Razne stvari. Iz domačlh kr<\jer. Občni zber moSke in ženske podražnice »družbe sv. Cirila in Metoda« za Maribor i n o k o I i c o bode prih. sredo, dae 16. marcija ob 8. zvečer v restavraciji mariborskega »Narodnega doma«. Vspored običajen: poročilo načelstva, volitve Bovega odbora, prosti nasveti. Želeti je prav obilne vdeležke vseh udov. Posebna v a b i 1 a se ne bodo r azpoSiljala; 8 tem poročilom stevsi p-ijatelji in podporaiki prekoristao dr užbe iskr en o po v a b 1 j e n i. Naznanilo. Volilai možje kmetskih občin naj pridejo na dan volitve za okrajni zastop (17. marca t. 1) najmaaje pol are pred začetkom v Nartdai dom zaradi pogovora glede volilne komisije itd. — V Ptuju, dne 9. marca 1904. — Odbor politifin. draStva »Pozor.« S šole. Kot nadačitelja sta nameSčena: Fraa Lorber od Sv. FlcrjaBa pri Rogatcu na Soii v Braslovčah ia Ivaa JezovSek, učitelj pri Sv. Lcvrencu nad Prožiaom na isti 8oli. Stalae ačiteljioe so postale: pri Sv. Jederti nad LaSkim ondotna začasna učiteljica Ljudmila Gornilšek, v Libojah ačiteljica iz Rečice Ljudmila Božič, v Dobovi pa oadotai začasni ačiteljici Terezija Požar in Friderika Zechner. Učitetjica za ženska ro<5na dela pri Sv. Pavlu v Sav. dolini je postala učiteljeva soproga Marija Pečar. Možitev se ie dovolila učiteljici Mariji BriuSek, roj. Delakorda pri Št. Jaaža Ba Drav. polju z oadotaim ačiteljem Petrom Loparaikom ter Mariji Zapančič v Šmarju pri Jelšah z ondotnim ačiteljem ia županom Fr. Ferliacem. Mariborske novice. Okrožna scdaija išče s tiralnico 281etaega Friderika Hauser, rojeaega v Ptaju, ki ima razae pregrehe na vesti. — Minoli teden je obsodilo okrožno sodiSče 351etnega delavca Jakoba Sekan iz Brega pri Ptaju zarani tatviae na 8 mesecev težke ječe. Po doslažeai kazai se odda v prisilno delavnico. Sekan je že 52krat predkazaovaa in sicer je že sedel vsega skupaj 5 let in 7 daij. No, mož Se ni preveč star in se še lahko poboljSa. — V gostilni »pri zlatem koaja« so prijeli nekega Allreda Bartis iz Nemčije, ker je prigovarjal dva fanta, naj stopita k vojakom v tajo državo. — V Maribora so prijeli minoli teden aekega Jož. Meinhardt, ki je vkradel iz larSke kapelice v frančiskanski cerkvi v Gradcu brilantai križ vreden okoli 2000 kron. Hotel ga je tukajSBjemu javelirju Ilgerja prodati. Temu se je pa zdelo samljivo, odkod ima mož križ ter ga je javil policiji, ki ga je vtaknila v lukBjo. Istočasao so prijeli tudi tri Bjegove tovariSe. Nerazumljiv napis! V Mariboru je na nekih darih ta aapis: »Vhod v zravni Štacuai.- Opazcvali smo aekega kmeta ia ajegovo žeao, ki sta ta napis brala, brala pa ae razamela Nazadnje je kmet zraajal z glaro in rekel: »Pojdiva.« Zakaj Ijudje ne aaredijo rajži japoaski napis, ker bi ga ljadje ravao tako razumeli, kakor tega. Mariborake porotne obravnave. Kakor smo poročali, ubil je dne 6 jaauarja 1.1. delavec Aaton Glavič iz Peker pri Mariboru Jaaeza Novak, zelezaiskega delavca iz Maribora zaradi Ijubosamaosti. V pondeljek se je vrsila radi tega obravaava pred mariborskimi porotaiki in je bil Glavič obsojeB aa Stiri leta težkega zapora, poostreaega z mesečDim postom ia temnim zaporom na 6. jaauarja vsakega leta. — V torek je bil obsojen 25 letai mizarski pomočaik Aaton Juhart iz Stare vasi okraj Ptaj, na Stiri leta težke jefie, poostrene s postom, trditn ležiSčem in temaico 26. dan v.sakega meseca. Juhart je z aožem zaklal, kakor smo takrat poročali, v Št. Janžu aa Drav. polju pijoriirja Ekarta. Sadje- in vinorejski tečaj za učitelje T Mariboru. V ta tečaj je ces. kr. deželai Solski avet poklical sledefie ačitelje iz Spod. Štajerja: K. PestevSek v Slivaici pri Mariboru, P. PavliB iz Št. Petra pri Maribora, A. Godec iz Lembaha, J. Rajšp iz Ormoža, L. Čiraej iz Griž pri Celju, J. Čuček iz Št. Ruperta v Slov. gor., T. Weiahard iz Dornove, J. Žiher iz Varberga, K. Pertl iz Kapele pri Radgoai, J. Kit iz Sv. Križa pri Slatini, J. Kavčič iz Št. Juagarte aa Pohorja, J. Šamperl iz Makol, J. Culk iz Dobrae, F. Geder iz Ormoža ia J. ViSčaj, uCitelj na c. kr. državai ljudski Soli v Trslu. Pri Sv. Barbari pri Mariborn je umrla dne 1. t. m. Ana Stiper p. d. Laadorn v 92 leta. Stara stenica ai bila aikdar bolaaa, ker je b la zmerBa, opra<ljala je svoja poljedelska dela do zadajega časa. Bila je že tadi prababica. N. v m. p.! — Dae 14. sveCana je umrl 25 letni fant Matija Rošker, ediai sia Jožefa Rošker, kmetice v Jabloacib, po kratki mačBi bolezai. N. v m. p ! Sv. Urban pri Ptnjn. Na Ojstrovca na Posestvu gosp. orgaaista je kopalo petero mladih Ijudij gramoz 2a cesto. Bili so vsled vžitega žgaBja vsi prav dobre volje. Ob treh popoldaa se je aakrat vsula zemlja aa 21 ietnega Alojzija Bezjak in Marijc RepiS. Alojziju Bezjak je mogel poklicaa daSai pastir p jdeliti le Se sv. posledBJe olje, in že je bil rnrlifi; Mariji Repičevi pa bo bojda v kratkem boljSe, ker le v aogah čati tolike boiečiae, da so jo morali prepeljati aa dom. — V Urbanski župaiji se vrše sedaj cbčinske volitve, ki so v marsičern prav zanimive. Pokazalo se bo namreč, v kateri občini je aajveč zavedaih gospodarjev. Ko bodo volitve koočaae, vam bomo poročali Bataačaeje. Preve3elega poročila se pa ae smete aadejati. Od Sv. Rnperta v Slov. gor. se aam poroča: V krčmi J. Oraika v Selcah so se fantje hudo skregali. Posledica tega }e bila, da je M. PakSič z aožera razparal Jaaeza PoStraka iz Straže trebah. Med tern pa je J. Fras tako stepel brata J. PoStraka, da je nezavestea obležai. K sreči je pritekel k tema crcžaik, kateri je nesrefiBeža obvezal. Malo apanja je. da bi facta ckrevala Prepeljali so ju v maribcrsko bolBišnieo. PakSiča so orožniki takoj odvedii. Fras pa se je drngi dan sam javil sodaiji. Od Sv. Lovrenca na Drav. polju. »Štojerčevi« nemškutarji so najbrže 2e pozabili, kako so biii pred par leti pri nas pošteao tepeai, ko so boteli hajskati zoper naSe vrle sloveaske voditelje in aaSe poslaace, krr bi se drugače ne upali sedaj zopet iako nesramno napadati ptujskih Sloveacev. »Štajerc« napada vse Sloveace okoli »Narodoega doma« in »Posojilaice«, dasi je ravno ptajska »Posojilnica«, ki je že sto ia sto kmetov reSila iz krempljev BemSkih odvetnikov. Kam pa se caj ubrnemo mi Sioveaci diagam, kakcr k »Posojilaici«, ako se aahaiarao v denaraih zadregah? A!i naj gremo k ptujski nemški hranilaici? Tako prijazaih, tako usnHijanih m tako postrežljivih gospodov, kakcr pri ptujski sloveaski posejilaici pač ne najdete ntkjer pri aeraSkatarjih, Seveda Nemce le jezi, da »Posojilnica« bolje uspeva kakor »neraški vordahferem« in odtod vsa jeza in srd aa Slovence. Istotako jezi aemikutarje, da je ptajski okrajni zastop v siovenskih rokah. Zato aapada »Šiajerc« aesramno vse sloveaske člane okrajnega zastopa. In vendar se aahajajo v sedaajem okrajaem zastopu n»iodličaejSi Sloveaci iz vseh staaov. V ptajskera okrajaeai zastopa ae Bahajajo 8* samo »dchtarji« ia »duhovniki«, kakor »Štajere« pi8e, ampak nahajajo se tudi obrtniki ia kmetje, ki gotovo bolje razamejo gospodarstvo ptujskega okraja, kakor pa »Štajerc« ic njegovi aemSkatarski privržsnci. Kdo pa je pcpravil cesto aa Ptajsko goro? kdo majSperski breg ? To vse je stori! sedanji slovcnski okrajai zastop! Ia kaj so storili Nemci, ki so imeli poprej okrajai zastop v rokah? Prav ni<5, ia prav ni$ za nas kmete. Ako bi ae bilo Sloveacev, bi 8e daadaaes morah uocgi kmetje v majSperSki breg vlačiti voziček drv s tremi ali Stirimi pari živine. Ptajski BemSkutarji zatorej na| nikar ne mJslijo, da bomo pri prihodajih volitvah v okrajai zastop pustili aaSe vrle Sloveace aa cedilu ia volili aemSkatarske privržeace. Ljadje, ki zatajijo svoj sloveaski materin jezik, uimajo ia ne morejo imeli srca za slovenskega kmeta! Pečke pri Makolah. Dobili smo sle- deče poročilo: Zadaja Stevilka »Slov. Gosp < poroča, da je posest. Jakob KroSel iz Pečke pri Makolab iz Rač u semaja grede utoml. To ni res, da bi bil atonil, kajti ležal je 12 metrov od jarka ob isti okraj J. stezi, katera pelje od Šikolj črez Sasterže do Pečke na sahera. Obleka aa zgorajem delu telesa ai bila populaoma mokra, pač pa aa spcdujem delu. To spričuje, da je najbrž zaSel črez jarek ter ga \e krč ali bcžjast ali kaj tacega usmrtilo. Nekateri pa pravijo, da ga je kdo ubil. Bila {e baje aa lediai okola njega daleč okrog popoiacma zeailja zmečkaaa kakor aa stezi. Pijaaec ai bil aikoli! Pragersko V aedeljo, dae 6. t. m. je pri premikaaju železoiskih vozov premikač Mibael ŽMdar prišel tako aesrečBo med vozove, da je bil pri priči mrtev. Traplo so prepeljali v »podDjepokkavsko mrtvašBico. Nesrečai zapaSfia vdovo z eaira otrokom. Pri Sv. Petru pri Radgoni je umrla dae 3. t. m. po vefiletai hudi bolezai gospa Marija H a m 1 e r, mati č. o. Etekta, fraaeiSkaaa v Nazarjih nad M >ziriem N. v m. p.! Deklica se ie zgubila Zadajega minolega meseca se je peljala 12letaa Marija Pavlič, bčetka posestnika Tomaža Pavliča v Rotteaberga pri S?. Lovreaca aad Mariborom v Maribor, obiskat sorcdaike. Dragi daa bi se morala zopet vrBiti na dom. Toda cd tega čas?, je zginiia. V Sčavnici pri Radgoni ie zgorel 24. febr. mlia Aatcaa Tretoak Škode je okoli 4000 K medtem ko ai bil mlin aiti za polov^co te ceae zavarovan. Celjske novice. Kakor se je sedaj pokazalo, aiso pri Rašušu kradli niegovi lastai asiažbeaci, ampak taji ljudje. Škoda zaaSa več tisoč kroa. — V Bedeljo, dae 13 sašca t. 1. se vprizori v Narodaem dumu Govekarjeva narodna igra v štirih dejaajih »Legijoaarji.« — Iz Črešnic nam piSejo: Sto m sto let imsjo že Čreaaieaai. Špitaičaai in Drameljčaai svojo pot v Koajice skoz knezovo graSčiao. Nekaj let sem se hcže ta pot ljudeaa zapreti. Zoper tako nakaao se je vlcžila pritožba aa glavarstvo pred večimi leti, pa Se ai odgovora do daaes. Na novo tožbo je glavarstvo slednjič vandar sklicalo ljudi iz treh žapaij v Zajcklošter. aaj pot ali prodajo ali pa jo Se aaprej zahtevajo zase Veiika večiaa ai pastila pota. Tedaj je konjiška občiaa pol zaprla. bojda po postavah. Kmetje so hoteli nato 20. febr. zagrajo razdreti. Glavarstvo se jim je aprlo z žaadarmerijo ter »e zdaj grozi s badimi kazaimi vsem tistim, ki bi 8e pri8li zagrajo razdirat, prtdno ^e reč skoača po postavi. Zoper postavo no rečemo nič. Skeli aas le krivica zoper uašega žapaaa. Nepremisljeno je 20. febr. aetd rekel, da je na8 župaa kriv, če zgabimo pct; drugi ie slepo trdil, da se je dal župaa podkapiti ia žre v graSčiai za svojo izdajstvo; pa ga ai bilo v Konjicah; aekteri pa so zvečer z arži drli nad fljega v njegovo hižo. Kazaovaai bcdo gctovo. Občaai, premislite zdaj v«se to dobro. Ako postava dovoli star pot vzeti ali zapreti, ni biio potrebno Ijadi v Zajeklošter klicati in pota bi tadl žapaa ne bii obraail, č-e bi bil stal 20 febr. celi dan v Koajicah. Pa »e takrat, če bi bil res kaj zakrivil, ko ai pr-šel v Koajice, bi se ne »inelo tako grdo zoper Bjega hujskati. Odkar on vlada občiao, je mir v Bjej. Na vso raoč si prizadeva občiao iz starib dolgov izkopati, Sloveaec je. Če bi se bil pot prodal, je vedao zahteval velžko odSkodaiae, z mcžmi 86 je za pot obrnil do dokt >rja. Za trad si Be zaslaži aehvaležnosti. Hočete, občaai, na njegovo prizadevaaje pozabiti ia prejSBe burae čase aazaj imeti ? Ne poslušajte hajskačev, ki črtijo katoliSke ia sloveaske kmete! Za sebe bi ae včakali aič dobrega. — Prvega marca je svojo službo takaj nastopil gospod učitelj iz GoriSkega. Odislema gospoda učitelja kličemo: Bog Vam povrni va8 veliki trad. Sv. Jernej pri Koajicah, Bralnu draStvo je letos napredovalo za precej adov. Kar se tiče pa pevskega draStva, je moralo izostati, zaradi pomanjkaaia basov. A dekleta bi pa vendar 3e lahko nadaljevala, zlasti pri cerkvenem petja. Za aekaj časa jih pastim, da se naspi]O, a o priložaosti jih pa že bom predramil, če se ae bodo same. Lahko se pa veadar poaaSamo, da zahaja k Bam v tolikem Stevila »NaS Dom« in »Si. Gospodar«. Vselej ga že tezko pričakujemo. Pa tadi ptajske krote ae aiaajka. Edea je pa veadar že letos pozebel. Sedaj bomo zlcžii skupaj, da pripra- vimo zrakoplov za našega pismonoša. Kajti bojimo se, da aam prehitro ne cmaga, ker mora tako težko nositi to giUae kroto. Po- sebao pa letos, ker je vedno dosti blata. Vse- lej ga tako zdelajo, da se nam sraili. Komaj obdrži tcrbico, katero hočejo razaesti. Več izstisov ga prihaja na ime že davao umrlih. To je pa vendar čadao! Iz Kozjega. TakajSaa prcdajalka dubaaa je veadar eakrat dobiia sloveasko-aemske postae tiskoviae, odkar sta jo bila »Slov. Gospodar« ia »Domoviaa« nekoliko opomaila Zdaj naj zgiae 8e tista aemška tablica asd vrati ia aaj se nadomesti s sloveasko, da bodo vedele tadi drage stranke, ne samo kozjanske, kaj da pomeni. Iz Podsrede se aam Bazaaaja, da se bo vršil veliki živiaski sejem aa stari Sv. Gori pri Podsredi letos v pondeljek 21. marca; po aavadi jo bil na tiho soboto, to leto pa je ta daa prazaik sv. Jožefa. Živo dete v Savi. Na dan sv. Matije so potegaili bliza Loč v brežiskem okraja iz Save majhen zaboj, v katerern so aaSli majhno dete, ki je še živelo. Deteta je bilo toplo postlaao v zaboja, tako da ai trpelo mraza. Dete so krstili za Matijo ia ma pridejali ime Sava. Oblasti iščejo otrokovo mater. Pleterje pri Brežicah. V stadenec je padia 29. febraarja 56 letaa Marija KroSl. Ko je zajemala vodo, se ji je zavrteio v glavi, zgabila je ravnotežje ter padla v vodo in atonila. »Slovenska domovina v opisih in slikah." V »Slovencac ja nekdo sprožil misel, aaj bi dražba sv. Mohorja kot prvo bodcče kraje- in aarodopisao deio izdala knjigo, ki bi aaru opisovala aaže krasne sloveaske kraje in nam jih predočila tudi v slikah, da bi se na3e Ijudstvo iz aje učilo spozaavati sloveasko domoviao ia nje krasoto, jo ljubiti ia se za aje napredek potegovati še v večji meri'kot dosedaj. Ta misel je izvrstaa. Treba aam je nataačno požnati to, kar je naše, kar imamo sami, potem aaj bi se podajali 3e dragam. Priporočamo zato vodstvu slavne naše dražbe, aaj ne prezre tega, predioga, aaj že sedaj preadarja, kako ga izvrSiti. Gotovo se bodo nasli pcžrtvovalai pisatelji, ki bodo pomagali dražbi izvrSiti to izvrstao misel. Kratko zgodovino sv. katoliike cerkve je izdal vele<5. g. A1 o j z i j S t r o j, katehet v Ljabiiaai. Natisaila ia založila jo je tiskaraa »Drazbe sv. Mohcrja« v Celovcu. Stane 1 K 40 v. Naroči \e aajlažje pri »Družbi 3v. Mohorja«. Namenjeaa je v prvi vrsti za šole, vendar si ne moremo kaj, da bi je ne priporofiili tudi drugim, posebao pa aašim draStvom. Pisaaa je namreč v lepem, a za vsakega priprostega človeka aratjivem jezika. DoJžaost vsakega kristjaaa je, da svojo cerkev ki mu deli toliko dobrot in mu nadi časao in večao duševno srečo, tudi od biiže spczaa. Upamo, da ravno ta lepa knjiga med nasim ljudstvom v tem oziru maogo pripomore. Opiaaje aam prve početke kršiaastva in sv. cerkve. Kako kruto so jo pregaajali riraski cesarji. Sveti naak ao potvarjali ia kvarili razai krivoverci, veliko bojev ¦;" imela prestati, a izšla je iz vseb bojev žmegovita, slavna, povečaas, saj ji je Eristus obljabil, da cstaae pri Bjej do koaca sveta! — Kajiga pa je posebno zeBimiva, ker aam jako lepo pripoveduje zgodoviao sv. cerkve v naSih krajih. Natančao pripovedaje, kako sta Sinla sv. vero sv. Mohor ia Forlaaat in amrla raačeaiske srarti. Še ve6{o pozornost obrača na Bas razSirjevaaje krSčaastva med Slovenci. Kajigo krasi tadi 28 lepih podob, kar jo dela še bolj razumljivo, zato se sama Bsibolj priporoča. Koristila bo vsakema, ki se hofie poačiti o delovaaja svete katoliške cerkve zlasti med Sloveaci. Nasi poslanoi Rusiji. »Slovanska z v e z a< je brzojavila ruakemu poslaaika aa Duaaja: »Zastopniki hrvaškega ia slovenskega aaroda v državaem zbora avstrij?kem, zdrujeni v klaba »Slov«nska zveza«, izražajn rusketnu aar du svoje sinipatije z gorečo 2eljo, da bi blagoslov božji spremljal rusko orožje v boja za krSčaasko omiko ia za moč ter agled glovanstva. — Dr. Šaster-Sič, Ivčevič, Pioj. Cerkrene strari, Romanje v Lnrd. V letoS. pastirskem listu omeajajo naS mil. kaez ia Skoi romaaje, ki 86 priredi na jesen iz Ljubljaae v Lard. Ljabljaaski Skcf določajo nataačaeie v razgiasa, cbjavljeaem v »Slovenca« 8t. 35, da se vrši potovaaje prve dai septembra, ker se takrat vsakdo aajlažje odtegae svojim opravilom. Romaaje bi trajalo 12—14 dai. ia bi stalo za III. razred okoli 255 K, za II. razr. 342 K z vcžiijo, preaočiSčem vred ia popolno trikratao braoo na dan. Ker pa v tem razglasa ni natančao določeaa proga, po kateri bo vozil romarski vlak, je nekdo iz Sloven. goric povpraSal v Ljabljaai, ali se bo vlak astavil tudi v Eiasiedeln-u, in dobii je odgovor: »Ni izkljačeno, da, ako se prijavi precej popotaikov iz južae Štajerske, da bo Sel vlak čez Štajersko proti Tirolski po jažai železnici.< To bi bilo za aas jako ugcdao; zato je želeti, da se vsi Stajerski potaiki oglasijo Bajpozaeje do Vel. noči pri ljabljanskem kaaoniku č. g. dr. Cekal, ki bo potem lahko hitro objavil, po kateri progi se bodo vozili Slovenci v Lurd. Griže pri Celjn. Dae 8. decembra 1.1. bo petdeset let, kar so papež Pij IX. slavaega spomina. aauk o brezmadežnem spočetja preblažene Dev. Marije razgiasili za versko resnico. Ta pomealjivi jabilej se bo obhajal po sirnem sveta z raznimi pobožaostrai ia slovesaostmi Mariji na fiast. Ker smo v Gnžah tako srečai, da imamo krasno podražatco lurSke Matere bcžje in ker Marijiai častilci od blizu ia daleč z veseljem ia velikim zaupanjera obiskujejo lurdko Marijo, 86 V3em gorečim MarJiinim Castilcem lazaaaja, da se bo 501etaica v čest M. B. brez madeža spo~ četi r Grižah prazaovala tako: 8 daa vsa- kega meseca bo ob 9. v Larda sv. maSa, da se labko vdeleže tudi drugi zaasj griske fare. Kdor bo želel, bo imel priliko prejeti tudi sv. zakraraeate. Ako pride 8. dan meseca aa aedeljo. bo drugo sv. opravilo v Marija Lard. Pred 8 decstnbrom bcmc imeli tridaevao pobožaost na čast M B. in 8 decembra ob pol 11. slovesBo sv. opravilo z zahvalno pesmijo. Pruštvena poročlla. Za planince! Pri letoSaiem občnem zboru Savmske podražaice S. P. D. se je skleailo. slaviti na primerea način desetletnico, kar se je postavila ia blagoslovila prva »lovenska plaaiBska stavba na Slovenskem Stajerju. To je »Kocbekova koča« pod Ojstrico. Priredi se o sv. Petra ia Pavlu, to je koacem meseca iaaija izlet v kočo in se bo aa omeajeni praznik čitala v jabilejai kapelici 8T. Girila ia Metoda, ki je zraven koče, sv. maSa. Oibor Sariaske podružaice se bode pravočasao potradil, dobiti za tistokrat eaega ali več dabovaikov. G9 bi kdo fič. gg. dahovnikov takrat želel poleteti na planiae in v kapelici madevati, se prosi nazaaaiti to odbora Savinske podražnice v Gorajigrad. Vodstvo »Podpornega društva opganistov" aazaaaja tem potom, da se bo vrsila odborova seja dne 15. t. m. v Celju. Na daevnem redu je med dragim tadi: sprejem BovooglaSeaih redaih adov. Kdor 8e ni ud ia bi rad ptistopil, Baj se blagovoli aemudoma javiti pri podpisaaca. ali pa pri g. Fraaa Klaačnik, organista v Šnaartaem na Paki (Sav. dolins) Vsak redni ud (orgaaist) dobi knjižico s pravili, v kojo se potrjajejo: vpianina (4 K) in mesečai prispevki (a 1 K). Glede dobrodelaega aamena je želeti, da pristopi drastvu kar najvefi adov, kajti z združeaimi močmi in s priporaoftjo aaših pred- postavljeaih 66. gg. duhovaikov, bode prislo draStvo do uspeha in sčasoma tudi do astaaovitve peazijskega sklada. Šeatjurc. Od Sv. Marjete niže Ptuja. Zdaj ko se bo začela pomlad bližati zapuščeai zemlji, bi se lotila aašega bralaega draJtva po dosedaaji aavadi zaupanost toplega letnega časa, ko bi ne imelo tako spretaega predsedaika, kakor ga iraa aa svojo srečo letos. Nadebajao živahaost, ki je vladaia letoSajo zimo v draStvu, je skleail aamreč go.spcd predsedaik ohraniti vedno na isti stopaji s tem, da bo skrbel za kolikor največ aedelj po Veliki noči veseltce z igrami in petjem. To bo ma lahko mog če po dosedanjem receptu: Vsaka veselica se ponavlja z anzpremenjenim vsporedom tri do Stirikrat (oa sploSno zahtevaaje tadi pet do Sestkrat), da si jo občinstvo lažje ohrani v trajaem spomiaa. — LetoSajo zimo se je nahajalo društvo najbrž na vrhunca razvitka, ki ga more doseči sploh kedaj dru3tvo eaake vrste. Vršila so se natnreč razaotera pndavaaja, izmed katerih je n. pr. eno zaameaito po svojem učenjaSko-poDosnem Baslovu o »astroaomiji«. Imelo je aaravaost sijajeB vspeh. Kajti možaki in žeaske, ki so ga imeli priliko posluSati, gledajo zdaj pomilovalao na oae nesrečnike, ki si niso hoteli ah mogli pridobiti takrat prepotrebaega a&tronomičaega zaaaja, SeS: »Kaj boste vi, ki ae veste, kako se sače zemlja, sijajae zvezdice ia ajibov pastir, bledimesec!« Tudi ostala oredavaaja so bila zaaimiva in aaša ^rčna že'ja je ta, da obrode obilen aad. Veadar posebae važaosti za aaSo župaijo je oao o sadiereji. Navzoči gospodarji so skleaili takrat, da bodi vsem ediai merodajai vzor za to stroko vrt, izročea v oskrbo gogpoda predavatelja. — Z» dražbo sv. Cirila ia MeUda se po splcSnera maeaiu že tri leta ni poslal niti viaar iz aaSe žapaije. Morebiti popravi to predsedništvo bralaega drudtva ia priredi v ta aameB eao izmed mnogobrojaih veselic, ki se cbelajo. — Opozorili bi 8e oae žapaae, ki imajo samo nemSke pečate, naj jih vržejo proč ia jih aadomeste s sloveaskimi. Posojilaa knjižnica v Prankolovem je imela dae 21. m. m. svoje zborovanje, pri katerem so bili izvoljeai v odbor: vlč. gosp. Gregor Presečaik kot predsednik, Mat. Volavc kot namestaik ter Biaž GorSek, Fracc Piater, Jarij Gcrenšek, Leopold Škcflek, Valeatia GoreBšek in Jože! GorenSek kot odboraiki. Kajižaiea Steje sedaj 83 člaaov ter dobiva deloraa naročeae, deloma pcdarjeae te le časopise: 15 iztisov »Slov. Gospodarja«, 10 iztisov »Našega Doma«, 10 izt. »Domoljuba«, 2 izt. »Slovenca«, 1 izt. »Vrtca« in »Aagelčka«, 1 izt. »Dom in Sveta«, 1 izt. »Primorskega lista«, 1 izt. »Mira«, 15 izt. >Bogo!iuba«, 50 iztisov »Glasnika«, 2 izt. »Cvetja« 1 iztis »Daaice«. Ker aas časopisi precej staaejo, si razen Mohorjeve dražbe ae moremo raznih kajig naročiti, posebao, ker ima draštvo letniae zaradi abožaih članov samo po 20 v ia je torej naSa knjižaiea Bajveč odvisaa od blagih podporaikov, izmed katerib se vsako leto posebao odlikajejo nas vlč. g. Presečnik s svojim letaim dcneskom aad 30 kroa, za kar jim naj bo na tem raestu izrečeaa najčastaejSa zahvala. Obračamo pa se tadi 8e do vsakega, katerema je aa tem, da se katoliško čitaaje pospeSaje, da aam blage volje kaj podari. Zlasti bi bili jako hvaležai za kakSae kratkočasne in poučae kajige, katerih nam žal manjka. TakajSao ljadstvo kaj rado čita ter je vsako Bedeljo aatlačena soba člaBov, ki pridejo po berilo. Delajmo zato in širimo katoliško čitaBje, da nam brezrerski dah tega časa ne okaii blagih src aaSega ljadstva. Loka pri Zidanemmostu. Kakor se Sirom iaile Slovenije astaaavl|ajo maogobrojaa draStva v ljudsko izobrazbo, tako se je tudi pri nas astaaovilo dne 7. febr. že tako potrebno katol. sloveasko izobraževalao draStvo. Fr. ŽliCar je razložil v jedraati in poljudni besedi aamen druStva. Nato se je izvolil sledeči odbor za eno Ieto: Predscdiik 6. g. Jakob Rabaza, kapelaa v Loki, pcdpredsedaik 6. g. Jcsip Trafeaik, provizor, tajaik Al. E-iih, mladeaič v Račici, taja. aamestnik Franc Štigl, mladenič v Lokavca, kDjižaičar Mihael Foa, pos. v Račici, kajiža. aamestaik Josip Klenovšek, mladenič v Račici, blagajaik Jurij Merzel, obč. tajaik, blagaja. namestaik Josip Zapančič, posest. na Bregu, račaaska pregledovalca g. Ivaa JakSa, trgovec v Loki ia Gašper Medved, posest. v Radežu. Prisrčaa hvala gospici Josipiai Krobae, ki je blagohotao pripustiia sobo v draštvene nameae in vsem rcdoljubom, ki podpirajo z različnimi prispevki mlado druStvo. Qospodarske drobtlnlee. Vrste grozdja, katere se priporočajo saditi na Stajerskem. V pohnrskem viaarskem okrožja: 1. zeieačič, 2. l&ški rilček (laška graSevina), 3 mali rilček (renska graSeviaa), 4. Sipon, 5 bargundec beli, 6 žlahtaiaa bela, 7. žlahtniaa rdeča, sosebao pa v Konjicah ia Vinarju, 8 frankinja modra (Blaafrankisčh), 9. Kavčica modra (Kaaka blau), 10. Vraaek (Zimmttraabe blaa). Zadaje tri vrnte so za dobavo rudečega viaa; saditi se raorajo v meianem nasadu; V baloikem vinarskem okrožja: 1. zelenčič, 2. Sipoa, 3. laski rilček (laSka graSevina), 4 mali rilček (reaska graSeviaa), 5. tramiaec, 6. burguadec beli, 7. žlahtaiaa bela, 8 žlahtaiaa rdeea; V c e 1 j s k e m viaarskem okrožja: 1. zeienčič, 2 laSki rilček (laška gradevina), 3. tramiaec, 4. burgaadec beli, 5. žlahtnina bela, 6. žlahtaiaa rdeča; V viaarskem okrožju savinega in sotlinega podolja: 1. zeleačič, 2. laSki rilček (laška graševiaa), 3. mali rilček (reaska graSeviaa) 4. traminec, 5. burguadec beli, 6 žlahtaiaa bela, 7. žlahtnina rdeča. Koafdreaca je skleaila, da se izda knjižica, v kateri bi se aaj govorilo o vsem, kar je potrebao znati praktičaemu vinogradaiku giede vzgoje in negovanja grozdaih vrst, ki se t obče priporočajo saditi. To knjižico bo spisal ravaatelj Zweifl3r. M a t i a 8 i č. Poučen shod v Št. Ilju v Slov. gor. V aedeljo, dae 6. marca je sklicalo aaše oživelo »kmet. bralno draštvo« poučen shod, na katerem je potovalai ačitelj g. JelovSek ob obilai udeležbi predaval v gostilai gosp. Celcerja o umai živiaoreji. V jasai luči nam je kazal, kako je treba ravnati z živino, da bomo imeli dovolj haska od nje. Pri amai živiBoreji je treba paziti na tri glavne točke1: 1. treba je gledati aa dozorjeao starost; 2. pri bikih plemeajakih kakor tadi pri mrja3cih ia plemeaicah kravab ia svinjah je treba izkoristiti čas plemeaitosti do večje starosti, pri bikib celo do 14. leta, merjasec pa od 7. do 8 leta; 3. spuSčati moramo pa tadi o pravem časa tako, da prveace krave kakor sviaje povržejo v aprilu, starejše krave pa od Vseh Sretih do božiča, sviaje pa od Jakobovega do Vel. Gospojaice. G. potovalai ačitelj je Se potem tadi priporočal ustaaovitev bikorej3kih zadrag ter odgovarjal aa razaa vprašacja kmetovalcev. Omeniti moram tadi, da se je zbralo lepo Stevilo aaSe mladiae k tema zborovaBja, akoravno je neki poročevalec pred kratkim v »Slov. Gosp.< predbacival mladiai, da se ne zanima za gospodarska vpiašaaja. — »Bralao draStvo« pa delaj tadi zaaaprej, skrbi čvrsto za gospodarski poak svojih članov!