KOPER, 24. MARCA 1978 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA ŠT.6 V S E B ! N A: Oba!na skupnost Koper — ODLOK o določitvi vrednosti posameznih e!ementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene !astnine na območju občine !zo!a, Koper, Piran — SKLEP o pooblastitvi delovne organizacije !nvest-biro Koper za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju občin Izola, Koper in Piran — ODREDBA o pooblastitvi delovne organizacije Invest-biro Koper za opravljanje strokovno operativnih del v zadevah geodetske službe — POPREČNI mesečni osebni dohodek na zaposlenega dosežen na obalno-kraškem območju v letu 1978 Občina Hirska Bistrica — ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov — ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Ilirska Bistrica — ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje investicij družbenih dejavnosti ter sofinanciranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti v občini Hirska Bistrica Občina tzoia — RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana razvoja obalnih občin za obdobje 1976—1980 v občini Izola v letu 1978 — ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije in konference delegacij v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Izola — ODLOK o določitvi lestvice katastrskega dohodka za območje občine Izola — ODLOK o določitvi naselij mestnega značaja — ODLOK o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno ureditev na območju Livade I. — SKLEP o soglasju k novim cenam za zbiranje, odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov na območju občine Izola Občina Piran — ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore skupščine občine Piran — ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov v občini Piran — ODLOK o določitvi lestvice katastrskega dohodka za območje občine Piran — SKLEP o imenovanju zunanjih članov disciplinskih komisij v TOZD in OZD Občina Sežana — POPRAVEK odloka o spremembah odloka o urbanističnem redu Krajevna skupnost Tomaj — SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve poti v Tomaju — POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve poti v Tomaju Občinska skupnost socialnega skrbstva Sežana — SKLEP o odstotku povišanja preživnin Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana — NATEČAJ za dodelitev kreditov iz združenih sredstev v letu 1978 Samoupravna interesna skupnost za komunatno dejavnost in cestno dejavnost Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih objektov in naprav skupne rabe za obdobje 1978—1980 — POPRAVEK samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe 62 URADNE OBJAVE 24. marca 1976 - št 13 OBALNA SKUPNOST KOPER Na podtagi tretjega odstavka 2. č!ena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Uradni list SRS, št. 13-74) ter 4. in 63. č!ena statuta oba!ne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 12-74) je skupščina oba)ne skupnosti Koper na seji zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 sprejeta *. . ' t ODLOK O DOLOČITVI VREDNOST! POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE IN STANOVANJA DRUŽBENE LASTNINE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN 1. č!en S tem odtokom se dotočajo vrednosti potrebnih etementov za izračun vatorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. čtenu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Uradni tist SRS, št. 13-74) in v smistu pravi! pravit-nika o enotni metodotogiji za izračun vatorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni tist SRS, št. 18-76). 2. čten Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine znaša 6.305 din. 3. čten Poprečni stroški za komunatno ureditev zemtjišča znašajo: — za komunatne naprave individuale potrošnje 7,3 % — za komunatne naprave kotektivne potrošnje 10,7 % — skupaj za komunatne naprave 18,0% od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. točke tega odtoka. 4. čten Za izračun prometne vrednosti zemtjišča se upošteva za vsa nasetja na obatnem območju enotna stroškovna stanarina v višini 4,3 % poprečne gradbene cene iz 2. točke tega odtoka. Za zvišanje vrednosti zemtjišča gtede na potožaj zemtjišča v odnosu na mesto ter gtede na vetikost in pomen mesta oziroma kraja vetja tabela 9 pravitnika o enotni metodotogiji za izračun vatorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja od poprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka. 5. čten Ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o dotočitvi vrednosti posameznih etementov za izračun vatorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene tastnine na območju občin Izota, Koper in Piran (Uradne objave, št. 10-75). 6. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-9-77 Koper, 7. marca 19787 Predsednik BRANKO FURLAN, !. r. Na podtagi 10. in 14. čtena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23-76), 29. čtena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-74) in 4. ter 94. čtena statuta Obatne skupnosti Koper je izvršni svet skupščine Obatne skupnosti Koper na seji dne 22. februarja 1978 sprejet SKLEP O POOBLASTITVI DELOVNE ORGANIZACIJE INVEST-BIRO KOPER ZA OPRAVLJANJE STORITEV V ZADEVAH GEODETSKE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN 1. S tem sktepom se pooblašča detovna organizacija Invest-biro Koper za opravtjanje posameznih storitev v zadevah geodetske stužbe za potrebe občpnov, državnih organov, organizacij združenega deta, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civitno pravnih oseb. ( 2. Detovna organizacija Invest-biro Koper se poobtašča za opravtjanje nastednjih storitev: 1. zakotičba stavb in objektov 2. izdetava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije 3. izdetava geodetskih načrtov tege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregteda. 3. Geodetska uprava skupščine Obatne skupnosti Koper opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem storitev iz 2. točke tega sktepa. Invest-biro Koper oprav!ja storitve, navedene v 2. točki tega sktepa, po cenah, na katere poda soglasje Izvršni svet skupščine Obatne skupnosti Koper. 5. Invest-biro Koper opravi posamezno geodetsko storitev v 30 dneh od dneva prejetega naročita, v kolikor ne bo za posamezne zahtevnejše storitve drugače dogovorjeno. 6. Z dnem, ko začne vetjati ta sktep, preneha vetjati sktep o pooblastitvi organizacije združenega deta Invest-biro Koper za opravtjanje posameznih storitev v zadevah geodetske službe na območju občin Izota, Koper in Piran, št. 021-38-73 z dne 18. septembra 1974 (Uradne objave, št. 12-74). Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-10-78 Koper, 22. februarja 1978 Predsednica TATJANA KOSOVEL, t.r. Na podtagi 13. čtena zakona o geodetski stužbi (Uradni tist SRS, št. 23-76), 6. čtena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni tist SRS, št. 16-74), 3. odstavka 3. čtena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26-74) in 103. čtena statuta Obatne skupnosti Koper izdaja Geodetska uprava skupščine Obatne skupnosti Koper naslednjo ODREDBO 1. Detovni organizaciji Invest-biro Koper se poverja opravtjanje strokovno operativnih de! v zadevah geodetske stužbe iz čt. 6 zakona o geodetski stužbi, za območje občin Izota, Koper in Piran, in sicer: — izvedba in vzdrževanje temeljne geodetske izmere, — izdetava zbirnega katastra komunalnih naprav in katastra zgradb. 24.mofcal97B-št. 13 URADNE OBJAVE 63 2. Izvajanje geodetskih de! iz 1. točke te odredbe se do!oči z dolgo-ročno pogodbo, ki jo skleneta Geodetska uprava Koper in Invest-biip Koper. 3. Ta odredba začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah $t.: 021-10-78 Koper, 22. februarja 1978 Načelnik VIKTOR MUNDA, l.r. Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporciona!na in znaša 44%.« 3. člen V 9. č!enu se znesek 3.000 din nadomesti z zneskom 12.000 din. 4. č!en Ta odtok začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab! ja pa se od !. januarja !97H. Na podlagi 24. č!ena družbenega dogovora o usk!ajevanju meri! za razporejanje dohodka in dehtev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za oba!no-kraško območje (Uradne objave, it. 18-75) je odde!ek za načrtovanje, statistiko in cene ugotovi! in o b j a v ! j a Št.: 010-19-77-7-1 Hirska Bistrica, 10. marca !978 Predsednik dip!, oec. BOJAN BROZ1NA, !. r. naslednji poprečm mesečni osebni dohodek na zaposlenega, ki je bi! dosežen na oba!no-kraškem območju v letu 1977: bruto neto gospodarstvo 6.884 4.769 negospodarstvo 7.983 5.517 Skupaj 7.053 4.884 Št.: 30-4-74 Koper, 21. marca 1978 Načelnik BRANKO MAGAJNA, dip!, oec. OBČ!NA !L!RSKA B!STR)CA Na podlagi 6. č!ena zakona o davkih občanov (Uradni !ist SRS, št. 21-74,39-74,5-76,10-76 in 31-76) in 155. č!ena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega de)a dne 7. marca 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca !978 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Skupščina občine Hirska Bistrica je na pod!agi 42. č!ena zakona o upravljanju in razporejanju s stavbnim zem!jiščem (Uradni tist SRS, št. 7-77), 9. č!ena zakona o prekrških (Uradni !ist SRS, št. 12-77) in 155. č!ena statuta občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega de!a dne 7. marca 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1978 sprejela ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Predpiše se plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), s katerim se zagotovijo sredstva za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo v mestu Hirska Bistrica. 2. člen Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se uvede na območju mesta Hirska Bistrica. 3. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v ožjih gradbenih okoliših in zunaj teh okolišev v mejah območij, ki jih zajemaurb^nistični načrt za območje mesta Hirska Bistrica. 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 3-76) in 18-77) se 6. člen spremeni tako, da se glasi: "Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin ter znašajo: za 111.a skupino — 3,5 % za Ill.b skupino — 3 % za IV. skupino — 1,7 % Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20%.* 2. člen Spremeni se 7. člen tako, da se glasi: "Zavezanci, ki se pm ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnjah, ki znašajo v posamezni skupini katastrskih občin, hot sledi: za IH. a skupino — 9,5 % za Hl.b skupino — 9 % za IV. skupino — 7,7 % 4. člen Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 5. člen Nadomestila je za dobo petih let oproščen občan: a) ki je kupi! novo stanovanje kot posamezen de! stavbe, od dneva sklenjene listine o nakupu stanovanja, b) ki je zgradi! novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Plačila nadomestila je oproščen tudi občan, kateremu stanovanjska skupnost subvencionira stanarino, občan, ki prejema samo družbeno pomoč in občani lastniki stanovanjskih hiš, katerih dohodek ne presega cenzusa po merilih za subvencioniranje stanarin. 6. člen Zavezanca oprosti plačevanja nadomestila občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve z odločbo na zahtevo upravičenca. 64 URADNE OBJAVE 24. marca 197B - št. 13 7. č!en Nadomestilo se določi od kvadratnega metra zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, in sicer: L Nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj, poslovnih prostorov in garaž, kot sledi: — za stanovanjske površine 0,30 din od kvadratnega metra mesečno, — za površine poslovnih prostorov 0,40 din od kv. metra mesečno, — za površine garaž 0,40 din od kv. metra mesečno. 2. Nadomestilo od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je izdano lokacijsko dovoljenje, se določi v višini 0,20 din od kvadratnega metra mesečno. 8. člen Nadomestilo se plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti ilirska Bistrica mesečno, in sicer od 15. v mesecu za pretekli mesec. 9. člen Zavezancem iz 4. člena tega odloka določi plačilo nadomestila občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve z odločbo. 10. člen Podatke o tlorisnih površinah za stanovanjske hiše v družbeni lasti mora pristojnemu občinskemu organu posredovati Samoupravna stanovanjska skupnost Ilirska Bistrica. 11. člen Zaradi pravilne in pravočasne določitve nadomestila so zavezanci, oziroma Samoupravna stanovanjska skupnost, dolini dati točne podatke o površinah pristojnemu občinskemu upravnemu organu v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka, prav tako so dolžni priglasiti vsako nadaljnjo spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev nadomestila, in sicer v roku 15 dni od nastopa spremembe. 12. člen Sredstva, zbrana iz nadomestila, se smejo uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo v mestu Ilirska Bistrica. 13. člen Dokler niso izpolnjeni pogoji iz 11. člena tega odloka, se za določitev nadomestila uporabijo podatki o površinah, ki jih ima na razpolago pristojen občinski upravni organ. 14. člen Obveznosti, ki bremenijo sredstva, zbrana s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča, se prenesejo v breme sredstev, ki se bodo zbirala po tem odloku. 15. člen Z denarno kaznijo od od 100,00 do 1.000,00 dinarjev se kaznuje pravna oseba in samostojni obrtnik, če v določenem roku ne prijavi površin iz 12. člena tega doloka ali če prijavi nepravilne površine. Z denarno kaznijo od 20,00 do 1.000,00 dinarjev se kaznujejo tudi odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, če stori prekršek iz 12. člena tega odloka. 16. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradne objave, št. 24-69 in 4-71). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od prvega naslednjega meseca. Št.: 010-1-78-4-2 Ilirska Bistrica, 10. marca 1978 Predsednik dipl. oec. BOJAN BROZ1NA, 1. r. Na podtagi 3. in 23. Gena zakona o komunainih dejavnostih poscb-negadružbenega pomena (Uradni !ist SRS. št. 24-75) in 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 7. marca 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1978 sprejela ODLOK O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IN O KOMUNALNIH ORGANIZACIJAH, KI OPRAVLJAJO KOMUNALNO DEJAVNOST POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen V občini Ilirska Bistrica se določijo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena dejavnosti po 3. členu Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, in sicer: — oskrba naselij z vodo, — odprava atmosferskih in odpadnih voda (kanalizacija), — odvoz smeti in odpadkov, — javna razsvetljava v naseljih, — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, — odstranjevanje odpadkov (javna snaga), — vzdrževanje zelenih površin v naseljih, — upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča, — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, — opremljanje naselij z javnimi tržnicani, — opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči, — opremljanje naselij z javnimi parkirišči, — opravljanje dimnikarske službe, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opremljanje naselij z javnimi sejmišči, — dejavnost storitvenih klavnic, — uničevanje in predelava mrhovin (kaliferije), — deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija, — vzdrževanje javnega kopališča, — vodnogospodarska dejavnost, — oskrba naselij s telefonskim omrežjem. 2. člen Komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena opravljajo na območju občine Ilirska Bistrica komunalne organizacije v skladu z naravo svoje deajvnosti oziroma predmeta poslovanja. Komunalna organizacija ne more spremeniti svoje, z ustanovitvenim aktom določene komunalne dejavnosti in je ne more razširiti ali zožiti brez soglasja skupščine komunalne samoupravne interesne skupnosti in pristojnih zborov občinske skupščine. 3. člen Naloge s področja komunalne dejavnosti iz 1. člena tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti, druge organizacije združenega dela in druge samoupravne interesne skupnosti ter društva in občani, ki s svojim osebnim delom poklicno opravljajo ustrezno dejavnost. 4. člen Za občane in delovne ljudi, organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije,je obvezna uporaba komunalnih storitev v naseljih in delih naselij, kjer je dejavnost organizirana, in sicer: — uporaba javne kanalizacije, — odvoz smeti, — odvoz industrijskih odpadkov, — uporaba deponij za smeti, odpadke in odpadni gradbeni mate- — pogrebne storitve, — uporaba tržnic, — uporaba dimnikarskih storitev, — deratrzacrja, dezinfekcija in dezinsekcija. a tzvajanje obvezne uporabe komunalnih storitev iz 1. odstavka ega c ena s rbi organizacija združenega dela, ki opravlja ustrezno komunalno dejavnost. * r j 24. marca 1976 - Št. 13 URADNE OBJAVE 65 5. č!en Z dnem uve!javitve tega odtoka preneha vet jati odtok o komunatnih dejavnostih v občini Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 4-68). 6. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-1-78-4-5 Itirska Bistrica, 10. marca 1978 Predsednik dipt. oec. BOJAN BROZ1NA, !. r. Na podtagi 7. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, št. 1-71) in 154. čtena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in družbenopotitičnega zbora dne 7. marca 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1978 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI TER SOFINANCIRANJE KOMUNALNIH IN DRUGIH POTREB KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. čten Spremeni se 4. atinea 4. čtena odtoka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje investicij družbenih dejavnosti ter sofinanciranje komunatnih in drugih potreb, krajevnih skupnosti v občini Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 19-75) tako, da se gtasi: Samoprispevek ptačujejo: — tastniki kmetijskih in gozdnih zem!jišč po stopnji 0,11 % od katastrskega dohodka, — tastniki gozdov po stopnji 2 % od vrednosti tesa, dotočenega za posek. 2. čten Spremeni se 2. atinea 5. čtena tako, da se gtasi: »tastniki kmetijskih zemtjišč, če katastrski dohodek ne presega 600 din « 1. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabtja od 1. januarja 1978. Št.: 010-11-75-8-1 Hirska Bistrica, 10. marca 1978 Predsednik dipt, oec, BOJAN BROZINA, t. r. OBČ!NA MOLA Na podtagi 245. čtena statuta občine Izota je skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 7. marca 1978 sprejeta RESOLUCIJO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBALNIH OBČIN ZA OBDOBJE 1976—1980 V OBČINI IZOLA V LETU 1978 I. UVOD Resotucija za teto 1978 izhaja iz skupne potitike družbeno-ekonom-skega razvoja Jugoslavije, skupnih cit jev in natog, opredeljenih v družbenem pianu razvoja obalnih občin za obdobje 1976—1980 in resolucije o politiki izvajanja družbenega ptana SR Stovenije v !etwl978 ter ugotovitev anatize izvajanja resotucije o družbeno ekonomski potitiki in razvoju občine Izota v tetu 1977. Z letno resolucijo o izvajanju družbenega ptana razvoja občine Izota, uvetjavtjamo v sktadu z ustavnimi dotočiti načeto kontinuiranega samoupravnega ptaniranja, ki nam omogoča preverjanje, dopolnjevanje in dograjevanje razvojnih usmeritev družbenopotitičnega in gospodarskega živtjenja v občini. Usmeritve, nakazane v izhodiščih za neposredne na!oge,so kratkoročnega značaja in se nanašajo na tiste prioritetne naloge, ki naj bi se realizirate v tetu 1978, ob angažiranju vseh dejavnikov oziroma nosilcev družbeno ekonomskega razvoja. H. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA OSNOVNIH CILJEV IN POLITIKE RAZVOJA V LETU 1977 Značitnosti v pretektem tetu se odražajo predvsem v nadatjnjem uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov in v izvajanju tistih prednostnih natog, ki zagotavljajo hitrejši gospodarski in družbeni razvoj v občini. Posebna skrb je bila posvečena tistemu detu gospodarstva, ki je zaše! v zadnjih tetih, predvsem pa v tetu 1976 v težave. Doseženi so biti pomembni uspehi, tako gtede porasta obsega rasti gospodarske dejavnosti, kakor pri kvalitetnih dejavnikih razvoja. Družbeni proizvod je v tetu 1977 reatno poraste! za 14,1 %, produktivnost deta v družbenem sektorju gospodarstva pa za 14,5%. Doseženi rezuttati v občini Izota v tetu 1977, v primerjavi s planom za isto obdobje so naslednji v reatni vrednosti (stopnja rasti): Pred vid. Realiz. SR Slovenija 1977/76 1977/76 Predv. Realiz. Družbeni proizvod celotnega gospodar. 12,9 14,1 3.0 6,1 Industrij, proizvodnja 8—9 22—23 6,0 8,2 Zapostenost 1,3 1.3 2.6 3,5 Izvoz blaga 21,9 neg. 23,9 7.0 neg. 5,0 Izvoz 1977/76 (indeks) — 100,0 — — Invest, v osn. sred. gosp. družbenega sektorja 174,7 6.5 6,0 6,3 Osebni dohodki 3,0 0,0 2,0 3,7 Akumul. in skladi 9,5 53.5 3.0 Družb, proizv. na zap. 11,6 14,5 2.8 Izguba — 0.1 Delitev oziroma struktura družbenega proizvoda v primerjavi s pre teklim letom v družbenem sektorju gospodarstva Realizirano Predvideno Realizirano 1976 v 1977 1977 Družbeni proizvod 100,0 100,0 100,0 Amort, po predpis, stop. 8,8 9,6 7-' , Prisp. in dav. iz dohodka 12,6 15,6 24,3 Bruto osebni dohodki 70,6 69,3 53,2 Akumulacija in skladi 8,0 5,4 13,2 Izguba -13,7 Osnovne ugotovitve analize izvajanja resotucije za teto 1977 v občini Izota so naslednje: Rezultati poslovanja gospodarstva v tetu 1977 so ugodni, zlasti tistih organizacij združenega deta, kjer so biti napori vseh subjektivnih sit usmerjeni v sanacijo in pospeševanje gospodarske aktivnosti, predvsem tistih TOZD, ki so v pretektem tetu poslovale z izgubo. Realizacija zastavtjenega citja rasti družbenega proizvoda, ki je po srednjeročnem programu razvoja predvideno povečanje po poprečni stopnji 10,8 se je gibata: Dosežena Planska stopnja rasti stopnja rasti Leto 1976 4,1 10,8 Leto 1977 14,1 10,8 Predvideno v 1978 12,2 10,8 Skupaj 30,4 32,4 Podatek nakazuje, da po tem p!anskem kazalcu ne dosegamo rasti, predvidene v srednjeročnem programu razvoja. V !etu 1977 je bi!a pokrita izguba iz preteklega !eta ob močni udeležbi združenih sredstev. Dobre uspehe so dosegle tiste TOZD, ki so skrbno pripravile ustrezne sanacijske programe in jih tudi zavzeto izvajale. Navedena uspešnost se kaže v tem, da so delni rezultati odraz izkoriščanja notranjih rezerv. Pri ugotavljanju doseženih rezultatov, ne smemo prezreti dejstva, da so visoki indeksi rasti tudi posledica izredno nizke gospodarske aktivnosti v preteklem letu, konjukture, predvsem na domačem tržišču ob udeležbi večje produktivnosti dela in večjega fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Bruto osebni dohodki so rastli za 31, ind. poena počasneje od družbenega proizvoda, neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega pa so na ravni porasta življenjskih stroškov. Število zaposlenih se je gibalo v okvirih resolucije, kar ustreza lokalnim potrebam in je le nekoliko večje od naravnega prirastka prebivalstva. Planirani izvoz blaga je realiziran v višini preteklega leta, ali 76,1 % od predvidenega plana, ki je posledica nekonkurenčne sposobnosti na tujem tržišču in ugodne konjukture oziroma prodaje na domačem trgu. Gibanja izvoza opozarjajo na znato odstopanje od družbenega plana. Očitno ni dovolj trajnejših in kvalitetnejših osnov za večjo izvozno usmerjenost. Konkurenčnost gospodarstva se ne izboljšuje, kar je posledica različnih ekonomskih pogojev našega gospodarstva v globalni mednarodni delitvi dela. V industrijski proizvodnji je produktivnost dela, merjena s fizičnim obsegom proizvodnje znatno porastla, kar je posledica ugodnejših pogojev gospodarjenja, delno pa tudi boljše organizacije dela, manj pa kot rezultat boljše uporabe tehnologije in opremljenosti oziroma boljšega izkoriščanja delovnega časa in znanja. Investicijska aktivnost se je v letu 1977 sicer povečala, vendar ni dosegla predvidenih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva družbenega sektorja. Izpad je največji v industriji zaradi pomanjkanja ustreznih investicijskih programov, težav pri finansiranju, zaradi nizke akumula-tivnosti in močne odvisnosti od tujih sredstev. Po srednjeročnem programu je predvideno, da bi v petih letih bila vsa investicijska vlaganja v izolskem gospodarstvu 737,1 milijona di< nrjev. Aritmetično gledano bi bila slika v prvih treh letih naslednja: Aritmetična Dejanska Zaostajanje delitev vlaganja po programu 1976 147.421 75.890 — 71.531 1977 147.421 92.972 — 54.449 1978 147.421 288.630 + 141.209 Skupaj 442.263 457.492 + 15.229 V letu 1977 so uspešno izvršeni integracijski procesi, predvsem z združitvijo OZD HP Delamaris, OZD HP Droga Portorož in OZD Koloniale Piran. Kmetijska zadruga Izola in Kmetijska zadruga Lucija so se že predhodno združile v HP Droga Portorož. Vse to bo imelo ugodnosti delitve dela in programov ter združevanja sredstev v okviru novo nastale delovne organizacije. Izvršena je reorganizacija v OZD Union Ljubljana, TOZD Vesna Izola, s čimer je bivša Vesna postala PE TOZD Komerciale pivovarne UNION. Uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov V letu 1977 so se samoupravni odnosi nadalje vsebinsko poglabljali, kar je rezultat nenehnih subjektivnih dejavnikov združenega dela. Delovne organizacije so 1977. leta pristopile in v glavnem izvršile priprave za začetek vsebinskega izvajanja zakona o združenem delu. Z odpiranjem tega procesa se postavlja pred združeno delo zelo zahtevna naloga pri urejanju dohodkovnih odnosov ter svobodne menjave dela. Na področju samoupravnega planiranja je zabeležen pozitivni premik, vendar se še ne čuti zadostna odgovornost vseh subjektov planiranja, da bi ta proces pravočasno teke! in vsebinsko zaživel. Samoupravne sporazume o temeljih planov je sprejela večina delov-* nih organizacij iz gospodarstva. Brez srednjeročnega programa na območju občine Izola pa so: OZD Projektivni biro STUDIO, OZD Splošno komunalno podjetje in POZD »DORO«, ki je posledica pomanjkanja ustreznih strokovnih služb. Krajevne skupnosti v Izoli imajo izdelane srednjeročne programe, kateri pa niso v celoti usklajeni z ustreznimi plani in programi samoupravnih interesnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Stanovanjska gradnja je dosegla dinamiko.predvideno v letnem planu, saj je zgrajenih 137 stanovanjskih enot, od tega v družbenem sektorju 84, v zasebni individualni gradnji pa 53 enot. Na področju urbanističnega planiranja so bili sprejeti: zazidalni načrt usmerjene stanovanjske gradnje Livade L, zazidalni načrt morskega dela Marine ter programski de! kopenskega dela Marine. Izvršene so priprave za izdelavo sanacijskega načrta starega mestnega jedra in urbanističnega reda za podeželje ter novelacija zazidalnega načrta ob ulici Oktobrske revolucije. Nadaljevana so dela zaključne faze urbanističnega načrta mesta Izola. Iz navedenega izhaja, , ^ bila prizadevanja na pripravi prostorskih in zazidalnih dokumentov zelo intenzivna. Na izgradnji primarnih komunalnih naprav so bile izvršene naslednje naloge: — zgrajeno je semaforizirano križišče ob vhodu v Izolo ter ustrezna razširitev ulice Cankarjevega drevoreda, — v teku je polaganje telefonskega kabla do nove bolnice, — nadaljujejo se dela na montaži tritisoč številčne ATC, — začeta so dela na preusmeritvi hudournika Morer, — realiziran je de! programa višinskega vodovoda v Dvorih nad IzolQ ter izvršene vse priprave za izgradnjo naslednje etape v Maliji in Vinici. Nadaljevala so se dela na gradnji nove bolnice. Zaradi izpada republiške participacije, potekajo dela nekoliko počasneje. Iz globalne analize preteklega obdobja izhaja, da je večina ciljev bila dosežena. Odstopanja pa ugotavljamo predvsem na tistih nalogah, katerih realizacija je pogojena z daljšim časovnim obdobjem. Kljub taki ugotovitvi, pa se ne kaže predajati samozadovoljstvu, temveč naj nam bodo doseženi rezultati le v vzpodbudo, za nadaljnje intenzivno razreševanje družbeno-ekonomskega položaja v naši občini. Posebej pa moramo biti kritični do slabosti negativnih pojavov, ki se pri izvajanju zastavljenih ciljev pojavljajo. III. USMERITEV RAZVOJA V LETU 1978 Široko zastavljena družbena akcija izdelave razvojno sanacijskih načrtov pri glavnih nosilcih gospodarskega razvoja oziroma njihovo uresničevanje, bo ostala glavna prednostna naloga tudi v letu 1978. Gre za nekajletni proces, ki ga ni mogoče realizirati v kratkem času. Bistveno razvojno sanacijskih programov je v dvigu produktivnosti dela in zniževanju stroškov proizvodnje po enoti izdelka z uvajanjem nove tehnologije ter drugih pogojev racionalnega proizvodnega procesa. Ta bistvena faza bo dosegla večji obseg v 1978. letu. Na podlagi plana družbenega razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980, kakor tudi republiške resolucije, bo težišče družbenoekonomskega razvoja v občini Izola v letu 1978 usmerjeno na: a) nadaljnjo krepitev samoupravljanja kot temeljne predpostavke družbeno-ekonomskega sistema, ki se odraža: v uresničevanju ustave in izvajanju zakona o združenem delu za čimhitrejše doseganje ustavnega položaja delavca v združenem delu, v doslednem izvajanju in večjem uveljavljanju dohodkovnih odnosov na osnovi menjave dela med posameznimi dejavnostmi in še posebej med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi v razvijanju in uresničevanju nagrajevanja po delu, kot enega od najpomembnejših prvin zakona o združenem delu, v nadaljnjem uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v okviru posameznih reprodukcijskih kompleksov širše družbenopolitične skupnosti. b) Izgradnja pogojev za stabilizacijo gospodarstva, kar predvsem zahteva: nadaljnja vlaganja v nove proizvodne programe oziroma saniranje starih, porast fizičnega obsega proizvodnje, predvsem ob večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ter porasta produktivnosti dela, ne pa "3 račun novega zaposlovanja, iskanje notranjih rezerv v naših pogojih dela, kar naj rezultiras sorazmerno večjo udeležbo družbenega proizvoda v celotnem p^* hodku oziroma relativno zniževanje stroškov po ceni izdelka, 24. marca 1978 - Št. 13 URADNE OBJAVE 67 — smotrno povezovanje gospodarstva na pod!agi de!itve programov, kar naj omogoči doseganje večje rentabi!nosti in zagotovi predvsem perspektivo slehernega delovnega kolektiva, — široko družbeno akcijo za obvladovanje vseh oblik porabe v okviru resolucijskih predvidevanj, — v nadaljnjem izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih z izobraževanjem ob delu in prestrukturiranju delovnih mest, — selektivni pristop pri realizaciji programov naj omogoči razvoj tistih, ki dajejo ustrezne efekte in ki direktno vplivajo na krepitev gospodarske moči, — intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter zmanjševanje debalansa med uvozom in izvozom. c) Prioritetne naloge v letu 1978 iz gospodarstva so naslednje: Nadaljnja realizacija sanacijsko-razvojnih programov OZD Meha-notehnike ter HP Droga — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba, Iplas, TOZD Polimer ter izvedba ukrepov za trajno uspešno gospodarjenje v ostalem gospodarstvu občine Izola. Glede na prednost maritimnih programov v srednjeročnem programu razvoja obalne regije pristopiti k realizaciji združevanja sredstev za izvedbo programa pristanišča za jahte oziroma Marine Izola. OZD »2. oktober« naj se opremi za izvršitev ponudbe svojih uslug in se tudi nadalje tehnično opremlja. Realizacija prve faze preselitve OZD Opreme v CMI. Dokompletiranje turističnih kapacitet v turističnem kompleksu Simonov zaliv, kakor tudi TOZD Belvedere. Nadalje je težiti k samoupravnemu oblikovanju ter krepitvi trgovske dejavnosti v Izoli in usposobitev ustreznega nosilca razvoja na tem področju. Še naprej je treba podpirati razvojna prizadevanja vseh tistih OZD in TOZD, ki kažejo ustrezno ekonomsko moč in pripravljenost nosilcev nadaljnjega razvoja znotraj teh OZD. Intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter zmanjševanje debalansa med uvozom in izvozom. Zagotoviti kontinuirano gradnjo stanovanj, skladno s planom, potrebami in materialnimi možnostmi. IV. MOŽNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1978 Izhajajoč iz gospodarskih gibanj v letu 1977, predvsem pa v pričakovanju realizacije prvih faz razvojno-sanacijskih programov OZD Me-hanotehnika, HP Droga — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba in Iplas, TOZD Polimer ter izhajajoč iz ukrepov tekoče ekonomske politike v republiki in federaciji ter sprejetih obvez v srednjeročnem programu občine Izola so temeljna izhodišča in možni okviri razvoja gospodarstva in družbenega življenja v občini Izola v letu 1978 naslednji (stopnje rasti razvoja): Realizirano Predvideno SRS Družbeni proizvod v 1977/76 v 1978/77 1977/78 celotnega gospodarstva 14,1 12,2 5.9 Industrijska proizvodnja 22—23 9—10 7,0 Zaposlenost 1,3 1,3 3.0 Izvoz blaga Inest. naložbe v os. sred. 0,0 33,3 8,0 gospodar, družb, sektorja 6,5 210,4 7,3 Osebni dohodki 0,0 2,4 2,0 Akumul. in skladi 53,5 43,0 Družb, proizvod na zaposl. 14,5 10,6 Ker si je občina Izola zadala zahtevno nalogo v srednjeročnem načrtu, in sicer, da bo družbeni proizvod naraščal realno po letni stopnji 10,8 % ter zaradi precejšnjega izpada v prvem planskem letu 1976, ko smo dosegli komaj 4,1 %, obstaja še vedno zaostanek v absolutnem indeksu 2,8 % rasti, ki ga bo potrebno v zadnjih dveh letih planskega obdobja nadoknaditi. Konjukturna gibanja v letu 1977 so omogočila dosego realne stopnje rasti družbenega proizvoda 14,1. Težko je računati, da se bo takšna konjuktura nadaljevala v letu 1978, zato pričakujemo nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda. Upoštevajoč zastavljene cilje gospodarstva.se ocenjuje, da bo realna stopnja rasti družbenega proizvoda za 12,2 uresničljiva v gospodarstvu v občini Izola. Nekaj letno zaostajanje rasti gospodarstva v primerjavi s sosednjimi občinami in republiko, zahteva intenzivno vlaganje v novo tehnologijo, kar naj omogoči v bodoče skladen razvoj naše občine s sosednjima in razvojem SR Slovenije. Realizacija razvojno-sanacijskih programov je udeležena v celotnih investicijah več kot 55 % in bo pripomogla k realizaciji postavljenih ciljev. Investicijske naložbe, ki jih gospodarstvo občine Izola načrtuje v višini 288 milijonov dinarjev za leto 1978 so obsežne, vendar glede na podporo družbe in potrebe po izenačevanju pogojev gospodarjenja je te naložbe možno realizirati. Posebno skrb je treba posvečati doseganju tekočega dohodka in amortizacije, da se zagotovi plačevanje novo sprejetih obveznosti. Omahovanja na področju investicijskih vlaganj bi bila napačna poteza in je treba zastaviti vse sile in se ustrezno organizirati, tako da se predvidena investicijska aktivnost v letu 1978 tudi dejansko realizira. Zaposlenost naj bi tudi v letu 1978 imela umirjeno gibanje in naj bi ne porastla več kot 1,5%, kar je praktično na ravni naravnega prirastka prebivalstva v naši občini. V letu 1978 je treba pričakovati ugodne rezultate uresničevanja zakona o združenem delu, in sicer urejanja odnosov v združenem delu, predvsem nagrajevanja po uspešnosti dela. Glavna področja, kjer bodo potekala prizadevanja za realizacijo ciljev letnega in srednjeročnega plana,bodo predvsem: — večja izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, izkoriščenost delovnega časa oziroma zmanjševanje vseh oblik odsotnosti z dela, — zniževanje stroškov poslovanja na vseh področjih gospodarjenja, — smotrno zaposlovanje in ustrezna prerazporeditev obstoječih kadrov, — nadaljnje dograjevanje sistema po rezultatu dela bo v večji meri vzpodbujalo pospešeno produktivnost dela in zainteresiranost članov kolektiva za uspešno gospodarjenje, — uvajanje sodobnejše tehnologije in drugo. Ob vseh teh prizadevanjih ter ustreznih pogojih na domačem in svetovnem tržišču, bo mogoče uresničiti zastavljene planske cilje. Od širše družbene skupnosti pričakujemo, ob naši stalni aktivnosti, tudi uresničitev oziroma materializacijo izražene družbene podpore programa sanacije morskega ribištva in predelave rib. V. NEPOSREDNE NALOGE ZA ZAGOTOVITEV ZAČRTANEGA RAZVOJA IN NJIHOVI NOSILCI Tudi v letu 1978 je nujno zasledovati ter usklajevati vse oblike porabe, katere morajo naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Ta temeljna naloga izhaja iz republiške resolucije in jo je treba dosledno izvajati tudi v občini Izola. Na področju skupne in splošne porabe je treba težiti k pokrivanju le-te iz virov naše občinske skupnosti. Težiti je samofinanciranje oziroma pokrivanje vseh oblik porabe ter osnovnih programov v okviru naše občinske skupnosti. V nasprotnem primeru je treba iskati pokrivanje potreb v sistemu solidarnosti, ki bo funkcionira! za osnovne programe. Nosilci nalog: IS, SIS, TOZD, OZD. Pri zaposlovanju, zlasti strokovnega kadra je treba izhajati iz družbenega dogovora o kadrovski politiki na obali. Ob novih vlaganjih je treba računati tudi z vlaganjem sredstev za pridobivanje ustreznih novih strokovnih kadrov, pri obstoječih pa v prekvalifikacijo in usposabljanje ob delu. Nosilci nalog: IS občinske skupščine za zaposlovanje, OZD, TOZD. Še nadalje posvečati primarno skrb šolanju lastnih kadrov, skozi štipendijsko politiko, za tekoče kadrovske potrebe. Skozi usmerjanje študija na deficitarne profile, zmanjšati nesorazmerja pri usposabljanju kadrov na obali, kakor tudi v občini Izola. Nosilci nalog: SIS za zaposlovanje, IS, OZD, TOZD. Temeljne organizcije združenega dela in druge delovne organizacije so odgovorne, da bodo bruto osebni dohodki v globali rastli za 10% počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma osebni dohodki na zaposlenega počasneje od rasti produktivnosti dela. Nosilci nalog: TOZD, OZD, 1$ občinske skupščine. Uveljavljati sistem stimulativnega materialnega in moralnega priznanja za dosežene uspehe, zlasti kadar gre za kreativno delo in inovacije, ki so širšega pomena za temeljne organizacije združenega dela. Nosilci nalog: TOZD, OZD. Pri uveljavljanju nove tehnologije je treba pristopiti tudi k sočasnim izpopolnjevanjem organizacije dela, ter vseh ostalih funkcij delovnega procesa, zaradi zagotavljanja boljših rezultatov dela. Modernizacija se ne sme omejiti zgolj na nabavo novih osnovnih sredstev za delo, temveč mora vključevati nove razvojne zasnove, ki bodo temeljile na dolgoročnejših proizvodnih in razvojnih usmeritvah, predvsem izkoriščenosti teh naprav in obstoječih kadrov ter izboljševanju delovnih pogojev. Nosilci nalog: OZD, TOZD. Nadaljevati je proces dohodkovnega povezovanja izolskega gospodarstva v ustrezne reprokomplekse. Tisti kompleksi, ki so že delno ustanovljeni (HP Droga), pa morajo z rezultati opravičevati prednosti tega povezovanja skozi racionalno delitev programov, predvsem pa omogočiti razvoj sleherne TOZD v okviru njegovega programa. Nosilci nalog: OZD, TOZD, IS občmske skupščine. Poslovna banka bo svojo politiko usmerjala v skladu s srednjeročnim programom razvoja gospodarstva na osnovah nove organiziranosti. Pri kreditiranju bodo imele prednosti samoupravno sprejete planirane naložbe, kreditiranje sanacijskih programov na čvrstih konceptih, vlaganja v proizvodnjo hrane (ulov in predelava rib) ter razvoj kmetijstva. Poslovne banke bodo podpirale nadaljnji razvoj malega gospodarstva, izvozne dejavnosti, izgradnjo komunalne infrastrukture in stanovanjsko gradnjo. Nosilci nalog: IS občinske skupščine, Splošna banka Koper, OZD. Sproščeni družbeni pogoji glede investiranja, kažejo na realno možnost, da se investicije v izolskem gospodarstvu v letu 1978 bistveno povečajo in bodo znašale ca. 288 milijonov dinarjev, v katerih zavzemajo več kot 55 % naložb sanacijski programi OZD HP Droga — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba in OZD Mehanotehnike ter Iplas, TOZD Polimer. Za skoraj 63 % obsega navedenih investicij so sredstva zagotovljena, za ostali del pa bo treba vire poiskati. Nosilci nalog: OZD, TOZD, IS občinske skupščine, Splošna banka Koper. Vloga Sklada skupnih gospodarskih rezerv občine Izola bo usklajena z razširjeno vlogo teh skladov, ki naj bi jo imeli po novih sistemskih predpisih na tem področju. S svojo kreditno politiko bodo predvsem reševali pokrivanje izgub in sanacije, prilagojevali se bodo kreditni politiki poslovnih bank v okvirih, ki jih omogočajo obseg kreditnega potenciala. S posredovanjem pri poslovnih bankah bo sklad iskal možnosti hitrejše realizacije posameznih programov gospodarstva. Nosilci nalog: UO Sklada, IS občinske skupnosti, OZD, TOZD, Splošna banka Koper. Izvozno usmeritev izolskega gospodarstva je treba gojiti tudi v letu 1978. Ta se bo povečala za 33 %, kar izhaja iz predvidevanj v OZD Mehanotehnika ter večjega vključevanja v izvozno dejavnost OZD Oprema, TOZD Polimer in OZD »2 Oktober«. Kljub tem usmeritvam, poleg interesov deviznega plačilnega pomena, morajo OZD in TOZD sproti zasledovati dinarski efekt le-tega ter ne izvažati za vsako ceno, kar velja predvsem za izrazito izvozno usmerjeno OZD Mehanotehnika in TOZD Delamaris. Ob klasičnih oblikah mednarodne menjave je treba razvijati višje oblike vključevanja izolskega gospodarstva v mednarodno delitev dela (skupna vlaganja, kooperacijski odnosi, mešane družbe ipd ). Nosilci nalog: OZD, TOZD, IS občinska skupščina. Na področju tržišča in cen je potrebno še naprej težiti h krepitvi stabilnosti tržišča in cen tako, da v ietu 1978 rast cen industrijskih proi-zvodov pri proizvajaicih, cen v trgovini na drobno, storitev in cen živ-tjenjskih stroškov, ne bodo večji od pretekiega teta. Sktadno s toopre-detitvijo in dogovorom o potitiki cen v tetu 1978, se bodo obtikovate tudi cene, ki so v občinski pristojnosti. Potrebno bo botj pogtobtjeno deto siužbe za cene ter sankcijskih organov (inšpekcije) na tem področju, ob jasni opredetitvi potičke cen v občini. Skupščina občine Izola bo zaradi koordinacije pn pohtiki cen komunalnih storitev, ki pomembnejše vplivajo na komunalno politiko v občini, težila k doslednemu izvajanju dogovorov o cenah v SR Sloveniji in novega sistemskega zakona o cenah, ki bo sprejet v letošnjem letu. Nosilci nalog: IS, SOS, trgovske OZD oziroma TOZD. Zaradi boljše preskrbe prebivalstva ter celotnega gospodarstva bo treba pospešiti ustanovitev skupnosti za preskrbo obalnega območja. V tej skupnosti je potrebno uskladiti interese preskrbovalnih trgovskih organizacij in potrošnikov, pt^j^em v zaščiti slednjega. Aktivneje je treba sodelovati pri ustanavlmmAvetov potrošnikov, ki bodo predvsem delovali v smeri izboljš^Ms^reskrbljenosti ter reševanja vseh tistih vprašanj tržišča, ki neposredno zadevajo občana oziroma potrošnika. Nosilci nalog: HP Droga, TOZD »Živila«, KS, IS občinska skupščina. Temeljne in organizacije združenega dela morajo dosledno izvrševati in izvajati samoupravno sprejete obveznosti občinskega in regionalnega pomena (financiranje KS, višinskega vodovoda, komunalnih interesnih skupnosti, cestnega gospodarstva in obveznosti, ki izvirajo iz vpisa posojila za ceste, samoprispevka za izobraževanje in kulturo ter splošnega ljudskega odpora). Nosilci nalog: OZD, TOZD, SIS, IS. A) INDUSTRIJA 1. HP Droga — TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba Temeljne naloge v letu 1978 za vse TOZD bivše OZD Delamaris izhajajo iz sprejetega sanacijsko razvojnega programa. Osnovne naloge iz leta 1977 so skoraj v celoti izvršene. Končali so poslovanje brez izgube, predvsem z internimi ukrepi zmanjševanja stroškov proizvodnje. Pozitivno so se odločili pri združevanju OZD HP Droga ter izvršili priprave za realizacijo sanacijskega programa. V letu 1978 bodozgra-dili hladilnico, nabavili nove ribiške ladje ter izvršili modernizacijo proizvodnega programa v TOZD Argo. Nadaljevali bodo s pripravami programa za gradnjo nadomestnih novih kapacitet v CMI, kakor tudi ostalih programov, ki jih bodo realizirali v obstoječih lastnih kompleksih. Ena od temeljnih nalog bo vsekakor materializacija širše družbene podpore sanacijsko razvojnemu načrtu Delamarisa, za kar bo potrebno večjih prizadevanj. Pričeli bodo tudi s pripravami za obnovo TOZD Delamaris. Nosilci nalog: HP Droga, TOZD Delamaris, TOZD Argo, TOZD Riba, 1$ občinska skupščina. 2. OZD Mehanotehnika Uspešno poslovanje v letu 1977 ter doseženi rezultati, so osnova za začetek realizacije razvojnega programa. Naloge v preteklem letu so tako bile uspešno opravljene. Investicije ca. 40 milijonov dinarjev, ki jih bodo vložili v letošnjem letu v povečanje proizvodnih kapacitet skoraj vseh TOZD, pomenijo realizacijo programa razvoja. Sočasno z izvajanjem investicijskih naložb je treba maksimalno pozornost posvetiti ustvarjanju zadostnega tekočega dohodka. Za nadaljnjo vsebinsko in strukturno rast je treba čim prej realizirati program pisal. V obstoječi tehnologiji pa je težiti k obnavljanju zastarele tehnologije in uvajanju višje stopnje avtomatizacije in razbremenjevanja visokih stroškov za realizacijo sedanjega obsega proizvodnje. Glede na stopnjo mednarodne menjave obstajajo realne možnosti za uspešno razvijanje višjih oblik mednarodne delitve dela (kooperacije)- Nosilci nalog: OZD, TOZD, IS občinska skupščina. 24. marca 1978-Št. 13 URADNE ORJAVE 69 3. OZD Ladjedelnica "2 Oktober« P!an proizvodnje in prodaje ni bi! v ce!oti rea!iziran 1977. !eta zaradi manjše zapo$!itve od predvidene in posledic !adjede!niške krize, medtem ko je dosežen prihodek in dohodek na zapos!enega nad p!anskimi predvidevanji. Osnovna naloga v 1978. letu je ustvariti takšen dohodek, da bo pokril vse nastale obveznosti in predvidene naložbe, kar je pogojeno z večjo realizacijo fizičnega obsega proizvodnje (20 %), povečano storilnostjo dela z nabavo novih modernih delovnih priprav. Nosilci nalog: OZD »2 Oktober«, IS občinske skupščine. 4. OZD Iplas — TOZD Polimer TOZD Polimer je v letu 1977 dosegel ugodne rezultate. Zaradi uvoznih restrikcij se je podaljšal rok realizacije programa. V letu 1978 bo Polimer izvede! prvo fazo razvojnega programa pod pogojem odprave uvoznih ovir. Dokončno bo izvedena odcepitev obrata v Račicah (referendum je že izveden) ter preselitev dejavnosti TOZD Plastovent iz Kopra v Izolo. Še naprej bo potrebno razvijati osnovne in eventualne nove programe v povezavi z OZD Iplas, glede na izjemne razvojne možnosti, ki se ponujajo kemični industriji na obali. Nosilci nalog: TOZD Polimer, IS občinske skupščine. 5. SOZD Slovenijales — OZD Oprema Nekajletno konstantno solidno poslovanje bo treba zaokrožiti z investicijskimi posegi v dokončno preselitev na novo lokacijo v CM!, ter na ta način tehnološko zaokrožiti celotno proizvodnjo na enem mestu. Prvi de! tega zahtevnega posega bo treba izvršiti v letošnjem letu, za kar so delno že zagotovljena sredstva. Izvršena bo uskladitev programov ter povezava z OZD Stil Koper znotraj SOZD Slovenijales. V okviru zagotovitve nadaljnjih razvojnih usmeritev v CMI je potrebno razvoj OZD Oprema zastaviti tako, da bo v maksimalni meri zagotovljena racionalna izraba prostora in omogočeno sosednjim dejavnostim, ki se bodo v soseščini razvijale, tudi racionalne razvojne možnosti. Nosilci nalog: OZD Oprema, IS občinske skupščine. 6. OZD Union Ljubljana — PE Vesna Po samoupravni odločitvi ni več TOZD Vesna, temveč poslovna enota v TOZD Komerciala v OZD Union Ljubljana. Vlogo, ki jo bo kot poslovna enota v bodoče imela zahteva, da v letu 1978 izvedejo večje investicije po programu prometnih sredstev in skladiščnih prostorov. Pri izvedbi tega programa, je treba uskladiti prostorske možnosti s sosednjimi dejavnostmi. Navedene samoupravne vsebinske spremembe in spremembe v osnovni dejavnosti ne bodo ovirale na zagotovilih materialne varnosti zaposlenih. Nosilci nalog: OZD Union, PE Vesna, IS občinske skupščine. B) KMETIJSTVO Po reorganizaciji, ki je nastala z združitvijo HP Droga Portorož, je vsa kmetijska proizvodnja bivše KZ Izola poverjena TOZD Kmetijska proizvodnja v Luciji. Zaradi tega bo potrebno razvoj in kmetijsko proizvodnjo družbenega in zasebnega sektorja usklajevati v sklopu TOZD Kmetijske proizvodnje ter Kmetijske zemljiške skupnosti Izola, katera mora imeti vplivnejšo vlogo v usmerjanju kmetijstva kot doslej. Prav tako bo treba nadaljevati delo na kmetijskem prostorskem planu ter na usklajevanju vsestranskih interesov med kmetijstvom in potrebami urbane širitve mesta. Posvetiti bo potrebno posebno skrb za večjo prisotnost kmetijske zemljiške politike v Izvršnem svetu občine Izola. Nosilci nalog: KZS, IS občinske skupščine, TOZD Kmetijska proizvodnja. C) GOZDARSTVO Zaostanek iz preteklosti v razširjanju gozdnih površin bo treba nadoknaditi. Letni plan pogozdovanja 1977. leta 10 ha ni dosežen, kar kaže na neustrezno organiziranost in nezadostno prisotnost in angažiranost zavoda. Nosilci nalog: Zavod za pogozdovanje Krasa, IS občinske skupščine, KZS. D) PROMET V letu 1977 je bilo zgrajeno novo semaforsko križišče pri Istra-Benzu in rekonstruirana ulica Cankarjev drevored ter smo na ta način rešili dolgoletni problem varnega vključevanja na Prešernovo cesto ter prečkanje te ceste. V letu 1978 bo dokončno montirana 3000-številčna telefonska centrala, katera bo omogočila široko vključevanje interesentov v telefonsko omrežje in bo tako odpravljena ta pomanjkljivost. Tudi Jagodje, Livade in področje nove bolnišnice, bodo priključeni na PTT omrežje. Izvršena bo akcija izgradnje telefonske povezave podeželja na novo ATC (Dvori nad Izolo, Malija, Vinica in Šared) z udeležbo krajanov in s pomočjo PTT podjetja Koper, kar ni bilo realizirano v 1977. letu iz objektivnih razlogov ter montirani bodo dve javni govorilnici v mestu. Na področju cestne problematike se bo izvajal sprejeti srednjeročni program razvoja cest v oblini Izola. Tekle bodo priprave za izdelavo dokumentacije in zbiranja finančnih sredstev za bodočo obalno cesto. V letošnjem letu bo sprejeta študija o prometnem režimu v mestu, ki bo dokončno odpravila prometne dileme. Nosilci nalog: SKIS, Podjetje za PTT promet Koper, IS občinske skupščine, RSC. E) GRADBENIŠTVO Planirana izgradnja proizvodne hale SGP Stavbenika —TOZD Av-tostrojni park v CMI je izvršena in so ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj te TOZD. SGP Stavbenik bo pristopil k izdelavi ustreznih načrtov za preselitev TOZD Obrtniški obrati v CMI, zaradi bodoče konfliktnosti s programom Marine. Nosilci nalog: SGP Stavbenik, TOZD Obrtniški obrati. OZD Studio bo pristopil k okrepitvi svoje organizacije dela ter konsolidaciji in notranji krepitvi kolektiva. Dokončno bodo pristopili k reševanju problemov poslovnih prostorov oziroma pogojev dela. Pri svoji notranji konsolidaciji je potrebno, da se usmerijo tako, da postanejo bodoči nosilec občinskega prostorskega in arhitektonskega oblikovanja. Nosilci nalog: OZD Studio, IS občinske skupščine. F) TRGOVINA Nadalje je težiti k oblikovanju nosilcev razvoja trgovine v občini Izola. HP Droga, TOZD »Živila«, ki je v oblikovanju, bi lahko s svojimi prizadevanji odločino vplivala, da se pospeši proces identificiranja nosilca razvoja v trgovini Izole. V teku so priprave za investicijska vlaganja v razširitev trgovskih kapacitet za prodajo pohištva v okviru OZD Soča Koper. Omogočiti je realizacijo programa investicije OZD Jestvina na področju CMI. Nosilci nalog: TOZD »Živila«, OZD Jestvina, IS občinske skupščine. OZD Jeklotehna Maribor, TOZD Obala Po izvršenih vlaganjih v letu 1977 je pričakovati začetek normalnega poslovanja v letošnjem letu. Nosilci nalog: TOZD »Obala«. G) GOSTINSTVO IN TURIZEM Investicije, ki so bile planirane v letu 1977, niso izvršene in se v celoti prenašajo v leto 1978. Še nadalje je težiti k boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet ter rasti števila nočitev v podaljšani sezoni ter drugih gostinsko-turističnih uslug. TOZD Simonov zaliv bo priče! z izgradnjo novega prizidka hotela s kapaciteto 80 ležišč, plainega objekta ter restavracije, ki bo omogočila racionalnejše poslovanje. TOZD Belvedere ne predvideva večjih investicij ter se bo opirala na iskanje notranjih rezerv in izboljšanje rezultatov poslovanja v obstoječih kapacitetah. O/ D Pristanišče za jahte Marina ho pričeta z realizacijo prve faze izgradnje pristanišča za jahte, na podlagi samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Marine. Z izgradnjo Marine bo učinkovitejše opredeljeno turistično gospodarstvo na oba!i in v SR Sloveniji, kakor tudi gospodarstvo, ki se naslanja na turizem. Izgradnja Marine je zajeta v načrtu srednjeročnega programa razvoja gospodarstva na slovenski obali od 1976. do 1980. leta ter ustreza republiškim smernicam o gospodarskem razvoju v nadaljnjem obdobju. Nosilci nalog: TOZD Simonov zaliv, TOZD Belvedere, OZD Marina, IS občinske skupščine. H) OBRT S konkretnimi pospeševalnimi ukrepi bo potrebno omogočiti razvoj malega gospodarstva, predvsem zasebnega dela, kot je določeno v srednjeročnem programu razvoja malega gospodarstva ter družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v SR Sloveniji. S kreditno politiko ter davčno politiko bo treba iskati konkretne poti razvoja, ki realno obstajajo. Od ONPZ Galeb pričakujejo, da bo odigrala vlogo koordinatorja ter pospeševalca, predvsem v organiziranosti ter programskem usmerjanju zasebne obrti. V okviru obstoječih možnosti je treba zagotoviti, da se prične realizirati program ONPZ Galeb za gradnjo poslovno proizvodnih prostorov, namenjenih za razvoj obrti. Nosilci nalog: ONPZ Galeb, Gospodarska zbornica, IS občinske skupščine. OZD Konfekcija Enotnost Enotnost bo iskala ustrezno povezavo ter programsko usmeritev, ki bi omogočala rast do optimalne velikosti ter dopolnitve obstoječega programa, na katerem ni mogoča trajnejša graditev perspektive in so. cialne varnosti kolektiva. Enotnost bo v teku 1978. leta proučila možnost izdelave programa za začetek gradnje poslovnih prostorov v CMI. Nosilci nalog: OZD Enotnost, IS občinske skupščine. OZD Steklo Izola Investicijske naložbe v preteklem letu bodo zaključene tekom letošnjega leta in dokončno bodo urejeni proizvodni prostori za preselitev celotne dejavnosti na novo lokacijo. Investicije v plastično copelit steklo ne dajejo po programu predvidenih rezultatov. Zastaviti je vse sile, da se realizirajo pričakovani rezultati iz navedenih investicij. Druge dejavnosti v okviru OZD Steklo pa naj nadaljujejo z intenzivnim vključevanjem v potrebe ožje in širše regije za dosego čim boljših rezultatov. Nosilci nalog: OZD Steklo, IS občinske skupščine. POZD »DORO« bo v 1978. letu izvršilo priprave in začelo z investicijskimi deli za preselitev svoje dejavnosti v cono mestne industrije. To dejavnost je treba krepiti tudi v bodoče, predvsem z vidika nadaljnjega hitrejšega razvoja zasebnega sektorja malega gospodarstva. Nosilci nalog: POZD »DORO«, IS občinske skupščine. I) STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO V stanovanjskem gospodarstvu na podlagi obstoječe organiziranosti, bo potrebno dosledno uresničevati prednosti stanovanjske usmerjene gradnje. Načrtno bo potrebno večati delež individualnih sredstev za reševanje obstoječega stanovanjskega primanjkljaja. Namenska sredstva, ki se zbirajo za revitalizacijo starega dela mesta, bo treba uporabiti po programu ter delno za izdelavo dokumentacije načrta za revitalizacijo starega dela mesta. V letu 1978 bo predvidoma zgrajenih 100 stanovanj v družbenem sektorju ter 30 v individualni zasebni gradnji. Področje gradnje je predvsem v nadaljevanju zazidave Ob Kosovi ulici in kompleksa Livade ter v Jagodju in nekaj na podeželju. Ob sprotnem uveljavljanju stroškovne stanarine, bo ustvarjena osnova za uspešnejše razreševanje stanovanjske problematike. Nosilci nalog: OSSS, IS občinske skupščine. Na področju komunalnega življenja je treba pričakovati prve rezu!, tate nove komunalne samoupravne organiziranosti in sistemsko reše-nega financiranja. Bistveno bo izboljšana komunalna urejenost ob po-stopni realizaciji programsko usmerjenih vseh komunalnih infrastruk. tur r- - - . Realizirati bo potrebno novi koncept fmanctranja komunalne inha-struktire na podlagi nove sistemske zakonodaje oziroma podruibljanja na samoupravni osnovi. Nosilci nalog: SKIS, IS občinske skupščine, KS. Na področju oskrbe z vodo bomo nadaljevali s solidarnostno akcijoo izgradnji višinskega vodovoda po sprejetem programu. V letu 1978 bo zgrajena naslednja etapa vodovoda v vaseh Malija in Vinica ob finančni udeležbi krajanov. Na področju krajevne skupnosti Jagodje je dokončno urediti priključitev potrošnikov vode na Rižanski vodovod. Sodelovali bomo pri organiziranju obalne skupnosti za vodno oskrbo, da omogočimo hitrejšo izgradnjo višinskega vodovoda ter distribucijo vode na obali. Nosilci nalog: Rižanski vodovod, SIS, IS občinske skupščine. Gradnjo primarne kanalizacije je treba nadaljevati v letu 1978, kar ni bilo realizirano v 1977. letu, na podlagi izsledkov študije, ki je posebno za sistem odvoda kanalizacijskih odplak pripravljena. Upoštevati je programske smeri zazidave (Livade, Jagodje), gradnjo Marine ter kompleks nove bolnišnice. Nosilci nalog: SKLS, IS občinske skupščine. J) ELEKTRO GOSPODARSTVO Naloge, ki niso bile izvršene v letu 1977, bodo imele prioritetno nalogo v letošnjem letu, na podlagi sprejetega programa Elektro Koper. Gre za ureditev električne napetosti na podeželju starega naselja Jagodje, Dobrava in pobočja proti Maliji (Šalet). Urediti bo potrebno dobavo električne energije za nove programe v gospodarstvu TOZD Delamaris ter dviga kvalitete električne energije v starem delu mesta. Javna razsvetljava bo urejena na področju Morove ulice, dela ulice Oktobrske revolucije in Kraigherjeve ulice. Nosilci nalog: Elektro Koper, SKIS, IS občinske skupščine, KS Jagodje. K) URBANIZEM V letu 1978 bomo sprejeli urbanistični načrt mesta Izola, urbanistični red za podeželje, novelirani zazidalni načrt oh ulici Oktobrske revolucije, razširitev zazidalnega načrta razvoja CMI. Inteziviranobo delo na izdelavi sanacijskega načrta prenove starega mestnega jedra, sodelovanje pri novelaciji urbanističnega programa obalnega območja ter pri kmetijskem prostorskem načrtu. Sprejeli bomo prometno študijo za mesto Izola. Vsi ti prostorski dokumenti morajo nastajati v sočasnem in kompleksnem posegu v prostor, ne pa samo kot tehnični dokumenti, brez ustrezne materialne usklajenosti in uporabne vrednosti. Nosilci nalog: IS občinske skupščine, SKIS, OSSS, ZKS. L) DRUŽBENE DEJAVNOSTI Predvidene naloge v resoluciji za 1977. leto na področju družbenih dejavndsti se niso v celoti realizirale, predvsem ker so v pretežni meri pogojene z dodatnimi finančnimi izdatki oziroma, ker ni predvidenih namenskih sredstev za investicije, razen izvirnih plansko-dogovorjcnih sredstev za redno dejavnost. Zdravstvena skupnost Zastavljene naloge v resoluciji preteklega leta niso bile realizirane, zaradi objektivnih težav. V letu 1978 so predvidene iste naloge, ki jih je treba dejansko uresničiti, in sicer: realizirati plan zdravstvenega varstva po predpisanih normativih in v skladu z družbeno-socialnim varstvom delovnih ljudi in občanov, — strokovno razčistiti vprašanje posameznih služb v skladu s sprejetim! planskimi dokumenti in da programska izhodišča verificira Regionalni zdravstveni svet, 24. marca 1978 - Št. 13 URADNE OBJAVE 71 — poleg dotgoročnih rešitev ho komisija za varstvo mater otroka pri Zavodu za sociatno medicino in higieno, našta rešitve premostitve strokovnih kadrov na tem zdravstvenem področju, — samoupravni organi obalnega zdravstvenega doma, bodo zagotoviti zadostno števito strokovnih detavcev za osnovno zdravstveno varstvo v tzoti in ptansko zagotoviti pošitjanje zdravnikov na speciati-zacijo, tako da ne bodo detovni tjudje in občani prizadeti, — obatni zdravstveni dom, skupaj z IS SO Izota in tO občinske StS za zdravstvo pripravi program izgradnje novega zdravstvenega doma v tzoti, pri tem bo upošteva! normative, standarde, ptanske usmeritve in predvidene funkcionatne rešitve ter finančno konstrukcijo. Nositci natog: Občinska StS za zdravstvo, Obatni ZD, !S občinske skupščine. Izobraževalna skupnost Natoge na področju osnovnega šotstva so bite zadovotjivo reatizira-ne. tzbotjšana je bita reatizacija postovanja šote, ki se odraža v botjšem učnem uspehu. Nabavljena je bita dotočena oprema in šotski pripomočki. Na novo zgrajena osnovna šota v Dvorih nad tzoto z opremo tako, da nemoteno detuje kot cctodncvna šota (CDS). Adaptirana in opremtjena je bita po načrtu osnovna šota z italijanskim učnim jezikom. V tetu ! 978 bodo potekate priprave za začetek dozidave in funkcionatne ureditve obstoječe osnovne šote Vojke Šmuc po sprejetem programu. Finančna sredstva bo^to zagotovtjena iz samoprispevka v znesku ca. 10 mitijonov dinarjev. Prav tako bodo izvršene priprave za drugo fazo adaptacije stavbe v šoii z italijanskim učnim jezikom, za potrebe usmerjenega izobraževanja (načrti). Nositci natog: SIS za izobraževanje, osnovne šote, !S občinske skupščine. Otroško varstvo Na področju otroškega varstva so bite zadane natoge iz teta !977 izvedene. Urejena je stavba ob Kosovi utici. Organizirano je otroško varstvo v Dvorih nad Izoto v okviru nove osnovne šote in urejeno otroško varstvo pri osnovni šoti z itatijanskim učnim jezikom. Pri tem je treba poudariti, da je otroško varstvo v občini tzota zadovotjivo organizirano, saj zajema sorazmerno največ otrok v SR Stoveniji. V tetu 1978 bodo na področju otroškega varstva potekate priprave za izdetavo idejnega in gtavnega projekta za gradnjo novega otroškega vrtca na novi tokaciji v Jagodju. Nositci natog: SIS otroškega varstva, VVZ, !S občinske skupščine. Skupnost socialnega skrbstva Predvidene natoge v 1977. tetu so bite uspešno zaktjučene, saj se je na tem področju izbotjšata družbena skrb za sociatno prizadete občane. V Domu upokojencev so natoge za 1977. teto dokaj uspešno reatizi-rane in so v zaktjučni fazi. V tem domu so se pogoji življenja in bivanja oskrbovancev znatno izboljšati, ztasti z vgraditvijo centralne kurjave. V tetu 1977 so bita v okrivu skupnosti sociatnega skrbstva združena sredstva ter izvedene priprave za adaptacijo detavnice za deto pod posebnimi pogoji v Izoti za srednje in težje duševno prizadete občane obatnih občin. V tetu 1978 bodo zaktjučena adaptacijska deta tako, da bo Dom upokojencev funkcionatno urejen. Tekom teta 1978 bodo usposobtjeni prostori ter zagotovtjeni pogoji za začetek detovanja detavnice pod posebnimi pogoji, ki bo imeta status sociatnega zavoda. Nositci natog: SIS za sociatno skrbstvo, Dom upokojencev, IS občinske skupščine. Kulturna skupnost Na področju kutturne dejavnosti so v 1977. tetu potekate priprave izdetave načrtov razmeroma počasi, zaradi dogovarjanja in posvetovanja o ureditvi skupnega kulturnega doma s Samoupravno skupnostjo za prosveto in kutturo s pripadniki itatijanske narodnosti. Kutturna skupnost si bo v 1978. tetu prizadevata in skrbeta za na-datjnji razvoj kutturne dejavnosti, čeprav v okrnjenem obsegu, zaradi nefunkcionatnosti detovnih prostorov. Prav tako hodov tetu 1978 potekate priprave za dokončno izdetavo idejnega načrta in gtavnega pro- jekta obnove ter dograditve enotnega kutturnega doma za potrebe detovnih tjudi in občanov. Predvidoma bodo sredstva zagotovtjena: ena tretjina Kutturna skupnost SR Slovenije, ostato pa iz tokatnih virov. Poteg tega se predvideva adaptacija zadružnega doma v Dvorih nad tzoto (100 tisoč dinarjev), sredstva bodo zagotovtjena kot za kutturni dom v Izoti. Nositci natog: SIS za kutturo, DPD Svoboda, IS občinske skupščine. Telesno kulturna skupnost Sredstva, ki se zagotavtjajo za to dejavnost, omogočajo te financiranje materiatnih izdatkov tetesno kutturne dejavnosti. Sredstev za vlaganje v športne objekte je iz tega nastova izredno mato, zato posamezne športne panoge iščejo način za pridobivanje dodatnih sredstev. Precejšnji detež pa prispevajo športniki sami s konkretnim detom. Nositci natog: SIS za tetesno kutturo, IS občinske skupščine. Raziskovalna skupnost Raziskovalna dejavnost se je v 1977. tetu razvijata po začrtanih smereh, vendar zaradi narave deta in težavnosti niso doseženi zažeteni uspehi. V okviru Obatne samoupravne skupnosti je sodetovata na področju ribištva, vendar ni bito zadostne povezave med uporabniki (TOZD Riba) in izvajatci (Morska biotoška postaja). Občutno je premajhna prizadevnost vk!jučevanja v teh raziskavah občinskega gospodarstva in njegovih subjektov. V tetu 1978 bo spremenjen samoupravni sporazum in prilagojen novi reorganizaciji interesne skupnosti tako, da bo organizirano ustrezno detovanje raziskovatne dejavnosti v občini Izota. Organizacija deta bo prilagojena, da bo vsaka pomembnejša (T)OZD imeta svoj program razvoja zasnovan na resničnih raziskavah, ztasti pri pospeševanju kreativnih in inovacijskih posegov, predvsem na področju ribištva. Nositci natog: SIS raziskovatne skupnosti, TOZD, OZD. M) OSTALE DEJAVNOSTI Splošna poraba V tetu 1978 bo sptošna porab naraščata usktajeno z rastjo ostatih obtik porabe in rastjo družbenega proizvoda. G tede na vpetjane nove vire dohodkov splošne porabe, se bo občina v tetu 1978 samofinancirata oziroma ne bo odvisna od dopotnitnih sredstev republiškega proračuna. Dokončno bo razčiščeno vprašanje prenosa vseh obtik porabe, ki ne spadajo v sptošno porabo, temveč v ustrezne interesne skupnosti. Nositci natog: IS občinske skupščine. Ljudska obramba Na tem področju se bodo v tetu 1978 vsebinsko izvajale natoge iz zakona o tjudski obrambi in družbeni samozaščiti. Nadaljevalo se bo po-družbtjanje tjudske obrambe in družbene samozaščite ter ustrezno usposabtjato stehernega občana. Sistem solidarnostnega zbiranja sredstev iz združenega deta in proračunska sredstva, bodo ustrezna materiatna podtaga za realizacijo programa. Upravni organi za ljudsko obrambo pri Skupščini obatne skupnosti bodo ukinjeni in pristojnosti prenešene na novo ustanovtjeni oddelek v občini. Ta naj bi zagotovi! kvalitetnejše opravtjanje natog na tem področju. Ustrezno materialni podtagi bodo razvijane enote teritoriatne obrambe in njihova usposobtjenost, prav tako tudi civitna zaščita ter usposabljanje ustreznih ekip. Z vsebinskim izvajanjem in uvetjavtjanjem družbene samozaščite se bo krepita pripravljenost obrambe ustavne ureditve in družbene lastnine. Izvaja! se bo program, ki ga je za izboljšanje stanja na področju tjudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite sprejet svet za LO V in DSZ pri Skupščini občine Izota. Nositci natog: Svet za LO, V in DSZ, !S občinske skupščine, KS, TOZD 1 24. marca 1978 - $t Krajevne skupnosti V !etu 1978 se bo nada!jeva!o z razvijanjem krajevne samouprave. Prek SIS in TOZD bodo uresničevani življenjski interesi delovnih ljudi v kraju njihovega bivanja. Zaradi preobsežnosti krajevne skupnosti Izola bo v tekočem letu izvedena ustrezna reorganizacija, ki bo omogočila bolj neposredni vpliv pri odločanju v SIS in SO Izola. Finančna sredstva za funkcionalne izdatke bo zagotavlja! proračun, za financiranje razvojnih programov pa se zagotavljajo z medsebojnimi dogovori. Nosilci nalog: KS, IS občinske skupščine. Na drugih področjih Občina Izola se bo zavzemala in aktivno sodelovala tudi na drugih področjih, ki so skupnega pomena na obalnem območju: — pospešena bo akcija za ustanovitev SIS za varstvo okolja in SIS za varstvo zraka, — ustanovljena bo obalna poslovna skupnost za preskrbo, — začeta bo akcija za ustanovitev SIS za ceste, — ustanovljena bo Obalna SIS za preskrbo z vodo, — ustanovljena bo SIS za pospeševanja razvoja kmetijstva, — prizadevala si bo zagotoviti pogoje za financiranje in nadaljevanje izgradnje bolnišnice po letu 1979. Nosilci nalog: IS Obalne skupščine, ustrezni iniciativni odbori inR občinske skupščine. Izvajanje resoludje Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljmh organizacij združe-nega dela, organizacij združenega dela in skupnosti, samoupravnih in. teresnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, do Izvršnega sveta in Skupščine občine soodgovorni za izvajanje dogovorjenih nalog v resoluciji, predvsem pa globalnega gibanja ob-sega porabe ter delitvenih razmerij. Vsi dejavniki morajo sprejeti svoje akcijske načrte ter samoiniciativno slediti izvajanju temeljnih ciljev in nalog, sprejetih v tej resoluciji. V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja ino družbenem planu SFRJ, bodo DPO občine in Izvršni svet Skupščine občine Izola spremljali izvajanje sprejete resolucije in obveščali skupš-čino o njenem uresničevanju in ustrezno ukrepali, predvsem v primerih, kadar gre za prizadetost samoupravnih pravic delovnih ljudi, družbene lastnine in širših družbenih interesov. Št.: 30-5-78. Izola. 7. marca 1978. Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V REALNI VREDNOSTI V DRUŽBENEM IN ZASEBNEM SEKTORJU GOSPODARSTVA V 000 DIN Indeksi Realizirano 1976 Ocena 1977 Plan 1978 1977 1976 1978 1977 CELOTNI PRIHODEK 1.715.424 1.821.523 2.038.280 106,2 111,9 Porabljena sredstva 1.267.555 1.301.203 1.455.520 102,7 111,8 DOHODEK 447.869 520.320 582.760 116,2 112,0 Amortizacija po predp. minimalni stopnji 42.852 39.784 45.900 92,8 113,4 DRUŽBEN! PROIZVOD 497.121 560.104 628.660 114,1 112,2 Prispevki in davki iz dohodka 53.219 120.484 134.800 226,4 111,9 Čisti dohodek 394.650 399.836 447.960 101,3 n2,o Bruto osebni dohodki 340.968 317.460 330.160 93,1 104,0 Akumulacija in skladi 53.682 82.376 117.800 153,5 143,0 IZGUBA 58.126 102 — 0,2 - Zaposl. v družbenem sektorju 5.379 5.451 5.531 101,3 101,S Zaposl. v gosp. družbenem sektorju 4.715 4.779 4.850 101,4 Ml ,5 Zaposl. v negospodarskih dejavnostih 664 672 681 101,2 101,3 Družbeni proizvod na zaposlenega 92.483 105.954 117.208 114,5 110,6 Bruto osebni dohodek na zaposlenega 62.281 58.518 59.932 93,6 102,4 Izvoz v ameriških dolarjih 12.466 12.468 16.623 100,0 133,3 Investicije v osnov, sredstva gosp. družb, sektorja 75.890 92.972 288.630 122,5 310,6 STRUKTURA DRUŽBENEGA PROIZVODA Družbeni proizvod Amortizacija Prispevki in davki iz dohodka Bruto osebni dohodki Akumulacija in skladi IZGUBA 100,0 9,9 12.3 78,8 12.4 -13,4 100,0 7,1 21,5 56,7 !4,7 0,02 100,0 7,3 21.5 52.6 18.7 71,7 174,7 72,0 118,5 102,0 100,0 92,3 127,2 OPOMBA: Formiranje in delitev dohodka zajema teritorialno načelo z zasebnim sektorjem. Zaposlenost zajema teritorialno načelo brez zasebnega sektorja. Družbeni proizvod družbenega sektorja gospodarstva. in bruto OD na zaposlenega zajema teritorialno j 24. marca 1978-Št. 13 URADNE OBJAVE 73 Na podlagi č). 71—73 zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-77) in čl. 182—187 in 200. člena statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1978 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, K) J!H DELEGIRAJO DELEGACELE IN KONFERENCE DELEC ACM V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTE SKUP ŠČENE OBČENE EZOLA 1. člen Zbor združenega dela skupščine občine ima 33 delegatskih mest. V zbor združenega dela delegirajo delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti po področjih naslednje število delegatov: delegatov 1. s področja gospodarstva 21 2. s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture 3 3. s področja socialno zdravstvenih dejavnosti 5 4. delovni ljudje, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu 1 5. delovni ljudje samostojnih pokhcnih, obrtnih in drugih dejav- nosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva 1 6. delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih orga- nizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v služb! v oboroženih silah SFRJ 2 2. člen V zbor združenega dela delegirajo delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti naslednje število delegatov: a) Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti: število delegatov 1. Mehanotehnika Izola, TOZD Igrače 4 2. Mehanotehnika Izola, DS Skupnih služb 1 3. »2. Oktober« Izola 2 4. Oprema Izola I 5. Osnovna šola Vojka Šmuc Izola I 6. Vzgojnovarstveni zavod Izola ^ 7. Splošna bolnica Koper, kirurgija Izola 2 8. Zasebni kmetje 1 9. Zasebni obrtniki 1 b) Konference delegacij, ki povezujejo dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti: število delegatov 1. Mehanotehnika Izola, — TOZD Pisarniške potrebščine — TOZD Orodje remont — TOZD'Vijakarna — TOZD Livarna I 2. Droga Portorož, — TOZD Delamaris Izola — DS Skupnih služb, enota Izola 3 3. Droga Portorož, — TOZD Argo Izola — TOZD Riba Izola — TOZD Živila Izola — TOZD Blagovni promet Portorož, delovna enota Izola — TOZD Kmetijska proizvodnja Portorož, delovna enota Izola 1 4. 1PLAS Koper, TOZD Polimer Izola INDE Koper, PE Izola 1 5. SGP Stavbenik Koper, — TOZD Družbeni standard — TOZD Avtostrojni park — TOZD Obrtniški obrati — TOZD Gradbena operativa obala Koper, PE Izola I 6. Obrtno podjetje Steklo Izola, — TOZD Zidar ( — TOZD Steklar — DS Skupnih služb Slavnik Koper, TOZD projektivni biro Studio Izola IMP Ljubljana, TOZD projektivni biro Koper, PE Izola ONPZ Galeb Izola POZD Plastika Doro Izola I 7. Jeklotehna Maribor, TOZD Obala Izola Soča Koper, 8 PE Izola Nanos Postojna, TOZD Industrijsko blago Koper, PE Izola Istra benz Koper, PE Izola Plinarna Ljubljana, PE Izola Manufaktura Nova Gorica, PE Primorska Izola Iskracomerce Ljubljana, 2 PE Izola Primorski tisk Koper, PE Lipa Izola Tobačna tovarna Ljubljana, PE Izola ČGP Delo Ljubljana, PE Izola Komunalno podjetje Koper, PE Cvetličarna Izola INA Zagreb, PE Izola Vrtnarsko podjetje Portorož, Cvetličarna Izola Loterijski zavod Ljubljana, PE Izola Emona Ljubljana, PE oskrbovanje jaht Izola Trgoprogres Umag, PE konsignacijsko skladišče Izola Zavarovalna skupnost Triglav, PE Izola Zavarovalna skupnost Croatia, PE Izola TK Astibo Štip, PE Izola 1 8. Jestvina Koper, 9 PE Izola Nanos Postojna, TOZD Preskrba Portorož, PE Izola Nanos Postojna, TOZD TMI Postojna, PE Izola TMI Košaki Maribor, PE Izola Agraria Koper, 4 PE Izola Turopoljac Zagreb, PE Izola KIK Pomurka Ptuj, PE Izola Ljubljanske mlekarne, PE Izola Mlinotest Ajdovščina, 4 PE Izola Pivovarna Union, PE Vesna Izola HP Tališ Maribor, PE Izola I 9. Alpetour Škofja Loka, TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola THP Portorož, TOZD Belvedere Izola Slavnik Koper, TOZD potniški promet Koper, PE Izola Pristanišče za jahte »Marina« Izola THP Portorož, TOZD Avditorij, PE. Izola 1 10. Splošno komunalno podjetje Izola Temeljna banka Koper, PE Izola Enotnost Izola PTT Koper, PE Izola Kroj Izola Brivnice in česalnice Koper, PE Izola Rižanski vodovod Koper, PE Izola Težmer Ljubljana, PE Izola Adriacommerce Koper, PE Izola DES Ljubljana, TOZD Elektro Koper, PE Izola SAP Ljubljana, PE Izola 1 11. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Izola Poklicna kovinarska in oblačilna šola z italijanskim učnim jezikom Ekonomska srednja šola z italijanskim učnim jezikom 1 12. Gostinski šolski center Izola Center za glasbeno vzgojo Koper, PE Izola Matična knjižnica Izola Oba!na de!avska univerza Koper, PE !zo!a Kino Globus, PE Izola ED!T Rijeka, PE Izola 13. Obalni zdravstveni dom Koper, ZD Izo!a Obalne lekarne Koper, Lekarna lzo!a 14. Dom upokojencev Izola Center za socialno de!o Piran, PE !zo!a c) Skupne delegacije, ki jih oblikujejo: 1. Državni organi SO lzo!a Krajevne skupnosti Postaja mi!ice lzo!a SZDL !zo!a Sindikat !zo!a ZKS Izo!a ZSMS lzo!a ZZB NOV !zo!a RK Izola DPD Svoboda lzo!a Obalna samoupravna stanovanjska skupnost lzo!a Samoupravne interesne skupnosti — delavci AMD Izola Luška kapetanija Izola Lovska družina Izola Odvetniška pisarna Svobodni poklici 3. člen Delovni ljudje, kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo posebno skupnost aktivnih kmečkih proizvajalcev za območje občine Izola. Skupnost iz prejšnjega odstavka bo na splošnih volitvah, ki bodo dne 12. marca 1978 izvolila svojo delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Izola in v zbore uporabnikov skupščin SIS za območje občine Izola. Delegacija skupnosti kmetov občine Izola šteje 12 delegatov. 4. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi,na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo skupnost obrtnikov za območje občine Izola. Skupnost iz prejšnjega odstavka bo na splošnih volitvah, ki bodo dne 9. marca 1978 izvolila delegacijo za zbor združenega dela Skupščine občine Izola in splošno delegacijo za zbore uporabnikov skupščin SIS na območju občine Izola. Delegacija skupnosti obrtnikov za zbor združenega dela Skupščine občine Izola šteje 17 delegatov. Delegacija skupnosti obrtnikov za zbore uporabnikov skupščin SIS na območju občine Izola šteje 12 delegatov. 5. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku delegirajo v zbor združenega dela skupnega delegata. Sedež konference delegacij je pri tisti temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti, ki je prva navedena v skupini organizacij ali skupnosti, ki oblikujejo konferenco delegacij, razen, če se med seboj drugače ne dogovorijo. 6. člen Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine ima 22 delegatskih mest. V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije krajevnih skupnosti naslednje število delegatov: delegatov 1. Delegacija krajevne skupnosti Izola i$ 1 2. Delegacija krajevne skupnosti Dvori nad Izolo 3 3. Delegacija krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava 3 1 7. člen Če se ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna or-1 ganizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu s statutom občine Izola m tem odlokom. 8. člen Z dnem.ko začne veljati ta odtok, preneha veljati odiok o doiočitvi števiia delegatov, ki jih deiegirajo deiegacije oziroma konference de-tegacij v zbor združenega deta in v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine fzoia (Uradne objave, št. 5-74). 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.:010-2/78 Izola, 7. marca 1978 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SR8, št. 23-76) in 245. člena statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 sprejela ODLOK O DOLOČITVI LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA ZA OBMOČJE OBČINE IZOLA 1. člen Lestvica katastrskega dohodka, ki predstavlja vrednost poprečnega pridelka,doseženega na lha zemljiških površin pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku poprečnih materialnih stroškov.je izračunana v skladu z določili zakdna o ugotavljanju katastrskega dohodka in navodil, ki jih je izda! Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2. člen Lestvica katastrskega dohodka, ki jo je izdelala posebna komisi ja,je za območje občine Izola naslednja: Katastrska kultura 1 2 3 4 5 6 7 8 Njive 10 200 8 700 7 400 6.000 4.400 3.100 1.800 900 Vrtovi 35.000 32.000 26.400 15.300 7.050 — — — Vinogradi 13 600 11400 9.200 7.200 5.100 3.100 2.300 1.300 Sadovnj. 14 000 11.000 8 000 4.500 3.100 2.400 1.700 — Travniki 4.050 3 400 2 900 2.200 1.700 1.100 850 650 Pašniki 700 530 400 300 250 200 150 100 Gozdovi 800 500 200 150 100 50 30 — Trstičje 4 000 1700 600 — 3. člen Lestvica katastrskega dohodka iz prejšnjega člena začne veljati potem, ko jo potrdi Skupščina SR Slovenije. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 45-3/77 Izola, 7. marca 1978 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. 24. marec 1978 - St. 13 URADNE OBJAVE 75 Na podlagi 2. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-76A. in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola (po predhodnem mnenju Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem ter Republiškega sekretariata za urbanizem) na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 in sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK O DOLOČITVI MEJ NASELIJ MESTNEGA ZNAČAJA L člen Da se omogoči smotern in nemoten razvoj mesta Ipola ter stanovanjska izgradnja v zazidalnem načrtu »Ob Kosovi ulici« (de! zaselka Livade) in zazidalnem načrtu Livade I., se za naselje mestnega značaja, poleg že naštetih naselij z odlokom o določitvi krajev, ki se štejejo za mesto in mestno naselje (Uradni list LRS, št. 1-1-59) šteje za mestno naselje mesta Izola naselje Livade. 2. člen Meje mesta in naselij, ki se štejejo za mesto oziroma naselja mestnega značaja* potekajo: Od morja, po meji med občinama Koper in Izola, po hudourniku št. 5462-1 in 5462-2 in ob zem!j. pare. št. 4265, nadaljuje po občinski meji in se spusti v potok št. 5465, v k o. Lazaret III., preseka potok »Vili-žan« in nadaljuje v k o. Izola v ravni črti do stavbe, stoječe na stavbni parceli št. 2097 (Klobas), nadaljuje v ravni črti do stavbe, stoječe na stavbni parceli štev. 1731, nato seka cesto Izola—Dvori in se spusti v ravni črti na stavbo, stoječo na stavbni parceli št. 1867, nato nadaljuje v ravni črti na mejo zazidalnega načrta Livade, po njej do meje zazidalnega načrta Jagodje II. in Jagodje I., gre v ravni črti na vodovodni rezervoar — stara cesta, pare. št. 9462-1 in 9336-1, po njej do občinske meje občine Piran in po njej do Jadranskega morja ter ob obali v izhodiščno točko. Meje mesta in naselij, ki veljajo za naselje mestnega značaja, so razvidne iz mapne kopije, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-14-77 Izola, 22. novembra 1977 Predsednik JOŽE BOLJE, l.r. Na podlagi 3. Člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 18/78) in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 in sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost! dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, M so namenjena za stanovanjsko m drugo kompleksno graditev na območju Livade ! 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so a stanovanjsko in drugo kompleksno gradite