THE OLDEST AND SQ08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Gealo: 2a Wo m narod — sa pravico in resnico — od boja do xmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE S V. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V . ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 146. CHICAGO, ILL,. TOREK, 31. JULIJA — TUESDAY, JULY 31, 1928. LETNIK XXXVII. SOVJETSKA RUSIJA SVARI POLJSKO IN POŠILJA VOJAŠKE ČETE NA MEJO. — LITVINSKA ARMADA SE ZBIRA SKUPAJ V BLIŽINI OLITIE. — POLJSKA SE PRITOŽUJE PROTI INTERVENCIJI SOVJETOV. Varšava, Poljsko. — Litvin-sko-ruski spor so je pričel leta 1920. Od tedaj naprej je sovjetska Rusija pazno sledila vsaki kretnji obeh narodov in razvijanju spora. Takoj je pokazala, da bo v slučaju vojne stala na strani male Litvinske, kar je zdaj potrdila s tem, da je poslala svoje čete na poljsko mejo. Litvinska koncentrira svoje čete na meji v bližini Olitie. Gibanje sovjetskih čet proti in ob poljski meji je povzročilo veliko strahu in vznemirjenja, a od ruske strani se to gibanje pojasnjuje kot vojaški manevri. Poljska je poslala protest Moskvi proti komisarju Buk-harinu, ki je na šestem kon-jrrcftu komunistične internacio-nale govoril o komunističnem položaju na Poljskem. Boljše viški vojaški ataše j za baltiške države, poveljnik Su-bakov, je konferiral z vojnim ministrom Daunkantasem v Kaunasu na I.itvinskem, pozneje pa je obiskal ojačeno lit-vinsko prarnizijo na poljski meji. Sovjetsko časopisje svari Poljsko. Če svarila ne bo vpo-števala, zna svojo trdovratnost drago plačati. Je pa tudi lahko mogoče, da je zadeva Pol jske in Litvinske vada za liusi-jo, da bi imeli sovjetski Rusiji sovražne države vzrok planiti na njo. Do spora med Poljsko in Litvinsko je prišlo leta 1020 ko je Poljska vzela Vilno, ki je bilo glavno mesto Litvinske. Litvinska je nato prekinila s Poljsko diplomatične, trgovske, poštne in železniške zveze. S Poljsko se ni hotela pogajati za prijateljske odnoša-jc pod nobenim drugim pogo-jem kakor na bazi, da ji vrne Vilno. NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI. Belgrad, Jugoslavija. — Dr. Anton Korošec, voditelj Slovenske ljudske stranke, je sestavil novo vlado, in s tem rešil težko nalogo, katero mu je dal kralj Aleksander. Zaenkrat je torej vladna kriza v deželi večnih kriz rešena. FAŠISTI GROZIJO TIROLCEM. Rim, Italija. — Stališče tirolskega prebivalstva, ki hoče nadaljevati borbo za svobodo južnih tirolskih bratov je povzročilo, da je oficijozni "Gior-nale d'ltalia" objavil oster izpad. Protestne izjave tirolskih poslancev in prebivalstva, piše list, niso napravile nobene u-sluge po pametni politiki dr. Seipla, niti njegovi avtoriteti, niti nemškemu prebivalstvu v "Poadižju". Pri takem stanju stvari bo Italija prisiljena misliti na obrambo svojih nedotakljivih meja. Italija se brani proti nevarnosti, ki prihaja iz severne Tirolske. Nemci na južnem Tirolskem se bodo pokorili za vsak dogodek onstran meje. POLITIČNE VESTI. Suhači v državi Wisconsin podpirajo Al Smitha. — Nemške naselbine v državi za demokratskega predsedniškega kandidata. — Kapitalisti za Hooverja. Fond du Lac, Wis. — Pokrajine ob obali jezera od Milwaukee do Sturgeon Bay in dalje po dolini ob Fox reki od Green Bay skozi Kaukauna, Appleton, Neenah-Menasha, Oshkosh do Fond du Lac, kjer je stara nemška trdnjava je vse navdušeno za demokratskega predsedniškega kandidata Al Smitha. Pred leti, predno se je La Folletizmu pridružilo precejšnje število republikanskih in demokratskih pristašev, je bila država v splošnem demokratska. To leto zaznamujejo demokratski voditelji napredek. oziroma, da se država zopet vrača na prejšnje politično stališče in je po večini za to, da se podpira Al Smithovo kampanjo. Pravijo, da bo največ škode trpela La Follette-jeva radikalna stranka. Kar je v državi katoličanov nemške narodnosti, so izključno vsi demokrati. Nasprotno pa so nemški luterani naklonjeni republikancem. Demokratski voditelji so ugotovili, da kar je v državi suhačev, jih je veČina za Smitha in so za amendment Volsteadovega zakona. Kar se tiče mesta Milwaukee, kjer je tudi veliko število Poljakov, so le-ti prestopili iz TTooverjevega v Smithov tabor. To pa radi tega, ker so delodajalci, torej kapitalisti, za Hooverja. -o- NESREČA NA JEZERU; ŠTIRJE MRTVI. Holland, Mich. — Štirje mladi ljudje so prišli ob življenje, posledica drzne vožnje z motornim čolnom, ki je zadel v parnik City of Holand, ki je eden izmed največjih potniških parnikov na velikih jezerih. Pri krmilu je bil Paul Landwehr, star 21 let, ki je pustil, da je čoln drčal po gladki vodi v hitrosti 40 milj na uro. Mrtev je Paul Landwehr, ki je povzročil nesrečo; John Kolla Nystrom, star 14 let; Earl Van Iente, star 22 in 30 letni John Arends. Dva moška, ki sta tudi bila v ponesrečenem čolnu, sta se na ta način rešila, da sta se oprijela ostankov razbitin in vztrajala na površju vode toliko časa, da je prišla pomoč. TE2KA AVTOMOBILSKA NESREČA. Rockville, Conn. — Na tobačni plantaži v Ellingtonu delajo dečki v starosti od 12 do 19 let. Ko so se te dni zvečer vračali domov, jih je bilo na trucku 35. Na Oglen vogalu se vozilo prekucne; trije dečki so bil! na mestu ubiti, enajst je pa bilo ranjenih. SIRETE AMER. SLOVENCA! KONVENCIJA J. S. K. JEDNOTE. Ely, Minn. — V ponedeljek, 30. julija se je otvorila 13. konvencija J. S. K. J. ki se smatra kot jubilejna, ker je obenem tudi tridesetletnica njenega obstanka. Na poti proti Ely se je v našem uradu oglasilo tudi več delegatov iz vzhoda, vsi so bili prav dobro razpoloženi, le žal, da so se le malo časa po-mudili v Chicagu. Delegatom in vsej zbornici na konvenciji želi Amer. Slov. obilo uspeha za napredek in procvit Jugoslovanske Katoliške Jednote. SMITHOV '.CHAIRMAN". DELAVSKE RAZMERE V ANGLIJI. Nevarnost obstoja, da bo pol milijona delavcev v angleški bombaževi industriji iz-prtih. — Sedem sto predilnic bo prizadetih, Manchester, Anglija. — Angleška bombaževa industrija je na slabem stališču in kakor razmere kažejo, bo še na slabšem. Napoveduje se, če ne bo prišlo do sprave med delavci in delodajalci, da bo 11. avgusta izprtih pol milijona delavcev—700 predilnic bo počivalo. Poročano je že bilo o veliki brezposelnosti v Angliji, kjer je 1,237,000 oseb brez dela, največ rudarjev. Kaj bo, če se bo tej armadi brezposelnih pridružilo še tako veliko število predilcev. Brez dvoma bodo to priliko izrabili komunistični agentje in razpletli svoje mreže med nezadovoljnimi delavci. En mož je povzročil, da je prišlo do napetosti med delodajalci in delavci. Pred kratkem so namreč delavci Ram-sey-jeve predilnice zaštrajkali, in hoteli prisiliti lastnike predilnice, da bi odslovili nekega delavca, ki se je pregrešil proti unijskim pravilom. Člani federacije lastnikov predilnic so na seji, ki je trajala le petnajst minut sklenili, da bodo podpirali Ramsey-jevo podjetje, ker smatrajo zahtevo delavcev kot neopravičeno. Če delavci ne bodo odstopili od zahteve do 11. avgusta, bo zaprtih* 700 predilnic in nad pol milijona delavcev bo na cesti. London, Anglija. — Železniški delavci in uradniki, tudi ravnatelji železniških kompa-nij so sprejeli na seji zastopnikov kompanij in delavcev, ki je trajala tri dni, znižanje mezde za dva in pol odstotka. -o- IZNAJDBA SLOVENCA. Sušak, Jugoslavija. — Poskusi, ki so se vršili z JJožičevo zračno zavoro, so 3e izborno obnesli. Vsi prisotni člani mednarodne komisije, v kateri so bili zastopniki Francije, Švice, Češkoslovaške, Madžarske, Nemčije in Poljske, izjavljajo, da so poskusi uspeli nad vsako pričakovanje. Bržkone bo internacionalna Unija na svojem jesenskem zasedanju v Parizu sklenila uvesti te zavore v mednarodnem železniškem prometu. . 4 . Slika nam predstavlja Johna J. Raskoba iz Delaware in New Yorka, ki je bil izvoljen predsednikom demokratskega narodnega komiteja in vodi Smith-Robinsonovo kampanjo. Raskob je bil načelnik finančnega komiteja od General Motors korporacije. KRIŽEM SVETA. — Regina, Sask. — V severnem delu Kanade je umrlo večje število Indijancev, med katerimi razsaja epidemija influence. — Auckland, New Zealand. — Tukaj je preminul Capt. Goodwyn Archer, pod katerim je služil angleški kralj Jurij kot mornariški kadet. Pravijo, da je nekoč Archer navil kadetu kraljeva ušesa, ker se ni pokoril. — Columbus, O. — Hali, predsednik Ohio distrikta od United Mine Workers of America, je sklical za 2. avgusta skupno konferenco za distrikt-no mezdno pogajanje. — Minneapolis, Minn. — Ko se je Philip Johnson vrnil zvečer od dela domov, je našel mrtvo svojo ženo in vse tri o-troke v starosti od štirih mesecev do sedem let. Mati je enega za drugim v kopalni bani utopila, nakar je še sebi končala življenje. — Philadelphia, Pa. — Miss Lillian Gold, stara 24 let, bolniška strežnica je poslušala na radio Tunney - Heeney-jev "fight". Ko je bil naznanjen rezultat, je šla v drugo sobo in zavžila precejšno količino strupa. Zdravniki upajo, da jo bodo oteli smrti. Ni hotela povedati vzroka. — Kabarovsk, Kusija. — V azijski Rusiji je velika povo-denj in je že veliko število o-seb utonilo; škoda je ogromna. Tisoče prebivalcev se je izselilo na varnejše kraje. — Dublin, Irsko. — Umrl je v Angliji sloveči irski zdravnik Arthur Chance, star 69 let. Bolezen ga je mučila dolgo časa. — San Jose, Costa Rica. — V osem in dvajsetih letih zakonskega Življenja je bila Te-odula Fernandez obdarovana s pet in dvajsetim otrokom. Mati je stara 45, oče 47 let. Vsi otroci so zdravi in razen enega, ki prebiva v Zed. drž., žive pri starših. Trikrat so bili dvojčki. — Wilkes Barre, Pa. — Tukaj je preminul Dr. Granville, T. Matlock, ki je bil znan svetu kot epecialfet za zdravljenje golše. AVSTRIJSKO-NEMŠKA ZVEZA. Dunaj, Avstrija. — "Zveza med Nemčijo in Avstrijo se bo vresničila naravnim potom, stopnjema in v miru". Tako je rekel Paul Loebe, predsednik nemškega reichstaga. Mala antanta je seveda proti zvezi, zakar ima svoje razloge. Dr. Beneš, čehoslovaški zunanji minister je mnenja, da bo "Anschluss" nevaren miru v Evropi, v prvi vrsti, da bo ogrožal čehoslovaško vladavino/ Nemško, zlasti pa avstrijsko ljudstvo, je navdušeno za zvezo. Ogrska je tudi proti zvezi. KATASTROFALNI POŽARI; ŠKODA OGROMNA. Okrog sto tisoč vreč žita je u-ničil požar v državi Washington. — Plameni so divjali po polju. — Gozdni požari v okolici Winnipega, Man. i«*/ Walla Walla, Wash. — V bližini Eureka, okrog trideset milj oddaljeno od tukaj je izbruhnil požar v farmarski naselbini in povzročil ogromno škodo. Cenijo, da je zgorelo blizu 100,000 vreč žita in plameni so uničili pšenico na polju v obsegu do 25,000 akrov. Ker je bil veter silen, se je požar naglo širil. 300 farmarjev je pomagalo gasiti in Northern Pacific železnica je napolnila tanke z vodo v Pasco, Wash, in jih pripeljala na mesto nesreče, ker je gasilcem primanjkovalo vode. — Nad 50,000 akrov zgodnje paše za drobnico je požar uničil. Uničenih je tudi precejšnje število ovčjih hlevov in drugih far-marskih poslopij. Najmanj deset farmarskih poslopij je razdejanih. Več malih mest v bližini je dalo zavetja beguncem, ki so bili primorani bežati iz svojih hiš in stanovanj. Winnipeg, Man. — Gozdni požari divjajo v severnem delu države, plameni in gosti dim, ki se vali med drevjem je pognal medvede in druge zveri proti robu gozda in okolica Winnipega je vsa polna gozdnih prebivalcev. Dva velika medveda sta napadla trgovino, kjer gozdarji kupujejo svoje potrebščine, vdrla sta vrata in povzročila veliko strahu ter napravila precejšnjo škodo., predno sta padla zadeta od strelov iz pušk. -o- LETALSKA NESREČA. Warwick, R. I. — Na Po-thier letališču se je pripetila težka letalska nesreča. Osmond Mather, pilot in Clifton D. Thompson sta z letalom treščila na zemljo. Aparat se je vnel in nesrečneža sta našla žalostno smrt v plamenih, predno sta se mogla rešiti. -o- NEPOJASNJEN UMOR. Minneapolis, Minn. — Našli so ustreljena Mr. in Mrs. John Schleuder, ki zapuščata šest otrok. Policija ne more ugotoviti, gre li za umor ali samo-umor. Iz Jugoslavije* i V VASI 2ETALE JE DRZNA TATINSKA TOLPA PRIZADELA TRGOVCU SVENŠKU 100,000 DIN ŠKODE. — ZA TATOVI NOBENEGA SLEDU. — DRUGE ZANI-. MIVE VESTI. Širite amer. Slovencai Velika tatvina. Priklatila se je v samotno, idilično gorsko vasico Žetale, ki leži ob okrajni cesti iz Rogatca v Ptuj, drzna tatinska tolpa in je tamkajšnjemu trgovcu Francu Svenšku prizadela škode v vrednosti približno 100,000 Din. Tatovi so vdrli v pritlični trgovski lokal skozi zamreženo ckno, prebrskali vso zalogo ter se polastili kar celih bal naj-bojšega blaga, dočim so slabše blago prezrli. Da bo užitek nad uspehom prijetnejši, so si nabavili prav tam za imeniten prigrizek 9 kg klobas in primerno kopico žemelj, pri čemer niso pozabili niti na tobak. Za 3000 Din cigaret so spravili v svoje malhe, medtem ko so tobak za pipo pustili kar pri miru, iz česar bi se dalo sklepati, da so bili udeleženci tatinskega podvzetja mladeniči. Osušili so denarni predal, ki so ga med potjo ne daleč od trgovine odvrgli, najbrže zaradi tega, ker so bili razjarjeni nad neznatno vsebino. Trgovec je namreč vsak večer ves denar sranjeval v spalnici. Po prigrizku se je zločincev seveda lotila žeja, zato so obiskali še klet, kjer je imel gosp. Svenšek spravljen sod vina. — Za ta sod ni razen najbližjih domačinov vedel nihče, kar spričuje, da so bili predrzni vlomilci podrobno obveščeni o domačih razmerah g. Svenška, oziroma jih je najbrže sploh vodil domačin. V kleti je staknil tudi neznaten sodček in ga napolnili z vinom, privoščili so si še sadjevca ter niso pri odhodu pozabili niti na natego, da so lahko sesali vino iz sodčka. — Od trgovine je vodila za zločinci vidna sled po občinski cesti, ob kateri so naslednje jutro našli nekatere odvržene ukradene predmete. Domači orožniki, ki so bili o vlomu obveščeni dve uri po izvršitvi, so takoj krenili za begunci,vendar v nasprotno smer — na Hrvatsko, v mišljenju, da bodo tatovi ukradeno blago začeli takoj razpečavati. Ta misel pa je bila pogrešena. — Prav tako je tudi neodpustlji-vo, da se ni nihče spomnil na policijskega psa, ki bi sigurno in brez težav zasledil tatinsko drhal. Ker je škoda znatna in le deloma krita z zavarovalnico, pomenja ta vlom za prizadetega naravnost ogroženje eksistence. Dolžnost oblastev je, da ukrene vse potrebno v svrho izsleditve tatov. -o- Divna podzemska jama pri Zametu. 2e v dobi italijanske okupacije je bila v bližini Zameta pri Reki odkrita velika podzemska jama. Sedaj so jamo pod vodstvom prof. dr. Kocha temeljito preiskali ter ugotovili, da je jama stara približno 20,000 let. V njej se nahajajo krasne sige, globoke galerije, velike dvorane, brezna itd. Po izjavi prof. dr. Kocha je ta jama ena največjih in najlepših, kar jih je znanih doslej. Za stvar so se zainteresirali pristojni krogi v Belgradu in oblastni odbor v Karlovcu, ki bo poskrbel, da bo jama dostopna javnosti. — Odkritje te jame je velike važnosti za vso Jugoslavijo, zlasti pa za Kastav in Zamet. -o—*— Močna burja na Jadranu. Na Jadranu je divjala močna burja. Izletniška ladja, ki je nameravala pristati na Ra-bu, se je morala vrniti, ker je burja onemogočila pristanek. Tudi neki parobrod, ki je imel na krovu mnogo izletnikov iz Dalmacije, ni mogel pripluti v senjsko pristanišče. -o- Pri kopanju utonil. Na Bizeljskem je utonil pri kopanju trinajstletni kmečki fant Ivan Malus. Ker ni znal plavati, si je pod pazduhi privezal sveženj trstike. Trstika se je nasrkala vode in potegnila fanta v globočino. -o- Hčerka ubila lastnega očeta. V selu Vojka pri Stari Pazo- vi je nedavno seljaka Savo Mi-linkoviča ubila lastna hči s pomočjo svojega ljubimca ter mrtvo truplo zakopala v gnoj. ■— Hotela se je na ta način polastiti očetovega posestva. Hčerka je ljudem pripovedovala, da je oče neznanokam izginil. Pozneje pa se ji je vzbudila vest in priznala je zločin svoji omoženi sestri, nakar je bila aretirana in izročena sodišču. Huda avtomobilska nesreča. Ob priliki konjskih dirk se je pripetila huda avtomobilska nesreča med Ilidžo in Butmi-rom. Avtomobil sreskega načelnika Popoviča je vozil iz Butmira proti Ilidži. Na cesti je seljak Stepo Markota prišel pod avtomobil, ki je seljaka s tako silo sunil v stran, da je Markota obležal na mestu mrtev. Uvedena je preiskava, da se dožene, kdo je zakrivil nesrečo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, ttd VaJa denarna pošiljate* bo t starexc kraja hitro, zanegJjjTO in brez odbitka izplačana, ako se posltizite naše banke Dinarje, ozir. lire smo včeraj poti Ijali po teh-le cenah: 500 Din___$ 9.35 1,000 Din _ 18.40 2,500 Dia . 45.75 5,000 Din____91.00 10,000 Din___181.00 100 Lir_________$ 6.00 200 Lir______U.50 500 Lir---27.75 1000 Lir______54.50 Pri račjih ivotah poseben pepoat Poštnina je v teh cenah ic rrače* Zaradi neatalnoed cen ja nemogoč« »naprej cene določevati. Metoda ja« •o cene dneva, ko denar t»iJh...... Nakazila ee Isvrinjejo po polt* ef pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI« POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Plama in pottjke naalovite aal zakrajsek šl česark, BT. HEW YORK, & ft Torek, 31. julija 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prti in najstarejši iloveniki Kiti v Amriki. (JMmmHSrb Uta liti. ' Isfcsis Tiak dan tarna ■•deli, po acdtljkftv ia po pnunikih. Isdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprave. 2849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0096 Naročnina: Zfc celo leto Za, pol leta .$5.00 Tha First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. EstsbUsHed 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year 2.5C1 j For half a year 45.0C . 2.50 Za Chicago, Kanado in Kvropo: RJ Za celo leto------$6.0<4j| Za ool leta____3.00|||Kor half a year Chicago, Canada and Europe: For one year —___„__:____$6.(X1 3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točaoi |nr s tem veliko pomagate liatu. -------- i - - DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoelani na ured niltvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je ča> do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisom uredništvo ne vrača. "V. Stalni naseljenci se morajo izkazati z zakonitim prihodom v slučaju, da zaprosijo za dovoljenje zopetnega dohoda, kakor zahteva to zakon o naseljevanju iz leta 1924. V mnogih slučajih je tako dovoljenje zelo otef.kočero in podvrženo zakasnenju, ker prosilec ne more podali pravi.nih podatkov, kdaj je prišel, kje je stopil v državo, s kakšno ladjo je prispel. Mnoga večja podjetja ne zaposlijo kr.kega naseljenca, ako se ne izkaže, da je bil zakonitim potom pripuSčen sem za stalno bivanje, in delavski department j o mnenja, da se množi število takih podjetij. Ker presega število nezakonitih naseljencev število onih, ki so bili pripuščeni zakonitim potom, mnogi od novih izkaznic ne pričakujejo zaželjenih uspehov. Zlo je veliko, in izkaznice bodo težko zmanjšale to zlo. Ti krogi so mnenja, da bi se bolj učinkovito zlo pobijalo, ako bi se strogo nadzorovali kraji in luke, kjer je največ vti-hotapljenja. Entered as second class matter Nmcrnbcr 10, 1925, at the post officr Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Kontrola tujcev. V Ameriki je baje milijon takih, ki niso prišli v r \\\r Ze-dinjenih držav zakonitim potom, temveč so se sem .notapili ali bili vtihotapljeni. Po strogem besedil" zakon. '.i se morali depart irati, poslati v domovino nazaj. To i., v.tkomalo nemogoč-. V Mika nezakonitost se prej ali ...i čuje, pokaže svo, <> kvarljivo -tran. Protipostavni pri*, ri prinaša najmanj prijetnosti prišlecu samemu, ker se ne prosto gibati, razvijati svojih moči in sposobnosti, ko mor?i pričakovati, da se nezakonitost odkrije in bo imel opraviti z oblastmi. Tudi javnosti tak prihod nikakor ni v prid, pač pa ima tudi za širšo javnost zle posledice. Kdor živi v skupnosti, se mora tudi v ti skupnosti v svojem delokrogu udejstvovati. Ne sme samoto od skupnosti jemati, temveč tudi za skupnost prinašati svoj delež sodelovanja za splošni dobrobit. Taki nezakonito sem došli naseljenci pa navadno ne kažejo prav nobene volje, da postanejo amerikanski državljani, in kot taki sodelujejo v javnem življenju, večinoma jim je to tudi nemogočo, ko bi morali za drža\ i ianstvo dokazati svoj prihod, kakor zakon zahteva. Ako je torai kak milijon takih ljudi v državi, ki živijo \ državi, pa nočejo ali ne morejo imeti smisla za skupnost in javno življenje, potem morajo take razmere vplivati le kvarno na vso javnost. Javnosti ne more biti vseeno, ali ima nad toliko množico ljudi kako kontrolo, ali je nima. Vpostev pridejo še drugi razlogi, ki pa morda niso občnega značaja. Pri takih razmerah je oblastim skoroda nemogoče obvladati zakon, ki je zdaj o doseljevanju v veljavi, ker se zakonito došli naseljenci pomešajo z nezakonito došlimi. Kvota naseljencev za razne države ostane le na papirju. Delavski department, pod čigar delokrog spada naseljevanje, upa rešiti to zadevo in priti neprilikam v oko z zakonom, ki je stopil v veljavo s 1. julijem. Registriranje tujcev ima na sebi pečat odioznosti. Tudi senat sam je prišel do tega prepričanja in odklonil tako namero. Prišli so do nekega nadomestila. Nova odredba določuje, da si morajo preskrbeti novi naseljenci v Zedinjene države izkaznice (identification cards) od amerikanskih konzulov v pristaniščih, odkoder nameravajo odpotovati v Ameriko. Ti potni listi imajo obsegati ime naseljenca, njegov popis in njegovo sliko. Naseljeniške oblasti so prepričanja, da ta nova odredba ne bo samole olajšala dela naseljeniškega departmenta, temveč bo prinesla mnogo koristi tudi naseljencu samemu, ga zaščitila in mu o-mogočila, da se lahko izkaže, kadar zaprosi za državljanske listine in državljanstvo. D o zda j zakoniti naseljenci niso imeli ničesar v rokah, da dokažejo svoj zakoniti prihod v državo, tako da jc imel vsak vtihotapljeni naseljenec enako u-godnost biti v državi, kakor naseljenec, ki je došel postavnim potom. Nova odredba, ki obsega vsak dohod odsihma! naprej, naj bi ost rabila kroge, ki se ukvarjajo z vtihotapljenjem. Tako vsaj se pričakuje. Delavski tajnik Davis je prepričanja, da bodo te izkaznice zakonitim naseljencem v veliko pomoč. Kdor se je za stalno sem naselil, hoče tu ostati in postati državljan, mora dokazati svoj prihod, kdaj in kje je prišel, ko zaprosi za državljanstvo (prvi papir). V mnogih slučajih je bilo to težavno, povzročilo mnogokrat neprijetno zakasnenje, napravilo veliko nepotrebnih stroškov. Vse to se lahko izloči, ako more naseljenec po zati pristojni oblasti svojo zakonito izkaznico. KAJ PIŠE MAROSTARCA IZ PUEBLE. Pueblo, Colo. Prosim, da mi odmerite nekolika prostora v vašem listu, četudi le majhen prostorček, saj sem pohlevna in majhna, tehtam le 275 funtov. Ne štejte mi torej v zlo, če vas spet nadlegujem, a me je k temu prisilila Mrs. Meglen, ki me je vprašala ,če se mi je črnilo posušilo. Ampak črnilo je še vedno mokro, le pero sem zlomila, ker moja roka ni vajena pisanja, je strahovito močna in vse polomi, kajti navajena je le težkega dela, ne pa peresa sukati. Torej oprostite dragi čitatelji, ker sem res tako nerodna v pisavi. Saj veste kako se takim godi, ki šole za-puste, pa še svojega imena ne znajo podpisati. Med take spadam tudi jaz. Doma so me preveč znali za vse porabiti,— pasla sem krave, rezala sem šoto po Marostu in delala sem še druga taka dela, ki s peresom nimajo kaj opraviti. Pa vseeno, Pueblčani smo pa vedno zidane volje, vedno imamo kakšno zabavo in se veselimo. Tisti pa, ki so čmerne sorte, pa doma po porčih posedajo in muhe pasejo. •Taz pa jo odrinem vsako nedeljo k maši ob pol sedmih, potem pa napojim "Lizi" z gaso-linom, v avto par galonov dobre kapljice in hlebec kruha pa par jardov klobas in hajd v hribe. Pa ne smete misliti, da jaz to vse skup sama poba-šem, to se reče jaz to, drugi pa kaj drugega. Pa boste morebiti rekli, da ta babnica ve kaj je dobrega za spit in za snest. Veste, čez teden pa tudi ne držim, kakor tudi ne druge Slovenke, roke križem. Delamo kar se da. od ponedeljka dalje T' . k dan, le v nedeljo se nekoliko pozabavamo. Med tednom šivamo in okrog po kmetih gremo, kier se kaj cenejše dobi, kakor fižol, grah pesa in drugo. Zdaj so zrele češnje, po teh smo najbolj u-darile. Ena bolj kot druga, vse se trudimo, da kaj več pripravimo za čez zimo. Zadnji teden mi je prišel eden od naših farmarjev ponujati lepe rude-če češnje, oddaljeno 4 milje morda res, da je za sod padel ? Ce je ree, tedaj naj le mene pokliče, sem precej močna, bi mu že pomagala na noge. Če bi bil sod pretežak, bi pa pomagala ga izprazniti. Vem kako se okrog sodov rogovili. Le na dan Tone, tvoje dopise radi prebiramo! Hvaležni smo tudi Mr. Grdimi, ki tako lepo opisuje kraje po katerih potuje. Prav radi čitamo, le še kaj več napišite. Pa tudi drugi dopisnikarji nikar ne spite, oglasite se, da bomo vedeli, kako se imate kaj po drugih naselbinah. Srčne pozdrave vsem našim čitateljem, listu pa mnogo novih naročnikov in predplač-nikov. Mrs. T. Kastelic. di njemu se zahvaljujemo in ga priporočamo. Zdaj pa vas še enkrat vse skupaj pozdravljamo — She-boygančane in Milwaucane in vam kličemo na veselo svide- nje. John in Johana Baboshek. od nas, kamor sem šla in jih nabrala 100 funtov, plačala sem jih po 7 centov funt. Bog-zna, koliko bi pa bila jaz morala plačati farmarju,, če bi še mene zvagal, namreč koliko sem jaz imela v želodcu češenj, kajti celo košaro sem jih snegla — bila sem na "profit", farmar pa na zgubi. Pri nas je tudi velika vročina, tako da ptiči kar po drevesih lenobo pasejo, da imajo gosence večjo priložnost fižol obirat. Farmarji imajo letos veliko škode. V spomladi je še zelo dobro kazalo, pozneje pa je toča veliko pobila, zdaj pa gosence gospodarijo. Priklatili so se tudi drugi mrčesi, katerih ne vem imena, ki povzročajo veliko škodo na pridelkih. Bolezen je položila na posteljo našega rojaka Ignaca Zupančiča, bil je več tednov v postelji, zdaj pa se mu že o-brača na bolje. Sam že prileze na "porč'\ da se nekoliko o-greje. ker solnce, tako pravijo, je dobra "medecina" za bolnike, pa tudi zdravim ne škoduje. Želimo mu, da bi prav kmalu popolnoma okreval, da bi ga zopet videli v dvorani sv. Jožefa, kjer ga hudo pogrešamo. Bil je zelo postrežljiv in držal v redu prostore ter skrbel za snago pri igrah in veselicah. Tukaj nas večkrat obišče Mrs. Štorklja. Pri Mr. in Mrs. Steržina jima je pustila čvrstega sinčka, prvega novorojenčka. Kavno tako radodarna je bila pri Mr. in Mrs. H. Sirula, katerima je pustila zalo hčerkico. Vsem skupaj želimo veliko radosti in obilo zdravja. Kar se tiče "ohceti" smo pa bolj na ta zaspano. Vendar, kakor se sliši, se je več parov ojunačilo in se odločilo, da bo skočilo v zakonski kurnik. Podrobneje o tem bom poročala prihodnjič. Bolan je naš trgovec E. Sa j-bel in se nahaja v St. Mary bol nišnici, želimo, da bi kmalu o-kreval, ker je v resnici dobra duša. Je rodom Slovak, a gre v vsakem oziru rad na roko ljudem, ki so v potrebi. Poživljam tudi jaz, kakor je že več drugih. Toneta s hriba, da se zopet kaj oglasi. Ali je PISMO S POTA. Ljubljana, 11. julija 1M*. Dolžnost me veže, da se v prvi vrsti zahvalim družinam, kakor tudi posameznikom, ki so me obiskali na domu in se od nas poslovili, predno smo se podali na pot v staro domovino. Najbolj človek pride do spoznanja koliko ima prijateljev, če zboli, ali pa če kam odpotuje. Vsem lepa hvala, ki so naju spremili na kolodvor in tistim, ki so nas peljali tja. Ne bom imenoval z imenom nikogar, bilo jih je preveč in se bojim, da bi katerega ne pozabil o-m en iti. Torej še enkrat, Bog Vas obvaruj do svidenja. Iz Sheboygana smo se peljali z C. N. W., v Chicagu pa smo presedli na Grand Trunk železnico in izstopili na Lehigh Valley. Tam je bila prav prijetna vožnja, posebno ko smo se peljali ob reki Seskahema, kakšnih sto milj. V Pennsylva-niji smo šli pogledat v jame kjer kopljejo premog. Tam so nas nekoliko pokadili, da smo prišli vse črni ven. V Newyork smo prispeli v četrtek 28. junija popoldne. Na kolodvoru nas je čakal uradnik od tvrd-ke Zakrajšek in Češarek, ki nas je spremil in šel v vsakem oziru na roke. Prav toplo priporočam to tvrdko vsem, ki nameravajo potovati v staro domovino. V petek 29. junija zvečer smo se podali na parnik lile de France, ki nas je popeljal na široko morje. Tam se je začela smola. Takoj v soboto zjutraj ko smo vstali iz postelj, smo se zibali, kakor mati zi;>-Ije zibelko malega otroka. Potem smo imeli skozi vso pot slabo morje. Kar nas je bilo Slovencev smo imeli vsi dober tek in nismo zamudili ko so klicali v jedilno sobo h kosilu in večerji. Kar pa je bilo drugih, so pa bili skoro vsi bolni. Drugi petek, to je bilo 6. julija smo se izkrcali v Havrah in ob 12. uri opoldne smo se z vlakom potegnili proti Parizu. Tam so nas čakali trije avtomobili, ki so nas vozili po Parizu skoro tri ure, zvečer smo pa se potegnili z vlakom proti Ljubljani. Tja smo prišli v nedeljo ob enajstih dopoldne, tam nas je čakal uslužbenec gosp. Ivana Krakerja, ki nam je preskrbel vse potrebno. Tu- Telefon ............................................7.85 Elektrika ........................................45.28 Cerkvene potrebščine 72,52 Kurjava ............................................239.72 Popravila ....................................51.61 Obresti ............................................910.60 Kontraktor ................................100.00 Bazar ....................................................16.80 Razno ................................................21.25 OTTAVČANI VABIJO NA PIKNIK. Ottawa, 111. Prosim nekoliko prostora, da sporočim rojakom sirom A-merike, kako se nam tukaj godi. Z delom gre prav počasi, kdor ga ima se ga prav krepko drži, kdor je pa brez dela, pa mora biti velik umetnik, da ga dobi. Žalostno je le to, da tudi iz drugih krajev čitamo enake vesti o delavskih razmerah Kar pa se tiče društvenega življenja, pa prav zelo napredujemo. Dasiravno je naša na selbina bolj majhna, a mi, kar nas je, smo za devet drugih. Vrle članice društva Sv. Terezije št. 17 in društva Sv. Družine št. 5., se pripravljajo na piknik, ki ga bodo priredile 12. avgusta. Moško in žensko društvo bo imelo skupni piknik. Že zdaj vabimo slavno občinstvo, da se piknika v velikem številu udeleži. Vsak člr.n ali članica naj pripelje na prireditev vsak vsaj po enega prijatelja. Prav uljudno tudi vabimo Lasallčane in Jolietčane. Ni treba posebej omeniti, da predvsem vabimo Toneta s hriba. Pripravljalni odbor ima vso zadevo v rokah. Kakor se sliši bomo imeli pečenega janca in več drugih okusnih jedi. Dobre pijače tudi ne bo manjkalo. Piknik se bo vršil zapad-no od Ottawe na Marereti hribu, tri milje od mesta pri Pet. Klark farmi. Prostor je zelo lep. Torej še enkrat vas prav uljudno vabimo, obiščete nas 12. avgusta na pikniku. Na svidenje Mrs. Josephine Bradish, taj. -o- MESEČNI FINANČNI PREGLED ŽUPNIJE SV. ŠTEFANA (V MESECU JULIJU). Chicago, 111. Dohodki. Sedeži ........................$ 283.63 Skupaj ........................$2497.03 Dohodki ....................$2609.14 Stroški ........................ 2497.03 Preostanek ................$ 112.11 Krsti pri župniji sv. Štefana: Paulina Matilda, hčerka Johna in Mary Turner, roj. 21. maja, krščena 1. jun. Botri Matija in Marv Zver. Edward Frank, sin Martina in Marije Rangus, roj. Vidmar. Roj. 17. maja, krščen 10. junija. Botra Frank in Terezija Po-tokar. Elmer Robert, sin Jurja in Nežike Kusich, roj. 22. junija, krščen 1. julija. Botra Math in Jennie Krall. Marta Antonia, hči Franka in Marte Katich. roj. 14. jun., krščena 1. julija. Botra John in Mary Katich. Dolores Lucile. hči Franka in Frančiške Puščavec. roj. 9. junija, krščena 1. julija. Botra Joseph in Mary Puščavec. John, sin Ignaca in Kate Raj, roj. 28. jun.. krščen 9. jul. Botra Verona Ro j ko. Klara Cecilia, hči Petra in Klare Vrašich, roj. 5. julija, krščena 10. julija. Botra John in Cecilija Cviovich. William Peter, sin Petra in Lucije Čemažar. roj. 23. junija. krščen 15. julija. Botra Mike in Mary Kaučič. John Silvester, sin Johna in Mary Merlak, roj. 4. jul., krščen 20. julija. Botra Martin in Marv Miller. --o- Posebna kolekta ........ 123.10 Nedeljska kolekta .... 23-5.40 Velikonočna kolekta. 5.00 Charities ................... 6.00 Mesečnina ............... 50.00 Rent hale................... 53.00 Oglasi ....................... 82.00 Šolnina ..................... 293.57 Zabave ..................... 126.20 Kontest ..................... 242.00 Bazarske knjižice ... 155.00 Večerna kolekta ....... 14.47 Svečke ....................... 54.98 Dolgovi ..................... 36.18 Razno ....................... .20 Skupaj ....................... .$1769.73 Preostanek prejšnje- ga meseca ............. 839.41 Skupaj ....................... $2609.14 Stroški. Plača duhovnikov ..... $ 332.00 Plača sester............... 420.00 Organist ................... 130.00 Cerkvenik ................. 150.00 * PODLISTEK * IHiiHiliiilililllimiWItllliliWiHI^iHiaRlill!!! "SVOJO ŽENO SEM PREJEL. . ." Žena jeruzalemskega muslimana Hamadija se s svojim možem ni bogve kako dobro razumela in mu je nekega lepega dne pobegnila. To pa gospodu Hamadiju ni bilo čisto po volji, saj jo je bil kupil za lep denar. Šel je h kadiju in se pritožil. V Palestini obstoji paragraf, ki veli, da je javna oblast dolžna upoštevati razsodbe mohamedanskega sodišča, in ko je to razsodilo, da gospa Hamadijeva re3 nima pravice ukrasti samo sebe svojemu možu, ni kazalo drugega. nego da so poslali dva o-rožnika ponjo. Bila je pri svojem bratu. Ko sta jo privedla — po njeni volji ali proti njeni volji — domov, je moral gospod Hamadi podpisati naslednje nenavadno potrdiloj "Od izvršilne oblasti sem prejel (tega in tega dne) svojo žena (tako in tako) v popolnem redu glasom sodnijske razsodbe (tukaj in tukaj)". HIŠA NA PRODAJ, oddaljena dve milji od slovenske cerkve z dvemi nadstropji, zidana, lepa klet, vse v dobrem stanju, ht. water ht. v prvem nadstr. Za pojasnila vprašajte na upravnistvu tega lista. Stefan Lazar: TITANA. Roman. Več milj dolge rane seka na njem in morskemu čelu. ki se zvija v boli, se zbirajo v vrtinec valovi. Japonski vihar! Gromeč se vali v zraku in vodi, vetrovni kraterji-topo mučejo, ko kaki jekleni biki, ki s temnimi parklji krešejo strele na penasti lobanji podjarmljenega morja. Tajfun! O, tisoč-roki Kwannon, kako veličasten in strašen »i! — Orjaški veter z dlanmi zajema morje in s strašnim glasom pretresa nebeško obzorje ko kak svet uničujoči kij. V rudeče-ru-menih razpokah se vidi peneče morje. — Banzaj! Ptica svetov leti 2goraj, v solnč- nem svitu, ko človeške sanje, ki so zmagale nad realnostjo. In Mutsuhito Dsain se je zamislil nad bodočnostjo. Pride čas, ko iz milijonletnega prahu vstali človeški duh, katerega prvi žarek je on, zmaga nad vsemi "akoni fizičnega sveta. Milijoni ljudi si prilastijo tajne stvar je-nja s\et:j. Ki jih Bog — Stvarnik ni zapri pred sinovi in dedič teh skrivnosti bo rume-nokožec. O, koliko muk in trpljenja bo do takrat! Strahote vojsk pretresajo človeško dušo v boju ras, v katerem bo zmagovalec poglavar tuvanskih ljudstev: Japonska. Ker ta stroj, — Ptica svetov — bo na električnih perutih prevažala rumene legije nad zapadna ljudstva in ta ne bodo mogla bežati nikamor, ne na morje, nt na hribe, niti pod zemljo ne, saj bo orožje Ptice svetov fuiminoid, električni stroj. Fulminoid! Daljne zvezde lahko rušijo z njim zmagoviti tuvanski narodi in zemlja lahko pošlje žarek »kosi kozmične prostore svetovnega etra do skrajne točke Mlečne poti (Rimske ceste). In ta moč bo v strašnih vojnah v znamenju Kristusa — Bude, v miru in ljubezni in vladala pomirjevalno človeštvo. Da, pride dan, ta bleščeči praznik sveta, ko se pomirjene milijonske množice najdejo kot bratje; ko preneha nevoščljivost, ljubosumnost, lakomnost, laž, sovraštvo, greh; ko bodeta nebo in zemlja skupno peli hozano v večnem jutru očiščenja in svetega človeštva! Ljubezen ne bo bolela . . ker bo umsko prosti človek z majhno pripravo jasno videl ženska srca! O, toda kaj pomaga? Kaj pomaga vse to? Ko bo iz neskončne simfonije miru manjkalo enega glasu, brenkanja na kitaro. Udarcev plemenitega, požrtvovalnega ženskega srca. To je njegovo malo dekle. Zvonček . . . XXV. Mrtvaški oder je stal sredi parka. Med belim cvetjem črna truga. V črni trugi krvav rumen obraz. Na sencih je bil sled yank-škornjev. Zamrlo življanje. Pokojen cvet, N« malih ustih, ki so bila ustvarjena za petje, suha krvava roža, smrti se smehljajoče oči opolzko nepremično zro v večnost. — Prišla je kot sovražnik in je umrla kot prijatelj — se je solzita Alice poleg truge. — Mesto mene je umrla . . . — Bog je hotel tako — je vzdihovala teta Betsy. Na obrazu profesorja Brinkle.v je bilo izraženo globoko sožalje. — Zal mi je, da se je tako zgodilo, — je povesil sivo glavo. — In ravno v moji hiši. Žalostna stvar. — Sama je iskala svojo usodo, — je pripomnil Overton. Morit je prišla in je sama umorjena. Ali ne pravi Kristus, da kdor orožje dvigne, pod orožjem pade . . . — Njeno orofcje je bilo srce ... — je zajokala Alice. — Videla sem njeno bolestno dušo! Čista je bila. Plemenita je bila. Mučenica sama sebe. Overton, ne oštevajte j« .. . — Zato je prtela, da bi umorila Alico in naj ji pojem psalme? — je 2agorel Over- tonov bledi obraz. — Njena smrt mi vzbu-. ja sočutje in ji tudi oprostim, toda ali me more siliti kako človeško čustvo, da bi četudi v smrti slavil tisto, ki je drla zoper življenje moje zaročenke? — Mr. Overton, stojmo poleg te rakve. s pretreseno dušo in razumevanjem! — je gledal Brinkley Overtona temno. — Kak vrtinec je divjal v mračni duši te uboge stvarce, koliko žalosti in razumevanja, boli in ljubezni, odpuščanja in muk se je borilo v njej, dokler je prišla sem, na ta mrtvaški oder, na katerem vidim v tem trenutku skozi njo razprostrto boleče srce vsega ženskega sveta . . . Razmišljajmo! Na Overtonovem obrazu sta se menjavala jeza in zaničevanje. — Ne obsodite me, — je odgo oril z za-dušeno razdraženostjo, — toda jaz sovražim z vkoreninjenim nagonom bele rase ne to ubogo žrtev, marveč ono ponižujočo se, mrzlo, kalkulirajočo, trgovsko, rumeno raso. ^(Dalje pri h.) Torek, 31. julija 1928» AMERIKANSK1 SLOVENEC TEDENSKI KOLEDAR. 5. Nedelja — Marija Snežna. S. Ponedeljek — Gosp. Izpromenenje. 7. Torek — Sv. Kajetan. 8. Sreda — Sv. Cirijak in tov. 9. Četrtek — Sv. Roman. 10. Petek — Sv. Lavrencij. 11. Sobota — Sv. Suzana. -o- Rev. K. Z.: DESETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 10. pobinkoštna: Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk. 18, 9-14.) Berilo iz lista sv. Pavla Korinčanom. 12. poglavje, 2. dc 11. vrste. Zgodbe stran 86'j. V duhovnem oziru je človek k svojemu Bogu to, kar je novorojeno dete k svojim starišem. Ko bi se mati ne usmilila otročiča in bi zanj ne poskrbela, bi moral vsega hudega poginiti. Sam si prav nič ne more pomagati. Niti jesti sam ne zna. Nasprotno pa more vse po svojih stariših, ki zanj skrbe. Vse ima, kar potrebuje, ker stariše ljubezen do otroka žene, da zanj skrbe z vso ljubeznijo materinskega in očetovskega i>rca. Moč svetega Duha je pa tista, ki skrbi za človeško dušo s svojo milostjo, kakor skrbe stari.ši za otroka. Poganstvo tega človeku ne more dati, ker so poganski bogovi "mutasti'\ t. j. mrtvi. Ti mrtvi bogovi niso mogli skrbeti za človeka in mu deliti potrebnih darov, da bi se bil mogel posvetiti in zveličati. Zato pravi sv. Pavel korintskim kristjanom: "Bratje, ko ste bili neverniki, veste, d:; ste k mutastim malikom hodili, kamor ste bili peljani" od zaslepljenih starišev in voditeljev. Pa ti vam niso mogli dati darov za dušno življenje. Kaj čuda, da je človek potem tako globoko zabredel v tako strašne in groz-m zablode in strasti. Vas pa je Kristus osvobodil teh zablod svojo zveličavno vero, ko vam je dal milost sv. Duha. Zato pa noben kristjan, ki "v duhu božjem govori, ne bo Jezusa IJel," temveč blagoslavljal za milost odrešenja. In človek kot kristjan je tako odvisen od sv. Duha, da "nihče ne more reči Gospod Jezu?," nihče ne more niti njegovega sv. imena pobožno izreči, kakor le sv. Duhu. In ta sveti Duh daje vsakemu človeku dovolj milosti in dovolj darov, da se izveliča. samo ako hoče. Res so siužbe naše na svetu mnogotere, toda sv. Duh je pa le eden; dela so mnogotera, Bog je pa le eden. In ta Bog dela vse v vseh. On je, ki daje človeku vse milosti in vse zmožnosti, vse, kar je. in kar ima. Daje jih pa različno, enemu daje te, drugemu dru-ge. Enemu več, drugemu manj. Vendar vsem pa daje dovolj milosti, da se vsakdo lahko zveliča, kdor se le hoče. Evangelij sv. Luke. ,3 8. poglavje, 9. do 14. vrste. Zgodbe stran 415. . Ako je pa s človekom tako, ali se more povzdigovati in biti prevzeten? Nikakor! Prav nobenega vzroka nima, da bi nosil pokonci svojo glavo in se morda še ponašal s svojimi zmožnostmi in svojimi darovi, katere je od Boga prejel kot popolnoma prostovoljni božji dar. In naj človek tudi morda v resnici kaj dobrega stori, morda naj tudi čednostno živi, naj dela morda dobra dela. Ali more biti pri tem ponosen na to? Nikakor! Kako naj bo prevzeten, ko je pa vendar tudi vse to enako le dar od zgoraj, kakor je vse dar božji, kar je, in kar ima. Kaj čuda, da se tak napuh gnjusi samemu Bogu. Bog, hoče in naša človeška reva nas sili, da smo ponižni in vsikdar priznamo svojo grešnost pred svojim Bogom, da priznamo svojo slabost in da mu služimo v ponižnosti svojega srca. Da še več! Bog nas radi naših grehov, ako smo nesrečni, da za-brtdemo vanje, tudi ne bo zavrgel takoj. Vsikdar je pripravljen nam jih odpustiti, ako pridemo p red en j v ponižnosti in skesanosti, se mu jih obtožimo, priznamo svojo grešnost, ga prosimo milosti in odpuščanja in mu obljubimo poboljšanje! "Naj bo tvoja duša črna grehov kakor oglje, ali rdeča kakor škrlat, pa če prideš predenj s skesanim srcem in ga prosiš odpuščanja, pa bo bela kakor sneg," pravi sam Bog na drugem mestu. In ta veliki, ta tako lolažilni nauk za nas grešne ljudi, nam hoče pojasniti Gospod Jezus v današnjem svetem evangeliju. Dva človeka sta prišla k Bogu. Prevzeten farizej, ponosen na svoje namišljene čednosti in dobra dela. Pa grešni eestninar. Prišla sta pa vsak na svoj poseben način. Farizej s svojo prevzetnostjo, ubogi eestninar pa s svojo ponižnostjo, zavedajoč se svoje grešnosti in proseč Boga odpuščanja. Pa kaj pravi Gospod Jezus o teh dveh morilcih? "Ubogi grešni eestninar je šel upravičen domov v svojo hišo, farizej pa ne.'' Ubogemu grešnemu cestninarju je Bog odpustil vse njegove obilne grehe. Vsa farizejeva dobra dela in vsa njegova pravičnost pa ni bila ljuba Bogu. Bog ga je zavrgel in mu njegov napuh štel v greh. Smo grešniki? Smo globoko padli v grehe? So nas naše strasti premotile, da smo se spotaknili in padli? O, kako to-lažiien je za nas zgled današnjega ubogega cestninarja! Kako nas navdaja z veselim upanjem na božje usmiljenje! Sledili smo mu v grehu, o, sledimo mu tudi na poti v tempelj, na poti k sv. zakramentom. Po njegovem zgledu se ponižajmo tudi mi svojemu Bogu in trkajmo se na svoje grešne prsi in prosimo z njim: "O Bog, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku!" Pojdimo, spovejmo se ponižno svojih grehov in tudi mi bomo šli upravičeni zopet na naš dom. Varujmo se pa pred vsem duhovnega napuha, da bi sebe imeli za boljše, kot smo drugi. Nikdar ne obsojajmo nikogar, ako je padel. S tem, da obsojamo padlega brata, smo obsodili sebe. Kaj rado se zgodi, da tak sam zabrede v še hujše grehe, kakor oni, katerega obsoja. Da, duhovna ponižnost je podlaga odpuščanja naših grehov. Amen. Širom Jugoslavije. NOVOMEŠKE ZANIMIVOSTI Požar v Smolenji vasi. Nezgoda vojaškega aeroplane. Desetletna deklica nasajena na kol. Novo mesto, 7. julija. — Predsnočnjim okoli 22:45 je o-pazilo več pasantov z mosta, ki veže Novo mesto s predmestjem Kandijo, močan odsev ognja v smeri proti Smolenji vasi. Takoj so obvestili mestno policijo, nakar je ta s sireno v mestnem stolpu alarmirala novomeško in kandijsko gasilno društvo. Obe društvi sta skupaj z orožniki v teku pol ure z največjo naglico odhiteli v označeno smer. Pridružili so se jima še zasebniki z več avtomobili. Ko je prišla pomoč v Smole-njo vas, ki je bila videti vsa v plamenih, so gasilci hoteli napeljati cevi, toda nikjer v bližini ni bilo potrebne vode. Nedaleč odtod teče sicer slatenski poto^, ki pa je v tej neznosni! suši, ki grozi uničiti skoraj vse poljske pridelke, malone docela usahnil. Gasilci so bili na ta način primorani, da prisostvujejo požaru, ne da bi mogli aktivno poseči vmes. V ognju sta bila dva velika kozolca, naložena s semensko deteljo in ržjo, last posestnice Frančiške Lenartove in posestnika Janeza Brulca. Pogorela sta do tal z vozovi vred, ki so bili pod kozolcema. Škoda je znatna, do-čim je bila Lenartova zavarovana komaj za 1000 Din, Brulc pa sploh ne. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra. V tem primeru bi bila vpepcljena vsa vas, ker so skoraj vse hiše krite s slamo in posebno še okoli in okoli obdane z velikimi skladovnicami suhih drv. Ker sta stala kozolca tik vasi, so bili vaščani pripravljeni na najhujše. Kakor se govori, nameravajo zgraditi v Smolenji vasi moderen vodnjak, ki bo imol dovolj vode, ki jo Smoljčani tako zelo pogrešajo. Žal le, da se še niso sporazumeli" glede stroškov. Požar bodi v svarilo, da naj se ne odlaša z zgradbo, ker se utegne pripetiti nesreča, ki ne bo katastrofalna le za dva posestnika, temveč za vse va-ščane. Na ravnini pri Češči vasi je moral pristati na svoji izvidni-ški službi vojaški aeroplan "Breguet 224", in sicer radi defekta na motorju. Pri pristanku se je tako poškodoval, da se ni mogel več dvigniti. — Oba avijatika, pilot-narednik Zorko in izvidnik letalski podporočnik Radin sta ostala nepoškodovana. Ko so ljudje izvedeli za nezgodo, so pohiteli številni kopalci na Krki s čolni na kraj nesreče, obenem pa so se zbra- Širite "Amer. Slovenca"! ŽEN ITN A PONUDBA. Ker nimam nikakega znanja v tej deželi, bi se rad seznanil v svrho ženitve s slovenskim dekletom ali vdovo okrog 40 let. Star sem 45 let. Za pojasnila pišite: A. D. S., 1139 E. 76th Str., Cleveland, Ohio. le okoli aeroplana množice kmečkega ljudgtva, ki so občudovale velikega ptiča. Šele ko je prihitel na telefonično obvestilo aeroplan "Brandenburg" iz Zagreba z nadomestnimi deli in mehanikom, se je mogel aeroplan po večurnih popravilih zopet dvigniti v zrak. Oba aeroplana sta nato skupaj odletela proti Zagrebu. Marija Kožarjeva, lOletna hčerka posestnika Franca Kožarja s Cerovca, je nameravala obrati češnje. Splezala je na drevo in hotela pričeti s trganjem, ko se je nenadno odkrh-nila veja. Nesrečno dekletce je priletelo na ošpičen kol, ki se je revici globoko zadri v život. Na obupno kričanje so prihiteli domači, ki so jo krvavečo iz globoke rane sneli s kola, jo obvezali in jo takoj prepeljali v žensko bolnico. Stanje dekletca je opasno in pomilova-i nja vredno. -o- STRAŠEN SAMOUMOR V PLAMENIH. Guštanj, 4. julija. — Mežiška dolina se ne spominja sa-moumora, ki je bil tako strašen, kot ga je danes zvečer izvršil v Guštanju 691etni posestnik in delavec v jeklarni grofa Thurna v Guštanju, Janez Kreiger. Janez Kreiger se je danes med 6 in 7 zvečer v svojem se-nišču v Čečovju pri Guštanju, v katerem je imel že spravljenega nad 2000 kg sena, dobesedno sežgal z lastno roko. Vračal se je z dela isti dan med peto in šesto uro proti domu v svojo lastno hišo. ki jo ima v bližini trga. Ustavil se je pa ta dan v treh obcestnih gostilnah in povsod popil nekaj žganja. Že tedaj se je vsem gostom zdel nekako zamišljen, melanholičen, potrt, ko je vendar bil drugače poznan kot dobrega razpoloženja', tudi če ni pil, a danes je naročil zaželje-no količino pijače in ko jo je zavžil, je odšel brez besede. Nikomur se ni sanjalo o groznem načrtu, ki ga namerava izvršiti. Trobentač guštanjske požarne brambe je ob 7 zvečer klical gasilce, da gredo gasit senišče Janeza Kreigerja. On sam je bii nad 30 let član gasilnega društva. Zbirala se je množica ljudi in ko je zvedela žena Kreigerjeva za požar, je hitela na kraj nesreče in nudil se ji je strašen prizor: iz plamen so ravno vlekli truplo, močne kon-stitucije, bilo pa je že tako o-žgano in zmrcvarjeno, da je edino na enem čevlju in nogavici spoznala svojega moža. Nesrečnež je zapustil pismo, v katerem prosi ženo in otroke, da naj mu oproste, da stori to prostovoljno in iz obupa. Mesto svojega podpisa je napravil samo križ. Rajni Kreiger je živel s svojo družino v najlepši slogi; bil je priden delavec in mirne narave. -o- Z NOVIM AVTOBUSEM IZ POLJČAN DO PTUJA. Makole, v juliju. — Nedavno je bila otvorjena avtobusna zveza iz Poljčan v Ptuj, ki bo nedvomno velikega gospodarskega pomena za vse prebivalce ob tej progi. Odkrila bo obenem tujcem lep predel naše domovine, ki je bil doslej le malo znan. Ob pol sedmih zjutraj sedeš v Poljčanah pod veličastnim Bočem v elegantni novi avtobus, popelješ se za neznatno ceno 28 Din do Ptuja in vso pot strme občuduješ ta krasni svet. V Spodnjih Poljčanah ob Dravinjo obratuje velika žaga in električna centrala, ki oskrbuje Poljčane s svetlobo. Na levi strani nas spremljajo prijazni griči, na desni pa se razprostira rodovitna dolinica tja do podnožja impozantnega Bo-ča. Skozi dolino se vije bistra pohorska hči Dravinja. In tam na desni strani v gorskem zatišju glej idiličen trg Studeni-ce z velikim samostanom Mag-dalenk, ki ga je ustanovila Zofija Rogaška, z zanimivo cer-t kvijo in modernim šolskim po- Ifllllflltir f(il ffilCJi JC.311 llI31CIMIC21i 1I1IE11111L3TTTSI it* 11 i IC3 ] 1111- MHHf C3-11IHI lllinCSISIIH WTlfTtS if .TlftCSKlIl lllttll did (Mill AIHHIII4-MC2 ^^^ j Zanimive i g il!l(]lll|[!!!lUllfHIHiilI!fll^ | j nove knj ige i IHIIHiiliniHIflflHt'iiMMIlilHtiMUllllHUlfjUiUIIUlilllMIlIIilllllfl44IH44fHiiIiIU Hlffll. • * — 1 .... i I Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, § 5 x I s kater:—i bi radi, vsled njih izredno poučne in za- | bavne Mne, seznanili naše čitatel je in jih jim zato | S S | na j top le je priporočamo. | POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domovine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim zanimanjem čital. Cena, broš, 25c, vez.............35v D PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom te priporočamo xa naročila ca premog — drva in prevažanje pohiitva ob (asa telitv*. Pokličite Telefon: Roosevalt 923,1. LOUIS STRITAR 2018 W. Slat Plac*. Chicago, flL VINKO ARBANAS Edfad ftiovuuki Cfsdiity ▼ Ckiet|i Phone: Canal 4340. 1320 W. 16th St. Chicago, I1L Tance mm pogreba, iopka sa t&rre-ite In vaa ▼ to itrebt spadsjota 000000000000000000000000<>000000000<>( PISANO POLJE »oooooooooooo ^ jyj Trunk oooooooooooo Hitro počasi? Evolucionisti napovedujejo, da pride polagoma do takega 3popolnenja človeškega razvit-ka v razvitju, da bodo bebiji koj, ko so zagledali luč tega počasnega sveta, imeli "pozdravni govor". Napol šala, a nekdo se drži pri tem celo prav resno, saj veste, kdo. Nič na tem, ako taki preroki tudi ostanejo preroki, da se namreč prerokovanja uresničijo. Svet bi se s tem le pri bebijih malo izpremenil. Evolucionisti pa se poleg takega prerokovanja bavijo tudi s— počasnostjo. Mama narava je zelo komodna. Sicer jo človek rine in poriva naprej, da se malo požuri, a je svojeglavna in se ne zmeni dosti za kake nestrpneže. Milijoni in bilijoni let so ji dim, in tako se v sodbi eksaktnih (?) rezultatih evolucije tako hitri evolucionisti končno morajo sprijazniti s počasnostjo. Ampak zdi se, da je mama tudi malo muhasta. Včasih eno zagode, da bi lahko obveljalo: hitro počasi. Iz Birminghama, Ala., poročajo, da govori 7me-sečna Yu Vawn kakor šestletno cletc. To je nekaj, in korajža je zrastla za najmanj 50 odstotkov. :{: :fe Potrjeno. 2p preden je Nobile povzel svoj polet z "Italijo" iz Kings Bay-a na Spitzbergenu na severni tečaj, sem zapisal, da gre le za italijansko slavo in so potegnili laški petelini tudi cerkvene kroge v svoj vrtinec narodne megalomanije. Križ je pri tem nedolžen, ker zlorabi se lahko najboljša stvar, dasi zabavljajo zdaj gotovi krogi, katerim je križ trn v peti. čez križ in žegen. "Pohujšanja morajo priti." je zapisano. Ves polet se je klaverno ponesrečil. V našem lokalnem časniku, The Herald Democrat, najdem danes (14. julija) zapisano sledečo sodbo: "The expedition itself seems to have been of questionable value. It will probably be re- vealed that it was in reality primarily promoted by the vain-glorious Mussolini, who wanted Italy to reap more glory, in which the dictator could bask. General Nobile probably was over confident and also sought to gain more fame and glory for himself, for the scientific knowledge to be gained by a swift flight over a waste of ice and fog and storm would seem to be negligible." Mussolini in Italija sta se hotela solnčiti pred vsem svetom. Ko bi bil Nobile uspel, bi ga bil Mussolini slavil kot največjega italijanskega junaka, ker jo je polomil, ga isti Mussolini namerava postaviti pred vojno sodišče. Je od nekdaj tako bilo, in še bo tako. Mrtvega leva vsakdo brcne. -o- Pri sodišču. Sodnik. — "Nimate nobenega drugega dokaza, kot da ste bili pijani, ko ste na ulici po-Ijupbili in objeli to žensko?" Obtoženec. — "Kaj ni to dovolj? poglejte žensko!" Feen^mint • Olajševalno ; sredstvo, ki se ga lahko žveči kakor žvečilni ^um, >1 OKUS PO METI. v drogerijah Vsaki čas m minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUTS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40 RAZPRODAJA KNJIG • v po znizam ceni, Skupina devetih knjig za $2*00 Prva pomot, Dr. Marr, Rt Naročilu je pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem rfraftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 west 22nd street, chicago, ILL 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospedinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ...................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naie knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno $2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.