67. strnila
I (MIM i tu* R. Mm Nil.
UVII. lefo
.Slovenski Narod" velja v
na dom dostavljen:
celo leto naprej .  .  .   .  K 24*—
pol leta      m • •  .  .   . 12*—
četrt leta    m ..... 6*—
na mesec   - • ■ ■ ■   . 2*—
v upravnistvu prejemaš:
celo leto naprej • f • • K 22*— pol leta „ • • • • . II*— četrt leta - •  •  .   , 5*50
na mesec   .     . • • •   ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: HLnaflova mile* it. 5 (v pritličju levo,) telefon it
taserati veljajo: peteros topna petit vrsti za enkrat po 16 vin., za dvakrat
po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tasertijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Ud, to je administrativne stvari
imii številna volta 10 vtmaaiov.
Na piameaa naročila brez istodobne vpoalatve naročnine ae ne odra.
.Slovenski Narod" velja po postil
sa Avatro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „    . .
četrt leta    m m    . .
na mesec   m m    . .
K 25--
. 13-
. 6-50 - 230
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30*—
za Ameriko in vse druge deželo: celo leto naprej   ....  K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka. Unvnvnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova nlica it 5, telefon it M.
Krščanska morala in hranilna knjižica.
(Epilog k pravdi Notar - Šinkovec.)
Stara pesem! Stara brumna ženica izroči svoje krvave prihranKe
med živimi« župniku in spovedniku z naročilom, da jih vporabi v poljubne »dobre namene«. V prvi vrsti seveda za sveti misijon in za spreobra-čanje paganov in drugih krivover cev!Ubogi sorodniki, ki brezupno stokajo pod težo dolgov in slabih letin.za katere bi bila pomenila dedščina par tisočakov, ali pa tudi le stotakov morda naravnost rešitev od pretečega gospodarskega poloma in zasi-guranje suhega koščka kruha celi številni rodbini — te sorodnike odpravlja taka daritev »med živimi« v najboljšem slučaju s par beraškimi groši. Ne gre drugače — ceneje se ni dala rešiti večne pogube duša uboge trpinke, čeprav je vse svoje žive dni le delala in molila, molila in delala. Gospod fajmošter pa imajo s tistimi grešnimi tisočaki itak le pota in sitnosti. Moj Bog, predno je denar pravično razdeljen med različne svete misijone in druge dobre namene takisto, da je za dušo darovalke po najugodnejšem kurzu investiran! Kaj za to, če se vsled takega sistematičnega odtujevanja narodnega premoženja podirajo kmetski domovi drug za drugim, ako se ubogi sorodniki premožnih, na smrtno uro zbeganih tercijalk morajo trumoma izseljevati v daljno in zanje toli mukotrpno Ameriko! Kaj to, glavna stvar je duša in naša čestita duhovščina je čisto nedolžna na tem, da so tarifi za reševanje duš starih ženic pri nas izredno visoki. Nasprotno, sama pota in sitnosti ima od tega reševanja ... To je škofjeloški župnik in duhovni svetnik, prečastiti gospod Avguštin Šinkovec zadnjič pred sodiščem slovesno in na mestu prisege potrdil.
Vrnimo se torej k tej njegovi pravdi, ki škofovo glasilo očividno močno ženira, ker zadevo zopet in zopet pogreva. Seveda — v staro Desem se je vtihotapila nova zanimiva nota.   To pot župniku Šinkovcu
med   živimi«   podarjene hranilne
knjižici ni odjedal kak zagrizen liberalec in brezverec, temveč v časti in poštenju stare šole osivel - duhovnik, ki se mu je na veliko ogorčenje kne-zoškofijskega ordinarijata vendar le videl previsok kranjski tarif za reševanje duš. čakali smo navlašč, da imamo pred seboj pismeno razsodbo te preznačilne pravde in sedaj rekapituliramo:
Med primorskimi siromašnimi hribovci je nad 50 let pasei duše duhovnik Anton Notar, rodom iz škoi-jeloške okolice. Gospodinjila mu je sestra Marija. S skromnim življenjem se mu je posrečilo prištediti nekaj tisočakov, katere je namenil v prvi vrsti zvesti sestri, potem pa drugim ubogim sorodnikom, in deloma seveda tudi v pobožne in dobrodelne namene. Da bi zasigural zlasti sestro za slučaj svoje smrti, je sporazumno ž njo naložil večji del svojih prihrankov na njeno ime v hranilnico ter jej izročil dotično knjižico, ki je narasla tekom let na vrednost nad 8000 K, pod izrecnim pogojem, da postane knjižica njena last stoprav tedaj, če ga ona preživi, torej za slučaj njegove smrti pred njo. Sestra je to dvema pričama izrecno priznala. Poleg tega je sesrra Marija Notar posedovala svojo lastno hranilno knjižico v približni vrednosti 1200 K, na katero je bil naložen njen »Ion«. — Leta 1910. je duhovnik Anton Notar stopil v pokoj in se je s sestro naselil v domačem kraju, v Škofji Loki. Na svojo veliko škodo! Sestra Marija Notar mu je zašla v spevednico župnika Avguština Šinkovca in ko je pričela čez par mesecev hirati, ie poslala po župnika in spovednika Šinkovca v svrho, da mu izroči svoje prihranke v »primerno« razdelitev. Dobro vedoč, da sme razpolagati brezpogojno le s svojim lastnim denarjem, je odmenila približno polovico sorodnikom, ostalo polovico pa za maše - zadušnice itd. Do tu bi bilo torej vse v redu. Ampak naenkrat se je prikazala v rokah iz-ročevalke tudi že omenjena hranilna knjižica v vrednosti nad 8O0O kron in tisti hip je nanesla govori i med njo in župniKom Šinkovcem n 1 veliko važnost svetih misijonov n postnih pobožnosti za izveličani- njene duše. In ona je prikimavala, k.kor je
to pač ob sebi umevno . . . Bratu duhovniku, ki je bil do tja navzoč, reč očividno ni bila povsem všeč in umaknil se je v svojo sobo. Marija Notar pa je morala župniku pač nekaj o tem omeniti, da sme razpolagati z veliko knjižico le za slučaj, da brata preživi, zakai župnik Šinkovec je pred odhodom bratu ponujal veliko knjižico, a le - ta Je v svoji pošteni veri, da jo bo župnik le hranil, žal ni hotel sprejeti. Ko je potem čez nekaj tednov Marija Notar umrla, je njen brat takoj poslal k župniku Šinkovcu svojega nečaka z opozoritvijo, da je velika knjižica njegova last in eventualno razpolaganje sestrino s to knjižico neveUavno, ker njega, brata ni preživela. Župnik je nečaku obljubil, da pride takoj osebno k duhov-nerru sobratu Notarju v svrho, da se dogovorita — toda te obljube ni izpolnil! Stoprav, ko je stvar prišla v javnost, ga je prišel strahovat, češ, da ga obrekuje in ko mu je Notar očital, da se ne drži božjih zapovedi in da je krivičnik — farizej, mu je župnik Šinkovec pokazal pot k posvetnemu sodišču. Obenem pa je knezoškofiiski ordinarijat odrekel duhovniku Notarju zaprošeno dovoljenje za tožbo, Češ. da ie gosp. župnik Šinkovec že vse lepo polasnil.«
Toda v dno svoje du^e ogorčeni duhovnik Anton Notar se ni dal preplašiti ter je tožbo vzlic temu vložil, slovesno zatrdivši. da je stvarni položaj, kakor je v prsdstoječemjiasli-kan, povsem resničen. Župnik Šinkovec pa je med tem denar prenesel v »Vzajemno podporno društvo«, od-menii 2000 K za misijon v Škof ji Loki, oziroma za »postno pobožnost« in 6000 K za notranjo olepšavo župne cerkve ter se ie, hranivši nove knjižice v cerkveni blagajni in obvestivši o tem knezoškofijski ordinarijat, srečno rešil »posesti« tega nesrečnega denarja. Potem je pa na sodni razpravi tarnal, naj se toži cerkev in ne njega, ki je imel s tem nesrečnim denarjem le pota in sitnosti. Ampak ta trik bi ga še ne bil rešil, da ni tožnik Notar — Zoletni, telesno hudo bolan starček — na sodni razpravi pod zanj groznim pritiskom, da ne bo smel več maševati, ker je brez dovoljen ia ordinarijata tožil, tudi duševno opešal. In tako je govoril na veliko veselje župnika Šinkovca, da za de-
nar ne bo prisegal, ker še nikdar ni, pa naj bo stvar še tako pravična.
In vsled tega so se našli paragrafi, ki so župnika Šinkovca rešili. Gluhi in onemogli starček Notar, stoječ pod neznosno presijo cerkvene suspenzije, mu ni bil kos pri odločilnem zaslišanju strank. — Mi ne vemo, je - li bo ta značilna razsodba ljubljanskega deželnega sodišča brez nadaljnega odpora postala pravo-močna, ampak toliko je gotovo, da sta pred sodnim prestolom resnične krščanske morale župnik Šinkovec in knezoškofijski ordinarijat to pravdo že danes izgubila v vseh treh instancah.
Še se bodo podirali pod težo dolgov kmečki domovi, še bodo begali stradajoči sorodniki imovitih tercijalk v daljno Ameriko — ampak škofjeloška župna cerkev se bo lesketala zlata in za krvave prihranke svojega duhovnega sobrata bo opravljal škofjeloški žunnik v niej — 40dnevno postno pobožnost. Blagor srečni kranjski deželi!
Pismo iz Eoigariie.
V Sofiji, 21. marca.
Proces pred državnim sodiščem proti bivšim ministrom dr. Genadije-vu, dr. Gudevu, generalu Savovu in tovarišem se nadaljuje.
General Savov, ki je bil pri začetku procesa odsoten, se je med tem vrnil iz Pariza ter se javil sodišču. Ker so mu zdravniki dali spričevalo, da je bolan, mu je sodišče dovolilo, da mu ni treba osebno prisostvovati obravnavi, vendar pa mora ostati v Sofiji, da ie vsak trenotek na razpolago sodišču.
Bivši minister zunanjih del dr. G e n a d i j e v, ki je najbolj obremenjen, je predlagal, naj se proces vobče ustavi, češ, da svoječasno narodno sobranje ni pravilno in zakonito sklenilo, da se da bivše ministrstvo dr. Gudev - Genadijev pod obtožbo.
Državni pravdnik Damailov in njegov namestnik Gerginov sta se uprla temu predlogu ter dokazala, da je bil sklep narodnega sobranja leta 1911. glede izročitve bivšega ministrstva Gudev - Genadijev državne-
mu sodišču zakonit in docela pravilen.
Državni pravdnik je v svojem govoru imenoval obtožene bivše ministre »nesrečne obtožence«, proti čemer je dr. Genadijev odločno protestiral, češ, da ne potrebuje, da bi ga obžaloval državni pravdnik.
Na to je izjavil drž. pravnik Danailov: »Ne obžalujem vas, obžalujem pa državo, ki je imela take ministre, ki stoje danes pred sodiščem. Zal mi je danes nesrečne domovine, katere usodo so imeli v rokah taki ministri« ...
Ko je dr. Genadijev še na dolgo in široko utemeljeval svoj predlog, naj se obravnava odgodi in sodno postopanje ustavi, je drž. sodišče sklenilo, da se ta predlog zavrne.
Proces bo se torej nadaljeval in kakor vse kaže, bodo obtoženi bivši ministri tudi obsojeni.
S tem bo zadoščeno tudi pravici, ki na Bolgarskem doslej često ni prišla do izraza, zadoščeno pa bo tudi pravnemu čutu vse javnosti, ki je o krivdi dr. Genadijeva in njegove družbe popolnoma prepričana.
i
Definitivni rezultat zadnjih volitev v narodno sobranje še sedaj ni znan, ker dohajajo uradna izvestja okrožnih oblasti zelo počasi. Ni izključeno, da se bo vladna »zmaga« ob koncu koncev spremenila v pravcati poraz.
Sicer pa se že danes pravzaprav ne da govoriti o zmagi vlade, zakaj vlada ima po dosedanjih podatkih samo kakih 5 glasov večine. To veČino pa tvorijo oni Turki, ki so bili izvoljeni s pomočjo turške vlade v Gjumuldžini v Trakiji.
Za to imenujejo opozicijonalni listi kabinet dr. Radoslavova — ministrstvo po milosti Mladoturkov.
Da se na tako večino vlada ne bo mogla opirati, je več kakor jasno.
Za to se zatrjuje, da bo ministrstvo dr. Radoslavova v najkrajšem času odstopilo. Kaj bo na to storil car Ferdinand, ne ve nihče, domneva pa se, da bo poveril sestavo novega kabineta voditelju demokratske stranke dr. Malinovu, ki bo skušal zasnovati koalicijo vseh v resnici narodnih strank.
LISTEK.
Kristalni zamaSeh.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c
(Dalje.}
— Ne, gospod Nicole, ne. To je odlomek od stvari, ki je mi ne poznamo, ker jo je njen lastnik skril. Na vsak način bi bilo treba najprej dognati, kakšna je tista stvar, h kateri spada ta košček, predno bi mogli iskati lastnika.
Gospod Nicole je nekaj trenot-kov premišljeval in se potem zopet oglasil.
— Gospod generalni tajnik! Ko je Napoleon I. izgubil cesarsko krono.
— O, o, gospod Nicole — kaj nam hočete podati predavanje :z francoske zgodovine?!
— Bila je samo fraza, gospod generalni tajnik, navadna fraza in prosim dovoljenja, da jo končam. Ko je Napoleon I. izgubil oblast, je nova vlada vzela polovico plače gotovim oficirjem. Ti so bili vladi sumljivi in vedno nadzorovani od policije, a ostani so zvesti cesarju in so spomin na cesarja, zlasti razširjali potom rremetov vsakdanje rabe: tabatier, kravatnih igcL nožičev, prstanov itd.
— Torej?
— Torej: ta košček slonove kosti se je odlomil od držaja navadne palice; ta držaj je bil okrogel, kakor jabolko in če se ga je pogledalo od gotove strani, se je videlo, da predstavlja glavo malega korporala. Gospod generalni tajnik, vi imate košček takega držaja v rokah; dotična pa!ica je bila nekoč last enega omenjenih oficirjev.
— To je res, je potrdil PrasviMe, ogleduje pri luči najdeni slonokoščeni košček ... profil se razloči... toda, kaj naj sklepam iz tega?
— Sklep je enostaven. Med Dau-brecoovimi žrtvami, med tistimi, ki so zapisani na listi sedemindvajsetih, je tudi naslednik korzikanske ro-dovine, ki je v Napoleonovi službi postala plemenita in bogata, pozneje pa je ubožala. Staviti je devet proti desetim, da je naslednik te rodbine, ki je bil še pred nekaj leti načelnik bonopartistovske stranke, tisti peti človek, ki je bil skrit v avtomobilu. Ali mi je še treba imenovati njegovo ime?
— Marki Albufex? je zamrmral Prasville.
— Marki Albufex! je potrdil gospod Nicole.
Koj na to je vstal gospod Nicole, ki ni bil prav nič več v zadregi in mu tudi njegov klobuk, njegov dežnik in njegova rokavica niso več delale napete ter je rekel Prasvilleju:
— Gospod generalni tajnik! Svoje razkritje bi bil jaz lahko zase ohranil in vam je povedal šele po dobljeni zmagi, to je takrat, kadar bi vam izročil listo sedemindvajsetih. Toda zdaj se mudi. Kriza, ki jo vi hočete preprečiti, nastane zdaj, ko je ■zginil Daubrecq, lahko vsako uro. Treba je torej naglo delati. Prosim vas, gospod generalni tajnik za hitro in izdatno pomoč.
— S čim naj vam pomagam? je vprašal začudeni Prasville.
— S tem, da mi še jutri preskrbi-Te vse potrebne podatke o markiju Albufexu, kajti jaz bi potreboval več dni, predno bi jih dobil.
Prasville se ni mogel odločiti in je vprašujoče pogledal gospo Mergv.
— Prosim vas nujno, sprejmite sodelovanje gospoda Nicolea, je rekla Klarisa. To je zvest in spreten pomočnik. Jaz prevzamem zanj vso odgovornost.
— O čem pa hočete imeti podatke? je vprašal Prasville.
— O vsem, kar se tiče markija AIbufexa, o njegovih rodbinskih razmerah, o njegovih opravkih in navadah, o njegovem sorodništvu, o njegovih posestvih v Parizu in v provinci.
Prasville je zopet nekoliko premišljeval in na to rekel:
— Navsezadnje, naj je Dau-brecqa odpeljal marki ali kdo drugu vsak dela vendar za nas; če dobi listo, je Daubrecg razorožen.
— A kdo vam pravi, gospod generalni tajnik, da tisti človek ne dela na svoj račun?
— To je nemogoče! Saj je vendar njegovo lastno ime na listi.
— A če svoje ime izbriše? Potem bo stal pred vami drug izsiljevalec, Še hujši in še močnejši od prvega, ki bo kot političen nasprotnik v ugodnejšem položaju kakor Daubrecg.
Te besede so generalnega tajnika zadele v živo. Po hitrem preudarku je rekel:
— Pridite jutri ob štirih popoldne v mojo pisarno na policijsko prefekturo. Dal vam bom vse potrebne podatke. A če bi vas potreboval — kako je vaš naslov?
— Nicole, 25, trg Clichv. Stanujem pri prijatelju, ki mi je za čas svoje odsotnosti prepustil svoje sobe.
Pogovor je bil končan. Gospod Nicole se je zahvalil, se generalnemu tajniku globoko priklonil in v spremstvu gospe Mergv odšel.
— Izvrstno gre, je rekel prišedši na cesto. Zdaj imam prost vstop na policijsko prefekturo in vse te ljudi bom lahko vporabil.
Gospa Mergv se ni tako hitro udala upanja nego zavzdihnila:
— Ah, da bi le ne prišli prepozno! Najbolj pa me skrbi, da bodo listo uničili.
— Kdo, za boga? Vendar ne Daubrecg!
— Ne, ampak marki, če mu pride v roko.
— Saj je še nima. Daubrecq se ne bo udal — vsaj dolgo se ne bo udal, tako da bomo že lahko še pravočasno prišli. A pomislite vendar! Prasville se bo ravnal po mojih naročilih.
— Ah, če vas le ne razkrinkat Najmanjše poizvedbe že morajo pokazati, da gospoda Nicolea sploh ni na svetu.
— Tega pa še ne bodo pokazale, da sta Nicole in Arsen Lupin ena in ista oseba. Le bodite mirni. PrasvHle je v policijskih stvareh manjvreden človek. Prasville ima samo en namen pred očmi: uničiti svojega nasprotnika Daubrecga. V ta namen mu je dobro vsako sredstvo in prav gotovo ne bo tratil svojega časa s preiskavanjem, kdo je ta gospod Nicole, ki mu obeta glavo njegovega sovražnika. Vrh tega pa ste me vi pri njem vpeljali, no in mojih malih talentov tudi ni podcenjevati. Torej — pogumno naprej.
V Lupinovi družbi je Klariso končno vedno le prevzelo zaupanje. Prihodnjost se ji je zdela manj grozna m silila se je upati, da navzlic obsodbi na smrt Gilbert še vedno ni izgubljen. Tega pa Lupin ni mogel doseči, da bi se bila Klarisa povrnila v Bretagno. Hotela se Je na vsak način bojevati ob Lupinovi strani in biti deležna vseh njegovih naporov in prizadevanj.        (Dalje prih.)
V tem slučaju se bo seveda zunanja politika v svojih temeljih spremenila: vodila se bo zmerna rusofil-ska politika. Seveda se v tem slučaja razpusti znova tudi narodno sobranje m razpišejo nove volitve, pri katerih bo nova vlada čisto gotovo, o tem ni dvoma, dobila zanesljivo večino.
Albanija.
Vojaški vodja vstaje v severnem Epiru, general Doulis, je odredil koncentracijo svetih bataljonov na treh točkah albanske meje. Zdi se, da bo general Doulis napadel najprej Kolonijo m nato Korico ter Albance pregnal. Korico hoče nato baje proglasiti za glavno mesto avtonomnega Epira. General Doulis ima tudi topove. To pa ni edina skrb, ki visi nad glavo kneza Viljema I. Izmail Kemal se hoče vrniti v Valono ter mu pripravljajo tam že stanovanje. Albanska vlada se boji, da bodo mohame-danci, ki so ostali Izmail Kemalu zvesti potegnili z njim proti knezu Viljemu. Pod takimi okoliščinami se je pač Čuditi, da je sklenil knez Viljem poklicati v Drač svoje otroke. Govori se, da bosta prestolonaslednik Karel Viktor »Skanderbeg«. ki še ni 1 leto star in princesa Marija Eleono-ra. ki še ni dosegla svoje 4. leto dospela koncem tega meseca v DraČ.
Ha Irskem.
Položaj v irski pokrajini Ulster Se je tako poslabšal, da je pričakovati vsak hip izbruha oboroženega konflikta. O stališču, ki so je zavzeli častniki zlasti v Dubiinu napram povelju korakati proti nepokorni provinciji, poroča »Press association« iz Dublina še sledeče: 2e v petek so dobili častniki tretje kavalerijske brigade v Dubiinu obvestilo vojnega urada, da morajo v aktivni službi nastopiti v Ulstru ali pa tekom 12 ur zaprositi za odpust. Po paradi je izjavil brigadni general Gough, da se je že odločil, nakar so vsi častniki sledili njegovemu vzgledu. Tudi pri petem konjeniškem oddelku je prosilo izmed 76 častnikov 70 za odpust. Zvečer so častniki sporočili svoj sklep najvišjemu poveljniku siru Ar-turju Pagetu, ki je ta sklep zopet sporočil vojnemu uradu, nakar je izjavil Častnikom, da vojni urad sprejema odstop generala Gougha in najstarejšega majorja, ostali častniki pa bodo morali nositi posledice svojega sklepa ter pridejo pred vojno sodišče. Častniki so nato poslali večjo deputacijo v London k vojnemu ministru. V Londonu izgleda, kakor pred revolucijo. Vsa ministrstva so zastražena Množica se zbira po ulicah in trgih. Kakor poročajo nekatere korespondence, bo vlada v najkrajšem času opoziciji ponudila še en kompromisni predlog, katerega bistvo je siedeče: Če bo irski zakon o ločitvi anglkanske cerkve v Walesu in o plura'm volilni pravici za parlament uzakonjen, bo vlada razpustila parlament in razpisala nove volitve sredi junija ali začetkom julija. Nekateri listi zopet trde, da o kakem kompromisu ne more brti več govora, ker sta obe stranki prepričani o svoji pravici in ker je gibanje uspelo že piedaleč. V Curraghu je baje vojaštvo izročilo upornemu prebivalstvu 20.000 patron. Tudi so se že vojaki branili nastopiti proti Ulstercem ter zahtevali na velikih zborovanjih tudi za sebe pravico, da sami odločajo, ali bodo nastopili proti prebivalcem provincije Ulster ali ne. V Gavan-countvju je prišlo v neki cerkvi do pretepa med katoličani in protestanti. Ljudstvo je cerkev zažgalo.
Štajersko.
Sodniška imenovanja na Spod. Štajerskem. Prestavljena sta sodnika dr. Josip Drobnitsch iz Slo-venigradca in dr. Štefan S a g a d i n iz Ptuja v Celje; sodnik dr. Josip Meschitz iz Zgor. Radgone v Althofen na Koroškem; sodnik Bogomir Jakiitsch iz Šoštanja v Kočevje; sodnika dr. Rudolf Ram-sauer in Ernst Merala iz Celja v Judenburg, odnosno v Šoštanj; kot okrajni sodnik in uradni vodja pride v Zgor. Radgono dr. Herman W a t z u 1 i k iz Celja; za okrajnega sodnika je imenovan dr. Friderik Marinitsch iz Celja za Celje; za sodnike so imenovani: dr. Teodor Luckmann za Slovenjgradec, dr. Karel Freiberger za Celje in dr. Milko G a b e r za Ptuj. K tem imenovanjem pripominjamo: Nezodovolj-stvo mora vzbujati v nas, da se nam Je za Zgor. Radgono vsililo nemškega okrajnega sodnika in uradnega vodjo, dasi je okraj skoraj čisto slovenski. Škandal je nadalje, da pridejo v Slovenjgradec, Celje in Šoštanj za sodnike slovenščine nezmožni kur-
zovci, očividno vsled protekcije In te sovražnosti proti Slovencem! Slovenske sodnike, zlasti avskultante, zapostavljajo kjer le morejo, prakti-kantov ne imenujejo za sodnike — samo, da bi iz spodnjeitajersftrih uradov izrinili Slovence in jih do zadnjega nadomestili z nezmožnimi in slovenskemu ljudstvu sovražnimi nemškutarji. Kdor si zgornja imenovanja pregleda, bo jasno spoznal to tendenco in bo zahteval od naših državnih poslancev, da vendar enkrat energično protestirajo.
Imenovanja v državni obrtni svet — krepka zaušnica spodnjesta-jerskemu obrtništvu. Ko so se vršila pred 5 leti imenovanja v državni obrtni svet in so razni spodnještajer-ski državni poslanci (n. pr. Roblek in dr. Ploj) posredovali pri trgovinskem ministrstvu, naj bi se dalo tudi slovenskim obrtnikom na Sp. Štajerskem, ki jih je okoli 8000, zastopstvo v državnem obrtnem svetu, se je spoštovani sekcijski šef Miiller zgo-varjal, da spodnještajersko obrtništvo nima nobene zveze obrtnih zadrug, sploh ni združeno v nobeno večjo korporacijo, na katero bi se bilo treba ozirati. Sedaj si je naše slovensko obrtništvo po trdem boju izposlovalo zvezo — a pri ravnokar izvršenih imenovanjih se trgovsko ministrstvo ni oziralo na njeno zahtevo, da se imenuje v državni obrtni svet tudi en spodnještajerski Slovenec! Bili so imenovani kar štirje štajerski Nemci (trgovec Assmann iz Gradca, čevljar Eder iz Gradca, tapetar Krebs iz Gradca in zlatar Ein-spinner iz Gradca), pa noben Slovenec. Ubilo to sicer našega obrtništva ne bo, ampak prikrajšano bo zopet pri marsikateri važni stanovski zadevi, ker se oblasti ozirajo na mne-njenje državnega obrtnega sveta. Trgovsko ministrstvo je pa s preziranjem Štajerskih Slovencev znova dokazalo, da mu ni za nepristransko uradovanje, temveč za podpiranje germanizatoričnih teženj na povelje Nemcev, ki bi radi naše obrtništvo v žlici vode vtopili. Slovenski obrtniki na Sp. Štajerskem, ta slučaj vam kaže, da se morate čim tesneje organizirati, da se boste lažje branili proti Nemcem in veleslavni naši vladi. In če je kaj moštva in ponosa v vas, boste pač javno dali izraza svojemu ogorčenju.
Prezirajo in   žalijo   nas   c. kr.
uradniki pri davčnem uradu v Laškem trgu, s tem, da širijo med nas položnice na katere pritiskajo nemške odtiske »Tuffer« in »Portofreie Dienstsache«, nadalie nam pišejo nemške naslove, kakor, da smo mi Nemci, a ne Slovenci. Oni se za Širjenje nemštva celo tako daleč pote-gujeio, da pišejo na položnice po nemško vse to, kar bi morala stranka jama napisati v slovenskem jeziku, tako vadijo oni našo ljudstvo na rabo nemščine ter ga zapeljujejo v krivo misel, da se s slovenščino niti do Laškega trga ne pride. To ravnanje uradnikov v Laškem trgu moramo javno grajati ter se sklicevati na besede cesarjeve, katere je izpre-govoril odposlanstvu uradnikov ob svoji 60!etnici vladanja, naj se ravnajo vedno le po zakonu ter po ničem drugem. Člen XIX. državnega osnovnega zakona pravi, da je slovenski jezik v vseh uradih deželi enakopraven torej tudi pri davčnem uradu in na vseh poštah in ie naša zahteva zakonita, če zahtev, mo, da mora biti na pismih na nas ves naslov in tudi uradni odtiski slovenski. Svetujemo torej, da od tega ter od nobenega drugega urada ne sprejmemo pisma, če ni naslov pisan in če ni vse tiskano v slovenskem jeziku. Na-pišimo zunaj: »Nazaj! Pišite mi slovenski naslov!« Ako pa smo pismo iz neprevidnosti še odprli, tedaj izročimo vse skupaj svojemu občinskemu uradu, ki naj zahteva v imenu vseh občanov slovenske naslove in slovenske odtiske, ako davčni urad ne bode hotel zahtevi ustreči, tedaj se naj vloži pritožba na finančno ministrstvo, najbolje je, če vloži tako pritožbo občina za vse svoje občane. Pritožba se lahko odpošlje tudi državnemu poslancu. Slovenci! Čuvajmo si svoje državljanske pravice ter ne prenašajmo mirno, da bi nas c. kr. uradniki, ki žive med nami, prezirali, žalili in nas s svojo predrznostjo dražili. Mi dajemo državi, kar je državnega zato morajo njeni uradniki dati narodu, kar je narodovega.
Slovenske posojilnice v slnžbl Nemcev. Nemška zveza kmetijskih zadrug v Gradcu ima po slovenskem Štajarju več Rajfajznovih posojilnic, katere zalaga s svojim denarjem. Vse te posojilnice služijo nemštvu, kajti obresti gredo v nemški žep, a svoj Čisti dobiček nalagajo tudi pri zvezi. Istotako dobivajo od tam samo nemške tiskovine in knjige za drag denar, pri katerih so imeli svoj zaslužek nemški tiskarji in knjigovezi. Nemška kmetijska zveza note s slo*
posojilnicami —■ slovensko
dopisovati; to dokazuj^ da noće biti Slovencem v jezikovem oziru pravična, saj ima v službi same Nemce le eden Je Poljak, ki govori slovensko. Razmišljanje o teh neugodnih razmerah dokazuje, da so bili ustanovitelji teh Rajfajzenovk z ozirom na Slovenstvo s slepoto udarjeni ter da so se pregrešili nad lastno narodnostjo. Nam Slovencem mora biti pri srcu važna naloga, svoje gospodarstvo rešiti tujega Jarma ter ga prilagoditi celoti slovenskega naroda. Vse naše težišče se mora nagibati k materi Sloveniji ne pa* h krivičnemu Gradcu, ki hoče biti naglašen agitator Germanije.
Promoviran je bil v soboto, dne 21. marca na graškem vseučilišču g. Alojzij Trstenjak, odv. kand. v Ormožu, doktorjem prava, čestitamo!
Iz Celja. V zadnji seji mestnega sveta je poročal podžupan Rauscher, da izkazuje računski zaključek mestne plinarne za preteklo leto primank-Ijaja 1802 K 26 v. Najbrže bo pri-mankljaj še večji, ker je bilanca primerno »zafrizirana«. Vzrok te pasivnosti bo slabo gospodarstvo, predrag upravni aparat in tudi premr -zum. če gre tako slabo s r potem je človeku nerazumljiv kaj so šli naši mestni očetje sk Westnom za mesto tako zelo ne*., l ne pogodbe glede skupne elektrarne? Ali tiče za to pogodbo visoke provizije? Ali pa misli župan s svojimi tovariši, da lahko do vrata zadolžena mestna občina denar kar tako razsipava? Po mestu je slišati veliko nezadovoljnosti z magistratnim gospodarstvom in obče mnenje pravi, da bi bila ostra in stvarna opozicija v mestnem svetu pravi dar božji. Klikovci so skoro vsi dolžni pri mestni hranilnici in pri slavnoznanem Vorschussvereinu in zato ne upa nikdo ziniti odkritosrčne besede.
Iz Šoštanja« »Straža« pravi, da je »sanacija šoštanjske Posojilnice mogoča ie na ta način, da prispevajo vsi člani primeren znesek, kar so tudi pripravljeni storiti.« Tako hinavsko pisari sedaj ravno tisti list, ki je zadnji teden odobraval hujskanje klerikalnih kolovodjev, naj člani ne plačajo podpisanih doneskov za sanacijo! Saj mi v »Slov. Narodu« tudi nismo nič drugega storili, kot da smo rekli, naj člani plačajo v lastnem interesu, kar so podpisali in — mirna Bosna. Klerikalci pisarijo in govorijo enkrat, da bi se dopadli kmetom, drugič, da bi se dopadli vladi — za sanacijo šoštanjske Posojilnice pa jim ni nič in bi jo radi na vse načine zadržali in preprečili. Tako stoji stvar in taki so ti »ljudski prijatelji«. Ni čuda, da nima javnost za tako politiko drugega izraza, kakor da je — falotska. In odgovoren je za njo naš »dragi« poslanec Verstovšek.
Iz Slov. Bistrice. Upravno sodišče je pritožbi slov. volilca Ign. Z a-1 o ž n i k a in tov. proti občinskim volitvam iz 1. 1910. v toliko ugodilo, da je razveljavilo izolitev »lepega« nemškutarskega krojača Orača. Vršile se bodo za tega odbornika 3. razreda nadomestne volitve, ki se jih Slovenci zopet udeležijo. Kandidirali bodo, kakor Čujemo, dež. posl. N o-v a k a in je upanje, da dobi Slov. Bistrica izmed spodnještajerskih mest prva enega slov. odbornika.
Slovenska zaslepljenost V Kozjem se je pred več leti naselil nemški odvetnik, ki sliši na ime Zirn-gast ter je Slovencem tako nasproten, da se mu ne zdi vredno jim dopisovati v slovenskem jeziku. Namesto, da bi se nam kazal pravičnega, nam kaže svoje nemške noge ter se dela objestnega, kakor da bi se morali Slovenci po njem ravnati. Le velika naše nezavednost in zaslepljenost je kriva, da tujec z nami tako ravna. Ako bi se njegova nemška pisma ne sprejemala ter se odločno zavračala bi se kmalu spreobrnil ter bi moral nam in slovenskemu jeziku kazati svoje spoštovanje.
Mariborski »Sokol« je proslavil dne 18. marca 5001etnico vstoličenja korotanskih vojvod s predavanjem o pomenu tega važnega obreda. — Dne 22. marca je priredilo društvo izlet mlajšega naraščaja k Sv. Petru, ki se ga je udeležilo 45 učencev in obilo članstva in staršev. Kljub nekoliko neugodnemu vremenu je izlet izborno uspel in ostane mladim udeležencem gotovo v spominu. — Prihodnji izlet se priredi začetkom aprila na Reko na Pohorje.
Iz Maribora. O u o vadiš. Naše gledališče je bilo dne 22. marca po daljšem času zopet enkrat polno, tako polno, da je »Dramatično društvo« lahko zadovoljno. Dramatizacija poznavalcem Sienkiewiczevega romana iz raznih vzrokov ni ugajala in tudi uprizoritev ne moremo vseskozi hvaliti, dasi priznavamo pošten trud režije in igralcev. Izborna igra Vinicija in Fetronija zaslužuje neomejenega priznanja; prav po godu nam je bil tudi Ncro. Popeja, Pompo-
nija, Hilon, Ursus, patricij, Tigelin in večina ostalega osobja. Ligi jo ie igrala gdč. J. z uspehom, dasi je prvič nastopila na našem odru. Mestoma je motil preglasen sufler. Igra je trajala do Jutra in trudni smo se razhajali, a vendar zadovoljni V sceni-čnem oziru je naše gledališče dobro preskrbljeno, to je dokazala ta predstava iznova. Posrečil se je zlasti požar mesta Rima, — Izmed vseh rimskih iger, kar se jih je uprizorilo na mariborskem odru, je bila »V znamenju križa« brez dvoma najboljša.
Rogaška zdravilna dieta. Povodom otvoritve dietetske restavracije v zdravilišču Rogaška Slatina, last štajerske dežele, katero restavracijo pa zdraviliški zdravniki sami vodijo in ki ji je naloga, zdraviliškim gostom znanstvenim principijam di-etetike in individualni potrebi vsakega posameznega pacienta pod zdravniško kontrolo nuditi primerno zdravstveno dieto in za uspeh zdravljenja tako važno stroko vzorno urediti, je znameniti kliniški profesor pl. Noorden izdelal tri dietne predpise in sicer za na želodcu in Črevesu bolne, za bolne na protinu in ledicah in slednjič za diabetike, ki so zlasti prirojeni za pitno zdravljenje v Rogači Slatini in zdravilne vplive vrelcev Stvria in Donati. Spričo velikemu zanimanju in povpraševanju se je vodstvo odločilo prvotno tamkajšnjim zdraviliškim gostom pristopni dietni znesek poslati tudi drugim proti vpošiljatvi 20 vin. v znamkah. Navesti pa je, kateri zvezek naj se pošlje ali 1. za želodčne in črevesne bolezni, ali 2. za protin, bolezni na ledicah ali pa 3. za sladkosečnost.
Hranilno In posojilno društvo v Ptuju razpošilja pravkar poročilo in računski sklep za svoje 30. upravno leto 1913. V njem čitamo med drugim, da je ta odlična posojilnica razdelila doslej v občekoristne namene, osobito za dijaške podpore doslej 125.395 K. Ko človek bere to številko, se nehote spomni, da klerikalne posojilnice ne dado za narodne in dobrodelne namene niti vinarja; kar je čistega dobička, pograbijo vse gotovi koritarji. To se pa imenuje v žargonu klerikalnega časopisja »ljudsko« in »krščansko« gospodarsko delovanje »v blagor Slovencev«. Vidi se povsod: naši klerikalci delajo le za blagor svojih duhovniških in laji-ških koritarjev, narod- pa ima od njih Ie lepe fraze in hujskanje.
Iz Gradca. Začetkom meseca maja se uredi in ustanovi vojaška aeroplanska postaja v Thalerhofu. Za sedaj pride tja 8 aeroplanov s potrebnim moštvom.
Nepotrebna tiskarna. C. kr. na-mestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskarno, v kateri tiska vse vladne razglase, oznanila itd. Da bi tiskarno lažje vzdržavala je začela izdavati za občine, urade in oblasti posebni »Naredbeni list«, za šole, krajne šolske svete, pa še posebej drugi »Naredbeni list« ter jih sili, da si ga morajo naročiti, četudi tega niso dolžni storiti. Tako si misli zagotoviti mnogo tisoč kron dohodkov in torej vpreči davkoplačnike za izdavanje obeh listov in posredno za vz-državanje svoje tiskarne. Zraven hoče s to svojo tiskarno odvzeti zasebnim tiskarnam zaslužek s tem da hoče izdavati za sedaj za občine, a pozneje za šele in druge uradne tiskovine. Ta naša trditev izhaja iz 8. Številke »Naredbenega lista«, kjer poziva občine, naj si naročijo tiskovine v domovinsko - pravnih zadevah potom c. kr. glavarstev oziroma politične ekspoziture. Občine so avtonomne t. j. one si smejo tiskovine naročiti, kjer si jih same hočejo. Slovenske občine si naročajo samoslo-venske tiskovine v slovenskih tiskarnah, kjer dobe zaslužek Slovenci. V namestniški tiskarni pa so nastavljeni sami Nemci ter tiskajo za Slovence dvojezične tiskovine, da bi jih sčasoma odvadili na slovenske tiskovine ter končno morebiti čez kakih 20—30 let vpeljali samonem-ške. Slovenske občine, ostanite s svojimi naroČili pri slovenskih tiskarnah ter se ne dajte vpregati v odvisnost nemštva, četudi ga priporočajo pri namestniji.
železničar Baumlrisch iz Beljaka. Zadel ga je železniški tovorni voz in mu zdrobil levo nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico. — V Celovec so pripeljali z Dunaja znanega vlomilca Sibitza in njegovo priležnico. Omenjena sta izvršila v Celovcu in v okolici več vlomov in tatvin.
Primorsko.
Koroško.
Drobne vesti. Posestnik in bivši uslužbenec Južne železnice Franc Steiner v Beljaku se je ustreli s samokresom. Prepeljali so ga nevarno ranjenega v bolnišnico. — Tat, ki je vlomil v tobakarno na beljaškem kolodvoru, je odnesel za 60 K drobiža in za približno 35 K tobaka In znamk. O tatu nimajo še nobenega sledu. — Ponesrečen železničar. Iz St Vida poročajo: Tržaški brzovlak je povozil železniškega sprevodnika Ivana Pfeiferja. Mož Je obležal na mestu mrtev. Zapušča ženo s petimi otroci. — Pri premikanju vlakov se Je ponesrečil v Velikovcu
Slovensko  gledališče v Gorici.
Dramatični odsek »Sokola« v Gorici naznanja, da se ponovi v sredo, dne 25. marca v veliki dvorani »Trgovskega doma« burka v 3. dejanjih »Veleturist«. Začetek točno ob 3. popoldne.
»Novi Čas« — obsojen. V zadnjem času sedi urednik tega novo-strujarskega mašila A. Šinigoj neprenehoma na zatožni klopi. Kot pravo velikonočno jagnje sprejema grehe srboritih novostrujarjev nase, njim, katerim je glavno in edino orožje proti nasprotniku laž in obrekovanje. Dne 14. marca je bil »Novi Cas« pred okrožnim sodiščem v Gorici obsojen na 20 K, oziroma 48 ur zafcora in v povrnitev vseh pravdnih stroškov, katerih vsota znaša prav lepo število stotakov. Tožil je gosp. učitelj Paljk od Sv. Križa, kateri je »Novi Čas« tiral pred okrajno sodišče v Ajdovščini. Tu je bil »Novi Čas« radi laži obsojen. Zagovornik pa je prijavil vzklic, a sodni dvor okrožne sodnije je v polnem obsegu potrdil prvo razsodbo. V soboto, dne 21. marca je že zopet sedel urednik »Novega Časa« pred sodniki. Tožil je gosp. deželni poslanec in župan v Ajdovščini Ignacij Kovač. »Novi Čas« je bil spoznan krivim in sodnik je obsodil odgovornega urednika na 40 K, oziroma zapor. — Tako »Novi Čas«, za tvoje laži in obrekovanja dobivaš zasluženo kazen. — Vprašamo se, kdo plačuje vse to? Odkod se jemlje denar? — O ti zapeljano slovensko ljudstvo, izpreglej vendar enkrat in ne pustite se farbati!
Laški shodi. Da imajo Lahi svoje posebne manire in da so te časih precej čudne, je stara in znana stvar. Toda v tako jasni luči jih niso pokazali, izvzemši zadnje dogodke na Re-voltelli, že dolgo ne, kakor v nedeljo, ko je sklicalo laško vodilno politično društvo, kamoraška »Patria« shod, da ugotovi svojo zahtevo za italijansko vseučilišče v Trstu. Taki shodi so sicer običajni in v navadi. Toda če se že skliče shod za tako stvar, kot je laška zahteva po univerzi, bi vsak pričakoval, da bo to velik sijajen shod,manifestacija celega naroda. Italijani pa so napravili drugače. Sklicali so shod pod § 2. in dostop so imeli seveda samo povabljenci. Zbobnali so skupaj več ljudi, katere že poznamo izza zadnjih dogodkov na Revoltelli, na Aquedotu in v drugih zakotnih tržaških ulicah. O shodu samem piše »Edinost« med drugim to - le: Kaj se je govorilo na tem famoznem shodu.v celoti ni znano. Bilo pa je toliko hujskanja proti Slovanom, da je zborovalcem kar izžarevala mržnja do Slovanov. Klicali so celo Italijo na pomoč za dosego italijanske univerze v Trstu. Po shodu so napadli zborovalci, ki so bili večinoma sami fantiči, v Stadiono-vi ulici skupino Slovencev, ki so čisto mimo gledali te laške manife-stante. Napadalce je vodil oni znani junak iz Revoltelle Sangulin, katerega je obstrelil na roki ob priliki laškega napada na slovanske dijake na Revoltelli Hrvat Sisgoreo. Slovenci, ki se niso marali pretepati, so se previdno umaknili, nakar so odšli Italijani med huronskim vpitjem: »Doli s Slovani! Živela Italija!« pred italijanski konzulat v Torre bianco, kjer so zapeli Legino himno in še enkrat pokazali, da so zvesti sinovi Italijani. Končno so pretepli še enega Nemca, da so utrdili laško - nemško zvezo, nakar so šli slavit svoje uspehe v razne beznice.
Ponarejene poštne nakaznice. Pri poštnem uradu Trst 1 je dvignil te dni neki neznanec s ponarejenim poštnimi nakaznicami 600, 800 in 850 kron. Nakaznice so bile naslovljene na ime Francesco Perich v Trstu in so imele pečat poštnega urada Pulj 3. Slepar je bržkone poštni uslužbenec, ali pa je s kakim poštnim uslužbencem v zvezi. Podobna sleparija se je izvršila pred šestimi leti. Takrat je prišla poštna nakaznica za 800 K tudi iz Pulja, naslovljena pa je bila v Gradec 1, kjer je bila tudi izplačana.
Umrl Je v Šibeniku mornar na avstrijski vojni ladji »Komet« Viktor Schmelzer, katerega je po nesreči obstrelil njegov tovariš.
Resica kriza. Reški guverner grof Wickenburg je sklical za včeraj reprezentanco v svrho zaprisege in izvolitve župana. Dotičnega poziv; pa ni hotel nobeden sprejeti. Guver ner je odločil, da bo sklical kljub te-mu sejo in da izgubi vsak svoj mandat za to funkcijsko dobojedor se seje ne udeleži
Dnevne vesti-
-f   Z Ljubljano niso nikdar zadovoljni! Pri jutranjem ljubljanskem dnevniku   se je zopet bujno razvila bolezen, da, kadar nima kaj drugega pisati, piše o beli Ljubljani,  kako je zaspana, kako je mrtva in slabotna. Sedaj se priobči uvodni članek, sedaj zopet   dnevna vest,   povsod in vselej pa se odklada  gnoj v lastno gnezdo,  prav  kakor da bi ne imela Ljubljana že drugod obilo sovražnikov,  ki komaj čakajo, da bi zginila napredna večina z mestne hiše. Sedaj pa je tak kvaražugonček, ki od-klaaa gnoj v lastno gnezdo, romal v Trst in čitateljstvu »Dneva* kar dopovedati ne more, kako v Trstu, ti edini svetli točki,   čez Ljubljano zabavljajo,   kako je zaspana,   kako je mrtva itd. Sicer se še dobro spominjamo,  kako je ravno tisti dnevnik še pred kratkim metal blato na »edino svetlo točko«,  zatorej skoraj ne moremo verjeti, da je dotični romar-ček res bil v Trstu. Take reči se doma,   v redakciji skupaj skrpajo; če se je pa v Trstu   res   čez Ljubljano zabavljajo,   je to zabavljanje popolnoma neopravičeno in tudi malo hvaležno! Pri tem »Dncvovem« primoj-dušenju nad Ljubljano,   dasi mu velike važnosti ne pripisujemo, spominjamo se osebe iz starega angleškega igrokaza, gospoda Baldidero, ali kakor se je že ta mister imenoval, ki niti žlice pri mizi ni hotel  poprej v roko vzeti, dokler se mu ni dostavil sodnijski ukaz. Brez tega ukaza gospod Baldidero živeti ni mogel. In tako imamo v Ljubljani neKaj gospodov, ki ne morejo dobiti svojega narodnega navdušenja,   če   ne vihrajo zastavice   po   ljubljanskih strehah. Kar je bil gospodu Baldidero sodnijski ukaz, to je tem gospodom zastavica!   NiČ pa ni bolj žalostno, kakor če se ponesreči   demonstracija z zastavami!   Tudi Ljubljana dandanes cisto gotovo ni v položaju, da bi raz-obešala zastave,   najmanj pa v proslavo žalostnega deistva, da se ji je pred stoletji morda boljše godilo, nego danes!   Radi tega   pa Ljubljano J svetom grditi pač ne gre. Naše mesto še danes izpolnuje težko svojo nalogo, prva pa je njena naloga, da se obdrži v naprednih rokah,  kar je mnogo več vredno, nego pa zastave, ki bi itak  vihrale  le  s posameznih hiš!
Nekdanje gledališke podpore. Bili so časi, ko smo imeli v Ljubljani slovensko gledališče. Četudi ni bilo na vrhuncu, bilo je vedno dobro gledališče, ki se je lahko vzporejalo z dobrimi   gledališči   večjih nemških mest, dasi se ima slovensko gledališče boriti z vsakovrstnimi naravnimi težavami, ki jih nemška gledališča ne poznajo.   To gledališče je daialo občinstvu zabave in duševnega užitka, je razvijalo v občinstvu   čut za umetnost, za glasbo, za petje, je širše kroge seznanjalo z velikimi problemi in je kratkočasilo ter si je pridobilo nevenljivih zaslug za slovenski jezik. Seveda ni moglo to gledališče živeti   brez podpore.   Kje je sploh še kako gledališče, ki bi moglo izhajati s svojimi rednimi dohodki? Za slovensko gledališče v Ljubljani ni bilo drugače dobiti podpore, kakor če se je dala tudi nemškemu. Napredni poslanci niso imeli sami večine   v deželnem zboru in niso hoteli vzeti na svojo vest, da bi bili slovensko gledališče ubili- Ni jim preostalo nič drugega, kakor da so se vdali in dovolili tudi nemškemu gledališču podporo, da so jo dobili za slovensko gledališče. Samo s to podporo se je slovensko gledališče vzdržalo in ko so mu klerikalci to podporo odžrli, je začelo hirati. Kar imamo danes, ni več to, kar je bilo: še senca ni več tega . . . Glasilo tiste stranke, ki je ubila slovensko gledališče, kakor zadavi bestijalna mati oriženje-nega otroka, se je zdaj spomnilo, da je takrat, ko je slovensko gledališče dobivalo   podporo,   uživalo^ enako podporo tudi nemško gledališče. Saj dobro ve, da drugače ni bilo mogoče, pa to ga rie ženira, kajti njegov poklic je, uganjati lopovščine. Je pač hudo. Če se narodno - naprednim poslancem ne more nič drugega očitati, posebno hudo za stranko, ki požre na leto stotisoče denarja. Podpore nemškemu   gledališču se narodno-napredni stranki ni treba sramovati, ker je bila primorana, jo dovoliti, če je hotela ohraniti slovensko gledaje, sram naj pa bo klerikalce za tiste ogromne tisočake, ki so jih porabili za Šusteršičevo stanovanje, za gotove dijete, za agitacijska potovanja,  ali  pa  nabasali ž njimi žepe svojih   pristašev v obliki subvencij itd. Tako je in nič drugače!
-f Ministrstvo zunanjih del deli — denar! Znano je, da ima ministrstvo zunanjih del obilico denarnih sredstev na razpolago v razne — patrijotske« svrhe. V te »patrijot-ske« namene spada, tako vsaj pravijo, tudi podkupovanje časopisov. Ce
je to res aH je morda samo zlobna izmišljotina, tega mi navadni zemljani, ki nimamo stika z visoko politiko, seveda ne moremo vedeti Zgodilo pa se je nedavno tega tu v Ljubljani to-le: S cesarskega Dunaja je prišel šek poštne hranilnice, glaseč se na 600 kron. šek je bil naslovljen na upravništvo   tovariša »Dneva«, kot odpošiljatelj pa je bilo  na šeku zabeleženo »c. kr. ministrstvo zunanjih  del«   (K. k.   Ministerium des Aeusseren). V upravništvu niso vedeli ne kam, ne kodi z denarjem, prebrskali so vse knjige, pregledali so vse listine, a niso mogli nikjer najti in nikjer iztakniti, da bi  bilo »c. kr. ministrstvo zunanjih del« kje vpisano med dolžniki. Ker ni bilo od nikoder iobenega dopisa, v kakšno svrho naj služi doposlani denar, se je uprava obrnila na odpošiljatelja »c. kr. ministrstvo zunanjih del« z vljudno prošnjo, naj blagovoli pojasniti, v kakšno svrho je bilo   poslanih onih   600 K. Ker na ta dopis ni bilo nobenega odgovora, se je sklenilo, da se sprejeti denar vrne odpošiljateliu.   To se je tudi zgodilo. — Tako se glasi zgodba o 600 kronah, ki   jih je   poslalo v Ljubljano »c. kr.   ministrstvo zunanjih del«. Čemu, zakaj, to je vprašanje! Ali se je morda denarna pošilja-tev   samo   pomotoma   naslovila v Ljubljano, ali je bila morda namenjena   v   Split    klerikalnemu lističu »Dan«, ki tamkaj izhaja pod uredništvom nekega dr. Alfireviča, o katerem so dalmatinski listi že opetovano trdili, da je — konfident?! Ali je bila ona denarna   pošiljatev prikrit poskus podkupovanja, kakršen je na primer v navadi, kakor so pokazale razne afere, v sosedni Madžarski?! Mogoče je oboje, saj je noto-rično znano, da je v naši ljubi Avstriji polno listov, ki žro iz jasli di-spozicijskega fonda, kakor   je tudi znano, da gotovi faktorji kaj radi kupujejo liste, ki jim ne pišejo po godu, z — denarjem. Kdo nam bo razrešil uganko? Sicer pa je škoda, da se je denar vrnil. Ako ministrstvo zunanjih del kar tako slepo razpošilja sto-take, je to znamenje, da ga   ima na razpolago v izobilici. Čemu mu potem vračati denar?! Čemu mu vračati, ko nase obrambne organizacije tako krvavo potrebujejo denar! Naj bi se bilo razdelilo od onih 600 kron 300 kron družbi sv. Cirila in Metoda. 300 kron pa »Braniboru«  in izrecno bi se nai bilo pripomnilo, da je to darilo »c. kr. ministrstva zunanjih delt imenovanima narodnoo^arrbnirna društvoma! Kak nepopisen vihar bi nastal na to v nemškem časopisju in v kakšni   zadregi   in   zasra i bi fefto ministrstvo, ki bi se moralo zagovarjati radi   darila   družbi sv. Cirila in Metoda in »Branibcru«! ^koda. res, škoda,   da   se ni to zgodilo.   V tem slučaju   bi morda   edino   prišlo na dan, kakšne   namene ie ministrstvo pravzaprav imelo z onimi 600 kronami!   Sicer pa nam ta afera, ki je za »Dan«,   kar izrecno nagla^amo, potekla   povsem častno,   vzbuja sum, da so v Slovencih listi, ki radi sprejemajo razne subvencije in delajo potem politiko, ki jo žele gotovi faktorji. Morda je naš sum upravičen, ako ie upravičen, bo enkrat tudi resnica prišla na dan . . .
+ Klerikalni hinavci. Slovenec« se je pritožil, da je »Slovenski Dom« nekaj klerikalcev preveč po-krtačil in je zastokal, da je ta list v eni številki 12 duhovnikov prijel. Ali je mar »Slovenski Dom« kriv, če je kar 12 duhovnikov v enem tednu take škandale naredilo, da »ih ie treba javno lasati? Naj se spodobno obnašajo, pa jim noben človek ne bo nič rekel. Seveda, klerikalci bi radi imeli pravico, uganjati kar bi jim bilo všeč, a da bi jih nihče ne smel prijeti. Sicer pa ni »Slovenski Dom« prav nič tako hudega pisal, da bi se bilo pritoževati. »Slovenec« je obenem zapisal, da gre slava o surovosti in propadlosti političnega miljeja na Slovenskem čez devet dežel! To je žal le preveč resnično, a zaslugo za to imajo izključno klerikalci. Ta žalostna slava o surovosti in propadlosti slovenskega političnega življenja je izšla iz deželnega zbora, kjer so klerikalci pod vodstvom dr. Šusteršiča s svojo obstrukcijo uprizarjali take orgije zverinske surovosti in propadlosti, da je ves svet pljuval. To je trajalo leta in leta, vmes pa sta škofova lista »Slovenec« in »Domoljub« pisarila tako podlo, tako surovo in tako lažnjivo, da je morala slava kranjskega miljeja do neverjetnosti narasti. Da se ta stara slava ohrani, za to skrbi vesoljno klerikal-stvo. Kranjski duhovski govori in duhovske agitacije spopolnjujejo »Slovenca« in »Domoljuba«, vse to kronajo v deželnem zboru klerikalni poslanci s svojim brutalnim in surovim nastopanjem. Politični milje na Slovenskem res zasluži slavo, ki gre čez devet dežel!
+ Deželni odbor — zadnje upanje krlvoprisežnikov. Iz Novega mesta se nam poroča: Pred poslopjem
tukajšnjega okrožnega sodišča se je primeril prizor, ki Je v nekaterih ozi-rih zelo značilen za naše javne razmere. Znano je, kako klerikalci sploh zlasti pa še poslanci kmečko ljudstvo, na eni strani hujskajo proti sodiščem in sploh proti državnim uradom, na drugi strani pa je varajo z neresničnimi pripovedovanji o pravicah in o moči deželnega odbora. Priprosto kmečko ljudstvo je že popolnoma zmešano. Ni čuda, če sliši klerikalne poslance na shodu govoriti, naj se vsi, ki so bili pri sodiščih »krivično obsojeni«, zatečejo k — deželnemu odboru! Uspeh tega hujskanja smo videli tu v Novem mestu. Neki kmet iz Tomaže vasi pri Beli Cerkvi je znan, da rad svoje dolgove utaji. Lani je prišel k trgovcu in krojaču na Dob ter naročil zase in za svojega brata obleko. Ker sta si bila zaradi par krone navzkriž, je pustil zase napraviti samo hlače, za brata pa celo obleko. Oba brata sta naročeno obleko prejela, oni, ki je dobil celo obleko, je kmalu nato umrl. Preživeli brat, tisti, ki je obleko naročil, se je branil plačati obleko za umrlega brata. Krojač je tožil. Toženec je tajil, da bi bil za brata naročil obleko. Krojač je prisegel, kmet je pa krojača obdolžil krive prisege. Ker pa je ni mogel dokazati, je bil obsojen. Mesec pozneje je krojača ovadil državnemu pravdništvu zaradi krive prisege in ponudil sebe za pričo, pa tako očividno krivo pričal, da je državno pravdništvo njega prijelo zaradi obrekovanja in krivega pričevanja. Obsojen je bil na šest mesecev. Ko je svojim, pred sodiščem čakajočim ljudem povedal, kaka obsodba ga je zadela, se je začelo divjanje. In kričali so ti ljudje: »Kar na deželni odbor se peljimo, tam bomo dobili pravico!« Svarila niso nič pomagala, niti poduk, da deželni odbor nima nič vpliva na sodniio. »Le na deželni odbor!« so rogovili-i ljudje in celo ženske, vsi prepričani, da deželni odbor lahko še sodne obsodbe na glavo postavi.
Propad svobodomiselstva.
? Slovenec« napoveduje propad svo-bodomiselstva. Nobena »kartenšla-gerica« ne zna zakonozeljnim dekle-trm s tako zanesljivostjo prerokovati prihodn'osti. kakor jo »Slovenec« prorokuje svobod omiselstvu. »Na to se pije.« bodo rekli zadovoljni faj-moštri in v duhu bodo že videli celo Pvropo izpremenjeno po kranjskem vzorcu. Italija jx>stane klerikalna. Sicer je ravno ta Italija sedi) albanskemu mbretu in njegovi mbretlji prepovedala obiskati papeža, pa tO »Slovenca« nič ne moti. Ze to. da je novi i-aliia^ki ministrski predsodmk deber mož, vz^uia v njem sfadka u parna. Tega »Slovenec« seveda ne ve, da bi ta nrnis'rski predsednik še ppt minut ne mogel vladati če bi klerikalcem le eno prijazno besedo privoščil in nH bi ga v tistem trenutku iz parlar a ven vrc'i. če bi le pri-jazno pok .dal na Vatikan. Tuli sedanja kriza na Franr^.sK^m navdaja > Slovenca« s sladkimi nadami. Strašno veliko ve povedati o smradu in gnilobi svo^rd^rmsclnih strank. Propad minctra Catflauxa jc pa v resnici le dokaz, kako zdrav nared so Francozi. Tam snravijo vse na dan. tam nič ne zatu^ajo in če kak minister uzania lonovščme. ga trtro strmoglavijo. Si ^er pa je to, kar je prišlo zdaj na Francoskem na dan, prava bagatela v primeri z urnehe-srrimi škan-lali, ki smo jm že doživeti v na:hMi katoliški državi na svetu, v naši Avstriji. Ni je države, kier bi se v tako kratkem Času zgodile take stvari, kakor pri nas. Ni treba spominjati na Lnkacza. Tiszo in Kri-stoffvja, dovoli je. če pogledamo na zadnjo balkansko krizo. Sami najbolj katoliški mogočmki so svoje uradno znanje izkoriščali ra borzne špekulaciie in zaslužili milnone. In pa afere Stapmski. Dlugosz, Šviha — ali ni to stokrat hujše, kakor je afera Caillaux? In afera velekatoliškega VVeiskirchnerja? In Redi in še vse drugo? Sami vrli katoliški možje, katoliški do kosti; vsak bi zaslužil, da bi bil sprejet v kranjsko klerikalno stranko. Tudi na Nemško obrača »Slovenec« svoje poglede. Centrum stoji še danes. Da, centrum stoji, stoji pa tudi še nemški cesar, o katerem je bilo ravno zdaj čitati, da je pisal v nekem pismu — ki je prišlo v roke kardinalu Koppu, da sovraži katoliško cerkev. Spričo vsega tega seveda ni dvoma, da bo zlodej kmalu vzel vse svobodomiselstvo.
4- Podlo obrekovanje. V zadnjih vzdihljajih se nahajajoči »Gra-zer Tagblatt« je priobčil v svoji nedeljski prilogi »Stimmen aus Krain« dolgovezen članek o ljubljanski dijaški stavki V tem članku pravi med drugim, da je ščuval dijake k stavki tudi list — »Branibor«. Ne glede na to, da je čisto ordinarno obrekovanje, ako se trdi, da je kdo dijake na-šuntal k stavki konštatujemo, da sploh m poznano ne v Ljubljani, ne na Slovenskem lista, ki bi se imenoval »Branibor«. Konštatovali smo tb
suho dejstvo, da ž njim dokažemo, kako podlo lažejo in obrekujejo dr. Ambroschitz in drugovi, ki mažejo predale v graškem jetičniku, ko podkrepljujejo svoja zločesta izvajanja o dijaškem štrajku z hujskanjem lista »Branibor«, ki sploh ne eksistira! To je pač proslavljena — »nemška temeljitost
+ Strah In spoznanje. Celovški poslanec I. V. Dobernig zaključuje v »Tagespošti« svoj Članek »k dijaški stavki v Ljubljani«, ki smo ga že včeraj omenili, s temi-le zanimivimi stavki: »Koroški Nemci morajo biti zelo budni in se morajo pred vsem zavedati, da narodnostni pokreti danes v dobi splošnega prometa še veliko manj kakor nekdaj uvažujejo zgodovinska predanja in se ne ustavljajo niti pred deželnimi mejami. Proti Koroški so naperjeni koncentrični napadi vesoljnega Jugoslovanstva. Zakaj kar store slovenski voditelji v Ljubljani proti naši deželi, to podpirajo vsi Jugoslovani. Mi Korošci bomo branili svojo kožo z vso odločnostjo. Pri tem pa nečemo in ne smemo pa-zabiti, da ni vedno in v vsakem slučaju okostenelo zanikanje zahtev dejanskega življenja izraz pametne politike.« — Poslanca Doberniga, po čegar žilah se pretaka docela slovenska kri, je torej strah naraščajočega jugoslovanskega gibanja in iz strahu so se mu že jele polagoma odpirati oči, da uvideva, da koroška nemško-nacijonalna politika, ki suvereno negira vse, kar je slovensko, vendarle ni posebno pametna. Spoznanje je potemtakem že tu, ako pa bo spoznanju tudi sledilo dejanje, to je vprašanje.
4- Naš odgovor. Iz gostilničar-skih krogov nam pišejo: Klerikalna večina je s svojimi novimi deželnimi dokladami hudo udarila gostilničarje. Zdaj pa hočejo klerikalci, naj gostilničarji lepo molče ter se vesele klerikalnih udarcev. V »Domoljubu« hujskajo kmete proti gostilničarjem, ki jih imenujejo »sebične, brezvestne izkoriščevalce«. Klerikalci so pa pri tem pozabili, da tvorijo ravno gostilničarji polovico vseh p'ačuiočih naročnikov »Slovenca«. V našem trgu nas je šest gostilničarjev naročenih tudi na »Slovenca«. In vsi smo sklenili, da bomo na klerikalno zatiranje gostilničarjev odgovorili s tem, da bomo vnaprej opustili »Slovenca«. Upamo, da nas bodo tudi drugi tovariši podpirali v tem. S tem bomo zadeli klerikalce tam, kjer jih najbolj boli.
-f- To bo koroškim Slovencem pomagalo! Septembra meseca prirede »koroški Slovenci« nekaj, kar jim bo silno pomagaTo v njih težkem boju in vh morda rešilo vseh težav in nadlog. Romance prirede, in sicer v Pim. To je znano najboljše sredstvo proti vsem narodnim in političnim krivicam in ima obenem še to dobro stran, da navadno napolni far-ške bisage ter potrdi ljudstvo v tisti rabito^f\ ki je potrebna za procvit klerikalizma.
+ Politična aretacija? Državna policija je danes aretirala gosp. Vik-toria Z a 1 a r j a. Doslej ni znano, iz kakšnih razlngov je bila izvršena ta aretacija. Ni pa dvomiti, da so v ozadju politični motivi. Popoldne je interveniral za Zalaria pri policijskemu ravnateljstvu odvetnik gospod dr. T r i 1 1 e r. — Policiia trdi, da je gosp. Zalar kolportiral neko od dijakov izdano brošuro z naslovom: »Klic od Gospe Svete«.
H- Sodna imenovanja. Sodnik v Litiji g. Ivan H u 11 e r je imenovan za okr. sodnika in sodnega predstojnika v Idriji, sodnik g. Viljem Lav-r e n č a k pa za okr. sodnika in sodnega predstojnika v Litiji. Sodnik v Kočevju E. C h a m je premeščen v Beljak, sodnik G. Jaklitsch pa iz Šoštanja v Kočevje.
+ Na obrtni šoli v Ljubljani je strokovni učitelj g. Ivan Tavčar imenovan za c. kr. učitelja v X. či-novnem razredu.
+ Promocija. G. Ivan P1 e s s, c. kr. avskultant pri okrajnem sodišču v Tržiču na Primorskem, iz znane narodne rodbine Plessove iz Devina, je bil včeraj dne 23. t. m. na vseučilišču na Dunaju promoviran za doktorja prava. Iskreno čestitamo!
— Nov odvetnik. G. dr. Albin Smola, ki je te dni napravil v Gradcu odvetniški izpit, otvori, kakor čujemo, koncem julija svojo odvetniško pisarno v Ljubljani
— Najlepše darilo za mladino za piruhe je koledarček »Branibor slovenski mladini«. Društvo »Branibor« ima tega koledarčka v zalogi še približno 1600 izvodov, dočim se ga je okroglo 5000 komadov že razpečalo. Koledarček stane samo 20 vin. in je najprimernejše čtivo za šolsko mladino. Opozarjamo rodoljube, zlasti pa naše narodne denarne zavode na ta koledarček s prošnjo, naj to knjižico pokupijo in dado razposlati slovenski mladim na ugroženi narodni meji Nadejamo se in smo prepričam, da ta
naš poziv ne bo ostal klic vpijočega v puščavi!
— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okra] izreka najiskrenejšo zahvalo preblag, gosp. Antonu Šetincu, c. in kr. štabnemu živinozdravniku v pok. v Ljubljani, ki je blagovolil društveni knjižnici podariti več izvodov »Ljubljanskega Zvona«. Obračamo se tudi do drugih somišljenikov dvorskega okraja s prošnjo, da bi se spomnili društvene knjižnice s kakim darom, bodisi v knjigah, bodisi v denarju. Dasi je knjižnica dobro založena z raznimi slovenskimi in nemškimi knjigami, mora vendar še vedno izpopolnjevati svojo zalogo, ker je obisk vedno mnogobrojnejši. Knjižnica se nahaja na Rimski cesti Pred igriščem, nasproti gostilni pri »Marčanu« in je odprta ob sredah in petkih od 6. do 8. zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne.
— Iz društva slovenskih trgov* skih potnikov v Ljubljani se nam piše:   Pod naslovom »Slovenščina v trgovini« je prinesel sobotni »Slovenski Narod« dopis iz društva jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju, kateri je vsekakor na mestu, vendar moram dopisniku povedati, da nima   »Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani« ni-kake ingerence na trgovce z ozirom na dopisovanje v tujem jeziku, rav-notako ne na sprejemanje dopisov, računov, naročilnih listov v tujšČini, temveč take   trgovce, katerih je pa žalibog veČina, zamore samo javnost prisiliti, da se zavedajo svojih dolžnosti napram narodu in napram sebi. O tem, kako se greši na potrpežljivost naših slovenskih trgovcev s strani narodnih nasprotnikov, bi se dale cele knjige spisati. Ni dolgo tega, ko sem imel priliko poslušati nekega fanatičnega tovariša iz Gradca, kateri se je bahal z zveličavno nemščino, češ, ako bi jaz slovensko govoril pri trgovcih, bi polovico te kupčije ne naredil, kakor jo napravim z nemščino, in kako spoštovanje imajo slovenski trgovci pred   menoj. Da, pač, z nemščino zamoreš  po celem svetu imponirati!   Vidite, gospodje, tak je naš slovenski trgovec, pa nič drugačen in imam sam kot zaveden trgovski potnik žalostno skušnjo, ko mi je trgovec pri odaji naročila rekel, da mu ni potreba poslati slovensko fakturo,   le nemško mu se naj pošlje! Kaj mu pa čem na to odgovoriti kot potnik? Prav nič! Potnik mora biti trgovcu vedno uslužen in mora paziti, da ga ne ozlovolji, ker konkurenca je velika in večina naših trgovcev ni prav nič obzirna. — Tudi mi je znan slučaj, ko je zahteval slovenski potnik od svoje nemške hiše, da se pošlje trgovcu Slovencu slovenski račun in   ta ga je vrnil z zahtevo, da se mu vpošlje nemškega; trgovski potnik z dobrim namenom je doživel blamažo, ter je dobil od svoje tvrdke dopis, v katerem se mu svetuje, naj nič novega ne vpelje, ker trgovci so z nemškimi računi zadovoljni. — Imel sem šefa, kateremu sem večkrat predlagal, naj si najame slovenskega dopisnika, kateri bo poleg tega Še laščino in nemščino obvladal, pa kaj mi je odgovoril, da je tak dopisnik predrag in da ga sploh ne rabi, ker se naši trgovci itak z nemščino zadovolijo. Na nase društvo se vsak dan obračajo potniške službe iskajoči, pa kaj pomaga, ko mnogim ne moremo   pripomoči do boljšega mesta, ker tvrdke najraje Nemca nastavijo; zahteva se pa tudi, da je službonajemnik že delj časa za kako tvrdko potoval.   Koliko strokovno izobraženih slovenskih trgovcev bi dobilo dobre, prijetne potniške službe, katere posedujejo dose-daj samo naši narodni nasprotniki, ako bi bil naš trgovec   zaveden in radikalen, ter ako bi imel malo narodno čutečega srca do svojih potrebnih rojakov. Tudi naj pri tej priliki pojasnim, da večina slovenskih tovarišev ni včlanjenih v našem edinem jugoslovanskem potniškem društvu, ker jim bolj ugaja v dunajskih nemških društvih; imamo pa tudi take pipkarje, ki nočejo k društvu pristopiti,   ker so njihovi konkurenti člani društva. Tukaj bi zamogli naši slovenski trgovci veliko storiti, ako bi vprašali vsakega   potnika pred oddajo naroČila, Če je Član našega strokovnega društva in naj bi se tak izkazal z društveno izkaznico. Tem žalostnim   dejstvom v slovenskem trgovštvu bi se dalo temeljito samo na en  način   odpomoči.  Treba je ustanoviti v Celju, Brežicah, Mariboru in Ptuju trgovske šole, v Ljutomeru, Ormožu, Trbovljah, Št. Lenartu v Slov. goricah, Poljčanah in Slov. Gradcu pa trgovske tečaje, v katerih bi se naš trgovski naraščaj na narodni podlagi izšolal in iz takih šol izišli trgovci bi bili samozavestni in nevklonljivi, ker bi se zavedali, da mora tisti, ki ima od slovenskega trgovca dobiček, oziroma hoče od nas živeti tudi v našem jeziku svoje izdelke ponujati  fakturirati itd. To, kar sem ravnokar povedal, pa pride
tudi v polnem obsegu t poštev za Kranjsko, Goriško in Primorsko, ker tu ni nič boljše. Mnenja sem, da bi najprvo zamogle dati inicijativo za vzpodbujo slovenskih trgovcev v omenjenem smislu naše ljubljanske trgovske organizacije: slovensko trgovsko društvo »Merkur«, »Društvo slovenskih trgovskih sotrudni-kov« in »Društvo slovenskih trgovskih potnikov«, katerim bi se pridružile slovenske trgovske organizacije v Kranju, "elju, Mariboru, Trstu in Gorici. Seveda bi se morali tega dela nesebično, vzajemno in vztrajno poprijeti in na ta način bi dosegli rezultat, ki bi venčal vse dosedanje uspehe na slovenskem trgovskem polju. — Član »Društva slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani«.
Umri je v Idriji v nedeljo popoldne g. Peter K e n d a , c. kr. rudniški oficijal v p. po nagli, a mučni bolezni. Pokojnik je vsled svojega blagega značaj? užival obče spoštovanje. Bil je mnogoletni Član delavskega bralnega društva in zvest somišljenik narodno - napredne stranke v Idriji. Bodi mu ohranjen Časten spomin. Gospej vdovi pa iskreno so-žalje.
Avtomobilno poštno zvezo dobi končno po dolgem moledovanju mesto Idrija in sicer tako z Logatcem, postaja na južni železnici, kakor Čez Cerkno s Sv. Lucijo na bohinjski železnici. 2e tri leta ima Idrija zasebno zvezo z osebnimi avtomobili z Logatcem, a poštna uprava se nikakor ni mogla odločiti za to, da bi se tudi poštne stvari prevažale z avtomobilom. Čudno je to bilo zlasti zatega-del, ker poštni upravi ne narasejo s tem nikaki večji izdatki, ker bo plačevala isti pavšal, kakor za počasno konjsko priprego, namreč iz Logatca v Idrijo 7800 K. Seveda Idrija je slovensko mesto, zato se z izboljšanjem njene neprimerne poštne zveze ni nikamor mudilo. Prevažanje poštnih pošiljatev z avtomobili iz Logatca v Idrijo je dobil špediter Ivan Si-cherl v Logatcu, iz Idrije v Sv. Lucijo pa nadpoštar Ravnikar v Ljubljani. Uvedbo avtomobilne poštne zveze z Idrijo je idrijsko prebivalstvo z največjim veseljem pozdravilo in zlasti ono na Sv. Lucijo, s katero Idrija do sedaj ni imela skoraj nika-ke zveze. Želeti je le, da Čimpreje nabavijo podjetniki poštne avtomobilne vozove, da stopi nova zveza v promet v najkrajšem času. Upamo pa tudi, da bo znala poštna uprava tako prirediti vozni čas, da bo odgovarjal potrebam prebivalstva.
Glas iz Cerknice. Redki so dopisi iz cerkniške doline, redki, če se vpošteva obširnost tega kraja, posebno pa še ultraklerikalno gospodstvo naših mogotcev. No, naša potrpežljivost in toleranca je kriva, da večkrat ne posvetimo v njih »vzorno« delovanje, bodisi že v občinskem ali cestnem odboru ali pri požarni brambi. Nekaj pa je, Česar vkljub naši potrpežljivosti ne moremo za-molčati, in to je naslednje: S sumljivo vstrajnostjo se širi govorica, da namerava skleniti občinski odbor nakup »tabora«, kjer je neki trgov-ček v tako kratkem času pričel in nehal biti. Da si hoče občina nabaviti lastno hišo, ni nič posebnega, posebne pa so okolščine pri tem nakupu. Da je že določena kupnina 15.000 kron previsoka, veliko previsoka, preudari lahko vsak šolarček, in zato se v podrobno razmotrivanje tega ne bodemo spuščali. Značilno pa je, da občinski odbor ne namerava počakati javne dražbe, kjer bi se to poslopje dobilo za veliko nižjo ceno. In zakaj se tem gospodom tako mudi, je jasno, da bolj ne more biti! Evo vam: Korče mlajši in starejši, Ron-ko, Tauželj in drugi, vsi imajo za terjati od faliranega trgovca večje ali manjše zneske, bodisi na posojilih, zaslužku ali poroštvu, terjatve, za katere ni kritja; to se pravi: te zneske kratkomalo izgubiti. A čemu so naši junaki »klerikalci* — da si ne bi znali pomagati! Občina naj kupi tabor in sicer za ceno, s katero bi bil pokrit primanjkljaj pri faltranem trgovcu in pokrite bodo izgube in stvar je rešena! Tedaj čisto klerikalno! — Svetujemo vam pa, gospodje, nikar ne vresničite svojega ukrepa, ne skušajte se okoriščati na stroške občine, ne posnemajte svojih ljubljencev v deželnem odboru, ker drugače vam bo zabrnelo po ušesih in brnelo vam bo še, ko boste zleteli s svojih odbor-niških stolčkov vsi — od Matevža do Ivana!
V Ratečah na Gorenjskem imajo novo zimo. Po krasnih pomladanskih dnevih, ko so že letali pisani metulji, je zopet začelo snežiti. Vozniki so zopet spravili svoje vozove in vpreg-li sani. Razume se, da sneg kar sproti kopni, vendar ga je včeraj v ponedeljek ležalo po dolini 45 cm, pa je še vedno snežilo. Posebno se je odlikoval 21. kot začetek astronomične DomiadL
Nov se#san v Zanocfn efc Savi se
vrši na cvetni Četrtek, dne 2. aprila t L Semenj je za živino in blago. Javna dražba. Dne 13. maja t L
ob 10. uri bo pri okrajni sodni ji v Tržiču prisilna dražba zemljišča viol. št. 1 k. a Tržič, obstoječega iz hiše št. 1 v Tržiču in travnika pare. štev. 98/1. Cenjeno na 3300 K, najmanjši ponudek 1650 kron.
Ameriške novice. V Pittsburgu je umrl Josip Kunstelj, star 39 let, doma iz Zagradca. — V Collinwodu je umrla Marija Blatnik, stara 29 let, doma iz Trebnjega.
Čudežna rešitev Jezusa, ki ga na besu v Eglpet zasačilo Herodovi vojaki — prizor, ko iz suhe skale privre na dan studenec, ob katerem si sveta družina na begu pogasi žejo — hoja po razburkanem morju — vse to nudi nepopisen užitek vsakomur, kdor se potrudi k predstavi v kinematograf »Ideal«. Ker predstava traja le še par dni bi bila velika škodi zamuditi to lepo priliko. Vsak inteli-gent, ki je prisostoval dosedanjim predstavam je navdušeno pritrdil, da ta film ne zaostaja prav nič za onimi, ki predstavljajo staroveške orientalne zgodovinske drame.
Ubegli prisiljene!. Tekom tega meseca so pobegnili prisiljenci: Matevž Arhar, rojen 12. septembra 1882 v Stari Loki, okraj Kranj, ter tjakaj pristojen, sin Ivana in Marije, roj. Rakouc, po poklicu vrvar. Karel Spies, sin Ivana in Terezije, roj. dne 6. decemb. 1S91 v Draždanih ter pristojen v Inomost, po poklicu delavec, ter Franc Sablatnig, sin Ljudovika in Katarine, rojen 28. julija 1894 v Podgori na Koroškem ter pristojen v Spodnji Ljubelj, okraj Celovec, po poklicu pekovski pomočnik. Vsi so jo popihali v prisiljeniški obleki in se ne ve, kam so krenili.
Oko si poškodoval. V Zabkarjevi tovarni je nabijal 21 letni ključavničarski pomočnik Janko Lužar neko železno konstrukcij} in se mu je pri tem odkrušilo kladivo, katerega drobec je priletel Lužarju v desno oko ter ga tako poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici.
Izšel je prvi slovenski cenik domače tvrdke A. Goreč, specijalne trgovine s kolesi in deli, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja) priznano najboljših Adler- in Es - Ka - koles ter posameznih delov. Naslovna slika je umetniško delo akademičnega slikarja gosp. I. Vavpotiča. Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
Društvena naznanila.
»Sokol I.« ima danes 24. t. m. zvečer ob 8. uri predavanje v društvenih prostorih. Govori br. V. Š v a j g e r o »Sokolstvu do Tvrševe smrti«. Udeležba naj bo mnogobrojna!
Odbor društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma telovadnega društva »Sokol II.« v Ljubljani ponovno naznanja, da priredi dne 3. maja veliko pomladansko veselico. Radi tega odbor prosi vsa narodna društva, da se blagov >lijo na to ozirati ter ta dan nam prepustiti.
Ženski odsek tel. društva »Sokol II.« je priredil v soboto 21. t ni. v spomin obletnice ustanovitve tega odseka v gostilni pri Kav^ču na Prulah zabavni večer. Občinstva je bilo mnogo, istotako zabave. Svirala je ad hoc sestavljena godba, več pevskih zborov je zapelo nove pesmice, izlicitirala se je kura z jajcem vred, dame, oziroma sestre sokoliće pa so vrlo razpečavale razno narodno blago. Zabava je bila vseskozi domača, v prvi vrsti gre za to zahvala vrlim telovadKinjam, ki so tako do stojno praznovale svojo prvo obletnico. Želimo jim še mnogo sličnih. Na zdar!
Društven shod N. S. Z. se vrši jutri ob 10. uri dopoldne v salonu gostilne pri »Perlesu« v Prešernovi ulici. Kdor se zanima za gibanje N. S. Z. naj pride na shod.
Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani vabi vljudno svoje Člane na zelo važen prijateljski sestanek, ki se vrši v prostorih restavracije Narodnega doma danes v torek 24. ob 8. zvečer. — Društveni odbor.
Krajna skupina Ljubljana držav, društva c kr. pošt. in brzojav, uslužbencev v Avstriji ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. t m. ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru v Narodnem domu. Dnevni red običajen.
Društvo uradnikov mestnega užltninskega zakupa v LJvbUaai ima
svoj osnovalni občni zbor dne 24. marca ob pol 9. zvečer v posebni sobi restavracije »Novi svet«. — Ker je namen društva strogo koJegiJal-nega in stanovskega značaja, se pričakuje polnoštevilna udeležba od strani gg. prejemnikov in preglednikov mestnega užitninskega zakupa.
narjev, tganjetočngtov In Izkuharjev v Ljuanjanl ima v četrtek, dne 26. marca 1914 ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma svoj XXIII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika; čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; letno poročilo v delovanju zadruge v preteklem letu; računski zaključek za leto 1913. in poročilo preglednikov; proračun za leto 1914; volitve štirih odbornikov in treh namestnikov, treh pregledovalcev računov, enega odbornika v pomočniško bolnišKo blagajno, enega preglednika v pomočniško bolniško blagajno; prernemba § 14. pravil; sklepanje za obligatno naročilo strokovnega lista »Gostilničar«; posamezni predlogi in nasveti. Z ozirom na važnost dnevnega reda se vsi Člani opozarjajo občnega zbora zaneslivo udeležiti se, sicer se bo postopalo proti njim po določbah § 24. zadružnih pravil.
VII. redni občni zbor društva slovenskih trgovskih sotrudnikov se
je vršil 21. t. m. v salonu restavracije Perles. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je društvo imelo v minulem letu 20 rednih, 1 izredno sejo ter več večerov in izletov zabavnega značaja. — Blagajniško poročilo izkazuje 4769 K 86 v dohodkov in 3930 K 60 v izdatkov ter je prirastek premoženja 839 K 26 v. Računski pregledniki so našli vse račune v redu ter se celemu odboru podeli ab-solutorij. Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: Oskar de A neona kot predsednik, dalje Jos. S c h a u e r, E. S a r k, M. ton S v e 11 i č, Ivan K e r n c, Mat. B u r g e r, Fr. Novak, J. Božič, Ad. Rechberger, Fr. Urban-Čič in L. š č u r k. Namestniki gg.: V. S t r I e, G. M a h a r in R. K r a -mar. Pregledniki računov gg.: Rosi n a in Špan.
Iz Litije. Lansko leto je priredilo litijsko slovensko bralno društvo predavanje. V to svrho je povabilo velezaslužnega prof. dr. Ilešiča, ki si je bil zbral času primerno temo: Škader v zgodovini in pesmi. Premišljen in temperamenten govor je izzval nepopisen aplavz. Od tistega časa se je vedno izražala želja, naj bi se predavanja nadaljevala. Vsa čast sosebno litijskim damam, kajti iz njih vrst je izšla srečna misel, naj bi g. dr. Ilešič analiziral dušo in srce pesnika Simona Gregorčiča. Hrepenenje po tem predavanju je bilo tako veliko, da je bila Sokolska dvorana brez vsake agitacije nabito polna. G. dr. Ilešič, ki je to pot pripeljal sabo tudi svojo soprogo, je bil pri vstopu v dvorano živahno pozdravljen. Iz galerije pa je mogočno zadonela krasna pesem »Slovenec in Hrvat«, ki jo je proizvajal močan zbor litijskega pevskega društva »Lipa« pod vodstvom nadarjenega in pridnega glasbenika g. Petra Jereba. Pevo-vodja in pevci so lahko ponosni na svoj vrlo dobro vspeli nastop. Iznenađen po tem pevskem pozdravu, je g. govornik, zahvaljujoč se, začel pod vriskom te pesmi razvijati svoj dovršen govor, ki je trajal nad eno uro. Preiskal je srce pesnikovo in posvetil v vse kotičke njegove duše. Učinkoval je govor tolikanj, da je marsikomu prišla solza. Urnebesni »živjo« je zadonel po dvorani, ko je govornik zaključil svoj govor. Pevci pa so mu v znak hvaležnosti dovršeno zapeli vedno lepo »Planinsko rožo«. Videč, koliko hvaležnega občinstva je imel pred seboj in ginjen, se je g. dr. Ilešič v toplih besedah zahvalil za mnogobrojen obisk.
Posredovalnica N. S. Z. S I u ž -bo dobe: 2 krojača, 2 ključavničarja. 1 pisarniški pomočnik. — Službe iščejo: 1 kurjač, 2 slugi, 1 inkasant s kavcijo, 1 skladiščnik, 1 žagar in 2 delavca. — Pojasnila daje posredovalnica N. S. Z. v Narodnem domu.
Prasneta.
Častni večer gosp. Ign. Borštnika. V nedeljo zvečer se uprizori prvič na našem odru efektna drama »Aleluja«, ki jo je spisal veleugledni italijanski dramatik Marco Praga. Napeto, vseskoz silno dramatično dejanje tega psihološko rafinirano in tehnično vzorno pisanega igrokaza nudi gledalcu čisto umetniških užitkov. Glavno veliko in težko vlogo tovarnarja Fare igra gosp. Ignacij B o r š t n i k z neodoljivim učinkovanjem. Ponosni bogataš, na zunaj vedno vesel, je nesrečen kot soprog, kot oče in kot tast, kar prikriva svetu. Vloga zahteva najzrelejšega umetnika in gosp. Borštnik Jo predstavlja z imponujočo veličino, ki poraza. Pričakovati je, da bo v nedeljo gledališče razprodano, kar bi se spodobilo.
Nezdramijlvi Izidor. V sredo In soboto zvečer se vprizort na slovenskem odru velezanimiva noviteta Nezdramijlvi Izidor.  Burka, katero <
sta spisala M. Neal in N. Femer, je ena izmed najsenzacijonalnejših novejših nemških iger. Igra je žela povsod velikanske uspehe in je tudi letošnjo sezono privlačna točka dunajskih in drugih nemških gledališč. V glavni vlogi Izidorja Činkoleja nastopi gosp. P o v h e, njegovo ženo Bal-bino igra ga. Bukšekova, profesorja Bobka g. Skrbinšek, dvornega svetnika pl. VVodopivetza gosp. Danilo, visokošolca Kukca gospod Grom, skladatelja Miculinicha gospod Šest, subretko Cen de Cava-lina ga. Juvanova. — Režijo voda gosp. Skrbinšek.
Samson In Dalila. Včeraj je gostovala hrvaška opera. Pela je C. Saint-Saensa Samsona in Dalilo. To delo smo že videli na našem odru pred nekaterimi leti. Skladatelj Saint-Saens spada v vrsto najboljših francoskih skladateljev. Tista nevsiljiva finoča izraženja, za katero zavidajo mnogi narodi velike francoske glave, je v veliki meri lastna tudi tej operi. Zelo zanimivi so njeni zbori, na publiko pa učinkujejo gotovo najbolj ljubezenski motivi, ki so poleg vse svoje diskrecije polni krvi, moči in silne ubranosti. Med te spadajo zlati zapeljive pesmi Daliline, ki jih poje v prvem in drugem aktu. Dejanje je znana svetopisemska zgodba o izraelskem junaku Samsonu, katerega moč je zavisela od dolžine njegovih las. Dalila, skrita pristašinja njegovih nasprotnikov, je izvedela to skrivnost iz njegovih ust in mu je postrigla lase. Sovražniki so ga zaprli in oslepili, pozabili pa so pogledati, da mu rastejo zopet lasje. Na neki svečanosti, kamor so ga pripeljali, da slave nad njim svojo zmago in se iz njega norčujejo, se je nad njimi maščeval. Zgrabil je stebrovje in ga. polomil. Stavba se je podrla nanj in na se zbrane. — Dalilo je pela gospa Koroščeva temperamentno in splošno toliko pohvalno, da ji lahko odpustimo spotikljaj, ki se ji je pripetil v zadnjem dejanju. Igrala je zvito zapeljivko živo in pisano. Samson je bil gosp. Jastrzebski. Razpel se je zlasti v drugem in tretjem dejanju. Igral je dosledno in s Čustvom. Prav dobro so se mu posrečile scene, kjer je omagDval med lastno razsodnostjo, med nasveti očeta in med lepoto Dalile, ki ga je vabila k sebi z vsemi sredstvi lepe ženske. — Velikega svečenika Dagonovega je pel gosp. Vuškovič s priznano rutino, z velikim efektom in izborno maskiran. Pohvalo zaslužita gospod Križaj in g. V u 1 a k o v i č, ki nista imela posla z daljšimi vlogami. V prvem dejanju se je poznala pevcem trudnost. Pozneje je poprijel njihov igralski temperament in predstava je pridobila na sočnosti, pisanosti in moči. Prijetno je učinkoval zbor cvetličaric. Kapelnik, g. S a c h s, je s svojo živahnostjo poživil orkester in izvajalce. Ploskanja in priznanja je bilo mnogo, obisk tak, kakor vselej, kadar gostuje hrvaška opera: vse razprodano. P.
Rožne stvori.
* Dr. Šviha. Znani policijski konfident dr. Šviha je prosil, da sme izpremeniti svoje ime v Karel Schwerdtner. Prošnji so baje že ugodili.
* Kanibalizem na Novih Hebri-dih. Iz Sidneja poročajo: Na otoku Mallikolo so kanibali umorili in pojedli šest učiteljev - domačinov avstralske misijonske postaje.
* Morilec Hopf usmrčen. Iz Frankobroda poročajo: Včeraj ob sedmih zjutraj je bil morilec Hopf usmrčen na dvorišču tukajšnjega sodišča.
* Velik požar. Iz Bombava poročajo: V ponedeljek zjutraj je izbruhnil ogenj v nekem skladišču bombaževine. Zgorelo je za pol milijona funtov Šterlingov bombaževine.
* Ljubavna tragedija. 391etna kavarniška blagajničarka Angela Rupp z Dunaja je v nedeljo na cesti streljala na svojega prijatelja. Nato si Je pognala kroglo v glavo. Bila je takoj mrtva.
* 2rtev aviatike. Iz Bazela poročajo: V nedeljo se je 191etni aviatik Borrer, rojen v Solothurnu v Švici, smrtno ponesrečil pred očmi svojega očeta. Hotel je posnemati Pe-gouda.
• Zopet tatvina v Louvru. V muzeju Louvre so zopet ukradli dragoceno antikviteto. Izginil je papirus velike vrednosti, ki je bil od leta 1888. v Louvru. O storilcih nimajo sledu.
* Ponarejevalec bankovcev. V
nekem nočnem lokalu v drugem okraju na Dunaju so aretirali Leona Borgerja iz Mor. Ostrave, ki se Je izdajal za inženirja. Aretirali so ga, ker Je plačal s ponarejenim petdeset-kronskim bankovcem. V njegovem stanovanju so našli več ponarejenih bankovcev. Priznal Je, da Je bankovce ponarejal fotografičnim potom.
* Nove turške poštne znamke,
ki so jih zgotovili v Londonu, ravnokar izdajajo. Znamke so zelo lepe in se morejo primerjati z najkrasnejši-ml evropskimi znamkami. Opustili so dosedanjo navado in na eno znamko so natisnili tudi sultanovo sliko. Ta znamka je tudi najdražja med znamkami evropskih drŽav, kajti njena cena je 200 pijastrov t. J. 42 kron. Ostale znamke serije predstavljajo slike z Bospora.
* Grozen prizor v amerikan-kopališču. V četrtek se je v nekem novojorškem kopališču odigral grozen prizor. Inženir Swimmer je vzel turško kopelj. Nato Je zaspal v viseči rogoznici. Ko se je zbudil, je zapazil, da mu manjkajo njegovi prstani z dijamanti. Takoj je osumil kopališke goste, da so mu ukradli prstane. Začel je streljati. Enega gosta je usmrtil, drugega pa težko ranil. Gostje so v divji paniki in napol oblečeni zbežali na cesto. Končno so Swimmerja obvladali.
* Najbogatejši človek v Ameriki. Najbogatejši Človek v Ameriki ni niti Rockfeller, niti Harrimann, niti Morgan, niti Carnegie, marveč »leseni« kralj Adlfred Wickenhauser v Vi-sconsinu. Pred 50 leti je začel brez denarja, delal je na žagah, kupoval gozdove in danes ima toliko gozdov, da bi z njimi lahko pokril Češko, Moravsko in Nižje Avstrijsko. Dvajset akcijskih družb nadvladuje njegov kapital. Ta miliarder živi popolnoma priprosto na svojih farmah in ne pozna potratnosti. Njegovo premoženje cenijo na tri miliarde dolarjev.
* Lep ženin. Policija v Rimu je aretirala nekega francoskega duhovnika, ki ga je imela za korzijskega bandita, pobeglega iz kaznilnice. — Aretiranec se je imenoval Pierre Rouillv iz Lvona. Nato je pa priznal, da se imenuje Pierre Franchi in da je doma v Korziki. V duhovniško obleko se je le zaraditega oblekel, da je lažje pobegnil. Hišna preiskava je dognala, da se je pogajal z nekim rimskim knezom, da mu sposre-duje bogato nevesto. Pariška policija je brzojavila, da je Franchi izvršil več umorov.
* Maščevanje gostilničarja. Ru-
dyard Kipling je pred nedavnim pripovedoval o izkušnjah, ki jih je dobil v nekem kanadskem hotelu. S hotelirjem ni bil nikakor zadovoljen. In sklenil je, da mu pove svoje mnenje. Predno je odpotoval, je dal poklicati gostilničarja ter mu rekel: »Hotel sem vam samo reči, da od vseh hotelov pod solncem, v katerih sem stanoval, se ne more noben z vašim primerjati, kar se tiče pomanjkanja komforta in slabega vodstva.« Zelo razburjen je odšel gostilničar. Ko ga je Kipling prosil za račun, je našel postavko: »Za drznost tri dolarje.«
* Zopet ogleduhl. V Przemvslu so predvčerajšnjem aretirali godca Picka, ki je prišel z Dunaja. Osumljen je ogleduštva v prospeh Rusije. Pri Picku so našli mnogo obremenilnega materijala. Fotografiral je utrdbe v Przemvslu. V Brodiju so aretirali ondotnega mestnega policijskega stražnika Nakonecznvja, ki je tudi osumljen ogleduštva. Svoja poročila je pošiljal ruskim oblastim po poštnih uradnikih, ki so se vozili na vlakih med Brodijem in rusko postajo Rad-zivilov. Vsled tega je poštna uprava izdala ukaz, da poštni uradniki med postajama Brodi in Radzivilov ne smejo stopiti iz vagonov.
* Nemška gostoljubnost Iz Kodama poročajo: Pruske oblasti so izgnale iz Kastrava v Šlezvigu dve mladi danski umetnici, koncertno pevko Dinnesen in pianistinjo PrabL Bili sta zvečer v privatni družbi in sta morali takoj oditi. Ob pol 10. zvečer je prišel orožnik ter pozval dami, naj gresta takoj z njim k občinskemu predstojniku. Od tam ju je orožnik odpeljal na dansko mejo. Občinski predstojnik ju je opozoril, da bosta kaznovani, če bosta še prestopili mejo. Nemške oblasti se izgovarjajo, da sta agitirali. To je pač samo na Pruskem mogoče. Zakaj ne izže-nejo raznih Schreinerjev in Wa-stianov?
* Proti pijanstvu. Pred par dnevi je prišlo v ruski vasi Borchovi na shod več nego 200 žen ravno, ko ga je župan otvarjal. 2ene so energično zahtevale, naj da župan na glasovanje resolucijo, naj se vse državne prodajalnice špirituoz v celem okraju zapro. 2ene so izjavile, da prej ne odidejo, dokler se ta resolucija ne sprejme in protokolira. Na shodu zbrani volilci niso vedeli, kaj naj store. Zahtevane resolucije niso hoteli sestaviti, žene pa niso hotele oditi. Vsak poskus, izgnati jih s silo, je povzročil vedno večji hrup. Dolgo so premišljevali ter se posvetovali. Kar naenkrat je eden izmed volilcev predlagal, naj se glasuje. Kdor glasuje za resolucijo, naj odide na hodnik, kdor je proti, naj ostane. Sevede so prve odšle ženske. Ko so bile te zunaj, so vrata zaprli in zaklenili — žganjarne pa so ostale odprte.
67. slcv.
.SLOVENSKI NAIOD-, dne 34. marca 1914.
Stran 5.
Telafonsho h brzojavna poranila.
Delegacije.
Budimpešta, 24. marca. Diplo-
matični krogi trde, da termin za zasedanje delegacij še ni določen in da se vrŠe še pogajanja med vladama. Mogoče, da se delegaciji ne sestaneta aprila, man^eč šele sredi maja.
Parlamentarni kalendari].
Dunaj, 24. marca. Predsednik zbornice dr. Svlvester se je izrazil o parlamentarnem kalendariju za bližnjo bodočnost sledeče: Delegacije se bodo sestale koncem aprila ali začetkom maja v Budimpešti. Istočasno bodo zborovali nekateri deželni zbori. Zopetno sklicanje državnega zbora je odvisno od pogajanj glede če-ško-nemške sprave. Morda bo mogoče misliti že za Juni na zasedanje.
Gosposka zbornica,
Dunaj. 24. marca. Na povabilo dunajske trgovske in obrtniške zbornice so se sestali 5. t. m. industrijalci iz gosposke zbornice ter ustanovili industrijalno zvezo pod predsedstvom P. viteza Scboellerja. Zvezi je pristopilo do sedaj 27 članov.
Češko-nemška   spravna pogajanja.
Dunaj, 24. marca. Baje sta se Češka in nemška agrarna stranka Že zedinili glede članov obeh tročlan-skih komitejev. Baje so desiguirani na nemški strani poslanci dr. Pamm, Maver in Zuleger, na češki strani pa deželni poslanci dr. Pazderka. Svehla ir dr. Viškovsky.
Afera v rodbini Zois.
Gradec. 24. marca. Danes so nretirali tudi Marijo Giratovo, ki je mela v oskrbi dozdevnega dediča. Osumljena je sokrivde pri pod:ak-ljenju.
Goljufije na pošti. Trst, 24. marca. Pri poštnem nradu I. so zasledili 3 ponarejene nakaznice po 600. 800 in 850 K, ki so bile naslovljene poste restante na nekega Francesca Pericha. Nakaznice so bile oddane v Pulju.
Nova  demokratična  stranka v Galiciji.
Lvov, 24. marca. Državna po-"anca Breiter in Reitzes priobčujeta
oziv k ustanovitvi nove demokratične stranke v Galiciji, ki zasleduje
-'anovitev svobdne Šole in ločitev .crkve od države.
Senzacija v reški bombni aferi Reka, 24. marca. Snoči je obelodanil Rihard Gigante odprto pismo, v katerem pravi,   da   je povzročitelj atentata« na guvernerjevo palačo koncipist državne   obmejne policije dr. Henrik Beusterien.    Letak »La Bomba« priobčuje zapisnik, sestavljen z nekim Josipom Scipionem v navzočnosti dveh prič pred italijanskim   kraljevim   notarjem Massoli-Novellijem v Jakinu. V tem zapisniku trdi Scipioni, da ga je policijski oncipist Beusterien najel, da bi po n aga! pri izvršitvi atentata na guvernerjevo palačo, kateri atentat naj bi bil izvršen tako, da bi zadela sokrivci predvsem reško-italijanske politike Zanello in Corosaca.    Scipioni bi naj poslal iz Jakina  na imenovane politike pisma, ki bi naj bila sestavljena   tako,   kakor da bi jih poslali anarhisti. Za to bi dobil Scipioni na-[ -ado 5000 kron, stalno službo s pla-.o 3000 K, dr. Beusterien pa bi bil po-\ išan v službi. Scipioni nadalje zatrjuje, da ga je dr. Beusterien predstavil guvernerju grofu VVickenburgu, ki mu je baje obljubil, da bo dobil bogato nagrado in mu je nato tudi osebno vročil 300 kron. Nato je bil Scipioni poslan v Jakin (Ancona), da pašče anarhista, ki bi vrgel bombo na guvernerjevo palačo. Ko se je vrnil zopet na Reko s potrebnimi informacijami, ga je obvestil dr. Beusterien, ia je že našel dva Italijana na Reki, ki sta pripravljena  izvršiti atentat. Bil je to znani Belelli, ki je imel sku-raj s svojim tovarišem Pasqualijem izvršiti atentat. V to svrho je Belelli ponudil Pasqualiju 300 kron. Ta pa se je v zadnjem trenotku premislil in ni hotel sodelovati pri atentatu. Zato je dejanje izvršil Belelli sam. Udeležen e bil tudi Scipioni, toda policija je aretirala samo Belellija, Scipionija pa je pustila pobegniti.  —  Rihard Gigante obtožuje šefa obmejne policije dr. Kesmarkyja,   guvernerja grofa \Vickenburga in državnega pravdni-ka dr. Melocca, da so vedeli za celo intrigo in da so torej za vse, kar se tiče afere z bombo, odgovorni. Letak ^La Bomba« je povzročil po mestu velikansko senzacijo.    Da-li pa raz-
kritja Rihard* Oigaateja odpw«|ojo resnici. Je drugo vprašanje. OfriU
korespondenčni urad odločno demen-
tira Gigantijeva razkritja in izjavlja, da je vsa stvar izmišljena. — V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da ni izključeno, da bi italijanska stranka ne bila naročila Gigantijevih razkritij, ki v tem slučaju nimajo prav nobene podlage.
Nemški cesar v Benetkah.
Benetke, 24 marca. Cesar Viljem je dospel danes ob 10. dopoldne sem ter je bil slovesno sprejet. Jutri
dospe sem italijanski kralj.
Afera Caillaui.
Pariz, 24. marca. Preiskovalni sodnik v aferi Caillaux je včeraj zaslišal princeso Mesagne Estradere, bivšo sotrudnico »Figara«. ki je izjavila, da ji je Calmette ponujal 30.000 frankov, če mu pomaga dobiti pisma, ki jih je pisal Caillaux svoji poznejši soprogi. Princesa je izjavila, da je ponudbo odklonila, Calmetteju pa se je pozneje ^osrečilo pisma vendar dobiti.
Pariz, ?\ marca. Parlamentarni
krogi trde. da ie stališče kabineta Doumergue omajan. Nastopil bo baje kabinet, v katerem bo imel glavno besedo Pelcassć, ki bo baje zopet prevzel zunanje ministrstvo.
Irska.
London, 24. marca. Včerajšnja debata o Ulstru je trajala tri ure in ;e Nla ronovno prekinjena vsled bur-;h medklicov opozicije. Današnji rrservativni listi soglasno pišejo o - etiki zmagi opozicije, ki je vlado prisilila, da se umakne.    Dobro znamene je baje tudi. da so vsi častniki, ki so   vložili  prošnje za odpust, svoje prošnje zopet umaknili. Konservativni krogi so prepričani, da bo vlada homerule definitivno opustila. *Daily News« pravi, da bodo avgusta najbrže že razpisane nove volitve. • *
Dogodki na Balkrnu.
Črnogorska dinastija,
Belgrad. 24. marca. Listi poročajo s Cetinja, da je bilo na zadnjem rodbinskem svetu, sklicanem od italijanske  kraljice  Jelene, sklenjeno
da se odpove prestolonaslednik Danilo v- kratkem dedni pravici v Drilog princu Mirku- Vzrok je ta, da ima princ Mirko otroke, dočim jih prestolonaslednik Danilo nima. V bclgrad-skih krogih tej izpremembi ne pripisujejo posebnega pomena, ker ne delajo razlike med princema, dasiravno je Mirkova žena, rojena Konstantino-vičeva. iz Belgrada.
Srbija in Črna gora.
Milan, 24. marca. »Secolo« poroča s Cetinja. da je skupščina z vsemi glasovi proti dvema glasovoma sprejela resolucijo, ki poživlja vlado, da naj odpravi samostojne črnogorske zastope v inozemstvu m jih poveri srbskim poslaništvom.
Srbija na morju.
Belgrad, 24. marca. Pogajanja med srbskimi in grškimi delegati zaradi pristanišča v Solunu potekajo prav ugodno. V Solunu bo otv rila Srbska banka« podružnico, da r odpre srbski izvoz.
Belgrad. 24. marca. Italija ski kapitalisti s Sicilije se pogajaio s rb-sko vlado ter ji ponujajo na razpr ^>go več parni kov za trgovino med S lunom, Italijo, Egiptom in Malto. Vlada se je že odloČila ponudbo sprejeti ter je obljubila 130.000 dinarjev subvencije. Listi poudarjajo slepo politiko Avstrije, ki drvi za Italijo skoz dni
Albanija.
in strn. dočim ji Italija dan za dnevom odjeda še zadnje koščke ekonomskega vpliva v Sredozemskem morju.
Cetinje, 24. marca. Malisori, ki so prišli na povabilo gubernatorja v Skader k razvitju albanske zastave, nočejo Skadra več zapustiti, predno se jim ne izplača potnina, Gubernator je v veliki zadregi, ker za to nima denarja.
Avstrija in Grška.
Atene, 24. marca. Danes se prično meritorna pogajanja med av-stro-ogrskimi in grškimi delegati o novi trgovski in paroplovni pogodbi.
, M. marca. V nedeljo
so se vršile v Bukarešti občinske volitve. Prodrla je liberalna lista.
GttPOflflTlIlO*
— Razredna loterija. (Brez obveznosti.) Žrebanje dne 23. marca. 300.000 K št 74.818; 10.000 kron št.
29.158, 93.918; 2000 K št. 14.300, 25.364, 34.762, 37.769, 45.949. 50.336, 51.043, 51.894, 56.189, 58 067 65.279, 65.285. 66.254, 74.261, 76.733, 84 792, 89.760, 95.664. 97.580; 1000 kron Št. 2035, 5564, 7923, 8029, 8052, 9594, 12.494, 18.820, 20.039, 27.683, 36.210, 41.24!, 41.352, 43.039, 44.473, 46.604, 47.402, 56.447, 60.005, 61.378, 63.439, 65.423, 69.093, 72 391, 73.541, 77.376, 83.981, 84.641, 88 009, 94.425. 95.561, 97.382.
Daiišftii list obsega 10 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
la
Otroci, ki se branijo zauživati ribje olje, imajo prav posebno radi Scottovo emulzijo Ta vzrok navaja zdravnike, da namesto navadnega ribjega olja odreiajo Scottovo emulzijo, ako je malim pacientom treba kosti tvor nega pomočka. Scof-tova emulzija daje vsled svojih kostitvo^-n>h sestavin mlademu organizmu moč. Otroci se prično pridno postavljati na noge in hitro prično veselo skakati okoli. Odločite se torej, tudi svojim bledim nežnim otrokom dajati dobro, lahko prebavno Scottovo emulzijo, ki jih pretvori v debelolične, vesele otroke. — Seveda samo Scottovo emulzijo, ne kake druge.
Ona originalni steklenici 2 K ' ' v Dobiva •« po v*eh lekarnah Proti vpoSfljatvi ftf) vin v pismen h mamkah d obi to od tvrdke SCOTT & BOWN'E, d. t o s. na Dunaja VTI sklicevat« te na nai Uit enkratno vpo'iljatev poiskuinje od kake lekarna.
*li veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in o*o nevšečno svet-likmje hlač in kril Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zabtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 1 (3578)
Samo za one kadilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdaio:
„Modiano Club Najdražje pa
Specialite • tndi najboljše.
Na zdravniško priporočilo so lako stročnice antinikotinske kakor tudi listki nepot iskani, na vsakem posameznem   je pa iz vodnega tiska razvidna var- ^<Ao^ nostna znamka in ime iidelovalca ^
Od velikonočne nedelfo 12. do 17. aprila — • dal!
Modra miška!
Z Magdo Lessing!
Največja in najkrasnejSa učinkovita veseloigra te sezije!  Neprestan bočen smeh !
Kinematograf „IDEAL".
Zanemarjen nahod   se pogosto bridk maščuje.
Šmarnim tv asi* k!> takisto bolesti utesvjoce, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kaka ts> zdravilo vpliva na mišice, in Živce krepllno in Je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Sit ti—i ca I I* • Po poštnem povzetji šilja to zdravilo vsak dan lekarnar c. in kr dvomi založnik, Dual, e. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 25
19 mori.
prat* to
T5rt
trd I ni. aSstlei. anovolrasna-
2e mnoga leta preizkušeni in od odličnih i ^ zdravnikov priporoča-p no ti vilo sa odrasle In otroka pn motenju prebave, pri sla osti in pomanjkanju slasti. — Idealno in rado uži-vano krepčilo za prebolele. Ki se da pripraviti za vsak okus ter učinkuje tek pospešujoče in prebavanje urejujoče.
, atatlcl,
b0l«zaUuk*url*<
Živčne bolezni in glavobol.
Takojšnje olajšanje s čudovitim sredstvom.
O negovanju zdravja: Zaupajoč, da bo nekaj ubogih trpečih od tega imelo dobiček, javno naznanjam sredstvo, ko me je rešilo kroničnih bolečin v udih in neznosnega glavobola. To so tablete Kephaldol, ki se dobivajo v vsaki lekarni. Najbolje je vzeti 2 tableti naenkrat, kar povzroči taKojšnje olajšanje, nato pa vsako uro po eno tableto, kar kmalu dovede do popolnega ozdravljenja.
Biio mi je v veliko presenečenje, na tako preprost način najti zdravje. Kolikor vem, je zdravilo prvotno od znamenitega    živčnega zdravnika. Neka f eri    mojih     prijateljev, ki jih   je   mučil    revmatizem.   ishi- j as, influenca, lumbago, so mi pove- I dali, da jim je ravnotako dobro po- , magalo in da bi ne hoteli več biti I brez tega   preparata. Zagotavljam Vas, da take bolečine odstrani v vsakem slučaju. Doslej me ni še nikdar pustilo na cedilu.
Oonati
isravttn ■fiise atJvtsjs vat***. «vt|. trm zuttt
anotmben pri kroalžnem ćnrmamm Icatere. obatlp*-c'J i, tolittft) k«meBU,telieio1 uguja. aUdfcoT«! telesa*
Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo glauberske soli.
Zalega: Mita! Mm in I. Saratoi, Ljubljana,
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 24. marca 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1914. .
Pšenica za maj 1914 . . Pšenica za oktober 1914
Rž za  apr. 1914  .  . .
Rž za oktober 1914 . . Oves za apr. 1914.
Oves za oktober 1914 .
Koruza za mat 1914 . . Koruza za julij 1914
za 50 kg 12-58 za 50 kg 12-48 za 50 kg 11-28 za 50 kg 9-75 za 50 kg 972 za 50 ke 7-53 za 50 kg 7 73 za r0 kg 6*73 za 50 kg   6 86
Heteorolosično poročilo.
Viš!n_ nad morjem 30(1*2
Srednji zračni tlak 736 ram
marc	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	2b s 2 £3	Vetrovi	Nebo
23.	2. pop.	728 4	7*1	si. jug	oblačno
■	9. zv.	730-1	4-8	sL jzah.	pol. obla!.
24.	7. zj.	7310	27	brezvtr.	oblačna
Srednja včerajšnja temperatura 470' norm.   5 0°   Padavina v 24 urah mm 4-6°,
V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest o smrti naše Iskreno ljubljene preblage matere, stare matere itd., gospe
Marije Peharz
zasebnice
ki je previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu starosti, po dolgi, mukepoini bolezni v Gospođu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage rajnice se bodo položili v četrtek, dne 26. marca 1914 ob 11. uri dopoldne v družinsko grobnico na pokopališče v Tržiču k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušmce se bodo darovale 24., 25. in 26. marca v župni cerkvi v Tržiču.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin! Trtic, dne 23. marca 1914.
Globoko žalujoči ostali.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubtjena, nepozabna soproga in mati, gospa
Marila Adamič
po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti v 26. letu včeraj ob 3. uri popoldne mirno in vdano preminula.
Truplo nadvse ljubljene pokojnice se bode v sredo, dne 25. t. m. ob 4. uri poooldne pred hišo žalosti Dolenjska cesta št 22 blagoslovilo ter prepeljalo na pokopališče sv. Križa k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 24. marca 1914.
Anton AdaaUc, dež. oficijant, soprog, BUca, hčerka. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
1163
Sirolin "Roche
olaifta in
DsMit sa f fsefe
ivi bolezni v prsih ienco. naduho«
ivltak 4 K.    Deliva se    vseli lelraraab.
CBIHVBlTICii
Edino morsko kopališče Jadranskega
PJataiieal
Pri Reki ob
morja s 380 metra? ssmmfctl Im ■
Mimmtično zdravilišče in morsko
kopališče
m morju. u»i IV, ura paraiik« v.lnje s Reke.
tfiesfi.pi> Eldo ado  m* slabotne
t
30
Stran 6.
aJLOVENSKI NAROD-, dat 24. maica 1914.
67 štev.
Sere|meta aa taka]
2 vajenca
pri Jakob Batroiku, vodovodni instalater Poljanska cesta Ste?. 3, Ljubljana.
§  Kako se pljučne bolezni, dusljivi  kašelj in naduha
lahko popolnoma ozdravijo, sporačba raakena la—onj. Pofliita fr.nVirano karerto aa odgovor u io I * o »enaka. Triavice SSS ari Frifl (Cesto.)
Avtomobili
prve vrste, čudovito cenen obrat, najnovejši modeli, veleeleeant karoseriie, spec. taksametrski vozovi ood u^od. pog. Snajna pripomoć. Tovorni avtomobili. Oddajajo se tudi rabljeni avtomobili Zastopniki se iSčejo. Naslov : Feldstefu, Ljubljana, glavna poŠta restaite.
Sam o 5 :^xor-
stane moia pristna švicarska
remontolrka patentirana ura. na sidro, sistema Bossok p!
St 40fr\ z masivnim sidrom, naranko regulirana s triletno pismeno garancijo. Št. 4062. Ista s sekundn'm kazalcem K 5 M). Brez rizika. Zameša dovoljena ali pa denar nazaj. ■■ Pošilja proti rovzetiu ,
prva tvornica nr
m MURE c. to. iim\ ihiliafiML Most 1 433 MM
6lavri katalag s če 460 slfkaau na zahtevo tratiš ?n franka
Poslano.
Gospod pl. Trnkoczy lekarnar v Ljubljani.
Moja sorroga je zadnjega sinčka S Sladinom »sladni čaj« zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri pre;-šnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s komni ni ntt približnega uspeha imela. Sladin priporočam vsem Stari šem.
Spoštovanjem 1143 Makso Kovač
C kr. vofASkJ ur a da k.
V P ulju, dne 23. marca 1914
Serrav al o
vo
železnato Kina-vino
Higijenična razstava na Dunaja 1905: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča
živce, pobolfša kri is je
rekonvalescentom
in mslokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
is Izborni okus. u
Večkrat odlikovano. h Mad SOOO »dravulskih spričeval, s
J. SERBAVALLO, l in kr. dvorni fobailtelj
TRST-Bar k o vije. 80
Dobiva ae v lekarnah v steldeaicah po : i I:t. a K 2 60
in po l   lit- k K 4*§0.
Igličevje
za parke. Razpošiljanje se je pričelo.
Smreke: 30—2.50 cm vis. kom. 50—180 vin. Weymoutbov borovec 100—300 cm vis. kom. 120—250 vin., beli bor 30—300 cm vis. kom. 30—300 vin., črni bor 30—120 cm vis. kom. 70—150 vin., macesen 30—200 cm vis. kom. 60—200 vin., jelka 20— 80 cm vis. kom 70— 150 vin., koštati bor (Bankskiefer) 30—200 cm vis. kom. 30—120 vinarjev, modre in frebraste smreke 20— 50 cm vis. kom. 250 vin. Tuje in ciprese 30—120 cm vis. kom. 200—400 vin. Eksotično (inozemsko) Iglleevje 70 najlepših vrst kom. ed K 1'— naprej. Zbirka: 100 kom. domačega in inozemskega igiičevja 50—300 cm vis. K 100-—, 50 kom. K 55—, 25 kom. K 30.—-Akacij« 1—2 1. 1000 kom. K 6—15, gl edicije 1—4 1. 1000 kom. K 5—40. Visokostebelnate tablami 100 kom. od K 25— naprej, hruške, čeiplje, češnje, breskve, marelice itd. kom. od KI*— naprej. Lopate* tat 4rsfsrsino Sirov!s kom. od 60 vin. naprej. Visostebelnate grmaste in ovi jalne vrtnice od 50 vin, naprej. Lepotni grmi, pasmena P^tnina itd- Glavni kaialog na željo gratis. Orale lige Saltja-
nyla graoMsskt oprava CaomsUak^pri
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega predobrega, iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta in tasta, gospoda
Franc Košaka
posestnika, lupama, deželste** peelence, imejltelja zlatega zaslužnega
krilca a krono I. t. al.
so nam bili v veliko uteho mnogoštevilni prisrčni izrazni toplega sočustvovanja, ki so nam dohajali od blizu in daleč. Za vse te dokaze iskrene ljubezni do blagega nam pokojnika se vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem najtopleje zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo pa smo dolžni izreči vsem onim, ki so preblagemu rajniku stali ob strani za časa njegove bolezni osobito č. gosp. domačemu kaplanu Ed. Šimnicu za večkratne tolažilne obiske, blag. gosp. dr. 1. Repiču, zdravniku v Št VMu za ves njegov trud in vso požrtvovalnost.
Naša iskrena zahvala veljaj dalje vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba, predvsem preč. duhovščini, osobito mil. gospodu stolnemu dekanu Mat. Kolarju za vodstvo žalnega sprevoda, dežel-novladnemu svetniku glavarju blag. gosp. pl. Cronu, deželnima odbornikoma gg. dr. V. Peganu in dr I. Zajcu, blag. g. deželnemu poslancu dr. V. Gregoriču za v srce segajoči nagrobni govor, dež. poslancem gg. Dermastija, Dimnik, Drobnič, Jaklič, Kobi, Lovšin, Vehovc in Zurc, gosp. ravnatelju de-dcželnih u-adov Zamidi, gosp. ravnatelju dež. kmet. šole na Grmu Rohrmanu, gosp. nadzorniku deželne n.j ■ 1^ Zajcu, gosp. tajniku dež. gasilske zveze Lavtižarju, gosp. stavb, nadsvetniku Klinarju, svetniku rgovske in obrtne zbornice gosp. J. Ložarju, slav. železn. uradništvu v Grosupljem, g. poštarju Wagnerju, gg. zastopnikom okoliških Županstev, gg. odbornikom domaČe občine grosupeljske, slav. cestnemu odboru ljubljanske okolice in njega načelniku g. Ant. Belecu ter g. učitelju Marnu za vzorno vzdrževanje reda kakor tudi gg. zastopnikom orožništva.
Globoko zahvalo pa smo dolžni dalje slavnemu glasbenemu društvu »Ljubljana- za ganljive žalostinke na domu pokojnikovem, v cerkvi in ob odprtem grobu, slavnim telovadnim odsekom „Orla" iz Šmarij, Št. Jurja in Police, slavnima ognjegasnima društvoma na Grosupljem in v Šmarju za tako številno spremstvo nepozabnega rajnika na njegovem zadnjem potu.
Slednjič naj sprejmo našo zahvalo še v«i blagi darovatelji krasnih vencev, vsi ostali mnogo-gobrojni udeležniki žalnega sprevoda domače in sosednjih občin ter sploh vsi, ki so karkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku ter nas tolažili ob tej bridki izgubi*
Vsem in vsakemu posebej bodi Bog obilen plačnik!
Grosuplje! dne 20. marca 1914.
Globoko žalujoča rodbina Košakova.
3abolenii\
iz najboljših leg Štajerskega, čist prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju ra znosil is
juri Jož. Stelcer, VetzeiBorf pri gradca.
H iša
80 proda v Gostincu pri Gradcu tik električne postaje, nova, z malimi stanovanji, 10 let davka prosta, z velikim vrtom, za 24 000 K. Obrestuje se po 6% Takoj je plačati samo 13 000 K. Elek*rična razsvetljava.
Pojasnila   Ha^e   iz prijaznosti ga.
Pertot, Trbovlje« 1125
telezninor
vojaščine prost, dober proda *lec in aranžer, se pod ugodnimi pogo tsko|
sprejme, u 53
Ponudbe z natančoo navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače raj se po? iejo na upravn »Slov. Naroda« pod „Železninar 1136".
II?
im
um
Svarilo.
S tem svarim Tankoga, da aa sme moji ioni Estarlal Gotjeviček « telesalUk ma Gorenjskem itev. 40, ničesar dati na npanfe alti v denarja niti v blaga, ker Jaz za s vaja ieao nisem plačnik, 1157
Leonard Goljevšček
U Gornjega Polja pri sedal v Bo
Za 39 kron
dobijo se pri JBernatomću Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double ra-glani v vseh barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, I vrstni in II vrstni gumbi, moderne hlače solidne barve, modni piket gilrt ali pol si ileni in lahki fini klobuki v vseh barvah.
Za 29 kron
površnik za dečke ali raglan ali Hubertu*, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe modeme, barve, separatno kratke ali dolge hlače ali imitirane usnjate, klobuk ali čepico, marine ali športno.
Za 19 kron
otročji površnik mnrine sacco ali Hu-bfi'm kostumi, kratke hlače v vseh bar-vah, separatne hlače, klobuk ali čepico. Za dame modni angleški kostim [tango fa ona] pol ali dolgi paletot, športno ah pleteno jopico, spodnje ali gornje krilo, bluzo in športno čepico, hišna halja, kreton ali pol delain. «
Za 33 kron
za deklice !/a ceneje, za manjše polovico ceneje.
Nepremočljive dežne, drap plašče za dame in gospode od 13 kron naprej,
Nadalje vse v najfinejši vrsti, konfekcija za dame in gospode. Pošiljam drage volje na deželo odjemalcem brez povzetja na izbiro, po priznano čudovito nizkih cenah.
Postrežba točna in solidna.
Angl. skladišče oblek O. Bertnatovič
£/*t//đMđ, 1,56
Mesta/ trg stez. &~6..
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balssm sla Vaših kurjih očes, bradavic,
Botiščancev ne  odstrani v 3 dneh bre^ bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K  3 lončki 2 50 K I emeny, Kaschan (Sasaa) I., Post?.
12 736 Ogrsko. 628
Učenka
s nrimerno šolsko izobrazbo ae sprejme  takoj   v   modni trgovini
PETER STEBK, Ljubljana, Stari trg it. 18. H6i
Ičče ae
kontoristinlo
popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, perfektna v strojepisju in stenografiji ter v vseh pisarniških drhti. Nastop takoj. Prednost imajo oferentinje s kakšno prakso.
Ponudbe v obeh jezikih pod postni predal 5, LJubljana. 2162
L
j
V Dobovi
tik istoimenske železniške postaje, na progi   Zidanmost - Zagreb,    na zelo prometnem mestu, se proda
posestvo
obsto ece Is velike klie ln več gospedsrskik poslopij.
Hiša    je  prikladna  za gostilno, trgovino in mesnico. 1164 Prodajni pogoji zelo povoljni.
Hrvatsko-slavonska banka za parcelacijo io kolonizacijo d. d., Zagreb, Gjorgjićeva ulica 2.
—li-1
-prejema zavarovanja človeškega flv-ijenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica,
Zlasti j« ugodno doživetje in smrt s sna^stjetsel
12 vpisali.
Iprefmei
učenca
v trgovino z mešanim blagom. Prednost ima isti, ki se je že kje učil.
Ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod „3tev. 1155".
Vsled smrti se 4 lepe
parcele
ob EUzabetnl cesti prodajo pod najugodnejšimi pogo]l.
Natančnejša pojasnila  daje gospa
Boza dr. Oallatia, Poljanska cesta st. 18. (I. nadstr.) 979
Orožje
skrbno  zastrelieno  in  opremljeno z avstr. zastrelnim   pečatom,    najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
JAN KONRAD, razpoftllfalntca, Most štev. 443 (Češko).
Samokres K 6-80, 880, 980, Tercerola K 3-20, Fiobert Teschingov K  11-20, lovske puške
K 4S*— in več v bogati izbiri. 01 a-ni katalorr z n&d 4000 slikami na
zahtevo vsakomur gratis ln franko. Brez rizika! Zamena dovolj, ali denaj nazaj!
J. Zamijesi
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tndi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128
Na čudovit način naide-no sliko Matere Božje s Sv. Gore, ki io je daroval patriah Grimani iz Ogleja leta 1544, slikal Belllni leta 1500 uss
prodam
% vsemi listinami ln garancijami. Iv. Gyra, Gorica.
Sne 30. marca 1914
se vrši prodaja hotelskega posestva gosp. Ferdinanda SekovaniČ na Bledu potom javne dražbe.
Posestvo obsega glavno hotelsko poslopje z dvema dependecama in gospodarskimi poslopji; lep vrt s salonom in kegljiščem; njive, travnike in gozdove.
V pritličnih prostorih nove depen-ce je bila velika špecerijska in galanterijska trgovina. Dependeci se prodasta tudi posamezno; zemljišča po posameznih parcelah.
Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti : deln. družba pivovarne „Union" v Ljubljani. 1140
Pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Enpon m 3 10 dolg j i knpon   7 kron
za pgboIbo mita oaleko IJ      \°. ***
* L 1 x *t u v ( 1 KnP°n >5 kron (snknja. hlsče. telovnik)    x kapon 17 ^
::    stane samo    :: I 1 knpon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah : kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno
Slegel-Imhof v Brnn (Brfknn).
MF~ Vzorci gratis in franko. IH
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvor iškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
ar.
I
lataftfalaica
•■ka w P
In tepttellle ertave s tssiksil
agi. ••• - ••• a itt,ets.M4*s
opravo.
n*** 1 iwa favn riti itn. 11
Zavaruje ooslopja in premičnine proti po2arnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poslujs.
Peserl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
76
00766729
Gčtzl
Kraiae asvottt iiialUmHli M sstetaili takt, sovriaikov |   |||D| IAMA
iminigl Ml*« Za naročila po meri največja izbera b«#UDk^HnH|
ta- in inozemskega blaga.  ^---- mai^-a— ■  *       *•   <f a*
aestreibai Natalila cene. »1681111 IP0 81- 19.
Priporočamo našim s   gospodinjam s j
mL
KOLINSKO CIKORIJO,**
iz edine slovenske 2 tovarne v Ljubljani
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto
:: Konfekcija ::
za dame in deklice
blaze, modno blago, snkno, platno, garniture, preprogo, šerpe, rute, plett.
Sprejme ee
hlapec
k težkim konjem
moke.
prevažanje
1123
Josip Hauptmarij
valčai mlin Ollnce 6, pri Ljubljani.
pri motitvah (za staianju krvi) ne lemljo kroglic, t%blet, praška, čaja brez vrednosti. Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neskod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 poŠt prosto. Diskr dopošilja dr. med. H. Seeraann. Sommerfeld 83 Niederlausitz.
N» fteljo se dopo&lje   is dunajske ali budimpe<tan-
■ke   raspoiiljajoic«,   zatorej   carraeke neprilike iakljotene. <S61
r O --O*.'otco.**bs5O tre* r;ot?c *- s
e^pf
Senzaciiska iznajdba!
Razmnoževalni aparat „Opalograph".
Opalografčni način azmno Zevanja potom neizrabliive -teklene (opalne) plošče pomeni velikanski preobiat na Doliu razmnoževanj posebno pa litografije in hektografije Gre se tu za veli-kansKO iznajdbo, ki temelji na posebni kombinaciji kemije, litografije in galva-nop lastike
Aparat je taKo preprost, da lahko vsak nevajen takoj napravi več tisoč kopij od enega originala, ki se piše z tekočim črnilom ali p saln m strogem. Pn tem aoaratu ne pride nobena masa, želatina ali gosto črnilo v poštev in tudi ne zahteva nobene stiskalnice itd Zmožnost razmnoževanja na tem aparatu je brezmejna, tako da se iahko napravi vsako število odtisov. Za funkcijo, trpežnos' in nezrabijivost anarata se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se ie že na tisoče aparatov V Ljubljani na pr.: c. kr. dež vlad*, c. kr. davčnemu uradu. Mestnemu magistratu
in sto drugim uradom, bankam, trgovcem, glasben m društvom itd Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60*— dalje. Brezobvezno razkazovanje.
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago. 1077
THE REX 00-, Ljnblfana, Šelenbnrfpva ulica štev 7, nasproti
glavne pošte (Hotel pri Malico I. nadstr). Telefon štev. 3S.
■    ■■■   LeJoga plealnfh in razmnotOTOlnlh »troje* njih potroMAtn ter ana. pisarniških oprav. '
"ailioliie ogrske io kraBiske sa'ame,
fino. sočno šunko fgniat) kranfske klobase, premaleno meso, »lanin o s pa p r ko,
najbohši pristni e m en d O Is*, i sir ter siadko eafno surovo maslo priporoča tvrdka
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina
Lja»l|aaa, Stritarjeva allca.
Vsakdanje pošiijatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. 1066
H —
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & K. Skaberne
Mestni trg IO. 522
W«3lflka Izbiral
a* S
-ea»    W •
- L   r    ° 9
s!:E
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir 33
L oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferttrasse št. 37.
m. CrELBHAl ;H
m m ^ od zavarovalnic dobe police, akoravno niso ab-
I _ _   solatno zdravi pri prvovrstni avstr. zavarovalnici.
I^VIV ■^■sral    ^rez zdravniških stroškov, brez čakalne dobe, po zelo
lllllllllil      nizkin tar:f 1 h-zdravi tud{ d°70 ieta-
UI       Istotako   najkulantnejša posojila
111111S 1111   za vsak°£ar- zlasti za def i niti vn o nastavljence.
g     Uf B ImSAM     Prošnje pismeno. Priložiti je 30 vin. v znamKah.
Uradne ure od 10.—11. dopoldne.
Kreditna pisarna, Elizabetna cesta št. 4. 954
Priporočamo ^peciialr^o
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
, Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hi&a. Najnovejše      %0F~    KOSTUME    ~~*nt] MalnoTOjaa
BLUZE
: Domaće obleke. : Prašni plašči.
Moško, damske, perilo.
Športne Cepiče, moderce.
KRILA
II UUKIU! za
Bgieaitae perilo ia drage petreMelae se eeverejeacke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo, -ee
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zaloei 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koacesijoniraaa prodaja strupov v LJeeljanJ, feleatarfeve nttee S.
Temnica na razpolago Zunanja naročila t obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
mizarstvo.
136
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-
:: vanov, žimnic
in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.
Obstojate 1 2 dvovrstni omari, 2 postelji, 9 noftni omarloi, 1 umivalnik m marmor« ploščo in ogledalom.
—~   *- J: Tdlireaan illliiiififlUl
49
• novo prenovljeni modni
T. Eger, Ljubljen*, j§t>. Petra c—tm it 2.
Posebno se oposarja na ra+nohmr dame kraene modne pomlad******* novosti «0 Semeka oh točila f okraske reeh vrst, kakor tudi drugih Učnih modnih mvoon kot: Jabouts, čipk, MpkatUh ovratnikov, svilenih trakov, najme<Urnejhe svile, finih modernih gumbov, šUmnim** Ud. Za gospode
srajee, ovratnike, mape&tnišee, noga-•IfP Ud\ Vedno velika Mira po najnižjih cenah. Pismeno naročeno slogo sa gg. krojače in šivilje na deželi odpošiljam takoj s obratno
1115
Za obilen obisk se priporoča 8 spoštovanjem
Modna trgovina 7. £G8J(
Ljubljana. Sv. Petra cesta jftev. 2.
*0mm\
mm
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika, išče službe kot komptoristiuja, blagajničarka ali kaj sličnega.
Pismene ponudhe na uorav. »Slov. Naroda« pod šifro „Komptoristinia".
Najcenejši nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
£jubljana, JHUrije Terezije cesta 13-18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
J
Franca Jožefa cesta št. 3.
Ugodno kupite v tej specialni trgovini za
gospode in dečke
klobuke, čepice, perilo, kravate, palice in vse druge modne predmete.
= Pomladanske novosti pravkar došle!
Zaliti klsbflki vedno v zalegi. - Posraviia se »resenajg in tečno Meja.
Priporoča se "I solidna tvrdka
medni 5alon
55 I damskih in otroških slamnikov v najnovejših
i
oblikah,  vseh  vrst in   raznih  športnih  čepic. I —.
Ljubljana,
Židovski ulica itn. 8.
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANJE IN KJR» JRG.ICNE ■ BOLEZNL • PORODNIŠNICA
'LJUBLtJAJSlA KOMENSKEGA ULICA 4
PRIMARU DR- FR. D h. R G AN G
CM
o
SSS Najboljša in najzdravejša
barva zo lose in brcds
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
v
Štefan StrmoSi
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne = potrebščine itd. -
Mm oarcčila se razpošiljajo z obratna p;So.
2 krojača
za veliko delo sprejme takoj
Vinko Soriak
Spodnja Sinka?. 109
mt pravi francoski parfumi
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
Za obila naročila se priporoča 895
Otilija Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
Krojač prve vrste ^
Ljubljana,    r' M
tajska cesta i 20 3
(nasproti kavarne ,Enropa')
:: se priporoča. ::
1
pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
K & Ko
Franca Jožefa cesta št 3.
MU se naročila pa meri.
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Sclidoa postrežba.   —  Najnižje cene.
Izšel je nov lep cenik s koledarjem, vsebujoč razne novosti z najnižjimi cenami.
Kdor želi kaj kupiti, naj ga hitro naroči« je tudi po pošti gratis. 1129
F. ČUDEN
£ j ubijana, Prešernova ulica štev. 1.
Pi 9> « -
Si
j*
C
E a
M
m
44
O .5
rt
o O
cd
s
K/i
•    I I-
>> o
X
k
! ! ! KDOR RABI i ! i
bencin motorje, elektromotorje, pluge ln brane, brzoparil-nike9 kosilnice ln rfrnge sirote za košnjo, stroje za rokodelce ln razno "vratila, predmete orodje,   stiskal- v^W^PJTX     za »te^arne, del-
nice za sadje in ^5^3^^^^^^^- matlaski cemesi, seno, mlatllaice ^^^t^^a^^H^ traverze in žel* In slamoreznice,       ^v*X-^^p^aW^        lezne šine,
naj se obrne na   najstarejšo, Širom cele Kranjske,  Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpoŠiljalnico poljedeljskih strojev
pr. Jtupieei
v Ljubi ani
J(Iari;e Terezije cesta št. 1.
Dobra postrežba |e vsakomur u-faaičeaa. Najnižje cene! Priznano najboljši strofi. Ceniki brezplačno.
^^^^^
v«?   #a.
Tljndno se priporoča
*S/*J?s*'S J. GROBELNIK
V/
/A
GROBELNIK
'^^V^   UGLJANA, Mestni trg šti
^^Lfr nasproti lekarne.
Vsianjsi naročil« s« točno izvršujejo.
RY
4 
[lani pokojninskega zavoda, službodajniki in nameščenci.
Zakonito pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je stopilo v veljavo s 1. januarjem 1909, se izvršuje za Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko po deželnem uradu pokojninskega zavoda v Trstu. Dasiravno pa je prebivalstvo teh dežel po ogromni večini slovenske in srbsko - hrvaške narodnosti in dasiravno v tudi med zavarovanimi nameščenci in njihovimi službodajniki veliko število slovenskih in srbo - hrvaških udeležencev, je vendar odbor deželnega urada tržaškega sestavljen tako, da ni med 11 odborniki sploh nobenega Slovana. Slovenski in srbo-hrvaški narod je pr? upravi tako važnega javnega zavoda na svojih lastnih tleh brez vsakega vpliva.
In vendar je mogoče vsaj deloma izpremeniti te za nas tako žalostne razmere. Treba je le naše skupne volje, izražene v pravilni obliki in o pravem času. treba je nastopiti pri volitvah za glavni zbor tržaški deželnega urada z enotno, skupno kandidatno listo.
Ta prilika se nam nudi sedaj, ko so razpisane
volitve odposlancev  za glavni zbor,
čigar nastava bo odločilna za upravo zavoda v nadalinih petih letih. Z
• om na važnost teh volitev je podali volini odbor sestavil narodno kandidatno listo za skupini službc-Jajnikov in nameščencev vseh volilnih kategorij.
Člani pokojninskega zavoda, nameščenci in službodajniki! Glasujte vsi za kandidate, ki vam iih predlagamo, vsako cepljenje glasov škodu-|e; priporočamo vam pa, da glasovne ne izpolnite sami.  ampak da jih repopisane in nezafepliene v posebnih ovojih vpošliete nam, in sicer na ■ ^flov: Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Pc ani odbor prevzame pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji.
Glasovnice naj se nam vpošljejo brez vsakega odloga, kajti volitve se vrše že dne 29. marca t. I.
Kategorija D <3t A
oprosti    poklici,    kmetijstvo. gozdarstvo).
Za   skupino službodajni-k o v
(zelene glasovnice).
Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst. Franc Prime, trgovec. Trst. Dr. Maks Obersnel, ravnatelj. Trst. Dr. Karel Podgornik, odvetnik. Gorica.
Za   skupino nameščencev (bele glasovnice).
Anton Trtnik, uradnik, Trst Pran Kravos, uradnik, Trst. \nton Sluga, uradnik, Trst. Karel Tomšič,   občinski tajnik, Postojna.
Kategorija B
(veleindustrija in obrt).
Za   skupino siužbodajni-kov
(zelene glasovnice).
Dragotin   Hribar,   lastnik tiskarne,
Ljubliana. Ivan Ogrin, stavbni podjetnik, Ljubljana.
Ivan Caharija, lastnik komnolomov,
Nabrežina. Josip   Lončarič,  stavbni podjetnik,
Ljubljana.
Za   skupino nameščencev
(bele glasovnice). Srečko Bartel, disponent, Trst. Anton Podbrsček, uradnik. Trst. Josip Durnik, uradnik. Trst. .Milan Jenčič. ravnatelj. Mengeš-Kategorija C (trgovina in promet). Za   skupino službodajni-k o v
(zelene glasovnice).
Ivan Bonač, knjigovez. Ljubljana. Eranc Abram, sodar. Trst. Franc Hmelak, trgovec, Trst. Tomaž Gruden, trgovec, Nabrežina. Ivan Šutej, trgovec, Jelendol. Ivan Knez, veletržec, Ljubljana. Anton Radovič,  kamnosek, Nabrežina.
Karel Dvornik, trgovec, Split. Fran Jurca, veletržec, Postojna. Fran   Hainrihar,   veletržec, Skofja Loka.
Za   skupino nameščencev
(bele glasovnice). Vekoslav Chladek,   tajnik, Radovljica.
Franc Jurca, tajnik, Vrhnika. Albin Pečar, uradnik, Ljubljana. Juraj Peric, knjigovodja, Zadar. Ljubomir Petrič,   knjigovodja, Split. Alojzij Pirnat, trgovski potnik, Ljub-liana*
Franc Rus, uradnik. Trst.
Anion   Stanislav   Soneta* uradnik.
Skedenj, liumbert Maurin, uradnik. Trst. Josip Som, pisarniški vodja, Trst.
Narodni volilni odbor v Trstu.
Iz Žužemberka.
V 60. štev. »Slovenca« je čudovito k p, zanimiv in na krščanski podlagi spisan članek. Nikakih obrekovanj, laži, zmerjanj — vse lepo, čisto in gola ^esnica. Mi izražamo našemu
belemu jagencku« za obdolzitev tako negnusnih dejanj, ne samo, ker trpi njegova »nedolžnost in čistost , temveč, ker je v nevarnoti naša -javna morala«, globoko sožalje. Tolažili smo se, da bo dobil Blatnir* v iaj 50 'tt, če že ne pride na vislice; tako smo želeli vsi, kar nas je poštenih i;adi v Žužemberku; naj se da t iiiidovcu s tem malo zadoščenja za prebito sveto njegovo jezico. Pa glej razočaranje: Blatnik je res obsojen, pa samo na 14 dni — sicer strogega
tpora — pa kaj ko mora ogromne strošek plačati kaplan — Gnidovec.
— Blatnik, ta hudobni človek, je prepisal vse svoje premoženje že pred letom na hčer in zeta. Tako stoji krščanska resnica v krščanskem listu, kakor se spodobi, da se opere, po
nedolžnem preganjani človek. — Mi vsi, katerim je šla vsa ta zadeva o »užaljeni svetosti, globoko do srca, priobčimo ta članek na vašo željo gospod Gnidovec, da se vam da tudi v javnosti zadoščenje ter spo-polnimo članek v »Slovencu« št. 60. Ker vam je Matija Mirtič, vulgo Blatnik tako zlezel v vaše »plemenito* srce, konstatiramo, da je on žrtev iarškega terorizma. Njegova žena, seveda iz same pobožnosti in naivnega strahu, ga je nagovarjala, naj vas prosi od; išČenja, oz. dvorsko babico, naj molči o stvari, nakar je on res storil ta nespame:ni korak, češ, Ja mu ne bo duhoven očital nepokornost,  ki mu jo je dolžan kot takemu
— potem če je že govoril, kaj Čez resnico ali ne. Prišel je k njemu z besedami: ^Kristus je odpuščal njegovim dolžnikom in vi ste njegov namestnik . . .< — pa bridko se je varal naivni in nepoučeni mož. Seveda potem je bilo vse pričevanje zastonj
— kdo mu bo verjel, da ni govoril tega. kar so ga dolžili. Da ni šel on h kaplanu, ampak se obrnil naravnost do kakega odvetnika, potem se ne bi razkladala Gnidovčeva -nedolžnost« po >Slcvencu« kakor se sedaj, ki pa jo vsak kdor ve količkaj o tej zadevi, obsoja. Saj poznamo to jčistost« vsi, še iz Št. Vida (razbiti ščipalnik) in iz Žužemberka tudi (dražestna Micka iz Dvora). Pa še nekaj! Zadnjič smo čitali tudi v »Slovencu« in smo strmeli Zužemberčani in se spogledovali — pomislite naš trg je narodno ogrožen: pri nas ne dobite tobaka, če ga zahtevate v slovenščini. Dr. Zajec je v deželnem zboru nahrulil deželnega   predsednika zaradi tega
škandala«. Mi tržani, ki poznamo naše razmere, vemo, da tiči za tem strahopetec Janeza, naš dični župan, naš ponos in njegovo koritar-stvo. Vprašamo samo, kdaj rv dobil dr. Zajec cigar v trafiki zavt inega narodnega gospoda Podboja, č iih je zahteval v slovenščini in če je ila v lokalu tudi njegova ga. soproz j Du-najčanka? Sicer na je Veho ec že itaK ustrelil dovolj -kozlo ... Zlasti pa je njegov koritarski alent prerinil z le njemu lastno lakomnostjo in požrešnostjo potom političnih ma-hinacij že itak pridobil vsa tukajšna količkaj dobičkonosna korita, tako n. pr. zastopstvo zdravstvenega okrožja in tukajšnjih okrajnih cest, kojih žalostno stanje in raztrgane planke dovolj jasno pričajo o požrtvovalnem delovanju neveščega načelnika. Če ni drugače, vtakne svoj nos za 60 K tudi v otrobe (Zvir-če). In sedaj je zavohal še malo ko-ritce, to je trafika njegovega političnega »prijatelja . On je namreč sedanji lastnik nekdanjega »Jurčkove-k'a hotela - (po Gnidovčevem) in hoče ko: oberjur nastaniti trafiko v omenjeno bajto. Pa naj dementira Kakor hoče, nas ne bo prepričal o nasprotju.
pristne sodenske mineralne
pastilje so skoraj 3 desetletja preizkušene pri kašlju, hripavosti, kataru
sopil itd. 95
pristne sodenske mineralne
pastilje — in samo te! — se dobivajo iz znanih, že od nekdaj za zdravljenje odrejanih občinskih zdravilnih vrelcev St 3 in 18 kopališča Soden a.Taunus.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
llliiiiiiilllillliiiiiiiimiiiiiiiniiinifiiiimfiiimii
2 lepi škatlji za sladkor in kavo ali 2 lepi cedili z zlatom okrašeni ali i 1 [mvjčno aluminijevo zajemalko ali 1 lepo ogledalo ali proti doplačila 50 vinar jr v 21/2 m lepega blaga za bluze ali 2 lepi močni brisači in 1 brisalno ruto, kdor pri meni naroči 5 kg. moje izvrstne ržene kave za 4 K franko po povzetju, ker hočem dokazati, da je moja ržena kava najboljša Josip Hruš, Luže, Češko, tvornica ržene kave. 111M1111 n m 111 m 11 TTTrmrm nninn r tttttt Trmin ytt
3
bencinov motor
na 12 konjskih sil, goni žago in mlin, 3 kamne. Stoječe kakor je ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Natančneje se poizve pri Franji Lenarčič, Nova vas pri Rakeka. 1117
Prilazna sobica
se odda eni ali dvema gospodičnama. 1121
Subieeva ulica 3,111. nafctr. v sredi
Na Sušaku pniv tik Reke se dosedanji  „Hotel Sušak", ki smo ga kupili in popolnoma prenovili in spravili v najboljše stanje, daje stroke vajenemu i in delazmožnemu ponudniku v zakup, j Hotel, opremljen z električno razsvetljavo, obstoji iz 25 tujskih sob,
i poleg velikih gostilniških prostorov, spojenih s prav veliko koncertno dvorano j z galerijo in stekleno verando, pripravno za gledališče, koncerte, društvena zborovanja in dru^e priredbe.
Ponudbe na lastnike Brača Wortmann ali Žiga OTortmann, Sušak pri Reki. ii38
pol leta star.
Vprašanja na upravnistvo „Sloven-skega Naroda". 1139
99
PRI TU
Leon Adjimann
U"
Fayeve
Fayeue
pristne sodenske mineralne pastilje morate zahtevati, ako hočete dobiti učinkovite soli imenovanih zdravilnih vrelcev.
Dobivajo se povsod Skatlj. po K 1*25.
umetni krpalec (inašilec) iz Carigrada za pristne orientalske in perzijske
r
m
Anton Baje©
umetni in trgovski vrtnar
naznaDja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov 127
cvetlični salon
sam? fod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mestu.
»3 zaloga ni mi.
izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd
Zunanja naročila točno.
Vrtnarija na Tržaški tesli it. 31
P51
r5
Zajamčeno dobra izvršitev in nizke cene." Pismeni pozivi na: Stari trg 22, II. nadstr.
pekovskega obrta aa deželi Iščem
za mojega varovanca, 15 let starega, krepko zrašenega in zdravega dečka.
Cenjene ponudbe z dopisnico na Franc Jenke 7 Ljubit aai, Gradišče štev. 3. 1151
XXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X WJr _____!!ff ■_^ _ 1 ■ _ X
sarji
x Ko
X
X X X X X X X X X
K««
X X X X X
3 :* Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj, .s ^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
prvi slovenski cenik : s
derac če t^rxd.l^e
- G-OBEC
specialna trgovina s kolesi in deli.
LJUBLJANA =
Jrfarijc Terezije c. H (Jfovi svet, nasproti Kolizeja)
priznano najboljših
'Ml jtt [Si \m ier ni i! dolov.
x x
X
XXX
X X X X X X X X
se spre?sne v trgovino mešanega
blaga. Iv. Slavinec, Šmartno pri Litiji.
1126
dobro  ovinjene, stare   in  nore, male in velike ter  tudi transportne sodčke za pivo razne   velikosti  ima po nizki ceni na prodaj
Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7.
a kuka učenca
sprejme takoj
proti   primerni   začetni plači, tovarna zamaškov 1142
Jsl^sčin & Com Lj*ibljaca9 Emoska cesia štev. 2.
Pritlikavo 1058
■
(hruške, jabolka, marelce in breskve)
najboljše vrste ima iz lastne drevesnice
Spomladne modele
za m i SBih3 nm i
A. Lukic
Ljubljana, Pred škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbora «»
najnovejšega kroja.
Solidna postrežba!
Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba 1
- po ceni na prodaj -
ANTON FEHANT
umetni in trgovski vrtnar Lfnoljana, Ambrožev trg št. 3,
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
T»-cIiiitin Mtmu
katera  okrep6uJe   lasfšče, odstranjuje luska in preprečuje Izpadanje las.
1 aleklenlea z nahodom f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno MIlana Leusteka
iLiubljanl Risljava cesta št. I.
poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega
iubli. mostu. 10 V tej lekarni dobivajo zdravila tudi elani bolniških blagajn juizte železnice, c ki*, tobačne tovarne te okr. bolniške blaoaime v LtabliaaJ.
931276
Stran 10.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 24. marca 1914
67 Stev.
Zahtevajte
Priporoča so kot strokovnjak
. JURMAN
cenik, s
optik - specialist, optični zavod z električni
obratoi
ilno
očala in Vas etrokovnjaško postreže
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
na
Tukajšnja pofiražaic-a neke prvovrstne in najbolje nT&ijavijeae inozemske zavarovalne dražbe za
življenje sprejme
* os M
Ina uradnika
ki morata biti reprezentativna in v stroko dobro vpeljana  Plača stalna in visoka. — Ponudbe je pošiljati na poštni predal 23.
naznani a, da je otvoril svojo
nisko pisarno ? Horu
Tegetthoffova cesta št 30.
Tetefen $t .92.
Telefon $t. 192.
1*.
H
H
■—^
ra
Ljubljana,    Seienburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnej&e
ne^cjtinjl^e opreme
od naipriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
I
vse  lastnega   izdelka  po  najnižjih  cenah,   kar  si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kos šiloma, IS nt. =r K 8*20
w w
H H
M W
w
H
H
H H
n w M
H W
Stalni
945
lirolevnl ajeutl
zmožni nemščine mm sprejme)» ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volicnih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Reugasne Nr. 20.
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
MUHE
kratkočasne zgodbe.
Spisal Blaž Pohllau
Broširano K 1 50, vezano K 2*40.
D' biva se v 4285
jfarodni knjigarni v Cjnbijani.
Popravila.
Modni salon
Stnchly - Jfiaschkc
!
LJUBLJANA
Židovska ulica 3.
Prodaja Jamskih in otroških
klobukov.
Zalal klobuki.
Dr. Kajetan Qrandi ^
v Tu en i na Tirolskem |
izjavlja, da  je svojim bolnikom
tinkturo za želodec
lekarnarja piecolija v Cjnbljani, Dunajska cesta
večkrat zapisoval pri razno-vrstn h boleznih  pr< bavnih organov in   vedno z najbolj? m usr>rh°»rn.
Steklenica 20 vin.
Fr. P. Zajec
Izprašan optik,
z al agatelj c. kr. armade, vojna mornarice, domobrancev Itd. 123
Ljubljana, Stari trg it 9.
I/
n
Očala in šcipaloilri po strokovnjaških in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica eav~ Najnovejši cenik brezplačno 1 "VJ
Le kratek čas! Le kratek čas!
Zaradi preselitve 1136
/o znižane cen@
vsakovrstnega drobnega, modnega ln galanter. blaga.
30 do 500
Ne zamudite ngodne prilike! — Pri selitvi bo tuđ! fttaounske oprave ln blagajna „Werthe!m" po cen! oddat!,
LUD. DOLENC, Prešernova ulica 10—14»
C. kr. avstrijske tfgf državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
.        Veljaven od 1. maja 1913. t
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Beljaka). Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega^
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5- 51, zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta. Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- Jg zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže- 1 o-plic, Rudolfovega,  St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Li ubijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12,
7"!5» (ti*28 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41,
(10-30 ob nedeljah in praznikih).
Postafa; Ljobiiana fninl kolodvor. Odhod.
S-S4 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan?, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9-Oe dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Lnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
S-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec,
•"25 «we6er. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec. Line Dunaj.
7-46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.
1Q-Ot po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago. Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go rice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber
Ckr. driavBO-ielezDiško ravnateljstvo v Trstu.
reg. ^a.đjrvLg'a. z om. zavezo
Seienburgova ul. f.    Seienburgova ul. T.
Obrestuje hranilne vloge po
v
I
Sprejema tudi vloge J v tekočem računa v | zvezi s čekovnim pro- j metom ter jih obre-!
stnje od dne vloge J brez vsakega odbitka
do dne dviga. ; rentnega davka kate-i rega plačuje zadruga 1 sama.
I Dovoljuje izposojila proti j zadostnemu poroštva svo-! jim članom. Trgovcem, I obrtnikom ln zadrugam, : ki postanejo člani, še I eskomptnjejo menice in j    vnovčujejo fakture.
Uradne are vsak dan od 8. do 12. in sobotah in dnevih pred prazniki od 8.
od 3. do 5. ure, ob do 1. ure popoldne.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
13
Delniška glavnic. 8,0000100 kron.
n
152
Stritarjeva ulica štev/. 2.
R.z.rvni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Goric
Sprejema vloge na knjižice ln na tekoči radan   M II Oi   Kopajo ln prodala srečk
10 etstfk s nr 2 jO s
vloge
a s vsok vrst po dnevnem korzu. ::
M
06
TC