i.15 НагдшпкпБо^ Verkig шмЈ ScbrifUeituBg; Klageolurt, Bisma.z«krlnc 13, Po»tf««li 116 / Beeiigeprele (im томмв пШ>аг) mmi»tUeta RU 1.— frei Have (etaachUefiUch RM 0.90 BasteHgMHte AbbeateUmig&i der Zeituec flhr dco awMolgmdia Ifamt vevden nor adurtftlMi vod амг Ms M. dee Jaufanden ICooate angenommen Хг. 81. _Kr^|burgd«i22^Ap^ 4. Jahrganer Pozdrav Fiihrerja za rojsini dan Dr.Goebbels sporoča Fiihrerju obljubo zve$#obe Ysega naroda ^ Državno slavje v Berlinu Berlin, 21. aprila. FUhrerjev 55. rojstni dan lo obhajali т driavnam glavneai mestu v vznesenem slavju NSDAP, na katerem je Reichspropagandaleiter NSDAP, Iteidisminister Dr Goebbels posnel občutke nacije in tolmačil vroče ielj« našega naroda za krmarja nemške zgodovine. Reichsminister dr. Goebbels je med drugim izvajal: Ne samo sreča, ampak tudi slava niha y vojni večno med velikimi možmi in narodi sem in tja. V teku vojne je zato tudi zelo težko, če ni sploh nemogoče, pravično oceniti njene posamezne dogodke na vojaškem ali političnem bojišču. Kar se je še včeraj zdelo kot zaključek vsake modrosti, se lahko v nekaj tednih ali mesecih že izkaže kot poglavitna napaka, in ravno tako se lahko izkaže to, kar so obsojali še kot kratkoviden in zgrešen ukrep, v kratkem kot odločitev najglobjega preudarka in daljnovidnosti. Najprej ob koncu vojne, večinoma pa šele precej časa pozneje, ko stopa vojna s svojimi zgodovinskotrajnimi podatki vsem vidno pred oči, bomo lahko objektivno in pravično presojali tudi njene posamezne dogodke o ziroma odločilne faktorje. Tako je bilo še v vseh vojnah, tako bo domnevno tudi v tej Vojni. Vojna »e da oceniti samo kot celota. Razen svojega aktualnega ima zgodovinski razvoj. In človek jo mora gledati in promatrati že z zgodovinsko zelo izšolanim In vajenim očesom, če hoče ta razvoj spoznati že med po ^»kom. Ce primerjamo na pr. ocenitev sodobnikov glede Friedricha Velikega med 'l«tno vojno, zlasti morda od 1760. do 1763. le-Ч z njegovo današnjo, t. j. zgodovinsko oce-'^'^1 se moramo čuditi zaradi zevajočega na-®}^o\gtva, ki ga tukaj najdemo. Sodbo njegove dobe o zgodovinskem pomenu njegove oseiHiOLti in njeaovc-a delov^inj« ' snaCllo In potvorllo nagibanje na eno stran; naša današnja sodba glede njega temelji na zgodovini, je torej objektivna in pravična. Zj^odoTinski nalog Tudi posamezni njegovi ukrepi in odločbe, ki so, kakor so nanesli položaji in okoliščine, povzročili njegove zmage ali poraze, se ob času, ko so bili izdani ali sklenjeni, po nje. govern ožjem okolju, niso mogli vedno pravilno oceniti. Kajti genij ustvarja in učinkuje, če tudi večkrat podzavestno, iz zgodovinskega nagona, ki se zgolj z razumevanjem samim ne da oceniti ali spoznati. Velika, preko svoje dobe trajajoča osebnost mora razen »ktualnega, za vse vidnega naloga izpolniti tudi zgodovinskega in oba se na žalost ne Ujemata vedno. Iz zgodovinskih problemov vojne pa izvirajo njene poglavitne In najtežje obremenitve in žrtve. Kateri dogodki te vojne bodo sedaj tudi morda po sto letih trajnega pomena? Kakor je to težko v vsakem posameznem primeru, tako se vendar tudi danes že izluščijo Iz te velikanske drame evropskih narodov nekateri temeljni razvoji, o katerih se lahko z neko gotovostjo prerokuje, da bodo mero-dajno odločali poznejšo zgodovinsko celotne oceno te vojne. Prt tem ne gre toliko za dogodke, katerih sledovi bodo tudi po našem današnjem preračunu v glavnem in sploh Izginili nekaj let po vojni. Tako se na pr. deset let po sklenjenem miru v nemških tiestih domnevno »koraj ne bo našlo ostankov razdejanj, ki jih je napravil v njih sovražni zračni teror. Iz tega poglavja vojne bo torej bržkone poglavitno ostala samo miselnost in vedenje, ki sta premagala njene ■■ ■3-' - Ali b- ostala Evropa boljševiška, nam uspe obvarovati ro'^no pred to nemarnostjo in s tem rešiti njene narode tega 'mrtne^ ogrožanja, •- bo TR mnogo generacij, če ne *»16 za vedno, merodajno od}očala o sliki bodočega sveta. Tukaj se torej i ' aja zgodovinski tečaj vo|r>>». Mož, ki bo končno veljavno osvobo-našo celino iz teoa duševnega in vsaj ^•Baeravanega vojaškega objetja, bo na kon-te velikanske mogočne borbe, gledan j^otJovinsko, moi te vojne. Na tem ne sprejo* ničesar okolnost, da so njegovi na-i^^otniki poskušali in poskušajo vse, da bi otežkočili njegovo, daleč preko naše do-d^'ejajočo, v pravem pomenu besede, igo-re ,%*ko nalogo, da mu stavijo nasproti ovi-n\au zanke in napenjajo vso razpoložljivo upy**ialno premoč glede ljudi in orožij, da bi vg, ®«*tiH njega in njegovo delo. Nasprotno, govo bo potem samo lahko povečalo nje-G**t pred zgodovino in obsulo njegovo ke , J Nesmrtno slavo. Od trenutka naprej, in orf Odo dvignile kalne megle pokvarjene , • vojne polenlke, bo stal znenada ' ^9°dov|n:ka prikazen te gigantske dra-Mrodov pred edml JUvačih ki i« belj pred očmi bodočih generacij. Od njegovih nasprotnikov, ki so bili pripravljeni in voljni, izročiti dvetisočletno zgodovino in civiliza-torični razvoj našega kontinenta kaosu in stepi, bo potem ostalo samo še to, kar lahko služi za to, da tvori temno ozadje te bliščeče prikazni človeške veličine in daljnovidne previdnosti. Ni li bilo tako tudi v časih našega boja za oblast? Koliko po dnevnih dogodkih povzročenih prikazni že • davno pozabljenih strank je takrat stopilo Fiihrerju nasproti v njegovi borbi za rešitev očetnjave in kolikokrat so nam v svojih mnogih dnevnikih skušali dokazati, da so ne samo enakorodni z njim, ampak, da ga s svojim političnim pomenom daleč prekašajo. Danes jih ne poznamo niti več po imenu. Služiti cilju, se pravi ubogati F&hreria Zmaga bo, kakor takrat tudi danes, odločila vse. Ali bo konec te vojne prinesel tudi konec evropske zgodovine in s tem vsake zgodovinske ocenitve v našem smislu sploh, ali pa da naša zmaga kontinentu ianso za nov velik začetek. Takrat pa pristoja slava za vse to možu. ki nas ]e obvaroval pred to najgroznejSo nevarnostjo, jo končno vendar premagal v svojih triumHh in reakcijah in s tem prinesel odrešenje ne samo svoji lastni državi, ampak tudi svoji celini. Te ugotovitve nil^akor ne izvirajo' is kakšne samohvalnosti, ali občutka nacionalne prevzetnosti, kar bi itak popolnoma prepovedala resnost časa. One so čisto navadno izliv čuta zgodovinske pravičnosti, ki ga imajo danes najboljši ljudje v vseh evropskih državah. Danes občutimo, da imamo zgodovinski nalog. Nam ni samo jasen cilj t* vojne, ampak se glede njega tudi ne da nič pogajati in nič spreminjati. Čim dalj traja, s tem večjo zavestjo odgovornosti in s tem večjim fanatizmom mu služimo. Služiti cilju, pa le pravi ubogati Fiihrerja, zvesto in udano sodelovati pri njegovem delu in «i v vseh viharjih te vojne uravnati vsako osebno mišljenje in dejanje po njem. Lahko smo srečni, da ga imamo, kajti on nam v svoji osebi ne zajamči samo naše trdne vere v zmago, ampak ;e vrh tega tudi stalnost našega nacionalnega vodstva, zna-ča)no drianje osnovne misli naših vojnih pojmovanj in čistoče naših postavljenih vojnih ciljev. Treba je samo obrniti pogled čez meje našega Reicha na tuje in sovražne narode, da spoznamo z vso jasnostjo, kaj pomeni on za nacijo in kaj je nam vsem. Morda je poceni Jn komodno, če se človek v času velikih nacionalnih uspehov, ki se povrh še doseže brez velike potrošnje krvi in žrtev, pridruži krogu tistih, ki na glas vpijejo hura, in slavi dela nacionalnega vodstva, ki so nad nami. Teže je v dolgo trajajoči žilavi borbi za življenje nacije, ki zahteva uporabo vseh energij in ki nikomur ne prizanaša z dobami utrujenosti ali ob priliki živčne oslabelosti, vztrajati zvesto in neumorno pri stvari, ki očituje, dasi se mora trdo in. srdito uveljaviti, tem bolj tudi »voj globok zgodovinski pomen. Mi stari na-cionalsocialisti nismo videli Fiihrerja nikoli ■' nobeiji drugi vlogi, kot v tej, in vedno nas je -najbolj 'osrećflo, da smo se ravno v takih urah trdno strnili okrog njega in mu ščitili hrbet, če je moral stopiti na še nepreiskano, nevarno ozemlje, da smo mu dali pri tem varen občutek, da niti eno sekundo ni sam^ (Nadaljevanje oa 2. straol.) Popoln obrambni uspeh ob Dnjeslrn Sovjeti med Karpati in Dnjestrom vrženi nazaj - Napad na cilje v Londonu Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. aprila objavilo: - Severno od Sebastopola smo zavrnili ponovne napade boljševikov in odstrelili večje število oklopnjakov. Uničili smo 36 sovražnih letal v zračnih bojih, 20 drugih pa n« tleh. Pri tem se je posebno odlikoval Ober-leutnant Smola, Staffelfflhrer v nekem oddelku bojnih letalcev. V trdih obrambnih bojih zadnjih dni se je odlično bila bojna skupina 73. pehotne divizije, ki Jo vodi Oberst Dorenbeck, z neko podrejeno jI baterijo ju-rišnih topov. Ob spodnjem Dnjestru so priborile naše čete v hudih bojih popoln obrambni uspeh na obeh straneh Tlghine proti boljševikom, ki so napadali z več divizijami. , , , ^ , Med Karpati In vzhodnim Dnjestrom smo ob sodelovanju z oddelki bojnih letalcev žilavo braneče se boljševike vrgli dalje nazaj. Sovražni nasprotni napadi so ostali brez uspeha. Na bojišču jugozahodno o Ilkaml rodbin o škotskih »slumih« (revnih četrtih), na drugi strani pa s pomanjkanjem slehernih mladinskih organizacij, mladinskih Strut 2. — itev. SI. KARAWANKEN BOTE Sobota, 33. aprila 1944. klubov itd. Nihče se ne briga za bodočo generacijo Anglije.« V Nemčiji je za več kot 52.000 mladostnih okrog 806 Jugendwohnheimov (mladinskih domov). Vrh tega se nahajajo milijoni mladostnih v skupnih taborih obratov in oborožene sile; njih število presega že 2000. Deutsche Arbeitsfront in nemška mladinska organizacija so priznale 806 mladinskih domov za mladeniče, 261 za dekleta in 61 za dečke in deklice. Leta 1943. je bilo na novo ustanovljenih 271 mladinskih domov, ki lahko sprejmejo 25.000 prebivalcev. Ti domovi se nahajajo zlasti v industrijskih pokrajinah Zapada, na Severu in r državnem glavnem mestu. Glasnik Tse naclfe Močan odred bojnih letal napadel London Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. aprila objavilo: Na bojišču pri Sebastopolu so Sovjeti s podporo močnega topništva In bojnih letalcev brez uspeha napadli naše položaje. Ob spodnjem Dnjestru so se izjalovili številni sovražni napadi z odstrelom večjega števila sovražnih oklopnjakov. Krajevne vdore smo odpravili in zajezili^ Tudi severno od Jasija so se zrušili močni napadi boljševikov. V Vzhodni Bukovini so romunske čete očistile v prejšnjih dneh pridobljeni svet od sovražnika. Med Karpati in prostorom vzhodno od Stanislava so nemške in ogrske divizije uspešno nadaljevale i svojimi napadi. Pri tem lo ogrske čete vzele mesto Nadvorna. Južno od mesta so nemški odredi v zanos-nem napadu vrgli Sovjete še dalje nazaj. Na bojišču zapadno od Tarnopola in jugozapad-no od Lučka so se v trdih bojih zrušili ponovni napadi boljševikov. Na ostali fronti ni bilo posebnih dogodkov. V mostišču pri Nettunu in južno od jadranske obale so se zrušili sovražni sunki s krvavimi nasprotnikovimi zgubami. Dne 18. aprila okrog poldneva so vdrle močne skupine severnoameriških bombnikov pod zaščito lovcev do berlinskega prostora. V raznih krajih, zlasti v Rathenowu, so nastale škode In z gube med prebivalstvom. Kljub težavnim obrambnim prilikam smo sestrelili 44 sovražnih letal, med njimi 40 šti-rimotomih bombnikov. Pri obrambi teh napadov se je posebno odlikoval odred lovcev, ki ga vodi Major Kari Friedrich MUller, z uničenjem strnjene skupine sovražnih bombnikov. Cilj napadov britanskih bombnikov je bil v pretekli noči prostor Pariza in ozemelj ob Vzhodnem morju. Nekaj sovražnih letal je vdrlo nad Zapadno Nemčijo in v berlinski prostor. Nočni lovci In protiletalsko topništvo so uničili 14 bombnikov. Močna skupina težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči napadla London. V prostorih, kamor je merila, so nastali veliki požari in razdejanja. Druga bojna letala so bombardirala cilje v Vzhodni Angliji. Uničena sovietska bojna skupina ob Dnjestru Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. aprila objavilo: Na bojišču pri Sebastopolu so se Izjalovili sovjetski poskusi, vzeti nek prevladajočl višinski svet. Nad južnim Krimom so nemški lovski letalci dne 17. aprila sestrelili v silnih zračnih bojih 29 sovjetskih letal, mnoš-tvena bojna letala, protiletalsko topništvo pa nadaljnjih 11 letal. Leutnant Lamberg sam je uničil 12 sovražnih letal. Ob spodnjem Dnjestru in v prostoru pri Jasiju je včeraj nekoliko popustila silovitost sovražnih napadov. Sovražno bojno skupino, ki je prekoračila reko, smo uničili. V Vzhodni Bukovini so romunske čete razgnale sovražne sile. V prostoru Delatin—Stanislav in vzhodno od Stanislava so nemški in ogrski odredi zlomili trdovraten sovražen odpor in vrgli Sovjete nazaj z visokimi zgubami sovražnika. Pri Tarnopolu so se po ukazu prebili nadaljnji deli posadke k v trdih napadnih bojih prodirajočim, po zračnem orožju učinkovito podprtim odredom vojske Waffen-ff. S tetn se je končal junaški boj posadke, ki jo je vodil na dan pred probojem padli in med tem po FAhrerju z Eichenlaubom zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa) odlikovani Generalmajor pl. Neindorff. V 25 dnevni srditi borbi je po oddelkih prevoznih letalcev kljub najmočnejši sovražni obrambi v požrtvovalni službi oskrbovana posadka vzdrževala naval več kot 10 kratne sovražne premoči ob najhujšem topniškem ognju in ob zapovrstnih zračnih napadih ter s tem, da je viezala močne sovražne sile, omogočila izgradnjo trdne obrambne fronte. Sele, ko je nedostajanje municije in vode onemogočilo nadaljnji odpor, je bilo dano povelje za pro-boj. V pretekli noči so močni odredi nemških bojnih letalcev z dobrim uspehom napadli železniške naprave v Kijevu. V prostorih, kamor so merili, je nastalo več velikih požarov in obsežnih razdejanj. V Italiji so udarna krdela neke grenadirske divizije iz Ostmarke vdrle v sovražne položaje in razstrelile številne bunkerje. Skupine severnoameriških letal so tekom 17. aprila znova Izvršile teroristične napade na mesta Jugovzhodne Evrope. Zlasti v Bel-gradu so nastale škode v stanovanjskih Četrtih in človeške zgube. Ob težavnih obrambnih prilikah so sile nemške in bolgarske zračne obrambe sestrelile Sest sovražnih letal. V zadnji noči je nekaj britanskih letal odvrglo bombe na obmestje Kdlna. Varil* and Draek: MB.-Oaorerlu and Drncker«! KMrnten OmnH. Klteenuirt. — Verlamleiter: iJi. Krnil HeiUan — Huuplschriftleitpr; F riflnch Horatmano. Zorwit kt Anuironlist* Nr. 1 rdltik*. (Nadaljevanje s 1. strani.) Iz miselnosti ]e nastalo naclonalsociali-stično občestvo, klična celica našega današnjega občestva naroda. Kar ]e v težkih letih našega boja za oblast bila največja in prepričevalna, vie teikoč* in ovir* zmagovito premagajoča vzvišena čednost bojujočega se pokreta, to se je ▼ tej vojni preskusilo po milijonih zgledov v sli-, ski in nevarnosti, {e postalo vzvišena čednost našega bojujočega se naroda, zvestoba do nas samih, ki se najbolj vidno, za vsakega razumljivo pa tudi globoko obvezno Izraža v zvestobi do Fiihrerja. Kje drugod je kaj takega, posebno v tem plodonosnem vzajemnem vplivanju od podanikov tja do vodje in narobe, kot je to pri nas? V drugih vojskujočih se državah upravlja vodstvo morda interese razredov ali stanov in jo parlamentarne večine več ali manj neveselo krijejo ter smatrajo kot potrebno zlo ter jo trpe, ker ni nobenega boljšega na razpolago, ali pa je vodstvo celd strahovit posledek slepega strastnega terorja množic, ki koraka preko milijonov mrtvih. Pri nas je. FUhrer glasnik in izvrševalec volje vsega naroda. V tem nagovoru na ves nemški narod v domovini in na fronti si dovoljujem povedati nekaj besed o FUhrerju osebno. Bil sem tako srečen, da sem bil, kakor prej v dobi našega boja za oblast, tako tudi sedaj v dobi te gigantske vojne v njegovi neposredni bližini v mnogih, po večini posebno srečnih, pa tudi posebno kritičnih urah. Ostal |* vedno enak. Nikoli ga nisem videl, da bi dvomil ali omahoval. Poslušal je vedno glas svoje krvi, in kamor ga je ta klical, je hodil svojo pot, čisto vseeno, ali je bila težavna, ali ne. Izmed vseh drugih državnikov naše dobe se odlikuje zlasti v tem, da pravočasno spozna nevarnosti in se jim potem tudi pogumno zoperstavi. Za to se mu danes zahvaljuj* nemški narod. Vse civilizirano človeštvo bo moralo biti za to pozneje enkrat hvaležno. Ce je kakšna divinatorična nadarjenost na področju voditeljstva naroda in države, ki že po nagonu sluti to, kar j* prav in potrebno, in če predstavlja ta skupno z z nezmotljivim spoznanjem vsakokrat umestnega naj^šje zgodovinsko vodstvo, fe on nadarjen predstavnik takega voditeljstva. Da parlamentarne muhe enodnevnice na nasprotni strani tega nočejo priznati kot resnično, je prej dokaz za kakor proti. Toda tudi največjemu voditeljstvu v njegovem delovanju niso prizanesene reakcije in porazi. TI (mu nudijo edine prilike, da se lahko popolnoma skaže. Zato predstavlja vojna med vsemi ljudmi in narodi tisto trdo in neprizanesljivo izbiro, ki loči močno od sla- Izsil|eTalec Hull ožigosan Newyorški časopis; „Zmedena anglo-ameriška politika pod Stalinovim diktatom" Berlin, 21. aprila. »NI boljšega zgleda Izvijanja In kolebljivega govorjenja, kakor govor, ki ga je zadnjič imel Hull na amerikanski narod, o katerem bi bil moral, kakor je izjavil Washington, pojasniti našo zunanjo politiko«. S temi besedami, ki s svojo natančnostjo zbujajo pozornost v New Torku, označuj* časopi* >New York Dally Mirror« n* samo HuUov grozilni govor proti nevtralcem, ampak tudi prav tako točno celotno zunanjo politiko Zedinjenih držav pod Koosevel tom. Kolebljiva in polna izgovorov je ta zunanja politika že več let, kar je prvikrat postalo vsemu svetu očitno v podpiranju Britancev in Sovjelov že dolgo pred vstopom Zedinjenih držav v vojno'. Sledila so nadaljnja razodetja te vrste. Vzorni zgled je bila atlantska listina, ki je vsebovala obilico fraz s smotrom, da grobo preslepi vse nevtralne in nevojskujoče se države. V članku newyorSkega lista, ki nosi naslov »Potopitev listine« se vzamejo kritično pod povečevalno steklo obljube tega očitno varajočega dokumenta, ki se bavijo s teritorialnimi povečanji in spremembami ter dozdevnimi pravicami vseh narodov, da si lahko sami volijo obliko lastne vlade. Hull je sedaj sam izjavil, da »atlantska listina« ne predstavlja »nobenega zakona, iz katerega bi se mogli destilirati odgovori na vsako vprašanje«. Časopis si prizadeva, da bi od, , kril pravi vzrok te Hullove Izjave, namreŠ željo zadostiti Stalinovim »javnim in prikritim namenom na pol ducata evropskih držav«. Neizmerni imperializem, ki je prej in-spirlral kolebljivo severnoameriško politiko, lir ki je seveda povrh še vedno na delu, so torej sedaj zamenjali interesi in želje boljševizma Da je to postalo očitno cel6 enemu, če tudi majhnemu krogu Severnoamerikan-cev, osvetljuje javna ugotovitev lista »New York Daily Mirror«, da je Stalin porušil v listini »paragraf za paragrafom«. On narekuje sedaj zunanjo politiko Zedinjenih držav in Anglije, »kar je ponižujoče za obe največji in najsvobodnejši demokraciji, a je vendar resnično«. Ponavljamo: severnoameriška zunanja politika je dvoumna in lažniva, zlasti pa plava popolnoma v boljševiški plovni vodi. Za to je dal severnoameriški zunanji minister v svojedm zadnjem govoru dokaz, ki ga je pribil newyorSki, torej ne morda kak Nemcem prijazni list. Hull razkrinka samega sebe. Turčifa ogorčena zaradi HuUovih podtikanf Ankara, 21. aprila. Turški tisk zelo ostro odgovarja na najnovejšo Izsiljevalno politiko zaveznikov proti nevtralnim državam in poudarja v zvezi z izjavo zunanjega ministra, da bo Turčija obdržala svojo dosedanjo politiko. Iz komentarjev se spozna tendenca, da na Ankaro ta najnovejša akcija zaveznikov nI napravila nobenega vtisa. Turški komentarji zavzamejo zelo jasno stališče proti brezvestnemu ravnanju Angležev in Amerikancev. Cel6 Angležem prijazni listi, kakor »Ta- Pravično plačilo za podel besedolom Vigo, 21. aprila. »Plačilo za besedolom« označuje »L'Echo de Tanger« izločitev Gl-rauda, ki je danes izdan po tistih, ki so ga po njegovem lastnem Izdajstvu nad maršalom P6tainom izbrali za svojega tovariša. List spominja na to, da Anglo-Amerikanci niso smatrali za potrebno, da bi nasproti možu, ki je sam prelomil dano besedo, držali svoje obljube. Z neizprosno logiko so se dogodki odigrali popolnoma drugače, kakor si Je to predstavljal besedolomni general in kakor je on mislil. Dva dneva sta po navedbah »L' Echo de Tanger« z velikimi črkami zapisana v življenjepisu Girauda: 3. november 1942., ko je zatajil častno besedo in 23. februar 1943., ko je ob 25 letnici sovjetske armade dal prostost prvakom francoske komuni-s.lčnt stranke. »Ce se Giraud ozre na svojo preteklost, tako zaključi list, se mora sramovati In obžalovati, da je žrtvoval svojo vojaško čast. Za vsakega, ki ima OČI, da gleda, je vodila pot Girauda naravnost v pogubo, medtem ko je P6tain z jasnim pogledom In čutom pokazal pravo pot. Med nacionalno revolucijo, ki jo je hotel šef Francoske, in boljševizmom, ki vlada v Alilru, ni nobene sredina. nin«, izjavljajo, da kaže po Hullu napovedana in med tem realizirana politika izsiljevanja, da hočejo zavezniki uporabljati načelo sile. Hull ova izjava daje globok vpogled, in človek si sedaj lahko predstavlja, česa se je nadejati po kakšni zmagi politike zaveznikov. Turški tisk piše večkrat, da bodo Angleži in Amerikanci posebno krepko uganjali to politiko izsiljevanja upajoč, da bodo na stroške nevtralcev lahko ušli Moskvi danim obljubam pomoči s tem, da bodo primorali nevtralne države, naj dobavljajo za nje vna-terial. Nevtralci bi bili za taka suženjska opravila ravno še dovolj dobri. bega in sposobno od nesposobnega. Ali ste Reich in njegovo vodstvo odpovedala pri kakšni takšni preskušnji? Ali smo kedaj stali obupani in ne vedoč si pomagati pred silami usode, ki nas je zadela, katere ne bi mogli več ustaviti? Vsakikrat nas |e zadela vedno pripravljene. Vselej je stal na čelu nacljo mož, ki je kot svetel in spodbujajoč zgled za ves narod kljuboval tudi najtršim udarcem in s svojo navdušenostjo svojega srca končno tudi največjo nesrečo zopet pre<*r. nil na bolje. Danes ne govorimo pogosto e tem, vemo pa vsi: nikoli se nemški narod ni tako verno oziral na svojega FQhrerja, kakor v dnevih in urah, ko se je zavedel vse teže tega boja za naše življenje, ko si pa s tem ni dal vzeti poguma, ampak se tem trdneje in neomajneje priznal k ciljem te vojne. Ce smo se novembra 1918. leta spodtaknill In padli, se v vseh letih pozneje nismo mogli znebiti bridkega občutka, da smo tega so-krivi sami. Tokrat pa smo zaslužili zmago. In boginja zgodovine nam je ne bo mogla odreči. V urah našega bodočega trlumfa bo nagrada za našo zvestobo. Was НШег Srečen sem, da v tej url lahko govorim! pred nemškim narodom. Ce se vse leto s svojo marljivostjo in s svojo hrabrostjo priznavamo za delo Fiihrerja, se hočemo ob njegovem rojstnem dnevu enkrat v besedah, izvirajočih iz globine naših src, priznati tudi za njegovo osebo. Pri tem mu hočemo povedati, kaj j« on nam vsem, tako v tej muk polni sedanjosti, kakor tudi v bližajoči se svetlejši bodočnosti. Želeti mu hočemo zdravje in moč ter blagoslovljeno roko. Naj ve v tej uri, da s* laiiko zanese na svoj narod. Ce sta stiska in nevarnost tik pred njim, stojimo mi še gosteje za njim. Mi verujemo vanj in njegovo zgodovinsko delo in v to, do bo končno nagrajeno z zmago. Ne bodo njegovi nasprotniki, ampak on bo mož tega stoletja, kajti on mu je dal smisel, vsebino in cilj. Doumevajoč ta smisel in njega vsebino, bomo dosegli ta cilj. On nam je pa kažipot do njega. On ukaže, mi ubogamo. V prvi vrsti za njim korakamo mi, njegovi stari sobojevniki. Preskušeni v nevarnosti, okrepljeni v nesreči, utrjeni v viharju in stiski, ampak tudi obsuti s slavo zmag in uspehov, v katerih leži začetek bodočega novega sveta, tvorimo za njim vedno četo nepregledne milijonskega spremstva, ki nos! in brani bodočnost Reicha. Bojujemo s« za stvar naroda. Ona je poosebljena v FUhrerju samem. Tudi v tem boju na življenje in smrt nam je in ostane to, kar nam je bil vedno: NašFfihrer! Adolf Wagner umrl Mflnchen, 21. aprila. Prvi Gauleiter Gaua Mttnchen-Oberbayern, Gauleiter Wagner je. kakor javlja Nationaisozlalistische Partei-korespondenz, po dolgi in težki bolezni umrl. V ponedeljek popoldne je v mestu pokreta, v katerem je neumorno z strastno vero v Nemčijo sodeloval pokojni sobojevnik, FUhrer na čelu Reichsleiterjev, državnih ministrov, Gauleiterjev in Generalov oborožene sile v neki kongresni dvorani Nemškega muzeja pri žalnem činu vzel slovo od gorečega nacionalsocialista. FUhrer je podelil Gauleiterju AdoUn Wagnerju odlikovanje Goldenes Kreuz mit Elchenlaub des Deutschen Ordens (zlati križ s hrastovim listom nemškega reda). Tolpe so zopet zgubile 12.000 mož Berlin, 21. aprila. Komunistične tolpe na Vzhodnem Balkanu so zgubile v prvi polovici aprila v območju posameznih bojnih oddelkov nad 4100 mož mrtvih ter 1672 mož ujetnikov. Ce se k temu računa še število ubežnikov in po izjavah ujetnikov ocenjene zgube, se pokaže za tolpe zguba okroglo 12.000 mož. Razen tega so bile zaplenjene po nemških In zavezniških četah v Istem času obsežne zaloge sanitetnega materiala, hrane, obleke in municije. V teh dveh tednih so bili še zaplenjeni 4 topovi, 70 strojnic, 11 metalcev granat in nad 1200 pušk. Ker ostanejo boljševikl Istočasno Izprti Iz prejšnjega bogatega preskrbovališča In preskrba po anglo-amerikanskem zračnem orožju zaostaja daleč za pričakovanji, se razširjajo v njem času pri bandltlh na različnih krajih po lakoti povzročene kuge. L&ndon - Melika skrivačev Ženeva, 21. aprila. Skrivanje pred vojno dolžnostjo je na Angleškem мvzelo že take razmere, da so preteklega tedna, kakor j a v-ija »Dally Sketh« začeli z velikimi racijami v vsej Angleški. Začeli so v Londonu In pri tem ujeli veliko število oseb, ki so zbežale od vojakov ali so se skrivale pred vojno-važnimi deli. Nek besednik ministrstva del Je Izjavil: »London je v toku te vojne postal »Mekka skrivačev«. 10.000 Judov r „junaki Sovietske zveze" Bern, 21. aprila. Kakor poročajo iz Moskve, je bilo 10.000 Judov, ki v sovjetski armadi služijo kot častniki ali generali in so dokazali svojo »privrženost« za veliko »sovjetsko domovino« imenovanih za »junake Sovjetske zveze«. Ce je že samo 10.000 židovskih častnikov in generalov bilo imenovanih za tako zvane Junake Sovjetske zveze, označuje to bolj jasno kakor vse drugo, žldovsko-bolj-ševiški voditeljski red sovjetske armade, ki naj po nalogu svetovnega židovstva izpelje židovsko boljševiško svetovno revolucijo za podjarmljenje In zasužnjenje celokupnega človeštva. Tako se s tem kratkim poročilom vse metode prikrivanja in zbeganja, ki so jih boljševikl po poneumnenju In zaslepljenju narodov Iztrobili v svet, z enim udarcem po- Icazane v pravi luči. S lovjetslco armado maršira torej svetovno Judovstvo naravnost proti že omenjenemu cilju in poskuša na te) poti Evrope, da zavzame ptxp veliko trdnje^re.- stsino pribllžave»i«-^3Kbpom te trdnjave, ki Jo čvrsto branijo nemška oborožena sila in njeni zavezniki, naj bo resen opomin vsem, ki še vedno zatiskajo oči pred pretečo povodnjo zasužnjenja In razdejanja. Brodovje bombnikov se |e vrnilo, a ni nič opravilo (Nadaljevanje s 1. strani.) Angliji in USA sodeč, vse kaže, da imajo tudi tam vedno manj upanja, da bi se posrečil poskus »prebombardiranja«. »Hladna prha zrn Angleško« Stockholm, 21. aprila. Stockholmskl »Afton-blad« objavlja nadaljnjo vrsto prav zanimivih angleških sodb in priznanj o bombni vojni. V nekem lastnem poročilu iz Londona se ugotavlja, da je angleško ljudstvo dobilo hladno prho glede svojih upov, da se bodo zmanjšale nemška lovska obramba — In s tem tudi angleške zgube. To spoznanje — nedvomno kot posledica težkih zgub angleško-amerikanskega terorističnega letalstva posebno v zadnjih 8 dneh — se po angleškem zračnem orožju službeno utemeljuje sledeče: Mora se računati s Se tršim nemškim odporom, ker se Je nasproti Jeseni znatno povečala moč nemških lovskih bojnih sil v frontni črtL »Nemška lovska obramba«, tako osuplo pravi nevtralno po-i'očllo iz Londona na podlagi teh angleških pojasnil, »se je torej kljub vsemu naprezanju podnevi In ponoči ne samo obdržala, ampak se celo pomnožila. Tudi moč nemškega protiletalskega topništva se je v primeri z Jesenjo pomnožila. Nevtralno poročilo Iz Londona zaključuj* z ugotovitvijo, da naj bo angleška Javnost P° (Gh kolikor toliko realističnih izjavah službene strani pripravljena, da bo povečala svoje lastne napore, pa tudi na še večje zgube. Letalskovoja^ki sotrudnik lista »Куа Dag. ligt Allehanda« obravnava ravno tako posebno napore anglo-amerikanskih zračnih bojnih sil, da bi porazili nemško lovsko letalstvo z »obrabno vojno«. Predvsem on ugotavlja, da kljub vsem ogromnim številkam produkcije in vsej reklami z »materialno nadmočnostjo« pri zaveznikih očitno ni izobilja glede letal in da predstavlja pomanjkanje letališč sedaj največje zlo. Boj proti nemškim letališčem pa j* imel negativen uspeh. »2e v februarju so prerokovali ▼ Londonu, da se bo dejstvo te obrabe pokazalo v tem, da se bodo zmanjšale zgub* pri lastnih napadih. To se sedaj, po dveh mesecih še prav nič ne čuti. Nasproti temu j* treba pripomniti, da je angleško-amerikanski vozni red spet enkrat prišel т nered. Vr« hovno vojno vodstvo zaveznikov čuti najbolj Jasno, da bi rastoča nevolja v lastnem taboru mogla prisiliti invazijo, preden je vs* primerno pripravljena. Sam#tag, 22. „In Adolf Hitler verkorpert sich unsere Siegeszuversichf Aufruf des Reichsmnrschalls zum Geburlstng des Fuhrers — Togesbefehl on die Wehrmacht Berlin, 20. April Reidismarschall Hermann Gorino hat anlaRlich des Geburtstages des Fuhrers folgenden Aufruf an das deutsche Volk сг-lassen: Deutsche Volksgenossen! Unserem Fiihrer, der heute in schicksalsent-scheidener Zeit sein 55, Lebensjahr voliendet, klingen die aufrichtigsten Gluckwiinsche aus alien deutschen Gauen, aus Front und Heimat entgegen. Ihn griilkn wir von ganzem Herzen. seiner gedenken wir in tiefempfundener Ver-chrung. Fiir ihn erflehen wir den Schutz und den Segen des Allmachtigen. In alien Priifungen dieses Krieges, in hartestem Kampf und angespanntester Arbeit hat sich ge-zeigt, wie fest und eng Fiihrer und Volk mit-einander verbunden sind. Dieses Treueverhaltn-s haben die Feinde unter Einsatz verlogenster Propaganda und grausamsten Terrors zu storen yer-sucht. Sie haben damit das Gegcnteil erreicht. Unter den wachsenden Anforderungen des Krieges hat sich das deutsche Volk, rings umbrandet von Ha6 und Vernichtungswillen. nur noch ents(Jlos-sener urn seinen Fiihrer geschart. Was wir Aooii Hitler einst in gliicklichen Friedensjahren freudig bewegten Herzens gelobt haben, ist vom Sanzen deutschen Volk in den Sturmen dieses furcht-baren Weltenbrandes getreulich gehalten und durch Opfer und Tat erhartet worden, Nie zuvor hat es In unserem Vaterland eine so festgefiigte Einheit zwischen Fiihrung und Volk gegeben wie in unseren Tagen. Das ist fiir unsere Politik und fiir unsere Kriegfiihrung schlechthin entscheidend. Unser Volk mit seineo reichen Fahigkeiten und seiner angeborenen Tiich-tigkeit ist alien Aufgaben gewachsen, frenn es sich einer guten Fuhrung glaubig anvertrauen kann. Die deutsche Geschichte ware welt weniger mit Tragik uberschattet, wenn es nicht friiher so oft in Stunden der Gefahr an straffer Zusammen-fassnng aller Krafte und ihrcr zielklaren Len-kung durch einen iibergeordneten starken Willen gegeben hatte, Heute bildet die einzigartigc innere Geschiossenheit des deutschen Volkes und scine einheitlich« Ausrichtiin^ unt€r der Fuhrunj Adolf Hitlers das ehernc Fundament unserer Widerstandskraft. . ... Dieses Fundament kann — das ist meine hei-lige Oberzeugung — auch in Zukunft niemals zerstort werden. Zu tief hat sich das Vertrauei zu Adolf Hitler in Herz und Sinn aller Volks-oenossen gesenkt. zu klar ist liberal! die Erkeant-nis von der Notwendigkeit einer starken Fuhrung. Soldat und Staatsmann aus innerer Berufung, hat der Fiihrer sein Volk in den wenigen Friedensjahren, die ihm die MiBgunst und die An-mafiung der Feinde lieBen, aus tiefstem Blend aufwarts zu neuem Leben gefuhrt und ein macht-volles. festgefugtes Reich geschaffen. Er hat die Fackel dee deutschen Sozialismus entzundet ihm verdankt unsere unvergleichliche Arbelterschaft mehr als alien Politikern vor ihm. Darum ver-trauen wir darauf, daB is auch s«in«r Kraft gelingen wird. Reich und Volk dutch den teiBen-den Strom dieses gigantischen Krieges zu i«uen, festen Ufern zu fiihren. In ihm verkorpert sich unsere Siegeszuversicht. In ihm lebt unser Glanbe an die Grofie und Hcrrlichkeit des Reiđiee, der ewigen Heimat aller Deutschen. Sein leiden-schaftlicher Wille durdigluht Front und Heimat. Sein heldenraiitiger Geist erfiillt uns alle audi in schweren und dunklen Tagen immer wieder mit neuem Mut und neuer Kraft. Mogen audi tautend Gefabren droben, mene Sorgen und Lasten nnvermeidbar »ein and wel-tere Anntrengungen and Opfer unter barren, wir » scbeuen sie nidit. Zurersiditlidi end ги fedem Einsatz bereft kampfen and werken wir an der Sefte des FBbrers. Die Trene zo ibm verbflrgt die Freibeit und den Siegl .InunwandelbareiTieuezumFuhrerundFeldherai' Berlin, 20. April. Der Rcidismartchall hat alt rangiiltester Offizier der Wehrmadit zum Ge-burtstag des Fuhrcrs folgcndcn Tagesbefehl er-1 assent Soidaten der deutschen Wehrmacht! In unwandelbarer Treue gedenken wir heute unseres heiCgeliebten Fuhreri und Feldherrn zu seinem Geburtstage. Mehr denn je wollen wir geradc in diesen ent-sdicidungsvoUen Zeiten bekunden, daB wir, getreu unserem Soldateneid, immerdar nur den Bc-fehlen des Fiihrer: leben werden. Das Schickial des deutschen Volkes Hegt allein in unserer Hand. Unser Gelobnis, die Waff en nidit elwr ruhen zu lassen, bis wir die Zukunft des Reidies gesidiert haben, und unser zum aufiersten entsdilossener. ttets bereiter Einsatz soHen un'Cr Gescbenk an den Fiihrer sein. Die Vorsehung moge uns diesen Mann, dem wir mit der ganzen Begeisterung unserer glaubigen Herzen in guten und harten Jahrcn folgen, nodi lange erhaltcn. Der Weg des FShrers hieB immer nur Deutsdiland, fur dessen Ehre und Freiheit uns kein Opfer und keine Entbehrung zu groS «ein soli. Je ernster die Stunde, desto starker erfiillt uns die fanatisdie Zuversidit, gestutzt auf die Uniiberwindlidikeit. unserer Kraft, daft wir unser hohes Ziel erreidien werden. In Dankbarkeit und unendlidier Liebe gruSen wir unseren Fubrer! El lebe Adolf Hitler! gez.: Goring, Reidumar*diall det GrofideuttdieB Reidiet. Restlose Bolsitiewislerung Europas Stockholm, 21. April. Gcrade in dem Augen-blick, in dem die Militarabordnung Titos in Moskau eingetroffen ist, sdireibt die sow)etisOTe „Woina I Rabotsdiij Klass". dafi die Exil-Regicrung in Kairo mit HiUe ^ д Dokumente, die , sie dem sowjetrussisdien sAaftcr uberreidhen wollte. d.e kwjetreg.eru^^ hintcrs Lidit zu fiihren versudite Es handele bei diesen Dokumenten um reme Falsđiungen mit dem Zwedc. Mihajlovič zu rehabihticren. Die sud-slawisdic Purič-Regierung hibe dam,t ihren wahren Charaktcr gczcigt Dicser neuc An^nff des So-■wjetblattes gegen die siidslawische Exil-Regierung zeigt erneut, dal? die Sowjets in Gebieten, die sie besetzt haben oder wo ihre Banden herrsdien, l^eintcLu ,l^i(rejjcA.j4il(U$eigener Personen dulden, «udi nidit'einmal, wenn e» »idi um Exil-Regierungen handelt. Der einzige Mann der Sowjets ist also der Bolsdiewistenhiiuptl'ing Tito und sonst nie-mand! Damit haben die Sowjets wicderum ihre Absidit der restloscn Bolsdiewisierung Europas, zu der ihnen Churdiill und Roosevelt in Teheran freie Hand gegeben haben, bestatigt. Die Reform der RegierunBspartel am. Budapest, 21. April, (Eigenbcridit.) Der nnsarUche Publizist Franz Rajnis. ein fiihrendes Mit-^lied der Emeucrungspartei Imredy. richtet in dem Blatt „Esti Ujsaj". einen neucn scharfcn Angriff gcgea die bisherige Rcjierung.4partei und stcllt die Forderung, daB alle đieienigen, die bis Kal lay die Reformbestrcbungcn der Ictzten Jahrc, wie sic von GombSs und Imredy vertreten wurden, vcrhindcrt hatten gich aus dem politisdien Leben zuriickziehcn. Das Hohelied von Tornopol Hochster Beweis kfimpferischen Konnens and deuiicher Topferkeit rd. Berlin, 21, April, Seit mehreren Wodien kampfte die vethiltnismSBig kleine Betatximg der Stadt Tarnopol gegen eine mehr als zehnfadie feindlidie Cbermacht und tegte Proben einet to uberragenden kiimpferi^dien Konnens und einer toldien Tapferkeit ab, daS dat Authahen der Beiat-zung von Tarnopol als das Hohelied der deutschen Tapferkeit und Treue bezeichoet werden muC. Diese Besatzung, d> nunmehr zum groSten Teil dem AndrSng^n det Bberfnichtigen Feindet cHegen ist, hatte eine weittragende strategisdie Bedeutung Tarnopol war ein Vfellenbredier, an dem rich die aus dem Ostrn anbrandende Flut der sowjetisdien Massen ebenso bradi wie an den beiden anderen improvisierten Fcstungen Kowel und Brody, die inzwisdien freigekampft worden tin''. satzungstruppen gekampft worden ist, geht eus der Tatsadie her vor, dafi den Betreiem ia detn entsdieidenden AugenUidt des Durdifarude dordj den feindlidien Ring viele feindliche Panzer nno sehr viele Gesdiiitze in die HSnde fielen. Der Stadtkommandant selbst. General fon Neindort, ist an der Spitxe twiner den Durcbbrucb versu-dienden Besatzungskrafte gefallen and mit ihm viele der tapferen Soidaten, die sidi im wesentU-dien nur nod) leidit bewaffnet den sdiweren Waffen der feindlidien Einsdiliefiungskrafte *nt-gegenwarfen. Nodi sind zurzeit nidit alle Einzel-hciten liber diesen heroisdien Kampf der Besatzung vo» Tarnopol gegen den mastiert enrennenden und mit starksten Waffen ausgerUsteten Feind bekannt geworden. aber bereits das, was man bit her vernommen hat, niimlidi die Tatsadie, daB die ersten befreiteo Gruppen tich sofort den Refreiern ansdilossen, am erneut gegen den Ein 'diliefiungsring »orzugehen und dafi nidit nur die Miinher der Waffen-(| die zur Betreiung ange- Bei Tarnopol waren jedodi Sdiwierigkeiten des Gelandes und des Wetter* zu iiberwinden, die den mit zahcr Erbitterung siA herenkiiropfendcn dcutsdien Befreiungsverbanden auRergewdhnliche SAwierigkeiten in den Weg legten. Es handelte sich in erster Linie um den Flufi Strypa, der gerade zu dem Zeitpunkt Uberschritten werden solite, da die Schlaromperiode weite. UferflSchen dieses Flussej vollig unpassierber gemadit haue und selbst Spezialverbanden auKergewohnlidie Sdiwierigkeiten in den Weg legten Spezialver-bande, die gewohnr waren, mit dem Sdilamm-boden der dortigen Gegenden umzugehen, konnten die Entsatzaktionen nidit wesentlidi beschleuni-gen und den an dieser Stelle von den Sowjets besonders stark gemadiven EinsditieBungsring erst in den Ictzten drei Tagen so welt aufreifien, da(? nadieinander Telle der Besatziung von Tarnopol den Befreiern sich entgegenkampfen kannten. Die HSrte der Kampfe und die Erbitterung, mit der insbesondere von den deutschen Ent- gWte 8. — Уг- 81- treten waren, sonderp »udi zahlreidie Luf^affeiT verbande in todesmutigen Einsatzen sich dem Feind entgegenwarfen, wird den Namen Тдгпоро! zu einem der ruhmreidisten Begriffe des Osttelci-zuges werden lassen Die allgemeine milttarisdie Lage en der Ost-front hit kerne wesencliiJie Veriinderung ertanren. Rings um den sudlldien Punkt, das Stadtgebiet von Sebastopol. smd Abwehrsteilungen autgeba« worden, dić sidi im wesentlidien auf die durcn die deutsdie und rumanisdie Belagerung naheru restlos zerstorten Werke dieser ehemaligen Fesrung stutzen diirften. Vot diesen Steliungen bradien Angrihe vorgeprellter feindlidier Gruppen zu-sammen Am unteren Dnjestr, bei Jassy und in der ostlidien Bukowina dauern die Angritfe der Sowjets und die Gegenangriffe der deutsdien, rumanisdien und ungensdien Verbande an, S3 oal$ jich hier Kampfe ergeben haben, bei denen w um die Feststellung der endgUhigen Siidtrontlime gehen durfte. An der mitteren Front und im Norden sind die Kampfhandlungen weiterom ge-ringer geworden, was wahrsdieinlidi auf das dort beginnende Fruhlingsweiter zurudizuTunren sem durfte. „In weldiem Land befinde IA miA?" Madrid, 21. April. Die Zeitung „Ariba" ver-offentlicht einen Bericht ihres Korrespondeoten aus Budapest, der sich wahrend des letzten Bom-benangriffs der Amerikaner auf Budapest auf einem in der Niihe gelegenen Gut befand, m dessen Umgebung ein nordamerikanisdier Flieger mit dem Fallschirm landete. Die aufgeregten Bauern liefen mit erhobenen Eggen und Senseo auf den Amerlkaner zu, der nur durch das Ein-greifen eines deutschen Offiziers vor dem Tode bewahrt wurde. Der spanisdie Korrespondent konnte sidi mit dem Amerikaner, der von Benif Boxer ist und aus Chicago stammt, kurz unter-hahen. Nadi einigen Fragen erkundigte sidi der , Yankee zur Verbluffung aller Umstehenden^ m weldiem Land er *'ch eigentlich befande. „Diese Frage, von einem Flieger gestellt, der soeben Budapest bombardiert hat mit seinem untrugli-chen Kennzeidien der Donau", memt der spa-nisAe Korrespondent, „regt zu manch^cnei Uoer-iegungen an und lafit audi gewisse Rudcschlusse en." Die Frage des nordamerikanisAen Fliegers ist typisdi fur die gewissenlose Methode der UaA-Luftgangster, die. wie das Beispiel von Schatt-hausen bewiesen hat, mit einer geradezu untatt-iidicn Unbckummerthcit ihre Bomben zicl- una planlos abwerten Und ausgeredinet die Vertreter dieses Landes wollen Europa „Kultur" und ,,Zi-vilisation" bringen. Volksfront-Regierung In SBditaUen Stodiholm, 21. April Wie wir bereits meldeten, hat „Marsdiall" Badoglio Viktor Emanuel den Riicktritt seines Kabinetts iibermittelt. Der Ex-konig hat ihn bereits mit der Neubildung eine* Kabinetts beauftragt. Aus erganzenden Meldungen der engltschen Nadiriditenagentur gfht hervor, dafi Badoglio im Begritt in, nadi dem Vorbild der Volksfrc^. ou regierungen ein neues Kabinett zu bilden, ^ hat deshalb mit dem Oberkommunistenfiihrer Ercoli Togliatti, dem liberalen Dr. Croce und dem Aktionsparteiler Caracciole Verhandlungen «uf-genommen. Diese Parteivertreter sind typisdie Gestalten einer Volksfrontregierung. „Aber die Luft 1st aus Madrid" Stockholm, 21. April. „Dagsposten" gibt ein# Episode aus Madrid wieder, aus der wie aus vtelen anderen Sufierungen die Erbitterung aber die englisdi-amerikenisdie Dl- und Benzinsperre her-vorgeht. Als der englisdie Botsdiafter ki Madrid Sir Samuel Hoare, dieser Tage in sein Auto stei-gen wollte. fend er alle vier Rader ohne Luft vor. Auf die Feostersche'ben war ein Zettel mit der Insdirifi: „Ehs Benrin ist von Euch, aber die Luft aus Madrid'" , r. i lokM АммквеИеп! АвПикш! DEUTSCH METHODISCH DND PRAKTISGH Nemško meiodiino In prakiiiao TJnrRgelniaBlge MehrzahlblUlung Nepravilna tvorbe množine Der Bauer — die Bauern, der Nachbar — die Nachbarn, der See — die Seen, der Schmerz — die Schmerzen, der Staat — die Staaten, der Mann — die Manner, der Wald — die Waider, das Auge — die Augen, das Bett — Betten, das Hemd — die Hemden, Je tako daleč«! Maharadža se je takoj spoznal, šele pred kratkim se bumintarski rajah ni več vrnil z lovskega izleta. Našli so ga naposled z ustrel-nino na temenu... Bolje je, če se človek izogne takim naklučjem. Ko si je bil alvarski maharadža nekaj tednov pozneje opremil svojo palačo v Parizu — bilo je to februarja meseca 1&33. leta — se mu je javil nek uradnik angleške India Office. Maharadža je bil pričakoval ta obisk. In niti malo ga ni presenetilo to, kar mu je bilo »poročeno v tem kratkem razgovoru. »čeprav vladi Njegovega Britanskega Veličanstva ni jasno, zakaj je Njegova Visokost zapustila prestol svoje države, vendar odobrava vse Vaše nagibe. Sklenjeno je bilo, da se Vam puste naslovi in čin kakor tudi odlikovanja, vtem ko bo v Alvaru izvrševal regentstvo 8vak Vaše Visokosti Mangal Singhi. Svobodno je Vaši Visokosti, da se povrne za kratke obleke v Indijo, ker pa bo Vaša apanaža — kaj misli Vaša Visokost o znesku enega milijona funtšterlingov na leto ? — redno nakazana, menda ne bo povoda, da bi smatrali povratek V Indijo za potreben!« Alvarski maharadža je pristal na vse. Kratko je pokimal z glavo in odslovil uradnika, za katerega je že stalo nared letalo v Le Bour-getu, da ga je čim hitreje preneslo v Anglijo. Zaželen bankrot »... in tako je torej naša volja, da za po-veličanje Naše alvarske države in da ne bomo zaostajali za bikanerskim knezom, damo zliti baterijo treh lahkih vojnih topov iz čistega zlata, ki se morajo postaviti v naši knežji poletni palači katero bomo čim prej zgradili na primernem mestu ...« Visoki dostojanstveniki v svojih dragocenih, evilenih oblačilih (sorodnike odstopivSega ma-haradže so bili odstranili in jih namestili s sorodniki novega vladarja), so se nemo poklonili. Sir Jerome je sedel na svojem pozlačenem stolu na desni strani novega kneza in se zadovoljno smehljal. Naj le novi gospodar tako nadaljuje. Zlati topovi so bili sicer potraten nesmisel — vendar so se dali stopiti. Nova palača bo sicer požrla ogromne vsote — toda iz tega se bo dal pozneje napraviti hotel za upokojene visoke angleške častnike. Tudi načrt nove ženske palače, ki ga je bil maharadža objavil ta predpoldan — bo z ženami vred, ki spadajo k temu, zaporedoma požrl ogromne vsote. Dobro je bilo tako. Čim preje bo napovedan državni bankrot, tem hitreje bo lahko Anglija prevzela alvarsko kneževino y svojo direktno upravo —kakor se je to že zgodilo v Bumin-tarju. Kdor je poznal sira Jeroma, se je čudil nenadni marljivosti tega moža, ki se je cele dneve potikal z maharadžo po džungli in si privoščil le kratek odmor za odpočitek od u-trujajočega jahanja. Končno sta našla oba primeren prostor za nameravano poletno palačo. Bil je v tako nepraktični legi kakor le kaj, na nekem grlčUA ki so ga obdajala brezdanja močvirja, toda v bližini ni bilo nobenega vrelca vode. Vsak kamen, vsak hlod so morali ■ težavo privleči, močvirja so morali posušiti, potraten vodovod in električni vod so morali speljati skozi pol države, preden so sploh mogli začeti z gradnjo palače. Sir Jerome se je vneto prizadeval čim najhitreje Izpolniti vsako željo svojega knežev-skega prijatelja. Vedno nove trume Indijskih kmetov so pripeljali iz njihovih polj in jih prisilil k tlaki pri poletni palači njihovega vladarja. Presenetljivo naglo so izginjale o-gromne vsote ki so bile stavljene na razpo- lago. Seveda je prevzel sir Jerome nase, da je izvršil težavne transakcije, e katerimi je preskrbel denar. Zrelo la odtrgan je. Nek^a dne je bilo potem tako daleč: Zadnji prijemi so bili etorjeni, palača je stala gotova tukaj, zlate cevi treh topov so se bli-ščale v vročem soncu pred razkošnim dovozom Vse je krasno funkcioniralo. Zasijali so mnogi kristalni lestenci, vroča in ledenomrzla voda je tekla Iz srebrnih pip, električne, klimatične naprave so dale vsakemu izmed sto pi-ostorov zaželeno temperaturo. Skratka: prekrasno delo bi bilo očarado tudi podkralja v Novem Delhi ju. Samo maharadža ni bil zadovoljen. Njegova prošnja, naj se mu zvišajo pristoječi mu pozdravni streli na 17, je bila končnoveljavno odklonjena. Tudi priporočilo sira Jeroma mu ni nič pomagalo. Ai^lija ni mogla napraviti izjeme v tem primeru. Zavist 515 indijskih knezov je bila med seboj prevelika. Zlasti so pa tisti, ki jim je pristojalo samo 11 strelov, energično ugovarjali proti vsaki spremembi obstoječih ceremonij. Sedaj je jahal maharadža slabe volje na svojem državnem slonu k slovesnemu službenemu pregledu palače. Dolgačasilo ga je, ko ko je korakal skozi dragoceno opremljene sobane, skozi mramornato kopališče, pokrito ja-halnico, strelišče z lončenimi golobi, igrišče za tenis, velikanske vinske kleti in sobe svojih najljubših žen. »Palača je na oči prav dobra^ samo njena lega se mi ne dopade, ekscelenca!« je kočno potožil spremljajočemu ga siru Jeromu. »Mislim, da jo bom dal porušiti, da jo prestavim na boljše mesto.« Cel6 sir Jerome je onemel. Seveda je bil lahko zadovoljen, — če bi ta blazni knez v resnici izvedel svojo idejo, bi postal Alvar bankroten. Toda stanje financ je bilo že tako nevarno, da bi bil za Anglijo vsekakor slab trgovski posel, če bi prevzela to državo, ki je popolnoma dogospodarila. Seveda se je premislil, da bi ugovarjal Man-galu Singhiju, toda pri prvi priložnosti se je poslovil. Eno uro pozneje je odbrzel z njim njegov belolakirani športni. avto. C Mrlič se poTabi т goste Se ieti večer je dobila lepa Saulha, ki jo je dal maharadža v svoji jezi pred nekaj tedni bičati, večkrat zganjen listič. V naglici je bilo na njem napisano: Njegova Visokost bo prebila današnjo noč v novi poletni palači. Spremljevalcev ima le malo, za vas je prišla prilika. Vaš prijatelj.« Nekdo je moral pograbiti prvi, nudeči le mu kos papirja, da je poslal to obvestilo. Kdo neki je bil ta prijatelj? Toda to sedaj ni bilo važno. Sauiha je že več tednov mislila na osveto. Sedaj je bila prilika. Poznala je po nekaj sotrpinov, ki so tudi imeli vzroke maščevanja. Toda kaj je Sauiha učinila tisti večer In v nato sledeči noči, javnost pač nikoli ne bo zvedela Tudi sir Jerome, sedanji svetovalec maharadža v Jajpuru, o tem ni zinil nikomur besedice, dasl je gotovo nekaj vedel o stvari. Vsekakor je bil on tisti, ki je odkril zločinstvo. 2e pohabilo je bilo čudno. Poslano je bilo Jeromu na listu papirja, brez državnega pečata, kakpr je bilo to sicer običajno pri takih prilikah, naj posebno pregleda ženske »obe poletne palaiie. Podpisa ni bilo ... V palači je bilo navzočih le malo slug. Podoba je bila, da maharadža ni navzoč. Hišnik je izjavil, da je bil s svojimi ljudmi šele davi pismeno pozvan, naj se pripelje k poletni palači in tam pričaka Njegovo ekscel%nco. Maharadžo pa ni nihče videl, sicer se pa dogaja često, da Njegove Visokosti ni bilo več dni na pregled. Pri svojem obhodu je sir Jerome kot prvi zapazil neko na novo zagrajeno veliko luknjo v zunanjem zidu ženskega oddelka. Ko so jo odprli, so našli smrtne ostanke Njegove Visokosti. Preiskava je dognala, da je bil knez kloroformiran in zvezan. Ran pa na truplu ni bilo. Oudno je bilo, kako malo so se razburjali zaradi tega zločina, tako v Novem Delhi ju kakor v Londonu, dočim so sicer zadostovaH malenkostni povodi, da so razkačill Anglijo. Prav za prav se nI ukrenilo nič razen tega seveda, da je angleški svetovalec prevzel va-ruštvo novega vladarja mladoletnega so. rodnika, da se je sir Jerome lotil zamotanih državnih financ in spravil tri zlate topove v Novi Delhi, kjer so jih kmalu nato stopili. Kmečki podložnlki v Alvaru se te spremembe niti zavedali niso, davki in posebne davščine so ostale, Prav za prav se ni nič spremenilo. * Kaplje ктл'! v Salkhoa Ghatu V Phra-Gong-Cave, zloglasnem evropejs}jem baru ne daleč od hotela Mandalay, ta dan ni bilo veliko obrata. Bili so zadnji dnevi pred koncem meseca, in tisti predstavniki bele rase, ki so zahajali v to beznico, večinoma že ob začetku meseca niso imeU več denarja, ker so bili navezani samo na priložnostna dela, ki so jim jih, kakor je nanesla prilika, naklonili bogati birmanški trgovci v Sadiyi. Zgodilo se je pa tudi, da so se gostje v tem baru, potem ko so za nekaj tednov zginili, naenkrat pojavili s polnimi listnicami in dekleta v baru tako dolgo vabili na mešanico »drinks«, dokler se ni blagoslov v nekaj dnevih zopet stopil v alkohol. Mar so bile tri temne postave, ki so se danes prvikrat tukaj pokazale, tudi izmed onih temnih eksistenc? je preudarjala Norma, gospodarica bara, vtem ko je porinila dvema Ame-rikancema in Grku mrzle pijače čez mizo. Na srečo je imela Norma točen dogovor s policijo; skrbela je za red v svojem baru, zato pa noben policijski uradnik ni prestopil nje. ne obrti. Dobro je bilo tako, kajti sicer bi prišlo drevi gotovo do majhnega incidenta. Ti trije namreč policiji niso bili popolnoma neznani. Začeli so bili z nekaj vlomi v luksusne bungalove v bližini Kalkute, nato so se poskušali z nekaj uspešnimi izsiljevanji. Ko so jim postala tla prevroča, so se odpeljali s pobožnimi indijskimi romarji po reki Ganges navzdol, nadaljevali tam svojo obrt, prišli — vedno policiji tik pred nosom — v Citagong ter se sedaj pripeljali po železnici v Sadlyo, med potjo so """pa še v Manipuru okrepili svoje finance z malim >hold-up«. Na žalost je zopet zginil lep denar, pač nobena umetnost, če človek nasede obrtnim sleparskim kvartopircem! Žalostno in potuhnjeno so sedeli ti trije. Sramovali so se, da so se.dali tako opehariti, če sedaj z odgovorom na oglas v Calcuta Times tudi ne bo nič ... Odhod iz Sadiye. Ampak zdelo se je, da bo le nekaj ... vsekakor je pred majavo mizo pri kateri so ti trije jedli, znenada stal dobro oblečen Anglež. Imel je ovratnik in predsra'jčnik presbiterijan-skega misijonarja. »Imam 11 čast govoriti z gospodi Hughes, Sparows In Simopulos?« je smehljaje In nosljaj« ogovoril te tri pustolovce. (Konec prihodnjič) Ftthrer je podelil 4. aprila das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) Generaloberstu Petru Dumitrescu, vrhovnemu poveljniku neke romunske armade. Ogrski minister notranjih zadev je odredil razpust nekaterih malih strank in sicer ne-zavisne ogrske meščanske stranke (tudi stranke Kossutha), meščanske stranke svobode, ogrskega socialnega ljudskega pokre-ta, kakor tudi deželne zveze turanskih lovcev. Pri teh strankah in skupinah je šlo izključno za levičarske organizacije, ki so v zadnjih letih razvile posebno Nemcem sovražno delavnost. O protestnih demonstracijah Ircev proti nasilnem kršenju irske nevtralnosti od strani Amerikancev in Angležev, poroča dublinski časopis »Irish-Independant«: V New Yorku samem je 50.000 Amerikancev irskega pokalen j a, vsak z deteljnim listom, znakom Irske, v gumbnici, v strnjenih vrstah korakalo pe Fifth—Avenue. Milijoni Newjordanov so pri tem stali špalir. V vseh večjih mestih USA so bili slični sprevodi v zadnjem čase n« dnevnem redu. Izdajalski general Badoglio je v ponedeljek predložil kralju Viktorju Emanuelu svoj odstop. Kakor poroča angleška poročevalska agencija, je Viktor Emanuel sprejel odstop, ali Badogliju naročil, naj sestavi na najširši bazi novo vlado. Zgube pri potopitvi angleškega ruiilca »Ia> glefield«, fregate »Gould« in korvete »Asphodel«, so bile sedaj po britanskem admi-ralstvu objavljene. Potemtakem je skupno 254 mož pri potopitvi teh ladij zgubilo življenje. Vojaški kritik lista »New York Times« je dognal, da je nevolja in čut za nesmisel bojevanja pri amerikanskih četah zavzela ie vznemirjajoči obseg. Odkar so bili prekinjeni britansko-turški razgovori v Ankari, je zapustilo 340 britanskih tehnikov Turčijo. So med njimi strokovnjaki za gradnjo letališč in vojaško izobraževalno osebje. Časopis »Socialdemokrat« v Kopenhagnu javlja, da je po poročilih iz sovjetskih krogov v Kairu prispelo v Bušir ob Perzijskem zalivu okoli 2000 dečkov v starosti do 15 let, ki se nahajajo na transportu za Sovjetsko Rusijo. Turška monopolska uprava, pod katere spada tudi vino ter vse alkoholne pijače razen navadnega žganja, hoče proizvodnjo alkoholnih pijač znatno povečati. Posebno pozornost posveča kletarstvu, da bi se dosegla proizvodnja kvalitetnega vina. Vinski proizvod je bil 1. 1939. blizu 6, lani pa 8.5 milijonov litrov. V zadnjih letih napreduje prav dobro proizvodnja žganih pijač. V tovarnah monopolske uprave izdeIute)o razn* liker)* po francoskih receptih, lanska proizvodnja žganih pijač je bila 19 milijonov litrov. Inflacija v CunkinSki Kitajski je zavela astronomske.oblike in daje povod amerikan-skim dajalcem denarja za resne skrbi. Vidi se, da se neizbežno približuje finančni polom čunkinške Kitajske. V nekem londonskem gospodarskem poročilu se sporoča, da se je v zadnjih dneh britanski obtok bankovcev zelo povečal. Po-večanje znaša v obeh tednih pred veliko nočjo 25.6 milijonov funtov proti 10.8 milijonov v enakem času lanskega leta. Diplom. Optiker Ca KRONFUSS Klagenfurtr Bahnhotstra^m 15 Bla aof weiteree leden Vormlttaj eesdi}oMea< Zwischenloll in der Hendiik-Lei / Von RiD-Ktiegsbetichter Springer Der Nebel wurde immer dicker, die unge-•wohnte schwere, feuchte Luft legte sich be-klemmend auf die Brust und auf die Stim-mung. Wir marschierten in unsereiv neuen Standort, er hatte einen amerikaniscnen Namen und lag irgendwo Im Hafenviertel der niederl&ndischen Stadt am Kanal mit den Riesendocks und den vielen Werften. O ja, man hatte uns gentigend vorher schon ge-wamt, relne Industrlegegend, die Menschen verhetzt, schon viel vorgekommen hier und was dergleichen mehr gesagt wird. Und nun musterten wir mlBtrauisch die Schemen, die im Nebel an uns vorUberglitten, genau wie jene uns. Der Weg wurde weit, selbst unsere schnel-digsten Lieder verschluckte der dicke Brei. Der Abteilungsfahrer an der Spitze ist elsern bemilht. keinen seiner Mannschaft in die-ser »Waschkuche« zu verlleren. Er 1st hell-froh, als er endllch die vielen Kr&hne des Hafens vor sich auftauchen sieht. Jetzt ha-ben wir es gleich geschafft. Natttrlich fehlen nun beim Appell doch zwei Mann. Rufen, AbzShlen und Schimpfen hilft nichts mehr, der Nebel hat sie ver-schluckt. Mit fflnf Freiwilligen jagt der Oberstfeldmelster auf Rftdern zurOck in die Stadt. Man sieht kaum noch die Hand vor Augen und das Atmen fSllt schwer. EIne Straat um die andere fahren sie ab, eine Lei nach der anderen wird abgesucht, keine Spur. Wie einem Vater, der seine S6hne sucht, so 1st ihm vorne jetzt zumute, das wissen wir und unsere Augen versuchen Immer wieder, der grauen Wand ihr Geheimnis zu entrei-Ben: Wo sind unsere Kameraden? Da leuchtet es mit einem Mai weiA durch idle Schwaden. Wie gebannt fahren wir auf den kleinen weilien Punkt zu, denn nun ha-ben wir selbst die Richtung verloren und kreuzen hilflos umher. Aufatmend erkennen Mvir beim NSherkommen einen schneewei-Sen, glockenfOrmigen Helm, wie ihn hlerzu- lande die Polizei tr>. Wir werden den Hater der Ordnung nach der Richtung fragen. Doch als wir nSherkommen, trauen wir un-seren Augen kaum, denn da steht er ernst und schweigend inmltten eines kleinen Hftuf-lelns Neugleriaer und bewacht zwei Spaten und zwei Tornister, die wir sofort als das MarschgepSck unserer Kameraden erkennen. Wo aber sind die selbst? Wir bestOrmen ihn mit Fragen, denn wir glauben an Unfall, Un-glUck oder Uberfall. LSchelnd jedoch fiihrt man uns in das nSch-ste Haus, wo sich das RStsel lachend Idst. Denn da sitzen die belden verlorenen S6hne hinter einer dampfenden Tasse Kaffee und einem riesiqen StoB punktfreler Pfannku-cheii. Verlegen sprlngen sie auf. Und beich-ten stotternd. Dem Fritz, dem Blonden, der morqens mit dem falschen Bein aus dem Stroh gestiegen war, wurde unterweqs mal ein weniq schwarz vor Augen und Felix, sein Nebenmann, sprang hinzu. Der dIcke Nebel eber hatte ihre Meldung verschluckt. Eigent-llch hštt* der Abteilungsiiihrer nun bitter-bdse werden mtissen. Aber da war etwas, was ihn an diesem kleinen Erlebnis zugleich froh stimmte. Da hatten seine frischen, )un-gen Arbeitsm&nner das Herz dieser Bevdl-kerung im Sturm erobert. Nur miihsam konnte er selbst sich vor ihrer herzlichen Gastfreundschaft retten. Denn immer neue St6Se Pannekocken wollte die Hausirau heranbringen und ihr Mann, ein Eraser von der nahen Werft, sagte nur: »Mijn Jong is ook by die manneni« Und dann besahen wir uns die Bilder von Hendrik, der auf seinem dun-kelblauen vUmischen Rock das gleiche Zei-chen trigt wie wir, den Spaten und die Ahren. War es nicht klarer geworden, als wir wieder auf die StraBe traten, wo immer noch der Mann im welBen Helm die Wache hielt, waren die Nebel nicht -vergflngen? Spiegelte sich nicht ein Sonnenstrahl in den Mienen der Menschen, in deren harten Lau-ten wir nun unsere Muttersprache wieder-fanden? Wir nickten Ihnen 24... Also spiach Klein-Honschen^ Von Steffen Staigg Seit einiger Zeit ichleicht HAnschen mit merkwOrdig nachdenklicher Miene in der Wohnung umher. Zwischendurch lacht er hell auf, scheinbar ganz ohne Grund. Und dann sagt er selbstzufrieden vor sich hin:>Ja, das wird feint« Ohne Zweifel, Klein-HSns-chen freut sich auf irgendetwas, man weiB vorUufig nur noch nicht, auf was eigentllch. Mutti und Papi wollten nicht In ihn drin-gen. Sie wissen, daB eine Kindesseele empfindlich 1st und daB man nicht unntttig in si* dringen darf. Zur gegebenen Zeit wird sich HAnschen, so meinen sie, schon von selbst offenbaren. Dann steht HSnschen wieder einmal nach-denklich da. Zuerst huscht ein LScheln Ober seine Lippen, dann wird es sogar ein frohes Lachen. »Ja«, sagt H&nschen wieder, »das wird feini« Noch eine Weile sinniert er vor sich hin, dann meint er zu Mutti: »Mutti, wann kommt eigentllch Onkel Gustav wieder einmal zu uns auf Besuch?« »N&chsten SamstagU antwortet Mutti. HSnschen iSchelt wieder. »Ja, das wird feinI« sagt er noch einmal. Mutti und Vati wollen aber nicht in seine Kindesseele dringen. Er wird sich, so meinen sie, zur gegebenen Zeit schon von selber offenbaren. Nichsten Samstag wartet Klein H&nschen schon seit dem friihen Morgen an der TUre. Kaum nimmt er sich Zeit zum Mittagessen. Und als bald darauf Onkel Gustav wirklich erscheint, da kennt Htnschens Freude keine Grenzen. Er hvipit und tanzt um Onkel Gustav htrum und ist voll Freundlichkelt zu ihm. Keine Sekunde UBt er den Onkel aua den Augen. ^ »Er tut es aber nicht«, meint Klein-Haiie-chen nach einer Weile zu sich mufl ihn schon darum bitten I« Noch ein# kleine Weile schleicht er um Onkel Gustav herum, dann tritt er mit einem freundllchen LScheln vor ihn hin. »Ich hStte eine kleine Bitte an Dich, litber Onkel. Willst Du sie mir erfOllen?« »Wenn es nur eine kleine 1st, dann gernal« sagte Onkel Gustav. Hfinschen strahlt. »Dann mache doch bltt# eine Sekunde lang die Augen zul« »Warum denn das?« staunt Onkel Gustav. »Ja, weiBt Du«, neigte sich da Klein-Hans-chen uber Onkel Gustavs Ohr, »Vati hat neulich gesagt, wenn Du einmal die Augen zumachst, bekommen wir ein Haus und ein* Menge Geld.« Wufiten sdiOB... ... daB der berdhmte SeerSuber Klaus Stdr-tebecker vor seiner Hinrichtung In Hamburg den Wunsch AuBerte, es mfichte Jenen »einer- SpieBgeselleu das Leben geschenkt wer. den, an denen er mit abgeschlagenem Kopf* noch vorbeilaufen k6nnte? Nachdem der Henker an ihm seine Schuldigkelt getan hatte, soli es Stfirtebecker tatsSchlich gelun* gen sein, auf diese Weise elf von seines Genossen vom Tode zu erretten. ... daB der Fettgehalt der Kartoffel nur etwa 0,05 — 0,1 v. H. betrflgt? Trotzdem kann man mit Ihr hervorragend Schw*ine mtiten. ... daB bestimmte Pflanzen durch Ihr r*» gelmSBiges Auftreten das Vorkommen von Erdel Oder Metmllen anzeigen? ... daB artfremdes EiweiB vom m*nschH> chen Organismus als Eindringling betracht*t wird? Er sucht es dahei mit alien Mitteln von seinen KOrpersSften femzuhalten. ... daB der Rost eine Sauerstoffverbindung des Eisens, also eine der Formen darstellt. in der *1 als Erz in d*r Natur vorkommll аоћоЈ«ц 22. aprila 1944. KARAWAHKBir BOTE Stnut 5. — itev. SI. Prolesi slowenskih delavcev proti komunizma Pred menoj leži neko povelje aJtcijskega komiteja slovenske osvobodilne fronte; neki slovenski delavec mi ga je dal z največjim ogorčenjem. V tem povelju, ki služi Šolanju >naprednej-ših funkcionarjev« In ki ga Izdaja PK, najvišje komunistično vodstvo za Slovenijo, je sodrugom, ki so v komunizmu že utrjeni, sledeče povedano. »Naš boj se vodi samo v znaku sovjetske zvezde, ki jo nosimo na naših kapah. Zvezda vam oznanja boljSeviško bodočnost. Srp naj odreže kmetom nit, ki jih veže Se z življenjem, in kladivo naj tako dolgo pleše po trdih buticah delavcev, da bodo razumeli, za kaj gre. Ne dopustite da tekajo okoli v lepih oblekah, da imajo dobro hrano, toplo peč in srečen dom. To so samo stvari, ki jih žrejo stenice in miši, kakor pravi sveto pismo. Ko bomo zmagali, bo šel kmet v kolhoze in mu ni potrebno, da bi skrbel za svojo kmetijo, ki postane dr^vna last.. Delavca rešimo vseh skrbi, s tem da mu kot svobodnemu boljše-viku v bodoči sovjetski državi preskrbimo sprememb bogata potovanja v Sibirijo k sekanju lesa ali k delu v rudnikih Sibirije.« »To«, tako pravi slovenski delavec, »naj bo naša usoda, ki nam jo hoče preskbeti osvobodilna fronta, prikrita komunistična organizacija. Proti temu se bomo branili!« Protikomuiilstična deklaracija slovenskega delavca V 47 podjetjih je na to Slovenko delavstvo Ljubljane izvedlo anketo, v kateri so delavci izrazili svoje mnenje o komunizmu. Svoje odločno protikomunistlčno prepričanje je delavstvo dokazalo s podpisom splošne narodne protikomunistlčne deklaracije in izven tega še na velikem protikomuniatičnem sestanku izjavilo: »Cas Je, da se z vso silo prepreči, da bi komunisti spet vrgli svoje mreže med sloveiosko delavstvo.« Pri nastopu OF, marsikateremu slovenskemu delavcu ni bilo jasno, da gre pri »Osvobodilni Fronti« za čisto komunističen pokret. ki bi rad izzval boljševiSko revolucijo za slovenski narod, ne za slovenskega delavca. Ona služi edinole mednarodnemu boljševizmu. Kdor tega ne bi spoznal, bi se najtežje zmotil, on bi zapadel kojnunistlčnlm lažem in bi odobraval živinske komunistične zločine, ki so bili storjeni na slovenskem človeku. Kdor se je odločil za komunizem, kdor gre v gore, kdor z besedo in denarjem pomaga OF, se ogreši na slovenskem narodu in se najteže ogreSl o interese delavstva. Kaj pripravlja komunizem delavstvu, to se najbolje vidi iz učne snovi in tajnih povelj, ki se deli med komunistične vodje »Osvobodilne fronte«. Komunizem računa najbolj na pomoč delavstva, zato mu tudi obljublja na zunaj zlate gore z geslom diktature proleta-rljata. Kaj je pravi smoter, se vidi Iz povelja komiteja . slpvenake, psvoljodilne iTronte«? .Kladivo naj pleže" tako dolgo po trdih glavah delavcev, da bodo razumeli, za kaj gre!' Ml slovenski delavci vemo, za kaj gre. Ml tisoči slovenskih delavcev Izjavljamo, da se bomo borlM proti komunizmu, da bodo uničeni zadnji njegovi ostanki. Ml zahtevamo izključitev vseh komunistov iz vseh obratov, tudi če stoje v obratnem vodstvu. Ml delavci ljubljanskih obratov Imamo dovolj priložnosti, da sUSimo pravo besedo. Sedaj ko se je pokazal resnični komunistični obraz OF, so se z nami vred obrnili proč zadnji lahkovemeži.« 5000 delavcev je po tem velikem delavskem zborovanju podpisalo protikomunistlčno dekla, racijo. Na vprašanje, aH delavstvo želi protikomu-nističnih predavanj, se je za to Izjavilo 95 odstotkov delavstva, samo 1 odstotek se je Izjavil proti, medtem ko so se 4 odstotki vzdržali glasovanja. Zanimivi so predlogi delavcev glede vrste in načina iztrebitve komunizma med delavstvom. Pogledi delavstva so (Jledečl: Boj proti komunizmu bi Imel več uspeha, če bi bila ustanovljena protikomimlstlčna organizacija. To so delavci spoznali in pri anketi Izrazili. 67 odstotkov se je Izjavilo za tako organizacijo, samo 4 odstotki so bill proti, medtem ko je bilo 29 odstotkov naproti vprašanju indl-ferentno. Delavstvo Ljubljane je prav tako poelalo plameneč poziv svojim tovarišem na Gorenjskem, da naj bodo z njimi edini v bofbl proti komunizmu, ki se je pod krinko narodnega slovenskega osvobodilnega pokreta vtihotapil v slovenski narod. »Danes«, tako kliče delavstvo Ljubljane svojim slovenskim tovarišem, »še lahko odvrnete to sramoto! Ml nočemo preživeti svojega življenja v gozdovih in samotnih rudnikih Sibirije kot sužnji boljševizma, ampak kot svobodni delavci In kot svobodni slovenski možje varovati svojo bodočnost v naši lepi domovini. Mi nočemo, da nas ločijo od naših žen In otrok, da pošljejo naše kmete v kolhoze In da z njihovih dvorišč In njiv v naši lepi slovenski domovini napravijo pustinje in pašnike, ali da si boljševlška svojat prisvoji kmečko posest kot tako zvano držav, no zemljo. Mi hočemo "prisrčno družinsko živ- ljenje, srečen dom, toplo peč, nravno In versko vzgojo svojih otrok; mi hočemo biti deležni sreče v življenju. Pomislite vedno na te, da bo poskus, naš mail slovenski narod boljSevizlratl, postal najbolj nevaren eksperimenjt, ki ga od našega naroda zahtevamo. On bi zahteval od našega malega naroda neizmerno mnogo krvi In bi mu prinesel samo veliko nesrečo. Slovenski narod, čeprav je majhen. Ima dobro kulturo. Njegovi kmetje, delavci, rokodelci in učenjaki so pridni in hrepene po vsakodnevnem delu, tudi po kulturnih stvaritvah. Komunizem odvzame vsem narodom svobodo dela. škoda je našega slovenskega naroda za komunizem, Skoda bi Wla, da bi padli na enako brezkul-tumo boljševiško stopnjo zločinca In roparja, kakor to z nami nameravajo boljševiški bandit!. Dovolj je bilo klanja za Izdrževanje komimističnih zločincev v naših gozdovih. Ti boljševiški zločinci se skrivajo za besedami obrambe domovine in silijo slovenski narod, da preliva svojo kri za bogazasramujočl komunizem in kapitalistične Interese. Vsako obotavljanje je korak dalje v gotovo smrt. Pokažite tolovajem, da vi vsi hočete nastopiti za ohranitev slovenskega naroda, s tem da z nami vred javno izjavite: »Boj boljševizmu!« Ereit Krainburg Krainburg. (»Starega bojevnika« zadnja pot.) Pred kratkim je bil Blutor-denstržger Pg. Hans Warmuth, Obergemeln-schafteleiter der NSDAP iz MOadmach, Kreis Radmaimsdorf prepeljan v Krainburg ta na pokopaildšću junakov položen v domačo zemljo. Pg. Warmuth je bil borec v pravem pomenu besede. Neutrudno delo in pridnost sta zazna- Zaradi pomanjkanja prostora je izostalo v tej številki nadaljevanje romana »Srečonosna postelja Donne Diane«. movaii njegovo življenjsko pot delavca, najemnika in kmet&. Kot soudeleženec svetovne vojne 1914.—1918. dvakrat ranjen, je že leta 1932. našel pot v nacionailsoclaldstldol pokret. Stalno sodelovanje v pokretu tudi v času prepovedi mu je prineelo daljšo kazen na prostosti, ki je dala povod podelitvi Blutordena (reda miučeolkov). In sedaj je padel ta bojevnik za Nemčijo v napornem dehi za domovino in je sledil svojemu sinu, ki je šel v večnost tri tedne pred očetom skupaj počivata na po-k(4)allšču junakov v krainbuxgu. Slovesnega pogreba na pokopališču junakov so se udeležili zastopniki stramke, države in oborožene sile iz Kreisa Radmannadorf in Krainburg. Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl iz Krain-burga je govoril poslovilne beeede in ocenil 'bojevnidtvo padlega Pg. Warmwtha ter potem položil venec Gauieiterja, kateremu so slediU mnogi drugi. Med zvoki glasbenega voda obmejne carinske srtraže: >Ioh hatte einen Ka-meraden« in ob počastnih strelih častne čete Polizel-Regimenta Todt je bil рок<фи položen v zemljo. Himne so donele беов vrste grobov kot zadnji pozdrav za enega iz »stare garde«, ki je dal svoje najdražje za Nemčijo in FUh-rerja. Gorenlske mladinske skupine т šolskem taborišča Wald Pod vodstvom KrelsjiigendgruppenfUhrerin Friedl Maler so se v marljivem delu in tova-riškem sestanku zbrale v 14-dnevnem tečaju v Wald/Sawe gorenjske JugendgruppenfUbre-rinnen in tovarišlce, kakor tudi one Iz Kreisa Klageofurt. Po razpoloženjski jutranji slavno-sti so se vrstila svetovnonazoma predavanja, kakor tudi taka Iz raznih področij delovanja In o smernicah ter razgovorih za bodoče naloge, zlasti priprave za prosvetno delo na vaških večerih, obiske lazaretov 1. si. Nadalje je bila vežba tudi v tvornem delu, zlasti na umetniško domaČi podlagi in s petjem, instrumentalno godbo, telesnimi vežbami, a čemer so bile opravljene priprave za športno tekmo, vanje, kot temelj za odločitev v Gauu. Kot gostje in govorniki so bili prišli Kreisfrauen-schaftslelterin Pgn. Kronthaler, Gaujugend-gruppenflihrerln Herta Werounig, Gauabtei-lungsleiterin Irma Bader in Schulungsleiter Pg. WeiB. Na koncu tečajev mladinskih skupin vseh Krelsov iz Altgaua in Gorenjske, ki so bili izvedeni v Waldu, bo sedaj združilo taborišče na TurracherhSlie tovarišlce 11 Krelsov s Sportwartlnnen In Slngenleiterinnen. V tem taborišču se bodo vršila zadnja predhodna dela in dale smernice za pevsko In športno tekmovanje, h kateremu bodo naša mlada dekleta in žene iz Kftmtna nastopile v zgodnjem poletju. (NSG.) mBUo je resnično veselje, kar sem pred nekaj dnevi s svojimi očmi mogel videti...«, tako pripoveduje neki gorenjski kmet, ki je bil nedavno v Ljubljani. Nadaljeval je: »šel sem po mestu, ko zazveni na moje uho polagoma se približajoča vesela pohodna godiba. Pri visoki hiši sem obstal z mnogimi drugimi in čakal Godba se je bližala. Več sto domobrancev z godbo na čelu je prišlo bliže. Ko sem gledal čvrste vrste, ki so stopale mimo nas, sgm opazoval njihove za boj pripravljene odločne obraze. in moje, srce je bilo veselo. Ti možje so spoznali nevarnost, ki jo altrlva v sebi boljševizem. Odločno korakajo v boj proti boljševiškemu banditstvu, ki je slovenskemu naiWu prineslo že toliko nesreče. Vesel sem, da vidim živ primer življenjske volje svojega naroda. Prepričan sem tudi, da je na stotine mož na Gorenjskem ravno tako navdušenih In odločnih, braniti z vso silo domovino, narod In družino, proti boljševiškim bandam. lanučenl narodi se prebujajo. Skrajni ča* je že! Boljševlška gnojna bula se mora odstraniti, da morejo živeti zdravi narodi. Naši vojaki pozdravljajo domovino ^ Severa pošilja pozdrav domovini, lepi Gorenjski, zlaeti pa srčen pozdrav vsem stanovalcem Hrastja Obergreoadier Bresar Josef. — Enako pozdravljata Hriber Franz iz Drulovk in Wester Johann iz Rovt pri Podnartu. Okruten umor v Afilingn Lastno poročilo. vH Krainburg, 9. aprila. Dne 7. aprila okoli 21. we sta prišla pred stanovanje zakonskih Paula in Antonije Schein v AGliz%n dva • pištolami oborožena bandita. Zahtevala sta v nemškem jeziku, da se vrata takoj odprejo, na-vodno radi neke nujne zadeve. Potem ko je gospa Schein odprla vrata, sta bandita takoj vdrla v stanovanje in s streli iz pištole usmrtila zakonca in ranila njunega pet let starega otroka Paula na desnem spodnjem stegnu. Potem sta bandita zginila. Umorjena zakonska Schein sta bila gorenjska rojaka. Nesmiselno barbarstvo bandltov Lastno poročilo. vH Krainburg, 22. aprila. V zadnjem času 80 v Krelsu Krainburg in sosednjih Kreisih dogodili sledeči primer nesmiselnega uničevanja kulturnih ustanov in splošnega premoženja po Titovih banditlh; 5. aprila je bila v Wokouzu, Kreis Krainbui^, po požigu uničena šola. Istega dne so banditl v Aich, Kreis Stein, zažgali neko prazno stoječo občinsko stanovanjsko hišo. 6. aprila je bil v Sgosch, Kreis Radmannadorf po banditlh demollran otroški vrtec. Tako varujejo Titovi banditl, ki se Izdajajo za »narodne osvoboditelje«, narodno koristne, od naroda s pridnostjo in trudom napravljene zavode in stavbe. Rodbinska kronika iz Goranlike Kreis Krainburg Krainburg. V marcu 1944. je bilo zabeleženih 37 rojstev m 17 smrtnih primerov. Zakon-sko zvezo so sklenili: Johann Woschitz in Emi-lie Berze iz Selzach; Martin Kucher in Anna Petschnik iz St. Veit a. d. Sawe; Franz Dolena in Amalde Bernik iz Laak a. d. Zaier; Andreas Frohlich in Anna Peruzzl Iz St. Georgen; Gustav Arrich in Amalie Kunstel Iz Krainburga; Josef Praust in Rosalie Oblak Iz Flodnlg (vojna poroka); Michael Tschentschitsch in Anna Nartnik iz Selzach; August Peter Petrowatz In Anna Nada Jalen iz ZwischenwBasern; Michael Тгојег in Katharlna Keischer iz Klagen-furt oz. St. Georgen; Franz Josef Moeniek In Maria Jurmann iz Krainburga; Franz Marian Nadlacher in Olga Kautschltsch iz Krainburga; Bojan Leopold Tratnik in Elfriede Stranfiky ix Krainburg oz. Neumarktl; Franz Prestor in Aloisia Wldmer Iz St. Georgen; Franz Aljan-tschitsch in Irmgard Rituper iz Krainburga (vojna poroka); Leopold Smolej In Angela Je-lenz iz Naklas oz. Selzach; Valentin Kosmatscb in Johanna Kopatsch iz Predaesel; Johann Eg-ger in Maria Alesch iz H6flein; Thomas Oblak in Maria Breschitz iz Zwischenw&ssem; Johann Grobouschek in Franzlska iz Rottenmann oz. Krainburg; Ignaz Oetermann in Maria ReB-mann iz Krainburga oz. Naklas. UNSERE LUFTWAFFE SPRACHROHR DER LUFTKRIEGS FOHRUNG Ш die Ldhiacbriditentnipp* Der Fđbrunff am nđchsten. istsie engvervroben mit dem / Kcanplgesđieben. G/eicher- / weise mil Oiecranden Vet-banden und FlakatttUerle! am Eiiolg beteiligt, trio ti»' iedodi, del FOhning gebeioute Diene-rin.lcaum on die OUentlicbkeit ZutLN-Truppe crebdren, bei'fil den Puiadilag des Lufticiieffs iteuera. JUNG DIE WAFFE JUNGIHRCEIST JUNG IHRETRACER Jb Globoko potrti javljamo žalostne vest, тР dm Je naš ljubljeni sin, brat, itric Caspar Bernik, lotdat ia •inem Panz. Grem. Rey.i If"?'', ^ lazaretu na vzhodnem bojišču, itar šele komaj 22 let Vsem, ki *te ge\ poznali, ga priporočamo ▼ trajen spomin. < м Burgttal, v aprilu 1944. Gaderschaah 1. Galltal, na vzhod-SaUburg Z"P»du, Madras, Klagenfurt, Zaluioe« rodbin« Benilk i> .orodstvo. Vsem prijateljem in znacem ki so našo ljubljeno mamo. Elzo Pogatsdinik ro|. K»nla. vdovo tiikarnarla spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvaj^. Enako tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, osebju tiskarne In sosedom, ki so tako lepo počastili pokojnico. Kr*inburg, Wart, v aprilu 1944. taluloei sinovi In ostalo soredslvo. Peter Kobal, Grenadier, v nežni mladosti, star 21 let Zla usoda ga j« za vedno odpeljala v mrzlo tujino, kjer počiva I tisočerimi neizpolnjenimi ieljamL ABllag ▼ aprilu 1944. Xalu|oSi prliateli Zdrtvko Nvoman. Vsem, ki ste spremili našega dragega nam očeta Dernitsdia Johanna na njegovi zadnji poti, izrekamo tam potom najiskrenejšo zahvalo. Podnart 13. IV. 1944. Sodblu DonUlschev^ Z žalostnim srcem naznanjamo vsem na-ЧР šim sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni brat in stric Franler Anion, Obergrenadier, star komaj 20 let, umrl dne 27. III. 1944. v lazaretu na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč od njegove mile in drage mu rodne zemlje, katero Je tako ljubil. Počivaj v miru in lahka ti bodi tuja zemlja, v naših srcih boš pa živel vedno. Apne, dne 16. aprila 1944. Žalujoči: France, Johann, Vlnke^ ia Mirko, bratj«, Marija, Aontonlja, Manca. sestr«, ter ostalo sorodstvo. Ob zgubi najine dobre mame Ane fNovak roj. Beneditschitsch, se zahvaljujeva vsem. ki so Ji v težki bolezni kakorkoli pomagali, g. župniku za zadnje spremstvo, stanovskim tovarišem in tovari-šicam za poklonjeni venec, za izražena soža-Ija in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti Steinbichl, 14. aprila 1944. Josef, min, Marija, hči stran в. — Steir. SI. K A R A W A V K K ir BOTB Sohota. 33. aprila 1944. SiAtspiete AUgemeiiie FUmtreuhaud G. m. b. H. Zweigstelle Veldes ASSLING as., 26., 27. IV. Wie konntest Du, Veranika? Fiir Jugendliche nicht zugelassen! 28., 29.. 30. IV., 1. V. Burgtheater Fiir Jugendliche zugelassen! KRAINBURG 25., 26., 27. IV. Paradies der Junggesellen Fiir Jugendliche nicht zugelaseea! 28., 29., 30. IV., 1. V. Liebespremiere Ftir Jugendliche nicht zugelassea! LAAK 25., 26., 2T. rV. Wunschkonzert Fiir Jugendliche zugelassen! 2в., 29.. 30. TV., 1. V. Somanze in MoH Fiir Jugendliche nicht zugelassen! RADMANNSDORF 25., 26., 27. IV. Der Blaufuchs Fiir Jugendliche nicht zugelassen! 28., 29., 30. IV., 1. V. Burgtheater Fiir Jugendliche zugelassen! VELDES 36., 27. IV. Kongo-ExpreS Piir Jugendliche zugelassen! 28., 29., 30. 1. У. Der EdelweiBkonig Fiir Jugendliche zugelassen! NEUMARKTL 26., 27. IV. Der Hinunel auf Erden Fiir Jugendliche zugelassen! 29., 30. IV. 1. V. Der EdehveiBkonig Fiir Jugendliche zugelassen! STEIN 25., 26., 27. rv. Frau im Strom Fiir Jugendliche oicht zugelassen! 2S., 29., SO. rv. 1. V. Geliebter Schatz Fiir Jugendliche nicht zugelassen! ST. VEIT 29., 30. IV, 1. V. Damals Fiir Jugendliche nicht zugelassen! UTTAI 26., 27. IV. Der EdelweiBkonig Fiir Jugendliche zugelassen! 29., 30. IV., 1. V. Kongo-ExpreB Fiir Jugendliche zugelassen! MIESS 29., 30. rv., 1. V. Der Himmel auf Erden Fiir Jugendliche zugelassen! Zu Jedem Film die Deutsche Wochenschau! Verlautbarung Die Bnanjvtweinverteilung auf die Bezugscheine hat sich wegen technischer Hindernisse verspatet, deswegen bitte ich die geehi'ten Kunden, die Festsetzung des Vertellungstages ab-zuwarten, was in dieser Zeitschrlft sofort nach Erhalt der Ware verlautbart wird. Die Bezugscheine bleiben bis auf weiteres noch in Geltung. Razglas Razdelitev žganja na nakaznice ce je radi tehtnih razlogov zakasnila radi tega prosim cenjene odjemalce, da počakajo na določitev dneva razdelitve, ki bo objavljen v tem čaac^lsu. Nakaznice ostanejo v veljavi do dneva dobave. Alois R e m 8, Gemischtwarenhandlung in Radmann?dorf. Der Anbau von Beerenobst bringt hochsten Ertrag. Jetzt let Zeit aum Pflanzen! JOHANNISBEER- (RIBISEL) UTTO HIMBEERPFLANZEN кбпиеа zum Preis von 20 bis 50 Pfennig je Stiick noch ab-gebolt werden bei: Ernahrungsamt A, Krainburg imd Stein; Landwlrtschaftliche Genossenschaft Wir, Domjschale; Gartne-rei Mursteiner, Veldes-Schloli; Pfleiderer Obstwerk Oberkain, Pođnart, am Bahnhof. — Pflamzanweisung gratis! Kasad jogodastega sadja daje največji donos. Zdaj je čas za to! RmEZLJEVE IN MALINOVE SADIKE dobite po ceni 20 do 50 pfenlgov za komad še pri: Ernahrungsamt A, Krainburg und Stein; LaTidwirtschaftliche Genos-senechaft Wir, Domschale; Gartnerei Mursteiner, Veldes-ScMoS; Pfeiderer Obstwerk Oberkrain Podnart am Bahnhof. — Navodila za sajenje brezplačno! i Ж.('сг Ш Г\ gefahrsicher beleuchten. helRt Unfolle verhUten. Hierzu flndcn anderweN tig entbehrliche OSRAM« Lumpen zweckgerechte Verwendung. Sehon15 It. 25 Watt genQgen meist. . OSRAM . 0«f EHolg jeder Mehrieistung wIrd noch gesteigerf durch hau&halten-den Verbrauch dererzeugten OUter. Wenn de&halb niemand mehr kauM, als er brauchl, dann werden nicht wenige altes. sondern alte genug erhalten. — Oies gilt ebenso Шг DARMOL, das auch heute in ifeigendem Maf)e hergesteitt wIrd. KARMOL-WERK MULKHMiKm W I E N Gesundheit сшЋор^уМШМвн, ^ Jedes Arzn«imittet verkorpert dieErfohrungen der Ante, die Erkenntnisse der Forscher, die leistungen mod. Laborotorien. Vertrauen zu ihnenerhohtihre Wirkung, der Wiile zurGesun-duno beschleunigt sie. Im Krieg wird dieser WHie гиг. Pflichtl AS T A ARZJNE^lMLUa i ':A Wannefime- das WOT fiuhtr M»hr einfo* - htut* mu5 kid) di» Housfrou *dion uberleg«n, ob sit beispi«Uweis« von den zugt-teilten Stern eines verwanden will. Do# ist richtig so, denn unser# kostborsten Wert* »ind die Nohrungsmittet. Dasholb sollten QUchkleineMengen Eier - sdion 1 oder 2 Stud( - Weber einige Zeit in GamnlcC •ingeUgt, ait sofortverbrouchtwerden. Arztlidier Sonntagsdlenst Krainburg: Am 23. April 1944; Dr, Josef Bcschek, Krainburg, Veldeser Strafie 21, Fernruf 153. Nicht eine Arbeitsstunde darf dci' Prođuktion verlorengehen. Sei-nen Korpcr durch doppcltc Achtsamkeit widerstandsfiihig zu erhalten, ist heute notiger denn je, zumal unsere Krafti-gungs- und Vorbeugungsmittcl erst nach dem Sieg wieder un-beschrankt z,u habcn sein werden. BAUER & CIE, SANA-TOGENWERKE BERLIN. FOf оПе gfoben Reinigung*. orbeiten, beim Herd- u Ofen-putzen.Fleck-u.Rojtentfernen ijf Solmlok-ATA do; Rechfe. Ab 19. April 1944 konnen beim Ernahrungsamt A in Krainburg, Gallcnfeiser Strafie, Baracke 1, in Jeder beliebigen Menge Himbeerpilanzen (Sorte Рг«н15еп) gekauft werden. Gebirgslruppen in Ausriislung unci Einsatx fluutellung Klagenfurt, Gaumuseum Vom S.April bls16.Mal1944 geoHnet taglich von 8 bis 18 Uht Eintriff trell Нии Oftosi Službo dobi Iščem dobro in pošteno žensko, kateri dam brezplačno stanovanje in skupno hrano, samo da bi bila pripravljena v prostem času ne-oliko pomagati pri gospodinjstvu Naslov v K. Bote Krainburg. 2990—I Vajenca sprejmem. - Franz Per-schin, Autokkier-Wcrkstatte, St Veit/Sawe, Oberkrain. 2998—i Sprejmem mizarskega vajenca z vso oskrbo. — Andrej Kregar, St. Veit/Sawe, Oberkrain. 2946—I Industrijski obrat, srednje velikosti v Krainburgu išče več obratnih stražnikov, popolnoma zmožnih službe z znanjem nemškega jezika. Dopisi pod štev. 5440-1 na K. B. Klagenfurt. Mlajšega dekleta s kmetov sprejmem za pospravljanje sob, pomoč v kuhinji m zunaj. Ponudit« se na upravo lista pod znakom „Služkinja", okraj Stein. ___5462—1 Rabim nujno za Karnten delavca za lesno stroko. Oskrba in zaslužek dober. Pon-udbe na K. B. Krainburg. ^974—' Išče se učenka, stara 14 do 16 let, ki ima veselje do specerijske trgovine. Poizve se pri K. Bote, Krainburg. 2890-1 Iščem pošteno dekle, ki zna nekoliko kuhati in za druga dela pri manjšem gospodinjstvu. Vstop takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2909-1 I Iščem služkinjo za poljska in do I mača dela na malo posestvo. Na 'Stop s I. majem. Dopise na K. , B. Krainburg pod „Pridna in zve- sta".____3026-1 i Služkinjo, katera je vajena tudi јПека' poljskega dela išče obrtnik j za Afiling. Preskrba v hiši. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2958—1 I Menjam moško obleko še v ztk ■idobrem stanju za dams ki kostim j v enako dobrem stanju. Najraje temno modro. Ponudbe na K. B. Krainburg._____2937—1 f Otroški športni voziček, d^ bro ohranjen zamenjam га žensko ali moško kolo. _ Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Šport — Kolo". 3020-1J Službe išče Službe išče letna deklica, prid [na in poštena. Najraje bi se iz i učila v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „Moje največje veselje". __2980—2 Izučil bi 9e rad, najraje v manu-fakturni trgovini v Krainburgu ali okolici Obvladam dobro nemščino. Ponudbe &a K. B. Krbg. 2996—2 Fant, z izpolnjenim 14. letom, z dobrimi šolskimi spričevali in meščansko šolo se želi učiti, najraje v trgovini, mizarstvu aLi me-haničarstvu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod št. 3012-2. Deklica, stara 16 let, z dovršenim dolžnostnim letom išče mesta učenke v trgovini. Ponudbe na Matilda Ziherl, Steinhiigel 3, Laak a/d. Zeier. 3010-2 Dekle, čiste preteklosti, v 18. letu, želi dopisovati z gospodom resnega značaja. Dopise poslati n* K. B. Krainburg pod „Hrepeneče srce" 3013-20. Želim dopisovati z iateligentOHi, plemenitega značaja, ljubitelja narave, in glasbe, znanosti in del«. Taka sem sama in želim tudi takega prijatelja. Invalidi imajo prednos. Le resne dopise poslati na K. B. Krainburg pod „Ple* meniti značaj" 3019-20. Za skupno kuhinjo St. Veit -Sawe se išče kuhinjska moc od 16 let naprej, . za takoj v hiši Nr, 9s/L Sprejme inteligentno gospodično ali vdovo po možnosti z znanjem nemškega jezika, starost do 3 5 let, v svojo optično trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Takojšen nastop. Optiker J. Schleb-nik, Domschale. 3022-1 Oskrbnik, mlajši, samski, absolvent kmetijske šole, išče službe na večjem posestvu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3018-2. Izučil bi se rad frizerske ali krojaške obrti. Nastopim lahko takoj. Močnik, Felsendorf št. 5, Krainburg. 3017-2 Išče v najem Iščem sobo za eno ali dve osebi (moški) po možnosti s posebnim vhodom in že opremljeno. Ponudbe na K. B. Krbg. 2985—4 Prodam Dopisi £ e n i t v e Mladenič, star^ 19 let, želi znanja z gospodično 18 do 20 lev Slika, ki se lahko vrne, zaželena. Dopise na K. B. Klagenfurt poa „Ljubezen" 5481-21. Prodam velik jesenov štor (tnalo) primeren za kovača ali mesarja. Cena do jo RM. Naslov v K. B. Krainburg. 2887—6 Prodam dobro ohranjene klavirske citre, cena 280 RM. Naslov v K. B. Krainburg pod št. 5482-6 ШлМтап hUhetfnud. Alles=Kitt In der Rubrik „Gosphaftaanzei-gen" finden Sle laufend štete Drakti%che Tins Uber die epnrsa-men uivi neuen VenvenduuKS-mfidiohkeiten von ,.Allos-i