3D1. MvilHa. V Ljubljani, v četrtek 19 decembra 1918. L!, leta. i r.S"ovenskl Nar; d1 *si£a po i ■it. kraje bivše Avstro -Odrske: za Neir.čijo: celo i eto skupaj naprej. pot leta t , Četrt teta , , jift csesec , K 5Cr O— 13 — Cdj leto naprej .... K 55- za Ameriko in vse dra^ dežele: rcio leto naprej .... K 60*— Vprašanjem glede snseratov se naj pritoži za odgovor dopisnica alt znamka. Sprs*rn££?^o (spodaj, pritličje, levo). £*;asftdV3 ulica «. 5, telefos št 85. !*&a(ž *aaš4 dža sveeor, ianeci&i uedel^e in premika. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 64 »rtm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano («nak prostor) 30 vin, parte in zahvale (enak prostor; 20 vinarjev. Pri večjih lnsercijan po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo oaročniao vedo« afigg" po nakaznici. ISSfl Hfl saoto pisueoe oaročfee Drez peslatve denarja sc ne moremo nikakor ozirati. »»Narodna tiffkeraa" telefon št. 85. celo leto naprej pol leta . .Slovenski Narod" velja v L;ubl'acl : dostavljen na dom ali če sc hodi ponj .... K 48 — I četrt leta naprej . . . . . . 24*— I na mesec K 12 . 4 Posamezna številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uradsiitvo: £aaf*3va ulica s*. 5 (v i. RiJ str. levo), telefon it. 34 Zgodovinski dnevi v Belem gradu. v. Drugi dan se je nadaljevalo zasedanje delegacije Veča. Na dnevnem redu so vsak dan pereča vprašanja prehoda v normalne razmere, ureditev centralne vlade in osrednjega državnega ministrstva, vprašanje odgovornosti, vprašanje kompetence deželnih vlad, razmerja med deželnimi vladami in državnim ministrstvom, med deželnimi zbori oziroma pokrajinskimi sveti in novim državnim većem; vprašanje jed-notnega nastopa vseh strank, vprašanje konipetenc, vprašanje ustavnih svoboščin, začasne ureditve do konstituante, grupacije raznih struj v skupine, vprašanja o urejevanju vojske, o pariteti vseli pokrajin, o uvozu in obskrbi vseh delov naše države, vprašanje prometa, valute, zastopstva na zunaj in seveda pred vsem in v glavnem vprašanje izstopa pred svetom, vprašanje osvobojeni:! našega zapada izpod grabežljive Italije in osiguranja naših zapadnih mej in našega morja, ter v zvezi s tem posvet o potrebnih ukrepih in osebah, ki imajo biti nositelji in zastopniki volje našega naroda na mirovni konferenci ter informatorji velikega sveta o naših prilikah in pravičnih zahtevah. Seveda mi še iz lahko razumljivih razlogov ni dovoljeno, niti mogoče, priobčiti vse te razgovore širšemu občinstvu — kadar se te dalekosežne razprave končajo, jih nadaljuje predsedstvo, naš dosedanji prvi skupni kabinet, zajedno z onimi predstavniki srpske vlade, ki se nahajajo doslej v Beogradu. Konstatirati je treba v glavnem popolno soglasje z ozi-rom na va dosedanja vprašanja. V kolikor v nekaterih točkah še radi odsotnosti dr. Korošca in srpskega kabineta ni bilo mogoče doči do zaključkov, jih smemo v kratkem pričakovati. V torek povabila je člane in pomočnike delegacije srpska vlada na skupno večerjo. To je bil prvi skupni javni nastop in govori, izrečeni pri tej priliKi, niso bili običajne zdravice. Od strani srpske vlade so prisostvovali bivši minister financ in privrede dr. Miko Popović, vojni minister general iVihajlo Rašič, slavni vojvoda Mišić, vr-kovni štabni komandant, minister financ Stojan Protič, bivši fin. minister dr. Momčilo Ninćić, pravosodni minister Marko Ojuričič, minister notranjih del Ljuba Jovanovič, predsednik kasacij-skega stola sivolasi Mihajlo Jovanovič ter znani veletržci, odlični člani raznih tukajšnjih strank gg. Toša Mihajlovič, Maiko Vuletič, Tatomir Petroniievič, Jefto Pavlovič in mnogi drugi ugledni beogradski meščani. Pri skupnem-stolu je minister notranjih del g. Ljuba Jovanovič nagov >-ril prisotne nekako tako-Ic: »Posloviti smo se s preteklostjo in se ob tem slovesu spominjamo vs3h naših predhodnikov, ki so se boiili za idejo, ki se nam je sedaj aresničila. Vodila nas je vedno jaka in silna vera, da bomo vkljub vsem žrtvam doseg':, kar nam je bilo pred očmi. S tem. da se spominjamo svoje skupne rrošlosti. si obljubljamo, da hočemo v isti smeri delovati i v nadalje za skupni in jedinstveni naš napredek. — Govornik omeni davne pričetke našega jednotnega kulturnega dela od Soluna pa daleč na sever preko vseh naših pokrajin do Mo-rave. svetih bratov Cirila in Metoda, spominja se dolge dobe suženjstva in naših političarjev pesnikov, pisateljev, spominja na to. da smo imeli i Trubarja. Gunduliča, Kačiča. Strossmaverja, Rač-kega, Vraza, Ilijo Gurešanina. knjaza Aleksandra in Mihajla,, ki da so se borili vede ali nevede za jedno in isto idejo, za veliko svobodno narodno državo, za skupno narodno kulturo, za jedinstvo od Jadrije do Vardara, izkratka za Jugoslavijo. Naši najboljši možje Slovenci Hrvati in Srbi so za to idejo delali, naša mladina je verovala v njeno ustvaritev tudi takrat, ko je bilo zrelemu možu težko verjeti. In res. samo naše moči so bile preslabe. Zgodovinski naši nasprotniki so nam vezali roke, nam jemali hrano in zrak, držali nas v verigah in suženistvu. Na znotraj nas je delilo nasprotje izmed štirih interesnih sfer. ki so se križale v nas samih: Dunaj. Rim, Vizant in Pešta so nas kosali in. razkosali. Od Alp do Balkana stvorjene so zapreke, meje, države, sile, ki so nas pokoravale in delile vsaka na svojo stran. Toda niso nikdar dosegle onega, kar so nameravale. Vkljub strupu, ki je kapljal v našo kri, vkljub zmamam in obljubam, vkljub sili in pritisku je ostal naš jug zvest severu in zapad iztoku; našo narodno zavest in vero v nacio-nalno jedinstvo, vero v veliko državo Slovencev, Hrvatov in Srbov so sicer zakrili, ali je niso uničili. Ono, kar so zasnovali slovenski vojvode, kar so hoteli doseči hrvatski kralji Zvonimir in Krešimir, kar je bilo pred očmi earju Dušanu Silnemu, to je doseženo sedaj: Narod je stresel v veliki, jedinstveni odločitvi s sebe verige starega jarma in ie sedaj svoboden; vrgel je s sebe vse komate, da proglasi svoio neodvisnost. Vsi smo sodelovali pri tem činu, vsi imamo jednakih zaslug na tem uspehu. Srpski vojaki so se za to misel borili in umirali na bregovih Srbije in Mace-donije, po divji Albaniji in na obali solunski, legijonaši slovenski in hrvatski so za isto misel umirali v Franciji in na niurmanski obali, v Dobrudži in pri Bi-tolju. a vsi skupaj na Donavi in Savi; a drugi so za iste ideje sedeli po ječah, bili izvrženi persekueijam, pomanjkanju, zopet drugi so s svojim delom v parlamentu in med narodom popolnje-vali in pomagali borbi z orožjem. Sedaj so lanci strti, zatiralci pregnani in jedinstvo naroda je doseženo. Ni še povsem doseženo, ali hočemo storiti vse, da bo naše ujedinjenje popolno in popolna naša svoboda. V to ime Vas prosim, da dvignete čaše vsemu onemu, kar danes predstavlja to naše narodno osvobojenje in demokratsko svobodo in da napijemo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I., prestolonasledniku Aleksandru in celi zedinjeni Jugoslaviji, svobodni državi nas vseh svobodnih Slovencev. Hrvatov in Srbov!« Ko se je poleglo navdušeno klicanje, odgovoril je govorniku dr. Pavelič: Koncentracijske sile v našem tro-imenem narodu dovedle so do tega, da se je v danem trenotku pokazala jedinstvena narodna misel. Pokazalo se je, da smo vkljub vsem zaprekam in tisočletnemu strupu, ki je razjedal naše žile, ostali državotvoren element z obeh strani Save in Drine. Govor g. Jovano-viča posvečen je tej veliki misli, da smo pokazali svojo zrelost v jedru vsi Jugoslovani. Došli smo do tega. da smo danes v Belemgradu vsi Slovenci in Hrvati dobri Srbi, a v Zagrebu in Ljubljani da so Srbi i dobri Hrvati i dobri Slovenci, ali bolje, da smo to vsi in povsodi. To je pravilno razumljeno narodno jedinstvo. Da je došlo do tega, imamo zahvaliti vsem žrtvam svojega naroda, a v prvi vrsti junaški srpski vojski, ki je krvavela ne samo za svobodo Srbov, ampak istotako i Hrvatov i Slovencev — in morda še bo. Napije srpski vojski in srečnejši skupni veliki narodni bodoč;-osti ter prvi bodoči skupni narodni vladi. Ultinisfum itoliiaRsliB vlode Minil redi Mm$ češke legije. Dunaj, 19. decembra. Transport češko - slovaških legionistov, ki so se borili na italijanski strani proti Avstriji, se vrše v spremstvu italijanskih častnikov. Na potu preko avstrijskega ozemlja so bil? ČehosJovakl na različnih postajah predmet žalitev s strani nemškega prebivalstva. Italijanska vlada je z ozirom na to poslala dunajski vladi ultimatum, v katerem kategorično zahteva, da se krivci strogo kaznujejo in da dunajska vlada za kazen plača 100.000 K v zlatu do 23. decembra t. 1. Dunaj, 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Korespondenca narodne skupščine javlja: 4. decembra so v \V6rglu razorožili in razžalili čehoslovaške legio-narje, ki so bili v italijanskih uniformah in med katerim je bilo baje tudi nekaj italijanskih častnikov, ter so oplenili njihove kovčege. Te častnike in vojake so v Lincu zadržali in množica jim ie pretila. Zaradi teh dogodkov je italijansko vrhovno poveljništvo od nemško-av-strijske vlade zahtevalo zadoščenje in da nemško - avstrijska vlada izplača za te razžalitve italijanskim vojaškim oblastvom v Inomostu 100.000 frankov v zlatu v poravnavo za napade v Lincu in VVorglu. Tem pogojem morajo zadostiti do polnoči od 22. do 23. decembra. Sicer bi se italijansko vrhovno poveljništvo odškodovalo z nemško-avstrij-skim imetjem. Ravnateljstvo državnega sveta je sklenilo ugoditi tem zahtevam. Zavezniške države Italiji niso naklonjene. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Vest o nasilnem in samolastneni ter nezakonitem postopanju italijanskih okupacijskih oblasti nasproti jugoslovanskemu življu v zasedenem ozemlju je vzlic strogemu izoliranju, ki ga izvajajo Italijani, vendarle prodrla v širšo javnost. »Secolo«, milanski demokratični list, piše 14. t, m. med družini: V tisku nevtralnih in zavezniških držav so objavljeni z mnogimi podrobnostmi razni incidenti, ki so se dogodili med nami in Jugoslovani v zasedenem ozemlju na jadranskem Primorju. Opisani so nekateri dogodki, ki so se vršili pred sklepom premirja in po njem; objavljene so obtožbe in protesti, ki so izšli od Narodnega Veča v Zagrebu; trdi se, da so bile po zavezniških vladah sklenjene gotove odredbe z ozirom na nas in na Jugoslovane. O vsem tem ni bilo dovoljeno govoriti v Italiji, Gotove brzojavke so dospele iz Londona in Pariza edino z naslovom lista, ki so mu bile namenjene, vse drugo do podpisa korespon-denta je zbrisala cenzura. Javnost je bila vsled tega v popolni nejasnosti. Naša vlada sc iii pobrigala, da bi vsaj v inozemstvu dementirala proti nam objavljene obtožbe. Prejkonc misli vlada, da je bolj pametna in bolj učinkovita politika, če se pokrije nad vse plašč tajnosti. Bomo videli, kakšen b o u s p e h. Ne smemo se čuditi, če nam javno mnenje v nevtralnih in zavezniških državah ni posebno naklonjeno. lalljani vidijo strahove. Trst, 17. decembra. (Ljub. kor. urad.) Pod naslovom »Naša vzhodna meja in dober tek Jugoslovanom* razpravlja bolonj-ski list »II Resto del Carlino« dne 12. decembra z ozirom na članke italijanskega časopisja k določitvi novih italijanskih mej, pri čemur naj se ozira na narodne in zgodovinske pravice, na top"£r^fične in zemljepisne elemente, na gospodarske faktorje in predvsem na vojaško važnost, ki naj je imajo te meje. — List prinaša znano, vendar ne povsem točno jugoslovansko etno-grafično karto, katero komentira s sledečimi opazkami: »Ta država, ki se ni še rodila, si je postavila meje velike oblasti. Na vse strani sili brezstidno z ovinki in izboč-ki v tuje ozemlje: na Ogrsko do onkraj Szegedina, v Romunijo do onkraj karpat-skega porobka, v Albaniji do Skadra, v Makedonijo skoro do Soluna. V Italiji — se zadovoljujejo Jugoslovani z zahtevo dobrega dela Furlanije (!), vštevši seveda Videm. Ne omenjamo več istrskih in dalmatinskih otokov, ki bi morali postati ooerativno izhodišče za napade proti jadranski obali Italije. — Pa to nevarnost ni smatrati za šalo, kajti nova srbsko - hrvatsko - slovenska država bo kompaktna skupina mnogih miliijonov prebivalcev, ki postanejo še bolj številni, če se pridružijo Jugoslovanom še Ceho- Slovaki preko Rabske doline, ki bo služila za to, da se ustanovi med obema državama neodvisna komunikacjska pot. Da se izogne iznenađenju, mora poleg tega računati Italija tudi z možnostjo, da jo bodo napadli z vseh strani, da je torej izpostavljena tudi nemško - slovanski koaliciji (!). Dasiravuo Jugoslovani sami ne morejo misliti na to, da bi začeli oboroženi konflikt z Italijo, pa vendar lahko vstopijo v zvezo slovanskih narodov (30,000.000 s Cehi in Romuni) in po potrebi tudi v zvezo z nemškimi državami (!). Te bi lahko pritisnile na našo trentinsko mejo, dočim bi se Slovani lotili vzhodnjih mej. Ta možnost ni neverjetna. To je treba vedeti. Tem bolj je potrebno, da napravimo dobre zanahe na naših vratih na oni strani hiše, kjer so sosedje navdahnili s takimi nameni. Videli smo, zaključuje list, da postane lahko Reka zelo važna strategična točka v rokah napadalca z vzhoda, in dokazali smo tudi v drugih člankih nevarnost, ki bi pretila Italiji na severni meji, če se ne pomaknejo njene meje do Brennerja. Geslo naše politike pri pogajanjih se mora glasiti: »Brcnner in Reko za našo varnost in za mir bodoče Evrope!« Italijani proti Francozom. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) O napetih razmerah med 'Italijani in Francozi, zlasti na Jadranskem morju, poročajo iz Rima milanski rPerseveranzi«: Na Adriji je nekaj francoskih ladij, ki je morda njih naloga neprostovoljno ščuvanje Jugoslovanov proti Italijanom. Mogli bi našteti mnogo takih epizod in neljubih dogodkov. Prav bi bilo. ako bi se takoj izpregovorila odkritosrčna beseda, da se zaprečijo dogodki, ki bi utegnili imeti slabih posledic. Naši francoski prijatelji naj dopuste, da sami opravimo svoje stvari v Adriji in naj se vzdržujejo vsakega vmešavanja prav tako, kakor mi ne posegamo v vprašanja Alzacije in Lorene. Zadoščajo Američani v Adriji z njihovim taktom in spoštovanjem, ki ga kažejo za naše neoporečno gospodstvo. Ni potreba, da francoske ladje križarijo po Adriji: tako nam ne bodo delali neprilik in ne bodo dajali potuhe Jugoslovanom, vedno pripravljenim, snrejemati jih z izzivalnimi demonstracijami in dajati francoskemu mnogokrat ovinjenemu moštvu prilike, da se pridružijo ogabno jugoslovanskim mani- festacijam sovraštva proti Italiji. Spričo današnje krize, mnogokrat povečane po francoskih slučajnih ali neprostovoljnih hujskanjih, bodo danes ali jutri zastopniki vlad obeh držav bridko iznenađeni, Naši častniki, naši mornarji in naši vojaki, sklepa poročilo, so sicer potrpežljivi, toda do gotove meje*. Rimski župan v Trstn. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) Sindaco (župan) mesta Rima, knez Prospero C o -Ion na, je v spremstvu več rimskih mestnih svetnikov prišel predvčerajšnjem popoldne v Trst na obisk. Na kolodvoru so ga sprejeli tukajšnji sindaco ur. Lldcrio in drugi civilni in vojaški dostojanstveniki. Včeraj zjutraj je principe Coilona prišel s spremstvom na tržaški municipij, kjer ga je sve-čanostno sprejel tržaški župan. Oba župana sta imela navdušene govore. Naglašala sta trpljenje in muke italijanskega mestnega prebivalstva, ki je toliko let tako željno pričakovalo združenja »zveste rimske hčerke, Trsta, z materjo Italijo«. Na Velikem trgu pred magistratom, sedaj »Trgom Je-dnstvenosti«, se je zbralo dokaj mladine z zastavami in italijanskih" vojakov, ki so prirejali rimskemu in tržaškemu županu navdušene ovacije. Godbe so zasvirale narodne himne. — Po obisku Krasa in goriške bojne fronte se je sindaco knez Coilona danes vrnil v Italijo. Na njegovo povabilo bo tržaški župan dr. Valerio povodom sprejema predsednika VVilsona prišel v Rim. Lira in krona. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) Vrhovno poveljništvo italijanske kraljeve armade je odredilo zakoniti kurz italijanskih blagajniških obveznic (buoni di cassa) in italijanskih državnih bankovcev, toda le nekaterih nižje navedenih serij, in sicer v zmi-slu odredbe z dne 26. novembra 1918, ki je do sedaj določala le fakultativni kurz za vojaške in javne blagajne, po ključu: 40 italijanskih centesimov za eno krono. Po tem zakonitem kurzu se bo moralo v ozemlju, zasedenem po italijanski armadi preko mej kraljestva zamenjati: blagajniške obveznice po 1 liro serije 91 za kron 2.50, blagajniške obveznice po 2 lire serije 61 za kron 5.—, državne bankovce po 5 lir serije 3183 do vštevši serije 3212 za K 12.50, državne bankovce po 10 lir serije 2561 do vštevši serije 2590 za K 25.—. Začenši z dnem in do roka, ki bosta še določena, bo vsakdo imel pravico zahtevati zamenjavo omenjenih blagajniških obveznic in državnih bankovcev v krone po določenem ključu. Kdor bi se branil, sprejeti ta denar v plačilo po navedenem menjalnem ključu, bo izročen vojaškemu sodišču in kaznovan z zaporom do treh let. Odredba je datirana z dne 9. decembra 1918 in je bila razglašena v današnjem uradnem listu. — Vojaške in begunske podpore ter pokoinine se bodo izplačevale v tem denarju in po zgoraj navedenem menjalnem ključu. Soc. dem. obč. odborniki odlože mandate. Trst, 15. decembra. (Lj. k. u.) Tukajšnji socijalisti so zahtevali od laš_ke većine v mestnem svetu, izišlem iz volitev leta 1913, z ozirom na to, da število mestnih svetnikov in onih v mestnem odboru ni primerna dejanskemu razmerju med laškimi liberalci in socijalisti; naj za prehodno dobo do novih volitev dovolijo socijalistom večje zastopstvo v mestnem svetu in mestnem odboru. Po zadnjih volitvah na podlagi laškolibcralnega volilnega reda imajo namreč med 80 mestnimi svetniki socijalisti le 7, Slovenci 12 svetnikov: drugi so laškoli-beralni. Pogajanja niso imela uspeha. Na skupščini socijalnodemokratične stranke so sprejeli sklep, naj socijali stični mestni svetniki odstopijo. Ta dostavek so sprejeli z vsemi proti tremi glasovi. K temu sklep_u pripominja socialistično glasilo »II Lavoratore«: Radujemo se, da moramo objaviti to kompaktno manifestacijo stranke. Gospoda (laški liberalci) izvoljeni leta 1913 po avstrijskih sistemih, niso smatrali za svojo dolžnost odstopiti, zato jim je. morala socijalistična. stranka dokazati z energičnim dejstvom, da med nami in njimi ni mogoče nobeno sodelovanje. Tržaški socijalist o ital.-iugosl. sporu. Trst 17. decembra. (J A kor. urad.) Tukajšnji italijanski socialistični vod-ia Josip Tnntar ie imel z dopisnikom boloniskega lista >I1 Kesto del Carlino« pogovor o političnem stališču tržaških sociialistov. V pojasnilo tega pogovora ie poslal Tnntar listu pismo, v katerem tolmači svoje, oziroma mnenie tržaških sociialistov o položaju Trsta in bližnjega ozemlja, kakor so si ga mislili tukajšnji socijalisti pred razsulom Avstrije in po zasedbi tega ozemlia po Italijanih. Glede Trsta izvaia Tuntar med drugim: Italijanska narodna jedinstvenost ie gotova stvar. Želim, da bi iz snoštovania do pravic samoodločbe Italija, oziroma niena vlada našla in imela dovolj moči. da bi se uspešno uprla onim stremljenjem, ki hočeio u;1 vsak način anektirati 3vse« pokrajine do demarkacijske črte. Anektirati hočejo tudi >izkliučno ali po veliki pretež-nosti« slovenske (ne nad. marveč približno en milijon Slovanov) in še druge pokrajine onkrai te črte. Povzročila bi s tem vsemu italijanskemu narodu in posebno proletarijatu, ki nosi vedno večji del bremen in trnlienia, zolo bridka dneve. — Ali hočeio res. da postane rek: Včeraj z Italijo proti Nemcem, iutri z Nemci proti ituliii«. ki že prihaja iz ust jugoslovanskih politikov, geslo nevarnega IredentiBma, ki bo na-vuahnil ves mladi in krepki narod ,Tu-goelovaaov?«; — To pismo objavlja list z opazko, kier omenja med drugim: >Iz vsake vrste tega pisma izhajata hladnost in rezervjranost onih gospodov (tržaških soeijalistov) napram narodu, ki iiU ie z orožicm obvobodil za Gospodarja, kateremu so bili odkritosrčno udani. Hladnost in rezorviranost pa zadobiva še odsev sovraštva v točki, kjer hoče Tuntar predvidiati veseli dogodek nemško - jugoslovanskega zavezništva proti Italiii.< Iz Dalmacije. Biskup dr. Marčetić v Dubrovniku ie bil v spremstvu zastopnikov svojo duhovščine pri francoskem poveljniku, polkovniku Debieuvru, kateremu ie izročil protest proti italijanski okupaciji in nameravani aneksiji imenom Korčule. Mljeta in Lastova, ki so čisto hrvatski otoki, pa tudi ekonomični razlogi so proti nameravani aneksiji, ker bi ta značila ekonomsko propast teh otokov. Francoski poveljnik ie odposlanstvo soreiel iako ljubeznivo in rekel, da pošlje protest svoji vladi, ali po njegovi sodbi se mu zdi, da je protest nepotreben, ker je Italiji po dogovoru entente poverjeno le nadzorstvo na nekem področiu ob Jadranu, da se vzdržuje mir in red. ali B tem jei ni priznana nikaka. tudi ne začasna okupacija. Zavezniki vidijo in slišno vse, zato pa ie naglašal ponovno, da naj potrpe in prosil ie biskupa, nai potom svoje duhovščine pomiri ljudstvo, pri-poročuioč dostojanstvo, mir In pasivnost. Vsa stvar se reši na mirovni konferenci. Iz Šibenika poročajo: Ko ie priplul nenadno iz Splita francoski votni brod >AKair«, ie zavladalo med jugoslovanskim prelč v;<* \»»:n veliko veselje. Italijanski voiaki pa so naglo s trdnjavo sv. Ane sneli ital. zastavo in na admiralatu zamenjali italijansko z belo trikotno. Hitro je bilo vse mesto v jugoslovanskih zastavah in Francozi so bili slovesno sprejeti. K francoskemu poveljniku ie šlo odposlanstvo, katero mu ie potožilo, kako delajo Italijani, in se izreklo imenom prebivalstva proti okupaciji in aneksiji. Povelinik je odgovoril: ?B o d i t o mirni, ker se bo vaša stvar pravično rešila na mirovni konferenci. Vi imate svoie branitelje, pa se radi tega izogibajte vsemu, kar bi moglo dati povoda za postopanje proti vam.« — Splitsko pristanišče ie sedaj jako živahno Prispele so te dni 3 velike ameriške bojne ladie. francoska križar-ka >Liauelesc in trije drugi francoski brodovi: tam pa je že večje število lovcev na pedmornike. — Nad mestom Hvarom ie proglas ono obsedno stanje, ker je bil tam ubit neki italijanski \<»iik. kakor kažeio iutizvedhe. po Ita-lijaniii samih Pri komur bi dobili kako orožio. ga takoi ustrele. Povelinik jo zagrozil celo, du bo dal bombardirati maste, ako bi oiegovi ukazi ne imeli aopalneica uspeha. — Iz Starega a rada so izgnali Italiiani tri >nemir-neeve« Eden med temi ie dobil od poveljnika Del Corno ta-le zgodovinski dekret: ('o.-•;». Peter Sabić. Vi se morate odstraniti, ker ste provzro 'iteli nemirov. Glede živežnih sredstev se morete obrnili do svojih številnih Driiate-liev, ki bodo srečni, da Vam morejo pomagali.« Tako se norčujejo italijanski prenapete^] s trpečim dalmatinskim liudstvom. Italijanske nasilnosti v Zadru. Split, 18. decembra. Iz Zadra javljajo: Italijanski poveljnik je snoči z vojaško .silo zasedel tiskarno »Narodnega Lista«. Današnja številka, ki je bila ravno v tisku, je ostala nedovršena. V prostorih tiskarne stražijo karabinerji. Vstop v tiskarno je prepovedan, istotako tudi lastniku tiskarne. Cres, 18. decembra. Italijani so odpovedali vsem jugoslovanskim uradnikom službe in jih pregnali z otoka. V samostanu konventualcev so izvedli hišno preiskavo, ki je trajala tri ure.. Prebrskali so vsak kot, našli pa niso ničesar. Njih postopanje je naperjeno proti provincijalu Miloševiču, ki je danes edini tolažnik in vodja naroda na otoku. Jugoslovanska legija v Italiji. V T r s t u, 14. dec. Včeraj sta se tu zglasila narednik jugoslovanske legije v Italiji Dubrov-ničan Soša Fran in njegov tovariš 6e-tovodia Delonga Jakob, rodom iz Sinja. Obema se je posrečilo niti iz internaciie v Casale di Altamura blizu Bari. kjer je internirana jugoslovanska legija. Prinašata pozdrave njunega stotnijske- Stran 2. „SLOVENSKI NAROD'4 dne 19. decembra 1918. 301. štev. era poveljnika kapitana dr. Pivko iz Maribora, ki ie šel 5. t. m. v Rim v svr-ho pogajanj, da se dovoli jugoslovanski legiji prosto pot v domovino. Legija ie bila internirana dne 4. Tvr. m. Legiionarii so nastanjeni z dru-gimi avstrijskimi vjetniki v barakah, ki so obdane kroer in krog z žicami. — Jugoslovanska lesrija ima sedem stot-nii. ki so bile porazdeljene do eno stot-nijo v vsaki ital. armadi. — Jugoslovanski vjetniki so se trumoma javljali k tei lesriji. a italijanska vlada jih ni hotela sprejeti kot kombatante kakor Cehoslovake. ki so se razvili v velik zbor. Jugoslovani so bili dodeljeni po večini v delavske oddelke, kjer so delali za fronto razne utrdbe. jarke in oporišča. Italijani so z njimi postopali ves čas zelo strogo. Ko ie leta 1916 dala ruska vlada 25.000 avstrijskih vietih Italijanov v zameno za Slovane, so i u-goslovanski fantie z a s t o n i pričakovali, koga izmed njih zadene izmen a. Jugoslovane ie tiščala zla usoda italijanskega sovraštva. Povedala sta. da so 11. dee. 1916 zaprli 30 avstrijskih vietnikov jugoslovanske narodnosti, med katerimi ie bil tudi crori imenovani narednik v IS metrov elobok stolp v trdnjavi Bojratto pri Genovi, ker se niso hoteli podvreči terorizmu nekega vietega madžarskega štabnccra naredniki. Bili so zaprti v vlagi in temi te votline celih 20 dni ob kruhu in vodi. ki so jo spuščali dol no vrveh. Na dnu votline so ležale kosti tam poginienih vietih arabskih Bedui-nov izza libijske voine. Kriza u novem ministrstvu. Belgrad, 18. decembra. Ministrska kriza bo rešena jutri. Računa se z gotovostjo, da bodo imenovani vsi ministri, kakor so bili razglašeni prvič. V petek bo ministrstvo zapriseženo, na kar se vrnejo delegati Narodnega veča, ki se še nahajajo v Belgradu, v Zagreb, oziroma Ljubljano. Srbske oblasti na potu v domovino. Bakar, 18. decembra. V Bakarski zaliv je priplula angleška križarka s srbskim transportom pod poveljstvom generala Ljuba Milica. Na parobrodu se nahajajo štirje oddelki vojnega ministrstva, nadalje osobje železniškega ravnateljstva, osobje pravosodnega ministrstva, osobje ministr-- stva za notranje zadeve ter tri inozemske komisije. Transport spremlja 307 vojakov. Skupno se nahaja na brodu 635 oseb, ki se bodo vse peljale preko Zagreba v Belgrad. iz Češke. Dr. Masarvk na povratku. Praga, 18. decembra. (Ljub. kor. ur.) »Pravo Lidu« poroča, da pride predsednik Masarvk jutri ob 4. popoldne v Budjejevice, kjer bo prenočil. Drugi dan se odpelje v Prago. Praga, IS. decembra. (Ljub. kor. ur.) Čeho - slovaški tiskovni urad zagotavlja, da so izvodki nekaterih dunajskih listov iz intervieva francoskega lista z Masarvkom nepopolni in deloma napačni, zlasti izrek Masarvkov o krivdi glede vojne. Masaryk ni izjavil, da so krivi Hohenzollernci in Habsburžani itd., marveč je po francoskem izvirniku rekel doslovno: >Krivda Habs-buržanov je večja nego krivda Hohen-zollerncev.« ★ Praga, 17. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) »Narodni Listy« objavljajo dopis, kjer se zahteva razpust trgovske zbornice mesta Liberca in upravna komisija, sestoječa iz zastopnikov obeh narodnosti. Praga, 18. decembra. (Liub. kor. ur.) Iz novo zasedenih krajev na Češkem ni nič posebnega poročati. Povsod je mir in red. Strelski polk št. 30 je dne 16. decembra zasedel .Moravsko Ostravo. Šest stotnij je zasedlo Znojem popolnoma mirno. Opava. 18. decembra. Danes popoldne so zasedle čeho - slovaške čete mesto Opava. Iz Avstrije. Preiskava proti generalom. Dunaj, 18. decembra. (Ljub. kor. ur.) V današnji seji narodne skupščine je prišel na razpravo zakonski načrt o ugotovitvi odgovornosti in morebitnega kazenskega postopanja višjih častnikov in njihovih organov v tej vojni. Državni svet je imenoval štiričlanska komisijo, ki bo preiskovala, v kolikor so se tekem vojne višji poveljniki in njihovi pomožni organi pregrešili v vodstvu vojnih operacij. Posebno se ta zakonski načrt nanaša na polom avstro - ogrske armade v jeseni 1918 in na usodo nemško-avstrijskih čet vsled poraza. Zaključki te preiskave morejo tvoriti podlago za kazensko postopanje. Dunaj, 18. decembra. (Ljub. kor. ur.) Provizorna narodna skupščina je danes nadaljevala drugo čitanje zakonske predloge o sklicanju konstituante in o volilnem redu zanjo. Zbornica je po daljši debati sprejela §§ 2 do 43 zakonske predloge o volilni pravici za konstituanto. Izvolila je odsek, ki naj kolikor mogoče kmalu izvede zbornične sklepe o tem zakonu. Državni kancler dr. Renner je naznanil, da preneha funkcijska doba provizorne narodne skupščine z dnem, ko se sestane redna konstituanta. Dunaj, 18. decembra. Bivši cesar Karel se preseli s svojo rodbino te dni iz Eckartsaua na svoje posestvo Schlosshof na Moravskem polju. Steyer, 18. decembra. Danes dopoldne so dospeli semkaj v dveh avtomobilih češko - slovaški vojaki pod vodstvom nekega častnika, da ustanove ondi čoško-slo-vaško radioštacijo. Naznanili so, da bo ta provizorična štacija ostala tu samo 12 dni, to je toliko časa, kolikor se bodo peljali po tej železnici transporti čeho - slovaških legij, ki se vračajo iz Italije. Iz Madžarske. Budimpešta, 18. decembra. Francoske vojaške oblasti so zasedle vse poštne in brzojavne urade. Oddajati se ne sme nobenih brzojavk privatnega značaja. Budimpešta, 18. decembra. Vrhovni romunski poveljnik je sporočil ogrski vladi, da ima kot ob strani entente se bojujoča sila Romunska pravico, zasesti dele ogrske dežele. Ententine čete bodo zasedle v zvezi z romunskimi ozemlje do Tisse, Srbi ozemlje do Donave, nižino pa angleške, francoske in grške čete. Ogrska vlada se je danes pozno v noč posvetovala o teh ukrepih ter sklenila, poslati ententi protest. Budimpešta, 18. decembra. Vojno ministrstvo je izdalo sledeči razglas; Cehi: Predne straže čez Poprad in Iglo prodirajočih čet so dosegle Markus-falvo in Kesmart. Romuni: Predne straže stoje pri mostu čez Marošo. Poljaki: Cez Lublu prodirajoče čete so dosegle Podolin. Iz nemčlje. Dunaj, 18. decembra. Berlinski listi poročajo, da so se vršila v mestu Metz po zasedbi francoskih čet ropanja in plenjenja. Korespondenčni urad javlja po poročilih »Lyoner Progressa«. da so Nemci oplenili pO odhodu francoskega predsednika Poin-careja šest trgovin. »Lvoner Progress« poroča, da so več Nemcev aretirali ter da bodo obsojeni v prisilno delo. Berolin, 18. decembra. Po poročilih listov so se vršila med Francijo in Poljsko podajanja, v katerih se je sklenilo, da bo Francija zahteve Poljske na mirovnem kongresu z vsemi silami podpirala, da se meja med Poljsko in Nemčijo ustanovi kar najbližje Berlinu. Berolin, 18. decembra. Štrajk v pre-mogokopih v Šleziji se nadaljuje. Danes ponoči je izbruhnil štrajk tudi pri nekaterih berlinskih listih, tako, da niso izšli listi: »Berliner Tageblatt«, »Vossische Zeitung-, »Lokal - Anzeiger* in »Morgenblatt«. Razne vesti. Mirovne konference. Rotterdam, 17. decembra. (Lj. k. u. — B.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courant« poroča: Koncem tega tedna pride Lloyd Oe-orge v Pariz pozdravit predsednika Wilso-na. V prisotnosti zastopnikov ostalih zaveznikov se bodo takoj pričela pogajanja o provizornem miru, ki jim bo prisostvoval predsednik VVilson. Pričakujejo, da bodo končane v enem tednu in da se bo sestala glavna konferenca v prvem januarskem tednu. VVilson se be udeležil tudi teh sej, vsaj za dobo dveh ali treh tednov. Koncem januarja ga pričakujejo v Londonu, kamor ga povabita kralj Jurij in angleška vlada. Kneginja Jelena v Stockhoiuiu. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) ~Cor-riere deila Sera« poroča iz Stockholma, d a je dospela tjakaj kneginja Jelena, hči kralja Petra in soproga ruskega velikega kneza Ivana Konstantino-viča. Pod boljševičkim režimom je bila aretirana, kakor druge kneginje, in so jo imeli štiri mesece ujeto v Permu. Potem so jo odvedli v Moskvo, kjer je bila osvobojena vsled posredovanja norveškega poslanika. Nov portugalski predsednik. Lizbona, 16. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Reuterjev urad poroča: Admiral C a n-t o C a s t r o je bil s 137 glasovi izvoljen za predsednika republike. Helgolandski otok. Amsterdam, 17. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Po nekem tukajšnjem listu je zahteval vojaški izvedenec lord Svdenham v poročilu listu »Times«, naj se otok Helgoland razoroži in naj pride pod dansko suverenost, ali naj se ga vrne Angliji z jamstvom, da se utrdbe ne bodo obnovile, ali pa se ga, če ostane v nemški posesti, uniči tako, da se ga more uporabiti le kot signalno postajo. * Pariz, 17. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Agenze Havas oroča: Finančni minister Klotz je danes v zbornici predložil zakonski načrt o provizornih kreditih za prve tri mesece leta 1919. Krediti v skupnem znesku 10,529,640.000 frankov so namenjeni za vojaške in izredne civilne izdatke. Med drugim je določeno za vojne izdatke 7,225,242.000 frankov, za obnovo industrije 694,550.240 fr„ za mornarico 508,076.000, za trgovino 632,258.000 in za blokado in za odrešeno ozemlje 301,658.500 frankov. Pariz, 17. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Nota agenture Agenze Havas pravi, da se bodo pogajanja o prehodnem miru prej-kone začela v prvi polovici meseca januarja. Miihlhelm, 18. decembra. (Ljub. kor. urad.) Včeraj popoldne je prišlo čez renski most pri Neuburgu približno 50 družin iz Alzacije, večinoma uradnikov in Vsenem-cev iz Muhlhausna v Alzaciji, ki so morali zapustiti svoja stanovanja. Nadaljnjih transportov beguncev še pričakujejo. Amsterdam, 18. decembra. Lloyd Geor-ge ima v parlamentu večino 115 glasov nad vsemi opozicijonalnimi strankami. S Koroškega. Celovec, 18. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski urad poroča: Na brzojavni protest, ki ga je Narodna vlada v Ljubljani poslala tukajšnji deželni vladi radi dogodkov v Grabštajnu, je deželna vlada v Celovcu poslala ljubljanski Narodni vladi dolgovezen odgovor (— naravno, da ga ne moremo podati v celoti — op. ured.), v katerem se trudi dokazati, da so jugoslovanske čete v Grabštajnu napadle nemške oddelke in da se z grabštajnskimi dogodki ni kršila pogodba za premirje. Končno naglasa: Ponovno opozarjamo, da so bili naši dne 9. t. m. v Ljubljano poslani zastopniki pooblaščeni, lojalno in z največjo pripravljenostjo omogočiti dogovor, ki bi končno prinesel ubogemu prebivalstvu mir in varnost in bi ščitil nemške dele Koroške do definitivne ureditve vseh spornih vprašanj na mirovni konferenci pred brutalnimi nastopi tamošnjih čet. Ljubljanski Narodni vladi je pač znano, da se pogajanja niso razbila ob naši nepopustljivosti, marveč le ob stališču tamošnje vlade, da brezobzirno uveljavlja svojo moč v nemškem ozemlju Koroške. Le nasprotna stran krši pravo, vsled česar ugovarja koroška deželna vlada najenergičneje proti sklepnim izvajanjem Narodne vlade in odločno odklanja vsako odgovornost za posledice. Deželna vlada v Celovcu je v interesu prebivalstva in vzdrževanja miru in reda v deželi vedno pripravljena stopiti s tamošnjo Narodno vlado v nova pogajanja, ne bo pa nikdar interesov nemškega prebivalstva v deželi žrtvovala im-perijalistični nasilni politiki. Celovec, 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora oroča: V Malem sv. Vidu se je dogodilo tole: 15. t. m. ob enajstih dopoldne je šel poročnik Trattnegger s sedmimi možmi kot patrulja proti Malemu sv. Vidu. Med potoma je vzlic gosti megli zapazil sovražno patruljo. Naša patrulja je šla proti Malemu sv. Vidu naprej, v tej vasi so streljali nanjo. Patrulja se je branila. Nato so jo napadli z ročnimi granatami. V boju je ujela enega sovražnega častnika in dva moža. Ker ujetniki niso znali nemški in ker ni bilo tolmača, so jih odpeljali s prihodnjim transportom. Celovec, 17 .decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Uradnika pliberškega »Uniona« inženirja Hugona Stadlerja, so jugoslovanski vojaki aretirali in odvedli v Sv. Jakob. Politične vesti. = Shod JDS v Mariboru, Kakor je že znano, bo govoril v nedeljo 22. t. m. načelnik JDS dr. Ivan Tavčar v krogu strankinih pristašev. Neizmerno je število vprašanj, ki čakajo ob narodni meji rešitve in razumljivo je, da sam strankin načelnik pohiti na posvet v drugo našo Ljubljano — v naš Maribor. Tudi štajerski strankin podpredsednik dr. K u k o v e c pojde isti dan v iMari-bor. Pričakovati je plodonosnega dela v obilici nalog, ki nas čakajo v Mariboru. = Za medvedovo kožo se pogajajo \Teinci in Madžari. Iz Pešte poročajo, da se tam vrše med avstrijsko in madžarsko vlado pogajanja glede 4 župauij Požun, Šopron, Mošonj in Železna, katere zahtevajo zase tako Avstrijci, kakor Madžari. Baje so se že v toliko zje-dh.ili, da se ustvarijo iz vseh nemških naselbin v teh komitatih nova upravna okrožja, v katerih bi bila vsa uprava v nemških rokah in v katerih bi veljal kot uradni in učni jezik nemščina. Vendar pa bi ta upravna okrožja pripadala tudi v bodoče madžarski republiki. Znano je. da v teh okrajih živi rnnogo slovanskega prebivalstva, za katerega pa se nemška in madžarska gospoda čisto nič ne briga. Ker pa o bodoči usodi teh pokrajin ne bodo odločevali ne Nemci, ne Madžari, se lahko prigodi, da te pokrajine ne bodo pripadle niti enim, niti drugim, marveč da bodo tvorile koridor, ki ima vezati Češko in Poljsko z Jugoslavijo. = Štajerske železnice kot vojna odškodnina, (iraška »Tagespost« je v torek priobčila uvodnik, katerega vsebina je približno tale: »Inozemski vele-kapitalisti — po pretežni večini francoski lastniki prioritet južne železnice — i t: >a jo namen uveljaviti svoj vpliv pri mirovnih pogajanjih v tej smeri, da bi se oddale one proge državnih železnic, ki se nahajajo v direktni zvezi s progo Južne železnice Dunaj-Tist. kot kompenzacija za vojno odškodninske zahteve ter se priklopile omrežju Južne železnice. Pogajanja o tem vprašanju so se baje že pričela v Švici.« Koncem svojega članka pravi »Tagespost«: »Mi Štajerci ne smemo brezdelno čakati na ta ogrožujoč preokret; naša dolžnost je, da pravočasno nastopimo proti temu načrtu in izjavimo, da je vojna nam zadala že dovolj žrtev in da nečemo, da bi mi nosili glavni delež pri likvidacijskih stroških; ako se morajo dragoceni državni objekti izročiti v spričo nedosta-janja plačilnih objektov zahtevam zmagovalcev, dobro; toda roko proč od naše težko izkušene obmejne pokrajine!« — Naše mnenje je, da bi bilo samo v interesu javnosti in železniškega prometa, ako bi železniško upravo na Štajerskem res prevzeli Francozi. V tem slučaju bi bili vsaj zasigurani, da bi se promet vedno redno razvijal in ne bilo bi se nam bati. da bi sc oviral s francoske strani promet tako, kakor so to delali naši Ijubeznjivi sosedje pred par tedni, ko so iz gole nagajivosti onemogočili vsak promet med Lipnico in Spielfeldom = Italijansko časopisje proti Francozom. »Popolo df Italia« piše: »Upravičeni smo, se pritoževati, da se je velik del francoskega časopisja zapisal jugoslovanskim zahtevam z vsemi njihovimi neumnimi pretiravanji. Kakor ie Rena francoski, tako je Adrija italijanski problem. Ako hoče Francija imeti solidarnost za njene zahteve ob Rcni, tako nam mora priznati svojo solidarnost za naše zahteve v Jadranskem morju. Nobenega dvoma ne sme biti o tem, da so Trst Gorica, Reka in Pulj italijanska mesta. In vendar dvomi prav francosko časopisje o tem, dasi sicer tako ljubosumno čuva svoje lastne pravice.« = Poljska hoče stopiti v zvezo s Češko in Jugoslavijo. »Basler National-zeitung« javlja, da so Poljaki pripravljeni skleniti z vladami entente pogodbo politično-vojaške vsebine. Takisto so v Varšavi že izdelali podroben načrt, da bi stopila Poljska v zvezo s češko-slo-vaško republiko in Jugoslavijo. V to svrho se ima z omenjenima državama skleniti pogodba glede skupne valute, trgovine, vojske in glede vzajemnih političnih interesov. Madžarska vlada je o tem stremljenju obveščena in se trudi da bi bila tudi ona sprejeta v to zvezo, kar pa je seveda izključeno. = Starorusini za ujedinjenje z Rusijo. V Florinti v Galiciji so priredili Starorusini veliko narodno skupščino, katere so se udeležili odposlanci ruskega Narodnega sveta v Lvovu, delegati ogrskih Rusov in bivša državna poslanca dr. Markov in Čajkovski]*. Na tej skupščini je bila sklenjena in sprejeta resolucija, v kateri se: 1. Izraža radost, da je razpadla Avstro-Ogrska in da so tlačeni narodi osvobojeni mad-žarsko-nemškega jarma; 2. Izreka zahvalo na osvoboditvi ententinim državam in izreka bratski pozdrav vsem osvobojenim narodom izpod avstrijskega despotizma; 3. Obsoja one, ki so hoteli osnovati ukrajinsko republiko in 4. Proglaša ujedinjenje vzhodne Galicije z Veliko Rusijo, osvobojeno od boljševizma, v zmislu aneksije, ki jo je leta 1914 proglasila ruska vlada. Regentova zahvala Ljubljani. Belgrad, 18. decembra. Pozdravna brzojavka, ki ste mi jo poslali v imenu občinskega sveta naše bele Ljubljane, me je iskreno razveselila, Z radostjo sem tudi izvedel, kako lepo ste praznovali praznik naše svobode. Hvala Vam vsem. Trdno sem uverjen, da bo Ljubljana ki je od nekdaj prednjačila v iskrenem jugoslovanskem čustvovanju, v svobodni, demokratični jugoslovanski kraljevini, med katere prestolice jo štejemo vsi, razcvetela v blagostanju in kulturi. Pošiljam občinskemu svetu in vsem milim rojakom Ljubljančanom svoj bratski kraljevski pozdrav. — Aleksander. Zgodba jugoslovanskega legionista. Na ljubljanskem Gradu smo se dne 22. maja 1915 seznanili s pravnikom Ivanom Aničičem, doma iz Uračišča v Istri. Bil je bled in suh, kakor da bi imel jetiko. Zaprli so ga takoj začetkoma vojne. Bil je več mesecev po raznih krajih Istre v preiskovalnem zaporu. Preiskavo so končno ustavili, a ko bi ga morali izpustiti na svobodo, je izbruhnila vejna z Italijo, Dasi je bil samo na sumu, da je srbofil, vendar se je avstrijski oblasti zdel še vodno nevaren, zato so ga internirali in poslali na ljubljanski Grad. Od tu je prišel v Wagno pri Upnici, potem v Hamburg in končno so ga nastanili v Gollersdorfu. Iz internata so ga vtaknili v vojaško službo. Ker so misliii, da je Italijan, so ga poslali na rusko fronto. V času ruske ofenzive pod generalom Brusilovim se mu je posrečilo pobegniti k Rusom. Tu se je prijavil v jugoslovansko legijo. V Odesi je našel polno znancev Istranov, ki so bili vsi v službi jugoslovanske ideje. Med drugimi je bil tu Ivan Fur-Ianič iz Dekan, ki je urejeval list v hrvatskem in slovenskem jeziku, tiskan v latinici in cirilici. Iz Odese so poslali jugoslovansko legijo v Dobrudžo proti Turkom. V tej borbi se je legija posebno odlikovala. Aničiču ni bila sreča mila. Zajeli so ga Turki in ga izročili Bolgarom. Da ga niso Bolgari spoznali kot Srbo - Hrvata, kar bi ga mogoče stalo glavo, se je izdajal za Ukrajinca, ker so ti imeli razun čepice popolnoma enako monturo, kakor jugoslovanski legijonarji. Bolgari so ga prepeljali v Sofijo ter mu odkazali posel v neki sladkorni tovarni. Tu je dva meseca nalagal pepel na vozove in opravljal druga težka dela. Nato so ga pridelili kot vrtnarskega pomočnika nekemu Francozu, ki je bil od začetka vojne konfiniran v Sofiji ter opravljal v neki tovarni posel kemika. Tu se je seznanil s Slovencem - prostovoljcem, s katerim je sklenil trdno prijateljstvo. Prijatelja sta si zaupala vse. Slovenec je bil v prijateljskih odnošajih s Francozom, zato je mislil, da je najbolje, ako mu razkrije, da nista Ukrajinca, marveč da sta člana jugoslovanske legije. Francoz jih je okregal, da mu nista takoj zaupala svoie skrivnosti, sicer pa je storil vse, da jih obvaruje pred vsakim zasledovanjem. Aničiča je namestil v svojem kemičnem laboratoriju In mu s tem dal možnost, da je mogel vsaj deloma živeti svojemu poklicu primerno. Počutil se je razmeroma dobro, samo neprestano ga je moril strah, da ga Bolgari primejo in ga izroče avstrijski vojski. V tem strahu je preživel polne dve leti, dokler ni prišlo do bolgarske katastrofe, ki mu je omogočila beg v Srbijo, odkoder je preko Niša in Bel-grada srečno prispel te dni v Zagreb. Kje pa smo? Žužemberk, 16. decembra. Kam privede zlobni šusterčiianski duh enostransko politično solane ljudi, se je pokazalo v Žužemberku. Tam je imel kranjski Mefisto dva privrženca — župana in bivšega dež. poslanca Ve-hovea ter župnega upravitelja Gnidov-ca tako zapredena v svoje pogubne mreže, da se nista vstrašila ne ljudske volje, ne določb Narodne vlade, oziroma višjih cerkvenih oblasti temveč sta ogrožala celi okraj s strupenimi, bolj-ševiškimi plini. Koliko javnih in še več zahrbtnih hudobij je povzročil župan Vehovec, je znano. Svoje politične nasprotnike ie brezobzirno spravljal 8 pota. Omenimo le en slučaj. Ondotni notar in narodni voditeli er. Oarli ie moral vsled županovih ovadb kot navaden er-novojnik jeseni 1. 1915 v vojaško službo ter bil vsled tega gmotno uničen. Sedaj je domače ljudstvo izreklo sodbo nad ovaduhom in narodnim škodljivcem. Vehovec jo politično mrtev. Ogromna večina prebivalcev ga ie prisilila, da ie odstopil od županstva. — Vedno pa še prede svoie nevarne mreže župni upravitelj G n i d o v e c. ki ie občinski odbornik domače občine ter tajnik občine Dvor. V nedeljo pred našim narodnim praznikom ie imel pridigo, v kateri je slavil Habsbur-žaneter grdil narodno vladarsko rodbino Karagjor-gjevič ev. To se ie naznanilo brzojavno in pismeno knezoškofiiskemu ordinarijatu. Upajmo, da se tudi tudi tega Sustercijanca reši Žužemberk. Sploh ie imel ondotni krajevni odbor N. V. pod vodstvom omenjenega g. notarja ogromno dela. da je vzdrževal vzoren red ter pometel z nevarnimi hujskači. Dnevne vesti. — Rojstni dan regenta Aleksandra. Dne 17. decembra je praznoval regent Aleksander svoj rojstni dan. Narodna vlada mu je odposlala ob tej priliki sledečo brzojavno čestitko: Njegovi Kra- ljevi Visokosti regentu Aleksandru, Beograd. Narodna vlada SMS v Ljubljani sporoča Vaši Kraljevi Visokosti ob priliki Vašega rojstnega dneva najpri-srčnejše čestitke. Ko praznuje slovenski narod prvikrat Vaš rojstni dan. izreka iskreno željo, naj Vam dodeli Bog mnogo let srečnega in blagoslovljenega v k danja. — Predsednik: Pogačnik. — Vojno posojilo — vrednost denarja. Ti dve vprašanji naravno razburjata naše občinstvo. Zelo pogostoma se povdarja, da naša država mora prevzeti vojno posojilo že zaradi mladoletnikov, kojih denar so sodnije naložile v vojnem posojilu. Da se bo te mladoletnike čuvalo, je danes skoro že gotova stvar. V kateri obliki se naj to zgodi, je boljše, da se danes še ne odloči. Naj zadostuje, da se to hoče storiti. Iz sklepa Narodne vlade, da se obresti vojnih posojil začasno ne izplačujejo pri naših državnih blagajnah, se izvajajo tudi pri dalekosežne posledice. S tem vprašanje, kaj bomo storili z vojnim posojilom samim, ni rešeno. Previdna se je pa zuela vladi ta začasna odredba. Naše finančno poverjeništvo je uvedlo poizvedbe o višini v vojnem posojilu naloženega denarja mladoletnih, občin, okrajnih zastopov, denarnih zavodov in zasebnikov. Na ti podlagi bomo svoje-časno skusili ukreniti najprimernejše. Ako bi mi že danes rekli, da vojno posojilo prevzamemo, izpostavimo našo mlado državo veliki nevarnosti hirarja. S tem pa ni rečeno, da ne bomo varovali naših rojakov, ki so lastniki teh terjatev vojnega posojila. Seveda države ne bomo na ljubo vojnemu posojilu obsodili na smrt. Denarja v obliki bankovcev avstro-ogrske banke še tudi nismo izločili. Da bi iz tega pretila prevelika nevarnost, znamenja ne kažejo. Da pride rešitev skoro, sledi že iz priznanja skupne vlade v Beogradu, ki bo tu gotovo kaj ukrenila. Prav pa stori, kdor tozadevno računa na miren prehod brez prevelikih sunkov. — Imenovanje. Narodna vlada SHS ie imenovala poštnega kontrolorja Bo-židara K e i 1 a in poštnega nadoficjala I. razreda Josipa Grudna v Ljubljani za poštna nadkontroloria istotam. — Ureditev jezikovnega vprašanja. Narodna vlada ie naročila upravni komisiji, naj izdela podrobni načrt glede enotne ureditve jezikovnega vprašanja za vsa poverjeni siva v območju Narodne vlade SHS v Liubliani. — 50 avtomobilov za reško - slova-Š korepubliko. Češko - slovaška vlada jo izrazila željo, da se ii prepusti 50 tovornih avtomobilov proti eventualni svoječasni povrnitvi Narodna vlada ie sklenila odstopiti češko - slovaški republiki 50 začasno nerabljenih tovornih avtomobilov proti kompeiisacili v pred- metih prehrane. — Odkloniena avstrijska r.ahteva. Narodna vlada ima v svoiem območju 42 lokomotiv, ki so bile poprej pride-ljeno direkcijam državnih železnic v ozemlju nemške Avstrije. Te lokomotive je reklamiral avstriiski zastopnik za svojo državo. Narodna vlada smatra te lokomotive za predmet skupne likvi-daciie. vsled česar ie to avstrijsko za-hovo odbila, razen ako hoče Avstrija te predmete skupne likvidacijo zamenjati za druge potrebščine. — Buketa radi znižanja previsokih cen. Narodna vlada je sklenila sklicati enkelo s strokovnjaki iz krosov produ-centov in konzumentov. ki ima nalogo, da v sporazumu z vlado določi primerne cene raznim živilom in blagu. En-keta se vrši v soboto 21 decembra ob 10. dopoldne. Udeleže se ie vsi poverjeniki, odnosno vsi zastopniki, dalje 6 zastopnikov konzumentov. ki jih predlaga povorjeništvo za socijalno skrbstvo. 6 zasopnikov kmetijstva, in 6 zastopnikov trerovine in in-dustriie. ki iih imenujeta dotični po-verjenistvi. — Sodno pNarniski oficiianti in pomočniki predložili so 23. nov. 1918 poverieništvu za pravosodie obširno spomenico, v kateri zahtevajo poleg povišanja plač tudi zakonite ureditve njih službenega razmerja napram državi. Ta spomenica predložila se ie tudi s. predsedniku višieera deželneera sodišča Kavčniku, g. predsedniku dež. sodišča dr. Papežu in g. podpred-ad-niku deželnega sodišča Regalviu. Deputacija je bila prav vliudno sprejeta, vsi gospodje povdariali so, da pri-poznavaio krivice, ki so se stanu dolgo vrsto let godile in obljubili, da bodo upravičene zahteve podpirali. Sodno pisarniški oficiianti in pomočniki in njih ženski tovariši so popolnoma prepričani, da bo g. poverjenik dr. Ravnilih r. ki ie kot državni poslanec zastopal pred birokratično avstrijsko vlado njih zahteve, krivice, storjene na tem ■•postavljenem stanu, sedai temeljito odpravil ter upravičenim zahtevam v polnem obsegu ugodil. — Francoski in grški vojaki v Liubliani. Včeraj ie dospelo v Ljubljano 120 francoskih vojakov, ki so se vračali iz nemškega vietništva. Poveljeval jim ie sergeant. Ob 6. zvečer so se odpeljali v Trst odkoder se odpravijo v domovino. Praviii so. da so se počutili v nemškem vietništvu >tr&8 mauvais« (zelo slabo). Francoski >poilu-c so vzbujali splošno pozornost. — Včeraj je došel v Ljubiiano tudi oddelek one grške divizije, ki se je svoje-časno na ukaz bivšesra kralja Konstantina udala Nemcem in Bolgarom pri Kavali in bila potem internirana v Gorlitzu na Pruskem. Tudi ti Grki se vračajo domov. — Pogreb dr. Lampeta se je vršil včeraj popoldne. Poleg sobratov duhovnikov smo videli med žalujočimi zastopnike bivšeea dež. šol. sveta vit Kaltenergererja v spremstvu dr. Bezjaka in dr. Opeke, zastopnika poverjeni-štva za uk in bogočastje prof. Vadnala, gen. ravnatelja Pirca s svoiim e. tajnikom, g. Jakliča, g. župana Belca, gg. Kregarja in Štefeta. — Naznanilo. Pisarna Narodne vlade SHS poverjeništva za promet v Ljubljani se ie preselila v prostore Kranjske hranilnice Knaflieva ulica št. 9. pritličie desno. (Telefonska št. 301.) Poverjenik sprejema stranke v ponedeljek, sredo in petek od pol 11. do pol 12. dopoldne, stranke ki prihajajo z dežele po možnosti tudi druge dni. 301. srev. ,SLUVfcN5K» nakuU" dne 19. decembra 1918. Stran 3. — KorespondenČni urad Narodne vlade SHS v Liubliani se ie preselil v Dvorec na Kongresnem trgu, prvo nadstropje na levi ob zborovalnici. Niego-va sedanja telefonska številka ie 227. — Komisija za preskrbo vračaiočih se vojnikov. v Ljubljani. Turjaški trg št. 4. I. nadstr. javlja, da so se zglasili voini invalidi, ki bi bili pripravljeni sprejeti naslednja mesta: 1 bančni uradnik (abiturijent). 1 urad. asistent 1 knjigovodja. 20 pis. pom. uradnikov. 1 plačilni natakar s kavči io. o" pisarniških slug. 7 trg in poštnih slug. 1 šolski sluga. 12 paznikov. 1 krojaški pomočnik. 1 oskrbnik. 1 pismonoša. 11 vratarjev, 2 žel. sprevodnika. 1 drž. uradnik. 1 tiskar. 1 trg. pomočnik. 6 za lahka dela in 1 dacar. Trosi se. tozadevne urade in delodajalce, da zglase prosta mesta pri goriimenovani komisiji. — Božične počitnice trajajo vsled odredbe poverjenišu a za uk in bogo-castje od vštete nedelje, 22. decembra 1918. do vštetega četrtka. 2. januarja 1919. — Adelsbcrg ali Postoina? O tem se sedaj prepirajo ital. listi. >Gazzetta di \ enezia«, piše v posebni notici z ozirom na dopis nacionalističnega lista >ldea nazionalec. v katerem £3 poslužuje nemškega imena A d e 1 s-b e r g. Ime >Adclsberg« ie nemškega izvora, domače ime ie >Post6inac, ki so ga Benečani spremenili v >Postog-na« (um beri ni). Lahko se ga pusti popolnoma takega, kakor ga izgovarjajo Slovenci in kakor ie napisan na železniški postaji. Celo avstrijski komisarji, ko so se pogajali z benečansko republiko, so vedno pisali Postoina ali Postojna v svojih pismih. Da se je ime >Adelsberg<: v zadnjem stoletju tako razširilo, je pripisovati zcroli okolnosti, da so se ga posluževali Nemci na lepa-kiii. s katerimi so po vsem svetu delali reklamo za znamenito postoinsko jamo. — Kdo ve kai o Kuraeli Cirilu, enol. četo vod ii iz Ljubljane, služečem pri 17. pespolku. 28. iuiiia 1916 ie prišel v rusko vjetništvo. Pozneje ie služil baie kot praporščak v srbski armadi. Zadniikrat se je oglasil iz Tašken-ta 14. iuniia 1917. Prosi se. naj se poš-lieio pojasnila na nieerovo mater: Ku-melj Josipina. Kaiiovška cesta 7. Ljubljana. — Italijansko finančno nadzorni-štvo v Trstu ie naznanilo, da ie kupče-vanie s tobačnimi izdelki s strani oseb. ki niso pooblaščene za prodajo, strogo prepovedano ter da i nepooblaščeni prodaialec. kakor tudi kupec zagreša finančni prestopek, kazniv v smislu §§ 316 in 317 finančnih kazenskih zakonov. Z*ozirom na to. da se nezakonito kupčevanie s tobačnimi izdelki razširia vedno boli Ln boli, zlasti po javnih trgih, bo finančna oblast kar najstrožjo postopala proti kršiteljem tozadevnih odredb. — Zavod za pospeševanje obrti ie prejel manjšo množino karbida, katerega bo razdelil med obrtnike Interesenti nai pri glase svoje potrebščine pismeno na zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani. Dunajska cesta št. 22. 1 kg karbida stane 1 K SO vin. — Zdravstveno stanje mestne občino ljubljanske v času od 8. do 14. decembra. Rodilo se je 8 otrok, med njimi 1 mrtvorojen, umrlo ie 3S oseb. med niirni 22 domačinov in 16 tujcev, za "e-tiko so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca, vsled mrtvouda 3 osebe, za različnimi boleznimi 19 oseb. za pljučnico 7, za influenco 5, med njimi 1 tujec. O proslavi narodnega praznika ujedinjenja države SHS poročajo iz Ra-dovliice: V soboto 14. t. m. so počivali vsi uradi in obrali in pouk v javnih šolah. Raz vse hiše so plapolale meoslo-vanske trobojnice. Zvečer od 8. do 9. ie bila splošna razsvetljava. V nedeljo dopoldne ie bila v župni cerkvi slovesna maša, ki se ie je udeležilo ogromno občinstva, dekleta in fantje v pestrih narodnih nošah, vse tukajšnje uradni-štvo, srbska posadka itd. Monsisrnor Ambrož je imel raz lečo prelep nagovor in prečital adreso Narodnega veča in odgovor regenta Aleksandra. Po >Te Deumu« je občinstvo stoje poslušalo >Lepo našo domovino« in srbsko narodno himno >Bože pravde«. V mnogih krajih tega okraja so proslavljali narodni praznik s cerkveno slovesnostjo in z društvenimi prireditvami, 5 poučnimi shodi, v Jesenicah tudi z gledališko predstavo ondotnega gledališkega društva. Opozorilo. Pri nedeljskem Slavče-vem koncertu je dobro znana oseba, ki ie bila opazovma. vzela črno zimsko suknjo, v desnem žepu rjave usniate rokavice. 3 ključi in cigarete. Dotična oseba naj. ako se hoče izosrniti sodnii-skemu zasledovanju, prinese stvari na naslov: Josip Steindl. Ljubljana, Rimska cesta št. 20. Izgubila sem od pol 5. do 5. na potu od Marijinega trga skozi_ Prešernovo ulico. Dunajsko cesto do Kolizeia zlato zapestnico z uro. Poštenega najditelja prosim, da odda isto proti dobri nagradi v trgovini Zanki sinovi. Marijin trg štev. 1. Koncert se vrši danes zvečer v restavraciji pri Malico. Društvene vesti. — Javno predavanje priredi splošno slovensko žensko društvo danes, dne 19. grudna ob 8. zvečer v dvorani v Mestnem domu. Predava g. dr. Fran M o h o r i č: O svobodni državi in njeni obliki. — Češka obec v Liubliani. V ponedeljek, dne 9. t. m. sc ie v Ljubljani ustanovilo društvo >Ceska obec v Ljubljani«. Društvo hoče gojiti družabne^ in kulturne stike med slovensko in češko javnostjo v Sloveniji in reprezentirati tukajšnjo češko družbo. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Jan Ru-žič-ka, za podpredsednika g. Julius Hil-bert. V odboru so gg. Tvkač. dr. Kasal. Cermak, Čvančara, Sedleckv, Sekvart, Martinec in Kfivanec. Prijave članov in pisma društva se prosijo nasloviti na društvenega tajnika: Dr. ing. Mir Kasala, Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 7. — II. podpredsednik Zveze jugoslovanskih železničarjev ie g. Po ž e- n e 1 Valentin, prožni moister drž. železnice in ne. kakor ie bilo pomotoma zabeleženo. Železnikar. — Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ptuju priredil je dne 5. decembra 1918 Miklavžev večer s prosto zabavo. Cisti dobiček znaša 1515 K 64 v in odbor se vsem, ki so k tei prireditvi kaj pripomogli, nai si bo z delom ali darilom, najlepše zahvaljuje. — Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu, vabi vse svoje starejšine in člane radi bodočnosti društva na važen sestanek, dne 27. decembra 1918 ob 8. zvečer v Liubliani. Kolodvorska ulica štev. 3, gostijna Mikuž. — Odbor. narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob *AŠ. Ivan Cankarjeva drama >Kralj na BeiainovU za abonem. >B«. — V vlogi Jožefa Kantor ja gostuje Ignacij Borštnik. — V petek, dne 20. t. m. se v prizori prvič v sezoni nanovo ofiiemljena in vprizorjena Planouetto-va opereta I »ineviilski zvonovi« za abonement >A<. — V soboto, dne 21. t. m. se ponovi Cankarjeva drama >Kralj na Beta i no v i za >C« abonement z Ignacijem Borštnikom v vlogi Jožefa Kantona. — V nedeljo, dne l"J. i. ni popoldne ob 2. Spicarjeva otroška igra >PoLruiJini Tonček« za abonement >A«. — Zvečer opera >Prodana nevesta« izven abonementa. — Ker potrebuje gledališče nekaj statistov proti honorarju za predstavo >Cornevillski zvonovi«, prosimo, naj se reflektanti javijo v gledališki pisarni. Iz gledali>,Ue pisarne. Z ozirom na notico v >Sloveneii£. dne 17. t. m. pod napisom »Listnica uredništva« pripominjamo: Marsikaj in mnogo se da izvedeti -v Ljubljani in tako je uredništvo >Slovenca«. tudi >izvedelo<\ da je gledališki kapelnik takorekoč zakrivil, da ni bilo v nedeljo polnega orkestra v stolnici pri slovesni službi božji. Toda informator >Slovenca« ie s to >vestjo« zagrešil obrekovanje, ker ni bil toliko pošten, da bi pojasnil tudi okoliščine, vsled katerih ie kanelnik nastavil skušnjo na ono uro. Zapreke, ki so letošnjemu gledaliSča ponovno ovirale pravilni razvoj in štiriletno prekinienie ie rodilo posledice, da celotni ensemble komai zmasmie vsakodnevni repertoar. Tako je bilo možno, da jo razpolagala drama z orkestrom za >Poguranega Tončka-c samo pri ceneralni skušnji in je bil kapelnik zamorci voliti samo med dvomi možnostmi: da obdrži orkester pri skosnii ali pa. da ga da drugim na razpolago in onemoiroSvoboda«. Sodruginja Alojzija Š t e b i j e v a nam je povedala, da ie bil pred pol letom še navzoč v tej dvorani pri predavanju, danes ca ni več. Govorila mu ie lep spominski srovor. poln miline in srčnega čutstva. Od boga nam poslan umetnik le bil Cankar, re-voiucijonarna so nieErotikec, profesor Grošelj je čital :>HJapca Jerneja« umetniško dovršeno, to je bilo, kakor da smo na gledališkem odru gledali Jerneja, iščočeera pravico in strašen požar ter grozovito njegovo smrt. dr. Oblak ie čital >Belo krizantemo«. Kozak satiro o Anastaziju von Sivi-cu, torej samo izbrano Cankarjevo gradivo, polno pesniškesra poleta, žgoče satire, plemenitega boia za človeške pravice in boljšo našo splošno bodočnost, v kateri se mora dati pravica hlapcu Jerneju, v kateri bodo >Šivici« nemogoči in bo >krizantema« vpošteva-na. Sklepno besedo je imel dr. Kraigher, ki nam je predočil Cankarja, kako se je v njem ločevalo duševno in telesno življenje. Orisal ga nam ie tui-ca v naši javnosti ter mu ob sedmini njegove smrti zaklical: Slava! Številno občinstvo se ie odzvalo klicu in zdelo se ie nam. kakor da ie šel po dvorani Cankarjev duh zadovoljen, da se trudimo, spoznati njegove resnice vsaj po smrti njegovi. Najnovejša poročila. Vdanostne brzojavke cerkvenih dostojanstvenikov. Beograd, 19. decembra. Iz Zagreba je došla tale brzojavka: Po prvi cerkveni svečanosti v zagrebški katedrali povodom visokega rojstnega dne se klanja podpisani metropolit v svojem imenu, v imenu stolnega kapitlja in vse duhovščine zagrebške nadškofije Vašemu kraljevskemu Veličanstvu ter izraža željo, da bi bila ujedinjenja draga domovina SHS vedno srečna in od Boga blagoslovljena. — Dr. Ante B a u e r, nadškof. Beograd, 19. decembra. Iz Sarajeva je došla nastopna brzojavka: Povodom visokega rojstnega dne izražamo v imenu vseh članov kapitlja vrhbosanskega in v imenu vseh duhovnikov vrhobo-sanske nadškofije Vašemu kraljevskemu Visočanstvu vdano zvestobo. Vse-gamogočni naj ohrani Vašo kraljevsko Visokost do skrajnih mej človeškega življenja v diko. srečo in ponos vse Jugoslavije. Belgradsko časopisje proti Italiji. Beograd, 19. decembra. Belgradsko časopisje se intenzivno bavi z vpraša- njem italijanske okupacije in posveča veliko pozornost razmeram na okupiranem ozemlju. Listi odločno obsojajo italijanska nasilstva in odklanjajo italijanske imperijalistiške zahteve. »Radniske Novine« pišejo: Jedva smo se osvobodili Avstro - Ogrske, ki je hotela izvesti svoj pohod na Solun, že sega drugi tujec s svojo pohlepno roko po naših krajih, hoteč si ustvariti baso za svoje prodiranje na Balkan. S tem je nastala nova nevarnGSt, ne samo za nas, marveč za vse balkanske narode. Najbolja obramba proti temu bi bila tederativna zveza vsega Balkana, ker se ni zanašati na velesile, izmed katerih vsaka zasleduje samo svoje egoistične cilje. »Večerne Novosti« pišejo: Italija hoče stopiti namesto stare Avstro-Ogrske. Ustvarila si bo s tem novo irredento. Kakor pa se ni posrečilo Avstro-Ogrski uničiti Slovane, tako se tudi ne bo posrečilo Italiji. Srbi v Dubrovniku. Dubrovnik, 19. decembra. Semkaj je prispelo preko 300 Srbov iz Francije. Prebivalstvo jih je prisrčno sprejelo. Srbi so odšli pred Gunduličev spomenik ter položili na vznožje krasen lavorjcv venec. Rimski pakt neveljaven? Rim, 19. decembra. »Giornale d* Italia«. glasilo ministra zunanjih del Sonnina. razpravlja o takozvanem rimskem paktu, ki so ga svoječasno sklenili zastopniki potlačenih narodov v Avstriji in italijanska vlada, in povdarja, da ta pogodba ne velja več, ker io ie Italija sklenila in podpisala pod pritiskom neugodnega vojaškega položaja. Meje se morajo določiti v zmislu točk lordonskega dogovora. Konkordat med Italijo in Vatikanom. Lugano, 19. decembra. »Giornale d' Italia« javlja, da se je sklenil med italijansko vlado in Vatikanom konkordat, s katerim so ovržene vse one vesti, ki so se širile, da je papež v Rimu vjetnik. Demisija vlade dria Malinova. Sofija, 19. decembra. Ministrstvo drja iMalinova je odstopilo. Sestavo novega ministrstva je prevzel dosedanji finančni minister Teodoro v, ki pripada narodni stranki, kateri načeljuje Ivan E. G e š o v, tvorec svoiečasne balkanske zveze. Brezžična zveza med Varšavo in Parizom. Ženeva, 19. decembra. »Le Temps« javlja, da se je med Varšavo in Eiiflo-vim stolpom v Parizu vzpostavila brez-žična brzojavna zveza. Poljske čete v Gdanskem. Varšava, 19. decembra. »Poljsko korespondenca« javlja, da so se v Gdanskem izkrcale poljske čete. Odprava kronske veljave na Madžarskem. Budimpešta. 19. decembra. Listi javljajo, da namerava madžarska vlada po zgledu Češke in Jugoslavije odpraviti kronsko veljavo in je nadomestiti z valuto v frankih. Kniižerast. — »Srca Malih«, napisal Fran Loč-niškar. Ljubljana 1918. Založba tiskarne Maksa Hrovatina. Cena 3 K 30 v, s pošto 4 K. — Znani mladinski pisateli Fran Ločniškar ie pod naslovom >Sr-ca Malih« napisal niz mienih. mladini namenjenih povestic. ki se čitajo prav gladko in ki bodo prav primerno čtivo za našo deco. Priporočamo knjižico, ki bo dobrodošla zlasti kot božično darilo. Dobiva se v vseh knjigarnah. — Gogoli. Taras Buljba! Pesnik Dnjepra, budnik stepe, kaj ie slutila tvoja duša. ko si s svojih daljnih temnih sanj poslal v Sie kazaka Tarasa. Kaza-ki hite na pohod, balalajka jih spremlja divno. Dnjepr prepeva otožno mogočno pesem, pesem slavne Ukrajine. Po-slušaite Gogolja. ko vam opisuje skrivnosti te čudovite reke. ko vam s svojo vso obsežno rusko dušo opisuje prostrano step. O, koliko resnične lepote! In tam na bregu reke gori na plamene-či gromadi Taras, ta krepki sin Siči in v gladnih plamenih se izvijejo velikemu Rusu besede: »A. kje so na svetu taki ocrnji. take muke in taka sila, da bi premogla rusko moč.« (Knjiga, ki je izšla v slovenskem prevodu Vladimira Levstika, velja broširana 3 K. odnosno 5 K vezana. Dobi se v Katoliški knjigarni v Ljubljani.) — Mladinska knjiga. Martin Krpan z Vrha od Sv. Trojice, ta kremeniti silni mož, slovenske matere sin, jaše na cesarski Dunaj, da ubije groznega velikana Brdavsa. Našel je na Dunaju mesto temnih, neodkri-tosrčnih obrazov, zavito v sijaj cesarske stolice. Levstik pričara tu z brezprimerno priprostostjo otroški duši pravljično mesto zlobe in ga pokaže kot kraj nesreče za naš narod. Ravno v tej knjigi si mladi Človek lahko nasrka v polni meri one sveže sile hrusta Krpana, njegova silna, fizična moč inponira mlademu srcu. ki išče neprestano zunanjih vtisov in srka nove življenjske sile iz njih. Vtis. ki ga bo pustila ta knjiga že sama po sebi na naši deci, se bo še povečal po krasnih ilustracijah, ki so bogato porazdeljene med posamezne odstavke. Božič se bliža, zato darujmo slovenski mladini slovenskega junaka Krpana. Knjiga velja 5 K 50 vin. in jo je dobiti v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Razne stvari, * Okoli 100.000 Cehov se vrne v kratkem iz Amerike v Evropo. Sledili bodo še drugi tisoči. * Amerikanci in Francozinje. Francoski listi poročajo, da se je najmanj tisoč ameriških voiakov poročilo s Francozinjami. * Poroka bivšega bana Skrlecza. Listi poročajo, da se ie civilno poročil bivši ban Skrlecz v Budimpešti z ločeno gospo Madarassv - Beck, roj. Gutt-mann. * Preki sod na Madžarskem. V Kapo švaru so se pojavile bande, ki so pri belem dnevu ropale in plenile po mestu. Ker je bilo vojaštvo in tudi policija preslaba, ni madžarski vladi preostalo drugo seredstvo. kakor da ie proglasila v Kapošvaru in okolici preki sod. * Zatvoritev dunajskih gledališč. Z ozirom na pomanjkanie premoga so bila nedavno tega zatvorjena vsa dunajska gledališča in zabavišča. Občinstvo se je nadejalo, da bodo gledališča vsaj to nedeljo in o božičnih praznikih smela igrati. Župan dr. Weisskirchner pa je v seji občinskega sveta iziaviL da morajo gledališča ostati zatvorjena tudi to nedeljo in v božičnih praznikih. * Italijanskim vjernikom, ki so se veselega srca vračali proti domovini, se ne godi preveč dobro v Trstu, kamor so jih spravili in kjer iih ie še sedat več tisoč. Prišlo ie že tako daleč, da so se bili uprli. Hočejo iih poslati veliko število v Afriko, ker se boie. da so boljševiško razpoloženi Neki višji italijanski časnik je nahrulil večio skupino v jetnikov, da so zakrivili lanski poraz na Tolminskem. * Izgon tuiecv iz Ogrske. Z ozirom na to. da ie v Pesti polno tuicev in beguncev iz Avstrije, zlasti iz Galicije in iz zasedenih pokrajin Ogrske, ie magistrat sklenil, da izžene iz mesta vse Osebo, ki so se naselile v Pešti po prvem avgustu 1914. V to svrho se sestavi komisiia. ki bo pregledala vsa stanovanja, kjer stanujejo ti tuici. V Pešti bo smel ostati samo tistL ki mu magistrat izda posebno dovoljenje, da sme ostati na Ogrskem z ozirom na gospodarske interese mesta. Apro¥i£a€!Ja. -f- Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 20. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko, ter milo (žajio). Kdor ne pride, ali ne pošlje h komisiji po karte, jih tudi na magistratu ne bode dobil, ako verojetno ne izkaže, da vsled bolezni ali kakega drugega nujnega zadržka ni mogel priti oziroma poslati h komisiji po karte. — Prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj zglase v mestno posvetovalnico radi nakazila za žajio (milo), ki se dobi v Jugoslovanski tovarni za milo v Spodnji Šiški. Kos mila stane 45 vin. in se prodaja po 50 vin. Na vsako izkaznico za milo dobe stranke 4 kose mila. Več kot štiri kose mila se ne sme oddajati na jedno karto. Za vsak kos mila mora trgovec odrezati po jeden ourezek karte za milo. 4- Meso na rdeče izkaznice B št 1 do 800 bo oddajala mestna aprevizacija v petek dne 20. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 3. do pol 4. št. 1 do 200, od pol 4. do 4. št. 201 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do 600, od pol 5. do 5. št. 601 do 800. — Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek dne 20. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa. — Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v petek dne 20. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od S. do 9. ure dopoldne št. 1 do 230, od 9. do 10. št. 231 do 460, od 10. do 11. št. 461 do 690, popoldne od 2. do 3. št. 691 do 920. od 3. do 4. št. 921 do 1150, od 4. do 5. št. 1150 do kenca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 v. — Aprovizacija Južne železnice deli krompir v tretjič po 20 kg na osebo, 1 kg po 80 v. Kdor ga še ni dobil, naj ga pride iskat tekom petih dni. Gospodara, — Promet s plemensko goveio živino in z govejo živino v gospodarske namene je v območju Narodne vlade SHS. v Ljubljani prost. Izvažati tako živino izven območja Narodne vlade SHS. v Ljubljani se sme samo z dovoljenjem te Narodne vlade. Vsled tega se odreja, da se vsaka prodaja in vsak nakup plemenske goveie živine ali goveje živine za gospodarske namene naznani županstvu in zaupniku >Vnovče-valnice za živino in mast«. — Zvišanje delniške glavnice Hrvatske zemaljske banke d. d. v Osijeku od 20 na 50 milijonov kron. ie sklenil dne 10. t. m. sklicani izvanredni občni zbor delničarjev tega odličnega jugoslovanskega zavoda. Bančni predsednik Oskar Weiszmaver ni opustil pri tej priliki pozdraviti z navdušenjem ujedinjenja SHS v veliki svobodni jugoslovanski državi, dajoč obenem izražanja svojemu prepričanju, da bo trgovina, obrt in industrija procvitala v novi državi kot še nikdar doslej, a samo s pomočjo odločne vlade in neumornega dela. Zavedaioč se. da čakajo tudi Hrvatsko zemaljsko banko d. d. v novi državi važne naloge, obeta, da hoče banka zastaviti vse svojo sile, da svojim tozadevnim dolžnostim v polni meri zadosti. — Občni zbor sklene enoglasno po ravnateljstvu predloženo zvišanje ter da obenem ravnateljstvu polnomočje, da po svoji previdnosti določi eubskripciiske poeroie ter da provede zvišanje ali naenkrat v celoti ali pa v posameznih obrokih. Ravnateljski svet ie sklenil na podlagi tega polnomočia zvišati delniško glavnico za enkrat za 10 milijonov kron, a ostalih 20 milijonov kron v poznejšem roku. Začasna emisija od 10 milijonov kron se nudi v celoti starim delničarjem v razmerju 2:1. po emisijskem kurzu od 360 K. a eventuelno neoptirane delnice prodajo se po ravnateljstvu iz proste roke. Uspeh subskripcije ie zajamčen po sindikatu. Darila. Božično darilo. Za uboge ljubljanske otroke daroval je g. Viljem Spi-tzer, trgovec v Ljubljani 100 K. Darilo. Mesto venca na krsto ga. Aistrichove darovala je ga. Antonija Gogola, zasebnica v Ljubljani 30 K za vdove in sirote padlih slovenskih vojakov. Za oslepele rojake, ie poslalo vodstvo ljudske šole v Cerkljah pri Ko-stanievici komisiji za začasno vodstvo in likvidaciio deželne uprave 11 K 95 v vinarske zbirke učencev Za slepce ie darovalo učitelistvo mestne slovenske dekliške osemrazred-nic e pri sv. Jakobu v Ljubljani 75 K, namesto venca na grob gdč. učiteljice Agneze Zupanove. Za bedno srbsko deco ie došlo 17. t. m. sledeče: 79 kosov obleke. 5 parov čevljev. 47 m volnenega blaga, ki ga ie darovala tvrdka Hedžet in Koritnik in zopet večia vsota denaria Od te io samo na >Slavčevi« veselici v Unionu nabrala gospodična Teia Prelog 1113 kron 80 vin. Bratska društva nujno poživljamo, da prijavijo nemudoma svojo, po avs>tr j-otir-l); tkem vo>aštvu pcvziočeno s-eodo v telovadnicah in na društvenem premoženju tploh z natančnim zapisnikom, kateii naj bo sestavljen in podpisan od v^ščakov. Taki zapiimki naj se nam dopošljejo najkasneje do 28. t. m. Na zdar! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ln tisk »Narodne tiskarne^. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš neizmerno ljubljeni sin oz. brat, gospod 7M4 Maks Košir privatni uradnik včeraj 18. t m. ob pol 3. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni preminul v 23. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek. 20 t m. ob pol 2. uri iz hiše žalosti, Sp Šiška, Planinska cesta 176, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 19. decembra 1918. Žalujoča rodbina Koširjeva. Brez posebnega obrestiU. Vladni svetnik profesor dr Alfred Valenta pl. Marchthurn naznanja globoke žalosti potrt v svojem in v imenu svoje mačehe Adele Valenia pl. Marctithnrn : ; Hadiič, tvojih sester M rj SsumfjHrtnsr in Emmy grofice Auersperg, svoje soproee Vora Valenta pl. Marchtfanrn rojena Mosche, svojega svaka Ivana Banmgartnerja, svojih otrok, nečakov m nečakinj, ter vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je njegov iskreno ljubljeni o^e, soprog, tast ia stari oče, pcefa agorodni gospod vladni svetnik M. 0. Dr. pl. Marchihura red. profesor, vodja io primari j deželnih dobrodelnih zavodov na Kranjskem v. p. častni član mnogih tnzemskih in inozemskih znanstvenih drnštev itd., itd. dne 18. decembra 1918 ob Četrt 2. uro popoldne v S9. letu svoje dobe, po kratkem trpijenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal TtUffo dragega pokojnika se bo v petek, dne 20 decembra 1918 ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, FranD Jožefa cesta št 5, svečano blagoslovilo iu nato položilo na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Mariiinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 18. dec. 1918. Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. Posebna zahvala. Zahvaljujem se najtopleje vsem srbskim častnikom, častniškemu zboru v Ljubljani, njegovim polkov-nim sodrugom kakor vsem prijateljem za poklonjene vence umrlemu smu, gospodu Vlsdlmipju Tomšiču SHS por. v rez,. ter vsem onim, kateri so prišli, da ga spremijo k večnemu počitku. Pogreb se ni vršd, ker je Ml pokojnik prepeljan v 11 Bistrico ter pokopan v lastni giobnici. Ljibljau-1L Bistrica, dne 17. dec. 1918. t a'ojoćamati. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne i9 decembra 1918 301 štev. Dfiteljica vzgojiteljica. zmožna več jezikov, tudi hrvaščine, vešča gospodinjstvu, želi priti t boljšo družino v mestu ali na deželi. Ponudbe na uprav. »Slovensk. Naroda« pod ,$55 7731". Drfllta večja mnoiina raanufakturnega rlUUd ctJ in nekaj špecerijskega blaga, tudi imam večio množino čevljev in usnja za oddati ter več drugih stvari. Naslov se izve v upr. »Si. Nar«. 7798 Službo potnika vec, ki se je se je sedaj vrnd od vojaštva Cenj. ponudbe pod ^Zanesljiva moč 7^01fc na upiav. .Slov N aoda*. Ženitna ponudila. Gospoda, stara po 26 let, želita v svTho ženitve poznanja z gospodičnama od 18 do 24 let starima. Ponudbe s slikami pod, „Čepića št. 115" poštno ležeče, Jesenice na Gorenjskem. 7784 Drnrla t?n • 4 °^ kock za mno- 30 ste~ rlUliu bi. klenx pj l bt. limonadne estnce, 20 steklenic po '/j. 1 limonad esence, 250 pol šmirgljevega papirja ter dobro ohranjene enovrstne harmonike in lepa breja molzna koza. Naslov pove upr. »Slov. Nar". 7795 Ilritflli'ra veš^a slovenščine, nemščine ULIlc'Jilu, in igranja klavirja, se išče za vzgojiteljico k trem otrokom, od katerih hodi deklica v 4. razred, dečka bi bilo pripravljati za 1 razred. Mesečna plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali na naslov: Marijana Komes ▼ Laškem trgu. 7778 y:nn belo ln črno lo«a 191»-1918, lulu izvrstne kakovosti, najboljih vrst, prodaje na malo in veliko t. t. Stiić i drug Sisak, trgovačko društvo veletrgovina vinom. Vzorce izdaje in naročbe pre-vzemlje čez nekoliko dni zastopnik trgovine v Ljubljani, hotel Union, soba štev. 75. 7794 Kflfnnil vežt materinega ln nemškega DIlSlIuU, jezika perfektno v govoru in pisavi, bivši avijatik. se želi posvetiti lesni trgovini, ter išče v svrho praktici-ranja. pri kakem večjem podjetsu mesta. Nastop lahko po novemu letu. Ponudbe pod poštno ležeče: Janko G.Vrhnika 215. 7793 Zidarski mostsr. t oblastveno skušeni kon:esijonirani, Slovenec, ki namerava otvoriti stavbno obrt, vljudno prosi županstva in slavno občinstvo mest in trgov države SHS, ki bi porrebov2li stavbnega podjetnika, naj blagovolijo to sporočiti na upravništvo »Slov. Naroda* po šfro ^Primeren kraj' 7809" do 1. januarja 1919. 7809 Jonitflul SIovenec> 27 let £tar' vse' tBMlCI I stransko i/obražen, prtkup- Ijive zun^mosti, z malim premoženjem, želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti s čedno ne nad 24 !et staro, trgovsko naobraženo go>podično z nekaj premo/enitm. Dobra pevka po^oj. Po nudbe s sliko pod „Privatni uradnik 7787'* na upr. »Slov. Nar.« 7787 Drnda M* kredenca- pisalna miza, rlUliu 5" . pianino, salonska svctiljka, eleganten deški plašč, čevlji, lovski muf. kožuhovinast nogogrelec. majna vreča za noge, nova artilerbska častniška orožna suknja, kuhalnik na petrolej, kuhalni zaboj, različne konjske oprave in odeje, vezane »llastrirtc Zeituogen«, staro železo, steklenice in dr. Vsak dan od 2.—3. pop. Šiška. Vodnikova cesta 97 (Vila Kavšek) 7792 Ženila r£ 25 letni dohodki 8 — 10.000 K, se želi v suho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo ž enim otrokom. Pogoji: starost 20—28 let, premoženja najmanj 15000 kron ali posestvo, torej lahko tudi kmet- skega stanu s otrebno gospodinjsko izobrazbo. Izključene so one, ki so služile v vojaških pisarnah. Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se vrne, na upravništvo .Slov. Naroda" pod šifro: ..Samostojen stalen podjetnik/7807'4 do 30 t. m. Najstrožja tajnost. Hinrnrlr so(>9 L;u»;;ih:*a, Marl|:n trg. 595« rd£Š§~ ^ozor na varstveno znamko ,,5:'A3Ar03M" "'JgSB Vsaka dama naj čita mojo vrfk'znnimivo navodilo o Biodernem nege^aeju grad!;. Iskošen svet pri vpađlostž ia pomanjkanja bttjnoati. — Pis-.te zaupno oa Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schansstrasse 2. odtf.41. najboljše kakovosti s« zopet dobe po dnevnih cenah, v zalogi tovarne čevljev IfT'flfn RHfbn ld šifro »Mirna stranka« na uprav-n-štvo »Slov. Naroda« 7572 ffiHM ima v zalogi in nudi It. Ogrin. IbiU Laverca on Ljubljani. 7153 Vita MVI" v OcAdci pri Litiji se wi 0 MdH!fl prostovollno proda. _ 770»_ Otififl linifl P^P^oča trgovina s se-rlllJlJ rlLIIlJ meni Sever & Komp. Ljnb-Ijana, Marijin trg 8. 7514 M** den. špirit, pet-oiej ali drugo Ul dam *a sol kakor tudi za gio-ovske svftlčice. Naslov: Cretko Vratarjevič. poštni predal 27. 7739 Tf9>jnfjfl (tračnice) razpošllia tvrdka lla?rIK Viabo Vabič, Žalec orl Celin. - Ugodne cene. — Zahtevajte ponudbe. 7607 Tiiisga druialiia kapitalom se IŠĆ8 za trgov ;ko ctjdjetje. Ponudbe pod »Dražabnik 76S ?** na upr. .Slov. Naroda.* 76^3 DvOnim e zarr,en>a za sladkor ah raClllLu pa pr kokoši. t uUlUilm, piščeta, debela, pitana, sveže zaklana in osnažena, kakor tudi suhe gobe pošiljam ceno na veliko kakor tudi po pošti. Iščem tudi zastopnika v tej stroki. — Jugoslovanska eksportna trgo-v na Rudolf Hrvatic, pošta Križevci pri Ljutomeru, Sp. Štajersko. 7318 Dva lnaiska >Ča tudi nemškega jezika, sprejme proti doPremu plačilu in hrani posestnik K. Jensch, Kotlje, pošta Gašianj, Koroško. 760o vtulnn Inhn išče konceptni uradnik. JlalUU 5U1J0 Ponudbe pod naslovom .Dr. K. M /663" na upr. »Slov. Nar c ftfnj 7obnf še ne mnogo nošen, cllll LunCI, event. kompl garni- garni tura (m*>ska črna obleka) fe kupi Na- ^lov v upr. »Slov. Naroda«. 7696 Ahcil>fQllt ^anr*>ve trgovske šole, z KlldUHcUl, dobrimi izpričevali, išče primerne slutbe. Izvežban ie tudi v strojepisju i'» stenografin Ponudbe rod »Prihodnost 1919 7803« na upr. »Slov. Narod'«. 7603 ij»tn»|> Izvežptn zlasti v sadjarstvu in fiiiiul, zelenjadarstvu, se tiče na večje posestvo pri Celju. Sprejme se tudi lahko pohabljen invalid. Ponudbe pod »Spreten ln zanesljiv 7594" na upravništvo .Slovenskega Naroda*. rnz- seb John!i/H (milanska) v zabojih od 30 dlsUlUd do 50 kg a K 2 -, 2 40 in 2 80 razpošilja proti polovičnemu predplačilu, o-.t3ne* po povzetm -laks .ierausch| Stolni trg št. 2, Maribor na Dravi. 7703 KsBuem lea?bee l^el Prodajam v kovinashh dozah, 1 2 doze po K 15. 1 i doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in nsnjatimi podplati, sirkove in žimnate krtače, toaletno milo. kolomaz, tržne torbice, leseue in porcelanaste pipe, prani prašek i. t. d. po najnižjih cenah, zvrstno laasko vino. borovoičar. slivovko. troninjevec. čajni rurn, kavni in čajni nadomestek že oslajen $1 RA1V7, »ran*. 7411 St. 16.935 Razglas 7799 V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano nazna nja podpisani mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine za čas od 1. jul 1917 do 30. junija 1918, in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, ustanovnega zaklada, mestne pehotne vojašn ce, mestne klavn ce, mestnega vodovoda, amortizačnega zaklada mestnega loterijskega po sojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice in mestne priprege dogotovljeni ter so občanom Štirinajst dni to je ob 18 do 31. decembra 1918 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. — O ugovorih, ki bi bili glede računskih sklepov pravočasno prijav Ijeni, bo razsojal občinski svet. Mestni magistrat v Ljub!]aniy dne 18. decembra 191H. queu tzreeiso fine kakovost* priporoča 7608 §9 6d Sierjantaa , 3 skatlje je izvrstno dinje. — šuatija s 36 oliuj«o opreznlfeaa II 30. B 82*50, 5 skfcfeli B 130' - Kdo Z2 pranfe narezanu v kosih po 1 /4 kg, kg stane 7'— E franko na vse pošte v zabojih po 5 kg in 10 kg (lepo b ago) za trgovce d >bra. prometna stvar, — ysc s poštnino vred po povzetju. — Izpod ene skatlje se ne pošilja. — V orci se ne dajo. 7774 ,,Export Wertheimer", Zagreb, MarovsRa ulica iS- St. 16546. 758 v Ljubljani (na Bregu). Pismena naročila so vsled ssdanjih razmer ne izvršujejo, ter se pripora5a osebni nakup. 7164 Radi oddaje izvrševanja dimnikarskih del v vseh mestnih in v magistratni oskrbi stoječih poslopjih m dalje radi oddaje sražen a peči, ognjišč in dimnih cevi v mestni pehotni in topničarski vojašnici za leta 19:9. 1920 in 1921 vršila se bode Dri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 21. decembra 1828 dopoldne ob 10. aH favna pismena razprava. Pogoii in vsi dražbeni pripomočki razgrn eni so v navadnih i,rah pri navedem m uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko, vo lašn'co ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, v števdkah in besedah, izročiti je do določenega časa ko-lekovane in opremljene z vadijem 2u:i k in zapečatene dražbeni komisiji. Izrecno se do'oča, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bi ie pogojno stavbene, piepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje, oddat« razpisana dela po lastnem prevdarku tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniKu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. decembra 1918. ikona- tMlifaoa soba. 1^5^^ nim vhodom event tudi s hrano se >š*e za dobio situiranega gospoda. Ponudbe naj se odda o zavarovalni pisarni na Mestnem trgu 25, I. nadstr vsak dan od 3—5 pop. 7695 DflJflrf Nad 40 lctni "gtedni trgovec ruiUI I mešane stroke želi prevzeti kako večjo tovarniško ali komisjsko zalogo z zastopstvom za celo Kranjsko v Ljubljani. O^nsi pod: „2rt*v vojnih razmer štev. 7599" na upravništvo .Slovenskega Naroda". 7599 Tvornica žeste 1 ijiritnoza traži odmah prvorazrednoga putnika s valja-non s ručnom spremom za cijelu Slo-venlfn. Ponudbe s navodom prakse, reference i svijedočbe na zavod ia oglašivanle J. Blocknar, Zag.*eb I. -78 pod , Putnik". 7D;8 fin «|j hf\ lz samo prav dobra hisa Jld Lll Uli se v prvovrstni I rabi Ja m kl nemški rodbini vzame v vso oskrbo. Posebna soba, kopel, električna luč, pri-klopljenje k rodbini eventualno nadziranje pouka. Cena in prispevek v živilih po dogovoru. Naslov pove upravn. Slov. Naroda. 7614 iz pre^kovine v vseh vel Luul&ms stih tudi za lekarnarte domestek »Korkon* za vse steklenice« z le-a za sode tzdeluie Zagrebška industrija za-naškov ia predmetov iz rirob-kovioe. Poslov: Kolodvorski cesta št. 17. L. Jarić, tovarna Mandallčina ul. štev. 17, telet a št, 769. 7 96 ki je vešč slov. jezika v besedi HIR, in pisavi in je tudi popolnoma izurjen v sestavljanju listin in posebno v zemljiškoknjižnih stvareh, dobi službo od 1. januarja 1919. Ponudbe s pogoji se naj nara nost pošiljajo. Prednosti imajo tisti, ki so že slu'ili v kaki notarski pisarni na Spodnjem Štajerskem. Notar Franc Strafella v Ptuju. 7657 Rnlimin mlin se prodaj* vsaki dan uU:VJllJ UljIJC popoludne od 1 do 4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince. Cena «5 v. kg Prodaja tvrdka A. Kušlan. Ljnoljana, Karlovš^a c 15. Ponudim milo i.a rra.ije, milo »Dob» cikorijo, čaj. papriko, sveče, kisovo kisbno, razne esence, vermut vino >'adko, sadni mošt. Proda se tudi nad 100 hi hrastovih sodov. 7502 Stavbna parcela Ste in na vogalu več prometnih cest se ugodno proda. Radi velikega pornanjkania st novanj n radi raznih olaišav se bode brez dvoma v kratkem razvila v Ljubljani Živahna stavbna podjetnost m je to-rei z nakupom rarceie zasigurana najboljša naložitt-v kanitala. Pismena vpraš.mja pod „Stavblsće/7632" na upravništvo »Slov. Nar.« 7602 v vsaki kol čini v originalnih omotih po 50 ah 103 kilogramov za ceno po K 2 70 za kilogram netto franko Bosanski Brod (v omo-t h ro 50 kg doplačilo 3 K za komad) Naroča se pri Bosanskom dl-ocićkom društvu za elehtrtnu Jaice (Bosna). Plača se vnaprej po po tni nakaznici v Jajce, a večje svote bančnim po:om pri Industrijalni oanki Sararevo, na raCun gornje tvrdke. Nevarnost transporta na račun kupca 1 7524 Fepaiao belo jilainrj morete dobiti z vporabo nagega izbor-nega luga prašek za platno. Velik prihranek in mal) ti uda pr pra :iu. I zavoj 150 gr K 1 —, 450 gr K 250. Najmanj se more naročiti deset zavojev* Pri naročilu 5 kg popust ! Razpošilja sp po povzetlu. Prodajale« dobe popuši Zavod za izvoz K. Jfln ~er, Zagreb 15. Petrinjska 3 111. Telclon 23-27. Stare in obrabljene motale alii tudi razbite, kupuje po najvišji ceni tvrdka A. Sasberger, LJubljana, Sodna ulica it. S. 6494 Sprejme se 6637 hlapec in sicer neomenjen s hrano, eventuelno poročen tudi s prostim stanovanjem in kurjavo. — Poizve se: Ani Stalne r, mestni tesarski mojster, LJubljana, Jeranova ulica 13 z lesenimi podplati (ooklje) v vseh velikostih Imamo v zalogi. Cenike poš'.ljamo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzetju. Na zahtevo povzorčimo tudi več parov. Čevljarska zadruga iz lina. sedal Vrbovec p. Mozirje.