Po mestni občini Ptuj • „Tisti, ki smo pogumni, smo začeli..." O Stran 4 ij Tf ra Po naših občinah Cirkulane • Kje in kako bo delalo kulturno društvo O Stran 5 Ptuj, petek, 4. januarja 2013 letnik LXVI • št. 1 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 im PES «LiS/M V/ZCfOlJe^ J Aj+jo Dcj-jJi^Bjfetf 7 J f n/*£teMu f=/ViWeiteMu RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45. 4 Štajerski Kmetijstvo, gospodarstvo petek • 4. januarja 2013 Ptuj • Pogovor z Aleksandrom Rimelejem, aktivistom Osvobodilnega gibanja Ptuj „Tisti, ki smo pogumni, smo začeli ..." Osvobodilno gibanje Ptuj se je rodilo iz razočaranja nad celotnim državnim ustrojem, nad pravno državo, ki ne ščiti malega človeka; kamorkoli se obrneš, so ti vrata zaprta, kaj šele, da bi ti kdo odgovoril na konkretno vprašanje. »Po pravnem sporu z delodajalcem, ko nisem dobil zasluženih plač, nisem imel druge izbire kot izraziti razočaranje, izreči nezaupnico državi in tudi lokalni skupnosti. Konec koncev imamo ZPIZ tudi na Ptuju; kljub iskanju nasvetov so me vselej po kratkem postopku odpravili, ker so brez pristojnosti, mi je bilo odgovorjeno,« predstavi svoje razočaranje Aleksander Rimele - Rimi. »To razočaranje je prineslo tudi tisto znamenito fotografijo 30. julija letos, ko sem objavil, da umira naša država, v kateri se nenehno krade, da ljudje nimajo več od česa živeti ter da je treba nekaj spremeniti. Takrat sem pozval vse ljudi v Sloveniji, da bi se bilo treba zbuditi, ker politiki te države ne bodo rešili; če jo bo kdo, jo bomo ljudje.« 'Mirno' je bilo, vse dokler niso prišli mariborski radarji. Tudi njega so radarji zelo motili; pa ne zato, ker bi kršil prometne predpise. »Ko je človek v križišču, ne more hkrati spremljati semaforja, hitrosti in dogajanja v prometu, ker to enostavno ni mogoče. V tem primeru je šlo za širši problem ne samo Mariborčanov, tudi Ptujča-nov, ki se še v velikem številu vozijo v službo v Maribor. Ponovno sem zbral pogum. Sicer pa sem bil za pogum sem bil že odlikovan, ko sem tvegal lastno življenje, da sem rešil dve. To je bilo 24. marca 2008; avtomobil z dvema človekoma je odneslo v močvirje v Črešnjevcu. Zunaj je bilo minus sedem stopinj Celzija, voda pa je imela dve stopinji. Avtomobil je bil potopljen, prevrnjen na streho. Brez razmišljanja sem skočil vodo in po najboljših močeh pomagal ponesrečencema. Za to pogumno dejanje sem 28. februarja 2009 prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije. Po tem dejanju sem se zavedel, da lahko naredim marsikaj, osebno pa opažam, da so ljudje še premalo pogumni; kljub hudim stiskam, s katerimi se soočajo, še vedno ne pridejo na shode in ne povedo svojega mnenja,« pravi Aleksander. Vse, kar se dogaja, ima politično ozadje »Po dobrih 21 letih samostojne države Slovenije, smo ponovno pričeli bitko za našo domovino, le da nam je tokrat niso skušali vzeti tuji sovražniki, temveč ljudje, ki bi po izvolitvah moralo častno, odgovorno in ponosno opravljati svoje poslanstvo. Govorili so nam, da naj ne sanjamo, temveč živimo svoje sanje. Od obljublje- Foto: Črtomir Goznik Aleksander Rimele - Rimi, aktivist Osvobodilnega gibanja Ptuj: »Ljudstvo je tisto, ki 'dela', moja je bila le ideja.« nega po vseh teh letih nismo dobili nič. Ljudje, ki so nam vse do danes obljubljali boljše življenje, so nas pretentali, nas ogoljufali, okradli, nam lagali, nas razvrednotili, nam vzeli dostojanstvo, mnogim prinesli trpljenje in žalost, dolgove in lakoto, otrokom vzeli mirno in brezskrbno otroštvo, mladim so vzeli prihodnost, delovnemu ljudstvu so vzeli delo, našim upokojencem pa dostojno življenje v pokoju. Nismo se borili za tako Slovenijo, prišel je čas, da se ponovno osvobodimo, ko si moramo ponovno stati ob strani, se povezati, se podpreti, si pomagati in se znova podati v boj za lepšo prihodnost, ki nam bo znova vrnila človeka dostojnejše življenje, ki si ga resnično želimo,« je o nastanku Osvobodilnega gibanja Ptuj povedal aktivist Aleksander Rimele. »Naš skupni cilj je dostojnejše življenje vseh v naši državi. Moramo spoznati, da smo država ljudje in ne politični posamezniki, ki so nas odpeljali v pogubo. Postanimo združen narod, ki ima voljo, razum in pogum in uspelo nam bo,« poziva Aleksander Rimele, še ne 32-letni Brežan, ki stanuje na Zgornji Hajdini. V družini vedo, da če si kaj zapiči v glavo, to tudi naredi, ne pusti se ustaviti. „Ni me strah, ker vem, da poskušam narediti nekaj dobrega" »Ko sem 30. julija letos prvič objavil fotografijo in na njej izrazil svoje mnenje, so mi ljudje govorili, da me bodo zaprli. Verjetno jih je bilo strah. Sedaj, ko je razkrita moja identiteta, v strahu živijo tudi moji najbližji. Mene ni strah, ker vem, da poskušam narediti nekaj dobrega. Vem, da me podporniki ne bodo pustili na cedilu, ker delam za dobro ljudi,« poudari. Osvobodilno gibanje ga je v celoti posrkalo vase. Spat hodi okrog petih zjutraj, ob sed- mih je zaradi dela že pokonci. Imeti želi čim več podatkov o tem, kako ljudje živijo, vsak dan znova ga pretrese kakšna žalostna zgodba, pišejo mu tudi zelo mladi, stari dvanajst let, ki kuharico v šoli prosijo, da jim da hrano, ker mu je ata in mama ne moreta kupiti. Še huje pa je, ko zveš, da dvanajst let star otrok dela med počitnicami v gradbeništvu. »Skušal sem se postaviti v vlogo naših voditeljev, ker jih kljub temu skušam razumeti. Ugotavljam pa, da so to že psi-hopatsko motene osebnosti, ki imajo vcepljeno avtokrat-sko vodenje. To bo zelo težko rešiti. Sem za mirno reševanje problemov, odločno proti nasilju, ga ne izzivam. Vsi ptujski protesti so doslej minili mirno. Delamo na tem, da bi ustanovili stranko Združeno slovensko ljudstvo, da bi lahko dosegli več kot z gibanjem. Sem za odprto demokracijo ljudi, v kateri si lahko že jutri po izvolitvi odstavljen, če ne delaš dobro. Če se nekdo v prvem letu po izvolitvi ukvarja sam se seboj, dejansko ne rešuje problematike. Po nepotrebnem se izgubljajo leta, v katerih bi nekdo drug lahko naredil nekaj konkretnega. Ljudje ne bomo šli tako hitro z ulice. Ni vsak politik sko-rumpiran, so tudi dobri, krivi pa so toliko kot vsi drugi, ker nekaj vedo, pa ne povedo, ne govorijo odkrito.« Obljube niso dovolj, potrebna so dejanja Več vprašanj je Osvobodilno gibanje Ptuj naslovilo na ptujskega župana Štefana Če-lana, saj so nezadovoljni tudi z lokalno politiko in njenimi rešitvami. Odgovore so sicer dobili, a so po njihovem premalo argumentirani. Čudijo se, da po kazenskih ovadbah zoper ptujskega župana Štefana Čelana ni bilo nobenega epiloga. Veliko obljub je bilo danih, a niso realizirane, med drugim tudi gradnja nove ptujske avtobusne postaje, ki naj bi se začela šele leta 2013 ali 2014. Zdajšnja, sicer neugledna, je izgubila celo tablo, ker ima Ptuj po novem avtobusno postajališče, ne postajo - kot kakšno predmestno naselje, ne pa mesto. Tudi cesta v Podvince je velik problem; bolje bi bilo, da bi jo pustili v prejšnjem stanju, ki je bilo boljše kot sedaj, ko morajo po njej hoditi v škornjih. Začeli so obnovo, za nadaljevanje in dokončanje pa ni denarja. Obljube danes niso več dovolj, ljudje potrebujejo dejanja. Bolje je obljubiti manj kot več in tisto realizirati. Nadzor je v celoti odpovedal. Več bi v občini morali delati na ustvarjanju novih delovnih mest, na razvoju. Kot mlad podjetnik sploh nimaš nobene perspektive, ugotavlja Rimele. Njegovo podjetje Avto Rimi ima sedež na Zgornji Hajdini. Razvil je posebne polirne preparate za popravilo avtomobilskih lakov in žarometov, ki so njegova osebna intelektualna lastnina, ker je s patentiranjem v Sloveniji še vedno težko. Po-liranje in korekcija laka, pravi Aleksander, je sicer za nekatere luksuz, ker večina še vedno raje potrpi s kako prasko na avtu, kot da bi se odločila za sanacijo. Na žarometih, kjer so po novem na tehničnih pregledih pričeli meriti svetilnost, pa je povsem drugače. Pomena ustvarjalnosti in kreativnosti se zaveda na vsakem koraku, tudi pri svojem delu, razvoj je področje, ki ga žene naprej. Najuspešnejši je kot svobodnjak, po drugi strani pa rad dela z ljudmi, ni mu težko povezovati ljudi, se ukvarjati s strankami. Včasih je rad zapel in zaigral, nikoli profesionalno, bolj za dušo. Njegovi hobiji so povezani z njegovim poklicem, je voznik avto crasha, po novem pa bo tudi voznik tekmovalne cestne kategorije 1A. Po njegovih zamislih nastaja čisto nov dirkalnik. Aleksander Rimele ima samo eno željo: da se stanje v Sloveniji izboljša za vse, da se ljudstvo zbudi in začne postavljati za svoje pravice, da pove svoje želje in gre zanje v boj tako kot pred 22 leti, ko smo se odločali za samostojno Slovenijo. Srečen je, ko so srečni ljudje okrog njega. Ni mu vseeno za sočloveka, kot pa pove, se vse vedno začne z odnosi. Odnos je tisti, ki pokaže, ali nekdo lahko sodeluje ali ne, ali se lahko pogovarja ali ne. »Vem, da mnogi ne bodo imeli praznikov, tudi jaz jih ne bom imel, ker bodo delavni. Obljubil sem, da bom med prazniki napisal statut stranke, zbirati bom začel tudi podpise, vse skupaj bo postavljeno tako, da bodo vsi člani enakopravni,« pove Rimele, ki zase pravi, da ni za politiko. »Med nami je veliko sposobnih in poštenih ljudi, ki so sposobni prevzeti odgovornost. Vsak, ki je vsaj malo razumen, ve, da ne moreš trošiti več, kot dobiš. Prišlo je plačilo za divji razvoj, za hitre avtomobile, razkošne hiše, džakuzije. Če bi se usmerili na širjenje bogastva na osebni ravni in na gradnjo medsebojnih odnosov, danes teh problemov ne bi bilo. Interes vodij pa je bil tako in tako, da ljudi medsebojno skrega.« »Kot sem zapisal v pismu Osvobodilnega gibanja Ptuj, smo tisti, ki smo pogumni, začeli. Tisti, ki so prvi dojeli stvar, ki so razumeli, za kaj gre, so šli z nami na ulice, so že tukaj, tisti, ki so skeptiki, ki jih je strah, prihajajo, tistih, ki so obupali, pa ni. Moramo stopiti skupaj, da ljudem povrnemo upanje. Ljudje so re- snično obupani, še posebej tisti, ki nimajo nič in ne morejo narediti nič. Tople vode ni treba odkrivati, potrebno je le pospraviti vse predale, vse postaviti na svojo mesto in lahko bomo stopili na pot sprememb. Pri tem pa nas ne smejo voditi lastni interesi. Vodilnim gre le za stolčke in privilegije. Odločeni smo, da nadaljujemo naš boj, vse ideje in vizije so dobrodošle. Na protestih pogrešam mlade, svoje sovrstnike, stare okrog 30 let, ki jim je danes najtežje in nimajo nobene priložnosti, da bi se dokazali. Obrt in malo gospodarstvo bi lahko Slovenijo popeljala iz krize, za to imamo vse možnosti tudi na Ptujskem. Res je končano, 'fertik' je vse, danes je treba presekati in narediti nekaj novega, ker se sicer ne bomo izmazali, kvečjemu bo šlo še na slabše. Ugotovil sem, da manjša kot je skupnost, težja je vstaja,« pove Aleksander Rimele, ki je že celo svoje življenje borec. Svoje identitete ni nikoli skrival, kot so mu to nekateri želeli očitati na začetku protestov. »Bolj kot to, kdo sem, so pomembni rezultati dela,« poudari. »Vsak je na svojem področju dober, razlika pa je v tem, ali si pripravljen za to kaj narediti, da najdeš pot, ali nisi, to je majhna razlika med uspehom in neuspehom. Vse sprejemam, od resnice pa se ne odmikam, zato sem morda danes v takšni vlogi, kot sem: v vlogi bojevnika. Pišem tudi knjigo o tej svoji poti pod naslovom Življenje nekega fanta - nekoč sem bil bojevnik.« Naslednji protestni shod je Osvobodilno gibanje Ptuj napovedalo za 11. januar. Je to čas, da postanemo pogumni še vsi drugi? MG Slovenija nekoč poštena, vesela, lepa in zelena... ... danes v nepoštenost, krivičnost, žalost in umazanost si vsa spremenjena!!! KAM JE ŠLA NAŠA OBLJUBLJENA DEŽELA??? I ALI SE SE NAJDE KAK ATOM MOČI, DA SE SLOVENIJA ZNOVA V ČLOVEKU PRIJAZNO DRŽAVO SPREMENI??? SLOVENKE IN SLOVENCI SI NE BI SMELI ZA TISKA TI OČI... .. .MORALI BI SE ZA VEDA TI, DA DRŽAVA SMO VSI!!! Kam si šla SLOVENIJA??? Kam si šla naša obljubljena, lepa in zelena država??? Evropa, politiki in laži je ne bojo, Čas bi bil, da jo rešimo državljani!!! ¡Aleksander Rimele - RIMI) Foto: arhiv Fotografija, ki jo je Aleksander Rimele objavil 30. julija. petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam Štajerski 5 Cirkulane • Cenik in pravilnik o najemu dvoran Kje in kako bo delalo kulturno društvo Ena od vročih točk prednovoletne seje cirkulanskega občinskega sveta je bila tudi sprejemanje pravilnika o rabi obeh občinskih večnamenskih dvoran (stare in nove) ter cenik najema. Plačilo najemnine za staro dvorano, ki naj bi bremenilo tisto društvo, ki bi jo uporabljalo, je jedro spora med županom Janežem Jurgcem in vodstvom domačega kulturnega društva že dobro leto dni. Župan Jurgec je že takrat obvestil vsa društva v občini, da bodo za svoje prostore, ki so jih dobila v bivših pisarnah občinske uprave, morala (v skladu z zakonodajo) plačevati najemnino oziroma vsaj tekoče stroške. Večina društev se je po dolgih pogajanjih dogovorila, da bodo za svoje prostore z letošnjim letom le plačevala stroške, zataknilo pa se je prav pri stari večnamenski dvorani, ki je seveda zaradi velikosti stroškovno precej draga, za svoje delo pa bi jo potrebovali predvsem člani KD s svojimi številnimi sekcijami. Društva, ki bi prevzelo v upravljanje staro dvorano z vsemi stroški, tako v občini ni. Žumbar: KD bi za vaje sekcij plačalo 8000 evrov letno Župan Jurgec je svetnikom uvodoma pojasnil, da bo pač v prihodnje tako, da bodo društva za čas uporabe dvorane (nove in stare) plačevala določeno najemnino ali pa je ne bodo mogla uporabljati. Po ceniku, ki je sestavni del pravilnika, naj bi ura uporabe dvorane stala domača društva 10 evrov, za uporabnike iz drugih občin pa 20 evrov; enaka cena velja za obe dvorani: „Cena najemnine je med nižjimi, če primerjamo cene za podobne dvorane v drugih občinah. Seveda pa bomo videli, ali bomo s to ceno pokrili stroške ali ne," je še dodal Jurgec. Dodal je še, da enodnevni najem dvorane za komercialne prireditve stane 600 evrov, za domačine pa 300 evrov. Takšen cenik je na noge dvignil Milana Žumbarja: „Pri teh cenah lahko na hitro in približno izračunamo, glede na to, koliko sekcij ima naše kulturno društvo in koliko ur vaj imajo posamezne sekcije, da bo dvorana stala KD okoli 8000 evrov letno le za vaje! Od kod pa naj vzamejo ta denar?! Poleg tega menim, da bi ta pravilnik o rabi dvoran najprej moral pregledati naš občinski odbor, šele potem bi ga lahko obravnavali na seji!" Župan je vztrajal: „Na sestanku, kjer smo se pogovarjali o tem, ni bilo nikogar iz KD, zdaj je pa to društvo spet na tapeti! Vsa društva se strinjajo, da je stroške treba plačevati, in tako bo. Sicer moramo oziroma bomo obe dvorani za društva zaprli! Kako boste glasovali, ne vem, vem pa, da bom zamenjal ključavnice na obeh dvoranah in vanju ne bo vstopa! Ne more biti vse zastonj. Tudi dotacije društvom nismo zmanjševali kot nekatere druge občine." Cirkulanski svetniki so po duhamorni debati, potem ko je svetnik Milan Zumbar sejo zapustil, vendarle sprejeli pravilnik o rabi obeh občinskih dvoran in (sporen) cenik najema. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je nato še povedala, da je sprejemanje pravilnika o rabi dvoran zgolj zakonski formalizem, cenik pa je „druga stvar", kar je bilo razumeti, kot da se o cenah še lahko dogovarjajo. Potem je kar nekaj zanimivih vprašanj postavil Toni Podhostnik: „Kako to, da so cene za obe dvorani enake? Da bi bilo čimveč prireditev v novi dvorani? Kam se šteje oder; je to del dvorane ali ne? Kako pa bo s plačevanjem najemnine pri humanitarnih prireditvah?" Odgovor pa je dobil le na zadnje vprašanje, in sicer da se za humanitarne prireditve najemnina načeloma ne plačuje. Župan: Sprejem pravilnika in plačilo ali zaklenjena vrata Štefan Ban je pripomnil, da če bodo društva že plačevala uporabo, bi bilo prav, da se jim nekoliko zviša občinska subvencija za delovanje, a je predlog naletel na gluha ušesa. Župan Jurgec je namreč povedal, da zdaj iste zadeve „melje-jo" že dve leti, da društvom ne morejo dajati več denarja in da je stroške za dvorane treba plačati: „Itak pa naj bi veljalo, da ljubiteljska dejavnost nekaj stane, ne pa da se z njo služi, ali ne? Gre za to, da se človek z nečim ukvarja iz veselja in z veseljem, v to pa vlaga tudi svoj denar!" Žumbar pa je ostal trdno pri svojem stališču: „Res gre v glavnem za KD, ki najbolj potrebuje dvorano za delo svojih devetih sekcij. Cenik pa je del pravilnika in jaz zanj ne bom glasoval, ker je to enostavno predrago za KD in sekcije!" Župan je vrnil nazaj: „Potem bo dvorana z novim letom zaprta za vse, razen za telesno vzgojo osnovnošolcev. Ne razumem vas; po eni strani hočete red in spoštovanje zakonov, po drugi strani pa bi čisto drugače? Kakšna demagogija pa je to?!" Ivan Hemetek je poskušal s spravljivim predlogom, češ naj se pravilnik sprejema na naslednji seji, župan pa je bil trd: „Ne, ne bo šlo! Dvorani bosta od prvega januarja zaprti!" Tudi Žumbar je še poskušal: „Ni 'fer' do kulturnega društva, ki to dvorano najbolj potrebuje! Naj se pravilnik najprej pregleda in po potrebi dopolni na odborih, potem ga bomo pa sprejemali na naslednji seji. Za to glasujem, za kaj drugega pa ne!" Oder ni del dvorane?! Toda župan ni odstopil: „Če želite, lahko tudi tako. A dvorani bosta od začetka leta naprej zaprti. Pravilnik pa lahko dopolnite tudi zdaj. Občina je pač upravljavec obeh dvoran in zato bomo po novem letu zaposlili človeka za upravljanje in trženje obeh dvoran. No, je kakšen predlog na osnutek pravilnika?" Tišina v sejni sobi je trajala kar lep čas, nato pa se je Milan Žumbar dvignil z besedami, da je svoje povedal in odšel. Po njegovem odhodu je bilo nadvse zanimivo slišati enega od pomembnih odgovorov na Podhostnikovo vprašanje, in sicer da (menda) po pravilniku oder ni del dvorane, kar pomeni, da bi se višina najemnine za sekcije KD zelo zmanjšala, saj za vaje pravilom vsi uporabljajo le oder ... In ker potem nihče ni rekel nič več, je župan svetnikom predlagal, naj glasujejo za hiter postopek sprejema pravilnika, kar so soglasno potrdili, nato pa so - prav tako soglasno -vsi potrdili še sam pravilnik in cenik. Dvorani sta tako letos odprti za vse, seveda ob plačilu urne ali dnevne postavke za najem ... SM Sp. Podravje • Župani pišejo ministrstvom Reorganizacije vodijo v centralizem in zmanjšanje standarda ljudi Župani Spodnjega Podravja so na decembrski razpravljali tudi o nekaterih predvidenih reorganizacijah v državi glede Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Območne geodetske uprave Ptuj, , saj jim nasprotujejo, zahtevali pa so tudi jasne odgovore glede CERO Gajke, da bo ta ponovno pridobil status dolgoročnega regijskega centra za občine Spodnjega Podravja. Nasprotujejo tudi reorganizaciji in zmanjšanju statusa Okrožnega sodišča na Ptuju. Predvidene reorganizacije onemogočajo policentri-zem in uvajajo centralizacijo, zmanjšujejo standard ljudi v tem okolju, posredno pa gre za ravnanje, ki lahko ogrozi obstoj mestne občine, saj gre za ustanove, ki so temu območju doslej zagotavljale širši pomen oziroma vmesno stopnico do vzpostavitve pokrajin. Vse to so težnje »prikrite« centralizacije, ki ima lahko dolgoročne negativne posledice za razvoj tistih delov Slovenije, ki niso skoncentrirani okrog prestolnice in ki že sedaj močno zaostajajo za osrednjim delom države. Na korespondenčni seji so župani sprejeli sklep tudi o tem, da nasprotujejo reorganizaciji in zmanjšanju pridobljenega statusa Okrožnega sodišča na Ptuju, saj v njej vidijo težnjo po centralizaciji sodstva, kar je nov odmik od policentričnega razvoja Slove- nije. S takšno reorganizacijo se zmanjšuje pravna varnost in dostopnost storitev za občane in povzroča nadaljnje siromašenje okolja oziroma slabitev regije kot celote. Župani prav tako nasprotujejo ukinitvi Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, kajti tudi v tem primeru gre za poskus centralizacije, za zmanjšanje standarda prebivalcev, dostopnosti do zdravstvenih storitev tako na primarni kot se- Foto: Črtomir Goznik Na decembrski seji kolegija županov Spodnjega Podravja je bilo sprejetih več sklepov, s katerimi to območje nasprotuje nekaterim reorganizacijam. kundarni ravni. Pri bolnišnici gre za nov poskus »ukinjanja« pod krinko centralizacije, ki ga je to okolje v zadnjih letih doživelo že večkrat, vsak novi zdravstveni minister je delal v tej smeri. Še ni tako dolgo, ko so zaradi nekaterih tovrstnih poskusov zaposleni napisali pismo o tem, da nasprotujejo bolnišnici, ki bo hiralnica. Že takrat jim je bilo kristalno jasno, kam gredo usmeritve v imenu nekakega varčevanja, ki vedno udari le tiste na obrobju, saj z izgubo poslujejo tudi v drugih bolnišnicah, pa jih ne ukinjajo oziroma jim ne jemljejo programov, saj gre v vseh primerih za izgubo, ki je sistemske narave. Siromašenje v Spodnje Po-dravje prinaša tudi predvidena reorganizacija Geodetske uprave Slovenije oziroma reorganizacija in zmanjšanje pridobljenega statusa Območne geodetske uprave Ptuj s pripadajočo geodetsko pisarno v Ormožu. Če bo šlo tako naprej, lahko še kakšna ptujska institucija oziroma ustanova izgubi regionalni pomen, to pa pomeni tudi odliv kadra in znanja. MG Foto: SM 6 Štajerski Po mestni občini petek • 4. januarja 2013 Hajdina • 16. seja občinskega sveta Foto: Črtomir Goznik Na zadnji seji v letu 2012 hajdinski svetniki niso dvignili rok za povišanje cen. Svetniški NE podražitvam Hajdinski svetniki so se 19. decembra sestali zadnjič v letu 2012. Na 16. seji so odločali o odloku o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013, o vrednosti točke za izračun komunalnega takse, o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila za najem groba ter kupnini za žarni grob na pokopališču Hajdina. Za občane občine Hajdina so svetniki tokrat sprejeli prijazne sklepe, saj cene za leto 2013, ki zadevajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, komunalne takse in najemnine grobov, ostajajo na ravni leta 2012, v spremenjen odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka pa so med drugim zapisali, da je mogoče komunalni prispevek, ko gre za kanalizacijo, plačati v dvanajstih obrokih brez obresti, je dejal hajdinski župan Stanislav Glažar. Kot so povedali, gre za neke vrste prispevek, da se bodo občani v teh kriznih časih lažje priključili na kanalizacijsko omrežje. Na seji so potrdili tudi vso potrebno projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v skupni dolžini 2400 metrov v naseljih Slovenja vas, Skorba, Draženci ter Zgornja in Spodnja Hajdina v skupni vrednosti dobrih 609.000 evrov, pri čemer bo delež občine dobrih 263.000 evrov. S tem projektom bo občina Hajdina kandidirala za sredstva države in EU. Kot je povedal predsednik odbora za javne finance Ivo Rajh, ki je bil poročevalec skoraj pri vseh točkah dnevnega reda, si želijo, da bi na razpisu uspeli in čimprej pričeli gradnjo. Svetniki so se tudi odločili, da bodo prisojeni znesek v zadevi Meltal v skupni vrednosti dobrih 135.000 evrov plačali v dveh obrokih, polovico že v letu 2012, ostanek pa v letu 2013. Nekatere občine so dolg do MO Ptuj v tej zadevi že poravnale. Kot je svetnike seznanil župan Gla-žar, so se na sklep o plačilu pritožili, prav tako so pritožbe napisali v vseh drugih občinah, udeleženkah v tej zadevi. Za poplačilo priso-jenega zneska so se odločili zaradi strmega naraščanja obresti; samo za občino Hajdino so te v dveh letih narasle na 22 tisoč evrov. Za to tudi odločitev o tem, da se dolg poravna, zaključek tožbe pa lahko prinese tudi kakšno drugačno odločitev. O sami sodbi, da so občine na Ptujskem dolžne plačati Meltalu, pa po Glažarjevem mnenju ni vredno izgubljati besed. Gre za krivično obsodbo, napako je naredila država, nekorektno je, da sedaj za njeno napako pla- čujejo občine, je poudaril hajdinski župan. Poteka tudi revizija postopka. Plačilo v dveh obrokih je boljša rešitev, v primeru izvršbe plačilo v dveh obrokih ne bi bilo mogoče. Zgornjehajdinčani že drugič izigrani Hajdinski svetniki so se na 16. seji seznanili tudi s projektom komasacije, ki so ga začeli v novembru 2012, je povedal podžupan Andrej Tkalec. Občina Hajdina je neke vrste otok sredi območja, kjer komasacije že potekajo. Občino so razdelili na tri dele; začeli bodo na območju, ki zajema Gerečjo vas, Slovenjo vas, Hajdoše in Skorbo. Gre za okrog 250 ha zemljišč s 300 lastniki. V decembru je bil imenovan komasacijski odbor, ki ga vodi Silvo Drevenšek iz Gerečje vasi. Za komasacijo morajo pridobiti 67 odstotkov lastnikov, sicer se občina ne more prijaviti na razpis za pridobitev sredstev za komasacijo. Upajo, da jih bodo pridobili že do začetka januarja 2013. Do razpisa mora biti projekt pripravljen, sicer z njim ne bodo uspeli. Podžupan Franc Mlakar in predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Viktor Markovič pa sta svetnike seznanila z vsebino sestanka, na katerem je tekla beseda o posodobitvi železnice. Pri železniškem nadvozu oziroma regionalni cesti Hajdina-Kidričevo se je zgodilo popolnoma enako kot z nadvozom za avtocesto. Civilne iniciativa Zgornje Hajdine je zahtevala gradnjo podvoza tudi pri železnici, a ljudje so bili izigrani. Nadvoz nad avtocesto je sedaj pripeljal do projekta železniškega nadvoza kljub drugačnim zahtevam ljudi tudi pri tem projektu. Kot je svetnikom pojasnil Mlakar, je na sestanku v Mariboru bilo slišati, da že zgrajena infrastruktura na trasi (plinovod, kanalizacija Kidričevo - čistilna naprava in druga infrastruktura) po trditvah stroke onemogoča gradnjo podvoza. Franc Mlakar, Viktor Mar-kovič in Franc Jelen, bodo šli še enkrat skozi se postopke, da bi se ugotovilo, kako je sploh prišlo do tega, čeprav bo sedaj zelo težko nekaj spreminjati, ker je državni lokacijski načrt že sprejet, februarja pa naj bi se že začela dela. Občanom je treba naliti čistega vina, povedati, na kateri točki je prišlo do spremembe, zakaj se ne upoštevajo stališča in sklepi zborov občanov, je vztrajal Viktor Markovič, ki ni mogel razumeti prakse spreminjanja stališč zborov občanov. Sklep, ki ga je sprejel zbor občanov, lahko spremeni le zbor občanov, nihče drug. Zgornja Hajdina ima okrog sto hiš, nadvoz bo naselje porušil. Župan Stanislav Glažar je povedal, da gre za problematiko, s katero se bodo še nekaj časa ukvarjali in tudi pregledali vse za nazaj, kaj se je na tem projektu dogajalo. Osebno pa se boji, da bodo zelo težko kaj spremenili. Stanislav Glažar, ki ob vsaki priložnosti pohvali dejavnost hajdinskih društev, je svetnike seznanil z izsledki analize o sofinanciranju dejavnosti društev za Podravje; občina Hajdina se je po višini sofinanciranja uvrstila na tretje mesto, za Benediktom in Dornavo. Pod lupo sortirnica odpadnega železa Meltala Svetnik Ivan Vegelj pa je v svoji razpravi opozoril na sortirnico odpadnega železa Meltala v Slovenji vasi, ki se nahaja na betonski podlagi, kjer pa naj ne bi bilo oljnih čistilcev, posledice pa naj bi bile že opazne v kanalu: brez rib naj bi bilo celotno območje od elektrarne do mostu v Slovenji vasi, tako so vsaj povedali ribiči. Gre za star problem, na katerega so že večkrat opozorili. Zadevo naj bi na predlog Veglja preučil odbora za okolje in prostor. Narava je prva, ne glede na zaposlitve v tej sortirnici, v kateri dela tudi nekaj občanov iz Slovenje vasi. Kot je povedal župan Glažar, je informacije o tem že prejel, še v januarju naj bi se sestali s predstavniki tega podjetja in se o problematiki pogovorili. V primeru hudih kršitev naj bi ukrepali tudi inšpektorji. Svetnica Anica Drevenšek pa je opozorila na to, da bo v kratkem ponovno objavljen razpis za vaška središča, na katerega mora biti občina pripravljena. Kot je znano, so sicer na zadnjem tovrstnem razpisu z vsemi sedmimi projekti uspeli, a kaj, ko je zmanjkalo denarja. MG Svet je majhen Srečno novo leto! Začelo seje novo leto. »Komunistični« dedek Mraz in»desničarski« Božiček sta nam prinesla darila in se za nekaj časa poslovila. Vsi smo si zaželeli vse najlepše, in če smo imeli srečo, praznovali veseli december v družbi najdražjih. Tako sebi kot drugim okoli sebe smo podarili toploto in misel upanja za prihodnost. Tudi jaz želim vsem bralkam in bralcem vse najlepše v letu 2013! Želim vsem čim manj delitev na dedke mraze in božičke ter ogromno zmernosti v vsakdanjem življenju! Astrologi pravijo, da nas čaka leto sprememb in soočenj. Leto 2013 je leto kače in Kitajci pravijo, da je kača simbol modrosti, previdnosti inpronicljivosti. Prav zato jepričako-vati, da bi lahko bil sredi trenutne zmede, ki vlada v svetu, njen vpliv blagodejen in koristen. Pravijo, da bomo nekoliko manj nagnjeni k tveganim in naivnim odločitvam in da se nam obetajo velike družbene, politične in ideološke spremembe. Gospodarska kriza se bo še poglobila. Evropske institucije, ki so nam bile še pred nekaj leti v velik ponos, se bodo znašle v še večji krizi, njihovo delovanje pa pod čedalje večjim vprašajem. Nemiri in nasilje, povezani s protesti, se bodo razširili tudi na druge države. Množice, podprte z Uranom v srčnem in pogumnem Ovnu, se bodo namreč brez težav uprle avtoritetam. Branje horoskopa je precej zabavno. Vsako leto skoraj vsi, a da nas drugi ne bi videli, skušamo prebrati v astroloških interpretacijah oziroma napovedih, ki jih najdemo v decembru v skoraj vsakem časopisu, nekaj oprijemljivega oziroma spodbudnega za prihajajoče leto. V napovedih, ki sem jih našel v zadnjih tednih, je veliko aktualno resničnega. Skoraj vsi govorijo o globoki krizi na različnih področij in o spremembah, ki prihajajo. Dejansko, če se osredotočimo na dogajanja zadnjih mescev in na njihovo logično nadaljevanje v novem letu, bi skoraj lahko sklepali, da astrologi bolj kot zvezde interpretirajo politiko. Nek ciklus človeškega razvoja prihaja proti koncu. Druga svetovna vojna se je končala pred skoraj sedemdesetimi leti, berlinski zid jepadelpred dvajsetimi. Generacije se menjujejo na oblasti in v gospodarstvu, kar pomeni, da je breme zgodovine in starih delitev vedno manjše in da se spreminja logika skupnega življenja. Ljudje, ki so dolgo živeli po vnaprej ustaljenih shemah, se želijo osvoboditi. Politiki, ki so še pred kratkim imeli jasna stališča, se počutijo izgubljeni zaradi pomanjkanja oprijemljivih temeljev - tako zgodovinskih kot ideoloških. V svetu in v Sloveniji smo priča spremembam. Težko je oceniti, ali so premiki, ki smo jim priča, pozitivni ali negativni, ampak zagotovo jih ne moremo spregledati. Ljudje so šli na ulice. Jeza in bes sta skoraj vsak dan med prvimi novicam v večernem dnevniku in počasi preoblikujeta vsakodnevno politiko. Ljudje si želijo spremembe, kar dokazuje, da so svetovne politične elite in družbene ureditve, ki so že preživele svoj čas, doživele največji udarec in se v zadnjih mesecih znašle v velikih težavah. Arabska pomlad je tipičen primer takšnega upora, a ne smemo spregledati, da se popolna sprememba v arabskem svetu še vedno ni zgodila in se zato njihov boj za demokracijo nadaljuje, tako kot se bo nadaljeval verjetno v Evropi in v naši domovini. Spremembe so potrebne, da lahko napredujemo. Vse, kar si želim, je, da bi bile pozitivne in da ne bodo s seboj prenesle nemirov in nesrečnih incidentov. Realno gledano sem vedno malo zaskrbljen, ko vidim ogromno energije na ulicah, ker vem, da zna politika vedno (negativno) izkoristiti proteste, in ker so na žalost vsi veliki premiki, vse nove mednarodne ureditve izvirale skoraj vedno iz velikih, ne ravno miroljubnih spopadov. Družba tega ne potrebuje. Upam, da bodo v novem letu tako politiki kot narodi po svetu znali razumeti, da je svet tako medsebojno povezan in zapleten, da je naša dolžnost skupno iskanje kompromisa in najboljših rešitev znotraj ustaljenih ustavnih okvirov. Naj bodo sanje nenavadne misli. Naj bo dialog, tudi oster, težaven ali naporen, edino pravilo. Jaz pa bom še naprej iskal le pozitivna izhodišča v horoskopih, ki jih na skrivaj berem! Laris Gaiser RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 7 Ptuj • Pogovor z Mladenom Delinom „V mestu so ljudje, ki odločajo o vsem in bodo tudi o tem ..." 50 koncertov, 100 umetnikov in 30 tisoč obiskovalcev je le nekaj statističnih podatkov, ki kažejo, da je bilo leto 2012 za Društvo za glasbeno umetnost Arsana več kot uspešno. Bili so eden najpomembnejših kreatorjev dogodkov, ki smo jih na Ptuju izpeljali v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 (EPK). O bilanci uspeha EPK za naše mesto ter o namigovanjih, da namerava kandidirati za direktorja kongresnega centra v dominikanskem samostanu, smo se pogovarjali z Mladenom Delinom, predsednikom društva Arsana. Minulo leto je bilo za Arsano zelo uspešno. Ali menite, da se lahko letošnji uspeh ponovi tudi po zaključku projekta Evropske prestolnice kulture 2012? „Leto 2012 je bilo leto kulture oz. Evropske prestolnice kulture. Težko bo preseči ali ponoviti, kar se je dogajalo, saj je EPK omogočila, da so se v tem letu na Ptuju ustvarjali projekti, ki sodijo v velika evropska mesta. Takšno priložnost dobi mesto enkrat in nikoli več. In zelo sem vesel, da jo je Ptuj zagrabil. Čestitke vsem, ki so k temu prispevali." Dogajalo se je zelo veliko. Kakšna je bilanca Arsane kot enega najpomembnejših partnerjev v našem mestu, ki so kreirali dogodke EPK? „Arsana je v letu EPK organizirala več kot 50 koncertov, gostila blizu 700 renomiranih umetnikov iz celega sveta in privabila preko 30 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in Evrope. Najpomembnejši dogodki so bili otvoritveni muzikal Kurentova svatba, ki je povezal pomembnejše ptujske in slovenske umetnike in ustvaril morda prvi pravi slovenski avtorski art muzikal, v katerem je sodelovalo več kot 120 ustvarjalcev. Gostili smo premiero opere Orfej v koprodukciji vseh treh umetniških akademij z več kot sto nastopajočimi. Festival Arsana - Art Ptuj 2012 pa je dosegel vrhunec ptujskega poletnega dogajanja zadnjih 20 let: več kot 400 nastopajočih, 40 koncertov, predavanj, okroglih miz, pouličnih performan-sov. Privabljal je tudi po 1000 obiskovalcev na večer iz veh koncev Slovenije in tujine. Zapolnili smo skoraj vse no-čitvene kapacitete mesta, Ptuj je postal za 15 dni evropsko stičišče umetnosti. Med nastopajočimi bi izpostavil Donavsko filharmonijo, Janeza Lotriča, Miho Rogina, Boruta Zagoranskega, Stefana Milen-kovicha, Marka Hatlaka, skupino Allan Kelly Gang, Ruski zbor Smolny, Neisho, Alenko Godec, klapo Cambi, Tinkaro Kovač, Brino Vogelnik, Boštjana Gombača, ZZ Quartet, Sounds of Slovenia ..." Kako je dejstvo, da je Ptuj sodeloval kot partner v projektu EPK vplivalo na vaše dogodke, in koliko ste jih organizirali s pomočjo EPK? „Brez priključitve Ptuja v EPK se veliko stvari zagotovo ne bi zgodilo. Tudi sredstva za izvedbo bi težko pridobili. Od prve informacije leta 2008 smo se začeli resno pripravljati. Izvedli smo popolnoma vse in še veliko več, kot smo si bili zadali. Bilo je nekaj projektov, kjer smo za izvedbo potrebovali pomoč, tukaj se je MO Ptuj izkazala za dobrega partnerja. Prav tako je poskrbela za streho in oder na dvorišču minoritskega samostana, kjer je naš poletni festival imel glavno prizorišče. Takšnih sodelovanj bo treba veliko več, saj drugače v času krize ne bo šlo. Občina ima veliko možnosti sodelovanja, le da se velikokrat izgublja v neučinkovitem zastarelem sistemu, ki ne diha z mestom." Je pa Arsana med izvajalci, ki so si od EPK največ obetali in najbrž tudi iztržili. Kakšen je bil „iz-plen", koliko sredstev ste si uspeli priboriti in jih nenazadnje »podariti« mestu in prebivalcem? „Sredstva, ki smo jih prejeli za projekte, kot so festival in abonma, so se povrnila mestu s 100% obrestmi v obliki nočitev, gostinskih storitev, promocije mesta po vsej državi in tujini. Podobni festivali po Sloveniji razpolagajo s petkrat višjim proračunom. Naše društvo že 6 let mestu ogromno daje. Za izvedbo programov so ponavadi solidno plačani ljudje v institucijah, zavodih, ki to izvajajo. Profesionalne glasbene kulture v mestu pod okriljem društva, ki temelji na delu prostovoljcev in to počnejo ob svoji službi kot drugo dejavnost že 6 let, v Sloveniji ne poznam." Je Ptuj lahko zadovoljen s končno bilanco realiziranih projektov, ki so bili izpeljani s pomočjo EPK, ali bi lahko iztržili več? „Mislim, da je lahko več kot zadovoljen. Ptuj se je zelo dobro predstavil znotraj EPK Maribor 2012, v nekaterih segmentih celo najbolje." „Čas zvez in poznanstev je minil" Tudi Vox Arsana je žela uspehe, med drugim ste se podali v Ameriko. Kako Mladen Delin, predsednik društva Arsana pomembno je povezovanje držav in kontinentov za uspeh na glasbenem področju? „Arsana je že od nastanka leta 2006 takoj začela avtorsko produkcijo, se pravi povezovanje kvalitetnih domačih projektov, v sodelovanju s tujimi že uveljavljenimi imeni. Tako so nastali Vox Ar-sana, projekti Zgodba o tangu ter Art karneval (Živalski karneval, Kurentova svatba ...) in še nekateri drugi. Če v današnjem času želiš uspeti, je povezovanje nujno. Svet je globalen in glasba je univerzalen jezik, je pa treba črpati ideje in energijo od tam, kjer izhajaš, vse to pa potem obogatiti s tem, kar danes ponuja svetovna glasba. Povezovanje je smernica vseh naših projektov (festivala, abonmaja, lastnih produkcij). Potem pa je tu še lokalno povezovanje, brez katerega v tako malem mestu ne gre. To je moč manjših mest ali pač njegova slabost, če se to ne zgodi. Iz globalnega pogleda smo le ena majhna vasica." Kako boste delovali v prihodnosti, kakšni so načrti, kaj se nam obeta v tem letu? „Leto 2013 bo težko na vseh področjih, na kulturnem pa zagotovo še posebej, saj na žalost velja za področje, ki samo porablja in ne prinaša dobička. Ampak osebno si ne znam več predstavljati mesta brez poletnih festivalov, ki so po dolgih letih končno zaživeli. Ptuj je že od nekdaj mesto zgodovine, kulture, tradicije. Iz njega je izšla vrsta pomembnih ljudi tudi s področja umetnosti, ki v svetu nekaj pomenijo. Veliko se govori o pomembnosti turizma za mesto. In ravno kulturni dogodki so tisti, ki dajejo živo vsebino mestnemu jedru, kar je odločilnega pomena za današnjega turista. Projekti, ki jih je podprla EPK, bi morali živeti naprej. To je tudi njen glavni namen. Priključiti bi se jim morali še novi, izvirni, kvalitetni. Potrebno se bo povezovati. Predvsem pa bo v mestu treba podpirati sposobne ljudi in dobre projekte, ki bodo mestu nekaj dali. Čas zvez in poznanstev je minil." Slišati je, da si obetate mesto direktorja dominikanskega kulturno-kon-gresnega centra. Ali to drži in kakšna je vaša vizija te za Ptuj po nekaterih ocenah izjemno pomembne ustanove? „Vesel sem, da bo Ptuj končno dobil pravo kulturno dvorano. Veliko ljudi me sprašuje o kandidaturi za direktorja. Žal to ni odvisno od mene, kajti v mestu so ljudje, ki odločajo o vsem in bodo tudi o tem. Če bo razpis, se bom najverjetneje prijavil. Res pa je, da Arsana počne vse to, kar bi že zdavnaj moral zavod ali kakšna institucija. Če bi mi bilo zaupano mesto direktorja dominikanskega kulturno-kongresnega centra, bi si želel predvsem najprej vzpostaviti kontinuirano koncertno dejavnost za odrasle, mladino in otroke; potem ponuditi kvaliteten kulturno-umetniški program v času Kurentovanja, kjer bi lahko med drugim organizirali vsakoletne večdnevne ponovitve Kurentove svatbe, ki bi v času pusta privabljale obiskovalce iz vseh koncev Slovenije in tujine. Nenazadnje bi pa pozornost namenil organizaciji dogodkov, ki bi povezovali umetnost, turizem in gospodarstvo. Tukaj so še dopolnitve raznih prireditev, manjši festivali med letom in podobno ... Možnosti je veliko in vse to tako ali tako počnem že šest let. Ker pa gre za kultur-no-kongresno dvorano, sta to dva ločena profila vodenja -nekdo, ki bo polnil dvorano s kongresi, drugi pa z vsebino in programom. V vsakem primeru bi umetniški direktor moral biti izkušen in sposoben človek in upam, da bodo takšnega tudi izbrali." Dženana Kmetec Kidričevo • Koncert pihalnega orkestra Talum in Vox Arsana Vrhunski predpraznični dogodek Ni naključje, da je bila v nedeljo, 23. decembra, velika dvorana restavracije PAN v Kidričevem polna do zadnjega kotička, saj smo bili priča vrhunskemu glasbenemu dogodku, prednovoletnemu koncertu pihalnega orkestra Kidričevo in njihovih gostov, vokalne skupine Vox Arsana. V prvem delu predpraznič-nega koncerta, ki ga je tudi tokrat povezovala Zlatka Lampret, so se številnemu občinstvu predstavili člani pihalnega orkestra Talum, ki je nastal leta 1948. Ko je v začetku devetdesetih let orkester prevzel akademski glasbenik Stefan Garkov, so v njegovem okviru ustanovili glasbeno šolo, kar je razlog za pomladitev in uspešno prihodnost orkestra. Danes je v njem že prek 50 članov, v glavnem mladih in izobraženih glasbenikov, tako da se za njegovo prihodnost ne bojijo več; pod vodstvom sedanjega dirigenta namreč dosegajo vse vidnejše rezultate tako doma kot v tujini. Pod taktirko Štefana Garko-va se je pihalni orkester Talum predstavil tudi v tokratnem prednovoletnem koncertu, gromke aplavze navdušenega občinstva pa so poželi predvsem s priredbami svetovnih glasbenih uspešnic. Vokalno interpretacijo sta prispevali odlični solistki Tea Letonja in Natalija Tumpaj. Vrhunec ve- čera pa je nedvomno pomenil nastop vse popularnejše in v svetovnem merilu znane vokalne skupine Vox Arsana, ki jo sestavljajo sopranistki Teja Letonja in Ana Delin, tenorist Primož Vidovič ter baritonist Mladen Delin. Med interpreta- cijami znanih in vedno zelenih uspešnic jazza, soula in modernega gospela ter nekaterih slovenskih glasbenih uspešnic starejšega datuma jih je poleg pihalnega orkestra Talum na klavirju spremljal Tom Hajšek, sicer tudi korepetitor pihalne- ga orkestra. Da je bilo občinstvo v dvorani nad ubranim petjem in igranjem izredno navdušeno, govori podatek, da je ob zaključku koncerta vstala vsa dvorana in z bučnim aplavzom izsilila še dodatek. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pihalni orkester Talum, ki ga več kot dvajset let vodi Stefan Garkov, je danes popolnoma pomlajen. Foto: DK 8 Štajerski Kmetijstvo, gospodarstvo petek • 4. januarja 2013 Ptuj • Predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ferdo Vajngerl se poslavlja » Le s skupnimi močmi bomo ohranili doseženo« Leto 2012 je bilo za Cestno podjetje Ptuj nekaj posebnega; medtem ko so mnoga gradbena podjetja v težavah, nekatera pa so celo propadla, so v CP uspeli prebroditi vse pasti in težave. Za to ima veliko zaslug tudi dolgoletni predsednik upravnega odbora Ferdo Vajngerl, ki se z novim letom poslavlja. Korenine Cestnega podjetja Ptuj segajo v obdobje po letu 1946, pomembno prelomnico pa je ta kolektiv doživel v letih 1988 in 1989, ko se je dotedanja TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj izločila iz Cestnega podjetja Maribor. Zato je obdobje po letu 1990 pomembna prelomnica v poslovanju družbe, saj je tedaj postala samostojna družba s sedežem na Ptuju. Predsednik upravnega odbora Ferdo Vajngerl, ki je v CP Ptuj preživel skoraj štiri desetletja, je z doseženim upravičeno zadovoljen. »Vsekakor je bilo leto 2012 tudi za naše podjetje razmeroma težko, a to smo pričakovali, zato smo temu primerno in ne s prevelikimi apetiti začrtali svoje cilje. Vesel sem, da smo program dela tudi v težkih razmerah recesije uspešno realizirali, dosegli smo načrtovan dohodek in pričakovane rezultate. Zadovoljni smo lahko vsi, saj smo s tem dokazali, da smo in ostajamo na pravi poti. Ocenjujem, da smo v CP Ptuj upravičili vsa pričakovanja, kajti razmere v okolju, kjer delujemo, kažejo prav nasprotno sliko. To potrjuje, da imamo dobre načrte, kvalitetne in sposobne sodelavce ter pridno delovno silo, ki te načrte kakovostno uresničijo." Na tradicionalnem srečanju 12. 12. 2012 ob 12. uri in 12 minut ste svoje poslovne partnerje seznanili, da se umikate z mesta predsednika upravnega odbora in da to mesto prepuščate nasledniku ... „Res je. Naj pojasnim, da imamo v naši družbi enotirni sistem upravljanja, vodenja in nadziranja družbe, kar pomeni, da vse delo upravlja, vodi in nadzira upravni odbor družbe. In ker je 1. januarja 2013 sedanjemu upravnemu odboru potekel mandat, smo že lani, na 15. skupščini delniške skupščine, sklenili, da se imenuje nov upravni odbor, s katerim nastopi delo četrta generacija naše družbe. Takoj po vojni, od leta 1947, je Cestno podjetje vodil Jože Štumber-ger, žal že pokojni. V času, ko smo se morali preoblikovati v tozde, od leta 1975 do 1982, je podjetje vodil Štefan Zelko, tretjo generacijo sem od leta 1982 vodil jaz, torej več kot 30 let, in ta je sedaj postala preteklost. Četrto generacijo od novega leta vodi novi predsednik upravnega odbora Martin Turk." Gotovo vas na čas, ki ste ga preživeli v CP Ptuj, vežejo zelo bogati spomini? „Povsod je nekaj dobrega in zagotovo tudi kaj slabega. Slabo naj ostane preteklost, vse dobro pa naj se ponovi in naj se ustvari novo dobro. Prepričan sem, da bo tudi četrta generacija naše družbe uspešna, saj gre za dober kolektiv in vodstvo, jasno zastavljene cilje, dovolj dobre volje in strategijo. Sicer pa sem prepričan, da se bo tudi v širšem prostoru moralo nekaj spremeniti, če ne, bomo še bolj drveli v prepad brez dna. Pričakujem, da se bo investicijski ciklus v slovenskem prostoru kmalu spet odprl, sicer pa vidim v širšem prostoru nove možnosti sodelovanja in razvoja tudi za našo družbo.« Kaj menite o fenomenu, da kljub propadanju nekaterih velikih gradbenih podjetij na ptujskem območju do sedaj težavam uspešno kljubujeta le še Cestno podjetje in VGP Drava Ptuj? »Zelo mi je žal za vsako podjetje, ki je propadlo, kajti to je slabo tudi za širšo družbo. Krizo v gradbeništvu je povzročilo več negativnih dejavnikov, vzrokov ne želim ocenjevati, za naše podjetje pa lahko rečem, da za sedaj nimamo nekih težav, saj smo solventni, čemur je pripomogla naša usklajena politika zastavljenih ciljev in prilagajanja poslovanja obdobju recesije. Ena od pomembnih je gotovo stabilna lastniška struktura, s čimer pri nas nismo imeli težav, pa tudi z investicijskimi apetiti, vezanimi na bančne kredite, nismo imeli težav, tako da je poleg vseh drugih dejavnikov, kot so kvalitetno opravljeno delo in previdno poslovanje, vse to pripeljalo do tega, da imamo dokaj visoko bonitetno oceno poslovanja.« RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Foto: M. Ozmec Ferdo Vajngerl: »Prepričan sem, da bo tudi četrta generacija naše družbe uspešna, saj gre za dober kolektiv in vodstvo z jasno zastavljenimi cilji, dovolj dobre volje in pravo strategijo.« Zima je v letošnji sezoni že pokazala zobe. Ste bili dovolj dobro pripravljeni na izvajanje zimske službe? »Vzdrževanje in varstvo cest sta v našem podjetju stalnica, saj je to naša osnovna dejavnost. Redno vzdržujemo ceste na območju nekdanje velike občine Ptuj in občine Ormož, po padcu Cestnega podjetja Maribor pa pokrivamo še del območja bivšega Cestnega podjetja Maribor, predvsem na delu območja samega mesta Maribor do Areha na Pohorju, in del Slovenske Bistrice do meje z občino Slovenske Konjice, vključno z občinama Poljčane in Makole in nekaterimi drugimi območji. To nas še bolj zavezuje, da se na izvajanje zimske službe zares dobro pripravimo. Poleg primerno usposobljenega kadra je treba zagotoviti ustrezno strojno redno vzdrževano opremo, to je plužna in posipna vozila. V priprave sodijo tudi deponije soli in posipnega materiala in lahko vam zagotovim, da imamo vsega dovolj za novo zimsko sezono. Vsako leto smo pripravljeni že sredi novembra in tako je bilo tudi konec leta 2012. Ocenjujem, da smo svojo nalogo razmeroma uspešno realizirali, saj so bile kljub precejšnjim količinam snega in zametom vse ceste splužene po programu in nismo prejeli nobenih bistvenih pripomb. Razlika je bila na nekaterih območjih, kjer izvajanju zimske službe še ne dajejo dovolj velikega pomena, ker verjetno mislijo, da se lahko to zahtevno delo poenostavi. Mi vemo, da mora biti zimska služba dobro pripravljena in da mora biti izvajana po določenem postopku v korist vseh uporabnikov, saj ti želijo tudi v zimskem času dostop do vseh območij.« Ali torej nekatere občine, ki so ustanovile svoja javna podjetja, ki opravljajo tudi zimsko službo, poskušajo enostavno preskočiti nekatere dolžnosti, ki iz tega izhajajo? »Lahko bi rekli tudi tako. Mi trdimo, da lahko zimsko službo opravljajo uspešno le dovolj dobro opremljene in dovolj dobro usposobljene enote. Vedeti je treba, da se s tem ne more ubadati vsak, ki ima pač za to čas in možnost. Minimiziranje stroškov pri opravljanju zimske službe ima namreč lahko dosti težje in negativne posledice na drugih področjih, denimo v zdravstvu, kjer je v primeru slabo spluženih cest mnogim onemogočen dostop v primeru bolezni, pregleda ali celo v primeru nujne medicinske pomoči, pa tudi v delovnih organizacijah, kjer lahko zaradi slabo spluženih ali celo nevoznih cest pride tudi do izpada proizvodnje. Vsekakor je opravljanje zimske službe za vse občine velika obveza in pomembna odgovornost, seveda pa je neposredno vezana na odločitev županov oziroma občinskih svetov, ki s takšno ali drugačno odločitvijo praktično prevzemajo vso odgovornost nase.« Od Cestnega podjetja se torej poslavljate s pozitivnimi občutki? »Vsako slovo je po svoje težko, tudi če je pričakovano. Ob zaključku tretje generacije družbe, ki sem jo vodil po svojih najboljšim močeh, bi se rad zahvalil vsem svojim sodelavcem. Morda sem pri svojem delu kdaj komu storil tudi kakšno krivico - pa vem, da sem jo -, zato izkoriščam to priložnost, da se jim sedaj opravičim. Drugače pa mi je bilo prijetno delati v okolju, v katerem smo vsi skupaj rasli in zrasli. Leta 1990 smo iz temeljne organizacije prerasli v delovno organizacijo oziroma v delniško družbo, ki je danes gospodarsko stabilna in mislim, da bo taka ostala tudi naprej. Želim, da bi komunikacija z našimi naročniki ostala v takem obsegu in da bi bila tako uspešna kot do sedaj ali še boljša. Sicer pa ugotovitve kažejo, da nas čakajo novi izzivi, da bomo morali našo družbo v bodoče še bolj revolucionarno in poglobljeno prilagajati, če želimo, da bomo tudi v bodoče uspešni. Zavedati se moramo, da lahko le skupaj z občinami in upravljavci cest dosežemo to, kar od nas pričakujejo uporabniki cest, in da izpolnimo vse potrebne standarde in normative. Sicer pa želim vsem našim poslovnim partnerjem in uporabnikom srečno vožnjo na naših cestah ter srečno in zdravo leto 2013!« M. Ozmec Ptuj • Zahvala direktorju KGZ Slavku Janžekoviču Hvala za vizijo razvoja Kot smo že poročali, se je konec leta upokojil dolgoletni direktor Kmetij-sko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Slavko Janžekovič. Ob koncu službene poti so se mu za dobro vodenje in sodelovanje v imenu zbornice zahvalili tudi Milan Unuk, Martin Kukovič in Jože Orthaber. „Njegovo delo cenimo od prvih začetkov, ko je bil še vodja območne enote. Vsekakor si zasluži najmanj to pohvalo, sicer pa upamo in verjamemo, da bo tudi novi direktor delo opravljal enako korektno," je najprej povedal Milan Unuk, ki je ob sprejemu v nagovoru Janžekoviču povedal še marsikakšno zanimivost iz časa, ko se je zdaj že upokojeni direktor prvič zaposlil. Tako je bilo celo slišati, da je bil Janžekovič na začetku delovne poti, tudi na terenu, vedno obut v bele sandale, zato je bila dana pobuda takratnemu vodji, naj mu vendar kupi primerne čevlje... „Si človek, ki si našemu območju in Ptuju dal velik zagon in vizijo razvoja, skupaj s strokovnjakom Tumpejem sta naredila ogromno delo. Zato se ti danes v imenu območne enote Ptuj zahvaljujemo za tvoje delo in ti podarjamo spominsko darilo, ki te ne bo zjutraj budilo zato, da bi moral v službo, ampak za kaj drugega." Ob stenski uri je Slavko Janžekovič dobil še čisto majhno denarnico za drobiž, ki je menda primerna za upokojenski standard ... Slavko Janžekovič, ki je bil na čelu ptujskega KGZ dobrih 17 let, se, kot je sam povedal, upokojitve veseli in da službe (verjetno) ne bo pretirano pogrešal: „Zdaj bom imel čas za zabavo in vse tiste aktivnosti, za katere ga prej ni bilo, predvsem pa bom veliko časa posvetil svojim vnukom in kakšni dobri knjigi." Kot je še dodal, pa bo v prihodnje vseeno še kdaj obiskal svoje sodelavce na KGZ Ptuj. SM Milan Unuk se je v imenu zbornice zahvalil zdaj že upokojenemu direktorju KGZ Ptuj Slavku Janžekoviču ter mu predal dve simbolični darili: veliko uro in miniaturno denarnico ... Foto: SM Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri. petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam Štajerski S Ptuj • Ob stoti obletnici rojstva Ivana Potrča Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici V soboto, 5. januarja, bomo ob 9. uri na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj obeležili stoto obletnico pisateljevega rojstva. Po prireditvi se bomo podali na tradicionalni pohod do Potrčeve domačije v organizaciji Društva Zreli vedež in Planinskega društva Ptuj. Leto 2013 je za knjižnico pomembno, saj praznujemo kar dve obletnici, povezani s pisateljem Ivanom Potrčem. Prvega januarja mineva sto let od njegovega rojstva, petega oktobra pa dvajset let, odkar se knjižnica imenuje po njem. Pisatelj Ivan Potrč (1913-1993) izhaja iz kmečke in mlinarske družine, katere predniki so nekoč prišli iz Češke kot mlinarji. Materi Lizi in očetu Janezu se je rodilo deset otrok, preživelo jih je osem, Ivan je bil drugi po vrsti. Ko je mati umrla, se je oče še dvakrat poročil in v teh zakonih se je rodilo še sedem otrok. Gospodarska kriza ni prizanašala niti Potrčevim, saj je bila kmetija že propadajoča. Mali Ivan je moral že v rani mladosti poprijeti za težka dela na kmetiji: pred šolo napasti krave, pomagati pri oranju, košnji ... Težko življenje malega človeka pisatelja ni pustilo neprizadetega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je svoj pogled na življenje izražal z izrazito socialno protestniško literaturo, ki zajema poezijo, dramatiko in prozo. Opisoval je težko življenje gruntarjev, želarjev, kočarjev, viničarjev in dninarjev Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Uveljavil se je kot pripovednik in dramatik ter bil vodilni predstavnik socialnega realizma pri nas. Literarni in človeški portret Ivana Potrča v svojih pripovednih, dramskih in publicističnih prispevkih niza Ivan Potrč okrog leta 1985 Foto: arhiv knjižnice Ivana Potrča Ptuj isto tematsko osnovo - srečuje se z navzkrižji sveta. V to navzkrižje je bil tudi sam vpet in sproti je spreminjal lastna doživetja v umetniške stvaritve. Malo je pisateljev, ki bi jih domači kraj tako zaznamoval, kot je prav Potrča. Če se danes ozremo na njegovo literarno zapuščino, ne moremo mimo dejstva, da je bil poleg vodilnega pisca socialnega realizma tudi največkrat v Sloveniji nagrajeni pisatelj svojega časa. Med najpomembnejša priznanja in nagrade, ki jih je prejel, sodi zlato odličje in posebno priznanje iz leta 1984, ki mu jo je podelilo Društvo novinarjev Slovenije, Prešernova družba pa ga je istega leta izvolila za častnega člana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je leta 1983 imenovala za svojega rednega člana, za častnega občana mesta Ptuj je bil imenovan leta 1984. Ome- nili smo le nekatere nagrade in priznanja, vseh je preko štirideset; knjižnica jih je prejela v dar v letu 2012. Donacija nam razkriva do sedaj manj poznan, a zelo bogat del življenja pisatelja Ivana Potrča. Zapuščina Ivana Potrča je posebna zbirka v Domoznanskem oddelku, ki smo jo pridobili v dar že leta 1998. Podarila nam jo je soproga Branka Jurca. Zbirka je prvotno štela 2.292 enot knjižničnega gradiva, v letu 2012 pa se je obogatila še za 489 enot. Poleg knjižnega gradiva smo od dedičev prejeli še deset arhivskih ška-tel rokopisov, tipkopisov, revialnih objav, plaket, priznanj in odličij. Monografije in periodični tisk smo obdelali v COBISS-u in jih zbirki dodali, ostalo gradivo pa smo popisali in arhivirali v arhivske škatle. Vse gradivo je na voljo uporabnikom za raziskovalno delo. Popisani tipkopisi in nekaj rokopisov predstavljajo vpogled v bogat opus pisatelja. Tipkopisi kratkih novel in drugih aktualnih člankov so bili po večini objavljeni ali v knjižni izdaji ali v časnikih in revijah. Med popisom najdemo tipkopise novel Fajmošter na Kopišniku, Prekleta zemlja, Sveti zakon, Molčljiva soseda, Na verne duše, Onkraj zarje, Podoba Slave Klavore in še mnoge druge. Rokopisov je nekoliko manj, vendar najdemo rokopis prvega poglavja drame Zločin, delovni rokopis drame Krefli, rokopis drame Ptuj • Prvi zasebni zavod za varstvo otrok Zajčki Otrokom ponuditi kar največ Septembra 2010 je bila Marina Repič prva registrirana varuhinja otrok na domu na Ptujskem. Dejavnost je pričela mesec dni kasneje, enoto pa poimenovala Zajčki. Po odločbi je v tistem času lahko varovala skupino predšolskih otrok, skupaj največ šest. Za začetek dejavnosti je morala izpolnjevati določene pogoje, od prostora do izobrazbe in nekaznovanja. Od decembra letos pa je enota Zajčki prvi registrirani zasebni zavod za varstvo otrok na Ptujskem s sedežem v Rabelčji vasi 40 na Ptuju, v urejenem in mirnem okolju, od središča mesta oddaljen okrog 1,5 km. V varstvo lahko sprejme od 12 do 14 otrok. Ustanovitelja zavoda sta Darin Repič, ki je njegov zastopnik, in Marina Repič kot varuhinja predšolskih otrok. Za ustanovitev zavoda sta se odločila, ker želita staršem in njihovim otrokom ponuditi kar največ. Status varuha sta si pridobila preko ministrstva za šolstvo in šport. Pri ureditvi prostorov sta se izjemno potrudila, saj želita, da se otroci ne počutijo utesnjeno, da imajo na voljo veliko prostora za igro, zabavo, dobro počutje in sproščenost za kar najboljšo življenjsko popotnico, ki jo bogatijo z različnimi aktivnostmi na likovnem, glasbenem in plesnem področju, odvisno od letnega časa. Skupno imajo otroci na voljo 103 m2 prostora v dveh igralnicah, ki sta urejeni v prijaznih barvah in materialih, spalnici, kopalnici Útmnu Pfottáu rphhfm.jH /iyiM noMów oêéine ¿-Püij n. Foto: Fond Plakete v mapah, popis št. 4. Naslov častnega občana občine Ptuj; popis donacije Potrč, 10. 4. 2012 Foto: Črtomir Goznik Od decembra v Rabelčji vasi na Ptuju dela prvi registrirani zasebni zavod za varstvo otrok na Ptujskem. in zunanji terasi z lesenim po-destom. V zasebnem zavodu Zajčki je prostora za 12 do 14 otrok v starosti od enajst mesecev do treh let. Trenutno jih je osem, novi bodo prišli v kratkem. Zanje ob dveh varuhih skrbi vzgojiteljica Desa Repič, hči lastnikov zavoda oziroma varuhov, ki skupaj stavijo na domačnost in sproščenost ter zdravo prehranjevanje. Otroci imajo stalno na voljo dve do tri vrste svežega sadja, različne domače napitke, zagotavljajo pa jim tudi zdravo uravnoteženo prehranjevanje. Otroke varujejo od ponedeljka do petka od 6.30 do 16. ure oziroma po dogovoru s starši. Prav tako ponujajo tudi možnost privajanja otrok na vrtec; v tem času so lahko prisotni starši, če to želijo. MG Na hudi dan si zmerom sam, Vrnitev Antona Robide in še nekatere druge. Ivan Potrč je napisal tudi več scenarijev. V knjižnici hranimo rokopis scenarija drame Zločin na listih manjšega formata. Rokopis scenarija romana Na kmetih je spravljen v dveh različnih ovojih. Napisal je tudi scenarij za mladinski roman Ko zorijo jagode avtorice Branke Jurce. Tipkopis scenarija, ki obsega 111 strani, in vso drugo dokumentacijo s korespondenco med Rajkom Ranflom, direktorjem Viba filma Milanom Ljubičem, Branko Jurco in Ivanom Potrčem je knjižnica pridobila z donacijo v letu 2012. Mladinski film v režiji Rajka Ranfla je bil posnet leta 1978. Donacija knjižnega gradiva obsega domačo literaturo, ki je najštevilčneje zastopana, in nekaj tuje literature v srbskem, hrvaškem, češkem, nemškem in ruskem jeziku. Nekaj teh je tiskanih v cirilici. Zastopane so vse zvrsti leposlovja in vse znanstvene discipline. Tudi v tej donaciji so nekatere knjige opremljene s posvetili avtorjev. Naj omenimo to, ki jo je v svojo izdajo Bibliografije zapisal Anton Ingolič: »Svojemu bivšemu odličnemu učencu in še imenitnejšemu založniku in prijatelju Janezu Potrču v lep spomin! Anton Ingolič, V Ljubljani, 8. 1. 1968«. V knjige se je Ivan Potrč tudi podpisal in s tem označil lastništvo. Knjižna zbirka se je obogatila in dopolnila še z zbranimi deli Ivana Cankarja, Ivana Tavčarja, Josipa Jurčiča, Prežihovega Voranca, Srečka Kosovela, Frana Levstika, Antona Tomaža Linharta in Simona Jenka. Pridobili smo snemalno knjigo dramskega dela Zločin po scenariju Ivana Potrča. Avtor snemalne knjige je France Štiglic, nastala pa je okrog leta 1970. Z donacijo v letu 2012 smo pridobili še eno snemalno knjigo, in sicer Po-gibije Djure Djakovica. Avtor snemalne knjige je Miroslav Jokic, nastala je leta 1975, film pa je bil posvečen 45. obletnici smrti Djure Djakovica in Ni-kole Hecimovica. Besedilo scenarija je dobilo prvo nagrado na avtorskem natečaju za najboljši scenarij na temo NOB in revolucija. Scenarij je narejen po zgodovinski povesti Ivana Potrča Zločin iz leta 1955. Poleg šestih faksimiliranih izdaj, ki so že bile v Potrčevi zbirki, smo pridobili še faksimile Trubarjevega Katekizma. Potrčevo knjižnično in arhivsko gradivo smo poleg rednega dela intenzivno urejali več mesecev. Zbirko smo tako približali slovenski javnosti, v vzajemno bazo COBISS pa prispevali nekaj bibliografskih zapisov, ki jih do sedaj ni bilo. Pisatelju Ivanu Potrču smo se želeli vsaj delno oddolžiti za njegov literarni prispevek, dedičem, ki so nam zaupali njegovo zapuščino, pa za podarjeno gradivo. Božena Kmetec - Friedl Knjižnica organizira voden ogled po Potrčevi zbirki 7. in 8. januarja ob 16. uri ter 10. in 11. januarja ob 10. uri. Prijazno vabljeni! 10 Štajerski Kmetijstvo, gospodarstvo petek • 4. januarja 2013 Skorba • Kulturno društvo Skorba v letu 2012 Voščili z glasbo in pesmijo Leto 2012 je bilo za KD Skorba, ki deluje že šestnajst let, leto bogatega in razgibanega delovanja, organizirali so večje število najrazličnejših prireditev. Ob koncu leta pa so pripravili že tradicionalni božično-novoletni koncert. V KD Skorba se lahko pohvalijo z izredno aktivno odraslo gledališko skupino, prav tako z mladinsko in otroško, ki jima ne manjka aktivnosti, z nastopi pa osvojajo tudi ljudske pevke, recitacijska skupina in etnografska skupina Mavtarji. Leto 2012 so začeli s prireditvijo ob 15-letnici delovanja društva in skupine ljudskih pevk, ki so ob tej priložnosti izdale novo zgoščenko. V preteklem letu so bile dejavne vse gledališke skupine društva in se že v spomladanskem času predstavile z novimi deli. Odrasla gledališka skupina se je občinstvu predstavila s komedijo Antona Tomaža Linharta Županova Micka, otroška pa z zgodbo O zaljubljenem klovnu in žalostni princesi avtorice Bojane Lewinger ter z Miklavževo zgodbo v decembru. V jesenskem času se je s svojo novo igro predstavila še mladinska gledališka skupina z Atahual-povim metom. Ob gledališkem ustvarjanju je KD Skorba v sodelovanju z VO Skorba pripravila več kulturnih programov ob najrazličnejših prireditvah, ki so vse leto bogatile življenje in delo vasi. Skupni projekti so bili srečanje vaščanov, proslava ob materinskem dnevu, prireditev ob trgatvi in prešanju grozdja ter obletnica doma krajanov, je ob koncu leta zadovoljno povedala predsednica Foto: Črtomir Goznik Tudi letos so v Skorbi pripravili tradicionalno božično-novoletni koncert. Na fotografiji je učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, ki ga vodi Uroš Sagadin, zapel pa je ob klavirski spremljavi Toma Hajška. KD Skorba Renata Gabrovec, ko je predstavljala društveno kroniko za leto 2012. Vanjo so zapisali tudi gledališke urice za otroke v dveh vikendih v aprilu, poletne ustvarjalne delavnice v avgustu, Večer vinskih ljudskih pesmi septembra, Miklavžev večer v začetku in Božično-novoletni koncert ob koncu decembra. »Veseli smo, da imamo v društvu ljudi, ki se z veseljem in zanosom predajajo ustvarjanju in bogatijo kulturni prostor tako v občini kot zunaj nje. Vemo, da ni zmeraj lahko, potrebno je veliko prilagajanja in odrekanja; je pa res, da na koncu vsaka uspešno izvedena prireditev ali uspešno odigrana predstava odtehta vse tegobe in težave, ki nas včasih spremljajo. Pred nami je čas za novo ustvarjanje tako na gledališkem, pevskem kot etnografskem področju. Želim, da skupaj doživimo in preživi-mo veliko lepih trenutkov ob ustvarjanju kulturnih dogodkov, ki bodo obogatili nas in tiste, ki so jim namenjeni,« je še povedala Renata Gabrovec po uspešno izvedenem božič-no-novoletnem koncertu, ki je bil 27. decembra v domu krajanov Skorba, na njem pa so nastopili tamburaški orkester KUD Majšperk, pevka Ana Karneža, operna pevca Petra Turk Rupreht in Sergej Ru-preht, solo pevca Uroš Sagadin in Drago Klein, citrarka Nika Knez, učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, MePZ Štefana Romiha s Črešnjevca in ljudske pevke iz Skorbe. S pesmijo in glasbo so se na najlepši način poslovili od ustvarjalnega leta 2012 z upanjem, da bo novo leto 2013 srečno za vse. MG Ormož • 35. novoletni koncert pihalnega orkestra Z glasbo Bojana Adamiča v 2013 Minuli petek je Pihalni orkester Ormož pripravil že 35. novoletni koncert. Posvetili so ga velikemu slovenskemu skladatelju Bojanu Adamiču, čigar glasba je zelo raznolika in priljubljena, zato je občinstvo prisluhnilo še enemu prijetnemu novoletnemu koncertu. Letos mineva 100 let od rojstva velikega slovenskega skladatelja Bojana Adamiča, ki je bil zelo ustvarjalen skladatelj. Najverjetneje je napisal največ skladb za pihalne orkestre med vsemi slovenskimi skladatelji. Ormoškega novole- tnega koncerta so se udeležili tudi skladateljev vnuk Gregor Makuc s soprogo, član predsedstva Zveze slovenskih godb Miran Šumečnik, nekdanji dirigent orkestra Alojz Krajnčan ter drugi povabljeni gostje. Obiskovalce je nagovoril tudi Foto: Viki Ivanuša Marija Lah in Martina Lah sta za več kot 50-letno igranje v Pihalnem orkestru Ormož prejeli križ za zasluge mednarodne konfederacije pihalnih godb. župan Alojz Sok in jim voščil srečno, zadovoljno in zdravo 2013, v katerega naj bi stopili z več optimizma, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ker le tako lahko izidemo iz krize. Pihalni orkester je na koncertu predstavil širok razpon skladateljevega ustvarjalnega dela. V programu so nastopili tudi moški pevski zbor Dobrava pod vodstvom Jožeta Barina Turice in ormoške mažoretke, ki jih vodi Petra Pleh. Med instrumenti pa so bile letos najbolj izpostavljene trobente. V filmski glasbi Ne glej nazaj, sine je bila solistka na trobenti Barbara Kovačič, v Galopu za tri trobente pa Barbara Ko-vačič, Larisa Petek in David Petek. V skladbi Rezervistova uspavanka je za trobento poprijel kar sam dirigent Slavko Petek in pokazal, da nikakor ni za rezerviste. Sicer pa sta z orkestrom zaigrala še Helena Verbančič na flavto v skladbi Fičfirič in Žan Hebar na ksilofon v skladbi Cik cak. Med znanimi in priljubljenim skladbami Bojana Adamiča pa si bodo obiskovalci zapomnili tudi Ko boš prišla na Bled, ki jo je zapela Renata Horvat. Ob tej priložnosti so podelili številne bronaste in srebrne značke, godbeniške lire, za igranje v pihalnem orkestru, zlato medaljo Bojana Adamiča za več kot 30-letno igranje v orkestru pa je prejel David Petek. Medaljo za zasluge mednarodne konfederacije pihalnih godb za igranje na vseh 35 novoletnih koncertih sta prejela Danilo Ivanuša in Robert Vau-potič, najvišje priznanje, križ za zasluge mednarodne konfederacije pihalnih godb, pa sta za več kot 50-letno igranje v godbi prejeli flavtistki Martina Lah in Marija Lah. Viki Ivanuša Tednikova knjigarnica O črnem mucu Za najmlajše gledalce in bralce so glavni literarni junaki najpogosteje živali. In med njimi so v ospredju medvedki, kužki in muce. Skozi življenje medvedjih, pasjih in mačjih družin avtorji za otročke in otroke opisujejo, popisujejo in pojasnjujejo vse sorte prigode, ki naj spodbujajo, vznemirjajo, oblikujejo, motivirajo, razveseljujejo, poučujejo... in kar je podobnih aktivnosti, v obliki pripovedi, pravljic, pesmic, izštevank, slikopisov, stripov . Glavni razlog, ki me je privedel do današnje slikanice Črni muc, kaj delaš?(1987), ene redkih avtorskih slikanic Svetlane Makarovič, vam razkrijem na koncu Knjigarnice. Prvi, znameniti literarni črni muc, ki ga poznajo vse generacije Slovencev, je tisti nabriti maček, ki ga je v očarljivo in zabavljivo pripoved z rimanimi vložki domislil Josip Ribičič davnega leta 1945, nepozabne ilustracije pa je naslikal Janez Trpin (Ljubljana, 1908-1973, oblikovalec in grafik). Pred sabo imam izdajo te slikanice Črni muc vasuje, ki jo je po izvirniku natisnila v zbirki Levi devžej Mladinska knjiga leta 1985 in to za današnje čase v neverjetnih 15.000 izvodih! Naj spomnim na začetek te priljubljene slikanice: Topli jug je preko njiv in polj zavel. Snežnemu možu metlo in lonec je vzel. Na nebu bleda luna sije in zvezde žare. V zvoniku pozna ura bije. Mlade mucke še bede. Na strehi šole sredi vasi bela mucka čepi. Z enim očesom gleda, z drugim meži. Tiha žalost ji stiska srce. Zakaj, tega še sama ne ve. Joka in nemirno z uhlji striže, z jezikom solze s tačke liže. Potem repek spodvije, v luno žalostno zavije: Ena zvezda mi gori, druga mi pa sveti, mene pa srce boli, ne morem več živeti... No, potem s kitaro pod tačko nastopi svojo osvajalsko pot znameniti črni mačji osvajalec. In pri kraju zgodbe ne poje bela muca, pa tudi črni muc ne, ampak zborček njunih pisanih mladičic, ki bi lahko bile junakinje odlične slikanice za najmlajše prvobralce, take, ki je v obliki lepo-rela (»kartonke na harmoniko«, zloženke) in jo je skoraj v samozaložbi napisala in narisala neprekosljiva Svetlana Makarovič. V celotni slikanici se ponavlja vprašanje: Črni muc, kaj delaš? In sledijo kratki odgovori, kot na primer: Pusti me, zdaj spim . Nato se Svetlanin črni muc prebuja, preteguje, zajtrkuje, se v volno zapleta, z repom prah pometa . Nadvse ljubko! Kot so ljubki vsi živalski mladiči! Zato je tembolj bridko, ko se tak muc izgubi, ali pa, presneto, takega mucka kdo namerno zapusti! In zdaj še, spoštovani bralci Knjigarnice, vam povem »svojo zgodbo s črnim mucem«: V nedeljo (30. decembra 2012 okoli 15.30) sem že nekoliko utrujena od praznikov, pa dobre volje, ker sem mačka uspešno pregnala, pešačila k mami na obisk. Uživala sem v sončnem dnevu in pogledu na hribček z drevesi in cerkvico Sv. Roka in pogled mi je taval levo in desno po polju ob Rogaški cesti, ki ima na srečo širok pločnik. Grem tako, zatopljena v novoletne obljube, malo pa še v priprave, grem tam od avtohiše Furman in ravno na polovici poti, tam, kjer več nihče ne živi na levi (nekoč pa skrbna gospodarja z lepim vrtom okoli hiše), na desni pa je velikanska trgovina Kemovod. Na prav tako velikem parkirišču je ždelo manjše tovorno vozilo. Pa postojim in se znova čudim: ne tako daleč nazaj je tu stalo častitljivo in lepo drevo, pa dve hiši, polni življenja, na, zdaj pa bleščeča trgovina, pa nobenega drevesa! Takrat pa sem zaslišala, otožno, milo, prestrašeno: mev, mev, mev. Ej, to ti je mi-javkalo malo črno mače! Oj, mucek mali, me je prešinilo, revček, kako si tukaj čisto, čisto sam? Si se izgubil? Ne veš domov? A te morda kdo išče? ... Oh, da ne razlagam predolgo o svojih pogostih mačjih sentimentih. Zdaj je tisti miceni, prijazni, cartljivi črni muc pri moji mami na Poljski cesti 10, ampak tam že deset let živi muca, ki ji izrazito ni do mačje družbe. Zatorej naj bo dovoljena prošnja z vprašanjem bralcem Štajerskega tednika: Ali pogrešate črnega mucka? Ali pa bi ga želeli imeti? Liljana Klemenčič Anketa med športniki Po čem si bodo zapomnili leto 2012 in kaj pričakujejo od leta 2013? Stran 12 Atletika Prstec in Sluga rekordno v Avstraliji Stran 13 Judo Urekovi, Šlambergerjevi in Čušu priznanja JZS Stran 13 Nogomet Ptujski upi slavili v Slovenskih Konjicah Stran 14 Nogomet Dvakrat Stojnčani in enkrat Hajdinčani Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Srečno 2013! Slovenski športniki in športnice so nam tudi v olimpijskem letu 2012 s svojimi uspehi pričarali veliko veselih trenutkov in še enkrat dokazali, da smo Slovenci narod, ki premore veliko športnih junakov. Ob koncu preteklega leta so izjemno formo kazali predvsem tekmovalci v zimskih športih z izstopajočo prvo damo svetovnega smučanja Tino Maze. Ta bo tudi glavna slovenska kandidatka za visoka mesta na letošnjem svetovnem prvenstvo, ki bo februarja v avstrijskem Schladmingu. Istega meseca lahko veliko pričakujemo tudi od nordijskega SP, ki bo v Italiji. Z nestrpnostjo bomo čakali tudi na zaključek svetovnega pokala, saj lahko realno pričakujemo slavje Tine Maze v skupnem seštevku. Že čez nekaj dni bo v Španiji na sporedu prvo veliko tekmovanje v ekipnih športih, ki se ga bo udeležila tudi Slo- tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Mina Markovič je prva dama svetovnega plezanja; v naslednji sezoni osvojiti naslov najboljše v svetovnem pokalu. Foto: Črtomir Goznik bo poskušala že tretjič zapored venija - SP v rokometu. Vrhunec letošnjega leta v ekipnih preizkušnjah bo evropsko prvenstvo v košarki, ki ga bo septembra gostila Slovenija. Čeprav Ptuj ni uspel izkori- stiti izjemne priložnosti in ne bo med mesti gostitelji tega spektakla (to bodo Ljubljana, Koper, Celje in Jesenice), pa je to vseeno enkratna priložnost za ogled največjih mojstrov Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija bodo v spomladanskem delu prvenstva poskušali zadržati prvoligaški status, obenem bodo nastopili tudi v polfinalu pokalnega tekmovanja. evropske košarke v živo. Med največja tekmovanja letošnjega leta lahko štejemo tudi SP v atletiki, ki bo avgusta v Moskvi. Izmed športnikov iz Spodnjega Podravja bo znova v ospredju Mina Markovič, ki je že dve leti zapored najboljša športna plezalka na svetu. Ta izstopajoči dosežek bo poskušala ponoviti še tretjič zapored, a bo obramba izjemno težka. Vsekakor bomo stiskali pesti tudi za Dejana Zavca, ki bo po napovedih februarja v Mariboru znova stopil v ring. A to sta le dva naša najbolj izpostavljena tekmovalca: ob njiju bodo svojo srečo, moč in znanje preizkušali še številni drugi, prav vsi pa bodo deležni pozornosti Štajerskega tednika. Ta bo še naprej spremljal tekme nogometnih, rokometnih, odbojkarskih, košarkarskih, boksarskih, namiznoteniških in drugih prvenstev, obenem pa velik poudarek namenjal tudi mladim, ki šele stopajo na športno pot. Jože Mohorič »•i >»i »«■■ MU im ■1 a '■»k •m Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola bo še nekaj mesecev igral in treniral na univerzi v Ohiu, nato se bo popolnoma posvetil svetovni teniški turneji. Atletinja Veronika Domjan je ena izmed najbolj perspektivnih mladih športnic Spodnjega Podravja. Nogomet NK Zavrč: z Viktorjem Trenevskim potrditi 1. ligo Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski je pred leti navduševal v dresu ptujskega prvo-ligaša, sedaj bo sedel na trenersko klop drugoligaša iz Zavrča. Potem ko so pred božičnimi prazniki iz tabora Zavrča sporočili, da so se razšli z Zlatkom Gaborjem, ljubitelji nogometa v Zavrču niso dolgo čakali na novega stratega. V 1. ligo bo skušal prvouvrščeno ekipo 2. lige popeljati zdaj že nekdanji strateg tretjeligaša iz Veržeja Viktor Trenevski. 50-letni Makedonec je v svoji bogati nogometni karieri nastopal za beograjski Partizan, mehiško Publo ter makedonska Sileks iz Kratova in Pelister iz Bitole, igral je tudi za podgoriško Budučnost. Viden pečat pa je pustil tudi v Sloveniji, kjer je najprej nastopal za soboško Muro, nato Koper, navduševal je tudi v dresu ptujske Drave, nato pa igral še za Nafto in Malečnik, kjer je sklenil svojo bogato športno pot. Večjih trenerskih izkušenj Trenevski, ki zadnja leta živi v Sloveniji, nima, do sedaj je vodil Malečnik in Farmtech Veržej. Pred njim je torej težka in odgovorna naloga, saj so cilji Zavrča povezani le z najvišjimi mesti. V Zavrču pa je prišlo tudi do prvih premikov igralskem kadru. Tako dresa Zavrča spomladi ne bosta več nosila Rumež in Lenart, ki sta dobila proste roke pri iskanju novega kluba. Podobno se je zgodilo Vinkoviču, ki je nazadnje na posodo igral v Stojncih. Začetek priprav je bil načrtovan za 5. januar, toda v klubu so se odločili za prestavitev. Tako bo novi strateg svoje varovance najverjetneje sklical na uvodni trening 12. 1. Tadej Podvršek Ugled slovenskega nogometa bo reševal Katanec Srečko Katanec je po dolgem razmišljanju sprejel ponudbo predsednika NZS Aleksandra Čeferina in bo po letu 2002 znova prevzel mesto selektorja članske reprezentance. Vsi ljubitelji nogometa se z zadovoljstvom spominjamo njegovega prvega mandata, v katerem je reprezentanco prvič popeljal na dve veliki tekmovanji: na EP 2000 v Belgijo in na Nizozemsko in na SP leta 2002 v Južno Korejo. Po slednjem se je zaradi spora z Zlatkom Zahovičem poslovil od naše izbrane vrste, sedaj pa bo poskušal znova dvigniti ugled slovenskega nogometa. Ta je v zadnjem času na precej nizki ravni, razlog za to pa so slabi rezultati izbrane vrste pod vodstvom Slaviše Stojanoviča. Kaj lahko pričakujemo od novega mandata Srečka Katanca? Zagotovo bo znal na igrišče vnesti več reda in discipline, kar je v tem trenutku bistveno in je lahko vodilo k boljšim rezultatom. V svojo ekipo pomočnikov bo pričakovano uvedel nekaj nekdanjih članov zlate generacije (kandidata sta Aleš Čeh in Željko Milinovič), pri svojem delu pa bo imel - vsaj na začetku - veliko podporo javnosti. To je napovedal tudi Zlatko Zahovič, ki je poudaril, da je bil Katanec v tem trenutku edini pravi kandidat. Če bo to krhko premirje med nekdanjima glavnima akterjema slovenske nogometne pravljice preraslo v trajnejše, bo imel novi selektor bistveno lažje delo kot sicer. Jasno pa je, da je uvrstitev na SP 2014 v Brazilijo zaenkrat bolj pobožna želja kot pa realnost, saj je Stojanovičeva zapuščina (bera točk) pač bistveno premajhna za realno upanje. A to vendarle obstaja, in dokler je tako, bomo navijači po vsej Sloveniji znova stiskali pesti za našo izbrano vrsto. JM 12 Štajerski Kmetijstvo, gospodarstvo petek • 4. januarja 2013 Anketa med športniki: po čem si bodo zapomnili leto 2012 in kaj pričakujejo od leta 2013? ^ i I« 1 i J "V, >1 Foto: Crtomr Goznik Tatjana Majcen Ljubič, AK Cestno podjetje Ptuj: »Na paraolimpij-skih igrah v Londonu sem pričakovala malo več, kot je bilo 6. mesto v suvanju krogle in 8. v metanju kopja, vendar sem v tistem trenutku dala vse od sebe. Že pred tem sem na evropskem prvenstvu v atletiki za športnike invalide na Nizozemskem osvojila dve bronasti medalji, kar je zame vsekakor lep uspeh. Sama pa si za prihodnje leti predvsem želim, da bi bila čim bolj zdrava in bi nemoteno lahko trenirala naprej ter da bi mogoče našla tudi kakšnega sponzorja, ki bi mi pomagal na moji športni poti.« Foto: Crtomir Goznik Tadej Toplak, Muay Thai Gym Ptuj: »Sezono 2012 sem zaključil dobro, sploh glede na smolo, ki sem jo imel s poškodbo na svetovnem prvenstvu. Na padec z ringa žal nisem mogel vplivati in s tem sem izgubil dobro uvrstitev. Kasneje sem želel čim hitreje sanirati poškodbo in dvigniti glavo, kar mi je uspelo s suvereno predstavo in zmago na tekmovanju na Ptuju. Za konec sezone sem v Ljubljani premagal še odličnega borca Ivana Staniča in lahko rečem, da je bilo leto 2012 v tekmovalnem smislu ob koncu zame zelo uspešno. Ta zmaga mi odpira nove poti za mednarodne dvoboje v prihodnjem letu; sam si želim, da bi bil v letu 2013 predvsem zdrav, saj bom le tako lahko dobro tekmoval.« 1 Foto: Crtomr Goznik Sašo Stojak, SK Ptuj: »Zelo sem zadovoljen s svojimi rezultati v letu 2012. Ti so bili zares dobri, saj sem podrl tudi nekaj osebnih rekordov. V letu 2013 se bom še bolj trudil in bom izvajal še boljše treninge, s katerimi upam, da bom dosegal še boljše rezultate.« Foto: Crtomr Goznik Tim Gajser, motokrosist: »Vsem skupaj želim zdravo in uspešno leto, ki je pred nami. Sam si želim zdravja, obenem pa želim nadaljevati po začrtani poti oz. letošnje rezultate še nadgraditi. Moto-kros počasi tudi v Sloveniji pridobiva vse več publike in želim si, da bi bil tudi pri nas tako popularen, kot je v razvitih državah, od koder prihaja.« Foto: Crtomr Goznik Aleš Belšak, predsednik Rokometnega kluba Drava: »Želje v novem letu so povezane z uvrstitvijo članske ekipe v 1. B-ligo in mladinske ekipe v 1. ligo. S tem bi bil več kot zadovoljen, seveda pa si sam želim čim več zdravja.« Foto: Crtomr Goznik Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Ob koncu leta gredo čestitke in zahvale našemu upravnemu odboru na čelu z dr. Romanom Glaserjem, obenem pa tudi trenerjem in kolesarjem. Vsem skupaj želim veliko zdravja in sreče. To so misli, ki peljejo k temu, da bo klub še nadalje uspešen.« Foto: Crtomr Goznik Blaž Škrjanec, BK Ring Ptuj: »Leto 2012 je bilo zame zelo uspešno, saj sem postal državni in pokalni prvak in zmagovalec super pokala. Z ekipo BK Ring Ptuj sem osvojil tudi naslov ligaških ekipnih državnih prvakov. Zraven tega sem nastopil na nekaj evropskih turnirjih in ob koncu leta na evropskem prvenstvu v Rusiji. Moje želje za leto 2013 so vsekakor vsaj ponovitev letošnjih uspehov, ob tem se želim preizkusit na čim več evropskih turnirjih. Moj glavni cilj je, da bi drugo leto nastopil na Sredozemskih igrah.« Foto: Crtomr Goznik Marko Drevenšek, nogometaš Aluminija: »Z minulim letom sem zadovoljen. Prestopil sem v domači klub, kjer smo prikazali solidne igre in pokazali, da se lahko tudi v 1. ligi enakovredno kosamo za obstanek z vsemi ekipami. Še večji uspeh smo dosegli v pokalu, kjer smo se uvrstili v polfinale. Letos pa si želim, da bi še boljše igrali v prvenstvu ter bili uspešni v pokalu, kjer bi z malo sreče lahko prišli do igranja v Evropi. Vse je mogoče.« Foto: Crtomr Goznik Foto: Crtomr Goznik Matic Slodej, NTK Ptuj: »Leto 2012 se je zame in za Namiznote-niški klub Ptuj iz rezultatskega vidika izteklo kar dobro, saj smo dosegli nekaj zmag. Boljše smo zaključili lansko tekmovalno sezono 2011/12, ko smo bili v 1. ligi zelo uspešni, saj smo osvojili 4. mesto. Moji cilji so bili, da bi čim več zmagoval za ekipo v ligi, medtem ko sem solidno igral tudi na posameznih turnirjih. Moram pa reči, da sem trenutno na prvo mesto postavil študij, tako da bo ta na prvem mestu v prihajajočem letu, medtem ko bom malo manj aktiven v namiznem tenisu, kjer bom v glavnem igral le v ligi.« Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja: »Definitivno si bom leto najbolj zapomnil po tem, da smo pred novo sezono ostali brez trdnega oprijema, da s sezono sploh začnemo - odšle so namreč kar tri standardne igralke. A s tem sem sam pričel gledati na življenje nekoliko drugače: vse slabo, ki se zgodi, je za nekaj dobro in s to popotnico vstopamo tudi v leto 2013. Biti pomeni več kot imeti.« Foto: Crtomr Goznik Monika Božičko, BK Ring Ptuj: »Leto 2012 je bilo zame kar uspešno: sprva sem osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu, kasneje pa sem vedno bolje boksala z Matejo Rajterič, najboljšo slovensko boksarko. Udeležila sem se pokala in super pokala, kar je zame izjemno pomembno, saj si želim čim več kvalitetnih borb, s katerimi si nabiram izkušnje za prihodnost. V letu 2013 si želim, da bi nastopila na kakšnem mednarodnem tekmovanju in da bi si nabrala novih izkušenj. Iz osebnega vidika pa si želim, da bi bila zdrava in da bi imela še naprej veliko volje za treniranje boksa.« Foto: Crtomr Goznik Vid Pšajd, AMD Hajdina: »Z minulo sezono sem zadovoljen, saj sem postal pokalni in državni prvak, udeležil sem se tudi svetovnega prvenstva. V novi sezoni bi rad vse to ponovil, čeprav zagotovo ne bo lahko.« Boris Premzl, KK Drava Deta Center: »Za minulo leto lahko rečem, da je bilo dokaj uspešno. Cilj z moško ekipo je, da bi na koncu osvojili 5. ali 6. mesto in si zagotovili obstanek. Pričeli smo pomlajevanje ekipe - in to dokaj uspešno. Za letos si želimo, da bi ti fantje napredovali in se borili za višje cilje.« Foto: Crtomr Goznik Pripravili: DB, DK, TP, JM petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 13 Namizni tenis • 2. OP Tokrat najvišje Slodej V sredini decembra je v Logatcu potekal 2. odprti turnir za članice in člane. Pri dekletih sta se v finalni del, med najboljših 10, uvrstili tudi Vesna Terbuc in Ivana Zera, nekdanji članici NTK Ptuj. Vesno je na prvi stopnički ugnala Tjaša Mihevc (1:4), Ivana pa se je uvrstila v polfinale, kjer jo je izločila kasnejša zmagovalka Nina Zupančič (Logatec). Pri fantih so se v finalni del skozi kvalifikacije prebili Rokomet Danilo Piljak (Cirkovce), Matic Slodej in Luka Kru-šič (oba NTK Ptuj) - vsi so v svojih skupinah dosegli po tri zmage. V finalnem delu je najvišjo uvrstitev dosegel Slodej - bil je 5. do 8. (v če-trtfinalu ga je izločil Gregor Zafošnik). Piljak se je uvrstil med najboljših 16 (9. do 16. mesto), Krušič pa je izgubil v 1. krogu finalnega dela in na koncu zasedel mesta od 17. do 22. JM Dve zmagi mlajših kadetov Slovenije nad Hrvaško Mlajši kadeti Slovenije, letniki 1996 in mlajši, so med prazniki v športni dvorani Gorišnica odigrali dve pripravljalni tekmi proti vrstnikom Hrvaške. Obe reprezentanci se pripravljata na Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki bo julija 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. V obeh tekmah so se zmag veselili mladi Slovenci, ki jih vodi Ormožan Saša Prapotnik: v prvi z rezultatom 23:21 (11:9) in v drugi 24:22 (12:13). Slovenija je v obeh tekmah odlično odigrala v obrambi, v napadu pa je še veliko rezerv. Fantje počasi dojemajo, da je igranje za klub in reprezentanco povsem nekaj drugega in da so reprezentančne tekme v teh mlajših selekcijah vsaj za dva nivoja kvalitetnejše. Barve Slovenije so zastopali tudi štirje Ormožani: vratar Tomaž Cvetko, Rok Cvetko (2 zadetka), Miha Kolmančič (1 zadetek) in Matic Topolovec. Tilen Cvetko Foto: proviprlek.si Najboljši strelec Slovenije v obeh dneh je bil z 10 zadetki Celjan in kapetan ekipe Jaka Malus. Slovenija bo že v ponedeljek, 14. januarja, na Ptuju odigrala novo pripravljalno tekmo proti reprezentanci Spodnjega Podravja. uk Mednarodni turnir v Linzu V petek in v soboto, 4. in 5. januarja, bo v avstrijskem Linzu 17. mednarodni turnir v rokometu pod imenom Erwin Brunbauer. Udeležila se ga bo tudi reprezentanca Spodnjega Podravja, ki je sestavljena z igralci iz klubov Drava Ptuj, Moškanjci-Gorišnica, Velika Nedelja in Jeruzalem Ormož. Na turnirju, kjer bodo pravico nastopa imeli letniki 1996 in mlajši, bo nastopilo 6 ekip iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Italije in Slovenije: reprezentanca Oberösterreich (Avstrija), KSI Budimpešta, Csurgo (oba Madžarska), SC Magdeburg (Nemčija), VSS Südtirol (Italija) in reprezentanca Spodnjega Podravja (Slovenija). Za Spodnje Podravje bodo nastopili: Timi Rosič, Žan Žmavc, Nejc Lukezič, Staš Krabonja, Nejc Krabonja in Mitja Vaupotič (vsi Drava Ptuj), Gašper Vesenjak in Aljaž Sok (oba Moškanjci-Gorišnica), Matic Marin, Filip Bombek in Gregor Hojžar (vsi Velika Nedelja), Tomaž Cvetko, Rok Cvetko, Vid Lukman, Dejan Kociper, Nejc Šandor, Matic Štumberger, Matic Topolovec, Miha Kolmančič in Jure Kocbek (vsi Jeruzalem Ormož). Na turnirju bodo nastopila tudi dekleta ptujskega kluba Mercator Tenzor v konkurenci deklet, rojenih leta 2000 in mlajše. Poleg Ptuj-čank bodo nastopile še reprezentanca avstrijske Štajerske, reprezentanca Oberösterreich in madžarski Erd. Kung fu • DP v Kranju Trije naslovi za ptujski klub V organizaciji Kung fu zveze Slovenija in kluba za borilne veščine Kung fu klub Kranj je na Gorenjskem sredi decembra potekalo finale državnega prvenstva v kung fu borbah, na katerem so nastopali tekmovalci iz sedmih klubov. Na njem je imel Kung fu klub Ptuj tri svoje borce, ki so se pod vodstvom trenerja Karla Šauper-la odlično pripravili za tekmovanje. Glede na dejstvo, da v drugih klubih ne negujejo tekmovalne- ga kung fuja v tolikšni meri kot v Ptuju (v večji meri se posvečajo samoobrambi in tradicionalnemu učenju), se je to poznalo tudi v borbah. Tekmovalci ptujskega kluba so tako rekoč pometli s konkurenco; naslove državnih prvakov so osvojili Bojan Kujavec, Manuel Hvalec in Danijel Klobasa. Vsi trije ptujski tekmovalci so pokazali svojo kvaliteto in zasluženo prišli do naslovov. David Breznik Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj Prstec in Sluga rekordno v Avstraliji Lansko tekmovalno sezono sta neumorna ptujska atletska veterana Miki Prstec in častni član kluba Marko Sluga na mednarodnem nivoju zaključila v velikem slogu. Ko je Slovenija že globoko zakorakala v zimski čas, sta se Prstec in Sluga udeležila dober teden dni trajajočega tekmovanja v Avstraliji, na Zlati obali, kjer se je poletje šele začelo. Panpaci-fiških iger, ki so gostile okoli 15 tisoč športnikov iz celega sveta, pomerili pa so se v kar 39 športnih panogah, sta se ptujska veterana udeležila že tretjič zapored. Tokrat je bil izkupiček v 'deželi tam spodaj' najžlahtnejši doslej. Skupaj sta osvojila kar devet zlatih in pet srebrnih kolajn, Prstec pa je za nameček postavil še dva panpacifi-ška rekorda. V svoji starostni kategoriji, od 55 do 60 let, je 6-kilogramsko kroglo sunil 13,23 metra, kar je njegov drugi najboljši rezultat v karieri. Odlično pa se je znašel tudi z drugimi metalnimi orodji, saj je z velikim naskokom slavil še v metalnem peteroboju, kjer je z zbranimi 3448 točkami postavil še drugi panpacifi-ški rekord, ki je obenem tudi slovenski. V rekordnem pe-teroboju je nanizal naslednje rezultate: krogla 12,88 m, disk Nadvse uspešno lansko atletsko sezono 2012 sta veterana Prstec in Sluga zaključila na Zlati obali v Avstraliji. Skupaj sta na panpacifiških igrah osvojila 14 kolajn, Prstec pa je postavil še dva panpacifiška rekorda. 34,58 m, kladivo 36,66 m, kopje 33,85 m in gira 14,04 m. Prstec nam je povedal, da je za rekorde, ki jih je dosegel na Zlati obali, garal zadnji dve leti in mu veliko pomenijo. Poleg omenjenih rezultatov je slavil še v posamičnem tekmovanju v metu gire, trikrat srebrn pa je bil v skoku v daljino (499 centimetrov), skoku v višino (150 centimetrov) in metu diska. Še več medalj, skupaj osem, od tega šest zlatih, pa je nabral Sluga. Tako kot Prstec se je izkazal v metalnih disciplinah. Vitalni Sluga, ki tekmuje v starostni kategoriji od 75 do 80 let, je bil najboljši v metalnem peteroboju (3341 točk), suvanju krogle (9,50 m), metu diska (27,19 m), kladiva (27,80 m) in kopja (31,42 m). Šesti naslov pa je dodal v skoku v višino, kjer je preskočil 125 centimetrov. K izplenu napornega tekmovalnega ritma pod vročim avstralski soncem je dodal še drugo mesto v teku na 80 metrov z ovirami in v metu gire. Tako Sluga kot Prstec se bosta na Zlato obalo vrnila čez štiri leta, ko bosta oba prestopila v višji starostni kategoriji: Sluga nad 80 let, Prstec pa nad 60 let. Oba namreč vlagata veliko truda v veteransko atletiko, zato najdeta v njej tudi dolgoročne cilje. Dvakrat tedensko skupaj trenirata v Mariboru, Sluga del treningov opravi v Ljubljani, Prstec pa na Ptuju. »Skoraj ni dneva brez aktivnosti, tedensko treniram do 4 krat, poleg tega pa se udeležujem tekmovanj doma in v tujini,« nam je povedal Prstec. Smisel veteranska atletike najde tudi v potovanjih po tekmovanjih po svetu. Ob predstavljenih rezultatih in vložku v šport v zrelih letih ne preseneča, da je bil Prstec letos izbran tudi za najbolj vsestranskega veteranskega atleta v Sloveniji. Častno priznanje si je pridobil v posebnem točkovanju, kjer se upoštevajo najboljši tek, skok in met v sezoni. Uroš Esih Judo • JK Drava Ptuj Urekovi, Šlambergerjevi in Čušu posebna priznanja Judo zveza Slovenije vsako leto podeljuje posebne nagrade najuspešnejšim domačim tekmovalcem in tekmovalkam. V veliki dvorani Celjskega doma v Celju sta bila za najboljša v letu 2012 razglašena Urška Žolnir in Matjaž Ceraj. Posebno priznanje za športne dosežke v kategoriji mlajših članic do 23. leta Mlada članica JK Drava Ptuj Nika Šlamberger (v sredini) je na prireditvi v Celju prejela priznanje za dosežke v kategoriji U-13. starosti je prejela članica JK Drava Ptuj Urška Urek. Prav tako je bila nagrajena Nika Šlamberger, saj je v kategoriji mlajših deklic do 13. leta starosti osvojila državni naslov. Do teh uspehov ju je po »mehki poti« pripeljal mojster japonske borilne veščine, trener Vlado Čuš. Ta že vrsto let deluje v ptujskem in slovenskem judu, zato mu je Judo zveza Slovenije na redni decembrski skupščini podelila posebno priznanje za 45 let uspešnega delovanja. S klubskim tekmovanjem zaključili leto 2012 V Judo klubu Drava so ob koncu leta 2012 priredili klubsko tekmovanje mlajših selekcij. Tekmovalci so bili razdelje- Rezultati: 1. skupina: 1. Jaka Solina Petrovič, 2. Ana Vidovič, 3. Zoja Munda, 4. Tilen Arnuš Rokavec; 2. skupina: 1. Matija Krajnc, 2. Leon Kokol, 3. Žiga Vrbanjac, 4. Dominik Pongrac; 3. skupina: 1. Jure Mislo-vič, 2. Vasja Koren, 3. Jaša Dajčman in Andi Kamareta, 5. Aljaž Ajdič in Evelin Munda; 4. skupina: 1. Rene Kloar, 2. Viktorija Zadravec, 3. Samanta Kajnih, 4. Mitja Vučina, 5. Urška Vidovič; 5. skupina: 1. Mihaela Vo-grin, 2. Jure Vogrin, 3. Niko Arnuš Likavec; 6. skupina: 1. Deivis Kajnih, 2. Nika Šlamberger, 3. Luka Šlamberger. ni po starosti in tekmovalnem stažu v šest skupin. David Breznik Iz lanskega zaključnega klubskega tekmovanja JK Drava Ptuj 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 4. januarja 2Q13 Nogomet • NŠ Poli Drava . Ptujski upi slavili v Slovenskih Konjicah V Slovenskih Konjicah je bil v organizaciji ND Dravinja izveden novoletni turnir. Na njem se je s svojo selekcijo U-6 predstavila tudi NŠ Poli Drava. Ptujsko vrsto je na turnirju ob odsotnosti trenerja Boštjana Krajnca zelo uspešno vodil Na-stja Čeh. Mladi nogometaši Drave so v svoji kvalifikacijski skupini premagali Šipca steklarstvo (7:3) in Šampion iz Celja (5:1), v zadnji tekmi prvega dela pa so remizirali proti Malečniku (3:3). Za uspešno napredova- nje iz skupine sta največ zadetkov dosegla Lukas Čeh in Jan Lampret. V polfinalu je dal Lukas znova štiri zadetke pri zmagi proti ekipi Rogaške. Sledil je še finalni obračun, v katerem so mladi ptujski nogometni upi še drugič premagali Šam-piona iz Celja. Tokrat je bil izid 2:1, strelca sta bila ponovno Lukas in Jan. Tako je najmlajša ptujska nogometna vrsta prišla v konkurenci osmih ekip ob koncu lanskega leta do zmage na turnirju, ki bo mladim igralcem prav gotovo dobra Mladi igralci NS Drava Ptuj so pod vodstvom Nastje Ceha zmagali na turnirju v Slovenskih Konjicah. spodbuda za delo naprej. Poleg pokala za ekipno zmago je posebno priznanje iz ekipe NŠ Poli Drava prejel še Lukas Čeh, saj je bil razglašen za najboljšega igralca turnirja. NŠ Poli Drava Ptuj: Marko Voda, Vito Kolarič, Luka Matja-šič, Jan Lampret, Rok Jovano-vič, Nejc Strašek, Lukas Čeh. Trener: Nastja Čeh. David Breznik Nogomet • Turnir v Markovcih Dvakrat Stojnčani, enkrat Hajdinčani Predzadnji dan v letu 2012 je NK Stojnci v športni dvorani v Markovcih organiziral tradicionalni nogometni turnir za kategorije U-12, U-14 in veterani. Med mlajšimi je skupno nastopilo 120 nogometašev, med veterani pa 40. Pri mlajših kategorijah so nastopile ekipe A in B, za prvaka pa so šteli rezultati obeh ekip. Zanimanje je bilo med ljubitelji nogometa kar veliko, tako da je dogodek v celoti uspel. K organizaciji so ob klubu in neumornem Silvu Foršnariču veliko pripomogli še starši, občina in OŠ Markovci ter Športni zavod Ptuj. Srečanja Fotozapisa Ptujski božično-novoletni tek V četrtek, 27. decembra, je potekal 1. ptujski božično-no-voletni tek. Začetek je bil pred lokalom Maraton, pot pa je rekreativne udeležence na tem netekmovalnem dogodku vodila skozi središče Ptuja, nato prek pešmosta do Skorbe in nazaj na izhodišče, kjer je bil zaključek. Vsak udeleženec je prejel božičkovo kapo, tek pa bo postal tradicionalen. Prireditelji so že pričeli zbirati »first minute« prijave ... Smučarski tečaj za najmlajše Smučarski klub Ptuj je ob koncu preteklega leta, med 27. in 29. decembrom, po dolgih letih na Arehu znova izvedel smučarski tečaj za osnovnošolce. Za 28 mladih smučarjev - od tega je bilo kar polovica mlajših od 6 let - je skrbelo sedem vaditeljev, ki so poskrbeli, da je vse potekalo po zastavljenem načrtu. Posebnost tokratnega tečaja je bila zaključna zabava s podelitvijo diplom, ki so jo člani SK Ptuj za otroke in njihove starše izvedli v Saš baru. Ptujski smučarski delavci tudi za januar pripravljajo vikend smučarske tečaje, vse informacije o tem pa lahko dobite na njihovi spletni strani in v pisarni SK Ptuj. JM v kategoriji U-12 je sodil Jernej Flajšman, v U-14 Alen Hliš in med veterani Gorazd Kodrič. Končne uvrstitve: U-12: 1. Hajdina, 2. Stojnci, 3. Markovci-Bukovci, 4. Videm; U-14: 1. Stojnci, 2. Podvinci, 3. Hajdina, 4. Bukovci-Markovci; veterani: 1. Stojnci, 2. Markovci, 3. Podvinci, 4. Gorišnica. Zmagovalne postave: HAJDINA U-12: Kovačec, Ko-derman , Zajšek, Šlamberger, Cvi-kl, Lozinšek, Lipavšek, Mesarič, Gojkošek, Leljak, Tomanič, Miha Krajnc, Gašper Krajnc. Zmagovalna ekipa Hajdine U-12 STOJNCI U-14: Z. Pivko, A. Pivko, Majerič, Zelenik, Šegula, Lozinšek, Starčič, Bezjak, Petek, Kolar, Ciglar, Primožič, Arnejčič, Kostevc, Znidarič, Tomažič. STOJNCI VETERANI: Milošič, M. Klajderič, R. Klajderič, Galinec, Kelenc, Črnila, Černivec, Šmigoc, Ljube, Kelenc, Foršnarič. Danilo Klajnšek Prvi božično-novoletni tek je bil pripravljen in organiziran v rekordnem času . Smučarskega tečaja na Arehu se je udeležilo 28 mladih smučarjev. Športni napovednik Nogomet • Turnir Toyota cup V soboto, 5. januarja, bo od 9. ure naprej v športni dvorani v Kidričevem potekal 11. tradicionalni turnir v malem nogometu Toyota Cup 2013. Prijavnina znaša 80 EUR, ekipe pa jo morajo poravnati pred žrebom. Organizator je pripravil bogat nagradni sklad in pokale: za 1. mesto 1000, za 2. mesto 500 in 3. mesto 250 evrov, 4. mesto praktična nagrada. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec in vratar ter najboljši strelec. Dodatno informacije: 041 755 430 (Marko), 041 699 413 (Peter) ali 041 353 247 (Sandi). Namizni tenis • 1. SNTL (m) 10. KROG: Sobota - Ptuj (sobota 17.00). 2. MOŠKALIGA 5. KROG: Žogica Radgona - Šternmatik Cirkovce. Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj 6. KROG - NEDELJA (6.1.): 9.00: ŠD Ptujska Gora - KMN Bager-kom Pragersko, 9.40: ŠD Rim - Stojnci, 10.20: KMN Draženci -Club 13, 11.00: ŠD Draženci - KMN Bar Saš Poetovio, 11.40 Skor-ba Bar Boško - Klub ptujskih študentov. VETERANSKA LIGA 6. KROG - SOBOTA, 5. 1.: 9.00: ŠD Draženci - Apolon 2, 9.40: Club 13 - KMN Poetovio. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Po poti Ivana Potrča in Matija Murka Planinsko društvo Ptuj prireja v soboto, 5. januarja, v sodelovanju z društvom Zreli vedež in Knjižnico Ivana Potrča 13. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Na letošnjem pohodu bomo počastili 100. obletnico rojstva pisatelja Ivana Potrča. Pričetek bo ob 9. uri v Knjižnici Ivana Potrča, kjer bo predstavitev knjižnice s kratkim kulturnim programom. Pohod bo potekal po znani trasi do Potrčeve domačije na Štukih, kjer bo pogostitev pohodnikov, nato pa nas bo pot vodila do rojstne hiše dr. Matija Murka na Dr-stelji. Zaključek bo na turistični kmetiji Lacko na Drstelji, kjer bo registracija pohodnikov, podelitev pohval za večkratno udeležbo na pohodih in družabno srečanje pohodnikov od blizu in daleč. Startnine ni! Vljudno vabljeni vsi ljubitelji rekreacije in kulturne dediščine. Mali nogomet ZLMN Ormož: B. U. Team stoodstoten SKUPINA A REZULTATI 5. KROGA: Strjanci -ŠD Podgorci 3:2, Pristan Frankov-ci - Mladost Miklavž I 9:0, Beno Udrih Team Svetinje - Geodetske storitve Kelenc & Pušenci 5:1, Lordi Bar Gaja - Inox ograje Majcen 1:1. 5. ŠD TOMAZ 5 2 1 2 9:1S 7 e. CVETKOVIC.NET 5 1 1 S 5:1S 4 7. ŠD PUŠENCI 5 1 0 4 9:28 1 S. RED PLAYERS 5 0 1 4 7:12 1 uk ONL Videm 1. B. U. TEAM 5 2. INOX OG. MAJCEN 5 S. GEOD. ST. KELENC 5 4. P. FRANKOVCI 5. LORDI BAR GAJA 6. STRJANCI 7. ŠD PODGORCI 8. MLADOST M. II 0 20:7 1 22:7 2 11:7 2 17:10 2 10:S S 1S:1S 4 11:2S 4 9:SS ČLANI REZULTATI 6. KROGA: Klub R21 - ŠD Videm 9:2, ŠD Majski Vrh -Krovstvo Petrovič ŠD Selan 3:5, FC Optimisti - KMN Majolka 4:2, ŠD AS Evroavto - ŠD Pobrežje 7:5, Joe Fernandes - Konstrukterstvo Franci Osenjak 5:2, ŠD Zg. Pristava - ŠD Lancova vas 7:2. SKUPINA B REZULTATI 5. KROGA: Portal Cvetkovci.net - ŠD Pušenci 3:1, Jerebič Črni ribič - ŠD Tomaž 7:1, ŠD Vičanci - Mladost Prevozništvo Pesrl 2:3, Red Players - Alinea 1:2. 1. MLADOST PESRL 5 4 10 17:5 13 2. JEREBIČ Č. RIBIČ 5 3 2 0 15:7 11 3. ALINEA 5 3 11 11:6 10 4. ŠD VIČANCI 5 2 1 2 22:11 7 1. FC OPTIMISTI 6 5 2. ŠD AS EVROAVTO 6 5 3. ŠD MAJSKI VRH 4. ŠD SELAN 5. KLUB R21 6. KMN MAJOLKA 7. ŠD ZG. PRISTAVA 8. ŠD POBREŽJE 9. JOE FERNANDES 10. LANCOVA VAS (-1) 6 11. KON. OSENJAK 6 12. ŠD VIDEM 6 0 e 5 e 5 e S e S e 2 e 2 e 2 2 1 0 Se:22 1 S5:14 1 25:14 1 29:2S S 2e:2S S 22:22 S 22:22 4 2S:22 4 19:S0 4 20:2S 5 20:29 e 14:47 Darko Lah Tenis • TK Terme Ptuj Vidovič med 16 najboljših Na igriščih TK Šport plus v Ljubljani sta konec tedna potekala finalna turnirja A in B serije round robin. Na A-turnirju je nastopilo kar 52 igralcev, med njimi tudi člana ptujskega teniškega kluba Blaž Vidovič in Jure Glodež. Jure je moral na igrišče že v uvodnem krogu, kjer ga je z rezultatom 9:2 izločil David Cepak (PROTEN). Blaž je svoje nastope začel šele v 2. krogu, v katerem je z rezultatom 6:1, 6:0 ugnal Anžeta Pečkaja (Z club). Na naslednji stopnički ga je ustavil 7. nosilec Matic Dimic (Max LJ): ta je zmagal 6:2, 6:3. JM petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 15 Od tod in tam Prlekija • Štefan je blagoslovil konje V nekaterih prleških krajih (Pristava, Veržej, Kri-ževci ...) je že dolgoletna tradicija, da na dan, ko go-duje Štefan, blagoslovijo konje. V križevskem vaškem jedru je domače konjeniško društvo pripravilo jubilejno, že deseto »žegnanje«, na katerem se je v povorki predstavilo devetnajst konjev z mnogimi lastniki, ki so zaznamovali ljutomerski kasaški šport (Jože Sagaj starejši, Mitja Slavič, Dušan Zorko ...). Številne udeležence je nagovoril član KD Križevci Joško Slavič iz znane konjeniške družine Ludvika Slaviča iz Grab, blagoslov pa je opravil tamkajšnji župnik Štefan Vinkovič (na posnetku). Množično in slovesno je bilo tudi v Veržeju. Doslej največje število udeleženih konjev - 21 je blagoslovil veržejski župnik Jožef Krnc, prisotne pa je nagovoril župan občine Veržej Slavko Petovar. Domačini so pripravili bogat izbor kulinaričnih dobrot, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli članipodmladka pihalnega orkestra KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera. NŠ Hajdina • Ločeno zbiranje odpadkov Foto: Črtomir Goznik Za ločeno zbiranje odpadkov od vrat do vrat so se odločili tudi v občini Hajdina. Uvedli so ga s 1. novembrom. Čisto mesto Ptuj kot izvajalec je med občane razdelilo posode za papir ter vreče za plastiko in kovinsko embalažo. V občini Hajdina se zelo trudijo, da bi bila njihova občina okolju prijaznejša. Za to si še posebej prizadevajo zmanjšati število črnih odlagališč, hkrati pa krajanom čim bolj olajšati in pomagati pri ločevanju odpadkov. Krajani so novi sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat dobro sprejeli, pravi hajdinski župan Stanislav Glažar. Pri tem je pomembno dejstvo, da nov način zbiranja odpadkov ne spreminja cene odvoza oziroma ne prinaša dodatnih stroškov. Ob posodah so izvajalci krajanom razdelili tudi izobraževalne zloženke z navodili za pravilno ločevanje odpadkov, da bi se tudi v občini Hajdi-na zmanjšala količina komunalnih odpadkov. MG Zamušani • 98 let Kristine Munda Foto: arhiv DU Gorišnica 11. decembra je najstarejša članica Društva upokojencev Gorišnica Kristina Munda iz Zamušanov praznovala častitljivih 98 let. Prav na dan njenega praznika stajo obiskala predsednik DU Gorišnica Vili Horvat in poverjenik Martin Kelenc ter ji izročila šopek vrtnic in skromno darilce. Njunega obiska je bila zelo vesela. Gospa Kristina je za svoja leta čila in dokaj zdrava. Še pred nekaj leti je bila redna udeleženka občnih zborov društva, katerega članica je že od leta 1985. Člani društva upokojencev Gorišnica ji želijo še mnogo zdravih let. Vili Horvat Foto: NS Ptuj • Skupščina Društva generala Maistra Ptuj Niti zastav ne obešamo ob državnih praznikih Konec novembra se je Društvo generala Maistra Ptuj sestalo na četrti skupščini, na kateri so pregledali delo v letu 2011 in 2012, potrdili programske usmeritve za delo 2013, določili višino članarine in podpisali listino o sodelovanju veteranskih organizacij s ptujskega območja. Foto: Črtomir Goznik Za novega predsednika Društva generala Maistra so izvolili Davorina Jukiča (desno); na levi Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije, v sredini dosedanji predsednikom ptujskega društva Stanislav Brodnjak. Kot so povedali, je podpis listine izraz interesa članov veteranskih organizacij na Ptujskem. Podpisali so jo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj, ki ga vodi Milan Čuček, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki mu predsednikuje Vlado Žgeč, Policijsko veteransko društvo Sever, ki ga vodi Darko Šorli, v imenu Društva generala Maistra Ptuj pa dosedanji predsednik Stanislav Brodnjak. Ob tej priložnosti so predstavniki omenjenih društev izpostavili izredno pozitivno noto tega dejanja, Društvu generala Maistra Ptuj pa čestitali za uspešno delo. V letošnjem letu se je delo društva navezovalo na projekt postavitve spomenika generalu Rudolfu Mistru na Novem trgu, ki je bil realiziran 17. novembra. Kot je na skupščini povedal Stanislav Brodnjak, ki je društvo vodil prva štiri leta, je projekt vreden okrog 25 tisoč evrov, vključuje pa tudi repliko, ki je prvotno niso načrtovali. Sestavni del projekta je bil tudi natečaj na temo Rudolf Maister in njegov čas, izveden v osnovnih šolah. Težave s trdnostjo postavitve spomenika so po van-dalskem dogodku uspešno sanirali. Finančno je društvo poslovalo pozitivno, na računu je ostalo okrog 2500 evrov, kar je soliden začetek za izvedbo novih nalog, ki si jih je zadalo društvo in jih je na skupščini predstavil novoizvoljeni predsednik Davorin Jukič. Na novembrski skupščini se je Stanislav Brodnjak poslovil od vodenja društva. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za izredno uspešno delo. Za novega predsednika so izvolili Davorina Jukiča, dosedanjega praporščaka in ustanovnega člana društva, tajniške posle bo opravljal Franci Hliš, novi praporščak pa je postal Danilo Svenšek. Novo vodstvo ima mandat do 1. aprila 2017. V razpravi je bil posebne pozornosti deležen predlog oziroma ideja Sama M. Strelca, ki jo je izpostavil Marjan Berlič, o ureditvi muzeja zgodovine v dvorcu Turni-šče, kjer bi svoje mesto našla tudi zgodovina generala Rudolfa Maistra. Milan Lo-vrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije, je pohvalil izjemno delo, ki ga je ptujsko društvo opravilo v štirih letih: razvitje prapora, odkritje spominske plošče generalu Maistru, razstave in postavitve spomenika generalu Maistra. Čestital je tudi za podpis listine, ob tem pa posebej poudaril nujnost širjenja domovinske in državljanske vzgoje med mladini. Za to ima pristojno ministrstvo premalo posluha, premalo pa se v te aktivnosti vključujejo srednješolci. Diana Bohak Sabath je predstavila dokaj dober program vključevanja mladih v domovinsko in državljansko vzgojo tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah preko rednih izobraževalnih programov. Povedala je, da bodo javne natečaje pisanja spisov na temo generala Maistra nadaljevali tudi v prihodnje, razmišljajo pa tudi o likovnem natečaju. Čestitke za opravljeno delo je društvu izrekel tudi ptujski župan Štefan Če-lan, društvo pa se je občini in županu zahvalilo za vso podporo pri postavitvi spomenika Rudolfu Maistru in drugih društvenih projektih, prav tako pa tudi vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih tega projekta ne bi mogli realizirati. Glavni poudarek delu z mladimi Po končani skupščini smo se pogovarjali z novim predsednikom Društva generala Maistra Davorinom Jukičem. Kaj je bilo tisto, kar je odločilo, da ste prevzeli vodenje Društva generala Maistra Ptuj? »Moj dedek Karel Perte-kel je bil Maistrov borec za severno mejo, moj oče Tomislav Jukič je bil pr-voborec in je sodeloval v osvobajanju Slovenije vse do Trsta. V društvo sem se včlanil v spomin na dedka in ker društvo promovira domoljubje - vrednoto, ki je veliko pomenila v moji družini. Sem ustanovni član Društva generala Maistra Ptuj, po štiriletnem delu v društvu kot praporščak so me za novega predsednika predlagali in izvolili na skupščini. Izziv sem sprejel in mi je v čast, da lahko na ta način nadaljujem delo.« Kateri bodo glavni poudarki v vašem delovanju, čemu boste dali prednost? »Glavna naloga Zveze društev generala Maistra je širjenje domoljubja in ohranjanje spomina na Maistra. Tudi aktivnosti Društva generala Maistra Ptuj so in bodo podrejene tem nalogam. Glavni poudarek bo delo z mla- dimi, da bodo znali spoštovati in ceniti domovino. To bomo storili tako, da bomo mladim in drugim približali delo Rudolfa Maistra Voja-nova kot vojaka, umetnika in domoljuba. Žalostno je, da vsa leta v naši Sloveniji državljani ne izobešamo zastav ob državnih praznikih.« General Maister ima na Ptuju že spominsko ploščo, od nedavnega tudi skulpturo. Je pričakovati tudi kakšno raziskavo glede njegove povezanosti s samim Ptujem? »Imamo tudi Maistrovo ulico. Načrtujemo raziskavo o povezanosti Rudolfa Maistra s Ptujem, in ker je veliko potomcev Maistrovih borcev (na Ptujskem jih je bilo preko 200), bi jih radi spoznali in navezati stike, da bi nam bili v pomoč pri raziskavi, ki jo načrtujemo skupaj z Zgodovinskim arhivom Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Ker še nimamo društvenih prostorov, mi lahko pišete na elektronsko pošto: jukic. davorin@gmail.com.« MG RADIOPTUJ 89,8• 98,2• 104,3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 22Í1 Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. 16 Štajerski Po mestni občini petek • 4. januarja 2013 Ptuj • Priprave na Kurentovanje 2013 Prebudimo mistično v sebi V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je 20. decembra potekalo srečanje pred Kurentovanjem 2013, največje prireditve javnega pomena v MO Ptuj, v etnografskem pogledu največji slovenski tovrstni prireditvi in vse pomembnejši tudi v evropskem prostoru. Ob tej priložnosti so se predstavniki skupin, ki predstavljajo jedro ptujskega kurentovanja, in nekateri dosedanji princi karnevala, ki so aktivni tudi v poletnem času, ko ni čas za pojavljanje tradicionalnih pustnih skupin, srečali z vodjem Kurentovanja 2013 Brankom Brumnom, ptujskim županom Štefanom Čelanom, 14. princem karnevala Miroslavom Slodnjakom, Andrejem Klasincem, predsednikom FECC Slovenije, in direktorjem občinskega podjetja Javne službe Alenom Hodnikom. Seznanili so jih s programom Kurentovanja 2013, pogoji sodelovanja, zahvalili pa so se jim tudi za sodelovanje v letu 2012. Kljub krizi organizatorji tudi v letu 2013 ohranjajo tri programske sklope, ki so jih oblikovali v letu 2012. Izvedli naj bi več kot sto prireditev. Letošnje kurentovanje bo potekalo pod sloganom Prebudite mistično v sebi. Za Kurentovanje 2012, ki je potekalo kot festival umetnosti in dediščine v okviru projekta EPK 2012, smo prejeli pohvale iz cele Slovenije in tudi tujine, je povedal župan Štefan Čelan. S projektom so organizatorji uspeli pokazati S srečanja pred kurentovanjem 2013 v poročni dvorani ptujske Mestne hiše sporočilno vrednost etnografske pustne dediščine na nekoliko drugačen način. Župan je prepričan, da bodo svoje plemenito poslanstvo etnografske skupine tudi v letu 2013 izpeljale odlično: »Upam, da bomo skozi program desetih dni in noči uspeli povedati, da je veliko bolje, da si medsebojno pomagamo, da se razumemo, da se medsebojno osrečujemo, kot da se delimo, in da bo tudi ta čas prispeval k temu, da bo Slovenija bolj vesela, bolj optimistična, kot je danes. Ker če ne bi v srcu dobro nosili, ne bi te tradicije tako spoštovali.« Štirinajsti princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, iz ED Cigani Dornava, je povedal, da se zelo veseli sodelovanja z vsemi skupinami. Prepričan je, da v letošnjih desetih pustnih dnevih ne bodo počivali, dogodkov bo veliko, treba bo obiskati vse fašenke v okolici Ptuja. Andrej Klasinc kot novi predsednik FECC za Slovenijo skrbi za izmenjavo karnevalskih skupin v evropskem prostoru. »Pričakujem kar največje sodelovanje, pripravili bomo tudi več novosti, nekaj že letos, druge pa v prihodnjih letih. Ker gre za zelo uigran tim, se nam ni treba bati prihodnosti,« je povedal. »V programu Kurentovanja 2013 se ohranjajo trije programski sklopi: Etnofest, s katerim želimo postati osrednji evropski etnografski festival, KarnevaFest in ArtFest,« je dejal Branko Brumen. Preplet vseh treh vsebin postavlja ptujsko kurentovanje tudi v evropskem prostoru na osrednje mesto. Organizator je Konzorcij Kurent, ki ga sestavljajo MO Ptuj, Perutnina Ptuj in družba Sava, izvajalec prireditve pa so Javne službe Ptuj. projekt se umešča v RDO Ptuj-Ormož, ki je začela delovati v okviru ZRS Bistra Ptuj, je povedal Branko Brumen. Kurentovanje se bo začelo takoj po 2. februarju s kuren-tovim skokom in prvo brazdo ter drugim obredjem, ki ga oživljajo tradicionalne pustne skupine na Ptujskem. Otvoritvena slovesnost bo v nedeljo, 3. februarja, ob 14. uri, ko bo novi princ karnevala prevzel oblast v mestu in ključe, v okviru EtnoFe-sta pa se bodo predstavile tradicionalne pustne skupine s Ptujskega, Slovenije in Evrope. Organizatorji še vedno upajo, da se ga bodo udeležile tudi tradicionalne skupine zunaj evropskega prostora in da bo ptujski EtnoFest upravičil sloves medcelinskega dogodka. Na otvoritveni povorki bo sodelovalo okrog 1500 udeležencev iz desetih ali enajstih evropskih držav. Vsak dan do 12. februarja bodo na Mestnem trgu in Slovenskem trgu potekale predstavitve tradicionalnih pustnih likov in mask ter obredja. Dopolnitev dogajanja na Mestnem trgu so aktivnosti mladih v akciji Arfest v različnih umetniških izrazih. V programu Kurentovanja tudi ostaja ek-stempore društva Art Stays in znanstveno-raziskovalna dimenzija kurentovanja na temo kulturne dediščine; simpozij na to temo bo 5. februarja. Dolgoletna prizadevanja za umestitev lika kurenta oziroma njegovega obredja v register nesnovne kulturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine so bila uspešna, sedaj se nadaljujejo aktivnosti za umestitev pod Unescovo zaščito, je povedal Brumen. V soboto, 9. februarja, bo potekala tradicionalna Obarja-da Lions kluba Ptuj. Sobota bo tudi v znamenju mestnih mask. Vrhunec pa bo že tradicionalni veliki karnevalski ples z več kot štiri tisoč udeleženci. Osrednja pustna povorka bo v nedeljo, 10. februarja, v njej bodo sodelovale tudi godbe na pihala iz cele Slovenije in tujine, ki v programu 53. kurentovanja nimajo samostojnega nastopa kot v prejšnjih letih. V povorki bo okrog štiri tisoč nastopajočih. Pustni ponedeljek bo že tradicionalno namenjen po-vorki najmlajših iz Slovenije in tujine. Pričakujejo okrog 1200 malih mask. V ponedeljek se bodo v tradicionalne pustne maske in like oblekli tudi osnovnošolci in ob tej priložnosti prikazali, koliko pustnega obredja so že uspeli osvojiti. Prav tako ostajajo sestavni in nepogrešljivi del 53. kurentovanja tudi fašen-ki v okolici Ptuja. Koncesija za izvedbo programa v karnevalski dvorani in gostinske storitve je bila na podlagi javnega razpisa podeljena Gostinstvu Perutnine. MG Ptuj • Gradnja kongresno-kulturne dvorane Zmanjkalo denarja za nadaljnje raziskave Gradnja kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu na Ptuju naj bi bila dokončana do konca februarja in bi jo odprli aprila. Datum odprtja so od začetka gradnje že večkrat preložili. Med gradnjo se je dogajalo in se še vedno dogaja marsikaj. Državi je zmanjkalo denarja za restavratorska in arheološka dela; od prvotno zagotovljenih dveh milijonov evrov so jih restavratorji doslej dobili 1,2 milijona. V tej vrednosti in nekaj več so dela že opravili, nobenih zagotovil pa ni, da bi manjkajoči oziroma obljubljeni denar dobili v letu 2013. Firma Strabag je podpisala pogodbo za gradnjo dvorane v vrednosti 3,076 milijona evrov; ta se sicer ne spreminja, kljub temu pa je v tem času z MO Ptuj podpisala že četrti aneks zaradi nenehnih novih arheoloških odkritij, ki povzročajo preprojektiranje gradnje in spremembe pri izvedbi. Vzrok za povečaje obsega predvidenih posegov so nova odkritja in dodatna dela. V arheoloških raziskavah so v cerkvi naleteli na presenetljive najdbe in odkritja. Prvotni pogodbeni znesek jim je uspelo ohraniti v nespremenjeni višini s skupnimi močmi projektantov, nadzora in ne nazadnje tudi izvajalca. Kot je že večkrat povedal župan Štefan Čelan, Strabag zahteva od MO Ptuj plačilo penalov za zamujene dneve gradnje, saj je bil prvotni rok za dokončanje gradnje julij 2012. MO Ptuj je namreč plačnica gradbenih del, restavratorska in arheološka dela pa plačuje država. Arheoloških del je bilo več, kot je bilo mogoče predvidevati ob začetku obnove, zato je bilo potrebnega več dela, natančen popis pa bo dal odgovor o tem, koliko denarja bo treba še zagotoviti. Dosedanje najdbe so raziskovalce presenetile. Doslej jim je uspelo restavrirati oboke in večino sten, dokončati morajo le še slavoločno steno in nekdanji oltarni prostor. Prav tako so v križnem hodniku restavri-rali že vsa kamnoseška dela in zasteklili okna križnega hodnika. Opravili bodo še za- dnja dela, da bodo gradbeniki lahko do novega napovedanega roka zaključili gradnjo kon-gresno-kulturne dvorane. Pri obnovi so restavratorji odkrili veliko pomembnih stenskih slik: freske iz zgodnjega 14. stoletja v zakristiji, freske iz 17. stoletja v križnem hodniku, poslikave cerkvenega slavoloka, prav tako fragment kipa v zazida- nem oknu v južni steni ladje iz druge polovice 14. stoletja, ki verjetno izvira z enega od šestih oltarjev v cerkvi. Najpomembnejša najdba pa je v celoti ohranjena grobnica Foto: Črtomir Goznik Gradnja kongresno-kulturne dovorane naj bi bila dokončana do konca februarja. z dvema kamnitima krstama ter spodnjim delom kamnitega sarkofaga. Odgovor, ali gre za grobnico gospodov Ptujskih, bo mogoče dati šele po zaključku areholoških raziskav in poizkopavalnih del, je povedal vodja obnove dominikanskega samostana dr. Robert Peskar. Grobnica in še nekatere druge arheološke najdbe naj bi bile predstavlje-nen na mestu najdbe. Kot so povedali v Mestni hiši, bo tudi po zaključeni prvi fazi obnove dominikanskega samostana ostalo še veliko nedokončanih konservator-sko-restavratorskih del zaradi že omenjenih finančnih problemov. MO Ptuj si vztrajno prizadeva, da bi direktorat za kulturo zagotovil manjkajoča sredstva za kontinurirano delo tudi po zaključeni prvi gradbeni etapi. Obnovo dominikanskega samostana delno financira EU iz sklada za regionalni razvoj. MG petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 17 Ptuj • Lea Florjanič - bivša kraljica Slovenije 2012 Zbedeli sijaj lepotne krone V letu 2012 sta na Ptujsko prišli dve lepotni kroni. Zanju sta zaslužni Mirjana Drumlič, mis gluhih in naglušnih Slovenije, ter Lea Florjanič, ki so jo v začetku oktobra okronali za kraljico Slovenije 2012, a je že po manj kot treh mesecih krono in naziv vrnila. Za to se je odločila, ker je uvidela, da ta lepotni naziv ni tisto, kar bi jo izpolnjevalo in osrečevalo. Vse preveč je bilo pritiskov in nespoštovanja, na nek način je bila izigrana. Na začetku je vse kazalo zelo lepo, potem pa je hitro spoznala, da obiskovanje zabav in srečanj skupaj z nosilko licence ni tisto, kar je pričakovala, na njih ni bilo njenih prijateljev in tistih, v družbi katerih se počuti dobro. »Ljudje imajo o teh naslovih napačne predstave, mislijo, da smo plačane za to, da jih nosimo. Ko sem izvajala humanitarne akcije, sem nemalokrat slišala pripombe o tem, da naj svojo plačo podarim v te namene, ne pa da nagovarjam ljudi k darovanju,« je povedala Lea, ki ji lepotni naslov kraljice Slovenije ni prinesel nobenih dohodkov. Ne glede na študijske obveznosti Foto: Črtomir Goznik Lea Florjanič je vrnila lepotno krono. je morala biti v vsakem trenutku na voljo za te dogodke, vsak mesec pa je morala izpeljati tudi po eno humanitarno akci- jo. Spoznala je tudi, da gre za tekmovanje, ki je večini neznano, tudi mediji ga ne poznajo. Ko je bila na predstavitvi knji- ge novinarja Braneta Kasteli-ca, se je ponovno prepričala, da gre za lepotno tekmovanje, ki ni podprto niti promocijsko niti medijsko, saj ga do takrat ni poznal niti Kastelic, pa je eden od svetovljanskih novinarjev. Vedno znova je morala na vsakem dogodku, ki ga je obiskala, povedati, kdo je in kaj predstavlja. V medije po besedah nosilke licence ni mogla, ker je vsako objavo treba plačati. Ob delu, ki ji ga je naložila krona kraljice, ni želela zanemariti študija v drugem letniku Pedagoške fakultete v Mariboru. Vse obiske zabav in srečanj je morala sama plače- vati, za kar je porabila vse, kar je v poletnih mesecih prislužila, štipendije pa nima. Zelo so ji pomagali starši, ki so ji za vsako pot posodili avtomobil, brez te pomoči bi že takoj na začetku morala krono vrniti. Na svoje prvo lepotno tekmovanje se je prijavila, ker si je zelo želela, da bi ji lepotna krona odprla pot na maneken-ski oder, a tudi modnih revij ni bilo, čeprav so bile napovedane. Novembra lani naj bi se udeležila svetovnega izbora za kraljico, a je bil izbor odložen na februar 2013, ker je lastnik licence zbolel, je bila obrazložitev. Ves ta stres, ki ga je doživljala iz dneva v dan, razpeta med študijskimi obveznostmi in obveznostmi iz lepotnega naslova, ki pa niso bile to, kar je pričakovala, enostavno več ni šlo, zato se je odločila in krono z lepotnim naslovom vrnila. Povrhu je še zbolela, kar jo je samo utrdilo v prepričanju, da mora krono vrniti, ker v nobenem primeru ni izpolnila njenih pričakovanj. Z zdravjem pa se ne želi igrati. »Ne rečem, da so bile samo slabe izkušnje. Spoznala sem veliko novih ljudi, v čast mi je, da sem jih spoznala. Veliko je bilo obljubljenega, a malo ali nič izpolnjenega. Edina revija, na kateri sem sodelovala, je bila revija slavnostnih pričesk, pa še ta se je dogajala v salonu. Tudi fotografiranja ni bilo, ne medijskih objav, in kot sem že dejala, veliko ljudi tega lepotnega izbora sploh ne pozna.« V novo leto 2013 je Lea Flor-janič zakorala umirjeno, življenje se ji vrača v normalne tirnice, znova je med prijatelji, za katere v teh slabih treh mesecih ni imela časa. Najprej si želi povrniti zdravje, drugim pa bo še vedno lahko pomagala, ne da bi se ji bilo treba ob tem fotografirati in dodatno izpostavljati, saj je ob takih dejanjih pomembno le tisto, kar ti nosiš v srcu, pravi. V novem letu si želi, da bi se ljudje med seboj bolj spoštovali, da bi bili dobri drug do drugega, da ne bi bilo več toliko zavisti in da bi ljudje cenili tisto, kar imajo, ker si lahko zadovoljen tudi z majhnimi stvarmi. Ni vse v denarju, četudi je brez denarja težko. MG Podgorci • Pri Marinovih je zagorelo Požar uničil celotno mansardo Na božični dan je v času kosila zagorelo v Podgorcih 18. Alarm je bil sprožen okoli 12.15, potem ko je plamene, ki so sikali iz strehe, prva opazila soseda in obvestila Marinove, da je njihova mansarda v ognju. Suzana Marin se spominja, da so bili z možem Darkom in devetletnim sinom Nikom ravno na poti domov, tašča Danica pa je bila doma in ni opazila, da hiša gori. Potem se je zgodilo vse zelo hitro. Domači so bili v prvi paniki kot parali-zirani, na pomoč so priskočili sosedje z gasilnim aparatom, a treba je bilo veliko več. „Zelo smo hvaležni vsem gasilcem, ki jih je v akciji sodelovalo zares veliko, sosedom, prijateljem, sorodnikom, vsem, ki so priskočili na pomoč. Sreča je bila, da se je na mestu znašlo toliko ljudi, ki so vedeli, kako reagirati, in so ohranili trezno glavo. Rešili smo najnujnejše, najpomembnejše pa je, da se ni nihče poškodoval," je povedala Suzana Marin. Od mansarde dejansko ni ostalo nič, rešili so le nekaj pohištva in oblek. V celoti so pogoreli otroška soba in spalnica s pripadajočima garderobama, kabinet in kopalnica. Analize in policijskega zapisnika v času našega pogovora še niso dobili, tako da zaenkrat ne vedo, kaj je bil vzrok požara. Hiša v Podgorcih 18 je ureje- na zelo skrbno in z veliko občutka. Lani so se namreč lotili popolne prenove hiše, letos junija pa so uredili še zadnje malenkosti. Tako je bila hiša v celoti prenovljena. Kot sedaj kaže, bo treba zgornji del porušiti do plošče in spet bodo na začetku, je razočarana Suza- na Marin, ki je z možem upala, da bo letošnji božič prvi, ki ga bodo praznovali v prenovljeni hiši, da si bodo po opravljenem delu malo spočili, pa se je izkazalo, da ne bo tako: „Sreča v nesreči je bila, da je zagorelo podnevi, da nismo spali in se ni nikomur nič zgodilo. Sreča je bila tudi, da so bili prazniki in je bilo veliko ljudi doma, zato smo bili deležni veliko pomoči, psihične in fizične podpore, tudi sedaj ko je treba poprijeti za delo. Prejeli smo ogromno sporočil, klicev, mnogo ljudi se je spomnilo na nas, tudi najini sodelavci iz Boxmarka in Sodexa." Kljub vsemu pa je požar njihovo življenje popolnoma spremenil. Kljub temu da je spodnji del hiše ostal, v njem ne morejo bivati. Mlada družina živi trenutno pri Suzaninih starših, Danica Marin pa pri hčerki. Sicer pa večino časa preživijo pri hiši, ker se ukvar- jajo z zaščito ostrešja. Najprej morajo hišo zapreti, jo zaščititi pred snegom in dežjem ter usposobiti ogrevanje in elektriko. Obsežno sanacijo bodo začeli takoj po praznikih, saj je hiša dovolj stabilna, oglasili pa so se tudi že izvajalci in pripravili predračune. Seveda jih pri tem muči vprašanje financ, saj imajo za ureditev hiše najet kredit, ampak Suzana je prepričana, da bodo nekako zmogli. Izžareva veliko optimizma in pravi, da so v nesreči spoznali pravo vrednost ljudi, ki jim tudi sedaj stojijo ob strani. Viki Ivanuša Ormož • Novoletni koncert harmonikarskega orkestra Izziv poiskali v nenavadnih ritmih Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož deluje od februarja 2007. V minulih prazničnih dneh je pripravil svoj tradicionalni koncert. Kot gostje so nastopile pevke vokalne skupine Tisa pod vodstvom Renate Horvat in Eleonora Bruk. Foto: Viki Ivanuša Marinovi ob pomoči sosedov, sorodnikov in prijateljev že odpravljajo posledice požara in poskušajo zaščititi hišo pred prihajajočim dežjem in snegom. Foto: Viki Ivanuša Mansarda je bila v požaru popolnoma uničena. V orkestru se je na koncertu predstavilo 27 glasbenikov, od tega 19 harmonikarjev. Harmonike so imele tokrat močno podporo tudi v drugih instrumentih, saj so jim pomagale tri flavte, širok izbor tolkal in klavir. Dirigentka Darinka Vido-vic je povedala, da so se tokrat odločili Ormožanom ponuditi malo drugačen program, saj gre pri nastopajočih za odrasle glasbenike, nekdanje učence Glasbene šole Ormož, ki nenehno iščejo nove izzive. Poudarek programa je bil na skladbah z malce neobičajnim ritmom, večina se je zibala v 5/4 in 7/8 taktu, kar je nekoliko drugače, kot smo navajeni. Program je bil sestavljen zelo široko, od Everything I do, I do it for you preko božične White Christmas, pa dokaj nenavadnega izbora J. Gallusa Ecce quomodo moritur iustus do temperamentnih melodij iz risank. Koncert so zaključili s Sveto nočjo. Predstavnik JSKD Leon Ivanuša je ob tej priložnosti članom orkestra podelil bronaste Gallusove značke za petletno delovanje na glasbenem področju. Dirigentka je bila z izvedbo koncerta zelo zadovoljna, v veselje pa ji je tudi vsako leto polna dvorana, čeprav z dvorano ormoškega doma kulture ni nič kaj zadovoljna, saj je nea-kustična, še zlasti v primerjavi z veliko koncertno dvorano va-raždinskega gledališča, kjer so ormoški harmonikarji nastopili v začetku decembra. Tam so predstavili povsem drugačen program. Letos so se po dveh letih tekmovanj odločili, da se bodo bolj posvetili koncertom in širjenju repertoarja, saj tekmovanja zahtevajo zelo veliko dela in so precej stresna. Orkestru sta se letos pridružili tudi dve novi članici. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Šesti novoletni koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 4. januarja 2Q13 Slo glasbene novice ■k Ji Ji Can of Bees je slovenska rock zasedba, ki ustvarja moderno alternativno rock glasbo s kombiniranjem garažnega rocka šestdesetih in zdrave mere bluesa. Leta 2010 jim je zmaga na Šou rocku pomagala do predstavitve na številnih odrih po Sloveniji, sedaj pa fantje pripravljajo material za novo ploščo, ki bo izšla predvidoma v februarju. Decembra se je skupina Can of Bees predstavila tudi v Srbiji, na legendarnem festivalu Omladina. Nastopili so kot edini slovenski predstavniki, za nastop pa so bili izbrani v močni konkurenci prijavljenih izvajalcev. Ji Ji Ji Vesna Zornik, pevka priljubljene skupine Katalena, je nedavno nastopila v ljubljanskem SiTi Teatru, kjer je zapela vrsto predelav slovitih uspešnic tanga. Ob tej priložnosti je pevka predstavila tudi svojo najnovejšo skladbo Querer oziroma priredbo skladbe iz nepozabne predstave cirkusa Cirque du Soleil. S pesmijo Querer je sicer nastopila tudi v pilotni oddaji serije Plesi od povsod, kije na spletnemportalu MMCRTV Slovenija v mednarodnem projektu TV LAB prejela prvo nagrado po izboru občinstva. Za Querer je posnela videospot s posnetki iz New Yorka, Los Angelesa, Mehike in s Havajev. V spotu sta nastopila plesalca tanga in salse iz samega svetovnega vrha, Eider Rua in Luisa Fernanda Suaza iz Dubaja. Videospot je bil premierno predvajan na svetovnem kongresu salse v Los Angelesu, v teh dneh pa prihaja tudi na slovenske televizije. MZ Stáje/iAÍai badukcu 89,8 98,2 104,3 Mia jfoóluXajte naâ tudi na ápíetu: www. radio-ptu^. âi Glasbeni kotiček Spesnili himno odgovornosti Matevž Šalehar - Hamo velja za enega izmed boljših izvajalcev na slovenski glasbeni sceni. Širša javnost ga kot izvrstnega vokalista in interpreta pozna zadnjih nekaj let, simpatični glasbenik pa sicer slovensko rokenrol sceno kroji že dve desetletji; glasbeni sladokusci se ga dobro spomnijo še iz časov prve zasedbe Babewatch. Mešanica žanrov, v katerih lahko poslušamo Hamov prepoznavni, soulovsko prasketajoči žametni glas, je pestra. In vendar so ljubitelji bluesa ter rocka, ki sta Hamovo domače igrišče, že pošteno neučakani. Prvi uradni album njegove matične zasedbe Hamo & Tribute 2 Love je namreč že kar predolgo v pečici. Fantje ga napovedujejo za pomlad. In prav za napoved albuma so v decembru postregli s singlom Gremo se igrat boga. Ob predstavitvi skladbe je Hamo povedal: »Naša kultura je na pragu izumrtja. Z njo umiramo vsi in marsikdo izmed nas se tega ne zaveda. Treba je reagirati. Ro-kenrol je lahko upor, lahko pa ga interpretiramo s pomočjo manj znanega pojma, odgovornosti. Želimo, da se ljudje začnemo zavedati odgovornosti, ki jo imamo do okolice, do ljudi, do planeta, do ljubezni, do vsega, kar nam je bilo podarjeno. Gremo se igrat boga, je himna odgovornosti.« Hamo pravi, da skladba ne bo odzvanjala vsebine celotnega albuma, da pa bo s pomočjo humorne ironije orisala marsikatero aktualno početje, odprla nova obzorja v življenje in njegovo nadgradnjo, ljubezen. Besedilo in glasbo je napisal sam, pri aranžmaju pa mu je pripomogel mariborski multi-inštrumentalist ter producent Denis Horvat - Duki. V letu 2012 je bil Hamo še posebej glasbeno aktiven. S skladbo Ti prihajaš je septembra dosegel odmevno zmago na festivalu Slovenska popevka. Strokovna žirija ga je nagra- dila tako za avtorstvo kot za izvedbo skladbe. Z elektro-house singlom Nothing Special se je v duetu z didžejem DaJohnom uvrstil na domače glasbene lestvice in številne tudi po Evropi, v zadnjih dneh pa prihajajo še odlični odzivi iz Azije in ZDA. Na televizijskih ekranih ga lahko poslušamo kot avtorja in izvajalca skladbe Po jabolka v raj, glasbene spremljave resničnostnega psihološkega trilerja Paradise hotel na Planet TV, nastopa pa tudi v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo na RTV Slovenija, kjer je s cvetom slovenskih pevk in pevcev pripravil venčke zimzelenih melodij v raznovrstnih glasbenih preoblekah. MZ Matevž Šalehar Hamo in njegova skupina Tribute 2 Love Foto: Matej Povše Filmski kotiček Misija Argo Vsebina: leta 1979 med iransko revolucijo domačini zasedejo ameriško ambasado v Teheranu. Šest diplomatov se uspe rešiti, ostale vržejo v ječo, kjer so podvrženi strahovitemu mučenju. Ubežniki zatočišče najdejo pri kanadskem veleposlaniku. Medtem ZDA mrzlično išče načine, kako šesterico pretihotapiti iz Irana v ZDA. Mladi agent Toby se domisli lažnega snemanja ZF filma v Iranu, s pomočjo katerega bi pobeglo šesterico spravil iz Irana kot člane snemalne ekipe. Toda izgovor Argo Igrajo: Ben Affleck, Bryan Cranston, John Goodman, Victor Garber, Alan Arkin, Tate Donovan, Clea DuVall, Rory Cochrane, Scoot McNairy, Cristopher Denham Režija: Ben Affleck Scenarij: Chris Terrio, Joshuah Bearman Žanr: triler Dolžina: 120 minut Leto: 2012 Država: ZDA je premalo, treba bo vzpostaviti pravo produkcijo s scenarijem, zvezdami, producenti ... Film je videti kot povsem spodobno vozilo za kakšnega slavneža, ki noče postati zvezdnik neumnih akcijad ali romantičnih komedij, ampak igralstvo dojema kot poslanstvo za bogatenje kulturne zakladnice človeštva, hkrati pa se tudi noče preveč oddaljiti od holi-vudske mašinerije, kajti slava in cvenk sta pa vseeno zanimiva, da ne govorimo o odlični mar-ketinški industriji, ki jo mesto sanj premore. Tako ne vemo natančno, kdo koga tu izkorišča, najbrž pa po malem obe strani druga drugo, kar niti ni slabo, saj tako v naša kina dobimo še kaj drugega kot poletne uspešnice in družinske risanke. Kakorkoli že, Misija Argo bo gotovo eden od favoritov na naslednji podelitvi oskarjev. Zakaj? Ker Hollywood najbolj ljubi samega sebe in zato filme, ki slavijo film in zlasti Hollywood, vedno izdatno nagradi. Misija Argo je eden takšnih me-tafilmov kot lanskoletni zmagovalec Umetnik ali pred leti Zaljubljeni Shakespeare. Film temelji na resničnih dogodkih, ki so tu in tam seveda naviti do komaj verjetne ali pa kar že neverjetne skrajnosti (zlasti lov policistov na pobeglo letalo na letališču, ki se seveda nikoli ni zgodil). Takšna pretirana dramatizacija žal ubije obrtniško sicer zelo izpiljen film. A nič zato, Misija Argo ima namreč vse tisto, kar ameriško občinstvo ljubi. Ima Američana, ki pride v tujo, necivilizarano deželo, kjer vlada totalitarizem in kjer so prebivalci te dežele seveda le enodimenzionalni verski skrajneži in vojaški norci s strojnicami (in bradami, jasno). Ta Američan tam izigra sistem in zmaga, ker je seveda najlepši in najpametnejši. Misija Argo je tako kljub svojemu umetni- škemu pedigreju in hvalnicam kritikov le navadna ameriška propaganda, le eksploatacijski film, le nekakšna Misija nemogoče, ovita v celofan umetniškega filma, ki mu legitimnost dajo resnični dogodki, na katerih temelji (ampak res samo temelji). V resnici je film s svojimi insajderskimi pomežiki le obupana oskarjevska vaba, predvsem v tisti svoji sporočilnosti, kjer si Hollywood čestita in si levičarsko reče: ja, filmi so čarobnost, umetnost, ki jo ljubiš in se ji predaš in ki kot zlitje drugih pojavnih oblik umetnosti sedi na njenem prestolu. Misija Argo to predanost skuša podati s sporočilom, da tudi filmi rešujejo življenja. Prav. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Našli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačno znanje. Privlačila vas bo svoboda, morda najdete neko ravnovesje. Počasi m BIK / (21.4. - 20.5.) * Ljudje, ki vas bodo razumeli, vam bodo v veliko oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti, boste prejeli pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam bo nudila osebna nasprotnega spola, ki vam bo vlivala romantična čustva. Wi J Naredili boste neke sklepe in se pravilno odločili, kajje pomembno. Naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umirjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) V ljubezni vam bodo naklonjeni biseri sreče. Resnica je, da vam bodo ljudje, ki vas, obdajajo učitelji. V sebi nek morate najti most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Pri nakupovanju boste imeli srečno roko. w LEV (23.7. - 22 8.) V rokah boste imeli škarje in platno ter našli pri sebi navdih, da boste zasijali z vsem tistim znanjem, kije skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Naložili si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite si prijetno « DEVICA i (23.8. - 22.9.) Vtem tednu se boste nekoliko bolj sprostili in harmoničnopogleda-li naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je pravilno. Pričakovatije nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč. se petek • 4. januarja 2Q13 Za kratek čas Štajerski 1S Štajerski TEDNIK PRIMORSKA IGRA NA KARTE UMOR BRATA NAS BIVŠI POSLANEC SIVEC TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOČEK POZIV PO TELEFONU MIŠIČNI ŽELODEC PRI PTICAH NASELJE PRI TREBNJEM NABIT DELEC JURE ŽBOGAR OBLANA DESKA ZAČETEK BIVANJA STARA DOLŽINSKA MERA, PALEC NASELJE V SAVINJSKI DOLINI ŽIVOPISNA SVETILKA RIMSKA 2 POVODNA DEKLICA RASTLINA KOVAČNIK ZALOŽNIŠKO PODJETJE SIROMAŠTVO VAS PRI ČRNEK KALU HLOD NAS KIRURG LOJZE SLAK MOČEN TOK VODE SMUČI PLEMENSKI OVEN HRVAŠKI ALPSKI SMUČAR ŠIROKI RUMEN BOMBON iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IBSENOVA DRAMA OČRT, OPIS ZDRAVILNA RASTLINA (INULA) NOGOMETAŠ (GREGOR) TOVARNA CINKA EVROPSKI VELETOK PODZEMNI HODNIK ŠAHOVSKI ■KNOKAVT« VAS V POSAVJU ZNAMKA AMERIŠKIH MOBILNIKOV ZMRZNJENA ROSA AM. IGRALEC (ALAN) STANE ŽAGAR ANA JUD NAŠ NOVINAR IN PESNIK (BLAŽ) TRŠI DEL KRUHA ŽIVALSKE NOGE RASTLINA ŽAJBELJ (LJUDSKO) SPOŠTLJIV STAREC UGANKARSKI SLOVARČEK: ARKIN = ameriški gledališki in filmski igralec (Alan, 1934-), ARTO = naselje v Zasavju, CEDELA = rumen štirioglat bonbon, CVI = ljudsko ime za rastlino kovačnik, MALIN = mišični želodec pri pticah, OGOREVC = slovenski novinar in pesnik (Blaž, 1951-), REKANJE = govorjenje (star.), TOMAN = slovenski pesnik in politik (Lovro, 1827-1870), ŽOVBEJ = ljudsko ime za rastlino žajbelj. ■>iego 'íeqAoz 'eíue^ej 'eoej 'eíjo^s '0Aej0§0 'u|W 'z9JS 'e|0J0}0iu 'euje^up 'uepiz 'ueiuo '}eiu 'suo 'e|epeo 'un 'si 'uniy suog '|u 'qv 'eqzo|ez '¡ao 'e^esrn 'uofidiuei 'eio^suq 'Jeg|U|ep 'u^ej 'eqeiue 'jeiuo^ 'ejois :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 5. januar 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 6. januar 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 7. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Var- nost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 8. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 9. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 10. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 11. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. Šport na Radiu Ptuj. Od ponedeljka do petka ob 13.10. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Lahko, da bo šlo za neko umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnesla močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni, stvari se bodo odvijale mnogo hitreje. Počasi se daleč pride. ŠKORPIJONOM STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste to srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam bo podarilo neko ljubezen in pokazalo pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stane bo podobno gu-galnici, varujte se zapravljivosti. Pred vami je energičen čas, našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo treba vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnostse vam ne bo izplačala, kajti v življenju so pomembni tudi detajli. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni, energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko hitrejši in drznejši. Odpirajo se vam nova področja. Vendar si vzemite čas tudi zase. VODNAR (1l. l. -18.2.) Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. V tem tednu se bo izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni rasti. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo treba pretirana trme. RIBI (19.2. - 20.3.) Predajali se boste neki posebni harmoniji, lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa boste preživeli v tujini in našli v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, a počasi se daleč pride. 20 Štajerski Kmetijstvo, gospodarstvo petek • 4. januarja 2013 Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj Strokovne službe za potrebe kmetijstva Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je strokovna institucija, ki s strokovnim delom skrbi za razvoj kmetijstva. V okviru KGZS - Zavoda Ptuj delujejo: Kmetijska svetovalna služba, Služba za kontrolo in selekcijo v živinoreji, Osemenjevalni center in laboratoriji za podporo strokovnega dela. Zaposleni in bivši zaposleni KGZ Ptuj Foto: arhiv KGZ Ptuj Kmetijska svetovalna služba deluje na območju upravnih enot Lenart, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica, Služba za kontrolo in selekcijo deluje poleg naštetih še širše na območju upravnih enot Maribor, Pesnica in Ruše, Osemenjeval- ni center Ptuj pa oskrbuje s semenom bikov svetlolisaste pasme in merjaščevega semena območju cele Slovenije in tudi zunaj meja. Današnji Kmetijsko-gozdar-ski zavod na Ptuju se je skozi zgodovino spreminjal, razvijal in dosegal strokovne do- Tečaj o vinarstvu Obveščamo vas, da bomo organizirali tečaj za vinogradnike - vinarje, ki želijo pridobiti strokovno znanje in s tem tudi pogoje za ustekleničenje vina (na podlagi 42. člena 3. odstavka Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, Ur. list RS št. 105/2006). Tečaj bo predvidoma potekal na KGZS - Zavodu Ptuj, Ormoška c. 28, v času od 4. februarja do 4. marca 2013. Organiziran bo, če bo prijavljenih najmanj 15 kandidatov. Zainteresirani kandidati naj se prijavijo najkasneje do 30. 1. 2013. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Tadejo Vodov-nik Plevnik, KGZS - Zavod Maribor: 02 228 49 53 / 051 337 092 ali Andrej Rebernišek, KGZS - Zavod Ptuj: 02 749 36 11 ali 031 688 841. sežke, ki so služili boljšemu gospodarjenju na kmetijah in razvoju kmetijstva nasploh. S strokovnim delom smo vedno igrali pomembno vlogo na območju Podravja, Slovenije in tudi zunaj meja naše domovine. Strokovno delo so oblikovali posamezniki, ki so svojo voljo, čas in zagnanost žrtvovali za strokovni napredek. Vsem smo lahko danes hvaležni za bogato delo skozi zgodovino. Ob koncu leta 2012 smo se tradicionalno zbrali na zavodu zaposleni in bivši zaposleni na kratkem srečanju, na katerem smo pregledali delo in nazdravili novemu letu. Ob tej priložnosti so se od nas poslovili dolgoletni sodelavci zavoda Slavko Janžekovič, Terezija Meško in Elica Kolarič. Priložnostno je nastal tudi skupinski posnetek, ki ga prilagamo tekstu. Smo na začetku novega leta 2013, ko bo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj obeležil 60-letnico strokovnega dela. Želimo si dobrega sodelovanja z našimi kmetijami, strokovnimi institucijami, pano-žnimi združenji, zadrugami in poslovnimi subjekti. Vsem želimo sreče, zdravja in uspeha ter naj bo začeto leto 2013 brez naravnih nesreč v kmetijstvu. Kmetijski politiki pa modrost pri odločanju o bodočem financiranju strokovnih služb, ki služijo za napredek kmetijstva tako na malih kot velikih kmetijah in za razvoj podeželja. Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe: Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Tačke in repki Mraz in oblačila za pse Kakor vsako zimo smo tudi letos dobili kar nekaj vprašanj glede oblačenja kužkov v mrazu: je to v redu ali gre samo za modno muho? Vsem je jasno in razumljivo, da se ljudje pozimi toplo oblečemo, preden gremo ven na prosto. Z oblačili se zaščitimo pred mrazom, dežjem, vlago, umazanijo. Kužki imajo kožo pokrito s kožuhom, ki nudi Foto: Emil Senčar naravno zaščito pred vremenskimi vplivi iz okolja. Kožuh je sestavljen iz dveh vrst dlake. Krajša dlaka pri koži je gostejša, ščiti kužka pred nizko temperaturo, imenujemo jo pod-lanka. Daljša krovna dlaka ga ščiti pred dežjem, seveda daje značilno pasemsko podobo, in kadar je lepo negovana, je vsekakor tudi okras kužka. Vedeti moramo, da psi, ki živijo v hišah in stanovanjih, nimajo več takšnega kožuha, kot so ga imeli njihovi predniki, ki so živeli bolj ali manj na prostem. Prav tako je na kožuh v veliki meri vplival človek z vzrejo in selekcijo pasem, ki so slabo odlakane ali pa celo brez dlake. Na gostoto in dolžino dlake vpliva tudi način življenja. Psi, ki živijo v hiši oz. stanovanju, imajo praviloma krajšo in redkejšo dlako od psov, ki živijo na prostem. Kratkodlaki psi, kot so na primer nemški bokser, francoski in angleški buldog, dal-matinec, nemška doga, kratkodlaka čivava, doberman, bordojska doga, kratkodlaki mastifi, jazbečarji in še mnogi drugi, sploh nimajo podlan-ke, ki je najpomembnejša pri zaščiti pred mrazom. Predvsem na področju trebuha so izredno slabo odlakani. Pri nizkih zimskih temperaturah se tako slabo poraščen kužek lahko mimogrede prehladi, še zlasti, če je njegov kožuh moker. Pogosto prihaja do vnetij mehurja predvsem pri Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Prejeli smo Kaj je recesija? Vsi nam govorijo o »RECESIJI« in njenih posledicah. Zaradi nje moramo varčevati in imamo vsak dan več brezposelnih in revežev. Zakaj je prišlo do nje prav sedaj? Odgovor nam vsi vsiljujejo. Naj bi bil posledica propada ameriških bank, prezadolže-vanj ... To je le deloma res. Recesija, ki nas je zadela skupaj z Evropo, ni od včeraj. To je del procesa, pričetega pred skoraj 50 leti! To je proces, ki je najprej uničil napredne dežele, kot so bile Argentina, Čile, Indonezija ..., in se nadaljeval z Rusijo, Kitajsko (dogodki na trgu Nebeškega miru). V Evropi je to »thatche-rizem« (v družbi z Bushem) in na koncu še v ostalih državah Evrope (tudi pri nas). To je ideologija Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Američana Miltona FRIEDMA-NA. Ta teorija trdi, da je država slab gospodar v primerjavi s privatnikom. Zato naj država samo pobira davke, VSE OSTALO pa naj preide v privatne roke, tudi vojska. Zraven v to spada še vse večje bogatenje posameznikov ob čim večji revščini vseh drugih. Da se to spelje, je treba odstraniti sindikate in javne službe. Vse šole in univerze morajo preiti v privatne roke oz. naj so plačane. Hkrati je nujno ukiniti vse socialne transfer-je. Vse navedeno samo jemlje sredstva države in jih preliva v solidarnost, ki je po teh teorijah čista izguba za državo oziroma posameznika. Če si revež, si za to sam kriv! Prevzem se najlažje spelje v času kakšne krize, političnih dogodkov, elementarnih nesreč itd. Takrat so ljudje zmedeni! Zmedo je treba umetno še bolj povečati, na primer z izdajanjem 50, 100 ali še več zakonov naenkrat. Sledi ustrahovanje, kaj še bo, če ... Ljudje so v ŠOKU! Banke zahtevajo vrnitev kreditov TAKOJ, ker to zahteva MMF (Mednarodni moneterni fond) in Svetovna banka. Pride do zaplemb lastnine in razprodaje - rubeža za mini cene. Takrat pa nastopijo bogati, domači ali tujci, z denarjem in kupujejo vse za drobiž. Vse to je znano kot DOKTRINA ŠOKA (neolibe-ralizem)! Nekje vpeljujejo to z državnim udarom, kot v Argentini, Čilu (Pinochet) ... , drugod redno izvoljene vlade, kot v Boliviji, Rusiji in v Evropi, celo v Angliji. Banke, ki so najemale tuje kredite in nam jih vsiljevale, naenkrat nimajo denarja za vrnitev tujini, morajo se »do-kapitalizirati« z denarjem davkoplačevalcev, ki nimajo nič pri kreditih bank v tujini. Sledi grožnja z bankrotom države, varčevanje, brezposelnost, revščina. To je scenarij, po katerem mi pravkar potujemo z »nemškim« vlakom. Nemčija, največji posojilodajalec, zahteva varčevanje in vrnitev posojenega denarja. Potem pa odobri »pomoč« (Grčiji) v milijardah, od katerih gre 95 % nazaj nemškim bankam, pa še obresti si zaračuna. To je nekakšen »premostitveni kredit«. Dolžnik pa je še večji dolžnik. Je to pomoč??? Vidimo lahko, da si dogodki vedno sledijo TOČNO po enem receptu, ki ima nekaj variant. Ni slučajnosti! Vse gre točno po planu. V svetu že dolgo opuščajo gibanje neoliberalizma, pri nas pa še lepo raste! Koliko še? Pinoche je Čile držal v diktaturi 17 let!! Razmislite! REŠITEV? Čimprej z nemškega vlaka, ustvarjati nova delovna mesta z javnimi deli in najprej preprečiti razprodajo strateških bank in podjetij Slovenije (po recesiji bomo samo še bolj revni). Takoj prekiniti vse posle z MMF in SVETOVNO BANKO oz. prenehati jemati posojila od njih, ker so osnovno orodje za uničevanje držav. To je le delček opisa vzroka za recesijo v Sloveniji in Evropi. Več najdete v knjigi (žepnici) MK »Doktrina šoka« Naomi Klein. Tam preberite, kaj nas še lahko čaka. Tudi TV SLO2 je imela dve lepi oddaji o tej temi. Bravo! Vlado Kužnik, Ptuj psičkah, še nevarnejša pa so vnetja ledvic. Tudi mladi, do pol leta stari kužki še nimajo podlanke in so zelo dovzetni za podhladitev in prehlade. Ker njihov center za vzdrževanje telesne temperature še ne deluje povsem stabilno, pomeni, da se kužki ne grejejo sami in so tako še bolj v nevarnosti podhladitve in kasneje prehlada. Suhi kužki, ki imajo malo ali pa nič podkožne maščobe, ki ščiti telo pred podhladitvijo, so prav tako izpostavljeni podhladitvam. Nekatere pasme, ki izvirajo iz toplih krajev, so povsem neprilagojene na mraz v mrzli in dolgi zimi. Vse vrste prej omenjenih psov je priporočljivo v mrzlih deževnih oziroma zimskih dneh obleči v plašče ali jopice oz. druga oblačila. To velja tudi za pse, ki ostajajo dalj časa na prostem. Psi, ki živijo z nami v stanovanjih in hišah v tesnem stiku, doživijo pravi šok, ko pridejo iz toplega stanovanja v mrzlo zimsko jutro. Prav tako starejši, oslabeli in bolni psi nimajo energije, da bi premagovali mrzle zimske temperature, in bodo srečni in zadovoljni, če jih oblečemo v toplo oblačilo. Pasja oblačila, plaščki, puloverji, dežni plašči in drugi pripomočki, nikakor niso modna muha oz. nepotrebna navlaka, še manj stvar za posmeh. Postajajo nuja za ohranjanje zdravja pri nekaterih pasmah kratkodlakih kužkov, pri bolnih, ostarelih in zelo mladih kužkih. Vsekakor služijo za bistveno izboljšanje kakovosti življenja naših malih prijateljev. V novem letu želim vsem lastnikom malih živali in njihovim ljubljenčkom vse lepo, veliko zdravja in čim več skupno preživetih trenutkov. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 21 Majšperk • Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Ljutomer • Glasbena šola V upanju na svetlejso prihodnost V občini Majšperk so v sredo, 26. decembra, v novi dvorani kulturno-poslovnega centra pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Rdeča nit prireditve je bila nostalgija po starih dobrih časih, prežeta z upanjem po skorajšnji svetlejši prihodnosti. Osrednji nosilec letošnje občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bilo tokrat društvo Smoteater iz Majšperka, v bogatem in nekoliko drugače zasnovanem kulturnem programu, polnem nostalgije po nekdanjih starih dobrih časih, prežetih z upanjem na skorajšnjo svetlejšo prihodnost, pa so sodelovali tudi članice in člani drugih kulturnih društev v tej občini. Medtem ko sta glavna akterja zgodbe, dobro situirani Srečko in povprečnež Marjan, na klopci sredi parka obujala spomine na našo polpreteklo zgodovino in na čase v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji ter na čase osamosvajanja, so se na odru vrstili še drugi zanimivi nastopi in predstavitve. Z odlomkom iz Martina Krpana se je predstavilo kulturno-umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk, slišali smo lahko nekaj rodoljubnih in svobodoljubnih pesmi Karla Destovni-ka Kajuha, z ubrano pesmijo pa so v praznični mozaik svoj delež prispevali pevci moškega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Majšperk, ki ga vodi Stanko Ve-dlin. Učenka Špela Polajžer je z rdečo rutico in modro titovko na glavi predstavila nekdanjo pionirsko zaobljubo, članice Nevarne razpoke na stoletni stavbi Zaradi pojavljanja razpok na stenah in stropih tako v pritličnih kot nadstropnih prostorih več kot sto let stare stavbe na Prešernovi cesti 8 v Ljutomeru, kjer se že vse od druge svetovne vojne poučuje pouk glasbe na številnih instrumentih, je okoli 300 učencev Glasbene šole Slavka Osterca pričelo šolsko leto 2012/2013 obiskovati na štirih lokacijah. Foto: M. Ozmec Na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je nekaj skoraj pozabljenih domovinskih pesmi zapel otroški pevski zbor OŠ Majšperk pod vodstvom Stanke Erjavec. kulturno-umetniškega društva Majšperk pa so se v filmskem prispevku Šoping in Graz, ki so ga posneli sami, s komično nostalgijo spomnili nekdanjih prigod ob nakupih in „švercanju". Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je v slavnostnem nagovoru ob čestitki poudarila, da je le od nas samih odvisno, ali bomo znali ustavi- ti kruti divji kapitalizem, in se vprašala, ali morda ne potrebujemo novega sporazuma ali morda celo kak nov plebiscit. V vsakem primeru pa je čas, da se vprašamo, kdo smo in kam želimo, in da poiščemo novo skupno pot, ki bo pomenila nov razvoj na gospodarskem in kulturnem področju slovenskega naroda. V upanju na opti- mistično prihodnost naroda pa je ob koncu nekaj že skoraj pozabljenih domovinskih pesmi zapel še otroški pevski zbor Osnovne šole Majšperk pod vodstvom zborovodkinje Stanke Erjavec in ob klavirski spremljavi Janka Vedlina; solistka na kitari je bila Tea Travnikar, na flavti pa Nastja Gorjanc. -OM Po opravljenem strokovnem pregledu konstrukcijskih elementov, stropov in zidov na objektu ter geoloških preiskav tal zaradi razpok na stenah je očitno, da objekt ni varen za izvajanje pouka. Ugotovljeno je, da so vibracijska nihanja nedopustna, saj presegajo dovoljeno mejo za več kot stokrat. Po besedah ravnatelja GŠ Slavka Lašiča so obvezne takojšnje rekonstrukcijske ojačitve, vodstvo občine Ljutomer pa je sklenilo, da bodo šolske prostore obnovili. Kdaj, še ni znano, saj je v prvi fazi treba narediti sanacijski predračun. Zapleta se zaradi še vedno nesprejetega občinskega proračuna za leto 2013. Glasbeni šoli se je za začetek namenilo 360 tisoč evrov, ob tem pa občina prijavlja stavbo na energetski razpis, kjer bi se lahko pridobila sredstva za izolacijo fasade, nabavo novih oken in centralne kurjave. Preostanek gre v breme proračuna. Toda zaplet se pojavlja v primeru nesprejetja proračuna, ker je razpis za energetsko sanacijo stavbe odprt do konca januarja in lahko se zgodi, da se občina ne bo uspela potegovati za tovrstna sredstva. Po neuradnih izračunih naj bi obnova poslopja znašala tudi do milijon evrov. Zaradi varnosti se pouk izvaja na štirih lokacijah. Uporabljajo se štiri učilnice pod dvorano v pritličju prizidka sedanje glasbene šole, v Osnovni šoli Cvetka Golarja je šest učilnic, štiri so v Gimnaziji Franca Miklošiča, ena učilnica in dvorana za balet pa sta v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Ravnatelj Slavko Lašič ugotavlja, da so vsi nadomestni prostori izredno majhni in neprimerni za glasbeni pouk, saj nekateri nimajo niti dnevne svetlobe. Prav tako so neprimerni pisarniški prostori ravnatelja ter tajništva in računovodstva. Na potezi je občina Ljutomer kot ustanoviteljica GŠ, in še zlasti občinski svetniki, ki z vztrajnim zavračanjem sprejema proračuna za letošnje leto blokirajo funkcioniranje občinskih financ. NŠ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 4. januarja 2Q13 PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-t8dnik.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK I ZA PETKOVO IZDAJO I DO ÖETRIKA ZJUTRA. J DO a. URE 1 ZA TORKOVO IZDAJO j DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE O OMiklavž it ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTITRONIC 2009 17.990,00 ALU PUT. SREBRN BMW 318 D UMUZINA 2008 12.480,00 ALU PLAT. ČRNA BMW 318 D KARAVAN 2009 12.990,00 AVT.KUMA KOV. SIVA CITROEN C3 PICASS01.416V 2009 8.400,00 AVT.KUMA BELA CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI 2010 9.980,00 AVT.KUMA SREBRN CITROEN C 8 2.0 HDI 2007 7.380,00 AVT.KUMA KOV. MODRA LANCIA DELTA 1.6 MULTUET 2010 10.680,00 PIATINO KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2010 13.350,00 AVT.KUMA BELA PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI 2009 8.480,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA PEUGEOT S0081.6 HDI 2010 12.680,00 PREMIUM KOV. BAK. SIV RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION 2009 10.990,00 CARMINAT KOV. SIVA SEAT CORDOBA 1.4 2009 5.680,00 KUMATRDNIC RDEČA TOYOTA VERSO DYNAMIC MD 2010 13.650,00 AVT.KUMA KOV. SV. MODRA VW GOLF IV 1.4 2001 2.790,00 KUMA KOV. ZLATA VW GOLF VI 1.6TDI LIMUZINA 2010 10.880,00 AVT.KUMA BELA VW PASSAT KARAV.1.9 TDI 2008 10.250,00 AVT.KUMA BELA VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN 2009 9.980,00 AVT.KUMA SREBRN ODKUP VOZIL V ENI URI TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 4.1. SOBOTA 5.1. TV www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Božična prireditev OŠ Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Božična prireditev v Voličini 19:40 Duhovna oaza 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani NEDELJA 6.1. 00:00 Video strani 8:00 Pod Korantovo kapo 9:00 Hajdlna - Koncert klape Basca 10:40 Ptujska kronika 11:00 Revija pihalnih godb 13:00 Orfejčkova parada Ptuj 2012 -1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Koncert ansambla Donačka 18:30 Božična prireditev v Voličini 20:00 Starše - Dobrodelni Štefanov koncert t del 21:20 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Praznični koncert OŠ Markovci 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Božična prireditev v Voličini 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Orfejčkova parada Ptuj 2012 - 2. del 21:15 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani PONEDELJEK 7.1. 00:00 Video strani 8:00 Folklorni večer v Podgorcih 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani 18:00 Revija pihalnih godb 19:10 Voščila županov 20:00 Orfejčkova parada Ptuj 2012 - 2. del 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena ; Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 PTUJSKA TELEVIZIJA Pets k 4.1. 3:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 KuMpji&a - pon. i Plica 0:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Modro-non. J]] ReeiTVÖrmoi 5:35 Kuninjica 6:00 Dalma oaza -14. oddaja - poo. 7:00 Povabilo na kavo-pori. 17:35 Cista umetnost -15. oddaja - poo, 1B:20 Ptujske odrske deske -11. oddaja -ZiM Prujsha kronika-pon. 20:20 Sport(no) - pon. 21:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja -21:30 Moto scena-1E.oddaja-pon. 22:00 Regi IV Gorftnioa - pon. Sobota 5.1. 9:00 Ptujska kronika-pon 10:00 Donovna oaza - It. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi -13. oddaja - pon. '2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:20 RegTVOnnoi-pon. immica - pon. ia kronika - pon PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 6.1. 9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinj ica 10:10 Duhovna oaza -14. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske - fl, oddaja - pon. 13:10 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 13:25 Zemlja in mi -13. oddaja - pon. Bost ¡In 15:15 Gostilna prFrancet-11. oddaja 18=00 Ptujska kronika-pon 20:00 Ptujska kronika - pon pon. 20 2: Kuliura na dlani -11. oddaja -pon. 20:50 Sport(no) - pon, 21:25 Moto scena -16. oddaja - pon. 21:55 Oubovna oaza -14. oddaja - pon. 5:15 K 6:00 F 3:00 Ptujska krooika -pon. 3:20 Dista umetnost (t oddaja - pon. 9:30 Kostarika - Biseri Srednje Amerike ftOC Pujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi-13. oddaja-pon. 20:55 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. 2lt25 Ptujske odrske deske -11. oddaja -22:00 Ptujska kronika-pon., Ponedeljek J.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjioa- pon. 9,56 Modro - pon. 10:45 Cista umetoost -15. oddaja - pon. 15:00 Pomurski tednik 5:40 Kubinjica 7:00 Povabilo na kavo-pon 7:30 Ptujska kronika-p. 9:30 Kultura oa dlani - ll. oddaja - pon. 20:00 Ptjjsha kronika-pon 2:2] Uspehi Mine MarkoviC - pon. 20:30 Ep k napoved ni k -11. oddaja -pon. 2K0S Moto scena -16. ocdaja-pon. - p on.21:3 5 Sport(no) -12. oddaja - pon. 22:10 Cista umetnost -15. oddaja - pon. pon. www.petv.tv Spremljale 113$ lato tutn na T2 ia SI OL TV PTUJSKA TELEVIZUA AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ L ufafd / Industrijska 9, MARIBOR ^JZLJ^ 02 2283020,031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE I ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA MAZDA 323 SEDAM IJi 19» LISI,00 SANIO WOOD KM, ADS RDEČA CmtOENC4I.B ISVViaSLO 200G 5.990,00 19>,ALII¿ERVJIIUIGA ČRNA KOV. CITBOEN C5 2 J HM AVTDMAHK 2004 «1,00 X90N, ALARH,TïHPDMAT SREBRNAKOV. FIAT SCUDO VAN COIH FURGON 1.9 TT) 2000 13)1,00 MOÏNOSTODBmUDDV BE1A FORD MONDEOIü,S VRAT, kiiFljovSU) 2007 1.990,00 KUNIAABS.ESP.ASR.POT.RAČ. KOV. SREBRNA FORD WIMM) 1.ÍM NOVO OD Ulf 1,00 TRÍO PUIS MKET-HNNLOPREM SREBRNAÍRNABBA FORD C-MAX TTtïND 1.EVCT. THEM) 2010 10.990,00 000.4 3M. GIME NA ALUPIAT. BELA FORD FCSTA 1.25Í TTTAN.-TiSTTH VOZILO 2D12 11.115,00 CONIROL PAKET,TEMPOMAL K0V.H0T MAGENTA FOOD FESTA 1.3 3 VHATA 2003 1110,00 SEHVU VOIAN, LE 109JI19 kn OPEČNA KOV. FORD FISH 1.4 MB, S VRAT, SLO 200 5.110,00 SEHV. KNJIGA P0TRJL, KUMA TANGO URANGE KOV. FORD ffiSTATBBID 125,5 VHATfiABAHCUA DI/2011 9.190,00 1.IASI, KOMUIK PAKET MIRA KOV. HM FOCUS KARAVA! Ii liV 2007 7490,00 MO. 4 ZIMSKE GUME HA PUT. SREBRNAKOV. FORD KUGA TREND 2.0 TTICI4X2- AKCUA NOVO 0019.529,00 DOD.OPREMA ZA DOPIAČILO REIA, ČRNA, LUNAR KOV. FWm MOIDEO 1.H TREND, 5 VRAT, SLO 20« 4990,00 EL PAKT, IONA, ARS,MGUN. REIA FORD TRANSIT 3C0S, ¡.OD,fSEDEŽEV+TOVOR 2004 54)9,00 I.LAST., SAM0139.000 KM REIA NACED 1.4 GSL LX FRESH, 5 VRAT 2007 13)1,00 UASINILPOnUSBW. KNJIGA ČRNA KOV. NOVI MOD. FORD RANGER ŽE V PRODAJ NOVO 0014133,00 CENA VEDA ZA PRAVNE OSEBE BEIA. SRORNA, ČRNA, SIVA PEU6E0T2IÎIJ,] VRATA 2003 1111,00 Z. UST., AOS, MEGL, AVT.KUMA SV. MODRA PEUGEOT ¡0H4i,SVRAT 2010 7.990,00 KLIMA, EL PAHT, POTOV. RAČ. SV.MOORAKOV. PEUGEOT BOXER 2.5 D, KOMBI FURGON 2DD1 2400,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BEIA PEUGEOT RCZ C0IÏEI.E SLO 2010 19.500,00 BUHON, PARK SENZORJ ČRNA KOV. PORSCHE CAYMAN S COUPE -BEIGE USMJE 20K 21000,00 OGROMNO OPREME, LS1 ČRNA RENAULT WIEKE 1 j 1GV, 4 VRATA 2010 »90,00 SAMO 21220 kn,liAST^BLKM KOV SREDINA SEAT LEON 1.5,5 VRAT, SLO 2003 «99,00 KUMA, ABS, I.LAST. ZUTAKOV. KOTA AURIS 2.0 HESELTHIRA, 5 VRAT 2007/20» 1390,00 1.LAST., DVOP. AVT. KUIIU T. SIVA KOV. VOUSWAGEN POLO MTOI COMFORT.JVRAT 20« (.250,00 KUMA,REMOSERVr. KOV. SV. MODER VWGOif1.4 d RABBIT, 5 VRAT,SLO 1997 1.990,00 1.LAST., Ig 99201 kn, 2 AIR BAG SREBRNAKOV. VWGOLfUlIIIVJVRAT.SLi 2005 7310,00 ALUPL/mSCA. ALARM. 1.UST. SREBRNAKOV. VW PASSAT 2D TOI KARAVAN, 4M 2006 10.990,00 NAVIGACIJA,«1. ČRNA KOV. OPELASTRA 1.7 DTI KARAVAN 20K 5111,00 streSm sani, g stop. hnjainik reu ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr tlCRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Perutnina Ptuj, d. d. VABILO K DAJANJU PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN Najugodnejšemu ponudniku prodamo naslednje nepremičnine na Ptuju, naselje Velovlek: • parc. št. 811/0, k. o. 372 - Spodnji Velovlek, ID znak 372811/0-0, stanovanjska stavba - površina 146 m2, dvorišče v izmeri 3.830 m2, • parc. št. 812/0, k. o. 372 - Spodnji Velovlek, ID znak 372812/0-0 gospodarsko poslopje - površina 288 m2, • parc. št. 813/0, k. o. 372 - Spodnji Velovlek, ID znak 372813/0-0, funkcionalni objekt - površina 4 m2, dvorišče v izmeri 23 m2. Izhodiščna prodajna cena je: 64.365,00 EUR. Pogoji za nakup: • Prodaja se opravi na podlagi zbiranja pisnih ponudb. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločala najvišja ponujena cena. V primeru prejema več ponudb z navedbo iste kupnine, bodo ponudniki pozvani na pogajanja. • Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo komisija, ki jo imenuje prodajalec, ugotovila, da je podal najugodnejšo ponudbo, in bo s sklepom uprave družbe izbran za najugodnejšega ponudnika. Pri dajanju ponudb lahko sodelujejo: • domače in tuje fizične osebe ter pravne osebe skladno z veljavno slovensko zakonodajo ob pogojih vzajemnosti. • Pisne ponudbe morajo biti pravočasne, v slovenskem jeziku in morajo vsebovati identifikacijske podatke o ponudniku (ime in priimek oz. firma, naslov, EMŠO oz. matična številka za pravne osebe, davčna številka, številka računa in naziv banke), predmet ponudbe, ponujeno ceno v EUR, potrdilo o plačani varščini ter pisno izjavo ponudnika, da se strinja z razpisnimi pogoji. • Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe, pri čemer mora biti ponujena cena enaka najmanj objavljeni izhodiščni prodajni ceni. Ponudniki so vezani na dano ponudbo do dne 30. 6. 2013. • Ponudniki morajo do izteka roka za oddajo ponudb za nakup nepremičnin vplačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene nepremičnin, za katere so oddali ponudbo, kot jamstvo za resnost ponudbe na TRR prodajalca št. SI56 0510 0800 0045 097 pri Abanki Vipa, d. d., s pripisom »Nakup nepremičnine - varščina«. Dokazilo o varščini mora biti priloženo k ponudbi. Izbranemu ponudniku bo plačana varščina všteta v kupnino. Ostalim ponudnikom bo plačana varščina vrnjena v petih dneh od izbora kupca na TRR, ki bo naveden v ponudbi. • Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko. • Uspešni ponudnik mora praviloma v roku 30 dni od prejema obvestila, da je izbran kot ponudnik, s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo. Če najugodnejši ponudnik oziroma izbrani kupec v navedenem roku ne sklene kupoprodajne pogodbe ali v roku ne plača celotne kupnine, se prodajni postopek, razveljavi, varščino pa obdrži prodajalec. • Davek na promet nepremičnin oz. davek na dodano vrednost in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva nosi kupec. • Nepremičnine se prodajajo po načelu »videno-kupljeno«. • Prodajalec Perutnina Ptuj, d. d., ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov, niti s tistim, ki pisno ponudi najvišjo ceno. Prodajalec si pridržuje pravico, da brez vsakršne odškodninske odgovornosti začeti postopek zbiranja ponudb do sklenitve pogodbe kadarkoli ustavi. V primeru ustavitve postopka se ponudnikom povrne neobrestovana varščina, če je že bila vplačana. • Drugi pogoji bodo določeni v pogodbi. Pisne ponudbe pošljite priporočeno po pošti ali oddajte v ekonomatu prodajalca do vključno 25. 1. 2013 na naslov: PERUTNINA PTUJ, d. d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, pod oznako »Nakup nepremičnin - ne odpiraj!« Za pravočasne bodo veljale ponudbe, ki bodo prispele na naveden naslov najkasneje do vključno 25. 1. 2013 oziroma bodo na ta dan oddane na pošto s priporočeno pošiljko. Za dodatne informacije lahko pokličete g. Martina BERDENA, mbt 051 333 153. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 11.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416V SE 2009 5.390,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA AUDI A31.8 1997 1.790,00€ EL STREŠNO OKNO VIOLA RENAULT INITIALEVELSATIS 3.0V6 DCI 2004 3.990,00€ SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT THALIA1.416V EXPRESS. 2003 2.350,00« KLIMA RDEČA CITROEN XSARA 1.41 SX 2001 1.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN G 1.41 SX 200S 4.150,00« PRVI LAST. ČRNA PEUGEOT 2071.41TRENDY 2007 5.390,00« KLIMA KOV. PEŠČENA CITROEN XSARA PICASS01.816V SX 2001 1.990,00« SERV0 VOLAN KOV. ZELENA VOLKSWAGEN TOUAREG 2 JRS 4X4 AVT. 2004 10.700,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT 2006 3.450,00« 72.000 PREV. KOV. SV. ZELENA RENAULT CLI01.416V EXCEPTION 2006 5.600,00« 46.500 PREV. KOV. PEŠČENA CITROEN DYNAMIQUEC4 PICASS01.616VVTI 2010 10.400,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA NISSAN C0MF0RT ALMERATIN01.816V+PLIN 2001 3.090,00« PLIN KOV. SV. ZELENA FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION 2003 3.350,00« PRVI LAST. KOV. ZLATA CHEVROLETKALOS1.4SE 2004 2.250,00« KLIMA K0V.B0RD0 AIXAM EVOLUTION 400 2000 2.700,00« EL STEKLA K0V.B0RD0 FIAT MULTIPLA 1.616V SX 100 1999 1.950,00« KLIMA KOV. ZLATA SEAT IBIZA1.9 SDISIGN0 2002 3.120,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA DAEWOO MATIZ1000 C0M. C00L 2003 1.990,00« PRVA REG. 04 KOV. MODRE PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! www.tednik.si petek • 4. januarja 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. JprHTfp? rVUZEM ~ PjHMd 4& 22571-' Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg, prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309. KUPIMO teličko simentalko, staro do treh tednov. Ponudbe na telefon 051 273 093. PRODAM večjo količino prašičev, težkih od 25 do 130 kg. Tel. 051 335 017. PRODAM prašiča 230 kg. Tel. 031/249-314. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713-60-33. NEPREMIČNINE PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._ V NAJEM ODDAM več parkirišč v parkirni hiši pod pošto v Vodnikovi 2 in v parkirni hiši "pri rdečem bloku" - pri Sparu na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041 325 925. PRODAM ZEMLJIŠČE v Gaju pri Pra-gerskem, 3500 m2. Tel. 031 695 216. DOM STANOVANJE TRISOBNO stanovanje oddam v najem v Stojncih. Telefon 041 394 131_ NA PTUJU iščem garsonjero ali eno-sobno stanovanje. po možnosti opremljeno. Telfon 031 593 207. ODDAM delno opremljeno 2-sob-no stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041/428-673. MOTORNA VOZILA PRODAM Tomos avtomik. Tel. 030 929 764. DELO nas spletni portal www.tednik.si IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM masivne kmečke stole in mize ter nekaj druge opreme. Tel. 070 270 130. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostičak, protezB in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Trisul osvojeni osemtisočak (vzpon na Trisul ponesel slovenski alpinizem v svetovni vrh, tri uspešne slovenske alpinistične odprave); Otroci prinašajo svetlobo miru v naravo in živalim (reportaža iz dežele miru); Alfi Nipič in muzikanti Evrope (nastop najboljših muzikantov iz Avstrije, Nemčije, Švice,Slovaške in Slovenije). Prireditvenik 1 Petek, 4. januarja 12:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC: tradicionalno ponovoletno srečanje za podjetnike in obrtnike, ob 17:00 sprejem za društva in druge 13:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Odeto v pozabo, predavanje arh. dr. Irene Lazar: Dragoceno darilo iz Egipta, upodobitev aleksandrijskega svetilnika na ptujski steklenici 13:45 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: cikel predavanj Odeto v pozabo, Anja Ragolič: Burni časi pod cesarjem Galijenom - kaj se je dogajalo v Poetovioni 18:00 Hajdina, prostori občine: ponovoletni sprejem pri županu Sobota, 5. januarja 09:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: 13. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka 19:00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: koncert Zbora Sv. Nikolaja, božične pesmi Nedelja, 6. januarja 15:00 Cirkovce, cerkev sv. Ožbolta: dobrodelni koncert za družine v stiski, ZKD Kidričevo in Občina Kidričevo 16:00 Hajdina, gasilski dom: 13. tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev S pesmijo v novo leto, Ljudski pevci DU in člani KPD Stane Petrovič Hajdina 16:00 Lancova vas, vaški dom: srečanje pevk in pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Mestni kino Ptuj Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. januar: 16:00 Asterix in Obelix v Britaniji; 18:00 Ženska iz petega okrožja; 20:00 Atlas oblakov. Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si. Dve leti že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan, ne noč, med nami si navzoč. SPOMIN Danes, 4. januarja, minevata dve leti žalosti, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi Franc Koderman S POBREŽJA 28/A. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečo ter se ga z dobro mislijo spominjate. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. V SPOMIN 6. januarja bodo minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Pankracij Zupanič IZ STOJNCEV 18 A Hvala vsem, ki prihajate z lepimi mislimi in prižigate sveče pri njegovem zadnjem domu. Njegovi najdražji Šfoj&tika budilka 89,8 98,(2 104,3 Mh jPoiluIalte nai tvJli na ipletu,: www.raJ.io-ptu.j.ii RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 V nebesih dom pripravljen je za nas s svetimi v svetlobi Jagnjeta. V svetlobi Božji bo žarel obraz, nebeški Jeruzalem. SPOMIN na našega očeta in moža Jakoba Emeršiča 5. januarja lani se je v 72. letu življenja poslovil od zemeljskega življenja in odšel v nebeški Jeruzalem. Hvaležni smo za to, da je bil med nami in nas je imel rad, da je naredil veliko dobrega in bil pravi Frančiškov brat. Žena Doroteja, sin Jurij Pavel z ženo Špelo in vnukoma Jakobom in Ivano, hči Veronika z možem Janezom in vnukinjo Nežo, hči Cecilija z možem Janezom in vnukom Janezom Pavlom, sin Metod z ženo Saro, hči Monika z možem Petrom, sin Anton Martin Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN Danes, 4. januarja, je dvanajst let, odkar nas je zapustila Frančiška Slodnjak IZ DORNAVE 82 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite pri njenem grobu, ji prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš. Tvoji najdražji Čas je ne rani, ostala je z nami misel hvaležna na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi dra dedka in tasta Janeza Petka IZ CVETKOVCEV 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu prinašali cvetje, sveče, darovali za svete maše in cerkev, nam pa izražali pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, obema govornicama za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Aura. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Bili ste trdni kakor skala, bili pokončni kakor hrast, a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in zlomil hrast. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete in botre Magdalene Drevenšek Cimprske Lenike 13. 5. 1927 + 24. 12. 2012 ŽETALE 103 iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Magda, sin Pavel, vnukinja Ana in drugo sorodstvo Ptuj • Božično-novoletno darilo vsem otrokom Petnajsto praznično rajanje za male in velike Ob zaključku leta 2012 smo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj pripravili tradicionalno zabavno glasbeno prireditev Za male in velike, ki je v četrtek, 27. decembra, v dvorano Center privabila številne otroke iz Ptuja in bližnje okolice. Foto: M. Ozmec Za praznično razpoloženje je poskrbel trio mladih harmonikarjev iz Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju; na fotografiji z voditeljicama Matejo Tomašič in Manjo Kokol. Tudi naša petnajsta božič-no-novoletna prireditev je bila lepo obiskana, predvsem pa nadvse zabavna, saj se je na odru in v dvorani dogajalo veliko zanimivega. Za pestro vsebino v ustvarjalnih delavnicah so tudi letos skrbeli animatorji iz trgovine Pikapolonica, kidričevskega podjetja Boxmark Leather in Jasmina Voda, pa seveda mogočni in nekoliko podaljšani čarovnik Augustino, ki je s svojo simpatično spremljevalko iz živo-pisanih balončkov izdeloval najrazličnejše živali in igračke. Otroke je animiral tudi Juhi. In medtem ko so malčki v dvorani v spremstvu svojih staršev, dedkov in babic svojo domišljijo in ustvarjalnost dokazovali v različnih delavnicah, sta na prazničnem odru radijski voditeljici Manja Ko-kol in Mateja Tomašič gostili mlade glasbene ustvarjalce, plesalce in druge goste. Za praznično razpoloženje je poskrbel trio mladih harmonikarjev iz Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju, ki so tf - - ga sestavljali Mojca Kosajnč, Uroš Kosajnč in Jure Bračko, zaigrali pa so pod mentorskim vodstvom Marjete Babič. Nekaj božičnih pesmi je zaigral kvartet rogistov iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; pod mentorskim vodstvom prof. Bojana Bezjaka so nastopili Rok Beguš Mihelič, Žan Munda, Andraž Šuta in Bojan Bezjak. Prisrčno so zapeli in zaplesali tudi mladi člani otroške folklorne skupine Folklornega društva Lancova vas pod mentorskim vodstvom Simone Cebek, iz Zasebne glasben šole v samostanu sv. Petra in Pavla pa je nastopil še trio mladih flavtistk v sestavi Pia Majerič, Špela Vrtačnik in Karin Zavrnik. Praznično vzdušje v dvorani se je stopnjevalo s prihodom snežne kraljice Damjane Golavšek, ki je z otroki veselo prepevala in plesala vse do vrhunca prireditve, ko je na oder prišel težko pričakovani dedek Mraz. Skupaj s starim, dobrim možakarjem so otroci veselo zapeli nekaj znanih pesmi, nato pa jim je razdelil več polnih košar sladkih dobrot. Skratka, čeprav so malč- ki nekoliko pogrešali velik napihljiv grad, po katerem so lahko v prejšnjih letih skakali po mili volji, smo prepričani, da je tudi naše petnajsto praznično darilo malim in velikim doseglo svoj namen. OM Osebna kronika Rodile so: Emanuela Gra-cer, Volkmerjeva cesta 7, Ptuj - dečka Tima; Marija Toplak, Medvedce 3, Majšperk - dečka Timoteja; Patricija Kužnar, Strmec pri Sv. Flori-janu 70, Rogatec - deklico Zojo; Silva Letonja, Strejaci 11, Dornava - dečka Aliasa; Mateja Krajnčič, Zabovci 27, Markovci - deklico; Branka Zamuda, Gorišnica 155, Gori-šnica - dečka Gašperja; Maja Nipič, Velika Nedelja 6, Velika Nedelja - dečka Roka; Melita Turk, Hajdoše 84 a, Hajdina - dečka Matevža; Doroteja Fišer Marinič, Raičeva ul. 7, Ptuj - dečka Žana; Petra Hameršak, Mežanova ul. 2 a, Ptuj - deklico Iris; Mateja Kolar, Škalce 64, Slovenske Konjice - deklico Špelo; Sla-vica Fras, Opekarniška c. 25, Ormož - deklico Urško; Doroteja Ruis, Ciglence 27, Spodnji Duplek - dečka Patrika. Umrli so: Jožef KAMENŠEK, Grdina 6, roj. 1956 - umrl 17. decembra 2012; Jožef ŽIN-KO, Prešernova ul. 22, Ptuj, roj. 1943 - umrl 18. decembra 2012; Martin BELČIČ, Soviče 17, roj. 1935 - umrl 19. decembra 2012; Ivan RADOLIČ, Gerečja vas 84, roj. 1932 - umrl 21. decembra 2012; Feliks PURG, Breg 35, Majšperk, roj. 1928 - umrl 20. decembra 2012; Milan KOLAR, Žetale 68, roj. 1941 - umrl 22. decembra 2012; Ivana LESJAK, roj. Munda, So-betinci 30, roj. 1937 - umrla 21. decembra 2012; Anica DREVENŠEK, roj. Skrbinšek, Pobrežje 33/a, roj. 1947 -umrla 21.decembra 2012; Jožef ROZMAN, Skorba 1/a, roj. 1931 - umrl 24. decembra 2012; Ana ŽMAUC, roj. Fekonja, Sakušak 14/a, roj. 19212 - umrla 22. decembra 2012; Milan VIDOVIČ, Paradiž 43, roj. 1956 - umrl 24. decembra 2012. Poroke - Ptuj: Branko GOLOB, Rimska ploščad 23, Ptuj, in Karolina ŠIROVNIK, Rimska ploščad 23, Ptuj. iPoiLiajk > na iuitounm ^ m hlitu! (CCradioptuj www.radio-ptuj.si Danes bo delno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Predvsem na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, v alpskih dolinah do -6, ob morju okoli 4, najvišje dnevne danes od 3 do 7, na Primorskem do 11, jutri od 6 do 12 stopinj C. Obeti V soboto bo na Primorskem precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na vzhodu in severu države bo občasno rahlo deževalo, pihal bo severozahodnik. V nedeljo bo sončno, dopoldne bo po nekaterih kotlinah še lahko megla. Na vzhodu bo nekaj več oblačnosti. Foto: M. Ozmec Praznično vzdušje v dvorani se je stopnjevalo s prihodom snežne kraljice Damjane Golavšek, ki je z otroci veselo prepevala in plesala. Foto: M. Ozmec Prisrčno so zapeli in zaplesali tudi mladi člani otroške folklorne skupine Folklornega društva Lancova vas. Foto: M. Ozmec Za pestro vsebino v ustvarjalnih delavnicah so skrbeli animatorji iz trgovine Pikapolonica, kidričevskega podjetja Boxmark Leather in Jasmina Voda. Otroci so zapeli sladkih dobrot. Foto: M. Ozmec skupaj s starim, dobrim dedkom Mrazom, nato pa jim je razdelil več polnih košar \ PRIVOŠČITE ZAPOSLENIM KVALITETO IN UDOBJE mL dnPriDn /ffo zas< oblačilo s sporočilom / / / / / /m osebna varovaln HVALA ¡N SREČNO V 2013 ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-pfuj.si Delovni čas proizvodnje-veleprodaje med 7. in 15. uro, maloprodaja med 7. in 16. uro Napoved vremena za Slovenijo