DOMOVINA
SLOVENIAN MORNING * DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 77	.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 1, 1940	LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Turčija je odprla Dardanele zaveznikom če hočejo skozi tukaj udariti na Nemce
Bolgarija je radi tega zelo v skrbeh. Zavezniki hočejo na vsak način zapreti Nemčiji dovoz olja,
brez katerega se Nemčija ne more vojskovati. 1
ČE ŠOSTA ZAVEZNIKATPOSTAVILA V ČR- ; NEM MORJU USPEŠNO BLOKADO PROTI NEMČIJI, BOSTA ZMAGALA
Bucharest, 31. marca. — Iz zanesljivih diplomatskih krogov se je zvedelo, da je Turčija dovolila zaveznikom prosto pot skozi Dardanele, da začno z blokado proti Nemčiji v Črnem morju. Turčija je pristala na to še zadnji teden na vojaški konferenci v Aleppo, ki se je vršila med zavezniškimi in turškimi generali.
V tej najnovejši strategiji zaveznikov je zelo zainteresirana Bolgai-ija, ki leži ob črnem morju in ki vodi obširno trgovino z Rusijo po ičrnem morju.
Kakor hitro pridejo zavezniške bojne ladje v črno morje, bodo začele z blokado, da preprečijo dovoz raznih potrebščin, zlasti pa olja iz ruskih pristanišč v Nemčijo. Toda kar se tiče dru- ,
ge ruske trgovine, je zavezniki ne bodo nadlegovali, dokler bo ostala nevtralna. Zaveznikom se nj treba zaenkrat bati napada z obrežja črnega morja, razen če pride sem z vojaško silo Nemčija. Toda v tem slučaju pridejo sem zavezniške čete iz Palestine.
Značilne besede je zapisal bolgarski časopis "Slovo" glede te najnovejše poteze zaveznikov rekoč: "Sedanja evropska vojna se bo najbrže odločila na črnem morju. Olje je za Nemčijo živ-ljenska potreba. Dozdaj dobiva Nemčija vse olje iz Romunije in Rusije. Vse rusko olje se vozi1 preko Črnega morja, če se bo zaveznikom posrečilo uspešno zastaviti blokado v Črnem morju, bodo dobili vojno."
Anglija svari nevtralce
London, .50. marca. — Angle-.....i&i mornariški minister Churchill je govoril po radiu vsemu svetu, da se od Anglije v bodoče ne more pričakovati, da bi upoštevala mednarodne postave nevtralnih držav, ki so v veliko prednost sovražniku (Nemčiji). Ta govor mornariškega ministra je bil podoben onemu, ki ga je govoril 20. januarja, ko je pozival vse nevtralne države, naj se pridružijo zaveznikom proti Nemčiji, da bo.tako vojna hitreje končana,
Churchill je v svojem govoru zagotavljal, da ni nobenega vzroka, da bi šla Rusija v vojno, razen če to sama želi. Dalje je zagotavljal, da Anglija nima nobenega spora z Italijo ali Japonsko ter da hoče Anglija osredotočiti vso vojno operacijo proti Hitlerju in nacijskemu nasilju.
"Vse je danes mirno na zapa-dni fronti, tako tudi na morju," je rekel Churchill, "toda več kot en milijon nemških vojakov, vključno vseh mehaniziranih divizij, je pripravljenih, da udari-, jo v trenutku v Nizozemsko, Belgijo ali Luksemburg. Vsak trenutek so te nevtralne države lah-
ko tarča sovražnika, lci nima nobenega obzira in spoštovanja dO; svobode drugih narodov."
Dalje je minister naštel, da je* Nemčija v tej vojni. potopila že 200 ladi;j nevtralnih držav, pri čemer je izgubilo življenje nad en tisoč mornarjev, ki niso imeli nobenega spora z Nemčijo, ampak so bili samo v službi svoje države, ki trguje z Anglijo.
-o-
Zadnja seja Jutri večer ima Euclid Rifle klub zadnjo sejo v dvorani. Seja v maju se vrši pa že "v,zelenem gaju" pod Močilnikarjevi-mi javori. Kot naznanja predsednik Jim Šepic, bo slovo od dvorane jako ganljivo in bo v "tekočem" položaju, zato se prijazno vabi vse člane, da se javijo k raportu jutri večer. Mrs. Kogovšek bolna Naša pridna narodna delavka Mrs. Margaret Kogovšek, 15606 Holmes Ave. se je pred par dnevi nekaj ranila v nogo in si zastrupila kri. Nagla zdravniška pomoč jo je obvarovala pred hujšim. Toda ni še povsem iz nevarnosti. želimo ji skorajšnjega okrevanja.
PRIJATELJ SLOVENCEV SE PRIPOROČA
V našem uredništvu se je zgla-sil Mr. Charles G. Deckman, ki kandidira za državnega poslanca na demokratski listi 'Mr. Deckman je trgovsko naobražen človek z dolgoletnimi izkušnjami, ki pozna razmere in potrebe tako delavskega kot trgovskega stanu. Zlasti Collimvodčanom bo Mr. Deckman dobro poznan, ker njegov oče je bil, ki je ustanovil tamkaj šno opekarno, ki je danes znana pod knenom Collinwood Shale Brick Co. Podjetje je bilo prej znano kot Deckman, Duty Brick Co.
Tudi kandidat Deckman je bil dolgo let uposlen pri tem podjetju in osebno pozna mnogo naših rojakov, katere je še on vzel na delo, med njimi tudi sedanjega preddelavca Mr. Antona Vid-
marja. Ko se je zidal Slovenski dom na Holmes Ave., pripoveduje Mr. Deckman in kar je znano tudi rojakom v Collinwoodu, je podjetje mnogo pomagalo pri gradnji z ugodnimi cenami opeke in pa mnogimi doprinosi. Mr. Deckman pravi, da je še potem, ko je bil Dom dograjen, mnogo krat posetil ta narodni hram in mnogokrat kegljal na tem kegljišču.
Potem je pa Deckmanova družina opekarno prodala in sedaj lastuje Mr. Deckman enako podjetje v Wooster, O. Stanuje pa na Rosecliff Blvd. pri 185. cseti, torej še vedno med Slovenci.
Mr. Deckman se toplo priporoča Slovencem, da poleg svojih 1 kandidatov odajo glas tudi zanj • in obljublja, da se bo izkaza!
NOVI GROBOVI
Mike Kirbish
iPo dolgi in mučni bolezni je preminul na 7417 Lockyear Ave. Mike Kirbish, star 46 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Ausprung in enega sina, Mike ml., sestro Margaret, omoženo Filipič in sestro Agnes, omoženo Lach v Milwaukee, Wis., ter več sorodnikov. Rojen je bil v Cirkovcih, okraj Ptuj, kjer zapušča enega brata in tri sestre in več sorodnikov. Tukaj je bival 27 let. Bil je član društva Cleveland-ski Slovenci, št, 14 SDZ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega i zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v torek popoldne ob 1:30 na Highland Park pokopališče. Naj počivaj v miru, preostalim pa sožalje.! Vineenc Gundic Včeraj zjutraj ob šestih je preminul v Glenville bolnišnici' Vincenc Gundic, star 44 let, ro- ] dom Hrvat. V Ameriki je bival nad 30 let. Poleg sestre Ger-1 trud Šinkovec, zapušča tudi te- J to Amalijo Stinčič, 3935 Broad-j way, pri kateri je stanoval. Po-' greb se bo vršil v sredo zjutraj, ob 8:30 iz pogrebnega zavoda * Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st j St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.	* Ignacij čerček
Danes zjutraj je umrl Ignacij Čerček, star 67 let, stanujoč na 1263 E. 169th St. Bil je član j1 društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. j j Pogreb ima v oskrbi pogrebni], zavod Frank Zakrajšek. Več 1 poročamo jutri.
-o--I
Dobro obiskane prireditve * Včeraj se je vršilo več slo- r venskih prireditev, ki so bile * vse dobro obiskane, tako spo- 1 mladanski koncert Zvona, oba ^ koncerta godbe fare sv. Vida jc in godbe društva sv. Jožefa, št. ( 169 KSKJ, banket ob priliki 10- 1 letnice društva Najsvetejšega '' Imena v fari sv. Kristine in spe- ^ voigra mladinskega pevskega ' zbora SDD na Waterloo Rd. V soboto večer je bilo pa več ples- 1 nih prireditev, ki so bile vse i dobro obiskane.
Slovenke imajo glas!
V soboto se je vršila pevska , tekma, v katero so poslale vse javne šole v Clevelandu svoje pevske moči in sicer vsaka šola . po osem. Za East High šolo je odnesla prvenstvo v solo petju gdč. Marion Kuhar, za Collinwood višj-o šolo pa v duetu Betty Raddell in Josephine Rotar. Čestitamo!
Pomlad zares ostane
Vremenski prerok zagotavlja, da je prišlo vreme nekaj k pameti in da bo pomlad zdaj zares ostala pri nas. To potrjujejo tudi jate divjih rac, ki se že selijo v svoja severna letovišča. Neka-Iteri sicer dvomijo tem obljubam, |ki se spominjajo, da je bilo pred dvema letoma v marcu gorko, v aprilu je bil pa sneg in smo imeli še v maju precej mrzlo vreme.
Cleveland, varno mesto Na 11. aprila bo dobilo mesto Cleveland v Chicagu diplomo v priznanje, da je to najvarnejše ■ mesto v Zed. državah. Cleve-landčani oziroma lokalni "var-• nostni koncil" bo najel poseben 1 vlak, s katerim se bodo peljali po ' trofejo.
Seja in zabava
članice društva St. Clair i Grove št. 98 W. C. se opozarja j na važno sejo jutri večer v na-1 vadnih prostorih. Po seji bo prijetna zabava.
Hitler v Kočevju j
Ljubljana, jr. aprila.— Včeraj popoldne' (v nedeljo) se je nenadoma pripeljal v Kočevje z letalom nemški kancler Adolf Hitler. V naglici se je zbralo sto tisoč kočevskih oboža-teljev, katerim je Hitler obljubil, dm bodo kmalu v rajhu. Po petih minutah se je zopet odpeljal, in si- j cer je letel proti Ljubljani, j Da je bil to sam Hitler, se doznava iz tega, ker je ne- j kdo pobral na trgu pred ! justično palačo vizitko, ki j jo je najbrže Hitler vrgel iz letala. Na karti je biio zapisano: "Na svidenje— 1 Hitler!" Takoj sta se dvig- ! nila dva vojaška avijona, j ki sta zasledovala nemško 1 letalo prav do Maribora, pa ga nista dohitela.	i
-|Udli T A J (t -
-O---j
Vlada je udarila po monopolu v gradbeni industriji
Cleveland, O.—Federalna ve-' lika porota je obdolžila 102 organizacij, kompanij in posameznikov, ki so v zvezi s plu-' bersko industrijo, da so kršili antitrustno postavo s tem, da' narekujejo cene materialu in' delavski moči v tej industriji. I Obtoženi imajo čas do 22. apri-1 la, da dokažejo federalni vladi, I da niso krivi. Obravnava proti tem se ne pričakuje pred jeseni in se bo vršila v Clevelandu.
V tem pa nadaljuje vlada s preiskavo tudi v drugih delih gradbene industrije, da preže-, ne enkrat za vselej monopol iz gradbene industrije ter s tem zniža stroške pri gradnji hiš. j Kot trdi vlada, sedaj razne in-' dustrije in unije narekujejo! cene in posameznik si ne more pomagati drugače kot plačati, ali pa sploh ne zidati. To je potem vzrok, da je gradbena industrija tako zastala.	*
Vlada preiskuje poleg plum-berske industrije, tudi električno, dalje izkopavanje za temelje in drugo. Justični oddelek vlade v Washingtonu je dozdaj obtožil že 930 razriih korpora-cij po deželi kršitve antitrustne postave.
-o--
Rusija je vzela Estoncem mesto Balticport
Stockholm, 31. marca.—Švedsko časopisje je prineslo danes vesti, da je Rusija prisilila estonsko republiko, da ji je povsem prepustila mesto Balticport, ki ga mora takoj izprazniti. Estonska vlada je zastonj protestirala proti temu, ker je ( bila z Rusijo podpisala jeseni pogodbo, da odda Rusiji to pristanišče samo v najem, ne pa ' da ji da vse mesto. Toda, kot 1 se poroča, protest je bil brez uspeha in Estonci so se začeli trumoma seliti iz mesta.
.-o-
Na obisku
J Mr. in Mrs; Joe Salomon, e 1152 E. 63rd St. sta bila na ob-■ isku v Beech Grove, Ind., pri - Mr. in Mrs. John Sedej, ki poti šiljata najlepše pozdrave vsem o prijateljem in znancem v Clevelandu.
, Važna seja
r V torek 2. 'aprila se vrši mese a čna seja pqdružnice št. 41 SŽZ t- Ker je mnogo važnih zadev n; i- dnevnem redu, se prosi članice da se udeleže v velikem številu.
NAJNOVEJŠE VESTI,
Pittsburgh, Pa., 31. marca.—' Reka Ohio, ki je sinoči narasla' na 28.53 čevljev višine, je začela padati, predno je storila kaj škode. Zadnje deževje in topeči sneg je grozilo, da bodo nastale povodnji v zapadni Penn-sylvaniji in v severnem delu dr- J žave New York, toda milejše ' vreme je povzročilo, da so za-'-čele Vode padati.
Reka Sacramento je v nede- 1 ! 1 jo stopila čez bregove v treh ,1 krajih nad Colusa in Princeton 1 ter je poplavila kakih 40,000 < akrov zemlje ter izolirala me-j' sto Butte City.	P
Akron, O., 31. marca,—Avto-' • bus, ki je peljal ljudi v Arrow 1 klub, znano igralnico v Geauga P County,-je blizu kraja Stow tr-J) čil z nekim avtom; Na busu je i1 bilo 42 oseb, ki so se vse močno 1 pretresle, toda nihče ni bil res- 1 no poškodovan.
Seattle, Wash.—Letalo, katerega je vodila 25-letna Cora1J Sterling, se je zaletelo z brzino ISO milj na uro v kup žaganja ' na nekem lesnem skladišču. Pilotka in štirje otroci, v starosti od 4 do 14 let so bili na mestu * ubiti oziroma so zgoreli v pla- * menih, ko je začelo letalo gore- * ti. Letalo je bilo last John Ste- 1 vensona in v letalu sta bila dva 1 njegova otroka, dva pa njegova nečaka. Stevenson je prepustil t letalo pilotki, ki je imela toza-' * devno licenco. Stevenson je ho- 1 tel otroke malo razveseliti in i jih je del v letalo, sam je pa po-. ( let opazoval. Vzelo je eno uro, 1 predno so mogli do trupel, ki 1 so bila samo kup oglja.	j
Berlin, 1. aprila. — Nemška i vlada je danes naznanila po ra- i diu, da so nemški zrakoplovci včeraj izstrelili sedem franco- j skih letal, ne da bi pri tem sa- j mi trpeli kaj škode.
London, 31. marca.—V sever- j nem delu Anglije so se danes 1 pojavili nemški avijoni, katere U so pa angleški avijatičarji pregnali, predno so mogli vreči eno samo bombo.
Zed. države imajo najhitrejšo ladjo
New Orleans. — Ameriška ■ mornarica je danes preskušala nov tip torpednega čolna, ki se je izkazal na preskusni vožnji sijajno. Po vodni gladini je brzel 46 milji na uro, česar ne napravi nobena bojna edinica katerekoli svetovne države. Te vrste bojno ladjo se bo rabilo v prvi vrsti za obrambo ameriškega obrežja. Strokovnjaki trdijo, da bo ladja' potem, ko bodo motorji izglaje-j ni, lahko delala 60 milj na uro. Služba na teh torpednih čolnih je tako naporna in nevarna, da dobiva moštvo plačo za čas in 1 pol.
Zadušnica
V sredo 3. aprila ob osmih se ' bo brala v cerkvi sv. Kristine za-' dušnica za pokojnima Marijo in ; Josipom Bizjak v spomin 22. ob-1 letnice njih smrti. "Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Visoka davčna mera
Na podlagi zadnjih izrednih volitev v sredo, je okrajni avdi-. tor Zangerle določil za Cleveland i davčno mero $3.19Va za vsakih _ $100 vrednosti. Lansko leto je -j bila davčna mera $3.02. Zahva-!_ liti se je treba tistim, ki so glasovali za* te davke in tistim, ki so sicer proti, pa niso šli volit. Pozdravi iz domovine 5. Mr. Anton Kline, bivši Cleve-a landčan, pošilja iz Gornjega po-e, lja pri Novem mestu iskrena ve-, likonočna voščila.
Ta teden se odloči za 3. termin
Država Wisconsin bo odločila v primarnih volitvah med Rooseveltom in Garnerjem. Vsa dežela napeto zre na to državo, pa tudi razni kandidati pričakujejo odločitve.
Washington, D. C.—Ako bo gibanje in agitacija za Roose-veltov tretji termin res postala upoštevanja vredna, se bo pokazalo na izidu primarnih volitev v državi Wisconsin jutri. V boj so šli delegatje za narodno demokratsko konvencijo pristaši podpredsednika Garnerja in predsednika Roose-velta. To je prvič, kjer si stojita nasproti Roosevelt in Garner. Če bo dobil Roosevelt v Wisconsinu, potem Garner lahko pospravi svoje stvari in gre domov v Texas, kjer bo poslej premišljal o svoji politični karieri.
Pa ne samo Garner ju bo od-
jvzeto vsako upanje za nominacijo, ampak tudi vsem drugim demokratskim kandidatom, če imajo kaj upanja, kot Farley, McNutt, Wheeler in drugi. To se pravi, če bo hotel Roosevelt kandidirati.
Dozdaj so dobili Roosevelto-vi kandidatje še povsod večino, kjerkoli so se vršile primarne volitve. Tako v New Hampshire, Maine in Alaski. Te so izvolile 24 delegatov, ki so vsi na Rooseveltovi strani.
Če bo pa jutri zmagal Garner v Wisconsinu, se bo pa pokazalo, da je dežela proti tretjemu terminu in Roosevelt se bo moral umakniti.
Smrt državnega tajnika v Ohio je povzročila precej resen problem pri republikancih
Columbus, O. — V soboto zjutraj je umrl državni tajnik Earl Griffith, ki je bolehal za srčno boleznijo samo par dni. Star je bil 52 let in je bil izvoljen leta 193,8 državnim tajnikom obenem z goyernerjem Brickerjem. Njegova smrt je povzročila precej zmede pri republikancih. Griffith je bil kandidat za ponovno izvolitev. Proti njemu je kandidiral na republikanski listi samo Edward Hummel iz Cincinnatija, ki je pa kandidat za ta urad že zadnjih 14 let, torej tudi zdaj niso polagali nanj nobene važnosti.
Zdaj je že prepozno, da bi mogel priti kak drug kandidat na glasovnico. Lahko pa kandidirajo s tem, da ste-njihova imena piše, kar je zelo nerodno in taki kandidatje nimajo dosti prilike za izvolitev.
Poleg tega je pa še drug problem. Governer Bricker mora zdaj imenovati namestnika državnemu tajniku. Ta bo po postavi v uradu samo do volitev 5. novembra. Takrat bodo državljani volili enega kandidata, ki bo služil od 5. novembra do 31. decembra in enega, ki bo v uradu od J. januarja, naprej, za dve leti. Torej bo precej zmešnjave in republikanci se boje, da bodo to mesto izgubili demokratom.
Griffith je bil doma iz Mount Gilead, O., kjer je imel tednik "Sentinel" zadnjih 26 let. Prvič je kandidiral za državnega tajnika leta 1936, toda ga premagal demokrat William J. Kennedy. Leta 1938 je pa zmagal, ko so republikanci izvolili tudi governer-ja radi spora y demokratski stranki.
/LADA JE PRIČELA DANES ZJUTRAJ £ LJUDSKIM ŠTETJEM PO DEŽELI
120,000 vladnih nameščencev je začelo danes z ljudskim štetjem v Zed. državah. Kdor je "dihal" danes zjutraj ob 12:01 bo vštet. Popisovalci bodo šli od vrat do vrat po vsej deželi, kjer bodo stavili kakih 200 vprašanj, ljubih ali neljubih (več neljubih). Toda vlada zahteva, da odgovorite na vsako vprašanje. Vse informacije, ki jih dobe vladni popisovalci od vas, bodo absolutno tajni. Samo glede vaših dohodkov se je vlada toliko podala, da vam ni treba tega odgovoriti popisovalcu, če ne marate. Lahko pa odgovor napišete na papir, ga denete v kuverto, jo zapečatite in mu jo izročite. Tako ta popisovalec ne bo vedel vaših gospodarskih razmer, ampak samo vladni urad v Washingtonu.
V Washingtonu bo zaposlenih
8,000 oseb, ki bodo seštevali in urejevali ta poročila. V teku osmih mesecev mora dobiti predsednik v roke natančne številke ljudskega štetja. Pričakuje se, da bo ljudsko štetje pokazalo, da prebiva v Zed. državah 132,000,-000 oseb, ki stanujejo v 33,000,-
000	hišah. Prvo ljudsko štetje leta 1790 je pokazalo 3,929,214 oseb, leta 1930 pa 122,775,046. Kakor računajo statistikarji, bo štelo prebivalstvo Zed. držav v prihodnjih 25 ali. 35 letih 145,-000,000 duš, potem bo pa začelo padati.
To bo zdaj prvič, ko se bo natančno vedelo, koliko brezposelnih je z današnjim dnem v" Zed. državah. Po mestih bo štetje -končano v dveh tednih, po deželi v enem mesecu. V okraju Cuya-
1	hoga bodo s štetjem v torek.
ZED. DRŽAVE NE PRIZNAJO KITAJSKE VLADE, KI JO JE POSTAVILA JAPONSKA
Washington, D. C. — V soboto je v kitajskem mestu Nanking položil prisego Wang Ching, novi predsednik kitajske republike, katerega je postavila na vlado Japonska. Državni oddelek ameriške vlade je potom tajnika Hulla uradno izjavil, da ne prizna nove vlade iz razloga, "ker jo je Japonska vsilila kitajskemu narodu z oboroženo silo."
Državni tajnik Hull je izjavil, da imajo Zed. države dovolj
vzroka verjeti, da ima vlada generala Kajšeka v Chungkingu podporo in naklonjenost od velike večine kitajskega naroda, zato bodo to vlado Zed. države še naprej priznale.
Nova kitajska vlada, je rekel Hull, katero je postavila Japonska, daje videz nadaljnega koraka, s katerim bo oborožena sila vzela prosto voljo naroda, da bi imel svobodne politične in ekonomske zveze z ostalim svetom.
"AMERIŠKA DOMOVINA" ]
AMERICAN HOME	j
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER	j
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol letat $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50.
Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00.
Za Evropo, celo leto, $7.00.	I
Posamezna številka, 3c.	j
SUBSCRIPTION RATES:	1
U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. , U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. £ European subscription, $7.00 per year.	r
Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
_No. 77 Mon., April 1, 1940 J
Po vojski diši!	'
Ta vojna, ki se bojuje med zavezniki in Nemčijo že od * meseca septembra, je prav za prav čisto navadna titularna ] vojna in je vse le pri žuganju drug drugemu. Vsaj dozdaj je 1 bilo tako. Ampak zadnje dni je pa videti, da so si nasprotniki slekli rokavice in si začeli pljuvati v roke. Vsa znamenja kažejo, da se bodo udarili zares, torej je res začelo dišati po ; vojski.
Prvo znamenje resne vojske se je pokazalo, ko je padla j v Franciji Daladierjeva vlada. To se ni zgodilo 'samo za kratek čas ali da bi bila to samo igra državnikov. Odstop vlade ;e izsilil francoski narod sam, ki se je naveličal cincanja in čakanja, pa zahteva akcije na fronti, ali pa naj se pokliče vojake domov. Na čelo vlade je stopil energični Paul Rey-naud, ki je poznan neizprosen sovražnik nacijev in komunistov. In od tega upa francoski narod, da se bo resno oprijel bojnega "rokodelstva."
Drugo znamenje resnejšega položaja je bilo, ko, je'nova francoska vlada izsilila od Rusije, da je odpoklicala svojega poslanika iz Pariza, Jakoba Suritza. Francoski vladi je bilo vseeno, kako si vzame to Moskva k srcu. Če se ji radi tega pobesi šoba, je Franciji tudi prav, ali si pa morda to celo želi.
Tretje znamenje, da se nekaj pripravlja, je bilo sklicanje vrhovnega vojnega koncila- zaveznikov v London. Ta koncil si je še enkrat zatrdil, da vztrajata Anglija in Francija na ciljih in ostaneta neomajena drug ob drugem in da nobena izmed držav ne bo sklenila separatnega premirja ali miru.
Dalje je koncil sklenil, da se pokliče domov angleške poslanike iz balkanskih držav, da se jim da vsa potrebna navodila za bližnjo bodočnost. Dalje je sklenil koncil, da pokliče v London na posvetovanje državnike vseh balkanskih držav.
Četrto znamenje, da je nekaj v. zraku, je to, da se je vršilo posvetovanje med poveljniki zavezniških čet v Palestini in turškimi generali. Sporazumeli so se, kako bodo vse te armade nastopile, kadar pride čas.
Vse to kaže, da se nekaj pripravlja in sicer se pripravlja nekje na bližnjem vzhodu, ali na Balkanu, ali pa malo dlje, kje v Črnem morju, ali v Kavkazu.
Predno se pa dvigne zastor in se zaigra bojni ples tam kje', bomo še brali, kako bodo zavezniki napravili zadnji poskus, da si zasigurajo Italijo. Morda se jo bo pritisnilo ob -'.id in dalo na odločitev: ali, ali.
'Kaj bo" zdaj rekel nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je vedno trdil, da francoski narod ne mara vojne? Pa je bil vendar francoski narod, ki zahteval od svoje vlade akcije na fronti.	/
Videti je, da sta se končno Anglija in Francija odločili za akcijo. Sicer je bil pa to že sknljni čas. Njih prestiž je bil v nevtralnih deželah zelo prizadet, ker nista storili ničesar, da bi rešili Češko, ničesar, da bi rešili Poljsko in ničesar, da bi rešili Finsko. Zdaj, ko grozi nevarnost Balkanu, sta morda Anglija in Francija uvideli, da ne smeta več držati križem rok, ali bosta pa izgubili vse prijatelje? Nemčija bo postala pa tako močna, da je res ne bo mogoče več premagati.
Francija ima na zapadni fronti ogromno vojaško silo. Močno armado imata zaveznika tudi v Egiptu in Palestini. In taka armada ni, da bi ostala dlje časa brez dela.
Torej je začelo zares dišati po vojski! Samo če ni vse že nekam pozno!
Dirka za Balkan
V Evropi je razpisana velika tekma in prva nagrada je Balkan! V tekmo so se priglasile Anglija in Francija, na eni strani, na drugi pa Italija, Nemčija in Rusija. Kdo bo zmagal v tekmi, kdo bo dobil prvo nagrado in kdo si bo opekel prste ?
Tekma za Balkan se je pričela prav za prav z onim dnem, ko sta se sestala na prelazu Brenner Mussolini in Hitler. Hitler je tedaj razložil Mussoliniju, kako lepo in gladko bo šlo, če si bodo vsi trije fašistični bratci razdeli važno balkansko postojanko, ki brani vsem trem k širšemu razmahu: Nemčiji proti jugovzhodu, Italiji proti vzhodu, Rusiji proti jugozapadu.
(Kar se tiče diplomatskih trikov v Evropi dozdaj, dobi prvo nagrado Hitler. Navaden kaprol, pa je ugnal v kozji rog vse stare in v diplomatskih zvijačah kaljene stare angleške in francoske diplomate. Tako si je zavaroval jug z zvezo z Italijo, vzhod z zvezo z Rusijo in z isto tudi sever. In zdaj si hoče z obema skupaj zagotoviti še Balkan.
Hitler ima lepe ideje in fine načrte, samo vparšanje je, če jih bo mogel izpeljati. To se bo videlol kmalu. Zdaj si na vse načine prizadeva, da zvleče skupaj Stalina in Mussoli-nija Če ta dva udarita v roko, potem je Hitler napravil kupčijo in lep likof bo za molzno kravo.
K notarju so imeli iti še pred veliko nočjo in prepisati balkanska posestva nase. Kot vidimo, ni bilo nobene kupčije. Nekje je obtičal voz v blatu. Ne va se še kje, ali v Rimu, ali v Moskvi. Tisti teden pred veliko nočjo je bil razglašen prihod ruskega zunanjega ministra Molotova v Berlin, da bi dal za likof. Pa ga ni bilo. Najbrže vztraja Mussolini še vedno pri tem, da ima on največ pravice do Balkana, ali se pa boji imeti Stalina za soseda.
Ta zastoj so izrabili zavezniki in so sami postali kupci za Balkan. Kdo da več? Kdo bo prvi tam?
BESEDA IZ NARODA
Jd podružnice st. 1» szi ™
da
članice naše podružnice se
rosi, da se prav gotovo udeleže Ij51"'
rihodnje redne seje 2. aprila, us
3r imamo precej važnih reči na v a
rogramu in pa glede "Materin- 80
cega dne" ter obenem proslavo
aše 13 letnice.,
.	. v	. dal
Malo smo sicer ze pozne in vse ^
repočasne, pa kaj pa je, da bi snske ne .zvedele, če se malo za-
Ce
zamemo. Malo korajže je tre-
VE'
a in dobre volje pa gre. Vča-
, ,	v voi
ih se pišejo reklame po vec mescev in včasih pa par tednov re-lame napravi ravno isto — isti speh.
Torej vas prosim in vabim na-ravite mi to uslugo in udeležite e seje v polnem številu in poma- se ajte s svojimi koristnimi na-veti in priporočili za dostojno m< iroslavo "Materinskega dne." ^
Ne smete pozabiti, da je bil klep zadnje seje, da bomo po- s. vojile našo podružnico s tem, ni a bo vsaka sedanja članica pri- ofc »eljala po eno novo ali pa tudi pr reč. Začrtale1 smo si tudi, da mo- nc amo pridobiti 16 mladih "deklic k £ a našo 13 letnico. Torej na de- le o, da bomo imele kaj pokazati, la ne bomo samo kimale in govo- je •ile kako druge podružnice na- ^ jredujejo.	je
Zakaj bi bile riavno me tako §e ;aspane? Narava se prebuja, C{ jrosim vas, dajmo se tudi me in 0i 3odimo malo bolj delavne, Bodi- y no zavedne Slovenke in to poka- a] šimo s tem, da delujemo za rast p, n napredek Slovenske ženske d, sveže.	p;
Ravno, ko to pišem, mi je pri- p nesel raznaaalec Ameriško Do- u tnovino in takoj na prvi strani ridim kako je Diesc^v odbor pre- u pričan o delovanju komunistov V( v prid Rusije. Po mojem! skrom- n nem mnenju se mi vidi zelo ne- d smiselno, ko se plačuje težke ti- u sočake za take preiskave, kajti vse to breme bo prišlo na nas de-iavski razred, komunistična stranka pa deluje že leta in leta S( in pri tem bo tudi ostalo, kajti, če država sama ne razpusti ko- g munistične stranke in uniči vse s njihovo časopisje in reklamo s katero podžigajo narod k nezado- j, voljnosti in proti demokraciji, ki d jo imamo v tej deželi tudi vse p preiskave ne bodo nič pomagale. n
Saj ne rečem, da je tudi tukaj rj vse tako kakor bi moralo biti. t< Prav lahko bi bilo 100 % boljše ž kakor je. Zgleda pa čimdalje S( slabše, posebno za delavski raz- b red in skoraj bo že treba imeti s železne živce, da bi bili zmožni r prenašati vse, kar naift sedaj na- n klada j o. Kar vzemimo, na primer, davki so zmagali. Kje naj n pa jemljemo?' Dela ni, denarja S; tudi ne, najemniki se že sedaj v pritožujejo, da ne morejo plačevati najemnine.	n
Kdo neki je volil za davke, n lastniki hiš prav gotovo ne, vsaj v jaz bi si tako mislila, skoraj me p navdaja misel, da so bili najem- n niki v večini, ki so glasovali za š večje davke. Vse polno je takih volivcev, ki nimajo prav nobene n razsodnosti, ko ne pomislijo, da n bodo z večjimi davki prizadeti s najemniki kakor lastniki hiš. p Seveda premnogokrat se pa do- d godi, da če pripomniš, da bo n višja najemnina, p,a ti pove, da bo "mufal," a tega pa ne pomisli, n da bo moral tudi drugje plače- 1< vati večjo najemnino in tako gre ž naprej, da smo vsi skupaj priza- š deti in to po svoji lastni krivdi. lt Pa naj bo dovolj te politike. 1<
Druga važna novica, ki sem jo p brala je pa izlet Slovenske žen- n ske zveze v Washington, D. C. z Jako vabljivo se sliši tisti opis kako se boste vozile in kaj vse boste videle. Čestitam vam vsem in vsaki posebej, katere boste ji deležne tiste sreče. Moja srečna 3 zvezda mi ne dopušča ničesar s: drugega kakor delaj, varčuj in pa plačuj!	n
Apeliram pa na naše članice, n
m
katerim je "finančni minister"
se
kaj bolj naklonjen kakor meni, „ da se priglasite za ta izlet. Jaz prav rada verjamem, da bo prav luštno in prav priporočljivo je, da se malo bolj seznanimo z našo ameriško prestolico.	vj
Malo precej raztegnila sem ta £ moj dopis, ampak želela sem si že ^ dalj časa o tem malo napisati, ^ zato sem pa sedaj vse skupaj spravila v en dopis. Torej člani-ce ne pozabite, da je 2. aprila ^ važna seja. S sesterskim pozdra-vom,	V£
J. Welikanje, predsednica.
-0-7"	VE
Na 15 letnico tr
Sezona društvenih prireditev bi se je zopet pričela. Velika noč je minila in sedaj bomo nado- 5 mestili, kar smo v postu zamu- k dili.	tc
Društvo sv. Helene št. 193 K. sl
•	S. K. J. bo praznovalo 15 let-1 nico ..društvenega obstanka in ■ ob tej priliki podalo zelo pester i program. Blagoslovilo se bo
•	novo banderce mladih članic, ! katere bodo tudi prvič nastopi-
•	le v svojih novih unifornjah.
» Odzvalo se je našemu vabilu d " lepo število gl. uradnikov ka- d " kor tudi duhovni vodja naše si jednote, Father Butala bo pri- d } šel in blagoslovil novo bander-> ce. Program se prične točno s 1 ob šestih zvečer v cerkvi Marije L
-	Vnebovzete in sicer v nedeljo 7. v
-	aprila, po blagoslovitvi pa se s t podamo skupno v Slovenski l e dom na Holmes Ave. Tam se
pa nadaljuje s programom — v
-	pozdrav in predstavljene bodo 1
-	ustanovne članice, dekleta se I i bodo pokazale v svojih novih r
-	uniformah, govor duhovnega t v vodje. Na programu bo tudi z
-	nekaj pevskih točk, katere bo- 1 do proizvajale same naše ta r
-	mlade članice. "	\ -i Po končanem programu v š
spodnji dvorani, se gostje po- i a dajo v zgornjo dvorano, kjer bo i a servirana večerja za vse navzo- I i> če in nadaljevalo se bo s pro- 5 gramom. Predstavljeni bodo I e gl. uradniki, govorili bodo s s Msgr. Hribar, urednik Glasila, Ivan Zupan, Mr. A. Grdina in j drugi. Ker smo pa s časom e precej kratki, se bo apeliralo s na govornike, da ne bodo govo- 1 •j rili delj kot pet minut, to pa za- ! i- to kot prej omenjeno, ker bo 1 ie že itak pozno in želimo, da bi e se udeleženci tudi malo poza- 1 bavali med nami in ne samo po- 1 ti slušali resne in podučne govo- \ re, ker imamo vsakega nekaj 1 l- na programu.	]
i- Ker je med nami tudi mladi- < U na, vemo, da se rada zavrti, no 1 a saj tudi me starejše nismo iz- i tj vzete.	1
J- Na seji je bilo sklenjeno, da ] mora vsaka članica vzeti vstop- 1 2» nico, ki stane 50 centov in s to ' J vstopnico se udeležite vsega ] e programa in večerje. Vstop- 1 1- nice lahko dobite pri vsaki dru- 1 a štveni uradnici.	s
h Te pomembne društvene slav- < ie nosti se bo menda j a vsaka čla- 1 a niča udeležila, saj 15 letnica je 1 ti
samo enkrat in s tem boste tudi ' s. pomagale, da bodo naše ta mla- i )- de prej izplačale svoje unifor- ' 'O me.	*
a Apeliram na vas drage čla- i i, nice, da se polnoštevilno ude- 1 i- ležite te slavnosti za kar se vam : "e že vnaprej zahvaljujem za va- ; i- šo udeležbo in vašo dobro vo- 1 i. ljo, ker s tem, da se boste ude- s ležile društvene slavnosti, boste ! o pokazale, da vam je društveni i 1- napredek v resnici pri srcu. Po- 1 j. zdrav in na svidenje 7. aprila. < is	Jennie, Koželj, blag. J
ie	-o--1
n —V Prapročah pri Lukovici ;e je umrl g. Franc Capuder, po- : a cestnik, cerkveni ključar, ga- 1 r rilec in vojni invalid, n —V celjski bolnišnici je pre- < minul upokojeni rudar Jože Ko- i e, nec iz Vojnika.	11
Podružnica št. 5 SMZ «
_ di
Naznanjam vsemu članstvu naše podružnice št. 5 Slovenske g< „ moške zveze, da se vrši važna . seja 18. aprila in da se vrše na- se ^ še seje vsak tretji četrtek v me-"Z secu in sicer v Slovenskem na-V rodnem domu na St. Clair Ave., e' soba št. 3 staro poslopje.
Torej prosim in vabim vse a člane naše podružnice, da se ' gotovo udeležite te seje, ker je ,e zelo važna. Na tej seji boste 1'. lahko dobili svoje police, ka- ]j tere smo prejeli iz glavnega n< urada. Dalje naznanjam vsem žj a članom, da se prične kampanja vj za pridobivanje novega članst- V( va Slovenski moški zvezi. Čla- V( a' ni-potrudite se in pridobite vsak vsaj enega novega člana tekom ^ treh mesecev kampanje.	ir
Za vsakega novega člana do- p !V bite 25 centov nagrade. Sedaj či >č prosim vse člane podružnice št. z 5 SMZ, da stopite na noge, po- ii kažimo se sedaj, ko je čas za s1 to. Na delo člani št. 5. Z brat- ši £ skim pozdravom,	b
Nikola Klasan, tajnik. n
in	.---t]
er Kandidat za poslanca se J'
priporoča P
— d
Naznanjam vsem Slovencem, ^ lu da sem ponovno kandidat za a- državnega poslanca. Leta 1938 , še sem kandidiral za to mesto, to- c ri- da sem bil poražen. ;r- Rad bi izrazil nekaj besed o
r
110 samem sebi. Star sem 26 let. je Leta 1932 sem skončal "Collin- . 7. wood High" šolo, pozneje pa ^ se sem dve leti študiral v Fenn ko- j iki legiju.
se V zadnjih letih sem sodelo- c — val v javnem in društvenem živ- . do ljenju; pisal v "Cleveland se Press," se zanimal za "Com-'ih munity Fund," in sicer kot dis- 1 ga triktni načelnik in se prav tako i idi zanimal za razne druge stvari, >o- ki so v splošno korist državi j a- 1 ta nov. Pisal sem tudi v naše slo- 1 venske časopise, to je v Ameri- 1 v ško Domovino, Enakopravnost 1 )0- in Prosveto. Trdno sem prepri- ; bo čan, da sem se s pisanjem izpo- l jo- polnil in tako tudi pridobil ra-ro- zumno stališče v raznih javnih < do problemih. Zadnje dve leti ; do sem tudi predsednik društva i la, "Strugglers" SNPJ. Sem tudi ; in javni notar.
im V zvezi z mojo kandidaturo : ilo za državnega poslanca, sem se ro- postavil na to stališče: VOLITE za- ZA SEITZA IN PRIDOBILI bo BOSTE SVOJE PRAVICE,! bi Preden je potekla;doba za za- vložitev prošnje za kandidatu-po- ro imenovanega urada, je pri-vo- glasilo svoje kandidature še ne-caj kaj drugih Slovencev. In tako je prav. Jaz se strinjam, kan-di- didirajo vsaj štirje ali pet, kaj-no ti Irci imajo navadno pol duca-iz- ta aspirantov za ta urad in v mnogih slučajih je bilo vseh da pet ali šest izvoljenih. Zakaj jp- lahko oni pridejo v te urade? to Zato, ker vsi Irci stoprocentno :ga podpirajo svoje ljudi, to ie za jp- vse kandidate njihove narod- ; ru- nosti. Cenjeni čitatelji, ali veste, da lahko volite za 18 kan-av- didatov? Seveda, to ne pome-la- ni, da lahko volite osemnajst-je krat za enega kandidata, tem-.idi več za 18 kandidatov različnih la- imen. Kaj pomeni ta privilegij or- za nas Slovence? Enostavno to, da vsak Slovenec lahko voli :la- in bi moral voliti za vse sloven-de- ske in slovanske kandidate! Na am primer, kadar deset Ircev voli, va- pridobi vsak irski kandidat de-vo- set glasov, kajti oni volijo le de- svoje rojake! Radi nevedno-ste sti so mnogi Slovenci v prete-eni klosti volili le za enega kandi-Po- data in baš radi tega imajo Ir-l. ci večjo priložnost poraziti druge kandidate in seveda tudi slovenske.
dci Upam, da ste vsi razumeli po- zadnji stavek in da boste tako £a- volili kakor vam svetujem.
Ostali slovenski kandidati za re- državne poslance so: Joseph-Co- ine Modic, Vatro Grill, Joseph Ogrin in John Rožanc. Pripo-
ročam, da poleg mene volite tu-ii za nje.
H koncu teh vrstic vam zagotavljam, da bom neizmerno ienil vašo naklonjenost in va- 14 ie glasove, ter vam bom povr- m: lil na ta način, da bom delal v la. zbornici za vas. ur Edward A. Seitz, va 16213 Waterloo Rd. Lc -o- / se
Pohvalni razgovor ^
- P,
Resnica se zve najbolj od uj judi, kateri povedo iz njih last- g0 ne skušnje stvari, ki so jih do- ja živeli sami in na njih lastne oči ur videli pri drugih ali slišali po- gj vedati od drugih, kar so doži-veli drugi njih prijatelji.
Razgovarjala sva se z možem, ki je bil pri meni v banki in se je prav prijazno pa tudi ^ pohvalno izrazil takole: "Sre- n] čnega se počutim, da imam zve- n" zo z domačo banko, če bi jo ne ni imel, bi že tudi več hiše ne la- 1! stoval. Imam posojilo na hi- ^ šo, ki ni bilo majhno, vodstvo 111 aanke je razumelo, da nisem š« mogel plačevati in je imelo po- n-trpljenje, odplačeval sem pač ^ kar sem mogel. Če bi vodstvo n banke reklo: 'Plačaj ali te pa poženemo!', bi morala moja lc di-užina iti iz hiše. Tako po- k znam več drugih, katerih je do- SI letela taka usoda, ko so imeli P v drugih bankah manjše vknji- 11 žbe in več odplačanega dolga. ^ Sedaj vidim, da smo svoji le svoji in drugi so drugi, ki nas ne k poznajo. Imaš prav, da pišeš r za domačo banko, piši še več, " da bo še več naših ljudi dobi- s valo od domače banke posoji- z la. Jaz sem ji zelo hvaležen, P da se mi ni kaj hujšega prigo- 11 dilo, sedaj se počutim srečnega s
in brez skrbi."	^
li
To sem vam povedal zato, s ker vidim, da je še več naših r rojakov, ki niso mnenja, da je ^ vredno podpirati domačo ban- j ko. "čudim se," je dalje re- c kel, "kako morejo kaj takega c trditi, da druge, tuje, hvalijo, lastno pa odklanjajo. To pišejo taki, ki niso nikoli še hude- J ga poskusili."	*	*
Mož je povedal pravo resnico, ki bi morala vsakega roja- . ka privesti do spoznanja, pa J naj bo še tako strankarski. . Kdaj bomo postali "NAROD- 1 NI" tudi dejansko, ne samo, da ! smo narodni in za narod z jezikom! Zgornji razgovor pove veliko, pa je tudi resničen, i Naša domača banka ima šte- ; vilno pro'silcev za denar, da bi i si ga sposodili naši rojaki. Tem t bi uradniki banke zelo radi u- ] stregli, če bi bil naših rojakov < denar za naše rojake v domači i banki. Mi uradniki banke smo ' samo posredovalci. Vlada je^ i ki denar garantira, mi pa po- ' sojila izvršujemo na prošnje' i naših ljudi.	*
Banka je dobila od moža, ki i je šel preko skušnje pohvalo, i Koliko je še drugih mož, ki bi i podpisali isto resnico. Koliko : jih je, katerim so bile njih hi- . še za male neplačane vknjižbe prodane po tujih bankah, ka- 1 kor je pripovedoval ta mož, katerega ime je na razpolago. Ne bodimo sebični, priznajmo pra- : vičnost.! Upoštevajmo to, kar i je našega in kar nam je v korist! Kdor je mož bo govoril i in pisal kot mož, kdor je pa ; zdražbar ostane tak, pa naj bo i korist naroda kjerkoli hoče. čast možem, ki se oklepajo do- ' mače slovenske banke! Z novimi vlogami pomagate svojim 1 in to se lahko imenuje, da je delo za narod! Tisti, ki so po- ; sojila prejeli od vlog za mesec i marec nad $30,000 so vam iz srca hvaležni-vlagatelji! čast s vam,!	]
V imenu direktorija se vsem s zahvaljujem za vloge,
Anton Grdina, predsednik N. A. B. 1
-o- ' 1
—Stopinšek Julija. V celj- ; ski bolnišnici je umrla 65 letna mati mestnega grobarja Stopinšek Julija.
(Z DOMOVINE
—Celje. — Na Cesti na grad 4 je umrla 79 letna vdova po majorju in trafikantinja Debe-ik Marija. — V Zavodni 22 je mrla 80 letna Kuhar Ana, vdo-a po poštnem zvaničniku. — V .okrovcu 9 je umrl 41 letni po-estnik Veternik Franc. — Na 'olulah 21 je umrla 76 letna vdo-a po železniškem zvaničniku 'avčnik Marija. — V Ipavčevi lici je umrla 85 letna vdova po odnem uradniku Panovič Uršu-i. — V celjski bolnišnici sta mrli 45 letna Repnik Marija iz Srega pri Polzeli in 65 letna irevžitkarica iz Košnice pri Sli-nici Zalokar Marija.
—Huda nesreča v Celju. Na Ivorišču palače Mestne hranil-dce1 v Celju se je pripetila huda nesreča. Mestna hranilnica je laročila odtalitev zamrzle cevi la dvorišču. To delo sta oprav-jala s talilnim aparatom 35 let-li kleparski pomočnik Ivan Jev-;enak iz Celja in 17-letni pomož-li delavec Viljem Vrus. V ta-ilnem aparatu je montiran par-li kotel s pritiskom do šest atmosfer in z varnostnim venti-om za štiri atmosfere. Ko sta iončala delo pri odtočni cevi pri srednjih dvoriščnih vratih sta prenesla aparat k sosedni odtočni cevi. Vse kaže, da se je med tem ventil zamašil in nenadno se je parni kotel s strahovitim pokom razpočil. Eksplozija je aparat čisto raznesla. Kos pločevine je priletel s tako šilo v Jev-šenaka, da mu je razmesaril in zlomil desno nogo v stegnu. Vrus pa je dobil od pare hude opekline po obrazu in prsih. Zaradi silnega zračnega pritiska je na dvoriščni strani poslopja pomo-kalo okoli 50 šip. Oha ranjenca so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi Jevšenaku rešili razmesarjeno nogo. Opekline, ki jih je dobil Vrus, so sicer hude, vendar niso smrtno nevarne.
—Nesreča na deželi. Žagarju Lovru Hlebanji v Kranjski gori je. cirkularka zgrabila roko in mu odrezala več prstov. — Devetletni posestnikov sin Janez Debevec iz Begunj pri Cerknici je pri smučanju padel in si zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
—Aretirana ciganska družina. Iz Studenca pri Sevnici poročajo: Orožniška patrulja iz Radne je aretirala v naši vasi cigansko družino, ki se zelo pogosto prevaža skozi Studence in sklepa z vaščani konjske kupčije. Nedavno so ti cigani taborili nekje v okolici Loga, in baje pokradli ondotnim kmetom z bližnjih kozolcev večjo množino sena, ki so ga porabili deloma zakrmljenje konj, ostalo pa za kurjavo. Ker zaradi snega niso našli potrebnega goriva, so v bližnjih sadovnjakih populili kar oporne količe ter jih s senom vred požgali. Poškodovali so seveda pri tem tudi sadje. Pri aretaciji je prišlo do precej dramatičnih prizorov, pri katerih so bili zaradi prevelike zgovornosti in odkritosrčnosti cigank neprijetno presenečeni tudi nekateri domačini.
f'auuiiiCTfflmm:iiiii;iiiiiiaiiiiiiimtt
Če verjamete alr pa ne
Berač: "Lepo prosim za kako kronco."
Gospa: "Posameznim pros-jakom ne damo nič. Mi dajemo vse skupaj magistratu."
Berač: "Naj ne bodo taki, sem pa vendar jaz*bolj potreben kot pa gospodje na magistratu."
*
Stražnik: "Kaj imate morda toliko sovražnikov, da so vas v tej ulici neznatici že tretjič napadli?"
"Nei sovražnikov nimam, pač pa sem zelo podoben davčnemu eksekutorju."
WINNETOU
r* nemikwn tevlndk« K. Mmj»
1940 APRIL 1840
fflSfflfflEE ESUlBESH IMlBlll
HM126®
mmnrv
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV

Ko bi trenil, sem ga pograbil, lju mu sunil roke -za hrbet, ga obr- ali nil in mu djal levico med hrbet kal in roke ter jih stisnil k sebi, z Fii desnico pa sem ga tako krepko — prijel za zapestje, da je zakričal J od bolečine in nož izpustil. In ta- je k0 zelo je nepričakovani napad na iznenadli malega lovca, da sem mu zvezal roke, se preden se je prav zavedel in da na odpor ni- lo, ti misliti ni imel časa.	we
Kri mu je šinila v glavo, rdeč ha ko kuhan rak je trgal vezi, seve po zaman. Pihal je v onemogli je- sei zi in kričal:	Pr
"All devils —! Vsi vragi —! Kaj pa vam je prišlo na misel? do' Kaj pa prav za prav na primer ka nameravate storiti z menoj?" Pa "Halloo—! iQujte mož!" sem Sa mu vrnil njegove lastne besede. im "Pazite na svoj glas pa tulite ne- de koliko rahleje! Na temle starem travniku človek nikdar ne ve, ali ne poslušajo kje kaka nepo- Pr< klicana ušesa, ki jim ni treba nič ki slišati!"	čil
Izpustil sem ga ter naglo po- W( bral nož, ki mu je padel iz roke, in puško, ki jo je odložil, ko se je sklonil k ustreljenim Indijancem. Napenjal se je, da bi se re- te šil vezi, sovražno so se mu bliskale oči.	' Miril sem ga. liB "Le pustite, master, in nikar st* se ne mučite! Je vse zaman! Pr Prej ne bodete svobodni, da vam ^ snamem vezi. Pokazati sem vam bl1 hotel, da je tudi takle bookmaker vajen govoriti z ljudmi ta- t1' ko, kakor sami z njim govorijo. p< Grozili ste mi z nožem, čeprav vas nisem razžali! in čeprav vam nisem nič zalega storil, premagal Pr sem vas, moj ujetnik ste in po m zakonih savane lahko storim z ri vami, kar se mi zljubi. živa duša se mi ne more nič reči, če izvršim, zr kar ste vi meni grozili, in če vam pc zleze med rebra nekaj centimetrov tegale hladnega, ostrega že- te leza, — mesto da bi zlezlo meni Pc • med rebra!" Č1 Temno je gledal v tla. "Le kar sunite, mož! Čisto ^ prav se mi bo zgodilo, če me upi-hnete. Kajti take sramote, da ga N je ob belem dnevu premagal in al zvezal, — take sramote Sans ear ne bo preživel." • n
"Sans ear —? Vi ste Sans ear ■—?" sem se zavzel.	d
Mnogo, zelo mnogo sem že čul Cl o Sans earu, o slavnem westma- s' nu, ki ga še nihče ni videl v dru- v žbi drugih belih lovcev, ker nikogar ni smatral za vrednega, da P bi se mu pridružil. Pred leti so ga Navaji ujeli in mu odrezali ušesa. Pa se ga je prijelo boj- z no ime Sans ear — mož brez u-šcs —, čudno ime, sestavljeno t iz francoskega sans, brez, in iz t angleškega ear —izg. ir —, uho. s Pod tem imenom je bil znan po £ vsej savani in še daleč črez n j fine meje.- Slovel je za velikega c lovca in stezosledca ter za neiz- ; prosnega sovražnika vseh rdeč- : karjev. In z njim vred je slove- 1 la njegova dolgonoga kobila, ki : so ji Navaji rep odrezali.
Čudno, da se nisem spomnil na njegovo ime, ko sem ga videl v daljnogledu.
Na moje vprašanje je trdovratno molčal. Šele ko sem ga ponovno vprašal, je zagodel: _
"Moje ime vas nič ne briga! Ako je na slabem glasu, ni vredno, da bi ga imenovali. Ako pa je dobro ime, pa si zasluži, da ga obvarujem sramote, ki sem jo pravkar doživel."
Snel sem mu vezi.
"Tule"! Vzemite spet nož in puško! Prosti ste! Pa pojdite svojo pot, kamor hočete!"
Pa ni hotel vzeti orožja. Mračno je gledal.
"Ne počenjajte neumnosti! Grem naj —? Ali morem pustiti tukaj sramoto, da me je premagal greenhorn —? Ja, da bi bil kateri izmed tistih slovitih
ljudi, rdeči Winnetou na primer ali pa dolgi Haller ali pa že celo kak westman, kakor sta Old _ Firehand ali pa Old Shatterhand, ' — potem, potem seve —."
Mozek se mi je smilil. Silno si ^ je gnal k srcu, da se je dal tako .. na vsem lepem iznenaditi. K sreči sem ga lahko potolažil. Pravil je, da bi mu nič ne de-lo, če bi ga bil premagal kak ^ westman, na primer Old Fire- ne hand ali pa Old Shatterhand. In gD' pod imenom Old Shatterhand sem' bil dobro znan po prerijah, . pri taborskih ognjih belih lov- 111, cev in po wigwamih rdečih ro-dov. Bilo je moje "bojne ime," kakor ga dobi vsak lovec na za-
na
padu, če je le količkaj sposoben. ^ Saris ear je poznal moje bojno j ime, mene pa ne, nisva se še vi- Ma dela.	v g
Dejal sem mu torej:	^v
"Greenhorn, menite, vas je } premagal — ? Ali res mislite, da Ju1 bi se greenhornu, novincu, posre- ^ čilo, jo takole nabresti slavnemu . westmanu Sans earu?"
"Kaj pa ste druga ko greenhorn!"	V6S
"Mislite? Iz česa neki sklepa- v te to?"
"Iz vse vaše zunanjosti. Ta- „ ' ki ste, da spadate bolj na gledališki oder ko pa v prerijo. Saj ste oblečeni, kot da ste pravkar V1 prišli od krojača! In vaše oro- Zv žje se sveti in blešči, kot da je bilo šele včeraj kupljeno!" "Hm —! In zato, ker se sve-
ga
ti, menda mislite, da ni za nič? y^ Pa je dobro, tole moje orožje! Vam bom koj pokazal! Pazite!" ^g Pobral sem ploščat kamen, do približno decimeter je imel v pre-, meru, ga vrgel v zrak in pome- CJ ; ril za njim. Vtrenutku, ko j<* do- gt segel najvišjo točko in ob visel v zraku, sem sprožil. Krogla ga je ga L pognala še više. ,	yj
Mnogo sem se svoj čas vadil v . tem strelu, stokrat in stokrat sem gj poskusil, preden se mi je posre- pr čil. Nikak mojstrski strel ni bil. Mali lovec pa me je gledal, _ > skoraj bi rekel osuplo.
"Heavens —! Tak strel —! j Nisem ga še doživel! Povejte, 1 ali se vam vsakikrat posreči ?" t. "V dvajsetih slučajih devet-
najstkrat." r "Ja — potem seveda ste prav dejali, da je vaše orožje dobro, il čeprav se sveti! Pa tudi strelec _ ste, ki ga je treba iskati! Jaz [_ vsaj še nisem srečal takega!
Kako pa vam je na primer a prav za prav ime?" o "Old Shatterhand." li Pogledal me je, pa neverno j_ zmajal z glavo, j. "Ni mogoče! Old Shatter-10 hand pa že niste! Mož mora bi-iz ti mnogo mnogo starejši, nego o. ste vi, saj mu pravijo Old — jo sar—!"
P- "Ne pozabite, da se beseda rU old ne rabi samo v pomenu star, z- ampak posebno pri lastnih ime-č- nih tudi kot podkrepitev tega, e- kar pove ime, s katerim se veki že!"
"Je res!
lil Ampak," je še dvomeče odki-lel maval, "hm, ne vem —! Ne zamerite, sir, da vam ne verjamem •a- kar takole! Vsakovrstne ljudi )o- sreča človek tod po preriji —."
Nasmejal sem se mu. a! "Pa zahtevajte dokaze!" re- "Hm —! Dobro! Čul sem pra-pa viti, da je prišel Old Shatter-da hand nekoč grislyju v šape. V sm spanju ga je napadel in vse meso od ramen do reber mu je strgal z enim samim zamahom. Si je in bojda spet srečno prilepil tisti lite kos mesa, pa brazgotina se mora na primer še danes videti, če ra- ste torej res —."
"Koj vam ustrežem." sti! Odpel sem si suknjo iz bizo-sti- novine in lovsko srajco iz belo ire- ustrojene jelenovine pa mu po-. bi kazal brazgotino, itih	; Dalje prihodnjič.)
april
6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
6.—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvora-ii.
6.—Skupna	društva Zapadle slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd.
7.—Kanarčki	prirede koncert in igro v SDD na Prince Ave.
7.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico abstanka v Slovenskem domu la Holmes Ave.
13.—Društvo	Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Marije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu n£ Holmes A. ve.
14.—Gospodinjski	klub na Jutrovem priredi igro v SDD na Prince Ave.
14.—Pevsko društvo Jadran vprizori opereto "Ciganska nevesta" v SDD na Waterloo Rd., v proslavo 20-letnice zborove-ga obstanka.
14.—V Društvenem domu na Recher Ave. se vrši proslava prve obletnice otvoritve klubo-vih prostorov.
14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park.
14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—St. Joseph Cadets, št. 169 KSKJ priredi ples v Slov. domu na Holmes Ave.
20.—Rainbow Frolic, Y.L.S. Club v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
20.—	Predstav^ Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mladinski	pevski zbor Slovenski dom na Holmes Ave. priredi spomladanski koncert.
21.—Spomladanska priredi-
tev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje.
27,—Podružnica	št. 50 SŽZ plesna veselica v SND.
28.—Pevski	zbor Cvet priredi koncert v SDD na Prince Ave.
28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave.
MAJ
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
4.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana)..
5.—Mlad.	zbor Slavčki priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights.
5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom.
5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
S.—Podružnica št. 14 SŽZ
■ proslavlja Materinski dan v
L Slov. društv. domu na Recher Ave.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Podružnica	št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku.
i 12—Mladinska sola SND spomladanska prireditev v av-
-	ditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska
-	dvorana sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v
-	SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju S SND. s:
19.—Materinska	proslava A Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. E
26.—Jugosl. narodni dom v 1 West Parku praznuje 20 letni- s! co s popoldanskim programom, p zvečer ples.
junij	li
2.—Proslava 125. obletnice g slovenskega pesnika Valentin 2 Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—-Društvo sv. Križa, št. 214 1 KSKJ ima piknik v Slovenskem S domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. ii
9.—Collinwoodske Slovenke C št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.	k
9.—Društvo Doslužencev pri- v redi piknik na Stuškovih far- I mah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska v dvorana sv. Vida. r
16.—Očetovska	proslava 1 Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. I
16.—Pevsko društvo Jadran c priredi piknik na Pintarjevi farmi.
23.—Piknik Slovenske šole ] SND na Močilnikarjevi farmi. i
23.—Dom zapadnih Sloven- * cev proslavlja prvo obletnico s^ 1 piknikom na 6818 Deni&on Ave.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade.	<
julij
4.—Four Points Tavern ima ■ piknik na Stuškovih farmah. '
14.—Piknik Slovenske za- i družne zveze na Močilnikarje- ; vi farmi.	. i
14.—Skupna društva fare sv. : Vida piknik na Pintarjevi far- : mi.
21.—Social	Club ima piknik na Stuškovih farmah.
22.—Klub.	^slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
avgust
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
11.—Društvo	Soča, št. 26 šti SDZ priredi piknik v Sloven- oč skem domu na 6818 Denison te< Ave. toll.—Dvor Marije Pomagaj, $2
Reda Kat. Borštnarjev, št. na 1640 priredi banket v Slqven- ža skem domu na Holmes Ave. ob sk priliki 25-letnice obstanka. m
25.—Zveza	društev Najsv. čl Imena priredi slovenski Bara- de gov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.	tr
SEPTEMBER	pi
22. — Društvo "Tabor" št. ks 139 SNPJ proslava 30 letnice v tii SDD na Prince Ave.	se
OKTOBER	p(
6.—Mladinski zbor Slavčki vi imajo prireditev v SND na St. bi Clair Ave.	ji
12.—Collinwoodske	Sloven- d( ke št. 22' SDZ priredi zabavni pi večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v " le
12.—Društvo Martha Wash- m ington št. 38, SDZ, prireja ples p< v Slovenskem narodnem domu cc na St. Clairju. Igra Johnny pi Pecon in njegova godba.	tc
26.—Slov.	zadružna zveza p priredi zabavni večer v Slov. zi domu na Holmes Ave.	oi
NOVEMBER	rj
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran n-program v obeh dvoranah Slo- s] venskega doma na Holmes b Ave.	v
-o--n
Politika je Martin L. v Daveyu v veselje %
Zakaj naj bi se dobro napre- v dujoč trgovec bavil s politiko? k Nekateri moški se zanimajo za a lov, ribare^nje, drugi zopet za k razne športe kakor golf, žogo- 1 met te ali one vrste, zopet dru- z ge vesele konji ali potovanje, z Skoro vsak človek ima posebno p nagnenje in veselje do gotove j stvari.	b
Martin L. Davey je bil rojen n v priprosti dvo-sobni hišici, ka- v tero je zgradil njegov oče na obrežju Cuyahoga reke v me- z . stu Kent. Poleg te priproste t ; hišice pa je bil rastlinjak j (greenhouse), ki je bil istotako v domačega dela, poleg tega pa č je bil še zelenjadni vrt.. Oče, p John Davey, je bil že tedaj po- v . znan po svetu kot oče vrtnar- ( stva in drevesoreje in kot tak ž je svoje sinove že zgodaj učil dela.	j
BI
^SSi
Martin L. Davey, star 31/2 leta 1
Družina je bila zelo siromašna in boj za obstanek je bil težak. Pozneje se je Daveyeva družina preselila bolj v bližino mesta, kjer so obdelovali zele-njadno farmo. Ker so bili bližje mesta, ni bilo nikake težave, da bi ne mogli prodati razne zelenjave v veliki množini. Torej s tem so se povečali tudi dohodki. Oče John pa si je na vse načine prizadeval, da se izpopolni v svojem novem poklicu. Vse njegovo veselje je bilo v drevesnicah, kjer je vzgajal različno sadno in drugo drevje.
Ko je bil Martin L. Davey star komaj šest let, je že pomagal pri delu, pri sajenju in prodajanju zelenjave. Ko je bil star deset let je prodajal hren od hiše do hiše, da je tako pomagal v gmotnem oziru svojemu očetu. V starosti 17 let je zapustil dom in šel prodajati očetovo novo knjigo o vrtnarstvu; pozneje pa je postal prodajalec pisalnih strojev, da si je na ta način prislužil denarja, da je mogel v višje šole.
Z 22.. letom je opustil svoje
študije, da je mogel pomagati očetu v trgovini z drevesi. Od tedaj pa je sam izboljšal očetovo trgovino, da danes presega $2,000,000 letno in je razširjena po skoro vseh Zedinjenih državah in Kanadi. Zaposljuje skoro 1,000 delavcev', ki pa so mu vsi udani radi njegovega človekoljubja in razumevanja delavstva.
•Sleherni moški s tako veliko trgovino bi gotovo porabil svoj prosti čas za vse kaj drugega kakor za politiko, ampak Martin L. Davey pa ima v tem posebno veselje, da s tem more pomagati ljudem in jim dati vlado v resnici za ljudi, najbrž to vsled tega, ker je v svoji mladosti sam poskušal vse dobrine, težave in revščino pri-prostega naroda.
Leta 1913, ko je bil star 29 let, je bil izvoljen županom mesta Kent z večino 1M>:1, in ponovno je bil izvoljen in sicer z 2:1, in leta 1917 pa je bil ponovno izvoljen 3:1 glasovi, in to v mestu, ki je bilo vselej re- . publikansko. Njegova plača je znašala $250 letno, kar pa je on vse in še več porabil v koristne namene svojega mesta.
Leta 1918 je bilo izpraznjeno mesto kongresnika v 14. ohij-skem distriktu. Ta distrikt je bil normalno republikanski z večino 20,000 glasov. Toda ravno v letu, ko je skoro vsa dežela volila republikansko, je bil v tem distriktu izvoljen v kongres demokrat, Martin L. Davey. Leta 1920 je bil poražen kljub velikemu številu glasov, a bil pa je ponovno izvoljen v kongres leta 1922, 1924 in zopet 1926. Pri zadnji izvolitvi je zmagal v omenjenem distriktu z 2:1 glasovi. Glavni vzrok za ponovno in ponovno izvolitev je iskati v tem, ker je on porabil vso svojo plačo kot kongres-nik za pomoč potrebnim v prvih povojnih letih.
V letu 1928 je bil nominiran za governerja, a je bil poražen, tedaj je prejel 514,000 glasov. Nato se par let ni udejstvoval v politiki in je posvetil ves svoj čas svoji trgovini. Leta 1934 in ponovno leta 1936 pa je bil izvoljen governerjem države Ohio. Leta 1938 pa je bil poražen.
Davey je bil v vsem svojem političnem udejstvovanju kandidat 24 krat in od tega samo štirikrat poražen. Politika ga veseli, ker ima razumevanje do ljudstva.	.
—s.—_o-
—Trnovo, feb. 1940. Ljudska posojilnica z neomejeno'zavezo v Trnovem je bila ustanovljena 1. 1894., v likvidacijo pa je prešla 29. aprila 1932. in zgleda, da bo končno likvidirana, kajti da bi se vzdržala ali preosnovala ni že zdavna nobenega upanja več. Ob vstopu v likvidacijo je sicer likvidacijski odbor naprosil me-x rodajne činitelje za državno podporo, a brez uspeha. Koneem 1.
-	1932. je znašala pasiva posojil-
-	nice, cca 900,000. — Lir, aktiva a pa cca 500,000. — Lir, deficit
0	400,000 lir je bil deloma krit z
1-	raznimi garancijama, 180,000— Lir pa so morali kriti zadružni
2, člani in je padel na posamezni-e ka znesek cca 700 Lir. S tem zne-skom bi člani, poleg svojih deleči žev krili primanjkljaj. V osmih a letih likvidacije pa so očitno na-
2-	stali novi stroški, baje znaša po-i- novn i deficit čez 200,000— Lir 'o kajti trdovratno se razširja go~
vorica da bodo morali bivši čla-e. ni posojilnice prispevati v kri-:y tje likvidacijskih stroškov vsak a" po cca 600 Lir.
o-	-o-
51 PODPIRAJTE SLOVENSKE
1	TRGOVCE
o- -—————-
MALI OGLASI
je ---—-i---
iti	Iščem žensko
r- da bi kuhala v velikem restav-o- rantu. Najraje bi tako, ki zna si peči tudi paje in ki zna govoriti ir- in pisati angleško.. Stalna služba in dobra plača. Naslov page stite v uradu tega lista. (77)
Prvi zrakoplov ponesrečen odkar je ameriška vojaška uprava napravila zrakoplovni pristan na Puerto Rico. Zrakoplov se je ponesrečil v bližini Cagvm zrakoplovnega pn-stanišča. Nesreča se je prigodila, ker je odpovedal motor. Potniki so se rešili z padali.
Pasje mesto v Mali Ameriki. Južno-polarna ekspedicija, kateri načeljuje admiral Richard E. Byrd, uporablja papjo vprego za svoja raziskavanja- preko večnega, ledu južnega tečaja.
Oliver Twist
C. Dlckena-O. Župančič
Gledalci so opazovali vse to njuno početje s pri- s1 držano sapo; ko sta to opravila, v sta se vrnila. In v hiši sta mo- n rala uprizoriti gospod Giles in d Brittres * melodramsko predsta-' p vo svojih vlog v dogodoviščinah !i minule noči, kar sta ponovila n vsaj šestkrat zaporedoma. Prilr prvem pripovedovanju sta si na- d sprotovala samo v eni važni to- r čki, pri zadnjem v ne več nego g dvanajstih. Ko se je to zasliševanje končalo, sta Blathers in v Duff izpraznila isobo in imela I med seboj dolgo posvetovanje, č proti kateremu je — kar se tiče skrivnostnosti in svečanosti — J konzultacija velikih zdravnikov t o najbolj zamotanem vprašanju vse medicine navadna otročari- i ja.	1
Tačas pa je hodil doktor ves ' vznemirjen po sosednji sobi; : gospa Maylijeva in Roza pa sta i ga gledali s plahim obrazom. <
"Pri moji veri," je dejal, ko se i je po mnogem naglem izprehaja- : nju ustavil, "komaj vem, kaj je . storiti."
"če ponovimo tema možema vso zgodbo ubogega dečka," je rekla Roza, "ga bo to pač popolnoma razbremenilo."
"Jaz dvomim o tem, draga , gospodična," je rekel doktor in zmajal z glavo. "Mislim, da bi ga to ne razbremenilo niti pred tema dvema niti pred višjimi policijskimi uradniki. Kaj je navsezadnje, bi rekli? Potepenec. In če bi sodili njegovo zgodbo ^>o navadnih nazorih in verjetnostih, je precej dvomljiva."
"Vi jo vendar verjamete, ne?" mu je segla Roza v besedo.
"Jaz jo verjamem, kakor je tudi čudna. "Morda sem zato star bedak," je odgovoril doktor. "Vendar se mi ta zgodba ne zdi primerna za uho izvedenega policista."
"Zakaj ne?" je vprašala Roza.
"Zato ne, moja lepa preisko-valka," je odgovoril doktor, "zato ne, ker ima, pogledana z njihovimi. očmi, toliko peg na sebi. Deček more dokazati samo tisto, kar govori zoper njega, ne pa tega, kar govori zanj. Vrag jih vzemi, a (ti .možakarji hočejo vedno vedeti, kaj in kako, njim ni stvar kar tako dognana. Sam je priznal, saj vidite, da je bil nekaj časa v tatinski družbi; bil je pred policijo, obdolžen, da je izmaknil nekemu gospodu robec iz žepa; iz hiše tega gospoda je bil nasiloma odveden v kraj, ki ga ne more niti popisati niti pokazati, ker ne ve niti oddaleč, kje stoji. Možje, ki je videti, da jim je posebno pri srcu, ga pri-ženo hočeš nočeš v Chertsey in ga vtaknejo skozi okno v hišo, ki jo hočejo oropati. Potem pa, prav tisti hip, ko hoče zagnati hrup in, tako storiti nekaj, kar bi ga moglo oprati, ga prestreže takle neotesan hišnik in ga ob-streli — kakor za nalašč, da mu prepreči storiti nekaj, kar bi bilo ugodno zanj. Ali ne razumete vsega tega?"
"Razumem, razumem," je odgovorila Roza smehljaje se doktor j evi burnosti. "A še sedaj ne vidim v tem ničesar, kar bi moglo vreči nanj sum, da je zločinec."
"O," je odgovoril doktor, "seveda, prav ničesar ne! Blažene bistre ženske oči! Povsod vidijo, v dobrem in slabem, samo e-no stran vprašanja; in to je zmerom tista, ki se jim najprej pokaže."
Ko si je doktor dal duška s tem zaključkom svojih skušenj, je zatlačil roke v žepe in meril sobo s še hitrejšimi koraki nego norirei.
"čim bolj preudarjam to p
-	stvar," je rekel doktor, "tem več
., vidim zmed in težav, ki nasta- VJ i- nejo, če razodenemo tem možem ^ ii dečkovo resnično zgodbo. Pre-t-j pričaii sem, da je ne bodo ver je- ^ h hi. In tudi, če mu navsezadnje ne a morejo do živega, stvar se bo *i I razglasila, raznesli se bodo vsi v' i- dvomi, ki se je drže, in vse to mo- v: )- ra vplivati neugodno na vaš bla- Z1 o gi namen, iztrgati ga iz bede." v
"Oh, kaj bi bilo storiti?" je n vzkliknila Roza. "Moj Bog, moj a Bog! Zakaj so poslali po te lju- c
3, di!"
■e "Res, zakaj?" je rekla gospa n
—	Maylijeva. "Za ves svet jih ne 8 >v bi bila poklicala semkaj."
iu "Samo' to vem," je rekel na-i- posled gospod Losberne in z ne-
kakim obupanim mirom sedel, 11 es "da moramo to stvar kar predr-i; zno nadaljevati; to je vse. Na- r ta men je dober, in to naj nam bo
opravičilo. Deček kaže močne I se simptome mrzlice in ne vzdrži v a- nikakega razgovarjanja več; to 1 je je že nekaj tolažbe. To moramo 1 izrabiti, kar se le da; in če nam J la izpodleti, ne bom mi kri^i. — J je Naprej!"	^
)1- "No, gospod," je dejal Bla- 1 thers, ki je stopil s Svojim kole- 1 ?a go v sobo in zaprl vrata, preden ] in je nadaljeval.	J
bi "Ta stvar ni bila vlom na 1 ed ključ."	(
»o- "In kaj Vraga se pravti to^ ta- vlom na ključ?" je vprašal ne- 1 jc. stj-pno doktor.
po "Vlom na ključ, milostivi," je ' lb- rekel Blathers' ter se obrnil k damama, kakor bi ju radi neved-?" nosti pomiloval, doktorja pa naravnost zaničeval, "imenujemo je mi, kadar so služabniki pri tem ito udeleženi."
or. "Nihče ni vrgel nanje suma v *di tem primeru," je rekla gospa po- Maylijeva.
"že mogoče, da ne," je odgovo-za. ril Blathers; "a kljub temu bi io- bili utegnili biti zraven." za- "Prav za tega voljo bi bilo ve-iji- rjetno," je rekel Duff, tbi. "Spoznala sva, da je bila to ito, londonska roka," je nadaljeval te- Blathers svoje poročilo, "zakaj jih slog tega dela je mojstrski." ejo "Zelo čedno delo, res," je za-im momljal Duff.
am "Dva sta bila na delu," je nabil daljeval Blathers; "in imela sta bil dečka s seboj. To izhaja jasno je iz velikosti okna. Več se za zdaj bec ne da reči. Pogledala bi še fan-je ta, ki ga imate zgoraj, če dovo-ki lite."
po- "Mogoče bi gospoda še prej [eč, zaužila kako kapljico, gospa?" je da rekel doktor. Obraz mu je zasi->ri- jal, kakor da ga je prešinila no-in va misel.
, ki "I, kakopa!" je vzkliknila Ropa, za veselo. "Takoj vam postre-lati žem, če vam drago." ■ bi "O, hvala vam lepa, gospodi-eže čna!" je rekel Blathers in si po-ob- tegnil z rokavom preko ust. "To mu je suho delo, taka služba. Kar i-bi- mate ravno pri roki, gospodične- na; zaradi naju se ni treba truditi."
od- "Kaj bi izvolili?" je vprašal ok- doktor, ki je stopil z mlado dane mo k stranski mizi. no- "Kapljico žganja, sjir, če je ači- vse eno," je odgovoril Blathers.
"Mrzla je vožnja od Londona, 'se- ma'am, in zmerom sem izkusil, ene da žganje še najbolj ogreje sr-idi- ce."
) e- Ta zanimiva opazka je velja-je la gospe Maylijevi, ki jo je zelo irej milostno sprejela. Tačas se je
doktor izmuznil iz sobe. a s "Ah," je rekel gospod Bla-mj, thers, pa ni držal |kozarca na eril sredi, temveč ga je prijel spo-ego daj s palcem in kazalcem leve roke in si ga je nesel pred prsi;
\ marsikak koscek takega dela'ga k sem že videl v svojem življenju, pa t milostne !'*	li,
3 "Tisti vlom tam spodaj v za- ko \ kotni ulici v Edmontonu, Bla- ra \ thers," je priskočil gospod Duff ra \ spominu svojega kolege.	se'
I "Da, to je bilo nekaj te vrste, Je £ ali ne?" je dejal gospod Bla- ro 3 thers; "tisto je -ukrenil Conkey po ^ Chickweed, tako je."	pi
t? "Ti si to zmerom njemu pri- 'V ■0 pisoval," je odgovoril Duff. "Pa C1 to je bija Petova družina, pra- še! vim jaz. Conkey je imel pri ga M tem toliko opravka kakor jaz." je "Beži no!" ga je zavrnil Bla- pr thers. "Jaz to bolje vem. Ali še zjo ie veš, da je bil prav takrat tudi je )0 Conkeyu denar ukraden? To se sj vam je bila komedija!' Boljša od se 0_ vsakega romana, kar jih jaz po- m znam!"	sli
. "Kako je bilo s tem?" je vpra- či: je šal Roza, vsa v skrbeh, da bi o- m hranila nedobrodošle goste v gi LJ'_ čim boljši volji.	ol
"To je bila takale tatvina, k! )a miss, da bi pala težko komu v d; ie glavo," je rekel Blathers. "Ta ž« Conkey Chickweed ..."	pi
a_ "Conkey, to je namreč Nosan, 'rJ [e_ to je vohun, ma'am," se je vtak- Ji el~ nil Duff.	C
[r- "To je gospodična že tako, ali st a_ ne?" je rekel gospod Blathers.ju< bo "Ven in ven mi segaš v besedo,!P ne prijatelj! Ta Conkey Chick- v rži weed, miss, je imel krčmo na Bat- s; tlebridgeski cesti, in je imel klet, S kamor je hodilo mnogo mladih P im gospodičev gledat petelinjih bo- k
_ jev, gonj na jazbece in kar je kaj |n
takega; in te igre so se prirejalein la_ res z veliko izvedenostjo, zakaj b le- večkrat sem jih sam gledal. Ta-|S [en krat še ni bil v pajdašiji; pa mujk
izgine neko noč tristosedemin-| na dvajset gvinej v platneni vi-eči-j« ci; ukradel mu jih je iz spalnice t to^ velik mož s črnim obližem nad Is ne- onim očesom, ki se je bil skril v pod posteljo; ko je opravil, sko-'o je či meni nič tebi nič skozi okno iz d k prvega nadstropja. Uren je bil ' ed- dečko, uren, ali ttidi Conkey je 1 Iia_ bil uren. šum ga je zbudil, pa 1 m0 se ti požene s postelje, sproži v em puško za njim in spravi sosede ' pokoncu. Velik direndaj, vse za * a v njim, in ko so se natančneje^ o-js 3pa gledali, vidijo, da je Conkey to- i lovaja obstrelil; zakaj sledovi ■ vo- 'crvi so se poznali po cesti precej 1 bi daleč do neke ograje, tam-pa so i se izgubili- Pa kaj, cvenk je le i ve_ odnesel. Seveda, v listu je sta- s lo med drugimi, ki so prišli na < to kant, tudi line gospoda Chick- j ,val weeda, krčmarja z licenco. Na f kaj vse načine so zlagali denar, pošiljali prošnje in subskripcije in za- kaj vem kaj vse za tega ubogega
moža; njegova izguba ga je či- : na- sto potrla, kar po cestah je be-
gal tri ali štiri dni in si ves obu-'i pan pulil lase^ Ljudje so se ba- i li, da si ne bo kaj naredil. Ne- I koč je pridirjal na policijski u-rad in je imel tajen razgovor z ; razsodnikom; ko sta dolgo be- : sedovala, ta pozvoni pa naroči ' Jemu Spyersu — ta vam je bil ■ ročen policist —, naj gre, pa naj 1 pomaga gospodu Chickweedu : prijeti moža, ki ga je okradel. 'Včeraj zjutraj, Spyers,' pravi Chickweed, 'sem ga videl, ko je ; šel mimo moje hiše.' — 'Zakaj t ga niste takoj zgrabili za vrat?' je rekel Spyers. — 'Tako sem bil preplašen, da bi mi bili lahko z zobotrebcem črepinjfo prebili,' je dejal revež, 'ampak brez besede ga zasačiva, zakaj med, deseto in enajsto uro je šel zopet mimo.' — Toliko da je Spyers to slišal,\ si je vtaknil v žep nekaj čistega perila in glavnik, ako bi moral ostati dan, dva zunaj. Pa gre z njim in sede v gostilni k oknu za malo rdečo zaveso s klobukom na glavi, ves nared, da bi lahko vsak hip skočil ven. že pozno ponoči kadi tam svojo pipo, kar zatuli Chickweed: 'Tamle je! Drži tata, falota!' Jem Spyers plane ven pa vidi Chickweeda, kako jo briše po ce-; sti in se dere na vse grlo. Spyers , j udri! za njim; Chickweed beži! , i pred njim; ljudje se obračajo, . vse kriči 'Tatje!' in Chickweed . sam vrešči ves čas kakor blazen. , Spyers ga izgubi za minuto iz-i pred oči, ko je zavil okrog ogla; . krene za njim pa zagleda majh-i | no gručo ljudi, se pririne med-3 nje: 'Kateri je tat?' — 'Strela j božja!' pravi Chickweed, 'spet .'sem ga izgrešil!' — To je bilo i'kaj čudno naključje. Ker ga ni .jbilo od nikoder na spregled, sta .'se vrnila v gostilno in cfrugo ju-e'tro je šel Spyers sest na svoje j'staro mesto in je gledal izza za-1 vesc ".a velikim možem s črnim i.'obližem nad enim očesom, gle-z'dal, gledal, da so ga že oči skle-il'le. Nazadnje jih je moral za-e 'preti, da bi se mu malo spočile. a1 Prav tisti hip pa zasliši Chick-:i weedovo tuljenje: 'Tamle je!' e Zopet plane ven, Chickweed je a že za pol ceste pred njim in ko i-'sta predirjala dvakrat tako dol-)_I go daljo kakor včeraj, sta tata zopet izgrešila! To se je ponovi-ij lo še dvakrat, trikrat. Pol sose-,o dov je že mislilo, da je okradel e gospoda Chickweeda hudič, ki t J sedaj z njim še burke uganja; a druga polovica je menila, da se c- je gospodu Chickweedu od žalo-a sti zmešalo."
)- "In kaj je rekel Jem Spyers?'1 n je vprašal doktor, ki se je bil vr-;a nil v sobo hitro po začetku t< i- zgodbe.
3- "Jem Spyers," je povzel urad
'nik, "ni rekel dolgo časa prav nič, a je vse poslušal, ne da bi bil kdo kaj opazil. To kaže, da je bil svojemu delu kos. Neko jutro pa stopi v točilnico, potegne tobakero iz žepa, pa pravi: 'Chickweed, ga že imam, tata.' — 'Ga, imate?' pravi Chickweed. 'O, dragi moj Spyers, da se le znesem nad njim, pa rad umr-jem! O, Spyers moj ljubi, kje je talot?' — 'Hm,' pravi Spyers, pa mu ponudi ščepec, 'kaj bomo slepomišili! Vi sami ste naredili to stvar.' — In res je bilo tako; pa še lepega denarčka si je napravil s tem. živ krst mu ne bi bil prišel na sled, da si ni tako skrbno prizadeval, kako bi odvalil vsak sum od sebe!" je rekel Blathers, postavil kozarec na mizo in zarožljal z okovi.
Henry Ford II., lci je slušatelj na Yale vseučilišču in vnuk znanega avtomobilskega magnata Henry Forda se bo poročil z Anne McDoyi-nell ter obenem pristopil v katoliško vero.
Lester P. Barlow iz Bal-timora je povedal senatnemu vojaškemu komiteju, da je iznašel "super" bombo. Razstreljivo iste je zmes tekočega kisika in ogljika, ki je najnevarnejše znano razstreljivo.
1.25 triner's bitter .....................89
.60 alka-seltzer .........................49
1.95 lekatoria .................................1.79
.70 sloan's liniment .................59
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vojral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
H R A l^TlLN E VL OGE|
FAy^ITR	9
TEKOČE OBRESTI PP 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE
"Kai bo Če ženska hlače bo nosila . . . m moški bomo
jo, na ta način , da pazi v prostem času na otroke, zasluži'dovolj, da mu je omogočeno šolanje na višji šoli v\ Raleigh, N. C. Pravi, da jt tako zayosljen, da si je moral najeti že 2 pomočnika.	________
Dva'nemška vojaka si pripravljata borno kosilce ali večerjo nekje na zapadnem bojišču. Kar se je končala fin-sko-ruska vojna, je vsa pozornost obrnjena na zapadno bojišče.
TESELlCt |
& ! bo popolen uspeh, ako jo j
^^^	oglašate v ,	' i
(pp "AMERIŠKI DOMOVINI" |
Društva imajo izjemne cene na oglasih j
V bližini Disney, Okla., grade na reki Grand River 20,000,000 dolarski jez, katerega nadaljno gradnjo pa je ustavil governer Leon Phillips s pomočjo narodne garde.
Na sliki vidimo del tega jezu v delu.