113. številka. Ljubljana, v četrtek 18. maja 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja vaak dan avačar, Uimii nedelje in praanike, ter velja po poBti prejeman aa avetro-ogeraka dežela za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gR, za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delal« toliko ve«, kolikor poitnina snaaa. — Na naroCbe, brea intodobne vpoSiljatve naroCnine, ae ne oaira. —, Za oznanila plaCuje ae od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiskaj—^Dopisi naj ho izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravn istvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravni&t v u naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulioe St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Tel<»fon hi. 3-4. Nemški viteški red. Na Dunaju izhajajoči list .Der Saden" javlja v štev. 27, da je nemški viteški red na slovenskem "štajerskem v Ormožu ali v Ptuju dal v spomin na cesarjev jubilej zgraditi hišo za bolnike (Krankenhaus, torej ne bolnico, za kakih sto tisoč gld), da jo je mariborski škof dr. Napotnik z veliko asistenco blagoslovil ter pri tej priliki slavil zasluge nemškega viteškega reda, katerega udje so prišli 16. aprila 1199. v Ptuj, in kateri so leto potem dobili ves ptujski, ormoški in ljutomerski okraj v darilo. Skof mej Slovenci, in celo slovenskega kmeta sin, dr. Napotnik slavi javno zasluge tega viteškega reda! Po našem mnenju bi tega ne bil smel storiti. Nekaj takta bi moral škof imeti napram ljudstvu, ki je toliko trpelo v Času mogočnosti tega nemškega viteškega reda, in tudi po tem redu samem. Duhovništvu je bil ta red precejšnja opora, a zgodovina ponemčenja Slovenstva kaže mej drugimi činitelji germanizacije tudi na ta red. Ne more se katoliškemu škofu, kojemu narodnost nič ne velja, toliko v greh šteti, da se mej štirimi stenami žarnim očesom ozira v čase, ko je bila njegova duhovščina v cenitu mogočnosti in so to mogočnost ustvariti pomagali ti vitezi v belih plaščih s črnimi križi. Ali v naših, narodnostno probujenih časih ne bi se bil smel škof ravno v kraju kjer bijejo Slovenci v našem času tako trpek boj za svoj obstanek, razpostaviti kot, hvalitelja tega reda. Nekaj obzirnosti do slovenskega naroda, ki še neče umreti, se sme vender zahtevati od naših Škofov. Da smemo to zahtevati, naj objasni v kratkem sledeče: V 12. stoletju je bilo gospodarstvo v Evropi toliko razvito, da so se mesta že poznala in njihovo življenje. Mestno življenje je fevdalni gospodi jemalo na deželi tlačane in gospodo vadilo na večje potrebe. Večjih dohodkov je bilo treba tej gospodi. Po bogatih krajih jutro-vih dežel so fevdalci stegovali svoje roke ter po večjem iz gmotnih ozirov organizo-vali takozvane križarske vojuo. Te vojne so podobne modernim kolonijalnim vojnam sedanjega velikega kapitalizma. V teh časih so nastali v dosego teh namenov razni listek. „Vstajenje". Roman. Spisal grof L. N. Tolstoj. Nobeno literarno delo menda Še ni vzbudilo v zadnjih desetletjih tako splošnega zanimanja in navdušenja vseh izomi-kanih narodov, kakor sedaj že povsod razširjeni ruski roman „Vstajenje" grofa Leva Nikolaj eviča Tolstega. Izhajati je začel v ruskem časniku „Njiva", a zajedno so tekst romana brzojavnim potom priobčili ameriškim in angleškim listom. Francozi, Angleži, Nemci, Čehi, Hrvatje, Poljaki, Holandci, Švedi itd. prinašajo v svojih časopisih kar po več prevodov tega slovanskega dela, dasi niti v ruskem jeziku ni Se vse natisnjeno. Celo Hrvatje imajo dva prevoda; Milan pl. Mareković ga izdaja v posameznih zvezkih,*) poleg tega pa izhaja le v listku .Hrvatskega Prava". Najnovejši roman grofa tolstega je *) Ta pravpd as naroča prt knjigptrlcu Pr. BopPfntt v Zagreb« ali pri L. fkjnyrsa£aorJH v viteški redi: templerski, johanitski in nemški viteški red. Ti so storili duhovne obljube kakor mnihi, drugače pa se bavili s posvetnim gospodarstvom in so posvetno živeli. Mnihi na jedni in ti viteški redi na drugi strani so bili glavne opore katoliške cerkve in papeštva. Ti viteški redi so bili velike moči v gospodarstvu srednjega veka, oni so bili države v državah in v katoliški cerkvi. Cele dežele so jim bile podvržene. Njihovi „hoch"- zdaj „grossmeistri" so zavzemali vrsto po papežu in kraljih ter so se tudi zvali „von Gottes Gnaden". Papeži so jih obdarjali z velikim bogastvom. Bili so ti redovniki pozneje, ko so križarske vojne nehale, papeževa vojska proti deželnim knezom ter najhujše sredstvo pri spreobrnitvi nevernikov. Ali križ, — ali smrt, bila je njihova parola! Neizmerno bogati fevdalci so bili ti nemški vitezi. Na zdajšnjem Pruskem, v Galiciji in sploh na severu so imeli svoja glavna taborišča. Ugnezdili so se od tam tudi na slovenskih tleh. Najlepše lege vinorodne slovenske zemlje so zasedli. Delo teh vitezev na zdajšnjem Pruskem je v zgodovini Slovan-stva krvavo zapisano. Tam so po veliko-letnem najdivjejšem odporu ponemčili z mečem Slovane. Na vsakem hribu, pri vsakem brodu, v vsakem pristanu so postavili trden grad ter z njega po pokatoliče nju uprezali narod v tlako in ga nemčili s silo. Današnji Prusi so ti ponemčeni Slovani. — Usoda je hotela, da teh k repkih slovanskih ljudi katoliška cerkev ni ohranila. V 13. stoletji je bilo to krvavo pokatoličenje končano, v 16. stoletji postanejo ti Prusi luterani in so danes najgorkejši luterani. In na Slovenskem I Bela Krajina je bila last nemškega viteškega reda. V Ljubljani, v Metliki, v Črnomlju, v Novem mestu, so imeli svoje nemške tabore, na sloven skem Štajerskem in Koroškem pa povsod, kjer niso bavarski ali solnograški škofje zapovedovali. Vran vrani očij ne izkljuje. Po naravi najbogatejši naši kraji so odraj* to vali temu redu desetek, kmetje pa so morali temu redu tlako delati. Je pač jedno: ali nemški križovec fevdalec, ali domačin, za maso ljudstva sta oba kakor toča, ki tudi v vreči zavezanim škoduje. Ali ti vitezi ao odvračali naše domače plemstvo od njegovega naroda, ga vodili v tok nem- vsekakor največje, najzanimivejše njegovo delo, v katerem se kaže zajedno pisateljeva umetniška ženijalnost, njegov velikanski duh ter njega preplemenito, sila blago srce. Umevno je torej, da ima ta veliki roman tako izvanreden, naravnost brez-primeren vspeh ne samo v Rusiji, marveč po vsem svetu. Čuditi se pa moramo temu tembolj, ako pomislimo, da je preteklo že nekaj mesecev, odkar je ruski pisateljski velikan slavil svojo — sedemdesetletnico ; diviti se moramo sivolasemu pisatelju, kateri si je ohranil pri tolikem številu let še vedno mladeniško čilost duha in srca, katerega domišljija je vedno ista, kateri v vsem in vsakem celo napreduje, se vspenja vedno višje in višje. Ideja vsega romana .Vstajenje" je takoj na prvi strani jasno izražena s tremi citati iz evangelija: .Tedaj pristopi k njemu Peter in reče: Gospod! ako greši brat moj, koliko potov naj mu odpustim? do sedemkrat? Reče njemu Jezna: Ns velim ti sedemkrat, marveč sedem In sedemdesetkrat." ,A. zakaj vidi! trn v očesu svojega brata, a brana v lastnem očeta ne?4 ških teženj in ustvarjali po mestih, kjer so imeli svoje »nemške hiše" ter od njih odvisno duhovenstvo, mej meščani nemško zalego in pospeševali nemčenje domačinov V luteranski dobi sicer niso mogli dosti škoditi, ker je bilo vse ljudstvo protestan-tovsko, in ker so bili tedaj ti vitezi po bogastvu že omehkuženi; podpirali pa so le deželne kneze v njihovem delu zatiranja luteranstva. Radi so v kaki križetiji kakega predikanta zaprli in mu pomagali, da je hitrejše romal v Rim ali v Akvilejo k sodbi. Po reformaciji, tej svitli luči na Slovenskem, bili so varuhi Jezuitov, onih precejšnjih germanizatorjev Slovenstva v šolah na naših tleh v 17. in 18. stoletji. Zato nikakor ne more Slovenec slave peti temu nemškemu viteškemu redu. Velikansko bogastvo je imel v rokah in precej ga je Slovenec znosil v njegovo kasto; lahko bi bil kaj kulturnega storil za Slovence. — V bojih proti Turkom je dal sicer za vojaške organizacije nekaj denarja, nekaj hlapcev, — a vodje nobenega Ali to je jako dvomljivo, če so boji proti Turkom Slovenstvu koristili. Madjari so se s Turki par-krat dobro porazumeli, da so zamogli tem močnejše svoj kalvinizera utrditi ter svojo staro konstitucijo obvarovati proti razširja-jočemu se absolutizmu avstrijskih deželnih knezov. Danes so Madjari možje. — Slovenci so se le vojskovali v turških bojih za utrditev tega absolutizma ter za premoč papeštva, kateri obe sili sta ga potem izročili v dobi po reformaciji nemškim plemenitaškim privandrancem ter jezuitom, ki so ga potem prav s zavestjo gerrnani-zirali in mu vzeli najboljše moči. Tedaj je šlo dosti Slovenstva v bolj plodovitih krajih srednjega Štajerja ter na Koroškem. V 17. in 18 stoletji je fevdalstvo ubogim kmetom njihova po?estva kradlo (Bauernlegen). Noben nemški zgodovinar tedanjega gospodarstva ne izloča teh bogatih nemških vitezov kot izjeme. Ker je nemško tedanje gospodarstvo jednako po vsej srednji Evropi, je tako tudi na slovenskih tleh. Ker je ta viteški red dosti župni šč na Slovenskem patroniziral, nastavljal je v njih nemške ljudi za duhovnike, in ti in tudi redki domačini, morali so delati po nemškem vodilu v mestih ter na kmetih. „Innere Co-lonisation* se to zove v našem času. Ni .Kateri izmej vas je brez greha, naj prvi vrže kamen na-njo/ Vsa povest je pretresujoča drama dekleta, katero je po krivdi drugih zašlo v sramoto. Katjušo, nezakonsko hčer neke kravarice. sta vzeli dve stari gospodični k sebi na grad ter jo odgajali, da je postala pol sobarica, na pol gospodična. Navadno je Šivala, pospravljala sobe, stregla pri mizi ter često čitala gospodičnama. Tako je živela do 16. leta. Tedaj pa je došel k gospodičnama njiju nečak, bogat dijak, Nehljudov, kateri se je zaljubil v Katjušo. Tudi ona mu je ljubezen vračala, dasi tega sama ni vedela. Dve leti pozneje je prišel isti nečak zopet k svojim tetam; prebil je pri njima štiri dni ter v tem času zapeljal Katjušo, vročivši jej poslednjega dne sto rabljev. Odtistihmal je postala Katjuša vsa druga; vedno je mislila, kako bi se oprostila sramote, katera jo je čakala; za svoje dolžnosti ae ni več brigala, vsled česar ata bili gospodični jako nezadovoljni ž njo, tako, da sta jo končno odpustili is službe. Na to je služita tri mesece pri nekem uradniku, kateri je kmaln začel siliti vanjo; ko pa je nekega dne postal prenadJesen, se temu redu posrečila popolna germanizacija Slovenstva; ali ta red mu je kot res tuja rasa prav hladnokrvno pomagal zdrobiti njegove ude, skrčiti njegovo ozemlje. Na tej slovenski zemlji so bili v 15. in 16. stoletji dani pogoji za razcvit velike civilizacije Slovenca in ž njim druzega Jugoslovana. Na teh tleh je bival fizično in duševno lepo in dobro razvit slov. človek. Ne pojte torej slave in hvale činiteljem žalostnih strani naš-» zgodovine, ki so: germanizacija zvezana s stagniranjem omike Slovenstva ter omejenje slovenskega življa na tale mali zdajšnji prostor! Katolicizmu na Slovenskem s tem ne storite usluge, — zdajšnji rod stika po pravi zgodovini slov. življenja in se ne ženira pogledati tudi po tem, kolike vrednosti za razvoj Slovenstva je bil katolicizem v preteklosti. Uredništvo „Suđen a" pa prosimo, naj vsaj ne objavlja v nemškem jeziku nerodnosti, kakor je ta, da Slovenec slavo in hvalo poje redovnikom, ki so bili najhujši germanizatorji Slovanov, zraven pa tudi najhujši izžemalci kraetskega dela teh Slovanov. Nemci se nam morajo rogati, če tako slavljenje berejo, in prav imajo potem, če pravijo, da Slovani poljubujemo bič, ki nas je tepel. _ Dr. S. Deželni zbor kranjski. (XXI. seja dne 16. maja.) (Dalje.) V razpravi o konsumnih društvih je nadalje govoril posl. Hribar, ki je omenjal velikih nalog, katere čakajo državo. Želeti je, da bi postal kmalu veljaven zakon o kmetskih zadrugah. Dokler ni tega zakona, se bodo posamezniki prostovoljno organizovali. Razloček mej prostovoljno zadrugo in mej zadrugo, kakor jo zahteva država, je pa jako velik in sicer v tem, da bodo po drž. načrtu urejene zadruge stale pod državno kontrolo, dočim je prostovoljno nadzorstvo jako prizanesljivo in zatisne tudi obe očesi, samo da pospešuje zadružništvo. Zahtevati strogo nadzorstvo ni neliberalno. Celo pri velikih zavodih, ki stoje pod drž nadzorstvom, se zgode nesreče ali nerednosti, kakor se je pokazalo pri veliki hranilnici v Galiciji. Ce je pri velikih zavodih pod državno kontrolo mo ga je sunila tako v prsa, da je pal. Zato je morala iz službe. Ker se je bližal njen čas h koncu, ni mislila na drugo službo, šla je k neki ženi, pri kateri je povila dete, ki pa je kmalu po rojstvu umrlo. Ker jej je denar pošel, je bila primorana znova iskati mesto služkinje; beda in glad sta jo prignala slednjič tako daleč, da se je prodala nekemu starcu. Tako se je začelo življenje sramote, v katero se je čim dalje bolj pogrezala, in iz katere ni mogla več, ker se je že preveč navadila brezposelnega življenja. Vse te žalostne osode Katjuše je bil kriv nje zapeljivec, kateri jo je kakor nevedno, nedolžno dekle s svojimi sladkimi besedami, z lažnjivim obečanjem zamamil ter jo potem sramotno ostavil.. . Tako je živela Katjuša sedem let. V svojem 26. letu pa je bila zatožena, da je v zvezi z Jevfemijo Bočkovljevo in s Simonom Kartinkinom zastrupila trgovca Smeljkova ter ga oropala. Valed tega je prišla pred porotnike, mej katerimi je bil tudi nje prvi zapeljivec, oni, ki je bil kri vas njene nesreče, knas Nehljudov. (Konec prih.) goča nesreča, koliko prej pri malih zavodih, stoječih pod kontrolo, ki izhaja iz njih samih Zato naj dež odbor ne pozabi zahtevati, da se izključi privatna kontrola in uvede državna. Stališče posl. grofa Barbota je idealno. Rekel je, da naj se pusti kmetom snovati konsumna društva, ker smejo fabrikantje snovati ringe in kartele. Taki ringi bi se morali na vsak način prepovedati in zato se stališču grofu Barbota ne more pritrditi. Konsumna društva se bodo še nadalje ustanavljala, a na vsak način se mora zahtevati, da se takim društvom, ki delajo dobiček, ne dovoljujejo davčne olajšave, da morejo uničevati trgovski stan. Finančni in trgovinski minister morda že sedaj obžalujeta dotične zakonske določbe. Če se začne tudi drugod, tako kakor pri nas, snovanje konsumnih društev, bode uničenih veliko eksistenc, ki so plačevale davke, in bodo na njih mesto stopile zadruge, katere ne plačujejo nikacega davka. Ako naj ima vsakdo pravico, da se organizuje kakor hoče, potem mora biti konsumno društvo postavljeno na tisto konkurenčno podlago, kakor trgovec. Ta je v organizaciji države in naroda neobhodno potreben, in če so države tudi vsled vojnih vspehov rasle, njih bogastvo in njih moč je rasla, ker je bil za vojnimi ladijami prvi pijonir — trgovec. Trgovski stan je silno važen, in zato se moramo protiviti vsemu, kar bi ga moglo spravljati v nevarnost. Povše je rekel, da se mora tudi kmetu priznati pravica, snovati konsumna društva, če se ta pravica prizna delavcem. Povše pa pozablja, da mora delavec kratkomalo vse kupovati, do-čim kmet večino živeža doma pridela in samo to kupi, kar potrebuje za poboljšanje prirodnih produktov. Za obleko izda veliko manj. kakor za živež. Povše je tudi priznal, da so posojilnice naredile konec oderuštvu v deželi in priznal je, da so to dosegle starejše posojilnice. To je resnično, zato je pa le obžalovati, da se je proti tem posojilnicam začel boj od pristašev njegove stranke. V tem tiči dokaz, da so klerikalne posojilnice bojni zavodi. Upati je, da bo Povše deloval na to, da se ne snujejo več take posojilnice. Če bo zmagal, še ni gotovo, ker snujejo dotične posojilnice ljudje, ki hočejo boj za vsako ceno. Povše je priznal, da točenje vina in žganja ne spada v delokrog kmetijskih zadrug in konsumnih društev, pozneje pa se je sprijaznil s točenjem vina, češ, da dobe posestniki v njih vino za posle ceneje, kakor drugod. Koliko pa je tacih posestnikov, ki kupujejo poslom vino ? Kmet ga ne kupuje, a veliki kmetovalci so vino tudi že prej ceneje kupovali. Sicer pa se v konsumnih društvih ne prodaja ceneje. Cena je pač nižja, a prodaja se tirolski petijot, če se pa to uvažuje, potem cena za pošteno vino ni previsoka. Dežela je veliko žrtvovala za obnovljenje vinogradov, a kadar bodo dajali dohodke, ne bodo ljudje vedeli kam ž njimi, če se domači pridelek izpodriva s tujim petijotom. Pri konsumnih društvih se ljudje zapeljujejo k pijančevanju, zlasti ker se jim obeta, da se čisti dobiček mej nje razdeli, in da dobi posameznik toliko več od tega dobička, kolikor več za-pije. To je povod, da ljudje več kupujejo nego jim je treba, češ, saj delam sam sebi dobiček. Vlada je v zadnjem času zavzela pravilno stališče glede konsumnih društev. Izdala je razsodilo in obvestila okrajna glavarstva, da je točenje vina v konsumnih društvih smatrati za obrt, in da se je torej ravnati po obrtnem redu Trgovinsko mini-sterstvo je že prej. namreč dne 16. marca 189G., opozorilo deželno vlado, da morajo konsumna društva imeti koncesijo za točenje vina, ne glede na to, če točijo členom ali nečlenom. Do letošnjega leta so pa konsumna društva točila vino, ne da bi imela koncesijo. V najnovejšem času se uvaja nova vrsta zadrug na Kranjskem, društva za mejsebojno pomoč. Ta društva niso, kakor je raz videti iz pravil, nič druzega, kakor vzajemne zavarovalnice. Govornik je svojo trditev podprl z navedbami iz pravil in dokazoval, da se s temi društvi sili v prvotnost nazaj, v razmere, ko ni bilo pravega zavarovanja in so eksistirala le podporna društva. V nar odnogospodarskem interesu ni želeti tacih zadrug. Govornik je rekel, da v naprej protestuje proti vsakemu sumničenju, da je govoril iz dobičkarstva. Dejal je.da je govoril samo kot poslanec, da pa ae zavaruje proti sumničenjem, ker se vsaka njegova beseda o zavarovalstvu evrača. Tako je delal tudi Žitnik, ki je na svojih shodih pripovedoval, kako velik nasprotnik sem deželnim zavarovalnicam in tudi v .odprtem pismn", ki ga je obelodanil v .Slovencu', pravi, da je .Narodov" članek o njem prouzročila „Slovenčeva" notica proti .Sla-viji". Če se Žitnik pere, ima dosti vzroka za to. Opral se ne bo. Njegovo pojasnilo ni druzega nego obsodba samega sebe. (Hrup. Klerikalci vpijejo: Ne spada sem! O tem ne sme govoriti. Z galerije psujejo: dr. Brejc, neki duhovnik in nekateri klerikalni dečki, deželni glavar zvoni in svari galerijo tako prijazno, kakor istrski Campi-telli laške barabe.) Konstatujem, da z nobenim človekom pod božjim solncem o tej zadevi nisem govoril. (Glavar: To ne spada sem in jaz ne pustim, da o tem govorite.) Hribar: To spada sem in jaz si ne dam braniti, da o tem govorim. (Glavar: Potem neha vsa avtoriteta.) Dr. Tavčar: Mi se ne damo terorizovati po najetih pobalinih z galerije.) Hribar govori dalje, a vsled šuma na klerikalni stranki ni razumeti nobene besede, končno pravi glavar, da vzame govorniku besedo. (Hribar : Sem že končal.) Posl. Povše replicira na Hribarjeva izvajanja glede vinogradov in pravi, da uvažajo klerikalci tirolski petijot, ker je še 8000 hektarov vinogradov po filokseri uničenih. Razpravo je zaključil poročevalec dr. Schaffer, kateri je dejal, da je samo jeden govornik se oglasil proti jednemu delu stavljenega predloga. Toda njegov ugovor ne velja, ker so podatki, na katere se snuje predlog, v celoti že tako zanesljivi, da se lahko izreče tako mila sodba, kakor jo odsek nasvetuje. Predlog obsoja napake pri zadružništvu, a spoznanj e napak je začetek vsacega poboljšanja. Načelu, da naj se tudi kmet organizuje, ni nihče nasprotoval. Vsi stanovi imajo jednako pravico do združenja ali tudi to prizadevanje mora imeti svojo mejo in ta meja, ki jo naj natančno določi država, je občna blaginja. Govorilo se je tudi o kar-telih. V obče sem — je dejal govornik — tudi jaz nasprotnik kartelov, a v gotovih časih, v gotovih mejah so opravičljivi, takrat namreč, kadar se naj delavcem ohrani vsakdanji kruh, ali kadar naj se posamezne industrije obvarujejo propada. Nikakor pa karteli ne smejo dobiti značaja izkoriščevalnih združenj. Dr. Tavčar je govoril za gotove omejitve. Vjednemoziru ima prav. Stvar je presojati na podlagi konkretnih razmer, z ozirom na razmere v deželi. .Nabasana puška" ni druzega nego opis nedostatkov, ki vladajo pri zadrugah na Kranjskem, a ti nedostatki naj se odpravijo. Zbornica je na to sprejela vse odse-kove predloge. Posl. dr. Tavčar je potem poročal o predlogu glede ustanovitve nadsodišča v Ljubljani, kateri je bil sprejet, na kar je glavar zaključil dopoldansko sejo. (Konec prih.) V IJublJani, 18. maja. Konferenca izvrševalnega odbora desnice. „N e u e Freie Press e" poroča, da se snide izvrševalni odbor desnice 2f>. t. m. na Dunaju ter da odloči ta seja usodo vladnega jezikovnega zakona na podlagi § 14. „Politi k" piše, da bodo Čehi le tedaj za ta način rešitve jezikovnega vprašanja, ako poda grof Thun poroštvo, da se obstrukcija v državnem zboru ne ponovi. Kako naj poda Thun tako poroštvo, ko odklanjajo opozicijonalci vsako spravo z vlado, je teško umljivo. Nagodbeno vprašanje. .Fremdenblatt" je prinesel sledeči oficijozni komunike: V zadnjih dneh so izražali nekateri ogrski listi domnevanje, da hoče avstrijska vlada definitivno rešitev nagodbenega vprašanja odgoditi in — kakor se izraža neki list — »izsiliti" nov provizorij. Mi moremo izjaviti, da je omenjena kombinacija brez resnične podlage, in da ni skušal tostranski kabinet doseči nov nagodbeni provizorij. „Pro6 od Rima!" Prvi statistični pregled onih, ki so vsled Schonerer-Wolfove agitacije prestopili iz katoliške vere v .nemško" protestan-tovsko, podaja dokaz, da se Schonererjeve želje daleko niso izpolnile. Sohonerer je upal, da sporoči svetu že na velikonočno nedeljo senzacijonalno novico, da je prestopilo 10.000 ljudij, — sedaj pa se je pokazalo, da jih ni prestopilo niti 80001 Največ jih je prestopilo na D i naju, namreč 734. V Gradcu jih je prestopilo 145, v Mariboru 7, v Beljaku 8, v Pragi 7, Ltd. .Ostdeutsche Rundschau" silno obžaljuje, da je tako malo konvertitov, a ae tolaži z nadejo, da ae venderle doseže Število 10 000. Mirovna konfsrsncs. Danes, 18. maja popoldne se otvori v Hagu mirovna konferenca. Ruski zastopnik pl. Staal je zopet zdrav in bo vodil vse glavne seje. Že včeraj so bili zbrani vsi zastopniki povabljenih držav. Zadnji so dospeli Angleži, prvi pa Turki. Vzpored otvoritvene seje je definitivno določen. Vsi vdeleženci pridejo v svečanoatni obleki Holandski minister zunanjih del Đeaufort bo imel pozdravni nagovor, potem bode predlagal, naj se izvoli predsednikom konference per acclamationera ruski delegat, pl. Staal, kar se bo zgodilo. Staal bo otvoril sejo in predlagal, da se odpošlje carju, očetu ideje mirovne konference, brzojavni pozdrav. S tem bo prva seja končana. V drugi seji se določi modus pro-cedendi pri posvetovanjih in glasovanjih. Gotovo je, da ima vsaka vlast samo en glas ter da ni mej državami nikakega razločka. Vsega skupaj bo 25 glasov; za slučaj da Bolgarija kot vazalna država Turčije ne bo smela glasovati, pa le 24. Sploh dela Turčija radi Bolgarije sitnosti. Najprej je bila sploh proti temu, da se povabi Bolgarija, ter je grozila, da se ne udeleži, ako se bode smatrala Bolgarija samostojno. Končno se je turška vlada udala. Sedaj je izdala nizozemska vlada alfabetično listo vdeleženih držav. Na tej listi je bila Bolgarija peta država, Turčija pa 25. Turčiji ni bilo prav, in izdati se je morala nova lista, na kateri je Turčija predzadnja, Bolgarija pa — zadnja Zarota proti svobodi Tranavasls? Brzojavke iz Londona poročajo, da so v Johannesburgu zaprli 8 mož, ki so bili vsi bivši, nekateri celo višji angleški častniki. Obdolženi so, da so snovali zaroto proti svobodi Transvaala ter da so namer-jali krvav vstanek. Angleži prerekajo tak namen. Dopisi. Iz Trnovega na Notranjskem, dne 14. maja. Dne 3. t. m. imeli smo v naši fari sv. birmo. Birmancev je bilo mnogo. Vreme ni delalo ovir in praznovali smo ta praznik še precej imenitno. Pred ta dan dospel je k nam g. knezoškof Anton Bo-naventura. Tukajšnje katoliško izobraževalno društvo se je ta dan zopet zbudilo ter napravilo Njegovi vzvišenosti serenado. Pevci so le v toliki meri izvršili svojo nalogo, kolikor se je njih pevovodja gospod kaplan zadnje čase bolj potrudil za politične agitacije kot za izvežbanje svojih pevcev. — Gospod knezoškof nas je počastil z lastno prepovedjo, v kateri se je bore malo čulo v zakramentu sv. birme, pač pa toliko več o nevernih faranih. Nagi ašal je g. knezoškof, da je del faranov premalo naklonjen sv. veri, blagovolil je pa tudi omeniti, da je križev pot v naši cerkvi prav lep in da ima cerkev obilo lepe cerkvene oprave, kar poslednje rečeno pa ne priča o naklonjenosti faranov. Dalje je gospod knezoškof opazil, da imamo tu krčem preveč. Najbrž pa je g. knezoškof hotel reči s tem, da imamo tu */4 krčem preveč, katere točijo naravno vino (večinoma istrsko) in krčem z petijotom premalo. Toda trnovske gostilne brez petij o ta so večinoma že stare gostilne in bi se jih ne dalo odstraniti, pač pa lahko krčmo konsumnega društva, ki je šele v novejšem času postala. Toraj g. knezoškof naj kar zapove, in konsumno društvo naj zapre krčmo. Kajti ta krčma je največ spečala tirolskega burgundca (po 24 kr. liter). Toraj zmernost, zmernost zahteva g. knezoškof od nas narodnjakov! Kaj pa, da tega ne zahteva tudi od svoje stranke! Čemu se potrosijo pri knezo-Škofovi stranki tisočaki za samo pijačo? Čemu pa g. knezoškof svojim pomagačem a la kaplan Rudolf, dopušča, da svoje ljudi napajajo posebno za časa volitev, tako z tistim njegovim vinom, da potem kar blaz-nijo in poštene ljudi na cesti kar z oboroženo roko napadajo? Dalje je g,knezoškof omenil nekaj o velloih dobičkih, katere trgovci iščejo pri trgovini. S tem je pokazal, da so njegovi knezoSkofoveki milosti trgovinska in gospodarske razmere popolnoma neznane, pokazal je, da ne govori iz lastnega prepričanja, ampak da ponavlja tiste stare fraze, ki ae v .Slovencu" čestokrat prežvekujejo. Že samo to dejstvo, da je trnovsko-bistriška trgovina med dvemi važnimi trgovskimi mesti med Reko in Trstom, ne dopušča trditve glede velicih dobičkov, če bi jih tukajšnji trgovci tudi hoteli imeti. Tukajšnje ljudstvo ima priložnost biti vaak dan v jednem gori omenjenih mest, in ai nakupiti blago lahko prav po ceni. — Taka reklama za trnovsko konsumno društvo z propovednice bode pa le tedaj pomagala, če bo konsumno društvo v resnici ceneje prodajalo kot tukajšnji trgovci. Ker pa tega do sedaj še ni storilo, je znamenje, da ni mogoče in potem naj blagovoli premisliti, da moramo tukajšnji trgovci tudi mnogo kreditirati, kar je pa vedno z znatnimi izgubami zvezano. Dolžnike se čaka po 15 let in nazadnje se še obresti zgubi. Drugače pa je v štacunah, katere vodijo novodobni kaplani. Kreditira se nič! Če že kdo dolguje, tožijo ga takoj. Pa tudi v svojem poklicu niso Bog si vedi kako ceno. Saj mora biti vsak očenaš, ki ga zmolijo dobro plačan Za mašo, ki jo preberejo v četrt uri mora se plačati najmanj 1 gld. Ali niso to veliki dobički ? Dnevne vesti V Ljubljani, 18. maja. — Osebne vsstl. Gosp. Karolu Bal-loghu, uradniku banke .Slavije14 v Ljubljani, je obnovila ogerska vlada pravico, da nosijo on, njegova obitelj in potomci naslov .plemeniti", kakor so ga nosili že pred stoletji Balloghovi predniki. — Pravnik gosp. Viljem Doleno v Ljubljani je imenovan konceptnim praktikantom pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. — Gosp. Alojzij Stiasnv je imenovan c. kr. vojaškim kontrolnim akcesistom v Inomostu. — BodoOe imenovanjs. Mej sodniškimi krogi se govori, da bode za Celovec, kjer se je podal predsednik Perko v pokoj, imenovan višjega sodišča svetnik Ledenig. Radovedni smo, ali bode to ministerstvo, v katerem sedi tudi Mladočeh Kaizl, že vendar jedenkrat za Gradec imenovalo nad-svetnikom pravega Slovenca, ki jezikovnega znanja ne bode po slovenskih slovarjih lovil. Čas bi že bil, ker smo dandanes, hvala Bogu! že vendar tako daleč, da nemško mišljenje samo na sebi Še ne napravlja dobrih apelnih sodnikov! — Volilna reforma v štajerskem deželnem zboru. Včeraj je prišel v štajerskem dež. zboru na razpravo načrt volilne reforme. Nemška večina (nacijonalci in liberalci) je postavila načrt, kakor ga zahtevajo njene strankarske koristi. Tu se je zopet jedenkrat pokazala vsa brezvest-nost in brutalna gospodstvaželj nost nemške večine štajerskega dež. zbora. Toda to pot nemška drevesa niso zrasla do neba. V imenu nemških klerikalcev je izjavil Hagehofer, da z načrtom volilne reforme niso zadovoljni, ker prezira kmetski stan, in ker se odsek pri razdelitvi mandatov ni čisto nič oziral na število in na veljavo kmetskega stanu v deželi. Za slovenske poslance je izjavil Robič, da so bili vedno za direktne in tajne volitve, predloženemu načrtu volilne reforme pa da ne morejo na noben način pritrditi, ker nasprotuje slovenskim narodnim interesom, ker je odsek zopet prezrl tretjino prebivalstva. Seveda sta ti izjavi prouzročili sila zabavljanja. Rokitanskv, StUrgkh in Posch so krepko napadali Slovence in nemške klerikalce in vpili skozi okno, ali svojega naklepa ven-der niso mogli izvršiti. Slovenski poslanci in nemški klerikalci so zapustili dvorano, in zbornica ni mogla sklepati o volilni reformi, ker je bilo navzočnih samo 40 poslancev, za premembo volilnega reda pa je treba navzočnosti treh četrtin vseh poslancev in sklepa dvotretjinske večine. Stvar se je vsled tega odstavila z dnevnega reda, dež. zbor pa je sprejel resolucijo, s katero se izreka za razširjenje sedanjega sistema v zastopstvu interesov in naroča dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju predloži v tem smislu sestavljen načrt volilne reforme. — Osnovslnl občni zbor društva slovanskih umetnikov In umetnio bo v nedeljo, 21. t. m., v „Narodnom doma" ob 10. uri dopoldne na levi v kavanu. Na dnevnem reda so pravila tega društva. — O predelski železnici priobčila j a lani .Soča' neko kompilacijo iz člankov in publikacij, ki so glede te železnice izšli ▼ nemškem jeziku. To kompilacijo proglaša sedaj sa jedino pravo mnenje za vsakogar, „ki se hoče poučiti, je li potrebna bohinjska sli predelska železnica kot druga zveza s Tmtom", čeft,— „Soča" locuta, causa finita. Spozablja se celo tako daleč, da očita površnost onim, ki na njena izvajanja glede predelske železnice ne prisegajo. Mi jej to povzdigovanje lastne avtoritete sicer privoščimo, vendar pa dostavljamo, da je v marsikateri stvari že prodrlo mnenje, s katerim se čestita tovarišica iz goriške tiskarne ni strinjala. Kaj ko bi končno prodrlo tudi glede druge zveze s Trstom? Saj so o njej vsi poslanci deželnega zbora kranjskega — pa tudi poslanci obeh narodnosti) na češkem in Moravskem — jedne misli. — Jekob Smolej f. Včeraj popoludne je bil pokopan umirovljeni šolski nadzornik, gospod Jakob Smolej- Pogreb je pokazal, kako občespoštovan je bil pokojni veleza-služni Šolnik. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Razen oticijalnih oseb so se udeležili pogreba tudi učenci vseh državnih učnih zavodov z ravnatelji in profesorji, deputacije profesorskih zborov iz druzih krajev in nedogledna vrsta druzega občinstva. — Ćoiki (ostjo v Ljubljsni. Za bivanje izletnikov kluba čeških turistov v Ljubljani je vredilo ,Slov. plan. društvo" Že vse potrebno. Čehi bodo prenočevali v hotelih, obed in večerjo pa pripravi restav-rater gosp. Tosti v prostorih „Narodnega doma". Za večer binkoštne nedelje je določen Čehom v čast ko mer z v čitalniški dvorani „Nar. doma", pri katerem sodelujejo pevsko druStvo „Ljubljana", kvartet .Ilirija", tamburaško društvo .Zvezda" in vojaška godba pešpolka Št. 27. Posebne priprave se vrše za izlet na Šmarno goro, kamor po vedejo „piparji" oddelek čeških ialetnikov v nedeljo popoldne. Čehi bivajo v Ljubljani le na binkoštno nedeljo popoludne in v torek dopoludne, ker so v ponedeljek ves dan v Postojni v otoški, oziroma postojinski jami. Slovensko občinstvo se izkazi Čehom nasproti prisrčno na vseh postajah, kamor pridejo izletniki! Velik sprejem bo na ljubljanskem kolodvoru v nedeljo ob *U 1« uri. Nadrobni vzpored objavimo jutri. — Redovne vsje „Sokola" za nastop pri vsprejemu čeških turistov in ob jednem tudi za poznejše društvene izlete bodo v petek in v soboto zvečer od 1 a9. do »/,10. ure v telovadnici .Narodnega doma". Naprošeni smo to prijaviti členom z do-stavkom, da odbor želi, da se teh vaj udeleže kolikor možno vsi tisti členi, ki se bodo udeleževali društvenih nastopov. — Senzaoionalno aretovenje vOrsdou. Iz Gradca se nam telefonira: Včeraj popoldne je policija aretovala c. kr. avskultanta pri tukajšnjem deželnem sodišču, dra. Ka-rola Fraisa. V Fraisovo privatno stanovanje so prišli Štirje detektivi in izvršili najprej hišno preiskavo, potem pa Fraisa odpeljali v zapor deželnega sodišča. To aretovanje je obudilo velikansko senzacijo, in nemški nacijonalci je izkoriščajo za strastno agitacijo, prav kakor da bi radi prouzročili kake demonstracije. Frais je znan agitator in se je v zadnjem času odlikoval po posebni gorečnosti, s katero se je zavzemal zf» prestop k protestantizmu. Znan je bil v celem mestu, zlasti odkar je sam izstopil iz katoliške cerkve in prestopil k protestantizmu. V mestu so govori, da je bil ta c. kr. sodni uradnik aretiran radi hudodelstva veleizdaje. — Himen. Včeraj sta se poročila g. dr. Oton Papež, adjunkt v Postojini, in gdč. M. Blaž on iz Begunj, čestitamo! — Vender jedenkrat I Poštni urad v Dragi je dobil dvojezični pečat „Suchen-Draga". Koliko je še občin celo na Kranjskem, ki imajo Še vedno le samonemške poštne pečatet — Čitalnica Vič-Glince priredi v nedeljo, 28. maja t. 1. veliki izlet v Polhov-gradec in na Št. Lorencovo goro. Udelež-siki se odpeljejo z vozovi v Polhovgradec, od koder se pojde peš k Št. Lovrencu, kjer bo ob 9. uri sv. maša. Potem si izletniki ogledajo zanimiv razgled s te visoke gore in odidejo v Polhovgradec, kjer bo na vrta g. grajUnka Urbančiča ljudska veselica s koncertom, Pri koncertu nastopi prvikrat društveni tamburaški zbor .Krim", sodelujeta pa tudi društvena moški in mešani pevski zbor, ki tudi pri maši pojeta. Vabijo se vsi prijatelji lepega razgleda in prijetne zabave udeležiti se tega izleta. — Vožnja stane tja in nazaj 40 kr. za odra sle in 20 kr. za otroke, kdor se želi udeležiti, naj javi to podpredsedniku čitalnice, gosp. J. Novaku na Viču, izpred čegar prodajal-niče se odpeljejo izletniki ob polu 6. uri zjutraj. — Novi društvi. V Št. Vidu pri Vipavi se je ustanovilo .Bralno društvo", v Novem mestu pa se snuje .Društvo za olepšavo Novega mesta in okolice". — Napaden orožnik. Orožniški straž-moJ8ter, gosp. Ivan Tomaž in, je prišel v službi dne 14. t. m. v Zgornje Bitnje pri Kranju, kjer so ga fantje napadli. Straž-mojster se je branil s puško in je kroglja zadela 30Ietnega kajžarja Ivana Zibala v glavo, da je obležal mrtev. — Cepljenje osepnic. Vsak četrtek ob 2. uri popoludne se bodo brezplačno stavile koze na II. mestni deški ljudski šoli na Cojzovi cesti (v telovadnici.) * 31. rojstveni dsn carja Nikolaja II. praznujejo Rusi danes. Car dobi za svoj god pač najlepšo čestitko iz Haga, kjer se zbero po njegovi inicijativi danes k prvi seji zastopniki držav Evrope, Azije in Amerike, da sklepajo, kako bi se ustanovil na s vetu večni mir, kako bi se odpravile ali vsaj omejile vojne ter kako bi se zmanjšale velikanske žrtve, katere donašajo leto za letom davkoplačevalci. Car je sprožil s svojim pismom misel, da se snide mirovna konferenca, in ta misel se je danes uresničila. Ves kulturni svet je zategadelj hva-1 ežen plemenitemu carju za njegov trud na korist prekrasne mirovne ideje, in gotovo ne vsklikajo danes le Rusi in drugi Slovani ob godu Nikolaja II.: .Bože, carja hrani!" * Atentat na železnico. Reška .Bila ncia" poroča, da so te dni poškodovali neznani hudodelci mej postajama Delnice in Skrad ves železniški tir, vsled česar bi se bila lehko zgodila strašna nesreča, ker se je imel kmalu na to pripeljati brzovlak mimo. K sreči je strojevodja tovornoga vlaka zapazil zločin, katerega je še pravočasno javil brzo vlaku. * 80. rojstveni dan kraljice Viktorije se bo praznoval 24. t. m. na Angleškem z veliko slovesnstjo. L. 1837. je postala hči vojvodinje Kentske, Viktorija, kraljica. Poslanci so jo našli še spečo ; sprejela jih je v spalni obleki in z razpuščenimi lasmi. Argleška kraljica je najstarejša vladarica v Evropi. * Cigani razbojniki. Iz Odesse poročajo, da je nedavno napadlo 16 ciganov iz Odese potujočega veleposestnika Mihaj- lovega. Njega, njegovo ženo in kočijaža so umorili, dve hčeri pa so odvedli v gozd ter odnesli tudi 10000 rubljev, katere je imel veleposestnik seboj. * Orožna obiteljska tragedija. V Varanju — poroča .Hrvatsko Pravo" — sta živela srečno soproga Schmotzer s tremi otroci. Soprog je bil poštar, ki si je tekom let prihranil lep imetek. Nakrat je obolelo dete za difterijo, in poštar se je odpeljal z bolnikom v Budimpešto, da rešijo otroka slavni zdravniki. Zaman, dete je umrlo. Ko se je poštar vrnil, je bilo obolelo že drugo dete, ki je takisto v kratkem umrlo. Mati je začela vsled tega blazneti in poslali so jo v bolnico. Ko je ozdravela ter se je vrnil a dcmov, je našla moža blaznega in docela propalega. Mož je umrl, zato pa je žena znova, a popolnoma znorela. Zdrava ne bo nikoli več. Od vse obitelji je ostalo samu 13Ietno dekletce. * V Sibirijo. Rusko plemkinjo Marijo Mršvicko so obsodili po tridnevni sodni obravnavi v Peterburgu na 151etno prisilno delo v Sibiriji in na izgubo plemiškega imena. Dokazalo se je tej plemkinji, da je iz ljubosumnosti zastrupila svojega ljubimca in dve ženski, da je odvedla šiloma otroka in da je ponaredila dokumente. Obravnava je vzbudila v ruski prestolici največjo senzacijo. * Morilec očma. Kajžarski sin Franc B6hm je na velikonočni četrtek v kleti pobil svojega očma Naslednjega dne gaje zakopal na vrtu ter potem javil županstvu v Korneuburgu, da ni očma nikjer. Preiskava je dognala vso resnico, in morilec je bil predvčerajšnjim v Korneuburgu pred porotniki obsojen na smrt na velalih. Do- gnalo se je tudi, da je njegova mati vedela za umor očeta in pomagala zakopati rake v, katero je delal sin za očma cele 4 ure. Žena pa je bila oproščena vsake kazni. • Čudne bolezen. Iz Kis-Jenoja javljajo: V hiši nekega ergohegvskega kmeta Andreja Palfvja je opetovano nastal ogenj. Tako je jedenkrat zgorela tudi Palfvjeva hiša do t al in njegova žena, mati šesterih otrok, je tudi zgorela. Drugi pot je zopet ogenj uničil konjsko stajo in druga gospodarska poslopja. Požigalec je bil vsakokrat 141etni Palfyjev sin. Pozneje je še štirikrat nastal po žar, katerega je provzrcČila461etna Palfvjeva sestra. Izjavila je. da je samo zato požigala, ker je svitli plamen nje največja radost. In zdravniki so res k oris tato val i pri njej in pri dečku pvromantično bolezen, katera človeka naravnost sili, da požiga. * Leva ustrelili v cirkusu. Iz Fran-kobroda javljajo, da so se vršile v on-dotnem Schumannovem cirkusu predstave, pri katerih je sodelovalo tudi 12 dresiranih levov. Te dni pa je hotel mej predstavo lev raztrgati krotilca Seetha, ki mu je ušel. Ker je ta lev opetovano kazal, da je nepokoren in ker je bila ta nepokorščina nalezljiva, ga je ravnatelj mej predstavo vpričo gledalcev ustrelil. Pač neprijetna zabava! Telefonična in brzojavna poročila. Gradec 18. maja. V današnji seji dež. zbora je prišel na razpravo dež. proračun. V imenu slovenskih poslancev je dr. Sernec izjavil, da se ne vdeleže razprave, ker je v proračunu postavljena svota 20.000 gld. za nemško gimnazijo v Celju, in ker se hoče dovoliti podpore bojnima društvoma „Schulvereinu" in „Suđmarki", kar mora vse slovensko prebivalstvo ogorčati. Slovenski poslanci so n a t o z apu st ili d voran o. Schrei-ner je porogljivo klical za njimi, da se razprave ne udeleže, da bi se mogli še z opoludanskimi vlaki odpeljati domov. Gradec 18. maja. Na včerajšnjem zborovanju štajersko obilne zveze je prišlo mej Fcichtingerjevimi pristaši in mej nasprotniki do pretepa, vsled česar je bil shod razgnan. Gradec 18. maja. Uradoma se razglaša, da je bil avskultant Frais aretovan zaradi zjedinjevanja v skrivne družbe in razširjevanja prepovedanih tiskovin. Dunaj 18. maja. V poslanski zbornici ima danes plenarna komisija nemških obstrukcijskih strank posvetovanje 0 skupnem nemškem narodnopolitičnem programu. Odsotni so: grof Stiirkh, baron Ludvvigsdorf in dr. Lueger. Navzočen je tudi Grabmavr. Nemški nacijonalci in nemška napredna stranka imajo danes zvečer seje. Dunaj 18. maja. „Narodnim Listom" se poroča, da odstopi deželni maršal nižjeavstrijski, baron Gudenus, čim se zaključi zasedanje deželnega zbora. Tu se zatrjuje, da postane njegov naslednik grof Friess. Dunaj 18. maja. Kmetijski svet bo zboroval od 29. do 31. maja. Na razpravo prideta mej drugim reforma akcijskih družb in zadružništvo na kmetih. Praga 18. maja. Češki poslanci so danes interpelirali vlado radi učitelja Mirvvalda, kateri se je pri nastopu orožnih vaj javil s češkim „zdew in jo bil po vajah pri vojaškem sodišču v Budejovicah radi češkega javljenja obsojen na tri mesece zapora. Tudi v Pragi je bilo več rezervistov po vajah radi češkega javljenja obsojenih in sicer na tri dni zapora. Brno 18. maja. V okraju Hranice-Lipnik je zmagal nemški nacijonalec Fochler. Cehi v Hranicah se ožje volitve niso udeležili, v Lipniku pa je Fochler dobil 132 čeških glasov. Lvov 18. maja. Poročila raznih listov, da se je sodna preiskava proti hranilničnemu ravnatelju Zimi ustavila, in da hoče namestnik grof P i ninski vsled hranilnlčne afere odstopiti, so neosnovana* Budimpešta 18. maja. Državni zbor je preložen do 4. junija. Danes je Ugron z ozirom na mirovno konferenco v Hagu interpeliral vlado, če je zastopnikom Avstro-Ogerske naročeno, pojasniti konferenci, da je Ogerska samosvoja država, katere drž. zbor sam dovoljuje budget za skupno vojsko in za honved-armado, in protestovati proti ternu, da bo Rusija na konferenci zastopala Crno goro. Pariz 18. maja. Vsi pismonoše so danes začeli strajk, ker parlament ni zvišal njihovih plač. Danes se postani raznesla. Narodno gospodarstvo. — Dobava za c. kr. domobrambo. Trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski zbornici, da hoče c. kr. ministerstvo za domobrambo ugotoviti za pet let od . 1900 naprej dobavo raznih potrebščin iz usnja in kož, kakor: obuval, jermenov, jezdnih in drugi potrebščin. Omenja se, da se tudi zadruge malih obrtnikov lahko dobave udeleže, ako stopijo v konzorcij kot člani. Rok za vložitev ponudb je določen do 30. junija 1899. Razglas in načrt pogodbe sta v trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani na upogled. Omadeževan. (Povest im Nizozemske.) (Dalje.) XI. Predsednik deželne sodnije si je isto-tako malo želel dvornega pevca kakor tr-go vca za zeta. A na njegove želje se v sedanjih razmerah ni bilo dosti ozirati. Brez-dvomno ni bil proti tenoristu noben tak ugovor mogoč, kakor proti Henriku in baronu. On Še ni bil kaznovan in po dosedanjem ravnanji smelo se je sklepati, da tega nikdar ae z asluži. Brez pomisleka smelo se je trditi, da je „neomadeževan", kar je bilo cčetu Štefanije v veliko olajšavo. Zato je dal stari gospod dovoljenje. Zaroka praznovala se j e na tihem, že zaradi uboge Roze. V jednem letu, po preteku kojega bo menda Rudolf že p rvikrat nastopil na odru, bode poroka. Kaj so se zmenili mladi ljudje za praznovanje in slovesnost! Saj sta bila vendar srečna, kakor si niti v sanjah nista upala pričakovati. Rudolf • Lohengrin je prihajal vsak dan, da je študiral s Štefanijo-Elzo, katera ga je pri petju spremljevala na glasoviru, do čim je v sosedni sobi sedela Roza, poslušala in — jokala! Čim svetlejša je postajala sreča njene sestre, tembolj jo je bodlo lastno gorje. Oče bi bil moral imeti okamenelo srce, da bi ne čutil kesanja radi tega, kar je storil. Kaj je pomagalo, da je bil desetkrat ljubeznivejši ko poprej, da ji je vedno in vedno izkazoval le prijaznosti ? Tega, kar je manjkalo njej, ji vsa njegova iskrena ljubezen ni nadomestila. Po cele ure je sedela utopljena v svoje misli ali igraje se z malim Vilkom. Imela je le jedno jedino misel: Henrik! Tudi stari gospod je komaj še na kaj druzega mislil. Kolikor je le bilo mogoče, odtegoval se je dolžnostim svojega stanu. Najmlajši njegovi kolegi obsojajo zatožence! Njegovo mnenje opraviči je itak negotovo postalo. Če je pa sedel na sodnem stolu, bil je ves drugačen kakor poprej. Strog in pravičen kakor vselej, a ne samo sodnik, ampak tudi Človek! Šele včeraj sedel jena zatožni klopi mož, ki se je imel zagovarjati, ker ni plačal obrtnega davka. Mož je bil reven krošnjar. Ko je bil čas, si novo o brtno dopustilo za krošnjarstvo preskrbeti, ležala mu je žena bolna; zadnje novce je nesel v lekarno in nadalje opravljal svoj obrt brez dovoljenja. „Ste bili že kdaj kaznovani?", vprašal ga je sodnik. (Dalje prih) Bratje Sokoli! Za nastop pri vzprejemu čeških gostov in tudi za poznejše društvene izlete bodo redovne vaje v petek in v soboto zvečer vselej od polu 9. do polu 10. ura v telovadni dvorani v Narodnem domu. Na zdar! Odbor. Siovsnol in Slovsnks I Ns zabita družbe sv. Cirila In Mstodsl Meteorologično poročilo. Vl*n» a«d morjem IM-S a. Bradiiji meni tUk TU 0 m; I Čas ops-Kovanj* Stanj« barometri t mm. It Vstrovi Nebo I! 17. 9. zvečer 7378 158 si.svzhod jasno 18. 7. =jatraj 7300 , I 8. popol. 738 6 112 brezvetr. 23 0 sr. vzhod jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 161°, male: 14 3». 1 S a nor- ID-cLr^a-Jslca. borza dnć 18. maja 1899. Ssrapni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4°,',. . Ogerska zlata renta 4" „. . . . Ogerska kronska renta 4° „ Avstro-ogersko banCne delnice Kreditne delnice....... London v ista . ...... Nemški drž bankovci za 100 mark 80 mark.......... 80 frankov......... C- kr cekini 100 gld. 95 kr. 100 , 60 _ 119 . 75 n 100 , 60 n 119 , 60 H 97 , 05 ■ 920 J ■ 357 , 50 ■ 120 , 47' t n 58 , 92' '• 1» 11 . 78 S 9 , 55' 't n 44 „ 75 n 5 . 68 §Jf Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljena, Selenburgove ulice 3. Srećke ns mesečne obroke po 2, 3, 5—10 fld. Zahvala. Premnoge nam od vseh stranij v najobilnejši meri došle prisrčne izjave so-žalja, iskreno sočutje z naSo globoko žalostjo, kakor tudi jako častilna in obilna udeležba pri pogrebu naSega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, deda. tasta, strijca in svaka, preblagorodnega gospoda Jakoba Smolej-a viteza reda železne krone III. razreda in c. kr. deželnega Šolskega nadzornika v p. nas vežejo, da s tem izrečemo vsem svojo najtoplejšo in najarčnejSo zahvalo. V Ljubljani, dne* 17. maja 1899. (947) Globoko žalujoči ostali. t Z bridkosti polnim srcem se klanjamo neskončni Previdnosti, ki nam je vzela naso presrčno ljubljeno mater, oziroma sestro in teto, gospo Ivano Štembovroj. Zupančič hišno posestnico in gostilničarico katera je danes ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogrebni sprevod bode sel v petek, dne" 19. maja, ob vt6. uri zvečer izpred cerkve sv. Petra na pokopališče k ev. Krištofu, kjer bodo zemeljski ostanki pokojnice položeni v rodbinsko rakev. Sv. maSe zadužnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Prago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. (946) Tomačevo, dne' 17. maja 1899. Ignacij Milka in Minka sin. hčeri. Več spretnih mizarjev za pohištvo dobrih delavcev za polituro, se vsprsjms. Povpraša naj se pri upravniatvu „Slov. Naroda". (939—2) IX K i tovili so rsvmatlsanv prsila, nervosnost, manjkanj« ■panja ln taka. kri pa, nsvralflja ln blsdtoa, ohromelosti bolesti Srb« tanca, krč ln TtrlpanJ« suroa, tok krvi v (lavo, astma, mrsle roko la noge, močenja posteljo, kotao bolezni, slabo dišeča sapa, kolika, aobobol, tonska bolesni Itd., ako se noal Felth-ov pristal patent, elektro-galv. volta-krlt 4 srld. 1 20. Zahtevajte prospekte s zahvalnimi pismi od 945 1 K FEITH, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B. učitelj J{ermm/(a J^avnil^ar učiteljica •—N3^- poročena. HS=*^s—■ %raslovče Ljubljana dne" 18. maja 1899, (942) Dirkališče slovenskih biciklistov, ir ! Samo Se S dnij ! do nključno ponedeljka 22. maja t. 1. Vas Šilukov iz Sudana. Moški, ženske in otroci. Izvajanja njihovih domačih se? ln navad ob 3., 4., 5. url Ipopoludne ln ob 6., 7. in 8. url zvečer Odprto od 10. ure dopoludne do mraka. (897—7) Vstopnina 3(1 lir« Vojaki do narednika ter otroci 15 kr. aUiiii Pozor, narodnjaki! Slovencem in pevskim društvom, ki dospo o binkoštnih praznikih v Zagreb, priporočam svojo ostilmco v Zagrebu, Ilica št. 54 kjer točim pristna naravna blzoljska in konjiška vina ln priljubljeno grafiko pivo. Jedila so okusna ln osna. Podpisanec sem Slovenec in sem bil več časa gostilničar v „Narod-nern domu" v Celji. Priporočam se torej vsem dragim'mi rojakom in upam, da me za časa bivanja v Zagrebu počasti s svojim obiskom. Cdžr- Dobro do&li! ^q Z odličnim spoštovanjem lW8> Anton Uratarič goatllnlOv. A a a « a j^. jk A v "v i^r v t v v *r v licenca ne pod 14 let starega, vsprejme v trgovino mešanega blaga Ivan Ras bar sen., Marino pri Sitiji. (941-2) Pristno domače žganje staro allvsvka, draicana in tra-plnavsla, fini arla|rvrc in aarav-nlc>vcc kupite pri tvrdki ▼di6&I*illaa; v Prešernovih uliosh. (21—113) Iz slovečega valjicnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju, Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-groa po originalnem ceniku pri Antonu Ditrich-u glavnem zastopniku (733—10) Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana. priporočata (934-1) Adolf Stovvasser in sin ▼ Gradcu. Najboljša kakovost. — Nizke oene. Nov cenik prosto In brezplačno. Mladenič lepo izobrszen, 18 let star, a povoljnim! spričevali mestnih Sol in z lepo, hitro, slovnično pisavo, zeli dobiti službo pisarsksgs zsčotniks. Zadovolji pa se a primerno plačo. Ponudbe pod: L. H. 13, Lese, poste restants „Planina" pri Rakeku. (931—9) Gostilna v najlepšem kraju na Gorenjskem, katere glavni promet ie čez poletje s tujci se atfda na rac ti n. Posebno priporočiti bi bila kaki podvzetni, zmožni kuharici. Več se izve pri g. bVIuk, (Jospad-slae ulice ni, O v Ljubljani. (920—3) Na Dvornem trga štev. 1 se takoj da v najem prodajalnica na voglu Dvornega in Kongresnega trga. (M*-« V Janko Travnovi konkurzni masi na Glincah leži večja množina pšenice, koruze itd. in moke različnih vrst aa-a, prodaj. Kupci se vabijo, da si ogledajo na (■llncalt t»t. 8 vzorce žita in moke in mi do *