293. številka. Ljubljana, sredo 22. decembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
od četn is ^pnepetit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, f» kr., če se dvakrat, i« 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj s« izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredni »tvoje v Ljubljani v Frane Kolmanovej hisi M. li .gledališka stolna«. Upravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hi«.
Kako nemška nesramnost raste.
Nemški učenjak Falmeraver 8 tisto veliko odkritosrčnostjo, katero si dobi temeljit poznavalec zgodovine, priznava, da je Nemec Slovana vselej preganjal, kjer koli sta skupaj trčila. Z druzimi narodi je še vfasi mir sklenil, s Slovanom nikoli. Uničeval ga je povsod z vsemi sredstvi, in noter v familijo ga je proganjal. To je, kakor rečeno, sodba in izrek nemškega učenjaka, ki to konstatira, a nikakor ne reče, da bi to ne bilo prav ali kaj tacega.
Ko bi mi Slovenci ne vedeli, hočemo li verovati mu ali ne, razjasni se nam stvar takoj, če le dan denes beremo nemške časopise in njib divje izlive narodne srditosti zoper nas Slovane!
Zadnja dunajska „Deutsche Ztg.", od ponedeljka jutra, na primer piie: „V vprašanji reguliranja gruntnega davka se je razjasnilo, da Slova nje hočejo poseči tudi po pridelku in po sadu ščedljivosti (po premoženji) naših (nemških) rojakov." („In der Grundsteuer-llegulirungsfrage vvard es klar, d as k die Slaven auch an den Kr-trag der Arbeit, an dieFriichte der Sparsamkeit unserer Landsleute greifen wollen.u) — Nij li to najnesrainneje ščuvanje nevednega Nemca zoper nas Slovane! Torej tu se drzne Nemec dolžiti nas, da kakor divji roparji mi S lov a nje (čujte: Slovanje sploh vsi) segamo po nemškem pridelku, po nemškem imenji! Nesramnejšega, Burovejšega, kri-vičnejšega očitanja je pač teško iskati.
Tu je pač spet prilika, da ponavljamo v svojem listu uže mnogokrat sproženo vprašanja : Kako je mogoče, da po tacih tako jasnih
Jan Kollar,
otec vzajemnosti slavjanske.
(Dalje.*)
Frevel je ta spis Kollaiov na ruski J. Sa-majrin (1840), na srbski Dim. Teodorović (184G) in na češki Tomiček (1853).
Tretji Kollaiov spis o književnej zajednici slavjanskej, naj še omenim njegov članek v knjigi: „Klasove* o potrebe jednotv spisovneho jazvka pro Čecby, Moravanv a Slovakytt, izdal V. V. Tomek v Pragi 1846. — Kakor znano, s prva so Slovaki Čitali knjige samo v Češkem narečji, katero jim je bilo v književnosti s Čehi skupno, da, uprav Slovaki bili so mej najboljimi pisatelji češkimi. A koncem miuolega stoletja odtrgal se je del katoliških Slovakov povodom župnika Ant. Bern o laka (1788—91). Ko je
*"     *) Gle) št. 29<V>|siov. Naroda".
in podučilnih izjavah nemške kulture, dobe se še zmirom rojeni Slovani (pri nas nemškutarji), ki ne sprevidijo, da služijo krvnemu protivniku svojemu in našemu. Videč podobno izbruhanje divjega in najkrivičtiejšee:a sovraštva liberalnega nemštva zoper Slovane morali bi naši renegati v uradništvu in v drugih stanovih vendar malo premisliti, komu so služili, da kulturi gotovo ne.
Iz državnega zbora.
Ob 7. uri zvečer se je zopet zbrala zbornica poslancev. Sme se reči, da je vsa težina ležala na verificiranji vol tev iz l gor en je-avstrijskega velikoposestva. Sofistično so sukali te volitve nemški liberalci ter zlivali ves svoj žolč nad vlado, nad zgurenje-avstrij-skim namestnikom in nad državnozborsko večino, Češ, da se njim krivica godi.
Ministarski predsednik grof Taaffe je odločno odbijal liberalno nemško očitanje, da je bila vlada strankarska in da je bil zgorenje-avstrijski ces. namestnik pri navedenih volitvah strankarsk.   Zgorenje-avstrijski volilni red ne daje ministerstvu nobene kompetence pri volitvah vmešavati se, nego pušča vse določeva nje volilskega imenika in reševanje reklamacij samo c. kr. namestništvu.   Pa tudi  tega ne zadene nobena krivnja, kajti pri tacih prilikah se pritožuje vsaka stranka, ki je ostala v manjšini ter našteva vse ono, kar bi njeno pozicijo utvrdilo. Zbornica ima pravico soditi o posto panji c. kr. namestništva. Žalostno pa bi bilo, ko bi moralo ministerstvo odpošiljati na zgo-renje-avstrijsko c kr. namestništvo ukaze, naj postopa zakonito, — kakor je jeden govornik bil omenjal. Jaz sem prepričan, da tacega ukaza ne potrebuje nobena deželna vlada, kajti
„bernolačina" kmalu propala, uvela sta Ljud. Štur, profesor v Požunu, in Jos. II urban, pastor v Pešti, v književnost novo razkolništvo počenši pisati v narečji trenčansko-nitranskem (a to, kakor so tvrdili, da bi se tako izognili magjarskemu očitanju o panslavizmu). Stur je izdal I. 1846. spis: „Narečja slovenskuo alebo potrebo pisanja v tomto nareČT', a s Kurbanom ustanovil je „Slovenskje novini" za Slovake, ter hotel tudi Kollara dobiti na svojo stran. Ali Kollar, kateri je uže preje o potrebi zajedniškega književnega jezika češkega se Šafafikom mnogo razmišljal, o razkolu književnem uže mnogokrat neodobravajoč izrazil se z bolom in ostrostjo, objavil je o tem zopet svoje mnenje o rečenem sestavku, kder mej ostalim govori tele pomenljive resnične besede: „Ze Slovakiiv nic nebude, z Cechiiv a Moravanuv tež nic, zfistanouli co mrvy a zlom k \ osamotnčlf: shluknouli se ale svorne v jedno telo, budouli spolu držeti, spolu piiso-
dobro vedo načelniki deželnih vlad, da soodgovorni, da so cesarski uradniki in da morajo spoštovati postavo ter bi bil vsak deželne vlade načelnik razžaljen, ko bi mu jaz ukazoval, tako in tako po postavi naj postopa. Ljubezen do cesarske rodbine jo pa tako občna, da si je ne sme nobena stranka zase lastiti, kakor se je to zgodilo na levej strani.
Za odobrenje volitev je govoril Lien-bacher. On dokaže, da o veljavnosti volitev ima odločiti samo sam državni zbor, on je v tem oziru najvišja avtoriteta, ne pa državno sodišče, torej nij treba čakati, kako bode to sodilo o reklamacijah, kakor liberalci terjajo. On dokaže, da je volitev popolnem postavna. Kar se pa tiče deljenj velicih posestev, dokaže, da je pod Lasserjem knez Karlos Auersperg ravno tako delal, kakor zdaj pravi, da nij prav. (Viharno odobravanje.) Volitve so bile potem tudi po imenskem glasovanji odobrene se 17(h glasovi zoper 155 glasov. Veliko-posestniki gorenje avstrijski nijso glasovali.
Za tem je knez Lobkovic poročal o prošnjah tičofcih se gruntnega davka ter predlagal, naj se vse te prošnje oddado vladi, ki naj jih preišče.
„Ustavoverci" očitajo vladi, da tudi v tej zadevi nij pravilno postopala in da se je finančni minister oziral samo na korist svoje domovine. Dunajevski je to odločno odbijal. Njegovo odgovarjanje je bilo ostro in moževsko. Dejal je, da se tako ne sme razpravljati stvar, ki se tiče milijonov, da se kar meni nič tebi nič koga iz centralne komisije javno grdi in napada. Sicer pa niti zdanja vlada niti zdanja večina državnega zbora ne more biti moralno odgovorna za zakon od leta 1869. Kar je pa bila dolžnost vlade, to je tudi storila.   Da je
hiti: smčle odolaji všem pohromam a outo-kiim na jejich leč a narodnost se valicim" (str. 126). A na str. 111. veli: „Jen to jest zajiste opravdova vzdelanost a obraza, kleni vvkveta z celeho narodu ne z jedne častečky a z jednoho nafeči. — Kdo ve slovanskem mirodu počet dialektu umenšuje, ten ma tako-vou zaslubu jako ten nejslavnejši auktor, a spisovatel; nebot' skrze to čini narod velik) m, pevnvm, celym, k literature a vzdčlanosti scho-pnym. — A jakže to nejlepe a nejjistčji učini? Tak, jesti i sobi'' zvoli reč takovou, kterou s maličkim rozdilem vžickni rovne budou zorumčti. A totot' jest naš a všech novčjšfch spanilo-myslnejšich československj ch literatorii a spisovatel u svaty cil."
Ta misel Kollafova o vseslavjanskem jeziku, sestavljenem od vseh alavj. narečij — za katero je pri nas posebno uzajemni Matija Maj ar še pred nekoliko leti mnogo deloval — nij sicer obveljala; kajti nepraktično je, umet-
pa zdanji finančni minister na veliko nezadovoljstvo opozicije Galičan, iz tega sledi dvoje i prvič ne pozabi, da je avstrijski minister, in drugič sledi iz tega tuli to, da zarad tega, ker je na Gališkem doma, vendar ne bode delal zoper Gališko.
Dr. Rieger predlaga konec debati. On utemeljuje svoj predlog s tem, da je centralna komisija za zemljiški davek avtonomna, da nema nobeden pravice njenega dela kritikovati, da je vsaka beseda na ustavoverskej strani govorjena samo skozi okno, da bi se videlo: glejte si, kako se nemški liberalci potegujejo za te uboge kmete.
Silen hrup pa so zagnali „ustavoverci", ko je levičarjem povedal sekcijski svetovalec Mayer resnico v obraz. On je dejal, da je vse očitanje po časopisih o zemljiškem davku prazno, izvirajoče iz nevednosti. Nadalje je rekel, da je soboj prinesel nekaj tabel, ki dokazujejo neopravičenost vseh liberalnih očitanj ter so za strokovnjake jako dober pri pomoček, „neveSčak se ve da ne bi vedel kaj z njimi početi."
Nemški „ustavoverciu so uganili, da se te besede ozirajo na nemško liberalne ude centralne komisije. Zato so pričeli kričati, da je njih stranka razžaljena, sikati in iz divje nemške levice se je Čulo: ven ž njim, to je nesramno I Krik je bil strašen. Najbolj glasen je bil „škandalar" Schbnerer, katerega je desnica morala zavrniti z osornim klicem: mir! Govorila sta potem iz opozicije še Rechbauer in Granitsch ter oba izlivala ves svoj srd nad vlado. Konci se sprejme predlog večine glede zemljiškega davka, ter se predsednik pooblasti, da cesarici čestita v imeni zbornice k njenemu rojstvenemu dnevi. Seja se je sklenila v nedeljo zjutraj ob ti i četrt na Štiri.
Politični razgled.
Nffttrttllje tležele.
V Ljubljani 21. decembra. Nemški kazinarji v Pragi so razposlali v zadevi ljudskega stenja, ki se bode vršilo dne 31. t. m. po celej Avstriji, sledeči oklic: „V rubriko IX. zapisati je oni jezik, katerega se vsak navadno o pogovoru poslužuje („umgangssprache") ter bode tedaj to stenje določevalo narodnost. Izid tega stenja bode podloga pri reševanji važnih vprašanj vzakonodajiin upravi, zato ne treba naglašati, kake važnosti je, da se ona rubrika prav izpolni. Dolžnost in naloga vsacega Nemca je, da vestno in odkrito izpolni ono rubriko glede jezika, ki ga govori, da se varujejo interesi in pravice nemškega roda
pri ljudskem stenji in da se mu ne bodo kratile pravice. Posebno prebivalci v mešanih okrajih prosijo se, naj pazijo na to velevažno zadevo, naj se pri ljudskem stenji pokažejo naravnost Nemce in naj jih ne motijo v tem nobeni oziri in vplivi. Državljanska dolžnost je, da se pokažemo Nemce. Te dolžnosti ne smemo žaliti iz mlačnosti in na kvar svojih nemških interesov."
Tako govore* Nemci svojim. Isto tako r potrebno spremembo imena treba, da govorimo Slovenci svojim rojakom. Zapišite slovenski jezik, dane boste delali k r i-vice svojemu rodu! Pozor in agitacija! Viismi)«' države.
Petcrburška „Agence Russe" dvomi, da bi se grško-turško vprašanje moglo uravnati s kakim mirovnim sodiščem, kajti grška pripravljevanja merijo kakor nedavno črnogorska na to, da Grška sama izvrši določbe berlinskega dogovora z vojsko.
Francoski „Tempsw opisuje zgodovinski grško vprašanje. Pravi, da je Francija trikrat predlagala, naj Evropa mirno posreduje mej Grki in Turki. Ali Gladstone da je še svojo politiko pričel pretiti in to je prouzročilo Hotno demonstracijo. V grškej stvari sme Francija samo mirno postopati ter bi se vladi ne pustilo, da bi za Grke delala vojevito politiko.
Na Irskem je bil v Mullingarnu 19. t. m. Ijudsk shod, na katerem je dejal poslanec Sul-livan, da je zdanji boj mej najemniki in velikimi posestniki boj na življenje in smrt. Poginiti da mora jeden ali drugi. V Boniculi pa so Irci soboto hoteli porušiti hišo magi-stratnega člana Dovninga. Nabralo se je preko 2000 ljudi), katerim so policaji z bajoneti branili vhod v hišo. Dovning je ubežal, peli-licaji so zasedli njegovo hišo. Irski podkralj je prepovedal vse tabore irske deželne lige v grofovini Queen, ter je poslal tja več oddelkov vojakov.
Dopisi.
Z Dunaja 18. dec. [Izv. dop.] Dopis v »Slovenskem Narodu" od 12. t. m., ki govori o znanej Abendrothovej stvari, sili me, da Vam o tej to le poročam:
ReČ kranjskih voznikov, katerim je Abendroth dolžan ostal, ne stoji tako zelo slabo, kakor sem se bal tudi jaz zadnjega poletja. Pogajanje z Abendrothom se je zopet pričelo in upati je, da se bo cela ta stvar dobro rešila še meseca januarija 1881. Ako se pa to upanje ne bode izpolnilo, potem se bode brez odlašanja vse mirno dogovarjanje z Abendrothom opustilo, in napele se bodo druge strune, da se pride vsaj do kakega konca.
Kako se bode potem nadalje postopalo, o tem za denes še molčim, objasnil Vam bodem v kratkem več. Adolf Obreza.
Iz ljubljanske okolice 18. dec
[Izv. dop.l Kaj se nemškim Kočevarjem ali deutsh Krainerjem ne sanja V Kako grozno ošabna je ta Švabarija! Pri županstvu v Đ. je dne 3 dec t. 1. prošnjo vložil J. J. v službi pri južnej železnici, da bi mu iz njegovega pristojnega kraja Srednja vas (Mitterdorf) v okraju Kočevskem glede štetve ljudstva poskrbelo domovinski list. Vložila se je prošnja v slovenskem jeziku, kateri je nemškim Kočevarjem trn v peti in na katero je došel sledeči odgovor: Gesuch um Heimathschein. Mit dem Bedeuten zurUck, dass das Gesuch d e u t s c h verfasst sein miisse etc Vpraša se torej vas na Kranjskem 5% bi-vajočih Nemcev: kako se drznete vi s tako ošabnostjo na slovenskej zemlji kaj tacega zaukazovati? Dobro! Ali s tisto pravico bomo mi vsak nemški wwisch" iz kočevskih občin nazaj poslali, pa rekli, da mora biti slovenski! Kar je za vas prav, to bo za nag prav. Zlasti ker nas Slovencev je 95 procentov, in vi ste se za nami vselili k nam.
Iz Trata 19. dec. [Izv. dop.] Deputacija našega mesta je bila te dni pri cesarji prosit za podporo naših mestnih želja zlasti v vprašanji svobodne luke ali tega, kar namesto nje pride. Mej tem pa, ko vidimo, da cesar obeta priporočiti naše prošnje vladi in mini-sterstvu, vidimo, da naši državni poslanci iz-vzemši Nabergoja, vladi opozicijo delajo, ne da bi prav za prav vedeli zakaj. Kaj ima slovenski in laški Trst z nemško ustavo-verno kliko opraviti? Zakaj se naši Rabli in T e u s c h I i dajo zlorabiti za namene tuje nam nemško-nacijonalne stranke? Zakaj oni a to svojo nepotrebno opozicijo naravnost škodujejo interesom Trsta? Tako se tukaj s/loh sprašujejo in gotovo je, da, ko bi bile nove volitve, ne bi bili več voljeni trije ustavoverci, ampak trije možje, sedanjej vladi ne neprijazni. To izprevidevajo uže tudi naši tržaški državni poslanci sami, zato se pero spet v včerajŠnjej „Triest. Ztg.", v katerej se dr. Rabi izgovarja, da vendar nij mogel „odpusti" ol stranke, h katerej je prej spadal. No, dobro. Ali ker Rabi tiho prizna, da z opozicijo, ki jo dela vladi, Trstu škoduje in da je a svojimi volilci v neskladu, moral bi vsaj svoj mandat položiti, če je pošten poslanec. S tem' se obvaruje očitanja felonije in vsem ustreže. Nij pa verovati, da bi jeden — Rabi kaj take pametnega storil.
Od sv. Križa pri Kostanjevici IG. dec. [Izv. dop.J Strašni roparski umor se je zgodil tukaj v bližnjej cerkljanskej županiji dne 13.
1823. 12° XXXIV + 149; II. 1827 XXX + 168 str. Jako pomnožena druga izdava sledila je T Budimu I. 1834. 8° 454, II. 1835. 8° 566 str, pod istim naslovom, a z dodatkom: pesme prostega ljudstva, kakor tudi vseh staležev; mnogi jih zbrali, a uredil, iztolmačil in izdal Jan Kollaf-. O tej zbirki pravi Šafafik: „1 )iese Saminlung ist reich, gut ausgestattet, korrekt gedruckt und mit hinreichenden Anmerkungen versehen. Ncht jeder slavvische Volksstamm kann sic h einer uhnlichen Sammlung rtihmen in Bezug auf die genannten Vorztige. Sovvoh! der Titel, als auch die Ausgabe zeigt sichtbar, d.isH der Herausgeber nicht nur Volkslieder in seine Saminlung gesetzt hat, sondern auch solche, vvelche durch Gelehrte ausgestattet, beim Volke beliebt vvorden sind." („Jahrb." 1843. 412 po Časop. Čes. Mus.)
Kolliif,  zvanjem  propo"ednik in učitelj slev. občine, svojim sonarc piskom nij samo ! govoril z besedo, temveč jii     svoje cerkvene
nim potem načiniti samovoljno zmes slovarsko in oblikoslovno od različnih narečij. Pač pa je vse hvale in priporočbe vreden nasvet: primite ovo ali ono narečje za književno porabo ter se složite v knjigi sč sosednim večim plemenom. In to so dobro razumeli hrvatski Slovenci ali takozvani kajkavski Hrvati, kateri so na poziv dr. Ljudevita Gaja (od 1. 1836) odločno odstopili od svojega malega in nerazvitega narečja ter sprejeli do cela obširneje in izobraženeje narečje štokavsko — pravo hrvat-sko-srbsko — v učenju in v javnem življenji na toliko korist naše Jugoslavije, in katero narečje bode preje ali pozneje tudi nam Slovencem — pa vkljub vsemu protivljenju nekaterih kratkovidnih sebičnežev — rabilo za književni jezik, a to kot prelaz k vseslavjan-Sčini — ruščini.
Razen do sedaj navedenih, vsega Slav-janstva tičočih se del, izdal je Kollaf istodobno tudi druge književne plodove, kateri so
bili bolj pomestnega značaja, ter so imeli poslužiti tudi posebnim pctrebum, ali so sč sta-novitega gledišča zopet jako važni. To so prvo narodne pesni.
Uže minolega stoletja začeli so Slavjani nabirati svoje narodne pesni; prvi so bili Rusi, a za njimi i ostali sonarodniki. Tu so si koncem prejšnjega in početkom sedanjega veka pridobili ime: mej Rusi Kiršej Danilov, Sa-charov, Snegirev, Čerteljev, M. Maksimovie (1827); mej Jngoslavjani Vuk Stef. Karadžič (1814, 1824 itd.), Vraz (1839), Korytko; mej 'Poljaki Waclaw z Oleska (1833), \Vojcicki (1837); mej Cehi Čelakovsky (1822 itd.), Ka-mnrit; posebe slovaških izdal je uže Šafafik (1823, 27). Tudi Kollaf, kakor je bilo omenjeno, obrnil jo bil uže dosta rano, bivši še dijak, pažnje na to. Od njegovih mnogih zbi-ranij zagledala sta svetlo dva zvezka pod naslovom : „N a r o d n i e z p i e v a n k v čili pisne svetske Slovaku v Uhrach", v Pešti I.
t. m. B;l je namreč v Kostanjevici semenj, in zvečer po 9. uri je bila svitla noč. Dva kmeta iz Cerkljanske županije, iz Skopic doma, sta bila na poti proti domu na velikej cesti, od Veliko - Mrašovega proti Cerkljam , roparsko umorjena in oropana. Oba sta imela nekaj denarja, kar je njima vzeto bilo, ali krama-rija, ki sta jo na semnju nakupila, ta je vsa pri njima puščena bila; to je gotovo znamenje, da so ju domači cerkljanski hudobneži napadli. Grozni umor! Jeden je od zadaj v glavo ustreljen, da mu je kar krogla skozi glavo Sla. Drugi pa je zaboden za vrat. Oba sta soseda. Morilci so oba zvlekli s ceste. Zjutraj so ju ljudje našli mrtva. Strah je vso tukajšnjo okolico prevzel, ker se je na takem kraji tako strašna hudobija naredila. Morilci so neznani.
Županstvo v Cerkljah nij še nigdar za policijo skrb imelo, zakaj navadno je n e m e o r-ski duh tam vladal, ki ne skrbi za, javno varnost. Potem je v takih krajih, kjer se le nemškutari, razuzdanost na prvej stopinji. Žalostno je tukaj po županijah krškega okraja, da za policijo županje malo vedo.
Z Dunaja 18. decembra. |Izv. dop.] O Preširnovej slavnosti, ki jo je napravila dne 8. t. m. tukajšnja „Slovenija", nij bilo še dovolj povedano. Akoravno nijsem dopisnik „ex offo", (tacih mi žalibog sploh nemarno, *nego vsi naši dopisniki so prostovoljci, dopisniki iz rodo-Ijubja. Ur.), vendar hočem reči par besed vsaj o oficijalnem delu, da ne zaostanete za nemškimi listi, ki so o tem poročali, in da ne mislite, ka tu uspravljamo „finsko*. Zabavnega dela boljši del bil vam je poslan in karakterizira se lehko v jednem stavku: bila je prava slovanska zabava, kakor so tu navadne. Govoril je Rus, Hrvat, Srb itd., celo Poljak. A kakor res zabavno je bilo v drugem oddelku, to nas tudi koncertni del nij dolgočasil, kajti razveseljevali so nas slovenski pevci in slo venska grla, slovenski glasovi ti so tu v resnici na glasu. To čutijo naši rojaki sami in zato menda tudi nij predsednikov pozdrav bil dolg a primeren, slavnostni govor ne kratek, a tudi ne slab in izvoljena romanca uže itak znana, samo bi^jo bil dober deklamator moral malo kasneje narekati. — Glavni nalog imeli so tedaj pevci in ti so svoj, zdi se mi, njim čisto novi program Častno izvršili. Precej veličastna Jenkova „Molitev" vdahnila nam je misli, kakor nam jih je o takih svečanostih imeti. Potem sta bili dve PreSirnovi. Gospod Pirnat podal je izvrstno melanholični značaj
govore podal tudi tiskane v dveh knjigah pod naslovom: „Ne delni, sva tečne" a p rile-žitOBtne kazne" a f-eči k napomoženi pobožne narodnosti", v Budimu I. 1831 ; II. 1844. V I. delu so govori samo o stvareh pomestne slov. občine, a v II. so obravnavani razni predmeti (v 57 govorih) „s posebnim obzirom na duh časa in na potrebe naroda" (na pr. 2. nabožnost in narodnost; 45 — 50 iz-ključivo reformacijske propovedi). Te „kazne a reči" (propovedi in govori) nijso samo mej slovaškim in Češkim ljudstvom jako razširjeni, nego so tudi prevedeni deloma na srbski, polj ski, ruski, magjarski in nemški. Kako je narod Kollafove govore cerkvene ljubil, kaže nam dosta to, ka je Koliaf, kakor sam pravi v Pešti neko delavke, katera nij znala ni čitati ni pisati, čul, kder je celo njegovo propoved svojim tovaršicam pripovedovala. — V istino bistroumen narod.
(Dalje prih.)
„Nezakonske matere" ; kako vendar se je izražal trpeči Čut v krepkodonečem glasu! „Pozabljeno je" ! Precej za to čuli smo veselo „Soldaško" in menim, da nij napačno tako — podali sti se nam obe pesnikovi strani: Žalostna in vesela. V rMilici" (posvetil g. St. Pirnat „Sloveniji"), uže tolikrat uglasbenej. pokazal je skladatelj, da nehče zaostati za svojimi tekmeci; naj srečno nadaljuje! Izboren pevec in nadepolen skladatelj! In da tudi nij iz one velike množice „kuja jočih se", pokazal je še posebno, ko nam je mesto odpadle točke na glasoviru pel Preširnovega „Mornarja". Naslednja dva zbora peli so nasproti vsej vročini tako, da sta se morala ponavljati, akoravno so se pevci premišljali. Vspored se ie tedaj končal jako dobro in akoravno nij odbor izvolil tako zdravega pianista, da ne bi bil zadnji trenotek obolel, nam ga je pač drugo obilno nadomestovalo.
Tu pa ne smemo pozabiti duše pevcev. Gospod Jiiik, ki se pri vseh svojih privatnih poslih uže toliko let daruje društvu, pač zasluži, da so mu vsi pevci hvaležni. Sicer Čeh, vdolbel 8e je tako v duh naših pesnij, da jih razume in vodi, da se navdušuje in — da navdušuje zanje naše ljudi, kakor bi nikdo bolje ne mogel. Živio!
Če so naši rojaki tako pokazali se, to so pač morali navdušeni biti vsi v velikej in lepej dvorani navzočni; od ekscelence predsednika grofa Coroninija pa do bornega dijaka. In da so tega pričakovali, to je pričalo pač število naših veljakov: veČina naših gg. poslancev, profesor Stritar, Šuklje, Šuman, Kandrnal, dr. Babnik, dr. Pogačnik, rač. svetnik Brolich, baronica Pakenv, dir. Bilka itd.
Zdaj pa pričakujemo pohlevno in upamo, da pričakamo kmalu zopet kaj jednacega, ker čeravno smo uže dalje tu, nam je vendar najljubši domač glas — tak glas, kakor smo ga čuli pri Preširnovej slavnosti.
Iz Zagrrcba 19. dec. [Izv. dop.j V listu od 17. dec. je prinesel „Slovenski Narod" dopis iz Zagreba, v katerem se nekako v „0b-zorovej" maniri smeši proročanstvo Falbovo, ki nam je v izgled stavil noveji jači potres za dan 16. dec. Res so uže triumfirali Falbovi protivniki tisti dan, ko je ostalo vse mirno pod nami do kasne noči; ali ob 11. uri 10 minut po noči se je čvrsto stepla zemlja in 5 minut zatim je sledil še en slab udarec.
Falbova čast je bila sicer uže temi neznatnimi potresi rešena, no precej sledeči dan so prišle vesti iz hrvatskega Zagorja naročito iz Zlatara, da je tam bil dne 16. dec. o polu dvanajstej uri po noči potres enake jakosti, kakor dne 9 nov., samo d{i je bil krajši. Tisti potres so čutili dosti jako v Varaždinu, Kri-ževcih, Krapini, Samoboru, Koprivnici itd. — preko Save ne niti v Karlovcu niti v Sisku.
Ker je Falb izjavil, da se podzemska akcija v Zagrebu ima smatrati kot ugasla, se je povrnil popolni mir v prebivalstvo. Utegnilo bi se sekaj malega pojaviti, naročito dne 31. dec, ali nič nevarnega.
Po Falbovej teoriji smo tedaj prestali nevarnost, in moj posel potresnega dopisnika iz Zagreba je prestal; pri tej priložnosti nemo-rem, da ne bi zapisal še nekatere opazke. Dolžili so me nekateri, da pretiravam, naročito je rekel „Obzor" dne 2t). nov., „da se pod đopi8nikom „Slovenskoga Naroda" še vedno zemlja trese, dočim se je uže popolni mir po-vratil."
Glede tega pozivam se na „dnevnik potresah" beleženih od i), nov. do 16. dec. na
meterologičkem obserjatoriju v Zagrebu, katerega je priobčil prof. Ivan Stožir, ki obsega 59 potresov v pomenutem času (nij bilo dneva brez majanja) in katerega so prinesli dne 16. dec. vsi tukajšnji dnevniki, tudi r Obzor".
S tem sem opravdat svoje dopise o potresih v pogledu resničnosti, da ne boste mislili, da se je le jedino pod menoj tresla zemlja, a pod redakcijami tukajšnjih novin da je bila mirna.
Sploh imam opaziti, da tukajšnja žurnalistika nij umela umiriti ljudstva; namesto da je konstatirala vsak potres in pristavila, da je ponavljanje potresov Čisto naravna prikazen, da tako mora biti, da pa nevarnosti nij nobene, je začela žurnalistika ignorirati in tajiti potrese, a to je ljudi še bolje zbegalo, ker so mislili manje izobraženi, da je nevarnost gotovo velika, ker novine ne vedo za potrese, ali neličejo jih priznati, dočim jih mi čutimo vsako noč le predobro.
To je samo moja opazka, nehčem nobenega kriviti, ker vem, da so uredniki tajili potiese jedino iz domoljubnega nagiba, v skrbeh za blagostanje Zagreba, kateri je po potresih mnogo trpel ter mu je zadano dosti težkih ran, katere izlečiti se bo dalo še le v desetletjih.
Po Falbovej teoriji in po skušnjah njegovih, katere so pri nas do splošne veljave prišle, bomo imeli odslej mir kacih 300 do 400 let, in mej tem časom se bo pozabilo na nezgode, katere smo imeli pretrpeti, le v kroniki mesta Zagreba bo stalo zapisano, da je bil dne     nov. 1880 hud, strašen potres!
Bog živi Falbovo teorijo o potresih!
DoiliAČ« stvari.
— („ L j ubl janskega Zvona") se stavi zdaj uže četrta pola. Naročniki, ki hote" ta leposlovni in znanstveni slovenski časnik podpirati, naj se izvolijo skoro oglasiti. Prvi broj izide na novega leta dan.
— (Božičnico) napravijo v četrtek 23. t. m. ob 4. uri popoludne usmiljene sestre v Lichtenthurnovem sirotišči na Spodnjih Poljanah svojim malim gojenkam in gojencem. K tej slavnosti so vabljeni vsi dobrotniki in prijatelji sirot.
— (Vincencijevo društvov Ljubljani) ima svojo božičnico vtorek 28. t. m. ob 5. uri popoludne v Alojzijevišči za sirotne dečke z bazarjem. Dobrotniki in prijatelji mladine so k tej slavnosti povabljeni.
— (N e s r e č a.) V ponedeljek je Zupančičev (Gradiškov) hlapec vozeč se padel z voza pa ravno mej vojnice na oglu Hudovernikove hiše, ko je zavil iz kolodvorskih ulic po cesti za vrte. V vojnice se je z nogami tako zapletel, da si nij mogel pomagati in so ga konji, ki so naprej dirjali, vlekli z vozom vred naprej. Ranjea je hudo, a umrl še nij; prenesli so ga v bolnico.
— (Iz Gorice) se piše, da je bil tam dvoboj mej grofom Arthurom Coroninijem in knezom Hohenlobe. Baje, da nij bil, ker sta se na 30 stopinj streljala, nobeden zadet.
— Razstava fotografij na steklo. Opozarja se, da se denes te razstave prva serija zapre. Jutri je na vrsti druga serija, iz katere je omenjati oberamraergavsko kazanje Kristovega trpljenja.
Zahvala.
„Slavna f-italriica v ilirske] Bistrici je podarila podpisanemu k raj nem u Šolskemu svetu lepo svoto dvajset golil, za nakup knjig in pisank vbogim tolarjem.
Bog j»-j stotero plati.
Krajni soUki svet v spodnjem Zeiuouu,
Doneski za unesrećene v Zagrebu.
VII. izkaz.
V Ptuji nabrano: gg. dr. ČuČek 5 gl<l., dr. Gregoric 10 gld., o, Hrtiš 2 gld., Ilubiul 1 gld., Kasimir l gospa Korošec 50 kr., gg. Maier 1 gld., Sadnik 2 gld., IMuninšok 1 gld., Tobias 3 gld., Žitek 2 gld., dr. Fe-riančič 1 gld., Poljanec 1 gld., Šegula 5 gld., Maister 1 gld., Urbanec 1 gld., Pavlinih 00 kr., Jurca 5 gld., (irlerer 1 gld., Klauer 50 kr., Blažit 1 gl., Levičnik c. kr. atot. 2 gl., Knop 1 gl., Ćalaun 20 kr., Kovacič 30 kr., Kracer 30 kr., "VVenger 2 gld., Klobuča 1 gld., Fcrsch 2 gld., Kunstek 2 gld., o. Prus 1 gld. 10 kr., Novak 20 kr., Pinteršič 50 kr., Muršec 1 gld., Macun 50 kr., Lebinger 30 kr., Jiiger 30 kr., Toman 40 kr., A. (iregoric 1 Gerstner 1 gld., o. Aleksič 3 gld., o. Pletek 1 gld., dr. Ploj 3 gld., dr. Sadnik 1 gld. V Ceiji nabrano: gg. dr. J. Srnec 10 gold., dr. Št. Kočevar 10 gld., Ivan KruSie 2 gld., M. Žolgar 2 gl., J. Žičkar 2 gl. F. Knpus, F Lipold, A. Slander, K. Hribovšek, Fr. Majcen, Fr. Janež, V. Janič, J. Kandušar, dr. Filipič, J. Likar, dr. Krašovec, Vinko Krušič vai po 1 gld., neimenovan 50 kr., neimenovan 50 kr.
K temu v VI. izkazu v štev. 282 izkazanih 320 gld. 27 kr., torej skupaj 431 gld. 27 kr.
Od tega smo včeraj poslali zagrebškemu županstvu četrtih 100 gld.
Daljne doprineske administracija tega lista rada prejema in jih hoče poslati županstvu v Zagreb.
Administracija „Mlov. Naroda11.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročevanje na „Slov. Narod". Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote" list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto......13 gld. — kr.
Za pol leta......6   „   50 „
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto......16 gld. — kr.
Za pol leta......8   „   — „
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po poŠti prejeman    „       „ 3   „   — „ Opraviiistvo „Slov. JVdrođa".
Dunajska borza 21. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   73   „ 75 „
Zlata rente.........87    „ 65 „
1860 drž. posojilo......131   „ — „
Akcije narodne banke   .... 814   „ — „
Kreditne akcije.......                           287   „ 20 ,
London..........117   „ 85 „
Srebro..........—    „ — .
Napol...........9   „ 37
C. kr. cekini........5   n HI ,
Državne marke.......68   „ 15 „
I m«* tu«- (640—2) 1
zobe in zobovja j
postavlja po  najnovejšem  amerikanskem 2
Bistemu v alatu, vulknnltu ali celuloidu ♦
brez bolečin.   Plombira s alatuua itd. 7
Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin ♦
s prijetnim mamilom J
zobni zdravnik A. Paichel, ;
poleg Hradcckega mostu, v I. nadstropji. ♦
Tehnično društvo za Kranjsko.
Prvi občni zbor
»Tehničnega društva za Kranjsko"
bode
dne 2. janu varja 1881. leta
ob II. uri popoludne v poslopji c. kr. velike realke v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Določitev proračunu za društveno leto 18H1,
2. Volitev društvenega odbora
3. Volitev računskih pregledovalcev.
4. Sklepanje o eventualno nasvetevanih predlogih. P. n. gospodje društveni ki vahijo so k občnemu
zboru s tem pristavkom, da se društvene pristopnice ki služijo oh jednera v legitimacijo pri udeleženji občnega zbora, proti plaćilu osnovnega doneska 4 gld. (§ 7 društ. pravil) dobivajo pri podpisanem v realčncm poslopji i,v I. nadstropji, v dvorani M geometrično risanje) od 24. decembra 1880., do 2. januvarja 1881. 1. V Ljubljani meseca deciunbra 1880.
Za odbor:
Emil Ziakowski,
(6")0—1) c. kr. profesor.
J. Oiontini,
■v X_i3"u."bl3a.xil, »a. cestnem, trg-u. VT, priporoča (634—3)
za božična darila
najnovejši jmmihu papir. plNiic; mape, bukvice ae Milkami, Ni»iHe in mladino lepo vezane in po ceni, ol«*pNava >a bii/Hn« drevo na izbor. Velika zalogu NtvnrlJ zn pi Nanje in riManJe, elegantne perfHutkr, igre ia otroke in driiMiuo.
Božičnih in novoletnih daril
na vollko izl>or
TILL
pod Trančo 2.
Posebne albume za fotografije najmoder-niše in krasno vezane h patentirano zapono. Nap o vejše. kar se tiče papirja Theur A Hardt-inutli. »00 slik iz DraždanBko galerije v vrlo elegantnej enveloppi. Molitvene knjižice, krasno vezane v slonovo kost, ebenovino biserno matico, baržun ter usnje. Npltil za mladino, knjižice s podobami, »pouieimkiml peanimi In prav-IJuuini. najfinejše galanterijsko blngo od usnja, prava zlata peresa in rcjongl, pisne mape itd. itd. (621 — 8)
Za božična darila
priporočA čisto nove in priporočila vredno reči
po najnižjej ceni
Nikla s Rudholzer,
(«44—3) pred „Zvezdo" 8.
Nagrobna kamena in grobne spomenike,
in sicer
nagrobna kamena od 5 gold. višje za vsako ceno
— mej zimo 30 procentov ceneje. — Imam tudi najnovejše načrte za nagrobno spomenike  ter jih na željo vsakemu pokažem.
651-d Peter Thomann,
_ kamenosekarski mojster v Ljubljani.
Avstrijski najboljši
sladni izlecki,
(«506 - 4)      pravj štajerski
od planinskih zelišč in trpotca,
zoper kašelj, hripavost, bolezni v pljučah, vratu in prsih ter jetiko od
Jurij Froscha v Gradci.
Moj sladni bonbon stoji na razpolaganje vsakemu profesorja, doktorju ali kemiku, da ga preišče. — Zahteva se naj tedaj samo ,.z nova zbolJHiincga Nladiieg* bonbona6* od Jurij I roMcli-a v Ciradcl. Ob jednera dozvoljujcin se priporočati svoj
i
velika steklenica gld. 1,— \ z navodilom za majhena      „ „     .50/ rabo.
Priporočam tudi svojo
Fabrika in taloga, od koder se pošilja,
je v (jradci: Lagergasse št. 19. Zaloge v Ljubljani: Julij pl. Trnkoczv, lekar; J. VVeidlich, M. Achtschin, Fr. F o rtu n a, J o s. Schlaffer, J. Luckniann
i
1 UJM.
20. decembra:
Pri Mlouu t Dolenc, Schacherl iz Dunaja. — Schulz iz Kočevja. Bie-derman iz Gradca. — Zrnu -nigg iz Tržiča.
Pri Malici* Pollak, Rlasuhka iz Dunaia. — Kurztbaler it Domžal. — l.tttidvogt iz Dunaja.
Umetna rastava fotografij na steklo
v gledaliških ulicah v Pavšinovej hiši.
Denea zadnji dan. — Jutri druga acrlja.
Krasno potovanje po Švajci, (Hoja na Montblanc), po Savojskej in Italiji, (641—3)
lepi  razgledi  Rima, mnmontne fotografije morja,  kristalov in ledenih
jam. Svajcarska jezera itd. v najsijujnejšej razsvetljavi. Vstopnina za osob » 20 kr.; za 4 serije 60 kr.   Odprta je razstava vsak dan od 10. ure do 12. ure dopoludno in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer.
Za darila o praznicih
priporočam svojo veliko zalogo: modne klobuke za gospice in gospe, paletote, ogii n jala. dežne plašče, oblačila za otroke, kostime in spodnja oblačila od klobucevine.
Entrer-ovratnike za gledališče in ples, flcliu, volnene rute vsake velikosti, otročje volnene životnike, kapice, avbice. rokovice in črevlje, konia.šoje za otroke in ženske, zapestnikc, natikače za črez kolena, prsiiike in gilete, otroške in ženske volnene nogovice.
Slikane in gladke ženske srajce, korzete za po noči in spodnja oblačila (kikle), ženske životnike od pavole ali merinske volne, dunajski in purižki modrci, garniture, ovratnike, manšet« in svilene echarpe.
Srajce za gospođe bele in pisane od kretona in oksforda, spodnje hlače, flanelaste hlače, hlače in životnike od pavole in merinske volne, natikače, žepne rute, ovratnike, manšete, kravate itd.
Naročila ?. dežele se izvršujo točno; kar ne ugaja, se rado zamenja.
St' spoštovanjem
(635-2)
Ljubljani, Prešimc trg.
Izdatclj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".