TRIDESET LET IZHAJANJA NAŠE SKUPNOSTI
Toplarna je bila načrtovana še bolj v mestu
Zanimivo je prebirati Našo skup-nost par desetletij nazaj. Človeku se zdi, kot da bi segel stoletje nazaj, v našo preteklost, tako strahovito hitro se urbaniziramo.
Ker o naši Toplarni še dandanes pogosto pišemo, smo pobrskali nazaj in našli prvi obširni prispevek o po-stavitvi toplarnc v naši občini. Pri-spcvek je bil objavljcn v septembrski številki Moščanskc skupnosti leta 1960 i naslovom: »Prva ljubljanska toplarna v naši občini«.
V prispevku smo med drugim pre-brali, da je zamisel za zgraditev to-plarne v Ljubljani nastala že pred vojno. Po vojni so bile opravljene nekatere priprave v zvezi s projckti-ranjem že leta 1948. Tedaj pa zamisli šc ni bilo mogoče uresničiti. Kasnejc je potrcba po toplarni, ki bi nadome-stila štcvilnc iztrošene industrijske kotlovnice in bila dodatni vir clek-trične cnergijc, v Ljubljani silno na-raščala. Ljubljana se je z električno encrgijo napajala le preko transfor-matorske postaje v Klečah, kar jc bila sila šibka točka Ljubljane.
Odločili so se, da prvo ljubljansko toplarno zgradijo v naši občini, iii sicer v trikotu med železniškima pro-grama Ljubljana-Zagreb in Ljublja-
na-Novo mesto. Danes tam siojila Papir scrvis in Tectum, pa še vrsta barak. Piše, da so se za to lokacijo odločili, ko so korenito proučili vse gospodarskc, tehnične in sanitarnc pogoje, ki jih jc treba izpolniti, da je takšna graditev smotrna ter vsestran-sko upravičena. »Toplarna bo v sre-dišču potrošnje toplotne in clck-trične energijc, tako da bo povczava med njo in potrošniki najkrajša, v bližini je železnica za dovoz pre-moga in tudi Ljubljanica za paro,« piše v razlagi. Piše tudi:
»Premogov prah bo zgoreval v dveh parnih kotlih, ki bosta imela zmogljivost po 180 ton pare na uro. Para s tlakom 100 atmosfer in tem-peraturo 520 C bo poganjala dve parni lurbini z močjo 32.000 kilova-tov. »Izrabljena« para bo po paro-vodih speljana do posameznih in-dustrijslrih potrošnikov v vzhod-nem delu mesta in dalje proti Za-logu. Razen tega jo bodo uporab-ljali za gretje vode, ki bo krožila v ogrevalnem omrežju zahodno od toplarae v mestnem središču in proti Bežigradu.
Vsa toplarna je zamišljena tako, kakor pač gradijo podobne toplame za mestno okolje. Zgradba pa bo po
svoji zunanjosti v skladu z določeno urbanistično ureditvijo okolice. Po-sebno skrb so posvetili sanilarno-higicnskim pogojem obratovanja. Dimne pline bodo čistiii v ciklon-skih in električnih fUtrih; očiščeni bodo nad 99% očisčenja. To se pravi, da piini in dim v zrak dejan-sko ne bodo prišli. V filtrih izločeni pepel in žlindro iz kurišč pa bodo uporabili za izdelavo stavbnega gradiva.«
Originalni prepis razlage smo ob-javili zato, ker mnogi občani zlivajo srd na nekdanjc občinske funkci-onarje in delegate (odbomike), ki so soglašali s postavitvijo TE-TO »sredi mcsta«. Le kdo ne bi soglašal s takim zagotovilom strokovnjakov! To-plarna je bila tedaj prvi takšen indu-strijski objekt, naSa občina posejana z visokimi tovarniškimi dimniki, iz kiterih se jc valil dim, Ijudstvo pa še brez izkušenj na tem področju. Av-tor članek zaključuje z ugotovitvijo, da pomeni toplarna velik dvig živ-Ijcnjske ravni prebivaJstva in močno spodbudo za nadaljnji razvoj indu-strije na našem območju kakor tudi v soscdnjih četrtih. S tem se seveda lahko povsem strinjamo.
S. GERLICA