------------- GLOSA, KARIKATURA ---- RAZSVETLJENSTVO T. ANDERLIČA Reformacija ali razsvetljenstvo sta se po Tonetovi odkritosti o nujnosti visokih poslanskih plač tako zgodili Slovencem že drugič. Prvič v davnih Trubarjevih časih in drugič zdaj, ko smo končno zvedeli, zakaj poslanci v državnem parlamentu MORAJO imeti več kot 3000 mark plače. Tone je dejal, da je na ta način mogoče zagotoviti poslansko nepodkupljivost in v kali zatreti korupcijo. Razsvetlil je našo naivnost, ki je menila, da je šla na volitve, kjer med kandidati ni nikogar, ki bi se znal prodajati. Kvečjemu predajati. Ljudstvu, za narodov blagor. Spodnja meja cene za poštenost je torej postavljena. Tri tisoč mark na mesec je seveda več kot dobijo mnogi državljani te iste države za celo leto DELA. Seveda je res tudi, da DELO ostaja trdno na zemlji, POŠTENOST in NEPODKUPLJIVOST pa sta kategoriji, ki očitno imata svojo ceno samo visoko nad oblaki, kamor, kot kaže, sodijo na svobodnih volitvah izvoljeni. Za navadne smrtnike velja kazenski zakonik. Tone Anderlič nam je razsvetlil duše in hvaležni smo mu za razkritje. Sicer je bil pristanek na zemlji malo trd, toda zdaj bomo vsa, znali ceniti DELO. Večini bi bilo namreč sram sprejemati plačo zato, da bi lahko biii pošteni in nepodkupljivi. -bm Slovenjegraška razglednica. -Kaj se čudiš ?! Če bi vsak dan moral gledati ta genialno ureien promet in prelepa betonska korita, bi se tebe nekam pritisnilo ! ---------- NAŠA KRONIKA - POZDRAVLJENA, KOROŠKA, kjerkoli si že! Časopisno založniško podjetje VORANC d.o.o. ima za seboj polno leto dni delovanja. Ta "mini" obletnica meje spodbudila k zapisu o vzrokih in namenu ustanovitve našega podjetja. Razmišljanja pa mi segajo tudi drugam. Najprej velja zapisati, daje že v letu 1991 delovalo CZP INFORMATIVNI BIRO d.o.o. Ravne na Koroškem, ki je začelo izdajati "od javnosti odvisen" časopis PREPIH. Ta časopisje v nekoliko preprostejši obliki izhajal do meseca oktobra 09. številk)... Po krajšem premoru sem dobil priložnost, da se vključim v krog obstoječih družbenikov, ki smo imeli namen spremeniti ime podjetja in razširiti založniški program na tiskanje leposlovnih in drugih knjig, kar je zame bil še poseben izziv. Mislim, da smo našli posrečeno in utemeljeno ime VORANC (za naslov založbe), ki bi naj ohranjalo Koroško značilnost in njene tradicije. Poudariti moram, da smo za ta namen pridobili tudi soglasje Prežihove soproge, kot nam je to svetovalo Temeljno sodišče v Mariboru ob registraciji podjetja. Če se zdaj povrnem k izdajanju časopisa PREPIH, kot štirinajstdnevnika za Koroško, sem vplival na novo likovno podobo, za katero lahko trdim, da sodi v kvalitetnejši razred podobnih izdaj. Pravtako sem se pridružil soizdajateljem v mišljenju, da moramo poglobiti vsebinski koncept, ki bo poskušal zadovoljiti bralce Koroške, np glede na to, iz katerih krajev so. Se posebej imamo v mislih aktualiziranje političnih, gospodarskih, družbenih in drugih dogajanj na našem območju, z najboljšim namenom prispevati k boljši informiranosti občanov in tudi k večjemu vplivu javnosti na posamezne odločitve strank v regiji. Zato smo k sodelovanju in sofinanciranju časopisa povabili vse štiri Koroške občine. Po preteku enega leta in natisnjenih 21. številkah lahko ugotovim, da seje večina naših namenov uresničila, da se je krog naših bralcev bistveno razširil in daje PREPIH z nekaj manjšimi sunki zavrtel razmišljanja ljudi v tiste pore "tabu" področij in tem, ki jih običajno zamolčimo ali spregledujemo. So pa še stvari, kijih moramo dopolnjevati in jih spraviti na višji vsebinski, grafični in tiskarski nivo. Mislim, da bomo v letu 1993 to priložnost še imeli in jo tudi izkoristili. Dotaknil se bi knjižnih izdaj založbe VORANC, ki so načrtovane za obdobje 1992/93. Osrednji projektA^h Izdaj bo natis fotomonografije MEŽIŠKA DOLINA. Ob izvrstnih sodelavcih pri monografiji mi je v pravo zadovoljstvo delati na knjigi, ki bo prvič prikazala Mežiško dolino v vsej njeni naravni lepoti, dopolnjeno z izborom dragocene kulturne dediščine in popisane v eseju domačega pisatelja. Knjiga bo izšla v juliju tega leta. Prvenec založbe VORANC seje dogodil z izdajo knjige pesniku Blažu Prapgtniku: PEGAZ PREBIJA ZVOČNI ZID. Knjiga, kije v tisku, bo po svoje bestseller, saj je avtorica Silvija Borovnik, naslov knjige pa je : SLOVENIJA, MOJA AFRIKA. Prav tako tečejo priprave za natis knjig avtoijem Janiju Rifiu, Miri Cajnko, Modesti Wolf, Tonetu Sušniku in drugim. Naj hkrati še omenim, da se občini Dravograd in Radlje ob Dravi pripravljata za natis turističnih vodnikov, s katerimi bodo promovirali svoje turistične in kulturno-zgodovinske znamenitosti Ob vračanju k uvodniku mojega zapisa bi še enkrat rad poudaril, daje naše časopisno založniško delo v današnjem času ekonomskih zagat ter drugih finančnih pretresov prepojeno z veliko mero entuziazma, mukotrpnega dela in osebne odgovornosti. Tudi pričakovanja niso bogve kako velika, le toliko, da bi s koroško časopisno založniško dejavnostjo prispevali drobec v zakladnico slovenske kulture in da bi spodbudili ustvarjalce Koroške, kjerkoli so že ....! Niko R. Kolar .........ili!!!! NOVOSTI V NAS INTERVJU: Ail! v v- - . - ■ : POČITNICE ii Foto: T. Jeseničnik jUSjig: V OSPREDJU HURA. POČITNICE SO TU! Za kakšnih deset tisoč otrok v vseh osnovnih šolah v Koroški regiji so te dni počitnice. Torej kar primeren čas, da nekoliko pogledamo med šolske klopi in stole, predvsem pa nas je zanimalo, kako na Koroških šolah uvajajo nekatere novosti oziroma: ali koroška šolska praksa zaostaja za drugimi slovenskimi okolji? Po veljavnem osnovnošolskem predmetniku se obvezni pouk prvega tujega jezika- angleščine ali nemščine- pričenja v petem razredu osnovne šole. Seveda pa se ponekod učijo tujega jezika že prej, bodisi fakultativno, ali pa so izbrani pri Zavodu za šolstvo za poseben republiški projekt. Janez Langerholc,ki na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo-enota Slovenj Gradec, skrbi za osnovne šole, pravi, da se je v ta državni projekt vključila ravenska osnovna šola Koroških jekla-rjev.Tam se pričenjajo učiti angleški jezik v tretjem razredu, takšnih šol, ki sodelujejo v tem šestletnem eksperimentu (pričel se je leta 1990), pa je v Sloveniji 24. Gospod Langerholc dodaja, da se tudi na nekaterih drugih osnovnih šolah v regiji učenci že na razredni stopnji učijo tujega jezika, kar pa je od šole do šole različno urejeno : s finančno pomočjo staršev ali z intervencijami iz občinskih blagajn. Na Koroškem pa imamo tudi primere, ko se tujega jezika pričenjajo učiti otroci v vrtcu-razumljivo, plačano iz žepa staršev. Zdi se, da je tudi Koroško zajela jezikovna evforija in šola je takšna ustanova, kjer mora biti uvajanje novosti dovolj premišljeno. Zato Zavod za šolstvo tudi uvaja omenjeni eksperiment, v katerem sodelujejo tudi Koroški jeklarji, kajti na izkušnjah preteklosti smo spoznali, da ne kaže uvajati eksperimentov na celi generaciji otrok. Čeprav so tisti starši, kjer so pričeli z zgodnejšim poučevanjem tujega jezika, s to novostjo zadovoljni, pa je potrebna previdnost in se ne kaže prepustiti stihiji ali evforiji. Gre pač za to, da morajo strokovnjaki in sam eksperiment pokazati vse prednosti in pomankljivosti uvajanja novosti. In po pretehtanem premisleku je šolsko ministrstvo tisto, ki naj novost vključi v nacionalni program in za to tudi ustrezno odveže blagajno. Nacionalni program pač pomeni to, da se na vseh šolah učijo enako in da posamezne sredine po tej plati niso priviligirane. Vsaj na Koroškem pa so časi in materialne zmožnosti takšne, da je vprašljivo uvajanje fakultativnega pouka tujega jezika v tretji ali četrti razred, če ga morajo pri tem starši sami financirati. Otroke na ta način postavljamo v neenakovreden položaj, kajti mnogi starši si tega izdatka ne morejo več privoščiti, prav tako pa jim je težko, da bi otrok zaostajal za drugimi. Seveda tu ostajajo še jezikovne šole in tečaji zunaj osnovnošolskih klopi, njihova kvaliteta in tudi cena pa je mnogokrat zelo vprašljiva. UVELJAVLJA SE INTEGRIRANI POUK Veljavni osnovnošolski predmetnik je mogoče spreminjati le s spremembo zakona, in bližje kot uvajanje obveznega pouka tujega jezika na razredno stopnjo, je zakonsko uvajanje integriranega pouka. Tudi tu Korošci ne zaostajamo in Janez Langerholc pravi, da so s tem pričeli že domala v vseh osnovnih šolah v regiji. Povsod še ne gre za povsem izdelani integrirani pouk, ampak za nekakšno kombinacijo klasičnega pouka in novosti, da bi bil prehod lažji tako za učence kot učitelje. Povedano na kratko in v skopih besedah : pri tem pouku ne gre za klasično obravnavo snovi po posameznih predmetih in urah, ampak se pri pouku hkrati prepletajo snovi iz slovenščine, matematike, narave in družbe itd. Največ izkušenj imajo na tem področju na osnovni šoli na Prevaljah, kjer so s strani Zavoda za šolstvo bili izbrani za ta projekt in učenci po tej novi metodi zaključujejo že tretji razred. Ravnatelj prevaljške osnovne šole Ivan Kušnik pravi : Naše izkušnje z integriranim poukom so dobre, vendar s tem zadržkom, da bomo dokončne ocene lahko dali šele čez nekaj let, saj bomo te učence in njihov učni uspeh spremljali tudi dalje. Rezultate tega projekta spremljajo tudi na Zavodu za šolstvo in kmalu bo seminar, na katerem bodo strokovnjaki predstavljali ter tezultate. Učenci, ki so vključeni v ta pouk, v prvem in drugem razredu niso dobili spričeval in prvič jih bodo V OSPREDJU dobili letos, po končanem tretjem razredu." Brez soglasja staršev po šolah ne uvajajo integriranega pouka, in dejstvo je, da ta način zahteva od učiteljev neprimerno večji napor in osvajanje novih znanj. Pa tudi starši morajo pri tem več sodelovati. Katica Nikolov, ki poučuje na osnovni šoli Mežica, je za starše prvega b razreda pripravila skupaj z otroci imeniten prikaz tega pouka, ki je tudi pri tistih starših, ki so v to novost še dvomili, razblinili zadnje dvome. PROJEKTNI DNEVI Projektni teden ali projektni dnevi pa so v osnovnih šolah spet novost, ki so jih po nam znanih podatkih že preizkusili na radeljski osnovni šoli, v Dravogradu in v Podvelki. Zaenkrat so to tudi v slovenskem prostoru bolj sramežljivi in redki poskusi, na radeljski osnovni šoli pa so si projekt zastavili gotovo najbolj široko. Herman Tomažič, ravnatelj radeljske osnovne šole pravi: Učenci so se razdelili po interesnih skupinah in ne po starosti ali oddelkih, in glede na njihove interese smo oblikovali kar 42 skupin projektnih skupin. Če naštejem le nekatere od njih: računalniška skupina, gorski reševalci, novinarji, trgovci na planinski koči se je dvajset otrok ukvarjalo s planinsko šolo, nekatere so zanimale lutke, delo z lesom in drugo. Izkušnje so zelo dobre, na sklepni prireditvi, kjer smo pokazali te izdelke in sam projekt, pa so bili starši zelo navdušeni. Treba pa je dodati, da je takšen projekt zelo zahteven, za mnoge dejavnosti smo dobili zunanje sodelavce, na pomoč pa so nam priskočili tudi sponzorji. Glavni je bila radeljska občinska vlada. NAMESTO ZAKLJUČKA Koroško šolstvo po tej plati torej niti ni tako na obrobju in skuša slediti novostim, ne da bi s samo prakso pretirano prehitevali teorijo. Vendar je tudi v osnovnem šolstvu vrsta drugih odprtih vprašanj, ki terjajo odgovore in še kakšen obširen zapis v prihodnje. Tu je gotovo usoda podružničnih šol, samo materialno stanje na šolah, saj se , nekateri šolski prostori nemogoči in za otroke nevarni (stara šola na Ravnah) in nena-zadnje-same plače učiteljev. Miro Petek PETO-SOLCI IZ DRAVOGRADA V SOLI V NARAVI Šestdeset učencev petega razreda Osnovne prosti čas so porabili pri igranju žoge, na sprehodih šole Dravograd in podmžnične šole v Šentjanžu je in družabnih igrah. Za vse udeležence šole v teden dni preživelo šolo v naravi v Črni na naravi iz Dravograda in Šentjanža je bilo to Koroškem. V programu šole v naravi so na lepo nepozabno doživetje, gostoljubno pa so bili urejenem smučišču pridobivali znanje v alpskem sprejeti v hotelu Planika, v katerem so preživeli smučaniu in o osnovah teka na smučeh. Ostali dneve šole vnaravi F.J. Ministrstvo za šolstvo naj bi z nacionalnim programom enako poskrbelo za vse šole, najsi se ta nahaja na Kozjaku ali v Ljubljani-Centru. Ob tem pa ministrstvo tudi priporoča, da bi tudi občinski proračuni prispevali kakšen tolar za dogovorjeni program, kar seveda pomeni večjo kakovost šolanja. Med dogovorjeni program sodi tudi kosilo za otroke, kjer pa so razlike v cenah v koroški regiji kar velike, odvisno pač od tega, koliko pri subvenciji sodeluje občina. Kaveljc tiči v kuharicah, ki jih ministrstvo za šolstvo priznava (to je,plačuje) za pripravo malic (ena kuharica na 400 malic), za kosila pa ne. Tako se ponekod poslužujejo občinskih intervencij, drugod pa ekonomske cene kosil. V občini Ravne na Koroškem šolarji na nižji stopnji odštejejo za kosilo 85 tolarjev, na višji 90 tolarjev in podražitve menda ne bo, saj bo občinski proračun poskrbel za plačo kuharic, ki jih ne plačuje država. V radeljski občini so doslej za kosila plačevali po 80 tolarjev, starejši učenci sto tolarjev, pripravljeno pa imajo novo ceno, to je 130 oziroma 150 tolarjev. V občini Dravograd je cena kosila 120 oziroma 140 tolarjev, za razliko od drugih pa imajo v tej občini ponekod še topli obrok po 75 tolarjev. V slovenjegraški občini pa že nekaj časa uvajajo ekonomske cene in za otroke na najnižji stopnji velja kosilo 150 tolarjev, za učence od petega do osmega razreda pa 170 tolarjev. PREPIH PRIHAJA.... NAŠ INTERVJU PROF. TONE TURIČNIK ... .. ............ Povod za razgovor z Vami je monografija Slovenj Gradec in Mislinjska dolina,knjiga, ki je izšla poleti in katere urednik ste Vi, gospod Turičnik. Mesto, kot je Slovenj Gradec , si je zaslužilo monografijo, saj se ima s čim pohvaliti. Da je tako, pa ste zaslužni tudi Vi. Rečemo namreč lahko, da ste z zanesenjaki ustvarili podobo tega mesta, ki je tako drugačno od drugih. Kako vam je to uspelo? Kako nam je uspelo? Marsikdo zastavlja tako vprašanje, a mi nekoliko drugače-koliko in kaj. Mislimo, da smo vendarle precej dosegli. Odločili smo se za bivanje v tem okolju, pa nam ni bilo vseeno,kakšno bo, kakšna do ta hiša. Slovenj Gradec in širše območje sta životarila na obrobju, daleč od dogodkov, če hočete, zapostavljena, odmaknjena, razvoj komunikacij je zaostajal; odmaknjenost precejkrat in živo čutimo še danes! Drugi so vidno napredovali, capljanje na mestu ni bilo nič dobrega, ves premik je obetal, da se bo vendarle kaj spremenilo, da bo premagano zaspano samozadovoljstvo. In tako se je začelo in zgodilo. Res, dobro ste rekli - zanesenjakov: kar prijazna skupina nas je bila ( in je še ): mnogi so že umrli (dr. Stane Strnad, Jakob Soklič, Avgust Potušek, Ciril Canjko, Jurij Btxrak in še kdo),nekateri so pred upokojitvijo ali so že upokojeni in so dodajali K rasti svoj delež 40, 30, 20... let k strukturi in napredku na kulturnem, šolskem, informativnem in drugih področjih (predolga je vrsta, da bi vse lahko našteli), danes prevzemajo dolžnosti in bremena mlajši ljudje, veliko jih je , in to v ustanovah - muzeju, galeriji, knjižnici. Kulturnem domu. Mladinski knjigi, galeriji Kolar in še kje - na šolah, Koroškem radiu, v tiskarni, Zvezi kulturnih organizacij, društvih, klubih in drugod, in se za kontinuiteto in novo kvaliteto ni treba bati. Kaže pa vendarle reči, da tudi druga področja, upoštevaje prepletanje zgledov, razvojnih nujnosti in možnosti, niso zaostajala: gospodarstvo, bančništvo, zdravstvo, šolstvo, turizem, upravne dejavnosri, šport itd.; tako je tekel razvoj, včasih počasneje, drugič nekoliko hitreje, a dosledno, neustavljivo, uravnoteženo, kar je bilo za strukturo mesta in občine ugodno in spodbudno. Končno ; tako ravnanje dokazuje tudi letošnja bera številnih delovnih dosežkov, od infrastruktivnih do kulturnih (vodil jih je IS s predsednikom Janezom Komljancem na čelu). In v ves ta nemir in iskanje v vseh letih po vojni se je ustvarjalno vključevala -vzorčno in posledično - kulturna dejavnost in prerasla v opazen pojav, čeprav je pot bila dostikrat vijugava, kulturni "elitizem" (zahtevješe prireditve, profesionalnost) pod udarom, čaščena sta bila le množičnost in ljubiteljstvo. Res je, da smo v kulturni sferi(včasih ob kavici, drugič na seji, pa v dvoje, troje ipd.), kadar je šlo za iskanje iztočnic in možnosti, veliko tehtali, razpravljali, primerjali, iskali zglede ali pa slutili, kaj bo dobro, in se dogovarjali in dogovorili ter dogovorjeno "lansirali": in takoj se je izkazalo, ali je zamisel prava ali ne - v prvem primeru je našla podporo med ljudmi in velmožmi, recimo, Prof. Tone TURIČNIK občine in republike, pa strokovnjaki, kulturniki in še kje, v drugem ne. Povedati kaže, da smo pri pomembnih projektih vedno uspeli združiti napore, prepričati odgovorne, premagati ovire, kakor "postavljate nas pred dejstvo" in končno doseči cilj in potrditev. Zato ni nezanimivo, da so velike mednarodne prireditve, vodili po osemdeset - devetdeset - ali sto članski organizacijski odbori, ki jih je imenovala občinska skupščina in jim je predsedoval prim. dr.Drago Plešivčnik, struktura je bila zelo pestra in upoštevanj so bili vsi interesi in domala vsa področja. Če nebi bilo tako, bi take pripreditve že ob prvoh korakih bile obsojene na neuspeh. Financiranje je temeljilo na sofinanciranju - gospodarskin in kulturnih subjektov, domačih, slovenjgraških in slovenskih in mednarodnih sjxmzonev in mecenov in tudi občanov ( recimo leta 1966 so meščani, delavci, upokojenci itd. izoblikovali 1. nagrado, ki jo je dobil K. Hegedušič - vsote nismo zaokrožili, kolikor se je zbralo , smo izročili avtorju), sodeloval je tudi UNESCO in še kdo. Mednarodnim likovnim prireditvam so se pridružile še druge : srečanja novinarjev, pisateljev, zdravnikov, likovnih kritikov ... ; vsaka nova prireditev je dodala posebno vsebino in pomagala razčleniti zasnovo in pomen, razvijala je zdravega tekmovalnega duha, razgibala stroko, pomagali so številni strokovnjaki in sodelavci in druga kulturna področja, ki so s primernimi prireditvami dopolnjevala program in vzdrušje. V bistvu je šlo za nadaljevanje razvoja od tam, do koder so prišle prejšnje generacije; naša je stopnjevala in dodajala, širila področje in dejavnosti, povezala kulturno dediščino s sedanjostjo, ter našla trdnejši stik s svetom ( največ ob jubilejih Združenih narodov), svet pa je prisluhnil in pomagal. In največkrat je v središču tega nemirnega in širokega vrenja, povezovanja interesov in izvajalcev operativnih nalog ter sploh dogajanja bil prof. Karel Pečko, slikar in ravnatelj Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Ideja Vinka Ošlaka, tedaj predsednika kluba OZN na ekonomski srednji šoli, da bi mladi po Jugoslaviji in drugod izrazili zavezanost miru, prijateljstvu in humanosti z likovno govorico in da bi priredili kakšno razstavo, bi lahkp ostala v vetru, če je ne bi zgrabili ljudje Vašega kova. Kaj vse ima mesto od te ideje in kaKo ji je bilo kos, saj je njeno negovanje mednarodna dejavnost? Spominjam se te Ošlakove pobude. (Publicist Vinko Ošlak zdaj živi in dela v Celovcu, pred kratkim je v Sloveni Gradcu predstavil roman Hagar). Ideja je Pila izraz nekakšne splošne volje prispevati k afirmaciji dela klubov OZN in širitvi idej ZN. Klubi OZN so bili (večinoma) šolska društva, razvijali so izobraževalno dejavnost, širili ideje miru in mednarodnega sodelovanja, se zavzemali za kulturno in humanistično naravnanost mladih, za strpnost in razumevanje med ljudmi in naordi. Spominjam se tudi, kako sva s prof. Pečkom pretresala zamisel in tehtala razloge za in proti, razmišljala o organiracijskih in finančnih možnostih (bilo je leta 1955), iskala oblike, način ipd. Center klubov OZN se je zavzel za pobudo in morda še kdo: Umetnostni paviljon je razpisal natečaj za jugoslovansko udeležbo; po uspehu te razstave je bila logičen nasledek mednarodna razstava z geslom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. In tako je začetek kar sam po sebi stopnjeval nadaljnje silje: vsak naslednji jubilej ZN je trajal več in boljše. Pridobitve: številni stiki z umetniki, ki živijo na vseh koncih sveta, stalna galerijska zbirka, imenovanje nekaterih najpomembnejših likovnih ustvarjalcev za častne občane (H. Moore, O. Zadkine, W. Berg, K. Hegedušič, P. Lubarda in B. Jakac), zasnutek Gaja miru, dograditev prostorov NAŠ INTERVJU velike galerije, postavitev kipa O. Zadkina Apollinaire, članstvo v združenju mest, dobitnikov listine Glasnik miru, številni katalogi in edicije ob prireditvah, darilo nizozemskega grafika T. VVegnerja družinam v slovenjegraški občini je namenil 4000 grafik za obogatitev stanovanj -ekskurzije, ki jih zanima mesto in kulturni spomeniki, založniška dejavnost in najbrž še kaj. Vse to je ustvarjalo in ustvarja utrip, vzdušje, ki ga ljudje občutijo, ko pridejo k nam. Vse možnosti - vsekakor - še niso izrabljene. Kako smo bili temu kos? Kratko: mnogi so bili pripravljeni sodelovati, vsak po svoje, kulturniki in umetniki, meščani, delavci, obrtniki, kmetje, politiki, gospodarstveniki, šolska mladina in še kdo ter številni zunanji strokovni sodelavci in prijatelji. In ko je bilo treba, so pripravljenost spremenili v dejanja! Naloge so bile pretentane in cilji jasno zastavljeni in interesi, ki so zadevali kadre, projekte, denar, namen in dosežke. Stopnjevalo se je zanimanje časopisov, radia in TV, kulturnikov in umetnikov, politikov in predstavnikov oblasti, domačih in tujih, predstavnikov ZN itd., kar se je izražalo v pokroviteljstvih in drugih oblikah podpore in je pomagalo utrjevati smisel vseh prizadevanj. Nedvomno je to zaveza tudi zanamcem! Kako je Slovenj Gradcu uspelo pritegniti novinarje, kot je Bogdan Pogačnik, da pomembni dogodki niso ostali za zaprtimi mestnimi vrati? Novinar Bogdan Pogačnik iz Ljubljane, rezervni Slovenjgradčan, kakor je nekoč v šali dejal, časnikar, ki je prepotoval domala ves svet, se srečeval s številnimi državniki, kulturniki, umetniki, živel v Parizu, delal v slovenskem in mednarodnem PEN in še kje, je rad prihajal na Koroško, to lepo našo deželo, saj se je vedno veselil srečanj z dr. Francem Sušnikom, dr. Dragom Plešivčnikom, prof. Karlom Pečkom in še kom (kljub zdravstvenim težavam še vedno rad prihaja). Pri nas so ga vznemirili široko kulturno delovanje, sveže zamisli, ideje, ki so bile včasih "nad oblaki”, in pripravljenost ljudi, da jih uresničijo. In kot svetovljan se je odločil, aa 'Velikim zamislim malega mesta" pomaga v svet. Potem je nesebično in tvorno sodeloval pri ogranizaciji pisateljsko-novinarskih prireditev, se med pripravami dogovarjal z udeleženci, predstavniki ZN in UNESCO, vodil srečanja in p>magal oblikovati naslovna gesla. In skupni uspeh je bil tudi njegov uspeh! Sodelovali so prav iz teh razlogov še drugi, domači in tuji, poročevalci, ocenjevalci in komentatorji, ker jih je navduševala ta posebna kulturna klima, usmerjena v širše razsežnosti. Vsekakor bi bilo zanimivo njegovo videnje te odločitve in sodelovanja! Šestdeset let Vašejga plodnega življenja, vsaj precejšnji del, je bil namenjen urednikovamu ( recimo. Mislinjske doline, Radia Slovenj Gradec, kjer ste bili med ustanovitelji, pa Odsevov in Odsevanj, solskih zbornikov), bili ste ravnatelj srednje šole v Slovenj Gradcu, dolga leta ste učili in še učite slovenščino in še bi bilo mogoče kaj najti. Kaj Vas navdaja z največjim žarom, kaj Vam daje največ zadovoljstva, na kaj ste najbolj ponosni, ko se ozrete na sadove svojega dela? Natančno tako: nedvomno je glavnina dogodkov mojih že za mano! Vse to, kar ste našteli, sem delal in še več. Vprašanj je veliko in ni mogoče kar naravnost odgovoriti. Stalnica je bila vsekakor šolsko delo, ožje, posredovanje znanj, zakonitosti in lepot slovenskega jezika in književnosti mladim in manj mladim v šoli in tudi zunaj nje. Lepa misel, da sem to delal rad in s polnim pedagoškim žarom. To velja še zdaj. Včasih se je tako zanimanje odražalo še v igralskih in recitatorskih nastopih učencev, mentorstvu literarnem krožku na šoli, potem v Literarnem klubu, izbiranju prispevkov za natečaje, na katerih so bili dijaki kar med rednimi dobitniki nagrad ( od - nekdaj -zveznih do republiških, medobčinskih in občinskih) in morda še kje. Uživam, kadar lahko kaj v miru in zbranosti preberem ali pa s prijatelji razpravljam o aktualnih dogodkih, kulturnih vprašanjih, literarnih dosežkih članov Literarnega kluba ipd. Vsekakor sem vesel, če prispevek ali besedilo, ki ga napišem, zagleda luč, še posebej, če so ljudje pozorni do izrečenih misli. Na kaj sem ponosen? Rekel bi, na vse, kar sem in kar smo naredili. Neuspehov se človek ne spominja rad! No, nekaj je stvari, ki jih kaže poudariti: uspešno sem pomagal orati ledino šoli kot prvi ravnatelj, pa Radiu Slovenj Gradec (zdaj Koroški radio), Literarnemu klubu. Odsevom in Odsevanjem, zaokrožen je esej o slikarju Pečku kot kulturnem delavcu in človeku, nekatera literarna besedila, prispevki za obe monografiji, posebej še za zadnjo, ki je lepa in bogata in predstavlja svojevrstni izdajateljski dosežek; ustvarjalci smo jo ustvarjali z ljubeznijo in zavzetostjo - vsi, od avtorjev (dr. Ivan Gams, prof. Jože Potočnik, umet. zgod. Marko Košan in jaz) do fotografov (Milan Pajk in Jože Resnik), oblikovalcev (Studio Breg, Ljubljana), ki jih je usmerjal Harlad Draušbaher, in tiskarjev Gorenjskega tiska v Kranju. Lektor: prof.Andrej Makuc. Veliko organizacijskih nalog sta opravila izdajateljski svet in uredniški odbor, recenzentskih pa dr. Nace Sumi in Mira Strmčnik - Gulič. Monografijo je izdal IS SO Slovenj Gradec, založila pa Galerija Niko R. Kolar. Slovenp Gradec ima najbrž še lepe načrte, zanesljivo tudi Vi. Nam lahko katerega zaupate ? No, z načrti je križ: včasih je kateri tako zanesljiv, da ne bolj, pa se zgodi, da ga nepričakovano kaj razblini, in je Konec! Zato: nič o konkretnih zamislih! Če mi bo zdravje naklonjeno in moči, bom še sodeloval pri kakšnih projektih, ki me bodo zanimali, recimo, v okviru priprav na leto 1995, pa pri Zvezi kulturnih organizacij. Literarnem klubu, Odsevanjih, morda bo tudi več časa za pero. In za konec: je vredno živeti za svoje mesto, kot ste - preprosto -živeli Vi? Da, seveda! Ampak: najprej živiš zase, za družino in ta zate. Pa za poklic. Potem: za svoje mesto, kakor pravite. Čeprav se vse te živijenske silnice neprestano prepletajo. Kakor rečemo: kulturniki smo začutili, da lahko ali životarimo ali pa živimo polno, če širimo duhovna obzorja in kulturni prostor bivanja, ustvarjamo prijaznejši kraj in spodbujamo kulturno razgibanost in kaj storimo zanjo. In ker sem bil zavezan delovnemu mestu v kraju iz takih in drugačnih razlogov, pa tudi zaradi korenin, domočega ognjišča in rojstnega doma, mladostnih spominov, ki so vrelec in popotnica, in prvih nepozabnih razgledov v svet, ki so bili navdušenje in razočaranje in pouk za trdnejšo opredelitev, kaj so vrednote in katere odločitve terjajo: pač potem ni kazalo drugega, kot odločiti se za drugo možnost. Seveda so bile težave, kje jih pa ni?! Premagovati jih je pomenilo ( in nedvomno še pomeni) dokazovati se; če so uspehi, so poti potrjene in zadovoljstvo lepo plačilo. In človek mora vztrajati na poti do cilja! Glejte, to ne prinaša gmotnih uspehov, utrjuje pa samozavest, voljo in ukoreninjenost, širi izkušnje, znanstva in spoznanja, kar je nedvomno veliko bogastvo na drugi ravni! Ko pridejo leta, pomirjeno seštevaš živijenske postavke: razveseli te vsota, ki pove, da se čas ni iztekel v prazno. In to je veliko, največ! Helena MERKAČ P PREPIH AKTUALNO Kar smo previdno napovedali v prejšni številki Prepiha,se je zgodilo: na Ravnah so (za en popoldan) odklopili sistem mestnega toplovodnega ogrevama.Vzrok: neporavnani računi Komunalnega podjetja do Železarne, potrošnikov do Komunalnega podjetja. Izvršni svet je z najemom kredita začasno rešil konfliktno situacijo, a s tem postavil pod vprašaj zadolževanje občinskega proračunp. Na seji IS. so se slišali očitki o izsiljevanjih Petrola do Železarne in Železarne do Komu- nalnega podjetja. Padale so tudi težke besede na račun občanov, ki ne poravnavajo razposlanih položnic. Na zboru krajanov Javornika pa so letele strupene puščice v drugo smer, na občinsko vlado in predstavnike Komunalnega podjetja Prevalje. Naj je bil skrajni prijem (odklop) Železarne oziroma Slovenskih železarn upravičen ali ne - zgodil se je, in ni rečeno, da se je zadnjič, izvirni greh ( neplačevanje računov v verigi) še ni odpravljen, izpad sredstev pa vztrajno narašča. Med ljudmi je odklop toplovodnega sistema naletel na različne odmeve, odobraval pa ga zagotovo ni nihče. Jasno je tudi, da socialna kriza delu porabnikov čisto zares ne omogoča več plačevanja visokih računov in njihove abstinence ni mogoče enostransko obsojati. Drugi del nerednih plačnikov pa nima opravičila niti v dejstvu, da sistem izterjave dolgov ni izdelan oz. je neučinkovit. Posledice potem občutijo vsi enako. Pri Prepinu smo seveda želeli dobiti čim več izjav neposredno prizadetih, torej krajanov, ki jim je bilo odklopljeno ogrevanje in ki jim tak ukrep do konca zime še grozi. Nekateri so, ko jih je naš reporter skušal ujeti v objektiv, jadrno pobegnili, čeprav bi imeli kaj za povedati, kot so tudi sami dejali. Na Ravnah vsekakor prevladuje mnenje, da poteza g. Ocvirka ( on je namreč dal neposredni nalog za odklop) ni bila korektna, da pa je ljudem treba na nek način vendarle vbiti v glavo, da je treba račune sproti poravnati. Sicer na poglejmo, kaj so našemu reporterju Francu JURAČU povedali anketiranci: O G R. E V A. ISf E k V% A £ PR R. (J O Drago KOTNJK, metalurški tehnik, Cečovje: "Mislim, da ogrevanja ne plačuje vsaj tnčetrt Krajanov. Potem ni čudno, da je prišlo do tega, da so bila mrzla stanovanja. Ogrevanje je res strošek, pa vendar mislim, da tisti, ki oi moral kupiti drva in sam skrbeti za ogrevanje svojega stanovanja, ne bi bil nic ha boljšem. Tudi drva so draga. Je pač tako-iz nič ni nič.." Terezija FERLIN, upokojenka, Javornik : Jaz mislim, da je za marsikoga ogrevanje težko plačati. Vem, da se mora plačati, vendar ljudje v sedanjem času, ko je tako velika brezposelnost, nimajo denarja. Seveda, če bi pa moral kupiti drva, bi vse skupaj še gotovo dražje prišlo." »DRAGOLIČ, upokojenka Cečovje: "Izgovor, ' da nekateri ne morejo plačevati ogrevanja, ni čisto najbolj na mestu. Zastonj danes ni nič. Res je, da so plače nizke, da ni dela, pa vendar zaradi tega ne morejo trpeti tisti, ki "so redni plačniki. Tistim, ki pa res ne morejo plačati, naj pomagajo v okviru socialne pomoči." Milan ZIVKOVIC. delavec, Javornik : ' Jaz osebno mislim, da to ni prav, da so ogrevanje izklopili. Velikoje takih, ki imajo nizke place, pa velike družine. Standard je mnogim tako padel, da ne vedoj kako bo za preživetje. Sem pa eden tistih, ko mislim, da se vse to mora plačati. Odgovorni bodo morali dati tu glavno besedo in tudi s podražitvami cen bodo morali malo počakati." Miran . KODR1N, profesor, Cečovje: "Ni prav, da se na tak način rešuje problem. Mnogo nas je, ki ogrevanje redno plačujemo in tudi to se ve, koliko je takih, ki ogrevanja ne plačujejo. Treba bo tu najti pametno rešitev in mislim, da potem ne sme več priti do odklapljanja." P p| PERNIC. gospodinja, Javornik: Sem upokojenka po možu in prejemam mesečno 28.000 ‘ SIT pokojnine. Za preživet imam dve šoloobvezni deklici in ko ob mesecu prejmem položnice za plačilo vseh stroškov, vam po pravici povem, daje pokojnina premajhna. Jaz gretja ne morem v nobenem primeru plačati in takih ljudi je še veliko." TRADICIJE Kadar govorimo o kegljanju na ledu, moramo to izredno pestro in razgibano dejavnost razdeliti na dve področji : na stari, tradicionalen način kegljanja na ledu in na tistega, ki prevladuje v slovenskem tekmovalnem prostoru. Ko takole opazuješ kegljače, bodisi tiste na ledu ali pa one, ki trenirajo in tekmujejo skozi vse leto ter kegljajo tudi na asfaltni ploskvi, ti pride tako čisto nehote pred oči značilna, svetovno znana in velikokrat reproducirana slika "Lovci v snegu" Pietra Brugela iz leta 1565. Obzorje je modrozeleno od mraza. Gole skale štrlijo iz zasnežene zimske pokrajine v nebo, ki se zrcali v zamrznjenem jezeru. Vaški živžav je na drsališču. Kmetje se zabavajo in kegljajo na ledu ter se sankajo... Seveda ta umetniški dosežek ni samo atrakcija najstarejših zimskih iger alpskih dežel-kegljanje na ledu. Tudi v Mislinji imajo začetki kegljanja na ledu že zelo staro in dolgo tradicijo, ki sega že preko 200 let v preteklost. Skozi vsa ta leta so se menjale generacije, prihajale so nove, s tem pa je rasla in se plemenitila ta zanimiva in privlačna igra bližanja in zbijanja kegljev na spolzkem ledu. Prav ekipa kegljačev: Danilo Kotnik, Stanko Koprivnikar, Ivan Borovnik, Rudi Lubejter Marjan in Stanko Timošek so se pred več kot desetimi leti prvič udeležili republiškega in pozneje še državnega prvenstva in tako ponesli ime Mislinje v svet, ko so se s keglji pojavili na delu pod Mežakljo. Stanko Koprivnikar pa je v vseh teh letih požel kopico uspehov in dobrih rezultatov, saj je takorekoč gonilna sila prve ekipe, ki nastopa v državnem prvenstvu, poleg tega pa je še član državne kegljaške reprezentance. Sploh pa trenutna sestava prve ekipe, ki jo sestavljajo: Frid Tisnikar, Uroš Krenker, Stanko Koprivnikar, Ivan Borovnik in Rudi Lubej dosega izredno dobre in zavidljive uspehe ter predstavlja tudi pomembno kegljaško silo v državnem merilu. Med prvimi kegljači na ledu sodobne generacije v Mislinji so bili : Fric Tisnikar, Vinko Žohar, Pavel Rapuc, Rudi Založnik, Rajko Rozman,pa najstarejši Jože Jaš, ki že preko 60 let dobesedno živi s kegljanjem na ledu, saj je takorekoč že od malega rasel z njim. Tako rad se spominja številnih življenskih mejnikov, pa starih obrazov, s katerimi je prekegljal na ledu dneve in noči in od katerih že mnogih davno ni več. Bolj je pihalo in rezalo ter ščipalo v obraz, večji je bil užitek in veselje, to pa je tudi eden od čarov kegljanja. "Včasih pa je bilo čisto drugače,se spominja Jože. 'Takrat so starejši kegljači le stežka spustili mlade medse, da si jim bil enak.Kegljah si moral najprej s svojimi vrstniki in šele z leti so te sprejeli v svoje vrste."Rad se spominja pripovedi starih kegljačev, ki so govorili, da je bil v času Avstro-Ogrske monarhije takratni veleposestnik Poglajen, ki je imel Mislinjo v zakupu, celo tako navdušen nad kegljanjem, da so nekateri delavci metali "Štoke", kot so keglje imenovali, kar med delovnim časom. Česa podobnega danes ne bil zlepa doživeli. Takšni so torej vsi ti čari kegljanja, stare tradicije Mislinje, del njene posebnosti in nenazadnje tudi Koroške. In upamo, da ne bo zlepa zamrlo, kajti mladih, ki jih to veseli ( da v njem vidijo rekreacijo ali pa jim pomeni še kaj več, kot je doseganje dobrih rezultatov), je v Mislinji dovolj. Zamrlo pa ne bo tudi zaradi takšnih ljudi kot so Stanko, Fric, Rajko, Pavel, Jože, ljudi, ki so v vseh teh letih vtkali v ta šport del sebe in ga plemenitili ter ohranjali vse do danes. Silvo Jaš Med mislinjskimi kegljači BREZ TEKA NE GRE VEC Zakonca Viljem in Hedvika Blatnik tečeta že 10 let na vseh maratonih - veliko uspehov prav na mednarodnih Viljem in Hedvika Blatnik sta pnjetna človeka, preprosta in skromna, z veliko željo po športu. Vse| širši javnosti sta znana kot vztrajna in trmasta Korošca, ki ju ne manjka na nobenem teku doma in na tujem. Začela sta pred desetimi leti, naprej na alpskih smučeh, potem na tekaških, na koncu pa ugotovila, da je prav tek tisto, kar ]ima nudi na|več. "Začela sva rekreativno. Nato pa pride trenutek, ko se vprašaš, koliko si pravzaprav sposoben, kakšne so tvoje moči in kako bi se odrfzal nekje na pravem tekmovanju. Kasneje te vleče bolj in bolj, želja po boljšem rezultatu, po boljši uvrstitvi in te dobesedno čisto zasvoji. Enostavnomoraš tja. Seveda pa gre v prvi vrsti omeniti nepozabna prijateljstva, ki se na takih tekmovanjih stkejo.Vsi se poznamo med seboj, skupaj se pripravljamo in veliko pogovarjamo o tem konjičku, ki nas druži. Med samo tekmo pa je stvar drugačna: takrat smo tekmeci in nič več. Na koncu pa vendarle pravi kolegi, skupaj sedemo za mizo in si iskreno čestitamo. Zares, nikjer ne bi našel boljših prijateljev kot tu, kjer smo prav vsi enaki, vse nas druži želja po boljšem, zdravem načinu življenja," je začel Viljem. Sama pravita, da treninge dobro usklajujeta z debm doma in službo. Trenirata namreč tdi do štinkrat na teden v okolici Mežice, začneta pa akoj po službi. Hedvika pravi:"Nikoli ne posedava po službi, veva namreč, da naju čaka delo, družina, pa tudi trening. Zato najprej opraviva slednje, kasneje pa delo doma. Mnogo ljudi namreč misli, da je sam trening prenaporen in si kasneje dodobra izčrpan, a le ni tako. Mislim, da prav tek daje moč in večji elan za vsa opravila, ki čakajo. Izgube časa ni, nasprotno vse je postorjeno pravočasno in brez problemov." Po vseh pokalih, ki so lepo spravljeni v vitrinah doma, sem ugotovila, da so od vsepovsod. No, v zadnjem času skoraj več iz tujine kot doma. Kako to? "Čisto preprosto - ker jih ni oziroma jih je vedno manj. Tako pač hodiva večji del v Avstrijo, zdaj imava tam že veliko prijateljev in nama pošljejo vabila, ki sva jih res vesela. Ni Avstri ^\nama nama težko na pot, vsak tek je namreč doživetje zase in se ga kar moraš udeležiti. V tujini je tudi organizacija teh tekmovanj drugačna. Vsakega športnika sprejmejo odprtih rok, sama prireditev je kot nekakšna slavnost, nagrade pa vedno podeljujesam župan mesta, v katerem tečemo. Tudi konkurence so različne, najbolj pa me veseli to. da je tudi za otroke poskrbljeno. In nenazadnje - vsak udeleženec dobi nagrado, če le preteče razdaljo v določenem času. Vsak pa ima občutek, da je nekaj vreden, tako na startu kot na cilju,"nadaljuje Viljem. Še sem gledala množico svetlečih pokalov, na desni dosežki g. Viljema, malo stran pa žene Hedvike. Prav vsi pa so bili dobljeni za izvrstne rezultate. Hotela sem še nekaj vprašati, pa me je prehitel Viljem: "Nikoli ne štejem prvih, drugih in tretjih mest, ker sva vsake uvrstitve vesela. Vsak tek namreč pusti pečat: tu je napor, pa vreme, po katerem tečeš vse to pripomore h končnemu izidu. Ko pritečeš v cilj, je totvoj osebni uspeh, zmaga nad samim seboj, tega pa ne moreš pozabiti. Mnogo je tekov v desetih letih in nobeden ne uide iz spomina. Vsak je poglavje zase, v vsakem je spomin, košček tistega, kar je ostalo tvojega na cilju. Lepo je vse to pogledati po slikah in takrat se zaveva, da je najlepše že to, da sva bila zraven." Kar razgovorila sta se in veselje ju je bilo poslušati.Pnpovedovala sta o doživljajih, veselih in žalostnih dogodkih s takih tekmovanj in omenila tn sinove, ki ju spremljajo na tekih. Dva sta že študenta, a ob študiju najdeta čas za rekreacijo, najmlajši Janže, osnovnošolec, pa mami in očetu že nosi domov pokale s tekov v svoji konkurenci. Takrat se oglasi mama Hedvika: "Ponosna sva nanje. Vsakemu sva zapustila zavest o športu, da jih bo spremljala celo življenje. Kasneje pa se bodo odločili sami." Tudi njiju sem povprašala, kaj jima spioh pomeni tek m sta dejala: "Pravzaprav vse. Sčasoma te to zasvoji, v kar sprva ne moreš verjeti, a je le res. Brez narave in rekreacije pri nas ne gre, a če bi le moral kdaj nehati bi se gotovo vrnil h planinam. O tem pa za zdaj še ne razmišljava, ker bi brez teka nastala praznina, ki je ne bi mogel zapolniti z ničemer. Dokler bova mogla, bova pač tekla! Tudi zdrava sva bolj, telo se po vseh naporih utrdi in verjemite, da že dolgo nisem bil bolan. Zvrst športa, moč in dolžino pač prilagajaš letom, sam zdaj vem, da uspe." Še smo se pogovarjali in nerada sem zaključila ta naš pogovor z mislijo, kako bo vnaprej. Čakajo ju še mnogi maratoni, tekmovanja, ki se jih želita udeležiti. Pa vendar - njuna največja želja? Spogledala sta se, takrat se je pnkazala tista dobro poznana iskra v očeh in sta v en glas odgovonla: " Velik maraton, tek v NEW YORKU, ki je gotovo največji izziv za naju. Zelo si želiva tja m mogoče bo nama kdaj uspelo. Sicer pa - sedemkrat sva že bila Koroški grči, osemkrat na teku Kralja Matjaža, na vseh Borisovih tekih, vsa prva mesta pa so nama vzpodbuda, da bova le videla Ameriko." Hvala za pogovor, v imenu uredništva, krajanov Mežice in vseh športnih prijateljev, čestitamo za odlične rezultate in želimo še vsaj toliko teh na prihodnjih tekih ! Klavdija Garbus m m ii il ii INTERESNO t totfcv Aiv.rrc ÌÌM V preteklem letu je Društvo kadrovskih delavcev Koroške pridobilo številne člane, ki jih združuje tudi želja supešno opravljati svoje poklicno delo v družbenih razmerah, kijih nismo vajeni. Izvršni odbor društva pripravlja članstvu - skoraj sto jih je - letno skupščino, ki bo v začetkta februarja. Pričakujejo ustvaijalno razpravo o programu dela za naslednje leto m o uresničevanju zastavljenega. Obeta pa se zahteva po ponovni opredelitvi'namena in dejavnosti društva, Kije po poklicni sestavi in delovnih področjih članov dokaj pestro. V prvem letu delovanja je izvršni odbor, katerega predsednik je Janko Kolar, predvsem želel članom približati aktualnosti preko seminaijev in ustvaritvi določeno materialno osnovo društva za delovanje v prihodnje. Zato bodo v bodoče lahko pripravili več družabnosti in s tem povečali pripadnost društvu, ki postaja regijska ustanova, kar je na Koroškem redkost. S.S. novo podjetje : GRAFIKA IN GEREK Takole je fotografski objektiv ujel morda zgodovinski dogodek za Grafiko s Prevalj. Na fotografiji so Ludvik Vodnik iz Grafike, kanadski poslovnež slovenskega rodu Franc Gerek in direktor Grafike Danilo Čebulj.Vodstvo tega podjetja je namreč z mariborskim kanadčanom Francem Gerekom podpisalo pogodbo o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini, ki se imenuje Grafika& Gerek. Večinski delež v novem pod|etju ima Grafika, kanadski Slovenec, ki je po svetu znan kot eden od najuspešnejših poslovnežev na področju računalniško podprtih strojev za rezanje papirja, pa bo novo podjetje opremil z novimi stroji. Ti stroji so namreč že kupljeni in čakajo še na ustrezna dovoljenja ministrstva za zunanje zadeve ter Agencije republike Slovenije za prestrukturiranje gospodarstva. Namesto odpuščanja v Grafiki pnčakujejo nov delovni zagon in obetajo se nove zaposlitve, zaenkrat predvsem na področju komerciale. S tem podpisom je namreč konec agonije v tem malem grafičnem podjetju, ki je letos slavilo dve desetletji obstoja. V zadnjih letih se je ravenska občinska vlada nenehno ukva^ala z Grafiko, kar so ji mnogi očitali, češ da se ukvarja z malimi problemi, velike, ki jim ni dorasla, pa pušča ob strani. Trditve so se izkazale kot napačne, saj se je tudi z obcmsKo pomočjo nemara resno podjetje, ki seaaj zaposluje okoIi 40 delavcev, pretežno žensk, za Katera je v dolini že tako težko najti zaposlitev. Treba pa je tudi dodati, da je Grafika v zadnjih letih preživela tudi na račun velikega odpovedovanja zaposlenih, ki so imeli zelo bedne plače. 10 - LETNICA CENTRA ZA SOCIALNO DELO SLOVENJ GRADEC Center za socialno delo Slovenj Gradec poraznuje prav v tem dneh deseto letnico svojega obstoja. Danes je po novi zakonodaji postal javni zavod, katerega ustanovitelj je sedaj država Slovenija in nič več občina. Center ie poleg redne delavnosti, ki spada v socialno področje, svojem desetletnem obdobju razvijal in uveljavljal tudi druge dejavnosti, ki pomenijo z njihovega vidika preventivo in kur ati vo za otroke, mladostnike in tudi odrasle ljudi. O 10. letnem delu Centra za socialno delo Slovenj Gradec in posebej o preventivnih in kurativnih dejavnostih ter o novostih novega Zakona o socialnem varstvu je povedala g. Boža VITEŽNIK-RAJ, vodja centra, naslednje misli in področij podatke: Predvse "Na področju preventivnega delovanja našega Centra za socialno delo lahko omenimo tri pomembne dejavnosti za otroke in mladostnike. 1. Že vsa leta organiziramo letovanje otrok v našem počitniškem domu, katerega lastnik je občina Slovenj Gradec v Fiesi pri Piranu. V zvezi z letovanjem omenjamo tudi klub vzgojiteljev, ki smo ga ustanovili z namenom, da usposobimo vzgojitelje za delo z mladimi na letovanju. Otroci imajo zato prijetna m koristna letovanja, iz njih potem prihajajo sproščeni in zadovoljni domov. Vse to tudi pozitivno vpliva na pričetek pouka jeseni. 2. Na vseh osnovnih šolah občine Slovenj Gradec smo v 7. razredih ob pomoči mentorjev razvili mladinske delavnice,v katerih se odvijajo lažje in težje aktivnosti in v katere se učenci vključujejo popolnoma prostovoljno glede na svoje interese. 3. Med preventivne dejavnosti za mlade štejemo tudi predavanje za učence na šolah ter razgovore z mladimi.To so vselej različne teme, ki si jih izberejo učenci sami, takšne, ki najstnike najbolj zanimajo. Preventivne dejavnosti razvijamo tudi za odrasle. V zvezi s tem lahko predstavimo tki., univerzo za tretje življensko obdobje. Le-ta deluje v naši občini že šesto leto. V njej so dejavnosti s treh odročij, namenjene odraslim, redvsem so to upokojenci, ki so vključeni v učenje nemškega jezika, ročna dela in spretnosti ter telovadbo. Pri tej dejavnostih je največ upokojenk, zelo pa so pogrešani moški, tudi upokojenci, za katere še ne vemo, zakaj se ne vključujejo v te ali podobne aktivnosti. Vse vključene ženske so zelo zadovoljne in smo mnenja, da seje njihovo življenje s sedanjimi aktivnostmi popestrilo. Kurativo socialnega dela smo v lanskem letu pričeli organizirano skupaj s firmo VIS Vitalis iz Slovenj Gradca. Skupno ^smo organizirali dejavnost Pomoč na domu za ostarele. Ostareli ljudje imajo nekatere težave, zaradi katerih ni potrebna vselej pot v zavod. Velikokrat gre resnično za občasno pomoč, kot npr. nekaj kupiti v trgovini, priprava kurjave ipd. Preko pomoči na domu za ostarele lahko nudimo razne servisne usluge, ki jih približamo domu, v katerem stanuje ostarela oseba. Ta oblika pomoči nam je v lanskem letu zelo uspela, v zadovoljstvo nas in koristnikov. Podobne oblike skrbi za ostarele smo razvijali in opravljali v celotnem 10-letnem obdobju. Pri svojem delu pa smo vselej imeli veliko podpore občine, zlasti izvršnega sveta in upravnih organov. Po njihovi zaslugi smo eden redkih centrov za socialno delo v republiki, ki ima ugodne prostorske pogoje za delo. Na našem Centru ima vsak strokovni delavec svoj prostor, da lahko moteno dela s človekom, ki ima težave. Področje našega dela je zelo občutljivo, zato je prav, da lahko posameznik rešuje in ureja svoj problem inkognito, skupaj s svojim strokovnim delavcem. Center za socialno delo Slovenj Gradec zaposluje deset delavcev. Strokovna zasedba je ustrezna. Za reševanje težjih problemov se poslužujemo tudi zunanjih sode^ lavcev. V ta namen smo ustanovili strokovni svet, ustanovili , ki ga sestavljajo klinični in šolski psihplogi, pediatri, pravniki, sociologi m specialni pedagogi. Kar se tiče tehnične opremljenosti našega Centra za socialno delo, pa menimo, da smo našo strokovno delo tudi ustrezno modernizirali s sodobnimi tehničnimi sredstvi in P0St0pk‘ " Jože DOLAR Jože Kos med svojimi številnimi trofejami Za obisk pri Jožetu Kosu 12 Pameč pri Slovenj Gradcu se nismo odločili zgolj po naključju. V svojem vsakdanu srečujemo toliko novih in tudi starih obrazov in nekateri naredijo na človeka tako globok ter izjemen vtis, da ga potem zlepa ne pozabiš; vtisne se ti v srce, zareže v dušo. Takšen je tudi Jože, šegav in hudomušen ribič, ki mu sploh ne bi prisodili, da je že krepko čez Abrahama. Član mokre bratovščine je že 22 let in njegovi najljubši vodi sta Mislinja in Drava. Slednja morda zategadelj, ker je ob njej preživel in doživel morda najlepše trenutke svoje ribicije, ujel pa je tudi številne lepe trofeje. Jože je zanimiv tudi zaradi tega, ker ima v posebni sobi veliko število trofej, saj se je s prepariranjem ukvarjal dolga leta. Pri tem sta mu bili v veliko pomoč žena Minka ter hčerka Marjana. Ima domala večino sladkovodnih rib, ki prevladujejo v Dravi, od postrvi, smuča, ščuke, do ploščice, klena in mrene. Jože tako rad poudari, da so vse trofeje, kr nate zrejo na steni kot mejniki v človekovem življenju in prav za sleherno se živo spominja, kje in na kakšen način jo je bil uplenil. Z prizvokom trpskosti je tudi povedal, da sta letošnja člananna in tudi ribolovnica kljub obročnemu odplačevanju za upokojence kar precejšnji izdatek in mnogi izmed njih se bodo vodnemu užitku morali odpovedati. Vendar pa bo on sam tudi v teh nič kaj prijaznih in ribištvu naklonjenih časih vztrajal. S slehernim obiskom vode bo tako vedno znova spoznaval ter dojemal, tako kot že leta nazaj, skrivnosti Mislinje in Drave, pa tudi marsikatera trofeja se bo znašla na njegovem trnku. To pa Jožetu ravno zaradi njegove vztrajnosti in včasih tudi trme še kako privoščimo in želimo. Silvo Jš "Slaščičarna v Mežici" krožnik, ko se spravimo na enkratne zagrebške rezine iz pekarne Pdanšek iz 'Prevalj. A po nekaj grižljajih spet ZAGREBŠKO Z DIMOM, PROSIM! V Mežici je mogoče dobiti vse, če si lačen : ponudba domačih kmečkih jedi je enkratna, ribe so tudi, ješ lahko po naročilu,skratka- lačen gotovo ne moreš iz kraja. Toda - o bog ne daj! -če bi se kdo hotel na vrh vsega tega še posladkati. Zakaj? Ker v celem kraju nimamo ene same poštene slaščičarne, kjer bi lahko v miru posedela mamica z otroki ali pa dve starejši gospe in se posladkali z dobro torto ter kremno rezino. O, pa saj jo imamo, pravite! Cisto tapravo, v samem centru mesta, z dobrim, svežim pecivom. Pa je res? Pogledali smo namreč tja in ugotovili, da je to vse kaj drugega kot to, o čemer goyorimo. Že sam pogled, ko stopiš vanjo, je moten, zaradi obilice dima strastnih kadilcev, ki se ne odrekajo tej razvadi niti v lokalu pod tem imenom, kaj šele ob pogledu na otroke, ki jedo smetano samo meter stran pri mizi. Vtis je grozljiv, ko si v samem lokalu, ob prepolnem šanku "pogumnih" mož, ki glasno razglabljajo o zadnji plači in oženi, ki ne zna kuhati. In potem sedeš. Seveda za mizo, pod katero je polno cigaretnih ogorkov, saj - pomislite! - pepelnikov m, kar je to navsezadnje vendarle le slaščičarna. In kje so zdaj slaščice.Na policah opazimo zbirko žvečilnih gumijev in vrečke arašidov, pa celo čokolada je vmes. Ampak mi le povprašamo za pecivom. Imamo ga, le zakaj ne? Čudno hitro ga dobimo in sline so že pri bradi, kar curljajo na solze v očeh. Mar ni več dobro? O, je, le dima je tu zraven preveč. Sili v oči in skozi usta skupaj s smetano, ki izgublja okus in sloves dobrega, ko jo es skupai imamo v Mežici, pa še to obrekujem in kritiziram... Je morda potem napaka, če znam ločiti zmo od plevela - ali po tem dogodku - slaščičarmo od gostilne? Je res to napaka, če hočeš pogostiti majhne otroke v mirnem okolju slaščičarne s čistim zrakom in vonjem ‘ ' v družbm glasnih jes skupaj s cigareto. (Vedno se spomnim na otroke, ki jih grajamo pri po pecivu, kot v družbni gl mizi in jim polnimo glave zlekcijami o kadilcev ki so "zašli" v ta lokal in jih nobeden na to niti ne opozori, da ne spadajo sem? Kaj šele, da bi vsaj ugasnili cigareto, ko vidijo otroke, da s težavo goltajo dim in še smetano. Če je, potem se opravičujem, A dokler bodo imeli zagrebške se kje drugje, bom gotovo našla čas za pot do Prevalj. Je že tako, da imamo eni rajši smetano, drugi pa cigarete. Vendar ne v istem lokalu, kajne? ZBIRKA TREH LEPOT Na gornji Vlžfnsi, tam se Radefjsko polje že oži in zopet prevesi v sotesko, so se znaš» na enem kraju kar bije, žal že nevzgojenosti in razvajenosti, ker jim še zagrebške ne dišijo več). Zavrnem soseda pri mizi, ko mi ponuja pijačo, saj bi tale nula tri vodke res pošteno pospešila prebavo, če bi jo zdajle spila za žejo. Vstanemo in planemo proti vratom, čimprej na svež zrak, ki ga v tem lokalu gotovo nihče ne pogreša. Doma me še reže po grlu, ko premišljujem in karam samo sebe da sem pravzaprav še zelo malenkostna in celo krivična glede našega "slavnega" lokala. Res, eno samo slaščičarno II Klavdija Garbus ilTfiftiŠ m i I® zgrajena v obliki majhne cerkvree, 2 umeteino izdelanimi kovanim} vrati, s pravo množico starih elementov. Viri namrefc X‘4.X*X|1«!*X'X X'X’JfX'X'XrX'X'.v.w.'.'.-XrXvX'X'X'X'.'.v.'.v.waa'.’ trdijo, da je zgrajena iz bolj vrednih ostankov nekdanjega samostana fiacre oziroma tamkajšnje cerkvice, za katero pa zgodovinski viri trdijo, da je nastala pred letom 1251. Pred leti so kapelico okradli. So tt!i tatovi veliko bolje obveščeni o vrednosti kipcev In drugega? Ob kapekoi je tubile eden redkih tepih kozolcev v tej dolini, vse pa nekako objema in varuje fljra. Vse skupaj kliče po človeški roki In skrajni čas je, da jo najde! tvaltf VIKTORJEV SERVIS MOTORNIH ŽAG Mednarodni koroški sejem______ PREZENTA ’93 SLOVENJ GRADEC Le kdo ne bi poznal Viktorja BUČA iz Mislinje, pravcatega mojstra za popravilo in servisiranje motornih zag iz vrtnih kosilnic. Viktor je bil prej vodja servisa motornih žag Lesne v Pamečah. Potem pa je prišla nova zakonodaja in ko so dali motorne žage v trajno lastništvo gozdnim delavcem, je šel na svoje. Delovni prostori so ostali v Pamečah in dela ima resnično veliko. Tako ga poznajo številne koroške in pohorske domačije, pa kmetje, gozdni delavci in drugi lastniki motornih žag v Savinjski dolini in na Širšem območju Vitanja. In kakšne vrste motornih zaa oooravlia in servisira ? primerna za redno delo, bodisi v gozdu ali pa kje drugje. Nasplošno je veliko bolj vzdržljiva in se prilagaja pač potrebam na terenu. Pri nas so še zlasti priporočljive motorne žage Husgvarna 45 in 245. V klepetu z Viktorjem smo spoznali samo droben delček iz obširnega mozaika in znanja o motornih žagah. Dela ima zares veliko in ni bojazni, da bi mu ga zmanjkalo, kajti sleherne motorne žage ali kosilnice se loti strokovno in temeljito. In tudi zato imajo kmetje, gozdni delavci in drugi lastniki žag Vikija za svojega, je del njih, skupaj z njihovimi žagami. Silvo Jaš Pod geslom "KOROŠKA SE PREDSTAVLJA" bo mednarodni koroški sejem PREŽENITA 93 v času od 4. do 9.junija v mestu Slovenj Gradec. Njegovi organizatorji STEP d.o.o Maribor, K&W TOUR Slovenj Gradec in IS občine Slovenj Gradec s tem sejmom oživljajo nekoč že uspešno sejemsko prireditev v koroški regiji. Pri tem delu nosijo največje breme odgovornosti Vladimir PODHOSTNIK. direktor STEP-a in Majda JAKI, vodja projekta ter Franc KREBS in Janez kOMLJANEC. Prejšnje razstave domače in umetne obrti so pokazale izvrstne izdelke kot tržno blago. Predvideni sejem bo poteg drugih izdelkov široke potrošnje prav izdelkom domače in umetne obrti dal veliko poudarka, pa tudi vsem storitvam, ki so vezane na te izdelke. Temeljna usmeritev letošnjega sejma bo omogočiti proizvajalcem m kupcem neposreden stik na trgu, tj. tržišče. S tem sejmom želijo organizatorji promovirati in prezentirati tovrstno blago domači in tuji javnosti, hkrati pa izpopoteiti prazen sejemski prostor v širšem delu Evrope, saj v tem delu v tem času ni podobnega sejma. Ciiji tega sejma so: - Organizirati in kompletirati vso ponucfoo široke potrošnje s posebnim poudarkom na izdelkih domače in umetne obrti. - Predstaviti vse vrste izdelkov in storitev,namenjene predvsem veletrgovinam, trgovinam na drobno, gostinstvu in turizmu ter okusu potrošnikov. Za izvedbo rentabilne manifestacije je ob ugotovitvi ^obalnih ciljev potrebno zagotoviti še naslednje podcSje: 1. Potrebno je pridobiti najmanj 150 razstavljalcev in okrog 3.000 m2 razstavne površine. To bodo predvsem prostori Športne hale v Slovenj Gradcu in nekatera zuranja igrišča, ki se bodo uporabila tudi za sejemski del, predvsem pa za maloprodajo in gostinske ponudbe. 2. Ker željo sejem vsako naslednje leto, morajo napraviti kompletno ponudbo vseh vrst potrošniškega blaga in storitev, zato mora biti sejemska ponudba popolna in tudi vse storitve popolne. Zaradi tega se bodo močno ozirali na želje razstavljalcev. Zelo važno je, da bodo veljavi! tudi atraktivne spremljajoče prireditve. Omogočiti želijo mednarodno udeležbo podjetij, firm in posameznikov, zaradi tega nameravajo pritegniti špedcijo, carino, banko in pošto. Vse storitve naj bi bite organizirane na sejemskem prostoru samem. Seveda želijo finančno uspešnost Ta bi bila dosežena z obiskom najmanj 15.000 ljud od tu in kakšnih 10% iz tujine. Razstavno prodap program je obsežen in pester, saj obsega vse vrste izdelkov široke potrošnje, s posebnim poudarkom na izdelkih domače obrti, spominkih in darilih, kmetijstvo in gozdarstvo, gostinstvo in turizem, s poudarkom na teto turizma v Sloveniji, obrt in podjetništvo koroške regije. Tu so še oprema za šport in prost čas, pripomočki za vrtičkarstvo in cvetličarstvo, drobna hišna oprema in pripomočki, mali gospodinjski aparat, zemljišča, kozmetka, zdava prehrana, Ta omogoča posamezniku, da zadovolji svoj nteres na sejmu. Poseben poudarek na sejmu bo dan lovstvu in ribištvu kot športu, kot rekreaciji in tudi opremi. Prav tako se bodo obiskovala lahko ob sejmu seznanjali s kulturno in zgodovinsko preteklostjo mesta Slovenj Gradec. V okviru tega ima poseben pomen tudi Monografija Slovenj Gradec te manifestativna prireditev "Odprta vrata Slovenj Gradca1' Organizatorji so s posebnimi prospekt že povabili vse, ki iščejo svoj poslovni interes, da se v ta novi sejem vključijo s svojo prijavo. Obvestla vejajo tudi nam vsem, mladim in stanm, da spremiamo priprave in da se nato v času mednarodnega koroškega sejma udeležujemo tako sejma kot vseh spremljajočih prireditev. Jože DOLAR lili a se zgoditi,da bodo ponovno poraženi.Zoga je pač okrogla, zato moraš biti dobro pripravljen, da te res poredkoma preseneti. DEMANTI Kar nekaj vodilnih ljudi krščanskih demokratov nas je opozorilo, da v njihovih vrstah ni člana z imenom Rudi Blatnik. Informacijav orejšnji številki Prepiha, ki so nam jo posredovali " dobronamerni" sodelavci, je bila torej napačna. Če smo z njeno objavo g. Blatniku oovzročili kakršnekoli nevšečnosti, se za napako opravičujemo. Uredništvo % ČRNA USTA Samozavest občinskih mož na Ravnah, ki so se doslej bali odkrito priznavati, da so na črni listi, je spet zrasla. Takoj, ko je v Ljubljani Drnovšek sporočil javnosti, da je uspel skleniti koalicijsko pogodbo s krščanskimi demokrati, je radost zasijala v njihovih srcih in sonce je obsijalo njihove pude. Medtem ko eni slavijo zasluženo spokojstvo, je sekretar že izobesil na notranja vrata svoje garderobne omare črno zastavo, škodoželjneži pa so mu prilepili na liberalcem predano dušo listek z izrekom : VOJO, zarečenega kruha se boš preobjedel! O ItlQkCfjfr me nnriHA- ^hiUms ^fL te«ate- Jr F? t- % L?, fruito že 3- S • ' • 11' inT i.im i.ild Hudilh.i. is undoubtedlv ihc most famous ul H.inttknk s 100 temples and u contains OBČINA MEŽICA Takoj, ko so v Mežici slišali, da so Prevalje že občina, so pospešili tudi svoje osamosvojitvene aktivnosti. Pripravljene imajo vse projekte, ki so jih spravili v arhiv na dan svečanosti ob samoimenovanju za mesto in tako je že znano, da bo mestna hiša v Karidnovi bajti. Top secret lista občinske vlade v nastajanju je nehote zašla tudi v uredništvo družabne kronike. V njej je razbrati naslednjo sestavo prve vlade : predsednik bo seveda Štefan Lednik,minister za plan in analize bo Štefan Lednik, minister za turizem in gostinstvo bo Štefan Lednik,minister za Mežičane v zamejstvu bo Štefan Lednik, minister za narodnostne manjšine bo Štefan Lednik, minister za gospodarstvo bo Š. Lednik,minister za kulturo in akademije bo Štefan L., minister za odnose s Črnjani bo Š.L., Štefan Lednik pa bo odgovoren za stike z javnostjo tretje vrste. P.S.: Štefan Lednik je že pristal na vodenje literarnega krožka. J'. RADIO DURHCUG1 ► Vprašanje:"V naši mladi državi imamo kar nekaj združenj, med njimi lastnikov razlaščenega premoženja, slovenskih vojakov, nasilno mobiliziranih v nemško vojsko in kdo bi še vedel, kaj. Ali je kaj podobnega tudi na Koroškem? Odgovor:"Seveda. V ravenski občini se pripravlja Združenje svetlih obetov črnih graditeljev, ki bo imelo svoj sedež na Prevaljah." ► Vprašapje:"Z združitvijo Drnovška in Peterleta smo dobili novo vlado, ki jo lahko poimenujemo tudi Drn-Pet vlada. Kakšne koalicije in preimenovanja bi lahko dobili na Koroškem?" Odgovor: "Z združitvijo občin Radlje in Slovenj Gradec ter vlad gospoda Frasa in Komljanca dobimo novo vlado, FrasKo imenovano. Qb morebitni združitvi Raven in Dravograda ter vlad gospodov Tasiča in Kotnika pa vladavino TasKo. ► Vprašanje:"Ali bo prišlo do dolgo pričakovanega srečanja pri Dulerju med Občinarji Raven in Slovenj Gradca? Odgovor: 'T)a, če bodo srečanje organizirali Slovenjgradčani, plačali pa Ravenčani. DRUŽABNA KRONIKA ODLOK ZA PO POTREBI Ravenska skupščina je sprejela odlok o spremembah odloka o poslovnem času, ki je bil naravnan na tiste lokale, ki si drznejo poslovati po deseti uri zvečer in jih spremlja pri tem še glasba. Glede na izkušnje po sprejemu odloka je zdaj že jasno, da je odlok o spremembah odloka odločilno vplival na prodajo recikliranega toaletnega papirja pri Spaaru in Zadrugi (seve- v Pliberku). Odlok, za katerega so odločno zatrjevali, da je potreben, se je izkazal za potrebnega samo za po potrebi. In to veliki. Veliki nastop malega človeka Prepihovim čvekam že nekaj časa očitajo, da spustijo v družabno kroniko samo pomembne, domala državotvorne Slovence. Tokrat skušamo vse napake za nazaj popraviti in obelodanjamo tudi skušnjo malega človeka z novinarji. Skušal je torej ta naš mali človek, sicer bivši poslanec v državotvorni skupščini v prestolnici, z edino resnico na strani časopisov, pa mu tudi metanje na zobe in trepalnice pri tem ni prav nič pomagalo. Edina resnica, vsaj tako pravi, je še vedno samo njegova. Vsem krivicam navkljub mu še vedno ostaja samo brezproblemsko šolanje svojih več kot treh otrok po svetu, vzdrževanje svojib (več kot enega) avtomobilov, vsa mogoča kmetijska mehanizacija in še nekaj malenkosti. Ti naši mali ljudje pa res nimajo sreče... še njihove (edine resnice) nočejo novinarji spraviti na svetlo. IZBOR IZ NATEČAJA: NAJBOLJŠI KOROŠKI VIC 92 Preprosto - Znebil sem se tašče ! - Ali res? Kaj si pa naredil? - Ločil sem se ! Navajanje Pacient pride k zdravniku in ta ugotovi, da ima AIDS. 1 1 Ves prestrašen bolnik prosi zdravnika, da naj mu | ; vendarle pomaga s kakšnim zdravilom. Zdravnik se po | j dolgem premisleku odloči za blatne kopeli. "A to bo pa pomagalo?" poln upanja vpraša bolnik. | j "Tega ne vem, se boste pa zagotovo navadili na zemljo. " Rumeno V šoli pričakujejo kitajsko delagacijo in učiteljica v skrbi, da ne bi prišlo do kakšnega nesporazuma, opozarja učence, zlasti pa Janezka, da naj pazijo, kaj in kako bodo govorili. Tudi Janezek obljubi, dà se bo lepo vedel. Ko pride delegacija, se eden njenih članov sprehodi po razredu in vpraša Janezka, Kako mu je ime. Ta odgovori in postavi enako vprašanje. "Tien-Cin-Pin" doni odgovor. "In kaj to pomeni?v' zanima Janezka. "Oče treh očetov, dobi odgovor. Takrat pa se Janezek ne more več zadržati:" Saj se mi je zdelo, da od enih jajc ne moreš biti tako rumen." ZDRAVA MARIJA ■V. Ker je zadeva postala modema gre po dolgih letih v 1 ; cerkev k spovedi tudi star komunist. Pri spovedi župniku našteje vse svoje grehe in | i pričakuje težko spokoro. "No, sin moj, ti boš pa danes zmolil trikrat Zdravo M Marijo", mu pravi župnik, "in tvoji grehi bodo odpuščeni". Komunist stopi iz .spovednice in začne po cerkvi iskati | oltar z Marijo. Končno ga najde, strumno stopi in reče: s "Marija, ZDARAVO: ZDRAVO: ZDRAVO!" Smešno V čakalnici pred nebeškimi vrati se neka duša glasno smeje. Nebeški vratar jo opozori, naj se pomiri, toda duša se smeje kar naprej : "Kaj pa je tako smešnega ?" jo vpraša sveti Peter. "Ob. pravi duša, "jaz sem že pol ure tukaj, spodaj me pa se vedno operirajo!" OBČINA PREVALJE - DRUGIČ Če PREPIH izbira vlado za novo občino Prevalje, bo že nekaj v ozadju. Na isti strani RADIO DURHCUG sprašuje, če imajo na Ravnah občinsko vlado! Menda je niso med prejšnjo in sedanjo številko časopisa ukinili? PREPIH zmore vse, saj je od javnosti odvisen časopis. Če je ravensko poštno številko določil novi občini Prevalje in lastno uredništvo prestavil na "Čečovlje", potem upravičeno sklepamo, da občine Ravne preprosto ni. Škoda, pa tako luštvo je bilo, ko smo tam gori na Čečovju prijavljali davke in polnili občinski proračun. No ja, saj bomo na Prevaljah tudi znali pobirati davke in davščine, saj bo treba odkupiti zemljišče pod občinsko hišo, postaviti streho nad njo in izključiti razpis (beri ZAPIS) za častnega župana. Upam, da prevaljska občinska vlada ne bo predčasno odstopila, saj so v njej sami sposobni ljudje, ki bodo tudi za sosede na vzhodu kaj postorili. Hvaležen občan s Prevalj Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja 'izdelkov domače in umetne obrti Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini GALERIJ A N. KOLAR, SOLSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA, TELEFON (3862) 0602 44 044 _ KRANJSKA GORA slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA. ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM ob su h i 11, tel.: 0 6 0 2 / 2 2 4 6 1 . . ' . : ' T '.Tč- : . il ìì:-; INFORMA d JE: OE RAVNE, Tel.: 22 461 / g. REK VILKO / IZPOSTAVA RADLJE, Tel.: 71 120 / g RAC IVICA >/ IZPOSTAVA SL GRADEC. Tel. 41 441 / g ŠTALEKER MARJETA / :! PREMIJE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V PRVEM TROMESEČJU 1993 ■_ E ~T Fn* F» K E f\/\ I J >CV SIT" L POPOLNO ZOR, ZAVAR. 13.800,00 8. NADSIANDART 14.220,00 2. ZDRAVSTVENA VARNOST ■ CELOTA 13.500,00 9. a) POMOČ NA DOMU 29.000,00 3. ZDRAVSTVENA VARNOST - KURATIVA 3.240,00 b) POMOČ NA DOMU + TEL. 34.800,00 4. VELIKO TVEGANJE 5.700,00 10. ZOBNA PROTETIKA - CELOTA 30.000,00 5. POŠKODBA 4.200,00 11. a) ODDIH A 40.600,00 : 6. ZOBOZDRAV - CELOTA 3.480,00 b) ODDIH B 17.400,00 ; o) ZOBOZDR. - ZDRAVLJENJE 960,00 12. VOZ 1 CELOTA 99.200,00 b) ZOBOZDR. - PROTETIKA 5.820,00 13. VOZ - O-S-B 73.600,00 : 7. ZDRAVILA 1.740,00 14. VOZ - ZOBOZDRAVSTVO 9.900,00 VSE KMETE IN NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE VABIMO K PROSTOVOLJNEMU ZDRAVSTVENEMU ZAVAROVNJU, OSTALIM NAŠIM ZAVAROVANCEM PA SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE ! MESNINA KLAVNIŠKO - PREDELOVALNA ZADRUGA MESNINA zo.o. OTIŠKI VRH 168, 62373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, TEL 0602 85062, 85066, FAX. 85247 CIGODINA AKCIJSKA PRODAJA v mesecu FEBRUAWU vam nudimo ugodno prodajo 1 — Ili a O Z D A R S K A ..... 5UN KARIČA v . . . KLOBASA ZA PEČENJE * POSEBNA SALAMA * MEŽIŠKA KLOBASA * ZELENJAVNA SALAMA C.F.NA snmc^ ........ 1.49 S O O 6 5 0,' 00 4 5 0.0 0 JO O , o o 3 3 3,00 bso , oo SVEŽE-Svinske polovice haranec ...... 330.00 SIT/KG SVEŽE-Svinske polovice brez slanine in glave ...... 440.00 SIT/KG Svinske polovice lako kupci naročijo v vseh poslovalnicah MESNINE tudi z naročilnico sindikata. Plačilo prvega obroka 15 dni po dobavi. Plačilo dmgega obroka 45 dni po dobavi. Racionoljes d.o.o. SLOVENJ GRADEC VEDNO NAJCENEJE - OKNA-P0LKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA - GARAŽNA IN VHODNA VRATA - FURNIRANE STENSKE OBLOGE -PARKETIVSEH VRST - LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST - TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC« - VSE VRSTE REZANEGA LESA ZA GRADITELJE ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE INFORMACIJE: TEL. 060241-160,41-941, FAX 41-063 ZA GRADITELJE ZA GRADITELJE ZELO UGODNI POTROŠNIŠKI 1 ______KREDITI DO 24 MESECEV !!!______J Turistično gostinsko podjetje MERX KOŠENJAK Dravograd vam priporoča obisk SALONA , GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO - SEX SH0PA v objektu hotel Košenjak. Izbirate lahko med izjemno pestro ponudbo za vaše dobro počutje: >r azličnimi intimnimi pripomočki in spodbujevali >• kozmetiko > revijami m kasetami >• zanimivimi spominki in še marsičem drugim... Pričakujemo vas vsak dan od 14.30 do 21.30 ure, razen ob nedeljah. 62380 SLOVENJ GRADEC, GMAJNA 12, TEL.; 0602/ 44 404 FAX.: 0602/ 44 404 Milni ii «inliji irilivlimik ii iritiMlii,iik iliraiik ilitian zi itiinuji, kili li ni ulili ikiikti z nzin n iIimu iitirmcilikl cntir. ‘Iriiilzlrii irniz iilnin ii Iriiiciinli ,* Aitiiltral % \ * ZIDNI IN PlIltlVENI TIEZOIJI KMETIJSTVO SODOBNO VARSTVO SADNEGA DREVJA opisanega je moč razbrati, da bo uporaba kemičnih sredstev v naslednjih letih v sadjarstvu zelo omejena. Kljub temu pa se jim povsem ne bo mogoče odreči, saj bi v tem primeru morali pridelovanje sadja zaradi bolezni in škodljivcem povsem opustiti. Pri uporabi kemičnih sredstev v sadjarstvu je potrebno poiskati druge poti in možnosti ( uporabljati sredstva, ki so okolju prijazna, le na osnovi pragov kritičnosti in upoštevanje naravnih sovražnikov). V spodnji tabeli so prikazana fitofarmacevtska sredstva, ki so okolju manj škodljiva in postopki, ki združujejo kemične in biološke načine varstva sadnega drevja. V prejšnji številki smo pisali o različnih načinih pridelovanja sadja. Iz I‘iše: mag. Jože Pratnekar I. JABLANE 1. Predpomladanska škropljenja škodljivci - bolet ni časi priporočana sredstva opomba AMERIŠKI KAPAR do 15. aprila BELO OLJE 2-3% ali IN * RDEČA SADNA PRIŠICA do 15.aprila FRLTAPON 2-3% ŠKRI.UP do 15. aprila BAKRENO APNO 0,5% ali CUPROPIN 0.3 % JABLANOVCVETOŽERdo 15. aprila * OLEODIAZINON 1,5% ali OLEOULTRACID 0.4% * škropšimo. ko je 10 do 15% nabodenih cvetnih brstov! 2. Škropljenje pred cvetjem ŠKRI.UP *10 dni kas n. DELAN SC 0,75% ali DODINE 0,1% ali CAFTAN 0,15% ali TOPASC '0,15% ali RONDO 0,15% * presledki med šropljenjem naj bodo 7 dni ! 3. Škropljenje v cvetenju V dobi cvetenja ne priporočamo nobenega škropljenja ! 4. Škropljenje po cvetenju ŠKRLUP 10 kasneje DELAN SC 0,075%ali DODINE 0,10% ali CAFTAN 0,25% M REŽ A VOSI 10 kasneje KAOLIN 0,2% ali COSAN 0,2%(zlati del.) JAB1.ANOVA PLESEN 10 kasneje BAYLETON 0,15% ali RUBIGAN 0,04% ali RONDO 0,15% LISTNE UŠI 10 kasneje PIRIMOR 0,6% JABLANOVA GRIZLICA 10 kasneje /.OLONE 0,2% SADNI LISTNI DUPLINAR " DIMILIN WP 0,15% JABOLČNI ZAVIJAČ 10 kasneje INSEGAR 0,5% ali FEROMONSKE VABE ali DIMILIN WP 0,1-0,5% 5. Škronlienie v iuniiu S KRU P * DELAN 0,075% ali DODILNE 0,10% ali CAFTAN 0,25% ♦Škropimo po potrebi vsakih 10 dni ! ZAVIJAČI LITINE SADJA ZOLONE 0,2% JABOLČNI ZAVIJAČ RELDAN ali LISTNE UŠI PIRMOR 0,6% 6. Škropljenje v juliju JABOLČNA PLESEN ‘Škropimo vsakih 14 dni ! JABOLČNI ZA VUAČ RDEČA SADNA PRŠICA KRVAVA UŠ II. HRUŠKE l.Predpomladanko škropljenje HRUŠOVA BOLŠICA AMERIŠKI KAPAR »CAFTAN 0,25 % ali DODINE 0,10% ali EUPAREN 0,20 % DIMILIN WP 0,1-0,5% APOLLO 0,04% PIRIMOR 0,6% začetek aprila OLEODIAZINON 1,5% ali JAJČECA LISTNIH UŠI OLEOLUTRACID 0,5% ŠKRLUP začetek aprila KUPROPIN 0,75% ali 2. Škropljenje pred cvetenjem ŠKRLUP' ~ 15. aprila BAKRENO APNO 1,00% DITHANE M-45 0,25% ali CAFTAN 0,25% ali 3. Škropljenje no cvetenju ORAN 0,4% ŠKRLUP maj enaka sredstva kot pred cvetenjem HRUŠKOVA BOLŠICA maj MATAC 0,3% ali DIMILIN 0,15% LISTNE UŠI PIRMOR 0,06% 4.'Prvo poletno škropljenje ŠKRLUP konec junija podobno kot po cvetenju - JABOLČNI IN HRUŠEV konec junija DIMILIN 0,15% ali ZAVIJAČ ZOLONE 0,2% AMERIŠKI KAPAR konec junija ACIELLIC 0,1% ali »BUSUDIN 0,2% +Pazimo na varnostno dobo (karenco). III. BRESKVE 1. Predpomladanko škronlienie BRESKOVA KODRA VOST febr.mar. BAKRENO APNO 1% ali ORAN 0,5% ali LUKNJIČAVOST KOŠČIKARJEV DELAN 0,4% LISTNE UŠI.KAPARJI OLEODIAZINON 1,5% ali 2. Škronlienie no cvetenju LISTNA LUKNJIČAVOST OLEOULTRACID 0,4% ORAM 0,3% -ali CAFTAN 0,25% CVETNA MONILIJA BEMONIL 0,3% ali KIDAN 0,02% Nadaljnja škropljenja podobno kot po cvetenju po potrebi. LV. OSTALO SADNO DREVJE ČEŠNJE ČEŠNJEVA MUHA SLIVE ROŽIČA VOST SLIV SLIVOV ZA VUAČ POSEBNO LEPILO BUMINAL - vaba podobno kot pri breskovi kodravosti DIMILINWP 0,1-0,5% Pri integralnem sadjarjenju ne škropimo na splošno, ampak | samo proti tistim boleznim in škodljivcem , ki so se pojavili. To i pomeni, da je potrebno sproti ugotavljati nalet, spremljati prag j škodljivosti in šele potem ukrepati. 1 Ob pravilni rabi zgoraj naštetih pripravkov za varstvo rAstlin se * bodo razvili naravni sovražniki kot so pikapolonice, stenice, ! roparske pršice, tančarice itd. S temi organizmi pa na biološki ; način zatiramo škodljivce na sadnem drevju. ; V zadnjem času s pridom uporabljajo tudi razne seksualne vabe (feromonske vabe), ki so zelo učinkovite pri nekaterih škodljivcih : na jablanah in češnjah. Pri škropljenju je potrebno upoštevati karenco ( varnostno dobo), ki je za vsak pripravek drugačna. I Priporočamo, da pri vsaki uporabi kemičnih sredstev skrbno preberete navodila, da uporabljamo primerno opremo in da ( prazno embalažo ne zavržemo, marveč jo vrnemo j proizvajalcu. - RAZGLEDI ----- MUTA IN MUTCI KAM PA, DEKLE! T. Repnik-Vrhnjak r Kod hodiš, da te ne vidim, sem jo vprašala oni dan, ko je slučaj nanesel, da sva skupaj premagovali klanec, ki nas Mučane, povezuje - ali pa reže od - s svetom. Pri zdravniku, pove vidno vznemirjena, kajti boli me tu in tu noter (pokaže na glavo in srce). In zakaj, nevljudno vrtam vanjo. Razburi se: zato, ker me love, vsepovsod me lovijo tisti, ki bi na vsak način radi, da bi postala zasvojena. In prav dobro vedo, da je čas po novoletnih praznikih čas, ko sem labilna, ko sem ^Tegotova^akojudi^anljiva^ovzetna^^^^^^^^^^^ To, da je na Muti lomljenje izložbenih stekel po trgovinah povsem ljudska folklora, bi se ne splačalo pisati, ko bi se ta folklora ne ponavljala mesečno in ko bi ne ( ponavadi) za posledicami trpeli povsem isti ljudje. Ne vem, čemu je v ljudeh toliko objestnosti, da morajo, ko kaj popijejo, polomiti nekaj, kar zažvenketa. Po jugo običajih so to kozarci, naših pa menda okna. Škoda je le, da tisti, ki so si domislili kaznovalno politiko, ne najdejo učinkovite kazni za takšne nepridiprave. Več kot običajno je na moji-pod kozjaške hribe položeni-Muti lomljenje klopi v parkih, igral na igrišču pred vrtcem, ograj, pa pisanje grafitov po fasadah, tako, da se nam ni treba bati, kaj bodo počeli etnologi, ko bo čez leta proučeval način življenja, ki smo ga nekoč živeli. Še nedavno tega so načine(življenja) primitivizma iskali po Afriki, med domorodci v Avstraliji, jutri pa bodo tako rekoč pod lupo lahko gledali primitivizem kar iz domačega fotelja. Bi tudi skorajda ne bilo vredno besedi razgrajanje objestnih mladeničev in mladenk, ki v dolgih nočeh popestrijo temne urice marsikomu, ki ga (prav gotovo!) daje nespečnost1 In da bi po nepotrebnem ne tratili elektrike za televizijo ali radio, ali pa- še huje' - za pot v gledališče, imamo pač zastonj teater na ulicah in na igriščih! Kdaj in kdaj se ta teater preseli s ceste v kakšno stanovanje, kjer ponavadi (žal?) uživajo samo bližnji sosedje. ■ naj ubadali kriminalisti', o posledicah pa se vprašujejo tudi prizadeti. Ja, prepričana sem, da so na delu zle sile! Ti mladci imajo vendar odlične starše, ki so za svojega sina ali hčer naredili vse! Le proti višjim silam se nikakor niso uspeli obrniti, jih pregovoriti ali - bog daj ! - jih celo spreobrniti! Res je novoletno veseljačenje že lep čas za nami., toda mnogi ne bodo mogli tako hitro pozabiti bolj ali manj glasnega pokanja, ki nas je navadne ljudi, spominjalo na vrvež nekje v Braziliji. Nemočni se lahko samo sprašujemo to, kje nekateri -ki po razvitosti možganov še niso najstniki - (mnogi pa menda celo hodijo v službe1) dobe tudi nevarna eksplozivna sredstva. Ti majhni ljubiteljski pirotehniki lahko kar tako za šalo nastavijo - morda doma izdelano bombico - kar pod okno izbrane spalnice. Bogve kako se Toda (klanca nikakor noče biti konec, pa še jaz lezem kot polž) ali so ti, o katerih govoriš, zaposleni, da pridejo do denarja, vprašam. Eni ja, de ona, eni ne. A nikar se ne boj, imajo denar! Da dobiš mamilo, sem še bolj naivna jaz, moraš tudi ti vendar imeti denar. Kolikor vem, ga ti nimaš. Kako sploh...ne morem izustiti svoje bojazni! Kako, kako! Kar na lepem ti dajo tako porcijo, da se ti bo še tri tedne bledlo po njej! Enkrat, dvakrat bodo naredili tako, zastonj se ve, tretjič ga boš poiskal ti in plačal vse za nazaj. Kaj vse boš naredil, da se boš lahko sprostil, pozabil! Toda, jaz nisem neumna! Jaz sem bik! Ima pa prste vmes kakšna hudobna vila, kadar se na Muti kak vrli mladec s svojo druščino odloči uničiti komu stanovanje, o vzrokih se bi počuti izbranka ob poslušanju modemih serenad, ki so zamenjale nekoč tako romantične trubadurje. Kako se šele počutijo njihovi možje ali očetje, ne vprašujem....! (Razmišljam Čeprav nas usoda Bosne tako zelo boli, je od nekaterih še vedno oddaljena! So sploh slišali zanjo...?) Toda, dekle, kako so te našli, in kdo so ti, ki te iščejo, mi ne da miru njena bolečina srca. A kdo so, de zaničljivo, pa vendarle prestrašeno. Tisti vendar, ki se fiksajoiOni!. Predvsem pa bi radi fiksali druge. Tako se da ogromno zaslužiti. Kar ne morem verjeti, ko jo z odprtimi usti vprašam, kje mamilo dobe. Kje,kje!, je odrezava.Povsod, v Mariboru, Italiji, Avstriji,Joda, za mamila je treba denar, veliko denarja, sem starokopitna jaz. Saj ga imajo! je kratka ona.___________ Majhne kraje, nedolžne igrice poguma, so značilne za večino ljudi na tem svetu. Še zlasti sladke so tiste, ko ti uspe pred očmi oškodovanca zmakmti kakšen priboljšek, ki bi ga mirne duše tudi lahko plačal. A šment, menda ima spet zlodej svoje prste zraven, ko se je preselil v moža s kravato, lepo obleko, ki po sili razmer mora krasti!Kako bi sicer lahko imel lep avto, pa hiško (ne eno, dve) ženo, ljubico (ne eno, dve in več,..) počitnice tu in tam (le na naši nekaj kilometrov dolgi obali ne), pa ...Kdo bi našteval, ko mu niti ne upamo pogledati v lonec, te-mu.pardon, tem gospodom s kravatami... RAZGLEDI Saj ni koga, ki bi jim lahko stopil na prste, ker država še dolgo ne bo znala najti pravih lopovov, majhne ribice pa splavajo tako hitro na površje. Vsakdo jih pozna, zameriti jim pa nimamo kaj.... Muti, jemanje mamil v najrazličnejših oblikah. Tega so se zavedli tudi na osnovni šoli, kjer je med mladežjo najpogostejše vdihovanje hlapov močnih lepil. Ni pa bil osamljen primer zapeljevanja * in izsiljevanja mladoletnikov ravno s Kar običaj je že, da proti koncu leta izide nov zvezek Enciklopedije Slovenije; lani je izšel 6. del, ki zajema gesla od Krek do Marij. Pn tem delu je posebno opazno, da je nastal v novem obdobju. Elegantno je bila sprememba v uredniški zasnovi nakazana že v uvodnih pojasnilih 5. dela, kjer je zapisano, da je na nastajanje Enciklopedije Slovenije vplivalo obdobje desetletij po 2. svetovni vojni, da pa se bodo odslej odražala tudi nova zgodovinska dogajanja. Bolj grobo in naravnost se temu reče: nekoč preveč partije in NOB, o emigraciji nič dobrega, zdaj domala obratno. Posebno v tej številki, ki obsega med drugim tudi krščanstvo in vse, kar je z njim v zvezi. Zaradi dosedanjih vrzeli pa v uredništvu že razmišljajo tudi o dodatnem, 13. delu enciklopedije. Poglejmo, kako je v 6. delu zastopana koroška krajina. pomočjo in zaradi mamil. O tem so pisali tudi časopisi, o tem so govorili strokovnjaki, ki so popravili okrogle mize in delovne pogovore. Največ so tako pomagali potencialnim odjemalcem in njihovim stoje bolj kot ne križem rok službe, ki bi naj prve preprečevale ( in tudi kaznovale!) zasvojenost. Res je, Muta je majhen kraj, brez velikih upov, ker sta današnji čas in stanje v njem ubila iluzije, res pa je tudi, da ravno v takšnem času ljudje, ki jih Pn zbirnih geslih smo komaj kje omenjeni. P n krščanskem socialnem gibanju sta zabeleženi slovenski katoliški delavski društvi na Prevaljah 1895 in v Črni 1896. Pn lesarstvu in lesni industriji je mimogrede zapisan Slovenj Gradec. Zapomniti si velja, da datira najstarejša slovenska žaga iz leta 1408, stala pa je ob potoku Velka na Pohorju. Pn letalskih športnih centrih je omenjen Koroški letalski center Slovenj Gradec (o Turiški vasi nič). Pri likovnih kolonijah so v okviru Forme vive zabeležene Ravne, medtem ko slikarske kolonije ni. Pri livarstvu so zapisani Ravne, Muta in Stroj Radlje. Pri ljudski arhitekturi bi človek pričakoval več kot le omembo Mežiške doline pri dimnicah in fotografijo lesene Tretjinekove hiše nad Sv. Duhom blizu Dravograda. Pri ljudski likovni umetnosti smo prav tako udeleženi le s fotografijo okolje in čas šele gneteta, najlaže stopijo na stranpoti. Ravno zato, da bodo v njih lahko plavale majhne ribice, ki bi želele služiti denar preko bolečin mnogih... Majhni smo in veliki, vsi pod soncem rojeni in za življenje ustvarjeni. Usode nam bežijo v neznano, vsakdanjosti pestrijo bolečine in smeh. Donedavna prepričani, da živimo tako kot večina Slovencev, a zaradi lumparij posameznikov temu ni več tako. V času, ko je mnogim odvzeta pravica do dela, se bo to le še stopnjevalo. Od kraja, razgrajanja, uničevanja, lompljenja, do.... Muta in njeni ljudje pa žive naprej. Sonce sije na nas kot da nam vliva upanje.. BO PRVA POMLAD, SREČNA, BREZ STRAHU, BOLEČIN ? Ali pa bo nadaljne sporazumevanje dogovarjanje mutastih, slepih in gluhih.... arkadne skrinje z Leš. Med lokalnimi radijskimi postajami sta omenjena radio Radlje in Slovenj Gradec (ne Koroški radio). Pri manj razvitih območjih sta na zemljevidu sicer označeni tudi občini Dravograd in Radlje, v besedilu pa nas ob Kozjansko in Haloze ter Brkine ne postavljajo. Pri krajih si sledijo: Kronska gora nad Otiškim vrhom z dvostolpno cerkvijo sv. Petra, ki je uvrščena med pomembne spomenike baročne arhitekture na Slovenskem. Leše ostajajo znamenite po premogovniku, ki je v prejšnjem stoletju zaposloval največ 1200 delavcev, ter po obeh cerkvah -Volbenku in Ani. Libeliče imajo cerkev iz začetka 12. st. in kostnico iz 1. polovice 13. st., ostale pa bodo zapisane v zgodovini po svojem lastnem plebiscitu I. 1922, ko so dosegle enkratno odcepitev od Avstrije. Tako smo pri ljudeh. Ker se menda po izidu vsakega dela enciklopedije hodijo posamezniki pritoževat na uredništvo, zakaj niso zapisani v njej, se bo takim pntožbam morda pndružil tudi kdo z našega konca. Pomembni in manj pomembni se vrstijo takole: Alojz Kuhar iz Kotelj, duhovnik in politik, brat Prežihovega Voranca, ki smo o njem že pisali. (Lovro bo predstavljen pod Prežihov, Avgust manjka, čeprav je avtor dveh strokovnih knjig in ustanovitelj ter 12 let urednik Koroškega lužinarja). France Lampret, skladatelj s Prevalj. Napisal je glasbo za filme Bitka na Neretvi, Sončni krik in Ljubezen na odoru ter za okoli 300 kratkometražnih filmov, gledaliških predstav in TV nadaljevank Lojze Leb iz Spodnje Kaple je ekonomist, dejaven v lesarskem šolstvu. Objavil je okoli 80 strokovnih člankov. Lojze Lebič, skladatelj s Prevalj, član SAZU, je predstavljen obširno, kot se spodobi. O njem sta pisala Koroški in Informativni fužinar. Miloš Ledinek, učitelj in politični delavec, doma s Primoža na Pohorju. Alojz Libnik iz Črne, gospodarstvenik, do 1.1982 direktor zdravilišča Rogaška Slatina, dobitnik Kraigherjeve nagrade. Lojze Logar, slikar in grafik, rojen v Mežici, docent na ALU v Ljubljani. V njegovi osebni različici slikarstva in grafike "gre za sožitje prepoznavnih abstraktnih in krasilnih oblik živahnih barv." Karel Luter - Bratec, Ravne na Koroškem, 1910 - 1948. Delavec v železarni na Ravnah, sodeloval s komunisti, I. 1929 ilegalno odšel v SZ, tam končal šolanje na komunistični univerzi narodnih manjšin zahoda. Inštruktor KP. Nadaljnje življenjske postaje: Dunaj, Pariz, Jasenovac; pri vodstvenih organih NOB v Črnomlju, član uredništva Primorskega dnevnika v Trstu, nato v Gorici. Umrl na nepojasnjen način. Franjo Mahorčič, dipl. inž. kemije, Tehn. direktor Železarne Ravne, dobitnik Kraigherjeve nagrade. Franjo Malgaj Čeprav Štajerec, je toliko naredil za Koroško in zanjo padel, da ga smemo tu vsaj omeniti. Marjan Kolar Kako bik, meni se zdiš fletno dekle, jo tolažim! Oh, kaj fasada! Nikoli nisem gledala nanjo, važno je, kaj nosiš v sebi, me prepričuje. Bik sem po horoskopu, me pouči. Nikoli več me ne bodo našli! Ne bom jim nasedla, ne bom poskusila s fiksanjem. Sreča, da sta močna tudi ata in mama, da me razumeta. Tudi takrat ko smo zvedeli, da je za heroinom umrla...sta razumela. Z mano sta! Drži se, dekle, ji rečem in obupno iščem še več besed. Je prav, da njenih dvajset let zapolnjuje groza, bolečina; razmišljam še danes, ko je sama - bogvedi kje. Upam, da v šoli.... Je pa najhujše zlo, ki se pojavlja na staršem. Sprašujem pa se, čemu KULTURA Kultura je težko ulovljiv pojem. Če je človek vesel, da bi objel ves svet, in zapoje - je to kultura. Če je potrt, da bi se najraje izničil, pa se izpove na list papirja, je tudi to kultura. Če je ves težak ob podob, ki jih nosi v sebi in pusti roki prosto pot, da se izrazi v barvah in likih, štejemo izdelek na področje kulture. - Je torej kultura sleherna duhovna stvaritev? - Je, vendar ne v tako širokem smislu. - Ali pa ne obsega kultura tudi umetelno oblikovanih uporabnih predmetov od pohištva, do vaz in svetilk? - Seveda, ampak ... Tako bi lahko nadaljevali v nedogled, in ko bi obredli vse, kar je človek v zgodovini ustvaril koristnega in lepega, bi nazadnje verjetno pristali pri ljubiteljskih folklornih skupinah in harmonikarskih orkestrih, vmes pa ne bi pozabili likovne in besedne umetnosti, baleta, gledališča in filma. Tako bi naposled imeli pred sabo približno to, kar vsak februar oživi v zavesti Slovencev nasploh, Korošcev pa še posebej. Pri nas namreč praznik kulture ni samo 8., ampak tudi 18. februar, najraje pa se stvar raztegne kar na ves mesec. Čeprav so za vse praznike značilne neke stalne sestavine ter se jim zato vsebina in ceremonial z leti ne menjata dosti, pa večje družbene spremembe le premikajo težišča zanimanja in prinašajo nove poudarke. Tako se že krepko pozna nedavni prehod iz samoupravnega socializma v tržno gospodarstvo, še močneje pa bo kultura na deželi občutila reorganizacijo slovenskih občin od sedanjih 62 na prihodnjih 230 - 250. Predvsem je za kulturo že zdaj precej manj denarja, kot ga je bilo v preteklosti, v prihodnje pa ga bo realno še manj. Vzroka sta dva. Najprej ni več istih stalnih virov sredstev kot nekdaj, drugič pa se zdaj borijo za preživetje podjetja, ki so prej dolga desetletja bila veliki meceni, npr. Železarna Ravne. Kadar je v deželi kriza, imajo kruh, elektrika in toplota absolutno prednost pred sleherno dejavnostjo, ki potrebuje denar, tudi pred kulturo. Je pa kultura silno trdoživa stvar in tisti, ki goji kulturno dejavnost iz notranje nuje in nesebične ljubezni, se bo ukvarjal z njo še naprej. Odtrgoval si bo prosti čas za vaje v pevskem zboru ali gledališki skupini, nabavljal si bo barve in platno, kupoval bo knjige in vstopnice za prireditve. Kako se uprizorijo igre, kadar ni denarja za najemnine dvoran in za druge stroške, vedo povedati ljudje, ki so igrali v Mežiški dolini med obema vojnama. Takrat ni bilo ne kulturnih skupnosti ne dotacij, pa vendar so se vsak mesec zvrstile premiere in gostovanja po vseh krajih; različna društva in stranke so kar tekmovale, katera jih bo priredila več. Slikar, ki ne bo mogel v galerijo (ker bodisi ne deluje, kakor npr. zdaj na Ravnah, ali pa je v kraju sploh ni), bo mogoče lahko 5 - 10 slik obesil na občinskem hodniku, v zdravstvenem domu, na banki itn. V primerjavi z bližnjo preteklostjo bo to gotovo korak nazaj. Bo improviziranje, obenem pa že tudi iskanje novih oblik dela. Zasebna pobuda se vse bolj pojavlja tudi na področju kulture.Imamo zasebne galerije in založbe, rastejo različne posredovalnice, nastaja tip managerja na področju kulture. Na Zahodu imajo umetniki svoje agente, ki tržijo z njihovimi izdelki, skrbijo za promocije in reklamo, organizirajo nastope in gostovanja. Kultura je neuničljiva. Če je preživela dobo politkomisarjev, bo tudi dobo managerjev. Večja selekcija in profesionalizacija ji gotovo ne bo škodila. Ima pa vsako pravilo svoje izjeme in zato načela tržnega gospodarjenja tudi na Zahodu ne veljajo za vsa področja kulture. Predvsem ne za poklicne kulturne ustanove, kakršne so velike knjižnice, muzeji, gledališča in galerije. Te povsod živijo od proračunov mest, pokrajin ali države. Kakšna prihodnost se obeta koroškim kulturnim ustanovam, danes seveda še ni mogoče reči. Ker predstavlja njihova dejavnost pomembno dolgoročno kulturno poslanstvo, ki se meri z mednarodnimi standardi, za zaposlene pa je hkrati tudi poklic in služba, je stvar dvakrat občutljiva. Obravnava tega področja bo zahtevala veliko mero posluha za trajne vrednote. Marjan Kolar ---- PREPIH ŠPORT Tomaž Pečolar, JK Sloveni Gradec Tomaž Pečolar iz Pameč pri Slovenj Gradcu je pred dobrim tednom dni pričel s služenjem vojaškega roka v TO. Vsekakor ni običajen vojak. Že zaradi tega ne, ker je judoist. Če k temu dodamo še to, da je devetnajstletni borec Judo kluba Slovenj Gradec minuli december sodeloval na mladinskem evropskem prvenstvu v izraelskem Jeruzalemu, potem je jasno, da služi domovini v Slovenski Bistrici, kjer je ta borilna veščina šport številka ena, Tomaž pa tako ne bo prekinjal svoje do sedaj precej uspešne kariere. Tomaž, bržkone ti je že znano prvo vprašanje. Namreč tvoji začetki v judu. Z judom sem se pričel ukvarjati v petem razredu osnovne šole. Nisem videl nobene druge možnosti, poleg tega pa sem se družil s prijatelji, ki so pripomogli k temu, da sem pristal v judu. Eden takšnih je Tomaž Lakovšek. Že kar na začetku sem se odločil za resno delo. In rezultati, ki si jih dosegal v posameznih starostnih kategorijah? Po letu dni treninga sem že pričel dosegati vidne rezultate. Bil sem republiški pionirski prvak, prav tako pa prvak v kategoriji mlajših mladincev, zdaj pa prvo sezono astopam kot starejši mladinec in sodelovanje na EP je doslej moj največji uspeh. Drugače sem odeloval tudi na mednarodnih turnirjih v Beljaku in Bolzanu, kjer sem bil prvi. Na EP ti je pravzaprav za las manjkalo, da bi se boril tudi za medaljo. Kaj se je zgodilo? je najbrž poznalo pri samozavesti. Res sem imel veliko nesrečo, saj sem izgubil že dobljeno borbo. Drugače je bilo v Jeruzalemu super, saj imaš kaj videti. Največji vtis so name napravile peščene plaže in Mrtvo morje. Kakšno pa je stanje v slovenjegraškem judu? Zelo slabo, saj ni denarja. Pri nas so isti problemi kot drugje, vendar smo judoisti še na slabšem, saj naš šport ni popularen. Včasih so v klubu delali ljudje, ki so bili na precej pomembnih položajih in so lahko nekako zagotavljali denar za delo. Danes ni več tako. Vso opremo si kujrujemo sami, prav f OSEBNA IZKAZNICA ^ TOMAŽ PEČOLAR Rojen :3.3.1974 v Slovenj Gradcu Višina: 187 cm Teža: 97 kg Izobrazba unehanik laku sami organiziramo prevoze na tekme, da o naših blazinah, ki so že popolnoma dotrajane, niti ne govorim. Še sreča, da imam doma polno podporo staršev. Kdo ti je do zdaj največ pomagal, da si dosegel takšne rezultate? To sta Bogdan Gabrovec in Tomo Lakovšek. Doma pa so mi vseskozi dajali vzpodbudo in to je izrednega psihičnega pomena. Mamo je bilo sprva strah, ko sem se pričel ukvarjati z judom, potem pa se je privadila. Kaj je tvojo glavno vodilo v športni karieri? Vedno je potrebno dati maksimum, potrebno je iz sebe iztisniti prav vse. To se mi zdi najbolj pomembno in se tega skušam stoodstotno držati. Za vstop med sedem najboljših sem se boril s Portugalcem. Imel sem res precejšnjo smolo. Celo borbo sem vodil, tri sekunde pred koncem pa sem praktično vrgel samega sebe, potem ko sem delal tehniko in zgrešil tekmeca. Prvo kolo sem bil prost, kar je po eni strani dobro, po dmgi pa tudi ne. Nič nisem imel za sabo in to se mi Stan: samski Naj uspeh: 1.mesto na turnirju Alpe Adria v Bolzanu, 10. mesto na EP v Jeruzalemu Naj judoist:ga ni Hobi: smučanje, kolesarjenje Kaj si želiš v prihodnosti na judo sceni ? V prvi vrsti bi rad osvojil kolajno na EP, ker sem zdaj imel tolikšno smolo. Seveda bi rad sodeloval tudi na olimpijskih igrah, mogoče že kar v Atlanti. J Rok TAMŠE Berite vedno aktualni časopis PREPIH ŠPORT NADALJEVANJE ROKOMETNEGA PRVENSTVA Rokometaši Nove opreme iz Slovenj Gradca v spomladanskem delu prvenstva branijo drugo mesto, ki so ga zasedli po prvem delu. Doživeli so poraz proti najboljšemu moštvu v dvorani Golovec v Celju. Moštvo Pivovarne Laško tako ostaja edini kandidat za letošnjega prvaka, po končanem rednem delu prvenstva pa bodo morali to potrditi še v končnici (play - offu). Od 25. do 30. januarja v Slovenj Gradcu prebivajo najboljši rokometaši Slovenije, ki se pripravljajo na kvalifikacijske tekme za nastop na Evropskem prvenstvu. Selektor Tone Tiselj je poklical svoje varovance v mesto miru, potem ko je RK Nova oprema ponudila gostoljubje in zares dobre pogoje za delo. Vsekakor ta reprezentančna akcija potrjuje, da je postal Slovenj Gradec pravi rokometni center, ne samo v igralskem, ampak tudi v organizacijskem smislu. Rok Tamše vrs ZASTAVO Tudi to ie lepo priznanje za žig Misli njčani zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu v kegljanju 55». iv!- X-. ..v.!v. T:;V.:.V i V:;;' tj 1W £ P? ; ;. ri! aie za koroško dobojko, zlasti pa za aktiv koroških odbojkarskih sodnikov! Namreč, prvič po osamosvojitvi Slovenije in po sprejemu naše države v članstvo mednarodne , .... odbojkarske federacije (F.I.V.B) s sedežem Gerhard Auer y Waiseneggu pri Birfeldu na v Barceloni, ie Evropska komisija za avstrijskem Štajerskem 43. evropsko delegiranje sodnikov zaupala sojenje ene od polfinalnih tekem pokala evropske „ „ odbojkarske zveze dvema sodnikoma iz 65 tekmovalcev iz Bejgije, Nemčije, Slovenije. Ta čast je pripadla Ravenčanu Madžarske, Italije. Slovenije in Avstrije. Našo Jožetu Lečniku in Jeseničanu Petru državo so na tem uglednem tekmovanju Končniku, ki sta doslej edina medna- zastopali mislinjski kegljači na ledu, ki so rodna sodnika v Sloveniji. Sloveniji pnborili v vseh treh kategorijah Tako sta Lečnik in Končan 20. in 21. tekmovanja 4. mesto.Najmočnejši sili v januarja sodila v Budimpešti tekmi daljinskem lučaju sta Nemčija in Avstrija, tretje ženskih ekip Budimpešte in Ekaterinburg mesto pa je na evropskem prvenstvu osvojila iz Rusije. Jožetu Lečniku seveda to ni bilo reprezentanca Italije, prvič, da je sodil pomembno mednarodno tekmo, v preteklih letih je bil cenjen Najboljšo . uvrstitev _ je med našimi Od 15. do 17. januarja je bilo na jezeru ene prvenstvo kegljačev v daljinskem lučanju. Na iške 250 metrov dolgi ledeni stezi se je pomerilo i iz 65 tekmovalcev iz Belgije, Nemčije, tekmo, v preteklih letih je bil cenjen ivajooijso v uvrsmev je mea našimi odbojkarski sodnik ki je vodil številna dosegel Mislinjčan Uroš Krenker, ki se je srečanja v zveznih ligah širom bivše med mladinci do 18 let uvrstil na odlično 5. Jugoslavije. Velikokrat je sodil tudi že mesto, medtem ko je bil prijuniorjih, starih od mednarodne odbojkarske tekme. Toda 18 do 24 let, Krenker uvrščen na 12. mesto, tokrat je Lečnikov "Pepi”, kot smo mu 17. mesto pa je bil Miha Koprivnik. Med člani nekoč znali reči - prvič, odkar se je moral jp bil med [posamezniki najbolje uvrščen Jože po 22 letih bivanja v Kaknju v BiH Spolad, ki je bil 13., 14. mesto je osvojil (zaradi vojne vihre), vrniti v svoj rojstni Rudi Lubej, 15. Fric Tisnikar in 16. Stane kraj,sodil pod slovensko zastavo. Koprivnik. Spominski kegljaški turnir na Ravnah HAFNERJEV MEMORIAL STERŽAJU IN KUKOVČEVI Enkrat letno se na 8 - steznem kegljišču na Ravnah zberejo kegljači in kegljavke iz vse Slovenije ter na turniiju, ki je vselej množično zastopan, obeležijo spomin na pioniija športnega kegljanja na Koroškem - Ota Hafnena, ki je bil kar 29 let predsednik RK Fužinar. Tudi letos je bilo tako, saj je na četrtem turnirju nastopilo kar 130 kegljačev in kegljavk. Največ uspeha so imeli tekmovalci mariborskega Konstruktorja, zlasti v moški konkurenci, kjer so prva tri mesta osvojili člani slovenske reprezentance Harv Steržaj, Bogdan Hribar in Stane Nareks. Med ženskami je zmagala Dragica Kukovec tudi članica Konstruktorja pred Eriko Lesnik (Fužinar) in Ireno Oder (Slovenj Gradec).Na peto mesto sta se na turniiju uvrstila Ivo Mlakar, član Fužinarja Ravne in Majda Verbole, članica Korotana Prevalje. Ivo Mlakar ŠPORT SVOJIH ŠPORTNIKOV Športna zveza Ravne ohranja lepo tradicijo, da enkrat letno povabi medse najboljše športnike v občini, tiste, ki imajo naziv kategorizirani in perspektivni športniki. Tako je bilo tudi zadnje dni preteklega leta, ko so se zbrali na Tlimskem vrelcu. Navzočim, med katerimi so bili tudi člani 10 ravenske športne zveze ter "najvažnejša" moža občine Ravne g. Ac)i Cigler in mag. Matic Tasič, je spregovoril predsednik športne zveze g. Jože Sater.ki je športnikom čestital za njihove dosežke v preteklem letu m se jim zahvalil za vsa njihova prizadevanja. "Objektivno gledano smo lahko zadovoljni z dosežki naših športnikov, sploh če upoštevamo vse okoliščine, ki nas zadnje čase pestijo pri naši športni dejavnosti. Našim najboljšim športnikom želim, da bi bili ponosni na svoje poslanstvo, saj so vzorniki tisočim športnikom v občini. In ta vzor naj se izraža v pravem športnem življenju, ki je prežeto s trdim delom m odpovedovanjem, ki edino prinaša rezultate. Zavedajte se, da imate med seboj tudi vi svoje vzornike, skušajte jih doseči in preseči,“je povdaril Jože Sater. V letu 1992 je bilo v občini Ravne 38 kategoriziranih športnikov, od tega 20 po interni občinski in 18 po zadnji veljavni slovenski kategorizaciji, zelo občina Ravne praktično je v slovenskem športnem prostoru. Predsednik športne zveze Ravne se seveda ni pozabil zahvaliti predstavnikom občine za njihovo razumevanje in pomoč pri razvoju športa v dolini. " V imenu vseh športnikov in delavcev športne zveze vas prosim, da realno ocenjujete potrebe športa in njegov vedno večji vpliv na pravilno vzgojo in izoblikovanje razveseljivo je, da ti športniki izhajajo iz vseh krajev Mežiške doline in da pokrivajo kar 10 različnih športnih panog, od alpskega smučanja do karateja, kar priča o široki razvejanosti športa v ravenski obliki. V Sloveniji je bilo po zadnji veljavni kategorizaciji, ki pa bo že letos deležna bistvenih sprememb, skupaj 1179 kategoriziranih in perspektivnih športnikov. Med 47. slovenskimi občinami, ki imajo kategorizirane športnike, je občina Ravne z 18. športniki na 11. mestu. Enako število kategoriziranih športnikov imajo denimo še Novo mesto, Domžale in Koper, za Ravnami pa so Trbovlje (10). Škofja Loka in Ruj ji 7), Izola (16), Brežice (9), ali ce pogledamo v naši regiji, Slovenj Gradec (5). Seveda je kategorizacija športnikov le eden od segmentov za primerjavo o razvitosti športa v posameznem okolju. K temu je treba upoštevati še druge faktorje, kot je število prebivalcev, toda več ali manj, vse to daje dokaj realno sliko, kjer človekove osebnosti, zlasti v mlajših letih. Ker imate v rokah škarje in platna upam, da nam boste v letu 1993 odrezali v občinskem proračunu izdatnejši kos kruha. Le tako bomo lahko čez leto dni najmanj tako ponosni na rezultate, ki jih dosegajo naši športniki, ki tudi na svoj način promovirajo našo občino, kot srna ponosni sedaj," je dejal Jože Sater. Poglejmo še, Kdo so najboljši športniki v občini Ravne, ki imajo določeno kategorizacijo. Športnika mednarodnega razreda sta alpska smučarjaiflitja Kunc in Katjuša Pušnik. Športniki nacionalnega razreda so : smučar skakalec Erih Pečnik, smučarska tekačica Nataša Lačen, tekač Dani Ošep ter alpinista Dani Vezovnik in Vlado Rotovnik. Zelo perspektivni športniki so: tekača KAK Ravne Janez Štern in Robert Brezovnikter plavalec Matija Medvešek. Med perspektivne športnike so uvrščeni : atleti Uroš Kresnik, Andrej Kos in Uroš Verhovnik, smučar skakalec Jože Zagernik^ alpski smučar Primož Pustoslemšek, smučarska tekačica Anita Mežnar in odbojkarja Marko Drevenšek in Jure Kokot.Največ je seveda perspektivnih športnikov občinskega razreda : atleti Gorazd Podržavnik, Peter Rapac, Marko Klemenc, Marko Kobovc, Lucija Šegel, Mojca Leitinger in Sabina Balažič, namiznoteniška Igralca Andrej Bač in Bogdan Tušek, smučar skakalec Andrej Zagernik, alpski smučarji Evgen Veselko, Igor Zagernik Ožbej Ošlak, Simon Solerò in Mateja Krašovec, plavalci Peter Naglic, Miha Hribernik, Borut Dežman in Helena Cej ter članica tradicionalnega karate kluba Ravne Urška Obretan. Ivo Mlakar MARIBOR POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813 PREDSTAVNIŠTVO: - RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, -Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETM! mm 11 iff lili ■ mm Prizadevni delavci smučarskega kluba Raciona-lles iz Cme so na smučišču Rahtel v Pamečah izpeljali dve tekmi v slalomu za mlajše dečke in deklice. Prva tekma je bila v okviru vzhodne regije, kjer je nastopilo 66 mladih smučarjev in smučark iz slovenskih in hrvaških klubov. Zmagala sta Primož Skrbinek iz Maribora in Lidija Kipson iz Zagreba. Od naših je bil Aleš Gorza iz Črne odličen drugi, 5. Jernej Osrajnik, Vuzenica , 6. Rok Šalej, 12. Ožbi Košeljnik, oba Fu-žinar, 13. Martin Ladi-nek Vuzenica itd. Med deklicami je bila od naših najbolje uvrščena Rave-nčanka Tamara Stropnik na 12. mestu. Druga tekma je bila za pokal Radenske, kjer je nastopilo kar 134 dečkov in deklic iz vseh slovenskih klubov. Tokrat sta bila najboljša Zarja Čibej iz Ljubljane in Aleš Gorza iz Črne, ki se vse bolj uveljavlja med svojimi vrstniki v Sloveniji. Na zelo dobro 4. mesto se je uvrstil Vuzeni-čan Jernej Osrajnik, medtem ko so ostali smučarji iz koroških klubov zasedli slabša mesta. Ivo Mlakar ------- 27 GLOSIRANAČRNA KRONIKA DIMLJENJE, TAKŠNO IN DRUGAČNO Temeljna značilnost minulega obdobja je bržkone povezana z zimo in nizkimi temperaturami. Poleg prometnih nesreč, povezanih s slabimi voznimi razmerami - o čemer sem obširneje pisal zadnjič -tokrat prevladujejo požari. Ne sicer veliki, z ogromno gospodarsko škodo, pa vendar dovolj za opozorilo. Vzrok zanje so zvečine kurišča z odprtim ognjem in seveda človeška nepazljivost. Najpogosteje se dogaja, da peč pretirano naložimo in odidemo. Nazaj nas prikliče šele gasilska sirena, ko je že prepozno. Zatorej pazljivost v tem primeru nikoli ni pretirana : bolje se je dvakrat prepričati kot enkrat pogoreti. In zdaj še nekaj v lastni zadevi : g I o s a : kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega (Slovar slovenskega jezika I str. 702). Zakaj sem citiral slovar ? Zadnje čase se dogaja, da nekateri ne razumejo pravilno tega mojega načina pisanja črne kronike. Ponovno bi rad pojasnil, da so vir mojemu pisanju policijski zapisniki in da so vsi dogodki resnični. Dodana je le kakšna moja duhovitost, kot je pač značilno za novinarsko glosirano pisanje. Ni moj namen kogarkoli želiti, kar - mislim, je razvidno tudi iz mojega dosedanjega pisanja. Ne morem pa pomagati, če kdo takšnega načina ne razume in pretirano prizadeto reagira. Zatorej še enkrat : nič osebnega - zgolj novinarsko začinjeno pisanje o resničnih dogodkih. In če glosiram : začinjena juha je užitnejša. Pa pojdimo po vrsti. « KRIMINALITETA Kaznivega dejanja goljufije je utemeljeno osumljen J.P. V zmoto je namreč spravil V.Č. , ki mu je posodil video player in dve kaseti. Po dogovorjenem roku mu sposojenega ni vrnil. Zdaj lahko J.P. samo upa, da so tudi sodniku za prekrške všeč "porniči" in da bo za njegovo dejanje imel razumevanje. Seveda, če ga bo povabil k ogledu! Nekaj ur "počitnic" je želel učencem privoščiti neznani “telefonist", ki je sporočil, da je na osnovni šoli v Slovenj Gradcu podtaknjena bomba. Lažni alarm! Počitnice pa so vseeno prišle. Kratko poročilo : J.P. je na škodo hišnega sveta stanovanjskega bloka v Radljah odtujil 2 toni premoga. Dolgi ukrep (prosto po Aškercu): "Nazaj bo nosil ta prekleti pač sto (že) let". Kot na divjem zahodu sta se najbrž počutila S.G. in J.R. ki sta v lokalih Venera in Potemuš v Dravogradu razbila stekla na štirih avtomatih za poker. Bojda so ju očividci videli, kako sta skakala od avtomata do avtomata in vpila : "Goljufaš ! Potegni, če si upaš !" Nihče ni potegnil, pa so šla stekla " v franže". Tudi v minulem obdobju je NN ponovno udaril po Koratum. Tokrat je naredil nekaj zares "hudega". Na parkirnem prostoru je ponoči - verjetno z enim samim usodnim udarcem - zlomil brisalec. Neznani karateist zdaj bojda že vadi KORALOMI udarec, ki mu bo prinesel črni pas in še en zlomljen brisalec. Junak, da mu ni para' Pepelnik pa je napačno uporabil še en koroški junak. I.P. je na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu s tem predmetom kresnil po glavi A. L in ga hudo poškodoval. Skrjni čas, da tudi pri nas končno z zakonom prepovemo kajenje na javnih mestih! NN pa je kršil nedotakljivost stanovanja : vdrl je v prostore podružnične šole Kozjak in se zadržal v kurilnici. Ker je tebi nič meni nič izklopil centralno ogrevanje, ga je treba iskati med dvema vrstama ljudi. Med tistimi, ki jim je zaradi slabe vesti nenehno vroče, ali pa med strogimi varčevalci, ki ponoči po tujih stanovanjih izklapljajo celo centralno ogrevanje. Podobno “ljubezen" je svojemu centralnemu ogrevanju posvečal tudi M.P. s Prevalj. V svoji hiši je namreč doživel začetni požar v kurilnici. Pokazalo se je, da je z delovnim plaščem " pred mrazom zaščitil" oljni gorilnik. Ta mu je ljubezen in skrb bolj "goreče" vrnil! Nekako nerazumljivo je, kako j vzgojne ustanove privabljajo nočne dolgoprstneže. Takrat je NN udaril v Slovenj Gradcu. Nepovabljen je prišel v prostore srednje šole in odnesel 480 SIT, nekaj čokolade in brezalkoholnih pijač, tv sprejemnik, računalnik in kasete. Verjetno gre zlikovca iskati med tistimi, ki so slišali, da si lahko v šoli "nabereš znanja". Pa si je želel nabrati še kaj diugega. Prav tako je NN vlomil v gostišče Turbina v Ožboltu in odnesel igralni avtomat za poker. Pravzaprav ga lahko celo razumemo - čeprav njegovega dejanja ne gre odobravati : fant je končno enkrat želel zmagati. V lokalu mu to ni uspelo, pa je "pokertaco" kratko in malo vzel s seboj. Avtomat bo vrnil, ko ga bo izpraznil. Če ga prej ne bodo "zblefirali" policaji. Sodnik pa tačas že vadi poker v dvoje. Uspešen “manever" je izvedel eden izmed učencev dravograjske osnovne šole. Po njegovi zaslugi je sredi belega dne učence "uzela magia". Fant je namreč šolo kratko in malo zadimil z dimnim vložkom. Dobil ga je od brata, ki se je vrnil iz vojske. Včasih smo takim dogodkom rekli : NNNP. Zelo ali kar nadvse uspešno in popolno je bilo tudi dimljenje na domačiji L.D. Prostore za dimljene mesa so namreč tako zadimili, da so zgoreli in z njimi vred okoli 300 telegramov svinjskega mesa. V bivši jugovini bi temu rekli "mešano sa žara", Korošci pa takšnemu mesu pravijo povojeno. V tem primeru je bolj pravšen izraz izgoreno ali izpuhteno. Med delikvente kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari sodi tudi T.P. Z nogo naj bi bila namenoma razbila izložbeno steklo v trgovini na Muti in s tem I.G. oškodovala za 30.000 SIT. Bojda je to storila vsled tega, ker so jo "tiste nesramne moške lutke, kadar je šla mimo izložbe, tako pomenljivo opazovale in ji mežikale." Če je šipo razbila tudi za to, ker so za njo žvižgale, še ni znano. Če je N N dejanje, ki ga bom opisal za konec, storil za to, da bi prišel v mojo kroniko, mu je to zdaj uspelo. V noči od 8. na 9. januar je namreč vlomil v prostore sekretariata za notranje zadeve ene izmed koroških občin. Odnesel je le 400 SIT, povzročil pa škode za 20.000 tolarjev. Zdaj ga čaka bližnje srečanje tretje vrste z " notranjimi organi". T.l. PREPIH Živim v majhni podežekUj vasici, l(i poslčuša obraniti vse vrednote vašfcsga živCjenia. Duh modernosti in razvoja pa je težko usklajevati z običaji iz preteklosti, posebno še takrat, kp nekateri [e stežka bočijo tradicijo od zaostalosti. ‘dri razvoju demokracije, ki je kpt strela z jasnega usekata med nas, je prišla do izraza raznolikost dojemanja le te med ljudmi. Chfekateri so prepričani, da lahko s svojim 'demokratizmom' naredijo vse, drugi potrpežljivo čakajo, da bo sad demokracije sam padel med njih, tretji iz principa vse kritizirajo in tako naprej. “Vsi vemo, da življenje v neki skupnosti ali organizaciji zahteva upoštevanje določenih pravd. Da pravila pa lahko imenujemo na več načinov, kpt je zakpn, odlok, predpis ali drugače. Človek, se od ostalih živih bitij razlikuje po tem, da zna misliti in, da mora pravda o skupnem življenju imeti zapisana. Ostala živa bitja to delajo nagonsko. ‘V vsakdanjem življenju doživljamo primere, kp se posamezniki ne držijo predpisanih pravd, ali pa, da si svoja pravda naredijo obvezna za vse. ‘Takšni ljudje v svoji zanesenosti izgubijo občutek, da so v prvi vrsti le ljudje, ne pa robot za izvajanje zakonov svoje organizacije. %avno slabost posameznikov v organizaciji, da bi v prvi vrsti ohranili celovečnost in dostojanstvo, slabi ugled celotne organizacije. “V primeru, kg posameznik prekorači rubikon človeške dostojanstvenosti, je zelo slab izgovor, da se strogo pridržuje zakgna ali predpisa. Menim, da pri strogem upoštevanju svojih predpisov ni nobeden upravičen kršitve predpisov nekoga drugega.‘Prav tako je zelo naiven izgovor s citiranjem tistega dela zakona,ki govori o pravicah in zamolčanju tistega dela,ki govori o dolžnostih. Vsi mamo pravico do lastne ureditve lastnega življenja.lčsi si po lastni volji izbiramo prijatelje,pa naj bo to človek, ali živalčfjjhče nima pravice takšne zveze prikiniti samo zato,da bi zadostil svojim psihološkim ali materialnim potre bam.Drenutekiki me je prisdd.da to razmišljam,je nastopil v momentu,ko je človek zelene bratovščine namenoma ustreld psa,ki je Človekov največji prijatelj,skoraj pred očmi (astnika.IRgzumem besedo (ovecčj{azumem tudi besedo lov,prav tako besedo uplenitiSAfe razumem pa besede ubiti. 'Vem, da pri lovu obstaja lovska etika, ter da lovec, v katerem je več človečnosti kot pa ubijalske strasti, to tudi upošte va. C\(fetično pa rama človek, ki mu je želja nekgga prizadeti večja, kakor prijateljstvo. Pri sprejemanju članov v garancijo bi bilo potrebno v prvi vrsti ugotoviti prihološkp stanje člana, ne pa njegove tehnične opreme, kije lahko nevarna širši okolici. vem, ali je človek, ki mu pripisujem ta dogodek, pred tem, da je pritisnd na petelina in razdrl prijateljstvo med človekom in živaljo, pomislil, kakšne posledice bo to dejanje pustiCo v duši otroka, ki je bil priča dejanju, ali je pomislil, da se trudimo vzgajati otroke na prijazen način in jim dajati vzgled s svojimi dobrimi deli, ne pa z ubijanjem in hladnokrvnostjo. Prav tako lahko samo ugibam, kakšne posledice pušča dejanje v psihi storilca, če se seveda zaveda, da je prekinil prijateljstvo dveh živih bitij. Včasih se pošalimo, kako pametne živali imamo, da znajo vse, razen čitanja. Če bi - PISMA, ODMEVI BRALCEV - pameten pes znal tudi to, bi točno vedel, da v zakonih o lovstvu piše o metrih in lovsko puško, o mejah med poljem in gozdom, o času, kdaj se lahko lovi katera od divjadi ter tudi kdaj je kateri lovec na lovu. V takem primeru nikoli ne bi prišlo do nesporazumov in streljanja. Pilo bi lepo : lovec bi prebral zakon o lovstvu in uporabi orožja, pes pa tzakgn o gibanju na terenu do centimetra točno. Do nesporazuma ne bi moglo priti. 'Vendar pri vsej zadevi le ne smemo pozabiti, da je samo človeku dana možnost razmišljanja, ki jo pa žal nekateri ne izkoriščajo dovolj. PS. J(akšnakpli podobnost mojega razmišljanja ni naključna z dogajanju v moji vasi. Tldrijan Zalesnik.,Libeliče Zadnja nedelja v letu je bila v Drbovljah v znamenju petja. 9{aj bi bila'. ‘Krajegna skupnost Drbonje je povabila MPZ 'čempeterske pavre' in družino Preznik iz Pameč. Pokroviteljstvo je prevzelo Mesarstvo Smolar. Požično-novoletni* koncert je obsegal v prvem delu nastop MPZ 'čempeterski pavri pet pesmi v glavnem o božičnem času. Do je naredilo prav prijeten vtis pri poslušalcih, saj smo do nedavnega te pesmi peli le bolj po 'tiho' ali samo v cerkpi. Zborovodkinja Ivana Cjlosenčnikje vse dogajanje posebej skrbno povezovala s primernim tekstom, kar tudi ni zanemarljivo. Od nastopu družine Preznikje omenila, da nastopajo že 15 let in so izdali tudi kpseto. D'odi jih 'Viktor Preznik še posebej Ijdskg pesem znajo takg zapeti, da se prisotni lahko dobrohotno nasmejejo. MPZ Šempeterski pavri' so nato predstaviti v pesmih še Driglav in koroško pesem. Prijetno presenečenje nas je čakalo na sedežih. Program koncerta je bd skrbno lastnoročno napisan in je bil droben dodate kkdobremu počutju občinstva. Pevci so se zelo potruddi in s seboj pripeljali, poleg znanja in dobre volje, še poslušalce. Sicer bi njihov program zvenel skoraj v prazno. Lahko se samo čudimo. “V vasici, ki jo poznamo po veselih ljudeh, pa ni bilo mnogo več kot 20 poslušalcev, (iz Drboru izvirajo : Smolar, Smode, Doler in še mnogi drugi). Vemo, da je kraj že večkrat pripravil srečanje pihalnih orkestrov. Vsako leto privabi dramska skupina lepo števdo gledalcev. Ce omenim pustne sprevode, proslave ob dnevu žena, da ne pozabim gasilskih veselic, povsod je zadovoljiva udeležba. Dudi gostdne niso prazne. Poglejmo še na igrišča, povsod je živahno. Čudi me, da v kraju, kjer tudi sami gojijo ljudsko in cerkveno pesem, za kaj tako lepega, kot je bd božično-novoletni koncert, tokrat 'n bilo posluha. "Kam so se to pusto nedeljske popoldne zatekli Drbonjčani m ni znano. Poskušam si razlagati po svoje. Živimo v težkih časih in se otepamo vsakodnevnih težav. Pes se nimamo kaj veseliti. Ampak med sosede in prijatelje, ki še vseeno lahke šli. Za eno uro prijetnega doživetja, vzdušje je bdo prav domače, bi si tudi Drbonjčani lahko vzeli čas. Ja, težko se je odlepiti od toplih peči, mehkih naslanjačev in večno vključenih televizorjev. Pa bi za svoje dobro to morali kdaj storiti. Dudi vi mnogi Perošci, ki boste to prebrali. Pa brez zamere ! Marija Omulec, Qortina Stvari glede Palkanske vojne so se tako obrnile, da postajamo mi Slovenci zelo pomembni. Srbi gledajo na nas zelo grdo, kajti prevladuje trditev, da je ravno pri nas skritih velika prebivalcev Posne in Hercegovine, ki jim lahko naredijo še veliko škffde, če bi se odločili braniti svoje ozemlje. Per vedo, daje števdo teh pri nas velika, jih kar razumem, da so v skrbeh. Do, da tudi Srbi niso od muh, so dokazali kar hitro. Spomnili so se na našo atomska bombo, kpt jo že velikokrat imenuje, v Prškfm in nagnali strah v kosti verjetno vsej Dvropi. Pajti, če bi jim uspelo razstreliti atomskg elektrarno v pršktm, bi prav gotovo bila ogrožena vsakfl država v Evropi. Spomnimo se le na Černobil in vse nam bo jasno.Za to si torej upam trditi, da postajamo iz dneva v dan bolj pomembni in to vse na račun Palkanske vojne. Ena stran sprtih skriva pri nas skrite moči sposobnih vojakpv, druga stran (napadalna) si je pa tudi pri nas poiskala rešitev, da ji velesile ne morejo nič. In kaj na kpncu lahko zaključim iz tega?Samo to, da je Slovenija reševala že v Dttovi Jugoslaviji probleme drugih republikin njihovih prebivalcev, zato smo zopet postali pomembni, ko smo že osamosvojeni in priznani kot država Slovenija. Zlatka Škrubej OPRAVIČILO Zaradi prehoda na nov način oblikovanja časopisa je prišlo v prejšnji številki Erepiha do nekaterih neljubih napak za kar se našim bralcem opravičujemo. Eosebno opravičilo velja domačiji Vtek saj nam jo je tiskarski škrat pri izpisu njene zahvale še 'posebej zagodel. _____________________________V S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d. „ SLOVENJ GR A D E C IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE KRIŽANKA mmmm ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA ČEBELJA KRALJICA ANG.FILM. IGRALEC. LAURENCE ME PESNIKA VODNIKA PREBIVALKA EVROP. DRŽAVE KRISTAN IVAN KRČMAR, GOSTILNI- ČAR SINOVA HČERKA HITER TEK KIS ME REŽISERJA SAJKA 'sf*'"-" • -v- >* ALPSKA DOLINA BLIZU PLANICE HUNSKI POGLAVAR PREBIVALEC EVROPSKE- AZIJSKE DRŽAVE F • 1 ANG. FILM. IGRALEC. DAVID IGNAC KAMENIK TINE OREL KAMNITA KRSTA * * .^*4. * . . .. MESTO OB ISTOIMEN. ZALIVU V ITALIJI REKA V EGIPTU MODRO-BELA KOVINA LOGI. DOLINICE ZVER IZ RODU MAČK IME SLIKARKE LORENČAK STAREJŠI CJTRIENOV AVTO SESTAVIL: F. NOVAK • STARO EGIPTOVSKI KRALJ GORA NA KOROŠKEM RADO BORDON pa OTOK V ČILU PREDEL LONDONA UPANJE JAP. NAB. BISEROV RIMSKA BOGINJA SREČE AVTOM. OZ.. B2£ PESNIK MERMOUA MU SL. PRAZNIK IZBRANA DRUŽBA DRŽAVA NA BALKANU KOPALIŠČE NA ATI KI OTOK V SPI-TS8ERGIH RUD ŠELIGO USTJE PRI GOLO-SEMENKAH UUD.REP. ALBANIJA ELEKMER ENOTA OUMIUSKE IGRE MESTO V BAČKI GOROVJE V SAHARI ANTON ERJAVEC TONE ANDERLIČ ČEFERIN PETER KOCBEK EDVARD PEVEC FLISER ANDREJ KOKOT ŽENSKA SLABEGA OBNAŠA- NJA OVČJA PASTE Rl CA SPODNJE HLAČE STANE SEMIČ NAPOTILO — LETNI GOZDNI POSEK ŽELATINA IZ ALG POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 r ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19. PON.-PETEK: 12.-13. POD ŠIFRO PRIJATELJ PREPIH Od lavnosti odvisen časopis. Izdaja CZP VÓRANC d.o.o. Ravne na Koroškem. DireKtor Niko R. Kolar Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje MK Studio Ravne., Naslov uredništva : Ravne na Koroškem, Cečovje 5 te.: (0602) 22-999 Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje st. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. M<§k (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. llanma tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 HOM OPREMA VAM V MESECU FEBRUARJU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ ^eoocoac«ottk.w>....................................... nama VELEBLAGOVNICA VELENJE d. o. o. Trgovsko podjetje, Šaleška 21, 63320 Velenje Tel.: 063 / 854 - 181, Fax.: 854 - 133 VELIKO RAZPRODAJO OD 28.1.1993 DO 27.2.1993 SMO VAM PRIPRAVILI MODNE KONFEKCIJE SCALA ZARJE PETROVČE. Kdor išče,ta najde v NAMI Velenje a avtotehna Avtotehna d.d. išče poslovnega partnerja za sodelovanje na področju franshising sistema prodaje. V svojem prodajnem programu zastopamo svetovno znane firme, kot so: BLAUPUNKT, BOSCH, YAMAHA, SONY, VALVOLINE... Vljudno vabimo vse, ki imate na voljo prodajne prostore v središču Slovenj Gradca, da se nam čimprej oglasite. Zaželjene so trgovske izkušnje in poznavanje prodajnega programa. Naslov: AVTOTEHNA d.d. - sektor trgovina Slovenska 54 Ljubljana Tel.: (0601) 323-377 Ili • BREZPLAČEN PREVOZ • ORGANIZIRANA MONTAŽA • OBROČNO ODPLAČEVANJE I 1 RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5 / hotel MERX /, tel.: 0602/20-175, vsak dan od 8 • 15,30, vsaka 1. in 3. sobota od 8. -12. ure ji SŽ JELOVICA Mercator - Trgoavto CANKARJEVA 2 1. SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 V SVOJI PRODAJALNI NA CANKARJEVI 21 V SLOVENJ GRADCU NUDI: > motorne žage TOMOS HUSQUARNA že po 41.989,00 SIT > tovorne pocinkane avtoprikolice po znižanih cenah ZA VSE VELJAJO UGODNI KREDITNI POGOJI Ugodne cene in izbira raznovrstnih gum za osebna vozila: PIRELLI SEMPERIT FIRESTONE SAVA POPUST DO 10 % + BREZPLAČNA MONTAŽA ! Možnost plačila na dva čeKa brez obresti ! rTRGOVSKj^jODJITWH^ SLOVENJ GRADEC Vas vabi, da obiščete vse njene prodajalne, kjer vas bodo ob bogato založenih policah z veseljem postregli. Z vsakim nakupom v njihovih trgovinah boste prihranili, saj so cene več kot ugodne. ŽILA DANES,ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI \ Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem se priporoča za nakup v svojih poslovalnicah: 1. Poslovalnica "PRESKRBA" Črna na Kor. špecerija 2. Poslovalnica "SAMOPOSTREŽBA" Mežica pečenja 3. Poslovalnica "TEKSTIL" Mežica tekstil 4. Poslovalnica "ŠPECERIJA" Lese špecenja 5. Poslovalnica "MANOFAKTURA" Prevalje tekstil 6. Poslovalnica "SAMOPOSTREŽBA" Prevalje špecerija 7. Poslovalnica "KNJIGARNA" Prevalje papir 8. Posllovalnica "DISKONT" Prevalje špecerija 9. Poslovalnica "GRADBENI MATERIAL" Prevalje g-a±.mat. 10. Poslovalnica "NA VASI" Prevalje špecerija 11. Poslovalnica “OPREMA" Ravne pohištvo b.t. 12. Poslovalnica "SAMOPOSTRŽBA" Ravne-trg špecerija 13. Poslovalnica “ŽELEZO" Ravne kemikalije 14. Poslovalnica "SAMOPOSTRŽBA " Kotlje špecerija 15. Poslovalnica “MARKET" Ravne-Čečovje špecerija 16. Poslovalnica "MANOFAKTURA" Ravne tekstil, konf. 17. Poslovalnica“PAPIRNICA" Ravne na Kor. papir Popusti za nakup z gotovino pohištva, konkurenčne in akcijske cene Se priporočamo za nakup v vseh poslovalnicah KOROTANA. J