LETO XXXII, številka 8, 14. april 2000 Cena KNJIŽNICA Z 6-0 RNJESAVINJSKI ČASOPIS DAN STARŠ, MEHANIZACIJO IN Sixviiy OSREDNJA Muzejski knjižnica trg i g SN00032 ZADRUŽNIKI ZAHTEVAJO PRAVILNIKE V ■ 1 L y/ / Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Sirup 1 I 9 okusov Vrat 1 kg Košaki Maribor Čokolada MILKA mlečna 100g Zvito pleče brez kože 1 kg Košaki Maribor A ■šunka «iriip Velikonočna klobasa Košaki Maribor Šunka kosi 1 kg Košaki Maribor Jajčke s kremo 150 g Šentjurski želodec v.p, Jurmes Šentjur Y Orehi 0,5 kg Pizza šunka Celjske mesnine Pašteta_50 g Vino Cviček Brežice Rozine 250 g Namizno belo vino II Vložene kumare 720 g Rastlinsko jedilno olje II DNEVNE AKCIJSKE CENE SADJA IN ZELENJAVE Cola 1,5 I Hermans kava 100g OSREDNJA knjižnica TRETJA ŠTIPAN 3 ISSN 0351-8140 Leto XXXII, št. 8,14. april 2000 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savipjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 58810-685-13016 Glavni in odgovorni urei Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kapjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice potrebno dostaviti v uredništvo ' ' najkasneje osem dni pred izidom Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrediiost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. • §X\N; poUetHe.X Neobičajno pozna velika noč bo letos pripomogla k temu, da se bodo dnevi od 22. aprila do 2. maja za marsikoga spremenili v prave pomladanske počitnice. Vmes je namreč še dan upora proti okupatorju, ki jepravtako delaprost dan, zato bodo lahko nekateri s tremi dnevi letnega dopusta uživali kar enajst dni. Sodelavci Savinjskih novic ne bomo med njimi, saj nova številka našega časopisa izide v petek, 28. aprila. Če bo vreme ugodno, si koristi od dolgih praznikov obetajo tudi upravljavci Mozirskega gaja, ki bodo v tem času pripravili zanimivo prireditev z naslovom Cvetje in ideje 2000. Vparku bo cvetelo več kot milijon različnih cvetlic, med katerimi bodo imeli glavno vlogo tulipani. Ne povsem naključno, kajti s tem želijo “gajevci” obuditi spomin na odprtjeparka pred 22 leti, koso holandski vrtnarji podarili gaju sto tisoč čebulic tulipanov. Na ta načinje lahko takrat Savinjski gaj zacvetel v vsej svoji lepoti, po kateri gaje v minulem obdobju spoznalo že skoraj milijon inpol obiskovalcev. Konec aprila naj bi v sklopu krajevnega praznika v Mozirju odprli nov most čez Savinjo, ki bo po eni strani pomenil večjo varnostpredpoplavami za tamkajšnje krajane, po drugi strani pa naj bi omogočil normalnejši promet tudi v času večje gostoteprometa. O estetski vrednosti mostu so mnenja zelo različna, od superlativov do najhujših kritik, ki se nanašajo zlasti na visok polkrožni lok. Da so razmerja med zgornjesavinjskimi občinami približno takšna, kot so bila, dokazuje podatek, da se še vedno zelo težko sporazumejo za kakršnekoli skupne projekte. Zadnji takšen primer je oddelek fizioterapije v nazarski zdravstveni postaji, ki ga koristijo vsi občani Zgornje Savinjske doline, finančno breme obnove pa je padlo le napleča Občine Nazarje. Razumi, kdor more... Voščimo Vam vesele velikonočne praznike in Vam čestitamo ob 27. aprilu -dnevu boja proti okupatorju! O strategiji regionalnega razvoja .............. 4 Območna obrtna zbornica Mozixje: Priprave na praznovanje 25-letnice..............5 Zadruga Mozixje: Pravilnike spraviti v življenjske okvire... 5 Intervju: Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje.........6 Volitve v svet kmetijsko gozdarske zbornice: Skromna udeležba....... 7 Ljubno ob Savinji: Vroča kri zaradi Marčinkovegajezu.......9 Upravna enota Mozixje: Spremembe in dopolnitve zakona o žrtvah vojnega nasilja.................9 Mozixje: Tekmovanje osnovnih šol v akciji Slovenija, dežela dobrot.................12 KD Jury Mozixje: Umetniki za Karitas...... 13 Groriiji Grad: Pesem je zrcalo duše..14 VDC Mozixje: Tomaž Irnar odhaja na specialno olimpiado....16 Zgodovina in narodopisje: Menjave denarja...... 20 Rokomet: Repenšku in Požežniku polfinale evropskega pokala mest.......... 26 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija:Izobraževanje lastnikov gozdov v Bočni (foto: Jože Miklavc) Zgoraj desno: Nastop kvarteta A Capel-la na Dnevu staršev v Mozirju (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Utrinek z revije otroških folklornih skupin v Nazarjah (foto: Marija Sukalo) GZS Savinjsko-šaleška zbornica Velenje 0 strategiji regionalnega razvoja in turizmu Peta redna seja upravnega odbora savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, člani so se prvi torek v aprilu zbrali v hotelu Štorman na Venišah, je bila namenjena obravnavi strategije regionalnega razvoja statistične Savinjske regije in turizma na območju Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. Članom upravnega odbora so se na tokratni seji pridružili tudi župani in županja občin, ki pokrivajo omenjeno območje. Udeleženci seje so uvodoma prisluhnili predavanju mag. Andreje Jerina, vodje sektorja za tujo pomoč pri vladni službi za evropske zadeve, ki je spregovorila o programih pristopne pomoči Evropske unije Sloveniji v obdobju 2000-2006. Jeri-nova je povedala, daje Slovenija od leta 1992 od Evropske unije prejela preko 280 milijonov evrov pomoči, z letom 2000 pa se za vse kandidatke za polnopravno članstvo začenja novo, pristopno obdobje. Skladno s sklepi Luksemburškega in Berlinskega vrha se bo pomoč EU povečala in izvajala skozi tri ciljno usmerjene instrumente: program Phare, ISPA in SAPARD. Glavnino sredstev, ki jih Slovenija že prejema na podlagi sklenjenih dogovorov, predstavljajo sredstva programa Phare, ki vključujejo nacionalni program, program čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter večdržavne horizontalne programe. Omenjena sredstva so namenjena predvsem pospeševanju izvajanja ključnih aktivnosti v procesu pridruževanja, v pristopnem obdobju pa bodo sredstva iz programa Phare dopolnjena še s sredstvi iz kmetijskega programa SAPARD in programa infrastrukturnih naložb v promet in okolje ISPA. Vsem trem pristopnim instrumentom pomoči je skupna zahteva po večletnem programiranju, zato je Služba Vlade RS za evropske zadeve Evropski komisiji konec lanskega leta predložila Predhodni državni razvojni program (Phare), Strategijo okoljevarstvenih investicij in investicij na področju prometa (ISPA) in Sedemletni načrt razvoja podeželja (SAPARD). Evropska komisija je Sloveniji letno namenila od 42 do 53 milijonov evrov pomoči, za katera se bo mogoče potegovati s konkretnimi projekti, le-ti pa morajo imeti podlago še v regionalni razvojni strategiji, kakršna se sedaj pripravlja na nivoju statistične Savinjske regije. Nastajanje slednje je predstavil dr. Vlado Dimovski iz Centra za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane. Poudaril je, da je strategijo razvoja Savinjske regije oziroma regionalni razvojni program potrebno in smiselno pripraviti zlasti zaradi hitrejšega razvoj a regije, pomena regionalne razvojne politike države in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Savinjska regija ima kot ena izmed treh pilotnih slovenskih regij možnost nekoliko prej kot ostale regije koristiti razvojna finančna sredstva. Direktor Regionalne razvojne agencije Celje Janez Kozmus je Dimovskega dopolnil z informacijo, da trenutno poteka zbiranje podatkov o 250 podjetjih v regiji, ki bodo služili kot osnova za pripravo strategije in konkretnih programov. Najkasneje v začetku junija naj bi bil osnutek strategije pripravljen za javno obravnavo, na občinske svete pa naj bi prišel v septembru po predhodni odobritvi na državni razvojni agenciji. Stanje na področju turizma v Šaleški dolini sta predstavila Slavko Hudarin in Marko Lenarčič. Hudarin, ki vodi velenjski turistični informacijski center, je predstavil dosedanje rezultate, ki se ne odražajo samo v domačih in tujih priznanjih za lepo urejeno mesto, ampak imajo širše dimenzije, vključno z ekonomskimi. Šaleška lokalna turistična organizacija bo organizirana kot javni zavod, z zgornjesavinjsko pa naj bi se povezala v regijsko turistično organizacijo. Marko Lenarčič je izrazil mnenje, da je bilo v minulih letih veliko postorjenega glede promocije zgornjesavinjskega turizma, manjka pa še ustrezna organiziranost, ki naj bi nastala z ustanovitvijo gospodarskega interesnega združenja Zgornja Savinjska dolina. Število nočitev na tem območju je v lanskem letu predstavljalo samo pol odstotka vseh nočitev v Sloveniji (vsega skupaj imamo le 850 postelj, od tega le 130 hotelskih), razveseljuje pa podatek, da se iz leta v leto povečuje število tujih gostov. Zaključek tokratne seje je minil v podelitvi priznanj najbolj urejenim podjetjem v savinjsko-šaleški regiji. Regijska priznanja so prejeli Figaro Velenje, Elkroj Mozirje, Banka Velenje, Esotech Velenje, Fori Velenje, Premogovnik Velenje, Gorenje Velenje, KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje. Slednje podjetje je bilo še posebej pohvaljeno, saj je prejelo tudi državno priznanje za najlepšo urejenost. Franci Kotnik BSH Hišni aparati Nazarje Vili Eisenhut se vrača v Maribor Nazarsko podjetje BSH Hišni aparati, ki je v stoodstotni lasti nemškega koncerna Bosch Siemens, bo v kratkem dobilo novega direktorja. Vili Eisenhut, ki je omenjeno podjetje vodil pet let in pol, se namreč vrača v Maribor, torej bodo na njegovo mesto imenovali novega človeka. Po neuradnih informacijah le ta naj ne bi bil iz sedanje kadrovske zasedbe v Hišnih aparatih. Hišni aparati so v zadnjih sedmih letih potrojili proizvodnjo in vzporedno s tem veliko investirali. Po Eisenhutovem mnenju to vsekakor še ni limit nazarskega podjetja, saj bi lahko z nadaljnjimi investicijami in pravimi programi v prihodnjih petih letih podvojili sedanjo realizacijo, ki znaša letno od 120do 130 milijonov nemških mark. Možnost zaposlitve bi v tem primeru dobilo okrog dvesto delavcev. In s kakšnimi vtisi Vili Eisenhut zapušča Nazarje? »V okolju pa tudi pri delu nikoli nisem imel težav,« je izjavil za celjski Novi tednik, »sploh pa sem se držal vodila, da sta za sodelovanje potrebna vsaj dva. Pomagala mi je ekipa pravih sodelavcev in samo skupaj smo lahko dosegali uspehe: v podjetju je 12 montažnih linij, s katerih vsako minuto pride 12 novih izdelkov - nemogoče je, da bi en človek obvladal cel proces. Imel sem srečo, ker smo se vsi začeli učiti od začetka in dano priložnost dobro izkoristili. Poleg tega nisem preobremenjen z regionalizmom, verjamem, da lahko nekdo iz drugega okolja prinese pozitivne izkušnje. Po moje je najpomembneje, da bo Hišne aparate spet vodil Slovenec, in pričakujem, da se bodo lastniki pravilno odločili glede novega direktorja.« Franci Kotnik Gospodarstveniki in župani so na Venišah enotno ugotovili, da je povezovanje potrebno in koristno (foto: Ciril Sem) Območna obrtna zbornica Mozirje Priprave na praznovanje 2 5-letnice Člani skupščine Območne obrtne zbornice Mozirje so se v sredo, 5. aprila, sestali na drugi redni seji v sedanjem mandatu. Pregledali so delo zbornice in njenih sekcij v letu 1999 in se dogovorili, katerim aktivnostim bodo posvetili največ pozornosti v letu 2000. Letošnje leto je za mozirsko zbornico jubilejno, saj mineva četrt stoletja od njene ustanovitve. Poročilo o delu zbornice v minulem letu je podal predsednik Franc Benda. Med številnimi aktivnostmi je izpostavil zlasti področje izobraževanja in promocije. Pravno svetovanje je obrtna zbornica vletu 1999 organizirala po sistemu napotnic in tako dosegla bistveno boljšo preglednost ter učinkovitost. Benda je poudaril tudi aktivnosti za reševanje problemov avtoprevoznikov v zvezi s parkirišči in dovolilnicami za prevoze v tujino. Poročila o delu posameznih sekcij so nekateri predsedniki podali v ustni nekateri pa v pismeni obliki. Sekcija lesarjev se je ukvarjala z novo zakonodajo in izobraževanjem ter delom inšpekcijskih služb. Gostinci so veliko pozornosti namenih novi kategorizaciji namestitvenih in gostinskih objektov ter povezovanju v lokalno turis- tično organizacijo. Posebej pereče zanje je plačevanje avtorskih pravic za predvajanje glasbe v lokalih, številne pripombe pa imajo tudi na pristop države do dualnega sistema izobraževanja. Sekcija avtoservisnih dejavnosti je glavni poudarek namenila povezovanju na regijskem nivoju, člani elektro sekcije pa so se posvetih predvsem izobraževanju. Živilci so strnih vrste na relaciji do večjih kupcev, še vedno pa se neuspešno spopadajo s prodajo kruha »od vrat do vrat«. Frizerke so v skladu s prakso minulih let največ sodelovale na področju izobraževanja, avtoprevozniki pa so se med vsemi člani obrtne zbornice ubadali z največjimi problemi dovolilnic. Člani tekstilne sekcije so obiskali kar nekaj sejmov in modnih revij domain v tujini, kovinarji in gradbinci pa o svojem delu v lanskem letu na skupščini niso poročali. Toliko bolj izčrpno je bilo poročilo predsednika športne sekcije Zlatka Vitanca, iz katerega je bil razviden izjemen napredek v minulem obdobju. Lani je ekipi Območne obrtne zbornice Mozirje na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju z osvojitvijo prvega mesta v ekipni konkurenci uspel največji dosežek doslej. Po sprejemu zaključnega računa za leto 1999 so člani skupščine razpravljali o programu dela in finančnem načrtu zaleto 2000. Letos naj bi mozirska zbornica sodelovala na celjskem obrtnem sejmu z večjim razstavnim prostorom kot lani, bolj dovršena pa naj bi bila tudi sama predstavitev. Sicer pa so v teku intenzivne priprave na 2 5-letnico zbornice, ki bo obeležena z nizom prireditev v drugi polovici maja V torek, 23. maja, bo vmozirski galeriji predavanje Aleksandra Videčnika na temo Obrtništvo nekoč in danes, ob tej priložnosti pa bo predstavljen tudi zbornik, ki ga bo zbornica izdala ob svojem jubileju. Dan kasneje bo v Mozirju srečanje upokojenih obrtnikov,^v četrtek, 25. maja, pabovNazarjah okrogla miza na temo Možnosti nad-aljnjegarazvojamalega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini, kateri bo sledila slavnostna akademija z modno revijo. Slednjo bodo pripravili člani sekcije tekstilcev, ki letos praznujejo 10. obletnico. Člani 00Z Mozirje bodo praznovanje sklenili v soboto, 27. maja, z obrtnim plesom v hotelu Štorman na Venišah. Franci Kotnik Zadruga Mozirje Pravilnike spraviti v življenjske okvire Kot vsako leto vtem času so se člani Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje oziroma njihovi predstavniki tudi letos zbrali na občnem zboru, na katerem so obravnavali poslovanje zadruge v minulem letu in sprejeli planske usmeritve za leto 2000. Občni zbor, na katerem je bilo izrečenih veliko kritičnih pripomb na nove pravilnike v pridelavi živil živalskega izvora, je potekal na Rečici ob Savinji. Delovno predsedstvo zadružnega občnega zbora (foto: Franci Kotnik) Predsednik upravnega odbora zadruge Florjan Remic je uvodoma povedal, da se v lanskem letu niso srečevali s hujšimi problemi, čeprav je bilo splošno stanje v kmetijstvu neugodno. »Radi bi zadrugo, ki dobro posluje in ki po drugi strani svojim članom nudi kar največ,« je svoje misli strnil Remic in dodal, da je najlažje stati ob strani in kritizirati, težje pa je v danih razmerah kar najbolje delati. Ob tem je namenil nekaj besed tudi nedavnemu obisku kmetijskega ministra Cirila Smrkolja v Nazarjah in izrazil mnenje, da bi morali predstavniki državnih institucij, ko pridejo na podeželje, v prvi vrsti prisluhniti domačinom, ne pa trmoglavo vztrajati pri svojem mnenju. V nadaljevanju občnega zbora je poročilo o poslovanju Zadruge Mozirje v letu 1999 podal direktor Anton Vrhovnik, finančni rezultat pa je obrazložil računovodja Franc Miklavc. Vodja delovne enote Kmetijstvo Ivan Acman je spregovoril o aktualni problematiki v tej dejavnosti. Kot je povedal, se nekatere kmetije v zgornjem delu doline že preusmerjajo v ekološko kmetovanje, vendar tržišče za ekološko neoporečne proizvode še miruje. Acman je kot eno izmed alternativnih panog omenil ovčerejo. Zadruga je v lanskem letu odkupila že več kot 400 jagnjet. Po razpravi so udeleženci občnega zbora potrdili poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1999 in sprejeli sklep, da dobiček v višini 5.336.OOO tolarjev ostane ner- azporejen. Vsem članom zadruge se prizna ristorno v višini dva do tri odstotke od prometa z zadružno kartico glede na lanskoletni obseg prometa z omenjeno kartico. Članski delež se poveča za šest odstotkov oziroma za skupni znesek 1.843.018 tolarjev. Občnega zbora na Rečici se je udeležil tudi direktor Zadružne zveze Slovenije Martin Nose. Opisal je prizadevanja zveze, da bi slovensko bla- go ostalo na policah trgovin, in seznanil prisotne z aktivnostmi za ohranjanje slovenske živilske industrije. Precejšen poudarek je namenil tudi bodoči organiziranosti hranilno-kreditnih služb in formiranju kmetijsko gozdarske zbornice. Slednja bo v prihodnje enakopraven sogovornik v procesu priprave zakonodaje, zato bo lahko nanjo bistveno lažje vplivala, kot sedaj to lahko počne zadružna zveza. V razpravi so bila izražena številna kritična mnenja v zvezi z novimi pravilniki o pridelavi živil živalskega izvora. Očitno je, da so bili tako strogi kriteriji (v hlevih po novem naj ne bi bilo lastovk) vneseni zaradi pritiskov Evropske unije, slej ko prej pa bodo morali omenjeni pravilniki upoštevati realne razmere. V ta namen je občni zbor zadruge skupaj z govedorejskim društvom na kmetijsko ministrstvo naslovil protest, v katerem zahteva ponovno oblikovanje omenjenih zakonskih aktov v sodelovanju s kmeti in ponovno uvedbo regresa za obnovo črede. Franci Kotnik Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje: »Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi še vedno daje glavni pečat kmetijska proizvodnja« Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je v lanskem letu poslovala z minimalnim dobičkom. Kot jena občnem zboru povedal direktor Anton Vrhovnik, so nekatere dejavnosti v sklopu zadruge poslovale zelo dobro, nekatere med njimi pa so poslovno leto zaključile z negativnim rezultatom. Posebnega zadovoljstva zato ni, hkrati pa tudi ni prevelike zaskrbljenosti glede letošnjega poslovanja. Vrhovnik je glede tega celo nekoliko optimističen. »Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi še vedno daje glavni pečat kmetijska proizvodnja, v sklopu katere je na prvem mestu proizvodnja mleka. Lani smo jo povečali za skoraj osem odstotkov in dosegli najvišjo številko v zgodovini zadruge: 13,2 milijona litrov. V tej količini je bilo kar 95 odstotkov takšnega mleka, ki bi ustrezalo novim kriterijem in je vsebovalo manj kot sto tisoč mikroorganizmov na liter mleka. V letošnjem letu predvidevamo za dva odstotka večji odkup kot v lanskem letu, vendar žal podatki za prve tri mesece tega ne potrjujejo, saj je oddaja mleka upadla. To ni dobro niti za kmete, katerim s tem upada prihodek, niti za zadrugo, ki s tem izgublja svojo moč v slovenskem prostoru, še najmanj pa je to dobro za Slovenijo, ker bodo z manjšim kontigentom mleka njena pogajanja z Evropsko unijo še težja. Novi pravilnik poleg zelo visokih higiensko-sanitarnih pogojev za pridelavo, za katere verjamem, da jih bomo uspeli spraviti v življenjske okvire, od nas zahteva tudi dostavo mleka na »rampo« mlekarne. To za nas pomeni ukinitev zbiralnice mleka v Radmirju in nabavo novega avtomobila za prevoz mleka s prikolico. Zbiralnica v Radmirju bo kot objekt ostal in bo služila kot laboratorij za vzorce, v njej pa bomo organizirali tudi pranje cistern lokalnih prevoznikov mleka. V ta namen potrebujemo še ustrezni lokaciji v Mozirju in Lučah. In še ena zadeva je pomembna glede pridelave mleka. Prvega julija poteče uredba o sedaj določeni ceni mleka. Od takrat dalje se bomo morali glede cene sami pogajati z mlekarnami. Pogajanja bodo verjetno potekala preko Zadružne zveze Slovenije in posameznih rejskih združenj, v vsakem primeru pa zaradi inflacije ne bi smeli pristati na sedanjo ceno. Zadruga je lani in letos na vse zgornjesavinjske občine naslovila vlogo za sofinanciranje po litru mleka. V letošnjem letu so vse občine naš predlog sprejele, niso pa vse odobrile enake višine sofinanciranja.« Anton Vrhovnik: “Lani za razliko od prakse prejšnjih let nismo zmanjšali števila zaposlenih” Druga pomembna zadružna dejavnost je pitanje živine, čeprav zanjo Vrhovnik pravi, da je spričo neugodnih pogojev v Zgornji Savinjski dolini (veliko padavin, malo koruze itd.) bolj vzporedna dejavnost. Lani je odkup ostal na nivoju leta 1998, kar pomeni okrog tisoč glav oziroma nekaj manj kot 600 ton. Zadruga je občinam predlagala podporo tudi za to kmetijsko dejavnost in občine so jo večinoma tudi odobrile. »Tretja zadružna dejavnost je perutninarstvo. Naše letne kapacitete proizvodnje konzumnih jajc se vrtijo okrog 24 milijonov, kar predstavlja osem do deset odstotkov slovenskega tržnega deleža. Zaradi izrazito slabe prodaje v poletnih mesecih smo se lani morali zateči k predčasnemu klanju nekaterih jat, poslovno leto pa smo v tej dejavnosti zaključili z negativnim re- zultatom. Letošnjapričakovanjaso bistveno drugačna, saj je se medtem povpraševanje za jajci povečalo, poleg tega pa bomo zmanjšali proizvodne stroške na vseh nivojih. Ob tem moram povedati, da smo lani uredili sortirnico jajcvVarpolju, kar je bila finančno zelo zahtevnainvesticija. Proizvodnjo želimo ohraniti na sedanjem nivoju, kajti zmanjšanje ne pride v poštev zaradi fiksnih stroškov.« Po Vrhovnikovih besedah je bila Zadruga Mozirje v minulem letu zelo uspešna pri odkupu lesa. Količina je dosegla 53 tisoč kubik-ov, kar je sicer pet tisoč kubikov manj kot leto poprej, letos pa naj bi se številka povzpela na 58 tisoč kubikov. Trend v prvih treh mesecih letošnjega leta je vzpodbuden, čeprav je nelojalna konkurenca, ki išče svoj zaslužek v utaji davka, zelo agresivna. Ob tem je Vrhovnik pojasnil položaj zadruge v gornjegrajski Smreki (sedaj je večinski lastnik) in izrazil prepričanje, da bo po uspešni prisilni poravnavi s sedanjim proizvodnim programom izplavala iz težav. V sklop kmetijskih dejavnosti sodi še proizvodnja hmelja. Njegova cena se je v lanskem letu dvignila s štirih mark in pol na 6,2 nemške marke, vendar kljub stimulaciji države v višini 117 tisoč tolarjev na hektar še vedno ne pokriva stroškov. Vrhovnik je omenil tudi težave pri sklepanju pogodb z lastniki zemljišč, saj se slednji neradi odločajo za večletne pogodbe, nasadi hmelja pa so izrazito dolgoletni. »S trgovsko dejavnostjo v zadrugi nismo povsem zadovoljni. V lanskem letu smo sicer uspeli povečati realizacijo v skladu z inflacijo, vendar je bila naša marža pri tem manjša, zato smo zabeležili negativni rezultat. Razloga za to lahko iščemo v uvedbi davka na dodano vrednost in prehodu na franšizni sistem Mercator, po katerem ima- mo sedaj ugodnejše nabavne pogoje, hkrati pa je naša marža v vseh prodajnih akcijah nižja. Sedaj temeljito analiziramo poslovanje vsake od prodajaln in če pri kateri ne bomo našli načina za pozitivno poslovanje, jo bomo oddali v najem. Letos načrtujemo prenovo prodajalne z živili v Radmirju, ob tem pa bomo morali gostinski obrat v tem kraju verjetno preurediti v bife. Objekt v Radmirju smo lani kupili od denacionalizacijskega upravičenca in zanj plačali preko 13 milijonov tolarjev. Resno razmišljamo tudi o prenovi mozirske restavracije Gaj in ureditvi letnega vrta pri gostilni v Lučah.« Zelo dobro je v letu 1999 posloval zadružni avtopark. Njegov promet je porasel za 35 odstotkov, s tem pa je Zadruga Mozirje skupaj s svojimi kooperanti postala glavni prevoznik v poslovnem sistemu Gorenje. Konkurenca na tem področju je po besedah Antona Vrhovnika tako huda kot nikjer drugje. Mehanične delavnice so že skrajno racionalizirane in opravljajo svojo dejavnost le še za potrebe zadruge, povsem drugačna pa je situacija s hranilno kreditno službo. Njene hranilne vloge so se lani povečale za deset odstotkov, novi zakon o bankah in hranilnicah pa terja njeno reorganizacijo. Seveda ne samo njene, ampak vseh tovrstnih hranilnic v Sloveniji. Možnih je več rešitev, Vrhovnik pa v nobenem primeru ne zagovarja pripojitev h kateri od poslovnih bank. »Lani za razliko o prakse prejšnjih let nismo zmanjšali števila zaposlenih. Razlog tiči v tem, da smo prevzeli del zaposlenih grosističnega podjetja Vtis, ki smo ga zaradi poslovne povezave z Mercatorjem morali ukiniti,« je pregled lanskoletnega poslovanja Zadruge Mozirje sklenil Anton Vrhovnik. Franci Kotnik CELJE, Mariborska 202, tel.: 063 42 55 010 ali 011 ŠEMPETER (pri Sipu), tel.: 063 70013 00 ze od 1 *449*000 SIT Korando ! izbirate lahko ^ med modeli: Lanos 50% plačate na kredit do 5 let ali po sistemu staro za novo, ostalih 50% čez 2 leti, prav tako na kredit. minimalni polog, ostalo na položnice. POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO. C nakup z gotovino - gotovinski popusti Chairman KREDITIRANJE d. 7 let / MOTOR CELJE, Mariborska 202, tel.: 063 42 55 010 ali 011 ŠEMPETER (pri Sipu), tel.: 063 700 13 00 Volitve v svet kmetijsko gozdarske zbornice Skromna udeležba Po neuradnih rezultatih se je nedeljskih volitev v svet kmetijsko gozdarske zbornice v Sloveniji udeležilo precej skromno število volilnih upravičencev -43.354oziroma 24,9 odstotka lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so po lani maja sprejetem zakonu postali obvezni člani omenjene zbornice. V volilni enoti Slovenj Gradec, kamor je spadala tudi Zgornja Savinjska dolina, jebilavolilnaudeležbale malce boljša in je znašala 28,58 odstotka. Volitve so potekale po proporcionalnem sistemu, največ glasov pa sta dobili listi Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza in Kmečka lista -društvo za razvoj kmetijstva in podeželja. V volilni enoti Slovenj Gradec je prva dobila 42,6 odstotka glasov, druga pa 45,9 odstotka. Listi Janez Kaker in Pankracij Semečnik sta dobili le »ostanke« oziroma 5,3 ter 6,2 odstotka glasov. Po neuradnih izidih sta bila z liste Slovenske kmečke zveze izvoljena Martin Mazgan iz Gortine in Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji, s kmečke liste pa Janko Arlič iz Skal in Jožef Pratneker iz Onkraj Meže. Končni rezultati volitev v svet kmetijsko gozdarske zbornice bodo znani še ta teden, potem ko so bile v sredo in četrtek še volitve za pravne osebe, za kmetijska podjetja na Gospodarski zbornici Slovenije in za zadružne organizacije na Zadružni zvezi Slovenije. Franci Kolnik Občinski svet Nazarje Denarja je premalo Relativno kratek in nezahteven dnevni red 14. redne seje nazarskega občinskega sveta, ki j e bila v četrtek, 6. aprila, ni napovedoval posebej polemične razprave. Toda svetniki so se še posebej pri točki razno zapletli v burno polemiko, saj je beseda nanesla na finančne težave pri obnovi zdravstvene postaje v Nazarjah, ki so se pojavile zaradi nepripravljenosti ostalih zgornjesavinjskih občin, da bi sofinancirale obnovo oddelka fizioterapije. Seja se je začela s pregledom zapisnika prejšnje seje, pri čemer je župan Ivan Purnat seznanil svetnike z aktivnostmi glede gradnje šolske telovadnice in širitve sistema kabelske televizije v krajevni skupnosti Kokarje. VUradnem listu Republike Slovenije je 7 aprila izšel razpis za izvajalca gradnje in dobavitelja opreme šolske telovadnice. Le-ta bo, kot je znano, večja od pr votno predvidene in bo kot takšna lahko služila tudi za rekreacijo občanov. Širitev kabelskega sistema na območju KS Kokarje že poteka, s strani svetnikov pa je bilo slišati nekaj ostrih kritik na račun sedanjega upravljavca sistema, Elektro Turnšek iz Celja, ki naj bi imel do naročnikov aroganten odnos. Purnat je članom občinskega sveta predstavil tudi predlog za ustanovitev lokalne turistične organizacije Zgornja Savinjska dolina, ki naj bi bila skladno s tolmačenjem ministrstva za malo gospodarstvo in turizem organizirana kotgospodarsko interesno združenje. Lokalna turistična organizacija je potrebna ne samo zaradi povezovanja vseh turističnih subjektov v dolini, pač pa tudi zaradi pridobitve statusa turističnega območja in možnosti pridobivanja finančnih sredstev za konkretne projekte. Svetniki so bili v razpravi skeptični do omenjenega predloga, saj v gradivu ni bilo niti programa dela niti finančnega načrta GIZ Zgornja Savinjska dolina, zato so zahtevah dopolnitev obrazložitve na prihodnji seji občinskega sveta, ko naj bi obravnavo nadaljevali. Po sprejetju odloka o pogojih odvajanja in čiščenja padavinskih voda na območju občine Nazarje so člani občinskega sveta obravnavali predlog zavodaza varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celj a, da se objekt bencinskega servisa v Nazarjah razglasi za kulturni spomenik. Po mnenju svetnikov je predlog zavoda popolnoma neutemeljen, zato so ga enoglasno zavrnili, hkrati pa pozvali trgovsko podjetje Savinja Mozirje, da v najkrajšem času opravi napovedano temeljito prenovo omenjenega objekta. Ob tem je stekla širša razprava o stanju glavnih prometnic skozi občino. Župan je povedal, da je v letošnjem letu predvidena rekonstrukcija odseka regionalne ceste od podjetja BSH Hišni aparati do Jerovčnika, prihodnje leto pa odjerovčnika do Elkro-ja. Občina naj bi za gradnjo pločnika in postavitev avtobusnih postaj na omenjeni relaciji sofinancirala 30 milijonov tolarjev, kar je po mnenju svet-nikovpreveč, zato bodo iskali alternativno rešitev za pešce v ureditvi pešpoti po brežini Savinje. Projekt za rekonstrukcijo ceste skozi Zadrečko dolino bo narejen letos, izveden pa naj bi bil v prihodnjih treh letih. Že omenjena točka razno je bila od vseh najbolj burna. Ivan Purnat je seznanil občinski svet z višino finančnih sredstev, ki so potrebna za obnovo oddelka fizioterapije, popravilo stre- Občinski svet Luče he in ureditev parkirišča pred zdravstveno postajo v Nazarjah. Gre za 28 milijonov tolarjev, od katerih jih bo ministrstvo za zdravstvo prispevalo polovico, preostala polovico pa mora zbrati lokalna skupnost. Po Pumatovem prepričanju, ki so ga v polemični razpravi podprli tudi svetniki, je Občina Nazarje kot lastnik objekta dolžna financirati popravilo strehe in ureditev parkirišča, nikakor pa ni dolžna sama nositi stroškov obnove fizioterapije, saj njene storitve koristijo občani vseh zgornjesavinjskih občin. Nekateri svetniki so celo menili, da bi morala Občina Nazarje v primeru, če ostale občine kljub njihovemu pozivu ne bi sodelovale pri tej investiciji, odstopiti od nekaterih drugih skupnih projektov na nivoju Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik Vračilo parcel nadškofiji Lučki občinski svetniki so na zadnji seji brez pripomb potrdili zaključni račun za preteklo leto. Na podlagi sklepa ustavnega sodišča jim je država namenila več sredstev iz naslova zagotovljene porabe, tako da je bil poplačan tudi kredit. Tudi sicer v Lučah ugotavljajo, da zadolževanje ni problem, seveda v okviru normalnih obrestnih mer in letnega proračunskega obdobja. Brez posebnih pripomb so sprejeli proračun za letošnje leto. Planiranih sredstev je za 207 milijonov tolarjev, potreb seveda precej več, zato bodo poskušali dodatna sredstva pridobiti preko razpisov. Med večjimi investicijami načrtujejo posodobitev ceste v Podvežo, nabavo gasilskega avtomobila, še naprej ostaja problem vaški vodovod, velike potrebe se kažejo v šolstvu in nenazadnje bi radi povečali subvencije v kmetijst- Sprejet je bil tudi predlog župana Mirka Zamernika, da bi parcele, ki po zakonu o denacionalizaciji zapadejo v vračilo ljubljanski nadškof-iji in preko katerih so speljane lokalne ceste, s posebnim dogovorom vrnili upravičencu v upravljanje. S postopno odmero cest in njihovo prekategorizacijo bodo ustvarjeni pogoji za pravnomočno vračilo parcel. Gre za precej zapleten in dolgotrajen proces, ki ga želijo v Lučah rešiti strpno in postopno. Savinjčan vu. Delo na Celjskem Časopisna hiša Delo je ob prazniku občine Celje v knežjem mestu predstavila bralcem novo, predvsem regionalno zasnovano izdajo, ki bo na voljo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih. Po besedah odgovornega urednika Mitje Meršola bo precej časopisnega prostora namenjenega dogodkom in seveda ljudem celjske, savinjske in koroške regije. Potrudili se bodo, da bodo našli v osrednjem slovenskem častniku prostor tudi regionalni problemi, je v priložnos-tnem govoru zbranim sporočil odgovorni urednik Dela. Častnik Cele, kot so v Delu poimenovali prvo regionalno izdajo, so pospremili na pot, poleg domačega župana Bojana Šrota in direktorjaDelaTita Doberška, najvidnejši predstavniki gospodarskega in političnega življenja širšega celjskega območja. Savinjčan Občinski svet Mozirje Na Rečici bo samostojna šola Člani mozirskega občinskega sveta so se v sredo, 29. marca, sestali na 13. redni seji. Med najpomembnejšimi zadevami na dnevnem redu je bila prav gotovo druga obravnava odloka, s katerim so ustanovili Javni vzgojno izobraževalni zavod Občine Mozirje. S tem odlokom je namreč ugodeno Rečičanom, ki so pred skoraj tridesetimi leti ostali brez sa- mostojne osnovne šole. Njihove dolgoletne želje po samostojni osemletki bodo tako s prvim septembrom uresničene. Poleg tega, da bodo otroci vstopili v popolnoma novo šolsko zgradbo, bodo pričeli obiskovati organizacijsko samostojno šolo, katere vršilec dolžnosti ravnatelja bo za eno leto Vlasta Poličnik. Poleg rečiške osnovne šole bo v novoustanovljenem zavodu tudi mozirski vrtec. Vršilec dolžnosti direktorja zavoda, ki bo le-tega zastopal tudi navzven, bo sedanja ravnateljica vrtca Ana Kladnik. Poleg te točke, ki po večih dosedanjih razpravah zaradi usklajenosti odborov, svetnikov in župana ni terjala dodatne razprave, so svetniki potrdili prednostno listo za socialna stanovanja. Takšno stanovanje ima mozirska občina trenutno na razpolago le eno, na prvo mesto pa je komisija, ki jo je vodila Marija Gregorc, po predhodnih ogledih in točkovanju uvrstila Leonido Grofelnik, ki je zbrala 390 točk, za njo pa Milana Kranjeca z zbranimi 210 točkami. Po sprejetju zaključnega računa za leto 1999 je sledila obravnava osnutka pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravljagostin-ska dejavnost. S pravilnikom se bodo zadeve dokončno uredile, zato bo lažje obravnavanje posameznih prošenj za podaljšanje obratovalnih časov, ki jih gostinci vsako leto naslavljajo na občinski svet. V naslednji točki so svetniki sprejeli tudi osnutek pravilnika o prodaji, oddaji v zakup, oddaji za gradnjo in menjavi zemljišč v lasti Občine Mozirje, pred koncem seje pa sprejeli županovo informacijo glede ureditve področja Brdc. Ve se, da objekt na Brdcah že dolga leta propada, saj lastnik Vegrad Velenje očitno doslej ni vedel, kaj bi z njim. Predstavnik Vegrada je povedal, da ima podjetje, seveda če bo izražena volja tudi s strani Občine Mozirje, namen v stari zgradbi urediti dom za starejše krajane. Občina naj bi bila sovlagatelj s tem, da bi vložila vrednost v višini komunalnega prispevka. Benjamin Kanjir Občinski svet Ljubno Odlok o oglaševanju in podpora podjetnikom Na nadaljevanju prekinjene seje so ljubenski svetniki najprej sprejeli odlok o oglaševanju. S tem so prvi v Zgornji Savinjski dolini vsaj načelno določili režim postavljanja in upravljanja z objekti za nameščanje obvestil in reklam. Za pomoč obrtnikom in podjetnikom so tudi letos namenili precej sredstev. Enkrat v obliki subvencij za odpiranje delovnih mest za nedoločen čas, drugič pa preko subvencioniranja obrestnih mer za najete kredite. Vsekakor vzpodbudna odločitev, saj se potrebe podjetništva kažejo na slehernem koraku. Občina Ljubno je bila v lanskem letu precej uspešna pri pridobivanju sredstev iz naslova raznih razpisov in kot kaže bo tako tudi letos. Iz Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti so že dobili nepovratna sredstva, nekaj denarjapa načrtujejo pridobiti iz ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter okolje in prostor. Savinjčan Luče ob Savinji Varčno do varnega mostu Da je mogoče z relativno malo denarja veliko storiti na najlepši način dokazujejo v Lučah z gradnjo novega Logarskega mostu. Z novo pridobitvijo nadomeščajo star in nevaren most, preko katerega je povezana z glavno cesto in svetom celotna Raduha. 21 metrov dolg most so zgradili preko nazarskega Gozdnega gospodarstva, za izvedbo pa so poskrbeli domači izvajalci. Na ta način so občinski blagajni prihranili kar precej denarja, saj bi tujim izvajalcem namesto sedanjih pet morali odšteti kar petnajst milijonov tolarjev. Po oceni strokovnjakov bi betonski most stal okroglih 40 mili- jonov, tega denarja v Lučah seveda nimajo, zato so se odločili za leseno izvedbo. To pa seveda ne pomeni, da niso razmišljali o varnosti. Po statičnih izračunih je nosilnost mostu skladna predpisom, ki so določeni za takšno cesto in nenazadnje, lesena konstrukcija se bolj prilagaja naravnemu okolju od betonske. Savinjčan Prebivalci Raduhe bodo poslej bolj varno in zanesljivo povezani s svetom (foto: Ciril Sem) Nazarje Samostanski hrib dobiva bolj urejeno podobo V soboto, prvega aprila, jena pobočju samostanskega hriba vNazarjah potekala delovna akcija, ki jo je organizirala tamkajšnja krajevna skupnost, udeležili pa so se je člani večih nazarskih društev, gozdarji, domačini in sosedje. V dobrih štirih urah so del hriba, ki je bil najbolj zaraščen z robinjo (akacijo), očistili in ga posadili z borom. Tovrstno druženje bo treba še večkrat ponoviti, preden bo dobil samostanski hrib tako urejeno podobo, da bo sprehod nanj v ponos domačinom in v veselje obiskovalcem. Ena večjih težav je zaraščanje nekdanjih travnikov z robinjo (akacijo). Košnja se je na večini površin opustila, čeprav bi bila že zaradi urejenega videza hriba nujno potrebna. Ob tej priložnosti velja pozvati vse, ki morda potrebujejo travo, da se dogovorijo s frančiškanskim samostanom za redno košnjo. Pod okriljem muzeja gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec bo po samostanskem hribu potekalagozd-na učna pot. Lepo je, kadar se interesi ujamejo. Kaže, da se je na samostanskem hribu zgodilo prav to. Urejena podoba tega dela Nazarij je v interesu tako domačinov in s tem občine ter krajevne skupnosti, kakor tudi frančiškanskega samostana in z učno potj o tudi gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije. Damjan Jevšnik Upravna enota Mozirje Spremembe in dopolnitve zakona o žrtvah vojnega nasilja Ljubno ob Savinji Vroča kri zaradi jezu Zadnjim zapletom okoli gradnje Marčinkovega jezu naSavinji je verjetno v veliki meri boter strah, ki je ostal v zavesti ljudi po katastrofalnih poplavah pred desetimi leti. Omenjeni jez je pravzaprav zadnji večji dolg države, težave pakotzačaranonepojenjajo. Krajani ob nekdanjem in sedanjem jezu so najprej gradnjinasprotovali, sepotem z njo sprijaznili in pred dnevi zopet stvar zaostrili do te mere, da je bila županja Anka Rakun primorana ustaviti gradnjo ob desnem bregu Savinje. Kljub temu, da so predlog stroke »požegnali« občinski svetniki in da je bil projekt v javni razpravi in enomesečni razgrnitvi. Takrat, nam je povedala županja, so se s predlagano rešitvijo strinjali tudi krajani desnega brega Savinje. Posledica silovitega revolta je bil sestanek krajanov, predstavnikov občine in strokovnjakov. Protestniki so zahtevali, da se višina jezu zniža za 20 centimetrov! Projektant Rok Fazarinc se je brez uspeha trudil razložiti, da je s takšnim jezom zagotovljena varnost celotnega kraja, da bo zaščiten tudi primarni vod kanalizacije in da bodo desni breg Savinje zavarovali z dodatnim nasipom. Stvari so šle celo tako daleč, da so krajani zahtevali nove meritve neodvisnega geodeta. Fazarinc se je s predlogom strinjal in celo predlagal, da sam plača meritve, v kolikor bi nove izmere odstopale od sedanjih. V nasprotnem krijejo stroške krajani. Ob tem dejstvu je očitno krajanom pošla sapa in strasti so se umirile. Savinjčan 1. Status žrtve vojnega nasilja po enem staršu, ki je umrl v okoliščinah za priznanje statusa Državni zbor je v mesecu marcu sprejel že 4. spremembo oziroma dopolnitev zakona o žrtvah vojnega nasilja. Na osnovi tokratne novosti si bo lahko uveljavljal status žrtve vojnega nasilja otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubit kot talec (do 15.5.1945). Logična razlaga zakonske določbe pove, da bodo sedaj lahko uveljavili status žrtve vojnega nasilja tudi morebitni zamudniki, ki so v okoliščinah, ki jih navaja zakon izgubili oba starša. Rok za vložitev vlog je 6 mesecev od začetka veljavnosti zakona, torej od 31. marca 2000, rok pa se izteče 30. septembra 2000. Da bi strankam olajšali delo, so v Upravni enoti Mozirje (soba 7-8) na razpolago obrazci -vloga stranke. Vlogo mora stranka skrbno izpolniti in priložiti naslednje dokumente: - izpisek iz rojstne matične knjige za sebe, - izpisek iz matične knjige umrlih za starša, po katerem uveljavlja status, - v kolikor na izpisku iz matične knjige umrlih ni naveden vzrok smrti (npr. umrl v koncentracijskem taborišču Auschwitz), je potrebno pridobiti potrdilo ustreznega muzeja (npr. Muzej novejše zgodovine Celje), iz katerega bo razviden vzrok smrti. Pri Upravni enoti Mozirje vložijo vlogo tisti, ki imajo stalno bivališče na območju Upravne enote Mozirje, Upravna enota bo po vložitvi vloge po uradni dolžnosti pridobila potrdilo o stalnem bivališču in potrdilo o državljanstvu. Pozitivno rešene vloge bodo posredovane na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo dalo k odločbi soglasje ali bo ugotovilo, da ni pogojev za priznanje statusa. Stranka, ki bo iz tega naslova pridobila status žrtve vojnega nasilja, se bo vpisala v evidenco, upravičena pa bo le do odškodnine po posebnem zakonu, ki še ni bil sprejet. 2. Neupoštevanje doživljenjske mesečne rente pri ugotavljanju izpolnjevanja premoženjskih cenzusov za socialno - varstvene pravice V zakonske novele je vnesena določba, po kateri se pri uveljavljanju socialno - varstvenih pravic (veteranski, invalidski in družinski dodatek, denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu in varstveni dodatek k pokojnini) doživljenjska mesečna renta ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa oziroma zneska skupnih dohodkov, ki je predpisan kot pogoj za pridobitev teh pravic. Upravičencem, ki imajo pri Upravni enoti Mozirje priznan invalidski, družinski ali veteranski dodatek in jim je bila renta upoštevana pri višini pravice, bodo po prejemu odločbe o prevedbi dobili novo odločbo, ki bo veljala od 1.4. 2000 in v njej renta ne bo upoštevana. PA SO SE USRALI! OČITNO JE, DA SO TUDI ŽEPI ZA UUBENCE NAVSEZADNJE 20 CENTIMETROV PREGLOBOKI I MARČINKOV JEZ BO MENDA PO MNENJU NEKATERIH PREBIVALCEV UUBNEGA ZA 20 CENTIMETROV PREVISOK. ZAHTEVALI SO NOVE MERITVE. POGOJ: ČE BODO REZULTATI ENAKI STARIM MERITVAM, STROŠKE LE-TEH KRIJEJO KRAJANI SAMI. Mozirje Ograja, ki buri duhove Pred časom je na Šmihelski cesti “zrasla” ograja, ki že dalj časa buri duhove mozirskih občinskih svetnikov. Lepo urejena, kombinirana betonsko lesena ograja je bila tema že kar na dveh sejah in očitno bo še na kateri izmed prihodnjih. Občni zbor zgornjesavinjskega strojnega krožka Računi potrebni zaradi sofinanciranja Strojni krožek je organizirana oblika medsosedske pomoči. Je prostovoljno združenje kmetov nekega območja na društveni osnovi. Za razliko od običajne medsosedske pomoči, ki je omejena le na bližnje sosede, se pri strojnih krožkih sodelovanje pri uporabi kmetijske mehanizacije razširi na območje celega krožka. Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih uporabljajo na svoji kmetiji, drugim članom. Lastnik stroja tudi z njim dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so predhodno dogovorjene. Področje ob Šmihelski cesti, ki gaje “presekala”, je v ureditvenih načrtih predvideno kot zazidalno. Pri ureditvi parkirišč pri mozirskem kulturnem domu oziroma pri lekarni so nekje pri sredini že vzidani temelji bodočega mostu preko potoka, ki teče ob parkirišču. Tu naj bi bila dovozna pot novega naselja stanovanjskih hiš. Na prejšnji seji, ko je bilo postavljeno vprašanje svetnikov, kdo je dal dovoljenje, da se na tem območju postavlja tako masivna ograja, je župan dejal, da uprava takšnega dovoljenja ni izdala. Do zadnje seje pa se je našel konkreten odgovor. Soglasje Poleg generalnega čiščenja okrog ribiškega doma in ribnika pri Mozirskem gaju so udeleženci delovne akcije postavili jezove na mozirski strugi, še posebej obsežna pašo bila dela na gojitvenem ribniku na Prihovi. Poleg temeljitega čiščenja so okrog ribnika postavili ograjo, ki sedaj fizično ločuje omenjeni objekt od okolice. S tem je vsaj delno izboljšana tudi njegova varnost. za gradnjo je prišlo iz občinske uprave. Investitor je namreč zatrdil, da bo samo obnavljal obstoječo ograjo “žičnati plot”, ki je tu stal že v času bivših lastnikov. Poleg tega naj bi postavil nadstrešnico za dva avtomobila, ki bi tako ponudila obiskovalcem trga dva izpraznjena parkirna prostora. Zaradi bodočih načrtov, ki so vezani na ta prostor, je občinska uprava z investitorjem podpisala poseben dogovor, ki ga obvezuje, da mora postavljeno ograjo ob začetku gradnje stanovanjske cone takoj odstraniti. Prvega aprila so člani RD Mozirje z lovom v ribniku pri gaju otvorili ribolovno sezono 2000. Povsem zares se bo začela 1. maja, saj bo od takrat dalje dovoljen tudi ribolov v Savinji in Dreti. V ta namen so v oba vodotoka v marcu vložili pet tisoč merskih lipanov, v ribnik pa dve toni krapov in sto merskih smučev. Franci Kotnik Člani Strojnega krožka (SK) Zgornje Savinjske doline so se v petek, 17. marca, zbrali na tretjem rednem občnem zboru v Novi Štifti. Članstvo se je v zadnjem letu močno povečalo, saj trenutno šteje 172 članov. Povabilu se je odzval tudi mag. Marjan Dolenšek, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije. Na občnem zboru so pregledali delo v lanskem letu in si zadali plan za naslednje leto. Vsi člani SK bodo še naprej prejemali krožna obvestila o novostih in dogajanjih. Vsak bo prejel člansko izkaznico in katalog stroškov kmetijske mehanizacije, organizirana bo demonstracija SIP-ovih strojev primernih za gorsko višinska območja itd. Tako predsednik Tomaž Marolt kot tudi vodja SK Rafko Kerznar sta člane opozorila na izstavljanje računov za opravljene storitve in pošiljanje kopij teh računov vodju strojnega krožka. Le na ta način bo možno uveljavljati sredstva, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto namenja za sofinanciranje delovanja SK. V lanskem letu teh sredstev ni bilo možno uveljavljati, saj ni bila izpolnjena zahteva iz razpisa, ki zahteva vsaj 2,5 delovne ure/ ha na člana, kar se dokazuje na podlagi računov. Člani občnega zbora so sprejeli sklep, da bodo v letošnjem letu zagotovili kopije računov za uveljavljanje subvencije. Mag. Marjan Dolenšek je prisotne seznanil z davčnimi vprašanji pri opravljanju uslug pri strojnih krožkih. Zakon o dohodnini loči med medsebojno sosedsko pomočjo med kmečkimi gospodarstvi in opravljanjem kmetijskih storitev pravnim osebam s kmetijsko mehanizacijo. V prvem primeru se davek od prejemkov pri opravljanju uslug ob upošte- vanju določil Odredbe ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ne plačuje. Zajeta so dela s področja kmetijstva in gozdarstva, kijih opravljajo člani kmetije z lastno mehanizacijo. Dela opravljajo v okviru strojnega krožka. Izvajajo jih lahko v občini, v kateri imajo svoja zemljišča, in v sosednjih občinah. Storitve se lahko zaračunavajo po cenah, ki ne presegajo cenobjavljenihvkatalogu stroškov kmetijske mehanizacije. Skupna letna vsota prejemkov ne sme preseči 64.000 SlT/ha kmetijske zemlje, ki jo ima kmetija v lasti ali najemu, vendar največ do 20 ha. Izvajalec mora naročniku izdati račun, kopijo pa hraniti najmanj pet let. Za opravljanje kmetijskih storitev pravnim osebam (občine - pluženje snega, šole...) se po Zakonu o dohodnini plačuje dohodnina od ustvarjenih prihodkov (storitve kot dopolnilnadejavnost).Pravnaoseba odvede akontacijo dohodnine po shemi: 60% normirani stroški, osnova 40%, akontacija 25%. To pomeni za člana SK 10% dajatev od izplačanega zneska. Prihodek je potrebno prijaviti v napovedi za odmero dohodnine. Nadalje je mag. Dolenšek opozoril na uveljavljanje povrnitve trošarine za gorivo in imel krajše predavanje o pripravi in kurjenju sekancev. Zaradi obilice neizkoriščene lesne mase ima ta način ogrevanja v naši dolini zagotovo prihodnost. O svojih pozitivnih izkušnjah s tem načinom ogrevanja sta spregovorila tudi Jože Bider in Rok Suhadolnik. Ob zaključku letošnjega občnega zbora je vodja SK Rafko Kerznar podelil priznanje najprizadevnejše-mu članu. Simbolično nagrado je prejel Janez Lenko z Ljubnega. Sonja Moličnik Oblak Benjamin Kanjir Občinska uprava je dala soglasje le za obnovo “žičnatega plota” (foto: B. Kanjir) Ribiška družina Mozirje Spomladansko vzdrževanje objektov Kot vsako leto so člani mozirske ribiške družine tudi na začetku letošnje pomladi opravili številna vzdrževalna dela na objektih, ki so v njihovi lasti oziroma jih uporabljajo pri svojem delu. Delovno akcijo, na kateri je sodelovalo preko 60 članov družine, so opravili sredi marca. Podvolovljek Ustanovili turistično društvo, ki ne bo konkurenca lučkemu Pred dvema letoma je s prekategorizacijo cestaPodvolovljek-Kranjski Rak prešla v državno upravljanje, kar seveda v perspektivi pomeni, da bo slej ko prej tudi asfaltirana. Z okrajšavo bi se seveda tudi močno povečal promet v smeri proti Logarski dolini, tako vsaj razmišljajo domačini v Podvolovljeku in dodajajo, daje skrajni čas za turistično akcijo. Ob dejstvu, da kmetijska dejavnost počasi, vendar nezadržno stagnira, vidijo domačini precejšnje možnosti v turizmu. Ljudje so očitno zainteresirani, tako je vsaj moč razbrati iz odgovorov, s katerimi so pobudniki za ustanovitev turističnega društva izmerili mnenje med prebivalci Podvolovljeka. Ljudje se namreč zavedajo ekonomskega položaja, ki bo zaradi znanih razmer rajši slabši kot boljši, zato želijo nekaj storiti zase in od turistov iztržiti tudi kakšen tolar. Na zboru krajanov so tudi formalno izvolili organe društva, za prvega predsednika pa Petra Resnika. Ob tem niso pozabili jasno poudariti, da ne gre za konkurenco lučkemu turističnemu društvu, tako se je v nekaterih krogih tudi lahko slišalo, ampak za dopolnitev. Župan Mirko Zamernik takšno odločitev ljudi odločno podpira, saj, kot pravi, je potrebno predvsem z lastno pobudo poskušati premakniti voz naprej. Ljudje morajo videti, da se nekaj dogaja, zato so potrebni koraki, v začetni fazi majhni, vendar konkretni, predvsem pa morajo zainteresirani vedeti kaj hočejo, je prepričan župan. Življenje novega društva naj bi bilo vezano predvsem na sponzorje, občina bo seveda pomagala na raznih razpisih, denarja iz proračuna pa ne bo prav veliko. .................- ...............=...= Odkupujemo hlodovino: smreke, jelke, bora, macesna, hrasta, jasena, javorja Informacije na telefon: 832*721 j mobitel: 0609*649*751 Prvo kar je potrebno postoriti, pravijo vPodvolov-ljeku, je evidentiranje in obeležitev naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti. Cerkev sv. Antona, Žagerski mlin, slap Cue, Riharska jelka, Seliški in Ropovi studenci, Žagerska zijalka... in še bi lahko naštevali zanimivosti vredne ogleda. V perspektivi razmišljajo celo o prospektu, na njem naj bi turistom predstavili bogato ponudbo malo znanega in nekaterim celo zakotnega Podvolovljeka. Prihodnost je torej v turizmu, je prepričan tudi župan Zamernik in dodaja, da tisti, ki naj bi turizmu prispevali največ in od njega največ imeli, premalo sodelujejo. Vsekakor pa nima smisla zadeve forsirati na silo, tako kot se je zadnja leta praviloma dogajalo ob organizaciji lučkega dne, razmišlja župan. Najmanj pa je ustanovitev turističnega društva v Podvolovljeku konkurenca lučkemu. Navsezadnje so v aktih društva zapisali, da v primeru prenehanja delovanja društvena imovina preide v last društva iz Luč. Pomisleki so očitno odveč, samo s skupnimi prizadevanji bo namreč mogoče v neokrnjeno “zakotje” zvabiti turiste in jim iz žepa izbrskati kakšen tolar. Za to pravzaprav tudi gre. Savinjčan Krajevna skupnost Kokarje Laze dobivajo novo podobo V Krajevni skupnosti Kokarje so drugo soboto v aprilu ponovno zagnali delovne stroje ter pričeli z deli pri izgradnji športno rekreacijskega centra. Udarniške akcije so se udeležili člani vseh društev v KS Kokarje: gasilci, športniki, taborniki iz Nazarij in Celja. Strojna dela je opravil Miran Strgar, v pomoč mu je bilo kar pet traktoristov, ki so odvažali zemljo, ostali udeleženci akcije pa so se trudili zravnati zemljo in zasaditi smrečice.... Tako Laze dobivajo novo podobo, oblika terena se spreminja. Delo na Lazah še ni končano. Čaka jih še rahljanje zemlje in setev trave, brananje ter ročno pobiranje kamnov. Upajo, da bodo vse to uspeli izvršiti do prvega maja. V naslednjem letu pa načrtujejo še asfaltiranje ceste. Marija Sukalo Krajevni odbor ZB in udeležencev NOB Zavzemanje za krepitev organizacije Krajevni odbor ZB in udeležencev NOB se je drugo soboto v aprilu sestal na svoji letni konferenci. Pregledali so delo v preteklem obdobju in si začrtali smernice za nadaljnje delo. Zaradi smrti predsednika Franja Montalna je poročilo o delu podal tajnik Janez Žagar. Krajevni odbor ZB in udeležencev NOB združuje borce in udeležence druge svetovne vojne, ki so v večini starejši ljudje, zato se članstvo z leti krči. Da bi pomladili organizacijo, so začeli vključevati svojce borcev ter vse, ki priznavajo in spoštujejo pridobitve NOB in ustavili upadanje števila. Tudi socialno in zdravstveno stanje je s staranjem bolj pereče. Bolnim in ostarelim članom posvečajo posebno skrb, z obiski jim lajšajo osamljenost. Za invalidne in težko pokretne člane so avgusta organizirali že tradicionalni izlet. Tudi na področju ohranjanja tradicij NOB so bili aktivni. V počastitev dneva upora so se udeležili osrednje proslave na Rečici ob Savinji. Med letom pa so se udeleževali spominskih svečanosti, ki so obeleževale važnejše dogodke med NOB. Organizirali so tudi nekaj izletov z namenom druženja in spoznavanja ožje ter širše domovine. Ob dnevu mrtvih so organizirali v sodelovanju s šolsko mladino žalno svečanost. Skrbeli in urejali so grobove ter grobišča borcev NOB. V letošnjem letu bo krajevni odbor ZB in udeležencev NOB Mozirje posvečal pozornost pristnim tovariškim odnosom med člani. Zavzemali se bodo za krepitev organizacije s pridobivanjem pridruženih članov. Posvečali bodo skrb socialnim razmeram članov. Za ublažitev najbolj perečih problemov bodo sodelovali z rdečim križem in centrom za socialno delo ter krajevno skupnostjo in občino. Nadaljevali bodo z obiski ostarelih in bolnih članov. Da bi negovali in ohranjali tradicijo NOB bodo organizirali dejavnosti, ki obujajo spomine NOB. Udeležili se bodo svečanosti in proslav, ki bodo v počastitev zgodovinskih dogodkov v NOB. Šlibodo tudinanekaj izletov. Ob dnevu mrtvih bodo pripravili žalno slovesnost v sodelovanju z mozirsko osnovnošolsko mladino. Thdi letos bodo poskrbeli za urejenost grobov in grobišča padlim. Ob koncu zbora so izvolili novega predsednika Štefana Pungartnika, ki bo predsedoval krajevnemu odboru dve leti. Zbor so zaključili z družabnim srečanjem in v sproščenem pogovoru obujali spomine na pretekle dni. Marija Sukalo Osnovna šola Mozirje, Turistično društvo Mozirje “Slovenija, dežela dobrot” Ta naslov je pod svojim okriljem v tradicionalni akciji Tbristične zveze Slovenije Tbrizmu pomaga lastna glava letos združeval šolarje iz kar 109. slovenskih osnovnih šol. V teh dneh se sodelujoči zbirajo na območnih srečanjih, s katerih bodo zmagovalci nastopili na državnem srečanju konec aprila v Velenju. Eno izmed takšnih predtekmovanj se je 15. marca odvijalo tudi v Mozirju. Mozirski turistični podmladek je prikazal “otiranje” (foto: B. Kanjir) Kar nekako zguljena in ponošena se sliši fraza, da na mladih svet stoji. Kljub tej oguljenosti še vedno drži in v sebi skriva vso resnico, ki jo odrasli priznavajo mladim. V turizmu je prihodnost, saj s sabo ne prinaša umazanih tovarniških tehnologij in onesnaževanja. Uidi zato je prav, da že otroci v osnovnih šolah razmišljajo na prihodnost in gospodarske panoge, ki jim bodo v prihodnosti zagotavljale vsakdanji kruh. Turistična zveza zato vsako leto organizira turistični festival, na katerem lahko mladi pokažejo in povedo, kaj si mislijo o turizmu in kaj vidijo v njem. Šolarji iz osmih osnovnih šol so se v Mozirju zbrali že dopoldan, saj so morali v mozirskem galerijskem prostoru najprej postaviti razstavo. Ta je vsebovala tudi seminarsko nalogo, ki so jo pripravljali že dalj časa in v kateri so natančno opisali svoje delo in izbrano temo. Mlade glave so letos razmišljale na temo domače kulinarike in zakoreninjenih, mnogih tudi že pozabljenih običajev. Popoldan je sledila odrska predstavitev dela. Pred njenim pričetkom sta šolarje pozdravila ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek in župan mozirske občine Jože Kramer. Kot prvi so se predstavili šolarji iz OŠ Koroški jeklarji z Raven na Koroškem. Z dobro in usklajeno uporabo video in avdio tehnike so skozi plese in pogovor predstavili običaj “stelerajo”. Učenci iz OŠ Ljubno so se v odrski predstavitvi dotaknili vedno prezaposlenih staršev v mestih, ki nimajo časa za svoje otroke, kaj šele za njihovo zdravo prehrano. Na jedilniku je iz dneva v dan hitra hrana, otroci pa sanjajo o babičinih dobrotah s podeželja. Iz OŠ Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja so mladi prinesli veliko pesmi in plesa ter vabil v svoj kraj. Domiselno in izredno izviren način za privabljanje gostov in predstavitev domače kuhinje so letos pokazali učenci iz OŠ Gornji Grad. K njim so na obisk prišli kar marsovci, ki so s pogovorom, igrami svetlobe in zvoka spoznavali kmečke jedi. Otroci iz podružnične OŠ iz Vinske Gore so se dotaknili starih mlinov, ki so včasih mleli v njihovem kraju. Spomnili so se navad mlinarjev in ljudi, ki so prinašali zrnje v mlin. Tradicionalno domiselno in dobro odigrano so se tudi letos predstavili šolarji OŠ Luče. Lučka “olceri-ja” je na mozirskem odru oživela v najskritejših detajlih, narečni jezik in predstavitev starih olcerskih jedi pa so mali gozdni delavci vzeli nadvse resno. Braslovčani so se predstavili s starimi kolinami. Ta običaj bolj kot ne živi le še na kmetih, drugje pa počasi tone v pozabo. Mladi zato pozabljajo, kako ta običaj izgleda, otroci iz Braslovč pa so se odločili, da se nanj spomnijo in ga oživijo tudi za ostale. Kot zadnji so svojo odrsko predstavitev pripravili osnovnošolci iz OŠ Mozirje. Lotili so se starega običaja “ofiranja”, kot so to včasih redno, dandanes pa le še redko, počeli na podeželju ob godovih in podobnih praznikih. Poročilo o delu zveze je podal predsednik Herbert Savodnik. V preteklem letu Medobčinska zveza kulturnih društev ni delovala tako, kot bi morala, zato so v upravnem odboru začeli razmišljati o ukinitvi ali zamrznitvi. Vendar bi ukinitev lahko le škodovala, saj področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti še vedno ni dobilo dokončnega odgovora o organiziranosti na državni ravni. Tudi programski sveti, ki so se v preteklem obdobju začeli ustanavljati v okviru MZKD, žal niso zaživeli. Zato naj bi namesto programskih svetov Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Božena Kosi in Davorka Zorko, predstavnici TZS, Ivana Žvipelj, Bert Savodnik in Edi Mavrič Savinjčan, je imela izredno težko delo, saj so med dobrimi morali izbrati najboljšega. Letos so za spremembo podeljevali tudi srebrna in zlata priznanja in ne le bronastih, kot je bilo doslej. Ocenili so, da so v zbiru točk seminarske naloge, pripravljene razstave in odrske predstavitve največ pokazali šolarji iz Vinske Gore, ki bodo to območje v drugi polovici aprila zastopali na državnem festivalu v Velenju, kjer se bo zbralo 12 najboljših šol iz vse Slovenije. Nagrade so podelili ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek, Božena Kosi in glavni tajnik TZS Alojz Šoster, ki je ob koncu pozdravil sodelujoče in jih spomnil na bremena, ki jim jih nalagajo odrasli, seveda vse zavoljo tega, da bi jih naučili čimveč o življenju in njegovih lepotah. Benjamin Kanjir prevzeli nosilno vlogo za posamezno področje delovanja posamezna društva, ki bi v dogovoru z društvi iz drugih občin nastopale z večjimi ali manjšimi medobčinskimi projekti. Po plodni razpravi so udeleženci izoblikovali sklep, da MZKD v dolini še naprej deluje v takšni obliki kot doslej, financiranje vsebine in dogovorjenih skupnih kulturnih projektov pa bi urejali sistematsko v skladu z izoblikovano in javno deklarirano medobčinsko kulturno politiko. Marija Sukalo Medobčinska zveza KD Zgornje Savinjske doline Z delom bo nadaljevala V četrtek, 23. marca, so se v Nazarjah na občnem zboru Medobčinske zveze kulturnih društev Zgornje Savinjske doline zbrali predstavniki kulturnih društev v naši dolini, župan občine Nazarje Ivan Purnat in predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Milan Brecelj. Kulturno društvo Jurij Mozirje Praznik staršev Prizadevni člani KD Jurij so tudi letos ob materinskem prazniku, ki svoj navdih išče vcerkvenem prazniku Gospodovega oznanjenja Mariji, pripravili prireditev, s katero so razveselili obiskovalce in poskrbeli za dobro urico sprostitve in duhovne potešitve. Kot je temu že običaj, so obiskovalci tudi letos, 2 5. marca, dodobra napolnili dvorano mozirskega kulturnega doma. Spominjajoč se dosedanjih dobro organiziranih tradicionalnih prireditev ob dnevu staršev so prišli z veseljem in hkrati pričakovanjem, saj so zaupali predsedniku društva Juretu Repenšku in njegovim prijateljem, da bodo znali znova stvari postaviti na svoje mesto. pa so predstavili svoje življenje onstran Karavank, v deželi glavarja Haiderja. Pesmim in njihovim besedam ob rob bi lahko dejali, da jim ne manjka volje in zdravega optimizma, da bodo prebrodli tudi ta težak čas, kot so že mnoge pred njim. Piko na i je postavil rektor mariborske teološke fakultete Marjan Turnšek, ki je spregovoril o različnih tipih družin in na kratko orisal sve- Marjan Turnšek je spregovoril o različnih tipih družin (foto: Ciril Sem) Obiskovalce so že na stopnicah pričakali najmlajši, materam prisrčno voščili ob prazniku, jim dali šopek pomladnega cvetja, vse skupaj pa pogostili s pecivom. Tildi uradni del so pričeli najmlajši, ki so se uvodoma predstavili z recitacijo in odpeto popevko. Nadaljevali so člani vokalne skupine KD Jurij, prireditev pa so požlahtili člani kvarteta A Capella iz Dobrle vasi z avstrijske Koroške. Le-ti so znali vsako pesem humorno napovedati, skozi enak ton Vrtec Mozirje topisemsko pot Abrahamove družine, skozi katero pa se lahko tudi v današnjem času mnogo naučimo, če ji znamo prisluhniti. Čas ob njegovih besedah je kar prehitro minil in obiskovalci so zadovoljni ob povedanem in pokazanem zapustili dvorano polni vtisov ter veselja, ki ga lahko izvabi samo dobro organizirana prireditev, ki pa smo jih pri tem društvu že kar vajeni. Benjamin Kanjir Od srca k srcu Zadnje marčevsko popoldne so otroci in vzgojiteljice vrtca Mozirje povabili starše in svoje najdražje v mozirski kulturni dom, kjer so jim ob materinskem dnevu pripravili svojevrstno praznovanje pod naslovom Od srca k srcu. Rdeča nit prireditve je bilo sporočilo, da je srce bogastvo, ki se ne kupi in ne proda, ampak pokloni. Sovice, ptički, medvedki, pikapolonice, muce, veverice, metuljčki in mali šolarji so navduševali obiskovalce s svojimi nastopi. V vrtcu se učijo tudi tujega jezika in obiskujejo plesno šolo, učijo se deklamacij in uprizarjajo različne igrice ter skeče, pojejo in plešejo. Vse svoje znanje vtkano v nastop so podarili svojemu največjemu zakladu - mamam in očetom, ki se nenehno razdajajo zanje. Marija Sukalo Zavod za kulturo Mozirje, Kulturno društvo Jurij Mozirje Umetniki za Karitas Delati za sočloveka v stiski, za njegov blagor in njegov mir bi v današnjih potrošniških časih pehanja za materialnimi dobrinami morala biti osnovna vodila in smernice, ki vodijo v mir ter blagostanje duha. Žal dandanes vse prevečkrat pozabljamo na tegobe, ki pestijo soseda, na dobrega znanca ali človeka, ki ga nikoli nismo in ga tudi ne bomo videli. In teh majhnih in nepomembnih ljudi je iz dneva v dan več, njihova stiska pa se poglablja. Ko nam je dobro in imamo vsega dovolj, se pač ne spomnimo na tiste, ki trpijo in se dobesedno borijo za vsakdanji kos kruha. Socialne razmere niso usmerjene v vsesplošni ljudski blagor ampak vse bolj pehajo v boj za preživetje. Vsem pa le ni tako težko zaslužiti za spodobno in človeka vredno življenje in morda so prav ti dolžni, da se v blaginji spomnijo, da obstaja tudi druga, drugačna stran. Z željo, da bi pomagali soljudem v stiski, se vsako leto na slikarski koloniji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino srečajo vidnejši slovenski slikarski umetniki, ki v tednu dni Ob koncu kolonije je svoja dela darovalo še 23 drugih slikarjev, med njimi tudi Jure Repenšek, ki so na prodaj v isti namen. Razstava teh likovnih del sedaj kroži po Sloveniji, ustavila pa se je tudi v mozirski galeriji. Otvoritev je bila 25. marca. Na njej je o delu slikarjev in lanskoletni že peti likovni koloniji Umetniki za Karitas spregovorila Anamarija Stibilj Šajn. Poudarila je veliko pripravljenost likovnih ustvarjalcev za sodelovanje na tej koloniji. Prav zaradi te velike zainteresiranosti vlada selekcij a, ki na Sinji vrh privede res tiste najvidnejše umetnike. Utrinek z otvoritve razstave likovnih del “Umetniki za Karitas” (foto: Ciril Sem) ustvarjajo pod geslom Umetniki za Karitas. To pomeni, da ustvarjena likovna dela darujejo tej dobrodelni organizaciji, da lahko z izkupičkom od prodanih slik razpolagajo in ga vložijo tja, kjer se kažejo potrebe. Lani ob koncu avgusta je tako osem slikarjev Nikolaj Beer, Gregor Kokalj, Viktor Konjedic, Tomaž Kržišnik, Polona Kunaver, David Ličen, Andrej Pavlič in Zmago Posega ustvarjalo z namenom, da s svojim delom pripomorejo k ureditvi materinskega doma v Solkanu. O koloniji in njenem humanem poslanstvu je spregovorila njena organizatorka Jožica Ličen, sodelavka koprske škofijske karitas. Z veseljem in zanosom je govorila o materinskem domu, ki bo urejen nudil dom kar desetim materam z otroki. Izrazila je tudi upanje, da bo katera izmed razstavljenih slik našla v Mozirju novega lastnika. Razstavo je uradno odprl rektor mariborske teološke fakultete Marjan Turnšek. V kulturnem programu otvoritve so nastopili člani kvarteta A Capella iz Dobrle vasi. Benjamin Kanjir Gornji Grad Pesem je zrcalo duše Vrsto let se zbirajo, ohranjajo stihe in note slovenskih umetnikovterv enaki meri ljudskih ustvarjalcev, pevci združeni v pevske zbore. Za tokratno srečanje odraslih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline so izbrali Gornji Grad, za organizacijo pa sta poskrbela Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje in domače kulturno društvo. Lepo izpeljana prireditev, presenetljivo veliko število poslušalcev, žal bore malo Gornjegrajcev, pa je poskrbelo, da so zbori po svojih najboljših močeh zmogli prezentirati izbor iz bogate zakladnice zborovskega petja. Osem zborov, moški iz Bočne, mešani iz Nazarij, mešani društva upokojencev iz Mozirja, ženski iz Bočne, komorni zbor Viva la mušica iz Luč, vokalna skupina Jurij iz Mozirja, pevska skupina Savinjski rožmarin in mešani zbor kulturnega društva Mozirje, je svoj nastop opravilo solidno, takšno je tudi mnenje strokovnjaka za zborovsko petje Mitje Gobca. Ob splošni hvali in zahvali vsem za trud in prizadevanja pa je pošteno izpostaviti dva sestava: komorni zbor Viva la mušica, vodi jih Simona Moličnik Šivic in pevska skupina Savinjski rožmarin pod vodstvom Tadeje Cigale. Mlada in očitno selekcionirana zbora gotovo vnašata v prostor potrebno dinamiko in nadgradnjo dosežene kvalitete. Razsežnost možnega nenazadnje dokazujeta tudi z zahtevnim reper-toarskim izborom. Škoda, tako smo po sklepni pesmi slišali od samih pevcev, da število pevcev upada. In morda bi kazalo v prihodnje razmišljati o nekoliko vedrejšem izboru predstavljenih pesmi. Vendar je slednje stvar odločitve zborov in njihovih strokovnih mentorjev. Savinjčan Komorni zbor Viva la mušica - pevska svežina in kvaliteta (foto: Ciril Sem) Glasbena šola Nazarje »Glasbe ni dovolj samo poslušati...« Glasbena šola Nazarje in Zavod za kulturo Mozirje sta v petek, 17. marca, v mozirskem kulturnem domu pripravila koncert učencev GŠ Nazarje z gosti iz GŠ Žalec. Polna dvorana je potrdila zanimanje Mozirjanov za ubrano muziciranje, ki ga tudi tokrat ni manjkalo. V trinajstih točkah se je na odru zvrstilo 27 glasbenikov, finale pa je v skladu z običajno prakso pripadlo mladinskemu pihalnemu orkestru pod vodstvom prof. Stefana Garkova. Kot je v uvodnem pozdravu povedala ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše, sodelovanje z žalsko glasbeno šolo poteka že vrsto let. Tokrat je prišel v goste godalni kvartet pod vodstvom prof. Tanje Miklavc, kar ni bilo povsem naključno, saj nameravajo v Nazarjah v prihodnjem šolskem letu pričeti s poučevanjem čela. Na koncertu v Mozirju sta sodelovali tudi kitaristka Hana Ermenc in solo pevka Kristina Šuster, ki sta teden dni kasneje nastopili na 29- tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije v Ljubljani. Hana je prejela priznanje za sodelovanje, Kristina pa si je po mnenju stroko- vne komisije zaslužila bronasto priznanje. Na omenjenem tekmovanju je nastopila tudi dijakinja srednje glasbene šole Velenje Suzana Hebar, ki sicer poučuje na nazarski glasbeni šoli, in osvojila srebrno priznanje. »Glasbe ni dovolj samo poslušati, temveč jo je potrebno tudi slišati. Pri tem je potrebno odpreti ne le ušesa, temveč tudi srce in dušo,« je poučno zaključila svoj nagovor Olga Klemše. Poslušalci so nasvet sprejeli dobronamerno in doživeli prijeten glasbeni večer, za katerega nemoten potek je kot vodja koncerta skrbela prof. Tadeja Cigale. Franci Kotnik Kulturno društvo Bočna Materinski dan Mesec februar in marec sta polna kulturnih prireditev, kot da se bi prebudili iz zimskega sna. Kulturno društvo Bočna za praznik vseh mamic že več iet prireja srečanje v domu kulture. Tudi letos je bila dvorana polna obiskovalcev, ki so čakali na nekaj posebnega. Predsednik krajevne skupnosti Marko Potočnik je z izbranimi besedami pozdravil prisotne in se zahvalil vsem mamam za ljubezen in trud za njihove družine. Enako je zaželel tudi očetom, saj je po novem to »starševski dan«. Otroci iz vrtca so skupaj z negovalkama Minko in Ireno pokazali presenetljivo veliko znanja. Pesmice, plesi, igrice so se kar vrstile in navdušile vse, najbolj pa mamice, ki so gledale svoje nadobudneže. Ob takih slovesnostih nikoli ne manjka moški pe-vski zbor, ki ga vodi Mitja Venišnik. Zadonela je slovenska narodna pesem, ki vsakemu seže do srca. Za konec se je predstavil še kvartet Pušeljc, ki bo kmalu slavil svojo prvo obletnico. Njegove članice so zapele štiri prastare pesmi. Vsaka od omenjenih točk je bila nagrajena z bučnim aplavzom, nazadnje pa so bili zadovoljni vsi - nastopajoči in poslušalci. Marija Ročnik Taborniki Rod Sotočje Aktivni tudi med počitnicami V času zimskih počitnic so v nazarski osnovni šoli pripravljali različne družabne aktivnosti z namenom, da bi otroci čimbolj aktivno preživeli prosti čas. Tako so tudi taborniki roda Sotočje Nazarje pripravili svoj danv času počitnic ter skušali predstaviti delček utripa taborniškega življenja vsem, ki jih to zanima. V pomoč so jim bili mentorica Zvonka Zakrajšek in vodniki. Otrokom so predstavili svoj znak in njegovo simboliko. Nato pa so nadaljevali z izdelavo zgibank na temo živali in narava. Za zaključek dneva pa so se naučili himni tabornikov ter medvedkov in čebelic. To je bil le delček utripa iz dela taborniškega življenja roda Sotočje Nazarje. Redne taborniške aktivnosti pripravljajo ob petkih vobliki krožka, kjer se mladi taborniki v učilnici seznanjajo z osnovami taborništva. Ko pa jim bo vreme naklonjeno, se bodo aktivnosti prenesle v naravo in na taborni prostor na Lazah. Življenje in delo v taborniških vrstah je zanimivo in pestro, zato vabijo vse, ki jim je narava blizu, naj se jim pridružijo. Marija Sukalo Savinjski meddruštveni odbor PD Srečanje markacistov na Slemenu V soboto, 18. marca, so se na 26. zboru zbrali markacisti Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev in v plodni, na trenutke celo ostri razpravi pregledali opravljeno delo v preteklem obdobju in sprejeli načrt za leto 2000. Za markaciste velja ugotovitev, da opravljajo znotraj planinske organizacije sila pomembno in odgovorno poslanstvo, saj je od pravilno označenih in urejenih poti v mnogočem odvisno varno pohajanje po planinskih prostranstvih. Martin Aubreht je obrazložil pobudo, da se rdeče-bela markacija zakonsko zaščiti (foto: Ciril Sem) Tega so se očitno zavedali že v prvih letih obstoja savinjske planinske organizacije, saj segajo prvi podatki v leto 1898, prvi načelnik markacistov je bil Jakob Božič iz Gornjega Grada, med člani pa je zaslediti tudi takratnega načelnika SPD in gornjegrajskega nadučitelja Franca Kocbeka. Načelnik območne markacijske skupine Florjan Nunčič je v svojem poročilo izpostavil dobro terensko delo markacistov, nekaj več nedorečenosti pasepojavljapripisanjuporočil.Vpre-teklem letu je bilo v srednjegorju in visokogorju opravljenih 79 delovnih dni, čeprav se po Nunčičevem mnenju delo na terenu ne sklada popolnomas podanimi poročili. Očitno je še naprej velika rak rana ažuriranje pošte znotraj samih planinskih društev, saj se pogosto dogaja, da načelniki markacijskih oddelkov niso pravočasno ali pa sploh ne obveščeni o zadevah, ki so v neposredni povezavi z njihovim delom. Zdi se, da pošta velikokrat obleži v predalu tajnika oziroma predsednika društva, kar po mnenju preko 70 prisotnih markacistov jasno kaže na pomanjkljivo odgovornost znotraj društev. AdiVidmajer, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je izpostavil pomembno poslanstvo markacistov v slovenskih gorah. Vedno več ljudi se namreč podaja v gore in planine, zato sta pomembna odnos in prijateljstvo, ki vseskozi drži planinstvo pokonci. Tildi na PZS se stvari spreminjajo v prid planinstva, zato se mora tradicija planinstva ohranjati in razvijati, predvsem pa bo nujno ohraniti vez z vrtci in šolami, je bil prepričljiv Vidmajer. Po njegovem bo morala tudi država v bodoče posvečati več pozornosti volun-terskemu delu, s prvim junijem pa bodo začeli izdaj ati licence, tako, da bo tudi po tej plati vsako opravljeno izobraževanje primemo tretirano in cenjeno. Programi morajo biti narejeni v smeri razvoja planinstva, tudi stoletna tradicija zagotavlja delo, ki se ne bori za nobeno politiko, bo pa potrebno še kaj storiti, da se del članarine vrne preko meddruštvenega odbora nazaj v društva, je tehtno zaključil podpredsednik zveze. Delež markacistov s savinjskega konca je nedvomno izjemen, kar je med drugim poudaril tudi dr. Jože Rovan, načelnik komisije za pota pri PZS, in pozval k sodelovanju pri dopolnjevanju zemljevidov in katastrov. Martin Avbreht, predsednik Savinjskega medruštvenega odbora, pa je prisotne seznanil s pobudo, katera je bila preko poslanca Jakoba Presečnika sprožena v državnem zboru. Dogaja se namreč, da se Knafličeva markacija uporablja tudi za označevanje poti, ki niso planinska, zato želijo planinci, da se rdeče bela markacija zakonsko zaščiti. Savinjčan Krajevna organizacije zveze borcev Bočna Skrb za obeležja NOV 23. marca so se sestali člani krajevne organizacije zveze borcev Bočna in pregledali delo v preteklem letu. Predsednik Matevž Požarnik je nanizal vrsto uspešnih aktivnosti, med katerimi je bila tudi obnova spomenika sredi kraja, ki ima sedaj novo bakreno streho in pozlačene črke. K obnovi je znatno pripomogla Občina Gornji Grad. Skrbno so oskrbovana tudi ostala obeležja iz druge svetovne vojne, člani organizacije pa so se v minulem letu udeležili številnih pohodov po partizanskih poteh, ki so bili po vsej Sloveniji in izven nje. Predsednik območnega združenja ZZB NOV Jože Poznič je poudaril, da je lepo, da se v borčevsko organizacijo vključujejo tudi mladi. Ti bodo nadaljevali tradicijo, sicer pa se nji- hove vrste vztrajno redčijo. Lani so izgubili dva člana. Krajevna organizacija zveze borcev bo v letošnjem letu nadaljevala svoje delo po utečenem redu, saj za večje naložbe ni denarja. Njeni člani si želijo, da bi se končale vse vojne po svetu, v katerih trpi nedolžno ljudstvo, kajti meje se vedno delajo za zeleno mizo. MR Liga Smrekovec Pregled znanja in telesne pripravljenosti Drugo soboto v marcu so člani Mladinskega odseka Planinskega društva Rečica ob Savinji organizirali že četrto planinsko orientacijsko tekmovanje v področni ligi Smrekovec. Tekmovanja, katerega start in cilj je bil pri gostišču Atelšek v Dol Suhi, so se udeležili člani planinskih društev Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Rečica, Šoštanj, Vinska Gora in Velenje. V celjski regiji so štiri lige, kjer planinci od najmlajših, osnovnošolcev pa do starejših veteranov tekmujejo ekipno v kategorijah A, B, C, D, E in F. Po dve najbolje uvrščeni ekipi se udeležita državnega prvenstva. Udeležba je bila letos rekordna, kar 46 ekip po tri ali pet članov je tekmovalo v različnih kategorijah. V kategoriji A (osnovnošolci do vključno šestega razreda) je zmagala ekipa Gornjega Grada, za njimi pa so se uvrstili Rečičani. V kategoriji B (osnovnošolci 8. in 7. razredov) so največ znanja in sposobnosti ponovno pokazali planinci Gornjega Grada in zasedli obe prvi mesti pred tretjeuvrščenimi Nazarčani.VkategorijiC (mladinci od 1. letnika do 25. leta starosti) so bili ponovno najboljši Gornjegrajci, pred ekipo iz Vinske Gore. V kategoriji D (mlajši člani od 26. do 39- leta starosti) so prvo mesto zasedli domačini pred Vinsko Goro. V kategoriji E (starejši člani nad 40 let) so se na pr vo mesto uvrstili Ljubenci pred Rečičani. V kategoriji F (družine) je na prvem mestu blestela ekipa Rečice pred ekipo Ljubnega. Tekmovanje je sestavljalo pregled znanjaiz orientacije, prve pomoči, teoretičnega in praktičnega poznavanja snovi Planinske šole ter telesne pripravljenosti. Daje tekmovanje vorientaciji uspelo, so poleg dobre organizacije Planinskega društva Rečica vsekakor zaslužni tudi sponzorji gostišče Atelšek, Banka Velenje in BSH Nazarje ter vzgojiteljice vrtca Rečica, ki se jim društvo hvaležno zahvaljuje. Marija Sukalo Pameti ne pridobiš z izobrazbo, tako kot ne ljubezni z lepim telesom. Savinjčan Varstveno delovni center Mozirje Tomaž Irnar odhaja na specialno olimpiado V varstveno delovni center Sožitje je trenutno vključenih dvanajst varovancev z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. To jih seveda ne ovira v njihovem naprezanju in trudu, da bi se po svojih sposobnostih vključevali v dejavnosti “normalne” okolice. Prispevek za “ŠPORTNE IGRE” žiro račun: 52810-G78-54955 Društvo upokojencev Gornji Grad Lepo praznovanje V društvu upokojencev Gornji Grad se trudijo po svojih močeh, da svojim članom pripravijo kakšno veselje in jim privabijo nasmeh na lica. Tako je bilo tudi letos za 8. marec. Otroci iz vrtca so bili s svojim čestitke, ki so jih izdelali učenci os- petjem in deklamacijami prav prisrčni, prav tako osnovnošolci, posebno mladi harmonikarji. Upokojenke, tudi članice gornjegrajskega društva, iz Nove Štifte so postale s svojimi nastopi že kar nepogrešljive. Njihov skeč Kofetarice je bil lep zaključek programa. Njihova voditeljica Anica Stakne vedno rada priskoči na pomoč pri njihovih prireditvah. Vsem obiskovalkam so tako kot vsako leto podarili lične šopke in novne šole. Stanko Tanjšek pa se je potrudil in naredil lepe spominske značke iz lesa z letnico 2000. Prireditve se je udeležila tudi najstarejša članica društva in občanka Antonija Pahor, ki kljub letom (97!) še vedno z zanimanjem sledi kulturnim dogodkom v kraju, kamor jo radi pripeljejo domači. Želimo ji še naprej vedrega razpoloženja. Za konec je sledila še pogostitev ob prijetnih zvokih harmonikarjev. Helena Rus Nastop otrok iz gornjegrajskega vrtca je razvedril upokojenke (foto: Antonija Pahor) Vrtec Solčava Lutkovna predstava Vrtec v Solčavi je kot ena velika družina otrok starih od dveh do sedem let. Kljub omejenim materialnim možnostim se imajo otroci tu zelo lepo, saj za njihovo varstvo in vzgojo skrbita vzgojiteljici Jožica Podkrajnik in Tadeja Moličnik. S svojo prisotnostjo in aktivnostjo razveselijo krajane ob vseh večjih praznikih, saj skupaj z osnovnošolci pripravijo prav prisrčne prireditve, kot jih znajo le otroci. Poleg številnih opravil jim je zelo blizu, navsezadnje gre za relativno mlade ljudi, športno udejstvovanje. Varovanci centra Sožitje so člani Specialne olimpiade Slovenije, redno se vključujejo v lokalna, regionalna in mednarodna tekmovanja, Tomaž Irnar pa bo z izbrano slovensko vrsto od 26. maja do 4. junija zastopal slovensko državo na specialni olimpiadi na Nizozemskem. Tomaž je prijeten, tridesetleten fant. Zelo samostojen, v delavnici je ni stvari, s katero ne bi znal opraviti. Poleg tega je vsestranski športnik, saj igra košarko, tudi namiznega tenisa in smučanja je vešč. V šali rad pove, da je v centru predsednik hišnega sveta, na Nizozemskem pa bo tekmoval v kolesarjenju. S trenerjem Davidom Pauličem se zavzeto pripravljata na pomembno tekmovanje in sploh Tomažu motivacije ne manjka. Udeležil se je tudi priprav slovenske ekipe na Debelem rtiču, obenem je bila to lepa priložnost za medsebojno spoznavanje in poglabljanje prijateljstev. Sodelovanje na raznih tekmovanjih je seveda častno in vpodbudno, kljub temu pa je zadeva povezana z določenimi stroški. Plačati je potrebno kotizacijo, letos pa načrtujejo poleg že omenjenega tekmovanja na Nizozemskem sodelovati na državnih igrah v Črni na Koroškem in regijskih igrah v Velenju. Potem so tu še razni turnirji v smučanju, košarki in namiznem tenisu. Žalostno je, da država za te namene nima sredstev, vedno pa jim je priskočila na pomoč Občina Mozirje. Tomaž pravi, da se bo na Nizozemskem trudil po najboljših močeh. Ob podpori in vzpodbudi trenerja in pr-ijatelja Davida mu morebiti uspe prikolesariti celo medaljo. Seveda pa bo samo s podporo občine cilje težko uresničiti, zato v centru Sožitje skromno upajo tudi na morebitno sponzorsko pomoč. Tako bi njihovim varovancem - športnikom pomagali pri uresničevanju načel specialne olimpiade. Bolj pomembno kot to pa je utrjevati stopinje od človeka k človeku. Varovanci varstveno delavnega centra iz Mozirja se tega znajo zavedati, hvaležnost, ki jo izkazujejo, pa vsakokrat presega okvire zgolj potrebne in naučene vljudnosti. Iskreni, čeprav nekoliko drugačni. Savinjčan Da bi se otrokom za njihov trud malo oddolžili, hkrati pa jih malo presenetili, smo starši na pobudo vzgojiteljic pripravili lutkovno predstavo za otroke z naslovom Pujskov bratec. Naši malčki so vedeli, da se zanje nekaj pomembnega pripravlja. Bili so vznemirjeni, radovedni in ugibali so, kako bo vse skupaj potekalo. Končno je prišel težko pričakovani dan lutkovne predstave. Z denarjem, ki so ga pripravili v vrtcu, so kupili čisto prave vstop- nice in se posedli na oštevilčena mesta, kot v pravem gledališču. Lutke v predstavi so jim lepo povedale, da se je pač treba umivati; če si umazan in zanemarjen, te nihče ne mara. Starši, ki so večinoma prvič igrali, so svojo vlogo odlično opravili, otroci pa so ves čas čutili, da so pomembni, da jih imamo radi, saj je bila igrica namenjena samo njim. Presenečenje pa so pripravili tudi otroci. Mesec kulture so obeležili z izdelavo vsak svoje ilus- Tomaž Irnar s trenerjem Davidom Pavličem (foto: Ciril Sem) trirane zgodbice, lepo povezane v drobno knjižico. Vsak je komaj čakal, da jo je lahko predstavil. Ob koncu prireditve so se zgnetli okrog lepo pogrnjene mize dobrot, ki smo jih pripravile mame. Bila je prva, upam pa, da ne zadn-jatakšnapredstavaza otroke. Lahko smo hvaležni, da imamo šolo, vrtec, učiteljice in vzgojiteljice, ki res lepo skrbijo za naše otroke. BP Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline Kviz mladih »za napredek podeželja« Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline in Kmetijska svetovalna služba Mozirje sta v petek, 17. marca, v kulturnem domu v Lučah ob Savinji pripravila tradicionalni kviz mladih »Za napredek podeželja«. Sodelovale so ekipe s po tremi tekmovalkami in tekmovalci iz Šmihela nad Mozirjem, Luč, Gornjega Grada ter dve iz Solčave. Drugouvrščena ekipa Solčava 1 ter zmagovalci iz Gornjega Grada (foto: Jože Miklavc) Med resnim ugibanjem in odgovori je bilo tudi veliko smeha in dobre volje. Strokovna žirija v zasedbi univ. dipl. agronom Sonja Oblak Moličnik, predstavnica Kmetijske svetovalne službe Mozirje, kmetijski inženir Tomaž Marolt, predstavnik Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, in Rok Suhodolnik, študent ter predstavnik Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, je imela relativno lahko delo, saj so pravilni odgovori kar deževali. Dva odmora med tekmovanjem so izkoristili za nastop Hrabrove pevske družine iz Luč ob Savinji, po finalnem nastopu pa so si vsi skupaj ogledali še igro Gosposka kmetija dramske skupine Kulturnega društva Rovtar iz Šmihela nad Mozirjem. Najuspešnejši so bili tokrat mladi zadružniki iz Gornjega Grada, na drugo mesto so se uvrstili Mladi za razvoj podeželja iz Solčave - prva ekipa, na tretje mesto pačlani ekipe iz Šmihela nad Mozirjem. lože Miklavc POČITNICE Turistična agencija SVIT MOZIRJE tel. 83-90-810 PRIPRAVILI SMO BOGATO IZBIRO vrhunskih sadik trajnic, enoletnic, grmovnic, drevnin, in semen, najboljših substratov in gnojil, keramičnih, glinenih, plastičnih cvetličnih posod, ter najboljših vrtnih mrež. _________________VABLJENI!____________________J Ml - PO CONSULT Ljubljana Zaposlimo terenskega komercialista za Zg. Savinjsko dolino za trženje tekstilnih izdelkov za gostince in frizerje. Pisne vloge pošljite na naslov: MI - PO CONSULT. Zvezdarska 4. 1000 Ljubljana SALON NEGE Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši Tel.: 833 - 207 VAM SVETUJE: MATIS PARS CEEL ACTIVATION Ko postanemo starejši, koža izgubi sposobnost obnavljanja. Obnova celic in proizvodnja maščobe se upočasni, koža postane manj sposobna zadrževati vlago, kvaliteta vezivnega tkiva pa se zelo posiapša. Koža postane bolj suha, tanke gubice, ki so posledica izgube vlage, pa se še poglobijo. Negovalni sistem CEEL ACTIVATION pomaga koži v dveh stopnjah: - aktivno delovanje pomembnih funkcij celic - negativne posledice staranja se omilijo in preprečijo - testi so dokazali, da STIMUCEEL aktivira delovanje celic in naravni imunski sistem kože - rastlinski ceramidi obnavljajo maščobne plasti v koži, regulirajo vsebnost vlage in preprečujejo staranje - vitamini A in E pa aktivnosti še dodatno vspodbujajo. Z redno uporabo proizvodov CEEL ACTIVATION, postane koža bolj čvrsta, vsebnost vlage v koži pa se občutno poveča. Zrela koža izgleda sveža in gladka. Udobje na koži je neprecenljivo. VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < Na trgu3> 3330 Möi Tel.: 063/ I rje >0 Sl 981 KOPALKE NANCY 10% gotovinski popust > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA I, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Hribernikova 1,3330 Mozirje Tel./fax: 063/833-855 GSM: 041/746-618 Razpis izobraževalne delavnice za diatonično harmoniko V sklopu dejavnosti Območnega Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je tudi spodbujanje in ohranjanje ljudskega izročila igranja na diatonično harmoniko. Ker je v zadnjih letih zanimanje za to zvrst dejavnosti v porastu, smo se odločili za enodnevno izobraževalno delavnico, ki bo potekala v soboto, 29. aprila 2000, v prostorih kulturnega doma Bočna. Delavnica je namenjena tako začetnikom kot tudi že uigranim posameznikom, mlajšim in starejšim ljubiteljem tega ljudskega instrumenta. Mentorja delavnice, Miro Klinc in Robi Zupan, bosta program pripravila za vse udeležence izobraževanja. Program delavnice: 1. Zbiranje udeležencev ob 9- uri 2. Spoznavanje, razdelitev skupin in dogovor o poteku dela ob 10. uri 3. Izobraževalna delavnica ob 11. uri 4. Odmor za kosilo ob 12.30 uri 5. Nadaljevanje delavnice ob 14. uri 6. Počitek ob 17. uri 7. Priprava na večerno predstavitev dela ob 17.30. uri 8. Sodelovanje na večerni prireditviob I9.3O. uri vdvorani kulturnega doma Bočna Prijave za delavnico na zgornji naslov so obvezne zaradi organiziranja skupin in kosila. Kotizacija ob prijavi je 3.000,00 sit (za materialne stroške in kosilo). Prijavnica za delavnico diatonične harmonike Ime, priimek in starost:_____________________ Naslov in telefon: Na harmoniko že igram (obkroži): nič malo dobro Prijavo pošljite po pošti ali osebno prinesite na zgornji naslov do 20. aprila 2000. dam Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Območna organizacija Velenje Sindikalne informacije 1. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je posredovala Državnemu zboru RS pripombe k predlogu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in k amadmajem Vlade RS na predlog zakona. 2. V okviru programa Phare Mocca bosta v aprilu seminarja na Bledu Ocena reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja mladine in odraslih ter predlogi za prihodnji razvojter v Ljubljani Predstavitev študij o razvoju certifikatnega sistema v izobraževanju in usposabljanju za mladino in odrasle. 3. Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije je na seji republiškega odbora, 7. aprila 2000 v Kranjski gori, kije potekala v okviru dvodnevnega izobraževalnega seminarja zasindikalne zaupnike, ocenil, da predstavlja na pogajanjih usklajen predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe sprejemljivo kompromisno rešitev. Sprejel je sklep, da ga sprejema in s podpisom le-tega odpoveduje splošno stavko v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, katere začetek je bil napovedan za 12. april 2000. 4. Praznovanje 1. maja - največjega mednarodnega delavskega praznika, bomo na območju tradicionalno praznovali na Graški gori ob 11. uri v ponedeljek, 1. maja. 24 ur malega nogometa bo na igrišču Vrbovec Nazarje potekalo od srede 26. do četrtka, 27. 4. od 19. do 19. ure. Program praznovanja bomo objavili v naslednji številki Našega časa. 5.10 let ZSSS in največji mednarodni delavski praznik 1. maj bomo sindikati dejavnosti na republiški ravni obeležili na slavnostni akademiji v četrtek, 20. aprila 2000 v Ljubljani. Mira Videčnik Kvartet UUDSKIH PEVK »Pušeljc« vas vabi ob prvi obletnici delovanja na vesela večera domačih pesmi in viž v petek. 28. aprila 2000. ob 19.30. uri. v dvorano osnovne šole Šmihel nad Mozirjem in v soboto. 29. aprila 2000. ob 19. 30. uri. v dvorano kulturnega doma Bočna. V programu sodelujejo: - skupina Luftarji iz Šmartnega ob Paki -šmihelski ljudski godci - oktet Petrol iz Celja - ljudske pevke iz Nove Štifte - udeleženci izobraževalne delavnice za diatonično harmoniko z mentorjema Mirom Klincem in Robertom Zupanom Povezovalec programa bo lože Miklavc - Pepi. Vozili smo: Subaru forester 2.0 S-turbo Novo na slovenskem trgu in že v naših rokah! Ne da bi se hvalili, toda če povemo, da smo vozili najnovejšo različico subaruja foresterja z najmočnejšim motorjem in da sta v Sloveniji samo dva takšna avtomobila, to vendarle nekaj pomeni. Užitki so pri vsakem avtomobilu drugačni, pri subaruju pa jih dopolnjuje stalen štirikolesni pogon in bokser motorji. Forester je tako ali tako posebnež, saj je nekakšen križanec med terencem in limuzino. Ampak v tem ni nič slabega! S svojo dolžino 4460 mm se uvršča v zgornji srednji razred, občutno pa ga presega po zasnovi, ki je nekakšna mešanica med osebnimi karavani in terenskimi vozili. Z višino 1595 mm in odmikom od tal 190 mm je tako nekje v zlati sredini. V letošnjem letu so bili opravljeni lepotni popravki zunaj in v izbiri materialov v notranjosti. Različica 2.0 S-turbo je bila opremljena še z dodatnimi meglenkami, v osnovi pa se od ostalih modelov loči po motornem pokrovu, ki ima veliko odprtino za dovod zraka. O osnovni opremi, kar se varnosti in udobja tiče, ne bi izgubljal besed. Za varnost in luksuz je namreč poskrbljeno v okviru sodobnih zahtev, kdor pa hoče še kaj več, lahko dobi za doplačilo. S-turbo je tako ali tako zelo bogato opremljena. Zunanja oblika spominja na pov- ečanega karavana, ki razpolaga z ogromnim prtljažnim prostorom in potniško celico. Občutki ne varajo, saj je prostora v notranjosti avtomobila več kot dovolj. Preseneti kvalitetna izbira materialov in odlični sedeži, ki nudijo dovolj bočnega oprijema. Serijska klima naprava in velikanska sončna streha še polepšajo življenje v for-esterju. Vožnjo vklanecolajša tako “hillhold-er” zavora, ki prepreči kakršenkoli premik avtomobila v vzvratno smer pri speljevanju navzgor. Oh, ko bi to imeli v avto šoli!? Brez skrbi lahko obremenite prtljažni prostor, saj je S-turbo opremljen z nivojsko regulacijo zadnjih blažilnikov, ki skrbi za konstantno oddaljenost zadnjega dela vozila od tal. Turbo motor z dvema litroma pros- tornine in “soft” turbo polnjenjem razvije 170 KM in 240 Nm navora pri 3200obratih. Ravno prav za živahno pospeševanje in visoka hitrostna povprečj a na avtocestah. V praksi se motor izkaže za nezahtevnega, saj lepo pospešuje že pri nižjih vrtljajih, tako da ni nobene potrebe po prigan-janju. V skladu s štirikolesnim pogonom je avtomobil v ovinkih nevtralen in zanesljiv. Vzmetenje je naravnano na udobje in z lahkoto premagujeizboklineinvdrtine naših cest, tako da so tudi daljša potovanja zgolj užitek in ne napor. No, na terenu ga nisem preizkušal, saj je bil salonsko nov. Vendar verjamem, da kombinacija 4WD in bokser motorja deluje odlično tudi na brezpotju, kamor pa nas tako ali tako bolj poredko zanese. Če pa smo že tam, potem znamo ceniti moč, ki jo nudijo turbo motorji. Igor Pečnik /A Hiša dobrega nakupa LEVEC www.rsl.sl NEVERJETNE CENE Omejena količina vozil letnik 1999 po izredno ugodnih cenah. PRIHRANITE OD 150.000 DO 230.000 SIT ali Nakup po sistemu "STARO ZA NOVO": - CLIO IN KANGOO do 150.000 SIT CENEJŠA - MEGANE do 180.000 SIT CENEJŠI Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 452 515 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 833 320 OLDVd.o.o. POLZELA TEL.: 705-00-55 FAKS: 705-00-54 PE ŠEMPETER RIMSKA CESTA 02 3311 ŠEMPETER TEL.: 700-15-55 FAKS: 700-15-54 suzuki AKCIJA TERENCI DO 300.000,00 SIT OUtf -qOC# NAJBOLJ mnV UGODNI KREDITI že OSftjT+2% 20 ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Prav zanimive članke je objavljal Ilustrirani glasnik v letu 1915. Pa preberimo. Armada države Monako. Vojna je prisilila vse države, da so povečale oborožene sile. V kneževini Monako seje zgodilo prav obratno! Mala armada je pred vojno štela kakih 200 mož, samih poklicnih vojakov. Krepki fantje so to bili, tako iz Francije, kot Italije. Kneževina ni poznala vojne obveznosti moškega prebivalstva. Obe državi, Italija in Kakor dolgo obstoja denar kot plačilno sredstvo se je občasno menjaval, tako če se je uvajala druga valuta, kot tedaj, ko je država spremenila bankovce in kovance. Te menjave so včasih bile zelo boleče za varčevalce ali cele narode. V vojnem času so se države zelo zadolževale in tako je vrednost denarja hitro padala, obresti v denarnih zavodih seveda niso sledile razvrednotenju denarja in tako so bili prizadeti tisti, ki so denar hranili. Pa tudi sicer so vojne prinašale huda ropanja s slabimi men-javami denarja v zasedenih deželah. Navedimo nekaj denarnih menjav na našem območju. V stari Avstriji so leta 1858 izdali nov denar, imenovan goldinar. Iz kilograma srebra so nakovali 90 goldinarjev, ti pa so se delili na 100 krajcarjev. Že leta 1897 so ponovno spreminjali denar. Govorili so o kronski veljavi in kovali kovance po 10 in 20 kron. Vsi ti so bili srebrni, drobiž (vinarji) pa so bili iz nikla. Za 100 goldinarjev so dajali 200 kron, toda te menjave niso pretresale denarnega trga znotraj države, saj je ta bila gospodarsko močna. Drugače je bilo, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Kmalu je država razpisala vojna posojila, ta so morale podpisati ustanove, predvsem pa denarni zavodi. Seveda so tudi državljani množično podpisovali ta posojila. Denarna enota krona je hitro padala v svoji vrednosti in po vojni so posojila bila le še košček papirja. Nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev je menjavala krone v razmerju 4 za en dinar, avstrijska valuta je bila le malo vredna. Ljudje, ki so imeli privarčevan denar v denarnih zavodih so veliko izgubili! Poleg tega so iz avstrijskih dežel pritekale k nekoč so zapisali... Francija sta vpoklicali svoje državljane in tako je bilo konec male knežje vojske. Dvor je ostal brez straže, pa tudi sicer ni bilo poskrbljeno za varnost države. Knez je v sili sprejel odločitev in vpoklical državljane pod zastavo. To se je zdelo knežjim podanikom naravnost nezaslišano! Baje so turobno delovali ti vojaki po sili, niso imeli uniform, le rdeč trak na desnem rokavu je pričal, da so vojaki. Dobri državljani so se sicer pokorili svojemu knezu, res z nemalo kritike. Toda vojaki v pravem pomenu besede, niso hoteli biti, saj so odklonili vojaške uniforme. Primerjali so se z meščansko gardo, ki komaj čaka, da odvrže rdeči trak z rokava in se reši orožja. Pisec članka je na koncu pripisal: »Želimo vrlim monaškim brambovcem, da se skoraj vrnejo v svoje težko pogrešane domove.« Pes kot vprega. Seveda ne smemo pozabiti, da je časopis iz katerega črpamo te članke izhajal sredi prve svetovne vojne, zato so o vojaških zadevah veliko pisali. Veliki psi so zelo primerni tudi za vprego, to dobro vedo nekateri narodi. Predvsem Eskimi jih veliko vpregajo. V Belgiji naletiš kar pogosto na pasjo vprego. Branjarji vozijo na trg s tako vprego. V tej državi so tudi poizkusili pasjo vprego v armadi. Pes je bil kot sanitejec ali paznik že poznan, toda za prevoz streliva ali orožja pe še ne. Neki belgijski general je izjavil, da je pasja vprega hitra in tiha, zato primerna v vojaške namene. Tako so vsaki enoti strojnih pušk dodelili za vprego pse in še rezervne za primer izgube. Določili so težo za vprego dveh psov, ki ni smela presegati 200 kg. Nizozemci so opravili preverjanje vozne sposobnosti psov in ugotovili, da je strojnični oddelek v petih dneh prišel 129 km daleč. Dalje so ugotovili, da so psi ostali celo med streljanjem mirni... Pripomba - ob branju le upoštevajmo, da je to bilo v prvi svetovni vojni! Hlenjaue denarja nam ogromne vsote kron in praznile naše pičle zaloge hrane. Nova država se je odločila za žigosanje kron, da je lahko zaščitila domače prebivalstvo. Naslednja zamenjava je bila ob zasedbi Jugoslavije po silah osi. Nemci so svojo, tedaj že načeto marko, menjavali za 20 din, kar je bilo naravnost ropanje, če pomislimo, da je dinar imel tedaj zlato podlago in je bil ugledna valu- ta. Komaj 4 leta za tem je nova Jugoslavija urejala denarni trg. 100 mark so zamenjevali za 60 din DFJ. Tedaj je bil denarni trg izredno težaven, saj so krožile po državi številne valute. Po osamosvojitvi smo uvedli slovenski tolar, kot kaže pa bomo doživeli še vseevropski denar evro. Časi se spreminjajo in z njimi tudi denar. Še nekaj zgodoDinskih spominoD Dobro je poznati preteklost lastnega naroda. Seveda bodo podatki, ki jih bomo tu nanizali le drobec v dogajanju v naši zgodovini. Po marčni revoluciji leta 1848 naše podeželje ni bilo deležno kakih občutnejših sprememb, res je padel fevdalizem, toda ostala je revščina, ki je ponekod še narasla. Na vasi je bilo veliko ljudi brez možnosti za zaslužek. Odraz bede našega naroda je nedvomno množično izseljevanje, ki je bilo najhujše med leti 1890 in 1914. Tedaj zabeležimo pri nas tudi hitro upadanje števila roj štev. Če je v Evropi med leti 1800 do 1921 naraslo število prebivalstva, beležimo v naših krajih le skromen prirastek. Po prvi svetovni vojni je ostalo znotraj državnih meja države SHS le 6l% Slovencev. Leta 1940 so ocenili, da je bilo naših rojakov na delu v Nemčiji 32.000, v Franciji I6.OOO, v Belgiji in Nizozemski 10.000, v ZDA in Kanadi 250.000 in v Južni Afriki kakih 45.000. Vsekakor se moramo ob teh številkah, ki so slej ko prej prenizke, zamisliti. Pa preletimo nekatera pomembna dogajanja: - po letu 1848 se ruši fevdalizem, kar pomeni socialno osamosvajanje kmetov, ki jih je tedaj med našim prebivalstvom bila velika večina; - A. M. Slomšek si prizadeva za uvedbo slovenščine v naše šole in napiše prvi slovenski učbenik; - v drugi polovici 19. stoletja se vse bolj po-javljanarodno osveščanje, temu sledi taborniško gibanje za zedinjeno Slovenijo, pojav vseslovanskih idej; - Bachov centralizem v Avstriji zavre narodna gibanja v državi, saj se tedaj izrazito pojavi pritisk nemštva; - sledi ustava leta 1867, ki utrdi v Avstriji nemško oblast; - leta 1868 ustanovi skupina okoli Frana Levstika časopis Slovenski narod, ki je ogromno pomenil pri širjenju narodne misli; - čitalniško gibanje je postalo odločilnega pomena pri širjenju slovenske kulture; potövaiiia jezikovni tečaji sejmi letalske vozovnice zdravilišča ' V' t* *- r* ,, itd... UGODNE CENE OBROČNO ODPLAČEVANI ACTIVA, EUROCARD, MAG AMERICAN EXPRESS BANČNI KREDITI %*,W 'Fi* c ni n * (Mlf fll ■ J mp • . ™ ■ ' er M linj Za mim družinski oddih! KRK: OMIŠALJ; HOTEL DELFIN Termin 1.5. - 10.6., 9.9. -7.10. 10.6. - 24.6., 26.8.-9.9. 24.6. - 15.7., 19.8.-26.8. 15.7. - 19.8. Cena pp/7 dni 19.600.00 SIT 21.700.00 SIT 27.300.00 SIT 34.300.00 SIT Super ugodna cena! Doplačila: polni penzion 1.100 SIT/dan, turistična pristojbina, stroški rezervacije. Zelo ugodni popusti za otroke! Oddaljenost od morja samo 30 m! Sobe: TWC, balkon. Hotelska ponudba: restavracija s teraso, caffe bar, lastna plaža, otroško igrišče in tereni za razne športne dejavnosti. Cenik zasebnih apartmajev na Krku lahko dobite v naši turistični agenciji! NOVI VINODOLSKI POLPENZION 7 DNI HTL. LIŠANJ *novi del HTL. LIŠANJ **stari del Dopl. morska stran,balkon (za *, **) LIŠANJ depandanse TN ZAGORI paviljoni 3.1.-10.6. 16.9. - 29.12. 26.500.00 SIT 24.700.00 SIT 1.800,00 SIT 24.700.00 SIT 25.600.00 SIT 10.6. -1.7. 2.9. -16.9. 31.800.00 SIT 29.200.00 SIT 2.700,00 SIT 29.200.00 SIT 27.500.00 SIT 1.7. - 29.7. 19.8. - 2.9. 39.700.00 SIT 35.300.00 SIT 8.900,00 SIT 35.300.00 SIT 35.300.00 SIT 29.7. -19.8. 57.500.00 SIT 44.100.00 SIT 8.900,00 SIT 44.100.00 SIT 46.800.00 SIT Doplačila: turistična pristojbina, stroški rezervacije, enoposteljna soba. Popusti za otroke. LIŠANJ: oddaljenost od centra mesta 500 m. Sobe: TWC, telefon, balkon na morski strani (doplačilo), tudi povezane sobe (primemo za dmžine). Hotelska ponudba: restavracija, bar, lastna plaža, družabni prostor, TV salon, notranji in zunanji bazen, otroško igrišče in tereni za razne športne dejavnosti. ZAGORI: oddaljenost od centra 2 km, leži v borovem gozdu, sobe skromnejše s kopalnico in balkonom. V naseljuje restavracija, kavama, bar, plesna terasa, TV salon, notranji bazen z morsko vodo, zunanji bazen in tereni za razne športne dejavnosti. Mednarodni poletni pustni festival 14. in 15. 7. 2000! NE ZAMUDITE ZABAVE ! KOLESARJI POZOR - PRIPOROČAMO! Na letovanju v Novem Vinodolskem se lahko odpravite na 6 pripravljenih kolesarskih stez dolgih od 38 do 74 km . IZBIRATE LAHKO MED ŠTEVILNIMI HOTELI IN APARTMAJI V ISTRI, KVARNERJU IN DALMACIJI Y\CČ Č4*Juvt - 4^1 «J« (3^ 10&(tužuvt! PAG: Novalja, Gajac, Mandre Zasebni apartmaji (najem 7 dni) APP 2 APP 3 APP 4 APP 5 APP 6 APP 8 pomožno 1. do 10.6. od 9.9. 22.700.00 SIT 29.000,00 SIT 35.300.00 SIT 40.200.00 SIT 46.500.00 SIT 56.300.00 SIT 6.600,00 SIT 10.6 - 17.6. 26.8. - 9.9. 27.600.00 SIT 35.300.00 SIT 42.300.00 SIT 47.900.00 SIT 54.200.00 SIT 66.100.00 SIT 7.300,00 SIT 17.6. - .1.7. 36.000,00 SIT 45.100.00 SIT 55.600.00 SIT 65.400.00 SIT 71.700.00 SIT 87.800.00 SIT 9.400,00 SIT 1.7.- 8.7. 42.300.00 SIT 51.400.00 SIT 65.400.00 SIT 73.100.00 SIT 84.300.00 SIT 99.700.00 SIT 9.400,00 SIT 8.7. - 29.7. 19.8. - 26.8. 47.200.00 SIT 56.300.00 SIT 71.700.00 SIT 80.800.00 SIT 93.400.00 SIT 110.200,00 SIT 10.100.00 SIT 29.7. - 19.8. 51.400.00 SIT 61.900.00 SIT 79.400.00 SIT 89.200.00 SIT 102.500.00 SIT 120.700.00 SIT 10.800.00 SIT Doplačila: turistična taksa, stroški rezervacije VIR Zasebni apartmaji (najem 7 dni) APP 2 pax APP 4 APP 6 APP 8 dodatno ležišče do 1.7., 35.400,0' 52.500.00 66.900.00 SIT 82.300.00 SIT 7.700,00 SIT 19.-26.8. 00 SIT 00 SIT 82.800,00 SIT 105.000,00 SIT 8.700,00 SIT 15.7.-19.8. 55.500.00 SIT 80.400.00 SIT 105.000,00 SIT 129.100,00 SIT 9.600,00 SIT APP 2 pax 43.100,00 SIT 52.500,00 SIT 66.000,00 SIT APP 4 63.000,00 SIT 76.500,00 SIT 95.600,00 SIT APP 6 80.400,00 SIT 98.500,00 SIT 126.200,00 SIT dodatno ležišče 7.700,00 SIT 9.600,00 SIT 11.500,00 SIT Možen tudi najem sob z zajtrkom (doplačilo za polpenzion). ** = oddaljenost od morja od 50 ***= oddaljenost od morja do 50 m. Doplačila: turistična taksa, stroški rezervacije. do 300 m, Skladno z 876. členom Zakona o obligacijskih razmerjih si pridržujemo pravico do spremembe cen, če pride do spremembe v menjalnih valutnih tečajih. Mozirje, april 2000 Komcu že čakam, da bodo Smo pooblaščeni prodajalec agencij: počitnice! Da se bo vsaj za nekcy dni ustavil čas, da se bom naužil morj a in sonca in da bova z Mcyo končno pozabilana vsakdanje Nterye...“ ...IM ČEZ NEKAJ MI MUT GA POKLIČE MAJA ... Splošni pogoji so sestavni del programov in cenika. V pisni obliki jih dobite v turistični agenciji. Priporočamo vam plačilo tveganja odpovedi, ki ni vključeno v ceni potovanja. Vaš aranžma lahko zavarujete za primer odpovedi, ki "Dragi, danes popoldne g reva v Grabnerjevo hSo v Mozirj u, v turistično agencij o 5 VIT, Kj er bova rezervirala naj in zaslužen in težko pričakovan dopust.Ok ?!" Prijave in informacije: Tel.: 03/83 90 810 Delovni čas: pon. ■ pet. od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 sob.: od 9.00 do 12.00 nastopi zaradi višje sile (nezgode, smrti ali poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi poziva na vojaške vaje ter zaradi elementarne nesreče) ki vam onemogoča koriščenje aranžmaja. Zavarovanje izvajamo pogodbeno z Zavarovalnico Maribor d.d. Zaželeno je zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Ponujamo vam zavarovanje preko zavarovalniškega podjetja ELVIA, ki ga zastopa Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Ne spreglejte! in ostalih ki vam jih bomo podrobneje predstavili v turistični agenciji. Če ste že letovali z nami, lahko koristite posebne popuste pri plačilih za določene aranžmaje! ttMglgt '' ' L1 :: ^Žm fV:' ;■ MM".,.■■■ .; I *. V A .» .» -rj?-|ii'ijigf'i u...--.-. - Ponudbe . To pomeni, da lahko greste na počitnice brez denarnice. Vaš dopust bo brez skrbi, saj je v ceno aranžmaja vključeno (skoraj) vse! Trije obroki, sladice, kava, čaj, napitki, animacija, uporaba športno rekreativnih objektov in naprav, pa še kaj. - Ponudbe Last minute. Ali drugače: v zadnjem hipu po zelo ugodni ceni. Vprašajte, kaj je najugodneje ta hip! Dnevno sveže nbe, pardon, informacije! *' - 1 J POTEPUH, SAJKO, ViA SLOVENSKA, BURiN CLUB, CAVALlO TRAVEL, KOMPAS, TENTOURS, GLOBTOUR, INTOURS, INTELEKTA, INTERFLASH, ODISEJ ZGODOVINA IN NARODOPISJE Sl - sledi ustanavljanje narodnih društev kot Sokol, Slovenska matica, Dramatična društva itd.; - v drugi polovici se v naših krajih (štajerski del) močno poveča pritisk nemških društev in kapitala za ponemčevanje ljudi in krajine; - Slovenci se povežejo v gibanja za slovanstvo in jugoslovanstvo; - dr. Josip Vošnjak piše v Slovenskem narodu o gospodarskem napredku Čehov in poudari potrebo po slovenskih denarnih zavodih na temelju njihovih izkušenj; - v Celju prične svoje plodno delo inž. Mihael Vošnjak, ustanovi Zvezo slovenskih posojilnic leta 1883 in tako utemlji slovenske denarne zavode (zadruge); - dr. Anton Mahnič, goriški bogoslovni profesor povzroči razpad slovenskega slogaštva in delitev Slovencev na dva bloka; - Slovenski katoliški shod leta 1892 pomeni dokončni razkol v slovenskem političnem življenju. Iz nekdanjih Bleiweisovih Staroslo-vencev se je razvila Katoliška narodna stranka, pozneje Slovenska ljudska stranka, iz liberalnih Mladoslovencev pa Narodno napredna stranka (NNS); - leta 1896 ustanovijo maloštevilno Jugoslovansko socialnodemokratično stranko; - dr. Janez Evangelist Krek uspešno širi katoliške denarne zavode in zadruge, opozarja na težke razmere na slovenski vasi in se v avstrijskem parlamentu zavzema za narodnostne pravice Slovencev in drugih slovanskih narodov v Avstriji; - podatki povedo, da se je slovensko šolstvo dobro razvilo, v letu 1910 je bilo že 907 slovenskih ljudskih šol, obisk učencev je bil 97%, odstotek nepismenih je padel na vsega 14%; - opazno so se širila narodna društva, naraščala je narodna zavest, kulturna dejavnost, književnost in v marsičem so bile te dejavnosti že na evropski ravni; - izredno so se razvile razne oblike zadružništva, ki so pripomogle k gospodarski osamosvojitvi Slovencev, kar je hkrati pomenilo neodvisnost od tujega denarja; - izbruh prve svetovne vojne je močno oslabil slovenske gospodarske dejavnosti in sploh so bile posledice za naš narod hude. Vse bolj so se pojavljale zahteve po osamosvajanju narodov znotraj Avstrije in združevanju jugoslovanskih narodov; - deklaracijsko gibanje je močno razburkalo predvsem prebivalstvo na slovenskem Štajerskem, ki se je odločno izjavilo za združevanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo; - avgusta 1918 ustanovijo v Zagrebu in Ljubljani narodni svet, ki naj bi pospešil osamosvajanje in združevanje v jugoslovansko državo; - 28. oktobra 1918 je kapitulirala Avstrija, že naslednji dan so v Ljubljani razglasili samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov; -1. decembra 1918 je regent Aleksander Kar-adjordjevič razglasil združitev Kraljevine Srb- ije z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; - nova država je doživljala sprva hude težave, po kraljevi diktaturi pa je postala Jugoslavija. Nastopil je čas centralizma, v katerem so imeli Srbi odločujočo besedo; - v drugi polovici tridesetih let izvedejo v državi gospodarske reforme, ki utrdijo vrednost valute na zavidljivo raven; - Slovenija je v marsičem zaradi zaostalosti drugih delov države, doživljala gospodarske in kulturne udarce, ki so včasih vodili k odkritim nasprotovanjem centralni oblasti; - po nemški zasedbi Avstrije je bilo tudi v naši deželi občutiti močnejše pritiske nemškega nacizma, ki se je odražal v vse glasnejših oportunističnih ravnanjih nemške manjšine, predvsem na Štajerskem; -leta 1941 zasedejo nemške čete Jugoslavijo, naše kraje pa smatrajo za nemške in za osvobo- Tokrat pričnemo z objavo Orožnovih podatkov za Urad Zadretje. Oflficium prope Drietam In villa Newndorf. Otoky. Orožen zapiše v opombo, da gre za zaselek Otok ob Dreti. Marin wolay, Krancz, Juri Krynownik,- kar tolmači Orožen za kmetijo Krvevnik, Ničla wuodl, Mathe brat Ulriha Kolencz Janes wolay Penaw. Po mnenju Orožna je domnevati, da gre tu za okolico Hom in Homec, saj zaselka z jene; - med drugo svetovno vojno so nad našimi ljudmi izvajali nasilje vseh vrst in na vse načine hoteli »narediti to deželo nemško« (velja za štajerski del Slovenije), to je povzročilo odpor, ki se je kmalu sprevrgel v oboroženega; - maja 1945 so bili okupatorji pregnani in Slovenija je bila spet del nove države Demokratične federativne Jugoslavije; - proti koncu osemdesetih let je vse močnejše prizadevanje za konfederativno ureditev države, kar pa ni uspelo; - v letih 1990 in 1991 se v Sloveniji dogajajo pomembne spremembe, ki končno pripeljejo do slovenske osamosvojitve. Tako smo le površno preleteli dogajanja, ki so tako ali drugače označevala naš obstoj. V obdobje osamosvajanja se nismo poglabljali, ker smatramo, daje o vsem tem velikem dogajanju še živ spomin. zapisanim imenom ni. Zwetecz, Hainreich podolnikch, Zwetwcz, Andre Chulm, Marin Cholmecz - Orožen omenja možnost za zaselek Holmec, Martin Sneyder, Am Rain. Na Brzehu. - Orožen pripominja, da naj to pomeni Na bregu, Janes am Rayn, Lawre in der awen, Michel, Nyka weber prepadnikch (Morda gre za tkalca po priimku Prepadnik, op. A.V.), 3ščemo stare fotografije Naborniki v Teru. Slika je izpred prve svetovne vojne, poslala pa nam jo je loža Pustoslemšek - Frgel iz Podtera. Benediktinski urbar KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Trženje ponudbe na turističnih kmetijah V okviru letošnjega zimskega izobraževanja je Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Oddelek za kmetijsko svetovanje organiziral enodnevni seminar na temo: Trženje ponudbe na turističnih kmetijah. Seminarja, ki ga je vodila priznana strokovnjakinja, Sonja Kreslin, dipl. oec. iz Term Lendava, so se udeležili nosilci turistične dejavnosti na stacionarnih, izletniških kmetijah, kmetijah odprtih vrat in vinotočih v celjski regiji. Iz njenega predavanja povzemam nekaj misli. Pri trženju ponudbe na turističnih kmetijah si nosilci turistične dejavnosti pogosto zastavljajo vprašanja, kako do boljše zasedenosti na naši turistični kmetiji, kako do prave cene, kako bi specializirali svojo ponudbo, kje in kako bi promovirali svojo ponudbo in kakšne pripomočke bi uporabili za bopo prodajo ponudbe. Ko se kmetija loteva trženja svoje ponudbe je potrebno, da analizira obstoječe stanje kmetije, ugotovi prednosti in pomanjkljivosti obstoječe ponudbe in natančno opredeli kakšne posebnosti ima njihova turistična kmetija in kaj morda drugi ne morejo ponuditi ( npr.čudovita lega kmetije, zanimiva izven sezonska ponudba, dobra reklama, dodatna ponudba na kmetiji...). Pri ugotavljanju naše ponudbe si je dobro poiskati vsaj petprednosti, kijih ima morda le naša kmetija (ponudba doma pridelanih proizvodov, veliko različnih živali, ki bodo privabile najmlajše, zdrav zajtrk, možnost spoznavanja življenja na kmetiji...). Nosilec turistične dejavnosti na kmetiji mora nenehno slediti novim turističnim trendom, zbirati informacije, kaj gostje pričakujejo in hkrati že dajati odgovor na nove trende in spremenjene želje gostov. Pomembno je, da se turistična kmet-ija opredeli, katero storitev želi ponujati, katere ciljne skupine gostov želi nagovarjati ter s kakšno ponudbo in ceno bo privabila čim-več gostov. Počitnice na kmetiji so svojevrstno počitniško doživetje, kljub temu moramo razviti posebno specializirano ponudbo, ki je namenjena točno določenim gostom. Možnosti specializacije: na počitnice z dojenčkom, družinske počitnice s predšolskim otrokom, zdrave počitnice, aktivne počitnice, počitnice na ekološki kmetiji, počitnice na gorski kmetiji... Pri oblikovanju oz. izboljševanju kakovosti ponudbe si lahko pomagamo z listo idej za animacijske aktivnosti (izlet z gosti, tečaji domače obrti, predstavitev regije s filmom, diapozitivi, kolesarski izleti,«vaški piknik«, športna tekmovanja, izdelovanje ročnih del...). Pri oblikovanju cene se moramo vedno zavedati, da prednosti ne pridobivamo z nižjo ceno,temveč z boljšo ponudbo! Najpogostejše napake so, da se cena premočno ravna le po stroških, obstoječe cene ne preučimo znova, da bi ugotovili, ali ustrezajo spremembam na trgu in cene ne razlikujemo dovolj glede na različno vsebino (ni ločeno za različne sezone, popusti). Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje prodajnih cen so: odvisnost prodajnih cen od ciljevtrženja, oblikovanje prodajnih cen na osnovi stroškov, analiza praga dobička, vpliv povpraševanja na oblikovanje prodajnih cen, določanje cen glede na konkurente in oblikovanje prodajnih cen za nove produkte. Na cenikih naj izstopa vsebina ponudbe in ne cena! Turistična kmetija si mora dobro zastaviti tudi način promoviranja svoje ponudbe. Reklama ni zgolj strošek, temveč je potrebna investicij a.Vedno pa je potrebno vedeti, kaj bomo z reklamo dosegli, na katere skupine gostov jo bomo usmerili, kje in kdaj bomo reklamirali. Med učinkovite pripomočke za boljšo prodajo sodijo: prodaja po telefonu, prodaja po pošti, propagandnimi pismi od gostov do stalnih gostov, kartoteka gostov, pristen kontakt z gosti - gosti so naši najboljši prodajni referenti, obisk sejmov in prodaja preko agencij. Najboljša in hkrati najcenejša pa je še vedno ustna propaganda navdušenih gostov, ki dajejo priporočila svojim znancem, sorodnikom in prijateljem. Bernarda Brezovnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZABJE V tem času, ko grmovje in drevje še ni olistano, lahko v naravi “občudujemo” cele skladovnice raznovrstnih odpadkov, ki so jih odložili brezvestni ljudje. Ob gozdnem robu, v vrtačah, ob vodotokih se bleščijo dotrajani hladilniki, pralni stroji, avtomobili, akumulatorji, otroški vozički, ostanki gnojil in škropiv, raznovrstna plastična embalaža, stara zdravila,.... prava poslastica za arheologe prihodnjega tisočletja. Ko drevje in grmovje olista, so odlagališča manj vidna, a so še vedno tu. Seveda je vsa ta svinjarija velika obremenitev za naravo. Ne bom ponavljal, saj že otroke v šoli učijo, kako nevarni so odvrženi akumulatorji, koliko vode onesnaži ena sama ka-pljica stroj nega olja, kako strupeni so ostanki pesticidov za podtalnico. V dotrajanem avtomobilu, ki ga nevestni lastnik zapelje v grapo, je dolga vrsta tekočin in drugih snovi, ki so Sovražniki narave? Zagotovo je tudi vas, drage bralke in bralci, toplo marčno sonce premamilo na spomladanski sprehod med travnike, ob potoku ali po gozdnih poteh. Med sprehodom ste občudovali spomladansko cvetje ali se ozirali za prvim regratom in.... smeti, vsepovsod same smeti! Kot da bi nekateri sovražili naravo ali pa bi njihova osnovna skrb, da bila naša prelepa domovina eno samo smetišče. nevarne za vodo: preostanek goriva, motorno olje, hladilna tekočina, zavorna tekočina, čistilna tekočina in tako dalje. Vsako leto zavržemo pri nas na tisoče starih avtomobilov, ti pa so le majhen del stare šare, ki jo ljudje vsako leto odvržejo v naravo. Divja odlagališča so ponavadi na ekološko najbolj občutljivih ekosistemih Najbolj zaskrbljujoče je to, da so divja odlagališča največkrat na krajih, ki so še posebej ekološko občutljivi: vodotoki, jarki, gozdni rob, strma pobočja, vrtače, jame in globeli. Zlasti so obremenjeni logi ob rečnem toku Savinje. Če se sprehodimo samo na kratkem odseku katerekoli vode v naši dolini, lahko že od daleč “občudujemo” obilo plastike, ki kot mrtvaške zastave visi z vej vrb, jelš in drugega obrežnega drevja. Ko stopimo še malo bližje, pa je slika popolna: logi so pravi raj za nemarneže, ki ponoči in podnevi dovažajo nove odpadke. In to v času, ko je praktično povsod, po vseh občinah, po vseh krajih in zaselkih urejeno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, organiziran odvoz kosovnih odpadkov in zbiranje posebnih odpadkov. Podobna slika je v gozdovih. Gozdarji, lastniki gozdov in lovci obupujemo nad neštetimi odlagališči odpadkov v gozdovih. Prej bi lahko našteli, česa na njih ni, kot pa to, kar lahko na teh odlagališčih najdemo. Od kosovnih odpadkov preko komunalnih “deponij” iz posameznih gospodinjstev do odpadkov, ki nastanejo pri kmetijstvu. Poleg tegapajevgozdovih še veliko plastenk od maziva za motorne žage in strganih jeklenic. Včasih se sprašujem, in zagotovo nisem edini, ali ti ljudje res tako sovražijo naravo, da jo želijo na vsak način onesnažiti. Težko bi verjel, da ti ljudje ne vedo, da se lahko odpadkov znebijo na naravi in drugim ljudem prijaznejši način. Res je, da tudi urejene deponije odpadkov niso idealno urejene in da niso na najprimernejšem kraju, so pa zagotovo manjše breme za naravo, kot pa metanje odvečnih, škodljivih in nevarnih snovi vsepovsod naokoli, kamor se pač komu zahoče. Kaj lahko storimo proti temu? Spomladanske čistilne akcije Ker vsem ni vseeno, spomladi različne organizacije in društva organizirajo čistilne akcije. Ljudje dobre volje se bodo zbrali in očistili okolico svojega kraja, bregove vodotokov, del gozda, gozdni rob. V to, včasih se mi zdi Sizifovo delo, bo vključeno veliko ljudi, njihovega truda in časa. Prvi bodo začeli lovci, njihov letošnji slogan je “Gozd ni koš za smeti”. Potem bodo nadaljevali ribiči, turistična društva, planinci, gorniki. Lokalne skupnosti in komunalna podjetja bodo pripravili zabojnike in pobrano odpeljale. Akcije se bodo vršile vse do 22. aprila, ki je razglašen za Dan Zemlje. Okolica bo ponovno očiščena. Vsaj začasno, saj imajo tisti, ki nevestno odmetavajo odpadke vnar-avo, ponovno zagotovilo, da bo nekdo pospravil za njimi! Mnogi primeri kažejo, da je to res. Poleg tega pa so iz razumljivih razlogov take akcije omejene namanjše območje in vnjih večine divjih odlagališč niti ne uspejo sanirati. Pomen teh akcij je poleg čiščenja tudi v osveščanju javnosti, na žalost pa se bolj malo prime tistih, ki bi se jih moralo. Kako preprečiti odmetavanje odpadkov v naravi? Mislim, da so v zadnjem obdobju lokalne skupnosti praktično vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline omogočile, da se odpadkov znebijo na korekten način. O tem so tudi obveščeni. Prav tako se danes vsesplošno govori in piše o nevarnosti divjih odlagališč. To pomeni, da za divja odlagališča nista krivi neobveščenost in nevednost. Seveda storitev (odvoz komunalnih odpadkov) nekaj stane, ampak danes ni nič več zastonj. Organizirano zbiranje in odvoz kosovnih in posebnih odpadkov pa je že zajeto v ceni komunalnih odpadkov, torej za krajana ni dodaten strošek. Seveda se da na tem področju še marsikaj storiti. Eden prvih korakov je zagotovo organiziranje odvoza kosovnih odpadkov večkrat na leto. Sedaj so akcije ponavadi spomladi, kosovni odpadki pa se prebivalcem nabirajo vse leto. Ker ljudje ne vedo Pomladansko čiščenje okolja Človek kar ne more verjeti, da nekateri ljudje še kar naprej odlagajo smeti in odpadke v naravo, na bregove rek in potokov ali kar naravnost vvodo, ki vse lepo odnese. Ali pa jih odlagajo v gozd, seveda ne njihov, saj imajo na svojem radi vse lepo čisto in pospravljeno. Groza te je! Sprašuješ se, kako je mogoče v današnjem času, ko je poskrbljeno za reden odvoz odpadkov praktično za vsako gospodinjstvo, da se bolj splača in da je pripravneje smeti in odpadke odpeljati v gozd ali za vodo. Pomladi in jeseni je organiziran tudi kosovni odvoz odpadkov, ko se lahko znebimo večjih in nerodnejših predmetov, starega pohištva, strojev in podobno. Zakaj ne izkoristimo teh možnosti, ki jih nenazadnje tudi plačujemo, saj vsako gospodinjstvo mesečno plačuje račun za odvoz smeti. Namesto, da bi se kultura zbiranja odpadkov razvila in da bi večina ljudi začela s selektivnim zbiranjem odpadkov, pademo na izpitu že pri osnovi. Še vedno je mnogo ljudi, ki še ne razumejo potrebe po organiziranem zbiranju in odlaganju odpadkov na odlagališča. Ki jim je vseeno, kje ostane njihov stari avto, njihove odslužene žimnice ali gospodinjski aparati. Ki jim je vseeno, kam sesipajo odpaden gradbeni material, samo da se ga hitro znebijo. Niso še dojeli dejstva, da je človeštvo prav pri odlaganju odpadkov na preizkusnem kamnu obstoja. Če se bomo znali organizirati in to velja prav za vsakega prebivalca zemlje, in odpadke pametno zbirali, jih del reciklirali in ponovno uporabili, ostalo pa preudarno odložili, bo življenje normalno teklo. Če pa tega ne bomo znali storiti, se bomo zadušili v smeteh, kot se že dušijo nekatera milijonska mesta v revnih delih sveta. Pojdite in si enkrat od blizu oglejte, kako bi lahko izgledala naša bodočnost, če se ne bomo organizirali. Normalen človek si ne more želeti, da bi živel v takem in je pripravljen storiti marsikaj, da se izogne nasmeteni in zas-vinjani prihodnosti. Pa tudi dolžnost vsakega človeka je, da pospravi za sabo. Menda naj bi se tega naučili že v vrtcu ali v zelo rosnih letih. Sam ugotavljam, da nekateri še do konca življenja ne osvojijo te modrosti. Pomlad je čas, ko se narava prebudi in ko človek začuti potrebo, da temeljito pospravi in uredi svoj dom in okolico. Storite tako tudi vi. Udeležite se tudi skupnih očiščevalnih akcij, ki jih organizirajo različna društva: turistična, planinska, lovske in ribiške družine, krajevne skupnosti in občine. Stopite v pomlad z občutkom, da ste naredili nekaj dobrega za skupno korist, za čistejše okolje. Globoko upam, da se bo zavest o potrebi po čistem okolju razširila in da se bo tega zavedalo vedno več ljudi. S tem se bo izboljšala kvaliteta našega življenja. Ali je še kaj na svetu bolj pomembno? Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček kam s starim pralnim strojem, na centralno deponijo je pa daleč, ga enostavno odpeljejo v bližnji gozd. Ni lepo, je pa “praktično”. Če bi lokalne skupnosti organizirale kosovni odvoz še dvakrat ali trikrat v letu, bi narava manj trpela. To je zagotovo cenejša oblika varovanja narave kot sanacija divjih odlagališč. Vsekakor se bo treba še enkrat potruditi in v okviru spomladanskih čistilnih akcij čimveč delati na osveščanju javnosti. Pri tem ne mislim na prepričevanje prepričanih, ampak na prepričevanje in osveščanje tistih, ki so potencialni zlasti pa dejanski zalagalci divjih odlagališč. Organizatorji čistilnih akcij naj k delu povabijo tudi tiste, ki pridno polnijo divja odlagališča. Mislim, da to ne bi bila slaba poteza, zagotovo pa cenej- ša, kot sanacija divjega odlagališča v gozdu in prijaznejša, kot ukrepanje z inšpekcijo. Za uspešnejše preprečevanje odlaganj a odpadkov v naravo se bodo morale lokalne skupnosti trdneje povezati z okoljsko inšpekcijo. Lovci, gozdarji, člani turističnih društev in lastniki zemljišč lahko samo opozarjamo (in čistimo), ne moremo pa direktno preprečevati. Zato je pristojna inšpekcija. Oni so “profesionalci” za to področje. Žal je očitno, da vsega dela ne zmorejo. Zato bodo potrebni novi ukrepi, morda z ustanovitvijo gozdne, oziroma kar okoljevarstvene policije. Le tako se ne bomo zadušili v lastnih odpadkih. Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Vi in vaš osebni izbrani zdravnik ponoči, med vikendi in prazniki (2) ČE STE STARŠI MAJHNEGA OTROKA Če opazite, da z vašim otrokom ni vse prav, lahko v rednem ordinacijskem času vedno pokličete svojega zdravnika. Da boste pripravljeni na takšno možnost tudi izven rednega ordinacijskega časa, vam priporočamo da: - imate pri roki vse pomembne telefonske številke; - se seznanite s prepoznavanjem blažjih bolezenskih stanj in manjših poškodb in kako jih lahko sami oskrbite; - ostanete mirni in pomirjujoče delujete tudi na otroka; fR glin RIP d.o.o. storitveno podjetje Lesarska 10, 3331 NAZARJE Tel: (063)42 31 532 Fax: (063) 832-603. E-mail: glinrip@siol.net Delovni čas : delavniki od 7:00 do 15:00 Smo pooblaščeni prodajalci: Nudimo Vam: - celovite računalniške rešitve za srednja in velika proizvodna podjetja (nad 50 zaposlenik) ' ‘v ' - svetovanje pri nakupu, prodaja in servisiranje PC opreme (računalniki, tiskalniki, multimedia, internet,...) - akcijske prodaje posameznik modelov 3 i , - stalno pomoč in svetovanje uporaknikom pri uporaki opreme kupljene pri nas i' Pokličite nas, radi Vam komo svetovali! Kot je bilo obljubljeno, ti danes ponuja bobenček modno pisto na ogled. Predstavitev modnih trendovje bila na srednji tekstilni, frizerski... šoli v Celju. Ker so pri oblikovanju in izvedbi revije sodelovale tudi srednješolke(ci) iz naših koncev je prav, da dogodek malo obeležimo. Modna revija pod geslom IZZIV 2000 torej. Prvo predstavljeno oblačilo se skrilo pod imenom zlati vulkan 2000. Jeans je večen in pravimo mu lahko material mladih. Letos jeans krasijo zadrge in in z njim je beio modra kombinacija. Rdeče-črno kombinacija v kolekciji igralne karte nam predstavi novost rdeče barve, ki da življenje črfi'i; >.. Sledile so. poslikave obrazov, primerne za nore trenutke. Internet kolekcija je primerna za tiste, ki radi sedijo pred računalnikom in surfajo po svetu želja. Preprost videz lahko skriva tisoč drobnih zanimivosti. Baloni udobna eleganca, mehkoba, tople barve zemlje in domačnost. Potem so se predstavile pričeske za šport in zabavo Mladostne, razigrane, prepletene z geometrijskimi linijami in prostim stilom. Rumeno-zelena poslikava ni brezbarvna, niti dolgočasna. Je pa najmodernejša ta hip in to v kombinaciji silhuete v obliki črke O. Vitalnost in energijo dopolnjuje nežnost, feminilnost, udobje in sproščenost. Plastenje je bil naslov kolekciji, ki seje prikazala v svežih pastelih sorodnih beli. Vse je prosojno in mlado. Klobuki in nakit so nastali pri pouku estetika oblačenja. Klasična elegantna oblačila -kostimi. Plemenitijo jih žive barve. Svežina udarne modre, sveže zelene in dinamično oranžne. Malo diskretnejša izvedba barv je priporočena tudi moškim. Pa spet so tu zadrge. Plašči, kot prvi pramen jutranje svetlobe... Bela! Barva poletja in mladosti, barva prenove in obnovitve,- obdana s prosojno tančico prihodnosti. Tudi pričeska nas popelje v svet estetike. Mladostna razigranost v najsvečanejših trenutkih. Mlade frizerke so ustvarjale s klasičnimi tehnikami prepletanja večjih in manjših pramenov las. Element voda je navdih za kolekcijo, kjer prevladujejo čiste modre barve vse do jutranje zelene. Dodatek prosojne tkanine za večerne trenutke zabave. Zemlja je simbol izvora bjti» i.n življenja. Obleke odlikujejo bäwrt'e kombinacije, ki simbolizirajo zemljo in zopet ca. Zrak kot dozorevanje sveta. V črnini noči je barva večerne obleke katere zračno svobodo obdaja prosojnost. In ogenj. S svojimi plameni razsvetljuje. Svečana kolekcija iz dobrih materialov s prosojnimi dodatki in perjem. V kontekstu natečaja revije Ona, obleka za miss Slovenije 99. Pod temo minljivost je v krhke pajkove mreže ujet trenutek lepote. Potrebno ga je ujeti, kajti kmalu bo izginil. Oblačilo večnosti, občutek trdnosti in miru se izraža v srebrno modri tkanini, ki jo povezuje srebro in kamni iz brušenega stekla. Tako so se zaključili sprehodi osemnajstih manekenov po pisti. Bilo je lepo. Cvet lepote, oblikovanje in ustvarjena oblačila so bila povezana v celoto z bogato vsebino, ki sta jo prebrali povezovalki. Revijo je delil na dva dela skeč. Kot smo že naznanili bo ponovitev v Narodnem domu v Celju 8. maja zagotovo ob 17.00. Pa adijo do naslednjič. fllPIIIfPPi PRVIČ NA AVTOBUS Ko sem bila stara tri leta sem se prvič peljala z avtobusom. Ker sem hodila v vrtec v Nazarje, sva se z mamico večkrat peljali domov z avtobusom. Počakali sva ga na avtobusni postaji v Nazarjah. Ker sem bila takrat še zelo majhna, je bil avtobus zame velik kot velika hiša. Ko sva vstopili sva poiskali prosta sedeža, nato pa je k nama prišel sprevodnik. Mamica je kupila vozovnid, da sva se lahko peljali domov. Vožnja je bila zame zelo zanimiva in vedno sem komaj čakala, kdaj se bom zopet peljala z veliko hišo, ki se imenuje avtobus. Maijeta Štorgel 2.razred, OŠ Rečica ob Savinji Ureja: GLORIA KAVNI MLINČEK Zdravo! Sem kavni mlinček in stojim v kuhinji. Vsak dan meljem kavo. Sem bele in črne barve. Zrna kave so zelo trda, zato imam zelo ostro rezilo. Če me ne bi bilo, ne vem kako bi mleli kavo. Nikoli pa ne bom pozabil pesmi, ki joje pela prejšnja gospodinja: V kuhinji mlinček stoji in kavna zrna drobi. Iz njih se kava naredi, ki jo radi pijemo vsi. Tako. Sedaj me čaka delo in hitim mleti kavo. Sašo Kumer, 3.a OŠ Mozirje SEM PRALNI STROJ Jaz sem pralni stroj. Družina meje kupila pred tremi leti v Gorenju. Sem bele barve. Moja edina hrana pa so pralni prašek, voda in mehčalec. Moja naloga je, da perem umazano perilo. To pa lahko počnem le s pomočjo elektrike. Ko me napolnijo s perilom in dodajo pralni prašek, lahko začnem s pranjem. Ko vklopijo stikalo, si najprej natočim še vodo, nato pa začnem veselo vrteti svoj trebuh. Vmes nekajkrat zamenjam vodo. Na koncu dobro izsesam vodo, daje perilo čim bolj suho. Ko končam s pranjem, me ugasnejo, saj sem svoje delo opravil. Najbolj žalosten pa sem takrat, kadar zmanjka elektrike. Tamara Danijel 3.a razred, OŠ Moziije RAD (A) JO IMAM Imam jo najraje na svetu. Ima me rada kot jaz njo. Je prijazna, včasih pa tudi jezna. Dela v šoli. Uči slovenščino. Pravi, da ni hujšega kot učiti slovenščino. To pa zato, ker ima veliko popravljanja. Živimo na kmetiji, zato ima malo prostega časa. Zelo je zadovoljna, če dobim lepo oceno. Romana Tesovnik Imam jo najraje na svetu. Je majhna, a to me nič ne moti. Njene oči so modre. Zelo rada se smeji in me zabava. Kadar sem žalosten, me potolaži, in kadar je ona žalostna, jo potolažim jaz. Skupaj se potepava po hribih, kolesariva in bereva. Tudi ona me ima zelo rada in zato sem srečen. Tomaž Suhovršnik Vsako jutro, ko se zbudim, jo pogrešam. Nije, da bi me prebudila s svojo nežno roko. Seveda, saj je že davno v službi. Zgodaj vstane in gre delat, vrne pa se pozno popoldne. Vsak dan jo težko čakam, da me malo pocrklja. Tudi vsakodnevne skrbi in težave mi pomaga reševati z nasmehom na obrazu. Če mi gre kaj narobe, me takoj spravi v dobro voljo. Če bi se moji ljubljeni mamici kaj zgodilo, ne vem, kaj bi storil. Sploh niti pomisliti ne upam na kaj takega. Robi Krumpačnik Šla sva na sprehod. Prijela meje za roko. Začutil sem, kako me ima rada. Bilo je mrzlo in veter nama je pihal v obraz, vendar tega nisva čutila. Imela sva drug drugega. Zaupal sem ji vse svoje težave in strahove, kijih v mojih letih ni malo. Poslušala meje in mi svetovala. Bil sem srečen. Vendar zmeraj ne poslušam njenih nasvetov. Včasih se grdo vedem do nje. Takrat v njenih rjavih očeh opazim žalost in solze. Vem, da me ima neizmerno rada, toda ne znam si pomagati. Pravim, da prileti muha. Radarje ni, se zavedam, dajo pogrešam. Če je ni pravi čas domov, me skrbi. Pogosto me stisne k sebi, zlezem ji v naročje. Če imam težave, mi vedno pomaga. Skuha mi, kar si želim. Namesto da bi ji povedal, kako zelo jo imam rad, reagiram čisto drugače. Takratje žalostna. Vsak dan jo razveselim z lepo oceno ali s kakšnim dobrim delom. Lepe in manj lepe trenutke preživljava skupaj in se pogovarjava o problemih in težavah. Prizadevava si, da bi čim več časa preživela skupaj, vendar nama to ne uspeva. Pravi, da bom hitro odrasel. Takrat si zaželim, da bi bil dolgo otrok. Vračava se proti domu. Sprehod seje prehitro končal. Spoznal sem, daje moja mami edina in edinstvena. Mami, rečem ti: "Hvala!” Gašper Ločičnik Mojo mamo imam rad zato, ker je prijazna in ker me ima tudi ona rada. Vedno mi priskoči na pomoč, če sem v težavah. Pomaga mi pri nalogah. Skuha krasno kosilo in večerjo, potem pa še polika oblačila. Zvečer pridno hodi k aerobiki, da se malo razgiba. Ko se vrne, naju z bratom spravi v posteljo in končno tudi sama gre počivat. Žiga Štancar Rada imam vse ljudi, ki mi vedno stojijo ob strani. Med njimi je tudi moja mamica. Mamico imam najraje od vseh. Ona me varuje in me ima rada tako kotjaz njo. Vedno je vesela, kadar pa jo ujezim, seji opravičim in spet sva dobri prijateljici. Pomaga mi pri delu domače naloge. Tudi jaz ji pomagam pri pospravljanju. Skupaj se igramo in pojemo. Mamica je moja, zato je nikomur ne dam. Urška Krznar ZLATI PETELINI za leto 1999 so se uspešno končali. Glavni zvezdi na prireditvi sta bili nedvomno skupina Sid-dharta in Tinkara Kovač. Siddharta je prejela Peteline za najboljši album rocka, za najboljši album leta in za najboljšega debitanta leta. Use to z njihovim albumom »Id«. Tinkara je prejela Peteline za najboljši album popa, za najboljšo skladbo leta. za najboljšo tonsko realizacijo albuma in najboljšega izvajalca leta. Omenimo še petelina za najboljši album etna in folka. ki sta ga za album »Med dvema ognjema« prejela Juhej in Uuh-mepiš. Medtem ko smo pri nas z glasbenimi podelitvami več kot manj končali, pa v sosednji Hrvaški z njimi šele začenjajo. Njihov festival se imenuje PORIN. Pred kratkim so tako objavili nominacije v 44 kategorijah, med njimi sta Ivana Banfič s skladbo »Imam te« za hit leta in Tram 11 za debitanta leta. Tram II so v letošnjem letu že bogatejši za glasbeno nagrado, saj so v Uaraždinu prejeli »Črnega mačka«. CARLOS SANTANA, ki je po devetih osvojenih grammyjih še vedno v središču medijske pozornosti, bo po evropski v poletnih mesecih odšel še na ameriško turnejo. Pred tem pa je dogovorjenih še šest koncertov na Japonskem. Čeprav se je že od samega začetka album zelo dobro prodajal, je po številnih grammyjih prodaja zelo narasla. Celo album »Supernatural« je do zdaj najbolje prodajani post-grammy album, s 583.000 prodanih kopij samo v Ameriki. Celotna prodaja znaša fascinantnih 6.7 milijonov kopij. Use to pa je dovolj, da je »Supernatural« še vedno na prvem mestu Billboard Top 2000. Skladno z bližajočo se pomladjo, z brstenjem in rastjo vsega okoli nas naj bo tudi naša zadnja novička. U zakonski stan namerava stopiti pevec, ki ima ta trenutek gotovo kar nekaj ženskih oboževalk v Sloveniji, to je WERNER. Njegova Andreja bo od aprila dalje njegova žena. Za Poročno potovanje sta si omislila kar Maldive. Kdove, mora bodo Werner-jeve pesmi potem še bolj romantične in polne čustev. Alenka Rokomet Repenšku in Požežniku polfinale Sojenje številnih tekem v Evropi vedno znova dokazuje zaupanje, ki ga pri velemožeh Evropske rokometne zveze (EHE) uživata naša mednarodna rokometna sodnika Darko Re-penšek in Janko Požežnik. Leto 2000 sta začela takoj po novem letu s sojenjem kvalifikacijske tekme moških reprezentanc za svetovno prvenstvo v turškem Izmirju med domačini in Luksemburžani. Že teden dni kasneje sta v bosanskem mestu Visoko sodila na močnem mednarodnem rokometnem turnirju, 19. februarja pa sta v češki Karvini delila pravico na četrtfinalni tekmi pokala EHF med domačim Banikom in nemškim Grosswaldstadtom, kjer igra po mnenju mnogih trenutno najboljši igralec na svetu, Francoz Richardson. Na Dnevu slovenskega rokometa v Ljubljani jima je bila zaupana tekma med ženskima reprezentancama Slovenije in Makedonije, minuli vikend pa sta v španski Cordobi vodila pomembno kvalifikacijsko tekmo za evropsko žensko prvenstvo, ki bo konec leta v Romuniji, med reprezentancama Španije in Rusije. Pred Repenškom in Požežnikom pa je že nov izziv. Na veliko noč bosta v norveškem Trondheimu sodila prvo polfinalno tekmo evropskega pokala mest med norveškim Byasenom in dansko ekipo Randers. To je že njuno drugo polfinale evropskih prvakov po tem, ko sta lani v Franciji sodila polfinale pokala EHF med Aspttom in norveškim Baekkelagetsom. In kdaj bo napočilo sojenje finalnih obračunov? »Korak za korakom,« odgovarjata Repenšek in Požežnik, »kajti tudi polfinala sodi le peščica najboljših. Temu lahko seveda samo pritrdimo in jima zaželimo, da bi kar najbolj uspešno Smučarski klub Luče Iz tradicije do reprezentance Smučanje je imelo v Lučah od nekdaj bogato in tudi uspešno tradicijo, z dobrimi rezultati na različnih tekmovanjih in kot dobri organizatorji tekem so to vedno dokazovali. Takratna organiziranost je bazirala predvsem na ljubiteljstvu in prizadevnosti posameznikov, pred štirimi leti pa so se odločili za ponovno oživitev dejavnosti, tokrat z ustanovitvijo smučarskega kluba. Pravilnost usmeritve kluba se kaže predvsem v delu z mladimi do dvanajst let, prvi rezultati so tudi že vidni, saj se je Mateja Robnik uvrstila v izbrano slovensko vrsto med mlajšimi deklicami. V klubu si seveda prizadevajo poleg Robnikove pripeljati v reprezentanco še koga in tudi na tak način širiti smučarsko kulturo, ne samo v domačih Lučah, ampak v celotni Zgornji Savinjski dolini. V kategoriji cicibanov so v letošnji sezoni postali državni prvaki, gre torej za načrtno in dolgoročno delo vodstva kluba in trenerjev Maje Logar, Saše Lekiča in Tomaža Robnika. Predsednik kluba Lojze Selišnik je prepričan, da se splača vlagati v smučarski in splošni razvoj otrok. Spomladi bodo nadaljevali s suhim treningom, za testiranje smuči se dogovarjajo s znan- imi proizvajalci smuči kot so Elan, Atomic in Fischer. Ob tem ni vnemar dejstvo, da so vsi tekmovalci prijavljeni na Smučarski zvezi Slovenije, imajo status športnika, kar pomeni, da trenirajo v programih izvenšolskih de-j avnosti oziroma programu nacionalnih panožnih zvez. Bistveni del proračuna kluba, najmanj 70 odstotkov, še vedno krijejo starši, del sredstev prispeva občina, minimalni delež denarja pa primaknejo sponzorji. Za boljšo predstavo, za cicibana rabijo letno okoli 6OO tisoč tolarjev, pri deklicah je ta številka še višja. Podatek torej, ki povsem zgovorno pove kolikšna sredstva namenjajo starši za smučarski razvoj svojih otrok. Savinjčan Gornjesavinjski smučarski klub Zaključek smučarske sezone Člani Gomjesavinjskega smučarskega kluba so se minulo nedeljo še zadnjič vtej sezoni zbrali na »domačem« smučišču na Golteh. Bolj za šalo kot zares so se zapodili skozi vratca na veleslalomski progi, nato pa so v lepem pomladanskem vremenu posedeli na hotelski terasi in pokramljali o dogodkih v minuli zimi. Nesporno dejstvo je, da je Gornjesavinjski smučarski klub ob relativno ugodnih vremenskih razmerah v sezoni I999/2OOO opravil izjemno delo, saj je poleg številnih tekmovanj organiziral tudi več smučarskih tečajev in tako aktivno prispeval k boljši športni pripravljenosti zgornjesavin-jskih otrok. Temeljito analizo izvedenih aktivnosti bodo člani smučarskega kluba opravili na letnem občnem zboru, ki je predviden v mesecu maju. KF Smučarska tekmovanja glasbenikov Najboljši smučarji med glasbeniki... ... in najboljši glasbeniki med smučarji. Tako bi lahko v kratkem opisali slovenski glasbeni ski team, ki že šest let uspešno sodeluje na mednarodnih smučarskih tekmovanjih. V njihovi sredi je tudi »savinjske gore list« Franci Podbrežnik, odličen glasbenik, glasbeni aranžer, komponist, moderator in nenazadnje učitelj smučanja. Franci Podbrežnik - glasbenik in športnik (foto: NN) Na letošnjem Veleslalomu zvezd, ki ga na Mariborskem Pohorju že vrsto let organizira Stop, je Franci med posamezniki osvojil prvo mesto. Z Gorazdom Elvičem - Gogijem pa sta slavila tudi v tekmovanju dvojic. Koncem januarja so se v Mokrinah na avstrijskem Koroškem v smučanju pomerili glasbeniki Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Švice. Na tem odmevnem tekmovanju za prehodni pokal Slavka Avsenika so slovenski predstavniki ekipno zasedli drugo mesto. Sredi marca se je slovenska smučarska ekipa glasbenikov, pod organizatorsko taktirko glasbene agencije Geržina videoton, udeležila Svetovnega smučarskega prvenstva glasbenikov v smučarskem središču Saalbach -Hinterglemm. Franciju je ponagajala bolezen, v slovenski ekipi so se vrstili odstopi... Za kontinuiteto zbiranja odličij iz prejšnjih let je tokrat poskrbel Gorazd Elvič - Gogi, ki je v svoji kategoriji zasedel odlično drugo mesto. Franci z nasmehom in nepobolšljivim optimizmom pove, da je z letošnjo zimsko smučarsko - glasbeno sezono zadovoljen, ase znjo ne ukvarja več ker ima »skovane« že nove načrte, ki zaposlujejo njegove kreativne možganske vijuge. Med skrivnostnim muzanjem vendarle pove nekaj o načrtih Happy banda, o novih melodijah, morju in soncu... Marko Slapnik Šport center Prodnik Juvanje Kajak rodeo V nedeljo bo vjuvanju zanimiva športna prireditev, kakršne v naših krajih še ni bilo. Kajakaši se bodo pomerili v rodeu! Tovrstne tekme so na sončno stran Alp pricapljale leta 1997, letos pa so z rodeo profesionalci iz tujine vse skupaj začenja znova. Že jutri bodo na Savinji vjuvanju potekale kvalifikacije, tekma pa se bo začela v nedeljo ob 11. uri. Organizatorji obljubljajo veliko užitkov za gledalce in tekmovalce, ki se bodo med seboj v letošnji sezoni pomerili še dvakrat: 20. maja na reki Savi v Ljubljani in 3- junija na reki Soči v Trnovem. KF Planinsko društvo Nazarje Najmlajši, pa toliko bolj pridni Pestri družini društevv Nazarjah in v tej občini kot celoti seje letos pridružilo še planinsko. Pa ne, da ljubiteljev planin v tej občini ni bilo; veliko jih je, le v sosednja društva so bili vključeni. Povsem razumljiva jebila torej zamisel oustanovitvi lastnega društva, ki je naletela na polno razumevanje in podporo tudi na občinski in krajevni ravni. Rečeno, storjeno - društvo so ustanovili in se sočasno že lotili dela in raznolikih dejavnosti. Odziv prebivalcev celotne nazarske občine j e bil lep in kar presenetljiv. V dobrih dveh mesecih se je v društvo vključilo preko 170 članov, od najstarejših do najmlajših, ki so svojo planinsko vnemo in pripadnost naravi takoj potrdili. Že na prvem izletu konec februarja na Mozirske planine jih je bilo kljub šibkemu obveščanju 40, na marčevskem pohodu na Lep-enatko in Rogatec jih je bilo zadeset-nijo več, urnemu zamiku tistega jutra in slabim vremenskim napovedim navkljub. Načrt mesečnih izletov je seveda pripravljen, vendar to ni vse. V društvu ob tem načrtujejo zahtevnejše ture v domače in tuje gore, pa veliko izletov za manj zahtevne planince in družine na bližnje Dobrovlje, Čreto in še kam dlje. Posebej veseli veliko zanimanje najmlajših na osnovnih šolah Nazarjah in Šmartnem ob Dreti, ki so se z veseljem udeležili obeh dosedanjih pohodov, posebej pašo se že povzpeli naKal, pri čemer sta mentorici Andreja Mavrič in Zvonka Zakrajšek zavzeti pobudnici še bolj pestrega delovanja. Prav njim bodo v bodoče namenili še večjo pozornost, saj je vzgojamladihprvana»pred-nostni listi«. Načrtov in želja je seveda še več. Kmalu bodo pridobili lastni prostor, sredi Nazarij izvirno oglasno desko, novi planinski vodniki so tudi v »načrtu«, predvidevajo obnovo planinskih poti na Dobrovlje, Čreto in Menino, Goli vrh, slednji je tudi v njihovem zares ličnem znaku. Uidi krožna planinska pot je že več kot otipljiva želja, sodelovanje na občinskih in krajevnih prireditvah ter povezava z ostalimi društvi pa dejstvo. JP Izletov se radi udeležujejo stari in mladi (foto: JP) RIP d.O.O. storitveno podjetje Lesarska 10, 3331 NAZARJE 532. Fax: (063) 832-603. E-mail: glinrip@siol.oet VAS VABI NA: MN ODPRTIH VMT Tel: (063)42 31 V TOREK,, 18.APRILA 2-000 od 0:00 5o 18:00 v prostore GLIN GOSTINSTVA. Prikazali Vam bomo naš prodajni program - osebnih računalnikov (PC, tiskalniki, multimedia, internet, idt.) - audio opreme (glasbeni stolpi, mikro sistemi, prenosni CD radiokasetofoni) - programske opreme za obrtnike in podjetnike 4'4-4 4^ ^ ^ i ^ i 4.^ 4. i ^ i ^ i ^ i i «mediš brother maxeil JVC Prisrčno Vas vabimo, da nas na ta dan otečete, rabi se bomo z Vami pogovorili in odgovarjali na Vaša vprašanja. Športno društvo Vrbovec Nazarje Maratonski turnir v malem nogometu V počastitev 27. aprila — dneva boja proti okupatorju in 1. maja -praznika dela organiziramo 22. maraton oziroma celodnevni turnir v malem nogometu. Pokrovitelj turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje. Turnir se bo pričel 26. 4. 2000 ob 19. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 27. 4. v večernih urah. Prijavnina za turnir znaša 10.000,00 sit in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810 - 678 - 54586) pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 24. 4. 2000 na naslov Športno društvo Vrbovec Nazarje ali tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno na velikonočni ponedeljek, 24. 4. 2000, ob 18. uri v prostorih športnega društva (ob športnem igrišču). Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. (Igraše po pravilih FIFE)! Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto: 100.000,00 sit in pokal v trajno last 2. mesto: 50.000,00 sit in pokal v trajno last 3. mesto: 20.000,00 sit in pokal v trajno last 4. mesto: 10.000,00 sit Te ekipe prejmejo tudi priznanja društva. Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD Vrbovec Nazarje, po telefonu 063/42-31-429 (dopoldan - Tomaž Križnik) in na GSM 041/783-482 (Marko Krajner) Šiviljstvo in trgovina ON RO E V Šivanje po meri. - VELIKA IZBIRA BLAGA ZA SPOMLADANSKE KOSTIME UGODNE CENE! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! Prihova 36, NAZARJE, tel. 063/832-498 Štihova 9, 1000 Ljubljana, tel. 061/1331-250 V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV VAM NUDIMO: - velikonočno šunko - velikonočno pleče - velikonočni želodec za kuhanje - dimljeno vratovino - dimljeno šunko v mreži... POLEG TEH IZDELKOV VAM NUDIMO TUDI: - sveže junečje meso - sveže svinjsko meso - sveže telečje meso in jagnjetino VSE TO SLOVENSKEGA POREKLA PRI NAS LAHKO DOBITE TUDI PRIPRAVLJENE SOLATE, PO NAROČILU PA TUDI PEČENO MESO. VSE TE DOBROTE VAM NUDI: jMMoagni bogncr. na prihovi 36, nazarje IN TO PO UGODNIH CENAH! PRIMIC IN SC PRCPRICR JTCI PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNE OPREME Kuder Primož s.p. Polzela 11/a, 3313 POLZELA Tel.:063/722-123, GSM: 041/714-120 NUDIMO VAM: - MVD DOBRODEJ, KRAVIMIN, LIZALNI KAMNI - ORIGINALNI REZERVNI DELI WESTFALIA IN ALFA LAVAL - ČISTILNA SREDSTVA CALGONIT, DIVERSEY, HENKEL ZLATOROG, SCALA MARIBOR, WESTFALIA,... - POTROŠNI MATERIAL ZA MOLŽO - MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam! INŠTALATERSTVO TEIP PODJED PETER s.p. Tel. 061/825 144 Mob. 041/694 183 (zjutraj ali zvečer) šk Centralne kurjave in vodovod po konkurenčnih cenah! VSEM LOVCEM PA DOBER POGLED! lvvPYf * IVOVO MOZIRJE d.d. NOVO NOVO DISKONTNA PRODAJA PIJAČ NAZARJE Z zadovoljstvom Vas obveščamo, da odpiramo v SOBOTO, dne 15.4.2000 DISKONTNO PRODAJO PIJAČ v prostorih TRGOVSKEGA DOMA NAZARJE (vhod z zadnje strani). Vabimo gostince, trgovce, društva, družine itd., da se prepričate o izredno ugodni ponudbi pijač. CMV1 OBISKI Izdelovanje in prodaja tekstilnih izdelkov Čož Sabina, s.p., Sp. Rečica 8 3332 Rečica ob Savinji, tel. 063/839-03-90 AKCIJSKA PRODAJA V SAVINJSKEM GAJU IZKORISTITE SEJEMSKE UGODNOSTI OPUŠČENEGA PROGRAMA ZELO, ZELO UGODNO!!!!! V času razstave cvetja od 22. aprila do 2. maja vam bomo nudili tudi proizvodne cene za novejše modele: majice, bluze, kostime itd. DEPOZIT, DOBRA NALOŽBA STOPITE Z NAMI V VARNO PRIHODNOST Pravnim osebam nudimo ugodne obrestne mere, ki so odvisne od DOBE VEZAVE. Za depozite vezane: - od 1 do 2 let obrestujemo po T + 3,5% letno - od 2 do 3 leta obrestujemo po T + 4,5% letno - od 3 do 5 let obrestujemo po T + 5% letno - nad 5 let obrestujemo po T + 5,25 do T + 5,5% letno. 70 J banka velenje N'v---^ Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ©OTRAFFIC ■ AVTO I ŠOLA ^■MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC s.p. Rosenstein «uto- iota Tel: 832 937 GSM 041 698252 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: v ponedeljek 17. aprila 2000. ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI MA VEČ OBROKOV! VARNO DELO S TRAKTORJEM 25. aprila ob 17 uri Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. tel. 839-45-10, GSM 031/302-121 Grosistična prodaja letvic za okvirjanje PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * UOKVIRJANJE SLIK * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU_ Oddajamo apartmaje in prenočišča/ v bližini Mozirskega gaja OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Kako do mejnikov? Ne vem, zakaj so nekaterim napoti mejniki? Mejniki so čisto nedolžna stvarca, ki označujejo lastnino in tako malo zasežejo, da ne bi smeli biti nikomur v napoto. Na sodobnih mejnikih piše: Uničenje ali samovoljno premeščanje je kaznivo! Imela sem že štiri geometre, mejniki mi pa še vedno manjkajo. Prve mejnike smo postavili, ko so nam prodali zemljo. Čez tri leta smo jih preverili. Tretjič mi je meril šef geodetske uprave Mozirje gospod Rafko Bohak. Bil je nadvse korekten in bi postavil tudi mejnike, če bi bil od sodišča, ker pa ni bil, sosed pa se ni strinjal, sem ostala brez njih. Zakaj nekateri ne dovolijo mejnikov sosedu, ko je vendar privatna lastnina zajamčena, njemu pa ne bi nič pojedli? Četrtič je prišel sodiščni geometer gospod Gaber. Meje niso sporne. Mejnikov se mu očitno ni ljubilo zakopavati. Njemu je za tromejnik zadoščal odbiti kamen, zravnan z zemljo, drugi pa kol v živi meji. Mene taki mejniki ne zadovoljujejo. Želim si dobro vidnih in trajnih mejnikov. Posebno dobro viden mora biti tromejnik, kol pa odgnije in mejnika ni več. Če je neprijetno vkopavati cementnih, se dobijo železni, ki se zabijejo. Žalostno je, da jih gospod geometer ni uporabil. Svetujte mi, prosim, kaj naj naredim, da mejnike končno dobim? Hvaležna bom za vsak pametni nasvet, za kar se Vam v naprej lepo zahvaljujem. Marija Drstvenšek Raduha 64, Luče Turizmu pomaga lastna glava Že 15. marca letos se je v Mozirju odvijal regijski festival turističnih podmladkov - krožkov iz osmih osnovnih šol, pa o tem slovesnem in obenem tekmovalno obarvanem dogodku v naših novicah še nihče ni spregovoril. Dovolite, da vam opišem potek tega dne, ki je združil učence, člane turističnih krožkov in njihove mentorje, člane komisije in predstavnike TViris-tične zveze Slovenije, ki so spremljali in ovrednotili dosežke posameznih šol. Gostujoče šole so srečanje pričele s kosilom na OŠ Mozirje, od koder so jih vodiči popeljali na sprehod po trgu in pri tem predstavili znamenitosti kraja. V dvorani kulturnega doma so medtem potekale »generalke« dramskih skupin, v galeriji so bile postavljene razstave, na njih pa tudi raziskovalne naloge, ki so jih na šolah izdelali na skupno temo:»Slovenija - dežela dobrot«. Vsaka sodelujoča šola se je namreč festivala lahko udeležila le, če je opravila vse tri zadolžitve: nalogo, razstavo in odrsko postavitev. Ob 16. uri se je začelo zares, kajti v strnjenem programu so se predstavile vse šole. Predstavitve je spremljala in ocenjevala številčna komisija, ki si je pred tem ogledala in ocenila vse razstave. Že od 15. februarja pa so člani komisije imeli možnost prebrati in oceniti tudi raziskovalne naloge. Seštevek vseh točk, pridobljenih v skladu s pravilnikom o tekmovanju, je prinesel razvrstitve od bronastega do zlatega priznanja ter določil zmagovalca. Na slovesni podelitvi smo izvedeli naslednje rezultate: OŠ iz Šoštanja je dosegla bronasto priznanje, OŠ Mozirje, Ljubno in Gornji Grad srebrno, OŠ Braslovče, Ravne na Koroškem ter Vinska gora pa so bile zlate - slednja se bo tudi udeležila državnega tekmovanja 20. in 21. aprila v Velenju. Poleg plaket za doseženo uvrstitev so sodelujoči učenci prejeli tudi praktične nagrade, mentorji pa so s posvetom in večerjo zaključili naporen, a zanimiv in razburljiv dan. Zakaj pišem o tem zdaj jaz, tukaj in zdaj?! Zato, - ker je ta izjemen dan prvič (v 14-tih letih tovrstnih tekmovanj na državnem nivoju) potekal tako blizu nas, - ker so bili Mozirjani odlični organizatorji in gostitelji, znali so stakniti glave, ljudi in denarnice, da so tekmovanje izpeljali vzorno, - ker je ob tej priliki predstavljenih toliko lepih in zanimivih dosežkov naših mladih ljudi, na katere stavimo marsikaj, a jim nekako ne znamo pokazati hvaležnosti in vrednotiti njihovih dosežkov, - ker so vse teme teh tekmovanj naravnane v iskanje možnosti in priložnosti razvoja turizma v domačem kraju, katerega so nas sicer »polna usta«, - ker je bil utrip tega dne živahen, mladosten, razigran, kot je lahko le mladost, dobra volja in pozitivna energija, ki so si jo izmenjavali udeleženci tekmovanja, - ker si je za to prireditev vzelo čas tako malo »odraslih ljudi«, krajanov, predstavnikov turističnih društev iz krajev sodelujočih šol, županov, ravnateljev in morda še koga, za katerega bi smeli pričakovati, da bo pokazal odnos do dela ljudi iz domačega kraja ali kolektiva, - ker so bili glavni izvajalci dej avnos- ti osnovnošolci, ki so skupaj z učitelji - mentorji izdelali zavidljive razstavne eksponate in dramske postavitve, ki bi se mirne duše zmogle kosati s kakšnimi »profesionalci«, - ker so nas »opazili« mediji »od daleč« (VTV), najbližji pa ne, - ker sem sama sodelovala že na sedmih takšnih tekmovanjih, pa se je o njih vselej vsaj kaj slišalo oz. prebralo, pa naj bo tudi tokrat tako! Rada bi izkoristila to priložnost še za to, da se v svojem imenu zahvalim delavcem OŠ Mozirje za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja, posebej pa mentoricam turističnih krožkov na vseh omenjenih šolah, ki so znova pokazale, kako naj bo tlakovana pot, po kateri za njimi stopa mladež Z odličnim spoštovanjem! Liijana Bele, mentorica iz OŠ Gornji Grad O kmetiji Napotnik (Kortner) pod Goltmi - drugič Večletno delo in trud naših prednikov za dograditev toplega doma sta se sesula v pepel. Nobeden ni stopil k organiziranemu zbiranju pomoči, k usposabljanju starega poslopja (prelage), ki bi trenutno rešil stanovanjski problem številne družine. Krut nečloveški poseg je v naše življenje prinesel težko preizkušnjo, družina je ostala brez vsega za preživetje. Država je bila za naše starše vsa povojna leta gluha, nihče jih ni poslušal, prehodila sta na tej zemlji križev pot, trkala na vrata uradnikov, a vse je bilo kaplja v morje, ves njihov trud je bil zaman. Kaznovana sta bila v imenu ljudstva! Nam potomcem pa je sodu izbilo dno, ker smo bili v stiski in za marsikaj prikrajšani. Od države zahtevamo priznanje statusa žrtve vojnega nasilja oziroma poplačilo vojne škode, ki od nje terjamo že 55 let. Boli nas to, veliko revščino smo doživeli in veliko krivic, to nam je seglo globoko v srce in dušo. Ko to pišemo, nas polivajo solze in nikoli ne bomo pozabili utrujenega obraza staršev, mnogo prehitro so se izgarali in postarali ter čisto vdani so bili v svojo nemilo usodo. Žalostno pa je to, da so lahko zaprosili za status žrtve vojnega nasilja šele v »nebesih«. Naj zapišemo še to: kakšna je bila srčnost teh občinskih namišljenih herojev, ko so po vojni pisali popis vojne škode in sami podpisovali naše prednike brez njihove vednosti ter kakšna je odgovornost teh, ki so naklepno ali iz hude nevoščljivosti kršili pravne norme njim v škodo? V zgodovinskem arhivu ni točen popis vojne škode, je neresničen in pomanjkljiv. Ni se jim zdelo vredno, da bi vpisali v uradni dokument resnične podatke ter da je bila domačija požgana. Bravo, to je bila zopet dobra poteza! Sramujte se, res ste imeli srečo. V sled navedenega ostro protestiramo proti takšnemu nekorektnemu načinu površnega pričanja, popisovanja vojne škode, podpisovanja naših prednikov, saj so bili nepismeni (niso hodili v šolo). Dobro pa nam je znano, v čigavem interesu so bile zopet vse te nepravilnosti. Nič pa ne pričakujemo, da bi se od teh sedaj nam kdo opravičil, morda nam bo dano, da se te kršitelje kaznuje. Zato bomo svoje zahteve uveljavljali s svojimi pričami, ki jim je znana vojna zgodovina naših prednikov. Ti špijoni lažnivi, kdo vam bo verjel, ko ste komaj čakali, da udarite po ljudeh, kateri so res in samo oni v celoti bili zaslužni do borčevske pokojnine. Naš borčevski pokojninski zakon je zato prej podoben loteriji kot pa resni preudarni in pošteni zakonodaji. Zapomnite si: prišel bo čas, ko bo tudi vas dosegla roka pravice. Pregovor se glasi: »Če človeku dobrega ne želiš, še mu slabega ni treba.« Po žepu ste udarili naše prednike, ker ste jim na tak umazan način krojili njihov standard. Postavili ste jim vprašanje preživetja oziroma revščine, nobeden od teh.pa si ni zamislil na našo nizko socialo, ki je bila popolnoma sprejemljiva, ki nam ni omogočila niti golega preživetja, živeli smo kot berači. Pristojni uradi nam zatrjujejo, da smo zamudili termin za odškodninski zahtevek za žrtve vojnega nasilja. Mi pa z vztrajnostjo trdimo, da bomo dosegli vse zahteve, ker smo upravičeni, pa čeprav je pot do odškodnine od države dolga in zapletena. Nekateri pa so vsa ta leta mirno gledali, kako smo izigrani na lažne obljube in na čisto poseben pritisk. Naprošamo tiste, ki se še spominjajo tedanjega življenja, če ima kdo kakšen dokazen material, na primer slike od gospodarskega poslopja Kortner pod Goltmi in domačije Prelaških iz Trnavč nad Mozirjem, da jih pošlje proti vračilu na naslov: Anton Napotnik, Dol Suha 28, Rečica ob Savinji. V upanju, da se nam ne bo treba obrniti na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourghu, da bo upoštevana stopnja krivde vojnega nasilja, da bo ta problem zadovoljivo rešen in nepravilnosti razsojene pravično. V imenu vseh Kortnerskih Anton Napotnik Dol Suha 28 Rečica ob Savinji Smreka znova od začetka Res je, da je za razmere v firmi Smreka, ki so nas pripeljale do zadnje možnosti, več vzrokov, od zaprtja južnega trga, politike občine - države, dolgoletne kraje programov, po štrajku 86. leta pa smo tako ostali na milost in nemilost - prepuščeni tedanjemu političnemu in gospodarskemu lobiju doline. Prav gotovo pa so težavam največ botrovale tudi razmere v firmi sami. Malo je firm, ko so delavci za njen obstoj zastavili svoja imetja, malo, ki so zrasle izključno od dohodkov firme in delavcev in Smreka je ena od teh svoj čas uspešnih samorastnikov. V uspešnih firmah je red in disciplina nekaj samoumevnega, človek in pošteni medsebojni odnosi pa so v takih uspešnih firmah bili vedno na prvem mestu, ker jih vodijo ljudje s srcem in dušo. Žal smo delavci v Smreki že 13 let samo še številke za prerane spomenike, invalide, psihiatrije in brezposelne. Zakaj? Zaradi politike, trenj v službi in neprimernega vodenja. Kaj smo navadni delovni ljudje storili vam politični zdraharji in vam gospodarstvenikom, ki ste se tudi za naš denar šolali, da bi ustvarjali boljši jutri vsem v tej državi, danes pa se nekateri predvsem izživljate in živite na račun delovnih ljudi. Od kod vam pravica, da uravnavate naša življenja, ko ima vsaka firma svoje zakone po vam pisanih pravilih, kot da smo vaši sužnji!? Zakaj? Ker vodilni že leta prevečkrat trmasto vztrajajo pri neumnih odločitvah, ker ne znajo več prisluhniti in upoštevati mnenja stroke in izkušenj. Smo zato leta vzgajali kadre, vlagali v firmo, da danes z žalostjo gledamo za pregnanimi, da trepetamo za svoja delovna mesta? Zakaj morajo jokati dekleta naše mladosti, trpeti sarkazem vodilnih, ker so slabše plačana, po naravi jezikava, če so lepa, čedna, a tudi poštena ali pozabljena čeprav so v firmi pustila najlepša leta, ali zato, ker vodilnim njihove boljše polovice ne dovolijo maltretiranja doma. Kervsa ieta poizkušamo pošteno delati, kakor smo pač vodeni, je greh pričakovati pošteno plačilo? Ker se običajno konča z “nismo socialna ustanova, če ti ni všeč pa pojdi”. Gremo naj od hiše, pri katere gradnji smo od začetka do danes polagali vse kamne. Ker smo prav tisti neumneži, ki smo že leta tako odveč, organizirali delo, ko se je proizvodnja od 75. do 83. leta povečala za 6x in to ob samo lx večjem številu zaposlenih. Ker smo takšni tej firmi dali ime in svoja najlepša leta, mi ponos ne dovoli molčati o nepravilnostih in krivicah. Nočem koga učit in ne pameti solit, če pa se na koga jezim, ga po navadi ne hvalim. Firma se gradi in bo živela, če obstoječemu znanju dodajamo nova, če se od starih in od stroke učijo novi mlajši kadri, odganjanje kadrov pa je kot bi drevesu porezal korenine. V zadnjih 13 letih so bili na vodilna mesta v firmi nastavljeni sami pol-strokovno usposobljeni ljudje, brez ustrezne strokovne podlage, znanj in zahtev delovnega mesta, potrebni a ne na vodilnih delovnih mestih, kjer so stroka kot poslovne odločitve enakovredne, a pri specifiki naših proizvodov in trga še kako pomembne. Takšni ter zapostavljanje stroke pa so lepo ali na silo iz firme pognali v vseh teh letih 8 inženirjev, 10 tehnikov ter 2/3 kvalificiranih in priučenih delavcev (ki so jih občasno zamenjali slabo plačani in neusposobljeni z borze dela ter iz drugih poklicev). Zakaj je odhajal strokovni kader, zato, ker se ob dolgoletnih izkušnjah niso pustili učiti stro ke in komandirati birokratom vodilnega lobija, ker so za pošteno delo želeli pošteno plačilo. Zaradi zadnjih preganjanj v firmi ni več strokovnjaka z potrebnimi kvalifikacijami stroke da tehnološka priprava dela sploh lahko obstaja. Samo visoko študirani so lahko tako pametno neumni, da takim strokovnjakom ne najdejo njim primernega dela. Nekoč smo se primerjali z sorodnimi firmami, danes nam se kot zgled meče naprej uspešna firma v Austriji, prepričajte se v vseh teh firmah, kjer je prav tako specifična proizvodnja kot je naša, so na vodilnih mestih (direktorji, vodje prodaje, vodje projektive) dipl. inž. z večletnimi izkušnjami v stroki, komercialisti in ekonomisti v eni osebi. Za medsebojne odnose brez greha lahko krivimo, ne moremo pa za vse napake kriviti vodilne, ker so se po svojih močeh tudi trudili kljub nepoznavanju stroke obladovati večkrat nemogoč položaj, krivi so tisti,"zavedeni”, ki so jih nadzirali in postavili na te položaje. Kako dolgo še do spoznanja, kako dolgo še vam lastnikom, občinski politiki in gospodarstvu ne bo jasno, da tako specifično proizvodnjo lahko tržijo in vodijo le strokovnjaki zgoraj omenjenih kvalikacij, dafirmane more delovati brez notranjega reda, kakršnega smo že imeli, brez razvoja lastnih kadrov in stroke, ki pa se že leta zatira prav po zaslugi nekih neprimernih birokratskih šablon vodenja. Franc Poznič Prekštan 1, Gornji Grad Občina Mozirje objavlja na podlagi sklepa 13. redne seje Občinskega sveta Občine Mozirje in na podlagi 12. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. I. RS št. 18/92 in 31/96) naslednji SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 1. GROFELNIK Leonida, Nove Loke 49, 3330 Mozirje; 2. KRANJC Milan, Sp. Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji; 3. FÜRST Darko, Rečica ob Savinji 23,3332 Rečica ob Savinji; 4. RAZTOČNIK Silvestra, Radegunda 34,3330 Mozirje. Socialna stanovanja se bodo dodeljevala po vrstnem redu, ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih predpisuje Pravilnik o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. I. RS št. 18/92 in 31/96). Socialna lista velja do novega javnega razpisa. S sklepom občinske uprave bodo prosilci obveščeni o prioritetnem vrstnem redu, na katerega so se uvrstili na podlagi javnega razpisa objavljenega v Savinjskih novicah dne 21.01.2000. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Jože KRAMER, univ. dipl. inž. str. VLOM V GARAŽO 23. marca pet minut do polnoči je Ivo B. iz Nazarij obvestil dežurnega policista, da sta mu dva neznanca pravkar vlomila v garažo. Pri tem dejanju ju je zalotil, tako da mu nista uspela ničesar odnesti, zaradi vloma z orodjem na vzvod pa sta mu povzročila materialno škodo. NAJDEN UKRADEN KOMBI 30. marca so policisti PP Žalec na podlagi zbranih dokazil pridobili odredbo za hišno preiskavo pri Petru M. iz Bočne. Pri preiskavi je bil najden ukraden kombi, last Miha M. iz Letuša. POŠKODOVANA TELEFONSKA GOVORILNICA 3. aprila ob 11. uri je Franc P. iz podjetja Telekom policiste obvestil, daje neznani storilec v času od 30. marca do 3- aprila ukradel viseči telefonski aparat v Kokarjah. Pri ogledu kraja so policisti poškodovan telefonski aparat našli v bližnji okolici, objestneža pa še iščejo. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO 6. aprila v dopoldanskem času je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Juvanju, last Alojza J. Iz notranjosti, ki jo je dodobra pregledal, je odtujil več kosov zlatnine, pet potnih listov in okoli 460.000 tolarjev gotovine. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje in Osnovna šola Ljubno ob Savinji vabita na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline Kulturni dom Liubno ob Savinji, četrtek. 20. aprila 2000, ob 17. uri. Prisrčno Vas vabijo pevke in pevci otroških in mladinskih pevskih zborov. Osnovna šola Nazarje Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje Enoti vrtcev Nazarje in Šmartno ob Dreti vpisujeta otroke v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti za šolsko leto 2000/2001 Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v vrtcu Nazarje (tel. št. 833-992, in vrtcu Šmartno/Dreti (tel. št. 845-220) ter v tajništvu Osnovne šole Nazarje (tel. št. 839-13-60). Izpolnjene obrazce pošljite do 15. 5. 2000 na OŠ Nazarje, Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje oz. v vrtec Nazarje ali Šmartno ob Dreti. ZAHVALA 0b boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Slavka ROPA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi njegovi Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH V SPOMIN 12. aprila mineva 10. leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Genovefa KOTNIK Vsem, ki se je še spominjate in ustavljate ob njenem grobu, prisrčna hvala. Vsi njeni Celo življenje si se za dobro boril, da si otrokom lep kos kruha dodelil, a sedajpa usoda ni več hotela, da bi duša tvoja naprej trpela. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Viktorja PUSTOSLEMŠKA iz Primoža pri Ljubnem 25- 7.1941 - 25.2.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala sestri Gelci za nego v času njegove bolezni in dr. Ireni Blažič - Lipnik. Hvala gospodu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in gospodu Matiju Nastranu za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Usoda je skrivnostna žena, kot na svetu tem nobena, nas vodi mimo vseh poti, dokler ona si želi. (F. Rop) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in moža Franca KRIVCA iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu in dekanu, vsem govornikom, pevcem, organistu in solistu za odigrano Tišino ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvaležni domači Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 15. aprila minulo je leto dni, od kar tebe več ni Rafael KOTNIK z Rečice ob Savinji Hvala vsem, ki se ga spomnite in vam korak obstane ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končam zadnja stran. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, strica in očeta Jožeta ZAGOŽNA 11.2.1948 -14.3.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru, lovcem Zgornje Savinjske doline in še posebej Lovski družini Ljubno. Od srca smo hvaležni predstavnikom Zadruge in lovcev za doživete poslovilne besede ter posebej gospodu župniku Martinu Pušenjaku za darovano sveto mašo in pogrebni obred. Hvaležni so tudi Jožetovim sodelavcem z Zadruge, delavnice Murko in podjetja SCT. Hvala za vso darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena pisna in ustna sožalja. Žalujoči Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V večnost nenadoma si odšla, brez da bi od nas slovo vzela. Hvala ti za vse, kar z zlato, dobro roko si ustvarila. V duhu z nami ostala boš vedno živa. ZAHVALA Ob boleči izgubi nam vsem najdražje Bernarde PEČNIK iz Radegunde 17.8.1934 - 30.3.2000 se iskreno zahvaljujemo dr. Sirku za vso skrb in zdravljenje, sosedom, prijateljem, cerkvenim pevcem, moškemu pevskemu zboru iz Mozirja, gospodu župniku Ivanu Suhoveršniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 572-00-03. 572-06-60, 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 17.04. do 23.04. Štajner Bojan, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-641-589 24.04. do 30.04. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971 01.05 do 07.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/633-417, VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- DEŽURNA SLUŽBA* ELEKTRO CELJE * Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7 do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Matična kronika za mesec marec 2000 Rojstva: rodilo se je 11 dečkov in 15 deklic Poroke: Dejan Radšel iz Velenja in Maja Oman iz Velenja, Franc Golob iz Oseka in Anamarija Markič iz Kanala Smrti: Pavla Fedran iz Gornjega Grada, Jožef Matek iz Vologa, Ana Pečovnik iz Raduhe, Viktor Pustoslemšek iz Primoža pri Ljubnem, Anton Komar iz Bočne, Marija Flere iz Kokarij, Anton Ramšak iz Mozirja, Jože Zagožen z Ljubnega ob Savinji, Janez Selišnik iz Podveže KINO MOZIRJE 15./ 16.4.2000 ZAČETEK KONCA-triler Režija: Peter Hyams Vloge: Arnold Schwarzeneger, Gabriel Byrne Christina ne ve, da je bila že ob rojstvu zaznamovana za brezbožno zvezo s hudičem. Že dolgo ima srhljive privide, ki pa se stopnjujejo. Napadajo jo tudi neznanci, pred katerimi jo reši policaj Cane. Ko Christina in Cane izvesta, da jo mora hudič še pred polnočjo pred iztekom tisočletja ujeti in v njej spočeti seme zla, ki bi uničilo svet, bežita pred njim... 22./23.4.2000 POBEGLA NEVESTA - romantična komedija Režija: Gary Marchall Vloge: Julia Roberts, Richard Gere Ekipa filma ČEDNO DEKLE spet skupaj! Maggie je dekle, ki je v svojem kraju poznana po tem, da je že na treh svojih porokah zbežala izpred oltarja. Na to postane pozoren novinar Ike, ki ravnokar ostane brez službe. Zato obišče Maggie v malem podeželskem mestecu, čakajoč na nov pobeg izpred oltarja... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 15./16.4.2000 KOCKA - triler Režija: Vinzenzo Natali Vloge: Maurice Dean Wint, Nicole de Boer Šest navadnih, povprečnih ljudi se zbudi v nenavadni futuristični sobi v obliki kocke. Vsi so enako oblečeni in se ne poznajo. Zakaj so tam in kako bodo prišli iz sobe?... 22./23.4.2000 POBEGLA NEVESTA PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. SIT RA Na trgu 7,3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papigi. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Cvetke in koprive ZA TOLAR MANJ Jože Kramer, župan občine Mozirje: »Gospod Turnšek, zainteresirani smo za nakup nekaterih slik v akciji Umetniki za Karitas. Se lahko dogovoriva za kakšno nižjo ceno od izklicne?« Marijan Turnšek, rektor mariborske teološke fakultete: »Gospod Kramer, ni problema. Vendar mi morate obljubiti, da boste razliko do polne cene nakazali mozirskemu župniku Suhoveršniku, ki kar naprej nekaj obnavlja.« (ZA RAZLIKO OD NEKATERIH DRUGIH, REPRESS) BAZA KOZOROG Takole se prijatelji dobre kavice (skoraj) vsako jutro zberejo v mozirskem penzionu Kozorog. Pričujoča zasedba v sestavi Urška, Edi, Martin in Vinko (manjka Ciril, ki stoji za fotoaparatom) ob tej priložnosti kritično »obdela« aktualne družbenopolitične dogodke na državni in lokalni ravni. Prejšnji teden je zasedba delovala v okrnjeni sestavi, saj sta bila Urška in Edi na »službeni« poti v Španiji. (SEDMA SILA PRESS) CESTE, KI TO NISO VEČ Nazarski svetniki so se na zadnji seji lotili enega od najbolj perečih problemov v dolini -cest Slednje si kmalu ne bodo več zaslužile tega imena, ker še posebej velja za komunikacijo skozi Zadrečko dolino. Sicer pa se lahko tolažimo z dejstvom, da bodo v bližnji prihodnosti enako sesute tudi ceste, ki vodijo v dolino iz Šaleške in spodnje Savinjske doline ter kamniške strani Črnivca. (TOREJ BOMO IMELI ZA TURIZEM ZARES IDEALNE POGOJE PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Čeprav znate biti včasih zelo sebični, boste tokrat dokazali, da globoko v sebi le niste taki. To, kar boste v tem obdobja dali, se vam bo bogato poplačalo. Spet se boste lahko pteptifali, da je veliko večje zadovoljstvo dajati, kot sprejemati. Ljubezen: V odnos s partnerjem boste skušali vnesti čim več dinamike, zoto boste precej drugačni kot sicer. Partnerja boste velikokrat presenetili, ni po nujno, da bo vsega vesel. Želeli boste eksperimentirati v erotiki, vendor nikar ne pojdite predaleč. In ne spreglejte odziva. Delo: Tisti ovni, ki imate vodni položaj, boste zlahka premagali vse težave, saj boste v tem obdobju precej uspešni. Za tiste ovne, ki morate delati po navodilih nekoga drugega, bo obdobje molče težavnejše, soj vas bo postavilo v mnoge preizkušnje. Brez sile lahko uspete. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Ne primerjajte se na vsakem koraku z drugimi in ne podcenjujte svojih sposobnosti. Skrbite za to, da ne boste razmišljali o vseh možnostih slabih posledic svojih dejanj. Vaše razpoloženje bo zato precej otožno, čeprav boste to pred javnostjo zanikali. Ljubezen: Vašo potreba po tem, do ste ljubljeni, bo v tem obdobju precej povečana in če tega ne boste dobili, se boste počutili izgubljene. Vse boste skušali napraviti za to, da bi si zagotovili trajnost partnerjevih čustev, fer pa boste zelo občutljivi, vom bo zelo težko ustreči. Delo: Ne bodite preveč neučakani, saj trenutno nekateri uspehi ne morejo biti vidni. Če boste nenehno pričakovali samo pohvalo in potrditev, boste rozočotani. Precej ustvarjalni boste, ne boste pa se znali boriti za svoje želje. Dvojčka od 21. 5. do 21. ć. Počutje: Lotevalo se vas bo pobitost in depresija, vendar se boste tokrat uspešno branili teh občutkov. Misli vam bo uspelo preusmeriti in kmalu se boste bolje počutili. Zadržujte se v harmoničnem okolju in ne dovolite okolici, da vpliva na vas, tako boste ohranili ravnovesje. Ljubezen: S partnerjem bosta velikokrat na bojni nogi. Precej nepopustljivi boste, in ker se vom bo moral prilagajati, bo pri hiši pogost prepir. Poskušajte biti bolj tolerantni in se odkrito pogovorite. Uskladite interese. Delo: Pri delu boste pridni in uspešni brez velikih naprezanj. Zoradi tega boste takrat jasno videli kako pomembno je potrpljenje. Vaš trenutek je prišel, zgrabite ga in marsikateri problem bo rešen. Rak od 22. 6. do 22. 7. ^ Počutje: Prihaja obdobje boljšega počutja. Nekoliko bolj zs> občutljive bodo vose kosti, utegnete imeti tudi težave s sklepi, ker se boste pričeli veliko gibati in skrbeti za zdravo prehrano, se bo vaša odpornost povečala, zato lohko pričakujete hitro okrevanje tudi v primeru, če ste bolni. Ljubezen: Vaše čustveno življenje bo v tem času zasedlo pomembno mesto. Da bi se lahko popolnoma predali, morote razrešiti težave iz preteklosti. Nikar ne razglabljajte o tem s prijatelji, soj vam ne bodo svetovali prav. Somi boste najlažje prišli do zaključka. Namenite partnerju ves svoj prosti čas. Doživite ga v pomladni lepoti norave, zgodi se lahko čudež. Delo: Rezultati bodo v skladu z vašimi prizadevanji. Zgodi se vam lahko, do boste nekaj važnego spregledali. Zoto bodite pri delu zbrani in vestni. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Nekoliko težje se boste prilagodili situaciji, ki sledi v drugi polovici tega obdobja, kajti bolj malo bo podobna temu, kor ste si vi želeli. Ker po vam bo uspelo obrniti vse skupaj sebi v prid, boste nase zelo ponosni. Naučili se boste speljati stvari tako, da vas ne bodo ovirale, temveč bodo v pomoč pri doseganju ciljev. Ljubezen: Poskušajte se izogniti preveliki zahtevnosti no tem področju. Ne pričakujte, do vam bo partner vedno na voljo in ne bodite ljubosumni v nepravem času. V tem obdobju nimote vzroka za posesivnost. Delo: Zelo se boste borili zo stvar, v katero ste prepričani, da je dobro obvlodujete. Pri delu boste zelo samostojni in ker boste odgovorni, boste marsikomu dokazali, do zmorete veliko več, kot vom prisodijo. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Spremenljivo razpoloženje bo v tem obdobju vsokodnevno. Nod nekaterimi ljudmi boste razočarani, kar boste skušali prikriti. Le nekdo, ki vam je zelo blizu, bo vedel, da z vami ni vse v redu. Poskušajte vse skupaj pozabiti in se usmerite naprej. Ljubezen: Samske device se boste v tem obdobju navezale na človeka, ki ga boste spoznale v tem obdobju. Ker vas bo znal pomiriti, boste razmišljale resnejše. Ostole device izkoristite ugoden čas za pogovor s partnerjem. Delo: Uresničilo se vam bo nekoj, kar ste že dolgo načrtovali in to vam bo močno dvignilo samozavest. Dobro veste, da je stvar za vos zelo pomembno, zato se potrudite, da jo boste dobro izpeljali. Dl * Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Če boste zmernejši in manj krčeviti, boste marsikaj igraje L dosegli. Zelo pomembno je, da ste pošteni in realni. Nikar pa ne pričakujte nemogočega, saj so vaše moči kot tudi čas omejene. Ljubezen: Precej čustveni boste, težko boste stvori presojali razumsko. Na svet in na ljudi okrog sebe se boste zelo močno odzivali, kar bo za okolico marsikdoj moteče. Ne sprejemojte odločitev o efektu, ker se lohko zmotite. Pri delu boste zelo marljivi, zato bodo tudi rezultati dobri. V neki stvari boste potrebovali pomoč, poiščite jo med prijatelji. V nasprotnem primeru se vam bo nabralo veliko preveč stvari, ki jim ne boste kos. Pri tem je pomembno, do ne izgubite potrpljenja. Čoka vos nekoj zoprnih obveznosti. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Na nekaterih področjih boste napravili veliko za svoj razvoj, na drugih pa boste nekoliko manj. Naj vas to ne vznemirja, saj vsega naenkrat pač ne morete. Če boste znali svoje zmožnosti pravilno uporabiti, boste v tem obdobju marsikaj dosegli. Ljubezen: Veliko boste med ljudmi in čepiav boste skušali biti bolj opazovalec, boste kmalu v središču pozornosti. Duhoviti boste in zabavni, pa drugi strani po boste čudovit sogovornik za tiste, ki bodo v težavah. Okolico vas bo lepo sprejela, razen redkih izjem, ki bodo nevoščljive. Partner se bo v vaši družbi zelo dobro počutil in bo no vas zelo ponosen. Delo: Dosegli boste nek uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar pa bodite previdni, da vas ne bo preveč opijanil. Pomembno je, do ostanete takšni kot ste, soj boste vsem na očeh. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Sicer še vedno rodi govorite o skladnosti nerazdružljivih enot, toda izkušnje zadnjih dni, vam bodo dole misliti takoj, ko si boste vzeli »pet minut zase«. Usmerili se boste k rezultatom svojega dela, smešno in neumno pa se vam bo zdelo zapravljanje časa ob neplodnih pogovorih. Ljubezen: Na čustvenem področju boste doživeli lepe trenutke, nikar po ne zahtevajte čistosti in užitka hkrati. Z razumom prej presodite posledice. Pri delu večjih sprememb ne bo. Dogovori, zo kofere ste bili prepričani, do bodo obrodili sodove, se bodo ustavili. Ker boste dovolj iznajdljivi, se boste hitro obrnili drugam in pošteno zaslužili. V tem obdobju se boste morali zopet odločiti. Čeprav ste moralist, se boste odločili za delo, ki se vam bo finančno najbolj izplačalo. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Spet boste živeli v preteklosti, zoto boste imeli nekoj težav s sedanjostjo. Življenje boste jemali precej resno in se no vse zelo čustveno odzvali. Spet boste občasno depresivni in nagnjeni k samopomilovanju. Iskali boste samoto in mir. Ljubezen: Ker boste preveč osredotočeni no sebe, boste portnerja prikrajšali. Zanikanje čustev po ne bo najbolj modra poteza, soj boste zaradi tega hitre jeze in nemirni. V tem obdobju bodite s partnerjem čimmanj doma, najbolje se boste počutili v norovi. Delo: V tem obdobju vos bo pri vsoki stvari zanimalo samo to, koliko boste zaslužili. Veliko energije boste vložili v trud, da bi izboljšali svoje finančno stanje. Zaupali boste intuiciji in razumu in niti eno niti drugo vas ne bo pustilo no cedilu. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Potrebovali boste nekoliko več počitka kot v preteklem obdobju in če si ga boste privoščili, z zdrovjem ne boste imeli težav. Zelo vam bo koristilo fizično delo in gibanje. Dobro se boste počutili po plavanju. Ljubezen: Čeprav boste na trenutke zelo ljubeči in požrtvovalni, boste pogosto sebični. Zelo vom bo pomembno, da vas partner občuduje in spoštuje, zato si boste nenehno prizodevoli za to. Nekateri med vami boste bolj prefinjeni, zato vas partner ne bo spregledal. Delo: Motivirani boste, soj boste čutili, do lahko na tem področju veliko dosežete. Zanimali se boste zo nekaj, kar vam lahko v prihodnosti prinese lep denor. Prisluhnite prijateljem in od tega izberite tisto, kar je zo vos najboljše. Ribi od 21 . 2. do 20. 3. Počutje: Če ne boste bolj previdni, utegnete imeti z zdrovjem resnejše težave. V zadnjem času ste precej nezmerni, kor vam nikakor ne koristi. Ljubezen: Spet vam bo preteklost grenila sedanjost. Nekaterih stvari se še niste osvobodili in odslej tudi s partnerjem o tem niste hoteli govoriti. Zavedati se morate, da svojo zvezo gradite no zelo trhlih tleh. Poskušajte biti bolj pošteni do sebe in partnerja. S pomočjo prijatelja se lohko izkopljete iz sedanjega položaja. Dela: Nadvse si boste želeli sprememb, pa jih ne bo. Seveda lahko marsikaj sami izsilite, vendar to ne bodo spremembe, ki bi jih bili veseli. Sprijaznite se s tem, do poč niste bogati in se osredotočite na vrednote, ki so prav tako X Zadrečke novice PRISPEVKI BRALCEV Uredništvo Zadrečkih novic je do sedaj upoštevalo pravico do ne-objave pisem bralcev. Do sedaj... Politična ohcet nezveste neveste Kot odgovor na govorice, da je predsednik vlade slabo spal, koje podpredsednik vlade s svojo stranko izstopil iz koalicije, smo dobili uradno izjavo iz kabineta začasne vlade. Predsednik vlade je ob dogodku ob polnoči poklical uslužbenko kabineta in ji naročil, naj pokliče podpredsednika v izstopu in mu pove, da predsednik odpušča ministre njegove stranke iz vlade. Na vprašaje uslužbenke, zakaj naj to sporoči podpredsedniku sredi noči, je predsednik pojasnil: Do sedaj sem bedel jaz, preostanek noči pa prepuščam nezvesti nevesti. Na vprašanje tujih dopisnikov, ali ima vlada v Sloveniji strokovne svetovalce, je vladni kabinet pripravil odgovor, dapri nas vlade razpadejo kar same od sebe. per Dona Me kabinet začasne vlade Izjemno nevsakdanje običajne navade Poceni prodamo zgodnje pridelane pirhe. Kokoši so po nesreči spile barvilo za velikonočna jajca. Tudi poceni prodajamo pokvarjena velikonočna jajčka. Nekatera že čivkajo. Obenem prodajamo tudi mala jajčka, iz katerih se izležejo rdeči piščančki. Perje Rjuj Ste se vi pritožili glede svežih jajc? Pomembno obvestilo! Policisti obveščajo vse morebitne kupce pirhov naj ne | nasedajo na razna jajca, iz katerih naj bi se izlegli rdeči piščanci. Gre namreč za prevaro. Oglaševalci velikonočnih pirhov so izmaknilijajčka iz gnezd kanarčkov. Mobilni odnosi Odkar je znanost v telekomunikacijah pospešila svoj razvoj, inujo ljudje vse več stikov med sabo. Tudi moj sosedje pospešil komunikacijo z mano, ko sije kupil telefon. Jezen, ker sem mu že dlje časa dolžna denar, mi je poslal očitno besno telefonsko sporočilo. Da je bilo telefonsko sporočilo, sem prepričana, tudi daje bilo besno, vem, saj sem dobila od pjegatelefonvglavo. Zefka Domek po domače Tečeva Zefka Spremenimo to deželo na volitvah ali pa spremenimo volitve Po večinskem volilnem sistemu bodo odpadle manjše stranke iz parlamenta. Torej se bodo med sabo spopadle velike stranke. Zna se zgoditi, da bosta sčasoma ostali le dve vodilni stranki. Potemtakem, katera stranka hoče kaj veljati, mora veliko članov šteti. Kot bralec Zadrečkih novic si štejem v čast, da vam lahko nanizam nekaj predlogov: Razdražene zelene stranke bodo morale šteti kakšnega predsednika mapj, da bodo spet skupaj. K številu članov pa bi lahko prišteli kočevske medvede, saj se množijo kot zajci, poslanske imunitete pa ne bi rabili, saj so že zdaj dovojj zaščiteni. Nacionalistu Jelinčiču bi predlagal, da se združi z drugimi ičiči, saj jih je dovoy v Sloveniji, pa še nimajo svojega predstavnika in si tako poveča svojo listo. To bi bil pravi preobrat v karieri kameleonista. Vsaki stranki v ustanavljanju svetlem veliko tihe pompoznosti. Bodite glasni bolj po tiho, tako kot naš predsednik Kučan. Torej boste morali biti majhni tudi v velikem. V primera uspeha pa nikar ne pozabite narediti kakšne koalicije, da vam ne bo treba biti večno na oblasti. Preden izumrejo vsi starši v Honorarni pisec pisem bralcev (foto: Stu Diomio) Državni aparat (sliko nam je poslala Jožica Počivavšek) Sloveniji, ker je malih Slovenč-kov vsako leto manj, bi lahko ustanovili svojo stranko. Tako bi lahko uvedli zakon, po katerem se lahko udejstvujejo v politiki samo starši z najmanj tremi otroki. Predsednica ali predsednik države bi tako imel največ otrok v Sloveniji, opravka bi imel samo s svojimi otroci in s podpredsednikom ali podpredsednico, kakor bi si pač partnerja uredila državno gospodinjstvo. Čuti se močno pomanjkanje žensk v politiki. Zakaj bi se ne združile? Saj bi vam moški radi priskočili na pomoč. Kakšnega izvolite za predsednika, dragega za tajnika, tretji naj bo izvedenec za javnost, spet neki drugi mačo zastopnik za žensko problematiko, pa dobite tipično slovensko žensko stranko. Stari grehi - nove napake! Spoštovani! Sem zaposlen v cestnem podjetju, sem pa tudi izučen jamar, kar mi tudi v službi večkrat prav pride. V vaš časopis pišem, ker smo bili pred kratkim na delu v vaši dolini - kot cestarji in kot jamarji. Rad bi izrazil globoko spoštovanje do vseh šoferjev, ki še nimajo terenskih vozil, pa se vozijopo vaših 'cestah'. Že sredi dopoldneva sem moral poklicati šefa. Povedal sem mu, da nam je zmanjkalo materiala. Najprej me je napotil v trgovino, a sem mu razložil, da z materialom nisem mislil piva ampak asfalt. Koje to dojel, gaje zanimalo, če že končyj emo z delom in nam gaje zato zmaiykalo. Pojasnil sem mu, daje prva luknja asfaltirana, sedaj pa ga rabimo še za drage... Beriši Bajram po domače Janez Upokojenci naj se za svojo stranko ne boje. Podrli so že vse zakone narave razmnoževanja; bolj ko so v letih, večjih je. Poleg tega pa iz penzije nihče noče izstopiti, treba gaje odnesti. Mislim, da delavci svoje stranke še nimajo. To bi znala biti zmagovalna stranka na volitvah, če bi v pjej sodelovali tudi 'intelektualci', a kaj, ko ti tako malo delajo... Jaz bom volitve preskočil. Če bodo predčasne, tam junya, vam lahko pošjjem le kakšno kar-tolino s Primorja. Volil bi pa dopustniško stranko. Svoj statut že imamo, proračun bi se imenoval regres, dopust bi bil namesto rednih sej, imeli bi samo zunaiye ministre, ki bi tako dolgo letovali v tujini, da bi postali tuji turisti pri nas. Domače probleme bi izvozili, evropske dajatve pa posvojili. Ko bi imeli vsega dosti, bi šli pa vsi na en dolg oddih. vaš redni bralec Joško Gapihne ljudska Kdor čaka na stabilno slovensko vlado, naj ne pričakuje drugega kot starost. EkoTiček Savinjski izseljenec na cesti z asfaltom (foto: Samo Sprožilec) Če bi vesoljčki snemali film o Zemlji, bi bil naš konec happy end. SESTAVIL: METOD ROSC DRŽAVA V AZIJI RAZISKOVALEC JAM, SPELEOLOG NADAV, AVANS PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE > VRSTA ZAČIMBE STROJ, NAPRAVA KRAJ PRI GORNJI RADGONI GRŠKA ČRKA MOGOČNA GORA ŠPANSKI MOTOCIKLIST (ALEX) UKRAJINSKI LITERARNI ZGODOVINAR (NIKOLA) IRENA KOHONT TITAN PLOŠČATA POSODAZA NOŠENJE PIJAČE DOLG ZAKRIVLJEN ORIENTALSKI NOŽ INDIJANSKO PLEME V SEVERNI DAKOTI SAVINJSKE NOVICE MESTO NA JUGU NIGERIJE VODNI ŠPORT Z ŽOGO OTROŠKA DEJAVNOST VRTEČI SE DEL MOTORJA HIMALAJSKA KOZA AM. PISEC (EDGAR ALLAN 1809-1849) DENARNA ENOTA V GANI NARKOTIČNO SREDSTVO ZA OMAMO NAMERNO POVZROČANJE NEPRIJETNOSTI NEMŠKI KIPAR (JOSEF) ŽELJA PO ČEM, SLA STRAN NEBA REDKEJŠE ŽENSKO IME GLAVNO MESTO OTOKA EVBEJAV STAREM VEKU KOVINSKI DEL ODMIČNE GREDI PRI AVTOMOBIL. MOTORJU INDUSTRIJSKO MESTO NA NIZOZEMSKEM AM. ZVEZNA DRŽAVA OBUKA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA GRŠKA BOGINJA ZEMLJE BIVŠA ŠVIC. SMUČARKA (BRIGITTE) ANTON DERMOTA REKA V SLAVONIJI PERZIJSKI KRALJ GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU NIZOZEMSKA LETALSKA DRUŽBA ZAZNAVA S TIPANJEM SKRB ZA BOLNIKA ZEMELJSKI TEČAJ LJUDJE, KI VELIKO TRPIJO DEBELA PALICA KRAJ PRI VIROVITICI HRVAŠKO OBMEJNO MESTO V MEDJIMURJU IME VESLAČA TULA ALENKA KEJŽAR OLIVNO ZELENA RUDNINA GOZDNI SADEŽ ROČNO ORODJEZA ZEMELJSKA DELA SAVINJSKE NOVICE DIRKALNI KONJ, KI TEKMUJE V KASU f IME in PRIIMEK: - N mm CRIVILLE: Odličen španski motociklist (Alex) ENUGU: Mesto na jugu Nigerije NASLOV (ulica, kraj): v J mmm H ALKI DA: Glavno mesto otoka Evbeja v starem veku OLIVIN: Olivno zelena rudnina STRAUB: Nemško - avstrijski kipar (Josef, 1712-1756) Rešitev Dreišnie križanke: carjevič, Ertemida, MA, rider, enkar, OŠ, Anton, Ali, vrtec, spoj, Sprem, siringa, alinea, neto, LE, enklava, BZ, etiketa, orkan, hes, cikel, ora, Anam, naftalin, Bi, arije, Tito, Andrej, Kronos, Danska, talent. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 7. številke SN smo izžrebali tri prejemnike knjig Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah: 1. Matija Ros, Prod 21, Gornji Grad; 2. Milan Car, Praprotnikova 22, Mozirje; 3. Berta Miklavc, Kropa 21, Gornji Grad. Nagrajenci lahko knjige dvignete na uredništvu SN. Čestitamo! Rešeno križanko iz 8. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 21.aprila 2000 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. - PVC okna - vhodna vrata - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SL-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., tel. 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p, Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. CVETLIČARNA Nudimo cvetličarske in aranžerske storitve. Informacije na tel. 843-577 ali GSM 031/580-105. Cvetličarna Pavla Brezovnik S.p, Attemsov trg 17, Gornji Grad. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109- SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm Prodam TV Evelux 70cm pic2, txt, dolby pro logic, v garanciji. Tel.: 041/892-310. V najem oddamo poslovne prostore v graščini Vrbovec v Nazarjah. Tel. 063/42-31-540. Prodam kvalitetno seno, tel. 843-044. Prodam kozo z mladiči, tel. 843-561. Ugodno prodam dekliško kolo (poni), tel. 833-127. Zelo ugodno prodam seno, tel. 831-298. Prodam telico sivko v 9. mesecu brejosti in kravo brejo 6 mesecev, Ivan Senica, Dol Suha 8, Rečica/Savinji. Štedilnik 4 elektrika, elementi za dnevno sobo ali predsobo prodam, tel. 841-055. Prodam visoko brejo kozo, dobro mlekarico, tel. 845-048. Kravo sivko s teletom ali brez prodam, tel. 031/695-208. Suzuki RF 600 R, lepo ohranjen, 195, ugodno prodam, tel. 041/783-433. Prodam R4,87, radio, reg. november 2000, cena 80.000,00, tel. 063/831-959- Brezplačno oddam 80 arov dobre košnje, kupim 80 lepih fižolovk. Otroško posteljico z jogijem, odejico in posteljnino, ugodno prodam, tel. 58-32-597 po 16. uri. Zelo ugodno prodam star pralni stroj (še uporaben), tel. 845-265 Kravo sivko s teletom prodam. Tel. 031/ 695-208. Kupim stanovanje do 6 mio sit, vseljivost 1. 11. 2000, tel. 041/916-677. Kupim pasat TDI, letnik 97 ali 98, tel 041/ 707-856.________________________________ Ugodno prodam strešnike kikinda, model 333, velik format, tel. 835-224. Prodam obhajilsko obleko, fantovsko za bolj močne postave, tel. 835-557. Prodam bikca simentalca 130 kg, tel. 841-891. Telico simentalko za zakol prodam ali zamenjam za brejo, tel. 845-086. Inštruiram angleščino za OŠ in SŠ, tel.041/ 358-832, Janja. V središču Gornjega Grada oddamo urejen lokal - tekstil, drogerija, mirna obrt, tel. 843-240 zvečer. Prodam svinjsko čisto mast, tel. 844-474. Prodam kuhinjo in mizo z jedilnim kotom, 041/939-127. Prodam satelitsko, tel. 041/827-451. Oddamo košnjo cca 4,5 - 5 ha v bližini Mozirja, cena po dogovoru, tel. 832-402. V najem oddam apartma v Kanegri od 1.5. do 30.10. Cena 3x100.000,00 sit, tel. 041/ 768-958._______________________________ Škodo favorit 136 L, 1.90,55.000 km, prodam. Tel. 841-840, zvečer. Nudim kvalitetne inštrukcije za OŠ in SŠ. Tel. 041/257-431. Nemške ovčarje, čistokrvne mladiče, prodam. Tel. 041/328-728. Molzni stroj westfalija prodam. Tel. 041/ 328-728. Prodam seno in savinjski želodec. Tel. 844-643. Prodam rdeče vino. Pokličite v večernih urah. Tel. 720-903. Ugodno prodam strešna okna 75 x 115 cm. Tel. 041/897-315, 031/301-357. Telico simentalko visoko brejo prodam. Tel. 841-196. Ugodno prodam 10 močnih čebeljih družin. Družine so zdrave in imajo mlade označene matice. Tel. 833-448. Savinjski želodec prodam. Tel. 841-196. Prodam pralni stroj, dobro ohranjen. Tel. 845-447,041/783-431. Ugodno prodam modni usnjeni ženski jakni št. 36-38. Tel. 041/349-718. Prodam 2 klaftri mešanih drv, teličko sivko težko cca 120 kg in koše. Tel. 832-470. Oddam električni štedilnik, star 10 let. Tel. 833-827. Prodam trosobno stanovanje na Ljubnem. Tel. 041/324-483. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 06l/ 825-400. Gornji grad - hiša Žehelj, damo v najem za 290 DEM na mesec. Šifra hiša. R-4 GTL, 1.92. reg. do 8/2000, rdeče barve, 97.000 km, cena 260.000 sit. Tel. 041/321-665 ali 063/709-286. Zaposlim več delavk z znanjem šivanja. OD po dogovoru. Tel. 833-085. Prodam kosilni greben za kosilnico Gorenje Muta (nerabljena, dolžina 1 m). Tel. 833-651.___________________________________ Prodam rabljeno otroško kolo (za 6-9 let) in telefonsko tajnico Panasonic. Tel. 041/ 403-177._______________________________ Oddamo leto in pol staro psičko, skrbnim lastnikom. Tel. 041/798-494. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO «AP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si 9 d.o.o. NAZARJE Za bližajoče velikonočne praznike smo vam v trgovinah ULTRA v Mozirju, Nazarjah in Varpolju pripravili enkratno ponudbo dobrot po izjemnih cenah. VIDRO + 4 KG POMARANČ......................................579,00 sit DIMU. ROL ŠUNKA IN ŠUNKA S KOŽO.........X.......I..........889,00 sit/kg iIMLJ. VRATOVINA Mes. Bračič............................. ...949,00 sit/kg JAJCA 10/1 - B klasa.......................................160,00 sit/kom KOTLETI mesarstva Bračič...................................799,00 sit/kg ŠAJNA KLOBASA mes. Prekoršek...............................1.099,00 sit/kg SAR KAVA 100 g Čokolada MILKA MLEČNA 100 g. JERUZALEMČAN 11, Ormož ....139,00 sit/kom ...349,00 sit/l Paradižnik, kumare, paprika po najnižjih možnih cenah. 1 vabljeni v nase trgovine, ki so ob delavnikih (razen ob sobotah) odprte do 20.00 ure. ULTRA ZAGARSTVO IN TRGOVINA MAZEJ J AM /, s.p. Primorska 7/a, ŠOŠTANJ Mobitel: 041/653-636 Tel. & Faks: 063/845-302 mmm smreka, jelka dolžina 5 m (nadmera 10 cm!) (•ENTER (D LJUBLJANA dd. TRnnx/cjkT) prir» ii=t ir= SPOMLADANSKA AKCIJA FASADA DEMIT x -15% IKO SKODLA - TEGOLA -15% ONDULINE KRITINA -15% KANALETE MEA -15% PARKET HRAST 1 kval. -15% SCHIEDEL DIMNIKI -15% BECKERS PREMAZI ZA LES -15% OKNA, VRATA, -15% STOPNICE podstrešne -15% I NAJVEČJA IZBIRA BARV IN LAKOV V DOLINI I I Od 1.4.2000 letni delovni čas: j 1 NAZARJE pon. - pet od 7.00 -19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 839-44-401 1 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573 J GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ Celje - skladišče D-Per 7/2000 5000007983,8 COBISS s Ženski program IXEN1Ä vsebuje pestro izbiro kostimov, HLAČ, KRIL, MAJIC. BLUZ, TER OSTALIH ZGORNJIH OBLAČIL KOT SO ŠPORTNI BLUZOM TER PLAŠČI. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO TUDI SVEČAN PROGRAM. V SLOVENIJI ŽE UVELJAVLJENE BLAGOVNE ZNAMKE VERA KrEFE. V TRGOVINI BOSTE NAŠLI'TUDI ŠIROK IZBOR ŽENSKIH NOGAVIC TER SPODNJEGA PERILU Do 30,04,2000 vam ob nakupu priznamo 11% otvoritveni popust Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 9 do 19 ure sobota od 8 do 13 ure BUNNY d.o.o. 3331Nazarje Tel: 063/831-955 faks: 063/832-502 S^vinjskA cestA, ŽALEC GSM: 041/641 Aluminij montal d.d. Komen KOMEN 129a, 6223 KOMEN PVC ALU OKNA, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI KREDITI OD T + O % CELJE: (063)425 49 38, (041) 345 378 KOMEN: PVC (067) 395 915, ALU (067) 395 910 TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI