Leto ¥111, it. 201	Lfubljana, sobota 27. avgusta 1927	Cena 3 Oin
— iiMji ob 4. ajatnj. i
Stane mesečno Oin 45-—, za ino> zamstro Din tff— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon St. »07« in 1804, ponoči tndi St. 2034.
Rokopisi se no vraiajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnIStvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. «036.
iDserauu oddelek; Ljubljana, rteier-nova ulica St. 4. — Telefon št. 140«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Cel)e, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJub-iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180.
Wien, Nr. 105.S41-	>
Ljubljana, 26. avgusta.
Ptujski govor g. Korošca se obsoja v vseh resnih političnih krogih, ki imajo smisel za odgovornost. Ta obsodba je enodušoa. Obžalovati je treba, da se je g. Korošec tako spozabil, ko je vendar videl, da je prisotnih mnogo novinarjev, in je potem svoj nesrečni govor dal natisniti doslovno tudi v »Slovencu*.
Na ta govor bi se ne povračali več, že kar bi v državnem interesu radi, da čimprej izgine v pozabljanje, a neču-veno drsko komentiranje v včerajšnjem »Slovencu* in napadi na zunanje-poli-tično stališče SDS nas silijo, da reagiramo. Nič več in nič manj namreč ne trde naši klerikalni diplomatje v tem napadu kakor to, da sta gg. Pribičevič in Žerjav bila proti naslonitvi na Francijo in za prisrčen sporazum z Italijo, da sta ovirala poravnavo z Bolgari in da se protivita zbližanju z demokratsko Nemčijo. SLS da je šele v vseh teh vprašanjih prinesla pravilno orijen-tacijo itd. Človek res ne ve, ali bi se bolj jezil ali bolj smejal zmedenim ba-harijam g. Korošca in lažnivim komentarjem njegovega glasila.
G. Korošec je očividno pozabil, da je podpisal Rapallsko pogodbo in da je 1. 1923. podpiral homogeni radikalni režim, ki je sklenil rimski pakt prijateljstva z Italijo.
G. Korošec naenkrat noče nič vedeti o tem. kako je njegova stranka dosledno pobijala francosko orientacijo našega naroda. Treba mu bo poklicati v spomin mnogobrojne nastope klertka-lizma proti tej francoski orijentaciji, ki so jo klerikalci ravno g. Pribiceviču najbolj očitali.
G. Korošec hoče prezreti izredno močne nastope SDS proti zatiranju naših rojakov v Italiji v Narodni skupščini, dosledni njen odpor napram taktiki g. Ninčiča, prezreti hoče energične predloge SDS, kjer ie dr. Žerjav v parlamentu še pod Ninčičevim režimom prvi javno govoril o zbližanju z Nemčijo.
Ureditev odnošajev do Bolgarske pa so kvarili in jih danes zope't kvarijo tisti separatistični politiki, ki hočejo Bolgare kot «četrti» narod potegniti v plemenske spore naše države in so v njih neprestano iskali pomoči proti Srbstvu. Kot avtonomisti so neprestano na jugu naše države vzbujali že v dveh vojnah pokopane nade na umetno ustvaritev nove narodnosti ali celo na njeno priključitev Bolgariji. Bratske odnošaje z Bolgarsko želi vsak Jugosloven, vendar jim je predpogoj likvidacija izvest-nih direktnih ali indirektnih aspiracij, pa naj tudi na videz izgledajo notranjepolitične prirode. Bližnja bodočnost pokaže, da je potovanje g. Korošca v Sofijo prineslo nasproten efekt, nego se je mislilo. Razgovori dveh negativov vsaj v politiki ne dajo pozitivnega uspeha, ampak se sumirajo v še večji minus . . .
Odkar obstoji Jugoslavija, ji domača in vatikanska politika nista bili niti eno minuto prijazni. Lahko si mislimo, da tudi najnovejši poskus varuštva nad samostojnostjo naše zunanje politike ne izvira iz ljubezni do naše države. Bratsko sosedstvo med nami in Bolgari želi vsak patrijot, vendar nas Bog varuj vmešavanja klerikalnih vplivov, ki pri tem zasledujejo čisto druge namene.
Prav grda in neodpustljiva je napaka g. Korošca, da je hvalil Italijo, češ da dela na tem, «da se odnošaji izboljšajo*. Odkod ima to g. Korošec? Ali je vsak dan hudob^ejše uničevanje kulturne organizacije Slovencev v Italiji »izboljšanje odnošajev*? Kar so očitali prej g. Ninčiču, to je zdaj storila SLS.
Nadaljna groba in še manj odpustlji-va napaka je Koroščeva izjava, da treba odnošaje s Francijo poglobiti. Ta izjava se je povsod komentirala, kakor da med nami in Francijo ne obstoji ono razmerje, ki je dosedaj veljalo za nekak aksijom naše zunanje politike.
Lahkomiselne indiskrecije, ki so v prevažnih vprašanjih prestopile celo mejo resnice, pa so g. Korošca diskvalificirale prav temeljito kot diplomata In politika, kar seveda ljudi, ki ga natančneje poznajo, ne preseneča. Pred vojno je g. Korošec daleč zaostajal za dr. Krekom in Susteršičem. Med vojno je po golem naključju prišel do širših uspehov. Po osvobojenju je bil nekaj časa pretiran centralist, pozneje pa je zavozil Slovence v brezploden boj za avtonomijo in proti ustavi. Po svoji kapitulaciji se je sedaj začel loviti, kakor potapliajoči za bilkami. Rezultat je pa vedno enak: blamabel zanj in škodljiv za Slovence.
Končno treba položiti še prst na grdo netaktnost, ki jo je zagrešil g. Korošec. ko je v svojem govoru namiga-val, kakor da ima Slovenstvo v Jugoslaviji posebno svojo zunanjo politiko in to Slovenstvo da zastopa SLS. Imeli naj bj torej troje ali več plemenskih zuna-mih politik! In tudi to treba ob tej priliki povedati, da g. Korošec pač predstavlja slovensko klerikalstvo, ne mo-
Nova obsodba vlade
v finančnem odboru
Ministri so bojkotirali tudi včerajšnjo sejo finančnega odbora. Obsodba vladne brezbrižnosti glede gospodarske krize. — Klerikalci kot edini zagovorniki g. Vukičeviča. — Popravilo vagonov v privatnih tovarnah
Beograd, 26. avgusta p. Za današnjo sejo finančnega odbora je vladalo veliko zanimanje. Ministri so sejo bojkotirali, vendar so — razen ministra pravde — podali opra-vičilna pisma, minister saobračaja tudi svojega pomočnika kot zastopnika. Seja je bila tudi tokrat izraz splošne obsodibe vladi-ne nedelavnosti in volilnega terorja. Branili so vlado edinole klerikalci, ki pa so se nahajali očividno pod mučnim vtisom zadnjih notranjepolitičnih dogodkov.
Seia se je pričela ob 9. dopoldne. Takoj po prehodu na dnevni red je predsednik dr. Radonjič čital znano pismo predsednika vlade Vukičeviča in ugotovil, da S-Vukičevič odklanja željo fin. odbora, da se reši vprašanje gospodarske krize. V debati je prvi govoril dr. Svetislav Popovič (SDS), ki je omenjal napore g. Vukičeviča za ustvaritev večine. Tj napori bodo ostali brezuspešni, ker narod obsoja njegovo politiko. Obsojajo jo njegovi lastni zavezniki
v	vladi, na čelu jim Davidovič. Nato govori Popovič o gospodarski krizi in kon-statira, da je finančni odbor pokazal najboljšo voljo za inicijativno sodelovanje pri njeni rešitvi. Obširno govori o krizi sami, ki je vedno hujša, celo po najbogatejših krajih, v Sremu in Vojvodini. Namesto da g. Vukičevič lovi mandate, bi storil bolje, da bi se malo bavil tudi z gospodarskimi vprašanji, ki najbolj zanimajo narod. Mesto tega pa smatra g. Vukičevič za svojo dolžnost, da terorizira narod. V nekaterih okrožjih ni občine, v kateri bi ne bilo terorja protj vsem onim, ki niso Vukičeviče-
vi	prijatelji. Prišlo je tako daleč, da se strelja na narod, ki noče poslušati vladnih kandidatov.
Za njim je govoril radikal dr. Novakovič o terorju v Dalmaciji. Dalie so govorili Vlada Puzderliievič, dr. Slavko Šečerov, ki je mišljenja, da finančni odbor nima kompetence za take debate in sklepe, ker je sestavni del razpuščene Narodne skupščine, dalje Lujo Kežman (radičevec), Jo-ca Jovanovič Pižon, Oton Gavrilovi^, Ko-sta Timotiievič in končno poslanec Smodej, ki Je branil vlado in izjavljal, da v Sloveniji ni terorja. Smodej je razen tega izjavil, da so klerikalci predložili resolucijo, ki je bila odklonjena, iz česar da se vidi, da v finančnem odboru ni volje za resno delo. G. Smodeju je odgovarjal Joca Jovanovič, predsednik Radonjič pa ga je zavrnil radi nekaterih nepristojnih izrazov. Govoril je še dr. Dušan Subotič, nakar Je dr.
Popovič odgovarjal posl. Šečerovu in predlagal naslednjo
RESOLUCIJO:
»Gospodarska kriza, kj obsega vse gospodarstvo in preti s težkimi posledicami, ki se tudi že kažejo, je nalagala vladi dolžnost, da nujno stori vse potrebno, da se odstranijo posledice te krize, pa tudi gospodarsko - politični vzroki. Finančni odbor konstatira, da vlada tudi po izrecnem pozivu finančnega odbora ni sprejela niti njegove inicijative, niti ni s svoje strani storila kakih korakov. Narod pa v tej težki krizi to pričakuje in obžaluje, da mora ugotoviti, da se je gospodarska politika vlade omejila samo na zbiranje statističnih podatkov.*
Na koncu se predsednik vlade Vukičevič ponovno poživlja, da se odzove znanemu pozivu finančnega odbora od 4. t. m. Resolucija je bila sprejeta z veliko večino. Proti so glasovali posl. Timotijevič in Šečerov (dem.) ter posl. Smodej in Pušenjak.
Nato je prišla na vrsto druga točka dnevnega reda: Uredba 6 popravilu voznega parka v privatnih delavnicah. Prometni minister je v pismu na predsednika dr. Ra-donjiča, v katerem ie opravičil svojo odsotnost, obenem prosil, naj finančni odbor predloženo uredbo odobri. Njegov pomočnik Pera Popovič je dokazoval, da držav ne železniške delavnice ne morejo popravljati in vzdrževati vsega voznega parka, zato je potrebno, da se zaposlijo tudi privatne delavnice. Pogodbe s privatnimi podjetji so sklenjene pod zelo ugodnimi pogoji. Po kratki razpravi je bila uredba soglasno sprejeta.
Tretja točka dnevnega reda je bila: »Izplačilo specijalnih nagrad za sodne izvrševalce v novosadskem okrožju.« Preči-tano je bilo pismo ministra pravde dr. Su-botiča, ki zahteva, da se vprašanje odstavi z dnevnega reda. Dr. Popovič je kon-statiral. da postopa minister proti zakonu, ki izrecno določa rok, v katerem se sme predlog umakniti, a dr. Subotič se tega roka ni držal. Predsednik Radonjič se je pridružil nazoru dr. Popoviča ter konsta-tiral, da minister pravde, izvrševalec zakonov in čuvar državnega pečata, očitno gazi zakon. Treba ga je zato pozvati, da se osebno izjasni o finančnem odboru.
Četrta in peta točka sta bili odstavljeni z dnevnega reda, ker sta se ministra opravičila.
Seia je bila potem zaključena in bo prihodnja sklicana pismeno.
Dr. Korošec popravlja v Beogradu
Toda zapravil je definitivno svojo državniško reputacijo. — Nerodna konferenca z Marinkovičem. — Klerikalci objavljajo, da je prišel Korošec v Beograd protestirat — proti Radičevemu
terorju...
Beograd, 26. avgusta p. Današnji beograjski listj so orinesli kot posebno politično pikanterijo včerajšnjo izjavo »Slovenca«, ki proglaša demanti pomočnika zunanjega ministra Pavloviča za prazno Izmišljotino, poleg te izjave pa so postavili službeni demanti ministrskega predsednika o Koro-ščevi izjavi . . .
Medtem je prispel dr. Korošec v Beograd, da poskusi izgladiti mučno afero. Zvečer ob pol 7. je posetil ministra Marinkovi-ča ter je ostal pri njem precej časa. Razgovor ie bil zelo živahen in zatrjuje se, da odgovorni voditelj naše zunanje politike ni-kakor ni prikrival g. Korošcu svojega mnenja o njegovih zunanjepolitičnih ekstempo-rih, ki so ustvarili naši zunanji politiki celo vrsto prav neljubih zadreg. Govori se, da je minister Marinkovič prej bil že napol pripravljen ustreči klerikalni, preko g. Vukičeviča mu sporočeni zahtevi, da naj bo eden izmed naših delegatov pri september-skem zasedanju Društva narodov dr. Korošec. Sedai ie ta stvar padla v vodo. ker se smatra dr. Korošec za d'skvaliiiciranega. Po razgovoru z dr. Marinkovičem se le vrnil dr. Korošec očividno skrajno slabo razpoložen iz ministrstva. Ne da bi čakal Vukičeviča, kojega prihod za nocoj je bil najavljen, je odšel na kolodvor ter se odpeljal v Ljubljano.
Da prikrijejo pravi pomen Koroščevega sestanka z g. Marinkovičem, so klerikalci zvečer izdali komunike, v katerem javljajo, da je dr. Korošec pri Marinkoviču prote" stiral proti — terorju Radičeve stranke na Hrvatskem, kjer ie bil povodom neuega političnega pretepa pred nekaj dnevi ubit pristaš hrvatske klerikalne stranke Talan. Dr. Korošec je zahteval, naj vlada odredi najstrožjo preiskavo (kakor da bi na Hrvatskem ne bilo sodišč!), ter krivce eksem.
re se mu pa priznati, da sme dajati kake zunanjepolitične izjave imenom Slovencev.
O ptujskem govoru g. Korošca pač velja: Si tacuisses . . .
plarično kaznuje (kar je zopet stvar neodvisnega sodišča).
Danes je postalo v Beogradu nekoliko živahnejše Opoldne se je vrnil minister Marinkovič, zvečer ie prispel Svetozair Pribičevič. ob 20.30 pa je dopotoval v BeogTad tudi min predsednik Vukičevič. Dogodki v finančnem odboru se živahno komentiralo. Mnogo pozornosti vzbuja tudi izjava g. Davidoviča. ki smatra, da je pakt g. Vukičeviča z g Korošcem znatno v korist Demokratske stranke. G. Davidovič očividno sodi, da se je položaj g. Vukičeviča z blejskim paktom in kar mu je sledilo le še poslabšal.
V zunanjem ministrstvu se sestavlja delegacija za septermbersko zasedanje Društva narodov, ki se prične 5. septembra. Sef delegacije bo minister Marinkovič. ki pa ostane v Ženevi le nekaj dni. V delegaciji bo verjetno tudi minister Kumanudi. z ozirom na to, da s? bo letos posvečala posebna pažnja gospodarskemu komitetu Društva narodov.
Zagrebška nolicija pleni delavske liste
Zagreb, 26. avgusta, r. Tukajšnja pol is cija je zopet zaplenila celokupno naklado včerajšnje številke <rBorbe» in «cOrganizi« ranega delavstva«, ki izhajata v Zagrebu.
Nov prvi državni pravdnik v Ljubljani
Beopr&d, 26. avgusta, p. Podpisan ie ukaz, s katerim ie imenovan za nrve«- dftavne« ga pravdnika v Ljubljani dr. Graselli. drž. pravdnik J arib' '.
Stoja Markovič se javlja z Dunaja
Zagreb, 26. avgusta, n. Danes je upravi* teljica ženr' - kaznilnice v Zagrebu dobila 7. Dunaia razgledn;<-- s nodpisom Stoje Markovičeve v kateri se Stoja zahvaljuje unraviteii ' -a njeno dobroto in pravi, da ni storila nikomur nič zalega in da ima pravico do živlienia. zakaj bi torei nedolž« na sedela v ieči. Nevo se. ali ie to dopis« nico res pisala Stoja. Zagrebška policija je prosila dunajsko policijo za rešerše.
Medpanamentarne debate o krivcih svetovne vojne
Zanimive slike z zasedanja medparlamentarne unije v Parizu. Francosko-belgijsko-nemške kontroverze. — Značilno stališče
angleškega delegata
Pariz. 26. avgusta (be-s). Na včerajšnje izjave predsednika nemške delegacije dr. Loebeja nn konferenci medparlamentarne unije je odgovoril francoski senator De Jouvenel, ki ie v svojem govoru naglasil, da tvori okupaciia Porenja edino garancijo za stabiliteto vzhodne Evrope. Dočim je za_ padna Evropa po svetovni vojni v glavnem ostala nespremenjena, Je dobila vzhodna Evropa popolnoma novo lice. Nove državne meje v vzhodni Evropi niso nikjer zajamčene in je zato potrebno, da si zasigura Francija primerno jamstvo, ker nikakor noče ločiti svojega lastnega miru od miru ostalih evropskih držav.
De Jouvenelu je odgovoril član nemške delegacije prof. Schiicking, ki je izjavil: Gotova izvajanja de Jouvenela o nemški politiki so pri našj skupini izzvala resne pomisleke. V prvi vrsti je bila v teh izvaja" njih dejanska pomota. Nikoli nj odbor nemškega državnega zbora očital Belgiji, da je kršila svojo nevtraliteto Samo strokovnja. ško mnenje enega samega parlamentarca vsebuje pripombo o kršitvi belgijske nevtralitete po Belgiji sami. Senator de Jouvenel je zavrnil misel preiskave glede krivde na svetovni vojni z izjavo, da se oni sodniki še niso rodili, ki bi mogli soditi o tem problemu. Temu mišljenju bi se mogli pridružiti, ako ne bi obstojalo dejstvo, da so se v preteklosti vendarie našli sodniki, ki so izrekli to sodbo, in sicer so bili to sodniki druge stranke. Z očitkom, da je Nemčija sama kriva na izbruhu svetovne vojne, se je nemški narod čutil razžaljene" ga na svoji časti.
Govornik je navajal dva pomisleka proti vrednosti Iocarnske pogodbe, in sicer zagotovilo, ki se je dalo Nemčiji za slučaj, da bo Društvo narodov na podlagi člena 16 pakta o Društvu narodov izvršilo mednarodno eksekucijo in drugič sklep berlinske
pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Kar se tiče prve točke, gr; le za priznanje posebnega položaja, v katerem je nemški narod po svoji razorožitvi. Kar se tiče berlinske pogodbe, je b;la ta izvor stremljenja, da se ozdravijo gotjve bojazni, ki sta Jih povzročila sklep loca'«ske pogodbe in vstop Nemčije v Društvo narodov.
Belgijski seiator Maumette se le nato bavil z vprašanjem belgijske nevtralitete v svetovni vojni. P.edlaga! je plenarni seji resolucijo, ki se je izročila predsedstvu v nadaljne poslovanje. V tej resoluciji se označuje mir kot najbolj dragocen dar in ideal, po katerem morajo stremeti vse vta-de. Vsak vojn; napad se obsoja. V tem smislu izjavlja umia, da je bila kršitev belgijske nevtralitete avgusta meseca 1914 vsega obsojanja vrele« akt. Unija Izraža upanje, da bo spoštovanje pogodbe v bodočnosti geslo odnošajev .-ned rarodi.
Na ta predlog je v imenu nemške delegacije odgovoril oioi. Schiicking. ki je povdar. jal. da se mora inicijativa, ki jo le sprožil Vandervelde in Ki določa, naj bi delovala mednarodna nadstrankarska komisija, samo pozdraviti Nemška delegacija pa mora odklanjati. da bi unija s sprejemom resolucije, kakor jo predlaga belgijska delegacija, napravila za razsodnika o stvareh, ki se tiče-io preteklosti
Z ozirom n.i to izjavo je senator de Jouvenel podal izjavo, v kateri je samemu sebi čestital, da je njegov včerajšnji govor povzročil to izjavo Schuckinga. Nemčija za" stopa stališče, da zadostuje Locarno. On ie mnenja, da to ne zadostuje.
V debati je čiaii angleške zbornice opozarjal, da priznajo glede vprašanja odgovornosti za izbruh svetovne volne vsi resni zgodovinarji to, da se ta odgovornost ne sme naprtiti samo eni državi.
Mednarodni problem narodnih manjšin
Predsednik kongresa dr. Josip Wilfan o incidentu v Ženevi in o nadaljnih nalogah zveze narodnih manjšin
Ženeva, 26. avgusta, (dt.) Incident, ki se je odigral tik pred zaključkom manjšinskega kongresa, je vzbudil v
stičnih tendenc ali spremembo obstoječih državnih meja. Naše delo temelji na mirnem sožitju vseh narodov v svrho ustvaritve tehnično racijonalnili temeljev.
Kot nadaljevanje manjšinskega kongresa se vrši v Parizu zasedanje medparlamentarne unije, v kateri sem član komisije za manjšine in kolonijalna vprašanja. V tej komisiji bom obširno poročal o poteku in delovanju lanskega in letošnjega manjšinskega kongresa. V smislu sprejetih resolucij bom pri tej priliki opozoril na nujno potrebo po-voijne ureditve manjšinskega problema in na obvezo medparlamentarne unije, da se aktivno bavi s tem vprašanjem.
vsej evropski javnosti veliko pozornost. Po zaključku kongresa je podal predsednik dr. VVilian daljšo izjavo, v kateri obžaluje nepričakovani dogodek in med drugim naglaša:
Incident, ki ga ni nihče želel, ne bo oviral nadaljevanja našega dela. Temeljne smernice za naše nadaljno delovanje so podane in prizadevali si bomo, da jih kar najbolj poglobimo in razširimo. Prva naša naloga bo, da pojasnimo dalekosežno važnost manjšinskega problema, prepričani, da bo šele rešitev tega problema omogočila mirno sožitje evropskih narodov. Znano je, da ne zasledujemo nikakih iredenti-
Mednarodna konferenca tiska v Ženevi
Zastopanih 40 držav. — Problem avtorskega prava za časopisne vesti. — Za znižanje telefonskih pristojbin. — Spomenica
italijanskih novinarjev
Ženeva, 26. avgusta, d. Mednarodne konference tiska, ki zaseda te dni pod okriljem Društva narodov, se udeležuje 130 delegatov iz 40 držav. Med zastopniki so delegati brzojavnih agentur, poklicnih novinarjev, tiskovnih uradov poedinih vlad in zastopniki izdajateljev časopisov.
Najobširnejša debata se je vršila o vprašanju avtorskega prava za časopisne ves'i. Tozadevni zakonski osnutek, ki bi naj služil za podlago zakonodaje poedinih držav, je izdelalo tajništvo Društva narodov, dočim st se dopisne agenture zavzemale za brezpogojno zaščito avtorskega prava, so opozarjali zastopniki poklicnih novinarjev in lastnikov listov na to, da je to v praksi skoraj neizvedljivo. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, da se prepreči tatvina in nedovolje-
Fašistična afera v Pragi
Nadaljno zasliševanje. — Fašisti so ukradene dokumente vrnili po pošti! — Preprečene demonstracije
na uporaba originalnih vesti. Konferenca se je obširno bavila z raznimi olajšavami, tičo-čih se izdaje listov, širjenja vesti in prometnih olajšav za poklicne novinarje. Soglasno je bil sprejet sklep, naj bi se telefonske pristojbine znižale še za 50 %, obenem pa njj bi se jim priznala prednost pred zasebnimi pogovori.
Skupina uglednih italijanskih novinarjev je predložila konferenci obširno spomenice, v kateri opozarja, da je časopisje v Italiji vsled postopanja italijanske vlade popolnoma ubito. O modernem tisku v Italiji sploh ne more biti govora, ker časopisje ne sme objaviti niti besedice, ki bi ne bila po godu vladnim krogom. Ni še znano, v kaki meri bo konferenca reagirala na to spomenico.
Praga. 26. avgusta, s. Tekom včerajšnjega dne je policija pozvala zopet več članov ia-šističnega direktorija ter iih za6lišavala. Tudi general Gajda se je moral javiti pri policiji. Njegovo zasliševanje je trajalo ves dan, tako da se je mislilo, da je bil Gajda interniran. <Bohemia> izve, da so fašisti po pošti vrnili ministrstvu za narodno brambo ukradene akte, ki so jih preje fotografirali ter jih po notarju legalizirali. Posebno važnost polagajo na fotografije gotovih privatnih pisem, ki so bili v aktih.
Policija je ugotovila, da je eden izmed storilcev po vlomu na telefonskem uradu v Sacavi ponovno govoril s trgovcem Beutlom v Pragi, ki je bil zaradi tega tudi eden med prvimi, ki je bil aretiran. Minister za narodno obrambo je prekinil svoj dopust ter se je povrnil v Prago. Generala Konopasek in Gi-biš nista bila aretirana, kakor so to javili
listi. tBohemia» meni, da je vsa stvar volilni manever vlade, ki sta ga priredila Švehla in Šramek.
Pred prostori lista čeških nacijonalistov se je snoči zbralo približno 80 fašistov, ki so priredili demonstracijo in vzklikali gc« neralu Gajdi. Policija je razgnala demon« strante. Ob 21.30 se je zbralo pred pred« sedstvom policije približno 100 moških in žensk, ki so zahtevali naj se Gajda izpusti na svobodo. Ker je bilo na licu mesta sa> mo 15 policistov, so prišli na pomoč uni« formirani policijski uradniki, ki so hoteli množico razgnati. Prišlo je do spopadov. Več oseb je bilo aretiranih. Demonstranti so nato odšli na Vaclavski trg. Ob 23. je skupina fašistov skušala pred Nemško hi« šo demonstrirati, vendar pa je policija de« monstracije preprečila.
Dr. Gosar samega sebe postavlja na sramotni oder
Z najpredrznejšo lažjo vali krivdo za svoje lastne grehe na politične nasprptnike, — Krščanski socijald preči tajte kakšen mož je vaš dosedanji voditelj!
V »Pravici* z dne 25. avgusta objavlja dr. Gosar V obliki razgovora z urednikom tega lista, dolg odgovor na naš nedeljski članek, kjer smo na podlagi uradnih dokumentov nepobitno dokazali, kako je ministrova! ar. Gosar. v socijalnem resoru. Dr. Gosarja smo doslej poznali s poštene .in čestite strani, a sedaj moramo žal konstatirati, da je dr. Gosar, kar bi od njega nikoli ne pričakovali, v stiski nerodne samoobrambe posegei po debeli zavestni laži. Evo, v čem je stvar:
Na naš očitek; da je Zavodu ža zavarovanje delavčev skrčil dosedanjo zakonito 2 milijonsko'letno podporo na pol milijona, odgovarja dr. GOsar nastopno:
«Tu pa ne bom; rekel, da-je res. Žal, da nimam pri roki vseh finančnih zakonov. da bi mogel natančno povedati, kdaj, v katerem-finančnem zakonu je bila ta podpora prvič znižana na pol milijona dinarjev. Zato je nevednost ali pa laž, če kdo govOri o «dosedanji» dvomilijonski podpori, ker te že dolgo, dolgo m bilo. Vem pa to, da takrat, ko se je ta podpora prvič znižala, nismo bili mi v vladi; precej verjetno (!!) pa. je, da so sedeli takrat v vladnih klopeh ali naši samostojni demokratje ali pa samostojni kmetje*.
Kaj trdi torej dr. Gosar? 1.) Da ni skrčil Zavodu'2 milijona zakonite podpore na pol milijona, 2.) da je bila ta podpora že z nekim prejšnjim finančnim zakonom skrčena, • 3.) Da je laž govoriti o dosedanji dvomilijonski podpori, ker te že dolgo ni bilo, 4.) da doktor Gosar ni bil v vladi, ko se je ta podpora prvič znižala, 5.) da ie verjetno, da so to podporo znižali ali demokratje ali radičevci.
Vse te trditve so od kraja do konca zlagane!
Člen 136. zakona o zavarovanju delavcev, ki je bil objavljen 14, maja 1922. odreja, da «daje država subvencijo v znesku najmanj 1,000.000 dinarjev na leto za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in 1,000.000 dinarjev za
zavarovanje zoper nezgode, ki. obre menja proračun ministrstva za soci jalno politiko, v čigar.letni proračun jo je vstaviti«. Ta zakon je kakor znano plod socijalne politike « kapitalistične* SDS, prispevki od strani države v letnem znesku 2,000.000 dinarjev so se redno izplačevali Ta člen zakona o zavarovanju delavcev in s teni tudi znesek , državne subvencije je bil iz* premenjeh šele letos pomladi, in sicer s členom 273. finančnega zakona za le» to 1927.-28., kojega-lakonično besedilo je naslednje: -.-
«V paragrafu 136. zakona o zavaro vanju delavcev z dne 14. maja 1922. naj se namesto: Din 1,000.000» postavi: «Din 250.000». • Sedaj smo si torej na jasnem: doktor Gosar je bil prvi, ki je člen 136. za kona o zavarovanju delavcev izpre-menil, in sicer baš v točki, ki govori o vsakoletni podpori od strani države. Ce bi bil kdo pred njim ta člen s finančnim zakonom že izpremenil, bi ga pač dr. Gosarju ne bilo več treba. To bi bil dr. Gosar v Beogradu lahko izvedel od zadnjega sluge ministrstva za socijalno politiko. On pa je bil minister za socijalno politiko!
Kako lažniv je dr. Gosarjev- izgovor, to sledi pa še tudi iz sledečega dejstva: Dr. Gosar je kot minister za socijalno politiko gospodaril v svojem resortu do 1. aprila na podlagi finančnega zakona za 1. 1926.-27. V tem finančnem zakonu je pa v določbah, ki se tičejo ministrstva za socijalno politiko, izrecno še priznana podpora 2 milijonov za zavarovanje delavcev, s tem da čl. 146. prepušča od te vsote do 200.000 Din za stroške nadzorstva nad delavskim zavarovanjem. To mora seveda dr. Gosar dobro vedeti.
Sedaj pa naj čitatelj še enkrat prečita, kaj premišljeno izjavlja dr. Gosar v «Pravici»! Kakšna predrznost to, kar si sam zagrešil, podtakniti samostojnim demokratom ali kmetijcem! Resnično, dr. Gosar se je sam postavil na sramotni oder.
Kako je zamišljena ureditev rudarskega
zavarovanja
Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo nov načrt. — Ogrožene so važne rudarske pridobitve. — Oškodovanje rudarjev na korist erarja in podjetij
Minister za šume in rudnike ima pooblastilo, da uredi rudarsko zavarovanje potom naredbe z zakonsko močjo. Ta način ureditve najvažnejšega problema rudarskega delavstva pač ne odgovarja važnosti rudarskega zavarovanja. O tem mora govoriti Narodna
skupščina in ne sme imeti usode rudarjev v rokah en sam referent v ministrstvu.
Danes pa že leži v ministrstvu za šume in rude (Načrt uredbe z zakonsko močjo o zavarovanju rudarjev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon». Vsebina načrta je za rudarje pogubonosna. Treba si jo je ogledati predvsem radi tega, ker predstavlja spremembo tako zvanega Žerja-vovega pravilnika", in pa radi tega, ker so rudarji na tem, da 11. septembra odločijo, kdo naj rudarsko zavarovanje končnoveljav-no uredi.
S sedanjo ureditvijo zavarovanja rudarji uiso povsem zadovoljni, ker je nepopolna in sloni na neurejeni finančni podlagi. Zato pričakujejo od spremembe zboljšanja; sprememb na slabše si rudarji pač ne žele in se bodo proti njim najodločneje borili. V dobi najtežje socijalne bede jim je preostalo le eno sredstvo, to je volilna kroglica. Z volilu" kroglico bo rudar usodo svojega zavarovanja izročil vrednim ali nevredn}ip, sposobnim ali nesposobnim poslancem. Vsak rudar je v tem času sam svoje sreče kovač.
Kaj predvidevajo nameravane spremembe? Najusodnejša so določila o starostni preskrbi, dasi so tudi.-določila glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja v mareikakem oziru nesocijalna. Tako n. pr. predpis, da so družinski člani zavarovani le. ako se izključno vzdržujejo iz .dohodkov očeta ali moža. To pomeni, da si člani rudarjeve družine kljub silno slabim plačam rudarja, ne smejo ničesar zaslužiti! Glede nezgodnega zavartv-vanja ima načrt posebne ozire do podjetij, in določa, da znaša premija samo 1 %■ in to kljub neugodnemu finančnemu položaju bratovskih skladnic; jasno je, da z enoodstotno premijo nezgodno zavarovanje ne more biti kos svojim nalogam. Pred vojno je zna. šala premija 2 — 2.50 :<yc.
Najvažnejše in najusodnejše pa so odredbe glede invalidnega in starostnega zavarovanja. Finančna osnova sloni izključno na ramah rudarja, k sanaciji bratovskih skladnie niso pritegnjeni ne država, ne podjetja. Ubogi rudar naj z daljšo službeno dobo in z zmanjšano pokojnino pokrije ves deficit pro-vizijskih blagajn in v teku let spravi finance v ravnotežje. To je 6krajno nesocijalna misel, ki jo je treba odločno odkloniti. Zahtevamo, da se zavarovanj« staroupokojencev. upokojencev p« žerjavovem pravilnika in starejših radarjev, ki so na tem, da bodo v d oglednem časa upokojeni, uredi iz sredstev državnega proračuna, ako se že mora pardo-nirati TPD, ki je ravno na škodo rudarskega zavarovanja zaslužila težke milijone. Valorizacija nezgodnih rent in provizij se je v drugih državah izvršila s posebnimi prispevki podjetij in t državnimi subvencijami. To mora biti tudi pri nas mogoče.
Žerjavova finančno - tehnična osnova ni ilaba, čeprav so jo mnogo kritizirali. Tudi
novi načrt {predvideva namreč iste premije in iste pokojnine za normalno zavarovanje. Le radi ureditve zavarovanja staroupokojencev in radi vštetja prejšnjih članskih let so predvidene razne spremembe, a vse na škodo rudarjev. Torej radi izrednih bremen =o predvidena izredna bremena za rudarje, dočim ostanejo podjetja in država prosta. Tudi dr. Žerjav bi se mogel poslužiti te poti, ako ne bi nameraval dobiti potrebna sredstva iz drugih virov, ne pa samo iz rudarjevega žepa.	..■■ -
Pri rudarskem zavarovanju je treba ločiti dvoje: ureditev normalnega zavarovanja za novovstopivše delavce - in kritje za prejšnja članska leta. Prvo se mora urediti z normalnimi, -matematično ugotovljenimi premijami in pogojninami, drugo pa se ne sme izvršiti na izključni račun rudarjev, temveč s sodelovanjem in podporo države in ptfdjetij.
Nova uredba meče Obe stvari v en koš in zato namerava tudi v6a Sredstva dobiti le it enega žepa, namreč rudarjevega. Bratovske skladnice naj se sanirajo na račun rednih dohodkov, ki se bodo zvišali na sledeče načine. 1.) službena doba se podaljša od 30 na 35, po poirebi pa celo na 40 let; 2.) starostna doba. se zviša od 5;' na 60 let, ako je s '!em letom rudar-po zdravniški izjavi za dolo nesposoben, drugače pa na 65 in celo 70 let; 3;) premija se zviša na 7 %;. 4.) pokojnine se sorazmerno napram deficitu zmanjšajo; 5.) začetna pokojnina po 10. letih se zniža od 32 % na 30 % zaslužka; 6.) rudarjem, vdovam in sirotam, vpokojenim po Žerjavovem pravilniku, se pokojnina sorazmerno splošnemu podaljšanju .službene in starostne dobe zniža.
V najvažnejših točkah so torej ogrožene sedanje pridobitve v rudarskem zavarovanju. V vseh socijalno naprednih državah se ceni težko delo rudarja in se mu pokojnina priznava že s 25, največ s 30 leti službe in s 50. letom starosti. Po novj uredbi pa bi bili najbolj prizadeti staroupokojenei, od ka torih bi večina dobila manj kakor dobi danes. Ker pa je gotovo, da predvidela sredstva ne bodo krila deficita bratovskih skladnic, bo nastopilo tudi neusmiljeno zmanjšanje pokojnih na celi črti.
Tako so rudarji pod ero radičevskega in klerikalnega režima pričakali, da jim vza. mejo še to malo, kar so jim drugi priborili. Edina rešitev za nje je, da pošljejo v novi parlament ljudi, ki se bodo hoteli in znali zavzeti z& njihove upravičene interese.
Popravek
Veliki župan mariborske oblasti nam z ozirom na članek, ki smo ga objavili v številki z dne 23 avgusta 1927 pošilja naslednji popravek- »Ni res. da je gospod Vukičevič na svoj shodič v Ljubljani prignal oba velika župana. Res je namreč, da ie veliki župan mariborske oblasti iz lastnega nagiba in brez poziva od kakršnekoli strani pripotoval v Lhibtjano z namenom, , da se tu z gospodom Vukičevičem sestane, mu poroča o tekočih službenih zadevah in st s tem prihrani pot v Beograd. Vel M župan (podpis nečitljiv).«
Politične beležke
«Razcep medju slovenskim samostalnim demokratima»
Pod tem senzacionalnim naslovom priob. čuje zagrebški »Obzor« iz Ljubljane vest, da je nastal v SDS razkol, ker je na mesto dr. Puca t izvoljen za poslevodečega podpredsednika stranke g. Adolf Ribnlkar. Mi opažamo'že dalj časa, da je zagrebški »Obzor« zatočišče najbolj glupih vesti iz Slo' veniSe, pa se ne čudimo, če je »Obzor« priobčil tudi raco o razkolu v SDS. Zagrebški listi, ki očividno reflektirajo na State-Iie v Sloveniji, bi pač morali vedeti, da jim taka poročila ne pridobivajo renomeja.
Kako poroča «Slovenec«
-' Včeraj smo priobčili komunike ministrske, ga predsedništva, s katerim se z vso odločnostjo deniaitirajo in na laž postavljajo zunanjepolitične izjave dr. Korošca v Ptu" ju. Poleg nas so objavile ta komunike skoraj vse ostale jugoslovenske novine. »Slovenec« - pa nele zamolčuje komunike ministrskega predsedstva, marveč še piše, da so vesti o takem komunikeju »v celoti popolnoma Izmišljene«. Zadnji čas je začel »Slovenec« sploh na glavo postavljati vse dogodke io ga očividno prav nič ne vzne mirja, da svojim bralcem natveza stvari, ki so baš na drugi strani resnice. Tako Je n. pr. napisal, da je SDS preprečila napravo hidroelettrične centrale na Ljubljanici, pa je dejstvo,"da je tako centralo sklenil napraviti napredni občinski svet ljubljanski, a da jo je onemogočila in preprečila SLS z bivšim deželnim odborom. »Slovenec« se je torej kar na debelo zlagal ter dejstva po. polnoma preobrnil. Navajamo oba slučaja v dokaz verodostojnosti in poštenosti glasil aših klerikalcev, ki bi radi vzeli tudi ka_ toličanstvo v zakup. Havliček je imel prav, ko je na naslov klerikalcev zapisal: Nič jim ne verujte, nič jim ne dajte!
Klerikalci prete s— zakonom o zaščiti države!
V zagrebški okolici je došlo prejšnje dni do krvavega spopada med pristaši Radičeve stranke in hrvatskimi klerikalci. Prevroče-krvni spopad je žal zahteval človeško žrtev v osebi kmeta Talana iz Cučerja blizu Zagreba! • Četudi je dogodek obsodbe vreden, treba vendarle priznati, da je osamljen tn da je pripisati žrtev predvsem nesrečnemu naključju. V zvezi s tem dogodkom prinaša »Slovenec« pod debelo tiskanim naslovom »Odločni ukrepi proti terorju Radičeve stran ke« brzojavko iz Beograda, kjer kliče na pomoč zakon o zaščiti države ter piše de' belo tiskano: »Nekateri krogi gredo celo tako daleč, da vidijo v celi stvari dobro iz. peljano organizacijo in mislijo, da je moZ-no na podlagi sedaj zbranega materilala nastopiti proti radičevcem. k! so poskušali teror, z zakonom o zaščiti države, ker Je njihova akcija enaka organiziranemu terorizmu. Volitve morajo biti svobodne, teror ne sme biti ne od zgoraj ne od spodaj.« sedaj razumemo, zakaj so se klerikalci na vlada upirali odpravi zakona za zaščito države, čeprav danes zanj ni nobene podlage in potrebe več. Razumljivo le sedaj tudi, zakaj klerikalci tako vneto zagovarjajo vlado, čeprav v Zagrebu in drugod neprestano pleni delavske liste in čeprav je v Sloveniji v celih okrajih delavcem zabranletio 'prirejati volilne shode in celo volilne sestanke. G. Stnodej je navzlic temu včeraj v zagovor vlade, v finančnem odboru ponovno zatrjeval. da v Sloveniji ni vladnega terorja.
Še enkrat orožniški upokojenci
K našemil, pred kratkem objavljenemu članku o orožniških upokojencih smo prejeli naslednji, s svojimi suhimi številkami do neba vpijoči dopis: Gospod urednik! Prosjm Vis,. objavite k Vašemu članku o orožniških upokojencih še naslednje številke: Bivši orožniški narednik I. ki. prejema po polnoletni upokojitvi, to se pravi po 30-do 401etnem službovanju na pokojnini in stanarini 310 Din, na draginjskih dokladah 270 Din, mesečno torej skupno 580 Din. Naredniku II. ki. naša skupna pokojnina 530 Din, podnarednik prejema nekaj manj, a' kaplarju je rezervirana ogromna mesečna pokojnina 485 Din! To so pokojnine, s katerimi naj živimo na stara leta v spokoj-stvu in miru... — S spoštovanjem bivši orožniški narednik.
Čez sedem let vse prav pride
Včerajšnji »Slovenec« piše o sprejemu g Kalana in njegovih westfalskih pristašev pri ministru dvora g. Jankoviču na Bledu ter dodaja: »Med tem časom so pa izletniki. priredili sijajne ovacije pred kraljevo vilo. Ob tej priliki so občutili, da smo Slovenci na svobodni zemlji svobodni gospodarji, da imamo svojo narod, državo in svojega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra.« Pregovor pravi, • da čez sedem let vse prav pride in morda bo tudi to »Slovenčevo« pisanje, še preje kot čez sedem let »prav prišlo«.
Občinski zastop v Murski Soboti pod radikalsko kuratelo
Mariborski veliki župan je imenoval v sosvet občine Murske Sobote dva nova čla. ,na, akoravno ni nobene potrebe za to. Nova člana sta radikala. Nihče nima ničesar proti temu, ako je prišel v sosvet starejši mož domači«, pač pa je Sobočane razdražila vest, da je dosedanji sosvet z gerentom g. Benkom. ki si ie pridobil za Mursko Soboto neprecenljive zasluge in splošno priznanje, postavljen pod radikalsko kuratelo nekega mladega gospoda, ki je komaj prišel v Mursko Soboto in ki sam ne ve. Koliko Saša bo še ostal v Prekmurju. Njegovo znanje o potrebah Murske Sobote je radi tega tako majhno, da je vsakomur jasno, da fere pri tem I menovanju za strankarske, ne pa za gospodarske namene. Radikali se motijo, ako mis'ijo. da so sj s to kuratelo '■odprti svojo prekmursko avanturo.
Kulturna demontaža v Prekmuriu
Nov udarec kleroradikalnega režima za Prekmnrje. — Višja gimnazija v Murski Soboti definitivno ukinjena
Beograd, 26. avgusta, p. Minister prosvete je z odlokom z dne 23. avgusta 1927. S. N. br. 25.383 ukinil ▼ smislu člena 138. finančnega zakona za leto 1927.-28., ki so ga izglasovali radikali in klerikalci, peti in sedmi razred na državni realni gimnaziji v Murski Soboti.
m
Ukinjenje višje real. gimnazije v Murski Soboti pomeni za Prekmurje pravi kulturni rop. S tem je odpravljen iz te pokrajine edini višji šolski zavod, ki je bil za vzgojo domače inteligence ogromne važnosti ter tudi z gospodarskega in socijalnega stališča za široke sloje prekmurskega ljudstva velikega pomena. Radikali in klerikalci so se zopet izkazali kot pravi sovražniki napredka Prekmurja. Še posebno ogorčenje pa mora vzbuditi v ljudstvu dejstvo, kako se klerikalci iz njega
norce brili. Ko so videli, kako razburjenje je zavladalo radi nameravanega ukinjenja višje realne gimnazije, so v nadi, da se bo objava zavlekla preko volitev, kratkomalo proglasili, da ostane zavod neokrnjen. Tako so trdile Kleklove «Novine», glavni organ SLS «Slovenec» pa je objavil 5. avgusta pod velikim ' naslovom pravo klerikalno laž, da je posl. Vesenjak rešil mursko-soboško gimnazijo in da je ministrstvo prosvete že odredilo vse, kar je potrebno, da ostane gimnazija neokrnjena. Medtem je ministrstvo odredilo vse, kar je bilo potrebno, da se višja gimnazija ukine! To je bil torej pravi rezultat Vesenjakove intervencije! Razumljivo je, da ta neiskrena lalniva taktika SLS, ki je hotela prekmurske voliice prepeljati žejne čez vodo ter jih varati do 11. septembra, še povečuje splošno ogorčenje javnosti.
Trockij zopet v nemilosti
Trockij kritizira pred ameriškim zastopnikom razmere pod
sovjetskim režimom
Moskva, 26. avgusta, d. V političnih kro« gih je vzbudil nedavni nastop Trockega, ki je znova ostro kritiziral razmere v sovjetski uniji, veliko pozornost.
Ob priliki sprejema ameriške detegacije delavcev in meščanov, ki bivajo v Moskvi \ poslovnih in informacijskih zadevah, Je Trockij na stavljena vprašanja plediral za gospodarsko zbližanje z Ameriko in za oficijelno priznanje sovjetske Rusije s strani Amerike. V svoji izjavi je povdaril, da vlada v državi velika nezadovoljnost, da je svoboda prepričanja omejena in da o demokraciji v evropskem smislu ne more biti
niti govora. Kljub temu pa beleži sovjetska Rusija na gospodarskem polju velik napredek Povdaril Je, da zasleduje komunističii.t stranka miroljubno politiko. Glede opozicije je naglasi], da Jo tvorijo prav tako bolj-ševiški revolucijonarji in da je med obema skupinama mnogo več združljivega kot pa ločljivega.
Oficijelna <Pravda> objavlja obširen komentar o teh izjavah Trockega in » spušča v ostro polemiko s Trockim, kateremu očita, da blati sovjetsko Rusijo pred zunanjim svetom.
Kralj Boris v Parizu
Pariz, 26. avgusta, (pa.) Danes je posetil bolgarski kralj Boris ministrskega pTed6ed< nika Poincarčja in zunanjega ministra Brianda.
Bolgarsko zastopstvo v Ženevi
Minister Burov poseti Pariz in London.
Sofije, 26 avgusta, (so.) Ministrski svet jc pooblastil zunanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova, da zastopata Bolgarijo na septemberskem zasedanju Sve» ta Društva narodov v Ženevi. Ministrski svet je nadalje odobril ekspoze o gospo« darskem in finančnem položaju Bolgarije, ki bo predložen v Ženevi. V ekspoze ju se povdarja potreba, da se Bolgarija financ* no podpre, za kar potrebuje mednarodno gospodarsko pomoč. Finančni minister Mo« lov bo skušal doseči v Ženevi veliko poso« jilo za gospodarsko obnovo Bolgarije.
Po zaključku septemberskega zasedanja Društva bo zunanji minister Burov obiskal glavna mest zapadnih držav, v Ženevo od pet- ieta tudi guverner narodne banke Ar« zen Ivanov in ravnatelj begunskega oddel« ka Sarafov, ki bosta poročala o svojih re» sorih finančnemu odboru Društva naro« dov.
Razpis volitev na Irskem
London, 26. avgusta, (lo.) Obe zbornici irske države sta bili danes razpuščeni. Ta dogodek je prišel popolnoma nepričakova« no, ker je Cosgrave v dveh nadomestnih volitvah v Dublinu zmagal na celi črti. Na predlog eksekutivnega sveta irske države je generalni guverner Timoth.y Healv pod« pisal odlok, s katerim se razpuščata irski zbornici. Volitve se vrše Id. septembra. Izid zadnjih nadomestnih volitev, ki jepo« kazal, da so v_,lilci narodne zveze in ne« odvisnih volili vladne kandidate, je opo« guruil Cosgrava, da razpusti parlament v upanju, da mu volitve prinesejo solidno ves čino. Pri zadnjem glasovanju v zbornici jev lada prejela polovico oddamn glasov. Situacijo je rešil John Jinks, ki se je vzdr. žal glasovanja.
Francosko-jugoslov. pogodba
Pariz, 26. avgusta, d. Intransigeant poroča, da bo ob priliki sestanka med Bri. andom in dr. Marinkovidem v Ženevi podU pisana francosko.jugoslovenska prijateljska pogodba.
Nemčija odobrila trgovinsko pogodbo s Francijo
Berlin, 26. avgusta, (be.) Državni zbor je odobril nemško»francosko trgovinsko po. godbo.
Bolezen poljskega zunanjega ministra
Varšava, 26. avgusta, d. Zdravstveno »tanje Zaleskega se je tako poslabšalo, da se ne bo mogel udeležiti jesenskega zasedanja Društva narodov. Zastopal ga bo šef njegovega kabineta svetnik Sokal.
Tajna pomorska pogodba med Anglijo in Japonsko
London, 28. avgusta, d. Reuterjev urad poroča iz WashingtOna, da so ameriški uradni krogi dobili informacije, po katerih je bila med Anglijo in Japonsko sklenjena tajna pogodba glede bodočega oboroževanja na morju. Obe državi 6ta pristali na medsebojne garancije, ki naj jim zasigurajo nadmoč na morju. Pogodba je naperjena proti Ameriki, ki noče sprejeti znanih predlogov angleške vlade glede pomorske razorožitve. V angleških krogih je izzvala la vest veliko vznemirjenje.
S prometne konference v Ženevi
Ženeva. 26. avgusta, d. Pododsek splošne mednarodne prometne in tranzitne fconfe« nnce, se je bavil z ustanovitvijo identitet« nih izkazov ža one, ki nimajo nikjer dr» žavljanstva. Po dolgotrajni debati je bii sprejet sklep, da se priznajo taki izkazi Ie onim državljanom, ki nimajo nikjer držav. Ijanske pravice, aH kojih državljanska pri= padnost j* dvomljiva. Odklonjeno pa je bilo priznanje teg-a izkaza onim. ki ne mo> rejo dobiti državljanskih izkazov od svoje pristojne države. Za prvi predlog so se iz« javile Švica, Holandska, Anglija, Irska, Če« ikoslovaika. Švedska, Jugoslavija in Italija.
Nemški zvezdogled odkril novo zvezdo
Heidelberg, 26. avgusta, (pa.) Astronom Mas WoIf je odkril novo zvezdo devetega razreda.
Samomor šefa rumunskega uradnega lista
Bukareita, 26. avgusta, (be.) Ravnatelj uradnega lista Tomescu je izvršil samomor.
Našli so ga ustreljenega v njegovi pisjrrni. iz spisov, ki so jih našli pri njem, je raz« vidno, da je poneveril 100 milijonov lejev državnega denarja. V zvezi s tem sta bila aretirana glavni ravnatelj in tajnik.
Finančni minister v Dalmaciji
Split, 26. avgusta, n. Včeraj zvečer je pri« šel semkai -a rob rodom »Kosovc financ« ni minister Bogdan Markovič. Danes ob 11. je odpotoval v Dubrovnik. Minister potuje po DaJmaciti v službenih posim, radi in. sp: — -i.ia carinskih mej.
Pred razpustom radičevskih omladinskih organizacij?
Zagreb, 26. avgusta, n. Zagrebško ««« sko poglavarstvo je dobilo mnogo prijav proti političnemu delovanju radičevskih omladinskih organizacij, posebno proti or« ganizaciji v Gračanih pn Zagrebu. Sresko poglavarstvo je zato odredilo hišno pTe» igkavo in pri tem zaplenilo društveni za« pisnik, iz katerga je razvidno, «da »e je organizacija bavila z napadi na politične protivnike, ne pa s prosvetnimi akcijami», kakor to zahteva njen program. Zadeva je bila izročena velikemu županu in se govo« rl. da bodo radičevske mladinske organiza« cije rezpusčenc.
Velik vihar na Jadranu in v Nemčiji
Iz Trsta poročajo o pravcatem ciklonu, ki je povzročil razne nesreče. — Poplave v Nemčiji
bil promet kake pol ure popolnoma ustavljen. Vlačilci, ki so prišli na pomoč, so imeli mnogo težkega dela. Nevihta je trajala kake pol ure. Promet na cestah je bil na vež krs-
Trst, 26. avgusta, o. Danes dopoldne je divjala nad mestom silna nevihta, ki je prišla nenadoma od morja. Vihar, ki ga je spremljal močan dež, je divjal z neznansko silo. Razbijal je okna. preobračal stojnice na trgu, trgal telefonske in brzojavne žice ter oviral dobesedno promet na ulicah. Na korzu Vitto-rio Emanuele III. j« vihar odtrgal streho fotografskega ateljeja. Vihar je divjal zlasti na morju in v pristanišču. V prosti luki je bila neka jadrnica tako hudo poškodovana, da se je potopila. Moštvo se je rešilo. Pri vseh ladjaJh in parnikih so se potrgale vrvi in verige. V prosti luki Vittorio Emanuele III. je vihar odtrgal Lloydov parnik <Afrika«, ki je bil zasidran ob pomolu. Vihar je vrgel ta parnik proti parniku <Presidente Wilson». Oba parnika sta zelo poškodovana. Tudi vojne ladje, ki so spremljale jahto Mussolini ja, so bile v resni nevarnosti. Pri reševanju je poleg gasilcev pomagalo tudi civilno prebivalstvo. Parniki, ki jih je vihar ti-lotil na morju, niso mogli pristati. Zato Je
jih ustavljen. Dve osebi, en mestni stražnik in en uradnik prefekture sta bila težko ranjena in so jih morali prepeljati v bolnico.
Berlin, 26. avgusta, (be.) Skoraj po vsej Nemčiji vladajo hudi nalivi. V raznih pokrajinah ogražajo poplave letošnjo žetev. Bulo prizadeta je zlasti Pomeranska. V Berlinu samem je nastala poplava. Nižje ležeči deli mesta so popolnoma pod vodo in je morala policija vsled nevarnosti, da se hiše, kojih kleti so napolnjen« * vodo, porušijo, izprazniti in zapreti veš ulie. Letališče na Tempel-hoffu in vso dovosne ceste to pod vodo, tako da ie letalski promet popolnoma nemogoč.
Hslifax, 26. avgusta, (lo.) Strahovit vihar ie potopil vei ladij In napravil ogromno Škodo. Sest oseb j« utonilo. Brzojavne, telefonske in železniške sveče v Novi Škotski so pretrgane.
Naši Kraji in ljudje
Kandidatna lista Naprednega bloka za občinske volitve v Liubliani
Včeraj je bila pri velikem županu kot tretja kandidatna lista Naprednega je sestavljena tako-le:
I. Kandidati za občinske odbornike:
1.	Dr. Puc Dinko, odvetnik, Knafijeva un« ca 13.
2.	Turk Josip, podjetnik in posestnik, Vi« dovdanska cesta .
3.	Likozar Anton, nadučitelj v p., Dolenj« ska cesta 12.
4.	Tavčar Ivan. uradnik Del. zbornice, Sv. Petra cesta 75.
5.	Šterk Peter, trgovec, Gallusovo nabrež« jo 17.
6.	Rebek Josip, ključavničarski mojster, Cank i. jevo nabrežje.
7.	Dr. Bohinjec Joža, zav. uradnik, Miklo« šičeva cesta 20.
8.	Vargazon Ernest, žel. uradnik, Resljeva cesta 31.
9.	Rupnik Franc, železn. strojevodja v. p, Beethovnova ulica 9.
!0. Inž. Bevc Lado, uradn. gradb. direkcije, Emonska cesta 4.
:1. Urbas Mirko, trgovec in posestnik. Slom* škova 13.
12.	Urbančič Kari, uradnik poštn. direkcije, Gregorčičeva ulica 7.
13.	Lombar Alojzij, kroj. mojster, Celov* ška cesta 53.
14.	Dr. Klepec Josip, odvetnik, Zrinjskega cesta 7.
15.	Zaje Franc, mesar, Ambrožev trg 7.
16.	Dachs Ivan, gostilničar in posestnik, FIo« rijanska ulica 33.
17.	Pišek Franc, železničar v p., Zavrti 4.
18.	Dr. Kropivnik Rudolf, profesor, Vošnja« kova ulica 7.
19.	Urbančič Valentin, zas uradnik. Stari trg 9.
20.	Ambrožič Josip, mestni učitelj, Gospcw svetska cesta 14.
21.	Lovša Josip, posestnik. Pot na Rakovo jelšo 3.
22.	Vrbinc Ivan, posestnik, Ilovica 19.
23.	Mihelčič Ivan, elektrikar in posestnik, Lepi pot 12.
24.	Potočnik Alojzij, učitelj. Rimska c. 9.
25.	Koprive Ivan, žel. uslužbenec, Černeto« va ulica 11.
26.	Mlakar Rudolf, trgovec, Černetova uli« ca 248.
27.	Rožič Štefan, slikar in pleskar, Mala čol« narska ulica 7.
28.	Franz Karel, uradnik. Dunajska c. 29.
29 Pogačnik Drago, stavec, Hradeckega
vas 34.
30.	Pavlic Rado. profesor, Križevniška uli« ca 7.
31.	Dr. Fettich Oton, odvetnik. Dunajska cesta 1
32.	Podpac Rudolf, žel. uradnik. Dunajska cesta 31.
33.	Turk Miha, delavec, Tržaška cesta 24.
34.	Bizjak Jože, krojaški mojster, Bohori« čeva ulica 16.
35.	Jeran Franc, profesor. Kolodvorska uli* ca 22.
36.	Saksida Rudolf, zid. mojster. Poljanska cesta 81.
37.	Vehar Ignacij, mizar. Gradaška ul 12.
38 Sila Anton, trgovec. Sv. Petra cesta 49.
39.	Škraba Jakob, kovaški pomočnik, Ižan« ska cesta 11.
40.	Tušar Ferdinand, pek, Medvedova ce« sta 185.
41.	Dr. Plenielj Josip, univerz, profesor, Tavčarjeva ulica 4.
42.	Dennelj Ljubo, učitelj. Zaloška cesta 1.
43.	Medič Franjo, trgovec, Zrinjskega c. 5.
44.	Jermol Josip, žel. prog. mojster. Želez« nikarjeva ulica 10.
45.	Pi' el Drago, nadučitelj v p., Zalokar« jeva ulica 13.
46.	Virant Anton, uslužbenec cestne elektr. železnice. Zaloška cesta 10.
47.	Golob Franc, mesar in posestnik, Sv. Jerneja cesta 50.
48.	Dr. Kramer Albert, novinar, Knafijeva ulica 5.
49.	Jakopič Ivan, knjigovez. Sv. Petra ce« sta 67.
vložena za ljubljanske občinske volitve bloka z nosilcem dr. Pucem. — Lista
II. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov:
1.	Rihter Hinko, trgovec, Rimska cesta 1.
2.	Golli' Jakob, posetnik, Trnovska ul. 1.
3.	Gragič Janko, žel. klepar, Dermotova ulica 26.
4.	Krapež Franc, kavarnar, Kongresni trg 1.
5.	Hribernik FranC, žel. vpokojenec, Kette« Murnova cesta .
6.	Dr. Pestotnik Pavel, profesor, Beethov« nova ulica 6.
7.	Skubic Ivan, tov. uslužbenec, Sv. Petra nasip 37.
8.	Jelene Luka, ravnatelj ^meščanske šole v p., Frančiškanska 6.
9.	Grčar Lovro, gostilničar, Gasilska c. 15.
10.	Štrukelj Franc, faktor, Florijanska 33.
11.	Kante Matko, okr. šol. nadz. v p. Kar« lovska cesta 8.
12.	Kostanjevec Josip, zas. uradnik, Kav« škova ulica 27.
13.	Ticar Josip, knjigovodja, Karlovska ce« sta 8.
14.	Roje Valentin, tov. uslužbenec. Rimska cesta 5.
15.	Iglič Franc, krojač, Pražakova cesta 10.
16.	Gregorc Anton, žel. uradnik,. Ilirska ulica 19
17.	Korbar Avgust, šolski upravitelj v p., Bežigrad VII.
18.	Stopar Davorin, bančni uradnik, Ce» lovška cesta 50.
19.	Primožič Ferdo, miz. mojster, Švabičeva ulica 2
20.	Janežič Vinko, poštni uradnik, Stari trg 28.
21.	Jug Adalbert, trg. pomočnik, Gre gor či« čeva ulica 7.
22.	Turk Rajko, car. posrednik, Vidovdan« ska cesta 3.
23.	Luznar Miro, poštni uradnik, Karlovska cesta 18.
24.	Gjud Ivan, brivec, Gradaška ulica 18.
25.	Kozjek Franc, nadučitelj v p., Pred Ško« fijo 15.
26.	Fon Josip, žel. uslužbenec, Vilharjeva ulica 1.
27.	Derenda Franc,, industrijec, trgovec in posestnik, Emonska cesta 8.
28.	Žitnik Rudolf, kleparski pomočnik, Hra« deckega vas 39.
29.	Orel Ivan, žel. skladiščnik, Zvonarska ulica 11;
30.	Dekleva Ivan, poštni poduradnik v p., Gosposvetska cesta 13.
31.	Punčuh Mirko, žel. uradnik, Masaryko« va cesta 1.
32.	Boh Anton, poštni poduradnik, Cojzo« va cesta 9.
33.	Špeletič Štefan, slikar. Rimska cesta 16,
34.	Plankar Jožef, gostilničar in trgovec. Dolenjska cesta 5.
35.	Medica Franc, trgovec. Tržaška cesta 4.
36.	Jug Anton, gimnazijski ravnatelj, Ale« ksandrova cesta 10.
37.	Potnik Srečko, trgovec, Metelkova uli« ca 13.
38.	Kisovec Ivan, delovodja. Grajska pl. 1.
39 Cvetko Franc, želzničar, Kavškova ce«
sta 272.
40.	Prešeren Rudolf, žel. uradnik, Dalmati« nova ulica 3.
41.	Jezeršek Franc, faktor, Hradeckega vas št. 64.
42.	Komar Ivan, zas. uradnik, Kolezijska ulica 8,.
43.	Dr. Knaflič Vladimir, odvetnik, Nunska
ulic r
44.	Eržen Ignac, uradnik, Gosposvetska ce« sta 13.
45.	Berce Andrej, priv. uradnik. Gosposvet« ska cesta 4.
46.	Klepec Ivan, usl. nar. gled., Gledališka ulica 7.
47 Dachs Maks, faktor, Florijanska ul. 33
48.	Flerin Ivan, plačilni natakar, Sv. Petra cesta 39.
49.	Dr. Žerjav Gregor, minister, Vegova ulica 2.
Srečke državne razredne loterije
za III. razred
so dospeSe. Obnoviti jih je čas do 5. septembra. Neobnovljene srečke bomo prodali novo pristopivšim igralcem.
Zadružna hranilnica reg. zadr. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19.
Kulturni pregled
Republikanizirani <Hamlet». Nemški pisatelj Gerhardt Hauptmann je, kakor znano, predelal Shakespeareovega <rHamleta>, ki pride še letošnjo jesen na oder Postavil je junaka na čelo oficirske zarote, ki strmoglavi vladarsko hišo.
Neusahljivi Janaček. Češki skladatelj
*Jenufe> Leoš Janaček, je predložil Narodnemu gledališču v Brnu novo opero cZapi-ski iz mrtvega doma,. Libreto je sestavljen v smislu romana Dostojevskega. Opera se bo izvajala prvič v jesenski sezoni.
S VI. jugoslovenske umetniške razstave v Novem Sadu. Tajništvo Matice Srpske v Novem Sadu je sporočilo Udruienju grafičnih umetnikov v Zagrebu in Ljubljani, da so bila prodana na VI. jugoslov. razstavi dela sledečih članov Udruženja: ena slika Avguste Šantlove, dve deli Saše Šantla, ena slika V. Pečanca, dve sliki V Kralja, eno delo J. Lu-kanoviča in ena slika Henrika Smrekarja.
Letošnje jubilejne svečanosti v Bavreuthii so pokazale, da se je Wagnerjev kult preselil iz Nemčije v skandinavske dežele. 2e izbera solistov je dajala prireditvam svojevrsten značaj; Brunhddo je pela Švedinja Larsen . Todsenova, Siegfrieda je kreiral Danec Laurits Melchior, Siegmunda Šved Oskar Kalf in Tristona Norvežan Gunnar Grarud. Nemci so zaostajali za imenovanimi pevci. Se najboljSa je bila Emma Krfigecje-
va iz Frankfurta, ki je pela tri velike partije: Izoldo, Siegelindo in Kundry. Parsifa-la sta podajala Westfalec Fritz Wolff in Gotthelf Pistor iz Darmstadta. Sodelovali sta tudi znani pevki Barbara Kemp, žena komponista Schillingsa, in Henny Trundto-va iz Wormsa. V orkestru, ki je bil sestavljen iz najboljših nemških godbenikov, je eviralo 133 mož. Predstave je vodil Sieg-fried Wagner; najboljša uprizoritev je bila cTristan. in Izolda>.
Ruski državni pevski sbor, katerega vodi profesor Klimov, ravnatelj Glasbene akademije v Ljeningradu, pripravlja za prihodnje leto evropsko turnejo, na kateri obišče tudi Prago.
Mednarodno izkaznico za kritike je sklenil uvesti mednarodni kongres kritikov, ki je zboroval v Salcburgu od 21. do 24. avgusta. Zborovalci so pristali na osnutek mednarodne organizacije, ki bo sprejemala člane le pod rigoroznimi pogoji. Nestrokovnjaki in slučajni pisuni se ne bodo sprejemali. Prihodnje leto se bo vršil kongres v Londonu.
Rado Pregarc in njegovo slovo od Splita. Splitski dnevnik <Novo doba» objavlja dne 24. avgusta o dosedanjem režiserju splitskega gledališča, gosp. Radu Pregarcu podlistek iz peresa recenzenta Lahmanna, ki povdarja zasluge, katere si je stekel naš rojak za razvoj splitske drame.
Jutrovčki zopet v Ljubljani
Snoči ob pol 22. so se vrnili vsi Jutrovč-ki zdravi in viseli v Ljubljano. Na postaji so jih poleg svojcev pričakovali tudi prijazni uslužbenci in uslužbenke gostoljubnega Akademskega kolegija, bi so se sami ponudili, da jim odneso prtljago do gospo" skega stanovanja.
Kar zatulil je v joku in smehu Srečnih iz Tržiča, ko je zagledal mamico, drugI pa so se le smejali Ta pa ga je koma) spoznala, tako se je popravil. Kdor je blede in slabotne dečke videl pred tedni ob odhodu, bi nikdar ne mogel pričakovati, kako jih bodo dobra brana, zrak in morje predelali in iz_ premeni li.
Čeprav niso bili lačni, saj so imeli s seboj cele zaloge kruha, mrzle pečenke, šunke, jajc, marmelade in grozdja za na pot, vendar so še radi posrebali toplo kavo, ker ves dan niso imeli »gorke žlice« v želodcu.
Po večerji so mali gospodje odkorakali v II. nadstropje Akademskega kolegija, kjer so se še lepo umili, se ogledali v velikem zrcalu in popadali v postelje. Pa v kakšnih sobah, kakor še nikoli! Le po dve postelji, lepe omare in velikanska okna so jih opozarjala, da so zopet v mestu, kjer se bo zopet začela šola in učenje.
In kakor doma, je šla od sobe do sobe prijazna gospa prof. dr. Jeranova ter jim voščila lahko noč.
Lahko noč, fantki 1 Mali Korčeb Mavsar pa koraka z bratci in očetom proti Viču in pripoveduje, koliko ima školjk za vseh 8 bratcev in sestric. Doma pa ga čaka mali bratec Jakec, ves pokrit z rožicami in sveče gore okrog njega — na mrtvaškem odru ...
Svojci naj danes dopoldne gotovo pridejo po svoje dečke v Akademski kolegij v Kolodvorski ulici, da jih spremijo domov.
Strašna nesreča pri Ranzingerjevem skladišču
Voznik tvrdke »Angelo« je prišel pod petrolejski tank. ki ga je na mestu usmrtil.
Ljubljana, 26. avgusta
Danes ob 12.45 se je pripetila pri »prostih tirih »nasproti Ranzingerjevemu skladišču na glavnem kolodvoru strahovita nesreča. Delavca Fra#: Trampuž in Jemej Snoj, oba uslužbena pri petrolejski tvrdki »Angelo« d. d. z o. z., sta točila petrolej iz cisterne v tank, ki napolnjen tehta okoli 5000 kg.
Ko sta bila z delom gotova, ]e voznik Fr. Toman pognal konie, hoteč priti na bližnjo cesto. Ko so konji med najhujšim nalivom že več lhetrov vlekli težki voz, ki se je pogrezal v mehka, razorana tla, sta ga dohitela oba zgoraj navedena uslužbenca In vrgla na voz točilno orodje, da ga jima ne bi bilo treba nositi. Oba sta se nato obrnila in odšla med »prostimi tiri« v smeri proti Zalogu. Pri tem se je Franc Snoj slučajno ozrl za voznikom in opazil, da peljejo konji voz proti glavnemu kolodvoru, voznik pa da leži kakih 40 korakov od cisterne, kjer sta s Trampužem pretakala petrolej v tank Oba sta se hitro vrnila, ustavila konja z vozom in privzdignila na tleh na trebuhu ležečega Tomana. Nudil se jima je strašen prizor.
Toman je imel sprednji del glave gladko odrezan in iz brezoblične krvave mase je v curkih vrela kri v lužo.
Močno prestrašena sta hitro stekla na bližnji teleion in obvestila policijo o strašnem dogodku. Komisija s policijskim zdravnikom dr. Avramovičem je ugotovila, da se je hotel ponesrečeni Toman vsesti na voz, ko so ga konji že potegnili. Stopil je na vago, pri čemer mu ie spodrsnilo in je
padel tako nesrečno naprej, da mu je šlo sprednje kolo čez polovico glave. Smrt je morala nastopiti takoj. Od mesta, kjer mu je kolo strlo glavo, ga je premaknil voz le 50 cm, nakar je obležal nepremično na trebuhu. Na kraju nesreče se je po strašnem dogodku nabralo vse polno ljudi.
Ko je stražnik v svrho zdravniškega izvida Tomana napol vzdignil, je obšla gledalce zona in trepet.
V blatu je ostala polovica glave, ves sprednji del obraza, a iz preostale krvave mase je še lila kri. Po ogledu komisije so prepeljali truplo ponesrečenega Timana v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Fran Toman je bil 41 let star, doma iz Gornje Ponikve pri Celju. V službi ie bil zelo vesten in marljiv Bil je še samec. Njegova strašna tragična smrt navdaja ljubljansko prebivalstvo s posebno globokim sočutje n.
3IOIOIOIOIOIOIOIOIO
SRcKANA
Colleen Moore
znana v filmskem svetu vsled svoje ttmperamentnosti pod imenom
Živo srebpo
Svojo sijajno igro nam pokaže v elegantni veseloigri
KARlJERA
Bogata modna revija je izdelana v naiavnih barvah.
Premijera danes ob:
4., pol 8. in 9
ELITNI KINO MATICA
mriii ■■■<
Preiskavanje zagonetnega napada na poštno ambulanco kočevskega vlaka
Ljubljana, 26. avgusta.
Zopetni roparski napad na kočevsko poštno ambulanco predstavlja novo misterijozno zagonetko, ki pa jo ljubljanska policija odgoneta z vsem ela-nom. Zasliševanje Franca Bratuža je trajalo do 6. zjutraj. Poštna komisija, ki so jo tvorili direktor g. Alojzij Grego-rič, inšpektor Vladimir Kos in poštni sekretar dr. Bogdan Kurbus, je Bratuža zasliševala preko polnočne ure. Bilo je treba predvsem ugotoviti, kakšno je bilo stanje v ambulanci, ko je vlak krenil iz Kočevja in kakšno je bilo denarno stanje v pošiljkah. France Bra-tuž je bil tekom zasliševanja vedno bolj pobit, a njegove izpovedbe so se razpletale v precejšnjem skladu s prvimi navedbami. Z ugotavljanjem dejanskega stanja je poštna komisija konsta-tirala
primanjkljaj v znesku 180.000 dinarjev.
Ko je poštna komisija zaključila svoje zasliševanje, so ga nadaljevali policijski organi, ki so že medtem dovršili svojo preiskavo pri ambulanci. Med zasliševanjem, ki ga je vodil policijski nadzornik Zajdela. je bil Bratuž vedno bolj deprimiran in je od časa do časa zajokal. Radi ugotavljanja vseh podrobnosti in radi pobitosti Bratuže je seveda zasliševanje poteklo mučno in utrujajoče. Bratuž se je napram polic, organom zagovarjal nekoliko protislovno. Enkrat je govoril o več napadalcih, drugič samo o enem. Odkod so prišli v zaprti vagon, ne ve povedati. Sklepati se da, da je bil Bratuž v trenutku napada silno razburjen, ker je drugače težko razlagati njegovo govorjenje o več in zopet samo o enem napadalcu.
Šele ob 6. zjutraj je bil zapisnik končan in je nadzornik Zajdela do razjasnitve celotne tajinstvene zadeve odredil začasni pritvor Franca Bratuža. Po zaključitvi obsežnega zapisnika so Bratuža odpeljali v policijske zapore, detektivi pa so v Bratuževi hiši na Vodovodni cesti izvršili hišno preiskavo, ki je trajala tri ure. Nato so odvedli člane Bratužove družine, in sicer ženo Ano in dva sina, 13 letnega Cirila in 14 letnega Franca, na policijo, kjer so jih pridržali in ženo zasliševali ter zvečer ob pol 20. vse tri odpustili.
Preiskava na progi
Policijski nadzornik Zajdela je zjutraj po končanem zasliševanju skupno z vodjo železniške policije Hutterjem zasedel poštni avto in oddirjal na Dolenjsko, da na licu mesta izvrši pregled in poizvedovanja. Peš je pregledal vso progo od Grosuplja do Škofljice in iskal sledove. Glede napada, ki se je izvršil v tunelu pred Škofljico, se lahko smatra, da je nemogoče, da bi bil ropar mogel skočiti v ambulantni voz in to celo med vožnjo, kajti sedaj je proga tam popravljena in so položene nove tračnice. Vlaki vozijo hitreje. A osobito sinoči, ko je vlak imel že v Grosupljem 20 minutno zamudo, je skušal vlakovodja to nadomestiti in je vozil približno s 55 km hitrostjo ter je zamudo do Ljubljane res do mala nadoknadil. Napadalec se je torej moral voziti z vlakom in je v predoru vpadel v ambulančni voz.
Okrog poldne se je g. nadzornik Zajdela vrnil v Ljubljano in nadaljeval poizvedovanja. Nadaljno preiskovanje na Dolenjskem vodi orožništvo.
Dilema kakor lani
Kakor je videti gre kakor lani zopet za dilemo, ali se je roparski napad zares izvršil ali pa je bil samo fingiran. Kvalifikacija 40 letnega poduradnika Franca Bratuža, ki ima že 21 let službe, je prav dobra. Tudi njegove gmotne razmere so razmeroma dobre. Poseduje na Vodovodni cesti malo hišico z vrtom, ki jo je zgradil pred 5. leti, z lastnimi prihranki. Poročen je 16 let, oba sta vipavska rojaka. Ambulanco od Kočevja do Ljubjane vozi Bratuža od lanskega leta in doslej v svojem službovanju ni imel nobenih neprilik. V policijskem zaporu je dostop k njemu seveda nemogoč. Tekom dneva Bratuža ni bil zaslišan, pač pa bo menda danes na podlagi zbranih indicij in drugih podatkov podvržen generalnemu zaslišanju, ki utegne prinesti jasnost v misterijozno zadevo. Vsekakor pa je vsako prenagljeno sumničenje v javnosti neosnovano, ker govore mnoge doslej ugotovljene indicije za Bratuže-vo nedolžnost.
Kako se vrši promet s poštnimi ambulancami
Iz Ljubljane vozijo dnevno poštne ambu« lance v smeri Maribor, Zagreb in Beograd, Rakek, Boh. Bistrica, Kamnik ter Karlo« vac in Kočevje. Dočim se na drugih ambu« lancah do sedaj niso pripetile nezgode, ima kočevska že drugo. V daljših ambulan« cah poshije več uradnikov in kondukterjev, v manjših je število že skrčeno, a kočev« ska ima celo samo enega, poduradnika. Poštna uprava stoji na stališču, da je var« nost pošiljk tudi takrat zajamčena, četudi spremlja pošto le ena oseba, ker se mora ta izkazati takoj, po končani vožnji z vse« mi dokazili, predajnimi in oddajnimi listi« nami, da je na vsaki postaji pošto pravil« no in celotno oddala in prejela: Seveda se je sedaj pri kočevski ambulanci že v dru« gič izkazalo, da je ta varnost pomanjkljiva, tako varnost pošiljk, kakor tudi varnost uradne osebe v ambulančnem vozu.
Kočevska ambulanca, odhajajoč iz Ko« čevja sprejema na vsaki postaji zaprte pi« semske in denarne vreče in pakete. Vreče se glase ali na ambulanco, ali pa. »o dkekt*
ne, t. j. že naslovljene na druge pošte. Vre« če, ki se glase na ambulanco, mora sprem« ljevalec odpreti ter materijal porazdeliti 7a ostale pošte, ki jih ima med potjo ali na koncu pota. Ta sortirani materijal stavi v druge vreče, ki jih na zunaj z napisi ozna či, na katero pošto gredo.
Najvažnejši del ambulančne pošte je de« rar, to so denarna pisma in vrednostni za« vitki. Pri večernem vlaku ima ambulanca največ tega materijala in to sta napadalca pri Kalanu in Bratužu že morala vedeti. Z večerno pošto morajo namreč vsi poštni uradi denar, ki so ga med dnevom sprejeli in kar ga ne bodo rabili drugi dan za iz« plačila, odnesti na ljubljansko glavno po« što v denarnih pismih ali v vrednostnih zavitkih v obliki vrečic. Ker je zginila Bra« tužu precejšnja vsota, je soditi, da so bili to odvodi erarnega denarja.
Za Bratuža je stvar kočljiva, kako je ravnal z vratmi. Po predpisih jih mora ime« t: med vožnjo zaprta. Očita se mu lahko, da jih ni dobro zaprl in da je tako roparju omogočil vdreti v voz. Nasprotno je Ka» lan pri lanski poroti dokazal, da se da pri ambulančnem vozu odpreti okno in skozi okno vrata. Vsekakor je treba čakati na izid preiskave.
Vrečica iz Kalanove ambulance najdena
Kakor smo v včerajšnjem poročilu krat« ko omenili, se je nedavno na neki njivi pri Ponovi vasi našla poštna vrečica, izvirajo« ča iz poštne ambulance, ki jo je vozil go« spod Kalan. Lani začetkom maja, torej tri mesece po izvršenem napadu na poštni va« gon kočevskega vlaka, je delal 261etni Ja« ka Žitnik iz Ponove vasi na očetovem po« lju. Sredi dela je enkrat stopil v gozd po« leg njive; gozdu pravijo «Banat». Tu je Ja« ka Žitnik našel dežni plašč, sivo športno čepico in okoli 1250 Din papirnatega drobi« ža po 25 par in po dinarju ter kakih 20 dvodinarskih novcev. Ves ta denar jc bil v vrečici, ki je bila vtaknjena v čepico in zavita v dežni plašč, ki je bil pod smreko z mahom pokrit.
Fant je vse skupaj odnesel domov, kjer sta s svojim polbratom Tonetom Pritek« lom denar preštela. Na ovadbo Žitnikove polsestre se je za najdbo zainteresirala oblast. Žitnik je takoj pri zaslišanju in ne« davno tudi pri razpravi trdil, da je bilo samo za 750 Din dobrega denarja, ves osta« li denar pa je bil že gnil. Za najdenih 750 Din si jc kupil kolo. Dalje je dejal, da ni vedel, da mora denar vrniti odnosno izro« čiti oblasti. Vrečico je kratkomalo vrgel stran, denar pa si je prilastil. Nadalje je Žitnik navedel, da ne ve. če je kaj denar« ia (gnilega) vzel njegov polbrat, pač pa ve. da ga je nekaj vzela njegova polsestra Ma« rija, ki je že v hosti videla ovitek, saj jo je Jaka sam poklical, naj pogleda. A prav ta polsestra ga je letos po nekem sporu ovadila. Marija sc je namreč možila in je radi dote prišlo do nesporazuma.
Državno pravdništvo je obtožilo vse tri in te dni se ie vršila razprava. Jaka in To« ne sta bila obsojena: prvi. ker si je nave« dene predmete in denar prilastil, na pet dni zapora. — a drugi, ker si je dal pri« krojiti dežni plašč po svoii meri, na tri dni zapora, dočim je bila Marija radi po« manjkanja dokazov glede sokrivde opro« ščena. Z obsodbo obeh fantov pa seveda še ni najdena sled za napadalcem na pošt« no ambulanco kočevskega vlaka.
Strela porušila enonad-stropno hišo v Udmatu
Po čudežnem naključju nI človeških žrtev.
Ljubljana, 26. avgusta
Danes okoli 11. dopoldne je izbruhnil nad mestom in okolico močan naliv, ki ie trajal do 13. popoldne. Med nalivom je začelo bliskati in grmeti. V mestu samem niso strele prizadejale škode. V Udmatu pa je okoli poldne treščila strela v hišo št. 201 v Ribniški ulici in jo skoraj popolnoma porušila.
Strela je hišo, last g. Frana Ogrina, poslovodje pri t> rdki Goreč, strahovito razdejala. V trenotku je razdrla vso streho in razmetala opeko daleč naokoli. Skozi streho je predrla strop kuhinjske shrambe, presekala pod in se tu najbrže odbila, vrgla vrata shrambe s tečajev .porušila električno napeljavo v predsobi ln odtrgala kuhinjska vrata, k: so padla s treskom na go. Ogrinovo in na njenega sinčka Dušana. Po čudežnem naključju sta ostala oba nepoškodovana.
Ker je strela tudi v spalni sobi predrla strop, razmajala stene in tudi sobna vrata vrgla s tečajev, je razvidno, da je bila strela »vodena«. Drugače bi moral neizogibno nastati požar, ki bi šibko zgrajeno hišo do temeljev upepelil. Izmed šap na oknih ni niti ena ostala cela. Manj poškodovana je ostala edino kuhinja, kjer pa je ves strop razpočen. in druga soba, kjer je zid ves očrnel od dima in pohištvo razbito.
Ga. Amalija Ožrinova pripoveduje, da je zaznala za strahovit učinek vodne strele šele potem, ko je stopila iz kuhinje. Do tega časa se ni niti najmanj zavedala, kaj se je prav za prav zgodilo. Kmalu zatem so prihiteli sosedje, ki so pomagali izprazniti razdejane prostore in prenesti vso hišno opravo v zadnjo sobo ki v kuhinjo.
Škoda na stavbi znaša okoli 50.000 Din. Sreča v nesreči ie, da je g. Ogrin zavarovan pri zavarovalni družbi »Slavija« ter da mu bo vsa škoda pokrita, tako da ne bo oškodovan. Takoj popoldne so že šli delavci na delo in začeli pokrivati streho, da bo mogoče za silo prebiti pod domačim krovom. Hiša g. Ogrina stoji v ozki, več što metrov dolgi dolini. Hiše v tej dolini so enodružinske, nizke, in se komaj za spoznanje bočijo nad robom ozke doline. Ne daleč odtod je kemična tovarna s svojim do 30 m vfsoicto dkanikom ia strelovodom.
Domače vesti
*■ OdUkovanJe našega vojaškega atašeja. V avdlfcnčc! dvorani ministrstva za narodno zdravje v Pragi je bfl te dni jugoslovenski vojaški ataše general Mftajlo Neha-dov4d dekoriran s redom Belega orla 2. razreda.
*	Iz ministrstva prosvete. Dosedanji načelnik v odelenju za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete g. Gffia Elezcrvič je upokojen.
*	Izpremetnbe V držami službi. Premeščeni so: vladnT tajnik Ivan Bavdek iz Kranja k okrajnemu glavarstvu v Logatcu, okrajni komisar dr. Josip Orožim iz Novega mesta k' okrajnemu glavarstvu v Kamniku, okrajni nadzornik državne varnostne straže HinkoLotrič iz'Celja k oblastnemu poveljstvu državne varnostne straže v Marftoru, arhivski uradnik v nii-. nistrstvu za notranje zadeve Jakob Lobe pa k velikemu županu v Maribor. Orožni-ški narednik Fran Valenčič je imenovan za arhivskega uradnika. prj okrajni" ekspozituri v Škofji Loki. Kandist' Rudolf Rupnik pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti je izstopil iz državne službe.
*	Imenovanja v poštni stažbL Janko Tav-zes, pt. činovnSc II-2 na Ljubljani 1, je imenovan za sekretarja v 6. skupini I. kategorije pri poštni direkciji, v Ljubljani, Fran Ferjančič pa za računsko- blagajniškega uradnika/ Josip Štoka je imenovan za upravnika glavnega telefona, v Skopliu, Fran Bartol pa za. sekretarja pri skopljan-ski poštni direkciji. Nadalje so imenovani: Lovro Perkovič za sekretark v ministrstvu pošte in brzojava, višji kontrolor Simon Benko in tajnik Fran Bonač pa za š^fa sekcije. oba pri beograjski poštni direkciji.
*	Revizija zakona o prometnem osobju. Ker se je v praksi pokazalo, da so mnoge dolo&e obstoječega zakona o prometnem osobju nelzvršljive, je prometni minister odredil, da se izvrši revizija tega zakona. Sestavljena je v -to svrfio posebna komisija.
*	Novw pošta Prečna pri Novem mestu.
Dne 1. avgusta t: 1. se je otvorila nova državna pogodbena pošta Prečna pri Novem mestu, ki vzdržuje vsak dan zvezo s pošto Novo mesto.
*	Preve<B>a kronskih upokojencev. Prosvetni minister dr. Perič je izdal naredbo, da se bodo vsem kronskim upokojencem njegovega področja odslej, pokojnine izplačevale v dinarski vrednosti. "Prevedbo morajo izvršiti posamezni veliki župani, ki bodo regulirali prevedbo pokojnin vseh učiteljev osnovnih in meščanskih šol.
*	Šoloobvezna starost. Kakor se iz verodostojnega vira poroča, je šolska uprava preklicala naredbo z dne 23. junija 1927, po kateri naj bi se otroci šele po dovršenem sedmem letu starosti sprejemali v prvi razred osnovne šole ter ostanejo me-rodaine stare določbe. Šoloobvezna starost se pričenja torej s šestim letom in se sprejemajo v prvi razred vsi otroci, ki do 1. septembra dovršijo šesto leto starosti.
*	Člani Rockefelierjeve institucije v Tro-giru. V Split so dospeli trije člani zate Rockefelierjeve institucije ter zastopniki Lige narodov. Zanimajo se za higijenske Institucije in zlasti za antrmalarično postajo v Trogiru, ki je povsem moderno ursiera.
*	Slavnostna seja zagrebške trgovske zbornice. »Jadranska plovitba« je trgovski in obrtniški zbornici. v Zagrebu dala ua razpolaganje luksuzni potniški parobrod »Zagreb«, na katerem se bo povodom 75-letnice obstoja zbornice vršil izlet po severnem Jadranu. Na parobrodu »Zigreb« se bo vršila tudi slavnostna seja trgovske in obrtniške zborpice.
*	Stoletnica rojstva dr. Frana Račkega. Znanemu hrvatskemu znanstveniku dr. Franu Račkemu se ob priliki stoletnice njegovega rojstva. postavi prihodnje leto v Fužinah v Gorskem kotaru spomenik. Po-prsje Račkega bo vlito iz bakra po obliki, ki jo je izdelal profesor VakJec. Odkritje spomenika se bo" proslavilo na svečan aačin.	•,
*	Slovesno odkritje spomenika pokojnemu Alofelju BrinŠku vrh Golice bo jutri, v nedeljo, šele ob 11. dopoldne, da se bodo lahko odkritja udeležili tudi oni, ki bodo prispeli s turistovskim .vlakom na Jesenice ob 7.30 ziutraj.
*	Arheološki muzej v Somborn. Oblastna skupščina v Somboru je sklenila, da se v županijskem muzeju;v Somboru osnuje muzej za starine iz vse Vojvodine. V istem pcslopiu se osnuje tudi :-javtia ljudska knjižnica.
*	2000 let stari kip v Neretvi. Kopalci so našli te dni v reki Neretvi star kip. Po mnenju strokovnjakov' je" kip šfar; nad 2000' let. Izročen bo sarajevskemu muzeju.
*	Split se modernizira. Splitske, ulice in trgi se modernizirajo; Poleg drugih ulic ie bila asfaltirana letos tudi Wilsonova rba-la. Tudi kanalizacija mesta se nadaljnje, tako da bo Split v par letih dobil ?Dvsem moderno lice.
*	Prva planinska koča v Dalmaciji. Hrvatsko planinsko, društvo, podružnica Mo-sor, gradi prvo Planinsko kočo v Dalmi.-iJi. Koča bo stala v Sitnem ter bo zadoščala vsem planinskim potrebam.
*	Absolventi in slušatelji visokih pedagoških Sol imajo svoj letni sestanek 4. septembra ob 9. v Zidanem mostu. — Čopič.
*	Upravičena pritožba proti turistovskim vandalom. SPO v LJubljani je prejelo na-slfednjo pritožbo ter" prosi vse planince, da jo pazno prečitajo in upoštevajo: »Podpisani vaški o<fcor vasi Babnivrt, občina Preddvor, ima pod Storžičem v Javorniku pastirsko kočo, ki je bila pred nekaj leti nanovo postavljena in zaprta. Ker so turisti v kočo vlomili, smo postili potem kočo vedno odprto- V zadnjem času so odtrgali turisti veliko opažnih in strešnih desk in jih pokurili ter todj ocš»če popolnoma
uničili. Kočo moramo sedaj radi tega popolnoma popraviti. Obračamo se -do vas, da razglasite, naj turisti nikar-ne delajo škode pri tej koči, ker bomo za naprfei strogo na to gledali, da se krivci izslede in ako še to ne bo pomagalo, bomo kočo dobro zaprli in ne bomo nobenemu več pustili prenočevanja v njej!
*	Slika s Cetinja. V jeku volilne borbe, razigranih strasti in marljivega uTadovanja oblasti se dogajajo stvari,'ki so slične pripovedkam, kakor tale, ki se je dogodila nedavno v Cetinju. V neki kavarniški ima tudi kapelo, se je zabavalo društvo. Godba je svirala po okusu onega, ki je prilepil kovača sviraču na. čelo, za godalo ali ga vrgel na tla. Neko malo društvo jc naročilo »radikalko*. Godci ~so :®QSjuž>ili* in po. kavarni je naenkrat zadonelo: Ja sam mladi radikal .. .« Končno je i* ta pesem kakor vsaka druga. Zakaj ne bi svirali, ako je na-ročena? Drugo društvo je čakalo, da se radikalka konča, nakar sta dva mladeniča poklica3a"Svirača in naročila, naj zaigrajo Beethovnov posmrtni marš. Zakaj ne? Svi-rači so svirali ali... čez dve uri je prišla policija in odgnala oba mladeniča v zapor. Ljudje se čudijo: Ali je kaznivo poslušati Beethovna ali pa je morda kazniva aluzija, da bi se mogel posmrtni marš nanašati na radikalno stranko?
*	V planinskih kočah najdeni predmeti. SPD naznanja, da se nahajajo v njegovi pisarni, Šelenburgova ulica 7-11., naslednji predmeti, ki so se našli v planinah: električna svetilka brez'baterije, najdena pozimi na Krvavcu; srebrna žepna moška ura s srebrno verižico, najdena. 20. julija pod Kamniškim sedlom ;železna Žepna težka budilka, nemški fabrikat, s srebrno kratko verižico, ki ima kot privesek svinčeno kroglo v ozkem zlatem obroču ; z ' napisom; Stawzcany, 10. IX. 1924, najdena 12. avgusta na snežišču pod Žrelom blizu češke koče; uhan, najden 16. avgusta v Kamniški Bistrici.
*	Izključno slovenske narodne pesmi v
harmonizacijah in priredbah za koncert E. Adamiča, M. Hubada, C. Preglja, J. P r e 1 o v c a, dr. A. S c h w a b a in L. Z e p i č a bodo objavljene v prihodnjem zvezku »Zborov«. Pevska društva in pevski zbori, naročite se na list! Naslov: Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani
*	Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto knjigovodje II. kategorije državnih uradnikov z enoletnim provizorijem. Knjigovodja mora biti vešč vsem knjigovodskim poslom, dobro verziran v knjigovodstvu in vodstvu podjetij. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo z ma-tt-TO ali pa trgovsko akademijo in da imajo izpit iz državnega računovodstva.
*	Velika nevihta nad Zagrebom. Včeraj opoldne so se nad Zagrebom morali težki oblaki, ki so zakrili nebo, taks da se je po pisarnah morala prižgati eiektrična luč. Prve težke kaplje so najavile silen dež in močno nevihto. Grmelo ;e in bliskalo io kmalu se je vsula gosta toča, debela kakor oreh. Kmalu so bile ulice pol te vede Nevihta je trajala pol are. petem pa Je zopet sijalo. toplo: poletno solnce. V stolp stolne cerkve je udarila strela, a ni povzročila požara.
*	Eksplozija na Reki. Po vesteh s Su-šaka je predvčerajšnjim v reški rafineriji petroleja eksplodiral kotel. Detonacija je bila silna, vsled česar je nastala panika Vsled eksplozije ie' nžstal požar, ki ]e pretil, da uniči celo veliko rafinerijo. Trije delavci so bili težko ranjeni; ed-;n izmed njih se bori s smrtjo, dva utegneta ozdra-veti. Kako ie prišlo do eksplozije, ni znano. Govori se, da je eksplozija čin atentata, ki da je v zvezi z nsmrčenjem Sacca in Vanzettija
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta it zobe.
. * Velik kres na planini Kovce. Vsem interesentom in ljubiteljem gorenjskih planin naznanjajo tesarji, zaposleni pri gradnji Planinskega doma na Kovcaih, da zažgo V znak dovršitve največje gorenjske planinske. koče ter v slovo od splošno priljubljen, ne planine velik krts v sobbto dne 3. septembra ob pol 21. na Pogorju Košute, Veliki vrh (2085 m). Ta kres bo viden daleč naokrog: od tužne Gospe Svete, preko bisernega ' Bleda do bele LJubljane, iti naj sliiži bodočim posetnHčom omenjene planine za orijentacijo. Našim planincem in njihovemu nadvse agilnemu "podružničnemu predsedniku gV Jelencu pa naj bo dokaz, da je njih skrbno zasnovana in za planinstvo zelo važna ideja uresničena. Pričakujemo, da tudi turisti po drugih, vsai bližnjih planinah s prižiganjem kresa izrazite ob istem časa svoje veselje nad svojim novim zatočiščem, ki vam bo prav mnogokrat nudilo udoben počitek in raz-. vedrilo.
*	Krvava borba "z dvema vlomilcema.
Varaždinska policija je predvčerajšnjim prejela obvestilo, da se znana vlomilca Kovač in Krklec, ki sta nedavno vlomila pri zagrebškem trgovcu Fogini ter mu odnesla 75.000 dinarjev. gotovine, nahajata v okolici mesta. Na vse strani so bile razposlane patrulje. Blizu Varaidinskih Toplic Je patrulja naletela na omenjena vlomilca, ki pa se nista hotela vdati. Nastala Je Uuta borba. Krklec je začel streljati na stražnike. Dočim je patrulja obvladala Kovača, je Krklec še nadalje streljal in težko ranil dva stražnika. Končno je Krklec pobegnil v šumo ln izginil brez šledn.
*	Seljak zaklal soseda. V Gornji Bistri, srez Donja Stubica, v zagrebški oblasti, so se seljaki Jakob Bosita, njegova dva sinova. Slavko in Pavel ter Ivan Punak Sprli s sel Jakom Stje&anom Stokom. Vnel se, j«
pretep; v .katerem so navalili Jakob Bosita s sinom in Ivan Punak s koli na Stokaj Šimek se je branil z velikim nožem ln do smrti zabodel Jakoba Bosita. štoka so zaprli.
*	Cigani ubili setiaka v Donjem Ivancu. Pri sela Dob ji Ivanec, občina Bistra v zagrebškem srezu, so se sprli seljaki s tamošnjo cigansko naselbino. Vnel se je pretep, tekom katerega je padel smrtno zv det seljak Stjepan Beluhan. Orožniki so še isti dan aretirali dva najbolj nasilna cigana, ki sta do smrti pobila Beluhana. Tretji cigan, ki Je bil povzročitelj pretepa, je ne-znanokaoi potegnil. Orožniki ga marljivo zasledujejo.
*	Prostovoljno gasilno društvo Gameljne priredi v nedeljo vrtno veselico ob priliki župne vaje v Gameljnah. Obilo zabave, plesišče udobno. Pridite!	1280
*	Kdor hi rad ostal svež in zdrav, naj zaužije :vsak teden enkrat do dvakrat prt d zajtrkom kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. Uradna poročila iz vojnih bolnic svedočijo, <fa so vodo »Franz-Josef* radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijet^ nih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva" se po' vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Morilca LJudevlta Talana prijeta. Orož-niškf postaji v Kašini se je predvčerajšnjim posrečilo prijeti radičevca Nikolo Rustana ln Štjepana. Mičudaja, ki sta preteklo ne-
deljo jz polftičnih motivov usmrtila seljaka pučkaša Ljudevita Talana. Morilca sta bila prijeta. v Gornjem Čučerju, kjer sta se skrivala pri svojih znancih. Oba dovedejo v Zagreb, čim dovrše orožniki podrobno preiskavo.
Iz Ljubljane
Donesek k bedi invalidov. Včeraj okoTi 13. se je pred glavno pošto nenado-
u- VVestlalski Slovenci v Ljubljani. Včeraj ob 11. so s posebnim gorenjskim vlakom prispeli Slovenci iz Westfalije, nad 600 po številu. Sprejemu je prisostvovalo mnogo ljudi, ki so drage rojake ob povratku iz tujine toplo pozdravljali. Po pozdravnih nagovorih so v sprevodu z zastavami odkorakali v Union, kjer so bili pogoščeni. Popoldne so si ogledovali mesto.
u— Stanovanjsko sodišče L si. v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 1., 2., 3., 5„ 6* 7, in 9. septembra t. 1. Razpis 33. stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u— Proslava lOOietnice dr. Tomanovega rojstva. Danes, 27. avgusta, ol£20. proslav! ljubljanska »Edinost« lOOletnico dr. Lovro Tomanovega rojstva. Predaval bo Dolrf Prešeren. Na sporedu je nekaj dekla-macij. Vabljeni so vsi člani in članice! Točnost! — Odbor.
Sr D
koli 13.
ma zgrudil na trotoar vojni invalid Anton Mozir iz Pirišča v celjskem okraju. Prepeljali so ga- z rešilnim vozom v invalid-nico. Mozirju je postalo slabo, ker ves dopoldan ni ničesar zavžil.
u— Neprevidne vožnje se množe. Lesni trgovec Mario Buda je vozil z avtom po Langusovi ulici proti Viču. Na vogalu ie trčil vanj tovorni avto I. kranjske stavbne družbe. Budinovemu avtu se je zlomi! prednji blatnik, radi česar trpi lastnik 400 diEarjev škode. — Anton Vovk, delavec iz Škofljice,.je vozil z dvovpreženta vozom v smeri'proti ulici Komenskega in zavozil na vogalu tfk Šole na Ledini v štirikolesni voziček železniškega upokojenca Franja Zot-mana. Zotman trpi precejšno škodo. — Trgovski sofrudnik Edvin Jerman in delavec tobačne tovarne Miha Okoren sta pr! Levu na Gosposvetski cesti trčila skupaj z enovprežnim vozom ln kolesom. Kolo je bilo znatno "poškodovano in Okoren lahko ranjen.
u— Male tatvine. Delavcu Konradu Muz-zoliniju je bil pri nakladanju mivke pri Trnovskem pristanu ukraden suknjič, vreden -60 Din. -V '.suknjiču Je imel razne dokumente. — Matevž Mulej, zidarski delovodja prf podjetju za osuševanje barja je prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel na Trnovskem pristanu tračnico poljske železnice^ vredno 200 Din. — Strojevodji Dragu Blumleinu je bil ukraden pri kopanju. v tkadaščici blizu električne centrale suknjič s črno listnico ln raznimi drobnarijami v vrednosti 400 Din.
u— Priporočljiv pleskarski pomočnik. Ivanka . Vidinarjeva, gostilničarka na Sv. Jakoba "t-rgu, je lansko leto izročila nekemu pleSkatskeinii pomočniku iz predmestja leseno blagajno z mramornato ploščo, da jo prepleska. Obenem mu je dala na račun 100 dinarjev. Ker pleskarskega pomočnika le nf bilo na "spregled in tudi o blagajni ni bilo ne duha ne sluha, ga je obiskala na domu. A že ko Je stopila na dvorišče, je opazila nekje v kotu svojo blagaino, toda brez mraatornate plošče. To je namreč priporočljiv pteskarček nekam založil. Vid-marieva ima 200 Din škode.
u- Policijski drobiž. V policijske zapore so prepeljali" dva dobrovolička, ker sta se pretepala. Prijavljena- je tatvina premoga i« skladišča državne železnice med kalilnico in rampo glavnega kolodvora. Tatvine so osumljene tri ženice iz predmestja, ki sO nakradeni premog potem prodajale. Prijavljene so še tri tatvine, 1 poneverba, 1 kaljenje nočnega miru, 3 neprevidne vožnje, 1 neopravičeno alarmiranje gasilcev, 1 prestopak predpisov za izvoŠčke, 4 prestopki cestnopolicijskega reda in 1 prestopek avto-predpisov.
u— Gozdovntk)! Rodov sestanek se vrši v terek 30. t. m. ob 16. v Narodnem domu. $adl važnosti udeležba za vse obvezna. — Bel i Srnjak.
-u— »Edinost«, dramska sekcija, sklicuje za danes v društvenib prostorih ob 20. zvečer svoj. redni občni zbor. člani, ki hočejo na ndvo pristopiti, naj pridejo V društveni Mcal v GaJavi aiici it M. — Odbor.
u— Štajerska jabolka po nizki ceni se
dobijo v trgovini Zupan, Sv. Petra cesta štev. 35.	1267
u— Maflnovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1039
u— Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogeri]« A. Kane, Zidov* ska ulica.	1006
u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljStvo glasbenih javnih in zasebnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna, Kongresni trg.	1252 u— Ivanka Praznik, papirna trgovina, ust. 1903, je sedaj: Erjavčeva c. 2. 1097 u— Volilni sestanek »Združene slovenske gospodarske liste« se vrši v sredo dne 31. t m. ob 8. zvečer v Sokoiskem domu na Viču. —'Poročata srezki kandidat gospod Jakob Kušar, posestnik iz Notranjih goric, in delegat centrale s. dr. Dlnko P u c.
u— Izredno veBk eksemplar salame bo dičil bogato založeni srečolov na obrtniški veselici v nedeljo 28. t. m. "ha vrtu Narodnega doma.	1270 u— Po znižani ceni prodamo več emaj-Iirahih peči z nekoliko okrašeno glazuro, radi česar pa kurilna zmožnost nič ne trpi. — Tvornica emajliranih peči Lutz, d. d. Ljubljana. 1279
Iz Celja
e— Zaprisega novega župana. Novoizvoljeni mestni župan g. dr. Goričan in podžupan dr. Ogrizek sta v četrtek večer položila predpisano prisego v roke mariborskega velikega župana. Aktu zaprisege je prisostovalo tudi več občinskih svetnikov.
e— Sokolsko društvo v Celju. Načelstvo opozarja članstvo, ki se namerava udeležiti zleta v Št. Pavlu pri Preboldu v nedeljo 28. avgusta v kroju, da odide vlak iz Celja ob 13.28. V Št. Pavlu bodo na razpolago brezplačni vozovi, ki bodo vozili zvečer nazai na kolodvor.
e— Deška osnovna šola za Celje-okolico. Slovesna otvoritev deške okoliške Šole v novem poslopju na Dolgem polju bo dne 8. septembra. Na slavnostni spored se bomo še povrnili.
Iz Maribora
a— Program obiska nagih železničarjev v Pragi. Mariborska JC liga je dobila včeraj od društva čehoslovaških železniških uradnikov s srednješolsko izobrazbo iz Prage obvestilo, da ie določen za obisk naših železniških uradnikov, ki pridejo na svoji ekskurziji v inozemstvo dne 13. septembra v Prago, naslednji program: Pozdrav na Wilsonovem kolodvoru, zajtrk v kolodvorski restavraciji, ogled Prage, skupni obed, popoldne pregled praških kolodvorov s posebnim vlakom in eventuelno še kake tovarne, skupna večerja na čast gostov ob udeležbi čeških uradnikov. Za slučaj, da bi naši železničarji podaljšali bivanje v Češkoslovaški, pa bi jim dalo železniško ministrstvo še zastonj poseben vlak za obisk Karlovih varov, Marjanskih lažni in Plzna. Prenočevanje bi jim oskrbeli na kolodvorih v posebnih vagonih, ki so že v to svrho opremljeni. Kakor Je videti, na Češkoslovaškem vsako našo ekskurzijo sprejemajo s pravo slovan. gostoljubnostjo.
a— Na vadnici državnega ženskega učiteljišča v Mariboru sta stalno nameščeni Minka Rehar Punčuhova in Elza Lešniko-va", vadniški učiteljici istotam.
a— Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1927-28 deset ustanov za mariborske srednješolce po 750 Din in deset ustanov za visokošolce po 1500 Din. Prednost imajo zapustnikovi sorodniki, nato prosilci iz šentlenartskega okraja, oziroma mariborskega okrožja. Opremljene prošnje je poslati do 5. septembra na Posojilnico v Mariboru.
a— Gradnje vil. Na mestnem prostoru proti Kamnici so dogradili 5 stanovanjskih vil, večinoma enodružinskih. Pravkar so začeli gradit; tam še eno poslopje. Za stavbeno parcelo in gradbeno posojilo pa je zaprosil občino še g. Štefan Petrovič. Načrti za gradnjo biš v bližini Tomšičevega drevoreda so deloma propadli. Med drugim je opustil zadnjič dovoljeno gradbo dvonadstropne hiše v Aškerčevi ulici tudi notar Ašič. Nove mestne hiše v Smetanovi ulici pa so že pobeljene. Za 60 novih stanovanj, k! bodo na razpolago koncem decembra, je baje vloženih že par sto prošenj. Občinski svet bo imel težko nalogo pri reševanju teh prošenj. Stanovanjska beda pa že sedaj tako pritiska, da stanujejo deložiranci pod oboki državnega mosta.
a— Zabodeni Mohorko umrl. Trgovski pomočnik Stanko Mohorko, katerega je v Rušah zabodel delavec škrlovflik, Je včeraj v mariborski bolnici umrl.
a— Že v nedodelanih hišah kradejo. V prejšnji noči je bilo vlomljeno v neko novo stavbo na Kamniški cesti. Neznani storilci so odnesli mizarsko orodje in barve in povzročili s tem okrog 800 Din škode.
a— Konji čez kolesarja. Včeraj dopoldne so se splašili konji mesarja Mihaela Tavčarja ter zdirjali v divjem begu po Aleksandrovi cesti in krenili v Mlinsko ulico.
nogavice
Tam so podrli kolesarja Leopolda Uršiča, ki se ie pri padcu močno poškodoval ter si zlomil tndi kolo. Konji so nato zdirjali dalje čez Grajski trg in po Vetrinjski ulici na CHavni trg, kjer so jih ustavili še le na državnem mostu.
Kmetski vozovi pod vlakom
Maribor, 26. avgusta
Danes se je zgodila tik pred mestom v zgodnjih jutraiijih urah težka železniška nesreča, ki pa samo po izredni sreči ni za. htevala človeških žrtev. Proti 2. zjutraj so peljali iz Bukovcev pri Ptuju kmetje Fran Kekec. Terezija Meznarič ln Janez Vaj da, vsak na svojem vozu na mariborski trg zelje in drugo ze.enjavo. V tem Času je mora! pripeljati iz Zidanega mosta proti Mariboru osebni vlak št. 526.
Okrog pol 3. so pripeljali navedeni kmetje ravno do železniškega prelaza na Teznu prj čuvajnici št. 433. kjer se ie dogodilo že mnogo železniških nesreč. Ta prelaz trna izredno nerodno in neugodno lego, ker ne vidi ne potnik ali voznik prihajajočega vlaka, nitj ne more videti osobje na lokomotivi prometa na okrajni cesti, ker leži prelaz ravno na ovinku ceste in železnice med hišami. 2e pred vojno je obstojal načrt, da bi se prelaz na tem mestu opustil ter bi cesta zavila proti tkzv. »šintarskerau mo" stu«, kjer bi vodila pod progo, tako da bi prelaz sploh odpadel. Prepotrebna preureditev pa je ostala samo na papirju.
Na tem mestu se je pripetilo že mnogo nezgod in nesreč. Po predpisih mora čuvaj spustiti zapornice 5 minut pred prihodom vlaka in ima zato potrebne vozne rede. Čuvaj na Tesnu, ki je sicer že dolga leta v službi na tem mestu in ki ie vedno vestno opravljal svojo odgovorno službo, pa danes iz neznanega vzroka tem predpisom ni zadostil.
Ko so kmetje pripeljali do proge, so bile zapornice odprte in tako so nič hudega sluteč mirno peljali naprej. Prvi ie vozil Fran Kekec. ki pa še ni zapustil dvotirce proge, ko je prisopihala lokomotiva osebnega v!a. ka in butnila v zadnji del voza, ga vrgla visoko v zrak, tako da se je popolnoma razbil. Kekec in niegova žena, ki ju je sunek vrgel daleč po cesti, sia ostala po čudnem naključju skoraj nepoškodovana. Tudi konjem si ni nič zgodilo.
Takoj za Kekecom je vozila kmetica Terezija Meznarič. V istem hipu, ko ie lokomotiva butnila v Kekcov voz, je zagrabila tudi Meznaričevega konja ter k sreči odtrgala oinico, tako da se ie zaletel voz v stran, konja pa ie lokomotiva vlekla kakih sto metrov daleč s seboj in ga dobesedno razmesarila. Krvavi deli konja so ležali razmetani na obeh straneh proge. Terezija Meznarič je padla z voza na cesto in se pri padcu težko poškodovala na glavi In po vsem životu. Marija Prelog in njena hčerka, ki sta se vozili na tem vozu. sta dobili le neznatnejše poškodbe. Pri vozu je bilo odlomljeno samo oje, tako da so voz pozneje lahko pripregli drugemu vozu in ga potegnili na trg. Težko ranjeno Marijo Mez-naričevo so še z istim vlakom, ki se ie takoj, ko ie strojevodja opazil nesrečo, ustavil, prepeljal' na glavni kolodvor, odtam pa z rešilnim avtom v mariborsko bolnico.
Ko ie železniški čuvaj Fran Golob videl nesrečo, se je ves obupan hotei tudi sam pognati pod vlak Njegovo namero pa so drugi ljudje. Ki =o prihiteli na lice mesta, pravočasno preprečili. Vprašanje ie tudi. v koliko sploh zadene krivda čuvaja in v koliko je krivda drugih oKolščin, ki jih bo tre. ba čim prej odpraviti. Poleg Izredno neugodnega položaja tega prelaza le baš na tem mestu največji promet in le to poieg železniškega prelaza na Dunajski cesti v Ljubljani najprometneiši prelaz v vsei Sloveniji.
Samo rednih vlakov vozi tod dnevno okoli 50, poleg tega vozijo tod še lokomotive iz kurilnice na Tezno in premikalo vlaki z glavnega in tezenskega kolodvora. Služba je na tem mestu izredno naporna in zato velja za to čuvajnico tudi samo I2urna služba, dočim so drugod čuvaji po 24 ur v službi. Toda ta služba je baš na tem mestu tako naporna in izčrpljiva, da se ni čuditi, če ljudje pri slab' hran; omagalo in se zgode nesreče.
Orožništvo je takoj uvedlo prelskavcr na lice mesta pa Je še tekom dopoldneva prispela komisija železniške direkcije iz LjuS-Ijane in sestavila zapisnik.
Šah
-KLJUČ"
hajboljse, .najtrp ainejs«, zato hajc&rvu&
Šahovski turnir v Karlovcu
Semaeija XII. kola: Ciril Vidmar poraiil Pirca — Bošan vodi!
XII. kolo je bilo za Pirca katastrofalno. V igri s Cirilom Vidmarjem je kot beli že v otvoritvi prenaglo menjal damo, kar se je izkazalo za pogrešno. Vidmar je vehementao izkoristil napako in dobil partijo. Pire je po tem porazu izgubil vodstvo, kajti Bošan ga je za pol točke prehitel.
Bošanu se je topot nasmehnila Fortuna. Bil je kot beli že v popolnoma brezupni končnici. Agapjejev, ki igra v tem turnirju globoko izpod forme, pa je pregledal kmeta iu zgubil končno tudi partijo. BoSan je s tem dosegel sedem zaporednih zmag.
Dr. Singer je dobil proti Ačimoviču, ki j a napravil grobo pogreško. Toth - ing. Friti sta v povsem enaka poziciji začela končnico, v kateri je zmagal Fritz. Jonke je »rnbil proti Kurdjukovu. Rupnik je porazil uren-čarskega, dočim sta partiji Abraham - Ne-deljkovič in Filipčič - 2idovec končali ro-min.
Prekinjeno partijo Rupnik - 2idovec }e zadnji dobil. Igrala »e je tudi med Gren-čarskim in Nedeljkoričem partija za zadnje kolo ln je končala remis.
Za danes vlada največ zanimanja za sreča-» Nedeljk©vi6-Bo«an in Filipčič-Vidmar. Jutri, v nedeljo pa bo najvažneša partija Bo-
šan - dr. Singer.
staaje pe XII. kolu: Bolan 0; Pire 8'^; dr. Singer 8; Filipčič 6U (1); Nedeljkorf« in Toth 8«; Jonke in ViJmar 6; Ačimorld ia Agapjejev 5K; ing. Fritz 5 (1); Zidov« 5 (8)i 8upnik 5; Abraham Knrdjukov
Omurnu iti.
Iz Trbovelj
t— Volilni shod SDS pri Fortefu. Somi* šljeniki! Pozivamo Vas, da se danes pol« noštevilno udeležite volilnega shoda SDS. Shod se vrši ob 20. pri Forteju na Vodah. Ker bo srezki kandidat g. dr. Bohinjec po« ročal med drugim tudi o novem pravilni« ku za bratovsfce skladnice, pričakujemo obilne udeležbe tudi delavcev in upokojen«
CCV.
t_ Tovorni avtomobilski promet se
otvori v skupni režiji gg. dr. Baumgarten, Hauck in Klaniček.
t— Ob glavni cesti pri mostu na Vodah gradi občina javno stranišče. Bil je že skrajni čas.
t— Agitacija po stanovanjih. Gospod ka« plan R. pridno obiskuje delavce po njih stanovanjih. Sam pravi, da veljajo ti ob i« ski otrokom, zlobni jeziki pa trdijo, da veljajo ti obiski 11. septembru. Kdo ima prav?
t_ Nadurno delo na dnevnem kopu. Ka«
di mnogih naročil se zadnje tedne zelo forsira odkopavanje premoga na dnevnem kopu pri podjetju Dukič i drug. Mnogi de« lavci delajo zato nadure, katerih pa ne dobijo plačane s 50 odst. doklade, ker baje podjetje po pogodbi ni vezano plačevati te doklade.	,	.
t_ Sestanek rezervnih oficirjev. Redni mesečni sestanek rezervnih oficirjev sekci« ie Trbovlje se bo vršil namesto prvo sre» do v septembru že v sredo 31. t. m. ob 20. »Pod skalco«. -r- Uprava.
Mariborski občinski svet
(Podrobnejše poročilo glej v Mariborskem Večerniku Jutra.)
Maribor, 26. avgusta.
Današnja skoraj triurna seja občinskega ■veta je potekla v mirni in stvarni razpra« vi ter sprejemanju predlogov odsekov. Naj prej so bili izvoljeni člani odnosno namest« niki predsednikov volilnih komisij za skup« ščinske volitve. Na predlog župana je bil odobren kredit v znesku 10.000 Din za spre jem westfalskih Slovencev ob priliki obi« ska v Mariboru. Z ozirom na pritožbe strank v Linhartovi ulici, ki jih moti noč« r.i ropot tamošnje tkalnice, je odredil iu« psn komisijo, da ponovno ugotovi dejan« ski stan in stavi primerne predloge. Na predlog socijalističnega khiba občinskih svetnikov sc je tudi mariborski občinski svet zavzel za podaljšanje stanovanjskega zakona pO 1. novembru.
Za pravni odsek je poročal dr. Juvan. Ponudba nekega bivšega majorja iz Grad« ca, da bi v družbi z mariborsko mestno ob« čino otvoril avtomobilski potniški promet med Gradcem in Mariborom, je bila odklo« njena. Nekaterim strankam se je odpisala na tozadevno prošnjo vodarina.
Za. socialni odsek je poročal dr. Kac. Ker jc bilo nekdanje občinsko zavetišče za brezposelne meseca februarja ukinjeno, a je treba z* jesen in zimo preskrbeti nado« mestilo, bo občina nekje v bližini Borze dela dobila primeren lokal na ta način, da bo nudila kaki stranki stanovanje v mest« ni hiši. Predlog društva konceptnih urad« r.ikov, naj bi občina ustanovil* posredo« valnico za stanovanja po 1. novembru, je bil odklonjen. Prošnja Ignaca Opelka, da se mu dovoli zgradba paviljona v Cafovi ulici za tobakarno, je bila odklonjena. Tvrdk i Anton Zlahtič se dovoli naprava bencinskega rezervoarja in črpalke na Grajskem trgu, če bo ponovni ogled ugo» tovil potrebno varnost.
Daljši debata se je razvila pri vprašanju razširjenja dečjega igrišča v Ljudskem vr» tu, kjer pride predvsem v poštev športno igrišče Rapida. Najprej je nameravala ob« čina preskrbeti Rapidu primerno igrišče ob Betnauski cesti. Ker pa so tam parcele ta« ko drage, da bi stalo tako igrišče četrt mi« lijona dinarjev, je morala to namero opu« stiti. Občinski svetnik Petejan je predlagal, naj bi Rapid začasno gostoval na igrišču Maribora.
Za finančni odsek je poročal dr. Jerov« šek. Odobren je bil kredit 220.000 Din za popravo obcestnih hodnikov. Zadruga go» stiiničarjev je prosila za podporo za gostil« ničarsko šolo. Mariborska občina plačuje velike zneske v tozadevni fond, ki se zbi« ra pri velikem županu in je bila prošnja ra« di tega odklonjena. Jugoslovenski Matici je bil dovoljen znesek 500 Din za ploščo odkrito ob desetletnici majske deklaracije. Enak znesek je dobila Slovenska Matica za vzdrževanje Jurčičeve hiše. Nadalje je bil sprejet sklep, da se takoj popravijo stanovanjske barake v Danjkovi ulici.
Obširno je poročal dr. Jerovšek o higi« lenskih razmerah v meljskem predmestju, kier je potrebna čimprejšnja splošna' kana« lizacija. V to svrho predlaga najetje po« sojila v znesku 1,900.000 Din, ki bi se kri« Io iz najemnine, ki jo bo dobivala občina za vojašnico.
Občinski svetnik \Veixel je poročal na« to o raznih prošnjah za dovoljenje kon« cesij in za izrek krajevne potrebe. Med drugim je bila soglasno izrečena krajevna potreba za otvoritev podružnice Tiskovne zadruge v Ljubljani. Ker je Koroška cesta zabasana s špeharji in mesarji, bar ovira promet in ker so mesarske stojnice na tem mestu radi vladajočega prahu nehigijonič« ne. je občinski svet sklenil, da se odkaže mesarjem primeren prostor na novem delu Glavnega trga, špeharji pa dobijo mesto na Glavnem trgu, kjer so bili doslej me» sarji. Po poročilu občinskih svetnikov Do« bravca in Pfrimerja jt bil odobren račun« ski zaključek za leto 1925.
Javna seja je bila nato zaključena in je sledila še tajna seja.
V tajni seji, ki je trajala do pol 12. po« noči so bila najpreje rešena razna perso nalna vprašanja, največji del seje pa je bil izpolnjen s Črtanjem obširnega revizijske« ga poročila o Mestni hranilnici, ki ga je dal napraviti suspendirani gerentski svet. Klerikalnemeoiški večina je končno sprejela resolucijo povsem politične narave, ki izreka upravnemu odboru Mestne hranilni« ce nezaupnico ter poziva vel. župana na intervencijo. O sklepu suspendiranega ge» rentskega sosveta glede spremembe pravil se ni razpravljalo, ker je Wla ta debata že v odseku odgodena.
Po vsej Sloveniji gre glas, Ie »Domovina" je za nas.
Šport
Zaključek jubilejnega turnirja S. K. Slovana
Jutri se srečata finalista v tekmovanju za darilo mestne občine ljubljanske Her« mes in Ilirija.
V dosedanjem poteku turnirja je Her« mes pokazal toliko znanja in elana, da ne gre brez upanja v boj. Če bo njegov na« padalni trio izkoristil izkustva zadnjih dveh tekem in pred golom pokazal neko« liko več odločnosti v streljanju na gol, lahko rezultat preseneti. Njegova obramba je pokazala v obeh tekmah mnogo rutine.
Naš prvak Ilirija nastopi po dolgem od« moru prvič. Gotovo bo skušal dostojne zastopati svoje barve. Obeta se na vsak način lep boj.
Tekma se prične ob 17.15 na igrišču Iliri« je. V pred tekmi se srečata rezerva SK Slo« vana ojačena z nekaterimi igralci I. mo« štva s SK Reko. Reka je znana po svojih nastopih v prvenstvenih tekmovanjih, kjer se je resno postavila SK Slaviji ob iyeho« du v I. razred Tudi ta tekma bo nudila občinstvu zanimiv šport.
Medklubske kolesarske dirke
ASK Primorje, kolesarska sekcija, prire« dij utri v nedeljo 28. t. m. kolesarske dir« ke s sledečim razporedom: 1. Medklubska dirka na r_ogi Ljubljana«Novo mesto«Ljub« Ijana, km 130. Start točno ob 14. uri. 2. Medklubs'-a dirka na km 30. 3. Medklubska dirka novincev na km 20. Start za obe dir« ki ob pol 14. uri. Na cilj pridejo dirkači približno ob 15. uri. Start in ci'i na Do« enjski cesti nri gostilni «Jelačin». Sledeči klubi se naprošajo, da pošljejo k dirki dva delegata kot sodnica: klub kol. in mot. lli= rija, SK Sava, KK Sora, SK Disk, SK Vrh« nika, KK Carja, KK Liubljanca. Gg. dele« jati se naprošajo, da se iavijo vodstvu dir« :e (gostilna Jebačin) ob 13. uri. — Prijave se soreiemaio še nadal'c.
Danes ob 19. uri sestanek vseh dirkačev, ki 6e udeležijo jutrišnje dirke, na vrtu re« stavracije «Novi svet« na Gosposvetski ce« sti. — Tef.n. referent.
SK Krakovo v Novem mestu. Jutri v nedeljo gostuje ljubljanski SK Krakovo v Novem mestu ter igra proti tamošnjemu SK Elan revanžno prijateljsko tekmo. Pr« va tekma, ki se je vršila spomladi, je kon« čala z rezultatom 2 : 0 za Krakovo. Tudi jutri se bodo Krakovčani borili za čim čast nejši rezultat.
Hazena Maribor : Mura. Jutri popol« dne ob 15. se bo v Murski Soboti odigrala prvenstvena hazenska tekma med druži« nama Maribora in Mure. V pomladanski prvenstveni sezoni se je Maribor plasiral na drugo, Mura pa na tretje mesto, vendar se zdi, da bo Mura svoj placement v ne« deljo izboljšala. Maribor je sicer v dobri kondiciji in nastopi zopet z bivšo srednjo napadaEco Ozvaticevo, vendar ima Mura več izgledov, kajti na domačih tleh je bi« Ia celo najmočnejšim družinam nevaren na« sprotnik.
Atletiki v Mariboru. Jutri ob 17. boSK Maribor odigral na lastnem igrišču revanž« no tekmo s celjskimi Atletiki, katerim je pri zadnjem nastopu podlegel v razmerju 5 : 4, čeprav je p edel boljšo igro. Mo« štvo Maribora bo tokrat nastopilo v kom« pletni postavi in je sigurni favorit. Nade» jati se je, da se bo nevarnemu nasprotni« ku primerno oddolžilo in častno zastopalo barve svojega kluba. Tudi Celjani bodo zastavili svoje znanje in tekmovalno ruti« no, da opravičijo doseženi uspeh minule nedelje, tako da se lahko računa s prvo« vrstno igro, ki jo bosta nudila dobra na« sprotnika. Predtekmo bosta odigrali rezer« vi Maribora in Železničarjev.
Na slovanski olimpijadi v plavanju, vodnih skokih in waterpolu bodo zastopali našo državo sledeči plavači oz. skakači: 100 m prosto: Senjanovič, Vlado Smotri* na; 400 m prosto: Senjanovič, Roje; 1500 m prosto: Senjanovič, Roje, štafeta 4 X 200 m: Sendjerdji, (ev. Vlado Smokvina), Roje, Lj. Smokvina, Senjanovič; 200 m prs« no; Pavešič, Fabris; 100 m hrbtno: Z. Mir« kovič, Lj. Smokvina; skoki z deske: Kon delič, Grilc; skoki s stolpa: Grilc, Kordelič. Damsko konkurenco zastopajo: 100 m pro« sto: Katavič, Roje; 400 m prosto: Katavič, Roje; 200 m prsno: Podhorsky, Prekuh; 100 m hrbtno: Radonič, Katavič (Anka Ma« rič); štafeta 4 X 100 prosto: Katavič, Roje, Podhorsky, Leoert; skoki z deske: Novak, Dolenc; skoki s stolpa: N«vak, Dolenc. Naše wateipolo»mo§tvo je sestavljeno iz 4 plavaoev Juga in treh Jadrana. Po rezul« tatih te ohmpijade, ki obeta za nas največ šans v prostih slogih za gospode in dame, bo sestavljena naša reprezentanca za ev« ropsko prvenstvo v Bologni, kamor odpo« tuje v nedeljo zvečer.
Sašk gostuje danes in jutri v Zagrebu ter odigra dve tekmi z Gradjanskim. Hašk igra prijateljsko tekmo s Concardijo, ker je bila tekma z ljubljansko Ilirijo odgode« na za poznejši termin.
Savezna pokalna tekma Zagreb : Sw bottca — sporna? Med ZNS in JNS je na« stal spor radi odigranja pokalne tekme med reprezentancama zagrebškega in subotiške« ga podsaveza, lri bi se morala vršiti dne 4. septembra. ZNP je namreč na ta dan odredil tekmo v prid poškodovanega igral« ca Kremzira (Sparta) in hoče to tekmo na vsak način izvesti. Ako JNS ponovnemu protestu ZNP«a ne bo ugodil, je verjetno, da ZNP za savezno pokalno tekmo ne bo nastopil.
Dunajski WAC je v Budimpešti pod« legel Ferenczvarosu z 2 : 4 (1 : 1).
Kot. savez Kr. SHS — pododbor Ljub« Ijana mesto (službeno) priporoča vsem klubom, da se polnoštevilno udeleže kol. dirke, na progi Ljubljana*Novo mesto« Ljubljana, ki jo priredi kol. sek. ASK Pri morje. — Odbor.
Kot. savez SHS — pododbor Ljubljana — mesto. Seja pododbora se vrši v nede« ljo dne 28. t. m. v gostilni »Jebačin® na Do« lenjski cesti ob 14. uri. Radi važnosti ude leiba dolžnost. — Predsednik.
SK Jadran. Nedelj«&a tekma odpade
ASK Primorje. Plavalna sekcija. Od= hod v Karlovac, danes v soboto, ob 30.05 uri iz državnega kolodvora. Na postaji mo« rajo biti najpozneje ob 19.45 uri sledeči: CaberSek, Tum«, Kolar, Sramel, Koželja Juntes, Potočnik, Medved Ivo, ing. Ober« eigner, Kovačič Leon, gdč. Treo, Prekuh Angelca, O grm, Jerina, Koch Ruša, Med ved Mimi, Wisiak, Premelč Marta. — Na čeinik.
Gospodarstvo
Hmelj
Deset zapovedi za producente hmelja
Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdalo ob priliki obiranja hmelja poseben letak ki se bo razdelil v pokrajinah, kjer se posestniki bavijo s produkcijo hmelja. V tem letaku daje ministrstvo preducentom naslednje nasvete: 1. Hmelj se obira, kadar je popolnoma zrel. Ce sc pojavijo zapreke, ie bolje preje začeti z obiranjem, kakor pa ri-skirati da postane hmelj preveč zrel. 2. S kobulami je treba odtrgati pol po možnosti pa cel centimeter peclja. Obirati se ne sme listjem. 3. Obrane kobule ne smejo biti več kakor 2 do 4 ure v vrečah. Takoj po obiranju je treba hmelj na suhih prostorih razprostreti v višini 6 do 10 cm. 4. Zlasti naj pazijo producenti na pravikio sortiranje; posebej se izberejo dolge in velike kobule, posebej pa rdečkaste. 5. Pri sušenju ie treba Jedati na to, da toplota v najnižjih plasteh ne prekorači 40 stopinj Celzija. Hmelj se suši 4 do 5 ur v prepihu toplega ta suhega zraka. 7. Osušeni hmelj je treba ohladiti v manjših množinah, ker se lahko vname, če je naložen na kupu. 7. Ko je hmelj osušen in ko se i e navzel vlage iz zraka, se spravi v velike kupe, katere ie treba vsak dan zjutraj in zvečer premetati. Dobro osušeni hmelj se po 8 dneh lahko spravi v vfeče. Tudi če je hmelj že v vrečah, je treba paziti, da se ne vname, kar se lahko dogodi. Se je bil premalo posušen. V tem primeru je treba hmelj znova posušiti. Takšen hmelj izgubi zeleno barvo, postane rdečkast, ter se slabše plačuje. 8. Prostori za sušenje morajo biti čisti ,suhi, zračni In temni. 9. Pri prodajj se priporoča največja poštenost. Naj se ne dodajajo v svrho povišanja teže in večjega izkupička nikake primesi. Priporoča se prodajati hmelj znanim in uvedenim trgovcem (izvoznikom), ki moreio dati inozemstvu za blago potrebne garancije. 10. Vsak producent naj skuša potom poštene in strokovne manipulacije, ustvariti našemu hmelju dober glas v inozemstvu.
Češki hmeljarji o letošnjem pridelku hmelja
V Žatecu se Je 21. t m. vršilo splošno zborovanje hmeljarjev na katerem je bilo podano izčrpno poročilo o stanju hmeljske letine v srednji Evropi. Po nalogu Združenja hmeljarjev v Žatecu sta se predsednik Fischer in tajnik Nedwed osebno prepričala o. stanju, hmeljske letine v glavnih produkcijskih pokrajinah Jugoslavije. Nemčije, Francije in Poljske ter sta pri tem ugotovila, da je po dosedanjih rezultatih obiranja letošnja letina hmelja glede na kol"Čino pri. nesla splošno razočaranje. Zato se producenti izrecno svarijo, naj ne prodajaj"o: -letošnjega pridelka za vsako ceno. Priporoča se prodajanje v manjših količinah, zlasti ker češka pivovarska industrija zasleduje taktiko počasnega nakupa. Sprejeta ie bila resolucija, v kateri se glede na izglede letošnje letine v inozemstvu ugotavlja, da letošnji pridelek žlahtnega hmelja nikakor ne bo večji, kakor potreba žlahtnega hmelja; zato ie dana možnost za gladko prodajo letošnjega pridelka. Za hmeljske producente nai velja parola, da se vzdržujejo močne ponudbe. ki more neugodno uplivatl na tržišče. Prodaja naj se vrši v partijah ln naj se ravna po povpraševanju, tako da bo mogoče držati cene. Začasna mirna situacija ra tržišču nai ne preplaši producente.
*
Praga. (26. t. m.). Po situaciiskem poročilu praške tvrdke Pražak in drug se ceni letošnja produkcija hmelja na celem svetu 1,225.000 starih centov. V Češkoslovaški bo produkcija znašala okrog 232.000 starih centov (od tega odpade na žateški okoliš 175 tisoč centov). Ker bo konsum hmelja v Češkoslovaški letos zaradi povečanja produkcije piva večji (50—55.000 st. centov),, bo preostajalo za izvoz 175.000 centov. Nemčija bo morala v tekočem gospodarskem letu uvoziti 120.000 st. centov hmelja, pred vsem iz Češkoslovaške in Jugoslavije, v manjši meri tudi iz Poljske, Francije in Belgije. Produkcijo hmelja v Jugoslaviji ceni omenjena tvrdka na 70.000 centov. (To poročilo Je treba sprejeti z rezervo, ker izhaja iz krogov hmeljske trgovine k! je tateresi-rana na tem. da ie cena hmelja Sm nižja. Op. ur.)
Nfirabei*. (24. t. m.). V prvih 3 dneh tekočega tedna je znašal dovoz 17 bal novega hmelja. Prodanih ie bilo 25 bal stareea hmelja po dosedanjih cenah (badenski 240 mark za 50 kg) in 12 bal novega hmelja po 250 do 390 mark za 50 kg (68 do 76 Din za kg).
= NoToeadska Zbornica za trgovino, industrijo in obrt zahteva »nižanje ali ukinjenje davka na poslovni premet. Novosadska Zbornica za trgovino, Industrijo in obrt j« poslala generalni direkciji davkov predstavko, v kateri ugotavlja, da ao gospodarski krogi v vseh pokrajinah naše države zaradi nazadovanja trgovine v zadnjih letih ponovno zahtevali, da se ukine davek na poslovni promet, to je oni davek, ki neposredno podraži življenje. Danes ob9toja upravičena bojazen, da se bo Stanje trgovine v bodočem poslovnem letu še znatno poslabšalo, ker bo povprečni dohodek kmetskega stanu, našega največjega konsumenta, nazadoval za najmanj 30 %. V posameznih pokrajinah, kjer je letina za 50 % manjša kakor lani, se nahaja trgovina pred katastrofa Davek na poslovni promet, ki podražuje najvažnejše Hv-ljenske potrebščine za 3—4 % (pomisliti je treba, kolikokrat se mora plačati ta davek, prodno pride blago do konsumenta), obremenjuje baš najnižje in najrevnejše plasti naroda. Zato prosi zbornica generalno direkcijo davkov, da ukrene potrebno, da se ta davek potom uredbe zniža ali pa ukine.
= Letina v turščici. Turščica letos ne kaže slabo samo v naši državi, temveč tudi drugod. V Rumuniji bo primanjkljaj mogoče še večji kakor v Jugoslaviji. Tudi v ostalih produkcijskih državah Evrope stanje turščice ni baš ugodno. Za našo državo pa je velike važnosti dejstvo,/da je tudi v Ameriki letina v turščici selo slaba, kajti primanjkljaj se tam ceni na 700 milijonov bušlov. Ker bo letina torej splošno slaba, je letos cena turščici zelo visoka. Tako notira v zadnjem času turščica na novosadski borzi 205 — 210 Din, dočim je lani v istem času notirala 165 do 170 Din ter je v jeseni padla celo na 125 do 140 Din. Ce se bodo sedanje cenitve letine v turščici ur«»ničile, potem ni pričakovati, da bi cena nazadovala. Za vojvodinske producente turščice bo visoka cena vsaj deloma popravila škodo, ki bi jo sicer utrpeli zaradi slabe letine.
= Državni urad za pospeševanje industrije in obrti zopet posluje. Državni urad za pospeševanje industrije in obrti, ki je bil lani zaradi pomanjkanja kreditov ukinjen, je ponovno pričel poslovati. Interesente opozarjamo na kemično - tehnični laboratorij tega zavoda, ki proti plačilu nizke takse omogoča industrijcem, obrtnikom in drugim osebam kemično - analitično preiskavo proizvodov in sirov in za industrijske in obrtne potrebe. Zavod daje tudi strokovna mišljenja pri nabavah materijala s strani privatnikov, dalje glede ustanavljanja podjetij in glede racijo-nelnih produkcijskih metod. Končno ae zavod bavi s preiskavanjem domačih sirov in, v kolikor pridejo iste v poštev za naše gospodarstvo. Laboratorij se nahaja v Beogra du. Knez Mihajlov Venac 49 a.
= Direkcija za kmetijski kredit bo v kratkem pričela poslovati. Kakor smo že poročali, je bil imenovan za ravnatelja gosp. Djordje Muačevič, znani agronom iu bivši ravnatelj delniške družbe <Semenar> v Osijeku. V kratkem bo imenovan tudi pomočnik ravnatelja. Direkcija ima že na razpolago 100 milijonov dinarjev. Dajala bo posojila kmetijskim zadrugam, osnovaniin po določilih zakona o kmetijskem kreditu. Obstoječe zadružne zvezne organizacije stojijo prej ko slej na stališču, da je treba ta zakon takoj spremeniti, da bodo mogle tudi obstoječe zveze in kmetijske zadruge uživati kredit.
= Vprašanje ukinjenja carin na žito. Čeprav je minister za kmetijstvo in vode pred kratkim izjavil, da ne vidi potrebe za ukinjenje carine na žito, vendar je v beograjskih krogih razširjeno naziranje, da bo finančno ministrstvo predlagalo ukinjenje carine na žito. Računa se, da bi cena pšenici po ukinie-nju carine nazadovala za iznos carine (27.30 dinarjev pri 100 kg).
—	Carina na superlosiat še ni ukinjena. Glede na vesti o ukinjenju carine na super-fosfat, opozarjamo interesente, da ta carina do danes še ni ukinjena.
= Odprava konkurza. Ker ni kritja za stroške postopanja, je odpravljen konkurz o imovini Steva Oomboca.
= Zastopstvo za razpečavanje lesa v Italiji išče neka tvrdka v Genovi. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—	Dviganje delavskih meid v Avstriji. Mezde dunajskih industrijskih delavcev so se v prvi polovici t. 1. deloma znatno dvignile, in sicer pri zidarjih za 4 %, pri ope-karniških delavcih za 10—17 pri delavcih v konfekcijskih obratih in kemičnih tovarnah za 4—6 %, pri knjigovezih za 7 do
.10 %, pri transportnih delavcih za 5—10 %. pri delavcih v tobačnih tovarnah za 8 %, v tekstilni industriji za 4 — 6.5 % in v kavarniških obratih za 8 — 16 %. Najvišje mezde imajo trenotno polirji, visokokvalificirani krojači, dalje akordni visoko kvalificirani delavci v steklarski, tiskarski, pivovarniški in prekajevalni industriji, ki zaslužijo tedensko 80 — 100 šilingov (640—800 Din).
= Ameriška industrija avtomobilov in pnevmatik. Produkcija avtomobilov v Zedinjenih državah je v poslovnem letu 1926.-1927., ki je bilo zaključeno 31. julija, nazadovala na 3,850.000 avtomobilov napram 4.339.898 avtomobilom v poslovnem letu 1925./26. Zanimivo je, da voditelji ameriške avtomobilske industrije pripisujejo to nazadovanje produkcije predvsem dejstvu, da v pričakovanju novega Fordovega modo-la mnogi kupci čakajo z nakupom. Po zanesljivih cenitvah je zaradi tega izostal nakup od najmanj 250.000 avtomobilov. Izgledi za poslovno leto 1927./28. so zelo ugodni. V letu 1926. je postalo nerabnih 2 milijona avtomobilov, katere je bilo treba nadomestiti z novimi vozovi. To število pa bo stalno naraščalo, ker bo letos večina avtomobilov, zgrajenih v letih 1921. in 1922. posta la nerabna. Ameriške tvornice avtomobilskih pnevmatik so prav dobro zaposlene. -Produkcija se je znatno dvignila. Največje tvornice so popolnoma zaposlene s produkcijo pnevmatik za nov Fordov model.
Blago je dobro
ako izpolni srojo tvrho. Da lo store
Borze
riz 222.75 - 0, Praga 163.15—168.95 (16855), Trst 308.75 — 310.75 (309.75).
Zagreb. Dunaj 7.988 — 8.018, Beriln 13.52 do 13.55, Milan 306-73 — 310.75, London 275.85 — 276.65, Ne\vyork kabel 56.7 — 56.9. Newyork cek 56.65 - 56.85, Pariz 221.6285 do 223.625, Praga 168.12 — 168.92, Curih 1093.5 — 1096.5; češkoslovaške krone 167.1 do 167.9.
Beograd. Pariz 221.9 — 223.9, London 275.85 — 276.65, Newyork ček 56.64—56.84, Milan 308.75 — 310.75, Praga 168.08—168.88, Dunaj 7.98 — 8.01, Budimpešta 9.935—9.965, Berlin 13,515 - 13.545, Curih 1093.5-1096.5, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.75 do 35.25.
Curih. Beoaiad 9.135. Berlin 123.43, London 25.2125, Ne\vyork 518.625. Pariz 20.3:i, Milan 28.335. Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.10.
Trst. Beograd 32.0750 — 32.5750, Dunaj 253.75 — 263.75, Praga 54.15 — 54.65, Pariz 71.70 — 72.20, London 89.0750 — 89.3750, Ne\vyork 18.2750 — 18.3750, Curih 351.75 do 355.75.
Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125, Berlin 168.50 — 169. Budimpešta 124.01 — 124.31, Bukarešta 4.3725 — 4.3925, London 34.45375 do 34.55375, Milan 38.61 — 38.71, Nevryork 708.45 — 710.95. Pariz 27.77 - 27.87, Curih 136.62 — iarr.12,
Eiekti.
Ljubljana. Celjska 197 —199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 335 — 0, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86 — 87, Vojna škoda 353.5 — 354, ka«a 353.5 — 354, za oktober 358.5 — 359, agrarne 50 — 0; bančne vrednote: Eskomptna 91 do 92, PoljO 16 - 17, Kreditna 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 142 — 147. Narodna 1800 — 4880, Praštediona 850 - 860, Srpska 130 — 131: industrijske vrednote: Gutmann 240 — 250, Slavonija 15.5 — 16.5, Drava 565 — 600, še-čerana Osijek 500 — 505, Vagon 35 — 40, Union mlin 290 — 295, Vevče 135 — 145, Du. brovačka 375 — 377.5, Trbovlje 460 — 470, Union Našice 1730 — 1800.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.) Les: Tendenca mirna. Povpraševanje je za trame, po noti kupca, fco vagon meja po 270 in za testone, široke, fco vagon naklad, post. po 430. Nudijo se suha bukova drva, fco vagon naklad, postaja po 20 in suha hrastova drva, fco naklad, "postaja po 18. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 80 dni): baška, 78/79 kg, 2 %, promptna po 344.5 do 347.5, za september pa po 347 5 — 349 5; sremska, 78/79 kg. 2 %, promptna po 337 do 342; slavonska, 78/79 kg, 2 promptna po 332 — 337; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 260 -io 262.5, mlevska tarifa pa po 355 — 357.5. Svinjski sejem v Mariboru (26. t. m.) Do-
26. avgusta.
Na deviznem tržišču je bilo danes povpraševanje nekoliko živahnejše. Na ljubljanski devizni borzi je morala danes Narodna banka, ki je v zadnjem času intervenirala edino
v devizah na Curih in London dati tudi ne- 0,111JB>U	. — ..
kaj deviz na Dunaj in Berlin. V posameznih ] gon 272 svin]- povprečne cene so bile: mladi x	i. , ^	' * prašički 5—6 tedno* stari 100 — 140 Din,
7—9 tednov 150 — 200 Din, 3—4 mesece 350 — 400 Din, 5—6 mesecev 420 — 450 Din, 8—10 mesecev 500 — 650 Din, 1 leto stari 1000 — 1100 Din; za kg žive teže 10 do 11.50 Din, mrtve teže 15 — 18 Din. Prodanih je bilo 154 komadov.
Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.) Nazadovanje cen na ameriških tržiščih in še v večji meri na budimpeštanskem lerminskem tržišču je vplivalo pomirjevalno na dunajsko tržišče, vendar pa ni prišlo do nazadujoče tendence v cenah. Kupci čakajo na ugodnejše cene, zato se je gibal promet v najožjih mejah. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (80/82 kg) 44 — 44.5; r ž: marehfel i-ska 89.25 — 39.75, madžarska 37.50 — 38.50; turščica: 28.75 — 29.25; oves: domači, madžarski in rumunski 30 — 305, češkoslovaški 29.75 — 30.25.
tečajih so se med jugosloveoskimi deviznimi tržišči pojavile večje disparitete. Tako je znašal danes srednji tečaj za Newyork v Ljub ljani 56.70, v Zagrebu in Beogradu na 56.75, odnosno 56.74. Nasprotno pa so bile devize na Dunaj, Berlin in Prago v Ljubljani in Zagrebu dražje, kakor pa v Beogradu.
Na ljubljanski efektni borzi so občutneje nazadovale delnice Kranjske industrijske družbe, ki eo v skladu z dunajskimi tečaji popustile na 335 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda v početku borznega sestanka zaključena po 3525, pozneje pa se Je oSvrstila iu trgovala po 354. V bančnih in industrijskih papiTjih je bil promet slab. Dubrovačka je popustila na 375. Union mlin pa na 290 — 295.
Device in valnte.
Ljubljana. Berlin 13.525 — 13.555 (13.54), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.98875 do 8.01875 (8.00375), London 275.85—27665 (276.25), Newyork 56.60 — 56.80 (56.70), Pa-
Vremensko poročilo
Meteorološki ta v ud » Ljubljani 26. avgusta 1927.	Višina barometra 3u8Ji in
Kraj
Cas
jpazovanj*
Ljubljana (dvorec) , > ■
Maribof , , « Zagreb < > ■ > Beograd i t» Sarajevo •»• Skoplje .. . . Dubrovnik t >
Split . . . . . Praha ....
7. U 2L
I
Baroni.	Temper.	a- SI a ► l* I"	Stnei «cii!i ir brzin* * metrih	o •8S	Padavine	
					Vrata	« bb <• 1. n
/591	152	85	E 2	10	dež	34
7615	114	72	N 6	3		
7633	10 9	89	SE 2	2		
7613	130	85	NW 10	10	dež	3.0
759-5	17-0	73	E 7	10		
759-7	190	t6	mirno	5		
7578	211)	61	mirno	7		
75S-4	M0	59	mirno	0		
757 9	220	75	mirno	3		
/57-3	30	74	E 2	9		
7601	12 0	—	S\V 4	7	del	34
Solnce vzhaja ob 5.13, zahaja ob 18.49, luna vzhaja ob 3.44, zahaja ob 19.4. Najvišja temperatura danes • Ljubljani 173, najnižja 16.9.
Dunajska vremenska napoved m sobota: Izmenjujoče se oblačenje, deloma ie padavina
hladno, zapadni vetrovL Tržaška vremenska napoved za soboto: Močni in zmerni vetrovi od vzhodno • severovzhodne stfani; nebo večinoma jasno; temperatura Od 16 do 22 Stopini: morja
kano.
Iz življenja in sveta
Dogodek v daljnem vsemirju
Dne 30. julija se je pojavila v ozvezdju Orla, na točki, kjer je doslej le najbolj občutljiva fotografska plošča zaznamovala nejasen odse\ neznane zvezde, zvezda devete velikosti. Zvezdoznanci so mislili, da gre za stalno zvezdo, ki izpreminja svetlobo: takih zvezd poznamo tisoče. Heidelber-ški zvezdami pa se je zdaj posrečila spektralna analiza te zvezde, Id je dognala, da gre za zvezdo, ki jo strokovnjaki označujejo z latinsko (in našo) besedo Novae (nove zvezde). Naziv še poteka izza časov, ko so si razlagali pojav take zvezde z domnevo, da gre res za nastanek zvezde. Raz-iskavanja poslednjih desetl»+ij pa so dognala, da tako zvane »novae* obstoje, še preden zaznajo naši aparati njih svetlobo: ne opazijo se zaradi tega, ker zelo slabo svetijo. Fotografska plošča pa jih vedno zaznamuje, kar se je dokazalo v vseh dosedanjih primerih na podlagi plošč v zbirki ameriške Har-vardove zvezdarne. Tako se je morala umakniti tudi domneva, da taka zvezda zažari pod vplivom kakega kometa, s katerim je trčila. Po sedaj prevladujočih nazorih se na «novi» zvezdi dogajajo neke notranje izpremembe, predvsem ogromne eksplozije, ki si jih naša domišljija ne more niti zamisliti. Velikanske količine žareče lave in razžar-jenih plinov bruhajo iz notranjosti na površje. Zaradi tega se zvezda za nekaj časa razžari, uprav razbeli. Spektralna preiskava take svetlobe pa je zaradi posebnih komplikacij izredno težavna in ni mogla dati zadostnih rezultatov, da bi si bili na jasnem glede notranje strukture teh neizmerno oddaljenih vsemirskih teles.
Poslednje pomembnejše «novae» so Nova Aquilae 1. 1918., Nova Cygni leta 1920. in Nova Pictoris 1. 1925. Prva slučaja sta si podobna: zvezda nenadoma tako zažari, da dobi blesk zvezde 1. velikosti. Cez nekaj dni, da, ur, pa sijaj znatno obledi, dokler se čez nekaj mesecev ne izgubi v komaj zaznaten videz skrite zvezde. Nova Pictoris je bila daleko manj radikalna in je potrebovala 8 tednov, preden se ie razžarela do zvezde 1. velikosti.
Sedanja Aquilae je po dunajskih opazovanjih dne 19. in 20. t. m. narasla do 8 stopinj 6 minut, te dni pa intenziteta njene svetlobe zopet upada . . . Danes še ne moremo reči, ali je to upadanje prehodno in se bo še bolj razžarela, ali pa se bo brez večjega sijaja vrnila na svojo staro skromno pozicijo.
Mestni urad na Dunaju v plamenih
V prošli noči od četrtka na petek je v mestnem uradu dunajskem izbruhnil ogenj. Požar so najprej opazili na podstrešju, kjer se je tako razširil, da je obiel celo streho. Seveda j; bila na mestu nesreče takoj požarna bramba. Gasilci so imeli neprijetno delo: morali so naravnati cevi brizgaln po svetlobi žarometov, kajti noč je bila temna in gašenje je bilo zelo težko. Glavna skrb ognjegascev je veljala sosednim poslopjem. na katere so že preskakovali plameni; požarna bramba se je posluževala najmodernejših sredstev, da je požar omejila. Škoda je velika in se trenutno ne da še oceniti.
Mestni urad na Dunaju stoji nasproti magistrata na oglu Ebendorferstrasse. V njem se nahajajo oddelki za soc. politiko in aprovizacijski odseki.
Novo orožje dunajske policije
Dunajska policija je bila doslej opremljena po starem načinu. Stražniki so morali nositi dolge sablje, ki so se posebno v teku vlekle za njimi ter so jih tudi drugače ovirale pri hoji. Nerodnost tega objekta je napotila policijsko ravnateljstvo na Dunaju, da je začelo proučevati modernejša sredstva. Rezultati proučevanja so že tu; dunajski stražniki odložijo sablje in dobe pen-dreke.
Modernizirano policijo imajo doslej le v nekaterih državah: na evropskem kontinentu so s pendreki opremljeni stražniki v Angliij in Franciji, na Nemškem, Nizozemskem, pri nas v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem. Pendrek se je dobro obnesel kot nadomestilo staromodne sablje, ki je v večini slučajev odpovedala kot praktično sredstvo. Tudi dunajska policija se je odločila, da jo žrtvuje.
Poleg pendreka, ki bo služil pač v prvi vrsti za raizganjanje demonstrantov in s katerim bodo stražniki udarjali po rokah in plečih, bodo imeli dunajski policaji pištolo tipa Steyr ter municije za 25 strelov. To dvoje bo še izpopolnjevala kratka sablja, ki bo nekakšno napol bodalo. Orožje se bo uporabljalo v sledečem redu: za lažje slučaje pendrek, potem sablja, v skrajni potrebi pa stopi v akcijo še pištola.
Poleg tega bo nabavilo policijsko ravnateljstvo tudi dva oklopna avtomobila, v katerih vsakem bo prostora za dve mitraljezi ter za 10 do 20 mož s puškami. Policijska služba se bo izpopolnila tudi z drugimi sredstvi tehničnega značaja; za brzo obveščanje bo na razpolago radio, ki bo posredoval vesti s pomočjo šifer. Pomnoži se obenem število policijskih kolesarjev in maitoafctt5ta%
Henry de Jouvenel,
urednik pariškega «Matina» in zastopnik Francije v Društvu narodov, je kot smo že poročali v pismu na Brianda podal ostavko na svoje mesto.
Polet iz Anglije v Kanado
Angleška letalca, stotnik Leslie Ha-milton in polkovnik Minchin, pripravljata v spremstvu princese Lowenstein-Wertheimove polet čez Ocean. Ce bo vreme ugodno in ji bo sreča mila, bo letela trojica naravnost iz Anglije v Ottawo na kanadskem ozemlju.
Dejstvo, da se temu poskusu trans-oceanskega poleta pridružuje ženska, se utemeljuje s tem, da je princesa zelo izvežbana letalka. V letalski stroki se je izurila že leta 1914. Trojica lo letela v enokrovniku «St. Raphael». izdelek tipa Fokker, narejen v Amsterdamu. Letalci se nadejajo, da jim bo mogoče preleteti 3000 milj dolgo razdaljo v 40 urah. Najtežjo pot bodo imeli prve tri ure poleta; zato so določili, da jih bo na tem delu vožnje spremljal hidroplan stotnika Hamiltona ter jim za slučaj potrebe nudil pomoč.
Princesa Lowenstein - Wertheimova je članica bavarsko-wurtemberške aristokratske rodbine Lowenstein-Wert-heim-Freudenberg. Njen oče je bil princ Ludvik, ki je padel pri Manili 1. 1899., njena mati pa lady Anne Saville. hči Karla Mexboroughškega.
Kapitan Ehrhardt - mož princese Hohenlohe-Oehringen
Kapitan Ehrhardt, bivši vodja znane nemške nacijonalistične organizacije C (Consul), znan po svoji vlogi v Kappo-vem puču na Bavarskem, se je prošle dni oženil s članico nemške aristokratske hiše, princeso Margareto Hohen-lohe-Oehringen. Ta zveza je vzbudila v vseh interesiranih krogih velikansko zanimanje. Ehrhardt, ki je upokojen oficir, se je šele nedavno ločil od svoje prve žene, kateri se je izneveril. Da je imel zveze s sedanjo novo ženo, je bilo že davno vsem znano. Stvar se je najjasnejše pokazala tedaj, ko je bil Ehrhardt na zatožni klopi in je princesa Margareta Hohenlohe pričala v njegov prilog. Pričala je seveda po krivem in je bila obsojena na šest mesecev ječe.
Po Kappovem puču se je namreč Ehrhardt skrival. Našel je zatočišče v princesini okolici potem ko je pobegnil iz ječe tik pred glavno obravnavo. Nastanil se je v eni izmed prinoesinih vil v Monakovem, kjer je bil nekaj časa skrit očem sveta, potem pa so ga nasprotniki izvohali in ovadili. Naposled pa je prišla amnestija in Ehrhardt je likvidiral svoje nacijonalistične pustolovščine kot državni pomiloščenec.
Prva kapitanova žena je bila hči nekega trgovca. Med možem in njo je vladalo že delj časa nesporazumljenje. Ehrhardt je vložil prošnjo za ločitev.
ki se je po obojestranski pripravljenosti tudi izvedla. Do poroke s princeso je prišlo šele zdaj radi tega, ker je čakala Margareta Hohenlohe na veliko dedščino po svojem bogatem sorodniku Hugoju Hohenloheju. Pokojnik je bil namreč strogo opredeljen katoličan in ni dovolil, da se njegova dedičinja omoži z ločenim zakoncem.
Ameriški legijonarji v Franciji
Te dni se je v Cherbourgu izkrcal prvi kontingent ameriških legijonarjev, ki pri* hajajo na proslavo francosko«ameriškega pobratimstva (18. septembra). Zgoraj Iz* krcanje v Cherbourgu. Spodaj: Prihod na pariški kolodvor St. Lazaire.
Dva brata in ena žena
Iz Košič poročajo o zanimivem romanu iz življenja dveh bratov, ki sta imela eno in isto ženo. Roman se je končal zelo dramatično; ljubosumni brat je zaklal svojega tekmeca v ljubezni, nakar je šele dobil zaželjeni mir v svojem srcu.
V Nagyszollosu je pred vojno živel kmet Puppovics. Bil je bogat in je imel veliko posestvo. L. 1913. je umrl in je svoje imetje razdelil med svoja dva sinova, Ivana in Ladislava. Brata sta nekaj časa upravljala kmetijo v najlepši slogi. Ker sta pa bila samska, je pri hiši vsak dan občutneje manjkalo gospodinje. Ladislav, starejši brat, je radi tega sklenil, da se oženi. Poiskal si je nevesto v osebi Marije Kuparjeve, najlepše mladenke iz sosednega seia. Za to dekle so se trgali številni snubci; Kuparjeva, ki je bila še zelo mlada in pač tudi željna dogodivščin, se ni hotela možiti na vrat na 'nos in tudi Ladislavu ni hotela obljubiti, da mu postane žena.
Izbruhnila je vojna. Ladislav, ki je pregovoril' Kupko, da se mu je vdala, je odrinil k vojakom; zveza s Kupko pa še ni bila potrjena pred oltarjem. Marija je postala nezakonska mati: rodila je sinčka, za katerega se je začel zanimati Ladislavov brat Ivan. Skrbel je zanj kakor oče; a cesti obiski in sestanki s Kupko so razvneli tudi kri v njegovih žilah. Začel je Marijo oblegati z ljubezenskimi ponudbami in ker se ni o Ladislavu mesece in mesece čulo besede, se je nezakonska mati odločila, da postane Ivanu žena. Komaj pa so minili medeni tedni mladih no-voporočencev, je potrkala vojna tudi pri njih na vrata; Ivan je bil potrjen za vojaško službo in je moral pod kraljevsko zastavo.
|ggf| JljEv • .: |
, t ■p , i - :
Pred otvoritvijo mednarodne razstave psov v Ženevi
Originalna izložba v neki trgovini za otroške igračke v 2enevi
Ladislav, ki se je naposled vendarle javil, da živi, in Ivan sta se borila na dveh različnih frontah. Medtem je_ vodila gospodarstvo doma Ivanova žena. Naenkrat so Ivana zajeli Rusi; Ladislav pa je prišel domov na dopust in stara ljubezen se je obnovila ... čas je brzel, končala se je vojna, Ivana ni bilo od nikoder: sedem let se ni vrnil domov, a mir je bil že davno sklenjen. Ljubezen je tiho cvela med Marijo in Ladislavom. Naenkrat se je Ivan vrnil iz Rusije. Spoznal je razmere doma, a ni rekel Ladislavu žal besede in tudi Mariji ni očital zakonolornstva; čutil je namreč, da je šibkejši in je -molčal. Dve leti sta si brata delila ženo; Mariji se ni zdelo to nič nenaravnega, nasprotno, smatrala je, da pripada i enemu, i drugemu, ker je s starejšim bratom rodila dete. mlajšemu pa je postala žena. Po dveh letih potrpljenja pa je Ivan vzrojil: zahteval je Marijo samo zase. Naenkrat se je nekaj premaknilo v hiši. Miru ni bilo več. Začeli so se prepiri in spori. Ivan se je moral na žalost prepričati, da daje Marija prednost starejšmu bratu; ko jo je našel neko noč v njegovi postelji, je vzel sekiro in umoril Ladislava z udarci po glavi. Hotel je obračunati tudi z nezvesto ženo, a njeno vpitje je priklicalo ljudi iz sosedstva, ki so zločinca zvezali in ga izročili orožnikom.
Zadnje dejanje te pretresljive tragedije se bo zaj odigralo pred poroto.
X Reforma kazenskega zakona v Italiji. Justični minister Rocco v Rimu je izdelal načrt novega kazenskega zakona, ki P1""0 pod fašizmom kodificira svoje norme. Pred log, ki bo v najkrajšem času na znani na« čin uzakonjen, obsega 751 členov in pred« videva kaznovanja za delikte zoper drža* vo, za pripadnost k mednarodnim organi« zacijam, za homoseksualnost in za odprav, ljanje telesnega ploda. Uvaja se tudi zo« pet smrtna kazen.
X Smrt "kralja konzerv» i> Ameriki. V Ameriki je preminul pred kratkim dolar« ski milijonar Armour, ki je obogatel s kon« zervnimi izdelki. Zapustil je ogromno pre« moženje.
X Pomenišil se je. Bivši kitajski posla« nik v Haagu in delegat Kitajske v Ženevi I,u, se je javil prostovoljno za vstop v be« nediktinsko opatijo v Lophenu. Dal se je pomenišiti. Baje je Lua pripravila do tega koraka smrt njegove žene. ki je bila rodom Belgijka.
X Štiri nove zvezde, večje od solnca je odkril astronomski observatorij v Chicagu. Vsaka teh zvezd je 250 krat večja od soln« ca, njih svetloba pa potrebuje do naše zemlje 500 let časa. Astronomom v Chicagu se je posrečilo napraviti 48 posnetkov, ki priča io. da zvezde res eksistirajo. Opazuje jo jih s posebnimi astronomskimi pri pra*
.......................
Kako se naučim fotografirati
ie tavnokar izšla v drugi popravljeni izdaji. — Dobi se v vsaki knjigarni. C na Din 10"—
Naši onstran granic
Mussolini v Trstu in Postojni
V Trstu, 25. avgusta.
Ko so snoči začele počasi lezti na dan zastave, si pač nisem mogel misliti, da je doletela Trst ča6t, da čuva v svoji sredi samo-ga Mussolinija.
Nihče ni vedel ničesar in kakor bi jo bil privlekel za seboj sam Lohengrinov labud, se je včeraj popoldne kmalu po 5. uri zabelila sredi pristanišča pred Velikim trgom jahta <Giuliana> in se je potem polagoma začela raznašati po mestu vest, da je na njej ministrski predsednik Pa so začele polagoma lezti na dan zastave. Pozneje so se pojavili po uličnih vogalih lepaki, seveda trobojni, z napisom <Evviva Mussolini!« in še pozneje so začeli zvoniti zvonovi prav tako, kakor pri nas na kmetih, ko prihaja škof birmovat. Zvonil je tudi veliki zvon pri Sv. Justu, ki zvoni samo ob izrednih prilikah. In zvonil je, prenehal, pa zopet zvonil in zvonil. Ljudje so se začudeno povpraševali, kaj naj pomeni vse to, a ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, je seveda vse drlo na obalo, da se prepriča, ali je res ali ne. In bilo je res!
Izvedeli smo pa to šele danes zjutraj, ko smo čitali jutranje liste, kjer je stalo črno na belem, da je <Njegova ekscelenca predsednik vlade odpotoval davi (24. t. m.) iz Benetk na krovu kr. lad.ie <Giuliana» v spremstvu torpedolovca «Nullo», torpedovko 47 in motornice 98 ter je <Giuliana» prispela v Trst popoldne in se zasidrala v luškem predelu sv. Justa.»
Seveda, moglo bi se bilo misliti, da poseti ministrski predsednik tudi Trst, ko smo brali včeraj, da se je vkrcal v pondeljek zvečer v Porio Corsini in prispel v torek zjutraj v Benetke. Ali kdo more vedeti, kdaj, kam in kako potuje gospod Mussolini, ko je tako strogo prepovedana vsaka vest o njegovem potovanju, dokler ne dospe tjakai, kamor je namenjen, ali celo dokler že ni odpotoval zopet drugam, ne da bi kdo vedel kam! Saj so listi objavili vest o njegovem prihodu v Benetke tudi šele istega jutra, ko je že odpotoval iz Benetk, in se sploh ce v£, kje je bil in kaj je delal v Benetkah.
V Trstu ni, izvzemši seveda prve predstavniške oblasti, nihče vedel ničesar o njegovem posetu. Na jahto seveda ni smel nihče. Edino le prefekt, kvestor in luški poveljnik so bili toliko srečni, da so smeli nanjo. Čolne, ki so se skušali približati ladji, je pomorska straža držala v primerni razdalji. Mussolini pa se tudi ni izkrcal, temveč je kake četrt ure s kukalom opazoval množico na obali in se je sploh kmalu, ko se je znočilo, umaknil v svojo kabino.
Ali da ste videli, kaka je bila varnostna služba! Na nogah je bilo menda prav vse, kar premore varnostna oblast: karabinijerji, policijski agentje, miličarii, mestni stražniki in seveda vsa sila konfidentov, ki so se jim kar tresla ušesa od napetosti, da bi vlovili kako nerodno besedico. Vsak čas je človek moral vleči iz žepa legitimacijo. Za vsakim drugim vogalom so te že ustavili in zahtevali <dokumente>. Koliko ljudi ibrez tioku-mentov, so spravili na varno, ne ve nihče. Pisca tega poročila so tekom pol ure ustavili petkrat!
Davi si je Mussolini ogledal novo Cosu-lichevo ladjo «Saturnijo». Za ta poset seveda tudi ni vedel nihče, izvzemši oblasti in ravnateljstvo Cosulicheve družbe. Na povratku iz svobodne luke, je pristal motorni čoln, s katerim se je vozil, ob nabrežju nad pomolom sv. Karla. Tu je vstopil v zaprt avto ;n se je v spremstvu drugih treh ali štirih avtov odpeljal — kdo ve kam?! Na obrežju ie bilo tedaj nekoliko ljudi, menda večina policijskih agentov, ki so mu priredili skromno ovacijo.
Tako potuje mož, ki pravijo, da ga vsa Italija globoko spoštuje kot svojega odreše-nika! Ne kdai, ne kam, ne kako potuje. =e ne sme vedeti, nihče se mu ne sme približati, le oddaleč ga smeš gledati . . .
Postojna. 26. avgusta, t. Včeraj je posefii Postojno italijanski diktator Mussolini. Prispel je v avtomobilu iz Trsta ob 10.15 dopoldne. Tu se ni ustavil niti za sekundo, ampak dirjal je naravnost proti jugoslovenski meji. V oddaljenosti kakih treh kilometrov od granice. na vrhu tako zvanih -Planinskih ridi, odkoder je viden košček jugosloven-skega teritorija, je postal njegov avlo nekaj minut. Spremstvo, se~toječe iz oboroženih ljudi, natrpanih na štirih ali petih avtomobilih, je ostalo pri tem zadaj na cesti za dober streljaj. Iz Postojne so pohiteli za svojim vodjo tu živeči Lahi - avanturisti — med njimi podeštat — na svojih najetih avtomobilih. Bili so nemalo razočarani, ko jih varnostna straža ni nustila v bližino. cDuce* se je vračal skozi Postojno z največjo brzino. Le malokateremu radovedaežu se je posrečilo. da je videl njegov obraz, pa še to skozi meglo avtomobiloviii šip. Jame naš imenitni gost ni obiskal. Oddrdral je v* mrzlični nag-
lici, kakor je prišel. Ob 11. dopoldne, torej tričetrt ure po prihodu, ni bilo o njem vee sledu.
p— Goriški nadškof — zlatomašnik. Petdesetletnico mašništva je praznoval 26. t. m. goriški nadškof dr. Frančišek Sede i. Rodil se je v Cerknem 10. oktobra 1854. V mašnika je bil posvečen 26. avgusta 1877. Za goriškega nadškofa je bil imeno« van 20. januarja 1906. Nadškof je daroval v cerkvi na Travniku pontifikalno mašo. katere se je udeležilo ogromno duhovščine in vsi škofje goriške nadškofije.
p— Izpiti za občinske tajnike. Po poro* čilu iz Rima se bodo vršili pismeni izpiti za občinske tajnike koncem decembra t. 1. Izpite bodo delali tudi tajniki iz območja tržaške prefekture.
p— Gozdni požari v Istri se množijo in so napravili doslej že ogromno škodo. Oblastne odredbe ne izdajo nič. Pri Vod* njanu je zajel ogenj dne 22. t. m. 60 tisoč kvadratnih metrov gozdnega obsega. Ga« silci iz Pule so gasili več ur. Škoda je ogromna.
p)— Rsai širajka. V rudniku družbe a Ar« sa» pri Labinu v Istri so stopili lani 16. dc« cembra delavci v štra.ik, ker jim jc bila znižana mezda. Drugi dan se je stvar po« -avnala. Delavci Pamič, Barbič in Kršič so 'sili pozvani pred sodišče v Puli kot povzro čitelji štrajka. Izjavili so, da niso nikogar nagovarjali k štrajku, vse je bilo spontano. Državni pravdnik je zahteval strogo kazen, sodišče pa je obtožcncc oprostilo.
p— V Kobaridu so našli mrtvega 721et« negi hlapca Jerneja Za.ica, ki je služil pri mesarju Urbančiču. Ponoči jc revež padel s hleva in obležal z razbito glavo.
p— Rez •uščena je kmetijska čitalnica v Podragi '(ne Podgori) z motivacijo, da je delovala v nasprotju z nacijonalnim redom v državi.
p— Letalo «Trieste». Kr. aeronavtiki se pokloni letalo, ki se bo imenovalo «Tri« este». Tako je sklenila fašistična pokrajin« ska zveza in pozvala takoj meščanstvo, da začne pošiljati prispevke. Za društva ni določena meja prispevkov, meščani pa mo« raio dati po 5 lir. Tržaška občina je podpi« sala 2000 lir, fašistična zveza 1000 in trgov« ska zbornica 2000 lir. Zanimivo je, da je društvo državnih upokojencev, ki se že to« Iiko časa brezuspešno borijo za svoje pra« vice, pozvalo svoje člane, da morajo pri« spevati s 5 lirami!
p— V Trstu je bilo v letošnjem prvem četrtletju 432 porok. Enaist poročencev ne zna ne citati ne pisati. Rojstev je bilo v tej dobi 1025 (zakonskih otrok 823, neza« konskih 202). Gradbenih dovoljenj je bilo izdanih do aprila 78.
p— Grozdje in fige je nabirat na posest« vu .los. Černatiča v bližini Ajdovščine ne« ki Anton Volčič. Ko se je približal gospo« dar, ni odnehal, ampak je kradel -naprei. fernatič ga je ozmerjal potem pa se od= pravil v Ajdovščino k orožnikom. Volčič .ie stekel za njim in ga obdelal s <rfovčem». Volčiča so kmalu nato aretirali. Pri njem doma so našli polno orožja.
p— D' Annunzio, italijanski državljan ra Reki. Reška občina je objavila seznam meščanov, ki so si po novem dekretu pri« dobili polno pravico italijanskega državljan stva. Med njimi je vpisan tudi Gabrielc d' Annunzio in njegova žena Marija, ki sta dobila reško meščanstvo po znanem poho« du na Reko.
p— Kako pada trgovina z lesom v Trstu, kažejo nastopne številke. Prvih šest mesc« cev leta 1925. je bilo lesnega prometa 1,039.882 k vin ta lov, lani 807.363, letos sa« mo 641.012.
k— Kako bi bilo s šolo na Koroškem po sprejetju kulturne avtonomije? Slovenski narodni svet bi smel ustanavljati šole. kjer jc nad 40 otrok, katerih starši so vpisani v narodnem katastru. Poleg teh novih šol bi ostale stare šole. Če se računa s tem. da bi se upali vpisati v narodni kataster člani slovenske stranke, bi ostali izven katastra pripadniki vseh ostalih političnih strank med Slovenci. Njihovi otroci, ki so ravnotako Slovenci kakor otroci staršev iz slovenske stranke, bi obiskovali obstoječe utrakvistične šole. Tako bi imeli na več krajih že obstoječe utrakvistične šole in nove manjšinske. V Selah so bili na pritisk slovenske stranke dali slovensko«nemško šolo, pustili pa so že obstoječo na miru Tako sta bili tam dve nepopolni šoli. Sled« njič se je po dolgih sporih dobil kompro« mis, ki jc združil obe šoli Slična igra bi sc uganjala po avtonomiji povsod med Slovenci. Med učitelji obeh šol bi se vsa« ko leto bil velik boj za vpisovanje otrok. Ako bi bila stvar zasnovana tako, da spa« dajo otro«. ki od doma govorijo sloven« sko. v manjšinske šole in bi bile vse šole pod upravo narodnega sveta, potem bi se mogel pričeti resen razgovor o ureditvi manjšinskega vprašan ia. drutfače oa ne!
Vsem naprednim podeželskim odrom v Sloveniji!
Uprava Ljubljanskega velesejma priredi ob času letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra med drugim tudi izredno zanimivo gledališko razstavo. Kakor je
že bilo sporočeno, sta ZKD Ljubljana in Maribor obljubili v imenu svojih včlanjenih napre<kiih odrov udeležbo na tej razstavi. Zato naprošamo sleherno naše društvo, prav posebno pa starejša in ona z bogatejšo hi zanimivo zgodovino, da nam sporoče takoj, koliko materijala in kaj nameravajo razstaviti. Opozarjamo ponovno na tem mestu. naj se poda v glavnem nekak statistični pregled zgodovinskega razvoja društvenega življenja in njegovega odra, nadalje naj se razstavijo slike o postanku odra, dvorane, doma. nadalje fotografije igral, cev vse pretekle dobe do danes, najmar-kantnejše njih vloge, izredno lepe scene itd.; nikakor ni pozabiti na eventualne izvirne rokopise, gledališke liste, razne odloke ob" lasti, ki dokazujejo naš boj za uporabo slovenskega jezika na našem odru. Skratka: vse, kar bo zanimalo mnogoštevilne obiskovalce, vse to spada na letošnjo razstavo.
Prepričani smo, da bodo vsa društva v skupni medsebojni ljubezni do gledališča kar najbolj tekmovala med seboj in nam podala čim več razstavnega materijala; saj teh reči je v društvenih arhivih oer<Wiina množica! Da pa si bomo zlede udeležbe vsa" kega društva čim prej na jasnem, naprošamo vse naše odre. da nam takoj sporoče, koliko tvarine nam nameravajo poslati, kdaj in na kak način.
Opozarjamo, da mora biti ves materija! v našem tajništvu najkasneje do sobote, dne 10. septembra t. L, ker se bo naslednji dan že pripravljal sejmski katalog ln vodič po razstavi. Zato pozivamo društva, da izredno hitijo, naše tajništvo pa glede udeležbe na razstavi takoj ofoveste.
Naj nobeno društvo,, četudi še tako malo, ne izostane!
Vsi razstavni predmeti naj se pošljejo na naslov tajništva ZKD Ljubljana, Kazina, Il.levo, ki prevzame za vse poslano popolno jamstvo za točno in brezhibno vrnitev.
Napredni odri na delo!
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV Ljubljana.
Slovenskim naprednim kulturnim delavcem!
Zveza kulturnih društev v Ljubljani se obrača, kakor doslej vsako leto, tudi letos cb pričetku nove sezije na vse svoje prijatelje in zveste sotrudoike na področju narodno-izobraževalnega dela z iskreno prošnjo, da jo tudi v bodoče podpiralo v njenem stremljenju i« ji stavijo svoje moči na razpolago. Ze celih sedem let vrši ZKD izredno važno nalogo nositeljice ljudske prosvete med našim narodom ln neprecenljivi so sadovi tega njenega neumornega dela. Danes,, ko prehajamo že v osmo leto, moramo naše delo za narod še bolj pomnožiti in poglobiti.
V	prvi vrsti mislimo na tem mestu na ona naša predavanja, ki so postala že vsepovsod širom Slovenije nadvse popularna in zažeijena. Zato naprošamo vse naše dosedanje predavatelje, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu in nam sporoče čim prej naslove svojih predavanj v bodoči sezoni. Pa tudi oni naši prijatelji, ki so letos pripravljeni na novo vstopiti v krog naših idealnih pijonirjev narodne prosvete in se priključiti njihovemu delu, so najvljudneje naprošenl. da nam sporoče svoj točni naslov in teme svojih predavanj. Ce mogoče, naj nam pri tej priliki predlože dotič-na predavanja, spisana v pregled, ako bi pa to nikakor nc bilo mogoče, nam je dobrodošel tudi kratek izvleček glavne vsebine. Vsekakor pa naprošamo, da se odzove temu vabilu čim več napredne inteligence, da bo naše delo imelo čim več uspeha.
Potrebujemo predavanja poljudno-znan-stvene, narodno gospodarske, narodno obrambne, zgodovinske, potopisne, narodno socfjalne vsebine, nadalje predavanja iz poglavja higijene, Sokolstva. športa, skratka, vse. kar je zanimivo hi novo ter ponSio za našega podeželana, vse to naj tvori vsebino našim letošnjim predavanjem.
Vsi dosedanji, kakor tudi novi naši so-trudniki predavatelji naj nam sporoče najkasneje do 1. septembra t I. naslove letošnjih predavanj, da bomo lahko takoj sestavili potrebni seznam predavateljev in njihovih tem in da bodo na podlagf teh seznamov naša društva sestavila svoj delovni program. Vsa še eventualno potrebna pojasnila dobi vsakdo v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazina. II nadstropje, levo.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV Ljubljana.
Gojitev telesa
Nor« originalna predavanja Higijenskega zavoda.
Gotovo je vsakemu znana visoka stopnja telesne kulture starejših narodov n. pr. Grkov, Rimljanov in drugih Dobro so vedeli, fesa potrebuje človek, ki hoče biti lep, zdrav in plemenit, ki hoče imeti lepe. adrave in plemenite potomce. Spoznali pa so tudi vse pripomočke, g katerimi so lahko to dooegli.
V	starogrške gimnazije je motala vsa deca, ki je bila normalno razvita. Dolgo vrsto let ni videla svojih staršev, kajti v gimnazijah je bila v popolni telesni in duševni oskrbi. Mladi Grki so prišli šele dovršeni možje, vojaki, iz teh koristnih zavodov.
Največjo vestnost pa so polagali v teh gimnazijah ravno teleoni kulturi, v sdravem telesu — zdrav duli! To je bilo njihovo temeljno načelo.
Koliko pa upoštevamo mi danes te zdrave nazore? Primeroma zelo malo! Pomislimo, koliko je še ljudi, ki se v nobeni telesnokul-turni panogi ne udejstvujejo, deloma radi neznanja, deloma radi raaziih principov, deloma pa radi gole brezbrižnosti in lenobe! Pomagati moremo le onim, ki se ne udejstvujejo radi neznanja.
Mnogo jih Je, ki bi radi gojili svoje telo, pa ne vedo, kako naj bi to izvrševali. Zato smatra >>igi'j—zavod, da je zelo potre-
ben pouk, kako naj telo gojimo na najeuo. slavnejši in hkrati na najoenejši način. Pridobil je v to namen predavatelja - praktika, ki je sestavil obširno predavanje a Številnimi originalnimi diapoodtivi, ki naj natančno pokažejo podrobno izvedbo telesnih vaj, kakor tudi posamezne načine negovanja telesa.
Predavanje razpravlja gimnastiko notranjih in zunanjih organov ter gimnastiko mišičevja. Vaje so prirejene za moške, za ženske in za deco, tako, da je namenjeno vs^m ljudem, od otroka do odraslega. Prav velike važnosti je poeebno za starše in vzgojitelje v splošnem.
Prijave za to predavanje sprejema Higi-ienski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana II. bo praznovalo v nedeljo 4. septembra svoj društveni dan z javno telovadbo, ki bo po« kazala, da društvo ni lenarilo. Bratje, pri« pravite kroje, da bo naš praznik čim lepši in popolnejši!	1278
Sokolski pešlzlei, združen z gozdno veselico v neposredni bližini Ljubljane, priredi Jug. sokolski savez v nedeljo, dne 28. t m. kot zaključek in odhodnico ude« ležencetn IV. prednjaškega tečaja, na ka« terefla članstvo ljubljanskih in okoliških so« kolskih društev in njih rodbine vljudno vabimo. Zbirališče pred Narodnim domom. Odhod točno ob pol 8. zjutraj, povratek v Ljubljano do 20. zvečer. Priporoča se vzeti s seboj nekaj prehrane; na veseličnem prostoru pa se bo dobil tudi znameniti «Račič«gulaš» in na ražnju pečena jagnje« tina. Skodelico in pribor za gulaš naj vza« me vsakdo s seboj, kakor tudi kozarec; za pijačo je preskrbljeno. Kroj civilni. — Zdravo! Starešinstvo Jug. sok. saveza.
Začetek šolskega leta
Štiridnevni tečai za konserviranie sadja in zelenjave se bo vrši! v času od 19. do 22. septembra t. 1. na srednii vinarski la sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14 do 17. ure. Ubožnejši udeleženci (udeleženke), ki doprinesejo o tem potrdilo od svojega županstva lahko dobe hrano brezplačno na zavodu. Prijave je poslati na direkcijo šole najkasneje do 16. septembra t. 1.
Na drž. tnešč. šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah bodo ponavljalni in zasebni izpiti dne 30. in 31. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo 1. septembra.
Glasbena Matica v Ptuju. Vpisovanje gojencev se vrši dne l., 2. in 3. septembra od 9—12 in 15.—18. nre v ravnate-ijevi pisarni. Opozarjamo, da se bo vpisovalo samo v teh treh določenih dnevih. Na zakasnele gojence se ne bo mogoče ozirati. Upoštevalo se bo samo izjemne slučaje. Reden pouk se prične v pondeljek dne 5. septembra. Poučevali se bodo vsi instrumenti, solopetje ln glasbena teorija, (harmonija, kontrapunkt. kompozicija).
Državna realna gimnazija v Ptuju.
V L razred in novi učenci se bodo vpisovali dne 2. septembra od 8.—10. (izjemoma tudi 1. in 3. sept.). Dosedanji dijaki se bodo vpisovali dne 3. sept. od 10.—11. Za vpis v l. razred je potreben rojstni list (starost 10 do 13 let) in izpričevalo osa. šole.
Gremijalna trs. šota v Ljubljani. Grem i i trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vpisovanje za I. letnik grem. trgovske šole dne 1. in 2. septembra ti. od 9.—12. ure in do 2 do 5 ure popoldne v gremijalni pisarni, palača Zbornice, Beethovnova 10. Šolnina za vsakega vajenca znaša 250 Din sprejemnlna 25 Din. Po določenem terminu, se vajencev ne bo več sprejemalo v grem. šolo. Vpisovanje za II. in III. letnik se vrši dne 5. septembra t. 1. od 1. do 3. pop. v šoli na Ledini, pritličje, levo. Istočasno plača 'vsak vajenec tudi šolnino v znesku Din 250. Brez vplačane šolnine se ne bo vpisalo nobenega vajenca. Oni vajenci, ki morajo biti izprašani še iz enega ali več predmetov za preteklo šolsko leto, naj se zglase dne 6. septembra ti. ob 2. nri popoldne v šoli na Ledini. V času rednega ponka se vajencev ne bo več izpraševalo, in bodo morali razred ponavljati. Začetek rednega pouka na Gremijalni trg. šoli se prične v pondeljek dne 12. septembra tL ob 2. uri popoldne na Ledini.
Dopisi
VAČE. Jutri. 28. avgusta ob 15. gostujejo v našem Sokobkem domu igralci Sokola z Jezice z učinkovito burko tridejanko »Stari grehi«. Igra je zelo dobro naštudirana, vsebinsko zanimiva fn zabavna. Vabljeni vsi! Posebno pričakujemo tndi LHHčane!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Krajevna organizacija SDS za občino Sv. Krištof ima jutri, v nedeljo ob 15. pri Staaovniku v Sv. Jederti širši sestanek. Na dnevnem redu so važna poročila. Udeležba za vse člane obi vezna.
CREŠNJEVEC PRI SLOV. BISTRICI.
Nova krajevna organizacija SDS se Je ustanovila v nedeljo, dne 21. t. m. na volilnem sestanku v gostilni Visočnik. Politični položaj }e razjasnil navzočim g. dr. Pučnik iz Slovenske Bistrice. Izvolil se le odbor-pod predsedstvom gospoda župana Iz Vrhtoga Alojzija Bračiča. Pristopilo ie takoj 38 čia_ nov. V.območju organizacije Je bilo doslej 5 naročnikov »Domovine«, na sestanku se je prijavil novih 18.
Za diiakinie
ter deklice nudi najboljše moderne ar kar najcenejše dekliške obleke, predpasnike ter perilo tvrdka
BELIHAR & VELEPIC, Mestni trg 13.
Novo! Prepričajte sel Novo! Znižane Cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno
POHIŠTVO
naj si ogleda novo zalogo pri EGIDIJU In KARLU ERJAVEC — BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad LJuhliano.
Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčiva. Dajeva tudi na obroke.
9230
Sestila
od enostavne do najboljše vrste ponuja ob pričetku šolskega let« po najntfjih cenah
fronto Burei optik
Maribor, Vetrinjska ulica štev. 26.
Tvrdka
Deslder lederer, Sombor
kupuješ
seno krompir drva stavbni les prazne solne vre£e prazne vre$e od moke in prosi ponudbe. *920
Pristni in pravi »o««
Čevljarski pomočniki!
Sprejme se takoj več dobrih čevljarskih pomočnikov za stalno službo.
Jadransko-posaska čeviierna
9194	Kranf.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
L Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih
palic
4U9/
Korilftv
pv rostlln&l
,|0jS žflDdfnl
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje ln dobavja
EDINOLE
Rastlinska destilacija .FLORIAN*
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Sa pristane*JUOtt <Lt*m.....iW»
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
„Florijana-

Kinematografske tilme, najlepše spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko
snemate in nato pro> jecirate Vi sami
l amatersko pripravo
PatHi Baby-
Snemalni aparat stane samo Din I2SO'—, projekcijski pa Din 1300'—.
Projekcijski aparat se lahko kupi in rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovljeni filmi po Din 5"— vselej na posodo.
Velika izbira filmov, poučni, humor! stični, naravoslovni, drame itd.
Zaloga drogerija SANITAS, Prešernova 5
Cenik na zahtevo franko.
818-1
„Underwood"
pisalni stroj ima svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpe-žnosti in vsled tega najcenejši.
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Selenburgova ulica štev. 6/1. 49 )	1'eteton št. 298t<
Huth-Hmo delilliko vzMče
3= v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 6 II. =
Ustanovljeno 1867.
sprejema v oskrbo gojenke od 6. leta naprej
Prodamo večjo množino
kilogram 4 — Din.
Več se izve v upravi .JUTRA".
Šolske knjige
za use srednje, meščanske in osnoune Šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernooa ul. 54
(nasproti glaooe poŠte.)
Vodja pisarne,
izboren korespondent, prvovrsten stilist in diktator, lingvist, perfekten knjigovodja, z daljšo tu- in inozemsko prakso, ieli mesta za takoj ali pozneje v večji industriji ali veletrgovini. Prijazne ponudbe pod .Prvovrstna sila št.1917"
Fa. Patent-Treuhand Gesellschatt far elektrisehe Gluhlampen m. b. H, Berlin, kot lastnik sledečih jugoslovenskih patentov:
broj 976 ^Poboljšanje koje se tiče žičnih vlakna tegljene žice*; broj 1456 .Postupak za sačuvanje VolframoVh sijaltca od ctnjeoja'; broj 1470 .Postupak za izradu žice od metala, koja se telko topi, kao
n. pr. od Vollrama za električne sljalice*; broj 1720 »Električna sijaltca punjena gasom, naročito punjena neonom'
želi stopiti v vezi s interesenti, ki bi hoteli izkoriščati iste patente in so voljni dati licenca Informacije daje: Dr. Janke Olip, odvetnik v Beogradu,
Kralja Milana 78.	9229
TOVARNIŠKO ZALOGO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREJ KREGAR
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte cenik:
Fly-Tox Flaj-Tox
Cu/ajte se imitaciji
iitm tar.Jte trojo Ako pred muhami in komarji, U prenašajo runi uledjiT*
bolezni, o pesno malarijo U> barsko groinieo.
Flaj Tos je najpopolnejše iu edino zanesljivo sredstvo za uničenje muh. komarjev, stenic, živalskih paraaitov in žuželk. Preizkušen v Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veterinarske šole v Alforu. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva se v vseh drogerijah in pri zastopništvu
T. Subašiča i Komp.
, grad. Knez Mihajlova ul. 25.
*SIS d. d., Ljubljana
Komenskega ulica št 7
in drogerija SaNITAS, Prešernova ulica 5.
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi
Urejuje dr. Iven Prijatelj.
IV.	zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni
Bog. Broširano Din 84*—, v platno vez. Din 100*—, polfranc. Din 106-—.
t
V.	zvezek Izza kongresa. Brol Din 84'—, platno
Din 100*—, polfranc Din 106'—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni Visoška kronika. Broi
Din 72'-, platno Din 86--, polfr. Din 92--
3. O. Cnrwood:
46
preganjana žena
Roman.
»In Ouade?«
OM Donald Je skomignil z rameni. Izraz Johnnyjevega obličja je postal mahoma mrk in trd.
»Razumem,« je zamrmral polglasno. »Quade je izginil — a ne s Culver Rannom. On boče, da bi midva mislila, da je odšel. Uspavati boče najino opreznost, med tem pa čaka in preži nekje kakor jastreb, da bi iznenada pograbil Jano. On —«
»To je tisto!« ga je s hripavim glasom prekinil Mac Donald. »To je tisto, Johnny! Taka je njegova stara ukana, kadar gre za ženske. Tu utegne biti do sto ljudi, ki morajo poslušati njegove ukaze — poslušati ali pa oditi iz gora — in najina dolžnost je, da paziva na Jano. Morava, Johnny! Ce bi se zgodilo, da bi izginila —«
Aldous je čakal.
»Nikoli več je ne bi našli, Johnny! Ne bi je našli, kakor gotovo je Bog nad menoj!« je dodal.
»Pazila bova nanjo,« je mirno rekel Aldous. »Za dne ostanem z njo, na noč pa pridem k vam v vaš tabor, da se posvetujeva. Iz Blacktonove hiše je menda vendar ne ukradejo, med tem ko bom jaz odsoten.«
Uro potem, ko ga je Mac Donald ostavil, se je izprehajal v bližini Blacktonovega bungalowa ter pušil pipo. V hišo se je vrnil šele takrat, ko je videl podjetnika, da se je pripeljal z vozom. Jana in Peggy sta bili to pot zelo točni. Čakali sta že. Jana bi se bila zdela, da je bilo vobče možno, še sijajnejša in očarljivejša nego sinoči.
Za Aldousove oči je postajala od trenutka do trenutka knasnejša; ni je mogel pogledati, ne da bi se čudil temu napredovanju njene lepote. Tisto jutro pa ni dal duška čuvstvu, Ia mu je polnilo srce, ko jo je prijel za roko in se ji je zagledal v oči.
»Dobro jutro, Lady Gray,« je rekel namestu tega. »Rabili ste —«
»Da, da,« se je zasmejala. »Potterdamovo dišeče milo, ničesar drugega ni. A vi — se niste obrili, John Aldous!«
»Bog nebeški, niti obril se nisem!« je vzkliknil, drgaje se po bradi. »A včeraj popoldne sem se obril, res sem se, Ladygray.«
»Bodite tako prijazni in se obrijte danes popoldne spet,« mu je velela. »Strnišč ne gledam rada.«
»Ali, v pustinji —«
»Se prav tako lahko obrijete, kakor si kdo drugi lahko nakodra lase,« mu je odvrnila in v kotičku ust se ji je napravila prelestna majhna jamica, ko se je ozrla na Pavla Blacktona.
Aldous je bil vesel, da sta imela Pavel in Peggy Blacktonova glavno besedo. Tisto jutro so prebili pol ure tam, kjer je bil sinočnji vzbuh razrušil pobočje hriba; nato so šli h coyotu številka osem in dvajset. Bil je nasproti peščenčevega kamnoloma. Vse, kar so videli, ko so stopili iz železniškega voza, je bila temna luknja v skalni steni. V vsej okolici ni bilo žive duše in Blackton si je zadovoljno pomel roke.
»Vse je končano,« je dejal. »Gregg je davi vložil poslednji naboj. Zdaj nam ni treba drugega kakor čakati do štirih popoldne.«
Luknja v skali je imela kake štiri črevlje premera. Deset črevljev pred njo se je inženjer ustavil in je pokazal na zemljo. Iz notranjosti votline sta prihajali dve žici.
»Ti dve žici vodita k razstreljivu,« je pojasnil. »Namenjeni sta za baterijo, ki je pol milje odtod. Vendar pa pripojimo baterijo šele v poslednjem trenutku, kakor ste videli sinoči. Lahko bi se zgodila kaka nesreča.«
To rekši je sklonil svojo visoko postavo in je stopil v ustje votline, vodeč ženo za roko. Aldous, videč Jano, da je opazila podjetnikovo pozornost, ji je ponudil komolec, ki ga je rada sprejela. Kakih dvajset črevljev daleč sta šla s sklonjenima glavama za Blacktonom. Zdelo se jima je, da sta stopila v črno, mrzlo jamo, neopazno vodečo nizdoli. Baš toliko, da sta videla Blacktona, ko se je vzravnal.
Njegov glas se je razlegal nekam tuje, kakor iz groba.
»Zaj se lahko vzravnate. V celici smo. Ne premikajte se, lahko bi ob kaj zadeli. Tu nekje bi morala biti svetiljka.«
Uprasnil je užigalico, in ko je počasi stopal proti steni 'teme, oziraje se po svetiljki, je hudomušno klical preko ramena:
»Zakaj svetiš z užigalico, če stojimo nad vsemi temi tonami di-tu, evo, je še deset ton smodnika —«
Šibak vzkrik, ki ga je zagnala Peggy, ga je prekinil in užigalica
mu je ugasnila.
»Kaj je, za Boga?« je vprašal skrbno. »Peggy —«
»Zakaj svetiš z užigalico, če stojimo na vsemi temi tonami di-namita?« ga je vprašala Peggy. »Pavel Blackton, ti si —«
Inženjerjev smeh je bobnel v jami kakor rjovenje velikana. Jana je vsa odrevenela, med tem ko se je Peggy mrzlično oklenila inženjerjeve roke.
»Evo — našel sem svetiljko!« je vzkliknil Blackton. »Nevarnosti ni tu prav nikake, še malo ne. Počakajte malo in vam pojasnim vse.« Prižgal je svetiljko ..ter posvetil Jani in Peggy v bledi, prepadeni obličji. »Kaj vama je?« je vzkliknil. »Nisem vaju hotel prestrašiti. Vse vama razložim. Vidita, tla, ki stojimo na njih, so trdna — štiri črevlje zbitega kamenja in cementa. Dinamit in strelni prah sta spodaj. V celici smo — v rovu — v umetni votlini. Štirideset črevljev je dolga, dvajset široka in kakih sedem visoka.«
Naročila, tn, vsa, dopisa... licoot,jo, malih, oglasov, jt,posiah, na,0gLasniod dalak Jutra', Lubljana,. Prtštriurva+.TaL it. z^gz
JLali, oglasi, hi, služijo ^posredovalne in, rodjaL rui, nasn&nA, občinstva,- vsaka basada, tfopas",- ~MaJ' manjši zsiesak Vin, 5-. Pristojbuia, za, sijro Vui,3-
Vjt, prtstojbuie uposla, ti obanam, z naročilom,, su-ur n, oglasi, n*. prutbaso čtkount, račun, poštne kra, nln-ict ljubljana.sl *t%42.
,__<Lo-pts-oxranja tns oglasu trgouski&a, aU,
nldanui^ga, značaja,-, vsaka btscda/Vin, r-. - Naj-manjši zsustk Vin, w- Pristojbina, za, sijro Vut, 5-
-pakam
Halo!	Halo!
Kani }>a jutri? V Moste na korprt pri kemični tovarni, v gostilni Kavčič. 24417
Vajenko
za strojno pletenje sprejmem Pred škofijo št. 1/1-24229
Avto A. Fiat
prodam za 18.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra.,	24286
Tovorni avto
znamke «Wack», 2-tonski, dobro ohranjen, naprodaj Tonudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod »Tovorni 91».
23806
Več avtomobilov
lestsedeinih. rabljenih — raznih tovarn, v dobrem stanju na razpolago. Pojasnila daje A. Lampret, Ljubljana, Dunajska c. 22.
244-36
Motorno kolo
znamke BSA, izvrstno ohranjeno. z električno lučjo, poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »M. G.*	24432
Motorno kolo
»Indian Prince« v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni takoj prodam vsled nabave avtomobila. — Jože rievčak, Trbovlje. 24343
Tovorni avto
Torino-Fiat, 1-tonski, dobro
ohranjen, proda Sumak v Ljutomeru.	24379

'M
Trg. pomočnika
z dobrimi spričevali, sprejmem. Pismene ponudbe na modno in konfekcijsko trgovino Jakob Lah, Maribor 24361
Natakarico
na račun, ki položi 2000 Din kaveije. sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra..	24343
Pomožnega pisarn, uslužbenca (ko)
s popolnim znanjem slov. in nemščine ter strojepisja, sprejmem 1. septembra 1927 Ponudbe z referencami in navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra. pod šifro »Pisarna 36».	24336
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v berou Eko-Beograd. Visana 11 23506
2 elktrotehnika
izkušena, vajena delu z izmeničnim tokom, vrtilnim tokom in visoko napetostjo sprejme premogokop v Alek-sincu (Srbija). — Prednost imajo tisti, ki so že delali pri rudniku. Ponndbe s pre-jnsi spričeval na Ugljeni rudnik v Aleksincu, Srbija.
Svinčene cevi
__vodovod, malo rabljene,
za visok pritisk, % cole, ca 700 kg in mehki svinec >oceni proda E. Jakelj, jlovenjgradec.	24207
nomija.
Dečka
sina poštenih kmečkih staršev, s primerno šolsko izobrazbo. ki bi imel veselje do trgovine, in poleg tega bi sc tudi izučil steklarske obrti, sprejmem z vso preskrbo v hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 24274
Kuharica
amostojna z dolgoletnimi spričevali, želi premeniti s užbo, najraje h kakemu boljšemu gospodu. Naslov v otrlasnem oddelku »Jutra».
24356
Učenca
z 2 razr. srednje šole in z vso oskrbo pri starših — sprejme v špecerijsko trgovino J. Krivic, Ljubljana.
24164
Vajenca
13 let starega, krepkega in poštenega, sprejme z vso oskrbo takoj R. Jakelj, konces. instalater in kleparski mojster, Slovenjgra-deo.	24202
Bančni nradnik
perfekten knjigovodja in korespondent, z večletno prakso, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi primerne službe pri kaki banki ali lesni tvrdki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Sveža moč».	24348
Stavbnega tehnika
dobro izurjenega sprejme večje stavbno podjetje Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stavbni tehnika 24437
Prvovrstna šivilja
se priporoča boljšim damam na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
24450
Prodajalko
izvežhano v manulakturni stroki takoj sprejmem za manufakturno trgovino Mariboru. Ponudbe na podružnica »Jutra* v Mariboru pod »Izvrstna moč*.
24465
Kuharico
perfektno — restavracijsko sprejme s 1. septembrom kolCMivorska restavracija Mariboru.	24469
Mizar, pomočnika
veščega v politiranju sprejme takoj Ivan Mlinar, mizar. Kaplja vas. pošta Sv, Pavel pri Preboldu. 24456
Posredovalnico
sem otvoril' v Beogradu Balkanski ulici štev. 2 in rabim več natakaric in ku-hnric. Posredovalnica »Ori ent».	24420
Pletiljo
sprejmem takoj. Tista, ki dela antobundmuster, ima prednost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 24334
Krojaškega vajenca
iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme takoj Jos. Rojina, Ljubljana. 24240
Piptričarja
i Schankbursch) sprejme hotel »Slon* v Ljubljani.
24291
Agilne zastopnike
za prodajo vrednostnih papirjev in srečk sprejme proti dobri nagradi solidna bančna tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Izvrstna nagra-da».
24403
Strojni mizar
kvalificiran, dobi trajno delo. — M. Gogala, strojno mizarstvo, Bled 1. 24284
Godbeniki!
Prvorazredni kino sprejme icralca na klavir, goslača in čel is ta. Nameščenje stalno. Samo dobro izrežbani naj pošljejo ponndbe na: Mario-, Hotel Eojal, Osijek.
24226
Kuharico
samostojno, pridno in skrbno, z večletnimi spričevali, sprejme proti dobri plači večja trgovska hiša na deželi. Ponndbe z navedbo dosedanjih slulbov.-mj oglasni oddelek »Jutra* | šifro »Samostojna b prii 1S0..	2«»
Učenko
sprejme v konfekcjsko modno trgovino za gospode Fran Kraškovic, Ljubljana. Stari trg 22.	24329
Gostiln, kuharico
perfektno, kateri bi dal kuhinjo na račun, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24365
il/TET?tttfi
Bukovo oglje
prvovrstno vilano. prodam vsake vagonske množine. — Dopise na naslov: St Peter v. dolini, pošti predal št. i.	23245-a
Bukovih in gabrovih drv
20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d 1, Novo mesto. 24082
Drva
suha. odpadki od žage in parket zopet na razpolago M najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga. Ljubljana, Metelkova 4. Preskrbite se pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! 24119
Potnik
ki je že več let dobro vpeljan po vsej državi ter obiskuje vse boljše trgovce, želi zastopstva konkurenčnih tvrdk (čevljev, pletenin, perila in slično) — Vpošteva le večjih pošiljk zmožna podjetja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra: pod značko »Samo zanesljivim plačnikom..
Več emajlir. peči
nekoliko okrušeno gla-zuro proda po znižani ceni tvornica emajliranih peči L u t z. d. d. v Ljubljani.
24451
Blagajničarka
vestna in priznano točna ter dobr3 pisarniška pomočnica, ki bi evant. tudi pomagala v trgovini in je kot taka tudi izvežbana — Ieli primerne službe Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strankam prijetna..
Lesni skladiščnik
želi primerno zaposlitev. Prevzame tudi drugo primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod :Pošten in delaven«. 24453
Boljša šivilja
hodi na dom šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24362
Nadžagar
Iščem službo na-džagarja ali gat-erista pri kake« večjem podjetju. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Nadžagar 100».	24399
Starejša gdč.
ki je več let službovala v enem hoteiu kot plačilna natakarica, išče službo v kaki zajtrkovalnici ali kaj podobnega. Cenj. ponudbe na naslov: Iva Ižgoršek. Cesta v Kožno dolino št. 40 24395
Šofer
zanesljiv, zmožen za službo skladiščnika, sluge, natakarja. inkasanta in podobno, išče službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24375
Obratovodja
želi kot tak ali kot delovodja službe. Je popolnoma vešč nizke in visoke napetosti, kakor tudi tehničnih del ter razpolaga s kavcijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Starejša moč*.	24285
Čevljar, pomočnika
z v po oskrbo v higt sprejme Andrej Vidic, Naklo pri Kranju.	24242
Čevljar, vajenca
ki se je že delj časa učil, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2438S
Graverja
dolbljenje (Flach-i), samo pvovrstnega delavca iščem za stalno delo v Zagrebu. — Ponudbe pod «K-7Si» s poskusnimi deli in zahtevkom plače na In-terreklam d. d., Zagreb — Maromka 30.	24390

Premog, drva
in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Sv. Jerneja cesta 25.	204
Konjsko opremo
kotel za pranje in otToško posteljico proda A. Ceh. Rožna dolina.	24132
Biljard
»Seifert*. skoraj nov. nizki ceni naprodaj. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra* 24273
Kredenco
krasno, v rokoko slogu, zelo veliko, primerno za restavracijo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 24418
Hiša naprodaj
V neposredni bližini Celja, 5 minut od kolodvora, je naprodaj lepa enodružinska hiša z velikim krasnim vrtom za 80.000 Din Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje iz prijaznosti »Informacijska pisarna» Celju, poštni predal 48.
24052
Lepo posestvo
4 orale, lepa visokopritlič-na hiša, gospodarska poslopja. velik vrt, njiva, travnik, gozd, oddaljeno 25 minut od Celja, proda po nizki ceni «Posest», podružnica v Celju, Razlagova uL št. 6.	24415
Trgovino
z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju tik farne cerkve, eno uro od Maribora takoj prodam s inventarjem Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Takoj».
Vnajem
Gostilno
na račun prevzamem • 1. ali 15. septembrom. Zmožna sem kavcije. Ponudbe do. 3. septembra _ na podružnico Jutra v Marboru pod šifro clzvežbana moč». 24339
Namizno sadje
jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Šeti-na, Radeče-Zidani most.
194
Penzijonisti!
Podpisani imam 5 stanovanjskih hiš, ker ne potrebujem vseh. prodam eno mojih najboljših, in sicer enonadstropno s 6 sobami, 3 kuhinjami, 3 kletmi in vrtom za zelenjavo; poleg hiše tudi večji 6adni vrt. Posestvo je v prijaznem kraju ob okrajni cesti, mimo teče potok Brestanca, par korakov od trgovine, 20 minut od šole ter farne cerkve. 1 ^ ure^ od kolodvora. Zraven hiše je cerkev, podružnica Sv. Martina. Hiša je zelo pripravna za več penzijonistov, prostora za več družin. Slika hiše na razpolage, plačilni pogoji zelo ugodni Povprečna cena 125.000 Din. — Ivan šerbec, veleposestnik, Veliki kamen, pošta Raj-henburg — (postaja Savski Brestovec).	24303
Drva
suha bukova in gabrova, 120 prost, metrov, proda v Podčetrtku ali Mestinjem konkurz Imeno, Podčetrtek.
24374
Kupim
Brzojavne droge
hrastove, zdrave in lepe, olupljene, po možnosti suhe kupim: 4500 kosov 8.50 m dolgih, 3000 kosov 9 m dolgih, 1000 kosov 9.50 m dolgih, 4000 kosov 10 m dolgih, 1000 kosov 11 m dolgih 1000 kosov 12 m dolgih, 150 kosov 13 m dolgih in 150 kosov 14 m dolgih. Za oddati tekom 4 mesecev in jričeti takoj proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na lesno veletrgovino Franz Mumelter in Bozen (Bolza-no) It&lien.	188
Polhove Mi
in vse druge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št.
«POSEST» Realitetna pisarna
družba z o. z.
podružnica v Celju
je pričela poslovati v Celju, Razlagova ulica štev. 6
ter jo priporočam cenj. i teresentom za posredovanje pri nakupu in prodaji hiš,
vil, gostiln, trgovin in vsakovrstnih posestev. 24416
Gostilno
v centru mesta prodam. — Dopise na oglasili oddelek »Jutra, pod »Lepa bodočnost..	24364
Hišo
na Starem trgu kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro «250.000».
24363
Posestvo
na Pragerskem štev. 48 — hiša, gospodarsko poslopje, velika supa. mostna tehtnica, pripravno za mesarijo, trgovino, prod: ič. Pragersko.
24426
gostilno ali ija Predovič,
Stekleno steno
za pisarno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stena..	24255
Staro železo
in kovine kupuje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 24435
R
..Posest"
Realitetna pisarna
družba » o.«.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajal ca brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez vseh stroškov.	195
Posestvo
v Framu št 18 pri Mariboru
ob glavni cesti, hiša, gozdarsko poslopje, 2 vrta, volit travnik, proda Ilija Predovič, Fran-Krčevina.
24427
2 opremljeni sobi
event. s predsobo iščem za takoj, oztr do 15. septembra na Aleksadrovi, Miklošičevi cesti. Seienburgovi. Prešernovi, Wolfovi ulic ali na Marijinem trgu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Cen-trum 105».	34350
2 lepi sobi
s telefonom oddam za pisarne v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	244] 1
Gostilno
lepo urejeno in dobro ido-čo v Karlovcu, z velikim vrtom, dvoriščem in hlevom ter lepim stanovanjem (nizka najemnina in pogodba za več let) radi bolezni odstopim onemu, ki prevzame kompletni inventar. Potrebno 40.000 Din. Franjo Maltar, Karlovac, Rakovac št. 13.	24308
Hlev in 2 šupi
podstrešjem za seno ter zraven spadajoče
stanovanje
Šiški na Celovški cesti oddam 6 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24341
Gostilno
z lepimi lokali in električno lučjo, v prijetnem me6tecu ob glavni cesti, oddam v najem resnemu reflektantu, po možnosti brez otrok in zmožnemu kavcije. Ponudbe pod »Podjetnost* na oglas, oddelek <Jutra>. 24382
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan iz pravih gorskih malin, prodaja v množini po zmernih cenah tvornica
samo vsaki
»ALKO
19
družba z o. z.
9009
Ljubljana, Koiizej
Sobo
blizu realne gimnazije oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24384
Sobo
oddam 2 osebama blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24368
Trg. pomočnik
dobro izurjen v vseh strokah, posebno v železnini, želi kjerkoli službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spreten in zanesljiv..	24248
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba) Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Stanovanje 11». 24243
Stanovanje
v Mariboru zamenja za stanovanje v Ljubljani Karol Žerjav. Ljubljana, Kolodvorska št. 18.	24005
Prazno sobo
v centru želim s L septembrom. — Ponudbe na poštni predal 154.	24293
Prazno sobo
posebnim vhodom iščem 30. avgustom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Soba 39».	24439
Zakonski par
išče zračno sobo. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Takoj september* na ogL oddelek »Jutra*. 24444
Sobo
opremljeno ali prazno, po mo£noeti tudi s hrano išče s 1. septembrom uradnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod »Mirna soba* 24449
Sostanovalca
sprejmem na Etanovanje na Krakovskem nasipa št. 16.
24431
Krasno sobo
z 2 posteljama, elektriko, posebnim vhodom ter ev. uporabo klavirja in vrta odda čim preje solidna in ugledna rodbina. Pojasnila Tabor 511.	24'"
Krasno sobo
v centru oddam dobro situ-iranemu gospodu, eventuel-no dvema. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.*. 24410
Prijazno sobico
oddam v sredini mesta. Ženske izključene. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra».
24412
Dijaško stanovanje
Dijakinjo
nižješolko, sprejmem v vso oskrbo. — Domača hčerka, višješolka, ji pomaga pri učenju Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 24233
Dijaka
iz boljši hiše sprejmem na hrano in stanovanje blizu realke in srednje tehnične šole- — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24'
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Elektr. razsvetljava, strogo nadzorstvo, instruk-cija v hiši. Nahaja se v bližini šol. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24447
Dijakinjo
katera bi delila lepo zračno sobo s šestnajstletno hčerko, sprejme v vso oskrbo nemško govoreča družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Središče mesta*. 24429
Profesor
vzame v dobro oskrbo dijaka ali dijakinjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24459
Sodnikova obitelj
sprejme dijaka boljše rodbine prvih nižjih razredov v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24409
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	243S6
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo v bližini šole pri Sv. Jakobu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24385
Prazno sobo
oddam v sredini Ljubljane. Parketi, elektrika, souporaba kuhinje. — Naslov pove offlasni oddelek »Jutra«.
24405
2 opremljeni sobi
z električno razsvetljavo in separiranim vhodom oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24402
Profesor
vzame 1—2 dijaka na stanovanje in dobro hrano ter nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24387
Dve dijakinji
sprejme učteljica v dobro oskrbo na Kogresnem t-rzu št. 6/H.	24398
Boljšo sobo
išče dijak s 1. septembrom v sredini meeta s hrano in polno oskrbo. Hitre ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »C. S. 101».
24400
Dijaka
od četrte gimnazije naprej sprejmem po nizki c-eni na hrano in stanovanje, ako bo poučeval mojega sina, ki vstopi v prvo gimnazijo Trgovina Bizjak, Stari trg št. 8.	24432-a
2—3 dijake
boljših rodbin, vzamem na hrano in stanovanje. Sepa-riran vhod, elektrika, Ere-dina mesta. Ponndbe pod »Udobnost, na oglasni oddelek »Jutra«.	ur
Dve dijakinji
v Mariboru
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra>.	_ 24468
Dijake
sprejmem po nizki ceni na dobro hrano in zračno sta-ovanje v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra..	24290
Dijakinja
išče za primerno ceno stanovanje; najraje gre kot sostanovalka v bližini Soče Pojasnila pri Ivanu Gorencu — restavracija »Soča..
24203
Dijakinjo
za samostan, šolo- v Skofji Loki sprejme v popolno, dobro oskrbo uradniška rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24392
Kcipiua
50—75.000 Din
posodim na zdravo podjetje z vknjižbo na prvo mesto. Event. grem s sodelovanjem v večje čeiljarsko podjetje kot družabnik z isto vsoto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24306
Družabnika
išče veletrgovina z vinom, ki bi se udeležil pri podjetju z večjo glavnico in event. osebno sodeloval. — Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa. pod »Vino 24378».
24378
8—10 %
obrestuje denarne vloge na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru. — Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9.
24196
Blagajnik
ki položi 200.000 Din kavcije. želi stalne službe. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Blagajnik*.	24455
Brivci!
Za kompleten brivski salon iščem poslovodjo ali družabnika z obrtno pravico — z znanjem slov. in nemškega jezika, ter veščega v postrežbi gospodov in dam. Ponudbe na upravo »Jutra, v Mariboru pod šifro »Dober delavec*.	24360
Gospa
samostojna obrtniea. želi znanja z gospodom, ki bi j! posodil v svrho nadaljevanja obrti 5000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Hvaležna 36».
24366
xMlad pes
nemški ovčar se je zatekel. Lastnik naj se zglasi v trgovini Fettich - Frankheim, Šelenburgova ulica. 24413
CUisba,
Klavir
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24319
Kavcija Hčerka trgovca, e 25.000 Dia kavcije in večletno prakso^ želi službe v mestu ali na deželi. Dopise na oglasni odelek »Jutra* pod »Kavcija 58». 24058		Pianino električen, krasen, igra tud: čelo in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvrdka Peter Setina, Radeče, Zidani most. 24346
		
D		1
G. Josip Bobek-a ki je bil pred leti v pisarni dr. Benkoviča, oaiam v nedeljo, dne 2S. t. m. v hotelu »Dnion* v Ljubljani — na vrtu, ali prosim za Vaš naslov pod »St. 300». 24422		Žensko torbico črno, sem izgubila včerai dopoldne na poti: Skofja ul Jožefova cerkev. Poljanska c., Pred škofijo, Stritarjeva ul.. Frančiškanska cerkev in Wolfova ul. do Zvezde, z vsebino ca. 160 Din. zlatim ščipalnikom in drugimi malenkostmi. — Poštenega najditelja naprošam, da isto izroči v oglas, oddelku »Jutra* proti nagradi. 244-34
mkmrrrtm		
Pes nemžki ovčar, zelo dober čuvaj, po nizki ceni naprodaj: Moste-Zelena jama. Tovarniška ulica 1S0. 24084		
		B
Dober klavir
prodam. Naslov oddelku »Jutra*.
oglas. 24235
Citre poučuje
gospod z zajamčeno dobrim uspehom. Gre tudi na dom. — Podrobnejše na ženskem učiteljišču.	24424
Pianino
v zelo dobrem stanju, radi selitve poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	24345
Klavir
Kdo ve za dober in poceni klavir? Kupi ga uradnik — plača takoj težko prištede-ne pare. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra >. 24373
Klavir poučuje
gospodična. Istotam na razpolago klavir za vajo. Naslov pove oglasni oddelek < Jutra*.	24394
Glasbeni trio
za ples in animier-glasbo. po mogočnosti z lastnim repertoarojem. Jazzbandisti z lastnim Jazzom za šestmesečno nameščenje sprejme prvovrstna kavarna. — Nastop 1 ali 8. septembra. Ponudbe na naelov: Mario. Hotel Koval, Osijek. 24227
Boljša družina
v Celovcu
sprejme za šolsko dobo deklice v oskrbo. Nudi tudi pouk v gospodinjstvu. — Marianne von Perner, Kla-genfuri, Villacherstr. 29b/l.
24175
Nezakonsko punčko
enoletno, luštno, oddam za svojo. Naslov v ogiasnem
oddelku «Jutra*.
24457
K 121etni hčerki
sprejmem gospodično ali dijakinjo po nizki ceni v popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24404
Portland cement
Razpisujemo dobavo 10.000 kg cementa portland — Ponudbe je vložiti do 7 septembra t. L Več se izve pri Direkciji državnega premogovnika Zabukovca. p. Griže.	24380
Gasilske lestve
Razpisujemo dobavo 6 komadov raznih gasilskih lestev. Poudbe je vložiti do 10. septembra t. 1. Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca. posta Griže.	243S1
spinvter
Rf melter cink) izpod dnevne cene dobavila vsako količino
,CALIN' k. d., Zagreb
Ma> daHčim 1.
Vinograd
1 */4 orala z zidanim hramom in majhnim stanovanjem, z vsem inventariem za trgatev in sodi, z 2 stiskalnicama in majhn m sadonosnikom prodam obenem z letošnjo dobro trgatvijo blizu Bizeljskega. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra".
Mi unrreu ou.	>«u	».	—	____
Ifrrfcfr Ar Mp Brn fcAfr « Kor^f rJntr«, Adoll Ribnik«. Z* Narodno dsktroo dd. kot tisktmarja Fran Jeseržek- Za toseratnl del je odgovora. Alojrfj Novak. Va t Ljuh*^nt