Leto LXIX Štev. 126 a V Ljubljani, v petek, 30. maja 1941 PoMnim* pUiam ■ gotovini Cena 2 din - PreZZO L 0>60 Izključno zastopstvo za oglase iz Kraljevine Italija In Inozemstva ima 1'Unione Pubbllcitt Italiana S. A, Milano. ^^^^ ^ ^^^^^^^^^^^ Abboaaraentii Mese ^^ m Din 30: Eatero. mese ^^m V m ^^m ^ Din SOj Edizione ^ ^^m m UM ^BM Estero Din 12a W M ^^^M ^^M Lubiana J ^^M ^ ^^ 10.650 per gli abbo- m^MKtmmšMF ^^Mtmt^^ namenu-. Per le Inserzioni. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dnera po praznika. Filiali i Jeeenice, | Urednlitvo In apravai Kopitarjeva 6, Lfubl|ana. | Kranj, Novo mesto, i Redaziooe, Amministrazlonci Kopitarjeva 6) Lubiana. 1 Unica rappresentante per le Inserzioni dal Regno d'ltalia e dall'estero & 1 Telefon 4001—4005. I 1'Unione Pubbllcitt Italiana S. A., Milano. Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. iek. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto. Uradno poročilo štev. 358 1 Italijanske čete so se izkrcale na Kreti Letalski lorpedi in bombe zadele št!ri angleške križarke Rim, 29. maja. lp. Uradno poročilo 358 glavnega stana Italijanskih vojnih sil se glasi: Včeraj so se naše čete izkrcale na Kreti, da bi sodelovale z nemškimi silami. Naši letalski oddelki in sicer bombniki in torpedna letala so včeraj večkrat napadla sovražne pomorske oddelke v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tri angleške križarke so bile zadete s torpedi z naših letal, eno drugo križarko pa so zadele bombe. Severna Afrika: Dne 27. maja zvečer in dne 28. maja zjutraj so bili na bojišču pri Tobruku gladko odbiti sovražni napadi. Angleška letala so vrgla nekaj bomb na Bengazi in Derno, naši topničarji pa so sestrelili dve sovražni letali. En angleški častnik je hil zajet. Vzhodna Alrika: V pokrajini pri Galli in Sidamo nadaljujejo naše čete junaško svoje boje v odseku pri jezerih in na levem bregu reke Omo. Rim, 29. maja. lp. Agencija Štefani objavlja da so se včeraj, dne 28. maja italijanske čete izkrcale na otoku Kreti, da bi sodelovale s četami na kopnem pri bojih, ki so v teku. Rim, 29. maja. lp. Štefani poroča, da so popoldne dne 28. maja naši bombniki v vzhodnem delu Sredozemskega morja napadli sovražno eskadro brodovja in prav gotovo zadeli eno križarko. Dasi je bil ogenj obrambnega topništva zelo močan, so se vsa letala nepoškodo- vana vrnila na svoja oporišča. Isti dan pa so prav tako popoldne naša torpedna letala s popolnim uspehom napadla še druge angleške bojne ladje, ki so plule v bližini Canale di Caso. Prav gotovo so bile zadete s torpedi tri križarke, ki je bila vsaka velika nad 7000 ton. Vsa naša letala so se vrnila. Angleški vofaki na Kreti so že izčrpani Bern, 29. maja. lp. Švicarski listi pišejo v svojih poročilih iz Londona, da se angleškim vladnim krogom ni posrečilo zabrisati poraznega vtisa dogodkov na Kreti s tem, da je bil potopljen »Bis-marck<. Na Kreto namreč ves čas prihajajo nove okrepitve sil osi, v London pa prihajajo tudi poročila, da so angleški vojaki po osemdnevnem boju začeli kazati vidne znake izčrpanosti. Angleški branilci na otoku lahko ves čas opazujejo, kako prihajajo italijanske in nemške okrepitve na otok Kreto, dočim se je moralo angleško brodovje popolnoma umakniti iz voda okoli Krete. Washington, 29. maja. lp. Po poročilih ameriških listov je bil na rušilcu »Kelly« lord Mount-batton, ki je bratranec angleškega kralja. Lord je poveljeval rušilcu. Raznesle so se govorice, da je lord utonil, ali pa da je bil ranjen. Sedaj pa so prispela poročila, da se je lord rešil in da je zdrav. Angleško javno mnenje se že pripravja na poraz na Kreti Berlin, 29. maja. p. V zvezi z zmagovitim napredovanjem na Kreti piše nemški tisk, da je še pred dvemi dnevi londonski radio pripovedoval, kako so prispeli po morju močni angleški oddelki in se pridružili novozelandskim, avstralskim in angleškim ter grškim četam, ki branijo Kreto; z jezo in Ogorčenjejn je zavračal novico neke južnoameriške agencije o strateškem umiku Angležev na Kreti, češ da to novico širi nacistična propaganda. Kakor pa izvemo iz zadnjih nemških vojnih poročil, bodo Angleži na Kreti zopet ponovili svoj slavni umik. Vse poskuse njihove obrambe so namreč onemogočili strmoglavci Stu-ka, ki so sedaj zopet potopili v zalivu Suda štiri ladje, dve drugi pa močno poškodovali. Ko omenja včerajšnje vojno poročilo iz Kaira, ki lakonično potrjuje, da so se morale angleške čete umakniti na nove postojanke in da je Churchill v spodnji zbornici sam povedal, da so se imperialne čete na Kreti ovenčale s slavo, kakršen koli bo že izid te borbe, pravi nemška »Borsen Zeitung«, da je Churchill skušal na ta način pripraviti tla za prihodnjo sejo spodnje zbornice, kjer bo imel težko in nehvaležno nalogo, ko bo namreč moral naznaniti nov poraz. Značilne so tudi melanholične opombe, ki jih je podal včeraj zjutraj Reuterjev letalski strokovnjak, ki je rekel, da imajo Nemci vedno srečo, prenesti borbo na tiste kraje, ki so bližji letalskim oporiščem, kakor pa angleškim. To se je zgodilo na Norveškem in v Franciji; isto se lahko reče ludi za Kreto. Na ta način je prišla Anglija vedno v neugodnejši položaj, nadaljuje angleška agencija in je lahko dosegla bojišča le z letali za dolge polete; na Kreti na primer ne morejo delovati angleška lovska letala, ker so oporišča na Cipru in v Egiptu preveč oddaljena. Vsak komentar k temu je odveč, zaključuje nemški list. Berlin, 29. maja. p. Vojni dopisnik »Lokal Anzeigerja« popisuje prvi prihod nemških padalcev v Kandijo dne 20. maja zjutraj. Najprej popisuje, kako so mladi nemški padalci že prestali svoj ognjeni krst in dokazali svojo izvež-banost, nato pa pripoveduje, kako so tega usodnega jutra preletavala ravnino, določeno za napad, številna krdela Junkers 52, ki so pregledala celo severno obalo Krete. Čas za napad je določen in naloge so bile težke. Piloti se z veliko naglico spuščajo proti zemlji do določene razdalje. Nekaj minut potem je bilo med srditim odporom sovražnika nebo polno padalcev, ki so padali na zemljo, se hitro postavili v skupine ter zavzeli določene postojanke. Po ostrih bojih s sovražno obrambo ie bilo nemško poveljstvo obveščeno, da so vse postojanke dosežene po predvidenem načrtu. Nato so skozi ves dan neprestano prihajali novi padalci, ki so se pridruževali svojim tovarišem. prinašajoč jim municije in orožja vseh vrst. Zračno orožje vseh vrst, ki je pripravilo teren za vojskovanje, je tudi pozneje izdatno podpiralo suhozemske čete pri izpolnjevanju njihovih nalog. Boji so postajali vse boli zagrizeni. V boje ie posegalo orožje vseh vrst. Končno pa se je posrečilo pristati prvemu velikemu letalu za prenos čet pri Kandiji. Tako so zopet prišli vojaki, strelivo in orožje. V popoldanskih urah so prišle po zraku še alpinske čete in na večer drugega dne ie poveljstvo nemških čet na otoku že lahko sporočilo, da »e sovražnik umika. Uspehi italijanskega orož a v bojih za Kreto Sofija, 29. maja. »Utro« obširno razmišlja o pomorskih bojih v vzhodnem Sredozemlju in ugotavlja, da ima os vojaško pobudo tako v zraku kaor na morju trdno v svojih rokah. »Utro< tudi posebno podčrtava velik prispevek italijanskih zračnih in pomorskih sil k zadnjim vojaškim uspehom. Italijanski letalci in mornarji se tova-riško ramo ob rami bore z nemškimi vojaki in se odlikujejo po svoji drznosti in junaškem duhu ter zadajajo sovražniku vedno hujše udarce. Italifa veže v Afriki poldrag milion angleških čet Šanghaj, 29 maja. Vojaški kritik general Stili Friend piše v »Far East Times«, da je konec vojske na Balkanu pokazal na odločujoč delež, ki ga je Italija dosedaj iinela na vojni v Evropi in v Afriki. Treba je Italiji in njenim hrabrim vojakom v Afriki pripisati, če so Angleži bili prisiljeni velike okrepitve, ki so prihajale iz Avstralije, iz Nove Zelandije in celo iz Indije uporabljati tam, kjer je Italija to diktirala. Anglija si je pomišlja-la, da bo v nekem trenutku mogla ločiti Italijo od Nemčije, toda Italija je ostala lojalna do svojega zaveznika in se je žrtvovala in vezala večino [iritanskih sil. Italijani so odlično rešili svojo na-ogo, ko so v Afriki vezali nad en milijon in pol britanskih vojakov s 1500 letali, polovico britanskih pomorskih sil in pol milijona ton britanskega trgovskega brodovja. Italijanska žrtev ni bila taman. V trenutki!, ko so prišle nemške okrepitve, se morajo Angleži t veliko naglico umikati v Egipt. Italija je preprečila angleške načrte, ki so hoteli hitro osvojiti Abesinijo in prepeljati svoje čete na Balkan ter v severno Afriko. Anglija je morala plačati svojo uspehe v Abesiniji ter s popolnim porazom na Balkanu in s popolnim neuspehom svoje akcije v severni Afriki. Kralj in Cesar na Aventinu Rim, 20. maja. Z veliko slovesnostjo je bil danes odprt romanski institut na Aventinu. Svečanost je bila ob navzočnosti Nj. Vel Kralja in Imperatorja. Princ Ptemontski -pokrovitelj proslave 400 letnice jezuitskega reda Turin, 29. maja. lp. Nj. Kr. Visokost prestolonaslednik princ Piemontski je prevzel pokroviteljstvo nnd proslavami za 400 letnico jezuitskega reda, ki jo bodo v Turinu slovesno proslavili. Po svojem pribočniku je Nj. Kr. Visokost poslala pismo, v katerem pravi, da z veseljem prevzema pokroviteljstvo nad proslavo in upa, da se bo proslave lahko tudi osebno udeležil. Jezuitski red so v Turin poklicali princi Savojske hiše in so ga nato tudi stalno podpirali. Na dan proslave bo imel slovesno službo božjo turinski nadškof in kardinal v cerkvi Svetih Mučencev. Kronan e vojvode Spoletskega Zagreb, 29. maja. DNB poroča: Iz obveščenih krogov se objavlja, da se bo moglo izvršiti kronanje Vojvode Spoletskega za Hrvatskega Kralja šele čez nekaj mesecev. Kralj Hrvatske bo stopil na prestol, ko bodo odstran jene ovire, ki so nastale zaradi vojne in bodo izvršena I vsa organska dela za obnovo administracije, j Tudi se še ni ugotovilo, kje bo kraljeva rezidenca. Kronanje se ne bo izvršilo v Zagrebu, temveč na Duvanjskcm poiju, na zgodovinskem mestu v južni Bosni, kjer se je nahajal pred 1000 leti dvor kralja Zvonimira I. General Galbiati -načelnik štaba milice Rim, 29. maja. lp. General Achile Starace neha biti načelnik glavnega stana fašistične milice. Duce je na njegovo mesto imenoval generala Enza Galbiatiu. Nemško vojno poročilo Berlin, 29. maja, lp. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi: Križarke so v čezmorskih vodah potopile sovražniku za 52.000 toin trgovskega ladjevja. Od tega je samo ena vojna ladja potopila 4f tisoč ton ter je tako ona sama potopila nad 100.000 ton. Vojna ladja »Bismarck« je dne 24. maja sestrelila pet angleških letal in je v noči na 27. maj potopila sovražni rušilec, nek drugi rušilec pa ie zadela tako, da je začel goreti. Na otoku. Kreti zasledujejo nemške planinske čete po uspešnih bojih zbitega sovražnika. Dosegle so zaliv Arminij in so zopet zajele mnogo vojakov. Zaliv Suda, ki so ga dosedaj uporabljale angleške bojne ladje, ni več dostopen sovražniku. Tudi včeraj je nemško letalstvo z močnimi oddelki poseglo v boje, in sicer z bojnimi in strmoglavskimi letali. Letala so zlasti napadala angleške postojanke na severnem obrežju Krete. Letala so na morju okoli Krete potopila trgovsko ladjo in neko stražarsko ladjo. Protiletalsko topništvo na Kreti je sestrelilo dve angleški letali. Italijanske čete so se izkrcale na otoku Kreti. V Severni Afriki so nemške in italijanske čete nove sovražne poskuse za izpad iz Tobruka odbile in je imel sovražnik izgube. Nemška bojna letala so bombardirala skladišča streliva v To-bruku, nastalo je več eksplozij. Nemška rušilna letala so vzhodno od Solluma uničila angleške oplopne avtomobile in veliko število tankov. Severno od Marsa Matruha je velika sovražna trgovska ladja začela goreti, ker jo je zadela bomba. Letala oboroženega izvidništva so podnevi Dovoz živil v Anglijo ni vec zadosten Rim, 29. maja. lp. V lordski zbornici je lord VVoolton poudaril, da živila, ki prihajajo v Anglijo, niso več zadostna, da bi krila nujne potrebe angleškega ljudstva. Treba bo torej misliti na bolj skrbno in pravično razdelitev živil med prebivalstvo. Najbrž bodo začeli deliti tudi mleko in jajca na karte. Mleko in jajca pa bodo dobivali predvsem otroci in bolniki. Lord VVoolton je rekel, da bodo prihodnji teden tudi začeli izvajati nadzorstvo nad trgovino z ribami, in bodo ribam tudi določili cene. Vsa država naj namreč ve. da je Anglija v zelo hudem boju za svoj obstoj. Rim, 29. maja. lp. Rooseveltova izjava, da sile osi potapljajo angleško trgovinsko brodovje trikrat hitreje, kakor pa hi ga bilo mogoče zgraditi, ie že naletela na odmev v angleški spodnji zbornici. Poslanec Winterton je zahteval takojšnjo razpravo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na trgovsko brodovie in sicer zaradi tega. ker prihajajo vznemirljiva poročila z one strani Oceana. Major Atlee je odgovoril, da vlada pristaja na to, da bi se govorilo o teh vprašanjih", prav tako pa naj se obravnavajo tu«*1 "orašania civilne obrambe. Halifax pri Rooseveltu Washington. 29. maja. lp. Roosevelt se je včeraj posvetoval z angleškim veleposlanikom lordom Halifaxom, navzoč pa je bil tudi angleški finančni svetovalec Keynes. Razgovor je trajal dve uri in pol, obravnavali pa so vprašanja proizvodnje za obrambo, prav tako pa tudi vprašanja o splošnem gospodarskem položaju. Govorilo se je tudi o oskrbi Anglije. Halifax je po tem razgovoru rekel časnikarjem, da je zadovoljen s tem, kar se je govorilo. Halifax Je tudi dejal, da je čestital Rooseveltu za njegov govor, toda Roosevelt je rekel, da je presenečen, ko ie izvedel, da ie niesov eovor med nepristojnimi angleškimi krogi izzval razočaranje. zahodno od Irske v močno zastraženem angleškem sprevodu potopila rušilec vrste »Tribal«, bomba pa je tudi zadela lahko križarko. Daljnostrelna baterija vojne mornarice je na obali Rokavskega preliva obstreljevala angleški ladijski sprevod pri Folkestonu. V pretekli noči so bojna letala uspešno bombardirala angleška pristanišča m sicer na jugovzhodu in na zahodni obali. Nemška letala so pri sovražnem poskusu poleta nad zasedeno ozemlje in nad nemško obalo brez lastnih izgub sestrelila štiri angleška bojna in dve lovski letali. Sovražnik je ponoči z nekaterimi letali nad severnim nemškim obrežnim ozemljem metal rušilne in zažigalne bombe, ki pa so napravile le malo škode. Mornariško topništvo je sestrelilo eno od napadajočih letal. V času od 22. do 28. maja je sovražnik izgubil 52 letal. Od tega je bilo sestreljenih v letalskih bojih in od protiletalskega topništva 30 letal, 12 | raznih vrst, letal pa so sestrelili topniški oddelki mornarice, ostanek pa je bil razdejan na tleh. V istem času smo izgubili 35 lastnih letal. Pri bojih v Afriki so se odlikovali major Hecht, vodja skupine protiletalskega topništva, in poročnik Vetter ter poročnik Vogelsang. Berlin, 29. maja. t. V večernih urah 28. maja so skušala angleška letala preleteti francosko obalo in prodreti nad Nemčijo. Nemške zračne sile so te poskuse odbile in povzročile sovražniku velike izgube. Dve angleški letali vrste »Spit-fire« sta bili zbiti nad Rokavskim prelivom, preden sta sploh dosegli francosko obalo. Na vzhodu od Frizeja pa so bili sestreljeni trije angleški bombniki vrste »Bristol-Blenheim«, ko so se v nizkem letu približali celini. Na nemški strani ni bilo izgub. Berlin, 29. maja. lp. Ponoči so posamezna sovražna letala letela nad obalnim ozemljem severne Nemčije. Vrgla so nekaj rušilnih in zažigalnih bomb, povzročena škoda pa ni velika. Berlin, 29. maja. lp. Oddelki nemškega letalstva so v pretekli noči napadli pristaniške in industrijske cilje v Angliji. Letala so metala bombe Izredni vladni in vojaški posveti v Tokiu Gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Indijo prišla na mrtvo točko Tokio, 29. maja. lp. Danes dopoldne so se v palači predsednika vlade zbrali vsi ministri, vsi vladni svetovalci in vodilne japonske vojaške osebnosti. Na konferenci so obravnavali položaj, ki je nastal po Rooseveltovem govoru. Opoldne so sejo prekinili. Takoj po seji so se sešli člani vlade z zastopniki armade in mornarice na posvet, ki je trajal več ur. Tokio, 29. maja. lp. Gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Indijo so prišla na mrtvo točko. Na japonski strani objavljajo, da ne vidijo nobene možnosti, kako spremeniti pogoje, ki naj bi omogočali sodelovanje med Japonsko in to kolonijo. Nizozemska Indija se je popolnoma zasužnjila Angliji in Ameriki, nizozemske oblasti pa se pri pogajanjih niso obnašale niti najmanj iskreno. Tokio, 29. maja. lp. Japonski listi pišejo o prekinitvi trgovinskih pogajanj med Japonsko in nizozemsko Indijo in pravijo, da se je položaj sedaj tako zapletel, dn mora Japonska izvesti odločilen sklep. Sestanek, ki bi se moral ta teden vršiti med namestnikom zunanjega ministra in poslanikom. nizozemske Indije, se ne bo več vršil. Znova sc govori o tem, da bo japonsko gospodarsko zastopstvo zapustilo Bata-vijo. Listi pišejo, da se je za zavlačevanjem v Bataviji jasno opazilo spletkarjenje »nekega gotovega naroda«. Ze pred desetimi dnevi je odgovorile. Japonski listi pišejo, da je ja{>onska vlada bila doslej preveč potrpežljiva. Trgovinska pogodba med Turčijo in Švedsko Ankara, 29. maja. lp. Zaključena so pogajanja za trgovinsko pogodbo med Turčijo in Švedsko, Pogodbo bodo podpisali prav kmalu. Portugalska slavi obletnico svoje obnove na Bližnjem vzhodu Lizbona, 29. maja. lp. Na vsem Portugalskem so proslavili 15. obletnico portugalske narodne revolucije. Državni poglavar Carmona je sprejel vodilne osebnosti režima, ki so mu izrazili svojo vdanost in zvestobo. Vsi listi obširno pišojo o proslavah v vsej državi, prav tako pa objavljajo obsežne Članke o razlikah med sedanjim režimom in o neuspehih bivših demokratskih in liberalnih režimov. Požar v Ziirichu Curih, 29. maja. lp. Hud požar ie nastal v japonska vlada poslala v Batavijo odločno za- I Curihu, in sicer v skladišču bencina in petroleja, htevo, tamkajšnje nizozemske oblasti pa niso | Škoda je z<' "' zelo velika. Letala v bo;u z „B'smarckom" Rim, 29. maja. t. Italijanski listi, ki z velikim občudovanjem pišejo o poslednjem boju »Bls-marcka«, posebno podčrtavajo dejstvo, da je moralo angleško mornariško poveljstvo samo priznati, da »Bismarcka« ni bilo mogoče potopiti le z vojnimi ladjami, ampak Ima glavni delež na tem uspehu angleško letalstvo. To je zelo važen nauk in nadvse pomembna ugotovitev, ki pa gre v prid državam osi, ki brezdvomno prevladujeta s svojimi zračnimi silami nad Anglijo. Isto so po-kazali tudi zadnji !>oil okoli Krete in nad Kreto, ko je nemško ietalstvo delalo prave čudeže in vso angleško sredozemsko brodovje kakor tudi kopna obramba ni mogla preprečili izkrcanja Nemcev z letali Vso to dokazuje, pravijo rimski listi, da je vojna mornarica brez moči v boju z letalstvom. S tem pa Je Anglija v srce zadela, kajti njeno gospodst-o je zgrajeno Izključno na vojnem brodovju. Čim l>olj prevladuje letalstvo nad vojnim ladjevjem, tem bolj tone in usib" angleško gospodstvo nad morjem. Angleška podmornica potopljena Rim, 29. maja. lp. Angleška admiraliteta je objavila, da je angleška podmornica »Usk« v zamudi in jo je treba tako smatrati za izgubljeno. Angleški parnik potopljen v Južnem Atlantiku Newyork, 29. maja. lp. V pristanišču v New-yorku se je zasidral braziliski parnik »Buarque«, ki je pripeljal s seboj 38 članov posadke angleške trgovske ladje »Ena de Larrinaga«, ki je bila potopljena v preteklih dneh. Parnik je potopila podmornica v južnih vodah Atlantika. Grški parnik zavozll na mino Atene, 20. maja. lp. Grški parnik »Helena«, ki je iz Korinta odplul v Solun, je zavozil na mino in se potopil. Macedoncl in jetniki jugoslovanske armade, ki so bili na pamiku, so utonili. Potopljena francoska petrolejska ladja Riin, 29. maja. lp. Angleška admiraliteta objavlja, da je bila potopljena 5.000 tonska francoska petrolejska ladja v vodah med Tunizijo in Tripolitanijo. Ladjo je s torpedom potopila neka angleška podmornica. Angleške ladje popravljajo v Ameriki Newyork, 29. maja. Iz dobro poučenih krogov trdijo, da je angleška nosilka letal »Illustrious«, ki je bila zadeta od bomb, bila nekaj tednov v pristanišču Norfolk v Združenih državah in bo tam ostala še vsaj osem mesecev na popravilu. V pristanišču Bostona so tri angleške bojne ladje v popravilu in bodo tam ostale Se štiri mesece. Italijanski bombniki so težko poškodovali križarko »Glasgow«. Pomanjkanje petroleja Be.vrouth, 29. maja. Arabska agencija poroča iz Amanna, da zaradi dogodkov v Pirotu v Trans-jofdaniji 26 primanjkuj« petroleja. OHltfšfl se t'ru-' d i jo, da bi pomirile prebivalstvo in mu obljub-' 1 ja jo, da bodo potrebščine po |turivu pokrile z dovozom iz Irana in Nizozemske Indije. švicarski krediti za orožje Bern, 29. maja. lp. Zvezni svet je sklenil zahtevati od parlamenta, da odobri nakup orožja in vojnega gradiva za prihodnje leto, in sicer v višini 47 milijonov frankov, dočim je bila lansko leto v ta namen določena vsota 49 milijonov frankov. Seje sobranja! »Bolgarija bo večno hvaležna državama osi« Sofija, 29. maja, lp. Predsednik bolgarake vlade Filov je govoril danes v parlamentu in Je zlasti poudaril, da je bolgarski narod uresničil svoj Ideal narodne edinosti. Za njim je govoril predsednik sobranja Kal-fov, ki je podčrtal, da je bolgarska vojska sledila junaškim zasedbam italijanske in nemške vojske in je izjavil, da bo Bolgarija večno hvaležna državama osi. Sofija. 29. maja. lp. Bolgarski tisk obširno piše o zmagovitih bojih čet osi na Kreti. Listi poudarjajo, da bo zasedba' Krete spravila v veliko nevarnost Egipt, Suez in velik del Rdečega mor- ja, ki bodo Izpostavljeni letalskim napadom držav osi. Iz Soluna prihajajo poročila, da Je prebivalstvo na Kreti veselo uspehov italijanskih In nemških čet, kajti prebivalstvo je že naveličano vojne. Bolgarski kralj odpotoval v Inozemstvo Sofija, 29. maja. t. Bolgarski kralj Boris je odpotoval v inozemstvo, verjetno z namenom, da bi lahko v miru praznoval god svojega očeta. Iraški predsednik vlade pride v Turčijo Ankara, 29. maja. lp. Izvedelo se je, da bo iraški predsednik vlade Ali Hašim Kailai prišel v bližnjih dneh v Ankaro, da bi se posvetoval z osebnostmi turške vlade. Razmah bojev v Iraku Beyruth, 29. maja. lp. Uradno poročilo iraškega vrhovnega poveljstva pravi: Na zahodnem bojišču rti nobene spremembe položaja. Na obeh straneh je bilo samo nekaj topniškega udejstvovanje. Pri Habaniji so naši oklopni oddelki začeli zopet napadati sovražne oklopne oddelke. V tem odseku je bil sovražnik razpršen in je imol velike izgube. Na južnem bojišču so naše heredne čete blizu Maakale in šuejke stopile v stik s sovraž- nikom in mu prizadejale hude izgube. Blizu Maakale smo sestrelili eno sovražno letalo. Naša letala so opravila izvidniške polete nad sovražnimi postojankami. Sovražno letalstvo je preletelo in napadlo eno naših letališč na severu, škode pa ni bilo. Beirut, 29. maja. t. Angleška letala so včeraj zopet bombardirala sirske kraje Deir, Zor, Pal-mira in Rajak. Pariz, 29. maja. t. Društvo muslimanov v Parizu je Imelo veliko zborovanje. Na tem zborovanju so bili sprejeti sklepi, da se hočejo tudi ti muslimani dvigniti proti angl. in judovskemu pritisku na arabski svet. Na koncu manifestacije je bil sprejet tudi sklep, da odpošljejo izraze prijateljstva Iraka ki se bori za pravično stvar. Roosevelt zastonj računa na sodelovanje Južne Amerike Rooseveltov govor fe povsod zelo razočaral Rim, 29. maja. lp. Odziv na Rooseveltov govor je prav drugačen, kakor pa si je to domišljala židovska in masonska klika. V Ameriki sami so razočarani zaradi tega odmeva in krogi, ki hujskajo na vojno, Žanjejo tako zaslužen sad. Ti krogi so menili, da se bo izkazalo, kako je vso proti trozvezi, sedaj pa se je zgodilo, čisto drugače, kajti ta govor je povsod naletel na komentarje, ki so čisto nekaj drugega, kakor pa so v Beli hiši pričakovali. Roosevelt se je zopet moral potruditi, da bi dokazal, da je Amerika v nevarnosti, zastonj se je trudil, da bi dokazal, da so vse ameriške republike solidarne z njim. Vso to govorjenje pa opozarja na politiko, ki ni niti resna in tudi ne ^ sloni na trdnih ,e,QlfUitV,-.T za vse to ne pada odgovornost samo na predsednik^, ampak tudj na njegove svetovalca. » Zanimivo bi bilo Ugotovili, kako daleč bi naj bilo južnoameriške republike vzajemne z Združenimi državami. V zadnjih mesecih je Severna Amerika prevzela v glavnem vso tisto trgovino, ki so jo te države opravljale poprej z Evropo. Združene države so prevzele dve tretjini vsega tistega, kar so južne republike poprej prevozile v Evropo. Znano je, da so proračuni južnih republik odvisni od trgovinskega ravnotežja, kajti »Vzroki našega poraza n Belgrad, 29 maja. V belgrajskem »Novem Vremenu« sta izšla že dva uvodnika, pod katerima je podpisan »star vojak - general« ter v obeh razpravlja o vzrokih poraza bivše jugoslovanske vojske. Njegova razmišljanja, ki izdajajo strokovnjaka, so nad vse zanimiva. V prvem svojem članku se bavi pisec z vzgojo bivše jugoslov. vojske, posebno častniškega zbora ter ugotavlja, da je bila površna in slaba. Prav tako nezadostna je bila oborožitev, zastarel in okorel upravni aparat. Pridobitev mednarodnega vojskovanja se ni zasledovalo niti upoštevalo, držalo se je z okostenelo trdovratnostjo starih izkustev, ki pa so se preživela. V drugem članku, ki je še zanimivejši, pa ugotavlja pisec sledeče: Mobiliziranje vojske je bilo napačno. Mnoge edinice so ostale več dni brez hrane. prek skrbljene samo z ročnim strelivom in volovsko vprego — v času ,ko je drugod vse motorizirano! Manjkalo jim je prevoznih sredstev in priprege Nemogoče je sedaj opisati vse te napake mobilizacije, to se bo dalo izvršiti potem, ko bodo vsi očividci povedali svoje/ Toda naš narod ima pravico, da izve resnico in jo bo tudi izvedel. Pa ne samo sin bi mobilizacijski načrti, tudi vse priprave za mobilizacijo so bile zgrešene. Saj prave mobilizacije niti nismo proglasili! Po novi modi, ki so jo uvedli novi voditelji vojske, se je nadomestila z nekakim aktiviranjem ter klicanjem na orožne vaje, toda 30—40% vseli obveznikov ni dobilo niti poziva. Baš najmlajši so ostali doma, stari pa so morali v vojno, namesto da bi (lilo narobe. Vprašujemo se. ali so nastale te napake slučajno, ali nalašč? šele ko so padale bombe na Belgrad, so se ljudje zavedeli, da smo v vojni ter so hiteli sami v svoje komande. Večina pa komand sploh ni več dobila ter jih je iskala okrog po več dni, tavajoč brez hrane, brez strehe, izpostavljena bombardiranju in mitra-ijezom letal. Na brezglaven način ie ostala v lx)mbardiranem Belgradu vrhovna državna oblast in vrhovno vodstvo vojske. Naš vojaški poraz se je že dolgo pripravl jal vse do zadnjih dni vojne. Ravno tolikšno zaslugo, če ne še večjo, kakor vojaške, imajo za poraz politične napake. Da je vsaj ob nastopu vojne dobila vojska dobro vodstvo in dobre poveljnike, pa bi se bilo dalo še marsikaj rešiti. Toda poveljstva so dobili privlligiranci, »šolani« generali, brez ozira, ali so s svojimi sposobnostmi, svojim karakterjem in temperamentom dorasli taki nalogi. Prišli so na vodstva gospodje iz luksuznih kabinetov, ki so v mirnem času poveljevali iz pisarn in s pomočjo aktov ter se niso nikoli potrudili, da bi se bili osebno spoznali z glavnim člčnicntoiii borbe — vojukom, Člo- vekom. Na Čelo operativnih edinic so prišli1 ljudje, ki so imeli o delu s trupami le malo ali sploh nobenega pojma. Prišli so iz pisarn, iz katerih so poprej našo vojsko tako slabo pripravili. Na spomin nam prihajajo Spisi o naših sovražnikih iz prvih mesecev prošle svetovne) vojne. Italijanski general Robert Sagre opisuje v svoji knjigi »Kako se propada« poraze Avstrije v Srbiji 1. 1914. Avstrijski maršal Alfred Kraus opisuje -v svoji knjigi »Vzroki našega poraza« iste dogodke ter pravi: »Napačno bi bilo, če bi valili vso krivdo samo na odgovorne osebnosti. Imele so v vsakem primeru dobro voljo, toda bile so napačno izšolane ter se niso. mogle otresti vpliva naših razmer.« »Ka j pa na j rečemo itti .ng to?« — s temi besedami končuje pisec svoja razmišljanja, vse te države so zelo bogate poljedelske države, nimajo pa skoraj nič industrije. Zato izvažajo tudi vse surovine. Vprašati se je tedaj treba, če se južne republike niso priključile ali pa bi se morale priključiti Združenim državam samo zaradi tistega znanega židovskega izsiljevanja, ki se zna v Ameriki tako uveljaviti. Kadar pa bodo južne ameriške republike dobile trdnejša in boljša gospodarska zagotovila, tedaj bo tudi zanje nastopil Čas, da bodo z gnusom odbile te vplive židovstva, ki ne odgovarja duhu latinskih ameri-kanskih držav in krenile na pot popolne samostojnosti. V Berlinu sodijo: Roosevelt je zopet govoril o nevarnosti za Zahodno polovico Berlin, 29. maja. lp. O Rcoseveltovem govoru Izjavljajo pristojni krogi, da besedilo govora še proučujejo in zato z nemške strani še ni mogoče zavzeti nobenega stališča. Prvi vtisi političnih opazovalcev pa se lahko povzamejo takole: V bistvu,je predsednik povedal le malo norega ln je razvijal samo stare misli ali pa misli, ai so jih v zadnjih dneh izrekli njegovi sodelavci. Prav tako je Roosevelt omenjal tisto, česar angleška propaganda ne mara povedati. Roosevelt je na primer govoril o izgubah angleškega sredozemskega brodovja. O teh izgubah pa je govoril zato, da bi lahko dokazal nujno potrebo, da se prepreči, da gradivo, ki se dovaža v Anglijo, ne bi obležalo na dnu morja. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj mislijo južne ameriške republike o ameriški vzajemnosti, o kateri je govoril Roosevelt. Kar pa se tiče praktičnih posledic tega govora, pa je treba upoštevati izjavo, ki jo je pred tremi dnevi podal veliki admiral Raeder, ta izjava pa je obenem najjasnejše Hitlerjevo opozorilo. Prav zanimivo pa je, da je morala agencija Reuter iz Washingtona poslati poročilo, da je govor v neki meri razočaral, razočaral pa je zlasti tiste, ki so pričakovali kakšnih vidnih sklepov. Berlinski politični krogi Izjavljajo, da je značilen odmev govora na Japonskem, kjer je načelnik tiskovnega urada mornariškega ministrstva kapitan Hiraide ponovil Ameriki tisto opozorilo, ki ga je že dal Macuoka. Berlin, 29. maja. lp. Nemška politična korespondenca objavlja kratko notico o Rooseveltovein govoru in pravi, da Roosevelt v svojem govoru ni grešil s preveliko izvirnostjo, ker v bistvu ni povedal ničesar novega. Se enkrat je govoril o neki dozdevni nevarnosti za zahodno poluto ter je pri tem hotel kar najbolj vplivati na svoje poslušalstvo. Roosevelt je hotel zlasti vplivati na kroge v južni Ameriki, ko je govoril o nekih petih kolonah. Vse, kar je Roosevelt povedal, zanima zlasti države Južne Amerike, kt vedno bolj prehajajo pod nasilje severne Amerike. Roosevelt -.skuša' zavleči vojno in hoče1 zate zaplesti v ifijo druge narode, ki bi lahko prav mirno ostali daleč od vojne. V tem oziru se ne sme govoriti samo o gospodarski odvisnosti teh narodov, ampak tudi o njihovi pravi politični odvisnosti od ameriškega imperializma.. Kam vse Roosevelt postavlja svoje meje Budimpešta, 29. maja .lp. »Maglarorszag« piše, da je Roosevelt. v svojem govoru zlasti podčrtal nevarnost, ki naj bi grozila zahodni poluti. Zahodna poluta pa se je oblikovala najprej s severno Ameriko, nato z južno, nato pa se je začela širiti še na Filipine in na Aljasko, dokler ni dosegla otokov Nizozemske Indije, kmalu nato pa se je uveljavil ameriški vpliv, tudi v generalnem stanu maršala Čankajška. najprej v obliki svetovalcev, nato pa v bolj vidni obliki orožja. Vzhodne meje zahodne polute pa so se začele raztezati na Grenlandijo, Islandijo in so dosegle že Dakar. List pravi, da je to prav čudno tolmačenje Monrojevih načel. Rooseveltova pojasnila časnikarjem Washington, 29. maja. lp. Snoči je na konferenci s časnikarji Roosevelt pojasnil nekatere točke svojega govora. Pojasnil je predvsem, da ne misli zahtevati ukinitve zakona o nevtralnosti, prav tako pa ne predvideva revizije tega zakona. Dodal je še, da trenutno ne misli s posebnim zakonom proglasiti stanja o »izrednih narodnih okoliščinah brez meja«. Tudi na Kitajskem so razočarani Newyork, 29. maja. lp. Nekateri ameriški dnevniki prinašajo poročila o tem, kakšen vtis je napravil Rooseveltov govor na Kitajskem. Listi prinašajo novice iz Čunklnga in pravijo, da so krogi okoli maršala Čankajška soglasno razočarani zaradi nejasnih besedi ameriškega predsednika. Cankajšek in njegovi pomočniki pričakujejo dejansko in takojšnjo pomoč Argentina ostane nevtralna Buenos Aires, 29. maja. lp. Predsednik argentinske republike Castillo je odprl redno zasedanje parlamenta s posebno poslanico. Ko razpravlja o-mednarodnem položaju, poudarja, da hoče Argentina ostati nevtralna. To misel je razložil s temi besedami: Naša država ne zre brez čustev na bolečine narodov, ki so zapleteni v volno. Sami trpimo zaradi posledic vojne in zaskrbljeni zremo v bodočnost. Ker smo izven vzrokov tega spopada, je stališče naše nevtralnosti bilo pojasnjeno in določeno že od začetka. To svoje stališče nevtralnosti bomo izvajali lojalno in odločno. Nato govori predsednik o težavah pomorskega prometa in sporoča, da je vlada sklenila odkupiti parnike vojskujočih se držav, ki so se zatekli v argentinska pristanišča. Z lastniki ladij bo država sklenila zakonite kupne pogodbe. Poslanica argentinskega predsednika je naperjena nekoliko ^oti-hujskaški vojni gonji Združenih držav in dejansko nei govori o .vzajemnosti ameriškega kontinenta, k- • ■• i~* ■ t New York, 29. maja. lp. »Evening Star« je izvedel, da se ameriška vlada trudi, da bi-ostalih 20 republik zahodne polute uvedlo isto nadzorstvo nad izvozom, kakor ga misli uvesti washingtonska vlada. Načela španske zunanje politike Madrid, 29. maia. lp. Na konferenci s čas-; nikarji je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da bodo prav kmalu ratificirali pogodbe, ki so bile pred kratkim sklenjene z Vatikanom. O pogodbah med Portugalsko in Španijo je izjavil, da se te pogodbe nanašajo nn ti dve državi in zato niso resnična poročila neke tuje propagande. Nato se je dotaknil pisanja raznih angleških listov, ki stalno ponarejajo načela španske zunanje politike in skušajo na svoj način razlagati španske notranje zadeve. Tako pišejo angleški listi o Španiji kot nekakšni »na pol sovražnici« Anglije, on pa mora izjaviti, da je sedanje mednarodno politično stališče Španije takšno, da ga ni treba smatrati za srednje stališče, ker Španija popolnoma čuti vso svojo odgovornost, prav tako pa tudi ve, k čemu jo obvezuje politična in moralna lojalnost. Španija ni bila nikdar na pol sovražnica ali pa slaba prijateljica, še manj pa bi ii bilo treba to stališče zavzemati do držav, na katere jo vežejo vezi hvaležnosti in bližnjega sorodstva. Po svojih stoletnih izkušnjah pa Španija prav dobro ve, kaj se pravi biti prijateljica ali sovražnica, zato ji ni treba prav nič pripisovati nobene dvoumnosti. Uredba o vojnih ujetnikih v Srbiji Belgrad. 29. maja. Poveljstvo nemških oboroženih sil v Srbiji je izdalo novo uredbo o vojnih ujetnikih. Po tej odredbi se smatrajo zn vojne ujetnike vsi moški Srbi in Slovenci, ki se nahajajo na okupiranem srbskem področju in ki so dobili pred ali med lo vojno vojaške pozive ali so vršili dolžnosti v svojstvu vojaku in sicer tudi tedaj, če so jih nemške vojaške edinice pustile na svobodo ter jim izdale posebno tozadevno potrdilo. Vsi ti se morajo najkasneje v roku 10 dni prijaviti občinam svojih bivnlišč ter morajo s seboj prinesti vse orožje, ki ga posedujejo, vso vojaško opremo, obleko itd. Občine morajo napravili posebne spiske ujetnikov, ki bivajo na njihovih področjih. Cd okrožnih poveljstev bodo dobili potem posebne objave, v katerih bodo tudi navodila za zadržanje in kretanje. Tako bo v objavah zapovedano, da se morajo vzdržati vsakega sovražnega dejanja proti nemškemu narodu, zlasti proti vojni sili in proti zavezniškim narodom. Tudi ne smejo za več kot pet dni zapustiti svojega okraja ter vsnko izpre-membo bivanja takoj javiti svoji občini. Objavo bodo morali nositi stalno pri sebi. Hrvatsko bankarsko društvo Zagreb, 29. maja. V Zagrebu bo ustanovljena banka, ki se bo imenovala »Hrvatsko bankarsko društvo«, z osnovnim kapitalom 100 milijonov dinarjev. Začela so se že pogajanja z Italijo in z Nemčijo za ureditev hrvatskih podružnic, ki bi imele svoj sedež v teh dveh državah. V nedeljo bo govoril papež Pij XII Rim, 29. maja. Kakor smo že poročali, bo imel papež Pij XII. na binkoštno nedeljo r*> radiju govor na vernike vsega sveta v spomin na petdeseto obletnico okrožnice »Rerum nova-rum«. Ker Je na naslednji dan, to je na binkoštni ponedeljek, dan papeža Evgeni.,a, god papeža Pija XII, se mu bodo pokionili Sveti kardinalski kolegij in druge duhovniške ter laične osebnosti v Vatikanu. Papež jih bo sprejel v privatno avdi-enco v ponedeljek v svoji knjižnici. Takrat bo sprejel tudi zastopnike oblasti v okrožju Sv. Petra in odbor za zbiranje Petrovega novčiča. Kakor vsako leto, mu bodo tudi letos izročili Venec rož ln sadje. Hrvatski poslanik odpotoval v Rim Zagreb, 29. maja. lp. Prvi hrvatski poslanik v Rimu dr. Perič je odpotoval iz Zagreba na svoje mesto. Dr. Perič je imenovan za hrvatskega poslanika in opolnomočenega ministra v Rimu. Z njim so odpotovali v Rim tudi člani in uradniki poslaništva. Japonsko mornariško odposlanstvo v Trstu Trst, 29. maja. lp. Iz Benetk Je prišlo v Trst odposlanstvo japonske vojne mornarice. Odposlanstvo vodi podadmiral Mlto Jošiko in šteje 21 članov. Na kolodvoru so odposlanstvo pozdravili zastopniki oblasti, čez dan pa so si člani japonskega odposlanstva ogledali razne naprave v Trstu in znamenitosti mesta. Zvečer so odpotovali lz Trsta v Genovo. Sporazumevanje med Romunijo in Madžarsko Bukarešta, 29. maja. lp. Romunska in madžarska vlada sta izmenjali noti, s katerima se sporazumevata, da bosta s prvim junijem ukinili ukaze; s katerimi sta obe stranki septembra 1940 določili delokrog tako imenovanim nadzornim inšpektorjem. Ti nadzorni inšpektorji so imeli najobširnejša pooblastila za nacionalizacijo gospodarskih podjetij. Vojni ujetniki se bodo zglaslll iz taborišč Belgrad. 29. maja. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu sporoča, da bo razposlal vsem pokrajinskim odborom Rk lisle vojnih ujetnikov, ki jih je že dobil. Obvešča obenem vge svojce, da se jim bodo ujetniki javili g posebnimi dopisnicami, čim bodo prispeli v svoja stalna taborišča. Na teh dopisnicah bodo sporočili svojcem tudi naslove, tako da bodo stopili lahko z njimi v dlrekt* zvezo, Skrb za zdrava živila v Ljubljani Za zdrava živila v Ljubljani skrbi kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu, kjer po-seben, za ta namen specializirani inženir Kemije neprestano preiskuje najraznovrstnejša živila, v prvi vrsti pa seveda mleko ter moko in kruh. Od novega leta pa do srede maja je natanko preiskal do 1000 vzorcev mleka. V čast našim mlekaricam pa moramo takoj ugotoviti, da je bilo 700 vzorcev mleka popolnoma zdravih in dosti snažnih. V hudih skušnjavah so bile pa mlekarice in mlekarne posebno zadnji teden meseca aprila in pred veliko nočjo, torej v tistih nemirnih in razburljivih časih, ko se mlekarice niso upale v mesto, gospodinje so pa potrebovale največ mleka za potice. Časi so minuli in nobene nevarnosti ni več, zato pa pozabimo tudi na te skušnjave, ki so mlekarice in mlekarne zapeljevale h krščevanju mleka. Pa se je spet obrnilo, da brhke mlekarice ne smejo več v mesto, zato so pa skušnjave mle-karic iz naše pokrajine spet vsak dan večje, saj se vendar mleko lahko tako dobro proda in izkupi zanj prav čeden kupček denarja. Kakih 500 mlekaric in mlekarn se je torej vendar skušnjavam pustilo zapeljati ter so zato zaradi onesnaženega ali posnetega, večkrat celo za oboje in celo zaradi krščenega ter tudi krščenega in hkrati onesnaženega mleka morale plačati 80 din za preiskavo in preslišati hud ukor. Če prvič ni pomagalo, so pa namesto ukora dobile plačilni nalog ter je bilo treba plačati do 200 dim globe. Pa tudi med onimi 700 pohvaljenimi mlekaricami jih je bilo nad 100, ki ?o bile opominjane zaradi nesnage, zlasti pa tudi zato, ker je natančni inženir v mleku našel premalo maščobe. Enako strogo je pa mestni laboratorij preiskoval tudi druga živila ter analiziral blizu 300 vzorcev. Preiskati je bilo treba mnogo marmelade, če ni morda slajena s saharinom, prav tako pa tudi mnogo konzerv, ker je n. pr. borova kislina prepovedana za konzerviranje živil. Kar se tiče marmelade in podobnih sladkih izdelkov, je že mnogo boljše, a tudi naše tovarne konzerv se ne poslužujejo zdravju škodljivih kislin za konzerviranje. Med vsemi V*) vzorci raznovrstnih živil je bila namreč komaj devetina neprimernih. Prav vsak dan dopoldne in popoldne pa uslužbenci mestnega tržnega urada pregledujejo pekarije in prodajalne kruha ter neprestano nosijo vzorce v kemični laboratorij. Ugotovljeno je, da so se peki naučili peči boljši kruh, čeprav je pšenična moka mešana s koruzno moko. Teža ni vedno pravilna in še več Slovenci! Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil! je pritožb, da peki podraže kruh, kadar njih zaloga gre h kraju. Ta stvar je pa silno nevarna, še bolj pa grda in zato naj se peki ne spozabijo, da bi v teh časih na brezvesten način izkoriščali stisko. V mestnem tržnem uradu namreč sedi silno strog gospod, ki ima čez glavo dela zaradi izkoriščevalcev in veriž-nikov. Kljub temu ima pa vedno odprto uho, da ne presliši imena prav nobenega grešnika, saj mu jih ljudje hodijo pravit z vseh strani mesta. Mnogo pa morajo peki prestati tudi po krivem, ker ljudje ne dobe vedno enakega kruha. To bi bilo mogoče samo tedaj, če bi vsi peki vedno dobivali enako moko. Ker pa je moka precej različna, zato tudi najboljši I mojstri ne morejo peči vedno enakega kruha. ' UKomedija zmešnjav«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Petek, 30. maja, ob 19: »Rusalka«. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 24 din navzdol. — Sobota. 31. maja, ob 19: Baletni večer. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 1. junija, ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene. Lekarne Nočno 9lužbo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Izgubila se je preteklo soboto rjava usnjena damska rokavica od trgovine Mayer po Prešernovi ulici do Frančiškanske ulice. Najditelj naj jo proti nagradi odda pri upravi »Slovenca«. Novo mesto Dva mlada razbojnika pred sodniki. Kot prva »povojna« grešnika sta se pred velikim senatom, kateremu je predsedoval sodnik g. Cr-ček, znašla dva pokvarjenca, ki ju je državno tožilstvo obtožilo razbojništva po paragrafu 328, točkah 8 in 5. Posestnica Elizabeta Novljanova na Pečeniku pri Višnji gori si je zunaj hiše ob zidu napravila skrivališča za razna živila. Tam je imela skrito večjo količino masti, fižola, jajc in drugih živil. Tolovaja sta za to skrivališče zvedela in sklenila, da ga oplenita. Na večer dne 4. maja sta se res spravila nad skrivališče in pričela iz njega vlačiti blago, ki 6ta ga hotela odnesti. Pri tem opravku pa ju je zasačila lastnica in ju pregnala. Fanta pa sta 6e oborožena s puško kmalu povrnila in s streljanjem toliko ukrotila lastnico, da se je pred nevarnima napadalcema umaknila, nakar sta imela časa dovolj, da sta se z raznimi dobrotami dobro založila in odšla. Medtem pa je Novljanova poklicala pomoč. Prihiteli so trije njeni sosedje, ki so oba razbojnika izsledili v njunem skrivališču v neki šupi. Tudi tokrat je eden od njiju zgrabil za puško in oddal proti zasledovalcem nekaj strelov. En 6trel je pogodil I. Tront-1 ja, k sreči le rahlo. Krogla ga je oplazila po glavi in mu prebila klobuk. Radi tega zločina sta rokovnjača zagovarjala pred sodniki, katerim sta krivdo in dejanje deloma priznala. Sodniki so prvega obtoženca obsodili na 4 leta, drugega pa na tri leta ječe. Na predsednikovo vprašanje, če sodbo Sprejemata, nista mogla odgovoriti in sta si pridržala pravico do tridnevnega roka za odgovor. lz Spodnje štajerske Iz policijske službe v Mariboru. K predstojništvu policije je sprejet v službo policijski svetnik Pestevšek, pred prevratom namestnik policijskega predstojnika v Mariboru. Dobil je referat za pobijanje draginje. Aktivirana sta bila zopet svoje-časno upokojena policijska uradnika poveljnik policijskih stražnikov Finžgar, ki je dobil prometni referat, pa službe začasno še ni nastopil, ter višji nadzornik krim. agentov Goršič. V policijsko službo je nadalje sprejet v svojstvu viš. nadzornika Pišorn ter dodeljen polit, oddelku. Nadalje so ostali začasno v policijski službi: vodja krim. oddelka viš. nadzornik Čajnko, krim. nadzornik Grobin, krim. uradniki Bezjak, Klemenčič. Lubej, podpo-veljnika policijske straže Turin in Samar in 57 policijskih stražnikov. Dinarje bodo zamenjavali. Na Štajerskem se pripravlja zamenjava dinarjev v marke. Zamenjava se bo izvršila po kurzu 20 dinarjev za eno marko. Obenem se bo izvršila zamenjava sedanjih mark, ki so v prometu ter jih je izdalo poveljstvo nemške okupacijske vojske. Novi denar, ki bo izdan E. I. A. R. - Radio Lubiana Parllamo 1'ltaliano. Schema della V. lezione che verri tenuta dal prof. dott, Stanko Leben venerdi, 30 maggio 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki bodo sledili pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19 zvečer. Lezione quinta. Preposizioni dai il quaderno dal quaderni i quadcrni dai quaderni dai 1'albero dall'albero gli alberi dagli alberi ln: il quaderno nel quaderno i quaderni nei quaderni in: 1'albero nell'albero gli alberi negli alberi sui il quaderno sul quaderno i quaderni sui quaderni su: 1'albcro sul!'albero gli alberi sugli alberi coni il quaderno eol quaderno i quaderni con i quadernl coi quaderni coni Detan generator Izdelava v treh modelih za porabo goriva od 10 do 50 1 na 100 km. Teža 70 do 110 kg. Srednia velikost 90 X 75 X 65 cm. Na novo zakurjen da plin v 5 min. Zahtevajte ponudbe pri AUTOBUS FR. R03INA, Ljubljana Vil, tel. 48-78 1'albero con 1'albero coll'albero gli alberi con gli alberi cogli alberi articolate lo stivale dallo stivale gli stivali dagli stivali la zia dalla zia le zie dalle zie lo stivale nello stivale gli stivali negli stivali Ia bottiglla nella bottiglia le bottiglie nelle bottiglie lo stivale sullo stivale gli stivali sugli stivali la bottiglia sulla bottiglia le bottiglie sulle bottiglie lo stivale con lo stivale collo stivale gli stivali con gli stlvaH cogli stivali la bottiglia con la bottiglia eolla bottiglia le bottiglie con le bottiglie eolle bottiglie Chi k quella bella ragazza dai capelli biondi? £ mia cugina, — Nella bocca abbiamo una lingua e molti denti. — Sulla tavola ci sono tre ciliege. — L'ho sulla punta della lingua. — Sul divano ci sono molti cuscini. — Nel glardlno zoologlco c'e anehe un recinto delle scimmie. — Le strade nel centro della citta sono molto animate. — Al corso e nel viale Umberto I. c'e una folla enor-me. Nei quartieri popolari delle grandi citta c'& molta miseria. — Nel mezzo del zarco dello sta-bilimento balneare c'e il chioso della musica con l'orchestra dello stabilimento. — Che cosa c'e sugli alberi? Ci sono uccelli. — Avete qualche cosa nella mano? Non ci ho nulla. — Siete un dizionario vivente, Esereizl: 1. Traducete: otroku, revežem (il povero), vrh gore, z mečem (la spada), v samoti (la soli-tudin.e), z zvezd (la stella), pajkom (il ragno), v naslednjih vajah (l'esecizio seguente), na mizi (la tavola), na strehi (il tetto), na ulici (la via). 2. Aggiungere a ciascuno dei nomi seguenti un aggettivo conveniente di seconda classe: no-tizia, lettera, libro, diseorso, riposo, lingua, com-pito. pogon z ogljem za avtobuse, tovorne in osebne avtomobile. v promet, pa bo v veljavi samo na Spodnjem Štajerskem, ne pa na ostalem nemškem področju. Zavarovalnice pod nadzorstvom. Vse tri mariborske zavarovalnice, ki se bavijo z življenjskim zavarovanjem: Ljudska Samopomoč. Drava in podružnica Karitas so dobile komisarja v osebi dr. Weingerla iz Gradca. Vse tri zavode nameravajo združiti v enotno podjetje, ki bo nekakšna podružnica graškega zavarovalnega zavoda. Iz Hrvatske Trgovinska pogajanja med Italijo in Hrvatsko. V Zagrebu so se te dni začela pogajanja za sklenitev prve trgovinske pogodbe med Italijo in neodvisno Hrvatsko. Katoliški tednik v Sarajevu piše, da nudi nova hrvatska država široke možnosti za tesno sodelovanje s Cerkvijo. Mi si takšno sodelovanje, piše list, želimo iz vsega srca. Hrvatska država živahno deluje. Iz Zagreba poročajo, da je neodvisna hrvatska država z živim delom na vseh popriščih. Komisija za likvidacijo vseh bivših jugoslovanskih .športnih društev je začela razpuščati posamezne organizacije. Na posebnem zborovanju, ki ga je sklical gospodarski minister, so govorili o pre-osnovi poljedelskih društev. V Zagrebu je začel izhajati list, ki se bo bavil samo z gospodarskimi in industrijskimi vprašanji. Tudi kulturni odnošaji med Italijo in Hrvatsko so se začeli razvijati. »Društvo prijateljev dobre italijanske knjige« bo prihodnji teden začelo s stalnimi letnimi tečaji italijanščine. Profesor Alfre-do Grillo je imel v Zagrebu predavanje pod naslovom »Sindikalizem in korporativizein«. Hrvatska v novem evropskem redu. »Hrvatski glas« poroča, da pripravljata Duce in Hitler nnv red v mladi novi Evropi. Oba velika voditelja bosta odstranila stari svet in s tem zbrala vse mlade in zdrave sile svojih narodov za borbo proti demoplutokracijam v Evropi in na svelu. Pogjavnik dr. Puvelič je začel že takrat, ko so bile demoplutokracične države v Evropi na višku svoje moči, izven meja svoje domovine sodelovati z obema velikima politikoma pri ustvarjanju nove Evrope in je tako zagotovil Hrvatski pravo mesto v novem evropskem redu. Zagrebški »Novi list« ugotavlja, da je hrvatsko ljudstvo vedno z velikimi simpatijami zasledovalo razvoj Fašistične Italije. List pise: »Danes, ko stopa s pomočjo Benita Mus-solinija in Adolfa Hitlerja neodvisna Hrvatska na nova pota, je hrvatsko ljudstvo srečno, da more kot neodvisen in avtonomen faktor sodelovati s prijateljsko Italijo pri urejanju novega reda v Evropi. Hrvatski narod si je priboril mesto ki sta mu ga prej Anglija in r rano j a vedno odrekali.« nem Neki francoski ribič je rešil življenje dveh tskih vojakov na morju. Nemška vojaška oblast mu je ponudila denarno nagrado pa jo |f <"!kIonil 'n, .ie prosil, naj spuste nem- ške oblasti na svobodo njegova dva brata in nekega prijatelja, ki so bili v ujetništvu. Prošnjo so mu uslišalL KULTURNI OBZORNIK D. Nlcodeml: »Učiteljica« Frančiškanska dvorana je poslala v zadnjih letih znana predvsem zaradi prireditev (predavanja, koncerti, igre), ki so namenjene najširšemu občinstvu. Kljub poznemu času in drugim okoliščinam ni prosvetno delo v nji nič zastalo, ampak kaže še zmerom prav tako živo podobo kakor doslej. Prosvetna zveza v Ljubljani, ki predstavlja najvidnejšo ustanovo za ljudsko kulturo in izobrazbo na Slovenskem, je vprizorila v nedeljo 25. maja igro v treh dejanjih »Učiteljica«, ki jo je spisal Dario Nicodemi. Nicodemi je pisatelj starejšega kova in predstavnik italijanskega gledališča v polpretekli dobi, čeprav niti v vrsti meščanskih odrskih oblikovalcev no zavzema vidnejšega mesta. Njegovo najboljše delo je »»Scampoloe« (Postržek), ki je bilo tudi pri nas že večkrat igrano. Razen tega dela pozna slovensko občinstvo tudi igri »Zora — dan — noč« in »Učiteljica«, ki je prišla sedaj že ponovno na oder. Ta Nicodemijeva igra, ki jo je poslovenil Ivan Gruden, je drama le toliko, kolikor lahko imenujemo »dramo« sleherno človeško življenje. Po estetičnih merilih bi jo mnogo laže uvrstili med tako imenovane dramatizirane zgodbe. Pisatelj nam prikazuje v nji življenje učiteljice, ki ima za seboj ranjeno mladost, a se sedaj vsa žrtvuje svojemu pokliru, v spominu na otroka, o katerem misli, da je mrtev. Toda ta- njen otrok je med učenkami njenega razreda in s pomočjo prijatelja v os"ebi župana ga slednjič najde. Tako je ta igra predvsem slavospev materinski sreči, vendar uporabi pisatelj stališče učiteljice tudi za to, da poudari sproščeno življenjsko čustvo in duha človečnosti proti ozkosrčnosti in neživljenj-skosti okolja, kakršnega predstavlja starokopitna ravnateljica. Kljub temu, da delo v dramatskem in psihološkem smislu ni prodorno, vsebuje upoštevanja vredne čustvene in vzgojne vrednote. Učinkoviti so zlasti zaključki posameznih dejanj, ki ponazarjajo zapovrstjo samoto učiteljice, njeno materinsko bolečino in — slednjič — njeno materinsko srečo. Igro je postavil na oder J. Zakrajšek, ki ga poznamo kot zelo uporabnega igralca naših ljudskih odrov. Medtem ko bi bilo za zunanjo opremo priporočljiveje, če bi bila zamišljena vseskozi v okviru realističnega prizorišča, pa je treba o igranju samem izreči na splošno pohvalno sodbo. Posebno je ugajala učiteljica, ki je neprisiljeno združevala življenjsko vedrost in čustveno toploto. Markanten pojav je bil nadalje kmet Grdin, ustrezali pa so tudi vsi ostali: v burkasto karikaturo poudarjena ravnateljica, živahna učiteljica Liza, odločni policijski svčtnik, samozavestni, a plemeniti graščak in župan ter idilično prikupni šolski sluga. Prav ljubek je bil nastop učenk ob koncu drugega dejanja. Povsod je bila očitna ljubezen do igranja brez vsiljive ambicioznosti. Uprizoritev »Učiteljice« je bila ena izmed najboljših amaterskih predstav v frančiškanski dvorani, zato je tem bolj čudno, da je občinstvo pri prvi predstavi skoraj popolnoma izostalo. — Igra, ki jo bodo ponovili na binkoštno nedeljo, bi vsekakor zaslužila več zanimanja. Fr. V. Koncert pesmi in arij ge. Franje Golobove Glasbena Matica ljubljanska je priredila ta me6ec že tretji koncert. Gospa Franja Golobova je zbrala pesmi slovenskih in italijanskih avtorjev ter po eno arijo Cajkovskega, Saint Saensa in Verdija. V prvem delu programa smo slišali pesmi italijanskih skladateljev: Pergoleseja »Eia mater«, dve pesmi Carissimija »Pesem« in »Zmaga«, Falconi- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 19. »n 21. url 1 Zanimiva in aabavna llubavua zgcdoa Lepa Suzy Gilbert 011, MICHELE MOItGAN Georg. Lannea (s slovenskimi napisi) Kino Matica, telefon 22-41 MADAME BUTTERFLY Plim klasične mimike in srce spga'ofe vsebine Maria Cebotari, Fosoo Giochettl, Luoia E iglison, Luigi Ainiirante Kino Sloga, telefon 27-30 Film globoke in ganljive vsebine Za otrokovo srečo Film je opremljen s hrvaškim besedilom i n o U nion, telefon 22 21 do najnovejšega časa. Na programu so bili samospevi Benjamina Ipavca, Emila Adamiča, Lajo L. M. Skerjanca, Marijana Lipovška in Slavka Osterca. Prvega je zapela »V spominsko knjigo«, drugega »Kot iz tihe zabljene kapele«, dve Laiov-čevi »V mraku« in »Žalostna deklica«, Škerjancevo »Vizijo«, Lipovškovo »Tebi« in Osterčevo »Procesijo«. V tretjem delu pa smo slišali arijo Pavline iz cajkovskega opere Pikova dama, arijo iz Saint Saensove opere Samson in Dalila ter arijo Azu-cene iz Verdijeve opere Trubadur. Program je bil dobro izbran in smotrno razporejen; saj nam je prikazal pesmi starejših in novejših avtorjev bodisi v prvem bodisi v drugem delu. Koncert je bil po izbiri programa in po svoji izvedbi na visokem umetniškem nivoju. Najlepše je pevka zapela Falconierijeve »Lepe oči«, Scarlattijevo »Že sonce vzhaja«, dalje dobro napisano in močno učin-kujočo pesem »Megle«, skladatelja Respighija, s katerim je zaključila prvi del. Med domačimi skladbami v drugem delu so posebno lepo bile oblikovane: Ipavčeva »V spominsko knjigo«, Lajovičevi »V mraku« in zlasti »Žalostna deklica«, ob katerih smo spričo ostalega programa lahko najprepri- čevalneje zaznali visoko vrednost skladateljevih mojstrovin. Lepo je izoblikovala tudi Osterčevo vprav cankarjevsko občuteno »Procesijo«, ki močno notranje učinkuje kakor ne zlepa vsako Osterčevo delo. S tem je koncertantka zaključila drugi del in prešla v zadnji del že omenjenih arij, ki pa niso prišle do take veljave kakor pesmi. Glasovno se |e od jesenskega na6topa pojavil zanimiv preobrat: nižina močno zboljšana, dočim ji višina ni bila tako polna in topla, kakor smo je bili vajeni. Dasi je bilo njeno oblikovanje na tem večeru morda najboljše, je glasovna svežost zlasti v prvi polovici programa fiopustila, a se je glas proti koncu vedno zboljševai, kar je znak vpliva vremenskih izprememb. Ga. Golobova ima izvanreden pevski material, velik obseg in volu-minozen glas. Kar se petia samega tiče, je pripomniti, da jjokrivanje vokalov zavzame včasih tako stopnjo, da ni mogoče razumeti besedila. V splošnem je bil koncert dober. Spremljal je pevko na klavirju pianist proi. Marijan Likovšek, katerega oblikovanje in smiselna podreditev inštrumenta pevkinemu glasu je prehajala v skladno enotnost. Navdušeno občinstvo je od pevke želelo še nekaj pesmi, ki jih je ob koncu dodala. Dvorana je bila jx>j>olnoma zasedena in bo gotovo tudi ob vsakem bodočem pevkinem nastopu. sil. Z bivšo jugoslovansko vojsko po Grčiji Doživljaji Ljubljančana na begu iz štipa do Kalamate Ljubljana, 29. maja. Včeraj smo popisali nenavadne doživljaje mladega vojaka iz Ljubljane na njegovem begu z bivšo jugoslovansko vojsko po Južni Srbiji do Grčije. Tukaj, na grških tleh so se šele prav za prav začele prave zanimivosti, saj je bil beg preko Južne Srbije, spremljan z bombami iz nemških letal pod pritiskom oklopnih divizij, sličen doživljajem številnih drugih naših vojakov. Naj pripoveduje sam, kako se mu je godilo na Grškem: Zbiranje razbite armade V Lerinu smo šele začeli preštevati naše vrste. Opazili smo, da nam manjka poveljnik operativne divizije, katerega so ujeli Nemci v Velesu. Zalotili so ga ravno na mostu. Z nami pa je bil poveljnik bregalniške divizijske oblasti, dalje poveljnik vardarske divizije s svojim pomočnikom; vsega skupaj je bilo pet generalov, veliko število višjih in nižjih častnikov, kakih 50 podčastnikov ter samo okoli 150 vojakov. Popoldne pa so začele vreti čez mejo še druge vojaške edinice, toda zopet večinoma sami častniki. Vojaki so ostajali v zaledju, ker so vztrajali na položajih. Očividno je bilo, da so zlasti višji oficirji prepuščali navadnega vojaka njegovi usodi, sami pa so iskali rešitve v begu. Tako se nas je do poldneva nabralo, da je bilo več oficirjev kakor vojakov. Med njimi je bilo tudi več letalskih oficirjev iz Skoplja — pa na avtomobilih in brez letal. Pojavila se je tudi cela baterija petih protiletalskih topov Baterijo so poslali v Kožane, od tam pa v fronto. Baterijo so angleži pozneje vkrcali na ladjo ter jo odpeljali. Stiki z grško in angleško vojsko. V Lerinu smo videli prve grške vojake. Bili so dobro opremljeni in imeli orožje angleškega izvora. Sprejeli so nas lepo. Tudi pozneje, na svojem tavanju po Grčiji sem se velikokrat prepričal o lepih lasttlostih grškega vojaka. Delil je z nami tudi zadnji košček kruha, prenašal je vse napore z lahkoto, mesec dni trajajoči marši ga niso utrudili. Angleške vojake pa smo srečali prvič na poti iz Lerina v Kožane. Iz Lerina smo se odpeljali z avtomobilom v mraku. Med potjo smo srečali silno kolono angleške vojske, ki se je vozila vso dolgo noč mimo nas. Neprestano so brneli po vseh cestah kamijoni, tanki, topovi, vse motorizirano. Niti enega angleškega vojaka nisem videl hoditi peš. Na vseh križiščih cest so stali angleški prometniki ter se je razvijal ta ogromni promet v temni noči v redu. Vozili so se pa samo ponoči v redu. Vozili so se pa samo ponoči, ko jih nemško letalstvo ni moglo videti. Tanki so bili vseh vrst, med njimi tudi zelo težki, vsak kami- jon je vlekel priklopljen protitankovski top na dveh kolesih. Oborožitev angleške vojske je bila dobra. Celo pot smo imeli potem stike z Angleži. Zanimali smo se za njihovo prehrano: vse so pripeljali s seboj, živeli pa večinoma od konzerv. Na vsakem kamijonu je majhna kuhinja na petrolej. Bili so povečini Novozelandci I din; Itnlloiubkl •C I asi I din Debelo tiskane naslovne besede se raftunaje dvojno. NaJinanJAl inmet ta mali ogla* U din. • Mali •rlaal se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri atlasih reklamanra cuaAaja se raAuna enoknlonska. 1 mm visoka »elitna vrstica po I din. • Za plamen« odgovora »leda nallk oelasev treba prllotltl anamko. B Službe B Dobe: Poslrežnico snažno ln pošteno iščem za popoldan. Nastop takoj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8242. Enosobno stanovanje z vsemi prltikllnamt oddam mirni stranki. Frl-škovec 6. Uradnika f popolnim znanjem slovenščine in Italijanščino ter strojepisja Iščemo. — Reflektiramo samo na prvovrstno moč s prakso. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfekten«-8232. Hlapca h konjem sprejmem. Poljanska 44. Pisalni stroj prenosljiv 6 kovčegom, malo rabljen, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8253. Štedilnik rabljen, 2 yt plošče, ba-bren kotltč, se proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8059. B Službe B JSteio: Iščem službo žagarskega mojstra, gozdnega poslovodja ali v pisarni. Govorim 5 Jezikov. — Sporočiti na naslov: Kaučlč, Zaloška c. 80 a. BStanovanjaB Dvosobno stanovanje z vsemi prttlklinaml Iščem za takoj v bežigrajskem okraju. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Reden plačnik« — 8243. ■ Sebe ■ Oddam sobo z souporabo kopalnice — boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8230. ■Poizvedbe B za živali Konja št. 2S02, 158-169, pram, bela lisa na glavi, z malo zaraščeno odrgnino pod križem, star 16 let, iščem proti nagradi 1000 dinarjev. Wlndlscher Jože starejši, restavrater, Novo mesto, kolodvor. »REAlITETAa posestna posredovalnica » Ljubljani ja samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poŠte Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino v LJubljani In njeni okolici kupimo. »Reallteta«. Prešernova ulica 64-1, nasproti elavne poste. Telefon 44 20. V delo oddamo večjo množino trikotažnega blaga 7. vsemi potrebščinami za konfekcijo triko-perlla prott plačilu za delo ali povrnitvi stroškov po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Kon fekcija«-8241. k Premo!! x suha drva nudi I.Pogainlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Damsko in moško kolo najboljše Italijan, znamke, tovarniško nova, poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Flgovec, levo dvorišče). B Cbjuro | Dober voz št. 3831 se nahaja pri Gazvoda Antonu, Brusnice 53, občina Brusnice pri Novem mestu. Ženski paradiž na Sumatri Nekaj ameriških sociologov se je vrnilo s popotovanja z otoka Sumatre, kjer so se bavili 6 proučevanjem prebivalstva v džunglah, z Menankabuji. Tu je popolna vlada žensk. Ce se hoče katera orno-žiti, pošlje očeta z darovi k temu in temu izvoljencu in dotični se mora tebi nič meni nič odzvati vabilu. Mož nima v zakonu nobene besede in žena je tista, ki ga v vsem nadzira in mu ukazuje. Če se mož le enkrat kaj pregreši, ga žena koj zapodi iz hiše. Po nekaterih družinah ima najstarejši moški še nekaj besede, a le za to, da sme kaj priskrbeti, ukazovati pa na noben način ne sme nič. Mož ni le podrejen svoji ženi, ampak tudi vsem drugim članom ženskega sorodstva. Otroci, ki se rodijo v novem zakonu, pripadajo k sorodstvu žene in dobijo tudi priimek po ženi. Vse vaške in občinske posle vodijo ženske. Vendar — tudi ta paradiž ni večen, zakaj nove zamisli so tndi semkaj prodrle od vzhoda — in počasi spreminjajo raj žei%ik — v pekel. Neronovih časov Jedilnica znanega rimskega cesarja Nerona, krvoločnega preganjalca kristjanov, je bila pravcato tehnično čudo. Vsaka najmanjša stvar se je v njej lahko gibala s pomočjo posebnega mehanizma. Tako so se na primer gibali zidovi v jedilnici in pa strop, ki je bil poslikan z zvezdami, prav tako, kakršno je bilo v resnici zunaj nebo, torej so se premikali stalno po zakonih sončnega sestava okoli mize, pri kateri je sedel Neron s svojimi gosti. Celo umetni sneg in dež so imeli v jedilnici. V deževnih dneh je tudi v jedilnici deževalo, in sicer je padala izpod stropa parfumirana para v lahnih hlapih, pozimi pa je snežilo — izpod stropa so padali cveti belih rož. Pesnik Friedrich Schiller je v mladosti rad igral na harfo. Neki njegov sovrstnik, ki ga ni maral, mu je v neki družbi rekel: »Schiller, ti igraš kakor David, samo ne tako lepo.« »In ti prijatelj,« mu je odgovoril Schiller, »govoriš kakor Salomon, samo ne tako modro.« Pouk Gospodično dobrega posluha bi poučevala v glasbi in Italijanščini zakonca Ep-pich, glasbenika, Fara pri Kočevju. Stroga moralnost. Strojepisni pouk večerni tečaj. Pričetek 2. junija. Chrlstofov zavod, Domobranska 15. Credito Italiane B a n c a d i Interes se n a z 1 o n a 1 Tutte le operazionl dl banca, cambio e bona. Servizio spadale per 1* rolazioni commerciali con 1'estero. Sede sociale: GENOVA Direzione centrale: M1LANO Capitale e riserva: Lit. 623^394.040"— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano / Filiali In tutta Italla. no i.l I'- Banche affiliate: Banca Dalmata di Sconto: Zara. Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italian® Zavod obče narodnega z n a č a | a Sedež družbe: GENOVA Centralna direkcija M1LANO Glavnica in re'erva: Lit. 623,394 040'— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Speciialna služba za trgovsko posle s inozemstvom. Podružnice po vse) Italiji. Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Par s, Niča, Tunis • Banco Itaio Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italifcnj per la Cina: Sangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires itd. Green: 28 Luč in tema Izprehodil sem se večkrat po sobi. Molčala 6va. »To so vse same prazne in fantastične slike,« sem pričel in stopil pred Harvvella. »Vem,< je odgovoril, »ob vedrem in jasnem dnevu postanem praktik, pa spoznavam, da je smešna obdolžitev ubogega tajnika, ki sloni na sanjah. Sanje niso dokazi, s katerimi se more stopiti pred sodišče. Ne. gospod Raymond,« in pri tem je položil roko na mojo ramo, če bo kdaj morilec priznal svoj zločin, tedaj, verujte mi, bo to mož mojih sanj.« »Vi govorite tako prepričevalno o stvari, pa se kruto motite Kolikor je meni znano, je Clavering vsega spoštovanja vreden.« »Jaz ne mislim dolžiti njega. Nisem nor, gospod Raymond. pa vam zaradi tega tudi tako odkrito povem vse, kar tni je znano, vedoč, da boste vse le zase obdržali. Upam. da pojmujete moj položaj v teh okoliščinah, kakor tudi to, da nisem mogel ničesar drugega ukreniti.« Pri tem mi je podal roko. »Gotovo,« se mmu stisnil roko. »Zvečer me ne bo doma in za nekaj dni bom zadržan zaradi poslov. Vi boste lahko tudi brez mene nadaljevali z delom in mogoče mi prinesete rokopis.« »Dobro.« vPričakujem vas jutri zvečer.« »Prav,« in hotei je oditi. A naenkrat, kakor bi ga bila zadržala neka nova ideja, reče: »Ker ne bova nikdar več razpravljala o človeku, ki je bil predmet mojih sanj, prosim vas, da mi po-bliže poveste, kaj je vam znano o njem. Smrt je nekaj za vse časti vrednega, potem ga tudi dobro poznnte.« »Vem za ime in stanovanje.« »Kje stanuje?« »V Londonu, on je Angle.« »Ah!« se je začudil Harwell. »Kaj se temu čudite?« Vgriznil se je v ustno in uprl pogled v tla, nato me je pomenljivo pogledal. »V resnici se čudim.« »Zakaj?« »Rekli ste, da je Anglež. Gospod Leaven-\vorth je posebno sovražil ta narod. To je bila njegova posebna lastnost. Nikdar ni rad sprejel Angleža.« Sedaj je bila vrsta na meni, da sem se čudil, »Znano vam je,« je nadaljeval tajnik, »kakšne predsodke je imel gospod Leavenvvorth. Preganjal je Angleže z jezo, ki mu je prešla v ma-nijo, pa je večkrat dejal, da bi rajše videl mrtvo hčer, nego bi jo dal Angležu za ženo...« Hitro sem se obrnil, da ne bi pokazal, kako so name delovale te besede. »Ce mislite, da pretiravam, potem vprašajte samo gospoda Beebeya.« »Nimam vzroka dvomiti nad vašimi besedami.« »Gotovo je imel važne vzroke, da je tako sovražil britanski narod, pa vendar mi ni znano, zakaj. V svoji mladosti je živel v Liverpoolu, kjer je imel priliko seznaniti se s šegami in lastnostmi angleškega naroda « S temi besedami je stopil tajnik k vratom, a sedaj sem ga zadržal jaz »Vi ste dolgo živeli z gospodom Leavenvvor-thom. pa vam bo znano lo, kar vas bom vprašal.« »Prosim.« »Ali mislite, da bi bil on v stanu zaradi svojih predsodkov odbiti Angleža, ki bi prosil za roko njegovega nečakinje « »Več kot prepričan sem.« Dalje ga nisem zadržaval. Vedel sem, kar sem hotel vedeti in nič več mi ni bilo treba dalje iskati... XX. Krpanje. Ker se je Clavering pogovarjal z menoj o nekem svojem prijatelju in hotel zvedeti za moje mnenje o pravomočnosti ženitne pogodbe, sem takoj uvidel, da je govoril le o svoji zadevi in obrnil vse v svoje razmerje do Eleonore Leaven-\vorthove. Premišljajoč o tem, sem si stavil različna vprašanja. Da poiščem in dokažem resničnost svojega mišljenja, sem reduciral vse svoje zaključke v naslednje točke. 1. Clavering je moral biti ob istem času t. j. v mesecu srpanu v naši državi in bivati v kakem kopališču ne\vyorške okolice. 2. Kopališče je moralo biti prav isto, kjer je bivala tudi Eleonora. 3. Obadva morata biti v ožji zvezi. 4. Morala sta istočasno oditi iz kopališča in to samo zato, da sta se nekje v okolici poročila. 5. Metodijski duhovnik, ki je medtem umrl, je moral bivati v bližini kopališča. Sedaj se samo vprašujem, kako naj dokažem dejstva. Claveringa sem poznal premalo, da bi se mogel naslanjati nanj. Raditega sem se oprijel Eleonore in njene preteklosti. In v resnici sem naglo našel, da je bila v srpanu v nekom ameriškem kopališču. Ali je bil tudi on tam? Da to doženem, kar je bila moja glavna naloga, sem sklenil iti drugi dan v kopališče R. Preden sem šel, se mi je zdelo potrebno, da zberem vse dokaze in da se posvetujem z Gry-cejem. Našel sem ga na divanu v njegovem stanovanju. Nesrečni revmatizem ga je priklenil na dom. Pozdravil sem ga. opravičil se je s svojo boleznijo ter takoj prešel na temo z besedami: »Če sem se začudii, ker mi je pobegnil ptič iz Iloffinannove hiše.« »Čudim se le, kakor ste mu vendar dovolili ubežati,« sem odgovoril, »ko mi je ravno mnogo na tem, da se spoznam z njim. Prav gotovo ste mu namenili eno glavnih vlog v naši žaloigri.« »Da je odšel, ni najmanjši protidokaz. Pa pustiva to. Ali vam ni Clavering ničesar dejal, ko se je poslovil od vas?« »Na to vprašanje zelo težko odgovorim. Iz gotovih vzrokov ne morem o tem z vami prav odkrito govoriti, kakor bi to pravzaprav moral. Povedal vam bom vse, kar smem povedati. Pokazal se je v tako nejasni sliki, da moram še mnogo preiskati, dokler ne bom na čistem in se bom mogel z vami o tem posvetovati. Mogoče mi on poda ja kl juč...« »Potrpite malo,« me je prekinil Gryce, »ali je to storil vede in v slabi nameri, ali nevede in v dobri nakani?« »Mislim, da je storil z najboljšim namenom.« »Zelo težavno je, ko se nočete jasneje izraziti, ker se bojim da vaša lastna iskanja ne bodo uspela in boste potrošili samo svojo silo.« »Na to bi morali prej pomisliti, ko ste me vzeli za svojega pomočnika.« »In vi ste so trdno odločili, da boste postopali v tej zadevi na lastno pest?« »Gospod Gryce, stvar je taka-le: Po vsem svetu je znano, da je Clavering poštenjak. Še slutil nisem, iz kakšnih razlogov ste me opozorili nanj. Pa vendar sem našel nekaj takih znakov, ki so vredni, da jih pobliže preiščem.« »Prav to morate vi bolje vedeti. Čas hiti ln treba bo kaj storiti, ker občinstvo je že nestrpno.« »Znano mi je in ravno zaraditega sem prišel k vam prosit pomoči pri reševanju današnjih zadev V, veste nekatera dejstva, katera moram zvedeti na vsak način. Ako tega ne vem, mi ni mogoče vam vsega povedati. Govoriva torej odkrito. Ali mi hočete povedati, kaj veste o Cla-veringu?« »V resnici preveč zahtevate od detektiva.« Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlii