Dosti kuharjev mnogokrat pokvari najboljšo jed WHAT/ , A MESS* NO. 52. LETO XXXII.—VOL.XXX1I. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY american in spirit foreign in language only MOVINft SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Čehi so sijajno uprizorili Ameriška delavska fede-"Prodano nevesto" pre- racija naznanja, da brez-teklo nedeljo popldne poselnost vedno narašča Že dalj časa sem uprizarjajo posamezne narodnosti v Clevelandu vsako nedeljo popoldne svoje igre, zabave in predstave, in sictr na iniciativo časopisa "Plain Dealer" in s pomočjo mestne vlade. V nedeljo popoldne so nastopili Čehi, ki so proizvajali Smetanovo "Prodano nevesto" tako precizno in dovršeno, da se jim čudi Mr. James H. Rogers, umetniški kritik "Plain Dealerja" ki je poznan kot eden najstrožjih kritikov v deželi. Velika glasbena dvorana mestnega avditorija je bila kompletno razprodana ob tej priliki. !n kakih 1500 ljudi sploh ni moglo v dvorano radi silnega navala? Čehi so tako z glasovi, mimiko in Washington, 3. marca. Istočasno, ko komunisti naznanjajo, da bodo dne 6. marca po vsem svetu uprizorili demonstracije proti brezposelnosti, ki se je razširila, naznanja Ameriška'delavska fe-| deracija, da se je glasom zanesljivih podatkov razširila brezposelnost v 24 ameriških mestih tekom zadnjih mesecev. Meseca februarja je bilo 22 procentov unijskih delavcev v Ameriki brez dela, se glasi poročilo delavske federacije, dočim jih je bilo v januarju samo 20 procentov brez dela. Najhuje je priza-d e t a stavbinska industrija. Vendar svari delavska federacija pred demonstracijami, katere nameravajo komunisti igranjem naredili kompleten uprizoriti dne 6. marca po uspeh. Navzočih je bilo mno- vsej Ameriki. Navodila za to go sto Amerikancev, ki so se i so dobili iz Moskve. V Wash-čudili perfektnosti igralcev ingtonu zanikajo, da bi dobi-kot pevcev. Mr. Rogers pra- li agenti zvezne-vlade navodi-vi, da je bila opera uprizorje- la, da nastopijo proti komuni-na perfektno. Scenerija do-j stom 6. marca. Vlada se je izvršena, obleke krasne, glaso- javila, da so dobili vladni vi melodio.zni. Mr. Rogers agenti navodila, da varujejo pravi, da je bila "Prodana ne-[zvezno lastnino, kot poštna vesta" igrana tako, da je to najboljša amaterska predstava, kar jih je videl v življenju. In Mr. Rogers je že star ter je videl tisoče oper v vseh krajih sveta. Prihodnjo nedeljo pa nastopijo naši Slovenci 'od poslopja in colninske urade. Komunistična stranka v Ameriki šteje, po naziranju vlade, tako malo število, da ne more ničesar povzročiti, razven ako se komunistom pridružijo drugi ljudje. Komunistično pevskega d r u štva "Zarja." S časopisje piše, da je danes na Uprizorili bodo krasno opero i s v e t u 17,000,000 delavcev "Urh, grof Celjski," katero so i brez dela, in da jih je izmed imeli že enkrat na odru Slo- j teh, 6,000,000 v Ameriki, ven-venskega Narodnega Doma,1 dar se smatra, da so te števil-in iz katere so peli odlomke i ke precej pretirane. pred nedavnim na slovenskem radio programu. Opozarjamo naše Slovence, da nikakor ne zamudijo te lepe prilike in se podajo prihodnjo nedeljo popoldne v mestni avditorij. Priznati se mora, da imajo "Zar-jani" krasne glasove, in da bodo gotovo naredili čast sebi in Pridna žena je pomagala možu zločincu New York, 3. marca. Chas. T. Davis je bil pred 10. leti obsojen v 20 l^tni zapor, ker je ubil nekega detektiva. Vče- raj je bil oproščen iz ječe radi ,- , , iU11 dobrega obnašanja. Ko je od- slovenskemu narodu ko, , *e . J, l nastopijo.v nedeljo. Zehmo * tudi, da bi bila dvorana pol-1 nQ $25 000 ^^ ^ jg tako vestno vodila njegove posle naprej, da je naredila v desetih letih nad dva milijona dolarjev dobička. Davis bo nastopil potovanje'po svetu. Suhači trdijo pred kongre- Poznan zdravnik na za-som, da je prohibicija padni strani mesta umor-prinesla prosperiteto i jen v svojem uradu Washington, 3. marca. Do-; Dr. Alfred P. Scully, star čim so zadnji teden pričali j 62 let, jako dobro poznan pred posebnim odborom kon-1 zdravnik na žapadni strani gresa mokri, ki so izjavili, da mesta, je bil sinoči okoli 7:30 je prohibicija prinesla brezpo- napaden v svojem uradu, na selnost in neštete zločine, so vogalu W. 25th St. in Detroit nastopili danes s pričevanjem Ave. ter umorjen. Morilec je suhači. Prvi so bili na mestu dvakrat ustrelil na zdravnika, zastopniki metodistovske cer-1 nakar ga je z držajem revol-kve. Metodisti kličejo "vse iverja moral tolči po glavi, prave Amerikance" na vojno Morilec je po napadu pobeg-proti mokrim, katerim očita-1 nil. Policija nima niti naj-jo, da zagovarjajo zločince, j manjšega sledu, kdo bi bij da so uporniki in da delujejo morilec, in zakaj je bil zdrav-za brezposelnost v Ameriki, nik umorjen, ki je bil poznan Suhači bodo baje pripeljali v I kot ena najbolj prijaznih in Washington na p r i čevanje | priljubljenih oseb na zapadni ljudi kot so John D. Ročke- strani mesta. Bi! je hišni feller, Henry Ford in A. P. zdravnik pri dobrih družinah, Sloan od General Motors kor- j poznan, da se je vselej odzval, poracije. Suhači trdijo, da kadar so ga klicali. .Da mori-uživa Amerika danes velikoj lec ni imel namena ropati, ka-prosperi-teto ravno radi pro- že dejstvo, ker so dobili ves hibicije. Kako morejo kaj ta- denar v zdravnikovem žepu. kega trditi v očigled velike j -o-- brezposelnosti, je nemogoče španski kralj v obupnem Romunka, ki je postala stara 128 let Jassy, Romunska, 3. marca. V občini Targul Cromos je na, razprodana, da bo ameriška publika znala, da podpiramo svoje ljudi, ki skrbijo, da se širi slava slovenske pesmi. -o--- • Delavski vodja protestira proti komunistom New York, 2. marca. Matthew W o II, podpredsednik American Federation of Labor, je danes podal uradno te dnj umrla vdova mornarja, izjavo, v kateri dolži komu- Amonija Cassandri, v častit-niste, da nalašč pri svojih de- !jivi starosti 128 let. Ženska monstracijah p o s t a v 1 j ajo 1 ni bila nikdar bolna> se nikdar otroke in ženske v prve vrste, Se nj peljaia z železnico ali av-da so tako izpostavljeni poli- t0mobilom. Č a s o pisje pri-cijskim napadom in skušajo stavlja, da se ima ravno temu na ta način ustvariti umetno, dejStvu zahvaliti, da je doži-sovraštvo napram policiji. Mr. veIa tako visoko starost. Pila Woll je izjavil, da so komuni " pa je zmerno vino in včasih sti v Ameriki dobili zadrfje tudi nekoliko žganja, čase direktna povelja iz Moskve, da naredijo kolikor m o- Poštenjak vrne ukradeno goče izgredov in pun tov, in da blago vladi komunisti pri svojih demon- Washi t 3. marca, stracijah morajo rabit, General ctrmichael, načelnik "Velika duhovnica" mističnega kulta je bila spoznana kot tatica Los Angeles, 2. marca. Mrs. May Otis Blackburn, ki se nazivlje, da je "velika duhovnica" skrivnostne verske sekte, poznane pod imenom "Božanski red kraljeve roke velikih enajstih," je bila danes od porotnikov spoznana krivim velike tatvine. Clifford Daubney, petrolejni operator, jo je tožil, da ga je osleparila za $40,000. Porotniki so jo spoznali krivim v osmih slučajih, in ^a vsak slučaj se^do-bi kazen od enega do 14 let zapora. Njena hči, ki je bila navzoča pri obravnavi, in ki je tudi "duhovnica" omenjene organizacije, in njen stari oče, sta oba jokala, ko je bila obsodba izrečena, dočim je Mrs. Blackburn obsodbo molče sprejela. Omenjena organizacija je prišla v javnost pred več meseci, ko so dobili truplo mladega dekleta, Willa Rhodes, pokopano v neki hi- Komunisti so v New Yorku razrušili dvorano v New York, 3. marca. Že dolgo ni bilo tako vročega boja med komunisti v New Yorku in med policijo, kot včeraj, ko je policija napadla Tuxedo dvorano, kjer so zborovali komunisti. Komunisti so napadli policijo z vsakovrstnim orožjem, in ko je bilo boja konec, je dvorana zgle-dala kot bojišče, ki je bilo ob- Folicija v Clevelandu je dosegla rekord v aretacijah v februarju uganiti. Stranka suhih začne z glavnim pričevanjem v sredo. Ko bo kongresni odsek za preiskavo prohibicije gotov, bo najbrž stavljen v kongresu predlog, da se Volstead postava ublaži, toda se z gotovostjo pričakuje, da predlog ne bo sprejet. Kljub zatrjevanju direktorja javne varnosti v Clevelandu, da policija v Clevelandu nima dovoli moštva, pa je clevelandska policija tekom februarja meseca aretirala več oseb, kot sploh kdaj prej. Detektivi od mestne policije pozivljejo vsako drugo policijo v Ameriki, češ, če moreio primerjati rekord aretacij v streljevano več ur s težkimi (Clevelandu. V februarju je topovi. Zrcala v dvorani so; bilo v Clevelandu aretiranih vsa razbita, vrata vržena iz te- j 24' oseb radi ropa, in v 17 slučajev, stene razbite, tla razse-; čajih so bile prave osebe pri-kana. Pet komunistov je bilo j jete, dočim so ostale morali aretiranih, dočim jih je mora-! izpustiti. Pet oseb je bilo are-lo kakih dvajset oditi v bolni- j tiranih radi hišnega vloma, in ce in k zdravnikom, kakor tu- 14 oseb radi roparskega napadi več policistov, da so jim da na cesti. Prijetih je bilo zavezali rane. Komunisti so1 nadalje osem morilcev, 116 se zbrali v dvorani, da poča-'oseb radi dejanskega napada, ste spomin Charles Ruthen-j 177 oseb radi kršitve prohibi-berga, ustanovnika komuni-1 cije in 1872 oseb radi raznih stične stranke v Ameriki. Ko drugih deliktov. boju, da reši monarhijo Madrid, 2. marca. Španski kralj je danes v avdijenci sprejel ministerskega predsednika Berenguerja in zagovornike monarhije, da se nekaj ukrene, da se kraljeva via-! da na Španskem obdrži. Ljudstvo na Španskem je skrajno _o__i nemirno, in ogromne čete policije morajo patrolirati razna 20. letnica večja mesta. Oddelek delav-V četrtek, 6. marca, bo mi- cev se je javil danes pri mini-nulo 20 let, odkar je umrl stru za notranje zadeve in je ranjki Frank.Gliha, po doma-1 zahteval, da se nemudoma iz- vrše gotove gospodarske in politične reforme. Širijo se govorice, da se namerava kralj Alfonso odpovedati in če Gomilarjev. V njegov spomin se bo brala sv. maša za-dušnica ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vid a. Prijatelji in znanci ranjkega so prošeni, J odpotovati s svojo ženo v An- je bila seja otvorjena, je nastal med komunisti samimi ke in ženske, katere izpostavljajo policijskim napadom. finančnega odseka vojnega oddelka vlade, je danes dobil * $100,000 je zapustil Alex-'ček v svoti $50.00 od nekega ander Moore španski kraljici,; bivšega vojak?, ki stanuje seda vporabi denar v dobrodel- daj v Coloradi. Bivši vojak ne namene. piše: "Ko sem se leta 1918 * Gen. Rafael Urena je bil nahajal v vojaški službi, sem imenovan za predsednika re- ukradel vojnemu oddelku za približno $50 obleke. Ko sem zapustil vojaško službo, sem publike Santo Domingo * V Portland, Ore., in v Oklahoma City, Okla., so upe-ljali 10 centno voznino na ka-rah. se skesal radi te tatvine, in pošiljam vam tu $50.00, d^ poravnam tatvino." ši v gorovju. Dekle je umrlo pretep. Navzoči so bili "zmer- pred tremi leti. Mrs. Black-' " " ...... burn pa ni dovolila, da se truplo pokoplje, češ, da bo dekle vstalo od mrtvih. Držali so truplo dve leti na ledu, dokler ni lansko leto Mrs. Blackburn dovolila, da se truplo pokoplje, rekoč, da se umrle ne more več oživeti. Mrs. Blackburn je bila navadna slepar-ka, ki bo dobila svojo kazen v sredo. Društvo "Kranj" Naznanjeno je bilo, da se vrši seja novo ustanovljenega društva "'Kranj" dne 23. marca v Grdinovi dvorani. Sedaj nam pa odbor poroča, da se bo seja vršila 23. marca, toda pri rojaku Anton Sajevic, jia 1075 E. 61st St. ob 9. uri do- ni in "radikalni" komunisti. Tepež je bil tak, da je bila poklicana policija, na katero so se zmerni in radikalni komunisti z združenimi močmi vrgli. P o s le d i c a: razrušena dvorana, pet oseb aretiranih in obtoženih kriminalnega napada, dočim se kakih trideset komunistov in policistov zdravi v bolnicah. Pismo od predsednika Louis Pall, ki stanuje na 11917 L o n g m e a d Ave. v Clevelandu, je pisal ob priliki napada na mehikanskega predsednika Rubio slednjemu simpatično pismo. Te dni je dobil odgovor od mehikanskega predsednika, v katerem se Rubio zahvaljuje m 1 a demu Louisu za simpatije. Pismo poldne. Kje se bodo seje po-i je pisano v španskem jeziku, zneje vršile, bo pravočasno j in so mu vsebino pisma v šoli naznanjeno. ' raztolmačili. Predavanje o Jugoslaviji Opozarjamo še enkrat na predanje o Jugoslaviji, ki se vrši v sredo 5. marca, v St Clair javni knjižnici na 55 cesti in St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Kazale se bodo tudi jako zanimive slike. Starši, pripeljite otroke s seboj: Vstopnina je prosta. Za sliko Hopkinsa Kdor izmed rojakov bi rad prispeval kaj za sliko Mr. Hopkinsa, bivšega manager-ja, lahko to stori v našem uradu. Slika bo 23. marca slovesno izročena mestni vladi in bo visela v dvorani mestne zbornice. Iz Minnesote Iz Chisholm, Minn, je dospela v Cleveland Mrs. Leopolda Pucelj, ki je prišla na pogreb svoje sestre Karoline Klančar. Nahaja se pri svoji sestri Mrs. Mary Komin, 1000 E. 76th St. da se udeležijo. Za brezposelne Nemško časopisje v Clevelandu je nabralo $793.50 za brezposelne v mestu. Zdrav sinko Družina A. Primčič, 1160 Addison Rd. je dobila te dni od vil rojenic prav krepkega fantiča. Čestitamo! Listnica uredništva A. T. Gotovo vam je poznana naša slovenska banka, The North American Trust Co., ki ima svoj urad na 6131 St Clair Ave. Ako greste v to banko, lahko dobite ček, katerega pošljete v priporočenem pismu v staro domovino. To je eden najbolj sigurnih načinov pošiljanja denarja. — S. P. Na vprašanja brez podpisa in naslova ne moremo" dajati pojasnil. — J. T. Ne, takih uradov nimamo. Ako bi imeli urad, kjer bi se lahko zastonj ločili od svoje žene, tedaj bi v kratkem ne bilo nobenega poročenega para več. Koncert in slike Pri koncertu' g. Banovca v La Salle gledališču, v sredo, 5. marca, se bodo kazale tudi slike iz "ljubljanskega semnja." Na to opozarjamo vse one, ki bi slike še enkrat radi videli. Brezposelnost — nevarnost Brezposelnost je največja nevarnost, ki more pretiti Ameriki, se je izjavil rabinec Silver v svoji nedeljski pridigi. Brezposelnost ne pome-nja samo ogromne gospodarske zgube, pač pa je tudi velika nevarnost za vso človeško družbo, ker krade ljudem samospoštovanje in u g 1 e.d. Razredni boji in revolucija so posledica brezposelnosti. glijo. Tisoče Rusov beži iz Rusije v sosedno Poljsko Berlin, 2. marca. Tisoče Rusov se nahaja dnevno na begu iz Rusije in se naseljuje v Poljski. Med begunci je največ kmetov, ki nikakor ne-čejo priznati kolektivnega sistema ruske boljševiške vlade, glasom katerega morajo oddajati kmeti žito in živež, kadarkoli vlada, to zahteva. Dasi je®ruska vlada na meji Poljske potrojila svoje straže, da prepreči beg kmetov, pa je izseljevanje vedno večje. Izseljenci trpijo nešteto gorje, ko morajo cele dneve ždeti v gozdovih, kjer se skrivajo pred boljševiškimi vohuni. Mestna zbornica se izjavlja za pivo •St. Louis, Mo., 3. marca. Mestna zbornica se je te dni enoglasno izjavila, da podpira predlog kongresmana Dyer za postavno upeljavo 2.75 pro-centne pive. Obenem je poslala kongresu resolucijo, da se Volstead postava ublaži. Velika nevihta Tekom pretekle nedelje je divjala po državi Ohio, in deloma tudi v Clevelandu, velika snežna nevihta, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. Bedford — mesto Vas Bedford, kjer stanuje mnogo naših Slovencev bo v kratkem postala mesto. Že so imenovali komisijo 15 mož, ki bo izdelala nov čarter za novo mesto. O Pismo ima pri nas Frank Pire. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4TH, 1930 << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: —•6.501 Za Cleveland, po polti, oelo leto $7.00 .N.li Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.S0 Za Ameriko, oelo leto Ba Amartko. pol lat« Za Cleveland po raznašalcih: celo leto 15.50; pol leta $3.00 Za Evropo ln Kanado Je Ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente. v Vsa pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Amerlfika Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 083»._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PTRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. at the Post Office No. 52. Tue. March 4th, 1930. ,«4 . Amerikanci o prohibiciji. Polagoma prihaja spoznanje. Amerikanci so upeljali prohibicijo v islcrenem prepričanju, da bo slednja povzročila, da se odpravijo gostilne, da ljudje ne bodo več pili, da bodo pijanci zginili, in da' nastane paradiž na zemlji. Amerikanec je dobra duša. Poznamo jih kot gentle-mane, poznamo jih kot prijatelje, poznamo jih kot politike. Amerikanci so dobri ljudje, namreč Amerikanci, ki so potomci anglo-saškega plemena, ki se je prvi naselil v tej deželi. Njih očetje, njih stari očetje in njih dedi, pradedi so prinesli svoje ideje s seboj v to svobodno deželo. Mi drugi, Slovenci, ostali Slovani in druge narodnosti, ki smo se tekom zadnjih 50 let naselili v Ameriki, .nismo dovolj študirali Amerikancev, ker smo imeli svojih problemov dovolj, ki so nam preprečili, da študiramo jpleme prvih naseljencev v Ameriki. Amerikanec, anglo-saškega plemena, je počasen, toda razumen in vselej pripravljen za gotove reforme. Pravimo, da je počasen. Saj, so Amerikanci 170 let trpeli silne krivice od strani angleškega kralja, predno so prišli tako daleč, da so spoznali, da jim kralj pravzaprav dela krivico, in da si sami lahko pomagajo. Ravno tako je s prohibicijo. Amerikanci so 50 let grun-tali, ali bi jo upeljali ali ne. Svetovna vojna je dala ameriškim suhačem lepo priliko, da vsilijo ameriškemu .narodu nekaj, kar je po njih mnenju — v javnosti — bilo koristno, dočim v resnici je prohibicija enak trust ali korporacija, kot jih poznamo po Ameriki. Ljudje, ki so vpeljali prohibicijo v Ameriki, so dobro vedeli, da bo prohibicija prinesla mnogo grafta, denarja. V Ameriki se vedno kaj novega iznajde. Iznajdbe, patenti, prohibicija. Senatorji in kongresmani, ki so upeljali prohibicijo, ki so glasovali za njo, da postane postava, sami pijejo in pijejo in kupujejo pijačo Še danes, ko živimo že v enajstem letu prohibicije. Toda to jih ne briga prav nič. Prohibicija nosi denar gotovim krogom. Svoje dni so gostilničarji zaslužili lepe denarje, ko so prodajali opojno pijačo. Danes pa služijo kongresmani sodniki, državni pravdniki, biriči, šerifi in enake osebe, lepe denarje od prohibicije. Nikdar v zgodovini Amerike še ni bilo toliko zločinov, grafta, korupcije in sleparije kot jo ima mo v današnjih prohibicijskih časih. Toda Anierkanci pri vsem tem prihajajo k spoznanju. Oglaša se danes ta, jutri drugi, ki je pred desetimi leti veroval v prohibicijo kot blagoslov za deželo, a jo'danes preklinja. Mi se le čudimo urednikom upljivnih ameriških listov, ki še danes drže s "prohibicijo, da ne stopijo vsi naen krat na plan in povedo svoje mnenje. Amerikanec je počasen, dobro premisli predno kaj naredi. Tako so delali prohibicijo svojih 50 let, in 50 let bo vzelo, predno jo bodo odpravili. Mnogo so pri tem naseljenci krivi, ki so državljani, pa ne gredo k volitvam, kadar jih kliče njih državljanska dolžnost. Računa se, da približno 5,000,000 ameriških državljanov sem priseljenih narodnosti ne izvršuje svoje volivne dolžnosti, kadar so poklicani, da udejstvujejo svojo ameriško državljansko pravico. Mnogo najbolj upljivnih časopisov v' Ameriki, ki so svoje dni zagovarjali prohibicijo, je zadnje čase spremenilo s.voje mnenje. Spoznanje počasi prihaja. In med najbolj upljivnimi časopisi v Ameriki je gotovo znani tednik "Outlook," katerega uredili^ je bil svoje dni predsednik Roosevelt. "Outlook" je potom svojih posebnih reporterjev in urednikov preiskoval tekom zadnjih dveh let prohibicijski položaj. Osem let je ta upljivni ameriški časopis deloval za prohibicijo. Osem let je pridigal, da Amerika ne more bre.z prohibicije napredovati. ln danes? "Outlook" piše: "Ko smo preiskali položaj v malih in velikih mestih Žedinjenih držav, smo dognali, da Amerikanci danes, v času prohibicije, hitreje umirajo kot so umirali prej, ko prohibicija ni bila še upeljana. Metropolitan Life Insurance družba nam poroča, da danes umira 600 procentov več ljudi na alkoholizmu kot so pa umirali prej, predno je bila upeljana prohibicija....." Amerikancem se odpirajo oči, počasi, toda sigurno. Ridgewood, N. J. — ZAHVALA. — Pravkar sem prejel pismo od Franceta Andol-šek, brata in župana občine Velike Poljane, na Dolenjskem, v katerem mi sporoča, da je prejel prispevek $120 po nabiralcu Mr. Pengalu iz Clevelanda, svoto dar6vano po posameznih ožjih rojakih in prijateljih, v svrho poprave starega vodovoda, in dodatnega novega rezervarja. Omenjeno svoto so darovali na poziv in prošnjo priob- čeno pred par meseci v dnevniku "Amer. Domovina" rojaki, kojih imena so bila pri-občena v omenjenem listu pred dobrimi par tedni. Bi*at me ob enem naproša, naj se tem potom kar naj-iskreneje javno zahvalim v imenu županstva in cele občine vsem darovalcem, nabiralcu in listu "Amer. Domovina." Naj vas vse navdaja zavest, da ste darovali za človekoljubno' napravo, ter s tem vršili enega izmed svetopi- semskih blagrov: "Žejne napojiti, nage obleči, itd. Mnogim sejmarjem in bo-žjepotnikom iz ribniške doline, kakor tudi izletnikom je znana mala gorska vas, Velike Poljane. Vas sicer ni velika, in tudi velikih poljan nima, a se imenuje tako zato, da se loči od par vasi istega imena v bližini. Vas Velike Poljane leži v gorskem sedlu, kakih tisoč čevljev nad kotlino Ortneške železniške postaje. Še višje nad vasjo pa so raztresene njive, travniki in gozdi, iz nad katerih je v vedrem vremenu krasen razgled, proti severu na prestolico Ljubljano, kamniške planine, in očaka Triglav. Proti severo-zapadu se ti nudi pogled na snežnik, Bloke, Goro, Loški potok in skalnato golomitsko gorovje, zvano "velka gora." Okreni se proti jugu, pa imaš pred seboj vso ribniško kotlino, z pestrimi vasmi, raztezu-jočo se vse do mesta kočevske republike. Če se hočeš pov-speti na najvišji holmec grmado, ter se okreniti proti vshodu se ti zadivi dobrepolj-ska kotlina, in dalje suha krajna. Res, idilična vasica. A gorje njenin prebivalcem v veliki suši. Njih gorski studenec zadostuje za skrajne potrebe, če imajo ysaj povprečno deževne padavine. V izredno suhih letih pa odpove popolnoma. Po strmih klancih, da se trkaš v kolena, je je treba voziti. Pa kaj, ko bi jo žejno živinče samo spilo, ko si jo sodeč pripeljal domov. Kdor je imel svoj vodnjak, je, pil kapnico, četudi je pri tem^za-mižal, da ni videl barve, ali če je kaj živega majalo v njej, a navadno niti ta zaloga ni vzdržala preko sušnega poletja. Da se temu odpomore, so si že pred dobrimi 40 leti omislili vaščanje pod vodstvom te-dajnega župana, (očeta sedaj-nega") Franceta Andolšek, vodovod od izvirka izven vasi, v vasi sami pa so si zgradili rezervar. Deloso izvršili vaščanje sami, brez kakega strokovnjaka, treba jim je bilo pokriti le stroške za železne cevi. Da bi tedajna avstrijska vlada kaj prispevala za obse-žnejo napravo, o tem ni bilo govora. Pa je prišla vojna in hudi časi, med katerim ni bilo misliti na kaka popravila. Cevi so razpokale v zimi, raz-jedla jih je rija in zob časa. Sledila so izvanredno sušna leta, in tedaj je bil joj za vodo. V očigled tej nujni potrebi, je morala občina ukreniti nekaj konkretnega. Po večletnih prošnjah jim je država vendar privolila prispevek 80 tisoč dinarjev, več kot toliko pa mora občina prevzeti na svoje rame. Ako se upošteva, da vaščanje-vsaj pretežna ve-čina-niso v posebnih gmotnih razmerah, znači to za malo vasico ogromno svoto stroškov, delavni in štedljivi kakor so. Mnogi bi se čudili njihovi žilavosti in vstrajno-sti, kajti to ni prvo podjetje v njihovih težnjah. Saj so si zgradili tekom zadnih 40 let farno cerkev, šolo, župnjšče, in podobne naprave, dasi njih občina šteje borih 50 hišnih številk. Naravno da računa-jo nekaj tudi- na zunanjo pomoč. Po veščakih projektiran načrt predvideva popravo starega rezervarja, nove cevi, ter dodaten rezervar pri izvirku. Dela so že v teku, in pod nadzorstvom strokovnjaka. Ker se za prispevke ni drugje potrkalo razum med ožjimi rojaki v Clevelandu, in ker je istih še mnogo raztresenih po raznih naselbinah, zlasti po Colorado, in Montani, sem n^prošen da apeliram na vse one domačine, kojim še bije čut in ljubav v srcu do rodne grude, da prispevajo po svo- jih močeh, ter tako olajšajo vsaj deloma breme svojcem, da ne omagajo. Hvaležna ti bode "Ta prekrasna vas domača" za vsak prispevek, katerega lahko pošlješ direktno na županstvo Vel. Poljane, ali pa na pooblaščenega nabiralca John Pen-gal-a, 7609 Myron Ave. Cleveland, Ohio. Prijateljski pozdrav vsem prijateljem in znancem. Louis Andolsek. C ol 1 i n wood, O. — ZAHVALA "ILIRIJE." —Naša navada je, da vselej, kadar če-sa prosimo, bodisi posamezni ka ali celo skupino, da smo nekako mehki v besedah. Obljubljamo, se rotimo in na vse stavljene pogoje pristanemo. Kadar se pa naše želje izpolnijo in dosežemo, kar smo želeli, pa takoj pozabimo na vse obljube in prisege. Nekaj sličnega se godi tudi pri naših društvih. Saj je sko-ro polovico gradiva v slovenskih časopisih le vabil na društvene veselice in zabave, oso-bito sedaj v predpustnem času. V društvenih povabilih dostikrat beremo sledeče: Za veliko udeležbo in naklonje-njenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. — A kadar pa zabava mine, pa bodisi da je uspela, ali ne, ni zahvale od njih nikjer. Dobe se pa tudi izjeme v tem oziru. Lahko trdimo, da je pevski zbor Ilirija pri tem izvzet. Ilirija se zaveda, ako se javnost društvenemu povabilu odzove, je dolžnost društva zahvaliti se za njen odziv. Zbor Ilirija se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so se udeležili zadnje prireditve, ki se je vršila 16. januarja v Slovenskem domu. Pevci in pevke nimajo dovolj izrazov, da bi se dovolj zahvalili za tako veliko udeležbo in tako velik, vsestranski uspeh. Res je, kadar pevci in pevke Ilirije prirede zabavo, niso nikdar sami vendar tako obilno obiskana pa ni bila še nobena prireditev Ilirije, kot je bila zadnja. Dragi farani Marije Vnebo-vzete in drugi udeleženci. Zopet ste se izkazali hvaležne napram pevcem. Z vašo veliko udeležbo ste pokazali, da vam je ljubo petje in da ljubite svoje cerkvene pevce. To "se je pokazalo še prav posebno za časa bolezni pevovod-je. Koliko je bilo povpraševanja, zakaj ni bilo nič petja danes pri sv. maši? Ali je Ra-kar podal ostavko?. Ali hočejo imeti pevci več plače? (Sedaj je nimajo še nič) — in sto drugih vprašanj je bilo stavljenih pevcem. Neki faran se je izrazil: 'Zdi se mi ,kot bi pri maši ne bil, ker ni bilq nič petja.' Izprememba je dobra, ko ristna, tako ima tudi bolezen svojo dobro stran. Marsikdo se je udeležil zabave Ilirije zato, ker ni bilo v nedeljo prej nič petja v cerkvi. Naš pevo-vodja je imel bolezni bolečine, a njegov zbor je imel pa dobiček. To je zopet nove vrste neprisiljena reklama. Gotovo bo marsikdo zavidal Iliriji, glede njih prireditev, oziroma, kako lahko je Iliriji prirediti zabavo. Ilirija ne potrebuje nobenega veseli-čnega odbora, še več, niti sej ni potreba radi prireditev. Največkrat se vse o nameravani prireditvi sklene po končanih pevskih vajah, in takoj je vse sklenjeno. Leo Kaušek, brat poslovodje Slov. doma ve, katero nedeljo dvorana še ni oddana. Pavel Kogovšek pa vpraša, koliko vstopnic se naroči pri Ameriški Domovini. Pevke se radevolje ponudijo, da bodo prodajale vstopnice. Rakar pravi, da preskrbi godbo. S čim bomo udeležencem postregli, tudi ne dela pevcem nobenih preglavic. Vse to ima vedno v oskrbi naš tenorist in blagajnik, ki je obenem tudi poslovodja D. Z. Zveze, Alojzij Ižanec. Iskrena Ti hvala, Lojze, ker se vedno potrudiš, da nam po-strežeš po svoji najboljši moči. Zadružna Zveza n a m da vedno postrežbo in ne samo nam, pač pa splošno. Ako je treba kaj speči ali skuhati, ima to vedno v oskrbi Mrs. Ižanec; pomaga ji tudi njena sestra, Mrs. Novak. Na pomoč ji prihitita še'Mrs. Kaušek in Mrs. Kogovšek, če je potreba pa še Mrš. Kodelja in tako je kuhinjski štab gotov. Tem požrtvovalnim delavkam je zbor dolžan najlepšo za- hvalo. Vse te delavke so žene naših pevcev in se ravnajo po geslu: 'Kar je žena, to je mož, kjer se mož zabava, mora biti prostora tudi za ženo. Še enkrat najlepša zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je bila zabava tako uspešna. Prihodnja prireditev Ilirije bo pa v prosti naravi in sicei na Goriškovih prostorh v Noble, Ohio. To bo pa šele 3. avgusta. Je še dosti časa do takrat, vendar, kdor ljubi petje in prosto naravo, naj se le pripravi do takrat. Vas pozdravljajo pevci in pevke zbora. Ilirije. Ce verjamete, al' pa ne BANOVČEV POSLOVILNI KONCERT Dne 5. marca priredi operni pevec, g. Svetozar Banovec v krasnem La Salle gledišču na 185. cesti, Euclid, Ohio, ali v naši "beli Ljubljani," svoj poslovilni gala koncert. Program tega koncerta je izredno pester, krasen in tudi zelo skrbno izbran. Pred otvoritvijo koncerta se bodo kazale premikajoče slike, in sicer samo v svrho, da se ne bo nihče posetnikov dolgočasil, dokler se ne prične glavna točka, koncert g. Banovca. Gospod Banovec nam bo podal ob tej priliki vse svoje najboljše. Pel bo arije najlepših, svetovnoslavnih oper, in sicer v njihovem originalnem tekstu, v blagoglasnih jezikih južnega podnebja, italijanščini in španščini, kakor so jih spisali njihovi veliki ustvaritelji. Dalje bo podal nekaj angleških in nemških spevov, in seveda — sa-moposebi umljivo — našo div-no slovensko 'narodno in umetno pesem. Kakor rečeno, se vrši ta gala koncert našega umetnika dne 5. marca, pričetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina k temu izrednemu koncertu je zelo nizka, samo 50c za osebo, kar je malenkost v primeri z duševnim užftkom, ki ga bo nudil naš pevec navzoči publiki. Zanimanje za ta njegov koncert je že danes veliko in upati je, da bodo naši zavedni Slovenci iz Clevelanda in okolice zasedli veliko gledišče do zadnjega sedeža. Prav posebno se bo odzvala naša "bela Ljubljana" (katere "meščan" je tudi pisec teh vrst), in gotovo ne bo slovenske obitelji, ki se ne bi odzvala in ki bi zamudila ta ki bi lep umetniški večer. Zveze iz Clevelanda v Euclid, Ohio, so izborne. Mnogo naših rojakov ima itak svoje lastne avtomobile, kdor ga pa nima, naj vzame poulično "karo" do "Five Points," tam pa naj prestopi na avtobus, ki vozi na 185. cesto, kateri ga pripelje naravnost pred La Salle gledišče. Vstopnice so v uradih obeh slovenskih dnevnikov, "Ameriške Domovine" in "Enakopravnosti"; imajo pa jih na razpolago tudi umetnikovi osebni prijatelji. Torej, Slovenci in Slovenke, storimo svojo narodno dolžnost in oddolžimo se našemu umetniku s polnoštevil-no1 navzočnostjo. Naj ob tej priliki omenim, da je to morda zadnji, poslovilni koncert g. Svetozara Banovca. Čas njegovega bivanja med ameriškimi rojaki in prijatelji, je namreč omejen, tako s strani (migracijskih zakonov Združenih držav, kakor s strani uprave državne opere v Ljubljani,. pri kateri je umetnik angažiran. Pred svojim odhodom v domovino namerava g. Banovec prirediti,še koncertno. turnejo po srednjem Zapadu, v minnesotskem železnem okrožju (Iron Range) in v naselbinah ob Velikih jezerih. Kako priljubljen je g. Banovec kot umetnik in človek, svedoči dejstvo, da ga ponovno in ponovno kličejo in vabijo v naselbine, v katerih je že pel. Tako si na primer javni sentiment v Newburgu, kjer je Banovec pel dne 23. februarja, želi takojšnjega zopet-nega njegbvega koncerta in merodajni faktorji so umetniku zagotovili, da bo udeležba ista ali še večja, kakor je bila ob njegovem zadnjem koncertu. ,Dne 23. maja bo kon-certriral na med narodnem koncertu v Chicagu, V dvora ni, v kateri je 3000 sedežev, in kjer bodo ob tej priliki na stopili .distingvirani ameriški, nemški in drugi umetniki. To bo že njegov tretji koncert v Chicagu. V Calumetu, Mich., b,o na splošno željo ondotnih Slovencev in tudi drugih ljubiteljev lepe pesmi zopet pel, in sicer to pot v največjem avdi toriju, ki ga ima mesto na razpolago. Znano dejstvo je, da so Čehi eden najbolj muzikaličnih narodov na svetu. O njih s po vsej pravici lahko reče, da so skrajno izbirčni in strogo kritični v pogledu te umetnosti, vendar so čikaški Čehi, ko so slišali našega Banovca, istega naprosili, da bi pel gl vlogo v operi "Hoffmanove pripovedke," ki jo prirede en-kart v poletju. Evo, dovolj dokazov, da je Banovec res priznan in dovr šen umetnik, priznan kot tak od vseh, ki so ga že imeli priliko slišati ter se diviti njegovemu, tako tehnično, kakor vokalno izšolanemu glasu Poleg Julija Betetta, ki je bi svoječasno-angažiran na du najski d vox ni operi (Die Hoff Oper), je Svetozar Ba novec najodličnejši član ljub ljanske opere, kjer poje samo glavne in prvovrstne partije Ker imamo tega našega umetnika med seboj samo še odmerjni čas, zato" izkoristimo to ugodno priliko in poseti mo polnoštevilno ta njegov koncert. Če ga tujci uvažu jejo in cenijo kot umetnika in vabijo med se, bi bilo skraj no žalostno} če bi lastni na rod, iz čigar srede je izšel in čigar sin je, manj cenil in uva ževal'njegovo umetnost, ka teri je posvetil vso svojo lju bežen in vse svoje življenje Naj odnese umetnik v domo vino od svojih ameriških ro jakov najslajše in najmilejše spomine v svojem srcu, spomine, ki bodo v njem izzvali hrepenenje, da se čimprej spet vrne med nas s svojo bla-govestjo — slovensko pesmi- Včeraj je naš priftrogar komaj prisopihal s pošto, toliko jo je bilo. In skoro vsa ta pošta so bila voščila k mojemu godu, ki naj se obhaja danes. je delal krivico!" In s hojo mesečnega človeka, ki tava v spanju, je odšel iz sobe. Jedva so utihnili koraki odhajajočega Norberta, ko je Daumon stopil v sobo. Svetovalcu ni odšla niti beseda pravkar odigranega prizora in komaj je verjel svojim očem, ko je videl Dijano, o kateri je mislil, da stoji strta v naslanjaču, stati pri oknu i n gledati z a odhajajočim Norbertom. "Ah, kakšna ženska!" si je mislil; "bože moj, kakšna čudovita ženska!" Ko je Norbert izginil Dija-ni izpred oči, se je slednja obrnila k Daumonu. Njen obraz je bil bled* in trepalnice otekle, toda njene oči so žarele v prepričanju uspeha. "Jutri, Daumon," je rekla, "jutri postanem vojvodinja de Šamdus." Daumon je bil tako osupel, da ni mogel najti besed, s katerimi bi izrazil svoje občutke, dasi je bil i sam pretkan lisjak in dasi mu ni bila nova nobena lopovščina. "To se pravi," je pripomnila Dijana, "če bo šlo danes ponoči vse tako, kakor bi. moralo iti." Daumon je čutil, da mu je nekaj mrzlega zagomazelo po hrbtu, toda zbral je vse svoje čute in dejal: "Ne razumem vas. Kaj pa je tisto, kar upate, da se bo izvršilo danes ponoči?" Mladenka ga je pogledala s tako sarkastičnim in porogljivim usmevom, da so nadalj-ne besede zamrle na ustnah Daumona, ki je v trenotku pomoček. Ko bi postalo bre-. spoznal, da se ž njenimi ob- čutki ne gre šaliti, kakor se šali in zabava mačka z miško; spoznal je, da je ona tista, ki je naredila iz njega, starega lisjaka Daumona, rfavadno lutko. "Uspeh je, seve, zagotovljen," je rekla deklica hladno, "toda Norbert je strasten in nagel, in taki ljudje delajo mnogokrat nepremišljeno. A zdaj moram hiteti domov. Oh, moj Bog," je vzkliknila, ko jo je za trenotek zapustila njena močna volja, "ali ne bo ta strašna noč nikoli minila? Zbogom, Daumon! Ko se spet vidiva, bo vse uravnano, bodisi na ta, ali na oni način." Ko je ostal sam, se je Daumon počutil zelo nesrečnega. Sedel je v naslanjač, glavo je naslonil v dlani, komolce pa uprl na pisalno mizo, in tako je pričel še enkrat razmišljati o celi situaciji. Morda je zdaj že vse končano. Kje je Norbert in kaj dela zdaj? se je vpraševal. Ko je Daumon tako razmišljal,' je bil Norbert na poti domov. Mladenič je popolnoma izgubil glavo, toda čutil je, da so vzroki jasni in določni. Norbert je že do podrobnosti določil, kako bo dejanje izvršil. Delavcem in dninarjem se je pri obedu vedno dalo na mizo vino do mačega pridelka, toda vojvoda je pil boljše vino, ki je vedno stalo v steklenici na poli ci v obednici. To vino je bilo v dosegu vsake roke, toda ni je bilo žive duše v gradu, ki bi se drznila iztegniti po njem svojo roko. Norbertove mi sli so se ustavile pri tej steklenici, ki jo je videl v duhu stoječo na polici. Naglo je stopil na dvorišče in ni opazi začudenih pogledov tam za poslenih delavcev, s katerimi so ga pogledovali. S previdnostjo, ki je ne bi nihče pričakoval ob njegovi razburjenosti, je odprl previdno vsaka vrata, da se prepriča, če ni nikogar v bližini. Ko -je dospel v jedilnico, je naglo vzel steklenico vina s police, izpulil z zobmi zamašek iz njenega vratu, nato pa stresel v steklenico nekoliko bele-praška, ki se je nahajal v mali steklenici, 'katero je izpulil iz Daumonovih rok. Nato je potresel steklenico, da se je raztopil prašek. Nekoliko praška je ostalo na vratu steklenice, in tega je skrbno obrisal, in sicer ne z namiznim brisačem, katerih je bilo več tam zraven,^temveč s svojim lastnim žepnim robcem. Zatem je položil steklenico nazaj na njeno mesto na polico ter sedel h.kaminu, da počaka, kako se razvijejo'sttfari. Ko je Norbert tako razmišljal, se je nahajal stari vojvoda pri delavcih na polju Tudi on je bil zatopljen v premišljevanje in prisegel si je. da ne odstopi od svoje zahteve, da Norbert poroči hčerko grofa de Puymandoura. Svoje misli bi starec še dlje razpletal, da ni tedaj prihitel neki služabnik, ki mu je javil, da se je Norbert zopet vrnil. . Vojvoda ni rekel služabniku niti besede, temveč se je na mestu obrnil ter odšel proti gradu. Ko je stopil vojvoda v jedilnico, ni Norbert vstal s svojega sedeža, kakor običajno, in starec se je razjezil radi neupoštevanja pravil do mače etikete. v'Pri moji veri," si je mislil starec, "poba res misli, da mi ni več nobene pokorščine in spoštovanja dolžan!" Sicer pa se je vojvoda premagoval in ni dovolil izbruha svoji je.zi; pa tudi kri na Norbertovem čelu je bila vzrok, da je vojvoda čutil, da je njegov položaj dokaj mu čen. ' "Norbert, moj sin," je rekel vojvoda, "ali trpiš? Zakaj si nisi dal preiskati in obvezati rane?" Mladi mož ni odgovoril, vojvoda pa je nadaljeval: "Čemu si nisi izmil krvi s čela? Ali si jo zato pustil tam, da me spominja mojega dejanja? To je bilo nepotrebno, zagotavljam ti, zakaj globoko obžalujem to, kav šem storil." Norbert ni še vedno ničesar odgovoril, in starec je postajal bolj in bolj bolj zmeden. Da bi pridobil nekoliko časa za razmišljanje, bolj kakor iz potrebe, je vzel vojvoda s police steklenico ter si nalil kozarec vina. Norbert se je pričel tresti po vsem telesu, ko je to videl. vojvoda," premisli dobro vse in poizkusi najti kako opravičilo za to, kar je storil tvoj oče. Pripravljen sem, prositi te odpuščanja, zakaj mož, ki ima kaj časti v sebi, se ne bo nikoli sramoval priznati, če je kaj zakrivil." Ob teh besedah je vojvoda dvignil kozarec k ustom. Norbert je pridržal sapo; zdelo se mu je, da se svet vrti pred njegovimi očmi. "Težko je, strašno težko, če se mora oče tako poniževati pred svojim- sinom, in to celo zaman." Dasi je Norbert obrnil glavo vstran, je vendar videl očeta, kako je nastavil kozarec na ustne. Pravkar je hotel pričeti piti, ko je agonija mladega moža prikipela do viška. V trenotku je skočil naprej, pognan kakor puščica z napete tetive, zgrabil je kozarec iz očetove roke, ga »treščil skozi okno ter zavpil: "Nikar ne pijte!" V trenotku je vojvoda čital vso strašno resnico na obrazu svojega sina. Stresel se je po vsem telesu, obraz mu je posinel, oči so se mu pod-plule s krvjo. Hotel je nekaj reči, toda iz njegovih ust se je utrgal samo nerazločen glas; mehanično je sklenil roke, nato pa liki posekan hrast padel vznak ter pri padcu udaril s temenom ob rob težke hrastove mize, ki je stala za njim. Norbert je naglo odprl vrata. 'Na pomoč, na pomoč!" je zakričal, ga očeta!' 'Umoril sem svoje- (Dalje prihodnjič) KAtfADA IN AMERIŠKA PROHIBICIJA Toronto, Canada, 3. marca —V kanadski provinci Ontario so leta 1929 glasom uradne statistike potrošili $52,901,-580 za opojno pijačo. Generalni pravnik province naznanja, da več kot polovico te svo-te so pustili Amerikanci v Kanadi. Nedavno se je pri Kenoshi, Wis. zgodila strašna železniška nesreča, ko je vlak zadel v neki potniški bus. Ubitih je bilo 11 in ranjenih 80 oseb. Slika kaže razbite vozove vlaka, kjer je bilo največ ubitih. A); tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXTXXXXXTZ^XTXTXXXTXXTXXXXXXXXX*V.rXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Y^TYyTX YTXT YTTTYTYYYYTY^ Dovažamo zastonj v vse dele mesta 10 25 Odprto zvečer do 8:30 razprodaja PRI Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI ZAČNE SE V SREDO, 5. MARCA, OB 9. ZJUTRAJ IN SE NADALJUJE VES TA TEDEN Vršila se bo največja 5c, 1 Oc, 1 5c, 25c čistilna razprodaja, kar ste jih še videli. Bodite zgodaj na mestu, da si izberete in okoristite s to izvanredno priliko. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste i Kupi moške delovne nogavice, ki sicer par | veljajo 25c. g g kupi ostanke finih trakov, in raznih kos jpritiklin. 10 C I ženske volnene in deloma volnene par ; nogavice, vredne do 49c. 15c kos kuj)i količino blaga, ki se je prej prodajalo ža 69c. 25c kos I kupi jopiče, čisto malo pokvarjene v i tovarni, ki se bodo še dobro nosili. g g i kupi razne nogavice ža ženske in otro-par j ke, vredni do 25c. 10c kos kupi celo vrsto raznih ostankov, vredni do 39c. 10c otro^e Petticoats, vseh mer, kos ! vredni do 49c. 25c par kupi nogavice za dekleta in deklice, čisto malo nepopolni, vredni 49c. 25c kos kupi vse ženske m dekličje union suits in drugo spodnje perilo, ki je ostalo od naše velike razprodaje zadnji teden. Pomnite, da je v tej okolici samo ena trgovina, ki vam lahko prodaja po tako nizki ceni in ki garantira, da povrne denar, če ne boste zadovoljni z blagom. Chicago Chain Store Co. / 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste ^TT«YHtgTTYT«TEXXXXEXXXXXXXXXXXXTTTYTTYXT»XXXXXXXXXXXXXXXXyXXXXXXXXXXXXXXiXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTX