Notranjec GLASILO ..POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO." St. 14. V Postojni, 10. julija 1905. Leto I. Ven z mlekarsko zvezo! Že predzadnjič smo spregovorili o važnosti c. kr. kmetijske družbe za našega kmetovalca in pokazali, kaka nesreča bi bila za nas, ko bi naše mlekarstvo prišlo v roke nesrečne „Zadružne zvezek Med tem časom smo slišali že več glasov od mlekarskih zadruž¬ nikov, ki odločno zahtevajo, da ustanovi c. kr. kranjska kmetijska družba mlekarsko zvezo, ki bi ne glede na strankarstvo pospeševala razvoj mlekarstva. Oglasili pa so se tudi ljudje, ki so se izjavili proti temu. Zborovali so namreč klerikalci in na občnem zboru ,,Zadružne zveze 11 je zahteval notranjski poslanec dr. Krek, da pristopijo vse kranjske mlekarne k ,,Za¬ družni zvezi". Dr. Krek hoče torej, da bi vse naše mlekarne pristopile h klerikalni organizaciji, dasi dobro ve, da razun dveh ni nobena notranjska mlekarna klerikalna. Seveda, kajti to so pač zadruge, ki po¬ znajo samo živinorejce, ne pa klerikalcev in ne liberalcev. On tudi hoče, da se oklenemo potapljajoče se ladije ,.Zadružne zveze", dasi ve, da potrebujemo edinole krepkega in uglednega zavoda za procvit mlekarstva. Proti takim neumestnim zahtevam odločno protestujemo in poživljamo v interesu bo¬ dočnosti notranjskega mlekarstva kmetijsko družbo, da nemudoma osnuje neodvisno, izven po¬ litičnega boja stoječo „zvezo“, h kateri bodo lahko pristopile vse naše zadruge. Klerikalci, ki se vedno delajo prijatelje kmeta, napenjajo sicer vse strune, da bi s pomočjo mlekarstva rešili svojo vsled konsumov skoraj popolnoma uničeno „Zadružno zvezo" in prav nič jih ne peče vest, da hočejo s tem uničiti tudi našega živinorejca. Sicer pa jim ne bo pomagalo prav nič in tudi to ne, da so se pustili na zadnjem občnem zboru „Kmetijske družbe 14 pozdraviti od predsednika. To so bile le zadnje tolažbe na smrt bolnemu. Klerikalci bi že lahko spoznali, da morajo biti kmetijski zavodi nestrankarski, edinole gospodarski zavodi. Za skupno delo na nestrankarski podlagi pa so danes njihovi strankarski zavodi in tudi „Zadružna zveza 1 ' popolnoma odveč. Če imajo torej klerikalci kaj poštenja in če so prišli do pravega spoznanja, morajo tudi oni podpirati osnovanje neodvisne mle¬ karske zveze. Morda pa preosnujejo ,.Zadružno zvezo" tako temeljito, da bi lahko k njej pristopil vsakdo, brez strahu pred polomom in politično izrabo. . . Na zadnjem občnem zboru ,,Zadružne zveze" še nismo opazili, da bi se klerikalci mogli, in tudi ne, da bi se hoteli postaviti na tako stališče. Naj vendar njihovim mnogoštevilnim besedam o skupnem gospodarskem delu slede dejanja! Čas hiti in naše mlekarstvo nujno zahteva trdne nestrankarske centralizacije in zelo po¬ trebno je, da vsi prijatelji kmetskega ljudstva podpirajo to stremljenje. Politične vesti. Občinski volilni red bodo v jeseni premenili v Ljubljani. Sklenilo se bo najbrž uvesti četrti volilni razred, v katerem bo mogel voliti vsak odrasli moški brez ozira na to, ali plača kak direkten davek ali ne. S tem se bo nekoliko ugodilo željam delavstva, ki plača največ indirektnega davka. Slovensko vseučilišče. Par dni potem, ko je Gavč prezrl slovenske vseučiliške zahteve, je na pritisk Slovencev naučni minister Hartel podal izjavo, da smatra vlada željo po slov. pravni fakulteti za opra¬ vičeno. S to obljubo seveda še ni nič gotovega izrečeno, vendar je že to Nemce strašno speklo. Ves nemški Iz¬ rael: od Celovca in Gradca dol do Celja se vzdiguje in kriči, da tak zaostal in divji narod kot so po njihovih besedah Slovenci, ne sme dobiti visoke šole. Mi radi verjamemo, da Nemcem ni prijetno, ako se Slovenci povzdignemo, in tudi ne tirjamo od njih, da se vesele našega polovičarskega , uspeha v vseučiliškem vprašanju, nepošteno v nemškem nastopu je le, da na take surove in neumne načine kradejo Slovencem ugled. Nemški listi nam tudi očitajo, da nimamo srednjih šol: kedar pa zahtevamo srednjo šolo, pa isti Nemci grozno vpijejo. Očitajo nam dalje, da nimamo niti meščanskih šol; Stran 178. NOTEANJEC Letnik I. kar se tiče meščanskih šol, bi res Slovenci lahko več storili — seveda to z univerzo nima nič opraviti. Naučni minister je dejal, da bodo predavanja na bodoči pravni fakulteti deloma nemška. V tem vprašanju morajo biti Slovenci pač previdni. Domžalski izgredi. Na kamniškem glavarstvu delajo pri obsodbah Slovencev prav po domače: veliko število so jih brez zaslišanja ponudenih prič, ki bi do¬ kazale, da se obtoženci domžalskih izgredov niso udele¬ žili, obsodili v zapor. Pri obravnavah se je tudi izkazalo, da so streljali Nemci. Vlada je skušala zvrniti vso krivdo na Slovence, po svetu je razbobnala, da so Slovenci streljali na „mirne“ Nemce, zdaj pa, ko se je izkazalo nasprotno, pa nima poguma to preklicati in izkazati čast resnici, ker bi seveda to bilo Slovencem v korist, Nemcem pa v sramoto. Državni zbor dela z veliko naglico, da bo mogel prej na počitnice. Italijanom je vlada obljubila, da jim bo že do jeseni uredila vprašanje italijanske pravne visoke šole. Državni zbor se je posvetoval, kaj naj stori proti Ogrom, ki niso dovolili denarja za vojaštvo, niti rekrutov. Naša in ogrska vlada bosta, ne da bi se bilo zakonitim potom dovolilo, sami izplačevali na¬ dalje denar za takozvane ,.skupne zadeve 11 t. j. armada in zastopstvo države na zunaj in sicer po starem raz¬ merju, tako da plača Avstrija 66 4<3 / 49 °/o vseh potreb, Ogri pa ostali manjši del. Na Ogerskem daje mesto za mestom hude ne¬ zaupnice ministerskemu predsedniku Fe j er vari-j u. Cesarjev prijatelj in zaupnik ne najde nikjer zaslombe. Madjari so neomahljivi v svojih zahtevah, čeravno jim Fe j er vari ponuja tudi v vojaških vprašanjih že mnogo več, kot njegovi predniki. Madjari so dobili enkrat od cesarja prst, zdaj pa hočejo — in prav imajo s svojega stališča! — roko. Rusija. Ruski poraz na morju je zopet ohrabril revolucionarje. Zopet je tekla kri. V Lozdu, nekem velikem tovarniškem mestu na ruskem Poljskem, so postreljali vojaki na stotine ljudi, predno je nastal mir. Sovraštvo se obrača proti oholemu in nepoštenemu ruskemu uradništvu. Najhujši je bil upor v Odesi. Odesa je glavno pristanišče v Črnem morju in najbogatejše rusko trgovsko mesto. Tu so se uprli mornarji na ruski vojni ladiji „Potemkin“. Povod uporu je bil, da so vojake silili, da naj jejo gnjilo meso. Pobili so častnike, navadni vojaki vodijo ladijo. Streljali so na Odeso. Y mestu samem je tudi nastal upor. Tu je vojaštvo zma¬ galo šele črez par dni. ko je bilo ubitih in ranjenih več tisoč ljudi. Proti ..Potemkinu -1 je car poslal velik del črnomorskega brodovja, a vojaki niso hoteli napasti upornih bratov na ,,Potemkinu 11 . Oklopnica „Georgij Pobjedonosec“ se je tudi uprla, ostale ladije so se pa brž obrnile, ker so se poveljniki bali, da jih mornarji ne pomore in se pridružijo upornikom. ,.Pobjedonosec“ se Listek. Narodne šege in navade starih Vipavcev. Priobčil Ciril Premrl. (Dalje). Pri pogrebih so bile v različnih krajih različne navade. Ponekod je bila navada, da so najeli stare babe, ki so morale na ves glas za mrličem jokati, drugod niso smeli v hiši žalosti osem dni ognja prižgati. Če je kdo v postu umrl, je bila navada, da so prinesli, ko se je post končal, mesa in pijače na grob in mrliča na ta način „iz posta vzeli 11 . Drugače bi moral iti revež lačen in žejen na oni svet. Ti običaji tedaj niso bili povsod enaki. Nikjer pa ni ostalo brez „s e d mi n e“. Zbrali so se vsi pogrebci, ti so najprej molili za ranjkega, potem pa tulili in jokali, kar se je dalo. Dokler je šlo to samo od sebe, je bilo še dobro. Če je bila pa žalost premajhna in so se solze hitro ustavile, se je že našlo malo čebule, ki jih je zopet privabila iz oči. Slednjič se jim je zdelo, da bo žalovanja dovolj in da jim ranjki ne bo mogel očitati, da so ga imeli premalo radi. Za¬ čeli so tedaj eden drugega tolažiti in da bi bila tolažba in večja in hitrejša, so se vsedli okoli obložene mize začeli jesti in piti. Da tudi petja ni manjkalo, se razume. | Pri tem so kmalu pozabili na prejšnje žalovanje, tako da se je celo reklo, da je pri kmetih najbolj prijetno tedaj, kadar je v hiši nevesta ali mrlič. Ko je bilo vse to končano, potem je bil mrlič prav pokopan. Plesali so Vipavci, kakor sploh vsi Kranjci, zelo radi in niso zamudili nobene prilike, da bi se malo ne zavrteli. Zlasti pa ni bilo „šagre“, da bi ne bilo tudi plesu. Tedaj je prodal domači duhovnik kakemu fantu prvi ples; ta je prodal zopet dvema drugima dva plesa. Zdaj je plesal najprej prvi s svojo plesalko, potem drugi in tretji. Po teh treh plesih so začeli drugi trije in sicer tako, da je plesal sedaj drugi prvi ples, tretji drugega, prvi zadnjega. Nato so plesali zopet trikrat in sicer tako, da je bil zdaj tretji prvi. Po teh treh plesih so smeli iti tudi drugi plesat in to tako, da so se vrstili, dokler ni bil vsak enkrat prvi. Za oni par, ki je prišel zadnji na vrsto, ki je bil „na repu“, je bila to velika sramota. Ker je moral takorekoč pometati za drugimi, so mu prinesli v zasmeh metlo in smetišnico. Omeniti moram, da so plesali le fantje in dekleta, nikdar pa ne tudi možje ali žene. Tudi ni smel nihče do tega časa premeniti plesalke. Ko so tako vsi doplesali, so se zbrali prvi trije plesalci in se posvetovali, ali naj se plesalke premeni ali naj pleše zopet vsak s prejšnjo. Kar so ti trije sklenili, to je obveljalo. Seveda ni šlo pri izberi plesalk vedno vse gladko, ker bi jih včasih več rado plesalo Letnik I NOTEANJEC Stran 179. je kmalu udal, „Potemkin“ pa jadra po Črnem morju in grozi, da bo delal škodo po morju toliko časa, dokler ne bo Rusija svobodna sedanjih uradnikov in carjeve okrutnosti. Ločitev cerkve od države. V Franciji so 3. t. m. sprejeli po večletnem boju zakon, s katerim se loči cerkev od države: cerkev si ima vse svoje potrebe, osobito za bogoslužne namene in duhovniške plače sama oskrbeti, država ne plača nič več niti za katoliško cerkev niti za katerokoli versko družbo. S tem je po¬ stala država od cerkve, seveda tudi cerkev od države svobodna. Novice. Postojnsko jamo posetilo je dne 24. junija 112 gojenk ljubljanske višje dekliške šole pod nadzor¬ stvom ravnatelja gosp. dr. Lovra Požarja in nekaterih profesorjev. Na plesišču je pozdravil posetnike g. na¬ čelnik jamske upravne komisije s primernim nagovorom. Umrla je dne 26. junija v Zagorju na Pivki 85 let stara žena Marija Marinčič, mati štirih spošto¬ vanih tukajšnjih gospodarjev. Poročena je bila 65 let in bi imela letos obhajati železno poroko. Naj počiva v miru! Telovadno društvo „Sokol“ v Postojni na¬ znanja, da se udeleži sprejema bratov Srbov, dne 16. t. m. korporativno z zastavo. Bratje Sokoli se z eno in isto. Zato se ne smemo čuditi, če so se fantje zaradi tega večkrat stepli in če je nesel ta ali oni s plesa krvavo glavo. Zaradi pretepov, ki so se pri plesih ponavljali, so se trudile gosposke, da bi ples odpravile. Toda fantje si niso pustili vzeti te pravice, s čemur so bila tudi dekleta zadovoljna. Plesalo se je le do solnčnega zahoda. Ko je solnce zašlo, je bilo to znamenje, da je plesa konec. Ljudje so bili včasih zelo pobožni in so natanko izpolnjevali vse zapovedi, zlasti štiridesetdanski post. V tem času ni nihče jedel mesa in tudi pri drugih jedeh so si pritrgovali. Kar so med postom zamudili, to so hoteli dohiteti o velikonočnih praznikih. Tedaj so se pošteno splačali za prestano lakoto. Tako pripovedujejo o Rovtarjih še dandanes zlobni jeziki, da v postu nalašč malo jedo, le da imajo o Veliki noči večjo slast. Tedaj da hočejo snesti, kolikor vidijo. Želodec, ki se je krčil dolgih štirideset dni, se seveda ne more takoj privaditi na boljše čase in odpove svojo službo. Da tudi druge neljube posledice, ki jih vsak lahko ugane, ne izostanejo, je samo ob sebi umljivo. Pa da mi ne bodo Rovtarji zamerili, ponavljam še enkrat, da so to hudobne govorice in da so jih razširili najbrž ljudje, ki si sami ne morejo o Veliki noči toliko pri¬ voščiti in so jim vsed tega nevošljivi. (Konec prihodnjič). poživljajo, da store svojo narodno dolžnost ter nastopijo ob tej priliki v kar naj večjem številu. Podrobnosti se naznanijo pravočasno. Nazdar! Nezgoda. Dne 29. junija proti 7. uri zvečer je prišel 69 let stari, oženjeni Anton Prunk, ki je služil pri g. Leopoldu Deklevi, županu v Bujah št. 1 za hlapca, nekoliko vinjen domov. Po večerji je šel v mlin in sicer v sobo mlinarja Ivana Ambrožiča spat. Drugo jutro so našli Prunka v vodi pod mlinom mrtvega, na obrazu | ležečega. Imel je več poškodb na glavi. Ker je bil Prunk | mesečen, je najbrže po noči vstal, ter črez mostovž v vodo padel, kjer se je pri padcu ob ostrem kamenju na glavi poškodoval. Truplo so dne 1. t. m. raztelesili. Konec žganjepivca. 35 let stari delavec Alojzij Nagovc iz Hraš št. 13 napil se je dne 23. m. m. v Sla¬ vini žganja v toliki meri, da je še isti dan umrl. Pazite na otroke. 22 mesecev stari Lorene Štavar, sin posestnika Gašparja Štavar iz Šilertabora št. 4 izpil je dne 20. junija, med tem ko je bila njegova mati na polju, iz kozarca nekoliko esence za jesih. Otrok je vsled tega 21. junija umrl. Detomor. Dne 27. m. m. zjutraj prijeli so orož¬ niki v Žireh Marijo Jurjevčič iz Žirovskega Vrha, ki je na sumu, da je svoje novorojeno dete umorila. Odvedli so jo v zapor c. kr. okrajnega sodišča v Idriji. Tatvina. 26. junija popoludne ukradel je nekdo potniku Ivanu Zupanu na Starem trgu v Ljubljani iz veže kolo, vredno 120 kron. Ker je oškodovani sam našel sled tatu, brzojavil je orožnikom v Postojno. Ko je šel orožnik g. Luka Jenko proti 6. uri zvečer služ¬ beno na postojnski poštni urad. je videl, da se neznan človek na v brzojavu opisanem kolesu prav hitro skozi Postojno pelje. Obvestil je o tem orožnika g. Aber-a, kteri se je takoj na kolesu z največjo hitrostjo peljal za neznancem, in ga v Hrašah dohitel. Orožnik je skočil s kolesa in potegnil sabljo. Kolesar je bil tako prese¬ nečen. da se ni branil, ko ga je orožnik aretiral in pre¬ iskal. Tat je imel pri sebi nabasan samokres, ter pozneje tudi izjavil, da bi bil orožje rabil, če bi ga orožnik ne bil tako iznenadil. Aretirani se piše baje Friderik Osterreicher, in je mehanik iz Weidena na Bavarskem. Gad je pičil 28. m. m. Antona Premru, rojenega 1. 1889 v Predjami, ki je služil za pastirja pri posestniku Ivanu Ježu v Strmci. Prepeljali so ga v postojnsko okrožno bolnico. Grozna toča je dne 3. julija t. 1. med 5. in 6. uro popoludne v košanski župniji vse poljske pridelke popolnoma uničila. Tudi drugod je ta dan silni vihar in naliv s točo veliko škode napravil. Premeščenje. C. kr. davčni praktikant g. Janko Jan, dosedaj prideljen c. kr. davčnemu uradu v Postojni, je prestavljen k davčnemu uradu v II. Bistrico. Vsled solnčarice se je zgrudil 4. julija 41 letni samski krojač iz Smerij št. 19, ko je prišel od košnje domov ter takoj potem umrl. Prepeljali so ga v mrt¬ vašnico na Prem. — Dne 3. t. m. je nenadoma umrl 47 let Stran 180 . NOTRANJEC Letnik I. stari kajžar Andrej Podboj iz Studenega št. 90. Vzrok smrti je najbrže tudi solnčarica. Velik kres so zažgala postojnska narodna društva dne 4. t. m. na predvečer slovanskih blagovestnikov v bližini postojnskega kolodvora. Pri kresu je svirala postojnska trška godba. Po končanem kresu zbralo se je v obilem številu došlo občinstvo v restavraciji g. Andreja Zakotnika, kjer je moški zbor slavnega postojnskega orkestra z ubranim petjem zabaval občinstvo pozno v noč. Končno moramo še omeniti, da se je pri tej priliki nabral znesek 70 K 43 h, kterega upošlje tukajšnja ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda osred¬ njemu vodstvu kot Ciril in Metodijev dar. Požar. Dne 27. junija ob */ 4 na 1 uro popoldne pričelo je v podstrešju hiše št. 31 v Vel. Ubelskem goreti. Ogenj so sosedje pravočasno opazili, ter kmalu udušili. Posestniku Jakobu Brezecu nastala škoda se ceni na kakih 300 kron. Dne 30. junija prijeli so orožniki cerkovnika Antona Natlačena iz Vel. Ubelskega, ker je na sumu, da je ogenj zanetil; odvedli so ga v zapor v Senožeče. Strela je udarila dne 3. t. m. popoludne med hudo nevihto v župno cerkev v Knežaku. Razbila je stebre na koru. V cerkvi ste bili dve poroki. Nekemu možu je strela odbila z žeblji podkovano peto na čevlju. Poškodovan ni bil nihče. — Ob istem času so se splašili konji posestniku Alojziju Fatur v Zagorju ob Pivki. Fatur je padel pod voz in kolo mu je zlomilo nogo. Prepeljali so ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Kolajno za 40 letno zvesto službovanje dobila je Uršula Šestan, okrožna babica v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Prosveta. Velika Prešernova veselica bo 16. t. m. v Ljubljani. Pripravljalni odbor obstoja najmanj iz 400 dam in gospodov, ki že dolgo časa pripravljajo različne novosti, s katerimi hočejo razveseliti udeležene. Čisti dobiček je namenjen Prešernovemu spomeniku. Upamo, da se tudi Notranjci v velikem številu udeleže te slavnosti! Kmetijska družba in pouk. Največjo važnost poklada kmetijska družba na kmetijski pouk, ker smatra strokovno naobrazbo naših kmetovalcev za temelj celemu kmetijskemu napredku. Glavni odbor je prepričan, da se ima zahvaliti na svojih znatnih uspehih največ inten¬ zivnemu kmetijskemu pouku, ki je na Kranjskem tembolj potreben, ker nimamo visoko naobražene kmetijske inteli¬ gence, ki bi s požrtvovalnostjo dajala vzorne praktične zglede za preproste kmete. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in v gospodinjski šoli, ki jih ima glavni odbor v svoji oskrbi, se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna uči¬ telja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni potovalni učitelj za vinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1904 na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo. — Z družbenim glasilom „Kmetovalcem" je glavni odbor redno deloval za razši- jenje kmetijske znanosti ter je v letu 1904 izdal dva snopiča svoje »Kmetijske knjižnice" in sicer: »Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini" in »Soseda Razum¬ nika prešičjo rejo". Letošnje leto izda družba štiri ua- daljne snopiče te knjižnice, in sicer: »Soseda Razumnika govedorejo", »Kmetijsko poučno potovanje v Švico", »Mlekarsko knjigovodstvo" in „0 užitnini od mesa in vina v odprtih krajih". — Kot novo je glavni odbor leta 1904 uvedel poučna potovanja v dežele, koder morejo kmetovalci videti dejansko izvrševanje umnega kmetovanja. Priredilo se je »I. poučno potovanje kranj¬ skih kmetovalcev v Švico" pod vodstvom pristava kranjske kmetijske šole na Grmu g. Rohrmana. Tega potovanja se je udeležilo 39 udeležencev. Da je bilo mogoče to potovanje prirediti, se je v prvi vrsti zahva¬ liti slavni kranjski hranilnici, ki je v ta namen naklonila izdatno podporo. — Veliko zanimanje za taka poučna potovanja je glavni odbor privedlo do sklepa, vsako leto prirediti po eno poučno potovanje, in za leto 1905 se je sklep tudi že izvršil, in sicer s potovanjem na Štajersko. Udeležencev je bilo nad petdeset, in sicer brez vsake podpore. Posledica teh potovanj se že sedaj kaže, kajti preosnovanje naših nepripravnih hlevov v umno prirejene se je pričelo vršili ravno vsled teh potovanj. Družbena gospodinjska šola je med naj¬ važnejšimi podjetji. Da je ta šola potrebna, spričuje dejstvo, da se vsako leto zglasi več deklet, kakor jih šola more sprejeti. Vse učenke morajo stanovati v zavodu. Šola je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška, ki s strokovnimi učitelji vred osbrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. Praktično so se gojenke vežbale v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, govedoreji, prašičji reji, zelenjadarstvu, cvetličarstvu in sadjarstvu. Praktičen mlekarski tečaj je učil, kako je ravnati z mlekom sploh, | potem posnemanje mleka s strojem, izdelovanje presnega masla ter raznih vrst finega sira, ki se lahko napravljajo iz malo mleka. Skrbelo se je tudi za poučni izlet gojenk. Leta 1903 se je pouk pričel 1. oktobra in je trajal do 30. septembra 1904. Počitnic ni in se gojenke sploh vse leto ne puščajo domov. Gojenk je bilo dvanajst, ker se jih več sploh ne more sprejeti. Izkoriščanje šolske dece v Avstriji. Centralna statistična komisija na Dunaju je ravnokar izdala izkaz, kako se izkorišča šolska deca pri raznem delu. V Av¬ striji je 3,207.674 šoloobveznih otrok. Od teh otrok se uporablja 154.791 otrok pri raznih podjetjih. Največ otrok se uporablja pri poljedelstvu in sicer 103,010. Seveda tu niso všteti oni otroci, ki pomagajo svojim starišem ali sorodnikom pri delu, temveč le oni, ki služijo v šoloobvezni dobi pri tujih ljudeh. Pri raznih obrtih, fabrikah i. t. d. je bilo uslužbenih 51.781 šolo¬ obveznih otrok. Služilo pa je pri raznih gospodarjih 70.592 šoloobveznih deklic in 84.199 dečkov. Letnik I. NOTRANJEC Stran 181 . Prenapolnjene šole. Ljudska šola je temelj vsake daljše izobrazbe. Potrebno je zato, da se učitelj prav dobro peča z vsakim posameznim učencem. Poznati inora dobro njegov značaj, njegove zmožnosti in talente, njegove rodbinske razmere. To pa ni mogoče, ako je razred tako napolnjen, da more učitelj dobro spoznati le nekaj učencev. Avstrijska šolska postava dovoljuje, da sedi v jednem razredu 80 učencev, kar je gotovo mnogo preveč. Poznamo pa razrede, kjer sedi v jedni majhni sobi nakopičenih po sto učencev in še več. Kaj naj učitelj s toliko učenci dela ? Kako more skrbeti za vse enako? Kako je mogoče vse dobro naučiti pri raz¬ ličnih njihovih zmožnostih? Slabe posledice tako naba¬ sanih razredov se kažejo povsod. Tako se dostikrat opaža, da je otrok od mladosti sem silno bistrega uma in kaže veliko veselje do učenja, v šoli pa naenkrat začne to veselje padati in otrokova bistroumnost peša, tako da pride nazadnje otrok v položaj, ko mu je vse enako in ga nobena reč več ne zanima. In mnogo so krivi v tem oziru ravno prenapolnjeni razredi. Ko bi sedelo v vsakem razredu le 30 učencev, bi se lahko učitelj za vsakega bolj natančno brigal in vsi bi se mnogo več naučili. Učiteljstvo se prizadeva, da bi se število otrok, ki sede v jednem razredu, zmanjšalo, zato pa pomnožilo število razredov. Krajni šolski sveti bi morali pri tem biti učiteljem v pomoč, in pomagati, kjerkoli morejo, da se ta želja tudi kmalu izpolni. Palica v šoli. Danski državni zbor je sprejel pred kratkim predlog, da se v šoli zopet uvede telesna kazen. Popoldanska šola. V nekaterih krajih se šolniki trudijo, da bi odpravili popoldansko šolo in uvedli mesto nje nepretrgani predpoldanski pouk, ki bi se začel bolj rano in končal nemara ob 1 uri popoldne. V Hannoveru na Nemškem je v ta namen razposlalo ravnateljstvo meščanske šole vprašalne pole. 95 % starišev je bilo za nepretrgani predpoldanski pouk; samo 5 % starišev se je odločilo za celodnevni pouk. Koliko šoloobveznih otrok v Avstriji ne hodi v šole? Na Moravskem in Sleškem 6695, v Češki 55.315, v Gornji Avstriji in Solnograški 329?, v Dol. Avstriji 20.321, Tirolski in Predardelski 14.498, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem 53 . 914 , v Primorju 39.694, v Dalmaciji 71.721, v Galiciji in Bukovini 664 . 305 . — Skupaj 929.755 otrok nima po¬ trebne izobrazbe. — Avstrija šteje 17.800 ljudskih in 485 meščanskih šol. Brezplačna učna sredstva. V nekaterih ame- rikanskih državah darujejo ljudske šole svojim učencem učna sredstva brezplačno. Izkazalo se je, da učenci darovane knjige zelo čuvajo in da so sedaj bolje ohra¬ njene kakor poprej e, ko so učenci sami kupovali knjige. — Pri nas se še prav malo govori o brezplačnem odda¬ janju učnih sredstev učencem ljudskih šol. In vendar bi to bilo zelo človekoljubno delo, ko bi krajni šolski sveti kupovali vsa sredstva. Tako bi ne bilo neredov, tako bi imeli vsi učenci vedno vsa sredstva in bi ne bilo treba učitelju groziti in prositi, da stariši kupijo po preteku par mesecev učencem knjigo. Tudi bi učna sredstva za posameznega učenca bila mnogo ceneja, ker bi se kupovala v večjih množinah. Kanton Curih v Švici oddaja brezplačno vsa učna sredstva učencem ljudskih in meščanskih šol in je izdal leta 1903 za vsakega učenca za tiskana sredstva le 1 K 3 v, za pisalne in risalne potrebščine pa le 2 K 4 v. Narodno gospodarstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Pretečeni teden je zborovala v Ljubljani pod predsed¬ stvom deželnega glavarja pl. Detele kmetijska družba. Udeležilo se je njenega občnega zbora veliko kmeto¬ valcev z dežele in tudi več Notranjčev je bilo med njimi. Ravnatelj Pirc je obširno poročal o velikem napredku, ki ga je imela družba pretečeno leto. Iz njegovega govora posnemamo, da šteje družba že čez 6000 udov in 130 podružnic. Družba je v letu 1904. priskrbela 6158 strankam raznih gospodarskih potrebščin, z drevjem, stroji in orodjem vred okroglo 200 vagonov, ter je to blago oddala v 9394 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel ravno pol miljona kron. Ker je družba kupila dvesto vagonov gospodarskih potrebščin, in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal štiristo vagonov ali dvajset polno naloženih to¬ vornih vlakov. V ostalem je delovala v procvit posa¬ meznih gospodarskih panog, kakor poročamo spodaj. Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Ker so živinorejci že močno prišli do spoznanja, kako potrebni so dobri biki plemenjaki, zato so umnejši živinorejci pripravljeni bike plemenjake bolje plačevati, in je družbi omogočeno s primerno zelo majhno državno podporo oddajati več plemenskih živali. Leta 1904 je družba oddala 12 bikov simodolcev, 14 pinc- gavcev in 4 murodolce. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 753 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli subvencijske bike črez določeni dve leti za pleme. — Glavni odbor je tudi vladi pomagal priskrbo- vati čistokrvne plemenske bike občinam, in je družba ku¬ pila za vlado 40 bikov plemenjakov. Leta 1904. je torej prišlo v deželo 70 čistokrvnih bikov plemenjakov, število, ki doslej še ni bilo doseženo. V prospeh mlekarstva je družba vedno mar¬ ljivo delovala, saj je že več kakor trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. Nove iz¬ najdbe na polju mlekarstva so omogočile lažje razpe¬ čavanje mleka, in glavni odbor se je zaradi tega v zadnjih letih z vso silo in z najboljšim uspehom trudil mlekarstvo na Kranjskem povzdigniti. Večji del mle¬ karskih zadrug v deželi se je osnoval po neposrednem ali posrednem prizadevanju kmetijske družbe, ki je tudi vsem zadrugam izposlovala državne podpore. Leta 1904 je bilo na Kranjskem 49 mlekarskih zadrug, ki so raz- pečale 6,543.478 litrov mleka in so zanj dobile 719.782 K. Stran 182. NOTRANJEC Letnik I. Vse mlekarske zadruge z malimi izjemami procvitajo. C. kr. kmetijsko ministrstvo je 1. 1904 nastavilo po¬ sebnega potovalnega učitelja za mlekarstvo na Kranj¬ skem, ki je prideljen družbi. Vsled tega je bilo mogoče v najkrajšem času oživotvoriti še one mlekarske zadruge, kterih ustanovitev je bila že poprej sklenjena, oziroma započeta. V letu 1905 se bo število mlekarskih zadrug povzpelo gotovo na šestdeset (sedaj jih je že 58), ki bodo razpečale veliko nad deset miljonov litrov mleka ter zanj iztržile poldrugi miljon kron. — Denarni promet pri mlekarskih zadrugah v 1. 1905 bo znašal tri miljone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva skoraj docela čisto novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobe novih dohodkov v znesku poldrugega miljona, kar odgovarja glavnici tridesetih miljonov kron. Posledica procvitajočega mle¬ karstva se pa kaže tudi v zboljševanju živinoreje glede kakovosti, in če ima Kranjska danes 26.000 goved več kakor pred desetimi leti, ima na tem gotovo največjo zaslugo mlekarstvo. Umetna gnojila. Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1904 se jih je porabilo 148 vagonov, torej ravno za dvajset vagonov več kakor leta 1903. Naro¬ čali so jih skoraj izključno kmetski posestniki. Dosedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih naši udje pričeli rabiti tudi za žito, fižol in krompir. Leta 1904 se je v ta namen porabilo že kakih 30 vagonov gnojil. Družbi se je zlasti posrečilo kmetovalce pridobiti za gnojenje ajde s superfosfatom; ugodni uspehi tega priporočila so na¬ redili, da znaša današnja poraba superfosfata za ajdo že 20 vagonov na leto. Navesti je tudi dejstvo, da je danes kranjska dežela v Avstriji na petem mestu glede porabe kalijevih gnojil. Za to si sme družba pripisovati vse zasluge. Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je po¬ sredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Na prošnjo glavnega odbora je de¬ želni odbor plačal voznino do podružnic, tako da so vinščaki prav poceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žveplalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vino¬ grade. Družba si šteje v dolžnost, skrbeti za razpeče¬ vanje domačih vin, oziroma domače vinščake podpirati pri vinski kupčiji. Osnovala je v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet. Uspehi vinske kleti, ki ima namen, širše občinstvo seznanjati z dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kup¬ čiji, ima očiten uspeh; zato družba upa sedaj dobiti pri merodajnih krogih potrebne podpore. Postojnsko jamo je obiskalo meseca junija t. 1. 1379 oseb, v katerem številu pa posestniki velike binkoštne jamske veselice niso všteti. Vstopnina je znašala 3589 K. Jama je bila vsak dan dvakrat odprta ob V s 11. uri zjutraj in ob ’/ s .4. uri popoludne. Lansko leto meseca junija je jamo posetilo 555 oseb; tedaj je število obiskovalcev letos v mesecu juniju za 824 oseb naraslo. Novo opekarno namerava sezidati poleg državne ceste pri Hrašah g. Josip Lavrenčič iz Ljubljane. Peč bo 32'4 m dolga in 20'4 m široka. Valilnik za 70 jajc dobil je pred kratkim g. Nikola Dabovič, obratni vodja elektrarne v Postojni. O uspehu bomo bodoče poročali. Zboljšajmo si naše živinske hleve. (Konec). Kedar napravljamo v hlevu tlak, določiti moramo najprej stajo. Ta mora biti široka brez jasli za vole približno 2 - 80 m, za krave pa 2'30 do 2 - 50 m. Staja naj bo kolikor mogoče vodoravna, samo zadnji del naj visi, da se bo gnojnica lahko odcevala in sicer pri volovski staji začne viseti 120, pri kravji staji pa 60 cm od zadej. Padec znaša naj pri prvi 7 do 8 cm, pri drugi 5 cm. Za stajo napravi naj se jarek, po katerem odteka gnojnica v podzemeljski kanal. Če je staja na obeh straneh hleva, napraviti je po sredi hodnik. V boljše pojasnilo pokažem naj tlak v hlevu šematično. 160 120 30 140 30 60 160 a//" \V Volovska staja V Hodnik Kravja staja Koncem hleva, še boljše vsakih 2>/ 2 do 5 metrov izgublja naj se gnojnica v poseben kanal, ki jo vodi v gnojnično jamo. katera pa mora biti zunaj hleva. Da ne prihaja skozi ta kanal smrad iz gnojišča v hlev, zapreti ga je najboljše s pomočjo pregraje, kakor kaže sledeči načrt: -i —t - V pogreznjenem delu kanala se nahaja gnojnica -_ -vedno tako visoko, kakor - Q I-je visok odtok na desni __l strani. Pregraja, katero se napravi lahko iz opeke, za¬ preti mora gnojni del kanala popolnoma. Razun smradu branimo s tako zapiralnico tudi mišim in podganam v hlev. Zapiralnico postaviti je, če je mogoče zunaj hleva. Hlevski tlak, kakor tudi jarke in kanale je naj¬ boljše napravljati iz betona, ker je beton za gnojnico neprediren in obenem tudi dovolj gladek, da tekočine v staji ne pridržuje. Tlak iz betona tudi ni posebno drag in rekli bi skoraj, da je bolj cen nego kateri si bodi drugi. Z enim sodčkom cementa, ki stane okoli 11 K, napravimo lahko 12 do 14 m 2 7 cm debelega tlaka. Ker si napravi betonast tlak lahko tudi sam go¬ spodar in mu ni treba trositi za zidarje, opišem naj v kratkem to delo. Najprej zaznamuj s pomočjo latvic (remelnov), kako visoko naj pride tlak in kako naj visi. Latvice deti je vsaj vsake 4 metre razsebe. Nato si Letnik I. NOTRANJEC Stran 183, pripravi nekoliko drobnega grušča, kateremu je pri¬ mešano tudi nekoliko peska. Na staji zmešaj ta grušč z- eno petino cementa (na pet škafov grušča vzemi en škaf cementa), prili.j mu nekoliko vode in spet dobro premešaj. To zmes razgrni nato, čim prej moreš, pri¬ bližno 5 cm na debelo po staji in sicer tako, kakor si postavil latve. S pomočjo lesenega bata ali močne deske potolči beton v toliko, da se vse praznine med gruščem s peskom in cementom zapolnijo. Čim se je ta spodnji tlak nekoliko posušil, zmešaš na isti način polovico drobnega peska in polovico cementa, zmočiš zmes z vodo ter jo poliješ vrhu prve plasti 2 cm na debelo. Ker se cement kmalu strdi, ne smeš ga pripraviti preveč naenkrat, marveč polagoma. S pomočjo zidarske žlice in zidarske deščice pogladiš tlak, da bo visel tako, kakor si nastavil latve. Ko si delo svršil in se je tlak strdil, vzemi latve iz betona ter zamaži odprtino na isti način, kakor si napravljal tlak. Dokler se ni tlak popolnoma strdil, razgrni si desko, če hočeš hoditi po njem. Prednjo polovico staje in hodnik ni neobhodno potrebno, da napraviš iz cementa, marveč tukaj zado¬ stuje tudi samo ilovica, ker ne prihaja sem mokrota. Po hodniku zabiješ lahko v ilovico okroglo potočno kamenje, vendar na stajo ga ne priporočam. Če napraviš hodnik iz betona, dobro je, da napraviš v vrhnjo plast cementa, ko se je na pol strdila, s pomočjo deščice, na katero pribiješ nekoliko lesenih ali železnih žebljev, majhne luknjice, ki ovirajo potem, da se živina ne drsa. V staji, ki se posiplje s steljo bi bilo to nepotrebno ali pa celo škodljivo delo. Kdor ne more ali ne mara napraviti v hlevu takega tlaka, priporočam mu, naj razgrne po njem 10 do 15 cm na debelo plast ilovice, katero dobro potepta. V njo naj zabije kamenite plošče. Razpoke med ploščami za¬ mazati mora ali z ilovico ali še boljše s cementom ('/, cementa, '/a peska). Jarek za gnojnico je vselej napraviti iz cementa. Lesenega tlaka v hlevu ne priporočamo, ker pre¬ hitro pregnije in potem zastaja v njem gnojnica. Kdor hoče napraviti tlak iz opeke, deti jih ne sme na ploščo, marveč navpično. Opeko je zamazati s cementom. Kadar delamo v hlevu tlak, misliti moramo tudi na pregrajo. Če privezujemo po dve živini skupaj, deti je po 2'5 do 3 m narazen. Nasprotno računimo, da po¬ trebuje živina, če je privezana ena poleg druge L20 do 1'40 m prostora. Če smo tlak v hlevu tako uredili, kakor je tu opisano, ne bo se samo živina bolje sponašala, ker bo imela bolj snažno ležišče in bo dihala boljši zrak, marveč od tega bodemo imeli mi tudi neposredne dobičke. Ko¬ liko gnojnice ušlo nam je prej pod zemljo, katera se bode sedaj nabirala v gnojnični jami! In gnojnica je jako drago gnojilo; več je vredna nego sam gnoj! Kmetje, napravite toraj v hlevu primeren tlak! „Prim. Gospodar“. Za kratek čas. Delo z glavo. Kmet vozi odvetniku drva iz gozda in zahteva za delo petak voznine. To je odvetniku pre¬ več. Toda kmet mu reče: „Saj si tudi vi za kako tožbo daste plačati več nego petak in vendar vam tožbe ni težko storiti! 1 ' — „Da, prijatelj,“ odgovori odvetnik, „moram pa delati z glavo!" — „Saj so morali tudi moji voli delati z glavo; ali mislite, da so vlekli z repom?" Najdena ura. Resnik: „Zakaj so te že zopet zaprli?" — Uzmovič: „Ker sem našel županovo uro!" — Resnik: „No, to vendar ni nič hudega!" — Uzmovič: „Veste, pa uro sem našel, predno jo je bil župan izgubil!" Vedno priden. Gospod: „Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tem tednu pri meni! To je vendarle preveč!" — Berač! „Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno živi!" Dvoumna polivala. Cerkovnik dobi službo v drugem kraju. Ko pride čez nekaj let zopet k nekda¬ njim prijateljem, vpraša župana: „No, oče, ali je še vedno toliko bedakov pri vas, kakor jih je bilo nekdaj ? — ,,Hvala Bogu!" pravi župan, „ni jih več toliko kakor tedaj, ko ste bili še vi, pri nas!" Notranje!, berite, širite in naročajte „Notranjca“! IVlala oznanila. Dimnikarskega učenca sprejme Ivan Kolar, dimnikarski mojster v Postojni. Lovski pes prepeličar rujavograhast je pritekel za vozom iz Goč do Postojne in je sedaj pri gosp. Ludoviku Ditrieh v Postojni, kjer naj se njega lastnik oglasi. Blagajničarko z lepo pisavo, ki mora biti tudi izurjena prodajalka, iščem za svojo veliko trgovino z mešanim blagom. Anton Ditrieh. Aparat za petrolej, še malo rabljen, kakor tudi bank (pudel), police in predali za prodajalno so naprodaj pri Alojziju Domicelj v Zagorju na Pivki. Nakovalo v dobrem stanu je naprodaj po nizki ceni pri Josipu Paternost v Postojni. Dobro ohranjen voz „brek (< ima po nizki ceni na prodaj Matija Zafred v Št. Petru št. 56. Izvrstno naravno brinjevo olje, pristni brinjevec in slivovko ima na prodaj in pošilja na zahtevo vzorce Stefan Pivk, Predgriže, p. Crnivrh nad Idrijo. Lična kmetska hiša v Orehku pri Postojni se pod ugodnimi pogoji proda. Hiša stoji v sredi vasi in se lahko porabi za trgovino, kakor tudi za gostilniški obrt. Več o tem pove Jožef Dekleva v Orehku h. št. 7. Enonadstropna hiša v Postojni na prodaj. Hiša v kateri je tudi vodovod obstoji iz 6 sob, 2 kuhinj, 2 hramov in perilne kuhinje. Poleg hiše je lep vrt. Natančneje pojasnila daje Jakob Jež v Strmici pri Postojni. Učenca, kateri bi imel veselje do soboslikarske in pleskarske obrti sprejme takoj Ivan Zwolf, sobni slikar in pleskar v Postojni št. 73. Stran 184. NOTRANJEC Letnik I. P. n. Podpisani si usojam cenj. občinstvu priporočati svoj higienično urejeni „ brivski salon" Moja naloga bode vedno p. n. občinstvu ustrezati v vsakem oziru, s točno in skrbno postrežbo. Za blagohotni obisk se vže naprej zahvaljujoč, bilježim z velespoštovanjem brivec in lasničar v Postojni - = Oreškova hiša št. 76. Josip Košeni Zarezano strešno opeho (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Karol Jelovšek = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). v v JOSIP TOMŠIČ vinski trgove , gostilničar in posestnik v Ilirski Bistrici priporoča p. n. kupcem in gostom svoja priznano dobra pristna istrska namizna in buteljna vina (refoško, muškat itd.) 1/ gostilni dobra kuhinjo in nizke cene. © o o manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri briz- galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja = R. A. SMEKALA i/ Smihova. ° ° Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno- In dvomlazno 30 do 35 m mlaza, Skladišče vseh gasilnih potrebščin in gospodarskih strojev itd. 'Tudi na obroke. S spoštovanjem podružnica R. fl. Smekal. O 1872 1905 F. HUTT1H, Postojna trgovina z špecerijskim, holonijalnim in mešanim blagom na debela in drobna. Prodaja železnine: žice, žebljev, pocinjene in železne pločevine, raznih svetilk. Zaloga Portland- in Raman-cemcnta ter asfalta zn odpravo vloge v zidovih. Rum, zdravilni konjak (Camis & Stock), pristna domača slivovka, ruski čaj ter raznega - — žganja na debelo. . . — _ Prodaja papirja, pisarniških potrebščin, raznovrstnih razglednic, črnila, raznih mešičkov in papirja za svalčice kakor : »Abadie«, »Le Deliče«, »Le Griffon«, »Club« itd. Zaloga živinske soli in denat. špirita za mizarje. Raznih čopičev, lepa, oljnatih barv, firneža. Razne sladčiee. Raznovrstne gobe - — za šole in pranje vozov. — Samoprodaja znakov za gozdne in poljske čuvaje. Leseni klini in druge potrebščine za čevljarje. Rudninske vode. Prodaja bencina in postaja bencina za motorne vozove in kolesa. Ilirske testenine. Razna steklenina. Narodne vžigalice, narodni kolek. ====== Točna in solidna postrežba, najnižje cene. ===== Letnik I. NOTRANJEC Stran 185. ^xaaaa aaaAaaaaaaaxax^xaxaaa aaaaaaa aaxa X d Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5' — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3 - — za osebo. f v Y Y YYYY Y YY YYY V YYYYY YYYYYYY YYYYYYY Y YYY' "7 Ivan Zw 61 f sobni slikar in pleskar \ Postojni. Prodaja barv, firneža, laka, čopičev i. t. d. Priporoča se slav. občinstvu za naročila v njegovo stroko spadajočih del ter zagotavlja zzz točno in solidno postrežbo, zzzzzz m m M h M M H » Hotel Grajžar v Ljubljani, Dunajsko cesta —— se priporoča slavnemu občinstvu. - Izvrstna kuhinja. Pristna vina. Vsaki dan sveže pivo. Prenočišča. Z odličnim spoštovanjem Rnt. de 5chiava. m m y m m M m M ra v Onnlrn s kožo, kilo po 1 gl d., brez kosti po gld. 140, plečeta. uUliHU brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavnina brez kosti po 50 kr. Qol«|Mn dunajske po 80 kr,, a la krakovske, fine po 1 gld., iz ddlulllb šunke zelo priljubljene po gld. 1'20, a la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske fine po gld. 1'80 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev. brinovec, pristen, liter gld. —'70 do 1'20,, dilVUVlid, brinov cvet liter gld. 1'50. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevalec in razpošiljalec živil Janko E-ssr. Sipe v Kranju. yšojam si slav. občinstvu naznanjati, da sem prevzel R. Va!enčičevo (Fadpučevo) gostilno v Tr»no ve m v najem in bom točil vedno najboljša istrska vina ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča udani Fr. Žnidaršič. V Trnovem, 20. marca 1905. Zahtevajte enike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden naj starejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urar in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashutte. Priporoča : pristna vina in izborno pivo. Dobra kuhinja, zmerne cene. Prenočišča za p. n. gg. goste po nizki ceni. Stran 186 . NOTRANJEC Letnik I. ®^E) C^g) Šolske tiskovine priporoča tiskarna J. Blasnika naslednikov k v Ljubljani. o o o Istotam izvršujejo se tudi vsa draga tiskarska in litogra¬ fska dela. Letnik I. NOTRANJEC Stran 187. Izvozna pivovarna in sladnica — = v Senožečah =====— priporoča priznano najboljše a la Plzensko marčno kakor tudi eksportno pivo v sodčkih in steklenicah po konkurenčnih cenah in zagotavlja najboljšo postrežbo. w Izvoz po vseh deželah. Zaloge se nahajajo v Postojni, Planini, Bovcu, Cer= knici, Logatcu, Št. Petru, Vipavi, Šturjah, Opčini, Proseku, Kozini, Podgradu, Rihenbergu i. t. d. Glavna zaloga je v Trstu. ❖ r\ Anton Ditrich v Postojni SVOJO m priporoča mešani blaga na debelo in drobno. Opozarjam p. n. trgovce, da mi je omogočeno vsled nakupa večje množine blaga in ugodnih sklepov, razna žita, moko raznih prvih mlinov, vse kolonijalno in drugo blago vedno pod dnevno ceno ali vsaj po dnevni ceni, na debelo prodajati. — Nadalje dobijo p. n. gostilničarji iz moje bogate zaloge raznovrstno steklo, porcelan in vso kukinjsko opravo po znižanih cenah. — Istotako opo¬ zarjam p. n. rokodelce, kakor kovače, ključarje, kleparje, mizarje, zidarje in črevljarje na vse rokodelsko orodje po izredno nizkih cenah, ter da dobijo na vse v njih stroko spadajoče blago primeren popust. — Priporočam razno fino pecivo in sladeice, fina pristna namizna vina v steklenicah, zdravilni konjak, fini rum in razne vrste ruski čaj. Raznovrstno pristno žgfanje. Pri večjem odjemu precej znižana cena. — Razna rudninska voda in vrelci kakor: Radenska, Rogaška, Preblavska, Giesshiibler, Rakoczy, Lajos itd. Pri odjemu celega zaboja originalna cena. Največja izber oljnatih in prstenih barv, čopičev, laka, kleja, lima, karbolineja in gipsa. Šolski in pisarniški predmeti, najnovejše razglednice, kasete, svilnati papir itd. ■ Okusna zbirka galanterijskega blaga za darila in raznovrstne igrače. - Zastopstvo priznano najboljšega strešnega krila »Eternit« patent Hatschek in odej (plaht) za vozove in konjsko opravo po tovarniških cenah. Velika zaloga Portland & Roman-cementa na debelo po skrajno nizkih cenah ter vseh potrebščin za stavbe. Prodaja rdeče soli in redilnega praška za živino. - Postrežba točna in vsestransko priznano solidna. - Stran 188. NOTRANJEC Letnik I. Trgovina z usnjem. IVAN SEUN IG LJUBLJANA, Stari trg 7. Trgovina z usnjem. Priporoča svojo dobro urejeno zalogo podplatov, enojnih, dvojnih in trojnih švicarskih vache. hemlok (na podplatih) vvaldivaa, Australia, Croupons raznih , mark, Vache-Croupons pristnih švicarskih podplatov, notranjih podplatov, teletine, kravine in likanega usnja kakor tudi čohovine (Pittling) lastnega izdelka. — Lakirano, sedlarsko, jermenarsko, knji- goveško, jelenovo in kozje usnje. - Čevljarske potrebščine, kopita in vsako- -. . -. — vrstno orodje. ==== = Vedno v zalogi: Prava francoska teletina, Satine, Kid-usnje in irhovina (Chevreaux), ruska juhtovina, kože in golenice, ribji in goveji loj, ribja mast in degras za strojarje, laneno in rudninsko olje ter olje zoper prah. o o o - ■ = = Direktni uvoz. - o o o Kupuje in prodaja: ježice, volno, ščetine, mezro in arovco. ■ H j Bi m s Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom " 1 • posluje • C J vsak petek od 9.—12. ure dopoldan. Obrestuje hranilne vloge po 41 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila po 6°| 0 na osobni kredit ali proti vknjižbi. -o o o- Promet leta 1904 znaša X,030.010 IA IX v. 2 O P Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi ob druzih delavnikih. Izhaja dvakrat na mesec. Velja po pošti prejeman za celo leto 2 K, za pol leta 1 K. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Naznanila se računajo za celo stran 25 K, za pol strani 15 K, za četrt strani 8 K, za osminko strani 4 K. Mala oznanila po 20 vin. od petit-vrste. Ako se inserati večkrat tiskajo, ceneje. — Uredništvo in upravništvo se nahaja v Postojni hišna št. 256, — Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo, rokopisi ne vračajo. Odgovorni urednik in izdajatelj Maks Seber. — Lastnina konsorcija »Notranjca«. —- Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.