Političen list za slovenski narod. Po poati pnjtman valj»: Za celo leto predpiačan 16 (ld., za pol leta 8 rld., sa četrt leta 1 gld., sa jedca me«ec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za icls leto 13 rld., aa pol leta 6 rld., za ćetrt leta S fld., sa jeden mesec 1 rld» V LJubljan 1 na dom posipan velja 1 gld. 30 kr. več na leto. Росашпе Številke po 7 kr. Naročnino In oznanila (iaserate) »sprejema upravnlitvo ia «kspedlelja v ,Katol. Tiskarni", Vodnikove «liee »t. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlatvo jc v SemenlSklii ulicah It. 3, I., 17. Lchaja vsak dan, trviemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 40. V Ljubljani, v petek 19. februvarija 1897. Letnil* XXV. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne 19. febr.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob '/»H- uri, vlado zastopata dež. predsednik baron H e i n in vladni komisar baron Rechbach. Posl. vitez L a n g e r v imenu fin. odseka po-roža o dogovoru glede nftstavljenja zemljemerskega osobja za agrarske operacije s c. kr. dež. komisijo ter nasvetuje premembo § 13., ki naj se glasi: „Ta dogovor, ki stopi v moč tistega dne, ko se sklene, velja za toliko časa, dokler so na Kranjskem izvrševati agrarske operacije." Posl. pl. Lenkh utemeljuje in nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor stori potrebne korake, da se pri deželni komisiji nastavi tretji višji zemljemerec. Posl. Povše toplo priporoča to resolucijo, da ве bodo dela hitreje, ceneje in sploh vspeŠneje izvrševala. Troški so sedaj razmerno jako visoki, dežela, oziroma udeleženci žrtvujejo mnogo, zato je pač umestno, da tudi el. vlada stori svoje ter nastavi še tretjega nadinženirja in da ee pri izbiranju zemljemercev zahteva znanje slovenskega jezika, ki je nujno potrebno. Ako ima Koroška tri višje zem-ljemerce, sme pač tudi Kranjska isto zahtevati. Deželni predsednik naglaša, da se vlada vedno ozira na to opravičeno zahtevo, kajti uradniku, ki ima opraviti s strankami, je znanje ljudskega jezika neobhodno potrebno. Toda prosilcev s potrebno kvalifikacijo ne dostaj« in vlada si pomaga, kakor more. Sicer pa se bode obrnilo na bolje v vsakem oziru, ako se sprejme nasvetovana prememba. Zbornica nato vsprejme premembo § 13 in na-evetovano resolucijo glede tretjega višjega zemlje-merca. Nato poslanec Kalan poroča o predlogu de-želneiga odbora glede ustanovitve kmetijsko-kemiškega poskuševališča. Glede tu važne naprave je deželni odbor predložil nastopno poročilo: Po sklepu visokega deželnega zbora v X. seji 28. januvarija 1896 je dobil deželni odbor nalog, da izpoeluje od visokega c. kr. kmetijskega mini-eterstva ustanovitev kmetijsko-kemiškega poskuševališča za Kranjsko. Deželni odbor je s posebno vlogo z dne 2. julija 1896 obrnil se na visoko o. kr. vlado ter doka-zovaje potrebo takega zavoda za naše kmetijstvo, osobito za naše vinogradstvo prosil, da po vzgledu od države osnovanih poskuševališč v Gorici in v Spljetu napravi tak zavod tudi za Kranjsko. Z dopisom z dne 11. avgusta 1896 obvestila je c. kr. deželna vlada deželni odbor o odloku visokega c. kr. kmetijskega ininisterstva, katero odklanja, da bi ono napravilo tako državno poskuševališče za Kranjsko, da pa je naklonjeno, napravo takega zavoda, kateri bi imel v prvi Vrsti služiti praktičnim potrebam kmetijstva in bi se po vzgledu jednakega zavoda pri c. kr. kmetijski družbi za Koroško, pri kranjski kmetijski družbi imel osnovati , podpirati toliko pri ustanovitvi, kolikor tudi za vsakoletno vzdrževanje. Kmetijska družba kranjska dobila je s tem odlokom nalog, da izdela nadrobni načrt za tak zavod lb proračun Stroškov za ustanovitev, kakor za vzdrževanje takega zavoda Ministerstvo pripomnilo je le še, da bi državna podpora zamogla nakazati se v letu 1897 ali v 1898. Ob jednem poživlja c. kr. deželna vlada, da se deželni odbor izreče, q kolikim deželnim prispevkom bi podpiral toliko Ustanovitev kolikor vzdrževanje tega zavoda in ali bi hotel prevzeti dolžnost do upokojnine za onobje, nameščeno na takem zavodu. \ Kmetijska druiba kranjska sklenila j« na ta poziv, sklicati posebno odborovo sejo, h kateri je po-vabila tudi voditelja kmetijsko-kemiškega poskuševališča v Celovcu, g. dr. E. Kramerja. V tej seji sklenilo se je, da se deluje na to, da bodi kmet.-kem. poskuševališče od c. kr. kmet. ministeretva podpiran deželni zavod, kojega se ima smatrati kot pravi prostor za ta zavod, kot središče vsega kmetijskega napredka v deželi. Kmetijska družba meni, da bi ta zavod imel podpirati tudi razvoj obrtnije in da prav radi tega ee sme računati na primerno podporo tudi od strani trgovinske zbornice kranjske. Iz proračunov, katere je c. kr. kmetijska družba ob jednem z načrti za tarif iu štatut — predložila, je razvideti, da bi znašali stroški za ustanovitev tega zavoda 3743 gld. 60 kr. in letni vzdrževalni stroški pa 3700 gld. Ti letni stroški se razdele na plače za voditelja z 2.000 gold., asistenta 600 gold., laboranta 400 gld., za razne potrebščine pa 700 gld., poleg pa še prostori za zavod, ki bi se našli pri c. kr. kmetijski družbi kranjski. Deželni odbor je preudarjaje vse razmere, posebno iz finančnih ozirov, mnenja, da bi, ker vis. kmetijsko ministerstvo odklanja, da bi ono osnovalo ta zavod, se osnoval ta zavod prav po vzgledu onega pri c. kr. kmetijski družbi koroški — od kmetijske družbe kranjske, ker gotovo je, da bo visoko kmetijsko ministerstvo svojo c. kr. kmetijsko družbo zdatnejše podpiralo, kakor pa deželo, ako bi ta prevzela ta zavod. To pričakuje tudi c. kr. vlada, ki od deželnega odbora s svojim dopisom z dne 11. avgusta 1896 zahteva, da se izrazi, s kolikim zneskom bi podpiral vstanovitev tega zavoda, in ali bi bil pripravljen prevzeti vpokejninske pravice nameščenega osebja. Deželni odbor pač ne more pri sedanjih revuih finančnih odnešajih prevzeti velikih prispevkov ; vendar pa z ozirom na korist takega zavoda predlaga, da prispeva dežela za vstanovitev, ki je pro-račun jena na 3.743 gld. 60 kr., s 1.500 gld. in za vsakoletno vzdrževanje pa na leto po 1.000 gold. Ker ima c. kr. kmetijska družba kranjska itak svoje prostore prepuščene od dežele, smatrati se sme, da poleg prostorov za poskuševališče z letnim prispevkom 1.000 gold. stori, kar dopuščajo financijelne moči dežele. Pripomniti je nadalje, da je vodstvo deželne vinarske šole na Grmu v posebni svoji vlogi prosilo za to, da bi se to poškuševališče napravilo na deželnem zavodu na Grmu, in utemeljuje to svojo željo s tem, da bi poskuševališče imelo na šolski kmetiji obširno polje za poskuse ; osobito pa bi zaradi vinogradov po Dolenjskem, ki se uprav sedaj regenerhajo, imelo obilno presaelužnega posla. Tudi kmetijski šoli sami bi bilo v veliko Korist, ker bi se pouk o kemiji povsem povzdignil in bi vsekako zavod na svojem ugledu po poskuševališču pridobil. Tudi glede prostorov bi bilo v gradu dovolj priskrbljenega, osobito ker vže obstoji poseben kemiški kabinet, ki pa se bo že zaradi dokaj narasle frekvencije učencev itak razširiti moral. Deželni odbor more vse te razloge kot upoštevanja vredne priznati in ako bi dežela sama ustanoviti imela to poskuševališče, bi nasvet vodstva Grmske šole se moral vpoštevati. Za sedaj pa kaže, da bi dežela le prispevala k temu poskuševališču. Finančni odsek nasvetuje : „Deželni odbor se pooblašča, da odgovori c. kr. deželni vladi, da dežela podpira ustanovitev kmetijsko kemičnega poskuševališča s prispevkom 1500 gld. in donaša za vzdrževanje poleg potrebnih prostorov , katere hoče oskrbeti c. kr. kmet. družbi kranjski, na leto s 1000 gold. Ta potrebščina se ustavi v proračun za 1. 1898". (Koncc sledi.) Volilcem dolenjsko - belokranjskih kmetskih občin. Poslanec Vil. Pfeifer priredil je svojim volilcem več volilnih shodov, ter poročal o svojem poelaniškem delovanju. Narisal je v glavnih potezah važnejše postave, med katere spada v I. vrsti zakon o preosuovi (pre-membi) direktnih davkov. Glede te postave poudarjal je med drugim prvotni vladin namen razbremeniti male davkoplačevalce, ter pritegniti one, kateri od svojih ogromnih dohodkov malo ali celo nič davka ne plačujejo — v koliko se je dosegel ta namen, pokaže se, ko novi zakon stopi v veljavo v prih. letu. Dalje je poslanec omenil, da se pri sedanjem zemljišnem, hišnem in obrtnem davku odpusti 10°/o ozir. 20% iQ da se iz dohodkov davkov po novi postavi odkaže deželam tostran Litave 3 mil. gold. v porabo deželnih potreb. Naglašal je tudi, da bodo poslovale posebne komisije pri odmerjenju osobnega dohodninskega in obrtnega davka, da tedaj pri poslednjem odpadejo tako imenovani zaupni možje, katerih se davkoplačevalci najbolj boje, ker so ti možje skrivaj ravnali in nikdo ni znal za nje. Poleg solučne strani kazal je tudi na senčno stran, na nekatere nedostatke nove davčne postave s pristavkom, da si je s svojimi somišljeniki prizadeval odstraniti nekatere ojstrine pri obdačenju dohodkov iz obrta in iz kmetije, da je osobito ugovarjal določbi, po kateri se vsako leto zahteva neko povišanje obrtnega davka (Zuvrachsperzent), nagla-ševaje, da tako povišanje ni opravičeno v pokrajinah, ki v gospodarskem obziru nazadujejo ali vsaj ne napredujejo, kakor se to čuti v krajih, v katerih je trtua uš ali druga uirna uničila ali skrčila dohodke ; dalje je kazal na nedostatek, če se pri osobnem davku med dohodke šteje vrednost pridelkov, katere zaužije in za živež porabi gospodar in njegovi otroci iz lastnega obrta ali iz lastnega posestva. Vse to po njegovem mnenju ne spada med dohodke, ampak med stroške; ker da zamore človek delati, je treba, da živi, in za življenje treba je hrane, stanovanja, obleke. Poleg nove davčne postave razpravljal je poslanec tudi zakon o pregledovanju zemljiš. davč- /r neg» katastra, pri katerem sakona dosegel ae je odpust otir., pomanjšanje sedanje svote zemljišnega davka za letnih 2'/, mil. gold. Narisal je dalje v glavnih določbah zakon o odpisu zemljišnega davka vsled poškodovanja po toči, ognju, povodnji i. t. d. in tudi novi domovinski zakon. Potem je razpravljal še drugo važno postavo, katera podeljuje volilno pravico tistim, ki je do sedaj niso imeli, namreč delavcem in takim moškim, ki eo izpolnili 24. leto in nieo omadeževani; za te nove volilce ustanovila se je nova skupina, tako imenovana splošna volilna skupina, tako da je sedaj pet volilnih skupin; v to skupino spada 72 novih poslancev, izmed katerih pride na Kranjsko samo jeden poslanec. Kranjski poslanci zahtevali so dva nova poslanca, žali Bog brez vspeha. Poudarjalo se je pri tej priliki, da je kmetska skupina glede števila poslanoev prikrajšana nasproti drugim skupinam. To je res — pa ker imajo kmetske občine premalo poslancev, ravno zato bi morale izbirati vsaj take poslance, ki največkrat v dotiko pridejo e kmetskira stanom ter imajo priliko po lastni skušnji vedeti, kaj temu stanu treba in kaj da ga tifiči, ne pa, da — kakor je povdarjal neki nemški poslanec na Češkem — da semtertja volijo take poslance, ki so kmetskemu poklicu preoddaljeni. Tej obširni razpravi sledile so potem nekatere splošne opazke poročevalca. Rekel je približno: Dolžnost poslanca je, kolikor mogoče ostajati v dotiki s svojimi volilci; to se da doseči glede bližnjih volilcev brez shodov potom zasebnih pogovorov pri prilikah, ki se pogostoma ponujajo ; glede oddaljenih volilcev pa stopi poslanec v dotiko s svojimi volilci potom dopisovanja, razpošiljanja sten. zapisnikov in potom volilnih shodov. Kolikor je bilo v moji moči, spolni! sem to dolžnost. Nikdar ni bila moja navada, obešati skromno svoje delovanje na veliki zvon — ali v obrambo svoje časti navedem nekoliko iz najnovejše dobe. Kakor sem že omenil, govoril sem pogostoma pri silno važni davčni postavi ter zagovarjal in branil koristi in potrebe davkoplačevalcev; to je po mojem mnenju sveta dolžnost ljudskega zastopnika, ker najmanj prijetno je plačevati zlasti davke, pri katerih odmerjanju in izterjevanju je vladna oblast nasproti davkoplačevalcem po lastnih ministrovih besedah močnejša, nego moč davkoplačevalcev. Tudi sem govoril pri prenaredbi volilnega reda, potem pri razpravi državnega proračuna, naštevaje vzroke, zakaj je tako malo slovenskih uradnikov pri polit, upravi na Štajerskem, Primorskem, Koroškem in deloma tudi na Kranjskem ; nasvetovai sem dalje, da se na visokih šolah v Gradcu, na Dunaju itd. zopet upeljejo vsakoletne skušnje, da se ne pone sreči toliko mladih dijakov, ki pridejo po dovršeni osmi šoli v Gradec ali na Dunaj, in da se tem potom obvarujejo stariši stroškov, kateri pri sedanjih učnih razmerah večkrat ne rode zaželjenega sadu Sploh pri vseh važnih, blagostanje prebivalcev sadevajočih vprašanjih, sem se brigal ne le za svoje volilce, ampak za davkoplačevalce sploh. Na ugovor: Kaj pa hasnejo govori v državnem zboru ? odgovarjam sledeče : Znano je, da pri obstoječih strankarskih na-sprotstvih v državnem zboru govori tam večkrat nimajo takega vspeha, da bi vplivali na glasovanje v jedni ali drugi zadevi, katei a je dostikrat določena že pred razgovorom; vender pa imajo ti govori včasih tudi vspeh, da gospodska zbornica, — ki je poklicana, vsako od poslaniške zbornice sklenjeno postavo v pretres vzeti — iz govora jednega ali druzega poslanca poslaniške zbornice zdravo mise si osvoji in v tem smislu prenaredi od poslaniške zbornice sklenjeno postavo. Govori poslancev imajo pa tudi to za se, da se volilci prepričajo, ali in kako zastopa njih poslanec njihove koristi. Pa tudi v deželnem zboru nisem pozabil svojih volilcev. Oziral sem se na potrebe posameznega okraja pa tudi na splošno izražene želje in težnje, zlasti v onih zadevah, katere so jim med dragimi pri srcu, to so olajšave glede legalizacije in poldnevni pouk na deželi. Glede legalitiranja je imel moj večkratni napor povoljni vspeh; žali Bog se to ni zgodilo glede pol dnevnega pouka, katerega sem jas predlagal posebno glede na stariše na kmetih, ki žele, da jim otroci vsaj pol dneva pomagajo doma pri dela. Tudi če ni bilo zborovanja deželnega ali drž. zboia, nisem rok križem držal, ako je šlo za korist mojih volilcev; n. pr. če je vremenska ali drnga nezgoda zadela naše kraje, vlagal ali nasvetovai sem prošnje za denarne podpore, sa daljši obrok pri vplačevanju davkov i. t. 4. Ako se mi vsigdar ni posrečilo izposlovati kako denarno podporo, to ni moja krivda; vslišanje takih prošenj je — kakor vsem inano — odvisno od poročil raztaih oblastij vsled dotičnih ukasov ministerstva. Opomniti moram, da sem jaz, ko sem nasvetovai te prošnje, isrečno povdarjal, da če se vsled >rošnje ne doseže naprošena podpora, se vsaj z njo opozarja višje oblasti na bedo in pomanjkanje prosilcev in da se od višje strani potem ne pritiska na davčne urade v tem smislu, da oni vedno povikšajo in povikšajo davke pri obrtih in patentih. Ker med vami živim in z lastnimi očmi vidim, da v novejšem času zopet nesreče obiskujejo našo dolenjsko stran, vložil sem kot vaš poslanec po leti 1896 dve prošnji, eno glede prešičje kuge in vsled nje ustavljenega prometa ter iz tega izvirajočega jomanjkanja denarja na finančno ministerstvo, da >i se izterjevanje hišnorazrednega in zemljišnega davka potom rubežni vstavilo vsaj do prihodnje jeseni 1896 1., kazaje na to, da premnogo davkoplačevalcev žali Bog še toliko ne zmore, da bi plačevali kolek (štempel) za prošnjo. Ta uloga je imela uspeh, da se omenjeni davki niso izterjevali pred 1. oktobrom 1896. Drugo prošnjo vložil sem gosp. poljedelskemu ministru v imenu kmetijskih podružnic Vinica, Cer-nomelj, Metlika, Rudolfovo, Kostanjevica in Krško, da bi se, kakor na Ogerskem, tudi pri nas brezplačno razdelile Škropilnice proti strupeni rosi med manj imovite vinogradnike. Tudi ta prošnja je imela toliko vspeha, da je v seji drž. zbora dne 16. januv. t. 1. odgovoril g. poljedelski minister, da je pripravljen ustreči tej želji. Kar je bilo v mojih močeh, storil sem rade volje; od leta 1873 sem uživam vaše zaupanje ; kako sem ga opravičil, sodite sami. Poslanstvo bila mi je vsakikrat in mi je Še danes sveta in resna stvar, svojih koristi pri tem poslu nisem nikdar iskal, niti gmotnih, niti častnih, in lahko rečem, da, ko bi bil jaz tisti čas, katerega sem žrtvoval, izvrševaje poslaniške dolžnosti, porabil za-ee, bi bil danes v marsikaterem oziru boljši, kakor sem. Končam to svoje poročilo i iskreno željo, da bi ponehal nesrečni obupajoči domači prepir, da bi zopet vsi složno delali v korist milega nam slovenskega naroda in da bi njegovi zastopniki postali po složnem delovanja toliko vplivni, da bi z njimi ra< čunati morala vsaka vlada in da bi si v prvi vrsti premislila, v slovenske kraje pošiljati uradnike, ki so slovenščine nezmožni in že vsled tega ne morejo umeti potreb slovenskega naroda, na drugi strani pa pretirati ali na taje pošiljati naše domače ei< nove, ki imajo neprecenljivo svojstvo, da poznajo domačo zemljo od mladih nog, nje prebivalce in njih potrebe. Tako bi se naj približevali slovenski poslanci, katerim naj bi služili v izgled tudi poljski poslanci v državnem zboru s svojo vsorno disciplino in s svojimi velikanskimi vspehi, katere imajo zahvaliti tej svoji disciplini. Pripovedovalo se mi je, ko je nekega dne ministerstvo imenovalo poljskega jetika neveščega uradnika za višjega uradnika v Galiciji, da je šla po sklepu poljskih poslancev deputacija k dotičnemn ministru in mu rekla: .Prevsvišenost, kar žita zraste na Poljskem, ga zraste v prvi vrsti za domačine, ako ga še kaj preostaja, kar se do sedaj redkokrat zgodi, zamore tudi nedomačin dobiti kruha. Imenovali ste nedomačina za uradnika na Poljskem, opozarjamo Vas, da ako se to še jedenkrat sgodi, poljski poslanci vlade ne podpirajo več." Tako bi lahko postopali tudi slovenski poslanci, to bode pa mogoče takrat, če so vsi njegovi člani složni in če se ravnajo po besedah sv. Avguština „V dvomljivih stvareh prostost, v potrebnih jedinost, v vseh pa ljubezen." Politični pregled. V Ljubljani, 19. februvarija. Občinske volitve v Trstu. Kakor smo vče raj m kratko naznanili, so se pričele volitve 17. t. m Volil je ta du četrti razred. Od 1800 oddanih, ve- ljavnih ghsov jih je bilo 1121 ta popolno listo ire-dentovekih kandidatov, toraj 319 več, kakor I. 1893. Slovenci so oddali xa svoje kandidate 106 glasov proti 60 pri zadnjih volitvah; 27 glasovnic je bilo praznih in 47 glasov razcepljenih. Ta tmsga itali-jansko-framasonske klike seveda ni nikogar presenetila, komur so bile znane sedanje žalostne rat-mere tržaških Slovencev. Ravno vsled tega je pa tudi sklenil odbor političnega društva .Edinost", da ne postavi za tretji, dragi in prvi razred nikakih kandidatov, in priporoča volilcem, naj store, kakor jim veleva zavest. V teh razmerah drugače res ni mogoče. Volitveno gibanje. Zelo umesten korak so storili z ozirrm na volitev v peti skupini voditelji krščansko-socijalne stranke na Dunaju. Razposlali so te dni od volilnega odbora na vbe podjetnike in gospodarje pismo, v katerem jih prosijo, naj dado svojim podložnikom priložnost, da se udeleži volitve. Pokladajo jim na srce, da je sveta dolžnost vsakega avstrijskega domoljuba in zavednega kristijana, pripomoči, da se preprečijo nakane socijalne demokracije in njenih zaveznikov. V to svrho je nujno potrebno, da se udeleže krščanski volilci polnošte-vilno odločilnega boja. Da bi le vsi sledili temu pozivu, ne samo na Dunaju, marveč povsodi. — Liuzer Volksblatt" objavlja v zadnji številki kandidate za zgornje - avstrijske kmečke občine. Mej temi nahajamo poleg jednega samo take može, ki so zastopali dotične okraje že v miauli državno-zborski perijodi. — Zgornještajerska katoliška društva prirejajo neprestano volilske shode, kjer se predstavljajo kandidatje. Posebno ugodna tla so za Kalten-eggerja in prof. dr. Gutjahra. ICusko francoska zveza se je jela v zadnjem času nekoliko kršiti vkljub vsem raznim de-mentijem od vladne strani. Vzrok temu je eeveda krečansko vprašanje. Kakor znano, je ruska vlada največja nasprotnica grškemu gibanju na Kreti in francoska vlada dosledno kot njena zaveznica ne sme gojiti napram Krečanom drugačnih simpatij. Vse drugo pa je s francoskim narodom. Mej njim se opaža v zadnjem času neko nasprotstvo vkljub mnogoetranskemu prizadevanju od strani vladi prijaznih organov. Javno rusko mnenje je že dalje časa zelo prijazno zjedinjenju Krete z grškim kraljestvom. Razni francoski listi naravnost grajajo rusko politiko glede orijenta in dokazujejo, da bi mogočni ruski car brez najmanjih posledic lahko ustregel upravičenim željam krščanskih prebivalcev na Kreti. Nikakor se toraj ni čuditi grški vladi, da tako pogumno nadaljuje pričeto akcijo za osvobojenje tlačenega naroda, ker ima na svoji strani Anglijo in ji je tudi dobro znano javno mnenje francoskega prebivaletva. Ako k temu še prištejemo popolno nevtralno Italijo, ki je splošno še manj sovražna grškemu podjetju kakor Francija, potem je navdušenost grškega naroda popolno opravičena. Zvena poljedelcev za Nemčijo je imela minuli ponedeljek svoj letni zbor, ki pa letos ni bil tako mnogobrojno obiskan, kakor draga leta. članov šteje ta zveza po vsej Nemčiji okroglo 148.000, torej nekako toliko, kakor koncem prejšnjega leta. — Tudi zborovanje baje ni bilo povsem živahno, kajti možje, ki bi morali pojasniti dogodke zadnjega časa posebno z ozirom na poljedelstvo, so bili zastopani le v neznatnem števila in še ti so z malo izjemami molčali. V pozdravnem govoru se je nekoliko bičalo početje bortijancev in drugih špekulantov, in tadi nekateri ministri so prejeli zasluženo .pohvalo", sicer pa se ni zgodilo nikomur nič žalega, Židovski, tej zvezi vsekako nasprotni listi, trobijo v svet, da to zborovanje ni imelo drazega namena, nego zagotoviti zvezi potrebna denarna sredstva v agitacijske namene povodom bližnjih državnozborskih volitev. Tem listom seveda ne smemo mnogo verjeti, vender pa je gotovo, da je marsikateri prijatelj kmečkega stanu pričakoval od zborovanja večjih vspehov. Položaj na Kreti. Evropske pomožne čete so zasedle včeraj peto točko na severnem obrežju otoka Krete, namreč Kissamo Kastelli. Grški poveljnik Vaesoe se potem -takem skoro ne more ganiti ; pred seboj ima namreč mesto Kaneja, ras katero vejejo zastave skoro vseh evropskih velesil, sa sabo pa zgoraj omenjeno postojanko, ki je sedaj že tudi zasedena. Poleg vsega tega so pa poveljniki evropskih čet skoro v vedni dotiki s turškimi častniki, kar dokasaje tadi dejstvo, d« so prvi nadso-rovali utrdbe, ki so jih dogotovile turške čete. Najbolj živahno gibanje je sedaj opažati v okolici mesta Rethjmno. Prebivalci mesta s okoličani vred so is- jtvili, da se odpovedajo sultanovi nadoblasti in se smatrajo ia združene z Grki. četa vstašev, ki se zvesto oklepajo grških vojakov, se množi od dne do dne in je pričakovati, da se to število še bolj pomnoži, « katerim bodo morale potem velevlasti vsekako računati. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. februvarija. Volitve volilnih moi. Iz Sodražice: Tukaj je bilo 16. t. mes. soglasno izvoljenih p e t volilnih mož za dr. Kreka in šest volilnih mož za dr. S u s t e r -šiča. Iz Stareloke: Dae 18. t. m. je bilo izvoljenih o s e m volilnih mož za g. Pogačnika in s e d e m za dr. K r e k a. Iz Starega Trga pri Ložu: Pri volitvi za kmečke občine je izvoljenih deset volilnih mož katoliško-narodnih z 204 glasovi proti 54 vzlic velike agitacije nasprotnikov. V Podložu je izvoljen jeden mož katol.-narodne stranke. Iz Skocijana pri Dobravi: Pri volitvi volilnih mož zmagala je dne 16. t. m. katol.-narodna stranka. Vsi možje stoje za naše kandidate, pet za dr. Kreka, pet za Povše-ta. Liberalna stranka je žilavo delala, a brezvspešno. Z Blok, 18. februvarija: Danes je bila volitev za peto kurijo. Udeležilo se je je 95 volilcev. Soglasno voljenih šest mož za g. dr. Krek a. Iz občine Homec-Jarše: Tukaj izvoljena dva moža naše stranke iz kmetiških občin, ki bosta glasovala za g. Pogačnika, in jeden iz pete kurije, ki bo glasoval za dr. Krek a. Z Dobrnič, 17. februvarija. Danes vršila se je volitev volilnih mož pete volilne skupine in kmečkih občin. Izvoljenih je bilo v splošni volilni skupini pet mož, ki bodo dali svoje glasove dr. Jan. Kreku; v skupini kmečkih občin je izvoljenih š e s t mož, ki bodo glasovali za vodjo Povše-ta V trebanjskem okraju je agitacija od nasprotne strani sicer tajna, toda silna in žilava; pozor somišljeniki, da se zopet ne povrnejo časi, ko so Deschmanove grablje vladale. Iz Predvora: Danes 17. t. m. se je vršila volitev volilnih mož za državnega poslanca. Izvoljenih je šest volilnih mož, ki bodo oddali svoje glasove katoliško-narodnemu kandidatu g. Pogač n i k u. — Precej za to volitvijo se je vršila volitev volilnih mož za poslanca pete kurije. Izvoljenih je pet volilnih mož, ki bodo oddali svoje glasove vele zaslužnemu in požrtvovalnemu č. g. prof. dr. Jau. Ev. Kreku. I z R a č i n e : Brzojavno se nam poroča, da sta bila danes v peti kuriji v račinski občini izvoljena oba volilna moža za dr. Krek a. Iz Novega Mesta: Brzojavno se nam poroča, da je bilo včeraj v Brusnicah izvoljenih šest volilnih mož v peti skupini za g. dr. Kreka in šest za g. Pfeifer j a. Iz Smlednika: V tukajšnji občini so bili jednoglasno izvoljeni trije volilni možje za splošno in štirje za kmetsko skupino; vsi katol.-narodne stranke. Iz Grosupljega: Dne 18. t. m. je bila tukaj volitev za peto kurijo in za kmetske občine, pri kateri so bili izvoljeni za kmetske občine štirje in za peto kurijo pa trije volilni možje katoliško narodne stranke. Iz Kostanjevice. Pri prvotnih volitvah 18. t. m. je bilo pri nas izvoljenih pet volilnih mož za peto splošno kurijo, ki bodo vsi odločno za dr. Krek». Slo je brez boja. Socialističnih volilnih oklicev je tudi uaš plačani agitator židovskih osrečevalcev nekaj trosil mej ljudi, pa našim možem se je to zdelo malo neumno, malo nerazumljivo, in zato so jih pometali strani. Na dan volitve pa ni nikdo nasprotnikov imel poguma priti na volišče, ne liberalnih, ne rudečih. Istotako je v kmetski skupini izvoljenih p e t mož, ki bodo oddali svoje gla sove za g. P f e i f e r j a. (Volilcem pete kurije.) Ljubljana deli se v Šest okrajev. Ti so: I. ali šolski, II. ali šentjakobski, III. aH dvorski, IV. ali kolodvorski, V. okraj (vsi pred-kraji) in VI. okraj ali Vodmat. Šolski okraj obsega vse one dele mesta, kateri se nahajajo na desnem bregu Ljubljanice od Spitalskih ulic do mestne meje v vseh gospodarskih in «naninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulsol|skih vrsdnsstslfe psplrjsv in vestni sviti s» dosego kolikor je mogoče vi.ooeg» obrestovanja pri popolni varnosti ВГ naloženih glavnic. 1Ц