj dobro izpeljali. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj 4. aprila, pa smo igrali v ljubljanski stolnici. Najprej je bila vstajenjska procesija po ljubljanskih ulicah, ki je bila izvedena prvič po 2. svetovni vojni.
Po procesiji je bila v cerkvi slovesna maša, pri kateri smo zaigrali nekaj skladb. Po maši smo pred cerkvijo še malo zabavali mimoidoče. Prisrčno, a le za kratek čas, nas je pozdravil in se z nami fotografiral tudi ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je pred tem daroval mašo, nato pa se mu je mudilo po drugih opravkih. Potem pa so nas povabili na velikonočni zajtrk, kjer smo se še malo poveselili. Tja so nas z veliko radovednostjo prišli pozdravit tudi tujci, predvsem Italijani, ki so se v tem času mudili v Ljubljani. Seveda pa naše sodelovanje na slovesnosti ni bilo nikakršno naključje, saj je to plod našega dvajsetletnega delovanja na tem področju. Imamo pa tudi »cerkvene« knjižice skoraj enakega obsega kot za marše. V petek, 16. aprila zvečer, je godba igrala na dobrodelnem koncertu Lions kluba Kamnik, v Domu kulture Kamnik. Koncert je zelo dobro uspel, zato se že veselimo
nadaljnjega sodelovanja z njimi. Odigrali smo veliko lepih skladb z različnimi solisti. Dve skladbi pa je zapela tudi pevka Neža Drobnič. Naslednji petek, 23. aprila, smo imeli koncert v OŠ Mengeš. Tam smo predstavljali inštrumente, kot tudi že leto prej, in mlade navduševali nad glasbo. Mislim, da nam je to kljub majhni zasedbi, saj je bil koncert dopoldne, uspelo. Zato se že zelo veselimo, da se bo čim več otrok udeležilo sprejemnih izpitov v glasbeni šoli Mengeš in se nam čez nekaj let pridružilo. V petek, 31. aprila zvečer, smo igrali na kresovanju na Gobavici, tako kot vsako leto. Vreme je bilo lepo, kres je zelo dobro gorel, tako da je bilo vzdušje res prijetno. Najprej smo zaigrali ob ognju, potem pa smo se odpravili do koče, kjer smo poleg ansambla Svetlin še malo pozabavali obiskovalce in se zavrteli ob ritmih poskočne glasbe. Naslednji dan pa smo igrali na tradicionalni prvomajski budnici. Kljub zgodnji uri in
predhodni neprespani noči se nas je zbralo kar veliko in smo tako poleg mengeških motoristov budili zaspani
Mengeš. V maju bomo imeli zelo veliko nastopov. Če nas želite videti in slišati, poglejte na našo spletno stran www. mengeska-godba.si, kjer boste našli vse datume in lokacije nastopov. Še posebej pa vas lepo vabimo na naš koncert na Mengeški koči, ki bo 23. maja.
Maja Keržič
Godba Mengeš v družbi nadškofa Stresa
SOBIVANJE V ODPRTOSTI
Društvo za študij kontemplativnih tradicij iz Mengša je 8. aprila v Grosuplju pripravilo seminar Sobivanje v odprtosti, ki ga je vodil filozof Robert Simonič.
Na seminarju se je predavatelj posvetil možnostim sobivanja med človekom in naravo z vidika preseganja omejitev, ki jih je vzpostavilo razumevanje človeka kot subjekta in s tem
Robert Simonič med predavanjem
povezanega gospodovanja nad naravo. Tema je izhajala iz fenomenološkega premisleka razmerja med bližino in razdaljo, kot se kaže v duhovni zgodovini. Izpostavljeno je bilo starogrško pojmovanje physis, v primerjavi z današnjim razumevanjem narave ter razvoj tega razumevanja, zlasti glede na vzpon racionalizma v 17. stoletju. Predavatelj je predstavil Heraklitovo misel, da se narava (physis) rada skriva in odprl diskusijo o tem, ali ni varovanje narave povezano s tem, da pustimo, da ostane v naravi tudi kaj skrito? To lahko storimo tako, da se izogibamo
pretirane publicitete, ko gre za občutljive ekosisteme, npr. kraške jame, in sprejmemo, da je tudi to del sobivanja, morda celo njegovo jedro. V diskusiji so se odpirala številna vprašanja o gospodovalnem odnosu do narave v sodobni družbi, ki se ne kažejo le v ekoloških problemih, temveč se vračajo nazaj v medkulturna, medcivilizacijska in medspolna razmerja. Posebej pa se razmerja gospodovanja kažejo tudi do drugih živih bitij, npr. živali, ki jih še vedno obravnavamo kot razpoložljive za udejanjanje našega gospodovanja. V pogovoru so udeleženci izrazili, da so dobili spodbudo za pozornejše opazovanje narave skupaj z otroki. Za spodbujanje tiste otroške radovednosti, ki upošteva drugačnost narave, zaradi česar jo opazujemo z odprtimi očmi. Narava nam
pomaga, da se ustavimo. Nenehno hitenje v zrcalu narave vidimo povsem drugače. V naravi se učimo pomena tišine, v kateri lahko zaznamo sebe in na ta način vzpostavimo refleksiven odnos. To je del pedagoške prakse in tak pristop je mogoče uresničiti na sprehodu po gozdu ali v šoli v naravi. Narava umirja, spoštljiv in hvaležen odnos do nje se pokaže v tem, kako se ljudje obnašajo drug do drugega in do drugih živih bitij, notranje in zunanje. Seminar je potekal v okviru teme Zdrav planet in nenasilje kot najvišja vrednota Mreže zdravja - mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja, ki ga delno sofinancira Evropska unija.
Vida Zakrajšek, u. d. e. in Regina Bokan, prof. ped.
Društvo za študije kontemplativnih tradicij

DRUŠTVA
TABORNIŠKE NOVICE
Pozdravljeni spet v našem taborniškem kotičku. Ta mesec vam poročam, kaj vse se je dogajalo pri nas tabornikih meseca marca in aprila. Zaradi moje pozabljivosti članka prejšnji mesec ni bilo mogoče objaviti, za kar se vam iskreno opravičujem.
12. marca, na gregorjevo, so se naši najmlajši, torej Murnčki, s svojo ladjico odpravili na spuščanje ladjic, ki ga je organiziralo društvo Antona Lobode. Svojo ladjico so pripravljali na sestankih in ker so želeli, da bi izgledala čim bolj taborniško, so jo izdelali v obliki tabora. Med samim spustom ladjice so imeli nekaj težav, saj je tabor podrl val ter jo tako uničil. Prav tako pa so se prijavili za izbor najlepše ladjice, kjer so bili malo razočarani, saj jim ni uspelo priti med finaliste. Vendar so se vseeno odločili, da se naslednje leto ponovno vrnejo, tokrat s še boljšo in lepšo ladjico. Druga akcija v mesecu marcu je potekala 20. marca. To je bilo preverjanje znanja, na katerem
smo starejši preverili znanje mlajših. Zbrali smo se ob 9. uri v kamnolomu. Najprej so mlajši rešili kratek test, ki ga je pripravil vsak vodnik za svoj vod, nato pa so se vsak vod posebej odpravili na orientacijsko pot. MČ so imeli fotoorientacijo, GG pa orientacijo z kompasom. Na poti smo vodniki preizkušali znanje ognjev, vozlov, postavljanje šotorke, sestavo taborniške organizacije ter druga znanja. Ko so vsi opravili pot, pa smo v kamnolomu izvedli še tekmovanje v postavljanju ognjev. Starejši so nato imeli preverjanje znanja, mlajši pa turnir med dvema ognjema. Po seštetju točk smo prišli do rezultatov, ki so bili zadovoljivi, vendar smo se odločili, da jih vseeno do naslednjič
izboljšamo. Po podelitvi nagrad so se mlajši odpravili domov, starejše pa je čakalo še čiščenje ter pospravljanje. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo izvedeli, kakšno je znanje naših članov, prav tako pa se je je udeležilo kar 24 mlajših ter 9 starejših članov. Tretja akcija je potekala 27. marca. Tokrat nas je čakala vsakoletna čistilna akcija. Ker nam je zima pripravila kar nekaj dela, smo z njimi začeli že na vse zgodaj zjutraj. Razdelili smo se na dve skupini. Prva je pospravljala kamnolom, druga pa se je odpravila na čiščenje bajerja. V kamnolomu smo pograbili listje, pripravili drva, pospravili hiško oziroma vse stvari, ki smo si jih zadali za ta dan. Na bajerju pa smo dobro očistili nabrežje, čeprav do nekaterih predelov nismo mogli priti, saj je bič teren preveč zaraščen. Do 17. ure smo že počasi zaključevali in se odpravili na kosilo, ki smo si ga z delom zaslužili. 17. aprila pa smo se udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Starejši člani so sodelovali pri čiščenju črnih odlagališč, medtem ko smo za vse mlajše, ki so se želeli udeležiti akcije, pripravili poseben program, ki je potekal v kamnolomu. Skupaj smo pospravili poti na pešpoteh ter se naučili marsikaj o neprimernem odlaganju odpadkov. Prav tako pa se že pripravljamo na 15. maj, ko se bomo v sodelovanju z OŠ Mengeš udeležili dneva odprtih vrat OŠ Mengeš. Prijavite se lahko tudi na naš vsakoletni tabor, s tem da pišete na tabor@ rup.si, kjer lahko tudi dobite dodatne informacije, za katere pa lahko prav tako kot vedno obiščete našo internetno stran www.rup.si.
Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Domen
AIA USTVARJA
AIA v prostorih stare knjižnice v Mengšu, pod vodstvom akademske slikarke in likovne pedagoginje Nives Palmić, ustvarja dekorativne ornamente. Spretne roke udeležencev tečaja ustvarjajo čudovite izdelke. Tečaj je primeren za vsakogar, tudi za začetnike.
Prvi sklop ustvarjanja ornamentov je zaključen. Udeleženci se bodo seznanjali še s slovensko, egipčansko, kitajsko in indijsko ornamentiko. Vsak del je zasnovan kot samostojna celota, zato se lahko na tečaj priključite kadar koli. In naj citiram mentorico Nives Palmić: »V prostorih bivše knjižnice v Mengšu vodim manjšo skupino ljubiteljev risanja in slikanja. Raziskujemo
lepoto in ritem ornamentik različnih kultur. Rišemo vzorce, jih sestavljamo v različne kompozicijske celote glede na predmet poslikave. Trenutno smo v fazi dokončevanja poslikave keramičnih krožnikov z grškimi ornamenti. Vedno znova me preseneča tista lepa želja po kreaciji, ki jo nekateri ljudje nosijo v sebi. Ti ljudje so vedno tudi zanimive osebnosti. Vzdušje v skupini je
prijetno in čas za ustvarjanje zelo hitro mine.«
Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, od 17.00 do 19.15, v prostorih stare knjižnice v Mengšu, do konca junija. Pridružite se! Prijavite se po e-mailu: drustvo.aia@gmail. com ali po telefonu 070/732-070, vsak dan po 15. uri. Vabljeni!
Blanka Tomšič

društva
ŠAHOVSKO DRUŠTVO MENGEŠ
22. marca je v prostoru društva potekal volilni občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo društva in delovni organi društva. Novi predsednik društva je Sebastjan Hribar. Društvo je pregledalo delo za leto 2009 in oblikovalo načrt dela in finančni načrt za leto 2010.
V soboto, 27. marca, smo izvedli čistilno akcijo v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Očistili smo sprehajalne poti dela razbremenilnika Pšate. V prostorih Šahovskega društva Mengeš vsak torek poteka šahovska rekreacija, vsak drugi torek v mesecu pa potekajo torkovi mesečni turnirji v pospešenem šahu, ki so odprti za vsakogar. Turnirja 13. aprila se je udeležilo 13 igralcev in igralk iz Mengša in okolice. 30. maja bomo organizirali šahovski turnir v počastitev praznika Občine Mengeš, s pričetkom ob 9. uri, v avli kulturnega doma. Vabljeni na turnir.
Sebastjan Hribar, predsednik ŠD Mengeš
NAMIZNOHOKEJSKE NOVICE
Marec in april sta bila za naše člane zelo pestra. Udeležili smo se kar nekaj tekmovanj ter dosegli lepe uspehe. Poleg tega smo čistili okolico ter izpeljali redni občni zbor društva.
13. marca smo se odpravili na turnir serije European Challenge v Komarom na Madžarsko. A. Mehle je med juniorji zasedel odlično 3. mesto in osvojil bronasto medaljo. V Open kategoriji je bil najboljši B. Škrlep z 12. mestom. 20. marca smo dočakali tudi prvo medaljo v sezoni na turnirjih za Slovenski pokal. B. Škrlep je namreč na spomladanskem turnirju v Mengšu osvojil odlično 2. mesto, potem ko je v polfinalu premagal prvega favorita - B. Rjavca iz NHK Kranj. Marec je bil res poln dogodkov. 26. marca smo imeli redni letni občni zbor, dan za tem pa smo pridružili članom KDFJM pri čiščenju okolice kapelic, znamenj, spomenikov ... Konec aprila se je na slovenskem turnirju serije European
Challenge v Sevnici s 6. mestom znova izkazal B. Škrlep. Letos je še posebej zanimivo tudi klubsko prvenstvo, na zadnjih petih turnirjih je bilo prav toliko različnih zmagovalcev. Sezono bomo zaključili 27. maja, s turnirjem ob občinskem prazniku, ki bo ob 19. uri potekal v Kleti. Vsi lepo vabljeni.
Bernard Škrlep predsednik NHK Mengeš
Spomladanski pokal
Občni zbor
KDO, KDO, KDO SO PA TO?
Kdo, kdo, kdo so pa to, ob pogledu na sliko, vprašal bo marsikdo!? Iz Zrelega loškega klasja ženske so to, ki rade se družijo, plešejo in zapojó.
Leto za letom tkemo vezi, nas prijateljstvo in dobra volja skupaj drži. Zato se pogosto udeležita mati in hči, da se ta lepa tradicija dolgo obdrži.
Je žal lahko tisti, ki z nami je ni, to prav vsaka udeleženka na koncu trdi, saj najhuje, kar lahko se ti zgodi, da od smeha te trebuh malo boli.
Kako družbo zabavat', ima Vida patent, saj za humoristko pravi je talent. Pa tud' Helena ni čisto od muh, obe s humorjem lahko služili bi kruh.
Tud' Beti z lepim glasom svoj pečat je dala, pesem »S'noč pa dav'« je pravi hit že postala, Andreja pa slastno torto nam je poslala, »posladkajte se in uživajte«, je še dejala.
Ob koncu bi rada vsem sponzorjem se zahvalila, ter Branki in Bredi še tole novico sporočila, na vajin predlog se vsaka je odločila, da bo po en evro »Rdečim noskom« poklonila.
Za Zrelo loško klasje, Justi Jerič
Iz življenja župnije sv. Mihaela Mengeš
NOV ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Mengeška župnija je v mesecu februarju letos izvolila nov 15-članski župnijski pastoralni svet (ŽPS). Naloga ŽPS-ja je pomagati župniku pri njegovem delu na področju bogoslužja, oznanjevanja in dobrodelnosti - Karitas.
Področje za bogoslužje vodi Andrej Potočnik, področje za oznanjevanje vodi s. Terezija Petrič in področje dobrodelnosti - Karitas vodi Jerca Stopar. Predstavniki mladih so Gregor Rakef iz Loke in Ana Pišek ter Matevž Bolta iz Mengša, tajništvo ŽPS-ja vodi Anica Skok. Na drugem srečanju, ki je bilo v torek, 4. maja, smo sklenili, da bomo občane o delu in dogajanjih v župniji seznanjali tudi v občinskem glasilu Mengšan. Podrobnejše informacije pa lahko najdete v Mihaelovem listu, ki ga dobite na policah pri izhodih iz župnijske cerkve. Za skupno dobro in v blagoslov vseh občanov si želimo tudi vašega sodelovanja, zato zainteresirane občane vljudno vabimo, da nam posredujete svoje predloge, želje in pobude za popestritev dela in življenja v župniji.
Anica Skok

OBRAZi
MARIJA KERŽIČ: OTROK V IZGNANSTVU
V majskih dneh, ko se spominjamo zmage nad okupatorjem in osvoboditve, oživijo spomini na enega najstrašnejših obdobij - ne samo slovenskega, marveč mnogih narodov - na drugo svetovno vojno. Generaciji, ki je preživljala ta čas, sproža občutke, ki jih je mnogim z besedami težko opisati. Konec vojne je bil ena sama sreča: konec terorja okupatorja in njegovih sodelavcev, strahu, žrtev, trpljenja. Vendar pa so bile solzam veselja primešane tudi solze žalosti; številni domovi so bili uničeni, mnogih najdražjih ni bilo več. Vojna ni prizanesla niti otrokom. Vojne strahote so jih zaznamovale za vse življenje, otroštvo jim je bilo ukradeno. Na poseben način so jo doživljali tisti, ki so bili skupaj s svojimi družinami izgnani s svojih domov v tujino. Tudi Marija (Majda) Keržič, ki se je včasih pisala Blejc, je bila med njimi.
»Naša družina je bila povsem običajna mengeška družina: mama in oče ter trije otroci - jaz in brata France ter Lojze. Lepega otroštva je bilo konec, ko je zaradi bolezni umrl oče, še bolj pa, ko je dve leti pozneje izbruhnila vojna. Komaj šest let sem imela takrat, a se vsega še živo spomnim,« je pripovedovala gospa Marija. »V naši hiši so živeli tudi očetova mama ter njegovi trije bratje - moji strici Matija, Ciril in Karol. Stric Matija Blejc je od vsega začetka sodeloval v osvobodilnem gibanju. Izdajalci so 'poskrbeli', da so za to izvedeli Nemci. V zgodnjem jutru 8. junija 1942 nas je zbudil hrup okrog hiše, vpitje in ropotanje po vratih. Nemški vojaki z uperjenim orožjem so ukazali, da moramo biti v eni uri pripravljeni za odhod v izgnanstvo. Vsi smo v grozi jokali. Mama je kleče rotila vojake: »Raje nas kar tu pobijte!« Otroci pa smo prosili: »Ne, mama, raje pojdimo.« Ko se je zdanilo, so nas odpeljali v grad Goričane. Po enem tednu čakanja so transport izgnancev strpali v živinske vagone ter nas odpeljali v Nemčijo. V prevzgojnem taborišču Forth so nas razdelili po skupinah: mlajši smo se v neke vrste vrtcu in šoli učili govoriti in peti po nemško, pa tudi lažja dela smo morali opravljati, starejši pa so odhajali vsak dan delat h kmetom in v tovarne. Brat France,
Pri najljubšem opravilu
ki je bil star okrog 13 let, je bil poslan 40 km daleč od taborišča delat na kmetijo.« Na vprašanje, kako se spominja razmer v taborišču, je gospa Marija povedala, da je bilo za njo kot otroka najbolj važno, ker je bila v bližini mame, drugače pa seveda ni bilo ničesar, da bi bilo njeno otroštvo normalno. »Z orožjem v roki nas je čuval in 'prevzgajal' vodja taborišča. Slovensko se nismo smeli pogovarjati, slovensko pesem pa smo smeli zapeti na božični večer. Takrat, 24. decembra 1942, nismo vedeli, da je v domovini prav isti večer skupaj s svojimi soborci partizani padel naš stric Matija.« Kako pa je bilo takoj po koncu vojne? »Čimprej smo želeli oditi domov, a to ni bilo mogoče, ker je bilo treba najprej popraviti proge, razrušene zaradi zavezniškega bombardiranja. To je trajalo kar dolgo časa. Vožnja z vlakom do naše meje je trajala nekaj dni, potem pa še nekaj časa do Domžal. Čudovita je bila vožnja po Mengeškem polju. S konjsko vprego nas je peljal lepo oblečen partizan, na vozu spredaj pa je na drogu vihrala slovenska zastava. Raznežili smo se ob pogledu na Gobavico in zvonik, še bolj pa, ko smo zagledali domači sadovnjak z našo hišo. Nismo vedeli, ali bi se smejali in vriskali ali jokali. Teh občutkov se ne da opisati, ohraniš njih v srcu in jih vse življenje nosiš s seboj.« Domačija pa žal ni bila taka kot prej. Kar nekaj časa je trajalo, da so jo za silo uredili in da je življenje nekako steklo. Težko je bilo, a po letih izgnanstva so bili doma. Svobodni! Brata sta se šla učit za poklic, desetletna Marija pa je sedla v šolske klopi: končala je osnovno šolo, nato pa v Kranju še trgovsko. »Napočil je čas, da sem si začela urejati svoje življenje. Z možem - lani sva praznovala zlato poroko - sva zgradila lep dom. Srečna se počutim v svoji družini in tudi zdrava sem še kar. Od 1985. leta sem upokojena. Tudi to obdobje lahko prinese zadovoljstvo in srečo.« Od konca vojne je minilo že 65 let, a gospa
Marija mnogih stvari še ni pozabila. »V izgnanstvu nas je leta 1943 skrivaj obiskal stric Jože. Prinesel je čevlje, ki jih je za mojega brata naredil čevljar Franc Zalokar. Najprej jih je nosil prvi, nato drugi brat, nazadnje še jaz. Še zdaj jih imam pred očmi, čeprav niso bili nič posebnega. Dobremu mojstru smo se ob povratku želeli zahvaliti, pa smo prišli prepozno. Prav na dan zmage je bil blizu svoje hiše ustreljen, ker je kot poštenjak med vojno pomagal partizanom. Tisto neizrečeno besedo HVALA še sedaj nosim v sebi. Tudi besed strica Matija, ki mi jih je kasneje povedala teta Micka, da bo on skrbel za nas tri, ko bo konec vojne, nisem pozabila. Zgodaj smo namreč ostali brez očeta in nam je zato hotel pomagati. Stric Matija je bil dober človek, zato se je že kot mlad fant boril proti krivicam. Vsem ljudem, predvsem mladim, želim in priporočam, naj vsak spoštuje samega sebe, svoj kraj, naravo, ki nam je podarjena za življenje; ko ste mladi, se učite, ko ste odrasli, pošteno delajte. To so vrednote, ki lepšajo svet in ljudem dajejo pogoje za prijazno življenje. Mogoče lahko tudi tako preprečimo, da se grozote, ki smo jih mi preživeli in se dogajajo še marsikje po svetu, ne bi več ponovile.«
Tekst: Branko Lipar Foto: lastna zbirka in Andrej Mehle
V taborišču, leta 1943: brat Lojze, Marija, brat France, spredaj sestrična Ivanka

VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE
65 LET PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE SPOMINI ŠE VEDNO ŽIVIJO
Ne samo, da so živi spomini, živijo tudi ljudje, ki so pred več kot šestimi desetletji doživljali vse grozote, ki jih je prinesla vojna. Kako učencem v osnovni šoli predstaviti vojno? Se o drugi svetovni vojni v šoli učenci res nič več ne učijo? Ali res učence to obdobje 20. stoletja sploh ne zanima? Za učence Osnovne šole Mengeš to prav gotovo ne velja. Drži pa, da jim tega obdobja ni enostavno predstaviti. A če znamo poiskati pravi način, učenci še kako dobro razumejo: razumejo strah, obup, negotovost, krivico, jok.
Z učenci, ki letos obiskujejo zgodovinski krožek, smo se odločili, da bomo poskušali 65. obletnico konca vojne obeležiti na poseben način. Ker zgodovino pišejo človeške zgodbe in usode, smo se odločili, da med nas povabimo žive priče dogodkov iz druge svetovne vojne, predvsem so nas zanimale zgodbe zaprtih v različnih nemških taboriščih. Napisali smo nekaj prijaznih pisem s povabili na spominsko srečanje, jih odposlali in ... Bili smo prijetno presenečeni - vsi povabljeni so se prijazno odzvali in potrdili udeležbo. Še posebej smo bili veseli, da nam je udeležbo potrdila tudi preživela gospa iz najhujšega koncentracijskega taborišča, Auschwitza.
6. maja ob pol šestih popoldan se je tako v organizaciji zgodovinskega krožka naše šole začelo srečanje z naslovom Spomini živijo. V učilnici za zgodovino se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so izrazili prisrčno dobrodošlico našim gostom. Svoje pretresljive življenjske zgodbe iz časa vojne so nam predstavili: ga. Slava Biček, predsednica Krajevne organizacije
Gostje srečanja (od leve proti desni): Sonja Vrščaj, Majda Keržič, Janez Žmavc, Slava Biček in Marjanca Dobnikar
Obiskovalci
Društva izgnancev Slovenije z Jesenic; ga. Marjanca Dobnikar, ki je bila med vojno z družino izgnana iz Artič ter g. Janez
Zmavc, predsednik Društva taboriščnikov, ukradenih otrok. Posebej ponosni smo bili, da je bila z nami ga. Sonja Vrščaj, ki vodi združenje nekdanjih internirank v Auschwitz-Birkenau. Še posebej pa smo bili veseli ge. Majde Keržič, Mengšanke, ki je bila med vojno skupaj z družino izgnana zaradi sorodstva z Matijo Blejcem - Matevžem, po katerem se je kar nekaj časa imenovala naša šola. Srečanje je bilo zelo ganljivo. Težko je razumeti, kako nečloveški je lahko človek. Drobci iz pripovedovanj naših gostov so se zdeli popolnoma neverjetni, absurdni. Kakšen je človek, ki pred lačnim otrokom raje potepta sadje, kot da bi dopustil, da ga otrok zaužije? Kaj je človeku, da je sposoben pred očmi otroka ubiti njegovega starša? Kakšno sovraštvo se je moralo zgoditi, da je nastal Auschwitz, za katerega je pesnik Lojze Krakar zapisal: »Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel.« Vtetovirana številka iz Auschwitza na roki ge. Sonje je še vedno vidna. A kljub težki temi in žalostnim zgodbam je bilo srečanje globoko in zelo prisrčno. Kot mi je po srečanju zapisala ena od obiskovalk: »Kakšno posebno doživetje! Lepo, iskreno, pretresljivo, na trenutke žalostno, pa tudi preprosto veselo. Srečanje, ki nas je neskončno obogatilo in nam obilo dalo.« Prepričan sem, da je srečanje obogatilo tudi prizadevne učence zgodovinskega krožka in želim jim, da se uresniči njihova želja, da se grozote vojne nikoli več ne bi ponovile.
Milan Burkeljca, mentor zgod. krožka
GLASBENA PRAVLJICA STROKOVNIH DELAVK VRTCA MENGEŠ
Na pobudo ravnateljice Mojce Novinec Babič smo se strokovne delavke vrtca Sonček odločile, da bomo razveselile otroke našega vrtca z glasbeno pravljico Daj mi poljubček.
V mesecu februarju smo se z igrico predstavile otrokom iz enote Sonček in Gobica; v marcu pa smo s predstavo razveselile še otroke iz enote Mavrica. Odziv otrok na našo predstavo je bil spodbuden in to je bil tudi razlog, da smo se odločile še za nastop na OŠ Roje. Otroci so tudi tam pravljico čustveno doživljali in nam s svojo dobro voljo polepšali dan. V tem šolskem letu nameravamo z našo predstavo nasmeh na obraze priklicati še otrokom
iz Pediatrične klinike v Ljubljani, česar se zelo veselimo. Vsi otroci, ki so bili deležni naše glasbene pravljice, so nam s svojim
zadovoljstvom ob predstavi dali energijo za naše nadaljnje ustvarjanje.
Sončkove
vzgoja ín ízobrazevanje
OHRANJAMO LJUDSKO IZROČILO
Otroci iz skupine Metulji (4-5 let) smo imeli v pomladnih mesecih zelo veliko dela, ker smo se pripravljali na nastop za starše in prijatelje. Temo smo si izbrali v okviru celoletnega projekta Dom in vrtec, zibelka otroštva. Ena izmed tem je ohranjanje ljudskega izročila.
Spoznali smo veliko ljudskih pesmi, plesov in izštevank. Tiste, ki so nam bile najbolj všeč, smo se tudi naučili. Izbrali smo tri plese
-	Mlinček, Pleši, pleši črni kos in Polko, ljudske pesmi Dekle je po vodo šlo, Lisička, Al me boš kaj rada imela, Fantje po pol gredo in nekaj izštevank. Nekaj tednov smo marljivo vadili, pripravljali kostume in izbirali primerno glasbeno spremljavo. Na koncu smo se odločili, da harmonika kot ljudski instrument najbolj ustreza ljudski pesmi in plesu. Pripravili smo tri predstave. V dopoldanskem času smo nastopali za prijatelje iz Vrtca Gobica in oddelka v OŠ Mengeš
-	skupino Gobice. Naslednji dan popoldne je sledil glavni nastop za starše. Večnamenski prostor našega vrtca je bil tisti četrtek napolnjen do zadnjega kotička. Otroci so začetno tremo pozabili takoj, ko so prišli na »oder«. Program so izvedli zelo sproščeno in samozavestno. Starši so bili na svoje otroke ponosni, nagradili so jih z bučnim aplavzom, v marsikaterih očeh se je zasvetila solza sreče. Na koncu so otroci povabili svoje starše, da skupaj zaplešejo in zapojejo Venček narodnih ob zvoku harmonike.
Jana Mali in Mojca Jeraj
PROJEKT KNJIGE ZA VSAKOGAR TUDI V KNJIŽNICI MENGEŠ
23. aprila se je sprožila vseslovenska akcija - KNJIGE ZA VSAKOGAR! Pridružila se ji je tudi knjižnica Mengeš, ki s tem pomaga obeležiti leto 2010, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige.
Knjige za vsakogar je enoletni projekt, ki bogati program Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige 2010 in se s prodajo knjig v splošnih knjižnicah širi po vsej Sloveniji. Tako je nakup kakovostne knjige po ugodni ceni omogočen vsakomur. Vsaj ena od ponujenih knjig lahko z vašim nakupom postane resnično knjiga za vsakogar.
Lepo vabljeni v knjižnico.
Knjižničarka Barbara
EKO VRTEC MENGEŠ NA SEJMU ALTERMED
Mednarodni projekt Ekošola (vrtec) kot način življenja bistveno zaznamuje dejavnosti Vrtca Mengeš. Naš moto ni le sodelovati v projektu, temveč tudi uresničevati cilje, ki smo si jih zadali že takrat, ko smo pristopili k projektu.
Vodilnima ciljema, kot sta vzgoja za okoljsko odgovornost in vzgoja za zdrav način življenja v zdravem okolju (uvajanje ekološko pridelane hrane), posvečamo veliko časa in aktivnosti. Med igro otrok odkriva svet, se uči, pridobiva izkušnje in navade, oblikuje svoje vrednote. Navada pa je železna srajca. Skozi projekt in njegovo ciljno vsebino skušamo otroku privzgajati pozitiven odnos do žive in nežive narave. Gre za aktivno in dejavno vključevanje otrok v okolje, v katerem živi, z nalogo ustvarjanja zdravega in varnega življenjskega okolja in navad, kot je skrb zdrav življenjski slog. Osveščanje in skrb za zdrav življenjski stil se preko otrok prenaša na njihove starše in širše, na celotno lokalno skupnost. Del tega smo skušali predstaviti na sejmu Altermed, na katerem
smo letos sodelovali že drugič. Vzporedno s predstavitvijo naše dejavnosti smo sodelovali tudi v humanitarni akciji Tudi jaz lahko pomagam, ki jo je pripravila Zveza prijateljev mladine. V ta namen smo darovali ljubke blazinice, ki jih je iz ostankov blaga zašila naša šivilja v vrtcu.
Tatjana Gostinčar
EKO DAN VRTCA MENGEŠ
V letni delovni načrt projekta Ekošola kot način življenja smo zapisali, da gregorjevo, 11. marca, imenujemo za eko - dan Vrtca Mengeš. Ta dan je še posebej namenjen skrbi za vzgojo naših najmlajših.
Ločevati odpadke, varovati okolje za nas ne pomeni samo teme, ki smo ji posvetili omenjeni dan, pač pa dejavnost, ki se ji
posvečamo z vso skrbjo in posluhom za boljši in lepši svet, v katerem živimo.
Tatjana Gostinčar

VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE
EKO-PRAVLJICI PEPI IN NJEGOVO GNEZDO V KNJIŽNICI MENGEŠ
14. aprila smo v našo knjižnico dobi prav poseben obisk iz Prekmurja, ki nam je polepšal dan. Poleg knjižničarke so Pepija pozdravili tudi otroci iz 2. razreda OŠ Mengeš in učiteljica Anja.
Polni pričakovanj smo se posedli v polkrog in zabava se je pričela. Mali nadebudneži so brez treme in dlake na jeziku sprejeli ponujene vloge v predstavi. Skupaj z Aleksandro in Pepijem so nam pričarali nepozabno zabavo, v kateri smo na koncu sodelovali prav vsi, tudi knjižničarka in učiteljica, in smeha je bila polna skleda. Po končani predstavi pa smo bili povabljeni še v svet »eko« ustvarjanja. Iz odpadnega materiala smo izdelovali izdelke, povezane s predstavo. Veliko smo se naučili o štorkljah, Prekmurju in pravilnem ločevanju odpadkov. Vendar Pepi in Aleksandra nista presenetila
samo otrok, tudi otroci so presenetili njiju. V dar so jima podarili pravo pravcato kačo, narejeno iz plastenk in časopisnega papirja. Delavnica je prehitro minila in vsi komaj čakamo, da Aleksandro ponovno povabimo na obisk, saj so otroci družno ugotovili, da je bil to njihov najboljši dan. Več takih dni pa se tudi učiteljica in knjižničarka ne bi branili - bilo je super, poučno in zabavno. Vtisi Jana Keržiča, enega od učencev: "Danes je bil v šoli poseben dan. Odšli smo v bivšo knjižnico. Tam nas je pričakala gospa, ki je razlagala o štorkljah in odpadkih. Nato smo imeli predstavo. V predstavi so igrali tudi moji sošolci. Imeli smo delavnice, kjer smo izdelovali gnezda, rože, kljun in štorkljo. Nekaj učencev je dobilo knjigo o Pepiju. Ko smo končali, smo se poslovili in odšli v šolo. Bilo mi je zelo všeč."
Učiteljica Anja in knjižničarka Barbara
PREDSTAVITEV SLIKANICE V PROSTORIH MENGEŠKEGA VRTCA
V enoti Sonček je imela ob koncu meseca marca naša vzgojiteljica in profesorica likovne umetnosti Anita Lulik predstavitev svoje prve slikanice z naslovom Pravljica o princeski in grahku.
Srečanje je otvorila ravnateljica Mojca Novinec Babič s pozdravnim nagovorom,
obogatil pa ga je spremljajoč kulturni program, ki je vključeval tudi dve violinski izvedbi in nastop pevskega zbora pedagoških delavcev vrtca, tokrat pod vodstvom zborovodje Petra Pogačarja. Avtorica slikanice je s pomočjo vizualne računalniške predstavitve knjigice podala nekaj utrinkov o njenem nastajanju.
Povedano je nadvse prijetno zaključila igralka Majda Grbac s svojim doživetim prebiranjem besedila slikanice. Sproščeno druženje smo nadaljevali ob ogledu spremljajoče razstave, ki je krasila Sončkove prostore še nadaljnja dva tedna.
Sončkove

Igralka Majda Grbac
ZDRAVJE
MEDITACIJA IN RITEM
Ob srečevanju s fenomeni, kot so npr. dihanje, menjavanje letnih časov, bitje srca, se srečujemo s krožnostjo, cikličnostjo. Zdi se nam, da vedno že vnaprej vemo, kaj nam bo prinesel naslednji korak na poti cikličnega ponavljanja. Po drugi strani vemo, da vsak letni čas, kljub ponavljanju, lahko prinese nekaj novega. Oplemeniti lahko naše spoznanje in spremeni poglede: v tem smislu nam odpira razsežnost smisla.
Grška beseda kyklos iz katere izhaja beseda cikel pomeni sicer krog ali tudi kolo, glede na njen PIE koren *kwel oz. *kwol jo lahko povežemo s krožnim gibanjem okoli nečesa, pri čemer izstopi bolj sam fenomen kroženja kot pa krog kot geometrijski lik. Na to osnovo se veže grška beseda polos - pol (os) in polein - krožiti. Nanjo se vežeta sanskrtski cakram - kolo, krog (kot osnove danes že dodobra znane besede čakra) in carati - gibati se, hoditi. V tem smislu interpretativno lahko abstraktno krožno gibanje povežemo z hojo v krogu. Hoja v krogu majhnega obsega nas morda spomni na stisko, saj je krog za nas preveč navzoč, preveč predmeten, da ne bi občutili nelagodja in utesnjenosti. Toda pomislimo še na krožno hojo po krogu večjega obsega, npr. na krožno hojo po pomladnem gozdu. Pri tej imamo drugačen občutek: zdi se nam zelo smiselno, da se vrnemo nazaj na izhodišče poti, kjer nas morda že čaka kolo ali avtomobil. Imamo občutek, da smo neko izkušnjo "zaokrožili" in se srečno vrnili s predihanimi pljuči, polni vtisov pomladnega zelenja. Kako, da se naši vtisi pri teh dveh vrstah kroženja tako razlikujejo? V prvem primeru je krog za nas ves čas navzoč, predmeten, v drugem primeru pa se nekako "skrije". Čeprav hodimo krožno, pri hoji nimamo tega vtisa in se bolj posvečamo vsemu tistemu, s čemer se srečujemo na poti. Smo torej bolj odprti. Da se je krog kot lik na ta način umaknil v ozadje, da je v nekem smislu odsoten, nam daje doživeti hojo po gozdu povsem drugače. Čutimo, kako ugodno deluje na naše zdravje in morda lahko na ta način začnemo razumevati, kako je zdravje povezano s celoto, ki jo krog že od nekdaj, v različnih kulturah, ne le naši zahodni, predstavlja. Odsotnost torej v nekem smislu lahko bolj daje (smisel) kot prisotnost, posebej, če to slednjo razumemo kot nazorno navzočnost. Misel grškega filozofa Heraklita (540-480
p. n. št.), da je skrita harmonija močnejša od razkrite, je tu zelo pomenljiva. V povednem lahko najdemo tudi napotek, kako se posvečati meditaciji. Kadar imamo pred očmi preveč le cilj, ki ga želimo doseči, ta za nas postane tako navzoč, da dobi prednostno mesto tudi v našem doživljanju. Pogosto je zaradi tega težko dobro delati meditativne vaje, ki so povezane z redno ponavljajočimi se gibi ali dihanjem. Če si te vaje preveč (mentalno) ponavzočimo, se ne moremo zares prepustiti opravljanju samih vaj. Postanejo lahko monotone, nezanimive, tako kot hoja v krogu majhnega obsega. Ustreznejši pristop je v tem, da se odpremo vsakemu posameznemu koraku vaje (gibom, dihanju, koncentraciji ...), tako da ga ne spreminjamo v nekaj vsiljivo navzočega. Pustimo, da vaja kot vaja stopi v ozadje, saj se tako šele lahko z njo sploh srečamo. Odprtost, ki jo daje puščanje v ozadje, je pomembna tudi za razumevanje ritma. Beseda ritem izhaja iz grškega rhytmos, ki pomeni umerjeno gibanje v času, tudi takt, mero (npr. v pesništvu). V sorodu je z besedo rhein, ki pomeni tok (reke, vode). Njegov PIE koren je *sreu
-	teči. Nanj se vežejo tudi sanskrtski sravati
-	teči in srotah - tok. Fenomenu ritma smo se že približali preko kroženja tako, da smo pustili, da stopi lik kroga v ozadje. Na ta način lahko začutimo ritmičnost hoje. Posebej pri daljši hoji ali teku (tek se kot tak še bolj veže na fenomen toka) pride ta do izraza tako, da se spontano premaknemo v ti. theta stanje možganskega valovanja (4-7 hz). Pri tem stanju je globoko sproščujoče to, da spustimo sebe in svoje skrbi v ozadje in se globoko poenotimo s samo hojo, tekom; puščanje v ozadje nam v stiku z globljimi vidiki narave in samega sebe daje orientacijski smisel, na katerega sicer ob vseh skrbeh pozabljamo. Brez razsežnosti smisla pa se ne moremo nadejati razjasnitve
in razrešitve težav, s katerimi se sicer srečujemo.
Subtilnejši premisleki cikličnega in ritmičnega gibanja se tako odvijajo v srečevanju z menjavo osprednosti in ozadnosti, pri čemer lahko opazujemo, kako zelo smo nagnjeni k popredmetenju vsega in uporabniški drži. Naravo npr. uporabimo, da v njej pustimo odpadke. Heraklitova misel, da se narava (gr. physis) rada skriva, nas v povezavi z mislijo, da je skrita harmonija močnejša od razkrite, napotuje, da smo bolj pozorni na vsiljivost te uporabniške drže. Ta drža si celoto prilasti na ravni, na kateri se nam potem ne more dati. Zanjo je v časovnem smislu pretekli čas preprosto pretekli čas, v sedanjem ga ni več način najti, ker ni nobenega prehajanja, ki bi ga odpirala osmišljujoča meditacija. Vzemimo primer prehajanja letnih časov. Kako lahko miselno zajamemo prehajanje letnih časov? PIE koren *med, ki je povezan s tem, da razdaljo premerimo tako, da jo v celoti prehodimo, v povezavi s krožnostjo ponuja takšno izhodišče. Koren srečamo v besedah, kot je lat. mederi, zdraviti, medicus, zdravnik pa tudi v besedah medius, srednji, medium, v sredini se nahajajoči in meditari, premišljanje, meditacija. V času prehoda med dvema letnima časoma posebej pridejo do izraza naštete besedne in pomenske povezave. Predvsem pa se lahko odpre pomen meditacije (iz lat. meditari) za osmislitev prehoda, ki po drugi strani zagotavlja tudi neko medialno - srednjo in posredujočo -kvaliteto, ki odpira letni čas, ki prihaja, tako, da se nam daje, čeprav v ozadju, celotni krog letnih časov. Subtilnost je pri tem povezana prav z ozadnostjo in v sebi še prav posebej nosi vidik zdravljenja (mederi).
Robert Simonič, univ. dipl. filozof Društvo za študije kontemplativnih
tradicij


OBCiNSKi SVET
POROČILO 33. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Seja je potekala v četrtek, 15. aprila. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati 9 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili slabe štiri ure. Med drugim so odločali o nagrajencih občinskih priznanj za leto 2010. V vseh mojih dosedanjih zapisih oz. poročilih s sej sem poskušal biti nevtralen, tokrat pa ne bom. Sram me je, da sem si posnetek seje ogledal, po drugi strani pa se mi zdi škoda, da posnetki niso objavljeni na spletni strani občine. Komedija zmešnjav, kultura dialoga pa na psu. No, pa vendarle _
Potrditvi dnevnega reda in zapisnika 32. seje so sledile pobude in vprašanja, ki si jih lahko preberete na spletni strani občine. Pod točko tri sta župan Franc Jerič in direktor Prodnika Marko Fatur podala obrazložitev k onesnaženju pitne vode na območju Občine Mengeš, ki se je zgodila 31. marca. Pojasnila sta aktivnosti, ki so se dogajale ob onesnaženju, ter razloge za onesnaženje. Po mnenju Prodnika je za to odgovorno Komunalno podjetje Kamnik, ki upravlja s krvavškim vodovodnim sistemom na območju Občine Komenda, saj je v tistem času potekala sanacija hidranta na Hipodromu Komenda. KPK pa v svojem poročilu poudarja, da posegov na vodovodu AC DN 250 v smeri Komenda-Mengeš takrat niso izvajali izključno oni, ampak so ob trasi vodovodnega sistema Suhadole-Topole potekala gradbena dela (Hidrotehnik, Eurograd), ki so po informacijah uporabnikov povzročila prekinitve dobave pitne vode na območju Topol zaradi poškodb na vodovodu. Vire okužbe in poti prenašanja ter s tem krivca za nastalo situacijo bo ugotovil Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, ki bo izvedel epidemiološko preiskavo. Svetniki so si bili v razpravi
poBLavjuJiicji
MENGEŠ
URADKE URE V HËNGSU:
pociEíleljek od ít do lih sredd od IGh do IBh
MOTO SEZONA se pričenja!
popust ]irt nakupu pakata ur vožfliij
brezplačna Izposoja moto opreme
lastna vadbena p«vr£lrta vadba možna 7 dni v tednu mainoït kreditnega
pri čete h tečajev C P P;
10. in 31.5.
info: 040/20-1S-15
WWW. avtosola-stnarca.com
Marko Fatur, direktor JKP Prodnik
enotni, da je bilo obveščanje uporabnikov o onesnaženju slabo in nezadostno. V ta namen so sprejeli sklep, da morajo občinska uprava, Civilna zaščita in Prodnik v roku treh mesecev predložiti plan obveščanja javnosti v primeru elementarnih nesreč. Poleg tega sklepa pa so potrdili, da se gospodinjstvom v Občini Mengeš, razen naselja Dobeno, za mesec april 2010 zniža plačilo vodarine za 20 % ter da se pospešijo vsi postopki prehoda na varnejši sistem zagotavljanja pitne vode. V naslednji točki je Robert Špenko predstavil predlog o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parcelne št. 2864/9 pot, v izmeri 176 m, k. o. Mengeš. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov je bil predlog sprejet soglasno. Pod točko pet pa je nato sledila »podelitev« priznanj Občine Mengeš za leto 2010. Poročilo in kandidate je svetu predstavil predsednik Komisije za podeljevanje priznanj, Branko Lipar. Komisija je do roka prejela tri predloge za naziv častni občan, tri za zlato, štiri za srebrno in sedem predlogov za bronasto priznanje. Za častnega občana je Komisija predlagala Jerco Stopar, za zlato priznanje Roberta Ručigaja, za srebrno INCE Mengeš in Petra Krušnika, za bronasto pa Matejo Jemec Tomazin, Mira Šušteršiča in KD Antona Lobode. Poleg komisije je svoj predlog svetu naknadno poslal še kolegij župana in podžupanov, ki so za zlato priznanje poleg omenjenega predlagali še Ivana Sivca, za srebrno pa le g. Krušnika. V razpravi sta bila dodatno podana še predloga za podelitev naziva častni občan Jožetu Mlakarju in Štefanu Borinu. Pred glasovanjem je g. Lipar povedal, da se ne strinja z dodatnimi predlogi, o katerih ni bil obveščen, in iz navedenega razloga odstopil z mesta predsednika. OS je nato potrdil predloga kolegija župana in podžupanov za zlato in srebrno priznanje, naziv častnega občana je pripadel Jožetu Mlakarju, bronasta priznanja pa so prejeli kandidati, ki jih je predlagala Komisija. Irena Podboršek je v naslednji točki podala obrazložitev k Trdinovi nagradi za leto 2010. Odbor za družbene in društvene dejavnosti je prejel tri vloge (Urška Lemut, Jošt Franko, Urban Ropotar), ki pa po njegovem mnenju niso bile primerne. Po razpravi so svetnice in svetniki potrdili, da se Trdinova nagrada za letošnje leto ne podeli. V sedmi in šesti točki je OS, po posredovanju mnenj odborov, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda GŠ Domžale, s katerim se število predstavnikov delavcev v svetu šole poveča s tri na pet, ter enak odlok, ki se nanaša na OŠ Roje. V zadnji točki je Peter Gubanc, predsednik Komisije za volitve in imenovanja, za predstavnika Občine Mengeš v Svet Muzeja Mengeš predlagal Valentina Zupana, v Svet zavoda OŠ Roje pa Anico Mušič. Oba predloga sta bila po razpravi sprejeta. Naslednja seja bo konec maja. Vabljeni!
Urban Ropotar

polítíka
« « «

LDS
AKTIVNOSTI ZA ZDRAVO PITNO VODO ŽE VEČ KOT 10 LET
V Občinskem odboru LDS Mengeš (OO LDS Mengeš) ponovno ugotavljamo, da si že več kot 10 let prizadevamo za zdravo, čisto in pitno vodo v Občini Mengeš. Tako smo tudi razpravo, ki je bila na Občinskem svetu glede onesnaženja vode v občini, sprejeli kot nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi - ne onesnaženje ne razprava. Že v prejšnjih mandatih smo v proračunu zagotavljali sredstva za ureditev varne, zdrave vodooskrbe v občini. Vendar sredstva s strani izvrševalca proračuna niso bila porabljena. V zadnjem mandatu smo z veseljem obravnavali poročilo o različnih možnosti vodooskrbe in sprejeli osnovne usmeritve. Realizacija zastavljene strategije pa je bila javnosti predstavljena šele po onesnaženju s podpisom Pisma o nameri. Upamo, da je to zadnja administrativna dejavnost in da bomo v prihodnjem občani in občanke deležni tudi rezultatov - zdrave, čiste pitne vode.
Občinski svet Občine Mengeš je v aprilu začel sejo z razpravo o onesnaženju vode, ki se je zgodilo v občini. Razprava je bila zelo vroča, usmerjena v iskanje krivca. Tina Drolc, svetnica LDS Mengeš, je opozorila: »Svetnice in svetniki moramo, kot predstavniki zakonodajnega telesa, ki sprejema pravila in usmeritve, zagotoviti takšne, da do onesnaženj ali kalne vode ne bo več prihajalo. Predvsem pa je skrajni čas dolgoročno zagotoviti zdravo, čisto pitno vodo.« Razprava se je dotaknila tudi informiranja in ali je bilo to primerno izvedeno. Nenehno ugotavljanje, kdaj so bile posredovane prve informacije o oporečnosti vode upravljavcu sistema v občini in kako je ta nanje odgovoril, ni vsebovalo mnenja neodvisne institucije, ki bi vse omenjene aktivnosti pregledala in podala uradni zapisnik s potrebnimi informacijami za odločitev o pravilnosti ali nepravilnosti ravnanja. Prav tako s strani neodvisne institucije še niso bile opravljene oziroma zaključene raziskave o dejanskem vzroku za onesnaženje. Občinski svet se je tako lahko zgolj seznanil z informacijo o onesnaženju. Prav gotovo pa so bile pozitivne aktivnosti, ki so sledile - podpis Pisma o nameri za priklop Občine Mengeš na centralni sistem vodooskrbe Občine Domžale. Zakaj se to ni zgodilo že prej, pred onesnaženjem? Na tem mestu tega ne bomo rešili, želimo pa si, da bi v nadaljevanju sledila realizacija in da bomo lahko tudi v Občini Mengeš brez slabega občutka popili vodo iz pipe.
Tina Drolc, OO LDS Mengeš
OO LDS Mengeš ob občinskem	,t,
prazniku in Trdinovem dnevu čestita ||| vsem občankam in občanom z željo, da se nam pridružite na praznovanju, da bomo skupaj pregledali napredek občine v preteklem letu in se pogovorili o pričakovanjih za prihodnost.
Čestitamo in vabljeni!
PROTI ARBITRAŽNEMU SDS
SPORAZUMU MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Vladajoča koalicija je v ponedeljek, 19. aprila, v parlamentu z navadno večino potrdila Arbitražni sporazum, ki bo po vsej verjetnosti, če bo uveljavljen, Sloveniji za vedno zaprl neposredno pot iz naših teritorialnih voda do odprtega morja. 6. junija bomo o potrditvi sporazuma dokončno odločali na referendumu.
Za Slovenijo bo to najpomembnejši referendum po osamosvojitvenem plebiscitu. Na tem referendumu bomo odločali o naši južni meji in pomorskem statusu Slovenije. Odločitev, če bo škodljiv sporazum potrjen, bo sprejeta enkrat za vselej in bo nepopravljiva. Slovenijo bo izpostavila nerazumnemu tveganju, poleg tega pa nas bo še dodatno politično razdelila. Namesto da bi vladajoča koalicija iskala nacionalno soglasje za tako usodno odločitev, je brez posvetovanja s stroko in opozicijo podpisala in nato izglasovala slab sporazum. Edina sprejemljiva pot iz zanke je zavrnitev Arbitražnega sporazuma na referendumu. Odločal bo vsak glas. Nekaj argumentov, zakaj je potrebno glasovati PROTI:
1.	Arbitražni sporazum Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Hrvaška je ob ratifikaciji AS sprejela posebno izjavo, v kateri piše: Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.
2.	Arbitražni sporazum naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo »stik« (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem.
3.	Arbitražni sporazum bo tako v najboljšem primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.
4.	Arbitražni sporazum ne upošteva načela zunanje pravičnosti, o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot sto dvajset tisoč Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki v zgodovini nikoli ni bila njena.
5.	Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne in morske meje, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. Zato se bomo referenduma tudi zagotovo udeležili in obkrožili besedo PROTI.
V primeru, da bo arbitražni sporazum kljub vsemu sprejet, bi kazalo, da preberete prvo kitico Gregorčičeve pesmi Ujetega ptiča tožba: "Oj, zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last; zdaj ozka kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past." Več o arbitražnem sporazumu in tem zakaj glasovati proti si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.menges. sds.si ali www. sds.si.
Občinski odbor SDS Mengeš

polítíka
UDEJSTVOVANJE IN SOODLOČANJE MLADIH V SODOBNI DRUŽBI
V	OO Zares - nova politika Mengeš smo prepričani, da je soodločanje mladih in njihovo vključevanje v družbeno dogajanje izjemnega pomena, tako za njihovo pozitivno samopodobo kot tudi za razvoj družbe v lokalnem, državnem ali širšem obsegu. Razlogov, da mladi vse bolj ostajajo na robu, je seveda več, med njimi gotovo kriza vrednot, različne dileme v procesu šolanja, vse večja odvisnost od starejših, ker se sami ne morejo zaposliti, nezaupanje v učinkovitost državnih inštitucij ^ Na volitvah je mladih čedalje manj, češ, saj tako ali tako o vsem odločajo starejši. Posledice vsega tega so izrazito negativne: družbi za hitrejši napredek manjka ustvarjalni naboj, ki je lasten mladim, ti pa svoj nemir raje izražajo destruktivno, zaradi česar še bolj trpi njihova samopodoba.
S podobnim stanjem se že nekaj časa srečujemo tudi v našem okolju. Vandalizem je postal tako rekoč vsakdanji pojav, enako velja tudi za alkohol in droge. Zgroženi smo, kako se skoraj pred našimi očmi spreminjajo številni mladi. Skoraj celo osnovno šolo uspešni, vzgojno neproblematični in 'čisto v redu' otroci postanejo drugačni, kaj kmalu predmet obsojanja in zgražanja z obvezno globokoumno izjavo o policiji, ki da ne naredi reda _ V Zares - OO Mengeš smo prepričani, da je treba iskati rešitve, ki bodo mladim v našem okolju omogočale, da se bodo preizkusili v različnih družbenih vlogah ter neposredno spoznavali družbeni sistem, ob tem pa imeli možnost, da nanj lahko tudi vplivajo. Pri tem imajo svojo vlogo vse organizacije in institucije, da povečajo skrb za mlade ter jih bolj vključijo v javno življenje. Na ta način bi se vzpostavili pogoji tudi za medkulturni dialog ter medgeneracijsko sodelovanje, ki sta po našem mnenju bistvenega pomena za sodobno družbo. Kaj bi se dalo narediti? Pripraviti bi morali programe za vključevanje v javna dela s področja skrbi za ljudi s posebnimi potrebami, za ostarele, bolne. Nekaj o tem smo v Mengšanu že napisali.
Ustanoviti je treba mladinski center, ki bi mlade povezoval, spodbujal sožitje med generacijami, poudarjal pomen večjezičnosti, kulturne drugačnosti in enakopravnosti, omogočal povezovanje, izobraževanje in izmenjavo idej, izvajal programe preprečevanja zasvojenosti, pripravljal razvojne programe za zaposlitev mladih, organiziral dogodke za kvalitetno preživljanje prostega časa mladih _
V	občinski upravi mora biti sistemizirano delovno mesto, ki bi vključevalo naloge za koordinirano izvajanje vseh aktivnosti, s katerimi bi mlade pritegnili v pozitivno dogajanje. Stroški, povezani s takim delovnim mestom, sploh ne bi smeli biti problem. Škoda, ki jo utrpimo zaradi izgubljenih potencialov, je mnogo, mnogo večja, pravzaprav je sploh ni mogoče izmeriti! Vsekakor pa obstajajo tudi možnosti za pridobitev finančnih sredstev, npr. pri Uradu RS za mladino, Uradu za enake možnosti RS, Uradu RS za informiranje, Javnem skladu RS za kulturo, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve _
V	Zares verjamemo, da s skupnimi napori lahko ustvarimo razmere, ki bodo mladim (našim otrokom!) prijaznejše, zaradi česar bodo v večji meri pripravljeni v njej aktivno sodelovati.
Borut Trček, član kolegija Zares - nova politika
(menges@zares.si)
LISTA ZA OBČINO MENGEŠ PRISPEVALA K ČISTI OKOLICI
KM
Lista za Občino MengeS
Pomlad je čas za čiščenje - tako pred domačimi vrati kot širši okolici. Tudi letos smo člani Liste za Občino Mengeš prispevali svoj delež k bolj čistemu okolju Občine Mengeš. Zaradi vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo smo bili tokrat še dodatno motivirani. Kot je pri nas sedaj že v navadi, smo se skupaj z Dobenčani lotili čiščenja okolice ob glavni cesti na Dobeno.
Pod vznožjem smo se dobili ob 16. uri, vzeli vsak svojo »vrečo« in se podali na »lov za odpadki«. Prav tako kot lani smo bili tudi letos prijetno presenečeni nad manjšo količino smeti, kot smo pričakovali. Očitno je to pokazatelj, da je ozaveščenost ljudi o varovanju okolja vedno višja. In prav takšne akcije zagotovo veliko pripomorejo k temu. Nekateri naši člani so s seboj pripeljali svoje otroke ter s tem dali lep zgled pri vzgoji najmlajših o odgovornem ravnanju z okoljem. Pohvalno! Letošnjo čistilno akcijo smo nato zaključili v gostilni Ručigaj. Prijetno s koristnim torej. Naj na tem mestu še izrazim zadovoljstvo, da se je letošnje vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo udeležil precejšen del članov naše Liste. Občutek zadovoljstva je ob dejstvu, da smo tudi mi »žrtvovali« del svojega prostega časa za bolj čisto okolje in boljše počutje vseh občank in občanov, res neverjeten. Pa nasvidenje naslednje leto!
Bogo Ropotar, Lista za Občino Mengeš

POLiTiKA, KULTURA
DRUŽBA ZNANJA
Vsake toliko časa se človek vpraša, v katero smer naj gre naša pot. Imamo vedno več rešitev, več poti in tudi več dobrih rešitev. Vendar je najbolj bistvena ta, da se zavedamo, da moramo iskati te rešitve in poti, kajti z malodušjem in neaktivnostjo ne naredimo nič. Najslabše pa je seveda samo obtoževati in kazati napake drugih, sam pa biti brez vsake ideje. Strokovnjaki za posamezna področja našega bivanja nam svetujejo, da se osredotočimo na skupne izzive in nasvete, ki pridejo iz ljudi in želje večjega števila občanov, ljudi, ki jim je aktivnost v tej smeri izziv za skupno prihodnost.
Apatičnost določenega kroga ljudi, ki so ali enostransko obveščeni, opredeljeni v svoj prav, ali posledično že naveličani »zgodb« - političnih planov politikov, je v današnjem času bolj kot kdaj prej prisotna v največji možni meri. Vendar z neaktivnostjo iskanja rešitev bo stanje samo slabše. V odboru stranke SLS smo mnenja, da lahko ponudimo izzive in rešitve za razpravljanje in končno zavzemanje v skupnem interesu. Dejstvo je, da hočemo družbo, občino, posameznike, ki bo družba znanja. Samo v družbi znanja je moč rasti. To je moto, ki bi ga morali v celoti osvojiti vsi. Mnogi se seveda sprašujejo, kako to doseči? Rešitve so več ali manj znane, včasih moramo verjeti v skupnost in se vklopiti v njeno skupno sinergijo. Rešitve se nam danes ponujajo z vključevanjem v evropske projekte dobrih praks, ki pa jih moramo implementirati z našim znanjem in nadgradnjo. Najslabša možnost je zaverovanost v samega vase in v svoj prav. Vendar - za vse to moraš imeti znanje in seveda voljo. To pa je predvsem izziv za mlade, intelektualce, ki imajo sposobnosti današnjega časa, le izkoristiti ga je potrebno. To znanje in energijo pa je potrebno spodbuditi in ji dati možnost - možnosti uveljavitve! Naše spoznanje je, da je vključevanje v evropske projekte (projekte sodelovanja) tista ideja poti, ki nam lahko jasneje pokaže nadaljnji razvoj občine in naše skupne države Slovenije. Zavezanost skupnim ciljem s ciljem povezovanja je pot odpiranja in predvsem povečanja možnosti. Možnosti in njihova prepoznava pa vodita v moč rasti! S takim razmišljanjem se bodo odpirala nova delovna mesta, odprtost družbe in obenem povezanost bo večja, predvsem pa zadovoljstvo, da je vizija naše prihodnosti odprta.
Naj na koncu tega sestavka zaželimo v imenu OO SLS vsem občankam in občanom Občine Mengeš prijetno praznovanje ob občinskem prazniku, 29. maju.
Jože Vahtar, OO SLS
MENGEŠ IN EVHARISTIČNI KONGRES PRED 75 LETI
Takrat je Marija z Brezij potovala v Ljubljano tudi skozi Mengeš.
Obstaja naslednji zapis, ki mu je priložena tudi slika z Glavnega trga v Mengšu: » ^ v ljudeh je rasel ogenj in tako smo se z vedno globljimi vtisi poslovili od veličastne komendske fare in krenili proti Mengšu. Med mlaji, razsvetljenimi okni in okrašenimi hišami, med zastavami in čakajočimi ljudmi smo prišli na trg, ki je bil ves v mlajih in ljudi toliko, da so avtomobili komaj mogli mimo. Ljudstvo je čakalo milostno podobo okrog znamenja na trgu, poleg domače duhovščine so bili tudi misijonarji iz Grobelj, dekan iz Kamnika, dalje čč. sestre iz mengeške hiralnice, razne družbe, šolska mladina in številno ljudstvo. Vsa množica je na glas odmolila desetko rožnega venca, godba je potem zaigrala nekaj Marijinih pesmi. Spet molitev, ljudsko petje, a čas je odmerjen, ljudstvo se težko poslavlja od svoje Matere, ki roma naprej, proti Domžalam.« (Zbornik EK leta 1935, str. 179 in 180).
»Mengšane je dvignilo na kongresu, ko so zaslišali svojo domačo godbo, ki je igrala vse dni na kongresu.«
Ne le, da so mengeški godbeniki letos povzdignili slovesnost vstajenske procesije v Ljubljanski stolnici, zanimiv je zapis o godbi in Mengšanih na evharističnem kongresu leta 1935 v Ljubljani: »Posebno težko so čakali svojega kongresnega dneva naši otroci. Radi so šli in veseli so bili. Skupno jih je šlo iz naše fare 390. Skoro vsi so se peljali z vozovi in brezplačno. Komaj so prišli otroci domov, so že odšli odrasli v Ljubljano, mnogi že zgodaj zjutraj, več pa dopoldne. Udeležba odraslih je razvidna iz sledečega. Do binkoštnih praznikov smo prodali 600 izkaznic. Pozneje še toliko, da je naraslo število na 860, bakel smo prodali okrog 140. Če upoštevamo, da so mnogi kupili izkaznice v Ljubljani, ne bomo nič pretiravali, če rečemo, da je bilo iz mengeške fare 1100 odraslih udeležencev. Iz trga samega je kupilo izkaznico 400 udeležencev, iz Topol pa 50. S kongresom so bili vsi zadovoljni in se ga radi spominjajo. Zadovoljni nočna procesija. Nihče je ne more primerno opisati, vsakemu zmanjka besed. Mengšane je dvignilo na kongresu, ko so zaslišali svojo domačo godbo, ki je igrala vse dni na kongresu. Največja udeležba je bila v nedeljo, ko je bilo pri domači službi božji v Mengšu (ob 10) komaj sto faranov. Pa še tisti so šli opoldne spet v Ljubljano. Na poti smo srečavali mnoge, ki so se kot pravi romarji vračali peš domov. Udeleženci iz mengeške fare so šli večinoma z vozovi, kolesi in avtobusom. Le iz Jarš in iz Trzina so se poslužili tudi vlaka. Po končanih slovesnostih smo komaj mogli priti na vrsto pri raznih vozilih. Zadnji avtobus je šel po udeležence še ob 10 ponoči.« (Zbornik EK l. 1935, str. 634).
Evharistični križ na Gobavici
KD Franca Jelovška Mengeš je v sodelovanju z Muzejem Mengeš in sofinanciranju Zupnišča Mengeš rekonstruiralo Evharistični križ »Pri angelčku« na Gobavici. Križ je bil prvotno postavljen leta 1935 v spomin na 1900 let odrešenja ob evharističnem kongresu v Ljubljani. Leta 1937 je bil zaminiran, padel pa ni. Mengšani so križ popravili, 25. maja 1952 pa je bil po nalogu »višjih« podrt. Križ je bil ponovno postavljen leta 1996 ob 1250. obletnici krščanstva med Slovenci in v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Križ je visok 7,5 m in je znotraj osvetljen. (Iz zapisa na spletni strani KD Franca Jelovška Mengeš www.kdfjm.si)
Pripravila Anica Skok

šport
V PRIČAKOVANJU NOVE, MORDA PRAV TAKO USPEŠNE, POLETNE SEZONE
Letos se zima ni in ni mogla posloviti. Po gorah še leži sneg, a je že zadišalo po pomladi. Upajmo, da ji bo sledilo prijetno in toplo poletje. Z njim pa tudi nova, poletna skakalna sezona na plastiki. Morda se navidez zdi, da v Smučarsko Skakalnem Klubu Mengeš vlada mrtvilo. A ni čisto tako.
Tekmovalci, njihovi starši in ostali člani kluba so zares aktivni. Vsi skupaj so pred časom s skupščino potrdili opravljeno delo in dosežke minule sezone, pridružili so se vsakoletni čistilni akciji, udeležili so se že tradicionalnega blagoslova motoristov in skakalcev ^ Starši so uredili in pripravili skakalni center pod Gobavico, tekmovalci pa že pilijo formo ter čakajo na prve skoke na skakalnicah s plastično podlago. Tako na suhih treningih nabirajo moč in kondicijo, pridobivajo pa tudi prepotrebne akrobatske spretnosti. Zato bodo, tako kot vsako sezono, zagotovo nared za prve resne tekme doma ter na tujem. Tudi strokovni kader se primerno izobražuje, zato da bo vadba res učinkovita in varna. Naj pa ob tem povabim vse, ki bi se radi preskusili v tem zanimivem športu ter sebi in prijateljem dokazali, koliko poguma premorejo. Dobrodošli so tako fantje kot tudi pogumna dekleta vseh starosti. Tudi Rok Benkovič je začel s treningi šele pri enajstih letih, a kljub temu postal svetovni prvak. Vsak ponedeljek se lahko udeležijo popoldanskega treninga v telovadnici Osnovne šole Mengeš ali
Skakalni center pod Gobavico očiščen in urejen
čaka prve skakalce.
si ogledajo kak trening skokov na Zalokah pod Gobavico. Za morebitna vprašanja pa so dosegljivi tudi trenerji ter predsednik kluba. Telefonske številke so objavljene na klubski spletni strani. Več na: http://skakalni-klub-menges.s5.net.
Tekst in foto: Jože Trplan
USPEŠNA TAEKWON DO POMLAD V MENGŠU
Tekmovalci ŠD SONKAL so se v aprilu in maju udeležili dveh močnih tekmovanj, s katerih so prinesli kar 15 odličij. V Braslovčah se je 10. aprila odvijalo 7. odprto prvenstvo v taekwon do-ju, ki ga je organiziral klub Sun. Tekmovanja se je udeležilo 21 klubov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Švice, Madžarske, Anglije in Bolgarije. V športni dvorani Pattinagio v Puli pa se je 8. maja odvijalo izjemno močno prvenstvo za mlajše selekcije do 18 let.
V Braslovčah je bilo med nastopajočimi in močno konkurenco tudi 10 tekmovalcev iz Mengša, ki so domov prinesli 9 odličij. Tekmovanja so se udeležili: (do 14 let) Dejan Zarić, ki je osvojil 1. mesto v formah črni pas I. dan, Nina Binter, ki je osvojila 3. mesto v borbah do 35 kg ter Kristina Momčilov, ki je osvojila dve srebrni kolajni, in sicer v formah in borbah do
35 kg; (do 18 let) Nika Blagus, ki je osvojila 1. mesto v formah rumeni pas, Aldina Rastoder, ki je osvojila 2. mesto v formah zeleni pas in 3. mesto v borbah do 64 kg, Stefan Zarić, ki je osvojil 5.-8. mesto borbe + 75kg, Stojič Boris, Kmetič Domen, ki m sta tokrat ostala brez uvrstitve med najboljše, (nad 18 let) Mitja Kregar, ki je osvojil 3. mesto v borbah nad 85 kg ter Mojca Herga, ki je osvojila 2. mesto v borbah do 69 kg.
Tekmovanja v Istri pa se je udeležilo 18 klubov in kar 280 tekmovalcev, od tega 5 članov iz Tkd kluba SONKAL Mengeš, ki so domov prinesli kar 6 odličij: (do 14 let) Dejan Zarić, ki je osvojil 1. mesto v formah črni pas I. dan in 3. mesto v borbah 40 kg, Nina Binter, ki žal tokrat ni imela sreče tako v formah in v borbah, ter Kristina Momčilov, ki je osvojila 3. mesto v formah in 2. mesto v borbah do 30 kg; (do 18 let) Milan Petrović, ki je v formah osvojil 2. mesto ter Stefan
Zarić, ki si je v borbah + 75 kg z dvema zmagama priboril 3. mesto. Časa za počitek ne bo veliko, saj se tekmovalci že pripravljajo za nastop na mednarodno prvenstvo 29. maja, ki bo v Ljubljani. (Več slik in novic si lahko ogledate na spletni strani ŠD SONKAL).
Ivan Budimir
ŠPORTNi PORTRET
LETOS NE BOM ODŠEL NA DALJŠE POČITNICE -ALJAŽ PRAZNIK, SMUČARSKI TEK
Aljaž Praznik je šestnajstletni nadarjeni športnik, morda celo največji športni potencial, ki ga Mengšani trenutno imamo. Mladenič za svoja leta deluje zelo odločno in samozavestno, saj točno ve, kaj hoče, in to tudi odkrito pove. Zaupa v svoje sposobnosti, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo mladi smučarski tekač morda nekoč nasledil trenutno najboljšo slovensko smučarsko tekačico Petro Majdič. V njegovih športnih sanjah je tudi ta sanjski scenarij. Lani je prejel priznanje Občine Mengeš za svoje športne dosežke, kar mu je vlilo še dodatno motivacijo.
Družina Praznik slovi kot športna družina, saj tudi tvoji sestri Ela in Liza trenirata smučarski tek. Se tudi starša udeležujeta vaših tekem in vam na ta način izkazujeta podporo?
Starša sta nas prvič postavila na smuči, še preden smo dopolnili tri leta. Vseh pet se redno ukvarja s smučarskim tekom. Na tekmah sta poleg mojih sester skoraj vedno prisotna tudi onadva, le v tujino potujem sam. Kdaj pa si bolj resno začel trenirati tek na smučeh? Treniram že osem let, začel sem ob koncu drugega razreda osnovne šole. Prej sem dve leti treniral nogomet, vendar nisem bil tako uspešen kot v teku. Večino tekem sem presedel ob igrišču in čakal, da me trener pošlje v igro.
Pa te zanima še kakšen drug šport?
Odkar sem na gimnaziji v Kamniku, se največ posvečam odbojki, ki je v Kamniku zelo dobro razvita. Pri športni vzgoji večino časa igramo odbojko. Kadar nimam treninga, se udeležim tudi odbojkarskega krožka, ki poteka na šoli, imam pa tudi sezonsko karto za odbojkarsko igrišče v Loki pri Mengšu.
Kako usklajuješ šolske obveznosti gimnazijca in zagnanega športnika?
Pozimi treniram šestkrat na teden, poleti pa tudi do osemkrat na teden. Iz šole ponavadi pridem ob 13.50, trener pa me s kombijem pobere ob 14.10. Tako imam na voljo le dvajset minut. V teh minutah moram pojesti kosilo, pripraviti smuči in ostalo opremo. Domov pridem okrog sedme ure, se stuširam, pojem večerjo, potem pa je na vrsti šola. Včasih
svoje knjige vzamem na trening in se med vožnjo poskušam čim več naučiti.
Kakšen je trening smučarskega tekača?
Zelo je razgiban. Med poletnimi počitnicami imamo treninge zjutraj, včasih tudi dva na dan. Poleti moramo narediti »bazično moč«, kar pomeni čim več kilometrov, sklec in daljših pohodov. Ti treningi so zelo dolgi in naporni, trajajo lahko po tri ure in dlje. Poleti največkrat tečemo ali rolkamo, letos pa smo začeli z veslanjem po Ljubljanici - tako smo okrepili roke. Pozimi imamo zaradi kratkega dneva na voljo malo časa za trening. Tako včasih na trening vzamemo naglavne svetilke, če nas ujame tema. Pozimi delamo krajše, a hitrejše treninge kot poleti. Imaš sploh kaj od počitnic, ali ves čas samo treniraš? Trener nam dovoli, da gremo med poletnimi počitnicami na morje, a ko se vrneš, moraš nadoknaditi 16 ur treninga na teden, kar ni »mala malica«. Odločil sem se, da letos ne bom odšel na daljše počitnice, saj bi s tem veliko izgubil. Koga zares občuduješ v svojem športu, kdo je tvoj vzornik?
To je Petra Majdič, katere rezultate spremljam že, odkar treniram. Vedno mi je bila uganka, kako lahko nekdo iz države, kjer tek na smučeh ni tako popularen, kljubuje tekaškim velesilam, kot je npr. Norveška. Lani sem jo prehitel na rolkarski tekmi, za kar mi je čestitala. Petro velikokrat videvam, zato sva že kar dobra znanca. Lansko leto pa je bila tudi pri nas doma, kjer smo vsi trije otroci z zanimanjem poslušali njene koristne nasvete. Moj drugi vzornik pa
je Norveški kralj smučarskega teka Petter Northug, katerega sem prvič srečal pred petimi leti na mladinskem svetovnem prvenstvu v Medvodah. Takrat sem mu rekel: »Ti boš še dober v svetovnem pokalu!« On pa mi je odvrnil: »Ti tudi.« Še vedno se rad spominjam tega trenutka. Kako vam gre v klubu? Treniram pri smučarskotekaškem klubu Jub Dol pri Ljubljani. Tu imamo zelo dobre pogoje za trening, tako za rolke kot za tek. Pozimi pa se vozimo na Pokljuko, v Planico ali v Medvode. Kljub temu, da smo letos dobro trenirali, želenih rezultatov ni bilo. Sam sem imel tudi veliko težav z boleznijo. Upam, da bo naslednja sezona boljša. Si s svojimi trenerji zadovoljen?
V svoji karieri sem imel že sedem trenerjev, vsak od njih me je naučil nekaj pomembnega. Sedanja trenerja sta Igor Jesenovec in Miha Babšek. Zelo sem zadovoljen in menim, da bo z njima prišel tudi želeni uspeh.
Kakšen pa je bil največji uspeh do sedaj?
Lansko leto sem v Nemčiji na mednarodnih nordijskih OPA igrah zasedel drugo mesto. To je bila težka tekma z veliko konkurence iz Nemčije, Francije, Italije, Španije, Avstrije in Švice.
Ponosen pa sem tudi na zmago na italijanskem prvenstvu Topolino, kjer sem si zmago zagotovil v zadnjih metrih tekme. Letos sem zmagal na Balkanskem prvenstvu v Sarajevu. Kaj si misliš o slovenski reprezentanci? Trenutno moškim ne gre najbolje. Ženske so daleč spredaj. Kaj gre po tvojem mnenju narobe?
Ko slišim to vprašanje, sem po navadi v zadregi. Ne vem zagotovo, zakaj je temu tako. Morda zato, ker je pri ženskah manj konkurence!? Pri moških je veliko več različnih zmagovalcev. Upam, da se bo situacija čez pet let spremenila. Država športnikom ne omogoči šolanja, kot ga imajo v Nemčiji, kjer tekmovalci živijo v internatih in enkrat do dvakrat dnevno trenirajo. To je morda odgovor, zakaj v slovenskih vrstah ni članov - ne moremo držati stika s tujimi tekmovalci, zato jih precej odneha.
Kdaj lahko pričakujemo tvoje ime na seznamu slovenske reprezentance?
Moj cilj je čim prej. Tega vam ne morem povedati. Zagotovo pa lahko rečem, da bom letos ali prihodnje leto prišel v mladinsko reprezentanco. Moj cilji v tej sezoni se predvsem nanašajo na letošnji EYOF, oziroma mladinske zimske olimpijske igre. Tu je konkurenca izjemno huda, želim si uvrstitve med deset najboljših, kakšne medalje pa se tudi ne bi branil. Upam tudi, da bom uspel izpolniti normo za mladinsko svetovno prvenstvo v Estoniji. Se ti zdi, da se mladi dovolj ukvarjajo s športom? Premalo. Kadar tečem, se mi zdi, da srečujem same starejše, odrasle ljudi in le malo mladine. Športno udejstvovanje ne more biti samo v zaprtih prostorih, telovadnicah in fitnesih. Gozd je tisti, ki sprošča.
Mojca Volkar Trobevšek

razvedrílo
29. MAJA OBČINA MENGEŠ PRAZNUJE
POZDRAVLJANJE
FLAMSKO M. IME
VODNA PTICA
PETER PEN
SPOLNA PREOBČUT-UIVOST
TV SPOROČILO
REŽISER BROWNING
STROKOVNJAK ZA PETROKEMIJO
ČAS PRED GLAVNO SEZONO
STARO-DOBNO, VZDRŽEVANO OSEBNO VOZILO
VZD. OLIV. MLAKARJA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA SARANDON
PESNIK ŽUPANČIČ
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
SENČNICA, UTA
PRIPADNIK ASASINOV
ROMUNSKA REKA
DRAGO MLINAREC
GLAVNO MESTO FRANCIJE
ANTON JANŠA
IZDELOVALEC TAPISERIJ
SUMERSKA
BOGINJA PLODNOSTI, BOGINJA MATI
ČAS, KO
NI VOJNE
CHRIS ISAAK
HOTELSKI DELAVEC
IZBRIZ-GANJE
NIVO GLADINE VODE
SLOVENSKI
FILM REŽISERJA
SAŠOTA PODGORŠKA
ORAN-ŽADA
IVAN VIDAV
INDUSTRIJSKA RASTLINA
BEGUNCI IZ ISTRE
RIBONUKL. KIS. (ANG.)
VODNA ŽIVAL
SREDNJEVEŠKA ROKODELSKA ORGANIZACIJA
NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (BRIGITTE)
IGRALEC (BRANE)
PLAČILO
ZA VOŽNJO
UMETNOST (LATIN.)
RASTLINSKE BOLEZNI
OSKAR DAVIČO
AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA
REAKTIVNO LETALO
AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ
EMIL HACHA
Rešitev aprilske lirižanite: SKAZEK, TABELA, OT, LAS, IHLADI, NARAŠČA, ORA, ČAJ, ENAK, PI, ŽN, BAČ, ZAVUALNI APARAT, ADAMOVČAN, LAJČI, VALID, OKA, ELIAS
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 3. junija 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 4. junija izžrebali glavno in tolažilno nagrado.
Nagradi podeljuje salon Kotiček zadovoljstva, Katarina Zadnikar s.p..
Glavno nagrado prejme Boris Martinčič, Mengeš; tolažilno pa Tatjana Medved, Mengeš.
Nagrajenca bosta o nagradi obveščeni po pošti.
Čestitamo!
Ime......
Priimek. Naslov.. Pošta....
					1		8	3
			9	6			4	5
7			5					9
1					9			
5			1		7			4
			8					2
4					6			1
3	2			4	5			
9	6		3					
Tadejev znakoskop za mesec MAJ
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V V V	©	€ €	« « «
Bik		© © ©	€ € €	«
Dvojčka		©	€	« «
Rak	v V V	© ©	€ € €	« « «
Lev		©	€ €	« «
Devica		© © ©	€ €	« « «
Tehtnica		©	€ € €	« «
Škorpijon		© © ©	€	«
Strelec	V V V	© ©	€ € €	« «
Kozorog		© © ©	€ €	« « «
Vodnar		© © ©	€ € €	« «
Ribi	V V V	© ©	€ €	« « «
1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično
Tadej Šink, horarni astrolog
písma bralcev
ANIN VIDEZ JE BOLJ ROKERSKI
V četrti »mengeški stilski preobrazbi« je gospodična Ana Vukelič Barbič prišla v salon s čokoladno barvo las. Za tako mladenko, kot je Ana, je ta barva predolgočasna, zato jo je frizerka Vida popestrila z rdečkastimi konicami. To je Ano naredilo bolj živahno in drzno, kar se poda njenemu karakterju. Končna pričeska je na vrhu glave dvignjena, s strani začesana nazaj in na zadnjem delu speta, z zgornjega dela glave pa so lasje počesani čez spete. Tako so tudi rdeče konice lepo vidne. Make up artistka Katarina se je odločila za tehniko ličenja zadimljenih oči ali bolj poznano kot »smokey eyes«. Po pripravi je sledila osvetlitev obraza, s čimer so ostre linije oči in ličnic še bolj prišle do izraza. Anin videz je bolj rokerski, zato je Katarina uporabila močno črno senčilo in rahlo zabrisala v rdečem odtenku. Trepalnice je poudarila z umetnimi čopki, ki so letos tudi nepogrešljiv del make upa. Za bolj izrazit obraz je močno poudarila tudi ličnice. Obrvi so z očitno spremembo dobile novo obliko, ustnice pa so ostale v naravnem odtenku. Mlada in drzna dekleta lahko za »smokey eyes« uporabljate vse barve, odvisno od značaja in priložnosti. Linije so lahko manj zabrisane, vendar morate make up znati nositi. Pri damah srednje generacije naj bo senčilo lepo zabrisano in brez ostrih potez. Zadimljen videz deluje večno elegantno, dramatično, prefinjeno, in je primeren za vse priložnosti. Tudi dame v zrelih letih lahko uporabljate »smokey eyes«, vendar se izognite črnemu senčilu. Raje uporabljajte rjavkast in sivkast odtenek, v kotiček očesa pa dodajte malo svetlega senčila. Na koncu ne pozabite na volumen trepalnic. Za preobrazbo se zahvaljujemo Studiu 9 in Kotičku zadovoljstva iz Mengša.

Spoštovani bralci!
Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.
JAVNA ZAHVALA
V mesecu aprilu sem opazila, da kljub visokim temperaturam ozračja, voda na mengeškemu pokopališču (novi del ) ostaja zaprta. Čakala sem en mesec dni (v aprilu so bili tudi prazniki ) potem pa sem poklicala na komunalo Kamnik, kjer so mi dali informacijo, da je vodo lastnik zaprl in s tem prekinil dotok vode na pokopališče in da občina Mengeš to ve in bo poskušala v zelo kratkem času ponovno napeljati vodo. Poklicala sem na občino Mengeš, kjer so mi dali drugačne informacije in sicer, da je bila cev presekana pri gradnji novega župnijskega doma in da bodo skušali problem hitro rešiti. Ker se kljub temu ni zgodilo nič sem poklicala gospoda Štebe Tomaža in mu povedala celo zgodbo, on mi je zagotovil, da bo po elektronski pošti poslal dopis odgovornim na občini in jim predlagal začasno rešitev problema. To je res storil in tako se je zgodilo, da imamo danes na pokopališču spet vodo za zalivanje rož. Še enkrat bi se rada javno zahvalila njemu za pomoč in za takojšno rešitev problema. Tomaž Štebe H V A L A.
Simona Hribar
ZAHVALA
Zahvaljujemo se sosedom, gasilcem PGD Mengeš, PGD Loka, ter vsem ostalim, ki ste 3.5.2010 pomagali reševati iz hleva pobeglo žival.
Obenem se opravičujemo vsem, ki ste ob tem utrpeli škodo po vrtovih.
Francetovi
SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPAN!
Dobro veste, da za svojo udeležbo ali neudeležbo na akcijah, kakršna je bila sobotna, ne potrebujem nobenega pojasnjevanja ali opravičevanja, še najmanj pa mi je za to potrebno pisati županu svoje občine. V svojem protestu sem vas opozoril
na dve nerešeni zadevi, ki sta med seboj povezani in v reševanju katerih v času vašega mandata ni bilo nobenega napredka - nasprotno, tako na naši dovozni poti kot na odlagališču smeti se zaradi vašega neukrepanja razmere zelo hitro slabšajo. Na sestanku 13. 11. 2008 ste se zavezali, da boste ukrenili vse potrebno, da se lahko začne sanacija javne poti. 18. 2. 2009 ste na moj pisni poziv odgovorili, da aktivnosti v zvezi z odkupom zemljišč potekajo in da je lastnik Anton Ručigaj načeloma pristal na odprodajo. Od takrat v zvezi s tem nismo od vas dobili nobene informacije o morebitnem zastoju in neuspehu pogovorov. Ne glede na to naj vas spomnim na stališče, ki je bilo s strani občine podano na sestanku 13.11.2008: če ne bo prišlo do sporazumnega dogovora, bo občina posegla po drugih zakonskih sredstvih, da uredi razmere na tej kategorizirani javni poti, ki je edina realna povezava z našo sosesko.
Kot smo skupaj ugotavljali na tem sestanku, je tudi sanacija odlagališča smeti tesno povezana s sanacijo dovozne poti, kajti le v tem primeru bi bilo mogoče ekološki otok urediti v sami soseski in odpraviti zasilni ekološki otok na parkirišču ob cesti, ki se je v zadnjem letu spremenilo v črno odlagališče za širše območje občine. Kot zasilno in začasno rešitev pa smo na sestanku predlagali namestitev opozorilne table in prave ali namišljene nadzorne video kamere, ki bi odvračala neupravičeno odlaganje smeti. Nič od tega ni bilo narejenega.
O vzrokih za to ne vem nič, čeprav pravite, da so splošno znani. Predlagam oziroma prosim vas, da v najkrajšem možnem času organizirate sestanek vpletenih strani in nam razloge pojasnite, hkrati pa predstavite tudi svojo vizijo nadaljnjega reševanja zadeve. Vsemu navkljub vendarle še vedno upam, da se te težave ne nameravate otresti zgolj z ugotovitvijo, da gre za dolgotrajne probleme, ki bi jih morali rešiti že pred vašim mandatom.
Lep pozdrav, Andrej Poznič

obvestíla
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 -uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 6. junija 2010.
VOLIŠČE 4.11.19 GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole
VOLIŠČE 4.11.20 OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.21 OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.22 DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43.
VOLIŠČE 4.11.23 GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5,
6,	7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št. : 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25
VRTEC SONČEK
Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5,
7,	9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75,
77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.
VOLIŠČE 4.11.26
GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU
Gasilska cesta 46, Loka pri
Mengšu
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.950 DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4. 11.970 DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-2/2010 Datum: 5. 5. 2010
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
obvestíla
Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99)
RAZPIS
za oddajo poslovnega prostora v najem na Slovenski cesti 28 v Mengšu.
1.	Predmet razpisa je poslovni prostor, v velikosti 20,50 m2, ki se nahaja v središču Mengša v pritličju poslovne stavbe, na Slovenski cesti 28.
Prostor ima možnost souporabe sanitarij. Prostor je primeren za pisarniško ali podobno dejavnost.
2.	Prostor je urejen in neopremljen, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške.
3.	Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplačilom najemnine.
4.	Izklicna začetna cena mesečne najemnine je 6,14 EUR/ m2.
5.	Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta.
6.	Prijava na razpis mora vsebovati:
-	predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne;
-	jamstvo za resnost ponudbe v višini 377,60 EUR mora biti plačano na EZR 01100-0100001698, do 17. 6. 2010. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije.
7.	Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
-	ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu;
-	ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju;
-	število na novo odprtih delovnih mest;
-	občani Občine Mengeš;
-	dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri;
-	prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo.
8.	Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724-7106.
9.	Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »Oddaja poslovnih prostorov«, do 18. 6. 2010, do 12. ure.
10.Prosilci	bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka.
11.	Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire.
Številka: 3520-18/2010 Datum: 7. 5. 2010
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
ŠTIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA!
JAVNI POZIV
K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Štipendija iz Regijske štipendijske sheme je sestavljena iz:
-	Dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače, skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip).
-	Preostalo polovico zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipendije tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov.
Rok za oddajo vlog je 24. junij 2010.
Vsebino poziva in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete
na spletni strani www.rralur.si.
POSODOBLJENA NASADITEV
Na oknu prenovljene Požarjeve hiše so v koritih posajene dišeče pelargonije, ki spominjajo na stare "roženkraute", in najnovejši, skromni ter trpežni mlečki. Tako kot pri teh dišečih pelargonijah, ki so lahko tudi v različnih barvah, je letos na voljo tudi mleček v malo bolj pisani barvi. V mesecu maju se bomo poslovili od visečih mačeh, po imenu Friolino, ker na njihovo mesto pridejo poletne nasaditve. O njih pa kdaj drugič.
Rajko Vuga

OBVESTiLA
Glasbena šola Domžale objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur. l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) naslednji
RAZPIS
za vpis novih učencev v šolsko leto: 2010/11
Oddelek:	Inštrument/petje	Priporočena starost	Sprejemni preizkusi
	Klavir	7 - 9 let	petek, 21. maj 2010
	Harmonika	7 - 9 let	ob 16. uri ali sobota,
	Violina	7 - 9 let	22. maj 2010 ob 9. uri,
	Violončelo	7 - 9 let	v Glasbeni šoli Domžale,
	Kitara	8 - 10 let	Ljubljanska c. 61,
Domžale	Flavta	10 - 12 let	Domžale
	Klarinet	10 - 12 let	
	Druga trobila	10 - 18 let	
	Tolkala	9 - 18 let	
	Petje	dekleta 17 - 24 let	
		fantje 18 - 24 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010
	Harmonika	7 - 9 let	ob 9. uri, v Glasbeni šoli
	Diatonična harmonika	9 - 11 let	Mengeš, Trdinov trg 8,
	Violina		Mengeš
	Kitara	7 - 9 let	
Mengeš	Flavta	8 - 10 let	
	Klarinet	10 - 12 let	
	Pozavna	10 - 12 let	
	Druga trobila	11 - 18 let	
	Tolkala	10 - 18 let	
		9 - 18 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010
	Flavta	10 - 12 let	ob 9. uri, v OŠ Janko
Brdo pri	Klarinet	10 - 12 let	Kersnik na Brdu pri
Lukovici	Trobenta	9 - 11 let	Lukovici
	Rog	9 - 11 let	
	Tuba	11 - 18 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010
Moravče	Flavta	10 - 12 let	ob 9. uri, v OŠ Jurija
	Tobenta	9 - 11 let	Vege Moravče
O rezultatih sprejemnih preizkusov (in sprejeti o vpisu) boste obveščeni po pošti, najpozneje do četrtka, 17. junija 2010. Dodatna pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v petek, 18. 6. 2010, ter v ponedeljek, 21. 6. 2010, med 8. in 12. uro, na tel.: (01) 724-14-19 oz. v navedenem času osebno, pri ravnatelju šole.
Predšolski pouk:
Oddelek:	Naziv skupine:	Leto rojstva:	Opombe:
	Predšolska glasbena vzgoja (PGV)	2005	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa.
Domžale	Glasbena pripravnica (GLP)	2004	Vpis: od 21. do 23. junija 2010, od 8. do 14. ure v Glasbeni šoli Domžale Ljubljanska c. 61, Domžale.
Mengeš	Predšolska glasbena vzgoja (PGV) Glasbena pripravnica (GLP) Pouk skupin bo organiziran, če bo vsaj 14 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah.	2005 2004	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis: od 21. do 23. junija 2010, od 8. do 14. ure v Glasbeni šoli Domžale Ljubljanska c. 61, Domžale.
VOLITVE 2010 -PRIHODNOST ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE
Na desetih srečanjih med novinarji in nevladnimi organizacijami so 4. maja po vsej Sloveniji predstavili aktivnosti ob letošnjih lokalnih volitvah. Pobudo Moja družba so oblikovala regionalna stičišča nevladnih organizacij, skupaj s Centrom nevladnih organizacij - CNVOS.
Organizatorji akcije so pripravili priročnik, v katerem so predstavljene osnovne značilnosti NVO, najpomembnejši del pa predstavlja vrsta predlogov sodelovanja in boljšega komuniciranja med NVO in občinami. O tem bodo tudi ozaveščali kandidate pred volitvami, organizacije pa spodbujali, da kandidate sprašujejo o tem, kako so vključili društva v svoje predvolilne programe. S pobudo Moja družba stičišča in CNVOS spodbujajo razmišljanja o pomenu nevladnih organizacij in njihovem vključevanju v lokalna razvojna prizadevanja in oblikovanje politik. V okviru prve akcije bodo predvsem poudarjali pomen sodelovanja z občinami. Čeprav se naloge nevladnih organizacij razlikujejo od tistih, ki jih imajo občine, in je različen tudi njihov status, pa je obojim skupno isto poslanstvo - krepiti kakovost življenja prebivalcev in prebivalk. V Sloveniji je aktivnih preko 23.000 NVO. Združujejo osebno angažiranost ljudi z vrsto profesionalnih znanj. Še posebej v času krize so za družbo izrednega pomena - s prostovoljnim delom in izredno ekonomičnostjo izvajajo vrsto aktivnosti, ki bi jih sicer morali plačevati.
Regionalna stičišča si s priročnikom obetajo izboljšanje komunikacije NVO z občinami in ureditev nekaterih osnovnih pogojev delovanja. Verjamejo, da bodo kmalu dozorele razmere za podpis sporazumov med NVO in občinami. Dodatne informacije o pobudi so dostopne preko www.srce-me-povezuje.si.
Tjaša Bajc
Lepo vabljeni!
obvestíla
POROČILO KOMISIJE ZA SPREJEM OTROK V VRTEC MENGEŠ
Komisija se je sestala 7. in 20. aprila 2010. Prvo sejo je v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok sklicala ravnateljica. Na prvi seji je bil izvoljen predsednik komisije in oseba za vodenje postopka. Komisija je pregledala ustreznost vlog in pozvala vlagatelje, katerih vloge so bile nepopolne, k dopolnitvi vlog.
Delo komisije je potekalo v skladu s predpisi (Zakon o vrtcih, Zakon o splošnem upravnem postopku, Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Mengeš). Staršem vseh vpisanih otrok je bil v mesecu marcu posredovan dopis za potrditev in dopolnitev vloge, v kateri smo jih prosili, da nam potrdijo potrebo po varstvu in dopolnijo vlogo z dokazili, ki pomembno vplivajo na točkovanje. Obveščeni so bili tudi, da prošnjo brišemo iz evidence, v kolikor potrditev in dopolnitev vloge ne bo vrnjena.
Prispelo je 279 vlog, od tega je komisija izločila 58 vlog, za katere se bo izdal sklep o ustavitvi postopka, saj se vlagatelji niso odzvali na poziv za dopolnitev vloge oziroma so pisno sporočili, da vlogo umikajo.
Komisija je obravnavala vloge po letnikih:
(5 vlog iz Mengša) (4 vloge iz Mengša) (21 vlog iz Mengša) (42 vlog iz Mengša) (70 vlog iz Mengša) (15 vlog iz Mengša) SKUPAJ 220 aktualnih vlog, od katerih je 157 Mengšanov in 63 vlagateljev iz ostalih občin.
6 vlog letnik 2005 5 vlog letnik 2006 29 vlog letnik 2007 58 vlog letnik 2008 104 vloge letnik 2009 18 vlog letnik 2010
Za šolsko leto 2010/2011 lahko vrtec sprejme 56 otrok. Letnik 2005 - 0
Letnik 2006 - 2 otroka v enoto Sonček
Letnik 2007 - 15 otrok, od tega 5 otrok v enoto Sonček, 10 v
Gobico
Letnik 2008 - 25 otrok, 14 v enoto Sonček, 11 v enoto Gobica Letnik 2009 - 14 otrok, 14 v enoto Gobica Letnik 2010 - 0 otrok
Otroci so bili sprejeti po prioriteti, glede na število točk, ki jih prosilec dobi na osnovi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec.
Nesprejetih otrok iz Občine Mengeš ostane:
Starost od 1. do 3. leta:
-	letnik 2008 - 17 otrok iz Mengša in 16 otrok iz drugih občin
-	letnik 2009 - 56 otrok iz Mengša in 34 otrok iz drugih občin
-	letnik 2010 - 15 otrok iz Mengša in 3 otroci iz drugih občin Starost od 3 do 6 let:
-	letnik 2005 - 5 otrok iz Mengša in 1 otrok iz drugih občin
-	letnik 2006 - 2 otroka iz Mengša in 1 otrok iz druge občine
-	letnik 2007 - 6 otrok iz Mengša in 8 otrok iz drugih občin
Skupaj 101 nesprejet otrok iz Mengša in 63 iz drugih občin.
Za šolsko leto 2010/11 bomo skupine organizirali optimalno, v skladu s prostorskimi pogoji. V vsaki skupini sta 2 otroka več, kot je predpisan normativ (ta se v skladu z zakonodajo lahko zviša za 2 otroka na zahtevo lokalne skupnosti). Tako imamo v oddelkih od 1. do 3. leta namesto 12 - 14 otrok, v skupinah od 3 do 4 in kombiniranem oddelku namesto 17 - 19 otrok, v skupinah od 4 do 5 in od 5 do 6 je namesto 22 - 24 otrok.
Mesečno smo Občino Mengeš obveščali o stanju novovpisanih otrok in predvidenih potrebah po varstvu za šolsko leto 2010/2011. S pomočjo Občine Mengeš smo v letu 2007 pridobili 2 oddelka v Osnovni šoli Mengeš. Občina je že pridobila gradbeno dovoljenje za prizidek k enoti Gobica. V tem trenutku potekajo arheološka izkopavanja na prostoru, kjer je narejen izkop za prizidek k enoti Gobica.
Darinka Petrovič
Zupnija Mengeš Vas vabi, da skupaj poromamo na
EVHARISTIČNI KONGRES V CELJU, 13. JUNIJA 2010.
Odhod avtobusa izpred Pošte Mengeš ob 7. uri. Prijavite se lahko v župnišču, do vključno 14. maja 2010. Zaradi lažje organizacije se je potrebno prijaviti tudi, če greste z lastnim prevozom.
Vsak udeleženec dobi romarski paket. Vsebina paketa: kapa, pelerina, spominski podobici in bogoslužna knjižica. Prispevek za paket je 5 evrov. Prispevek za avtobus je 10 evrov. Oba prispevka lahko plačate ob prijavi. Predšolski otroci in osnovnošolci dobijo romarski paket zastonj.
Zakaj evharistični kongres?
Vera, da je Jezus navzoč kot Bog in človek v mašni daritvi in s prejemom obhajila tudi v nas samih, se današnjemu marsikateremu kristjanu odmika. Verovati v Boga stvarnika je nekako lažje. V Jezusa, Boga Odrešenika, ki s svojo človečnostjo in božanskostjo prebiva v nas, v naših bližnjih in nas hoče odreševati, je pa že malo težje. To je velika skrivnost in na tej skrivnosti sloni naša vera. To vero v tem letu, ki je posvečeno Evharistiji, obnavljamo in jo poglabljamo. Evharistični kongres je poživitev verskega življenja ob evharistični skrivnosti, ki je vir in vrhunec krščanskega življenja. Človeštvo, ki se je oddaljilo od Boga, naj bi v evharistiji spet našlo rešitev. Verujemo,
da je v evharistiji navzoč Jezus Kristus, ki se za nas daruje in je naša dušna hrana. Z geslom Evharistija - Božji dar za življenje želi Cerkev vnovič postaviti mašo v središče krščanskega življenja in s tem poživiti versko življenje. S tem pomembnim dogodkom bi vsaj delno prešli globoko duhovno krizo, v kateri živimo.
V	Celje bo romala tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij
Z Brezij bo odšla v četrtek, 10. junija, in prispela v Celje v soboto zvečer, kjer bo tudi prenočila v župnijski cerkvi, od koder jo bodo v nedeljo v slovesni procesiji prinesli na stadion. Najbližje Mengšu bo Marija prvi dan, ko bo prenočevala v Nevljah. Tam bo zvečer ob 19.45 sprejem v prisotnosti novomeškega škofa Andreja Glavana. Ob 20.00 bo molitvena ura za duhovne poklice in sveta maša z nagovorom škofa. Naslednje jutro bo slovo ob 7.30. Na ta dogodek ste vsi prav lepo povabljeni.
V	Celju bo razglašen za blaženega božji služabnik mučenec Lojze Grozde
Dan evharističnega kongresa bo tudi praznik beatifikacije božjega služabnika mučenca Lojzeta Grozdeta, ki je komaj 20-letni zaradi vere po zverinskem mučenju izgubil življenje.

obvestíla
POLETNI PLANINSKI TABOR KRNICA 2010
24. julij-1. avgust 2010
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh
Vsi, ki smo se s taborom okužili v otroštvu ali kadarkoli pozneje, si več ne predstavljamo poletja brez tedna, ki bi ga preživeli 'drugače'. Zato se tudi letos v mladinskem odseku Planinskega društva Janez Trdina pripravljamo, da bomo zadnji teden julija odšli v dlaní gora, kjer so jutra zares mrzla in noči z uvodnim tabornim ognjem nekaj nepozabnega.
Da bi gorski svet približali čim več mladim, se že več kakor trideset let vsako leto podamo v drug delček Slovenije. In vsak nas očara po svoje! Letos bomo gostje v Julijcih, v Kekčevih logih. Juhej! Nekaj točk, ki jih bomo obiskali, lahko naštejemo že sedaj: Špik, Prisojnik, Mala Mojstrovka, Sleme _ Ture bodo pripravljene tako, da bodo na polovici poti upehani in ožuljeni lahko obrnili.
Z nami naj gre vsak, ki ga privlači planinski svet in ga zanima tak način preživljanje prostega časa. Dobro pa je imeti vsaj nekaj planinskih izkušenj, zato bodo imeli pri prijavi prednost tisti, ki so včlanjeni v planinsko šolo ali že več let hodijo z nami. Otroci, mlajši od 6 let, naj obvezno pridejo s starši oz. drugo odgovorno osebo!
Cena
Za otroke do 10. leta starosti (rojeni leta 2000 in pozneje) in drugega otroka iz ene družine je cena 140 evrov, za starejše 155 evrov. Polovico zneska prinesi na informativni sestanek! Za člane PD Janez Trdina Mengeš je članarina PZS všteta v ceno. Cena za posamezni dan (nočitev in trije obroki) je 24 evrov.
Prijave
Prijave pobiramo do srede, 16. junija 2009, ko bo ob 19. uri na Mengeški koči informativni sestanek. Prijavi se čimprej, da si zagotoviš svoj prostor! Prijaviš se lahko pri Boštjanu (041/602-296), Mojci (031/816-640) ali na pdmenges@gmail. com.
Veselimo se novih doživetij v tvoji družbi! Planinski pozdrav,
Mladinski odsek PD Janez Trdina Mengeš
PREJELI SMO ...
Bralec nam je poslal fotografijo z odlagališča smeti na Sp. Dobenu, posneto v petek, 23. aprila 2010, le teden dni po čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Imajo učinki čistilnih akcij omejen rok trajanja?
OBVESTILO
Kulturno društvo Antona Lobode sporoča vsem, ki bi želeli kupiti monografijo o Janku Testenu, Ločanu, frančiškanskem bratu in slikarju, da je nekaj izvodov še na voljo. Knjigo lahko naročite po tel.: 723 82 35 ali 031/557-206.
Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi v soboto, 5. junija 2010, v cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loko pri Mengšu
na
PRIMOŽEV VEČER.
19.00 - nedeljska sv. maša v čast sv. Primožu 20.00 - koncert dekliškega pevskega zbora MOJ SPEV iz Jarš
AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, vabi vse zainteresirane, da se udeležijo tečaja
DEKORATIVNE ORNAMENTIKE,
pod vodstvom akademske slikarke in likovne pedagoginje Nives Palmić:
24. in 31. maja: EGIPČANSKA ORNAMENTIKA, 24. in 31. maja: KITAJSKA ORNAMENTIKA,
7. in 14. junija: INDIJSKA ORNAMENTIKA,
21. in 28. junija: AFRIŠKA ORNAMENTIKA,
od 17.00 do 19.15, v prostorih stare knjižnice v Mengšu.
Prijavite se lahko na e-naslov: DRUSTVO.AIA@gmail.com ali po telefonu: 070/732-070, po 15. uri.
AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, vabi plesne vaje otroke in mlade, ki želijo svoj čas preživeti v družbi glasbe, plesa in zabave.
JAZZ BALET
pod vodstvom Urške Gjergek
vsak torek, od 16.15 do 17.00, in četrtek, od 17.00 do 17.45
HIP HOP
pod vodstvom Sanje Tomšič
vsak torek, od 17.00 do 17.45, in četrtek, od 18.00 do 18.45,
v dvorani ŠD Partizan, Slovenska c. 39, Mengeš.
Prijavite se lahko na e-naslov: DRUSTVO.AIA@gmail.com, po telefonu: 031/369-584, po 15. uri, ali neposredno na vajah.
obvestíla
MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA MENGEŠ
s 1. septembrom 2010
išče novega zborovodjo oz. novo zborovodkinjo z izkušnjami,
ki bo pripravljen/a za dalj časa prevzeti vodenje MePZ Svoboda Mengeš in bo hkrati tudi soorganizator glasbenega življenja in soustvarjalec kulturnega utripa v Mengšu. Od kandidata/kandidatke pričakujemo strokovno usposobljenost, kot so glasbeno-umetniška izobrazba in opravljeni tečaji s področja vodenja pevskega zbora, znanje zborovske pedagogike in vokalne tehnike.
V	zameno za vloženo energijo vam poleg honorarja po dogovoru ponujamo tudi obilo zabave ob druženju z veselimi ljudmi in zadovoljstva ob doseganju pevskih uspehov.
Vaje imamo ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure, v pevski sobi v Kulturnem domu v Mengšu. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejemamo na naslov MePZ Svoboda Mengeš, Slovenska c. 29, 1234 Mengeš, do 1. junija 2010.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete predsednico zbora, Germano Leben, tel.: 041/686-312.
V	svojo sredino vabimo tudi nove pevke in predvsem pevce iz Mengša in okolice.
ZAPLEŠITE Z NAMI
Ob ustanavljanju nove skupine mlajših folkloristov Folklorne skupine Svoboda Mengeš vabimo v svoje vrste
mlade plesalce od 15 do 26 let.
Če vas zanima slovensko ljudsko plesno izročilo in bi radi preživljali del prostega časa ob plesu in veselem druženju, se nam pridružite. Dodatne informacije poiščite na spletnem naslovu http://www.kds-menges.si ali preko e-pošte edo. reven@gmail.com.
Edo Reven, predsednik Folklorna skupina Svoboda Mengeš
ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA V LOKI PRI MENGŠU
Kdaj: sobota, 12. junija 2010, ob 20.00 uri Kje: prireditveni šotor na Športnem igrišču ob cesti Na gmajni
Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu
Hkrati vas vabimo na ogled 23. meddruštvenega članskega tekmovanja za POKAL LOKE, ki se bo odvijalo od 14. ure dalje. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
Vabimo loški gasilci!
KOMORNI ZBOR VOX CAMERATA KD SVOBODA MENGEŠ
vabi na
1. letni koncert
v soboto, 5. junija 2010, ob 20. uri, na gradu JABLJE.
Gostje večera: MPZ Šmartno ob Paki - zmagovalec tekmovanja v oddaji Spet doma 2009 na RTV SLO.
Komorni zbor VOX CAMERATA je bil v svojem prvem letu delovanja zelo dejaven, saj se je kar petkrat predstavil na RTV Slovenija v oddaji Spet doma, imel tri novoletne koncerte in nastopil na reviji pevskih zborov v Mengšu. Trenutno se zbor intenzivno pripravlja za nastop na festivalu Slovenske popevke, ki bo 23. maja v Žalcu.
Foto: arhiv RTV SLO
Nastop v oddaji Spet doma
Vabljeni vsi ljubitelji petja in dobre volje. Veseli bomo vašega obiska.

obvestíla
VABILO
OB SVETOVNEM DNEVU OKOLJA
z nosilno temo ekologa in neodvisnega raziskovalca Antona Komata, v četrtek, 3. junija 2010, ob 20.00 uri, v dvoranico Naš slamnik (nad nekdanjo knjižnico).
Teme bodo:
-	Nosilna tema o vodni varnosti (Anton Komat);
-	Vode alpskega krasa (dr. Slapnik, jamar in sodelavec Biološkega inštituta ZRC SAZU, g. Kregar, predsednik Jamarske zveze Slovenije);
-	Grožnje okolju, posebej podtalnici iz nekdanje gramoznice Suhadole (Odbor za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja - Suhadole pri Mostah).
Voda najdlje in najhuje kaznuje neodgovornost oz. onesnaževanje okolja, ker prevzema tako v zraku, na površini kot v podzemlju. Ob tem se spaja in odreagira z vsem, kar ji je na poti (tudi v vodovodni napeljavi). Rešitev niso še tako ustrezne tehnologije čiščenja, odstranjevanja, dodajanja, pač pa ohranjanje in vzpostavljanje zdravega, naravnega okolja za zdravo vodo, zrak in zemljo.
Svetovni dan okolja, 5. junij, je prava priložnost da se o tem seznanimo in pogovorimo.
Civilna iniciativa Mengeš za ohranitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca alpskavodaizpodkrvavca@gmail.com, https://sites.google.com/site/civilnamenges/

Prihodnost je na dlani
bolj kot kdajkoli prej
lek
član skupine Sandoz
21. stoletje bo doba podobnih bioloških zdravil. V Leku, članu skupine Sandoz, smo zaupali v naše znanje, zato smo danes lahko ponosni na našo pionirsko vlogo v razvoju podobnih bioloških zdravil. Z lastnim razvojem v genski tehnologiji smo začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in si ustvarili trden temelj za vstop v biofarmacevtiko - tehnologijo prihodnosti.
Danes razvojni center v Mengšu, ki je eden od centrov odličnosti biofarmacevtike v Novartisu, pomembno prispeva k razvoju podobnih bioloških zdravil
za Sandozove trge po vsem svetu ter tudi za domači, slovenski trg. Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta izjemno zahtevna, saj moramo proizvajalci v celoti izpolnjevati enake standarde kot veljajo za originalna zdravila. Nam je kot prvim uspelo priti do cilja.
Z našimi podobnimi biološkimi zdravili, ki so dokazano kakovostna, varna in učinkovita, bo še več bolnikov spet polno zaživelo. Kar se je nekoč zdelo komaj uresničljiva ideja, je danes dosegljivo vsem nam.
Lek farmacevtska družba d.d. Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si
obvestíla
120 LET GASILSTVA V MENGŠU
Program prireditev v okviru občinskega praznika pod pokroviteljstvom Občine Mengeš in Gasilske zveze Mengeš
Petek, 4. junij 2010
Kulturni dom Mengeš, ob 19. uri Svečana akademija v počastitev 120-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš V kulturnem programu sodelujejo:
-	Mengeška godba
-	Moški komorni zbor Mengeški zvon
-	Slavnostni govornik - Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije
-	Povezovalec programa - Niko Robavs
Sobota, 5. junij 2010
-	9.00: Golažijada tabornikov RUP Mengeš pred šotorom pri zdravstvenem domu (ZD)
-	13.00: Festival koračnic (v šotoru) - Sodelujejo: Mengeška godba in gostujoče godbe
-	17.00: Velika medobčinska gasilsko-reševalna vaja na objekte TEHMAX in ZORA na Gorenjski cesti. Sodelujejo tudi gasilske enote iz prijateljskih društev.
-	20.00: Zabavni večer v šotoru z ansamblom Alpski kvintet
Nedelja, 6. junij 2010
-	15.00: Slavnostni sprevod godbe, gasilcev, narodnih noš, gasilskih vozil in opreme in predstavnikov vseh mengeških društev po Slovenski cesti, od Šolske ulica do trgovine Mercator in šotora
-	15.30: Zaključna slovesnost praznovanja 120-letnice mengeških gasilcev v šotoru Slavnostni govornik: župan Občine Mengeš Franc Jerič
Podelitev priznanj in zahval
-	Od 17. ure dalje: Veseli večer pod šotorom s Slovenskimi muzikanti
Pred šotorom bomo pripravili bogat SREČELOV!
Na vse prireditve ste prisrčno vabljeni vsi občani, prijatelji in simpatizerji gasilstva ter vsi ljudje dobre volje.
Opomba: V primeru slabega vremena bo slavnostna povorka odpadla, celotna slovesnost pa se bo odvijala pod šotorom!
Mengeški gasilci - Na pomoč!
S PESA«
O
MENGEŠKA KOČA 433m
V SRCU NA MENGEŠKI KOČI
lUClSIlćNO DRUřlVO
NEDELJE V JVlAjU IN JUNIJU
2010 od 10.-13. URE
9.5.2010 KLUB STOPAŘ, ans. ŽIBERT 16.5.2010 HARMONIKARSKI ORKESTER
MIHAELOV SEJEM, ans. N KOL NE ŠTIMA 23.5.2010 MENGEŠKA GODBA, ALPSKI MUZIKANTJE 30.5.2010 ORGLIČARSKI ANSAMBEL KOSCI MIHAELOV SEJEM, ans. NA GAS 13.6.2010 FOLKLORNA SKUPINA IN PEVSKI ZBOR
SVOBODA MENGEŠ, TRIO MOTO 20.6.2010 VETERANI MENGEŠKE GODBE, ans. GADI
Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli člani kulturnih društev in gostinec. VABLJENI!
Občina Mengeš
vabi MLADE, mlade po srcu in vsa zainteresirana društva na
JAVNO TRIBUNO
z naslovom
problematika dela z mladimi in za mlade v Občini Mengeš,
ki bo 25. maja, ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš.
Na tribuni bo predstavljen mladinski center kot ena izmed možnosti dela z mladimi in za mlade. Povabljeni gostje bodo predstavili dobre prakse mladinskih centrov v Sloveniji, svoje izkušnje z delovanjem le-teh ter odgovarjali na vprašanja navzočih. Mnenja, predlogi in pobude udeležencev tribune
bodo več kot dobrodošle. Do tribune bo na spletni strani Občine Mengeš na voljo predlog in osnutek delovanja Mladinskega centra Mengeš, ki predstavlja podlago za javno razpravo.
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
PROGRAM DRUŠTEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2010
DATUM URA	ORGANIZATOR	IME PRIREDITVE	KRAJ PRIREDITVE:
8.5.10 15.00	Športno društvo Topole	Prikaz varne vožnje	Športni park Topole
9.5.10 10.00-13.00	Klub Stopar in ansambel Žibert	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
15.5.10 9.00-16.00	NK Mengo 28	Nogometni turnir U-7	Športni park Mengeš
15.5.10 9.00-16.00	NK Mengo 28	Nogometni turnir U-8	Športni park Mengeš
15.5.10 10.00	OŠ Mengeš	Živimo z naravo, preživimo v naravi	Zunanje površine pri OŠ Mengeš
16.5.10 10.00-13.00	Harmonikarski orkester Mihaelov sejem in ans. Nkol ne štima	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
16.5.10 12.00	Smučarsko društvo Mengeš	Smučarski piknik	Letno gledališče - kamnolom
21.5.10 17.00	Občina Mengeš in Občina Trzin	Otvoritev in blagoslovitev obnovljene kapelice	V Loki pri Kraljevi kapelici
23.5.10 10.00-13.00	Mengeška godba in ansambel Alpski muzikantje	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
23.5.10 9.00-16.00	NK Mengo 28	Nogometni turnir U-9	Športni park Mengeš
23.5.10 9.00-16.00	NK Mengo 28	Nogometni turnir U-10	Športni park Mengeš
25.5.10 19.00	Občina Mengeš	Problematika dela z mladimi in za mlade v občini Mengeš	Kulturni dom Mengeš
26.5.10 17.00	Likovno društvo Mengeš	Fotografska razstava	V prostorih Občine Mengeš
27.5.10 19.00	NHK Mengeš	Turnir v namiznem hokeju	V prostorih KDFJM
28.5.10 10.30	Čebelarsko društvo Mengeš	Med je hrana, zdravilo in darilo	OŠ Mengeš
28.5.10 18.30	Turistično društvo Mengeš	Odprtje razstave ob 50-letnici društva	Kulturni dom Mengeš
28.5.10 19.00	Občina Mengeš in veterani Mengeške godbe	Slavnostna seja Občinskega sveta OM in koncert veteranov Mengeške godbe	Kulturni dom Mengeš
29.5.10 10.00-16.00	Likovno društvo Mengeš	Srečanje na vasi	Kmetija Skok v Loki
29.5.10 10.00	Kolesarsko društvo Mengeš	Kolesarski vzpon na Mengeško kočo	Parkirišče pod Gobavico
29.5.10 9.00	Športno društvo Partizan	Odprto prvenstvo v badmintonu za dvojice	OŠ Mengeš
29.5.10 9.00	Športno društvo Partizan	Odprto prvenstvo Mengša v namiznem tenisu	Telovadnica ŠD Partizan
29.5.10 8.00	Športno društvo Loka	Turnir v malem nogometu	Športni park Loka
29.5.10 9.00	Teniški klub Mengeš	Turnir Mengšani -Nemengšani	Športni park Mengeš
29.5.10 14.00	Športno društvo Topole	Streetball - košarkarski turnir	Športni park Topole
30.5.10 10.00-13.00	Orgličarski ansambel Kosci Mihaelov sejem in ans. Na gas	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
30.5.10 9.00	Šahovsko društvo Mengeš	Šahovski turnir	Kulturni dom Mengeš
30.5.10 17.00	Župnija Mengeš	Maj časti Marijo -pevski koncert	Cerkev sv. Mihaela
4.6.10 19.00	PGD Mengeš	Svečana akademija ob 120- letnici PGD Mengeš	Kulturni dom Mengeš
5.6.10 13.00	PGD Mengeš	Festival koračnic	V šotoru pri NLB
5.6.10 17.00	PGD Mengeš	Gasilsko-reševalna vaja	Objekt Zora in Tehmax
5.6.10 20.00	PGD Mengeš	Zabavni večer z ans. Alpski kvintet	V šotoru pri NLB
5.6.10 9.00	AMD Mengeš	Turistični relly	Ploščad pri OŠ Mengeš
5.6.10 9.00	Društvo tabornikov RUP Mengeš	Golažijada	Pred vrtcem Sonček
5.6.10 20.00	KD Antona Lobode Loka	Primožev večer s pevsko skupino SPEV	V loški cerkvi
6.6.10 15.00	PGD Mengeš	Slavnostni sprevod	Slovenska in Šolska ulica
6.6.10 17.00	PGD Mengeš	Zabavni večer z ans. Slovenski muzikantje	V šotoru pri NLB
11.6.10 19.00	Turistično društvo Mengeš	Slavnostna prireditev ob 50-letnici delovanja	Grad Jablje
12.6.10 14.00	PGD Loka pri Mengšu	Tekmovanje za pokal Loke	Športni park Loka
12.6.10 20.00	PGD Loka pri Mengšu	Družabni večer z ans. Saša Avsenika	Športni park Loka
13.6.10 10.00-13.00	Folklorna skupina in pevski zbor Svoboda Mengeš in Trio moto	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
13.6.10 9.00	Športno društvo Partizan	Družinski ping-pong	Telovadnica ŠD Partizan
18.6.10 16.00	Teniški klub Mengeš	Kvalifikacije OM - posamezno	Športni park Mengeš
19.6.10 9.00	Teniški klub Mengeš	Turnir OM - posamezno	Športni park Mengeš
20.6.10 9.00	Turistično društvo Mengeš	Vsi na trim	Trim steza na Gobavici
20.6.10 10.00-13.00	Veterani Mengeške godbe in ansambel Gadi	S pesmijo v srcu	Mengeška koča
23.6.10 18.00	OŠ Mengeš	Trdinova pot	Spomenik J. Trdine - Mengeška koča
23.6.10 19.00	Občina Mengeš	Proslava ob dnevu državnosti	Mengeška koča
20.00	Občina Mengeš	Zabavni večer z Mladimi Stoparji	Mengeška koča