Stev. 76.__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
r re<. niitvo: t lica Sv Frančiška Asiškef« 20. L nadstr. — Vsi , (- naj s« pcšil)«Jo uredništvu lista. Nefrankirani pisma se a«
5prcj««ia)0 in rokopisi se ne vračajo. I/et;atelj i r rdgoveroi urednik Štefan Godina. Lastnik koosordf list;" „Edfrcsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrege s »rcjenira jcroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančtflca Aslškega CM.
Telefon nrednibtva in oprave itev. 11-97. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24—
Za F01 .....................
za tri mesece.................
za redeljsk« izdajo za celo leto........5.31
za foi leta.................
V Trstu, v žatrtth 11 marca UK.
Letnik XII.
F -o ^		
	1	
•	b * j	
Posamezne StevMke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev.
zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene	kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov....."tm po	10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7...... mm	20 vin
. . . . ... K 20.—
•.....2.—
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst vsaka nadaljna vrsta
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina lu reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava la insentni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frj;iči&a Asi&ega iL 20. — Pottnohrani! nični račun Št 841.652.
Pretied najnovejših dogodkov.
Italijanska fronta. — Napadi Italijanov na soški fronti se nadaljujejo. Posebno srditi boji za podgorsko višino, kjer je bil sovražnik po trenotnem delnem uspehu zopet pregnan. Tudi napad južno Sv. iMartina ponesrečil. Topovski boji in boji z minami na več drugih točkah primorske fronte. Na koroški in tirolski fronti živahen topovski ogenj.
Zapadno bojišče. — Na levem bregu Moze Nemci s krepkim sunkom zasedli višine »Mrtvega moža« (Morthomine). Štirje francoski protinapadi brez vsakega usneha. Na desnem bregu Moze in ob pobočjih Cotes Lorraines obojestranska srdita topovska borba. V kampanji živahno delovanje francoske artiljerije. Angleži obstreljujejo Lens.
Rusko bojišče. — Srditi ruski napadi na predmostni okop severozapadno Uščjecka odbiti. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Na balkanski fronti in turških bojiščih nič novega.____
Pgta bitka ob Soči in položni pred UerdURom.
Dunajski vojaški sotrudnik »Tages-poste« piše: Italijani so prešli že v pon-deljek na vsej soški fronti v splošen napad. Torišča bojev so ista, dosedanji rezultati nepričakovano zamišljenega navala enaki, kakor v \^eh poprejšnjih bitkah v tem ozemlju; sovražnik je bil povsod odbit in je imel težke izgube. Bitka se nadaljuje in bo trajala, kakor je soditi po obsežnih pripravah, ki jih je ukrenilo italijansko armadno vodstvo, dalje časa. Zopet ste dve armadi zastavljeni proti o-zemlju med morjem in koroško fronto, dočim vlada na Tirolskem in Koroškem še mir. Izbrani trenotek italijanske ofenzive ie ugoden v toliko, ker so v imenovanih ostalih frontah, v kolikor so meje močno gorate, vsake večje akcije začasno izključene in obstoja torej možnost, izhajati tamkaj z majhnimi silami in izvesti glavni sunek torej z vrhuncem možnosti. Ce in v koliko soglašajo ti računi, to nam pokaže bodočnost.
Po oftcijalnem francoskem pojasnilu je pričakovati za prihodnje dni izredno mo čen nemški napad v ozemlju Verduna. Nemška metoda sunkovitega napredovanja napada najbrže potrjuje to naziranje, kajti nemška pehota že par dni ni zapustila svojih jarkov in prepustila artiljeriji da napravi sovražne postojanke sposobne za naskok. Težišče došlih bojev bo po mnenju parčkih listov na vzhodni verdunski fronti in sicer med utrdbo \ aux in južno odtod ležečo utrdbo Ta-vanne. — General Berthout piše v pariškem »Petit Journalu«: Ako ne varajo znamenja, se bo pričel nov nemški napad na Verdun s skrajno energijo s treh strani naenkrat.___
Maše uradno poročilo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. marca 1916, oooldne.
Rusko bojišče. — Posadita pred-mostnega okopa severozapadno Uščjecku je odbila srdite napade. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Italijansko bojišče. — Napadi Italijanov na soški fronti se nadaljujejo Včeraj popoldne so se vršili na podgorsk' višini srditi boji. Naše čete so pregnale sovražnika, ki je tu mestoma prodrl, v bojih mož proti možu. Istotako neuspešen je bil napad sovražnika, ki je bil izvršen po večurni topovski pripravi proti ozemlju jugozapadno Sv. Martina. Pred tem krajem se nahaja od preteklih bojnih dni še nad tisoč sovražnih trupel. Na več drugih točkah primorske fronte je prišlo do živahnih topovskih bojev in boiev 7 metalci min. Na koroškem mirnem ozemlju je bil odsek Bele, na Tirolskem ozemlje Col di Lane v živahnem sovražnem ogniu. Italijanski letalci so vrgli bombe na Trst, ne da bi napravili kako škodo. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pi. Hofer, fml.
Poročilo Codorne.
DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 13. marca 1916.
V alpskem pasu so izvršili naši smučarji drzna poizvedovanja. Srditi strelni napadi so se vršili ob stiku obeh potokov Leno, na Toiani in v dolinah Popena in Rimbinnco. Na soški fronti sta neprestano deževje in megla tekom večjega dela dneva ovirala delovanje naše artiljerije, popoldne pa se je zopet pričela kanonada v srditostjo, posebno v oddelku Plav. Po običajni pripravi so pričeli kljub težavnemu ozemlju, ki je postalo vsled neurja nedostopno. oddelki pehote prodirati na več točkah proti sovražnim postojankam, pri čemer so bili podpirani od strojnih pušk in drznih oddelkov, ki so metali bombe, in so razširili uniče\ :tino delo v sovražni!: obrambnih napravah v smeri proti cer-
kvi v Sv. Martinu. Opažene so bile velike eksplozije, ki so jih povzročile naše bombe. Tudi nasprotnik je razvijal včeraj na vsej fronti živahnejše delovanje.
mm uradno porotno.
BERLIN, 15. (Kctr.) Veliki glavu stan. 15. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Pri Nieuv-chapeiie smo pognali neko sprednjo angleško obrambno napravo s posadko vred v zrak. Angleška artiljerija je otvorila težek cigenj na Lens. Francoska artiljerija je bila zelo delavna proti naši novi postojanki pri Ville aux Bois in proti raznim oddelkom v Šampanji. Levo Moze so pomaknile šlezijske čete s krepkim sunkom svcije linije iz ozemlja zapadno Vranjega gozda na višine »Mrtvega moža«. 25 oficirjev in nad tisoč mož sovražnika je bilo neranjenih ujetih. Štirikrat obnovljeni protinapadi niso prinesli Francozom nobenega uspeha, pač pa rtbčutne izgube. Na desnem bregu Moze in na vzhodnih pobočjih Cotes Lorraines se nadaljujejo srditi boji >bojestranskih artiljerij. V Vogezih in južno odtod so. izvršili Francozi več manjših poizvedovalnih sunkov, ki so bili odbiti. — Poročnik Leffers je severno Ba-pau*"^ sestrelil že četrto sovražno letalo, jen angleški dvokrovnik. Pri Vimy (severovzhodno Arrasa) in pri Sivry (ob Mozi, severozapadno* Verduna), je bilo sestreljeno od naših obrambnih topov po eno francosko letalo. Nad Haumontcim (severno Verduna) ie bilo po zračnem boju sestreljeno eno francosko veliko bojno letalo. Letalca sta uieta, oni ostalih mrtvi
Vzhodno in balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljene ladje.
rKANKOBROD OB M., 15. (Kor.) i »Frankfurter Zeitung« javlja: Kakor piše Temps«, je izjavil kapitan torpedi ranega ; angleškega parnika »Kelbridge«, da je isti podvodnik, ki je napadel njega, isti dan potopil italijansko jadrenico »Elisa« in še :;eki drugi angleški parnik.
Odstop ravnatelja angleške oskrbovalne družbe.
ROTTERD A M, 14. (Kor.) »Rotterdam-! sche Courant* poroča iz Londona: General Long je odstopil kot ravnatelj oskrbo-j valne službe.
Letalske nesreče.
BERN, 14. (Kor.) Kakor "poroča »Temps«, ste se zgodili dne 12. t. m. dve težki letalski nesreči. Na letališču Erme-i nonville je padel na tla en dvokrovnik. j Oba letalca sta mrtva. Tudi pri Etampesu ' je je ponesrečilo eno vojaško letalo; letalec je istotako mrtev.
Junaška smrt traacoskesa noslanca.
j PARIZ, 14. (Kor.) V zbornici je predsednik Deschanel naznanil, da je poslanec j departementa Seine et Loire, Andre Tho-
I me, padel pred Verdunom junaške smrti.
-
Grey o vojni s Portugalsko.
LONDON, 14. (Kor.) V dolnji zbornici je izjavil sir Edvard Grey o vstopu Portugalske v vojno, da je bila dolžnost portugalske vlade, da v interesu dežele, z o-zirom na rastoče pomanjkanje tonske sebine, izkoristi v svojih pristaniščih se laliajajoče ladje. To jej je tudi nujno svetovala angleška vlada. Pravica rekvizicije temelji na suverenosti vsake države. Portugalska pa ni bila nevtralna država v najstrožjem smislu besede. Ob začetku vojne je izjavila portugalska vlada, da pod nobenim pogojem ne bo zanemarjala dolžnosti zveze z Angleško. Obljubila je ob zaplembi ladij odškodnino, toda nemška vlada se je prenaglila z odločnim zahtevanjem izjave, kateri je takoj sledila vojna napoved. Portugalska more biti zagotovljena, da jo bodo Angleška in zavezniki podpirali v vsakem oziru. Bila j ie prisiljena, stopiti na stran zaveznikov, i Tako bodi dobrodošla kot hrabra poma-i galka v veliki stvari, za kaero se vrši sedanja vojna.
LONDON, 14. (Kor.) Državni podtajnik Tennant je pri vložitvi proračuna za armado izjavil, da nikakor ni v javnem 1 interesu govoriti o številu armade in ja-
•	kosti posameznih armadnih delov, ki se
•	nahajajo na raznih bojiščih. Vendar pa priznava čudovito disciplino, ki so jo pokazale čete v očigled kratki dobi izvežba-
, ija. Tekom Derbyjevega nabiranja rekru-lov se je vpisalo v štirih dneh milijon re-j krutov. Glede zračne službe je Tennant | izjavil, da jo smatra vedno kot jako važno. Vendar pa morajo ostati posameznosti tajne. Preskrba z obrambnimi topovi je , boljša, kakor kedaj prei in organizacija 'obrambe Londona je sedaj po meri skle-I njenega obsega popolna. Isto se bo ukrenilo tudi v provinci. Tennant je slavil nato teritorijalne čete in rekel, da so se ovenčale s slavo. Nakupovanje konj v Kanadi in v Združenih državah bo sedai prenehalo, ker bo v kraljevini mogoče nakupiti dovolj konj, da se nadomestijo izgube. Nato je državni podtajnik prečital :oroči!o generala tlaigha, da se preskr-uje čete z živili, uniformami, opremo,
transportnimi sredstvi in s krmo za Živali z veliko rednostjo in da le množina in vsebina pošiljatev nad vse izborna/
S turfklh mil
CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Dne 11. in 12. marca ste Izstrelili dve sovražni križarkl v presledkih par strelov na okolico Teke Burnu In se nato oddaljili Tri letala, ki so letala preko Galipoiskega polotoka, so bila pregnana od naših obrambnih topov. Z drugih bojišč nič važnega.
Duma v nevarnosti.
KODANJ, 14. (Kor.) »Birževija Vjedo-mosti« javljajo, govoreč o interpelaciji v seji dume 9. t. m. zaradi pogromov, ki so se vTŠili v Baku 27. februarja: Pričeli so se pogromi v protest proti draginji. Nato so dovedli do tridnevnega plenjenja in razdejanja vseh trgovin. Policija jih je u-porabila za nahujskanje narodnosti med seboj. Redarji so včasih stopali na čelu pleniteljev po mestu. List izjavlja, da desnica sedaj namerava popolno izločitev dume. Za voditelja gibanja smatrajo prejšnjega justičnega ministra Sčeglovitovega in ministra notranjih stvari Hvostovega. V »Novem Vremenu« piše Menšikov v članku pod naslovom »Duma v nevarnosti«, da se poslanci tako malo zanimajo za dumo, da je od 440 navzočih samo 60 do 70 poslancev. Da je kot nekako prekletstvo dume, da nikdar ne pride do delovanja. Tudi da ni dvoma, da ima duma mogočne nasprotnike, ki si žele časov pred dumo.
KOPENHAGEN, 14. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo, da se je na seji dume dne 9. marca razpravljalo o interpelaciji socijalistov glede pogromov, ki so se vršili dne 17. februarja v mestu Baku.
~ Ameriško-mehikanski spor.
BERLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Newyorka z dne 13. t. m.: Washing-tonska poročila današnjih jutranjih listov izražajo mnenje, da oomeni ameriška ekspedicija v Mehiko pričetek intervencije. Izjavlja se, da sprejetje predloga Carran-ze v praksi ne bo imelo nobenega učinka, ker se bo nahajalo dovolj ameriških čet na meji, da se preprečijo pohodi me -hikanskih čet čez mejo. »Associated Press« poroča: Lansing je v izjavi, ki jo je odobril predsednik Wilson, povedal, da se bodo zapričete vojaške operacije ravnale strogo po zaŽeljenem cilju. Četam nikakor ne ho dovoljeno, da bi tudi v najmanjšem kršile Mehiko. Vser kar se zgodi, mora biti storjeno na način, da se prepreči možnost intervencije.
Nemški in francoski ranjeni vojni ujetniki v^Švici.
BEROLIN, 15. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« javlja: Dolgo časa se vršeča pogajanja o nastanitvi manj težko poškodovanih in bolnih nemških in francoskih vojnih ujetnikov v Švici so se končno zaključila zadovoljivo.
Pašič o srbski armadi.
KOPENHAGEN, 14. (Kor.) »Poiitiken« poroča iz Petrograda: »Birževija Vjedo-inosti« javljajo iz Aten, da je srbski ministrski predsednik Pašić, ki se nahaja v Atenah, naznanil, da je reorganizacija srbske armade na Krfu končana. Srbska armada Šteje 150.000 mož in bo kmalu posegla v boj. _
Princa Boris in Ciril v avdijenci.
DUNAJ, 15. (Kor.) Cesar je sprejel ob 1 popoldne prestolonaslednika Borisa in princa Cirila bolgarskega v posebni avdijenci. Princa sta se zahvalila vladarju za njiju imenovanje.
Obisk naših ujetniSkih taborišč v Rusiji.
DUNAJ, 15. (Kor.) Sestra avstrijskega Rdečega križa, grofica Revertera. je prispela na potovanju na obisk ujetniških taborišč v Rusiji, s spremljajočimi danskimi delegati v Nikolsk Usurijsk.
Položaj.
15. marca.
V italijanski komori se je torej pričel veliki obračun s kabinetom Salandra: gospodarsko-politična debata. Izvajanja govornikov prvega dne debate — enega z liberalne desnice, enega reformistov in enega socija'nega demokrata — so imela to za položaj Salandre karakterično na sebi, da so se pokrivala v dvojnem: da ga nobeden ne mara, a da vendar nobeden ni zahteval izrecno njegovega odstopa. Očitali so mu cele registre grehov, zamud nemarnosti v dokaz, da ni dorastel veliki nalogi sedanjega časa, ob enem pa so kakor v zasmeh priznavali veličino in kompliciranost naloge, ki jo mora vlada vršiti, ter so naglašali, da občudujejo Sa-landro. ki je napovedal vojno in tako krasno govoril na Kapitolu. Socijalist pa je izjavil, da njegova stranka, ki je sicer načelno nasprotnica vsake vojne, noče sabotirati te vojne. Z drugo besedo: Salandra naj le sreblje juho vojne, ki jo je zvaril. Streljajo nanj, ali za sedaj ga nočejo zrušiti, marveč hočejo, naj ostane na iX>zo-
rišču, da bodo — dalje streljali nanj. Je tako, kakor smo nedavno rekli: Salandra je junak, ki ga njegov ujetnik — noče izpustiti!
Res, neusmiljeno igro igra zbornica z ubogim Salandro. Nikdo ne zahteva izrecno njegovega odstopa, nikdo se ne oglaša, da hoče nastopiti njegovo ded-ščino, vendar je vsemu svetu očitno, da je kriza v Italiji v popolnem razvoju. To potrja nagli prihod kralja s fronte v Rim; potrjajo razni vidni dogodki povodom tega kraljevega povratka: ves vladni aparat v gibanju, konference kralja s Sonninom, Salandro in predsednikom komore Marcora, konferenca Salandre s Bissolatijem, izjava tega poslednjega, da vzlic svojemu nasprotstvu ne more glasovati proti vladi, ki je napovedala to vojno, in slednjič konference z angleškim veleposlanikom. To vse potrja obstanek krize, da gre ali za odstop kabineta, ali pa za njegovo preosnovo v koncentracijski kabinet. Toda posvetovanje z angleškim diplomatom in pa dejstvo, da sta se k razgovorom pritegnila tudi vojni in mornariški minister, opravičujeta domnevo, da na teh razgovorih ni šlo samo za notranjo krizo, marveč tudi za velike mlll-tarične načrte po zahtevi in pritisku en-tente. In to je, kar daja dogodkom v Rimu veliko važnost, ki zahteva, da jim obračamo vso pozornost. Po vedenju Bissola-tija te dni bi bilo soditi, da sta se moža sporazumela in da je sporazum dosežen na podlagi zahteve intervencijonistov. Ti zahtevajo neizprosno, naj Italija napove tudi Nemčiji vojno. Doslej se je Salandra upiral temu z vsemi močmi, ker bi se s tem italijanska nacijonalna vojna izpreme-nila v evropsko, kar da bi moglo donesti nad Italijo velike nevarnosti. Izvestni glasovi, ki prihajajo sedaj iz Rima, pa dajejo slutiti, da ie Salandra odnehal od svojega odpora. Takoj po glasovanju v zbornici, torej morda že koncem tega tedna, da odpotujeta Sonnino in Salandra v Pariz. Po vseh teh znakih sodijo politični krogi, da je napoved vojne Nemčiji le vprašanje nekoliko dni.
Da vidimo! Eno more pač doseči Italija: da se evTopski položaj še bolj komplicira, da se tragedija še bolj razširi in da bo tragika dogodkov še hujša za človeštvo. To more doseči Italija s tem, da se je končno, kakor kaže, udala vsem zahtevam svojih zaveznikov in če je Salandra res kapituliral p.red intervencijonisti. Toda nad možmi, ki ukrepajo sedaj nad usodo Italije, ne bdi dobri genij. Podobni so nesrečnemu igralcu, ki forsira in hoče izsiliti srečo ter igra dalje do — katastrofe. Italija je na pragu dogodkov, ki prinesejo nad njo strašen odij, ki bo tlačil še potomce sedanjih Italijanov: nje državniki hočejo vlivati petroleja v itak že strašen plamen, ki osvetljuje neizmerno pozorišče krvi, smrti, žalosti . . .4 V svojem besnilu plešejo na grobovih.
In česa more pričakovati Italija od napovedi vojne Nemčiji? Mari res misiijo tam doli, da bodo mogli izpremeniti splošni vojni položaj? Ne bodo mogli. Će je zaveznikom Italije usojen poraz, pride ta na vsak način. Za Italijo bo pa posledica ta, da poojstri stara in vzbudi nova sovraštva proti sebi--za dolge in dolge
čase. Ne da bi hoteli biti proroki, moremo izreči svoje uverjenje, da za Italijo ne pride nikdar več tako ugodna evropska konstelacija, kakor je bila ona zveza z Avstrijo, ki jo je mogla tako bogato izkoriščati politično, narodno in gospodarsko, ter se varno razvijati doma ter uveljavljati svoje aspiracije v kolonijalni politiki, ker Jej je naša država ščitila hrbet, ne da bi bilo to stalo Italijo niti najmanjših žrtev. Italija naj le napove vojno Nemčiji! Oni časi srečnega in mirnega fruktificirarija se ne povrnejo več, ker ga v naši državi ne bo več državnika, ki bi se upal le z mislijo na kako renesanco nekdanjega zveznega razmerja s sosednjim kraljestvom priti pred narode te monarhije, ki jim Italija provzroča sedaj toliko težkih izkušenj in tolikega gorja!!
Deželni jtousr sorlJKI in DerolInsKa podpora mesta Gorici.
Pod tem naslovom smo priobčili v včerajšnji številki nekoliko pripomb k brzojavki c. kr. korespondenčnega urada, ki nam je poročala o zahvalnem govoru goriškega deželnega glavarja mnsgr. dr. Faiduttija na ustanovnem občnem zboru »Dunajskega vojnopomožnega društva za Ortelsburg«. Ta brzojavka se je glasila:
»Nato se je zahvaljeval deželni glavar msgr. Faidutti v imenu italijanskega prebivalstva mesta Gorice za pievzetje vojnega kumstva s strani mesta Berolina in je izražal prepričanje, da se bodo Italijani izkazovali vredrri sinovi avstrijske domovine.«
Pozneje smo dobili od istega c. kr. korespondenčnega urada drugo brzojavko, ki naj bi morda bila nekak popravek prve in se v nekaterih posameznostih znatno razlikuje od prve, toda v bistvu pa pravi isto kot prva. Ta brzojavka se dlasi v celoti:
Dnnaj, 14. — Pri današnji ustanovitvi »Dunajskega vojnopomožnega društva za
Ortelsburg« je župan dr. Weiskirchner izvajal med drugim: »Skupnost, ki vlada od Severnega morja pa do Adrije, se more edino le utrjati in poglabljati, nikdar pa ne razrahljati. Zato je Dunaj postal ortelsbur-Ški vojni kum. Otrok ima že nad 100.000 K. Naj bi sledili še nadaljni tisoči. V tem zgodovinskem trenutku pomagamo mestu na severu v znamenje, da se jug vedno pridružuje v zvezi severu.«
Zupanov govor ip bil sprejet z živahnim odobravanjem in- ploskanjem.
Deželni glavar goriški, mnsgr. Faidutti se je zahvaljeval v iinenu vse težko izku-šane poknežene grofije Goriške in Gradiščanske na tej v svojih poslcdicah tudi za nas dobrodelni inicijativi. Vojne furije so strahovito divjale tudi v naši deželi. Toda sočutje ostalih narodnih plemen Avstrije in zavest, da obstoja dunajsko srce, jim je vsem v osrečujočo tolažbo. Vsem onim, ki so se v času stiske zavzemali za nas, hočemo biti in bomo hvaležni. Kar n3jto-pleje hočemo gojiti svojo državno pripadnost. Jekleni zid, ki sedaj ob Soči odvrača nezvestega sovražnika, nadomestimo z zidom domoljubnih mož in žena, ki onemogoči vsako izpodrovanje te skupnosti. Neomajno hočemo ostati zvesti svojim narodnim tradicijam, toda zvesti pa hočetno tudi ostati do zadnjega dihljaja svoji prirojeni vladarski hiši, zvesti ostati ljubi ze-dinjeni domovini, zvesti in hvaležni svo-. jemu krasnemu glavnemu in prestolncniu mestu Dunaju, njegovemu županu in njegovemu prebivalstvu. Naj habsburški slavni orel kmalu razširi svoja krila nnd vso našo pokneženo grofijo, uai se nam kmaiu ponudi ugodna prilika, da tiokažen-o, da hočemo, kakor v vojni tudi po vojni, b".ti in ostati vredni sinovi Avstrije.
Po izvolitvi deveteročlanskega odbnra in odposlatvi simpatijskih brzojavk je č\. pan dr. Weiskirchner zaključil z vzklil;1 cesarju Viljemu in cesarju Francu Jožefu, v čemer se mu je zbor priključi] z navdušenjem.
Tako torej druga brzojavka, o ku,ieii smo rekli, da naj bi bila nekak popravek prve, kar je v resnici v nekaterih stvareh, dočim pa je v drugih samo popolnilo.
Nočemo delati krivice nikomur, znto priznavamo radovoljno po drugi brzoja ' i ugotovljeno dejstvo, da je deželni	r
goriški msgr. dr. Faidutti izrekal s\ . > zahvalo v imenu vse poknežene grofi ' Goriške in Gradiščanske, da tu ni del:;! razlike med obema v deželi avtohtoni! i narodnostima. Ko priznavamo to, pa j i inoremo pojmiti, kako je mogel priti v prvo brzojavko stavek, da se je »mnsgr. F -dutti v imenu it&lijanskega prebi v mesta Gorice zahvaljeval za prevzeli vojnega kumstva s strani mesta Bere 3 -na«, ko druga brzojavka govori samo * »dobrodelni inicijativi« in niti ne tvincTi i berolinskega vojnega kumstva za mci > Gorico. In če gospod deželni glavar gorski ni izgovoril besedi, kakor jih nuv.<; i prva brzojavka, kako jih je potem mo .J in smel sporočiti v svet dunajski c. kr. korespondenčni urad?
»Neomajno hočemo ostati zvesti svcV -i narodnim tradicijam«, je dejal — po besedilu druge brzojavke — gospod dežel.:i glavar mnsgr. dr. Faidutti. Ko je govo il te besede, pač ne verjamemo, da bi bi!, kakor v začetku svojega govora, še govoril v imenu vse poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. Tu ni govoril več deželni glavar v imenu vse dežele, temve ; pripadnik svojega naroda o svojih narodnih tradicijah, o tradicijah svojega nareda, kateremu pripada po svojem mišljenju, o tradicijah italijanskega naroda. ! i so bile doslej, žalibog, v marsičem v d;.'-metralnem nasprotju s tradicijami one; t naroda, ki tvori dve tretjini prebivalst\ t v Goriški deželi, našega slovenskega i . -roda. Bog ne daj. da bi morda hoteli odrekati gospodu deželnemu glavarju pravico, misliti, snovati in delovati za svoj narod: mislimo pa, da za deželnega glavarja dežele, ki ima dve tretjini slovei -skega in eno tretjino italijanskega prebivalstva, ono zborovanje na Dunaju, u a katerem so bile zastopane tudi odlic;:; ličnosti iz nemške države, ni bilo rav:; > najprimerneje mesto, da je govoril besede, ki naj bi značaj one dežele, v kateri se bijejo najljutejši boji v obrambo naše skupne velike domovine Avstrije, kazale v luči, ki zatemnjuje resnico. Ali je kdo na svetu, ki bi mogel trditi, da morda Doberdob, Podgora, Oslavje, Tolmin, Bovec niso slovenska tla?
Naj le ostane gospod deželni glavar mnsgr. dr. Faidutti neomajno zvest svojim in svojega naroda narodnim tradicijam, toda pomni naj, da je deželni glavar tudi tistega dela Goriške dežele, kjer ima tudi naš slovenski narod svoje narodne tradicije in bi moral imeti tudi s strani gospoda deželnega glavarja svoje nedotakljive pravice.
Pol ure u i'cro'una.
Vojni poročevalec »Journala« se ie 4. t. m. mudil v Verdunu in opisuje svoje vtiske tako-le:
Ali je bilo razburjenja: Šel naj bi v V erdun! Dva tedna se že vrste misli vseli okoli Verduna. Se 25 kilometrov pred Verdunom. pa že iščejo moje oči po ob-
Bjrtg B.
.EDINOST" Štev, 76.
t Trsta dne 16. aurca, 1916
zortu. »Verdun je v plamenih, Verdun je le še podrtina!« so mi praviji in v bojazen se mi vmešava radovednost.
Sto m sto nesrečnih postav z lopato in rovnico v roki stoji tu naokoli in skušajo v vsej hitrici popraviti, kar se da popraviti. Toda vsak trenutek je treba skočiti v stran, in komaj so položeni trije kamni, že prigrmi druga tuleča pošast. Dvatisoč vojakov dela tu m prav nič človeškega £e nimajo več na sebi. Pod skorjo nesnage, ki jih obdaja kot oklep, z blatom, ki se jim Je zaledio v obleko, črevlje, obraz in brado da ni videti drugega kot preutrujene, medle oči. bi jih.človek smatral za mrtvo maso, za polk okamenelih delavcev.
20 kilometrov! čitam na mejniku. Na štirih velikih tovornih avtomobilih prihajajo mimo nas na zabojih čepeči ranjenci. Pretresljivo jih je pogledati v njihovih krvavih plaščih., kako trpe. Toda tako veliko je hrepenenje po življenju, da se je zadaj še nekdo obesil na voz in se tamkaj oprijel, da m mogoče vedeti, kako.
Nekoliko pozneje so nam prišli nasproti trije nemški ujetniki. Pred dvema orožnikoma na konjih capljajo peš po blatu. Toda celo peš se mi zdi tretji, orjaški častnik, strašnejši kot naša pandura. Videti mu je, da je rojen v strahoviti Nemčiji. Ce se samo vidi, kako stopa, mora fclovek nehote misliti na vojno.
Vidim okope, vrata, vojake z nasajenim bodalom. Hipoma je obstal voz.
—	Verdun!
Ves sem še osupel.
—	Da. ali . . .
Beseda mi je zastala v grlu. Besno, strahovito, sirovo in nasilno mi je zadušil ogromen tresk besedo.
Da, da. to je bil dokaz. Bil sem res v Verdunu. in eksplozija je bila tako blizu in tako močna, da sem ves obledel in je tudi moj šofer mogel samo zajecljati:
—	Da, res . . .
V trdnjavo. Vojak na straži nam je opisal pot. Zdrdrali smo naprej, po cesti nizdol. Vse jc pusto, vse zaprto, mrtvo
mesto.
Povsod so vetrnice zaprte, vrata zapahnjena. Na sredi ceste leži mrtev konj s preparanim truplom, v hišno fronto tam zraven je napravila granata veliko luknjo. Dva orožnika sta se stisnila v stran, da sta nama napravila prostor, in takoj nato se je odprl pred nami širok, prazen trg, ki je ves pokrit s kršjem. Pred justično palačo stoji zehajoča straža. Moj voznik je pritegnil zavoro in mu zaklical: »Trdnjava?« Oni je samo zamahnil z roko: »Kar naravnost!«
Cul sem, kako je voznik naenkrat krepko zavrtel krmilno kolo: voz je hipoma izpremenil smer. kakor bi se hotel izogniti nečemu. Bila je le velikanska luža krvi sredi pota.
Končno se je pokazala pred nami ogromna utrdba, strahotna s svojim masivnim
zidovjem in temnimi sencami v vratnih oboki/i, v katerih stoje oboroženi topni-čarji s šlerr.i na gfavi.
človek misli, da mora zaiti na teh dvoriščih in hodnikih. V utrdbi vse mrgoli vojakov, ki me gledajo neverjetno:
—	Kaj, iz Pariza? No, kaj pa pravijo \ Parizu ?!
Ves zmešan sem rekel samo:
—	Eh. naj bo Pariz Pariz. Pripovedujte ini rajši o sebi.
—	Da, — je dejal nekdo, ko sino se že obrnili proti izhodu,— tu ne vemo nič natančnega. Danes zopet kaže, kot bi nam hoteli zakuriti cel pekel.
Oster žvižg se je zopet začul v zraku.
Mimo nas sta prihajala dva ranjenca s popolnoma obvezanima glavama.
—	Kje sta pa dobila to? — ju je vpra šal moj spremljevalec.
Pa je zopet zatulilo in zasikalo.
PolaŠčevati se me je začela groza. Avtomobil se ie premeknil. Vojaki so kričali za nami še razne pozdrave, ki naj jih izročimo.
Uro pozneje, daleč proč od nevarnosti, smo se ustavili, da nažgemo luči. Topovi rjove in bobne v mračni daljini. Vse obzorje žari v topovskem ognju. Tedaj sem ogroženemu mestu zaklical iz dna duše:
—	Na svidenje!
Mm politične vesti,
O ujedinjenju čeških strank piše »Ven-kov,* glasilo čeških agrarcev: »Sedaj je rešiti eno nadaljnje vprašanje, in sicer najvažneje, da se iz skupnonarodnega bloka napravi nekak areopog, ki bi mu pristopile vse druge narodne stranke na Češkem, Moravskem in v Šleziji in ki bi bil usposobljen in pripravljen za brambo zajamčenih pravic in živijenskih potreb našega naroda ob vseh razmerah in v vseh krajih. Očividno je, da jye tu za stvar dalekosežne važnosti, ki po zaslugi vzbuja pozornost tudi izven mej naših dežel. Kompaktna enotnost našega naroda v tem času bo tudi pojav, ki je vreden občudovanja, ker bo dokumentiral pravo mišljeiije vseh naših slojev in bo obenem v obrambo proti vsem presenečenjem, ki bi nas sicer mogla zadeti nepripravljene, pa mora taka skupnonarodna korporacija imeti svoj lasten in izdelan program, je Stvar, ki se umeje sama po sebi. Seveda je pri tem potrebno, da se vse stranke združijo na skupnem polju in da stoje tu utrjeni kot skupnonarodna korporacija, ki bo v fundamentalnih vprašanjih posto^ pala zvesto, resno in konsekventno. Naša stranka je že izjavila, da odkritosrčno in pošter.j pozdravlja to skupnonarodna institucijo in da je delala in dela z vsemi močmi za nje uresničenje.« — Tako »Ven-kov«. Tu bi bilo naglašati dvojno ki daja tej enuncijaciji posebno važnost. V prvo, da se agrarna stranka ni stopila z novo veliko narodno stranko, ki obsega Mlado-ni StaroČehe, narodne socijalce in reaJi-ste, in da »Venkov« nadovezuje svoio
izjavo, na i7-iave krščanskih socijalcev in soclfalnih demokratov. Iz tega sledi veliko dejstvo, lri je neizmerne važnosti za češki narod, ki pa — ob pomenu tega naroda za vso državno skupnost — ne bo moglo ostati brez vpliva tudi na bodoče notranjepolitično življenje v državi. Ne dvomimo nimalo, da ta naš nazor potrde dogodki, čim bo sedanja vojna častno in koristno dokončana, ko prenehajo sedanje izredne razmere, kot neizogibna posledica vojne in se povrne v državo redno ustavno življenje.
Aprovizacljske stvari.
Sveža govedina.
Da se odpomore pomanjkanju govedine, kt se je v večji meri pojavilo zadnje dni, je ukrenil cesarski komisar, da se nabavi na račun občine en vagon svežega mesa. ki pride v Trst v nekaterih dneh.
Meso se razdeli med razne mesnice v mestu in se zato pozivljejo mesarji, ki si hočejo nabaviti to meso, da se javijo še danes, 16, t. m., od 3 do 6 popoldne v u-radu tržnega nadzorništva (Piazza vec-chia št. 1), kjer izvedo tudi način plačevanja.
Cena za prodajo tega mesa na drobno se objavi v kratkem.
Cesarski komisar; pL Krekić L r.
DOBMt« VfStL
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu
objavlja: Vrhovno armadno poveljstvo je dvignilo z odlokom 5. marca 1916 zaplembo usnja in vse omejitve v trgovini, ki so bile združene z zaplembo.
Potovanje preko državne meje. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Vkljub opetovanim pozivom jemlje preko državnih mej potujoče občinstvo čestokrat knjige, brošure, časopise, korespondence in spise vseh vrst seboj. Vsled tega nastajajo pri pregledovanju potnih listov in prtljage ovire, ki imajo za posledico zelo občutne zamude za dotično osebo. Zato se potujoče občinstvo ponovno svari, da na potovanju preko državnih mej ne jemlje seboj nobenih takih reči.
Plačevanje najemščine s strani svojcev k vojakom odpoklicanih. Deželni komisiji za preživljanje je prišlo na znanje, da se večina svojcev odpoklicanih, ki uživajo doklado za preživljanje po določilu zakona od 26. decembra 1912 d. z. št. 237, upira plačati hišnim posestnikom najem-ščino, čeprav vsebuje doklada, ki jo dobivajo tudi najemščino. V smislu analogne odredbe c. kr. ministrstva za deželno obrambo, opozarja deželna komisija za preživljanje one svojce odpoklicanih, ki uživajo prispevek za preživljanje, ponovno, da so dolžni plačevati stanarino, ker vsebuje vojaška podpora tudi najemščino.
Državna ideja hi narodi. Vseučiliščni orofesor Biederlack v Inomostu je predaval te dni ua Dunaju o temi: »Naša socijalna politika po vojni«. Precejšen del svojih izvajanj je posvetil socijalni demokraciji. Stavil je vprašanje, kako izide socijalna demokracija iz te vojne? »V zadnjih desetletjih ie trpela velike izgube. Postala je manj nevarna. Vojna jo. je mo-:no pretresla. Nje internacijonalizem je šel na kose. Navdušenje socijalne demokracije za domovino je danes resno in ne noremo si domnevati, da bi internacijo-lalizem po vojni le prišel zopet do kake veljave. Dalje bo morala socijalna demokracija svoj antimilitarizem pok opati. Kaj-ii danes odloča ravno militarizem in bo kasneje še v večji meri. Dalje: Iz pisem, ki jih piŠeio socijalni demokratje v strelskih jarkih, izhaja, da njihovo versko čustvo vendar ni popolnoma zamrlo. Nadejati se je torej, da socijalni demokratje odnehajo od svojega protiverskega stališča. Najvažneje pa je to: državna ideja je zadobila danes nadkriliujoč pomen, socijalna demokracija pa je bila doslej prek in prek državi sovražna stranka. Na vsak način se preobrazi po volni popolnoma. Večkrat se je že preobrazila in vsikdar na svojo škodo. A še le prav na njeno škodo se zgodi to po sedanji vojni.« — Na to je izvajal predavatelj, da isto-tako kakor socijalizem treba odklanjati svobodno gospodarstvo. Na eni strani je ustvarilo proletarijat z vso njegovo bedo, na drugi pa velikanska bogastva v rokah nekaternikov. Iz proletarijata se je razvila socijalna demokracija, ki je bila nekaj časa zelo nevarna, ker je grozila naravnost s socijalno revolucijo. Ali tudi da-les še ni brez nevarnosti. Treba torej še nadalje omejati svobodno gospodarstvo. V našem razmerju do države mora zavladati sclidarizem, nazor, da vsak stan mora imeti ozira na druge, da se nebeden ie sme črez mero razvijati na škodo drugega in da je država tu za vse stanove, ne pa samo za bogate, ne samo za srednje kanove in ne samo za proletarijat. Na mesto parole xvarstvo za delavca« mora veljati parola: varstvo za konsumente, za občinstvo, za ljudstvo. Država mora tirati politiko cen. mora nadzirati kartele m pobijati izrastke in zlorabe, kjer se pokazuje jo. Predpisovati mora pravične cene. Posredovalna kupčija se mora preurediti. Kolikor je potrebna in koristna, bodi dovoljena, kar je je preveč in je škodljiva, naj se pobija. Gospodarski studij treba izpopolniti in poglobiti, da bodo uradniki tudi razumeli politiko cen, ki jo morajo izvajati. — Med vsem tem. kar je povedal ta vseučiliščni protesor, je mno-gokaj pametnega in veljavnega, ali vsemu nikakor ne moremo pritrjati. Enostransko je, ker — strankarsko. Profesor Biederlack je sicer res govoril o »socijalni politiki po vojni«, toda nastopil je tudi kot
navdušen branitelj »nadvladujoče državne ideje«. To je v povod, da priobčuje-mo nekoliko pripomb. Mož je med tistimi čudnimi politiki, ki jih ni nikdar manjkalo v naši državi: navdušen je za vse-možnost državne ideje s popolnim preziranjem narodov, ki sestavljajo državo! O teh in njihovih stremljenjih ne govori niti besede. Le o socijalni demokraciji govori, kakor da si v državi stojita nasproti le dva faktorja :državna ideja in socijalna demokracija, oziroma posamezni stanovi. Mož je iz rodu tistih politikov, ki niso ničesar pozabili in se ničesar naučili ne iz dogodkov leta 1848, ne iz zgodovine narodnega valovenja v drugi polovici minolega stoletja, in še najmanje iz vedenja avstrijskih narodov v tej vojni. Sicer bi moral vedeti, da v taki državi, kakoršnja je naša, ni govoriti samo o državni politiki — cen, ampak, da mora država imeti tudi svojo nacijonalno politiko v smislu da v čim večjo svojo korist uredi tudi svoje razmerje do narodov, in ne bi govoril samo o potrebi, da mora vsak stan imeti ozira na druge stanove, ampak bi učil, da mora tudi vsak narod imeli ozira na druge narode! Koncept g. profesorja o državni ideji v Avstriji je zelo zgrešen, ker ne vsebuje enega glavnih predpogojev, ki je ta: da državna politika z dobro nacijonalno politiko pritegne narede in njihova stremljenja v službo državne ideje!
Deželne šolske oblasti so naročile ravnateljstvom vseh srednjih Šol, da dijakom ponovno zabičijo, da jim je v smislu obstoječih predpisov najstrožje prepovedano ne samo ustanavljanje društev med sabo, da jim je temveč takisto prepovedano, da pripadajo kakršnemukoli društvu kot člani ali kot slušalci, in da se bo vsak prestopek te odredbe brezobzirno kaznoval s takojšnjo izključitvijo.
Dijaško podporno društvo v Trstu vabi vse svoje člane in cen j. občinstvo na dobrodelno prireditev Svetoivanskih rodoljubov, ki se vrši v nedeljo, dne 19. marca, ob 4. pop. v prostorih »Gospodarskega društva« na korist gori imenovanega društva. Dijaško podporno društvo se nahaja vsled nastalih razmer, ko so izostale vse podpore v jako neugodnem gmotnem položaju in zato je s tim večjim veseljem pozdravljati naše rodoljubne okolice bratsko pomoč.
Čajev večer v zavodu sv. Nikolaja
je bil praznični večer za naša dekleta. Ni bila to navadna čajeva zabava, temveč pravi sestanek demokratično mislečega slovenskega ženstva, prva njegova prireditev v poučno in razvedrilno svrho. Zavod pa je pokazal, da je v resnici pravo poselsko društvo, ki združuje v svojem delokrogu skrb za korist obeh poselskih činiteljev: gospodinje in služkinje. Razno-ličnost udeleženk je pričala, kako hoče zavod ravno s takimi prireditvami zbližati in razjasniti medsebojno razumevanje gospodinje in posla. Gospodinja vidi tu, da ima tudi skromna služkinja dušo, razum in zmisel za marsikatero stvar; služkinja pa vidi, da ji ni gospodinja samo za-
povedovalka, temveč tudi prijateljica. — Zavodova dvorana je bila vsa v zelenju, mize prav okusno prirejene. Sestanek sta počastili s svojo navzočnostjo ga. Ry-bareva in pa ga. Gromova, ki se je pripeljala prav iz Ljubljane, da preživi par uric sredi svojih ljubljenk. Ves prostor je bil do zadnjega napolnjen. Poleg soproge državnega poslanca je sedela skromna služkinja, učiteljica poleg preproste gospodinje, vmes pa nekaj gospodov. Ga. Fonikvarjeva je govorila gojenkam o vprašanju: »Je li edina sreča za dekle možitev?« Govor je bil prav primeren, njene lepe in tople besede so segle dekletom globoko v srce. Saj jim je govorila kot žena, ki po lastni izkušnji in opazovanju razumeva šolnine in senčne strani zakonskega življenja: govorila je kot žena, ki ima obenem tudi globoko razumevanje za misli, želje in hrepenenje preprostega dekleta. Zato so bile njene besede iskrene, poučne, svarilne in blagohotne. — Med navzočimi dekleti so bile zastopane Slovenke, Hrvatice in Čehinje; da prišlo je celo nekaj Nemk in Italijank, ki so se zopet začele spominjati svojega slovenskega pokoljenja. S solznimi očrni so poslušale rodno besedo, davno pozabljeno, a zopet vzljubljeno. Nov dokaz za važni narodnovzgojevaini pomen zavoda. Da bi se tudi neslovenske sestre počutile domače v skupnem domu, je bila na sporedu tudi znana in vedno lepa Preradovi-čeva pesem »Putnik,« ki jo je_ prav s čutstvom pripovedovala mala Štefanka v hrvatskem jeziku. Zavodova gojenka, gdč. Lenora Grgeijeva pa je z deklamacijo času primerne Krilanove pesmi »Svidenje« pokazala res pravi čut in razumevanje za umetniško orednašanje. Gdč. Marija Kopačeva, tudi gojenka, je pa zaigrala na citrah nekaj prav lepih pesmic. Marsikdo se je čudil, da se dobi med pri-prostimi služkinjami toli inteligentnih deklet in ravno med onimi, ki so v svojem poslu najvzornejše delavke. Pravi ženi želja po izobrazbi ne uničuje veselja do vsakdanjega dela, temveč ji le še jasneje dokazuje njega vrednost in važnost. — Med sporedom so gojenke prinašale okusno pripravljena jedila, njih in njihovih tovarišic lastni dar in izdelek. Bile so to gdč.: Slemičeva. Stupnikarjeva, Kofo-lova, Danihelkova, Kopačeva in Urani-čeva. Največje priznanje pa zaslužita gdč. Žitnikova in Šeretova, upraviteljici notranjih zavodovih zadev, ki ste s prav dovršeno spretnostjo in veliko požrtvovalnostjo prostovoljno izvrševali nelahko nalogo. Pokazali ste neoporečno zmožnost, ki ju usposablja za vodstvo gospodinjstva in uprave v takem zavodu. — Po sporedu se je razvila prav prisrčna domača zabava. V sobi, ki je »vifia marsikateri
obupni solzi zapuščenega in zaničevanega dekleta, brez doma in svojca v tujini, v tej sobi je zadonela slovenska pesem, ki je izražala notranje zadovoljstvo — čeprav morebiti samo trenutno v teh težkih časih. Pesem je prihajala iz srca vseh navzočih, v medsebojnem razumevanju jo je skupno zapela gospa in služkinja, preprosto dekle, izobražena gospodična in gospod. Moralnemu uspehu večera pa je enak tudi gmotni, saj je prinesel zavodu 93 K dohodkov, katerih le neznaten znesek odpade za pokritje stroškov. Ce pomislimo, da je ta vsota po večini del krvavo, zasluženega denarja, ki ga je dekle prostovoljno dalo za prospeh svojega doma, Zavoda sv. Nikolaja, pa ima ta številka podvojeno vrednost. Najlepša pohvala temu večeru pa so besede, ki jih je sleherna izgovorila pri slovesu: Da bi se Ie kmalu zopet sešle, da bi nam le kmalu zopet priredili kaj takega! P. H.
Prosi se slovenskih, hrvatskih in čeških knjie za naše bolne in ranjene branitelje in deloma za one v okopih. — Pošilja naj se v »Nar. dom«.
Izredna seja ženske CM podružnice bo v četrtek, 15. t. m. ob 4J/2 pop. v prostorih »Glasbene Matice«.
V ruskem ujetništvu v Sibiriji, Omsk-Vijstavka, se nahaja četovodja Ernest Pertot iz Barkovelj, bivši strojni stavec v naši tiskarni. Oglasil se je po preteku enega leta. Piše, da je zdrav.
Iz srbskega ujetništva v Italiji. Po dolgem času se je zopet enkrat oglasil iz Italije Viktor Volk, učitelj meščanske šole v Postojni. Piše, da je še zdrav ter se nahaja začasno na otoku Asinara di Farnelli, »Re Vittorio« Sardegna.
Za hrabre branitelje goriškega pred-mostja in plavske fronte so našivale perilo brezplačno naslednje gospe in gospice: učiteljice slov. barkovljanske šole in druge iz Barkovelj: 30 srajc in 40 prevlak za blazine; gdč. Anica Bruna 14 srajc; gojenke »Zavoda sv. Nikolaja«: 12 srajc; ga. Karolina Spillerieva 12 srajc; ga. Frania Jaklič 6 srajc: ga. E Bartel 5 srajc; ga. L. Prunkova 3 srajce in1 ga. Jos. Bizjak 2 srajci, za kar jim bodi izrečena iskrena zahvala, ker so s tem pripomogle, da se je nakupilo več perila. Dne 23. februarja se je odposlalo od naše strani (II. pošiljatev) k gor. predmostju; dne 5. in 12. marca pa na plavsko fronto in sicer prva top. polku, druga pešpolku. Skromne so bile sicer te naše poŠiljatve, a prišle so iz iskrenega in hvaležnega srca do naših neprekosljivih braniteljev in z iskreno željo da bi jim bila sreča junaška mila! Da so bile mogoče te pošiljatve, na tem se moremo zahvaliti v prvi vrsti neimenovanemu dobrotvoru, ki je poklonil večjo svoto denarja in drugim dobrotnikom: Svetoivanski Marijini družbi, Rojanskemu Sokolu (dvakrat prispeval), društvu lastnikov in lastnic tobakarn in drugim dobrotnikom, ki naj bodo v imenu naših junakov-trpinov presrčno, toplo zahvaljeni s prošnjo, da bi se še nadalje spominjali naših nepremagljivih braniteljev ter jim lajšali po svoji moči njih težki mukapolni položaj.	A. S.
Mestna zastavljalnica. Jutri. 17. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914. na bele listke, in sicer od št. 45.000 do 46.700.
čenke slav. barkovljanske šole 200 cigaret; A. Slavik 200 cigaret, 6 blazin, CM šoia na Acouedottu po g.čni Medićevi množino krp za blazine, ga. dr. Wilfa.,o-va: 6 srajc, 3 p. spod. hlač, 2 sp. srajc' 12 p. nogavic. Bog plati!
	KALI OGLASI::		
□□ □□		so računajo po 4 stol besedo. Ida-itno tiskan« baaede ratv-najo enkrat ve6. — Hajraaojia : pristojbina snaia 40 stotink. .	□□
Milo iz lilllnega mleka StetkeDpferd
Bergmnnn i co., Delln no Labi, Tetscben
uživa vsestransko priljublieno-t vsled svo-
i'ega izbornega učinka in dokazani neprekos-[ivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racijonelno negovanje kože In lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupa na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1*— v lekarnah, mirodilmcah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilij na krema „M a n e r a" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok.
S
S ■
8 ■
S ■
3
s
Iffifllfl na	večjo množino galona. Ker je
llllUlll letos modra gal a* zelo draga, se priporoča galun za nadomestilo iste pri škropljenju trt. Kupci naj blagovolijo pisati ca: Anton Kra.oe, Ljubljana poštno ležeče glavna pošta.	1R5
DfitPAlof se Prodaja v posodah za svetiljke in IflSliUIcJ peči v skladišču ul. Acque 10.
13«
ZakUe
vseh vrst kupujem po najvi&Jih cenah. I. Stebel, ul. Torrente »ti.	137
Nflinfinllfl Dalmatinska tvrdka na trgu Ospe-nUZIlUlUlU. dale št. 5 in mijalka na Vrdeli Sv. Ivan št. 628 plača volno, bombažt?vino, kovine in žaklje po najvišjih cenah.	134
KUPUJE!!! Žaklj-6 vsa^e mt.e- J*kob Margon,
nišnici)
ul. Solitario št. 21 (pri mestni bol-
120
Borovi
G. Anton Zevnik, notarski substitut v Podgradu v Istri je poslal znesek K 50 za »Rdeči križ« iz kazenske poravnave Ri-barić ca. Madenič.
G. Ig. Breznikar, predtopničar pri c. in kr. poljskem topniškem polku št. 7. K 3 za moško podružnico CMD. V isti namen je poslala gca. Marija Guštin. učiteljica v Žminju, K 1V20, nabranih na obisku g. podžupana M. Peteha v Žminju.
Za CMD podružnico v Rojanu: V po-češčenje spomina nepozabnega strica g. Jerneja Venuttija poslala iz Šibenika gg. Olga in kap. Dragotin Pertot K 10; g. Matija Lavrenčič odstopil za popravo neke ure honorar K 2. — Iskrena hvala!
Za hrabre branitelje našega ljubljenega Primorja so darovali: Lastniki in lastnice tobakarn o priliki shoda: 2iS K 30 v; u-
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce^spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOD LEVI, ulica. S. X^colo stev. 19.	62
Lepe
Ijani.
kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge Fr CERAR, Stob poŠta Domžale pri Ljub-
Anton Jerkič posluje zopet v svojem lU "J Vlili ateljeju v Trstu, Via delle Post*
24«H
štev. 10.

Okrajna hranilnica in posojiisica v Sežani
vpisana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
redni občni
ki se bode vršil
dne 25. t. m. ob 18 predpoldne v nem uradsem^ prostoru.
DNEVNIRED:
1.	Pregled in odobritev računskega sklepa za leto 1915.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.;
5.	Slučajnosti.
SEŽANA, 13. marca 1916.
NA'.:.i ■ i v O.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cermak
i se je preselil in ordinira sedoj g
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, S
I vogal ulice delle Poste.
Izdirsnie zobovbrez Iieiečine. Piomliiranjo.
^ Utf ETMS ZOB1L
T
NOVO POGREBNO PODJETJE -
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Prevoz mrlitov v tu- in Inozemstvo. Vril vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSklh predmetov s Na Opftnah, v Nabreilni pri ~	Orehu (Noghere.> - Točne postrežba. Ceno smerne.
Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL.
Hll
I ljubljanska kredit
S ==!= podružnica v Trstu _
| Ulica Caserma štev. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. g
S Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke,	S
S	tuje zlate in papirnate novce in devize.	^
■ Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje	|| vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
I Vlogi no Knjižice obrestuje 4% netto i
g Vloge no tekom in žlro-ročun najbolje po dogovoru. =
| Obavila nakazila vojnim ujetnikom. I
" Poslovalnica c. kr. razredne loteriie.j
/