» í ke i ne i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr.. po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 11. septembra 1891 Dolenjskega 5 sept. 1891. duševnem narodni stranki Kranjskem načelne tudi ni čudo velikimi nedostatki. (Tobitf To po- nasnrotstva, to^j^epko^^s^^ kdor samostalno misli, ter naše razmere in pj^soja. Kdor drugače trdi, ta naših razmer litično dovolj izobraženega, spretnega, vsestransko ne odvisnega ivega urednika, če ga ne moreš pri merno plačati in mu zagotoviti trdnega obstanka ? In je zna, ali jih ne razume, ali pa napake posameznikov mogoče urednik dati dovoljnih dobrih pomoč- generalizuje, ter prišteva popolnoma po krivici to, kar a ali oni greši, vsem, so njegovega stanu f ali nje ve politične stranke. Zlasti ta poslednji način nam nami toliko sîrankarskega boja in sovraštva med domačini, kakor ga napravlja silno veliko zmešnjave, ačelnih nasprotstev, odkod vender toliko nikov ter zanesljivih dopisnikov, če jih ni s čim plačati in nagraditi. Z^i^ASjo^^^giagači in dopisniki po dostikrat in urednik je marsi-risiljen sprejeti slabo delo, samo da list na- çHki^ v e čin i 1 v rvna, nepremiselna mladina pol in ne odbija dopi skoraj proti pravim sovražnikom našega naroda nismo v koš, samo videli? Odgovor na to vprašanje ni lagak, ne zato, ker bilo vzroke težko najti, ampak zato, ker nihče ne bo isniku dobrovoljcu ne zameji in si ga ohrani še za naprej. To je tudi poglavitni vzrok, da je toliko nepotrebnih, ne vselej pravičnih osebnih na na- hotě L kriv biti, temveč bo vsak vso krivico sprotnika valil. Pač dobro jo je pogodil oni grški modrijan, ki je izrekel primero, da nosimo ljudje napake kakor v sagi, ki se dene čez ramo, tuje napake spredaj, svoje pa daj ; zatorej da tuje zmerom vidimo, svojih pa nikdar. napadov toliko nenatančnih in celo neresničnih poročil. Na dalj # » se pri presojevanu řih političnih čas nikov ne sme prezreti, da vlada med nami v političnem oziru velika nezadovoljnost to po vsi pravici. Več ko 20 let imamo narod vesno .cesarsko^besedo m ravnopravnost zagotovlj s slo malo z državno ustavo; pa kako še v resnici uživamo našega vzrokov vedno zatirajo se še Ko- strani. 08eîl^ràvnàtt^nâm je, kakor zdravniku, ki namen najpred roškem, po Primorji, Istri in drugod •i. ako se nekateri To nas boli esimizmu pozve, odkod in kako je nastala bolezen, preden nasve- Dič De dosežemo radiKajjzmu. čgš^pre zato tuje zdravilo. Če naše misli ne bodo prave, naj jih drugi bolj zvedeni popravijo. Pr^pričanJa^ai bode vsak, da ohraniti dušno ravnotežje in moči, mačivoiski. nare , ko želja, kolikor toliko pripo-nec naši toliko neprijetni do- Naravno išče zraza , da vsi naših časnikih. je pri teh okoliščinah zgubiti prave- srednje občutki Slednjič pa bodi še omenjeno, da Mis Kateri so torej uzroki ? Eden da imamo na Kranjskem dva politična dnevnika. naše razmere preveč. Za dva dnevnika mi nimamo voljnih niti dušnih gmotnih moči. Le ko bi mi Slo- da nemški konservativci boj katera, kakor je tudi naravno, konservativci, obrača se včasih njihovih glasil, ki so, recimo, primerni njih razmeram, nikakor pa ne našim. Omenili smo že, i za narodni obstanek, kakor venci vseh pokrajin skupaj pritegnili, bilo bi morebiti ga imamo mi, ne poznajo oni poznajo mogoče vzdržati eden pretirani kolikor toliko primeren dnevnik, brezobzirni narodni boj nemških hegemoncev in panger motnem oziru manov, ki jednakih pravic družim narodom ne přiznav delata C \i i f&êm%& 284 ruzega katerega so zasačili ravno, ko je delil oklice, s katerimi se je imelo podpihovati ljudstvo k vstanku in pa k po-ter ga žigauju. Na vojnih francoskih in nemških ladijah je pa ter odločno napačno, mnogo beguncev, med njimi nekaj prejšnjih ministrov in poznajo, obsojajo ; ako se najde kak tak nazor v katerem našem časniku -druzih odličnjakov. Sedanji predsednik Martinez se je obrnil do obeh admiralov pismeno, da bi izročila be- z ozir om na naše čisto drugačne razmere. gunce, Iz prva sta se admirala odločno izrekla proti dnavyika. ne rečemo nalašč in iz slabega namena, ampak vsled sile vladajočih okoliščin, o, fcjitifcp in prepir. In kdor se tega ne bo hotoma in s trdno voljo ogibal, imel ga bo kmalu do sitega in čez tej zahtevi, kasneje sta pa sklenila izročiti begunce glavo. Ako pa k vsemu temu še pristopi želja naročnike sebi pridobiti, tekmecu jih pa odvzeti, ter se v ta namen \ i sr. ' izkoriščujejo nasprotnikove slabosti, katerih ie. kakor smo enem proti poroštvu nove vlade, da se jim ne bode nič hudega zgodilo, dokler ne bode končana obravnava proti njim. Begunom sta izjavila admirala, da se bodo vsi oni, za katere ne bode dala vlada jamstva, odpeljali na poseonem parniku v Peru. Francoska. — Prejšnji predsednik francoske republike Grevy je umrl dne 9. t. m. v 80. letu svoje dobe. povsod Rim. Minoli teden se je raznesla po časopisji sv. oče zbolel. To pa ni bilo res, ker je sv. vest, da oče isti dan, ko se je govorilo 9 da zbolel 9 imel avdi Politični pregled. jencije Rumunska. Rumunski kraljici, ki leži bolna v Domače dežele. Benetkah, pohujšala se je bolezen zadnje dni nagloma. Kralj Karol, ki je prišel te dni v Benetke, preložil je Presvetli cesar je došel dne 9. t. m. k vojaškim zaradi tega svoj odhod. Govori se, da se snide ob tej priliki z italijanskim kraljem. Ruska vlada izdeluje zakon, po katerem se ima vajam v Galgocz na Ogrskem Ko bode cesar bival v Pragi, razsvetljeno bode mesto in predmestja, od cesarjevega dvorca pa do raz- uvesti v Rusiji obča šolska dolžnost stave napravil se bode špalir. Cesar bode ostal v Pragi Turčija Nepričakovane spremenbe v turškem šest večerov. Za te večere se bodo priredile tri soareje ministerstvu presojajo se različno. Nekateri govore o in dve gledališki predstavi. En večer bo prebil cesar v neki zaroti, naperjeni proti sultanu, drugi pravijo, dasc razstavi. bode sijajno razsvetlj provzročili krizo razbojniški napadi, ki so se zadnje čas Galicija Kmetijska stranka se Snuje v Galiciji, tako zaporedoma ponavljali na Turškem Spet drugi trde > Take stranke nahajamo tudi na Češkem, in Nemci imajo da pomeni ta prememba zmago ruskega vpliva pri Porti, več takih kmetijskih društev. Navadno se pa take stranke — „Standard" je prinesel vest, da bode odslej dovoljen pečajo z vsem drugim prej, nego s kmetijstvom. sploh vsem ruskim ladijam prehod skozi Dardaaelsko Na shodu v Styrju so sklenile ženske, da se pošlje morsko ožino. Na tej vesti je pa baje samo toliko res- prošnja državnemu zboru 9 naj se vzprejemale na gim- nice, da se bodo smeli prevažati kaznj ali pa vojaki nazije in na vseučilišča tudi ženske. na ladijah ruske prostovolj mornarice sko^i Dardanele Pariški list „Soir u je prinesel vest, da se delajo proti temu, da se bode vsak tak slučaj popred naznanil na Dunaji priprave, da se Bosna in Hercegovina drugo turškim oblastvom. Isto tako se bodo smeli prevažati v leto anektujeta. Dunajski „Fremdenblatt" pa oporeka to vest z vso odločnostjo. Rusij se vračajoči vojaki brez orožja na takih ladijah proti temu, da bode dotični poveljnik ladij naznanil turškemu oblastvu. vsakokrat to Vnanje države. Chille. Iz Valparaisa se poroča : Red se polagoma vrača. Prejšnji minister Godoy in pa brat predsednika Balmacede trdita, da je predsednik Balmaceda zaupal častnikom, kateri so mu zagotavljali, da mu je vojska popolnoma udana. Tudi poročila mornaričnih častnikov so ga izpodbujala, da se stavi v bran. Godoy meni, da je ubežal Balmaceda preko Cordiller v Buenos-Aires. Iz ' T 4 « ' * maščevanja je bil ustreljen državni prokurátor Seston Fas, ki je vodil preiskavo proti onim, ki so baje hoteli Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Naslednji zaznamek bodi temu v dokaz : Statistika o jadrnikih v avstrijski državni polivici v dobi 1881—1890 in na Ogrskem v dobi 1881—1889: Konec 1. 1881. je bilo jadrnikov, ki so bili last v zrak pognati „Almirante Lynch", „Almirante Cordell" Avstrijcev : in pa „Imperiále". Druge so usmrtili zaradi navadnih zločinov, med njimi tudi urednika lista „E1 Commercio", 299 prekomorskih jadrnikov s 150.299 ton. 59 velikih obrežnih ladij s 6062 ton. 285 Konec 1. 1890. je bilo avstrijskih jadrniko 109 prekomorskih jadrnikov z 62.453 ton 45 velikih obrežnih ladij s 5636 ton. meri ne bo dosegel, ker je v železne in jeklene jadrnike treba več denarja založiti in se je laže odločiti za na pravo lesenih jadrnikov, ker je za nje potreba manj Konec 1. 1881. bilo je jadrnikov, ki so bili last denarja Ogrov : 139 prekomorskih jadrnikov s 63.898 ton . i nj 3 velike obrežne ladije s 612 ton. Konec 1. 1889. je bilo ogrskih jadrnikov: 87 prekomorskih jadrnikov s 44.270 ton : Ako se torej hočej podbuditi ljudje, da bi 1 • racu velike obrežne ladije s 1164 ton. Avstrijskih jadrnikov je bilo do konca 1890. leta nalagali denar v jadrnike, mora se ta vrsta brodarstva katera je za gotovo blago přepotřebná, izdatno povzdigniti, zato je po mnenji zbornice neobhodno potrebno da se jadrniki oprosté davka in da se jim nakloni > pre mija. Zbornica meni celo manj : 190 prekomorskih jadrnikov s 87.776 ton 14 velikih obrežnih ladij s 426 ton. bilo do konca 1889 Trstu glede > da se promet z jadrniki v hodno Indijo in Ameriko Ogrskih jadrnikov 52 prokomorskih jadrnikov s 19.628 ton manj brez dovoljenja uvozne premije ne more izdatno pomnožiti ker so n. pr. vozni stroški za prevažanje iz Indij v Trst za do šilinga od tone veči zahodne nego iz dobi 1881—1889 je bilo zgrajenih v Avstriji 14 zahodne Indije v Hamburg, in je voznina iz Trsta na prekomorskih jadrnikov Dunaj 27 velikih obrežnih ladij malo cenejša, nego po Labi in železnici če > v inozemstvu pa se je zgradilo ali nakupilo 43 morskih preko- jadrnikov in 5 velikih obrežnih ladij ; v omenjeni dobi pomnožilo se je torej število prekomorskih jadrnikov za 57 in število velikih obrežnih ladij za 32. Ponesrečilo ali prodalo se je v isti dobi 227 avstrijskih tudi je črta Trst-Dunaj veliko Krajša, nego črta Hamburg Dunaj. Da je pa pomorska voznina iz zahodne Trst veča Hamburg Hamburg Indije v ni jadrnikov in 45 velikih obrežnih ladij ; zmanjšalo se je v Trst torej v tej dobi v avstrijski državni polovici število ja drnikov za 170 in število velikih obrežnih ladij nego v Hamburg, temu je krivo to, ker tako oddaljen in je iz zahodne Indije v tedne krajša pot nego iz zahodne Indije za 13 Razen te razlike pr prevoznih stroških, je pa še dobi 1881—1889 so se zgradili na Ogrskem to v postev jemati, da lastniki ladij raje v Hamburg prekomorski jadrniki in zemstvu se je zgradilo i veliki obrežni ladiji, v ino za nazaj kupilo 17 prekomorskih jadrnikov in 1 velika obrežna ladija ; v omenjeni dobi se za 20, Ponesrečilo ali je torej število prekomorskih jadrnikov pomnožilo vozijo nego v Trst, ker ondi laže dobijo blaga nego v Trstu. To lahko poravna le naredba, s katero se jadrnikom ki priplujejo v Trst, določi premija. Ako * število velikih obrežnih ladij pa za prodalo se je v isti dobi 88 ogrskih jadrnikov in 2 veliki obrežni ladiji ; zmanjšalo se je torej v ogrski državni polovici število prekomorskih jadrnikov za 68, pomnožilo se s tem doseže pomorska voznina za uvoz mej Trstom in Ham- potem je mogoč vedno živahnejši promet enaka burgom Labi in železnici v korist Trstu pa število obrežnih ladij za ne. da dokaz po brez tega pa odločno temu se po Labi in usoja si železnici zbornica poudarjati > prevaža različno 1881 Ta statistični zazuamek dokazuje, da se je v dobi iz Hamburga na Dunaj za 2 marki 40 pf. od 100 kg 1890 veliko manj denarja v jadrnike založilo. blago t To marka računj z 48 kr a. v. ie sicer naravna posledica težav, s katerimi se je last 39 kr za a. v., na veliko krajši poti Trst-Du gld kr voznine, in še to gld. pa se od nikom ladij boriti, ako hočejo, da jim v jadrnike zalo- piača od 100 ženi denar donaša primernih obresti. Davki so hudi, 0Dega blaga, ki je v tarifi za polne vozove (10.000 kg.) potem je zelo nevarno, na ta nači zavarovalni zavodi nikoli denar nalagati 5 ker označen nečejo vse ladijne vrednosti zavarovati > ter lastnik jadrnika v slučaji nesreče dobi le ako Zbornica poudarja še, da bi bilo le prav in pravič za jeden del odškodni se jadrnikom dovolil enak prostor v Tržaškem krat veče in ima slednjič vsled tega več- pristanišču, kakeršnega imajo parniki ter meni režijska troške, pa manj voznega blaga da 88 lastnik parnika, ker jadrnik več časa potrebuj nego parnik. », nego uiuitt uajouisuiua v ±rzasKin sKiaaiscin premeniti, ak( vožnjo, naj se kupčija oživi tako, kakor je potrebno za Trst mora najemščina v Tržaških skladiščih premeniti ako drž. zak Pritrditi se mora, da bo zakon z dne 19. junija 1890 se obrat pomorskega bro- Skoraj ni misliti > da bi kupčevalci pri teh različnih 130 8 katerim skladiških najemnih stroških mej Trstom, Reko in Be darstva s parniki in železnimi so bili doma jeklenimi jadrniki, ki skladišča netkam blago vsled spekulacije spravljali v najdraža zgrajeni, oprošča pridobitnine in dohoda- dišča v Trstu na leto kajti dočim stane en kvadraten meter skla zelo povzdignil promet z jadrniki toda vender gld a. v. ne toliko kolikor se je; morebiti pričakovalo in gorenjih prostorih 8 frank 86 zgodilo, ako bi se to olajšilo dovolilo tudi lesenim ja- , Namen se po mislih zbornice zato v povoljni njih frank j stane v Benetkah v gld. 68 cer. in v spod- 4 gld. 14 cer. a. v. na Reki pa manj drnikom Ko zbornica še dostavlja, da je enako prošnjo postala tudi visoki poslanski zbornici in v njej prosila naslednje : * 286 da naj vedao nad „Visoka poslanska zbornica naj blagovoli, ozirajoč pazi na dolivanje. Kdor nima časa, se na to, kar se je navelo, skleniti zakon, s katerim se zoroval, vrenje in vedno dolival, ta obrat pomorskega brodarstva z jadrniki začasno oprošča vreiuo cev na veho. Pač pa mora takoj po dovršenem rajši nastavi, pridobitnine in dohodnine in se vsem jočim jadrnikom naklanja premija, ali v Trst dohaja- burnem vrenji mlado vino presneti v drug čeden sod, to iz da loči vino od obilne nesnage, beljakovin, pen in droži, pa če katerega koli razloga ne bilo mogoče, prošnjo podpirati ki so se pri burnem vrenji vse zbrale na dnu vrelne kadi. in visoki vladi odstopiti u predlaga nastopno prošnjo: Treba še o stiskanji saduih tropin nekoliko omeniti. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo blagovoli, Za to služijo dober domače stiskalnice. Imajo tudi po ozirajoč se na ne navedeno, na to delovat: da se izda zakon, po katerem bode pomorsko brodarstvo z lesenimi jadrniki začasno oproščeno pridobitnine in dohodnine ; 2.) da se z zakonom določi premija vsem v Trst prihajajočim jadrnikom ; 3.) da se jadrnikom dodeli v Tržaškem pristanišči enak prostor, kakeršen parnikom; sobne stiskalne[stroje, ki so že zaradi tega hvale vredni, ker se lahko prenašajo in se jih lahko več gospodarjev poslužuje. Bodisi pa že stroj, bodisi domača stiskalnica, paziti je na to, da se tropine iztisne, ker osobito ob gorkih dneh se kaj naglo skisajo tropine. V njih se nahaja vedno nekaj vina, oziroma že iz ali zdrozgano sadje takoj, 8ladorja nastalega alkohola ki se spremeni v 4.) da se 8kladiška najemščina v Tržaških skla diščih primerno zniža. Poročevalec stavi potem v imenu odseka sledeča predloga: 1.) Častita zbornica naj te peticiji odobri 2.) peticija naj se pošlje zbornicam posestrimam » s prcšojo, vzprejeta da jo podpirajo. Oba predloga sta bila kis, in ako take tropine potem stiskamo in iztisneno tekočino prilijemo v mošt, damo moštu ob eaem strupa ali kali poznejšega kisanja. Zato svarimo posebno pred maloskrbnostjo pri stiskanji. Ko je mošt povrel, začenja se čistiti, ker usedajo se vedno bolj droži na dno, kjer se zbirajo. Zato pa treba sedaj mlado vino pretočiti takoj po burnem vrenji * da ločimo čisto tekočino od nesnage, to je od droži » Sadno vino. Katere se kaj rade pokvarijo, in večina vinskih bolezni izvira odtod, ker se v drožeh vršé razni razkroji. III. pretakanji ali presnemanji in o nadaljnem oskrbovanji mladega sadnega vina pa bomo v posebnem članku Tako se ni bati da se mošt uže pri glavnem pisali ker je o tem treba tudi temeljitega pouka. Za vrenji pokvaril. Ako vidimo, da se je vrenje uže precej danes pa priporočamo po teh nasvetih ravnati s sadjem vnelo, kar zapazimo drugi » ob hladnem vremenu šele osobito priporočamo snažnost tudi pri posodi sodih tretji ali četerti dan, presnamemo mošt in ga spravimo kebljih kadeh i. t v sode, da v njih svoje pravo, burno vrenje izvrši. Dobro Še na neKo stvar opozarjamo gospodarje. Kedor je, da se nalije v sode » pa ne prav do vrha,j ter se želi imeti posebno tudi za kupčijo sposobno sadno vino, mora skrbno zbrati boljše sadje, katero ima mnogo sladkobe v sebi, da bo vino imelo tudi dovolj alkohola, kakor ravnokar omenjeno, nastavijo vrelne cevi. V takih sodih mošt lahko mirno ter trajno vre, ter sej ni bati, da bi se ga lotil cik, ki se pogostoma uže v njem razvija pokaže se pa šele na poletie, ker jeseni postaja vedno želi natančno vedeti, koliko ima njegov hladneje, za razvoj kisa ali cika pa treba vsaj 15. stop. sladorja o sebi ki dela vino močno, čvrsto in bolj stanovitno. Kedor sadni mošt topline. Sicer pa je vrenje v odprtih sodih tudi dobro, paziti je treba, in sicer skrbuo, da so sodi vedno polni. Vedno treba dolivati, dokler se vrenje vrši, da ni nobe- 8Í omisli Klo8terneuburško mostno tehtnico, ki velja en forint in s katero bo prav lahko pozvedel, koliko sladorja ima njegov mošt. Ako kaže tehtnica 10 odstotkov, dobil bo vino, ki bo imelo okoli odstotkov alkohola, drugih pet odstotkov sladorja raz nega praznega prostora v sodu, da ne more prihajati kroji se pri vrenji v ogljenčevo kislino. Ako pa zrak do vrelega mošta, v katerem se lahko vsled pre- tehtnica, da ima mošt pokaže kakih 7 odstotkov sladorja, cejšnje topline pričenja razvijati kis, ker zrak nosi v vemo, da bomo dobili prav lahko vince. Zato prav sebi vedno trose ali kali male glivice, ki provzročujejo ki8anje ter v moštu iz sladorja nastavši alkohol takoj do dva kilo sladorja. Iz enega kilo sladorja storimo, ako na vsak hektoliter mošta dodenemo eden postane spreminjajo v kis. Posebno, Kadar se vrši vrenje še ob potem z vrenjem pol odstotka alkohola tako da bomo gorkem vremenu, je toliko bolj skrbeti, da, vedno doliva dobili vino s 4 % alkohola iz dveh kilo sladorja pa en v sode, in če se prav skrbno doliva, je tako vrenje kaj odstotek alkohola več » torej i u 2 '/o» ÍU tako vince je dobro J ker veliko droži iz sebe izmeče ; in vina > ki so že dokaj boljš tako izvršila svoje glavno vrenje, čistijo se hitro, saj so vladi do tega $ da 8tanovitnejše. Koliko je francoski se vedno bolj razširja sadno vino, mnoge nesnage, beljakovin in droži iz sebe pri burnem kaže pač njena odredba, po kateri dobivajo kmetovalci vrenji iz metala. Poudarjamo še eden pot, da je ta način drenja ki napravljajo sadno vino, po postavni določbi za po-množitev sladorja v moštu potrebni slador po dokaj dober, vender pa je nevaren, osobito ako se skrbno ne znižani ceni ? Ravnajmo torej skrbno ter umno, in kmalu se bo prišla evropska kultura, in od tega ča^a, ako se tudi ^r » poprijel tudi meščan sadnega vina, katero mu bo gotovo niso izgubila, niso se vsaj več razširjala. Veliko je teh bolj v zdravje, nego marsikatero židovsko vino, ali ono, dražil, katera poznata Azija in oceansko otočje. Kamor katero je napravljeno hipoma iz ekstrakta i katerega koli Evropec došel, nikjer ni našel ne zemlje ne priporoča tudi iz Prage ! po slovenskih listih neki Filip Polak otoka, kjer ne bi ljudje imeli razdražnega sredstva. Po Na konci podajemo še nekatere številke v po vsem svetu je bil človek enak, nikjer se ni mogel za dovoljiti samo z vsakdanjo hrano, temveč povsodi je hre jasnilo. Za napravo hektolitra sadnega vina treba 120 penel tudi po takih stvareh, katere mu hočejo razbiti do 150 bomo kilo jabolk. Hektoliter dobrega sadnega vina togo in ponesti ga v prijetne sanj In on jih je res prodajali vsaj po do for ? torej dobili za povsodi našel, zato pa je tudi mislil, da jih je priroda 100 kilo jabolk vsaj for., in to je pač vredno truda samo njemu na voljo ustvarila. Mej vsemi temi sredstvi in napora. Če to dosežemo zagotovimo si sleharni leto zavzema „betel" prvo mesto. Računajo, da je najmanje povoljno porabo sadja in blagosljavlja bomo ta božji dar, 50, a neki velé, da tudi 100 milijonov ljudi, kateri betel nam pripomore do marsikateregjali stotaka, kojega žvekajo. Mej vsemi omamljivimi sredstvi ga edino tobak ki smo gospodarji pri današnjih razmerah gotovo dokaj v razpo8tranjenji nadkriljuje vsa ostala sredstva pa potrebni. Za trdno se smemo tudi nadejati, da se bode daleč za njim zaostajajo. Po vsej južni Aziji in po vsem ako bomo res pravilno in dobro vino napravljali iz sadja, azijskem otočji so ljudje tako privajeni žvekanju betela, , ■ > s .. • ' J njegovo uživanje naglo razširilo. Tudi pivo se je pola- da so brez njega skoro nesrečni. i Betel se od vseh ostalih dražil po svoji naravi in goma udomačilo. Pred leti so ga pri nas le malo popili sedaj je skoro ni tudi hribovske vasi bilo » da krčme, v kateri 'se toči tudi «■ m _ v njej ne sestavi znamenito razlikuje. Prva je ta razlika, da se za pivo. Zakaj bi no našlo kupcev tudi sadno vino, katero je od vseh zdravnikov priznano za zdravo in krepčalno pijačo, ki stori delavca čilega a ne tako zaspanega, kakor pivo. Pa tudi dela betel jemljó dve ali tri različne rastline, a potem, da se betelu primešava še ena rodu, namreč živo apno. tvar, katera ni rastlinskega a gospoda ga bode rada uživala, ker sadno viuo ne tolšče, ki je v delež marsikateremu, ki pije veliko piva Slednjič ne vzbuja sadno vino one zdražljivosti to je ki pri pitji piva vzbuja vedno večo žejo, in to bo tudi pr pomoglo, da se omeji nesrečno pijančevanje. Najglavnejša sestavina betelová je betelov oreh, plod palme areke. Mej premnogimi palmami, katere lepšajo južno Azijo in azijsko otočje, je areka naj-Pr- nežnejša. Prekrasna ta palma vzdiga vitko deblo do 10 in 14 m, vi8.a vršiček se jej ziblje kot kraljevska krona od Našim skrbnim kmečkim gospodarjem pa prav živo priporočamo, naj že to leto ravnajo po teh navo- nežnih peres. Južnemu podnebju so palme ne samo najlepši kras, temveč tudi blagoslov božji. Palme hranijo dilih in napravi) dobro sad vino, ter je rabij za domače posle, k iteri Z dobrim sadnim žganjepitje, in zdravější. sedaj dobivaj premnoge narode, dajo jim kruha in ovočja, pa tudi ljubke pijače, katera razveseljuje srce človeku, kakor preveč žganja. vjn0 od trte. vinom delavci bo bodo mogoče zatreti prehudo Hrana in opojna pijača sta dve potrebi » brez pri sadnem vinu tudi Katerih človek ni hotel nikjer biti, dve sta to po- Poućne stvari. trebi, kateri še ne podajeta človeku popolne sreče. Povsodi je človek iskal in tudi našel omamnih dražil, in tu na jugu je našel to dražilo v isti rastlinski familiji, katera ga prehranja in razveseljuje. Pod pernato krošojo Zemljepisni in narodopisni obrazi areke se razvijajo premnogi grozdi z betelovimi orehi, Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 234. katere poslajajo življenje milijonom ljudi. Kjer ni samoraslih arek, tam jih sade radi teh orehov. V vzhodni Indiji rahajamo areko po vsej zemlji samoraslo in vzgo- Na Cejlonu, po Malabaru in po vsej obali južne jeno Azije se košaté silni nasadi vzgojene areke. In povsodi Betel v Aziji in na oceanskem otočji. Palma areka tod je vzgoja areke važna veja narodnega gospodarstva. Vzgoja betelovega poprovca. Mlado in staro žveka betel, in zato je potrošek betelovih in betelov oreh. Gambir. orehov neizmerno velik. Osobito v vzhodni Indiji se pro Mej sredstvi, s katerimi se človek razdražuje in izvaja in prodaje toliko orehov, dít v trgovini imajo prvo omamlja, prišel je tobak v stari svet najpozneje, pa je mesto. Po Sundaj8kem otočji raste areka povsodi vender danes po svetu najbolj razširjen. Davno pred samorasla. Na Filipinskih otokih plačujejo delavce z be- tobakom je imela Azija in Oceansko otočje svoja dražila, telovimi orehi, kakor jih po Singaporskih tvornicah pla ali nobenemu se ni sponeslo, da bi se bilo tako zmago- čujejo z opijem. Na Sumatri je betelov oreh gotovo naj vito razširilo po svetu, kakor tobak. Edini opij je pod- glavnejši gospodarski proizvod. Tu se vsakega leta na jarmil mnoga azijska plemena, ali v Evropi ni mogel ložé mnogi brodovi z orehi in izvozijo potem v Malako 5 razširiti gospodstva Vsa ostala dražila so preživela aavno svojo slavo. Širila so se in držala, dokler ni Siam, kilogramov. Kokinkino, in ves izvoz računajo na več milijonov 288 Betelov oreh ima trdo, zeleno lupino, katera se z Učenci, ki so uže obiskovali višo gimnazijo Ljubljansko oreha odstrani, a sámo jedro potem razreže 4 do 8 enakih kosov. Za žvekanje se takov kos zamota v perje od be- ne plačajo zopet vzprejemnine o prestopu v 5. razred više gimnazije. Tisti učenci f ki pripadajo Novomeški telovega poprovca in pospe z živim apnom. Ker se oreh gimnaziji po bivališči in obitelskih razmerah svojih, ne nikdar brez betelovega perja ne žveka, zato se poprovec vzprejemajo se v Ljubljani. po vsej južni Aziji v silni množini sadi, a največ v bližini velikih mest. Kdor ima samo kosec zemlje, gotovo posadi toliko poprovca, kolikor ga za se potrebuje. Okoli nizkih kolib domačinov se veličanstveno zibljejo areke, a po njih se povsodi vzpenjajo in ovijajo stebla betelovega poprovca. Na trgih proda se ga na dan strašna zabi me. 4. Podoknica. Glasbena Matica v Ljubljani razpošilja ravnokar svojim udom letošnje muzikalije, in sicer XXII. zvezek : Trije mešani zbori : Naša zvezda. Veseli pastir. množina in z vseh strani vlačijo koše, kateri so po meter Vijolični vonj. — XXIII. zvezek : Osem moških zborov; 1. Zastavenička (Kantata). 2. Ponočni pozdrav. 3. Ne . Ko gledam ti v oči. 6. De- kletu. 7. Nagrobna pesem. 8. Avstrija moja. Vse uglasbil visoko naloženi s poprovčevim perjem. Kjer se poprovec Anton Nedvěd. Zvezki so jako lični. Da bodo pesmi na debelo vzgaja, tam ga sadé v pravilne vrste > da je rastlina od rastline po pol metra oddalj vsakemu dopadle î je ime „Nedved u porok. Želeti bi bilo, Poprovec da bi h Glasbeni Matici prav mnogo udov pristopilo, ker ima veliko, kakor srce izrezano perje, in ker se mu ze lena boja to društvo daje svojim udom toliko muzikalij, da so vre prekrasno sveti, zato je tako polje izredno dne letnega doneska 2 gld. lepo. Prvih osemnajst mesecev dobi vsana rastlina visok kolec, kakor pr. hmelj, da se po njem vzpenja V tem Deželni odbor je dovolil po zadnji povodnji so mej poprovec posadili drevesa, katera brzo rastó, in poškodovanim v občinah Kranjska Gora, Rateče in kedar přejde 18 mescev, takrat kolce porujejo, in po- provec se začne po mladih drevescih vzpenjati. V tretjem ali četrtem letu je že rastlina toliko razvita, da ž nje perje obirajo, in to branje traje sedaj šest, sedem let, potem rastlina pogine. severni Indiji in na južnem obronku Himalaje je podnebje tako ostro, da poprovec Bela Peč 3000 gld. Poleg tega je poslal deželni odbor v imenovane kraje 45 metersKih centov moke za poškodovane ter dovolil, da prisiljenci pomagajo pri popravah poškodovanih poslopij. Zlato mašo bode daroval dne 20. t. m. gosp. And. Jakše, dekan v Koboridu. preč ne more pod milim nebom uspevati, in ker ljude ne mo- rejo biti brez njega » vzgajajo ga po pokritih nasadih Dr. Kooker je dobil pod Himalajo nizke, a vrlo dolge kolibe, v katerih je bil poprovec nasajen. Rastline, ka- (íosp. Anton Zaduik, nadzornik v ženski kaznil niči v Begunjah na Gorenjskem, dobil je naslov in zna čaj kaznilničnega oskrbnika. Baron Beno Taufferer, državni in deželni po tere so v kolibi imele dovolj svetlobe, zraka in vzpenjale so se po vlage, kolcih, in ljudje so jih z osobito slanec ) je skrbjo čistili in čuvali. umrl v 46. letu svoje dobe dne 8. t. m. na državnem zboru je od 1. 1879. ter bil (Dalje prihodnjič.) \ svojem posestvu pri Višnji Gori. zastopal kranjsko veliko posestvo pristaš nemških levičarjev, v kranjskem deželnem zboru pa kranjskih Nemcev iu nemškutarjev. Razne reči. Presvetli cesar in cesarica prideta dne 16. t. m Truplo doktorja Alberta Holsta iz Berolina v Miramar v deželni Deželno-zborska volitev. Pri dopolnilni volitvi kranjski na mesto pokojnega deželnega _ ki ■ JE—— VF "— • / je_bij_ jaKu^spreten hribolazec, na^la sta 4. r. m. dva fanta iz Mojstrane, Blaž Hlabonja in Kristijan Kunšič, Truplo je ležalo ob Triglavski steni konec Vrat kakih 200 metrov"ali še več nad izvirom Bistrice. zbor glavarja dr. Poklukarja, ki se je vršila včeraj v Radov Ijici, o t u, 8iraànû_Jioč, ko so bili tisti groz i nalivi po Gorenjskem. bil izvoljen č. gosp. župnik Janez Mesar. Grad Mokrice pri Čateži. Vest, da je nadvoj Na prične slovesno c. kr. nižji in višji gimnaziji Ljubljanski se šolsko leto sv. mašo. i 1891/92 dne 18. septe % bra s voda Albreht kupil od baronice Gageru grad Mokrice, ni istinita. Nadvojvoda je res obiskal imenovano grajščino, novo došli učenci, katere naj a o nakupu ni bilo niti govora. spremljajo starši ali pa njih namestniki, vpisovali se bodo Dne 31. avgusta se je začel na Dunaji dne 15. t. m. dopoludne. Prinesti morajo s seboj rojstni mednarodni semenski shod. Generalni tajnik Leinkauf Ust in šolsko spričevalo ter plačati 2 gld 10 kr. vzpre- je poročal o letini v Avstriji. Poročevalec meni, da se jemnine in 1 gld. prispevka za učila. Vzprejemne izkušnje sme pridelek na Ogrskem računati za pšenico na 100°/ o» za vstop v I. razred se bodo vršile dne 16. septembra rž 71, ječmen 116, oves 111, v Avstriji za pšenico na od do 12. dopoludne ter od 3. popoludne. Učenci, ki 93, rž 83, ječmen 109, oves 108 % polne letine obeh so uže 17. t. m. doslej obiskali ta zavod, javiti se morajo dne državnih polovicah se sme računati pridelek pšenice v ravnateljevi pisarni z zadnjim šolskim na 51, rži 34, ječmen 31, ovsa 44 milijonov centov. spričevalom ter plačati 1 gld. prispevska za učila Po- Izvoziti se bode moglo pšenice 3 \ do ? ječmena navljalne izkušnje bodo dne 16. in 17. septembra t. do 3 7 2) ovsa i 2 do V 4 milijonov met. centov, rži se bode moglo le tedaj kaj izvoziti, ako se bodo za domačo daleč od monturnih skladišč potrebo mogla porabiti druga žita ali surogati 9 vzprejemna mesta Posa mezni mali obrtniki lahko dobodo najmanj 500 gld in Mejnarodna razstava goveje živine in prašičev največ 1500 gld. vredne partije, da jih priskrbe Radona Dunaji. Ta razstava bode trajala od 17. do 24. t.. m. voljnim družbam malih obrtnikov se bode oddajalo reči Oglasilo se je mnogo razstavnikov, ki bodo razstavili v priskrbo toliko, da dobode vsak ud po eno partijo mnogo živine najboljših plemen, posebno švicarskih, ka- vredno 500 do 1500 gld. Ponudbe morajo najpozneje do » kor Simmenthalskega, Allgauerskega, Montafounerskega, 30. dne novembra meseca 1891. leta ob 12. uri Muhlandskega in Pinzgauskega plemena. Tu bode dana doiti do c. in. kr. državnega vojnega ministerstva prilika domačim živinorejcem in društvom, ki se pečajo skrbeti bode črevljev, škorenj, huzarskih čižem, različnih opoludne , Pri- z živinorej da lahko izbero nakupijo plemenske jermenov, torb, vajetov itd. Razglas, ponudbeni obrazci j živine, kar jih bode gotovo manj stalo, nego ako si število razpisanih reči in sedaj za konsorcije veljavne e morali poiskati v zgoraj imenovanih krajih samih. Za- ceDe so na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške radi nakupa se jih je zglasilo uže mnogo pri razstavnem zbornice v Ljubljani in se tudi dopošljejo na željo, odboru, tudi c. kr. kmetijska družba Dunajska je skle-nila nakupiti precej plemenske živine. Izmed prašičjih plemen bodo zastopana tudi angleško Berško in York- Dne 6. t Slovenci, Istrani, Rečani in Primorci v Zagrebu m se 8hir8ko in Tamworthsko. Dne 21. t. m. bodo v razstavnih odpeljal soben sokolski vlak Ljubljane v Zagreb po- pro8torih zborovali Pinzgauskega plem oni , ki Kdor naj se obrne do c. kr Herrengas8e 13). m se pečajo posebno z rejo hotel kaj več pozvedeti, Dunaji 5 ki in om 12QQ^-Slûv£n£av. kmetijske družbe kamor je dospel vlak ob 11. uri 20 minut ? na in pa razstavni odbor, Miuole dni so se vršile velike vzprejmeta ter pozdravita Slovence. Zbralo se je da pa S^mr^e n aji-u_jia Ni že avstrijske m. Bilo je tam zbranih kakih 70.000 vojakov. Te vaje so velikega pomena aške vaj e v tudi mnogo sokolskih, pevskih in drugih hrvaških društev ker z zastavami in nebrojna ozdravil Na j prvi je krasnimi sta se jih udeležila poleg našega presvetlega cesarja besedami. tudi nemški cesar in saksonski kralj in sta bila navzočna tud naš in nemški minister za vnanje reči. Vojaške vaje so se vršile v najboljšem redu ter se je pri njih poka- Caso- Ljubljanskega Sokola g. Iva^jlribar ter se zahvalil na presrčnem vzprejemu. Pri obeh govorih so se razlegali gromoviti , živio u klici Potem so se društva razvrstila ter stopala, na čelu jim Ljubljanski Sokol, v mesto. Na zalo, da je naša vojska vrlo dobro organizovana. pisje ugiblje in meni, da sta se ministra pogovarjala o knezonadškofovskem vrtu so čakale zaje, narodno oprav sedanjem splošnem političnem položaji. Angleški listi trdijo 5 da se ljene Hrvatice ter s cvetkami ozaljšale zastave ter ob-pri tej priliki sklepalo, *ako naj posto- darovale s šopki tudi vrle Sokolce. Od tod je šel sprevod in nemŠKa vlada nasproti dogo in Turčij glede uradni listi pa pravijo Dardanelske morske ožine. Naši pol tega med Rusijo v pevski hram. PopoludneJe_vsej^ Maksimir » kjer da ni doseda oblika po programu imele se vršiti pevske produkcije ter druge ljudske zabave. Ali vreme je izkazilo to vese dogovora še nikakor taka, da bi mogla vznemirjati naše lico, po in nemške diplomatične kroge, ter da si ni dozdaj rušila jih zbralo v velikanskem glasbenem hramu se nobena mejnarodna pogodba. Da ni shod vladarjev ter njih prvih ministrov brez nika&ega pomena, ne trdi uri se je vže vse vračalo v mesto. Največ se er so pre- živeli med petjem, napitnicami in bratskimi pogovori prvi večer. Isti dan popoludne je poseben vlak pripeljal nobeden, trditi se pa lahko sme, da bode ostal splošni 450 Istranov, Rečanov in Primorcev, kateri so bili na politični položaj po tem sestanku popolnoma nepre- kolodvoru isto tako prisrčno vzprejeti od mestnega zbora menjen. Posebno pa poudarjajo naši poluradni listi e evropski mir vsaj za letos stalno zagotovlj ? da in razstavnega odbora. Na ogovor mestnega župan dr C. in kr Amruša odgovorila sta v imenu gostov dr Barčič iz in obrtniš vojno u inisterstvo je prosilo trgovsko Reke in državni in deželni isterski zbornico, da eslj ive male obrtnike na opozorila sposobne in poslanoc in za- fe8or Spinčič. Drugi dan pro dne t. m razpis z dne 31. julija 1891.1. katerega priredilo mesto Zagrebško bil banket, na čast došlim zaradi usnjenih oblačilnih in opravilnih reči za vojsko, gostom. Izmed Slovencev sta govorila pri banketu gosp ki se bodo potom malega obrta priskrbele za leto 1892. Iv. Hribar in dr. Karol Bleiweis-Trsteniški. Namerav Ta dan so se četrti del normalne potrebščine priskrbeti si gostje ogledali razstavo. V torek dne 8. t. m. je bil po malih obrtnikih. Monturna skladišča v Brnu, Bijda- pa v glasbenem hramu veliki pešti f (jradci in Kaiser-Ebersdorfu pevski potem podružnica katerem je ma/tiné , pri istem glasbenem monturnega skladišča v Karlsburgu imajo na ogled pri- hramu je bil popoludne banket, katerega se je udeležilo pravlj uzorce razpisanih reči in njih popise Pod okolo 700 oseb. Po jetniki lahko proti plačilu dobodo uzorce banketu so se odpravili zbrani in popise od gostje v razstavo, od koder so šli skupaj, spremljani od imenovanih monturnih upravitelj ste v. Da se olajša oddaja, mnozih društev, na kolodvor. Po prav prisrčnem po napravile se bodo za obrtnike po krajih, ki so posebno slavljanji so se vrnili Slovenci zopet v svojo domovino. - 290 * Kaš rojak Fran Seraf. Vilhar v Gospiću je dobil v Zagrebu prvo in drugo razpisano darilo za pev i 8ke zbore. Prvo darilo gospij Zagrebških je bilo 15 cekinov drugo dr. Ambrusa, Zagrebškega župana, pa 10 cekinov. Odstop Reškega gubernator j a. „Magyar Hir- lapu poroča da je zaprosil Reški gubernator grof Zichy se ga odstavi. Avstro - ogrska banka je zasledila, da je bilo izplačanih 220 ponarejenih kuponov od zastavnih pisem po 20 gld., Kuponi so jako dobro pouarejeni. Banka plača 3000 gld. tistemu, kdor dobode ponarejalce. se gode na Ogrskem. List „Dre breczen" poroča o slovesni maši v proslavo rojstvenega dne ce8arjevega ter dostavlja s posebno zadovoljnostjo, da ni bilo videti nobene _žrneržolte-zaata v e ter da se je pela ino svirala pri maši njynestojce^ »Bog ohrani", iie&L— m a d j a r&ka^pese m t4. Pri maši so bili seveda bor\vedi z generalom Kolomanom pl. Bolla. — Nemška strpljivost. V Libercah na Češkem so dobili vsi hišni posestniki okrožnico, 8 katero se pozivljejo naj zahtevajo od onih strank, ki pošljejo svoje otroke v češko ljudsko šolo, da ali otroke vzamejo iz češke šole ter jih vpišejo v nemško, ali se pa poberejo iz stanovanj. Budimpeštanske tržne cene z dne 9. septembra 1891. Pšenica gld. 10.35 do 11.00, rž gld. 9.75 do 9.90. ječmen gld. 6.45 do 6.55, oves (novi) gld. 6.05 do 6.30 Kurzi na Dunajski borzi dne 10. septembra Papirna renta...........gld. 90-80. Srebrna „ ...........„ 90 55. Zlata „ . . . ........„ 160-30. Marci je va renta...... . . . . n 10195. Napoleondori (20 frankov)........„ 930. 0. kr. cekini............„ 5*577* Nemške marke...........„ 57*50. » Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cvieće i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko šumarska ZAGREBU kolovoza 1891. listopada Šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućni obrt. Slike i umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nć n M i Velika Praška razstavna loterija. i i i i dobijo se pri MAYER Lj ulij ani » Odgovorni i k Gnstav Pir Tisk iu žba : J. Blasnikovi nasledniki