o ' TRST, ulic • r ^ in 44-047 1 GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Odgovorni oredmk: RUDOLF BLAŽIČ (B,ag„ ' VIII. Štev. 35 (4141 TRST - SOBOTA, 15. SEPTEMBRA 1956 Posamezna štev. 25 lir La popoln poraz vsakega spletkarstva laci IVI [tal' P' č T rst je sc vedno brez dejavne občinske uprave in 1 javnost ve, da pada vsa odgovornost za to slaba Krščansko demokracijo. Kar se je zgodilo, v —- >fi razkrinkuje voditelje te stranke in jasno po-uJe njihovo popolno brezbrižnost in neobčutlji-1 fla usodo mesta, za koristi prebivalstva ter peskanje slehernega spo- dnja njegovih teženj bije, ki je izšla iz zad-lov 1 volitev. adržanje demokristja-_ jasno pokazuje kaj je tet. !sniei toliko opevan čut ega načrta plačevale za , °d Sueškega prekopa. In ** da bi se menili za E-Eden za je zahteval od ;(gj« ®skega parlamenta poo-jti 'do za uporabo sile. Zali piloti so bili odpokli-8 svojega položaja. Za-* '*ki grozijo, da bodo za-0 1 Prekop, če ne bo Egipt M odbora 18 koristnikov ^ °Pa in če ne bo pustil , p Plačila ladje skozi svoje *dje. Položaj je resen, ne- eksploziven. Sovjetska . . je že posvarila napa-|1 ■ ( kroge na zahodu, da , Pen oborožen spopad v il* "“jih pogojih ne more _¥* *J*rati in da bi napad na 13' pomenil začetek zaplet. ' I .‘j ki lahko privedejo do r°'snega spopada. ,,i ®Pt uživa še vedno vso kl«jo svobodoljubnih in e J almi h narodov, poten-£0 1 napadalci pa imajo ve-. težave v svojih lastnih ii>' ah. Svet stoji pred te-trenutki. Od hladno-jl' ;.°8b in miroljubne želje ^ s*h množic ter svobodo- p' ' -ni Afriki in vsem sve-staviti je treba roko ti- ? (i)' ki tvegajo pogubo člo- e- Prizadetih od pravične-y ;.*■*epa o nacionalizaciji e za Sueški prekop. ^I-PSDI 4i Za peščico milijarde- ' V ZAČETKU, ko se je bedelo, da sta se tov. . h! in Saragat sestala, smo 1 j .’ da stvar združitve med j||(i ESDI v Italiji ni tako 1 , ’ ker se mora dobiti ne 1 j J^Upna podlaga na vrhu il Vetna voditeljema, mar-ji< ^ndvsem skupna podla, i 6ožic. Ta skupna pod- il ! i1* naj bo koristna raz- s°eialističnih in delav-jjA,Sd. ker bi vsak poskus ,:i ^etjanja italijanskih de-fj 111 množic na pozicije 1 ' 'v>ni*ma ne *e škodil i' <1 stvari, marveč bi po-j.j še globlji razkol. To, >o * ^ * Ti v začetku trdili, se »V H: °e namerava, kot do- zadnje izjave po vodi- r * 1 ^ŠI, zaiti po poti Iju-"4* z desničarskimi si- V u'*>arven hočejo izvesti ' f i ° ®kcijo, ki naj V Sl)Pr0sli socialistične sile J i Usmeri po edino pra-^ 4?'/ motnosti, t. j. Clanjanja vsakršne ' -fcije na škodo te ali it Hv*a^st*®ne sile’ skratka ■tt °bsodbe antikomuni-(I1 v/ ,ne koristi socializmu, ;e monopolistični bur-konservativnim si- ili spletke, pozabiti na obveznosti in programske izjave prelomiti dano besedo le, da bi nadalje ignorirali, da se je stanje spremenilo in so se končali časi, ko so mogli delati kar so hoteli, ne da bi koga kaj vprašali. Nevredno spletkarjenje demokristjanov v zadnjih mesecih je daleč preseglo vse, kar so Tržačani slabega doživeli od večinskih upraviteljev. To je prvi nauk, ki ga je prebivalstvo prejelo od te res žalostne dobe mestnega življenja. Spričo takšnega poteka dogodkov so Tržačani izrazili svoje ogorčenje in gnus in demokristjanski voditelji so se znašli pred izraženim protestom levičarskih opozicijskih sku. pin, dočim so morali tudi socialdemokrati in ^republikanci zavzeti svjije stališče. ' ^ Razvoj dogodkov je potrdil utemeljenost našega odločnega razkrinkanja nedovoljenih metod, ki jih je uvedla KD, metod spletkarjenja, tajnih pogajanj-dvoličnih zadržanj različnih po potrebi, Naša partija lahko reče danes, da je vodila pravilno borbo, ki izhaja iz zvestobe obveznostim sprejetim pred volivci v svojem programu. Vedno smo govarjali potrebo, da se v občinski upravi uresniči dejanska obnovitev na podlagi širokega socialnega odprtja, da se spoštuje volja volivcev. Za ta cilj smo vodili borbo v fazi izvolitve župana in občinskega odbora in se postavili proti sleherni spletki na mesto jasnega in odkritega stališča, proti vsakemu poskusu stopanja na staro pot nepremičnosti, klerikalnega monopola in diskriminacij. Zato smo volili proti Bartoliju in sino spričo njegovih programskih izjav, ki so sledile njegovi ponovni izvolitvi na podlagi tajnega pakta izjavili, da ga bomo sodili po dejanjih. Mi zahtevamo da se program, ki ga je predložil Bartoli uresniči in izpopolni. Ko je KD ponovno začela svoje manevre za hrbtom volivcev, smo opozorili javnost na nevarnost, ki jo je to predstavljalo in predstavlja za Trst; obsodili smo delo te stranke, ki pušča mesto brez dejavne občinske uprave že več kot tri mesece po volitvah. Pokazali smo na odgovornost KD, njene leve struje, ki bi se morala odločneje upreti politiki desnice, ki jo navdihuje Confindustria in določeni krogi okrog škofije. Začeli smo pobudo zbiranja podpisov tretjine občinskih svetovalcev, da bi izzvali sklicanje občinskega sveta po zakonu. Te dni je na našo pobudo enaindvajset občinskih svetovalcev za. htevalo izredno sklicanje občinskega sveta, ki se ni mogel sestati, ker KD ni hotela razpravljati v občinskem svetu marveč nadaljevati z obravnavanjem ne programskih problemov pač pa problemov stolčkov po raznih zakotnih sestankih. Medtem ko se je KD obrnila do Fanfani j a da «reši» vprašanje Trsta, (v zadnjem trenutku je iz Rima dospela vest, da je Fanfani priznal mesto podžupana PSDI) smo se obr- nili in se obračamo na Tržačane, na tiste, ki so nam dali svoj glas 27. maja in smo na številnih Javnih zoboranjili objasni, li dogodke in ponovno iznesli naše stališče. Rekli smo, da če bi se moralo nadaljevati to škandalozno stanje, če Trst ne more imeti svoje občinske uprave, je bolje da se nesposobni in intriganti oddalji- i jo in pride komisar, ki naj čim prej skliče nove volitve. S tem bo dana Tržačanom — ki jih KD hoče izločiti iz svoje igre in svojih pletk — možnost da dvignejo svoj glas obsodbe in dajo strogo lekcijo KD za neobčutljivost, ki jo je dokazala spričo nujnih potreb našega mesta. Mi komunisti bomo nadaljevali svojo borbo v obrambo pravic Trsta in njegovega prebivalstva dokler ne bodo intrige, spletke, lov na stolčke, poskusi vračanja v preteklost popolnoma poraženi. Trst razstavlja na velesejmih v Zagreba in na Dunaja Sovjetski turisti Italiji «Pobeda» je v v Napoli skupi- V S parnikom sredo prispela na 450 sovjetskih turistov, ki so drugi dan odpotovali v Rim, da si ogledajo italijansko p re. stolnico. To je že tretja skupina sovjetskih turistov, ki je prišla v Italijo. Sovjetski gostje so danes odpotovali v Le llavre. Kot poroča list' «l’Unità» se je ob ogledu bazilike Sv. Pavla v Rimu zgodil nečuven primer. Policijski agenti so se pribli-ž li dopisniku in fotoreporterju omenjenega lista, ki sta spremljala sovjetske turiste, in jima sporočili, da je prepovedano slikati «Ruse» in z njimi sploh govorili. Nase mesto je zastopano na dveh važnih vzorčnih velesejmih, in sicer v Zagrebu in na Dunaju. Na Dunaju ima Trst svoj poseben paviljon, v katerem so predvsem prikazane sposobnosti našega pristanišča pri pomorskem prometu, ter še posebej razvoj avstrijskega prometa skozi naše pristanišče. Posebno pozornost vzbuja razstava ladijskih modelov raznih paroplovnih družb. V Zagrebu je doživela lep uspeh razstava v italijanskem paviljonu, kjer je nastopano tudi naše mesto. (Na sliki vidimo razstavo Tržaškega Llovda in drugi paroplovnih družb na Dunaju) Predsednik Indonezije v Beogradu V sredo je s svojim spremstvom prispel v Beograd predsednik indonezijske republike dr. Sukamo. Pripeljal se je z letalom iz Moskve, kjer je bil na obisku. Sukamo se bo zadržal v Jugoslaviji šest dni in bo imel z jugoslovanskimi vodite, lji politične razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Beograj ska ”Borba” o nedavnih procesih Velika Britanija in Francija pripravljata napad na Egipt > Ustanovitev ”Združenja koristnikov prekopa' ® Rovarjenje proti suverenosti egiptovske države • Demonstracije v Londonu proti vojaškim pripravam vlade Položaj ob Sueškem prekopu se je v zadnjih dneh zelo poslabšal. Vladi Velike Britanije in Francije imata namen upo. rabiti silo za to, da se polastita oblasti nad to pomorsko potjo. Pod skrbnim varilstvom ZDA sta ti dve vladi sklicali poseben sestanek v Londonu ter ustanovili poseben odbor posluževalcev prekopa, ki naj bi nasledil staro Sueško družbo. Egiptovska vlada je trdno odločena da ne bo priznala te nove družbe. Danes se govori tudi o sklicanju nove konference v Londonu, na katero naj bi bilo povabljenih 18 zahodnih držav. jrólTElRANÉE: s^zPORT SAI D- Sr#— Egiptovska vlada je dala nove pobude za pravilno poravnavo sueškega spora. Te pobude so našle širok odmev zlasti v arabskem svetu. Pozitiven je zlasti predlog o ustanovitvi organa za pogajanja, v katerem bi bile zastopane velike in male dežele iz vseh delov sveta in z različnimi pogledi na vprašanje Sueškega prekopa. Ta predlog izpopolnjuje prvotni predlog, po katerem naj bi se udeležile konference za ureditev spora vse dežele, ki se poslužujejo prekopa. Zahodne države, zlasti pa Velika Britanija in Francija seveda odklanjajo te predloge. S tem še enkrat potrjujejo, da jim ni do tega, da bi se na miroljuben in pravičen način rešilo pereče vprašanje, temveč da težijo za tem, da bi še nadalje vsiljevale svojo voljo Egiptu in da bi imele nadvlado nad prekopom. Indijski ministrski predsednik Nehru je zavrnil novo sueško družbo. Nehru je v zvezi s tem sporočil Edenu jn Eisen-howerju, da zadnji predlog ki so ga stavili Egipčani glede po gajanj za ureditev sueškega spora, predstavlja možnost za ureditev tega perečega problema. Niti v Veliki Britaniji ne odobravajo povsem stališča, ki ga zavzema tamkajšnja vlada glede sueškega vprašanja. Laburistični poslanci so objavili resolucijo, ki obsoja politiko vlade v zvezi s Suezom. Laburisti pozivajo vlado, naj spor predloži OZN in naj se medtem izogne sleherni obliki izzivalnih akcij. Medtem, ko se je vršila v poslanski zbornici razprava o Sue. zu, je demonstrirala skupina Londončanov po mestnih ulicah. Demonstranti so zahtevali odstop Edena. Nosili so transparente z gesli : «Nočemo vojne za Suez ! Vodstvo stare Sueške družbe je v sredo pozvalo vse neegip-tovsko osebje, zaposleno na Sueškem prekopu, naj preneha delati in naj se nemudoma od. pravi na odhod iz Egipta. Gre predvsem za 165 pilotov. V zvezi z gornjim pozivom pilotom je glasnik egiptovske vlade izjavil, da sta omenjeni poziv izsilili vii d i Velike Brita- nije in Francije zato, da bi blokirali plovbo po prekopu ter s tem našli izgovor za vojaško intervencijo. Kot je znano se je plovba po prekopu tudi po- nacionalizaciji istega nemoteno nadaljevala. Egiptovske oblasti so podvzele vse potrebne korake za nadomestitev pilotov in osebja, ki bodo zapustili delo. Iz lega je tudi razvidno, kako dostojanstveno odgovarjajo na izzivalne ukrepe Velike Britanije in Francije, ki sta upali, da bosta s pozivom pilotom, naj zapuste delo, ustvarili incident, ki naj bi «opravičil» uporabo sile. O sueškem sporu je te dni razpravljala tudi rimska vlada. Kot je znano se je ta do sedaj omejevala na to, da je izražala svojo solidarnost z ostalimi zahodnimi državami, zlasti z Veliko Britanijo in Francijo. Zaradi tega je prišlo do resnih kritik na račun takega zadržanja. Vlada je še enkrat izrazila ka preželi svojo solidarnost z zahodnimi nismom. državami in je odobrila delo nedavne londonske konference, katere se je udeležil tudi minister Martino. Vlada je nadalje izrazila mnenje, da bi bilo v sedanjem trenutku najprimernejše, ako bi bila zadeva sueškega spora predana OZN. V odgovor na razne članke, ki so se pojavili v inozemskem tisku v zvezi z beograjskimi procesi, je glasilo ZKJ «Borbi» priobčilo dne 7. t. m. naslednji članek : V težkih, kritičnih in usodnih dneh leta 1918. ko so jugoslovanski komunisti in vsi jugoslovanski narodi enodusno podprli stališče svojega vodstva, je bilo v naši deželi nekaj ljudi, deloma slabičev, bojazljivcev in omahljivcev, deloma moralnih propalic, karieristov in špekulantov, ki so se izrekli za Stalinovo gonjo proti socialistični Jugoslaviji. Tako je nastala emigracija posebne vrste, ki je služila natanko določenim ciljem. Ta emigracija, tipični produkt Stalinove politike, je morala neogibno nositi tudi vsa njena obeležja, ker sta bila tudi poreklo in usoda te emigracije z njo tesno povezani. No. benega dvoma torej ni, da niti političnega lika te emigracije niti njene vloge ni moč ločiti od značaja in vloge Stalinove politike. Ljudje, ki so se znašli v tej emigraciji in so prišli tja, bodisi zato, ker so bili zaslepljeni, bodisi zato, ker so se ravnali po špekulantskih in karieristič-nih pobudah, so bili deloma žrtev Stalinove politike, po drugi plati pa orodje in sredstvo Stalinove agresivne gonje proti socialistični Jugoslaviji. Iz tega logično sledi, da tudi odnosa iz te emigracije ni moč ločiti od odnosa do Stalinove politike, se pravi, da ni moč imeti eno stališče do Stalinove politike, nekakšno drugačno, posebno stališče pa do te emigracije. Humana plat Povsem nekaj drugega je humana plat pri presojanju teh ljudi. V tem oziru je Jugoslavija že izpričala taksno velikodušnost, kakršno najdeš le redkokje na svetu. Seveda, ljudje, ki so storili huda kazniva dejanja, ne morejo in ne smejo ubežati kazni. Toda tudi zanje so možnosti, da nekega dne postanejo koristni državljani naše dežele, ker so, kakor dobro vemo, vsi naši zakoni in vsa naša politi-globokim huma- Prazniki komunističnega tiska 8. kongres K P Kitajske Danes se je začel v Pekingu osmi kongres Komunistične partije Kitajske, kateremu prisostvuje nad tisoč delegatov, ki zastopajo devet milijonov in pol članov. Komunistična partija Kitajske je bila ustanovljena leta 1921 na kongresu, sestavljenem iz 12 delegatov, ki so predstavljali komaj par desetin članov. Od takrat je KPK prehodila ogromno zmagovito pot skozi težke krvave borbe za osvoboditev kitajskega ljudstva in je danes glavna vodilna sila, veličastno preo-poti v socia- ki uresničuje brazbo dežele na 'ližem. Zakongres vlada že dolgo med vsem kitajskim ljudstvom veliko zanimanje. Posamezni krajevni kongresi raznih pokrajin, avtonomnih dežel, velikih mest, partijskih organizacij v ljudski armadi, ki so se vršili v preteklih mesecih, so temeljito prediskutirali vsa glavna vprašanja notranje in zunanje politike, ki se danes postavljajo pred delavsko gibanje v luči naukov XX. kongresa KPSZ. Na teh kongresih, od katerih so nekateri trajali do 16 dni, so bili s ta'piim glasovanjem izvoljeni delegati za osmi vsedržavni kongres. Tako pripravljeni bodo delegati na kongresu proučili izvršeno delo in uspehe ter nakazali émemice za bo-, dočnost. Kongresu prisotvujejo deseti, ne delegacij komunističnih in delavskih partij številnih držav. Vedno bolj se v naših sekcijah in celicah razživlja delovanje za čim boljši uspeh Meseca tiska. Ena najvažnejših dejavno' sti v tem mesecu je prav orga' niziranje čim zanimivejših in pestrih veselic, ki popularizirajo naš tisk in nudijo par uric razvedrila številn im zvestim obiskovalcem. V tem duhu je bila prejšnjo soboto uspela veselica bratskega glasila «Il Lavoratore», ki jo je obiskalo veliko število njegovih starih in novejših prijateljev in se je zaključila s kratkimi govori glavnega urednika tov. Maria Kolenca, tov. Marije Bernetič in miljskega župana tov. Pacca. V nedeljo so bile druge tri uspele veselice. Sekcija Stara Mitnica je priredila izredno posrečeno in dobro organizirano veselico v Ljudskem domu v ul. Madonnina. Poleg raznih zabavnih točk, je privlačevala pozornost obiskovalcev tudi lepo urejena razstava iz življenja na Češkoslovaškem in v Romuniji. Mladina je prišla na svoj račun s plesom in izvolitvijo «zvezde tiska». Na prazniku je prinesel pozdrav naše partije tov. Umberto Sajovitz. V Podlonjerju je praznik tiska sekcije Sv. Ivan razvese-Ijavala godba, ki je v popoldanskih urah imela koncert, zvečer je pa svirala na plesu. Govorila s tatov. Jelka Gerbec in Arturo Calabria. Tretji praz. nik tiska se je vršil v PD «Rau- ber» na Greti, kjer je v navdušenem ozračju številnih udeležencev govoril tov. Ernesto Ra-dich. Tudi ostale sekcije, ki še niso priredile svojega praznika tiska se marljivo pripravljajo, da ga čim bolje organizirajo Za danes, v soboto, je najavljen praznik tiska sekcije Sv. Ana, ki se bo vršil v Ljudskem domu v ul. Madonnina in na katerem bosta govorila tov. Karel Šiškovič in Ruggero Spada-ro. Sekcija Magdalena pripravlja za jutri, v nedeljo, veliko vrtno veselico v Ljudskem domu pri Magdaleni. Govorila bosta tov. Ado Slavec in Paolo Sema. Isti dan bo praznik tiska sekcije Curiel v ul. Madon-nina; govoril bo tov. Calabria, V ponedeljek bo pa na vrsti Skedenj, ki pripravlja svojo veselico na društvenem igrišču. Pozdrav bosta prinesla dolinski župan tov. Lovri h a in Spadaro. Komunistična mladina se je tudi z vso vnemo lotila dela, da bi dala svoj doprinos v Mesecu tiska. Številne mladinske sekcije so sestavile posebne skupine raznašalcev, ki so se obvezale širiti naš. tisk. V Sv. Križu je mladina sklenila organizirati posebno mladinsko veselico in lotiti se širjenja tiska pa vaseh zgoniške občine. Magdalenska mladina bo sodelovala na nedeljski veselici s turnirjem v odbojki, ki ga organizira v jutranjih urah. Kar pa zadeva samo politično gledanje na bivše informbi-rojevce, in to je pri vsej stvari bistvenega pomena, ni moč prav nič dvomiti o tem. da so ti ljudje i žrtve i orodje določene politike, ki se je do kraja kompromitirala in je popolnoma propadla. Zato je v resnici kar težko verjeti, da naletimo celo zdaj nekaterih deželah na poskuse, da bi politično opravičili bivše jugoslovanske injormbirojevce. Zdaj, ko je Stalinova polili ka nasproti Jugoslaviji in mednarodnemu delavskemu gibanju dokončno obsojena in je stališče jugoslovanskega vodstva dobilo popolno zadoščenje in priznanje, vzbuja več kot začudenje to, da kdo sploh načenja vprašanje vloge bivših informbirojev-cev in sumi o pravilnosti stališča Jugoslavije do njih. Na žalost so takšni čudni na- Protest internirancev na Cipru Politični interniranci v nekem taborišču na -jugu Cipra so napovedali gladovno stavko v znak protesta proti krivčni deportaciji in izrednim ukrepom na otoku. Znižanje cene sladkorja Vest o znižanju cene sladkorja bo gotovo razveselila vse gospodinje, posebno tiste — in teh je največ — ki morajo pod silo razmer varčevati z vsako liro. Te dni je namreč medministrska komisija sklenila, da zniža ceno sladkorja za 15 lir pri kilogramu. Od te vsote bodo 10 lir utrpeli proizvajalci, 5 lir pa država na davku, ki se odmerja na proizvodnji sladkorja. zori prišli do izraza tudi na stolpcih nekaterih tujih časnikov. Objavljajo namreč nepopolno in netočne informacije o nedavnem sojenju nekaterim bivšim informbirojevcem, ki so hudo prekršili zakone naše dežele. V teh informacijah popolnoma zamolčujejo huda kazniva dejanja, zavoljo katerih so bili ti ljudje obsojeni. Namesto tega so v teh poročilih obsojenci prikazani kot politični emigranti, pri čemer posebej poudarjajo, da so se prostovoljno vrnili v domovino. Posredno dvomijo o pravilnosti obsodb. Za ta poročila je značilno tudi to, da vzbujajo vtis, kakor da a-retirajo in postavljajo pred sodišče vse bivše injormbirojevce, ki se vračajo v Jugoslavijo. Stvar zakonov Dejstva so seveda popolnoma drugačna. Od bivših informbi-rojevcev, ki so se od začetka normalizacije odnosov z ZSSR in vzhodnoevropskimi deželami pa doslej vrnili v Jugoslavijo, jih je bilo obsojenih samo 16,6%. To pomeni, da so bili obsojeni samo tisti, ki so storili najhujša kazniva dejanja proti svojemu ljudstvu in svoji deželi, takšna kazniva dejanja, kot so hudi zločini zoper FLRJ, storjeni v tujini, obveščevalno -diverzantsko delo na našem o-zemlju, sodelovanje v tujih obveščevalnih službah in v sovražnem početju druge vrste po povratku v deželo, kakor tudi razne vrste kriminalnih dejanj. Naši informbirojevski emigraciji je bilo dano z naše strani jasno na znanje, da bodo vsi ti. sti, ki so storili kazniva dejanja, prišli pred sodišče ne podlagi zakonov, ki veljajo za vse naše državljane. Stvar naših zakonov pa je, da bi tudi tistim ljudem, ki so storili kazniva dejanja, o-mogočili, da bi z amnestijo postali . konstruktivni državljani naše socialistične dežele. Res težko je razumeti, kako je možno, da nekateri krogi v tujini še nadalje politično ščitijo bivše injormbirojevce in skušajo opravičiti njihovo ravnanje. Ni dvoma, da vsakdo, ki ima tak odnos do te stvari, posredno napada tudi celotno politiko vodstva ZKJ in s tem dokazuje, da še nadalje stoji na protijugoslovanskih pozicijah nekdanjega informbiroja. O raznih odnosih Se bolj je treba obsoditi pisanje lista «/Z Lavoratore» (glasila Fidalijevega vodstva KP v Trstu), ki je v obrambi bivših jugoslovanskih informbirojevcev šel tako daleč, da jih je imenoval «.borce za mednarodno komunistično gibanje». Vendar nismo bili prav nič začudeni, da je ravno Fidali jev list prvi izra. zil takšno tezo. Če so bivši jugoslovanski in-formbirojevci, ki so bili zapleteni v sovražno delovanje proti svoji deželi, borci za komunizem, kot to trdi Fidali, potem to pomeni, da so jugoslovanski komunisti s svojim vodstvom na čelu sovražniki komunizma in da je celotna nova smer v mednarodnem delavskem gibanju, ki se je dokončno stabilizirala na 20. kongresu KP Sovjetske zveze, navzkriž z interesi socializma. Ali pa je obratno. Očitno je namreč, da eno in drugo istočasno ni mogoče. Možno je samo eno ali drugo. Iz vsega tega jasno sledi, da odnos do informbirojevske emigracije ni nekakšna nevažna, postranska zadeva. Ne, tudi v odnosu do nje se kaže, kako in kaj nekdo zdaj dejansko misli o mednarodnem sodelovanju, o odnosih med socialističnimi deželami in o mednarodnem delavskem gibanju. Spričo vsega tega poskusi, da bi opravičili bivše informbiro-jevce, ne morejo pomeniti nič drugega, kakor zaostajanje za razvojem dogodkov, torej v bistvu zavestno ali nezavestno vztranjanje na starih, stalinističnih pozicijah. Vsak komentar na gornji članek prepuščamo bralcem samim, ki si bodo tako lahko najboljše ustvarili svoje mnenje. (Op.: Podnaslove je sestavilo naše uredništvo). DISKUSIJA Tržaški komunisti in Zveza komunistov Jugoslavije jo je *7 izjavo ki Hruščex v Beogradu, je bilo mednarodno komunistično gibanje obveščeno, da je bila resolucija Informacijskega ura-da zgrajena na lažnih dokumentih. Kot posledica tega so vse bratske partije razpravljale in normalizirale odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije. Edino mi, tržaški komunisti, smo na stališču čakanja. Iznašam ta problem, ker sem gotov, da čuti vsa partija potrebo po usmeritvi v iskanju najboljše rešitve glede odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije. Čim bomo spravili s poti nerazumevanja in nezaupanja, bi se partija lahko z večjo jasnostjo, časom in prizadevanjem posvetila delu za enotnost vsega delavskega razreda. Gotovo je, da diskusija za vzpostavitev odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije mora biti sproščena, resna in postavljena s čutom odgovornosti. Potruditi se je treba, da se vključimo v novo politiko, ki se je ustvarila na podlagi sklepov XX. kongresa KPSZ. Zato je — po mojem mnenju — osnovne važnosti, da se ne damo prešle-. pati od očitkov na preteklost, ki so povezani z resolucijo I. U. ter da odvrnemo vsak tak poskus. Sleherni problem je treba presoditi in rešiti v duhu proletarskega internacionalizma tako, da je usmerjen proti sovražnikom socialistične enotnosti. Razumljive strasti zaradi borb, ki se jih je vodilo po razbitju odnosov z jugoslovan. skimi komunisti so še vedno žive. Pravi se, da je tako naše stališče pripisati dejstvu, da so v naši partiji mnenja in vzroki, ki dajo misliti, da ni še prišel trenutek za diskusijo o normalizaciji odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije in to zaradi nevarnosti, da bi se prejudiciralo enotnost partije. Vsa dosedanja diskusija v naši partiji in več ali manj uradne izjave glede normalizacije odnosov z ZKJ ne odražajo mojega stališča, ker so brez usmeritve, ki bi jasno pokazala cilj. dal tov. t na «izkušnje preteklosti». Če bi hoteli o teh sedaj zopet razpravljati, bi samo razburili duhove, ne bi pa ničesar opravili, vsaj dokler ne bosta naša partija in vse mednarodno komunistično gibanje demantirala, da so v Jugoslaviji tovarne v rokah delavcev, da so bila veleposestva razlaščena, da so banke nacionalizirane, da je oblast v rokah ljudi, ki so prišli iz osvobodilne borbe, da je bila resolucija I. U. samovoljno dejanje in da so v Jugoslaviji pogoji za dosego socializma. Gotove «izkušnje» in gotovi «dokumenti» pripadajo prete, klosti in so navezani na zgrešene oblike borbe. Vsekakor pa se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj... Stališča glede normalizacije z Jugoslavijo 1. Kritično in samokritično se analizira dogodke, ki niso bili odločilnega pomena za resolucijo I. U. in pretrganje odnosov. 2. Stališče čakanja se prika-zuje kot doprinos za objasni-tev med našo partijo in ZKJ. Predvsem bi hotel opozoriti, da je bila naša zagrenjena borba proti jugoslovanskim komunistom izključno politična in ideološka, ker smo bili prepričani o hlapčevanju jugoslovanskih voditeljev anglo.ameriške. mu imperializmu. O tem so nas prepričala tudi njihova stališča v zunanji politiki in zadržanje do voditeljev mednarodnega ko. munističnega gibanja. Edino to je bilo takrat podlaga za naše stališče in naša propaganda je temeljila na teh geslih. Vse o-stalo, tudi če je bilo resnično, je služilo za izpopolnitev našega stališča proti jugoslovan. skim komunistom. Danes pa se opaža, vsaj po intervencijah in diskusijah, u-smeritev k postranskim dogodkom, izogibajoč se političnega problema. Da stvar pojasnim: v kritiki se namreč ne govori o škodi, ki sta jo povzročili med-narodnemu komunističnemu gibanju napake resolucije I. U. in pretrganje odnosov z jugoslovanskimi komunisti, namesto tega pa se skuša diskutirati o določenih napakah, ki so bile nedvomno resne, nikakor pa ta-ke, da bi lahko razbile takratno enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. O kritiki in samokritiki Trdi se, da so tovariši, ki ne verujejo v jugoslovanski socializem in da so tudi taki, ki ne vedo kakšno mnenje naj bi dali o političnem in ideološkem stanju ZKJ. Mislim da to ni res. Da se najdejo tovariši, ki so nejeverni in zmedeni, to je resnice. Toda ne zaradi političnega in ideološkega vprašanja, ki obstoja v Jugoslaviji, marveč zaradi gospodarskih težav, ki še obstojajo in zaradi položaja v katerem se nahaja italijanska narodna manjšina. Če je to res, in jaz mislim, da je tako, se postavlja to-le vprašanje: zakaj se v naši partiji razume osnovno jugoslovansko vprašanje, dočim kar se tiče gospodarskega in nacionalnega položaja, imajo nekateri tovariši mnenje, ki postaja že teza za oprezno politiko glede normalizacije odnosov? Odgovor na to vprašanje nam daje nedvomno naše dosedanje delo, Kjer je partija energično zavzela stališče, kot na našem kongresu in kakem partijskem aktivu s političnim in ideološkim priznanjem jugoslovanske realnosti, se je situacija menjala in vsa naša organizacija se je s tem strinjala. Kjer pa partija nima dovolj poguma in jasnosti, je opaziti veliko zmedo, ki ni v skladu s politično usmeritvijo. Hočem pojasniti : v našem tisku kot tudi v drugih forumih se ni napravilo skoro nič, da bi se upoznalo in obrazložilo notranji položaj Ju-goslavije in analiziralo perspektive. Ta molk ustvarja dvom, da se hoče potrditi naše takratne trditve o obstoječem kaosu in drugem. Zaradi tega se naš delavec in kmet ne moreta dobro seznaniti s pravim stanjem jugoslovanskega delavca in kmeta. Kolo zgodovine se vrti naprej So nekateri tovariši, ki se ču. dijo in mislijo, da je zgrešeno ko se v naši partiji zavzame neko stališče glede normalizacije odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije. Zgrešeno je — po mojem mnenju — trditi, da se je zavzelo napačno stališče zato, ker se je dosledno z izjavami našega kongresa in z mednarodnim komunističnim gi. banjem. Mislim, da so na napačni poti tisti tovariši, kateri mislijo, da stanje ni še dozorelo in se pri tem sklicujejo Naša partija se je večkrat znašla v težkih pogojih, kljubovala je viharjem in ciklonom. Toda znala je vedno pre. mostiti vsako situacijo. Težko je torej razumeti odpor, ki se opaža in se ga pripisuje faktorjem v zvezi z beograjskim srečanjem in situacijo v Jugoslaviji, ker je to v očividnem na. sprotju z vsakim zatrjevanjem o proletarskem internacionali, zrnu. Edino kdor ni ničesar razumel o proletarskem interna cionalizmu, ne bo zadovoljen, da so v Jugoslaviji vsi pogoji za dosego socializma in se ne bo ravnal s tem v skladu za izmenjavo izkušenj, tudi če bi pri tem naš ugled nekoliko trpel. Mislim, da ni takega političnega dogodka, v krajevnem in mednarodnem merilu, ki bi opravičeval potrebo, da se zavzame stališče čakanja za normalizacijo odnosov z ZKJ. Nasprotno, prepričan sem (edino iz tega razloga sem posegel v diskusijo) da obstojajo politi-' čni faktorji velike važnosti, ki narekujejo partiji potrebo, da se odnosi čimprej normalizirajo. Drugače se bodo elementi nezaupanja pri pogajanjih vko-reninili in bodo v oviro za trezno presojanje naših napak in realnega položaja v Jugoslaviji. Trditi, da med našo partijo in ZKJ ni nezaupanja in nesoglasja bi bilo škodljivo dejanje. Ne pripoznati te realnosti pomeni kapitulirati, izvajati neplodno politiko, dajati so-vražniku priliko za sejanje zmede na področju, ki je za nas življenjske važnosti, to je področju mednarodne socialistične solidarnosti. Zato mislim, da je za vsa- no, da prispeva k premostitvi vsem pri polemiki, izrabljajoč zmedenosti, ki prihaja do izraza v več ali manj akutnih oblikah. Za dosego tega je nujno potrebna kritična in samokritična analiza, niti ne v taki meri zaradi stališč, ki so nas privedla 1948 do razbitja in borbe proti jugoslovanskim komunistom. Takrat je namreč obstojala enotnost namenov vse partije, zato ima sodba o odgovornostih za napake, ki smo jih zagrešili kot partija in kot ljudje tudi svoje opravičilo. Hočem še podčrtati, da pro-t blem odgovornosti za naše stališče do resolucije I. U. ne mo. re dosti prispevati k novi situaciji, ki je nastala z beograjsko deklaracijo in XX. kongresom KPSZ. Partija se mora vključiti v tako diskusijo, ki naj skuša premostiti nezaupanje in nesoglasje, ki obstoja še od trenutka objave beograjske deklaracije in potruditi se mora, da izsledi morebitne napake in izvor, ki jih poživlja. Razloge za nezaupanje in nesoglasje, ki so za nekatere tovariše podlaga za odpor proti normalizaciji odnosov z ZKJ, je treba iskati v tem, da se diskusija v partiji ustavi pred- pogostoma naše heroje, ki so padli v bratomorni borbi v žalostni dobi, katero je XX. kongres pravilno za vedno obsodil. Naše zgrešene ocene so odločilno vplivale negativno na celotno politično usmeritev glede normalizacije odnosov z ZKJ. Res je, da smo si napravili samokritiko. Toda samokritika mora biti dejavna in ne samo na podlagi več ali manj konfor. mističnih izjav. Ne sme biti vase zaprta, marveč združena s političnimi in organizacijskimi akcijami, ki bodo koristile slehernemu članu in pomagale, da se otrese vsakega ostanka škodljivega individualizma. Izgubili smo dosti na času in dosti prilik. Toda kolektivna akcija partije še lahko mnogo napravi in privede v pristan sleherno delo. Italijanski tovariši so šli v Jugoslavijo. V veliki meri so dokazali sovjetski tovariši, ki so bili v Jugoslaviji v teku in po HENRIK LAHARNAR .pol. sekretar sekcije KP Sv. Križ (Nadaljevanje na IV. strani) V » Tudi v Grizi imajo Ljudski dom Tudi Griža, mala vasica v Miljskih hribih, ki šteje približno 300 prebivalcev ima svoj Ljudski dom. V nedeljo so stavbo pokrili. Ljudski dom so začeli požrtvovalni vaščani graditi lansko leto, čez pomlad in zimo so morali, zaradi slabega vremena in poljskega dela začasno opustiti gradnjo. Zato so se pa pozneje zopet lotili s tem večjo vnemo. Vse delo je bilo opravljeno prostovoljno. Za letos so dela v glavnem končana, prihodnje leto pa bodo stavbo zvišali za eno nadstropje. V proslavitev velikega dogodka, bo jutri v Griži veliko slavje, ki se bo začelo ob 15. uri. Na sporedu je koncert godbe iz Čampor, nastop okteta s Proseka ter še druge točke in razne tekme. O odnosih s partijam^ ki se sklicujejo na socializem D reučevanje važnih in zamo- blem, preidemo na primer, ki ™ tonih m-o h I am mr Ir 1 c,. ■ 11, -,.. . 1 !. . ! ™! ■ _ .... ali Samostojna partija avtonomna federacija K P1 ? V nedavnem poročilu tajni, štva partije vsem sekcijam in celicam je bilo sporočeno, da bo pred 8. vsedržavnim kongresom KPI sklicana (v skladu s sklepom našega 5. kongresa) teritorialna konferenca, ki bo morala odločiti «ali moramo še nadalje ostati neodvisna partija ali pa spremeniti našo partijo v avtonomno fede, racijo KPI», o čemer je treba vprašati za mnenje vse člane partije. Moje mnenje je — in to hočem takoj izjaviti — da je pravilno priti do spremenitve naše partije v avtonomno federacijo Komunistične partije Italije iz razlogov, ki jih bom niže objasnil. Ne zapirajmo se v lastno lupino Vse plati političnega, gospodarskega in socialnega življenja v Italiji zanimajo neposredno tudi nas CGIL), namreč da vse plati italijanskega političnega, gospodarskega in socialnega življenja zanimajo neposredno tudi nas v Trstu, zajemajo današnje in bodoče življenje ne samo prebivalcev Palerma ali Torina, marveč tudi življenje Tržačanov. Nedvomno — in tega se popolnoma zavedam — se z mojim mnenjem v tem trenutku ne strinjajo vsi tovariši, tudi zato, ker odgovarjajo na to brez predhodne proučitve današnjega stanja na podlagi preprostega in z mnogih vidikov tudi naivnega umovanja : «na ta način smo šli do danes dobro naprej — pravijo — zakaj ne bi mogli iti na isti način naprej tudi v bodočnosti? Ali ne zado. stuje sedanja povezava s KPI ? » In dodajajo: «Naše ozemlje še ni juridično priključeno k Italiji,..». Kot vidimo, to stališče izraža zmedenost, naivnost, toda v bistvu daje čutiti statičnost, od. klanja upoštevanje stvarnosti današnje situacije, ki je dokaj različna od one pred podpisom Londonske spomenice in njene praktične izvedbe z razkosanjem Ozemlja in prevzemom uprave Trsta s strani Italije. Če sprejmemo prevaro hlinjenja «začasnosti» razkosanja gremo lahko zelo daleč. Poleg večne iluzije, ki jo lahko hrani človek v sebi brez vsakršnega konkretnega rezultata, pridemo neizbežno do tega, da se zapremo v lastno lupino, v teritorialne meje prezirajoč in ne priznavajoč osrednjega in zato najvažnejšega dejstva, namreč da sta — kljub sleherni diplo-matični hlimbi in sleherni zvijači birokracije — Trst in njegovo ozemlje ne samo pod italijansko upravo, temveč se tudi proces njunega vključevanja v italijansko državo nezadržno nadaljuje. Ti kratki in nepopolni namigi vodijo, po mojem mnenju, do upoštevanja stvari, ki je osnovne važnosti, pri kateri se pa mi sami nismo, v preteklosti zadržali kot bi se bili morali (to smo nekako storili takrat, ko smo na sindikalnem področju objasnili potrebo Razvoj demokracije z utrditvijo republike, spoštovanje in izvajanje republiške ustave (po-leg pri rias Spomenice o sporazumu), potreba nove politike, ki naj ne bo politika monopolov, marveč politika dela, ki naj ima za cilj ne privilegije bogatašev marveč blaginjo vseh, to je politike, ki naj se loti potrebe spremenitve sedanje italijanske gospodarske struk-ture preko velikega procesa industrializacije nekaterih sektorjev kot električnega, tekočih goriv, kemičnega s sistematično kontrolo cen, investicij in kreditov, preosnova socialnega skrbstva in pomoči, davčna pre. osnova, obramba interesov potrošnikov, izboljšanje pogojev življenja in prejemkov vseh de. lovnih ljudi in spoštovanje političnih in sindikalnih svoboščin, iskanje italijanske poti v socializem in prispevek za stopanje na to pot, vse to so, po mojem, naloge, ki se postavljajo tudi tržaškim komunistom in demokratom tako, kot se postavljajo (izvzemši krajevne po. sebnosti) komunistom vseh mest in pokrajin Italije. Enaka politika z različnimi odtenki kega člana naše partije potreb- vključitve delovnih ljudi v Če se poglobimo v zadevo z vseh njenih vidikov nas stvar, kot vidimo, privede zelo daleč in zahteva globlje obravnavanje kot ga je mogoče napraviti v teh par vrstah. Po vsem tem mi danes ne preostaja drugega kot zaključiti na podlagi sprejetega stališča, to je, da se mora naša partija spremeniti v avtonomno federacijo (zaradi vsem znanih krajevnih posebnosti) KPI, da bodo mogli tržaški komunisti iz. polniti svojo nalogo predstraže in voditeljev delavskega razreda v današnji stvarni situaciji Trsta in rešiti številne naloge, ki jih ta situacija postavlja, na najboljši način v okviru močne, bogate na izkušnjah, kot je Komunistična partija Italije. Ni ga, ki ne bi videl, da bo to vodilo v izboljšanje naše akcije v obrambo krajevnega prebivalstva. 2. drugimi besedami : v Trstu je italijanska uprava z razni-mi resorji in odseki, ki sledi usmeritvam in izvaja direktive rimske vlade delujoč na podlagi italijanskih zakonov (čeprav morajo biti, da se ohrani na-videznost «začasnosti», razširje. ni z dekretom vladnega komisarja). Toda to ne dviga tržaškega državljana na privilegiran položaj v primeri s katero koli italijansko provinco, marveč ga nasprotno postavlja v položaj manjvrednosti, v položaj večnega «varovanca». Pa tudi z go. spodarskega vidika narekuje položaj potrebo združitve tržaških delavcev in prebivalcev z italijanskimi delavci in prebivalci : glavne proizvajalne in gospodarske dejavnosti kontrolira italijanska vlada preko ustanove 1RI (Združene jadranske ladjedelnice, Arzenal, paroplovne družbe) in tudi finančni kapital je italijanski (banke, zavarovalni zavodi itd.). Jasno je, da sc zaradi vsega tega v Trstu izvaja, s strani vladnih krogov kakor tudi s strani monopolističnega kapitala, ista politika kot se izvaja v odnosih do drugih italijanskih mest in italijanskih delavcev in državljanov, čeprav z nekaterimi odtenki, ki jih zahteva posebni krajevni položaj, katere navedeni krogi upoštevajo. Nove perspektive Če bo konferenca naše partije odločila po mnenju, ki sem ga izrazil, ga ni, ki ne bi videl, da bo to lahko — zaradi same politične teže, ki jo ima KPI v nacionalnem življenjti — dalo ne samo velik dopri- tanili problemov, ki so jih sprožili zaključki XX. kongresa KPSZ in «tajno poročilo» Hruščeva, bi zahtevali mnogo več prostora za ta članek, zato sem moral spustiti iz originala obravnavanje drugih, nič manj važnih pridržujoč si, da bom to storil ob drugi priliki. Seveda bo zato ta impostacija na škodo jasnosti članka. Zalo, da se lahko določi kakšni odnosi morajo obstojati med komunističnimi partijami in med slednjimi ter drugimi strankami delavskega razreda v sedanjem krajevnem in mednarodnem položaju, je treba predvsem objasniti, ali XX. kongres KPSZ in diskusija, ki se je razvila v komunističnih partijah v mednarodnem merilu, težijo za tem, da spremenijo osnovna načela, po katerih se ravnajo komunistične partije kot organizirana in zavedna predstraža proletariata. Od odgovora, ki ga bomo dali na to vprašanje, so odvisni naši odnosi z drugimi strankami delavskega razreda in demokratičnimi, marksističnimi in nemarksi. stičnimi, v nacionalnem in mednarodnem merilu. Če se ta problem ne reši, obstoja nevarnost, da se zapade v ideološki kaos, to še posebno na našem področju, kjer se je — zaradi nagromaditve zapletenih polo-žajev in zaradi dolge prisotnosti v vodstvu naše partije vse prej kot pa marksističnih elementov — ustvaril položaj ugo. den za ideološko zmedo. Mislim da niso, ne XX. kongres KPSZ in ne komunistične partije drugih dežel postavili v diskusijo informativna načela komunističnih partij in tudi ne njihove vloge organizirane in zavestne predstraže proletariata, tudi kadar odvijajo svojo akcijo za iskanje svoje poti v socializem. Iz tega sledi, da komunisti in komunistične partije ohranijo nedotaknjeno svojo fiziognomijo, svojo vlogo, tudi če gredo na teren kompromisov z drugimi strankami delavskega razreda in demokratičnimi o problemih priložnostnega značaja, tudi če so soudeležene na oblasti s plastmi kapitalistične buržoazije (Kitajska) ali če delujejo v ilegali (Španija itd). Posameznik kot tudi stranka se presoja po njegovem delu in ne po tem, za kar se prikazuje. Če partija, ki trdi da je komunistična, deluje po informativnih načelih marksistično.le. n inski h komunističnih partij, mora biti tudi kot taka pripo-znana s strani drugih komuni- noš borbi za obrambo intere- stič,,ih PartiL drugače pa ne. sov tu živečega prebivalstva, marveč bo tudi odprlo nove velike perspektive organizaciji partije za njeno okrepitev in razširitev, s čimer bo postala še bolj primerno orodje v borbi za socializem. ARTURO CALABRIA Če bo potrebno bomo prišli s temi namišljenimi komunističnimi partijami na teren kompromisa, kot je navada za vse druge stranke in politične stru-je, ki se sklicujejo ali pa tudi ne na načela socializma in marksizma-Ieninizma. Ko smo tako postavili pro- nas od blizu zanima : to so naši bodoči odnosi z «Zvezo komunistov» Jugoslavije in v njenim tržaškim priveskom. Vsi komunisti 30 najbolj zainteresirani, da se proces mednarodne pomiritve, ki je v teku tudi uveljavi in vedno bolj razvije. Komunisti Tržaškega o-zemlja smo z veseljem pozdravili vzpostavitev prijateljskih Nevarnost ideološkega kaosa Stanje v Jugoslaviji Naše staiti do Z K J odnosov med Sovjetsko zvezo in vzeli so jim vsako iniciativ* avtonomijo ; tudi v naju1, šjih stvareh navadne uprave je kontroliralo vsevidno centralne oblasti, ki se je vadno nahajalo pri okraj®1 . Jugoslavijo in jo ocenili kot velik doprinos za proces mednarodne pomiritve. Kar se pa tiče odnosov med komunističnimi partijami, sem mnenja, da se je treba ravnati kot sem zgoraj razložil : to je, določiti je treba, če lahko smatramo «Zvezo komunistov» Jugoslavije za komunistično partijo z vsemi svoj-stvi, ki se za to zahtevajo ! Trdilo se je, da obstajajo v Jugoslaviji osnovni elementi, da se lahko smatra za socialistično državo : glavna proizvodna sred. stva socializirana, agrarna refor-ma, delavski razred in kmetje na oblasti. Dočim se za prva dva elementa (upoštevajoč neizbežne napake pri apliciranju) lah. ko strinjam, ker sta bila apli-cirana pod pritiskom množic, ki so izšle iz še kipeče osvobodilne borbe, ni tako za tretji e-lement. Nisem mnenja, da je oblast v Jugoslaviji pristen izraz delavskega razreda in kmetov, čeprav je to potrjeno v ustavi, zato ni mogoče govoriti o delavskem razredu in kmetih na oblasti. odboru. Isto velja za sim ne odbore in odbore drugi*1 _ ganizaciji, zadrug itd. 0 ti ji pa sploh ne govorim®- O položaju v coni B ] Ilir van Vit ske ljei ,dfeje s, Slovenc drugih »ah ir 'ajin. I Lkor : la ; O položaju v Jugoslaviji se je Trdi pa se lahko, da hierarhija vsilila, zavladala nad narodi Jugoslavije* preko ogromnega in dobro razčlenjenega aparata državne policije, ki vse kontrolira, od javne uprave do raznih organizacij in vsega prebivalstva. Ne bom — v potrditev tega — opisoval tragične farse volitev 1950 v coni B in ne grozot metod, ki jih je u-porabljala zloglasna UDBA, ker bi se zdelo, da obujam to iz osebne prizadetosti. Jaz pa hočem biti — v kolikor je človeško mogoče — objektiven in držati se hočem načelnega vprašanja. Povedal bom samo, da so bili že dan po volitvah 1945 (vzemimo tudi, da so se vršile v najbolj demokratični obliki ) predsedniki, tajniki in člani krajevnih, mestnih in o-krajnih ljudskih odborov odstavljeni z vrha, premeščeni na druga mesta, ki niso imela nič skupnega z ljudsko oblastjo, ne da bi se o tem obvestili volivci, ki so imeli na podlagi ustave edini pravico, da odtegnejo mandat izvoljenim in katerim so morali izvoljeni podajati obračun svojega dela. Krajevni in mestni odbori so postali že od vsega začetka «slamnate glave», za m ^■n jez (*ik poi Piega Kot zgleda, stvari niso ®‘ i jezjk le niti z ustanovitvijo $ e sjove darskih svetov pri okraji*1 »venske delavskih svetov v tovarn®* Neprim na deloviščih, po tem kal ^ povejo zadnji begunci, kis' ia> • j li v teh organih. Torej k1- ,i( za-( socialistične zakonitosti, i^j qj lev notranje demokracije ’ : liji in raznih organizacij®*-»^^, kot posledica neizvajanje lističnih načel po markisj :Vg^ ^ leninskem pojmovanju. tako di obstoja še drugi otipljiv <*» i[ noy da je definicija komu®* jez^ )j marksistov - leninistov, k1 i» aplicira za jugoslovanske f ini, po tel j e samovoljna, in sicer ^ (er je nalno zatiranje etničnih ^čina šin in še posebno Italija®11. Ijenogt coni B. Naši učitelji nas * ii0o 2 da narod, kateri zatira ® sprejel narod, ni svoboden. In *č dina se primer narodov Jugoslavi)* pa - Eden izmed poglavitnih ^ski i logov izseljevanja italija® | kako 1 prebivalstva iz cone B je ’ * Je k nacionalno zatiranje. Pmpj pladi vati prebivalstvu njegov k® °lj zt ni razvoj in v mnogih P®’1") rabo lastnega jezika ni t®3* * me(i stvar. * Maji ^“gel v Zaključujoč, naše stalli1 ,jsarnezn jugoslovanskih voditelje’ Vendar njihovega tržaškega privc5^ a«voj ] po mojem mnenju — je *, leva[ je samo v akciji kritike, J pisati k6*1 hočete vedre in objektiva^ :— 1. n (F stre in vztrajne kritike p°: 4'jcm i proti nedemokratičnim i® le cialističnim metodam, k* . k® tam uporabljajo. Taka ki naj pomaga narodom slavije, da bodo vkorak® * i > ali W/( poti zdrave demokracije • cializma. Po XX. kongre^ «ZZ/Z SZ je bilo pričakovati —" ^ 5T ideje majoč tovariše voditelje ju — ske zveze — s strani jug0’** ' °vensk skih voditeljev vsaj izja’č, ha Lui sodbe metod, ki so jih d» ^ J^legnil imeli v časti v Jugoslaviji ^šič, C potrebi, da se «napake») . a str jih zagrešili odpravijo. j °°doči Naj ustvarijo pogoje l 't^ * cije za vrnitev beguncev ^ ne B na njihove donnP1 . rancije za človeške živti®^ 3 St pogoje in svobodni k® •iplj Mela p P^o °‘;,č to n -j znamenje, da so šli na ®c «tiski je razvoj. To bo odpravljanje svojih nap®*1' VITTORIO POCCS1*'1 ill8kih OBJEKTIVNOST in konformizem I z kongresa KP SZ so izšli novi problemi osnovne važnosti za vse mednarodno komunistično gibanje. Naša partija se je vključila v te nove dogodke in začela debato, ki še vedno traja, čeprav še ni preveč intenzivna, ima pa značilnosti večje premišljenosti in čuta odgovornosti kot v preteklosti in je bolj sproščena ; kajti zdaj je bolj kot kdaj koli potrebno razčistiti ideje v notranjosti in zunaj ter iti dalje po pravilni poti. Tovariš Guštin trdi v svojem članku «Novi in stari pojmi», da naša partija gleda še vedno na preteklost. Nočem reči, da se je v naši partiji vsak problem, tudi teoretski, ki se je pojavil v zadnjih časih, objasnil, toda priznati moram, da se usmeritve in diskusija vršijo na pozitiven način s strani dobrega dela nas vseh. Zato se mi zdi, da trditve tovariša Guština izhajajo ne iz domnev, marveč bolj iz dejstva, da on ne sledi življenju partije same. Zdi se mi, da se ves njegov članek favna po nekem konformizmu, ki je v resnici plod borbene, slavne organizacije, starih pojmovanj, ki so v pre- teklosti prevladovala tudi v naši partiji ; namreč, da se sprejmejo tako važni problemi le kot mehanična prilagoditev novih formul in nič več. Priznali smo naše napake tako v notranjosti partije, v teku zadnjega kongresa, kot javno v tisku. Nato smo nadaljevali po pravilni poti in uspehi upravnih volitev v vseh občinah so potrdili to stvarnost. Isto velja za sindikalno področje, kulturno itd. Zdi se mi, da gremo po tej poti še vedno naprej. Toda na tej poti je bolj kot prej potrebno objasniti naša stališča, povedati resnico o vsakem problemu, tudi če bi nas to prisililo na začasni zastoj. V ostalem, zahtevati osvoboditev mnogih komunistov, ki so danes v jugoslovanskih zaporih ter osvoboditev tistih, ki so prišli iz drugih dežel in so se pridružili prejšnjim, ni samo marksistično in leninistično načelo, marveč načelo, ki gre preko socialistične ideje in postaja vprašanje človekoljubnosti ter se v resnici vključuje v pomirjevalno ozračje, ki se sedaj ustvarja po vsem svetu. Ko se o tem govori, se nudi konkretna pomoč ZKJ in članek, ki je o tem govoril, je pravilen, kot je bila na primer pravilna kritika tovariša Di Vittoria poljskim tovarišem zaradi dogodkov v Poznanju. Mnenje tov. Veljka Tovariš Guštin pravi, da bi se o tem lahko govorilo na drug način in da se vsebina članka ne odobrava. Če bi bil članek spisan na kakršen koli drugi način in ne bi povedal resnice, to je, če bi se iskalo sofizme in razne prikrite besede, da se objasni te dogodke, bi bilo to po mojem mnenju le navadna laž in še več: pomanjkanje dostojanstva in morale. Tovariš Guštin pravi tudi, da članek ni služil splošnim interesom partije marveč, da je nasprotno ustvaril nezadovoljstvo in zmedo med tovariši. Med tovariši je pa to vprašanje povzročilo prav gotovo žalost zaradi teh dogodkov ne pa razburjenje ali zmedo. Komunisti so prekaljeni ljudje, ki diskutirajo in izražajo svoje mišljenje, ki znajo tudi sprejeti takšne novice in, čeprav jih obsojajo, jih obsojajo zavestno, da bi se takšne napake ne ponovile. Prav gotovo nisem Tovariš Guštin pravi nadalje, da naš «Lavoratore» nadaljuje s trdo polemiko o čenčarijah z elementi NSZ in da to ni danes koristno za tržaško proletarsko gibanje. Ta blagohotnost, bi rekel, ki jo izraža do NSZ, to je, mnenje da bi morali na njene strupene napade za razbitje tržaškega socialističnega gibanja molčati, mi daje misliti, da tovariš ne ve zakaj je bilo ustvarjeno to gibanje in kakšne cilje ima v Trstu. Dobro bi bilo, da bi si pozorno prečital resolucijo NSZ od 4. septembra in tedaj bo mogoče razumel, da so te «čenčarije» nekoliko raz-ličnejše politične prirode kot on to misli. In končno, trditi, da resna polemika našega «La. voratore» z NSZ pomeni vnašati razdor med delavski razred, se mi zdi, kot najmanj, nepojmljivo. Naša partija se je vedno borila za enotnost delavskega razreda in vseh demokratičnih sil. Iz tega razloga je pravilno da se borimo proti tistim silam, ki — čeprav se pokrivajo z imenom «socializma» — imajo za edini cilj razbitje te fronte. Ijen» od posameznih Vse>luv kov, ker odobravam bf’Lj,je tr držkov članek tovariša G *1° je «Beograjski procesi». S te L U z 03 čem niti zanikati ali z®’j1 ^teeja stvarnost napora narod®’3 ve slavije za izgradnjo sod® . Mislim pa, da če ne bi pravilnega stališča gl®1*®^ t dogodkov, bi prenehal ® IOffri samo komunist, marv®c 1 demokrat. Pozitivnost izmenjave izkušenj Tu sploh ne gre za ’P1 j 6* ohra = Sre za % iskanja točk, ki nas z® v. ’"'! vi aj®*J ’ ki nas *b j.^*U in onih, ki nas razdvajaj 1 veliko pa za opuščanje osebnih j njenosti. Naša iskren®1 • V1 nost naših stališč je dej® ^ ta0jskj ga zelo ceni vse naše T ^i1 ^a spre stvo in mi ne morem® > tega. Če bi tako ne vf j;' ; aležii bi ne bili več predstraŽ® y , a sice skega razreda in dem®*1 i °biči ga gibanja. . ( ls®vo Tovariš Guštin pr®’*.^ j dolo četku svoje intervencd ^ ®Vstil morajo biti pojmi ’zraŽ' k6c’ * *>■ G in St sistične analize ali m®®' stremeti v to smer. se mi, da vsebina 'K ' k članka ne daje odg®’01^ I dose pojmom ; dobro bi bil®’jjS ^ * jezil znan ■"n je ’ednen J ___^ '** jezik lì J je bi i6ska ji aasled Èie" *atera h 'uš, $èina vlad ■»a ‘etn b *»5» ’ Sitate R1CCIOTTI SANT^; ‘»dar u (Nadaljevanje na lV s KULTURA IN ZNANOST OANASNJI Ilirizem je vlil duha južnoslovanske literarne vzajemnosti r Vloga Janežičevega “ Slovenskega glasnika “ Konec jezikovne borbe in ustaljenost knjižnega jezika Sfi; 'tre j e se je začel razvijati knjižni jezik, kakor hitro smo flik pomen za izoblikovanje Nega vseslovenskega knjiž. je i •j, Slovenci leta 1843 dobili časopis «Novice» in pozneje vr-q j drugih časopisov. «Novice» so brali v vseh slovenskih po '»ah in so vanje dopisovali prav tako iz vseh slovenskih ,ajin. Dogodki, ki so v prejšnjem času Zavrli tako kranj-lakor štajerski jezikovni partikidarizem, so ustvarili ugod. la za medsebojno zbliževanje v časnikarskem in nato v literat jeziku sploh. čisto brez motenj. Nasilno je posegel vanj s svojimi reformami France Levstik, ki je bil sicer že od vsega početka med zagovorniki Svetčevih oblik. Levstik je svoje nazore spreminjal, čim bolj se je poglabljal v staro slovenščino. Mnogo staroslovenskih oblik je bilo takoj sprejetih, zoper mnoge pa je bil odpor. Proti tem oblikam se je z vso silo zagnal Sta-nislav Škrabec, toda brez uspeha, šele ko si je pridobil Levca in Pleteršnika se mu je posrečilo slovenščino v knjigah spet približati živemu jeziku, toda nekatere oblike, ki jih je uvedel Levstik so se kljub vsemu obdržale za stalno. V najnovejši dobi, v zadnjih 40 letih, je zmagalo moderno načelo, da je pravopisno pravilno vse tisto, kar se je v splošni rabi sprejelo, ne glede na to, ali je etimološko pravilno ali ne. To načelo je poudaril zlasti Anton Breznik. Zato se KNJIŽNI JEZIK jezika je imel ilirizem, e Slovencem vlil duha juž-l1 \ ženske literarne vzajemno 11 ( Neprimerno večji vpliv, ka-11 ga je imel ilirizem Stanka ' i1*, je imel ilirizem, ki mu v ‘d začetnik Matija Majar-ki. Cilj Majarjevega iliri-jc bil združiti Slovence v '"venskem knjižnem jeziku, „ aj bi se nato polagoma pri-l9| :val srbohrvaščini (iliršči. , j *ako da bi sčasoma iz obeh ■ *1 nov, skupen južnoslovan. U. iezik. Toda Majarjevi nazo-^ bili v celoti hudo uto 3 ( Ni, poleg tega pa še naiv-i cr je računal, da bo srbo-,'^ina tudi pokazala pri-alJj'*ienost za zbližanje s slo-* jj "ino. Zato ni nihče v ce-sprejel njegovih nazorov. .. ^*Qa se ni navdušila zanje, Pa ji je bila všeč misel o ib inski vzajemnosti, toda o frJ ' kako naj se ta vzajemnost je I *e> je bila drugačnega mne-■ef Iliadi slovenski literati so b«i bolj za to, da se je treba riiJ1 'iških jezikov učiti, kakor [iiflj i*n med seboj mešati. Toda, Majar s svojimi idejami ‘Ngel v celoti prodreti, je L ČSameznimi jezikovnimi na-'ondarle odločilno posegel |j ,Zvoj knjižne slovenščine, j.,,)) l,:Val je namreč, da se mo- je knjižni jezik poslej razvijal pod vplivom Breznikove slovnico, ki je v bistvu zgrajena na Škrabčevih naukih, in pod vplivom Slovenskega pravopisa istega avtorja (1920). Intenzivna raba slovenskega je-zika v knjigi in javnem življenju je zahtevala izčpnejših pra. vopisnih pravil, zato je izdalo Znanstveno društvo leta 1933 v priredbi A. Breznika in Fr. Ra. movša obsežnejši Slovenski pravopis, ki je opremljen tudi s pravorečnimi navodili. To delo se je nadalje izpopolnjevalo in doživelo leta 1950 novo izdajo. Zmaga modernega načela V knjižnem jeziku ponehajo v tem obdobju neskončni pravopisni eksperimenti, ki so bili tako značilni za drugo polovico prejšnjega stoletja. Knjižni jezik se poslej razvija vsebinsko, to je v besednem zakladu ; besedni zaklad se bogati s slovenskimi narečnimi izrazi, s slovanskimi izposojenkami in mednarodnimi tujkami. Knjižna slovenščina se po naravi svojega nastajanja bistveno loči od srbohrvatskega knjižnega jezika. Tam se piše jezik, kakor se danes resnično govori v določeni pokrajini, naš pisani jezik pa je zgodovinski. Takšen, kakršen je danes, se v celoti ne govori v nobenem sloven. skem narečju in se v nobeni zgodovinski dobi ni govoril. V šti. ristoletnem razvoju so se v njem prepletle sestavine, ki so med seboj različne tako po času so prišle v knjižni jezik ka- kor tudi po kraju od koder so bile vanj vzete. Iz take narave knjižne slovenščine pa neizbežno sledi, da je v normativni slovnici našega knjižnega jezika najbolj pereče vprašanje pravorečja, ki mora določati izreko glasov, ki jih v nekih primerih mnoga narečja nimajo, oziroma so znani samo nekaterim narečjem. FRANCE TOMAŠIČ (Povzeto iz sestavka pod naslovom : «Razvoj slovenskega knjižnega jezika», ki je objavljen v Zgodovini slovenskega slovstva). Razstava v Miljah., “Pravda" kritizira «Pravda» od nedelje 26. avgusta je objavila članek, v katerem se dotika vprašanja stanja v sovjetski književnosti List ugotavlja poleg pozitivnih tudi negativne strani dela sovjetskih književnikov. Predvsem se list spravlja na tiste književnike, ki zaostajajo za življenjem, za velikimi dogodki in delovnimi podvigi. Kritizira se «tehnicizem» nekaterih avtorjev, ki pozabljajo na človeka in njegovo problematiko, ter opozarja na dejstvo, da je premalo novih knjig o življenju kmeta in delavca. List se tudi spravlja nad tistimi književniki, ki so v svojih delih kot posledica kulta osebnosti razvili teorijo o nekonfliktnosti v sovjetski družbi. Na letošnji razstavi risb in grafičnih del v Miljah, razstavlja 70 umetnikov iz Trsta in iz raznih mest Italije. Razstavljenih del je 117. Razsodišče, ki so ga sestavljali priznani kritiki, je dodelilo dve prvi nagradi Aldu Borgonzoniju iz Bologne in našemu rojaku Alojzu Spacalu. Razstava je odprta v milj-ski šoli «De Amicis» do jutri, 16. septembra. Gornjo sliko, ki predstavlja smrt rudarja, je izdelal tržaški slikar Titz Snežni viharji na Marsu ZA NASE KMETE f Pisati samo takšne oblike, J 0 znane vsem slovenskim 1 'Jeni in so obenem naj-” J ilirščini in drugim slonji; 'ta jezikom. ilovice" in }nin jezik “ 'č’l * ideje so se poprijeli mia-' 'Ven,ki literati, njim na 11 Pa Luka Svetec. S Svetcem - j Iztegnili Cegnar, Levstik, ji ! °šič, Cigale in drugi. Ta * Na struja je verovala , bodoči vseslovanski jezik, j»1 9t ga je hotela doseči poit .* in na miren način. Ob ve, , Pa se je v tej viharni do jeti ?*v>Ia še druga struja, ki pa JI* Ja veliko radikalnejša in ’ - N. «s».. ^gKako pripravimo most J,ela priti do vseslovanšči-jclč "" najkrajši poti. Skupni 1jt. "aki jezik naj bi nastal po i "ednem približevanju vseh ■J P'skili jezikov hkrati. «No-, so to zamisel imenovale jezik». Najvidnejši v tej j'1 je bil Radoslav Razlag. zj ‘"Aa javnost je seveda ta-J v Vseslovanščino odklonila. e>y je trezno razsodil : «Izo-> Jtiio jezik kakor doslej po :e Z ozirom na stari jezik J^eja bratov, toda držimo V,ave meje®- >»! ^tikove °rme v / Naslednjih desetletjih je 'Prejeta v knjižni jezik še _ atera druga nova oblika, kljub vsem novim obli-.j jih je sprejela knjižna ,^'ina v teh in še v na-,^'b letih, je vendarle še ■J 1 ohranila v bistvu kranj-f°dobo. Do leta 1852 so i1. Ili vai časopisi, ki so '!tl\ | v®liko koroških in štajer-t i ^dik in so «Novice» ne-vladale ter s tem usta-ji1 .J^Ojski, z novimi oblikami j j spremenjeni knjižni je-,f, ,tetii letom prevzame vod-,1, atiežičev Slovenski glasbi1' 1 y slcer izhaja v Celovcu, običajnem knjižnem je-( lsavo so mu namreč deri Ì t d°l°bali kranjski sode-1 ^ keVSUk’ Cegnar’ Erjavec, ■«'if?’ Mencinger, Jenko, j) i,e N Stritar. Njihov jezik J (j V*Nli tudi koroški in šta- t« 1 sl^ot>!^Satel•ii• S tem j® bil jj . dosežen skupni, enotni 1 1 jezik. 8r ta razvoj ni potekal fr Prvo, kar moramo brezpogojno upoštevati, ako hočemo pridelati zdravo in dobro pijačo, je; stiskajmo samo snažno in zdravo grozdje, oziroma vsaj zdravo ločeno od ostalega (n. pr. grozdje načeto po « plemeniti plesnobi»). Ne stiskajmo grozdja prej, dokler ni popolnoma dozorelo. Tudi v grozdju kakor v sadju se prav zadnje dni, preden dozori, razvije največ sladkorja. Pri sadju pa seveda ne smemo čakati, da bi bilo prezrelo, to se pravi mehko. Pri nekaterih vrstah hrušk niti ne smemo čakati, da bi se začele mehčati. Kdaj torej stiskamo posamezne vrste, je treba ugotoviti na podlagi izkušnje. Pri mletju in stiskanju pazimo, da pride grozdje čim manj v dotiko z železom. Grozdje če le mogoče pecljajmo, sadje pa zmeljimo tako, da valjarji kar se da močno premečkajo stani-čje, da pa vendar mlin ne dela kaše, pač pa ga pušča v režnjih. Od trenutka, ko sadje ali pa grozdje* zmeljemo, pa dokler ne pride mošt v sod, naj mine kar le mogoče kratek čas. Zato je treba polniti stiskalnico takoj izpod mlina ter mošt odnašati v sod (ali pa napeljati po cevi) sproti izpod stiskalnice. Izjema velja samo pri črnini, ki mora na tropu prevreli, preden jo stiskamo. Priporočljivo je, da obesimo pod iztočni žleb stiskalnice košarico s sitom, da se mošt preceja ter pride na ta način veliko manj staničja v sod. Stremeli moramo tudi za tem, da napolnimo vsak sod v čim krajšem razdobju, po možnosti v enem ali vsaj dveh, treh dneh. Vendar ne smemo napolniti soda z moštom do vrha, ostati mora namreč približno za pedenj visoko praznega prostora pod veho. Če je le mogoče naj bo v vsakem sodu le mošt ene same vrste. ♦ Doslej nepoznani pojavi na planetu ♦ Nobenega sledu o marsovcih ♦ Važne izjave predsednika komisije za proučevanja planetov Barabaseva rPe dni so bili teleskopi vsega sveta obrnjeni v smeri proti Marsu. Kot je znano se je prav te dni Mars zelo približal zemlji; sicer ne tako, da bi obstajala nevarnost trčenja z naso zemljo; razdaja znaša namreč okrog 56 milijonov kilometrov. Vendar pa ta razdalja že pomeni «bližino» ako pomislimo, da se bo že čez nekaj mesecev Mars oddaljil od našega planeta za celih 407 milijonov kilometrov. Najjužnejši zvezdoslovni observatorij v Evropi je na gori Etna na Siciliji. Tu so za to priliko postavili še posebne o-pazovalnice, v katere so postavili kdo ve od kod pripeljane teleskope in druge raznovrstne aparate za opazovanja in fotografiranje. Upali so, da bodo kdo ve kaj opazili, toda to upanje se je skoraj izjalovilo, kajti prav tiste dni ni bilo čisto obzorje na področju sicilskega otoka. Kljub temu pa so astronomi na Etni mogli ugotoviti, da so na Marsu ogromne količine rdečkastih meglic, kar bi lahko bile v resnici ogromne količine puščavskega prahu. Teza o tem prahu je že stara in zato ni nobena novost sedanje odkritje. Kazen prahu pa so ob letošnjem približanju Marsa našemu planetu opazili tudi sledove snežnih zametov. Sneg so zapazili zlasti na področjih ob tečajih. Ta sneg se je letos zelo hitro začel taliti, po čemer se da sklepati, da je poletje na Marsu pričelo razmeroma bolj zgodaj kot v prejšnjih letih. Zvezdama Brera pri Milanu, ki je znana po svojih raziska-vanjih, pri katerih se vrstijo slavni zvezdoslovci, pa ni mogla letos opraviti kdove kakšnega dela. Mars se nahaja namreč preveč na jugu, da bi ga lahko opazovali iz Milana. Tudi v Sovjetski zvezi in v Ameriki so pazljivo sledili Marsu. V obeh deželah obstajajo namreč zvezdarne v predelih, ki so zelo primerni za opazovanje Marsa. Zvezdama v Harkovu je ena izmed najmo-derneje opremljenih na svetu in se nahaja poleg tega še v izredno ugodni zemljepisni legi. Torej, za tiste, ki so pričakovali kaka večja presenečenja, da bodo morda uspeli zaslediti celo človeška bitja, marsovce, pomeni letošnje približanje planeta pravcato razočaranje. Ostalo je pri starem. Učenjaki bodo morali še nadaljevati s svojimi proučevanji in raziskovanji kot doslej. Ta bodo še vedno temeljila predvsem na ugibanjih in ne na konkretnih in povsem zanesljivih dejstvih. Moskovski radio je v zvezi z zadnjimi opazovanji Marsa poročal, da je skupina zvezdo-slovcev na vseučilišču v Harkovu opazila zanimive pojave na omenjenem planetu. Znanstveniki se opazili velikanske madeže in črte svetlikajoče se barve, ki se razprostirajo po celinah in morjih v južnih de lih planeta. Te pojave so sov jetski znanstveniki opazili 23, avgusta letos. V naslednjih dneh so se madeži in črte še razširili skoraj po vsem južnem delu planeta, tako da je bil 28. avgusta ves južni del Marsa pokrit z velikanskim ovalnim madežem, ki se je nato razcepil na dvoje. Sovjetski znanstveniki so te pojave tudi fotografirali. Predsednik komisije za proučevanja fizičnih pojanov na planetih Barabašev je v zvezi s tem pojavom izjavil sledeče: «Doslej nismo nikoli opazili na Marsu podobnih madežev in črt, ki bi bile tako jasne. Iz dosedanjih opazovanj lahko domnevamo, da gre za snežne viharje ali podobne atmosferske pojave, ki so se razširili na večjem delu planeta. Zaradi sončnih žarkov se je pokrov, ki krije južni tečaj planeta in ki ga tvori plast ledu in snega, ki je bil v preteklem juniju po-krival površino več tisoč kvadratnih kilometrov, začel naglo manjšati. Ob koncu avgusta je bleščeči beli pokrov popolnoma izginil in južni tečaj planeta je bil zatemnjen. Iz tega bi lahko sklepali, da je prišlo na površju in v ozračju Marsa do važnih sprememb, ki jih doslej nismo opazili». FILMSKE VESTI “Veliki zid“ snemajo na Kitajskem Pred nedavnim je stopil v veljavo sporazum med Kitajsko in nekim skupnim italijansko-francoskim filmskim podjetjem, ki je zaprosilo, da bi moglo snemati film na kitajskem ozemlju. Filmska ekipa je že na Kitajskem in je začela snemati prve scene filma, ki bo nosil ime «Veliki zid». Scenarij za film, ki ga snemajo v cinema-scopski tehniki, je napisal znani italijanski literat in filmski scenarist Zavattini, ki je proslavil svoje ime skupno z režiserjem De Sico s filmi «Tatovi koles», «Čudež v Milanu» “Božanska komedija,, Režiser Gino De Laurentis namerava posneti film po Dantejevi Božanski komediji (Divina Commedia). Film naj bi bil izdelan v barvah in bi spadal med najdražje umetniške filme današnje dobe. Telefonski pogovor Sovjetski znanstveniki, ki de. lajo na sovjetski antarktični bazi, so imeli polurni telefonski razgovor s svojimi tovariši na ladji «Ob», ki se nahaja na drugem koncu zemeljske oble v artikčnih vodah. Razdalja med obema točkama znaša okrog 20 tisoč km. Zlata doba kamnoseške industrije v Nabrežini • Stoletnica podjetja Radovič 9 Od kamnarske industrije je nekoč živelo 20 tisoč ljudi • Danes je zaposlenih le še 250 delavcev t etos poteka sto let odkar je bilo ustanovljeno i-« kamnoseško podjetje Radovič v Nabrežini. U-stanovil ga je Leopold Radovič, ki je bil obenem prvi vaščan iz Nabrežine, ki se je izučil kamnolom-ske obrti. Podjetje je bilo registrirano pri tržaški trgovinski zbornici šele leta 1886, torej pred 70 leti Prepričani smo, da bomo ugodili, zlasti nabre žinskim bralcem, ako za to priliko objavimo iz vleček iz zgodovinskega opisa nabrežinske kamno lomske in kamnoseške zgodovine, ki jo je za «Ljud ski koledar 1953» zbral in napisal Albin Škrk iz Šempolaja. Druga polovica preteklega stoletja je pomenila za nabre-žinsko kamnarsko industrijo in trgovino pravo zlato dobo. Graditev južne železnice, ki je bila odprta za promet med Trstom in Dunajem, oktobra 1857, in dve leti kasnejša zgraditev železnice preko Vidma in Trbiža, predstavljata glavni faktor proevita nabrežinskega kamnar, st va. S pričetkom druge polovice 19. stoletja se je naglo povečalo povpraševanje po nabrežin-skem kamnu. Zato so se v razmeroma kratkem času odprli številni kamnolomi v Nabrežini in okolici, tja do Sesljana in Križa. Iz raznih krajev sveta so prihajala naročila za večja dela. Že obdelani in napol obdelani' kamen so izvažali v razna velika mesta Evrope, v Egipt, Anglijo, Ameriko in drugam. Potovanje na Mars Za podrobnejša raziskovanja na Marsu bi bila potrebna, ali pa vsaj najprimernejša astro-navtična raketa, ki bi bila vodena po radiu in ki bi krožila okrog planeta. Potovanje v Veliki Varadin Prežihov Voranc V- o sem prišel v Bukarešto sem že prvi dan šel na zmenek. S prijateljem sva bila dogovorjena za sestanek v kavarni «Wilson». Med drugo in tretjo uro. A glej si ga: šel sem prvi, drugi, tretji in še četrti dan na dogovorjeno mesto, mojega znanca, znanega Romuna, pa ni bilo. Pozneje sem zvedel, da ga je Siguranza *) aretirala na romunsko-slovaški meji. Bil sem pokopan. Prišel sem kdo ve od kod v to veliko mesto, poznal sem enega samega človeka, z njim sem bil zmenjen, njega pa je doletela nesreča. Sicer nisem poznal nikogar, nobenega drugega naslova nisem imel, kamor bi se mogel obrniti. Torej bi se moral vrniti, ne da bi kaj opravil. Tedi;j sem se domislil, da prav za prav nisem prvič v Bukarešti. Pred tem sem bil že tu, čeprav le prehodno, na poti v Bolgarijo. Tedaj sem se vozil pod istimi pogoji kakor sedaj. Pripeljal sem se ponoči v Bukarešto, kjer me je na kolodvoru čakal znanec ; ta me je spravil na voz in takoj odpeljal v predmestje, od koder sem se že zjutraj pred svitom odpeljal spet na kolodvor in naprej proti Bolgariji. Nejasno sem se spominjal nekih podrobnosti, ki so se mi tisto noč vtisnile v spomin. Vedel sem le, da smo se peljali pod nekim viaduktom in da smo takoj za viaduktom stopili iz voza ter hodili ob plotu : prišli smo do vrtnih vrat, ki so bila tako nizka, da sem moral počeniti, ako sem hotel skozi. Toliko sem videl v poltemi. Gotovo imata ženski zvezo, ki jo potrebujem. Kaj bi drugega storil — ali se vrnem od koder sem prišel, tisoč in več kilometrov, ali naj najdem viadukt, plot in ženski ter tako rešim zavozlani problem. Začel sem iskati. Le predstavljajte si, kakšno je bilo to iskanje. Prvič nisem vedel, ali je viadukt na jugu ali na severu mesta, drugič sploh nisem imel pojma o oddaljenosti periferij. Vendar nisem obupal. Obredel sem Bukarešto okoli in okoli, pregledal vse železniške proge, ki so vozile v mesto in po osmih dneh sem odkril viadukt, ki je bil nekako podoben mojemu vtisu iz prve noči. Dobro sem zadel. Imel sem več sreče kot pameti. Stvar bi se bila mogla tudi drugače izteči. Ženski sta imeli dober spomin in sta me celo spoznali, dasi smo se svojčas le v poltemi in bežno videli. — Preteklo je še osem dni, da sta mi ženski našli potrebno zvezo. Opravil sem svoje posle in odšel. Vozim se v Veliki Varadin. Ob osmi uri zvečer dobim nalog povsem konspirativno. Ob devetih odpelje brzovlak, dobrih pet minut pred odhodom sem v kupeju. Komaj vstopim pokukajo trije možje v kupej in preden se zavem, kaj se godi, nažene eden teh gospodov vse potnike ven, edino meni izkaže čast, da smem ostati. «Prosim, legitimacijo,» me ogovori eden iz trojice, in sicer najmlajši. Takoj sem razumel. Moj potni list je v redu. Trgovec, presim, in tako dalje, potujem v Veliki Varadin po opravkih. Imam tudi papirje od trgovske zbornice. Zastopam to in to velefirmo... «Vse je prav lepo, vendar nam izvolite pokazati še vaš kovčeg.» Nič ne pomaga ; ko odklenem kovčeg, se gospodje poglobijo vanj. Toda zaman. . «Vidite!» se oddahnem, ko zagledam dolge obraze. «Torej, res, oprostite!» In gospodje kislo odidejo. To niso šale. Znoj mi je oblival čelo. Vse se je imenitno izteklo, toda Siguranza nekaj ve... Vrata kupeja se spet odpro in vstopi eden izmed znanih treh gospodov. Vlak je že vozil. Mladi gospod detektiv je vstopil, mirno sedel na prazno klop in dejal : «Dober večer, kolega, tudi jaz se peljem v Veliki Varadin.» Družba mi je bila vse prej kot prijetna, a kaj si ho- češ, družba je družba. Skušal sem se kazati kolikor mogoče ravnodušnega, brezskrbnega, ko da mi je do sopotnika kakor do predlanskega snega. Sezul sem si čevlje in se vlegel na klop, kakor bi hotel zaspati. Toda zaspal nisem niti za trenutek, a mojemu sopotniku se je menda zdelo, da spim. Ali sem ga res preplahtal? No, potlej še nekaj zmorem. Ko je mislil da trdno spim, me je nenadoma prebudil in ogovoril po ruski. V čisti ruščini. To je ponovil nekajkrat zapored. Imel me je torej za Rusa. Seveda je mož vedno pogorel, ker bi mu jaz ne bil mogel odgovoriti po ruski, tudi če bi hotel. Ko je mož Siguranze obupal nad svojimi poskusi je nekaj časa miroval, in zdelo se mi je celo, da je za nekaj časa pošteno zadremal. Takrat bi jo bil morda lahko ucvrl iz vagona, toda premislil sem: zunaj je ostra zimska noč, menda celo sneži, vozimo se po transilvanskih gozdovih, kdo ve kod, in če izginem, jim potrdim sum, da iščejo pravega. Zato sem se rajši potajil v vagonu. Ko sva se pripeljala v Veliki Varadin, nikakor nisem mogel drugače, kakor da sem napravil zadovoljen obraz in šel z agentom Siguranze. Najel je na kolodvoru avtomobil, ki sem ga seveda jaz plačal, in me zapeljal v hotel. Zaradi hotela se nisem imel kaj pritožiti ; omenim le prečudno romunsko navado, da so me takoj pri vhodu vprašali, ali želim sobo meblirano ali nemeblirano, to se pravi brez ženske. Ko smo spravili to stvar na čisto, sem obsedel v hotelu in izjavil, da sem bolan. Detektiv me je seveda spravil v hotel, kjer sem h il pod strogim nadzorstvom. Ostal sem tri dni v sobi kot namišljen bolnik, celo zdravnika sem dal poklicati v hišo, da je bolj držalo. Razume se tudi, da nisem obiskal človeka, h kateremu sem bil namenjen. Zanemaril sem vse zveze in preprečil tako še večjo nesrečo. Četrti dan sem se vrnil v Bukarešto, ne da bi bil kaj opravil. Ko sem se vozil mimo staroveške trdnjave Abrud, sem se spomnil, da sedi tam na osem let obsojeni voditelj romunskih komunistov Stojanov. Morda ni mnogo manjkalo, pa bi mu šel za druščino. Siguranza, smo te pa le potegnili ! (Odlomek iz zbirke potopisov: Borba na tujih tleh) *) Siguranza se je imenovala romunska tajna policija. Nove izdaje “Cankarjeve založbe,, Cankarjeva založba v Ljubljani bo ob koncu tekočega leta izdala štiri Prežihove knjige : Doberdob, Jamnica, Požganica in Samorastniki. Slednji knjigi bodo dodane še nekatere druge avtorjeve novele. Vse štiri knjige bodo izslè hkrati in bodo stale skupno 2500 din. Književne nagrade “ Viareggio" Razsodišče za podelitev nagrade «Viareggio» je po dolgem proučevanju razdelilo naslednje nagrade : za pripovedna dela je bila nagrada dveh milijonov lir razdeljena na dva dela, t. j. pisatelju in slikarju Carlu Leviju za roman «Le parole sono pietre» in pisateljici Gianni Manzini za roman «La sparviera». Nagrado za pesni-štvo (milijon lir) je dobil Giacomo Noventa. Nagrado za esej (2 milijona) so dodelili Ninu Valeriju za knjigo «Da Giolitli a Mussolini» in Giancarlu Vi-gorelliju za knjigo «Gronchi, battaglie di oggi e di ieri». Nicolò Tucci je prejel nagrado pol milijona lir za knjigo «II segreto». Rimski kamnolom je pred prvo svetovno vojno zaposloval do 500 delavcev. Podjetje Juh, ki je bilo ustanovljeno leta 1855, je zaposlovalo do 400 delavcev. V hudi krizi po prvi svetovni vojni je nad njim zavladala družba Montecatini. V bližini današnjega občinskega sedeža je obratovalo podjetje Toenies. Zaposlovalo je okrog 300 delavcev, večinoma Furlanov, kateri so se naselili v Iverah, kjer še danes žive. Ob cesti med Nabrežino in Križem je do leta 1900 obratovalo podjetje, ki je bilo last neke dunajske družbe. V tem kamnolomu so leta 1873 izruvali največ ji kamen kar jih pomni zgodovina Nabrežine. Razstavili so ga na Dunaju. Kamen je bil dolg 15 metrov širok pa 1,20. Med najbolj znana stara podjetja spada tudi podjetje Ca-barija, ki je imelo pred dobrimi 50 leti 7 velikih kamnoseških delavnic ter več kamnolomov. Podjetnik Caharija je bil nepriljubljen med delavci, ker jim ni hotel priznati pravic, ki so jim pripadale. Bil je predsednik združenja kamnoseških podjetnikov. Poleg navedenih so bili še drugi kamnolomi in še druge kamnoseške delavnice, katerih pa zaradi skopo odmerjenega prostora ne moremo opisati. Znamenita dela iz nabrežinskega kamna • V teku stoletja so nabrežin-ski kamnolomi mnogo prispevali h gradnji po vsej tedanji Avstriji in tudi po drugih velikih mestih po svetu. Samo za gradnjo dunajskega parlamenta, ki spada med najznamenitejše na svetu, so izvozili nad 2000 kub. m. nabrežinskega kamna. Druge znamenite dunajske zgradbe, ki jih krasi nabrežin-ski kamen so : sodna palača, borza, operno gledališče in del cesarskega dvora. V Budimpešti se ponašata » kriškim, kamnom svetovno znani parlament in veliko operno gledališče. Ako si nekoliko ogledamo naše Primorje in se le bežno ustavimo pri največjih zgradbah, nas prav gotovo večina istih spominja na nabrežinske kamnolome. V Nabrežini sami je največja zgradba pred sto leti zgrajeni železniški viadukt dolg 500 metrov, ki sestoji iz 2 večjih in 40 manjših obokov. Znamenit je tudi solkanski most čez Sočo (meri 160 m. odprtine), ki ga je zgradilo podjetje Juh. Za zidavo tržaškega novega mesta, za zasipanje morja ter gradnjo nove luke so bile uporabljene velike količine nabrežinskega kamna. Modernemu Trstu bogatijo arhitektonsko lepoto občinska palača, Lloydo-va palača in druge. Od leta 1890 pa do začetka prve svetovne vojne, ko je kamnarska industrija dosegla vrhunec svojega razmaha, je v Nabrežini obratovalo 22 večjih kamnoseških delavnic in okrog 40 kamnolomov. Zaposlenih je bilo okrog 3000, včasih celo 3500 delavcev, kamnosekov, tehničnega, uradniškega in drugega osebja. Ta delovna sila je ra. zen iz Nabrežine in okoliških vasi prihajala tudi iz ostalih predelov Krasa, Goriške in Furlanije. Na desetine klesarskih obrtnikov pa je delalo doma v svojih malih delavnicah. Izdelovali so večinoma nagrobne spomenike, ki krasijo naša pokopališča. Ako upoštevamo tudi druge obrtnike, kovače, kolarje ter voznike ; nadalje : male trgovce in gostilničarje (pred prvo svetovno vojno je bilo v Nabrežini 35 gostiln), lahko sklepamo, da je od nabrežinske industrije živelo okrog 20.000 ljudi. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Slovenskim staršem v premislek /Ab vsakem pričetku šolskega leta se mora ponovno " postavljati vprašanje vpisovanja slovenskih otrok v slovenske šole, ki smo si jih dokončno zagotovili po žalostni dobi fašizma in zmagoviti osvobodilni borbi. Vsem je že znano, da so slovenske šole enakopravne z italijanskimi, da imajo slovenska spričevala isto veljavo in ne predstavlja obiskovanje slovenskih šol, v bistvu nobene ovire za bodočnost otroka. Razen tega je vedno več delodajalcev, ki iščejo vajence in nameščence, ki so absolvirali slovenske strokovne šole zaradi spremenjenih odnosov do Jugoslavije in vedno bolj se razvijajočih gospodarskih in drugih s‘h stikov s sosedno državo, ter zaradi sposobnosti slovenskih otrok pri delu. O tem se lahko vsaka mati prepriča, če se le nekoliko pogovori z materami, ki so svoje otroke pošiljale v slovenske šole in so sedaj zaposleni. In vendar se še dogaja, da mnogi starši, posebno v mestu, ne premislijo dovolj, kaj je v korist njiho-vemu otroku in ga krat-komalo vpišejo v italijansko šolo. Govoreč o osnovnih šolah, slišimo pri teh starših razne ugovore, predvsem pa dva glavna: da je težko najti zaposlitev za otroka s slovenskim spričevalom in da starši ne morejo otroka poučevati in mu slediti pri učenju, ker so bili sami prisiljeni za časa fašizma zahajati v italijansko šolo in zato ne poznajo dovolj slovenskega jezika. Kar se tiče prvega izgovora, smo že zgoraj omenili, da ta ovira izginja in bo popol noma izginila, kot bo re -"en gospodarski problem Trsta in bo dela dovolj za vse. Mladinska brezposelnost je namreč v seda-njem trenutku zelo razširjena ne samo med slovensko marveč tudi — in morda še več — med italijansko mladino. Glede drugega izgovora, ki ga je lahko razumeti ne pa o-pravičiti, svetujemo staršem. da se nekoliko pozanimajo o stanju in načinu učenja na slovenskih osnovnih šolah, kjer imajo učitelji popolno razumevanje za naše malčke in poznajo posledice fašističnega zatiranja, zato se res hvalevredno trudijo, da otrokom pomagajo in olajšajo staršem skrb za njihovo poučevanje. Nešteto je učiteljev, ki se prostovoljno posvečajo iz. venšolskemu pouku in dosedanje izkušnje so dokazale nadvse dobre uspehe. v življenju zaničevan, marveč se bo znal sam uveljaviti in zahtevati spoštovanje zase iir za svoj narod. Nihče ne spoštuje odpadnikov lastnega naroda, zato je na žalost še tako razširjeno med nekaterimi italijanskimi krogi zaničevanje do Slovencev, ki že stoletja živijo ob njihovi strani. Razen tega bi bilo dobro, da se starši, ki kolebajo, spomnijo na star slovenski pregovor, ki pravi: '(Kolikor jezikov znaš, za toliko mož veljaš». Otrok, ki obiskuje slovensko šolo, pa čeprav dovrši samo osnovno, bo dobro poznal oba jezika, poznal bo kulturi dveh narodov in njegovo obzorje bo neprimerno širše. Zato bo imel nedvomno večje možnosti, da se v svojem življenju, v bodočih časih, ki se bodo nedvomno spremenili, uveljavi. Na vse to bi morali starši pomisliti v trenutku, ko odločajo o usodi svojega otroka pri vpisu v šolo. M. C. Objektivnost in konformizem (Nadaljevanje z 2. strani) skusi ponovno zelo resno precitati članek tovariša Vidalija v predzadnjem ' «Lavoratomi) in videl bo, da bo poleg protesta proti tistim sistemom našel tudi v opisanih dogodkih nemogočo spravljivost s slehernim marksističnim načelom, kajti, dragi tovariš Guštin, dogodki, opisani v «Lavoratomi) pokazu-jejo sistem in metodo, ki nima nič skupnega z našimi načeli. Po mojem mnenju, beograjski procesi pomenijo ostajali še vedno v okviru neopravičljivega notranjega zatiranja, ki ga je tako jasno in neizprosno obsodil XX. kongres KPSZ. Misliti torej, kot dela tov. Guštin, da so samo z obsodbo teh metod dokončno izginile napake, je kot najmanj politična lahko-miselnost. In da zaključim: v odgovor na njegov predlog je moje mišljenje vedno, da je ideja izmenjave izkušenj med vsemi deželami pozitivna. Obiskati deželo, razpravljati o vseh vprašanjih vse to bi moglo biti zelo koristno za obe strani in bi nam prav gotovo moglo pomagati, da izboljšamo tudi naše delo. Toda to vprašanje ne sme biti postavljeno kot veto proti ugotavljanju tovrstnih napak; kajti takšen poskus bi ustvaril nepremostljive ovire in temu, mislim, smo popolnoma nasprotni. Pač pa se strinjamo, da gremo naprej vedno čvrsteje združeni in vedno bolj številni na poti v socializem. Lep dogodek družino Prašelj je razveselil na Kontovelu. 50 odpustov „Farmacoterapico T • « • « mestino Na vrsti je 38 uradnikov in 12 delavcev FIO M zahteva za delavce v CRDA posebno nagrado Prejšnji teden sta obe sindikalni organizaciji prejeli olive-stilo, da bo podjetje «Istituto Farmacoterapico Triestino» od. pustilo 38 uradnikov in 12 delavcev, to pa zaradi prodaje trgovinskega oddelka Združenju lekarnarjev v Vidmu. Kot vi-dimo, so se črna predvidevanja o skorajšnjih odpustih na žalost uresničila. Odločitev ravnateljstva je povzročila ogorčenje ne samo med 50 prizadetimi,--------------- marveč med vsem osebjem po djetja. Zgleda namreč, da od 38 uradnikov niso vsi iz trgo vinskega oddelka. Vse osebje omenjenega oddelka je v soboto zvečer stopilo t stavko ki je trajala do ponedelj ka zvečer. V torek so se na sedežu Zveze industrijcev sestali sindikalni zastopniki in. pred. stavniki podjetja. Prvi sesta-nek ni dal pozitivnih rezultatov, ker je ravnateljstvo podjetja vztrajalo na svojem stališču, bo-disi glede prodaje oddelka kot tudi glede 50 odpustov. Domenjeno je bilo, da se bodo zo pet sestali in sicer najdalje do 22. t. m., ko zapade rok za najavljene odpuste. Obe sindikalni organizaciji sta stalno v stiku s prizadetimi ter sta pospešili razne intervencije na merodajnih mestih Mariji in Vladimiru se je rodi- da bi preprečili odpuste. V tem la hčerka Tamara. Srečnemu paru izreka sekcija KP s Pro-seka.Kontovela iskrene čestitke. Pridružuje se «Delo». so sc delegacije prizadetih na-meščencev zglasile na županstvu, pokrajini, pri škofu in na vladnem komisariatu, kjer pa Proslava štirih bazovskih mučenikov „ Kolikor jezikov znaš..“ zaradi odsotnosti pristojnih o-sebnosti niso ničesar opravile. Poleg tega so bile delegacije sprejete pri vodstvih raznih po. Uličnih strank, kjer so jim izrazili popolno solidarnost. Delegacija se je zglasila tudi na sedežu naše partije, kjer sta jim tov. Vidali in tov.ca Marina zagotovila, da bo posl. Beltrame takoj interveniral pri vladnemu komisarju. Dr. Paiamara je sicer že na tekočem o zadevi, kot tudi o njenem razvoju. O problemu tega podjetja se je še prejšnji teden razgovarjal z raznimi predstavniki tržaških trgovskih krogov, ki so zainteresirani, da ne pride do premestitve trgovinskega oddelka v Videm. Toda vse kaže, da vladni komi. sar ni vzel dovolj resno v poštev perečega problema, drugače si pač ni mogoče razlagati, da ravnateljstvo podjetja še vedno vztraja na svojem stališču. In govori se celo, da je kupčija z videmskimi lekarnarji že sklenjena ter da je «Farma-eoterapico» prejel na račun kupnine že kakih 10 milijonov lir. Te dni bodo sindikati intervenirali tudi pri odboru za upravo rotacijskega sklada. Sindikalni zastopniki nameravajo sprožiti vprašanje 40 milijonov lir posojila, ki jih je svojčas prejelo omenjeno podjetje. Nagrada za kovinarje GRDA Poleg koristi slovenske skupnosti na Tržaškem gre tu za koristi otroka samega, ki bo v slovenski šoli kamor spada, pridobil zavest svojega narodnega do-stojanstva, tako da ne bo Slovenski in italijanski antifašisti in demokrati so v nedeljo svečano proslavili 26. obletnico ustrelitve bazoviških junakov. Na kraju zločina, kjer so štirje mladi antifašisti žrtvovali svoja življenja in s svojo smrtjo opozorili svet na vso okrutnost krvavega fašističnega režima, se je zbrala velika množica ljudi, pred katerimi je pevski zbor Lonjer-Katinara otvo-ril spominsko svečanost s pesmijo «Žrtvam». Po uvodnem govoru člana bazoviškega pripravljalnega odbora Antona Kalca sta spregovorila antifašista Zorka Legiša-Mervic v slovenščini in Vladimir Kenda v italijanščini. Govornika sta opisala vso žalostno zgodovino našega ljudstva pod fašizmom in našo osvobodilno borbo, ki se je začela z bazoviškimi žrtvami in se zmagovito končala leta 1945. V današnjih razmerah je pa nujno nadaljevati borbo za naše narodne pravice in demokratične pravice vsega delovnega ljudstva, kajti fašizem še ni popolnoma uničen in še vedno grozi, da se vrne na svoje stare položaje. Po slavnostnih govorih so nastopili še zbori iz Padrič, Rovt ter bazoviški pevski zbor «Lipa». Vmes sta mali Klavdij Donardo in Ana Metlika recitirala priložnostne recitacije. Sledilo je polaganje vencev domačinov in raznih organizacij. Vpisovanja na šolah Vpisovanja na Državni trgovski akademiji za šolsko leto 1956/57 so začela 1. septembra in trajajo do vključno 25. septembra. bra. Vpisuje se vsak delavnik od 10. do 12. ure. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure, kjer dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. * * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ulica Montorsino št. 8/III) obvešča prizadete star-še. da se je 1. septembra začelo vpisovanje v K H- in III. razred za šolsko leto 1956/57. Vpisovanje se zaključi 25. septem- Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Gioberti 4 sporoča, da se je začelo I. septembra vpisovanje za šolsko leto 1956/57. Zaključi se 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo 1. septembra. Trajalo bo do vštetega 25. septembra. Natančnejša pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Na Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956/57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II. ■Navodila glede vpisovanj a'so razvidna na zavodovi razglasni deski. Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je rok za vpisovanje v vse razrede od 1. do 20. septembra. Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole. Izlet SHLP SHLiP priredi 23. septembra izlet v Landarsko jamo. Za vsa pojasnila, se obrnite na tajništvo SHLP, trg Duca degli Abruzzi 3, II telefon 28-402. Zveza kovinarjev CGIL je v lem tednu sprožila vprašanje izplačila izredne nagrade za delavce v GRDA v višini 100 delovnih ur. V zvezi s tem je bil izdan poseben letak v katerem se podrobno utemeljuje zahteva, ki je docela upravičena, upoštevajoč, da se je storilnost delavcev znatno povečala in seveda na njihovo škodo, ker so ostale globalne plače na isti višini. Posebno nagrado za 100 delovnih ur naj bi delavcem izplačali vsako leto ob letnem dopustu. Z ozirom da je bila letošnja božična nagrada že precej okrnjena z raznimi izplačanimi predujmi, postavlja FIOM zahtevo naj se delavcem izplača celotna božična nagrada in trinajsta plača, nc glede na že izplačane predujme. ODBOR ZA PROSLAVO 60-LETNICE P.D. «SLAVEC» priredi v nedeljo, 16. t.m. ob 16. uri ha društvenem dvorišču v Ricmanjih proslavo ustanovitve društva Po slavnostnem nagovoru nastopijo pevski zbori iz Ricmanj, Boršta, Doline, Lonjerja-Katinare in Ko. lonkovca. Na sporedu so tudi recitacije domačih mladincev in ko'ert godbe z Brega. SLEDI PLES! Domačini in okoličani vabljeni k udeležbi! Lep vzgled članov sekcije pri Magdaleni Na prazniku tiska, ki ga je sekcija Barriera organizirala v nedeljo na vrtu Ljudskega do-tna v ul. Madonnina so tovariši nabrali 20.000 lir. Lep vzgled predanosti našemu tisku nam dajejo tudi člani sekcij-skega komiteja pri Magdaleni, ki so prispevali vsak z zneskom 5C0 lir. Dobro napreduje akcija nabiranja prispevkov tudi na Kolonkovcu. kjer so tovariši z bloketi obiskali in dobili prispevke že od 125 oseb. Osrednji upravi so bili dostavljeni naslednji nabrani zneski: sekcija VOM: zbirka tov. Tokiča 400, Kozlovič 300, Pino 950, Gombač 950, Makosič 1.600. Sekcija Kolonkovec: Čok Danilo 200, Čok S. 50, Sancin 100, Linda 50, Vekjet Viktor 150, Kariš Josip 150, Kariš I. 100, Kariš A. 100. Švara Savino 100, Urlini 100, zbirka tov. Burolo 1.105. Sekcija Sv. Jakob: celica Rinaldi 2.220, celica Blazina (mešana) 2.000, celica Morgan 2.000. Sekcija Sv. Ivan: Demartini Zborovanja KP o važnih problemih Naša partija organizira za prihodnji teden vrsto javnih zborovanj, ki bodo v raznih mestnih okrajih, na katerih bodo govorniki obravnavali najvažnejše krajevne in mednarodne probleme, ki posebne živo zanimajo široko javnost. Predvsem se bodo dotaknili vprašanja tržaškega občinskega odbora ter objasnili stališče naše partije do tega vprašanja. Tudi socialistična združitev in Sueški prekop bosta dva izmed va. žnejših političnih problemov ki se jih bodo dotaknili naši govorniki. V ponedeljek, 17. t.m. so v načrtu tri zborovanja in sicer ob 20.30 v krožku «Pečar», kjer bo govoril tov.Franc Gombač, za 18.30 je napovedano zborovanje na Trgu Garibaldi. Govoril bo tov. Paolo Sema, ob 19.30 pa bo imel zborovanje v ul. Calvoln (Campi Elisi) tov. Umberto Sajovitz. V torek, 18. t.m. ob 19. uri. bo zborovanje na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu, kjer bo govoril tov. Giuseppe Pogassi, ob 20. uri pa pri Sv. Alojziju. Govoril bo tov. Arturo Calabria. V sredo, 19. t.m. bosta na trgu pri Sv. Jakobu govorila sekretar naše partije tov. Vidali in namestnik sekretarja tov. Bernetičeva. Ob isti uri bo zborovanje na Greti (na trgu Bo- nomea), kjer bo Claudio Tonel. govoril tov. Prihodnji petek, 21. t.m. bodo tri zborovanja in sicer ob 19. uri na Trgu tra i rivi v Rojanu (tov. Ernesto Radich), ob 19.30 v ulici del Prato, kjer bo govoril tov. Vidali : ob 20. uri pa bosta v krožku pri Magdaleni govorila tovariša Alceo Luchesi in Alojz Markovič. Vsi člani sekcijskega komiteja so prispevali za tisk po 500 lir Nadaljnji prispevki 500, Zafutta 50, Polesello 100, Marsič 50, Parenzan 50, zbirka tov. Perion 1.400. Sekcija Magdalena : zbirka lov. Scheri 1.000, Fon 500, Jagoda 500, Tosolini 500, Matkovič 1.000, Moratto 500, Goset-ti 500, Giovannini 500, Vec-chiet 500, Luisa 500, Zidar 1.000, zbirka tov. Berlocchi 700. tov. Babudri 1.500. ZA TEDEN DNI Sobota. 15. — Nikodem Nedelja 16. — Ljudmila Ponedeljek 17. — Lambert Torek. 18. — Tomaž Sreda, 19. — Januarij Četrtek, 20. — Suzana (# Petek. 21. — Matej List ■’-inst polic: 2 Zgodovinski dnevi 15. 19417 je bila ratificPj' italijanska mirovna godba. 1869 je umri v Lesah lavne Koroškem Anton Jan* itlanil: slovenski jezikoslovec dii se je istotam 19. 1828. RADIO ODDAJE o: med pad posl resnos »st Pr' e kr 'va, č. Silo. Iana i] ki st Zahvala Odbor za proslavo bazoviških žrtev v Bazovici se toplo zahva. ljuje govornikom in pevskim zborom za sodelovanje pri spominski proslavi, ki je bila preteklo nedeljo. SOBOTA: 12.55 Jugosl«t ski motivi - 16. Sobotna «*’ 'a - 16.40 Orkester Pacchi1 19.15 Sestanek s poslušal^ - 20.30 Straussovi valčki-NEDELJA: 9.00 Krnet^ oddaja . 12. Oddaja za mlajše . 13.30 Glasba P°| Ijah - 17. Slovens ki zbcJ 21. Mascagni: «Prijatelj P1 opera v 3 dej. PONEDELJEK: 18.30 Z zl rane police . 18.40 Koncert; nistke Mirce Sancinove • * INSKI Radijska univerza - 21.2® metnosti. r I ' v vi • 1 rzaski komunisti in ZKJ (Nadaljevanje z 2. strani) beograjskem sestanku. To so odkrito izjavili in objavili. Če so v Jugoslaviji pogoji, kot so se izjavili tovariši drugih bratskih partij, je — po mojem mnenju — to v korist nam, bolj kot komur koli. Zato bo potreba po pobudah, da se vključimo v konkretno politiko dobrih odnosov z ZKJ, vsekakor pozitivna za našo in vse partije, ki jih navdihuje socializem. TOREK: 13.30 Glasba P°, ,Vl v , ljah - 18.40 Koncert s4>Usal nistke Jelke Brajša -Zdravniški vedež . 21. K “mpai Levstik: «Tugomer», trar 'Jave o v 5 dej. nato priljubljene '”ru. Ge lodije. » PSDI SREDA: 12.55 Kmečki |a bo tet iz Doline . 18.30 Rad1' bat, mamica sta 18.40 Koncert » poza Gojmirja Demšarja Se Radijska univerza - 20.30 | °l' F Ir o l.n t torcni l\ff ni>.1 IXnlr * ® « Metuljček ; „ . književnost- kalni tercet Iz slovenske umetnosti. ČETRTEK: 18. Koncert > '®dnje nista Gabrijela Deveti rašilo 19.15 Sola in vzgoja - 2l- v matizirana zgodba nat° m bi n Černe melodije. 'stranki PETEK: 13.30 Glasba i’6; bi je še ijah - 19.30 Z začarane Aajšnj. . 18.40 Koncert sopra®1’, ^ ^ Anite Meze - 19.15 Ra j ;a . univerza - 20.30 Srebrna 1 111 morica . 21. Umetnost i®,] °r.ei reditve v Trstu 22. Iz ^ *lujejo vne književnosti in um®^4 tak aačno ie preci ^ajšnji TEDENSKE NOVICE j Caldei! "Pana i: Odbom h Tragedija družine Di Pinto Otvoritev sedeža za sekcijo v Rojanu Pomanjkanje sedežev za de-mokratične organizacije kot tudi za naše sekcije, je nedvomno ena izmed največjih ovir za u-spešno delovanje partije in drugih organizacij. To vprašanje prihaja do izraza hodisi v mestu kot tudi na vaseh, kjer se morajo tovariši in demokrati pogostoma sestajati v privatnih hišah, dočim je prav zaradi po. manjkanja primernih proštov v mnogih okrajih onemogočena vsaka širša aktivnost. Nastop na radiu Pevski zbor Salež-Zgonik. Mali Repen bo v nedeljo, 16. t. m. ob 17. uri nastopil na radiu Trst A. Na sporedu so narodne in druge pesmi, ki jih bo zbor zapel pod vodstvom pevovodje Hermana Miliča. Kar daš za «Dijaško Matico», daš za bodočnost svojega naroda! Z velikim zadovoljstvom danes lahko beležimo, da se je tovarišem v Rojanu vendar le posrečilo rešiti tudi ta problem. Našli so primerne, čeprav skromne prostore v ulici Apiari 37 ter jih s prostovoljnim delo lepo uredili in popravili. Tako ima rojanska sek-cija Komunistične partije končno svoj sedež, ki se nahaja nekako v središču okraja. To bo veliko pripomoglo za povečanje aktivnosti sekcije kot tudi drugih organizacij, kjer se bodo komunisti in demokratje, Slovenci in Italijani lahko se-stajali ter razpravljali o svojih problemih, organizirali širše, konference in razvili širšo aktivnost. Novi sedež KP bodo otvorili jutri oh 17. uri. Otvoritvi bo prisostvoval tudi sekretar naše partije tov. Vittorio Vidali. Vse mesto je zelo pretresla vest o tragični smrti 25-letne Alojzije Orel por. Di Pinto iz ul. Campanelle 58/41. Ko- so prejšnji četrtek potegnili nje. no truplo iz vode v bližini barkovljanskega portiča je vse kazalo, da gre za samamor ali nesrečo. Toda po podrobnejši preiskavi in dolgem zasliševanju njenega moža Domenica se je stvar drugače zasukala. Na policiji je mož povedal, da sta šla v nedeljo skupaj na iz-prehod v Barkovlje, kjer sta se ustavila na zabavišču. Zena mu je nato dejala, da se mora za trenutek odstraniti. Od tistega trenutka je ni več videl in se je vrnil sam domov. Baje je Dl .Pinto na policiji zapadel večkrat v protislovja. Nekam čudno je bilo tudi njegovo zadržanje v mrtvašnici, ko je šlo za identificira, nje utopljenke. Dl Pinto je ostal pred truplom svoje žene docela hladen in ravnodušen. Na podlagi izpovedi sostanovalcev in pisma, ki ga je imel v žepu, so preiskovalni organi izsledili, da je imel Domenico Di Pinto neko ljubico. Živel je torej dvojno življenje. Tudi dejstvo, da je izginotje svoje žene prijavil policiji šele v ponedeljek zjutraj in še to na pritisk tašče, ga je precej kompromitiralo. Ugotovilo se je tudi, da je surovo posto- pal z ženo in jo pretepal. Kot zaključek preiskave je policija aretirala Di Pinta in ga prijavila sodišču pod obtožbo umora svoje žene. Sedaj ima v rokah zadevo preiskovalni sodnik. Njunega komaj 20 me. secev starega otroka bodo mo. rali izročiti v varstvo kakemu ol roškemu zavetišču. Zanemarjena Lonjerska cesta Že večkrat smo pisali v kakšnem stanju se nahaja Lonjerska cesta. Problem ni od danes, marveč se vleče že nad leto dni, ko je občinska uprava zagotovila prebivalcem Lonjerja in Podlonjerja, da bo cesto v najkrajšem času popravila. Toda držati dane obljube je najbrže za občinsko upravo vse preveč. Dejstvo je, da je stanje omenjene ceste vedno slabše. To občutijo pešci še posebno T deževnih dneh, ko se kupi pra- ha spremenijo v blato. Sicer pa so tudi potniki, ki se vozijo vsak dan z avtobusom v mesto, že do vrh glave naveličani večnega tresenja in poskakovanja na sedežih. Naj bo šofer še tako spreten, se gotovo ne more izogniti vsem luknjam, ki jih je vedno več. Ali se občinski upravi res še ne zdi potrebno, da bi dala končno temeljito popraviti Lo-njersko cesto? Smrtna nesreča pri Zavij ah Lahkomiselnost pri vožnji z motorjem je v torek zopet terjala človeško žrtev. Smrtna nesreča, pri kateri je izgubil življenje komaj 17-letni Silvio Novel iz Milj, se je pripetila na zloglasnem ovinku žavelj-ske ceste. Okrog 14. ure sta se Novel in njegov prijatelj, 18. letni Gentile .Stefani od Sv. Barbare podala z motorjem na izlet, v mesto. Novel je vozil z veliko brzino in to' je bil tudi vzrok, da je na nevarnem ovinku motor zletel s ceste. Pri padcu je 'Novel z vso silo treščil ob drevo ter obležal v mlaki krvi. Precej hudo se je poškodoval tudi Stefani. Nesrečna mladinca so takoj pre. peljali v bolnico, kjer je Novel zvečer podlegel težkim poškodbam. Stefani, ki si je pri usodnem padcu zlomil desno roko in zmečkal levo, se bo moral zdraviti najmanj dva meseca. niči, kamor se je zateci Seja radi lažjih poškodb, ki J - ■ dobil pri padcu z m°; Bolnico je zapustil doc6*3 moteno. Pozneje pa so ^ sledili v nekem hotelu. Kolesar ga je podrl rG Prejšnjo soboto se je ponesrečil 65-letni Karlovi iz Trebč 152. Na cesti, lje od Banov v Trebče. L z vso silo podrl neki . Pri padcu se je Kralj l;i /ja na glavi, zlomil verjetno/j %0v ^ kost in si pretresel m°. j !t ’ V bolnici so si zdravfld9 držali prognozo. Iz matičnega urada V dneh od 6. do 12. 3e! bra se je v tržaški ob® etn c Povzroi de °bčim sepie: / Usluga * 6vzela V svoj Aorn c 'ie tudi /h dali Dorniki so do kot f/ j, izjave v Ačinsk pribo cel dilo 61 otrok, umrlo je odlag l°t vse uprave ia soci: DC. dejan že ve 'ffjave, t( Pri sta h seb, porok je bilo 54. Z motorjem v avto Prejšnji četrtek je trčil z motorjem v neki avto 44-letni Peter Milazzi iz Bazovice 118. V bolnici so mu zdravniki u-gotovili precej globoko rano na levi nogi; verjetno so po. škodovane tudi mišice. Okreval 'bo. v 20 dneh. V Trstu so ga izsledili Policijski organi so v nekem tržaškem hotelu te dni areti. rali 26-letnega Giovannija Si-moneja iz Barija. Policija iz Milana ga je že skoro mesec dni zaman iskala. Zadnje dni avgusta je v neki javni hiši streljal na svojo ženo in nato zbežal. Tukajšnja policija ga je izsledila baje po golem naključju. 'Nekaj dni pred a-retacijo je bil še v tržaški bol K I N S tet .A Prašanja Warner ' f» se P°' 18 d ; , konfei /S koli 5e ; 4družej tižali Opčine Sobota, 15. sept.: cean» (Oceano nemascope film. Nedelja 16. sept. Ponedeljek. 17. sept. novi. Torek, 18. sept. Dien Bien Fu»; " , città c9 ^irno d “'oblem peče» (La ta); film ENIC. Nedelja, 16. sept.: se Volivc sile Precej Precej B