Leto IV., štev. 142 V LfilDlTanr, torek dne 19. junija 1923 PcSttčaa uavfr^fc* Posamezna Štev. stane 1*30 Din jrt«J> » 4 »frrtf fr 8taa« flteMČao 1240 L>ia n laosematvo 45'— m aez>b»etse Oglati p» tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta st 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upr&vništvo: Ljcbljanju PreieraoT« u!. St 64. Telet It 36, Podružnico: Maribor. Barvarska ul L Telit 22. Celje, Aleksandrova ■ Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. LJubljana, IS. junija. Prvi hrvatski zgodovinar profesor S i š i č je imel v Beogradu predavanje, ki je bilo znanstveno na višini pa ni ugajalo radldevsko - čifutakemu tisku v Zagrebu. »Hrvatstvo* je bilo radi trditve zgodovinske lstine »razžaljeno* In nahnj&kani bloka.Sti dijaki so 3išiča dejansko napadli v Zagreba. Ta sramotni čin silno ugaja klerikalcem. »Za nas je važno,* piše glavno glasilo SLS, »da je bil ta zgodovinar Sišič, ko te je vrnil v Zagreb, od v s e u 61 -liščnikov obmetanz gnilimi jajci*... Slovenci imamo torej beležiti v svoji zgodovini nov važen dan, ki ga smomo, kakor izgleda, šteti med najlepše. Nato pa sledi napad na slovenskega rseučiliščnoga profesorja H a u p t -mana in se s kolom kžže, kaj naj naša vseučiliaka mladina ž njim stori. V to svrho p-nik katoliške znanosti odgovarja v »Času* x novo teorijv Pravi, da mu je Hauptmanovo stališč« leta 1916. »hodilo jako prav*, ker je »za pripravo majske deklaracije bilo to potrebno* . . . Učeni gospod Mal je že leta 1916., ko je elavil Hauptmanovo razpravo, vedel, da "e s tem pripravlja majniška deklaracija iz leta 1917.1 Tedaj mu je Hauptmanovo stališč« »hodilo prav*, danes klerikalni politiki »hodi prav* ravno obratno in gospod Mal je svojo učenost iz leta 1916. revidiral ter skušal tudi prof. Hauptmana uveriti, da ni dobro, ako ostane znanstvenik pri svojem prepričanju. Toda trdoglavi profesor se ni vdal »teorijam* klerikalnega zgodovinarja in ni hote! priznati, da smo Slovenci bili, smo in ostanemo narod junakov. In tako je postal izdajalec ter ie bil fzročen »Slovencu*, da ga postavi na sramotni oder. Klerikalno glasilo divja in besni, kliče gnila jajca iz Zagreba in poživljajo nr. bojkot odličnega znanstvenika, ki očividno meni, da ie znanost nekaj drugega nego klerikalna politika. «Ni častno za nas. da smo Hauptmanova) razmotrivanja mirno P^-rli. Treba je. da se dvigne odločen rooralieni protest preti takemu mrc-^arienju zgodovine pod imenom znan-stvenc-sti. Pričakovati je. da se to zgodi in da se ogradijo proti takemu postopanju t znanostjo res objektivni rasi znanstveniki . . .» Vsak trenutek pričakujemo, da bo SLS pozvala dobro, verno katoliško ljudstvo, .iaj pride z gorja Sami hraniti slovensko kulturo krivih naukov ljudi, ki menijo, aa smejo kot vsenčiliški profesorji svobodno izpovedovati iu braniti svoje nazore, svoja prepričanja, rezultate svojih vestnih znanstvenih raziskovani »nttEMcr---'--' ■ Bolgarska debata v skup š čini Razprava o uradniški pragmafiki OSTRA KRITIKA DEMOKRATOV. Boosrad, 18. fsnija. r. Na dacaSnH se!! narodne sksipščioe se |e nadaljevala razprava o Izrednih ln naknadnih kreditih zunanjega ministrstvu. Prvi ja sovo-ri! poslanec Svetozar Pribičevič, ki Je v poldrnjcoiinssm govoru ostro napadal vlado radi njene politike napram Bolgarski. Nagiašai ja, da H vlada zamudila važen trenotek napram Bolgarski, kar se bo še maščevalo. Dogodki na Bolgarskem »o popolnoma Jznenadilt našo diplomacija Dobili smo nadaljevanje predvojne Bolgarske, v trecotku, ko Je naš zunanji minister v svojem ekspoz6ju naznani! novo Bolgarijo. Kaj pomeni novi režim v Sofiji Je Jasno razvidno Iz povora Cankova, ki je Izjav« ,da le Stambolijski Izdal Ideal bolgarskega naroda. In vendar Je bil Stambolijski prvi, ki je Ime) pogum, da je v Beogradu Izjavil, da se Bolgarska odpoveduje MacedonljL Prevrat na Bolgarskem pomeni Drltetek bolgarske re-vanžne politike. Vlada naj pojasni ali Je Rumunlja v resnld priznala novo bolgarsko vlado In al! Je Polncarč res posla! depešo g. Cankovn. Pove naj dalje, kaj Je Izjavil Cankov o odnošajih Bolgarske napram naši državi, te kakšne Izjave smo dobili od Male ta Velike antante. Novi bolgarski režim povdarja svojo miroljubnost, izjavlja da bo spoštoval mednarodne pogodbe, neuillysko mirovno pogodbo in nlškl sporazum. To nas ne more umiriti. Za nas je važno, da izvemo, ali Je naša vlada tudi ka) storila, da bodo naši interesi zavarovani In da bo nova bolgarska vlada v resnici Izpolnila svoje obveznosti. Vsa znamenja kažejo, da Je nova bolgarska vlada samo etap« za kabinet ki bo še bolj Izrazito nadaljeval revanžno politike. Govornik razpravlja nato o nameravani demarš! v Sofiji ter zahteva od ministra Ninčlča pojasnila, zakaj demaria ni bila izvriena. Bolgarska Je razvijala v inozemstvu živahno propagando za tz-premernbo režima, kar bi moraio biti naši vladi znane. Izgovor, da niti Stambolijski sam nI pričakoval prevrata, naše vlade ne opravičuje. MI ne vidimo nobene imperialistične politike, teda naša miroljubnost ne sm« Iti tako daleč, da bi se opustilo vse, kar Je v Interesa našega miru. Izognili smo se sicer spopadu, grozi pa nam zato še vdiko večja nevarnost. Novi bolgarski vladi toliko časa nc moremo zaupati, dokler ne pokaže dejanj. UsresJ? Poslanec Sušnih (kicr.) opozarja, da Rumunlja nI bila solidarna z nami, ampak je pozdravila prevrat na Bolgarskem Vlada naj zato pojasni ali so igrali tu vlogo dlnastlčni motivi, al! pa strah pred kmetskim gibanjem v Romuniji. IZJAVA ZUNANJ. MINISTRA. Izjava ministra Nlnčiča. KRITIKA POSL. KUMANUDIJA IN" POSL. REISNEKJA Beograd, 18. junija, r. Na danainji I uradniškega položaja v stranki.rek-* i/i u , , seji zakonodajnega odbora se je pričela 1 svrhe. Pri zadnjih volitvah smo doliveli ZtmanJ! minister dr. Ninčič )• caglašal, j rMpravg 0 Uladniškem zakone. Sekcija i grenko izkušnjo, da je vlada zlorabljal« da mu nI Jasno, kaj misK opozicij^d«, jo prediožiJt poročilo, ki ga pa niso vsi uradnike ia partizansko agitacijo, o-^™^ - .J ! odobrili. Posl. Kumanudi, Reisner,! Govornik je preJa! nato na vpraian> " Hadžikadlč ta Kremžtr eo *i kot člani redukcije ta izvajal: Sestavitev komisije sekcije pridržali glede posameznih na., ki naj izvrS redukcijo uredništva (Hen čelnih točk oddvojeno miiljenje. Pred j 226) jo povsem strankarska. Najmsn.. pričetkom debate je posL Jovanovič j kar se mora zahtevati, je ustanovitev E" (zcrnlj.) vprašal ministra za izenačenje: kakega apela oljskega odbora, v kater«;.. zakonov, kaj Ja vlada ukrenila, da za« naj M bil po en kasači js ki sodnik, en kon tudi res stopi v veljavo, ta p« ali je državni svetnik ta po en zastopnik vsa-predvidena strogo objektivna revizija ke politične skupine. Na ta odbor naj uradniškega kadra. Mtalater se je izgo«! hi mogli apelirati oni uradniki, pri k,-varjal, da ni njegova krivda, ako urad«; terfh M se uporabljal člen 226. niška pragmetika ie ni uzakonjena. Kri« Zla njim so govorili klerikalec dr. Ku va je kriza v dccembru. Vlada bo vse j lovec, po4em musliman* dr. Mehmed storila, da se zakon čim prej oiivotvori. j ;n temljoradnik Moekovljevič. P.adika Po uvodnem referatu poročevalca po« j j0(.A Jovanovič je branil čl. 4 točko 7. slanca Kojiča je govoril posl. Knmenudi | Ješ da je bojazen neopravičena, ker je (dem.) Zakon gotovo pomeni velik na« ^ določba naperjena s»ao proti repu predek zlasti napram reakcljonarnim do« j blikaacem. ločbam srbskega zakona, ki Ima zioglas« Sprejmite odbor za runanj« zadeve, pa boste zvedeH, kaj trate delati!) Za oboroženo Intervencijo ni bilo razlogov. De-marša v Sofiji se Jo pripravljala samo za slučaj, ako se ugotovi kršitev neulUv-ske pogodbe. (Splošna vesdoet) Za to pa J« treba časa. Mi moramo najprej ugotoviti aH Je na Bolgarskem v resnici več kakor 30 tisoč vojakov. Vlada » Je morala vrh teža stxvtzumeti v zavezniki. kar le trajalo nekaj dni. Zadržanje RumuniJ« Je bilo korektno ta zavezniško (čujte, čujte!), ravno tako stališče Češkoslovaške, čeprav se posodba s Češko ne nanaša na Tazmerje do Bolgarije. Oborožena Intervencija le bila nemogoča, ker nimamo na mejah koncentriranih čet Z 20 tisoč ljudmi pa nismo mogli na Bolgarsko (Dokler Je bil čosl) Prevrat Je bil Izvršen pred nekaj dnevi, a mobilizacija lo gibanje naših čet hi se Izvršilo šdo sedaj ta bi nas zato Inozemstvo vprašalo: Kam pa greste? Ali le kršena neuil!yska pogodba? Stambolijski, ki ga hočete ščititi, Je že mrtev! (Ker smo ml oklevali!) Trditev, da pomeni novi režim na Bolgarskem nevarnost, predstavlja teorijo preventivnih vojn. ki nam Je znana že iz avstro-ogrske zgodovine. Av-stro-ogrska Je namreč vedno trdila, da pomeni Srbija zanjo nevarnost Toda ml smo v prtadpu proti preventivnim vojnam. Močni smo dovolj, da M upremo vsaki sovražni akciji t strani Bolgarske. Opozicija pravi, da Je nova vlada na Bolgarskem prišla na površje j pomočjo macedonskih organizacij. To Je res. Toda to se Je zgodilo tudi za časa Stambolijskega; ko pa so makedonske organizacije uvidele, da želi Stambolijski dobrih odnošalev z nami M da Je sklenil z nam! nlSkl sporazum, so nastopfle proti nJemu. Vlada Cankova Je izjavila, da bo spoštovala vse obveznosti neufl!yske-ga sporazuma. (Klici: In nlškega?). Mi lahko to verjamemo ali pa ne. Toda vzrok za intervencijo more nastopiti Scle tedaj, ako bi a« na bolgortkl meti po&kv-šal napad. Minister končno nagiaša, da MITI Makedonije nI dal Stambolijski, ampak da nam je bila Izvojrvana i orožjem in priznana po mirovni pogodbi. Ministrove Izjavo so bile od ede zbornice zelo hladko sprejete. Ministru so odgovarjali posl. Joca Jovanovič (zemlj.) In dr. Šumenkovlč (dem.), nakar le bf!a seja zaključena. Prihodnja seja Jutri dopoldne. na §§ 70. ta 76. ter je velike vainosti s stališča Izenačenja uredništva ta regula« cije njegovega materijalnega stanja. V tem zakonskem predlogu je dovolj od« redb, Id dajejo državi možnost da pri« de do dobrih uradnikov. So pa tudi ta« ke, ki omogočajo največje zlorabe. Sem spada točka 7. člana 4., da državni na« meifenec ne sme biti oni, ki izpoveduje načela, ki so protivna obstoječi državni obliki, sli načela protipravne izpremem« bo državnega reda. Torej ie samo «Iz« povedanje* zadostuje, da tak uradnik ne more biti v driavni sluibl. Vsak člo« vek Ima pravico, da izpoveduje svoja načela, tO je, da bna v sebi neko pre« pričanje ne samo v političnem, temveč tudi v socialnem oziru. Ako se mu pre« pove Izpovedanje, se mu jemlje pravo, Posl. Reisner o projektu. Končno }e dobil besedo pori. Reisner. Dokler ne bo Izdelana uredba po čl. 11 nihče ne ve, kako namerava vlada prag matlko porabljati. Dokler ta aredba ni Izdelana, zakon sploh ne more stopiti veljavo. 2e !z teza se vidi. da vlada celo stvar zavlačuje. Mesto da bi zakon stopil v vdjavo s 1. Julijem, se bo zavlekel ša za 6 mesecev. Državni name š čenči ne morejo čakat!. Zato je treh.", da vlada takoj predloži revizijo dosedanjih draglnjskih doklad. Ne Igrajte se z bedo nradništva. Prehajajoč na kritiko projekta se po. slcnec Reisner pridružuje izvsjanjerr posl. Knmanudija. Kar se tiče osnovni'' plač, zahteva, da se za civilne uradnike uveljavi isti sistem kskor za oficirjc ednarodni odnošap nove Bolgarije STIKI MED BEOGRADOM IN SOFIJO. — ZAKAJ JE BILA RUMUNI-JA PROTI INTERVENCIJI. — SUMLJIVO VESELJE NA MADŽARSKEM. (Glej tudi poročila na 2. stranL) Beograd, 18. junija, r. Naša vlada Je preko svojega poslanika v Sofiji g, Ra-kiča stopila v stik z novo vlado na Bolgarskem. G. Cenkov s svoje strani obeta Izvršitev vseh obvez, ki jih Ima Bolgarska napram oaši driavL Kakor izgleda, namerava vlada postiti v slučaja Izpolnitve obljub g. Cankova dogodkom v Boigarijl svoboden rasvoj. G. Cankov poleg tega krepko poudarja, da snačijo zadnji dogodki na Bolgarskem učvrsti-tev znonarhlzmu proti boljševizmu. sosedih, temveč je predstavljal tudi slab »vzgled* za agrarne težnje v Rumunlji. Rumunska vlada Je Izgnala biviega bolgarskega ministra Obova, ker se je baje bala agrarne propagande med bol« gorskimi kolonisti ta je hotela pokazati svojo korektnost Obov je odpotoval preko Madiarska v Prage, Budimpcita, 18. junija, j. Madžarsko časopisje pozdravlja v dolgih člankih restavracijo Ferdinandovega režima v i Atenei 18 j,,^ n Zunanji minister Bolgariji ter označuje Bolgarijo kot tve j Aleiandris je iz>ivil grškim novinarjem. da bi smel Imeti gospodarsko, socialno! Ako se usvoji določba vojaškega zako< in politično prepričanje. Na Želo ta pre« na, da pridejo častniki vsi v 1. katego-pričanje se mora razlikovati od borbe rijo, je ves sistem nt glavo postavljen z* načelo ta prepričanje. Govornik sma. J Vojska naj bo dobro plačana, toda Iste tre, da se Je s to redakdjo uničil prin« zahtevajo dvllnl nameščend s pota^ dp stalnosti. Dalje je dr. Kumanudi go« pravico tudi za seBe. voril o členu 95.. ki prepoveduje zlorabo I Prihodnji seja jutri popoldne Sfrašno bruhanj Etae EAVA UNIČUJE CELE POKRAJINE. — MESTO UNQUA OI OSS* PRED POGINOM. Rha, 18. junl^. a. V nedeljo zjutraj sto Catanta Je bilo ponoči alarmirano j« ognjenik Etna na Siciliji pričel vnovič Pogled na Etno je grozen. Iibljuvans silno bruhati. 2e zjutraj so se čutih »tir- lava je mnogo veija kot leta 1919. Sko je močni potresni sunki, katerim Je sle- ia je te sedaj ogromna. V vseh ogro ' ienih krajih je nistala nepopisna pan; ka. Zadnje vesti iz Catanije javljajo, da je lava od Ltagne Glosse le Sc 1 km. Prebivalstvo tega mesta, ki šteje 22 tisoč duš, se umika v divjem begu. R!m, 18. junija. L Po zadnjih vestel:. ki jih je dobilo ministrstvo za javna dela, je kraj Ltagua Oroeaa vedno bolj ogrožen -rsled blllajofle se kive. Lava Js že uničila velik gozd ptoij, Id leži r bližini mesti. To Je drogi največ* gozd pinlji v oeK Italiji. Oblasti so od redile vse potrebno, d aol&jšajo prebi valstvu beg v vame kraje. Lava je uničila že ogromne površine rodovitnega ozemlja ter podsula kolodvor v Castig lione. Ponoči je bila lava oddaljena od Lingua Groase le ie dober kilometer. Pr« Mvalstvo js mesto že izpraznilo. Škod -je že sedaj velikanska. & rmrs*^ Se od ure do Tire. dil nato silen dež pepela ta kamenja. Prebivalstvo krajev okoli vulkana Je v divji paniki pričelo zapuščati svoje domove. Na severovzhodni strani Etne se je pokazalo pet novih trel. Iz katerih se neprenehoma vali lava. Pri kraju Lingua Glossa se premika lava s hitrostjo 260 b na aro. Na nekaterih drugih kra-JOt Je lava napravil« v lt arah eelih 8 km. Prebivalstvo v ogrolenih krajih se Je moralo v naglic! umakniti. Iz K&-tanije je odšla vojaška pomoč. Po potresa je ogrožen tudi Monte Nero. Messlna, 18. Junija, s. V nedeljo je Etna po hudih potresnih sunkih zopet pričela bruhati ognjene mase. Lava je že uničila ogromne gozdove pri Lingui Gloeei Prebivalstvo je preplašeno pobegnilo. Lava se pomika dalje ta ima širino 300 m. Vojaki, milica, fašist! ta polarne hrambe so odhiteli n« meno nesreče, da pomagajo prebivalstva. Me- Grdila in MaSa antanta Inossmske fectf&e 18. junija. ________^ ______o_________^__CURIH. Berlin 0.0040, Newyork Stambolijskega, Id da Js vodil pseudona-, tel primer za Madžarsko. «A Nap* vidi ^ ie njegovo potovanje v Bukarešto j 556.75, London 25.68, Pariz 34.70, Mila d clonatao politiko. Obljubuje tudi, d« one v bolgarskem prevratu dokaz nepre« ^^ ^^ pripraviti vse potrebno za ! 25.40, Praga 16.69, Budimpešta 0.07, Bu- mogoči enkrat za vselej makedonstva- magljivih sil nacionalizma. To je pouk jušče, čim se z boljša ta utrdi položaj oo- , za vse one, ki nočejo razumeti Madžar« ve vlade. j ske. Madžarska bo kakor Bolgarija z Beograd, 18. junija, i. Kakor poroča« vsemi silami pričela odločilen boj proti jo Usti iz Bukarešto je rumunska vlada j vsem zunanjim sovražnikom, priznala novo vlado g. Cankova. Rumu« j «Magyar Orszags piše, da je Turčija' nlja smatra, da režim agrarne diktatu« j izkopala prvi grob mednarodni pogodbi, re Stambolijskega ni predstavljal le j Sedaj jI je sledila Bolgarija, ki je pre« j epasnost sa monarhlstični princip pri; drla obroč okoli premaganih držav pripraviti vse potrebno zvezo med Grčijo ta Rumunijo in za vstop Grčije v Malo antanto. Minister je zatrdil, da je dobil tozadevno tako v Bukareitl kakor v Beogradu najboljše vtise. karešta 2.75, Beograd 6.10, Sofija 7.10 Varšava 0.0050, Dunaj 0.0078.5. TRST. Beograd 24.80—25.10, Pariz 136.50—137. London 101.30—101.60. Newyork 21.85—21.95, Curih 391—394. .. _ .. i Berlin 0.014-0.17, Praga 65.25-65.75. panma V ŽSSFISStU Dunaj 0.03—0.031: dinarji 24.80—25.10 Nevarnost splošne stavke. j dolarji 21.80—21.90, carinski franki (20 Berlin, 18. .junija, b. Berlin stoji pod ' 82.25—83. To je tedaj klerikalni smisel za resnicoljubnost, sa svobodo misli in besede v znanosti. To J« svoboda vseučilišča po klerikalnih željah, tako Izgleda klerikalna »kulturna avtonomija*. Gospodi pri »Slovenca* smo hvaležni, da so se tako lepo demaskirali. Sedaj Imajo vsi oni naivneži, ki jim imponlra klerikalna avtonomnška politika, priliko videti, kako ht izgledala kulturna avtonomija po mentaliteti klerikalcev. Kadar bi naše dobro, verno ljudstvo po svojih mandatarjih gospodje profesorji na univerzi, ki predavajo o Darvinovi teoriji, ki nočejo priznati, da je sveti Tomaž Akvin-ski edini pravi filozof In ki ne verjamejo v čndeže, ne nahajajo v sklada i edino zveličavnim konceptom SLS, tedaj gorje jim! Gada Jajca ln bojkot, to je šele začetek! Klerikalcem smo hvaležni. Sami sO si za hip sneli krinko onega hinavskega zaščitništva ljubljanske univerze in visokega študija sploh. Naj nadaljujejo! Tim prej? se bo*1 > razčistile raz- i i vtisom neprestanega padca marke. Da- DUNAJ. Beograd 777—779, Berlin nes ob 11. uri dopoldne je veljal dolar 0.445—0.485. Budimpešta 8.32—8.42, Bu- okrosr »Slovenca* sklenilo, da se oni' mere v nafi dolini SentfloriianakL 150 tisoč, angleški funt se je dvignil na 660 tisoč, aerstrijska krona na dve marki. 8trokovne organizacije rotijo delavstvo, naj ne proglaae napovedane generalne stavke. Danes »e vrše tozadevna odločilna posvetovanja. Razpoloženje med delavstvom je zelo kritično, ako se njegovim zahtevam ne ugodi. Vsled padca mar'-e se draginja divje dviga. Vlada bo n.orala vnovič povišati tarifov Železniške ta poštne tarife se povišajo s 1. juliiem za 50 do 100 odstotke* karešta 349—351, London 326.900 d' 327.500, MIlan 3211—3219 Newyorl: 70.985-71.135, Pariz 4394-4406, Pragi 2125—2131, Sofija 924-926, Variav* 0.52—0.56, Curih 12.740—12.770: dinar i 767—771, dolarji 70.650—70.050, Mre 3177.50—3192.50. PRAOA. Beograd 36.75, Dunaj 4.55. Berlin 2.11, Rim 151.73, Newyork 33.70. Curih 603.50. BERLIN. Beograd 1620.50, Dunai 207.97, Milan 6783, Praga 4438.50. Ne-r. vork 147.63(1 Curih 26.533 Sifuacifa na Bolgarskem Beograd, 17. jnniia. z. »Politika* poroča iz Caribroda: Medtem ko se pristali nove vlade "11 makedonski komitaši Be bljejo z zadnjimi pristaSi zemljedelskega režima, se je vlada g. Cankova podala na ilelo na ureditvi upravnih obiasti. Prva dolžnost ji je, misli ona, da uniči vse, kar je ustvaril Stambolijski in da restavrira stanje, ki je obstojalo pred nastopom zemljedelske vlade, t j. stanje iz časov Radoalavova, Oe&ova in Daneva. Razun razveljavljenja najelementar-nejžih zakonov Stambolijskijeve vla •ie, uničuje g. Cankov tudi ureditev občin. Ministrski svet je tako sklenil, ia se razpusti sofijska zemljedelska občina, potem pa vsa občine v državi. Niti pravopisna reforma nI ostala na-rniru, seveda Bamo zato, ker jo }e Izvršil Stambolijski. Na Bolgarsko se vrača stari pravopis z vsemi ruiahro-lizmi staroslovanske abecede. Vse kar spominja n& bivši režim, 'joče vlada odpraviti čez noč. Pri tem Mia pretirava tako, da postaja že smerna. Samo eno je, kar hoče obdržati ;d starega režima: teror. Brez njega je tudi današnja vlada brez moči. Uve-iena je ostra cenzura vseh listov in prebivalstvo po osmi uri zvečer ne sme na ulico. Nočne straže so pomno-šene z rezervnimi oficirji in komitaši. Zdi se, da vlada nima mirne vesti. Vla-la dalje nastavlja v državne službe ljudi, ki jih je Stambolijski moral od pustiti radi mirovne pogodbe. Tudi želja po maščevanju nad nasprotniki se že javlja. Vlada se ne misli zadovoljiti s tem, da jih uniči fizično, temveč tudi materijalno. Objavila je kraljev ukaz, s katerim se stavlja-jo pod sekvester vsa imetja bivših ministrov iz Stambolijskijeve vlade. V tem smislu dela nova bolgarska vlada aa utrditvi svojega režima. Beograd, 17. junija, z. Oficijelne sofijske vesti trde, da pojema odpor pristašev Stambolijskega vedno bolj, vendar se pravo stanje Se ne more dognati. Gotovo pa je, da 88 je revolucionarna vlada učvrstila ter da bo ostal novi režim gospodar položaja. Na drugi strani razglašajo pristaši Stambolijskega, da kmetske vrste še niso strte in da bodo vodile boj do zadnjega. Prve dni je vladala v Sofiji velika bojazen pred jugoslovansko intervencijo. Vsak hip so pričakovali jugoslovanske čete pred Sofijo, ki bi lile napravile konec revoluciji. Sedaj je bojazen izginila in g. Cankov je uver-ieo, da jugoslovanska vlada ni mogla storiti nič. Ne samo radi odpora velesil, temveč tudi radi notranjepolitične situacije, ki bi ji onemogočila vsako oboroženo akcijo! V Sofiji se govori, ■la bi bili Radič in njegovi zavezniki preprečili vsak energičen nastop proti novemu bolgarskemu režimu. Bolgarska vlada bo rešpektlrala niŠki sporazum? »Politika* javlja iz Sofije, da je nova bolgarska vlada, 'zjavila, da bo spoštovala ne samo mirovne pogodbe, temveč tudi vse aranžmane, ki jih je zaključila vlada Stamholijskega s sosednjimi državami, kakor n. pr. niški sporazum. Novi bolgarski predstavniki v Beogradu in Sofiji. Bolgarska vlada je odpoklicala dosedanjega bolgarskega poslanika v Beogradu Toaorova ter odpustila iz službe odpravnika poslov Ljudska-nova. Za odpravnika poslov v Beo-giadu je Imenovan prof Mišajkov, za odpravnika poslov v Pragi je mesto odpuščenega poslanika T) a s k a -lova postavljen vseučil. profesor M i-h a j č e v. Mosto poslanika Todorova, ki je vršil dolžnost prvega bolgarskega delegata na konferenci v Lozard, je imenovan inž. M o r f o v. Madžari, Bolgari ln ItalijanL »Politika* poroča iz Budimpešte: Na tukajšnjem bolgarskem poslaništvu se v poslednjih dneh sestajajo vplivnejša madžarski politiki ln predstavniki starega bolgarskega režima, največ bolgarski oficirji, ki so se po vojni stalno naselili v Budimpešti. V poslanstvu se vršijo konference cele noči, posebni kurirji potujejo stalno med Dunajem in Budimpešto. Doznava se, da misli več bolgarskih oficirjev odpotovati preko Rumunije na Bolgarsko. Voditelj probujenih Madžarov GOmbOs se je v petek celo noč mudii v poslani štvn. Razun velikega števila madžarskih poslancev je prisostvoval temu sestanku tudi tajnik italijanskega poslaništva v Pešti. Stambolijski je bil umorjen. Dunaj, 17. junija, r. Tukajšnji Makedonci so že pred tremi dnevi vedeli a smrt Stambolijskega. Tudi je do-gnano, da je bil Stambolijski takoj po aretaciji ustreljen in da torej poročila sofijske vlade o okolnostih Stambolijskijeve smrti ne odgovarjajo istini. Protogerov, eden glavnih voditeljev revolucije je odpotoval v Berlin na pogajanja z lladoslavovom. Sploh je bilo zadnje dni opažati živahen promet mod Bolgari, živečimi v Berlinu in na Dunaju. Po drugih vesteh se Protogerov nahaja sedaj v Rimu. Režim brez parlamenta. Sofija, 17. junija, r. Koncem junija bo objavljen od kralja Borisa podpisan ukaz o razpustitvi sobranja. Nove volitve bodo najbrže septembra. Ne v6 se še, po katerem volilnem zakonu se bodo vršile, ni pa izključeno, da bo obveljal volilni zakon, po katerem so se vršile zadnje volitv-* ln ki je prinesel stranki Stambolijskega tako veliko zmago. Bivša opozicija je baš ta zakon proglašala za krono Stambolijski-evega nasilja. Politični begunci lz Bolgarije. Beograd, 18. junija, d Zadnje dni je prispelo preko naše granice pri Cari-brodu in drugod mnogo bolgarskih političnih beguncev, med njimi več odličnih prvakov zemljedelske stranke, ki so vodili posamezne oddelke zelenih gard v borbi proti novem režimu. Begunci potrjujejo, da imajo makedonski komitaši svoje glavno taborišče na obronkih Vi-toš-planine. »osebne napade, katerit si sramuje)© objaviti v svojem glavnem glasilu«. Olasllo NNS torej spet strelja Izza plota. Poživljamo gg. okrog «Skxv. Naroda«, naj gredo z Imeni na dan, da moremo obračunati. Sicer moramo ponoviti, kar »mo Jim že zadnjič rekli, da so v svojem listu anonimno obrekovali. Uvodni dankar, ki v Istem listu včeraj uči žurnaliste morale, bi morda poučB urednike »Slov. Naroda«, da je nepošteno napadati pod krinkami in splošnimi označbami z namiga-vanjl tam, kjsr je na mestu Jasna dol-žltev, katera nasprotniku šele omogoči da Išče satlsfakcljo. Odgovorni urednik, ki Je ponudil častno Izjavo za članek, dasi ga nI čital, in ]e 90 odst svoje trditve dokazal, je kavallr proti žurnalistu. ki napada z namlgavanji pa se umika za plot anonimnosti ko ga hočeš zgrabiti za vrat. -f Politične drobttae lz orrana SLS. Monopolska uprava v Sarajevu ln v LJubljani se likvidira. Eden izmed uspehov 18. marca! Pod predsedstvom dekana dr. Serka so v Zagrebu Jugoslovanski medicinci sklenili, »da se morajo pred-stavltelji posameznih strok zaradi enotne nomenklature tn terminologije ter za izdajanje učbenikov od slučaja do slučaja sporazumevati med seboj in delati složno«. Prav pametno, a če bi to predlagal n. pr. dr. Vošnjak, zažgali bi ga živega pred Katoliško tiskarno. — Strokovno zvezo javnih nameščencev snujejo klerikalci, da razbljejo dosedanjo enotno stro kovno organizacijo državnih uslužbencev. Viharno zborovanje gasilnega in reševalnega dmiiva OdkaT ]e pričela sedanja klerikalno-komunistična večina ljubljanskega občin-skesa sveta delati dragocene poskuse s poklicnim gasilstvom na račun ljubljanskih davkoplačevalcev, se je članov prostovoljnega in reševalnega društva polastilo popolnoma upravičeno vznemirjenje in razburjenje, ki je prispelo do vrhunca vsled vesti, da se namerava prostovoljne gasilce izriniti lz Mestnega doma, v katerem naj bi popolnoma zagospodaril Branddirektor g. Koleša. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je priredilo radi tega v nedeljo dopoldne v Mestnem domu službeni shod, katerega so se udeležili po'noštevilno društveni člani, kot zastopnik občine nadsvetnik Jančigaj in gasilski višji nadzornik Koleša. Q. Jančigaj je pojasnil, da občina za enkrat nima namena, iztisniti prostovoljnih gasilcev lz Mestnega doma, ker hoče zvedeti najprej za njihovo mnenje. Sledila Je viharna debata, v kateri so padali ponovno razni ogorčeni medklici proti omalovaževanju prostovoljnih gasilcev, kakor: »V drvarnico hočejo spraviti nas, ki smo 53 let požrtvovalno ln brezplačno sodelovali za blagor občine! O. Josip Turk je naglašal, da je poklicno gasilstvo kakor ga namerava sedaj organizirati občina v LJubljani nepotrebno, ker so prostovoljni gasilci že 52 let v popolno zadovoljstvo občanov izvrševali gasilski posel. Predlaga, naj ostane dosedanja stalna poklicna gasilna straža v Mestnem domu, orodje ln moštvo poklicnega gasilstva naj se dodeli prostovoljnemu gasilnemu društvu, mestna občina pa naj pošlje v nadzorstvo strokovnjaka. Iz Mestnega doma se umaknejo prostovoljni gasilci le sili. (Oromovito ploskanje.) pod vtisom razpoloženja je nato izjavil orotektor poklicnih gasilcev, obč. svetnik Pire, da občina ne namerava vreči prostovoljnih gasilcev lz Mestnega doma, ker uvideva njih potrebo. Pri razpravi o skupni vaji dne 17. julija povodom obč. zbora Jug. gas. zveze, je Branddirektor z. Koleša kritiziral prostovoljno gasilno društvo, češ da nima orodja, ali pa zastarelo In sicer po krivdi bivših občinskih svetov: in načelnikov, Zborovalci so mu neprestano ugovarjali. G. Koleša se je obregnil tudi ob naš list in pokazal, da so ga naše razprave o dragocenih eksperimentih s poklicnim gasilstvom zadele v živo in da ne prenese nobene kritike. Zakaj to ve že sam. Politične beleži + Govnačl na poslu. Nemško časopisje ne skriva veselja nad umorom Stam bolijskega tn spremembo režima v Bolgariji. Temu se nihče ne čudi. Kar pa mora obsojati vsak pošten človek je brezobzirnost, s katero razni nemški listi obmetavajo pokojnega min. predsednika Bolgarske z najinfamnejšimi očitki o njegovem privatnem življenju. Novi bolgarski prosvetiteljl so Izkopali Iz miznic ubitega Stambolijskega razne »dokumente« človeške slabosti. Izbrali so si dunajske (katere pa?) liste, da jih predložijo javnosti. In tako priobčujejo N. Fr. Pr., Neues VVr. Tagblatt ln slični senzacionalne podrobnosti o nemoralnih fotografijah ln slikah Itd., ki naj med drugim prikazujejo tudi Stambolijskega samega v Adamovem kostumu, citirajo tudi neka pikantna pisma, ki so Jih baje pisale Stambolljskemu razne dame, med njimi celo nekatere žene pokojnikovih kolegov in kar je še takih Intimnosti lz spalne sobe. Stavimo, da je večina tega Izmišljena. Ta »razkritja« so seveda sramotna ln značilna le za »kulturonosce«, ki objavo naročajo ln jih objavljajo. + V Imenu slovenske kulture! «Or-juna« Je hudo prijela velikega župana dr. Lukana. Dolži ga lakih pregreškov, da strmi vsa javnost In pričakuje takojšnjega lavnega pojasnila. Mi bi bili to stvar pustili do nadaljnega, da se Iznese med »Orjuno« in neposredno prizadetimi. A naša tetka v Knafljevl ulici je ogorčena. NI ogorčena nad velikim županom, bog-varuj, ogorčena je nad »revolveržurna-lom in zakotnim lističem«, ki kaj takega piše in povrh še nad — nami, In to v imenu slovenske kulture. Ze zadnjič, ko Je Orjuna dala sliko dr. Ravniharja, je •Slov. Narod« dejal, da bi s prstom lahko pokazal na demokratskega vodjo, ki je to kukavičje iajce zlegcl v »Orjuno«. Pozvali smo ga, da naj kar pokaže, pa je umolknil, danes zopet obrekuje Iste »voditelje«, da na ta način orlobčuieio Prosveta Ljubljanska drama. Torek, 19.: 2 X 3 = 5. E. Liubljanska opera. Torek, 19. ob 16.: »Janko ln Metka«. Trv. Sreda, 20. ob 19.30.: »Nikola S utrle Zrtaj-skl». Izv. Mariborsko gledališče. Torek, 19.: »Oeorge Daudln«. C. Kuponi. Zaključna predstava. Iz ljubljanskega gledališča. Narodna opera »Nikola Subic Zrinjski* se uprizori r sredo dne 20. junija zadnjikrat pred počitnicami — Zadnja dijaška in mladinska gledališka predstava pred počitnicami danes dno 19. junija ob štirih popoldne v opernem gledališču. Uprizori se Uumperdinckova opera »Janko in Metka«. Znižane cene. Operni libreti «Aida». Pravkar je izšel IS. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov in sicer: »Aida*, opera v štirih dejanjih, spisal Antonio Ghialan-zoni, godbo zložil Giuseppe Verdi, poslovenil Anton Funtok, 40 strani — Cena 8 Din. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (VVolfova ulica 1). Razprodajalcem običajen popust. V razprodaji so tudi v knjigarnah kakor tudi pri blagajni v ljubljanski operi in pri biljeterjih. Javna produkcija gojencev »Dramatične šole» Udruženja gled. Igralcev v Ljubljani V sredo dne 20. junija se vrši na splošno željo javna produkcija gojencev »Dramatične šole« v dramskem gledališču. So to skromni začetki, vendar pa bo produkcija zelo zanimiva ln zato vabimo vse ljubitelje našega gledališča, da posetijo prvi nastop naših najmlajših, ki se hočejo posvetiti odru. Razstava šolskih risb na tehnični srednji šoli v Ljubljani bo vsled splošnega zanimanja, ki ga je vzbudila, odprta še dva dni, danes in jutri. Razstavljene risbe so bile izdelane na ženski obrtni šoli, na kiparskem oddelku in v tečaju »Probude« za dekorativno pisavo. Izven tega so izstavljena kiparska dela kiparskega oddelka in vezenine, izdelane po lastnih načrtih učenk oddelka za vezenje. Skupno je izstavljeno okoli 700 risb in kipov. 7az6ec& Sa*o Je bOo nvtftaj, Id otrfnje postanek ln razvoj sokolskega naraščaja v Kranju pred 20 leti. Poučni sc članki: 0 pristojnom ponašanju. Kaj hočemo od naraščaja? in Zgodovina telovadbe. Nato sledi nadaljevanje češkega prevoda: Dnevnik mladega človeka v srbohrvaščini in dve prosti vaji ta moški naraščaj. V Glasniku je opisan dr. Murni-kov večer ob 80-letnici sokolskega delovanja, dalje kritika o mladinski akademiji Sokolskega društva I v Ljubljani iz peresa nekega naraščajnika in nastop naraščaja v Celju. Iz vsebine je razvidno, da je »Sokolič* jako dober list za sokole ki naraščaj, zato naj ga naša sokolska društva pridno razširjajo med sokolsko mladino, zakaj potom primernega čtiva bodo dosegla društva najlepše uspehe in porast organizacije. Javna telovadba Sokola I v Ljub. IJanl ki bi se imela vršiti v nedeljo, je bila vsled slabega vremena preložena na soboto, 23. t. m. x začetkom ob 6. popoldne. Sokol Štepanja vas. Izredni občni zbor Sokolskega društva Štepanja vas se vrši ▼ četrtek 21. t. m. ob 19. pri br. i rte Bofe *re lahko s portoeoiu Ha tr&fl uspehe. Gospodu ravnatelju meščanska šole izrekamo vsi Zgornjelenilavčani zahvalo z& izreden ulitek« ki ruun g& jg nudil s lepo uspelim Izletom. Obfave X Najraznovrstnejše knjige, slovenske, srbohrvatske. češke, ruske nemška italijanske, francoske in angleške izposoja vsakomur Šentjakobska knjižnica, Vožarski pot, začetkom Karlovške ceste električno postajališče, vsak delavnik od pol 6. do pol 8. ure zvečer. Na razpolago popolni imeniki knjig. X Kresni večer v restavraciji In kavarni »Zvezda« v Ljubljani priredi telesno kulturno društvo »Atena« v soboto dne 28. junija x zahavnim sporedom. Obsežno zasnovani načrti društvenega dela zahtevajo neprestano novih sredstev in prepričani »mo, da nam ia-kaže naše občinitvo tudi topot (von naklonjenost. Oglejte »i enkrat društveno igrišče v Tivoliju, ki postaja » vsakim dnem priljubljenejše naši mladini Od zgodnje jutranje do pozne večerne ure se menjavajo slike. Zdaj iapolnijo starosti Bricelju v Stepanjl vasi Dncv« prostor športniki, potem učiteljice s svo. ni redi Dogovor radi nakupa stavbišča ; jimi razredi in zopet nedoetali otroci v za zgradbo »okolskega doma in ogled spremstvu staršev ali služkinj, v popoi-stavbišča na Planlrju. Odbor. Zdravo! ! danskem času proeta učeča mladina ali Sokolski zlet v Konjice. Dne 8. Ju. odseki ljubljanskih ženskih športnih or-lija t. I se vrši prvič po preobratu v ganizacij. Vzdrževanje vežbališča, naba-narodno ogroženih Konjicah zlet celj. Va orodja zahteva danes denarja. Pro-skeg« sokolskega okrožja. Vsa narodna stor sam naj pa ostane dostopen mladi-društva opozarjamo na ta dan in jih m vseh slojev proti malenkostni odškod vabimo, da nas mnogoštevilno posetijo. ninl Le tako bo prodrla zdrava ideja. Sokolsko društvo v NovskL V da odvrnemo mladino z ulice in jo od-Novski je bilo te dni ustanovljeno no. vadimo pohajkovanja, če ji nudimo vse vo sokolsko društvo, ki Je pristopilo v Jugoslovenski sokolski savez in zagreb. ško sokolsko župo. Vest separatističnih listov o ustanovitvi hrvatskega separa. tističnejja Sokola v Novski jc popolno, ma netočna. Nova »okolska knjiga. Banatska so« kolska iupa je izdala novo knjigo z na. »lovom: »Spomenica IL zleta banatske sokolske župe». Knjiga, ki jo je napisal br. Ante Tadič, opisuje historijat So. kolstva v Banatu in lanski, krasno uspeli župni zlet s 30 ilustracijami. Rektor tehnike v Pragi — Sokol. Za rektorja tehnične visoke šole v Pra« gi je bil za študijsko leto 1923.—24. iz. voljen eden najuglednejših praških So» kolov br. inž. Zdenek Bažant Telesna vzgoja in politične stranke. Znani sokolski delavec in pedagog uni» verzitetnl profesor v Pragi dr. Veigner je predaval na skupščini češkoslovaške narodno»dcmokratske stranke o telesni vzgoji v narodu in v šoli. Stranka je sprejela v svoj program tudi vprašanje telesne vzgoje v narodu, šoli in vojski. Domsi Sokolstvo SOKOLIČ. Izšla je dvojna številka sokolskega lista za naraščaj za mesec tnaj in junij. Tudi ta številka ima zanimivo in raznovrstno vsebino, ki je deloma pisana v slovenščini, deloma v srbohrvaščini en članek tudi v cirilici. »Sokolič« je namreč namenjen vsemu jugoslovenskemu sokolskemu naraščaju, zato prinaša raz-pravice in članke v obeh jezikih, kar je edino prav, da spozna srbohrvatska mladina slovenščino in obratno. Kakor kale število naročnikov iz raznih delov naše države, si je »Sokolič« pridobil lepo število naročnikov med srbohrvaškim delom sokolskega naraščaja, znamenje, da tudi ta mladina polagoma pridobiva smisel za razumevanje slovenščine. Stremljenje sokolske organizacije t tem pogledu je hvalevredno, zakaj le medsebojno spoznavanje bo ublažilo umetna nasprotstva. ki jih prenapeti politiki netijo in z vsem prizadevanjem vzdržujejo v našem narodu. »Sokotičeva« 5. in 6. številka ima tri članke idejne vsebine primerne za sokolski naraščaj, in sicer: Proslava maj-nika, NaSa skupna vez — sokolska ideja in Sokolsko bratstvo. V teh treh člankih razlagajo pisatelji bistva sokolske misli: bratstvo, ljubezen, enakost in narodnost. Razpravice so pisane prepričevalno in navdušeno. Za 30-letnico so-kolovanja br. Dragotina Sulceja iz Zagreba je namenjen kratek njegov životo-pis in opis njegovega sokolskega dela. V vezani besedi sledi dvogovor dečka in vile o domovini, primerno za sokolske akademije. Jako zanimiv ie spis J. TRBOVLJE. V nedeljo dne 10. junija nas je posetilo ljubljansko pevsko društvo »Zvon« pod vodstvom g. Prelovca. Na kolodvoru je pozdravil pobratime naš stari pevec učitelj Kuhar. Ljubljančani so koncertirali v dvorani Delavskega doma. Višek navdušenja je doseglo pevsko društvo s pesmico »Nocoj je pa lep večer*. Dvorana je bila razprodana. Hvaležni smo g. Prelovcu za poset, ker stojimo na stališču, da naša narodna pesem še najbolj vžiga ljubezen do rodne grude. TRBOVLJE. V nedeljski Številki dne 10. junija se spominja neki dopisnik frankfurtovske zastave pred 25. leti v Trbovljah na Telovo in pravi, da je bila to zadnja nemška zastava v našem kraju. Toda ta vest ni povsem točna. Leta 1906 so r proslavo 1. maja uslužbenci stare rudniške elektrarne po nalogu svojega šefa razobesili dve frankfurtovski zastavi, ki sta bili odstranjeni šele na odločen protest pokojnega g. Antona Dolničarja s strani orožnikov. Toliko, da se tudi ta dogodek ne pozabi. KOČEVJE. Na nekdanjem Studenten-heimn, sedaj Dijaškem domu. se ravnokar dovršujejo zadnje dozidave in poprave. Tudi notranja oprema bo kmalu ugodnosti in v najboljši obliki. Dajmo jI odpočitek na zraku, v primerni družbi in zdravi igri, ki krepi telo in bistri duh. Društvo zbira nadalje sredstva za modem, higijeničen ortopedičen zavod, ki je nujno potreben našeinu mestu. Pozdra vite dobro misel ln našo voljo za koristno delo s tem, da posetite prireditev čim naiStevilneje. Vstop proet X Sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v »redo dne 20. junija v predavalnici bolnice za ženske bolezni ob 17. url Predava g. podpolh. Rikard Jugi »Hvpertrophia proetatae in njena ter» pija«. X Celjsko mestno gledališč« išče gledališkega mojstra, ki je plačan pc dogovoru od mestne občine ter ima prosto stanovanje in razsvetljavo. Prošnjo na Dramatično društvo Celje. X Podružnica Jugosiovenske Matice io CM D na Brdu priredita dne 24. junija 1923 popoldne na vrtu g. Josipa Rusa v St. Vidu pri Lukovici vrtno veselico r lastni režiji Poleg zabave je preskrb- ljena tudi prvovrstna pijača in izborna jedila. Plesiščo na prostem. Sodeluje pevski zbor dniStva »Zarja«. Prijatelje narodnoobrambnih družb vabimo na preprosto zabavo in izborno pijačo. X Sestanek na Bledu (hotel Petran) Vabim vse absolvente Slov. trg. šole % Ljubliani leta 1913, da se udeleže v svrho praznovanja 10-letnice službovanja skupnega sestanka na Bledu dne 8. julija 1923. Prijazno je vabljen profesorski zbor ter absolventje prejšnjih letnikov. Takojšnje prijave k udeležbi v svrho ravnanja sprejema, France Resman-Radovljica. X Izgubila je neka dijakinja v Ljubljani v sredo dne 13. junija popoldne torbico z večjo vsoto denarja od liceja do Lepe poti Oseba, ki jo je našla je bila opažena, torej je na videz znana, zato se prosi, da najdeno proti nagradi kmalu odda na naslov, ki se nahaja v torbici ali na upravo »Jutra«. X Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v spomin proslave 25-letnice obstoja naselbine izredne slavnosti dne 15., oziroma 22. julija z običajnim veli. kim sejmom s prvovrstnimi, izrednimi zabavnimi točkami kakršne se še niso nikdar in nikjer proizvajale. Prosimo društva, da se ozirajo na ta dan pri do ločanju lastnih prireditev. X Drž. strok, šola za puškarstvo t Kranju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. junija razstavo puškarskih ko- gotova in bo poslopje 6 prihodnjim šolskim letom že izročeno svojemu name- pjtarskjh 'u, graverskih izdelkom ter risb -•> ko : jn de)jl modeliranja v gimnaziji H. nad- stropje na levo. Rar«tava bo otvorjena dne 28. junija, to je na Vidov dan ob 10. uri ter bo odprta: dne 28. od 10. do 12. in od 14. do 17. ure; dne 29. i"' nija od 9. do 12. ure. X Razpisane službe. Na državni ^o-razredni trgovski šoli v Mariboru »e raz. pisuje mesto stalnega šolskega s letno plačo 900 Din in pripad»j^iml ginjskimi dokladaml Prošnje — Privy-no kolkovane - je oddati najkasneje dc dne 28. junija 1923 ravnatel.^ drUv. ne dvorazredne trgovske šol« v Manbo-ru. — Na drž. strokovni šob za pu^r-stvo v Kranju se ra»p;»«J« »»» strokovnega učitelja za baskul.ranje (System maeher) s takojšnjim nastopom. Pros.lcl naj pošljejo «voje P^vdno kolkovane prošnie ravnateljstvu drž. strokovne šole za puškarstvo v Kranju do dne 81. julija 1923. P°le? popolnega znanja v izdelavi vseh modernih sestavov pušek se zahteva tudi znanje v prirejevanju, risan ni ter viziranju in zastreljevanju pušek za kroglo. Prosilci z daljšo prakso imajo prednost. — Pri upravnem sojiiltt v Celju so razpisana tri mesta pisarniških pomočnikov, oziroma pomočnic in dve mesti uradnih slug. Natančnejši pogoji za službe so razvidni iz razi/isa v »Uradnem listu*. nu. Poslopje ima prostora za 50 do 60 gojencev. Društveni odbor in vodstvo bosta skrbela, da bodo imeli gojenci dovolj tečne hrane in primernega razvedrila. Ker se bo letos na kočevski gimnaziji otvoril peti in potem vsako leto novi razred do osmega, ee priporoča staršem, naj pošiljajo svoje otroke študirat na to gimnazijo, ki ni prenapolnjena in jim nudi pri sedanjem pomanjkanju primernih dijaških stanovanj zavest, da pridejo njih sinovi v dobro oskr bo. Društveni odbor je pooblastil ravna teljstvo kočevske realne gimnazije, da dalje natančnejša pojasnila glede sprejema v dijaški dom. GORNJA LENDAVA. Veselih obrazov so prikorakali dne 9. junija meščan-skošolski učenci iz Murske Sobote pod vodstvom svojega učiteljstva na naše divne bregove. Bili so sprejeti od starih in mladih z velikim navdušenjem. Po razgledovanju znamenitosti trga. so napravili izletniki na odru. ki so ga postavili tukajšnji Slovenci jako lep nastop z deklamacijamL petjem in igro. Iznena-dilo je čisto izgovarjanje in pogumne kretnje. Po igri so telovadili na prostem, česar mi tržanl tudi še nismo videli. Globok vtis je napravilo na poslušalce krasno petje, g katerim je bila zaključena prireditev. Učiteljetvo meičan- omačc vesfi 0 VREMENU IN BOLGARSKEM LEVU. Pa spet dežuje. Nič posebnega za nas, saj v Ljubljani dežuje tudi takrat, ko niti ne vemo, aH niso za božjo močo prikrajšani oni v mariborski oblasti. Vseeno. V nedeljo si dežja nismo želeli in smo ves dan obžalovali, da nam je pokvaril delopust. Prireditev Sokola I. je obetala marsikaj lepega. Tako pa smo zabili popoldan ln večer v zakajenih kavarnah ali kjerkoli pod streho, brskali, prisiljeno po časopisju in prebirali sobotna modrovanja o revoluciji, tatvinah, boksih, valutah, teatrih, modah, prismodah ... Čudna zver teh dni je ta bolgarski lev. Imajo ga neki v curiški borzi. Saj je bil nekaj časa pohleven, zdaj pa pravijo, da divja ta skače. In to v zasmeh bridki nesreči ta bratomornemu krvopreiitju v njegovih domačih krajih. Sicer se pa počasi Izkazuje, da imajo pr! njegovi dre-suri že spet nesrečni Italijani prste vmes. In pri njih nikoli ne veš, kako komedijo imajo na programu. Govori se, da bolgarskega leva pitajo s tujo valuto. Potem bi bik) že vse razumljivo, saj Iz lastnih dognanj vemo, da vsi, ki imajo opravka s tujo valuto, ne plavajo baš na prežgan-ki ta da tudi ne tajijo atlr bolgarskega leva... Je res zanimiva zver. Posebno še za žornallsta. Napisal bi o nJem članek ln ga uvrstil med zanimivosti, ali gospodarstvo. ali vsaj kot uvodni članek na prvo ali drugo stran. Pa kaj bi človek v tem zakajenem dolgočasju... Poslušaj, pri sosedni mizi mori nedeljkar dvoje dam z vodenim! dovtipl. Povž na primer, da imajo v Zagrebu — »Tagbiatt«, v Ljubljani pa — tak' blat'! In se vsi smejijo... O nedelja, pusta in dremava! Skoda Je fe v juniju. Da Je včeraj dežervalo ta danes ta Jutri ie prav. Saj smo v uradu... Skep-Sa. • * Spremembe v vojnem ministrstvu. Namesto dosedanjega načelnika gene-raištabnega oddeJka v vojnem ministrstvu polkovnika P. Markovi Aa, je imenovan generalštabni polkovnik Milan Ječmenid, ki je bil dosedaj član naše razmejitvene komisije z Italijo. * Jugoslovanski konzulat v Celovca. Avstrijski zvezni predsednik je noremu jugoslovanskemu Konzulu v Celovcu, dr. Vasiliju Protiču podelil «exer|uatur». * Novi zakon o invalidih. V sobotni ministrski seji je minister socijalne politike Perič poročal o zakonskem načrtu o invalidih. Ministrski Bvet je izvolil ožji komite, ki obstoji iz ministra socijalne politike Perica, generala Pešiča, finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča ni ministra Uzunoviča. Ta komite naj projekt predela in poda vladi svoje mnenje. * Josip Perdan f. V sanatoriju Lfiw na Dunaju je umrl dne 15. t. m. v 46. letu starosti gosp. Josip Perdan, veletržec v Ljubljani in zbornični svetnik. Z njim je legel v prerani grob eden najuglednejših slovenskih trgovcev, ki se ni zanimal samo za zadeve svojega velikega podjetja, ampak se je z veseljem in vnemo posvečal tudi javnemu delu. Ze v mladih letih se je živahno uveljavljal v raznih trgovskih organizacijah, se zanimal zlasti za strokovno šolstvo in gremijalno šolo, v trgovsko - obrtni zbornici pa je bil dalj časa proračunski referent. Pokojnik je bil znane narodne rodbine Perdan - Leneetove v Ljubljani. Poleg cvetoče trgovine je vodil g. Perdan tudi zastopstvo Jadranske zavarovalne družbe in imel poslovne razmere s Ciril - Metodovo druž' >o kot založnik njenih vžigalic in zagotovil kot tak družbi lep, stalen vir dohodkov. Pokojnikovo truplo bo prepeljano v Ljubljano in se pogreb pravočasno naznani. Prizadetim rodbinam ob težki izgubi naše iskreno sožalje. * Grob Petra Hektoroviča najden. Iz Starega grada v Dalmaciji poročajo, da je učitelj Kuničič pri prebiranju starih listin pri neki obitelji naletel na oporoko zadiijega moškega potomca -odbine Hektorovič, duhovna Matije. Oporoka vsebuje opis groba slavnega pesnika Petra Hektoroviča. Grob se nahaja v veliki kapeli dominikanske cerkve. In res se je našla tamkaj aad-giobna plošča z napisom, ki pa je zelo poškodovan. * Rok za opcije potekel. Prošnje za državljanstvo kraljevine SHS, ki so jih vlagali doslej temeljem opcijske uredbe Srbi, Hrvatje in Slovenci, se od 16. t. m. nadalje odklanjajo. Optirati ni torej mogoče več. Prosilci pa se opozarjajo, naj počakajo do izdaje splošnega zakona o državljanstvu, ki predvideva posebne olajšave za naše soplemenjake. Opcijske prošnje, ki so hile vložene do 16. t. m., se še predrto notranjemu ministrstvu v odločitev. * Prvi esperantskl kongres v naši »kžavi. Od 29. do 31. julija se bo vršil v_ Zagrebu prvi esperantski kongres, ki st bo bavil z vprašanjem esperant-skega gibanja v naši državi in bo pri tej priliki ustanovljena tudi zveza vseh esperantistov v nači državi. Es-perantisti. ki žele prisostvovati kongresu, naj se takoj prijavijo: Društvu esperantistov (Kongresni odbor), Zagreb. ulica A 14. * Zadnji eksperimentalni večer dr. Engena de Gvna. Dar es zvečer ob pol 9. uri bo imei v veliki dvorani «Unio-na» dr. Eueen de Gyn svoj zadnji po- slovilni eksperimentalni večer, katerega čisti dobiček je namenjen pokojninskemu fondu «Jugoslovenskega novinarskega udruženja«. Pokazal bo nove poizkuse o memotehniki (nauk o spominu), osebnem vplivanju, sugestiji, koncentraciji misli, nvtosugestiji in hipnotiziranju živali. Na programu so še odkritja takozvanih telopatičnih in spiritističnih eksperimentov. Obeta se zanimiv znanstveni eksperimentalni večer. Občinstvo se naproša, naj prinese seboj kokoši, zajce, žabe, kače itd., s katerimi bo gosp. dr. Gyn eksperimentiral. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. * Vldovdanska ustava je izšla v no« vem natisu pri Tiskovni zadrugi v Ljub« ljani. Prešernov* ulica 54. S poštnino vred veljs 12-50 Din. * Komisija sa preizkušanje avtom ob L> lov. Gradbena direkcija v Ljubljani je imenovala sa člana, odnosno vodjo ko« misije z a preizkušanje avtomobi.ov in šoferjev v Ljubljani inženjerja Frideri« ka Hauffna. Za člana komisije pa je pokrajinska uprava imenovala policij« skega koncipista Stanka Kosa. * Ptujsko okrajno glavarstvo je zo» pet prevzel okrajni glavar dr. Pirkma« jer, ki je bil dosedaj na študijskem do« pustu. * Himen. V Mariboru se je prošlo so« boto poročil g. Dragotin Klobučar, rav« natelj podružnice Ljubljanske kreditne banke z gospodično Hano Kocijančiče« vo iz Maribora. * Zrelostni izpiti na drž. moškem u£U teljišču v Mariboru so se vršili od 4. do 16. junija t. 1. pod predsedstvom g. nad« zomika dr. Leopolda Poljanca. Pripušče« nih je bilo 63 kandidatov in kandida« tinj, med temi 2 privatista in 1 privatl« stinja. Z odliko je prestalo izpit 15 kan« didatov(«inj) in sicer: gg. Dolar Zora, Dvoršek Lenka, Jazbec Angela, Laznik Celestina, Schwarz Angela, Sotler Ma« rija, Tomažič Vlasta, Vodenik Nada, Farazin Lovro, Janež Lucijan, Domnik Drago, Leban Franc, Košutnik Silvester, Gorup Ljubomir in Korošak Anton. — Zrelost se je priznala 39 kandidatom (kandidatinjam) in sicer: Burdian Karo« lina, Golež Albina, Kurbus Gabrijela, Lovrec Amalija, Matck Ana, Pertl Ana, Peunik Erna, Šijavec Olga, Požar Hilda, Štrckelj Milena, Taufer Vida, Pcrtot Vera, Trobec Sabina, Primožič Terezija (privatistinja), Petrač Franc, Kocuvan Milan, Brclih Oton, Kotnik Franc, Ko« drič Stanislav, Kotnik Zorko, Predan Drago, Cvetko Ivan, 2ivko Alojzij, Po« lanc Adolf, Grafenauer Ludovik, Hor« vat Ivo, Štraus Milan, Konečnik Zmago« slav, Fcrk Ivan, Leskovar Franjo, Hart« man Janez, Ferenčak Edo, šeško Ivan, Majcen Andrej, Čermelj Henrik, To« mažej Matija, Grušovnik Josip, Toma« žiC Maks in Povh Vaclav. — Ponavljal« ni izpit je dobilo 11 kandidatov(«injj, reprobiran je bil 1 kandidat (privatist), odstopila sta med izpitom 1 kandidat (privatist) in 1 kandidatinia. * Proslava 5001etnice Motnika, odkar je bil povzdignjen za trg, se je vršila zadnjo soboto zvečer s svečano razsvet« Ijavo in streljanjem z gradu, v nedeljo popoldne pa s slavnostjo pod košato li« po. Govoril je trški župan o zgodovini kraja. Slavnosti je dala sijaj domača po« žarna bramba, ki je nastopila pod vod« stvom g. Mlinarja. Motnik so posetili tudi gasilci iz drugih krajev, žal le. da jc prireditev moti! dež. Vranska «Vila» je zapela vrsto krasnih pesmi na slav« nostnem odru, na katerem se je nato razvila ob štirih prav živahna zabava s plesom. * Hidroelektrična centrala pri Krškem. Zadeva velike hidroclektrične centrale za 15.000 HP, ki jo namerava graditi pri Krškem zagrebška občina, je stopila v aktualen štadij. Od 11. do 13. t. m. so se vršile v Krškem prve razprave radi koncesije in ekspropriacijskega pošto« panja med posebnim odborom zagreb« ške občine ter delegati pokrajinske uprave iz Ljubljane. Zagrebški listi po« udarjajo, da so vsi ekspropriacijski na« črti gotovi in da gre ljubljanska pokr. uprava projektantom v vsem na roko. Zato je upati, da bo koncesija že te« kom enega meseca izdana. Pri prvih razpravah so se pojavile težkoče radi ugovorov s strani občine Brežice. Druga i razprava se prične v sredo v Krškem. Izgradbo hidroe!ektrične ccntrale bodo, kakor posnemamo po zagrebških Ustih, financirale angleške in belgijske banke. Opozarjamo na strokovni članek inž. Premelča o tej stvari, ki ga priobčuje« mo na drugem mestu. * Skrlatinka v Rušah in okolleL V Rušah in v okolici se še vedno širi škr« latinka. Kakor poroča «Tabor», ni ted« na, da ne bi pripeljali iz Ruš na škrla« tinki obolelih v mariborsko bolnico. Ker stanujejo delavci ruških tovarn po vsej okolici in se vozijo tudi v Maribor, ob« stoja nevarnost, da se bolezen še raz« širi. Potrebne so energične odredbe zdravstvene oblasti. Mariborski Ljudski oder, ki se je hotel predstavljati tudi po naprednih časopisih kot nestrankarska ljudska prosvetna inštitucija in se s tem s po? močjo naprednjakov vgnezditi v Miri) boru, je končno pod vodstvom znanega ljubljanskega klerikalca Peršuha popol« noma presedla! v Cirilovo tiskarno. Pre« vzel je tudi vodstvo organizacije kleri« kalnih dramatičnih društev. Opozarja« mo na to našo napr-dno javnost po de« želi. ker se skuša Ljudski oder še kljub temu vsiliti našim podeželskim odrom. Napredni člani so Iz Ljudskega odra vsi Izstopili. * Poškodba pri električni napeljavL V Mariboru je pop rs vi j al 151etni učenec Josip Cuš v Strossmsjerjevi ulld stre« ho. Pri tem pa mu je spodletelo in je zadel z roko ob električno napeljavo. Nt pomoč prihiteli domači so ga rešili žice, dobil pa je že po rokah težke opekline. * Pojasnilo. Prejeli smo: Alojz Meser« ko, trgovec, ni identičen in ne v sorod« stvu z Inkriminiranim brstom Alojzom in Joanom Meserko. * Sneg v BosnL Iz Ssrsjevega poro« čajo, ds je tamkaj padel sneg po oko« Iiških hribih, ponekod pa tudi v do« lini. * Zanimivi porotniki. Našo nedeljsko notico o mariborskih porotnikih še iz« popolnjujemo v toliko, da je omenjeni porotnik, ki je bil svoječasno tudi od porote obsojen radi hudodelstva uboja, sedel že tri leta med zločinci v moški kaznilnici in vrši danes poleg častne po« rotniške službe tudi posle uglednega kle« rikalnega županskega stolčka. Okrajne« mu glavarstvu bi priporočali, da usmeri svojo revizijo v Interesu ugleda justice tudi v tej smeri. — Neki drug porotnik se je po končani razpravi na vprašanje nekega jurista, kako so pravkar sodili, odrezal: «Kaj pa nas briga, kaj imate vi (sodišče in državno pravdnlštvo) med seboj!« — Zelo tipičen odgovor za men« taliteto ljudskega sodnika. * Nerednosti v občinski upravi t Bi« haiu. V občinski upravi v bosanskem Bihaču so prišli na sled velikim defrav« dacijam, vsled česar je pokrajinska uprava razpustila občinski svet in občin« sko upravo ter imenovala za komisarja Radivoja Kosanoviča in mu prldelila de« set sosvetnikov. * Ob policijski urL N* Javornlku je neki gostilničar napovedal policijsko uro. Navzoče vinjene fante je to silno razburilo in so se pričeli upirati. Gostil« ničar je radi tega naprosil delavca Pe« tra Hafnerja, naj mu pomaga, da zme« četa nasilne lante Iz gostilne. Hafner se je takoj lotil nehvaležnega dela in dobil že pri prvem spopadu od nekega Pavliča nož v trebuh. Težko ranjenega so morali takoj odpeljati v Ljubljano v bolnico. * V tovarni ponesrečil. V Črni pri Stranjah je v tovarni za kaolin smrtno ponesrečil 45 let stari delavec Anton Resnik. Za obleko ga je zagrabil gonilni jermen. Rešitev je bila nemogoča. V to« varni za kaolin je bil zaposlen šele te« den dni. Pokojni Resnik zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. * Okraden poštni urad. V poštni urad pri Mariji Snežni na Štajerskem so vlo« mili neznani storilci ter odnesli 5515 K gotovine in znamk v vrednosti 2580 K. Zlikovci so odnesli tudi dve denarni pismi z vsebino 19.612 K. * Vlak odrezal vojaku glavo. V Osje« ku se je zgodila grozna nesreča. Vojak Jakob Gjurgjevič je stal na straži pri železniškem prehodu v Futoški ulici. Stal je preblizu proge. ZagraEll ga je stroj ter mu dobesedno odrezal glavo. * Nesreča na morju. Kakor poročajo splitski listi, se je v Kaštelanskem zali« vu pripetila te dni težka nesreča. Jadr« niča «Vidovdan« je plovila iz Makarske proti Staremu Kaštelu. Ponoči je nastal močan vihar. Na krmilu je bil sam ka« pitan ladje in obenem njen lastnik Ante Franič. Silen vihar je prevrnil jadra, pri čemer je težko bruno ubilo kapitana Franiča. * Razne nezgode. Ivanu Nagodetu, delavcu na žagi Ivana Furlana v Dol. Logatcu je cirkularna žaga odtrgala des« no roko. — Franja Černič, posestnikova žena v Ljubljani je nesla v košu na podstrešje seno. Pri tem je padla z lest« ve in si zlomila desno nogo. Pretep. Večja družba pijanih ponoč* njakov je v nedeljo ponoči razgrajala po Tržaški cesti v Ljubljani. Ponočnja« ki so se ustavili pred hišo št. 16 in pri« čeli lomiti ograjo. Ko je to opazil tam« kaj stanujoči okrajni gozdar Franc Ka« lan, je hotel razgrajače prepoditi. Med tem pa ga je nekdo udaril tako močno s koiom po glavi, da mu je izbil oko. Kalan je bil še toliko pri moči, da je napadalca izročil stražniku, nakar je moral vsled težke poškodbe v bolnico. * Vlomi v Ljubljani. Po mestu in oko« lici se vrše v zadnjem času vedno pogo« stejši vlomi. Poročali smo že o vlomih v stanovanja Veličana Finka na Resljevi j cesti, Josipa Cerarja na Cesti na Go«' renjsko železnico in dr. Wallentschagga v Subičcvi ulici, kjer so zlikovci po= 1 kradli mnogo oblek. V noči od sobote i na nedeljo je bila tatinska sodrga zopet! prav pridno na delu. Imeli so sicer smo«j Io v Grobelnikovi garaži v Knafljevi i ulici, zato pa tem večji uspeh v stanova« j nju univ. prof. dr. Prijatelja, kjer so od«1 nesli za preko 40.000 kron obleke in drugega blaga. Isto noč je bil izvršen , vlom v Koširjevo barako v Knezovi uli« j ci, kjer so se postopači dobro pokrep« čali in pa v Keleševo stanovanje na Krakovskem nasipu, kjer pa bo bili pre« podeni. V Ljubljani obstoja sedaj ne« dvomno dobro organizirana vlomilska tolpa, vsled česar se opozarjajo stranke ! naj bodo previdne in pozorne na vse sumljive ljudi. * Tatinska zalega v Naklem. Zadnje i tedne se je pojavila v Naklem tatinska I drhal, ki postaja že jako nadležna. Iz«; vršila je že več vlomov in tatvin in po> staja ljudstvo radi tega vedno bolj raz«, burjeno. Pred tremi tedni so vlomili vi gostilni KorenSan fn Marinšek, v noS od 15. na 16. t. m. pa so posetili nad« učitelja Josipa Jeršeta, pri katerem so se bogato zalotili s kuretino. Odnesli so namreč nič manj kakor 13 piščancev s seboj. Upamo, da se oblastim posreči priti na sled tej nadležni zalegi. * Za dojenčke ln otroke najboljia in najcenejia hranilna moka je »Intofant*. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Dro« gerija «Adrija», Ljubljana, Selenburgo« va ulica. USTANOVNI OBČNI ZBOR CINKARNE CELJE D. D. Dne 17. junija so je vršil ustanovni občni zbor Cinkarne Celje d. d. z delniško glavnico 8.000.000 Din. ki je prevzela Državno cinkarno v Celju. Na občnem zboru so bili izvoljeni nastopni gg. v upravni svet: Avgust Pra-protnlk. glavni ravnatelj Slavenske banke d. d., Zagreb; Vinko Majdič, velein-dustrijalec, Kranj; dr. Fran Ceiue, ravnatelj Mestne hranilnic« ljubljanske, Ljubljana; Inž. Justus Hofmann, ravnatelj Slavenske banko d. dL, Zagreb; To-dor Lazarevič, trgoveo, Beograd; Ljubomir Jankovič, industrijalec, Beograd: Jovan Markovič, industrijalec, Beograd; Inž. Sime Miločevič, rudarski nadsavjet-nlk. Sarajevo; Ranko Despič, inž. Generalne direkcije ministrstva za šume in rude, Beograd; inž. Jovo Kraljevič, šef kabineta ministrstva za Sume in rude. Beograd. Zadnji 8 gospodje so delegirani s strani države. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni nastopni gg.: dr. Janko Olip, odvetnik, Beograd; Dušan Rietid, Industrijalec, Beograd; Gjurica Gjorgjevič, advokat Beograd; Steva Gjorgjevič, šef računo-vod. ministrstva za šume in rude, Beograd; Lujo Novak, inšpektor ministrstva za šume in rude, Beograd. Zadnja dva gospoda sta delegirana od strani ministrstva šume in rude, Beograd. Za predsednika je ml izvoljen g. Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj Slavenske banke d. d. r Zagrebu, za podpredsednika pa g. Todor Lazarevič. trgoveo v Beogradu. | novska obrtna vpraianja, kakor no šolstvo, zakon o pobijanj« draginje. vojaške dobave itd. V nato sledečo debato sta posegla okrajni glavar gosp. Pirkmajer ter načeliiik domače obrtne zadruge gosp. Veselko Zborovale! so sprejeli v©5 resolucij a ublažitev zakonov o pobijanju draginje, za povzdigo obrtnega Šolstva itd ter se bodo vse resolucije poslale obrtnim oblastem in narodnim poslancem V zaključnem govoru je predsednik gosp. Zadravec izrekel zahvalo vsem udeležencem, zlasti okrajnemu glavar m goap. dr. Pirkmajerju, ki Je takoj, ko je stopil zopet v službo, pribite! med obrtnike, da sliSi nflhove teto je. kakor tudi komisarju gosp. Založniku, kateremu je bilo naročeno, da <*re$e iskrene pozdrave zboru jočih obrtnik njihovemu starosti goap. Refceku. ZASEDANJE PRIZIVNE KOMISIJE ZA DOHODNINO. Spričo eminentnega interesa pridobitnih krogov na poslovanju prlztvne komisije ti dohodnino Je Trgovska ta obrtniška zbornica za Slovenijo v svoH zaditf plenarni seji sklenila zaprositi delegacijo ministrstva financ, da ukrene, kar le potrebno za bližnje sklicanje prtetvoe komisije. Gospod finančni delegat se )• ta koj odzval zbornični prošnji ter sporočil da bo prlzlvna komisija ra dohodnino sklicana, čim bodo vsi od davitatti oblasti predloženi prfzivnl spis* preizkušeni in poročevalčevi predlogi zadostno pri pravi j eni. Po vse I priliki se to zgodi kakor lansko leto tekom meseca tnU/a- Pri tej prlHkl bodi ugotovljeno, da naša tt-nančna uprava posluje v Jako težavnih razmerah, ker hna na razpolago le skroro no število izurjenega uredništva. V novih razmerah ima zlasti strokovni oddelek I delegacije, kjer se obravnavajo dohodninski prizivi Jako razsežen, težaven in odgovoren delokrog, ker Je moral prevzeti poleg avtomatičnega prirastka poslov še druge nove agende. Ne smerne pozabiti, da Je vsled neugodnim plačnik razmer naši davčni upravi na razpolage jako malo število uradništva, oaobitr uradništva z akademično izobrazbo. OBRTNI SHOD V SREDIŠČU. Središče, 18. junija. Obrtno društvo v Središču je priredilo v nedeljo shod obrtnikov ptujskega. ormoškega in ljutomerskega okraja. Kijub slabemu vremenu je bila udeležba velika. Shoda so se udeležili tudi okrajni glavar dr. Pirkmajer. zadružni komisar gosp. Založnik iz Celja ter zastopniki Slovenskega obrtnega društva iz Maribora Shodu je predsedoval znani prvoboritelj slovenskega obrtništva gosp. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču. Gosp. Rebek iz Celja pa se v splošno obžalovanje radi nenadnih ovir ni mogel shoda udeležiti. Gosp. Zadravec je podal lep referat o davkih ter se izrekel odločno proti nameravanemu linearnemu povišanju davkov, ki bi zlasti obrtništvo težko zadelo, potem proti napačni interpretaciji finančne delegacije v Ljubljani, ki jemlje za podlago odmere invalidnega davka dohodnino Opozarjal je I tudi na nevarnost, ki preti privrednim i slojem z neznosnim povišanjem obrt-| nih in občinskih doklad. Predavanju je sledilo obrtništvo s pritrjeva-njem. Zadružni komisar gosp. Založnik je govoril o delavskem zavarovanju ter ! podvrgel stvarni kritiki današnji ustroj delavskega zavarovanja. Interesi obrtnikov zahtevajo decentralizacijo zavarovalnih uradov. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero sta posegla gosp. Novak iz Maribora, zbornični svetnik gosp. Hrovat iz Ljutomera ter več drugih, ki so Re posebno pritoževali proti previsokim plačilnim nalogom in proti sumarične-mu predpisovanju. Na predlog predsednika gosp. Zadravca se je sklenilo v bodoče dosledno odklanjati sumarič-ne predpise, ker se ti protivijo statu- i tom osrednjega urada Tozadevna resolucija, ki zahteva temeljit preustroj delavskega zavarovanja, je bila soglasno sprejeta. Končno je gosp. Novak iz Maribora obravnaval razna sta- Domace borze 18. junija. ZAGREB. V efektih živahno posiova« nje. V devizah je bila tendenca nepra« vilna. Borza je po baisse na denarnem tržišču v soboto in danes zjutraj n* znatno nižjih tečajih. Bilo pa je malo blaga, a se tečaji radi rezerviranosti kupcev niso dvignili. Stali so tečaji n» bazi 6.25—6.35 za Zagreb v Curihu. Na tej bazi se je tržil dinar tudi na Duna« ju. Notirale so devize: Dunaj 0.124 do 0.1255. Berlin 0.068—0.07, Budimpešta 0.92—1, Bukarešta 45—46, Milan, 407 do 409, London 407—412, Newyork 88 do 89, Pariz 550—560, Praga 266-268.5 Sofija 115, Curih 1590—1605; valute: dolar 87—88, češkoslovaške krone 262 do 264; efekti: Ljubljanska kreditna banka 235—240, Praštediona 1010—1015. Slavenska banka 105—108, Trboveljska premogokopna družba 1275—1325. BEOGRAD. Vse devize popustile Blaga je bilo dovolj, tako da Narodna banka ni dajala, temveč kupovala bla-go. Vsi zaključki so napravljeni pod cu< riško pariteto. Promet je bil priličen. Berlin se je po borzi dajal po 0.0675. Notirale so devize: London 407.5 do 408.5, Pariz 555—560, Newyork 88.5 dc S9, Ženeva 1590—1600, Solun 245—248-Milan 406—408, Praga 263—265, Berlin 0.068—0.07, Dunaj 0.125—0.1245, Buka= rešta 44.5—45.5, Budimpešta 1—1.05; va> lute: lej povpraševanje 44.5, češkoslovaške krone 263—264.5, marke ponudbe 0.10, levi 100—105. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llnbllan!. Lastnik in tzdalate!) Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Nudimo 1081 30%ni IzITOPOK iz zagrebškega skladišča. Najmanjša dobava 1 sod neto 250 kg. jEmindus", Zngreb. „B" cesta Vremensko poročilo Ljubljana, 18 junija 1923 Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljani . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . i lunaj , , Praga . . Inomoit . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zradui tlak 760-3 ?6i -4 760 4 7599 760-1 761-2 760-9 763-1 uacua temperatura 9-4 8-7 7-8 18 0 12-0 II-O 8-0 5-0 Veter 86v. tzh. ser. zapad jug. rzh. n zspad 86v. zap. brezretra Obi&čno 0-10 dei oblačno t» pol obl. oblačno dei Pada rine mm 7-7 17-0 29*0 3-0 4-0 3*0 V Ljnbljan: barometer nestao.. temper. nizka. Solnee rahaja ob 4-06, zahaja ob 19-56 Domala po vsej Evropi je vladalo v I kim morjem pa leži minimum zračnega preteklem tednu nenormalno hladno vre- i tlaka, kai ima za posledioo hladne seme. V Alpah sneži nizko navzdol, še i verozapadne vetrove nad Srednjo Evro-nižje po gorah češkoslovaške in Nem- po. Tak položaj, ki je ravno za junij naj Sje. Od severa in severozapada pihajo bolj značilen, vlada tudi te dnu Prrot-močni vetrovi ki prinašajo hladen zrak nih vzrokov, ki povzročajo baš tako s Skandinavije in s Severnega morja, in konstelacijo, pa do danes še vedno n? k nam prihajajo po ovinku kot burja. Nenavadni hlad zadnjih dni pravzaprav ni nič izrednega. Že ob času ledenih mož v mainiku smo opozorili, da na^ stopajo reakcijo mraza posebno pogostem ravno r juniju in letos jih imamo le v nekoliko močnejši meri nego n. pr. lani, ko je bil maj tako moker in hladen. Vzrok jim je razporeditev zračnega tlaka. Nad Biskajo in okolico leži maksimum zračnega pritiska nad Baltiš- poznamo. — Za nas še bolj komphcin. situacijo pogosten pojav majhnih loka! nih depresij nad Adriio. ki nam povzro čajo toliko dežja. Sv. Medard se je letos pošteno bla miral kot vremenski prerok. Daai je bi! lep, povsem jasen, imamo vendar kar naprei dež. prav kakor v onih letih, ko je že Medard sam deževen. Pri vsem tem se doslej še prav nf kažeio znaki vremenskega zboljšanja. ML Zefatot „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Epilog. Osem dni poze oje sta, Trencavel in SAnnais zapustila Pariš in odšla v An-lovijo. kamor sta jima pozneje sledila tudi Mauluys :n Roza. Rascasse ju je spremljal s svojim trinogom Corigna-nom I Simo da je Rascasse imel osera dni trti vrat. Spomin na uaglo skspediranje Coidgnanovo v in pace. Dobri Montariol je postal mojster borenja v akademiji T ulici des Bons Enfants. Pridobil si je s tem veliko premoženje. Vojvodinjo de Chisvreuse Je kardinal izgnal. Vojvoda Vendomski in veliki prior, njegov biat. sta bila prepeljana v veliki stolp v Vincenaesu, Kjer je idihoval že maršal Ornano. Veliki )rior je kmalu zbolel in umrl, vojvod* "endomski je bil pomToščen, toda izgnan in se jc podal v Anglijo, odkoder se je vrnil šele na pozna stara leta, po kardinalov! smrti. Maršal Orna-Bo je umrl leta 1626. v ječL Znano je v zgodovini, kakšne podlosti je uganjal vojvoda Orleanski Ga-iton. Nekoliko dni po zadnph dogodkih ee je kardinal podal v Louvre, v spremstvu Sive emlneace. Dvor je bD sbran. Gaston je že pozabil smrt nesrečnega Chalaisa ki je bil prav dobro razpoložen. Okrog njegove žene so se zbirali mladi gospodje in jej dvorili. Kralj je Igral na karte. Vsa družba je bila sijajna. Samo kraljica Ana je izgledala slabe volje in nerazpolo-žena. Pater Jožef je kmilu izginil med elegantniki in se nekako skriL Kardinal de Richelieu pa je nameril svoj korak naravnost do kralja in se mu naklonil b tistim respektom. ki je vedno izgledal, kakor da mu je primeša-nega vedno nekoliko zaničevanja. I »Dober večer, gospod kardinal! j Vedno ste mi dobrodošli!* j »Sire,* pravi kardinal, f.-: M? 'p- J' ,'HV. ■/m MALE OGLASE aJUTRA* se smatra za najpriprav- nejSe posredovalno sred- —------- -------- stvo, ki odgorarja vsem I ugodno je. da si sam že potrebam današnjega časa i vnaprej lahko izradunaš, in je cenejše kot vsak kaj Te bo sta! Mali oglat, drug inserat. — Posebno ter ga tudi lahko ptadaš v znamkah. 107 S V palači Ljubljanske kreditne banke so nekateri trgovski poslovni prostori (pisarne) za zastopstva ali večja podjetja na razpolaga. Nadalje se odda velika svetla dvorana s postranskimi prostori, prikladna za risalnico ali večji atelje. Reflektanti naj se oglase pri opravi LjobI aaake kreditne banke v novi palači, I.nadstr.' v,V V-- t ? <*.. i. "s Sjjifc. ■j ^sšfe Trgovska in obrtniška zbornica 7 Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v petek, dne 15. junija 1923 zvečer preminili njen preža-slnžni, dolgoletni pravi član, gospod oeletržcc in hišni posestnih 9 Ljubljani. Z blagim pokojnikom je trgovska in obrtniška zbornica izgubila zvestega, visoko cenjenega člana, ki mu ohrani hvaležen in časten spomin. r LfrillutL dne 16. junija 192S. . ..... ' ■*:... • ''i' ' i, • v * /i-c i v ■ .-.v.JvHHn.TJ »Nt**** Vv ■'.•- •• • jfiaPp^* 'iVc '■•'. ".' wm& mi ^it Jadranska asavar ovalna drnžba, generalno zastopstvo v Ljubljani, Pod Trančo št. 2, javlja pretresljivo vest, da je njen odlični reprezentant za Slovenijo in ravnatelj, gospod i i veletržec in posestnik, član trgovske in obrtniške zbornice itd. v petek dne 15. t. m. na Dunaju po dolgi mučni bolezni preminul. Naš zavod, kateremu je posvečal pokojnik skozi dolgo vrsto let svojo neumorno delavnost, svoje obsežno strokovno znanje in vsestranske sposobnosti z največjo nesebičnostjo, utrpi z njegovo prerano smrtjo nenadomestljivo izgubo. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano, kjer se polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Krištofu. Dan pogreba se objavi pravočasno. V Ljubljani, dne 18. junija 1923. jaSgi M}} , ii i i Priloga ^TutruP tik US On* 19. fvnif« 1939. Kulturni pregled Blaise Pascal (1623—1662). Danes, 19. junij«. slavi Francija roj«t» no tristoletnico enega svojih najrazbo« ritejJih sinov, ki so ud&riii temelj fran« toski znanstveni prozi Pascalova sestra pripoveduje ▼ brato« ▼em iivotopisu, da je mladi Blai Se kot otrok izumil s palicami in obroči prve osnove geometrijske vede, ker mu je njegov cče odvzel vse geometrijske knjige. V 16. letu je napisal matematik no razpravo, ki je osupnila početnika modeme filozofije Dcscartesa. Kasneje je odkril v fiziki ln matematiki več po« tnembnlh zakonov. To vam je znan« stven veleum. Ta nemirni duh v boleh« nem telesu se je strastno zanimal za človeško usodo. S svojo iivo domišljijo je razglabljal o tem vse do smrti pa od dne, ko so mu splaJeci konji teiebniU v Seino, dočim je msi kakor po čudežu Ostal s kočijo vred na mostu. Po tem dogodku je postal asket. Dvojni njegov značaj, strogo znanstveno mišljenje oživljeno z mogočno fantazijo odseve iz Paskalovih Misli, zlasti v odstavku »Obe neskončnosti*. Po nezgodi na neuillysketn mostu se je Pascal umaknil k Jansenistom v Port» Royal pri Parizu. V tem samostanu s° živeli menihi, ki so bili privzeli glede božje milosti in predestinacije nauk yprskega škofa Jansena (1585—1638) z Nizozemskega: moralisti, ki so hoteli očistiti krščansko vero in niso bili brez stikov s Kalvinisti. Hoteč jih braniti pred Jezuiti, ki so ljuio napadali to lo« Sno, Je Pascal ob j svil zoper Jezuitsko kazuigtiko 18 Pisem (Prorinciafes), ki so po svoji logiki, po bridkem podsme« šku ln po silni zgovornosti polemične mojstrovine. Parlament jih Je dal spaiiti po krvniku, Rim jih je dal na indeks. Vendar je z njimi Pascal ustvaril v javnem mišljenju oster odpor proti jezu« aovcem in njih probabilizmu, tako da so po L 1743. nekateri italijanski doml« nlkanci jeli hudo napadati jezuitsko moralo (Concina, Patuzri) in je bil red začasno odpravljen. Pascal vidi rešitev velikih filozofskih problemov v krščanski veri. Samo ta mu g svojo dogmo o prvem grehu daje za« dovoljlvo razlago dvojne človeške na« rave: nravstvene veličine in telesne be» de. Z apostolsko vnemo jo nameraval oživiti versko prepričanje pri sodobni« klh In je zato zbiral gradivo za Apologijo. Ker pa se je ves čas trpinčil in mrcvaril, je legel v prezgodnji grob ln njegov spis je ostal odlomek, ki pa ven« dar stavi avtorja med največje duhove človeškega roda. Prečita jmo si kratek izrezek Iz nedovršenega dela! MlseL Lahko si predstavljam človeka brez rok, nog, glave, kajti samo skušnja nag oči, da je glava potrebnejša od nog; ne morem pa pojmiti človeka brez misli: to bi bil kamen aii živina. — Misel to« rej tvori človekovo bistvo in to, brez česar si ga ni mogoče predstavljati. Kaj čuti v nas veselje? Je li to dlan? je to laket? je to meso? je to kri? Videli bo« mo, da mora biti to nekaj negmotnega. V prostoru ne smem iskati svojega dostojanstva, temveč v uredbi svoje ml« sli. Nič več ne bom imel, ako imam zemlje. Po prostoru me objemlje vesolj« stvo in me pogoltne kakor točko; z mi« slijo pa pojmujem vesolje. Človek je zgolj irst, najšibkejši v pri« rodi, vendar je misleč trst Ni da bi se moralo vesoljno prostranstvo oborožiti, ako g« hoče zdrobiti Hlap, kapljica zadostuje, da ga ubije. Denimo pa, da bi ga vesoljstvo strlo, vendar bi bil človek še plemenitejši nego to, kar ga ubije, ker ve, da umrje, in pozna tudi premoč, ki jo Ima vsemir nad njim; vsetnir o tem ničesar ne ve. Vse naše dostojanstvo obstoji torej v misli. Na njo se nam je pozivati, ne na f prostranstvo in na trajanje, katerih ne moremo Izpolniti Delsjmo torej n« to, da bomo pur«* mislili: evo v«ns načelo nravnosti! N. K. Gustav Wied: »2X2 = 5« Danski pisatelj Gustar Wled je bi ! pred 15 leti eden izmed največkrat Igra- j nlh komediografov. Rojen leta 1858 na ! otoku Lollandu, je ilrel v Kopenhage-nu, pisal romane, satire ta komedije ln niival med modernimi svetovnimi Hte- ratl ugled simpatičnega anarhista, duhovitega satirika ta humorista ter karikar turista. Smeh mu je bil iivljonskl element. Vsemu se je smejal, vse je ironi-ziral ta perslfliraL «8unujem mod cerkvijo in blaznlco», je dejal e nebi ter * tem točno označil svoje r»zznerje do Življenja. Kajti nebrzdani satirik ta humorist je imel poleg vsega svojega obilja dovtipnoad tudi mnogo resnobe ta tuge v du3L Kakor že pri tolikih šaljircih je bila tudi pri Wiada vendarle na^nočaej-ša melanholija. Ko }e leta 1914 začela Smrt kositi po Evropi in so na frontah umirali tisoči, takrat je tudi doma omahnil v kraljestvo teme marsikdo, kl bi bil lahko te ostal za mizo življenja. Razburjenja, neznosne skrbi, obupna iaio«t so takrat pehale ljudi v grob, lomile energije, trgale srca. Najbolj občutljivi pa so se oelo prostovoljno prid rute vali brezkon&-I nemu sprevodu mrtvecev. Med temi je i bil tudi Gustav Wied: smeh ma je otrp-i nil roganje ga je minilo, humorja ma je zmanjkalo. In živeti ni mogel več. Usmrtil se je sam. Največji ugled so dale Wiedu njegove i satire in komedije. Njegove satirične igre »Erotika*, »Obračun«, «2 X i " 5> L dr. so polne sijaja« ironije ta trpkega smeha, vesele, zalo zabavno, * hkratu jedke, celo cinične. Vse figure so naslikane rirtuozno, zajete iz resničnega življenja, morda tipično danske, a vendar občečloveške, *ato hkratu dobre igralske vloge. «2 X 2 «=■ 5», satirična igra v Štirih dejanjih, zabavno ironlzira sebično«, kl se skriva za dakiamacijo »Vse »a domovino!«, koristolovstro, ki po vetru obrača plašč ta ae bori ie i* polno skledo. Wied vidi povsod koritarstvo; svobodna in legitimna zakonska ljubežen se obračata le za polno denarnico, umetnost ta reda, politika ta uradništvo, vee se lovi za večjim zaslužkom. Po ideji ln ten-denČDOsti ne prinaša torej Wi«dov« komedija nič novega. Prinaša le novo dejanje ta vre to izvrstnih znaiajov, moških ta ženskih raznih starosti ta pokftocv. Centralna oeebnoot je pisatelj ta učitelj Pavel Abel, kl obvladuje n&d polovico vsega dejanja, dočim so nalon-j vee ost« le osebe epizodne iarže. Da postane bivši zagrizen konservativec zaradi iipremembe režima čer noč fanatičen liberalec, smo opetovano doživljali, kakor doživljamo, da se zaradi korita prelevi smel svobodomislec hipoma v klerikalca. Smešno je to, ne pa komično. In Wied je moral uporabiti vso svojo duhovitost, po vrhu pa še pikantno dražestnost Esterino, vse grehe odpuščajoče in naenkrat zopet vročekrvno zaljubljeno tenko, lakomno le moževe sijajne plače, da je dokazal, da je 2X2 resnično 5. Predstava je bila prav dobra, in g. Milanu Skrbir^ku kot režiserju gre priznanje, da je doeegel tako odlično igra-uo premijero. Zlasti I. dej. je bilo na vi-šini. Glavno vlogo Pavla Abela je prav temperamentno, inteligentno in elegantno postavil g. Rado Železnik. Pokazal je znova, da je med našimi redkimi dramskimi prvaki z večjim registrom izraznih sredstev. Veliko vlogo je obvladoval s prijetno naravnostjo in neprisiljenim humorjem. Sarmantna je bila Estera ge. tiaričove, zlasti v poslednjem •»Janja mleto«, Sv* acpefjv* kaSa, ki je v splošno naslado dokazala, da Ima resnično dovoij žive — krvi. Izvrstna i Oua* Je bila ga. V. Danilo-Balatkova, ' po svoji taafki ta Igri takisto vri gosp. Lipah kot »snačajni* Hamsjra, ki se j vtak h;p »razvija*, presenetljivo gotov ! ta učinkovit g. Sancin kot Fric, zlasti kot novopečen; kavalir tmoniioo poere-čftt. ta gdč. Rakarjev* prav dobra, neprisiljeno komična vdova i vodnica. V epizodnih vlogah Hamannket pastorja in je čar j« »o bili poveem na mestu še ga. Medvedova, g. Drenoveo ta g. Plut De-but g. Vlad. SkrbtaSk* v epizodi Jahača tekmovalca se je docela poerečiL V splošnem je bil torej lep večer, zanimiv ta iaba>ren, publiki očividno zelo dohrodošsL Poleg odlomkor Iz »Taca haeserja*, kl so nam zbujati Sivo željo po vsem umotvoru na našem odru, pa smo Culi ln videli prvič eeio — širni ple sati! S to noviteto se dramska sezona zaključuje, in priznavamo: ncJ« igralke ta Igralci to bfii vzorno mait^vi ta produkti rti Pffilcust Mlloranje b pjessl I prozL Pod tem Imenom je t Zagrebu izšla kot V. zvezek cKn,9ge IJtibavl* zbirka peemic in kozerlj znanega sotrudnik* »Pokra-1 ta*, feljtonista Pfiflcusa. Dele« je tempe-. ramentno ta vedro, je razdeljeno na tri; eddcflče ta *t*oe IsoBmno 7 Din. Jfsreča se na naslov »Narodna knjižnic**, Zagreb, Vojničk* ulica 18. Mozart t opereti Najprej je prišel ▼ opereto Schubert. čeear skiadbe tvorijo znano opereto »Pri treh mladenkah* ki so jo izvajali letos tudi v Mariboru: zdaj je operetni pevec in hkratu komponist Rana Duhan kompociral opereto »Mozart*. V nji igra glavno vlogo, Mozarta, sam komponist Duhan; godba je le deloma zajeta iz Mozartovih 6kladb. Uprizoritev r dunajski Volksoperi ie bila krzen*, nepeh vetikaiukl. Mozart nastopa kot neugnan veseljak ta ženskar, komponira opero »Don Juaa* in »Requi-em* ter živi v Salzburgu, v Pragi in Da Dunaju. Dunaj ima noro gledališko senzacijo. NajnoveJSa knjiga Gabriela D'An-nunzia je IzSla pod naslovom »Per l"lta-lla degli Italiani*. Njena vsebin* je izčrpan* s sledečim mestom, kl stoji nekje »redi del*: »ItaJijB., Italija, razširil* se boš n* vzhod ln zapad, n* sever in jog ta vei narodi sveta bodo umirjeni ter blagoelovljeoi v tebi ta tvojem geniju*. Tudi drugače nudi D'Annunrio v knjigi dokaze, da je D'Ancunzio r popolni dekadenci Nagib* se k abstrakcijam in misticizmu ter domišljavo opeva »sacro egoismo* Italijan stva ijenja in sveta. So*1e£ so redacfral rW>Vi trma^o W< dl zato. da bl storile isto še sosedne države. Ali te so z nituiistov. Z materialom Je rdeča armada izvrstno preskrbljena. Posebno važnost pa polagajo »ovjetir.a organkcacljo močne zračne armade. Komite, ki skrbi sa njen razvoj in kl mu načeluje sam Trocklj. si le nadel nalog v. da mora preskrbeti do leta 1924. kar 10 tisoč letal. Al! to pojde le s težavo, ker le v Rusiji vse premalo tovarn. V zračni službi Je zaposlenih mnogo Nemcev. Tudi štiri šole za pilote, ki Jih pohajajo bivši carski oficirji vodijo Nemci Vojaške šole »o lzborne. Oficirji te re-k ni t i rajo Iz vojakov ta delavcev. Dlsctp-lina Je vrornt. Oficirji ne nosijo več epolet, an*xA znake na roki Polkovnikov in generalov ni več, so pa zato polkovni ta divtzijsk! poveljniki, kar Je Isto. Tudi dekoracije so se zopet pojavile; glavna Je: red rdeče zastave. Visoke osebnosti so zastražene kakor pred vojsko. Sploh Je ostal2 razen Cerkve, armada še najbolj taka. kakršna Je bila v carski doM. V aeroplanu čez severni tečaj V 18 ursh 3400 kilometrov. polet, da s pomočjo aeropiana dosežeta severni tečaj. Za to nevarno pot jc tudi švedska vlada storila primerne ukrepe. Odredila je dva hidroplana in dve iaaii. Jutri, dne 20. junija, nastopi Roald ■ kl naj se po možnosti približajo sever« Amundaen v aeroplanu svojo pot čez nemu tečaju, da eventualno nudijo severni tečaj. K»kor znsno, je U drzni | Amundsanovi ckspcdiciji potrebno po« Norvežan leta 1911. prvi dosegel ln raz«. moč. V to svrho je vlade dovolila krc« kril južni tečaj. Z acroplanom se na dit 62.000 švedskih kron. skrajni točki severne Amerike, na Alja« ski dvigne v zračne višave na polet pre« ko tečaja na otok Spitzbergen. Razdalja od Aljaske do severnega te« čaja znaša okroglo 2200 kilometrov, od tečaj« do otoka Spitzbergen 1200 kilo« metrov. Z acroplanom sc ne bo spustil nikjer, ker to sploh ni mogoče, in tako Amundsen in Omdahl sta sklenila, da sc v slučaju neugodnega vremena na« mesto na otoku Spitzbergen spustita na tla pri rtiču Columbia. Aeroplan bo oskrbljen z živežem za 25 ur. Ce bo atmosfera mirna, preleti aeroplan v eni uri 180 kilometrov. Na aeroplanu je urejen brezžični brzojav. Domneva se, upa. da bo brez odmora preletel z aero« dospe ckspedicija od Barrovva na pianom 3400 kilometrov. -Amundsen ra«; Spitzbergen via severni tečaj v luna, da bo to ogromno daljavo p rele | osemnajstih urah. Svetloba bo ugodna . ...» • A . •« ma v f»m I ^ f-n »m £«««« f M i m za polet, ker v tem letnem času traja tamkaj tako imenovano severno svita« nje brez nočne teme. Cel kulturni svet sc zanima za Amund« senovo ekspedicijo in pričakuje, da bo drzni polet preko tečaja dosegel zaže« ljeni uspeh. tel v osemnajstih urah. že trikrat Je Amundsen poskutaL da s svojo s« plov« bo v polarnem morju konstruirano ladjo «Maud» prodre do tečaj«. Ni se mu posrečilo. Sedaj ae Je Roald Amundscu odločil, da poizkusi svojo srečo a aeroplanom. Ne brez razlog«. Ko je bival ▼ Ameriki, Iznenadllo ga Je dejstvo, d« st« dv« ameriška avijatlka dosegi« Časovni re« kord: vkljub o«tri zimski atmosferi sta vsdriala t mko 26 ur ob temperaturi 22 stopinj pod ničlo. To dejstvo je Amundsen« napotilo, d« je opustil na« mero, prodirati z ladjo na severni te« čaj. Naročil je sa svojo ekspedicijo aeroplan onega tipa, kakor sta g« Imela omenjena Amerikanca. Za svojo zračno pot na severni tečaj jc Amundsen angažiral slovitega norve« škega avijatlka Omdahl«. Na ladji «M«ud» je U dvojica meseca junija lanskega leta odpotovala U Seattle do rtiča Barrcw na najsevernejši točki Aljaske, vls«a»vis severnemu tečaju. Za« radi raznih težkoč je Amundsen svoj prvotni načrt opustil ter se je izkrcal v zalivu \Vainvright, ki se nahaja med Barrowom in točko, ki je dobila ime Hope. Tu sta Amundsen in pilot Om« dahl preživela prošlo zimo v kabini, ka« plačujejo. AH za vlado samo bl utegnilo tero sta si priredila z materijalom, ki sta i postati nevarno, če bi izročala pod tako Levi na letalu Pred nekaj dnevi Je francosko letalo, ki se Je spustilo na tla v Bourgetu, pripeljalo tri nenavadne popotnike. Aeroplan jih Je pripeljal iz Bruslja, kamor so dospeli iz Rotterdama. Tjakaj jih Je zopet pripeljal nemški aeroplan. Bili so trije mladi levi s svojim krotiteljem. Na letalu so bil! tudi trije navadni potniki, ki Jim Jc bilo prav, da so potovali z levi. Bilo pa je mnogo potovalcev, kl se nikakor niso hoteli peljati z levi in sedeti v družbi tako čudnih popotnikov, tako da sc Je letalo zakasnio, dokler se niso našli potrebni popotniki. Ko Je frčalo letalo po zraku, so bili levi, ki so potovali kot običajni popotniki, popolnoma mirni ln niso na noben način kazali, da jim ne ugaja tak način transportiranja. Krotitelj Je izjavil, dn sc mora posluževati takega prometne?:; sredstva, ker so mu železnice stavile take pogoje, da bi mogel šele po neki; dneh dospeti v Pariz. To so gotovo prvi levi, ki so se vozli! z letalom. Srečnejši so od toliko ljudi, ki zavktao gledajo v zrak, kadar zač'i-JeJo brnenje aeroplanskega motorja. gi pripeljala s seboj. Tamkaj sta se seznanila z nekaterimi domačini pleme« na Eskimo. Z ostalim svetom sta imela zvezo s pomočjo brezžične postaje v Nordwicku. In tako sta pričakala letošnje leto. Zadnje vesti, ki prihajajo preko Nord» wicka, javljajo, d- se Amundsen in Om« dahl dne 20. junija dvigneta na usodni Kakšna fe rdeča armada Times priobčujejo serijo člankov Izpod peresa svojega korespondenta, kl se Je nedavno vrnil Iz Rusije, kjer )e prebfl več mesecev. Poglejmo, kaj pravi o rdeči armadi Preteklo leto se Je rdeča armada občutno zmanjšala. Medtem ko Je štela 1. Januarja 1922 Se 950.000 mož, se Je znižalo to število do 1. Januarja 1923 na 800.000 in sedaj že na 710.000 mož. Končan tega leta pa bo štela samo še 600 tisoč mož. Glavni vzrok redukcije tiči v pomanjkanju denarja, čeprav se novčanice tiskajo s tako vnemo, da človek takemu argumentu kar težko verjame. Vendar pa dela pomanjkanje denarja sovjetskim voditeljem resnično velike skrbi. Bili so prisiljeni, da so izročili nekaj vojaških edi-nic pod patronanco komunističnih udru- lepih knjig. Plačujoio se vsote, ki kaže ženj, ki te edinice bolj ali manj redno j jo, koliko denarja Imajo Francozi ta — koliko zanimanja za lepo knjigo. Nedavno se Je na taki razprodaji za krasno Izdajo knjige »Džungla* Rudyarda KlpUn-ga dosegla cena 9350 frankov (okoli 47 tisoč dinarjev), za knjigo »Les Bucoli ques* od Andreja Chenierja 5000 frar- X Strašna zmota. Rudarja Jovea > xa Iz Doudlja na Francoskem je zapustila žena ln je živela na koruzi z njegovim prijateljem. Ko Je hotela zopet k nJem-: nazaj. JI Je to dovolil, ali zaradi tega je moral od svojih prijateljev venomer poslušati žaljivke. Ko Je mož z več drugimi rudarji stvar premisli!, se Je ves razkačen oborožil s sekiro in preža!, kda pride žena. Zazdelo se mu je. da jo j izpcznal v neki gruči blizu svoje hiš^ Ves besen Je zamahnil s sekiro po dozdevni ženi. Neki mož je priskočil Srtv na pomoč, a Jo je dobil še sam, da se jc zleknfl po tleh. Morilec se Je Javii v zapor. Tam Jc pa izpoznal strašno zmoto V resnici nI bil zamahnil po svoji žen' marveč po sosedi ln po njenem tastu Stanje obeh žrtev je brezupno. X Za blbliofile. V francoskih nov1 nah čitamo, da se v Parizu skore vsaV teden vrše iavne licitacije umetnin ir, patronanco Je nadaljnje edinice... Veliko večji vzrok, da sovjeti rdečo armado reducirajo, jj pa strah pred njo samo. Manjša armada se veliko laže dr- ži v šahu kakor velika. Sovjeti se boje , kov, za Cyrano de Bergerac od Rostan-sploh vsake organizacije: Cerkve, vsa- ! da 2100 frankov, Itd Najvišja vsota sc kovrstnih udruženj, zadrug Itd. Kakor i Je pa plačala za Anatcla Francea knjig' hitro postane kako moško udružecje trd- ; «La Rotisserie de la Reine Pedanque. ne, ga že poskušajo razbiti. | izdajo iz 1.1911., namreč 25.000 frankov Tržaško pismo O vremenu. — Češki Izletniki. — Oni in mL — Cehi, Italijani ln Trst — Zopet o vremenu. Trst, 15. Junija. Pričenjam z vremenom, dasiravno tvegam tako s strani slavnega uredništva, slasti pa njegovega pesrdški navdahnjenega dela, očitek, katerega Slovenec tako rad krade Prešernu kakor Nemec Goetheju tisti OOtzov «Kraftwort». ki ga čujete mutatis mutandls danes vsak čas iz ust vsakega povprečnega Tržačana v vseh mogočih varljantah ta nijansah. In prav zaradi vremena, vrag ga vzemi! — Sredi junija smo, pa moraš naravnost na šolnee, da se ogreješ, in vsako coliko su-aok burje, da moraš paziti, da te ne pre-kopicnet Ljudem, ki so navdušeni za praske nogavice, seveda za zgornji del in n* nogi, ter za čipke na raznih intimnih oUatilcih, ki ob takem vremenu frle na vse strani. Je seveda všeč tako vreme ta staaovtti ulični vogali v Trstu, kjer ima burja svoje staino plesišče, kakor pri kinematografu »Edison*, na sprednjem vogalu davne pošte ltr odbijalo občinstvo in tako za bodoče škodujejo klubu samemu, še bolj pa športu kot takemu. Toliko v splošnem. V nastopnem Izidi posameznih točk: Tek na 50 m, laniorli pod IS let (5 tekmovalcev)- 1. Steplšnlk (Ilirija) 6.4 sek (slov. rekord), 2. Lah (Primorje). 3. Svetllč (Ilir.). Tek na 50 m, dame (4 tekmovalke): 1. Silva Preveč (Primorje) 6.4 sek (slov. rek.) Odč. Preveč Je s svojim časom, kl le Isti kot oni zmagovalca juniorjev na isti progi, dokazala, da bo postala ena naših najboljših tekačic. Tudi Duša Šan-tel (Prim.), ki Je dospela kot druga na Ml j obeta mnogo. Tretja je bla Slavka Oolničar. Tek na 100 m juniorfi (4 tekmovalci): L Valtrič (Pr.) 11.2 (v slov. rekordnem času, ki ga Je lani postavil Perpar). 2. Avgust Stare (Pr.), 3. Boris Lah (Pr.) Pešhola na 2000 m (3 tekmovalci): 1. Bettlnl (Pr.) 10 minut! (Slov. rekord). Čas, ki ga Je dosegel Bettini zaostaja le malo za novim Jugoslovanskim rekordom, ki se je nedavno z 9:46 dosegel na mitingu Marathona v Zagrebu. Bettini, ki je šele začel s treningom, je pokazal lep stil in zlasti lep končni «spurt». Pri hujši konkurenci bi bil morda dosegel še boljši čas. Kot drugi, oz. tretji sta dospela Skrajnar (Pr.) In Bašln R., kl sta *tartala Izven konkurence. Metanje diska: (4. tekmovalci) 1. De-kleva P. 30 m 20 cm; Dekleva pa v stilu metanja ne dosega Borštnarja (11.), ki se je plasiral na drugem mesta 3. Valtrič (Pr.). Troskok (2 tekm.) 1. Perpar 11.64 (nov slov. rekord, prelšnji 11.31, 2. Jan-člgaj (Pr.) 10.46. Skok v daljavo, dame: 1. Santel D. (Pr.) 4.60, 2. Preveč S. (Pr.) 4.58, 3. Tancig (Pr.) 3.12. Tek na 1000 m (4 tekmeci) 1. Perše koruznl skib zadevah moramo bit. čim najbolj -J ( } _ Se ?;°*kt 14 ovsena slama 100 - 125, glavnata sa- 15.000 HP uresniči čim preje, toda le tako, da se prizadetemu ozemlju zasigu-ra potrebna narodno gospodarska participacija na možnostih, ki jih nudi savska hidrocentrala. Proč vit, blagostanje in napredek Poeavja ne smejo biti ogroleni. Ing. Franjo Premelč. 694 lugoslovenskegn 1099 rumunske-ga Izvora. Cene za kg žive teže v tisočih Ka: voli 13 — 18 (21.5), biki in krava 13 — 17, mršava živina 7 — 13. Dogon Je bil proti prejšnjemu tednu za 1360 glav večji Zato so cene nazadovale za 2000 — 3000 Ka pri kg. Mariborski trg (15. t m.) Cene v ds-narjih: govedina 1. 26 — 27.50, II. 24 — 25, III. 21.50 — 23, teletlna 1. 25 — 27.50, II. 20 — 24, svinjsko meso 35 — 40, salo 42, mast 42, prekajeno meso 46 — 55, kranjske klobase (kg) 50, komad konjske kože 175, kg goveje kože 17.50 —< 20, kg telečje kože 30, kg svinjske koža 7.50 — 8.75, kg gornjega usnja 105 — 160, kg podplatov 100 — 140, kokoši (komad) 50 — 60, mleko (liter) 3.50 — 4, smetana (liter) 15. surovo maslo (kg) 50 — 52, jajca (komad) 1.25 — 1.50, čre- lata (kg) 1 pozni 1.75. 2, krompir zgodnji 5 — 9, Tedenski tržni pregled 2ITNI TRG. V Ameriki je bilo pro« šli teden precejšnje kolebanje cen, ki so se ravnale po vsakokratnih poročilih o stanju posevkov, vendar je podoba, da bodo cene po malem slabele. — V sploš« nem se obeta na svetovnem trgu močno oslabljenje cen, ako se izkaže, da bo le< tos žetev v Rusiji res tako ugodna, ka< kor jo obeta sovjetska vlada, ki računa ns ogromen izvoz. — V Madžarski so cene poskočile radi padca krone. — Isto velja za Nemčijo, kjer pa vlada precej, šnje mrtvilo za žitnem tržišču. — Na našem tržišču so bile prošli teden cene stalne. Vesti o stanju posevkov so iz vseh pokrajin naše države ugodne, sa, mo iz nekaterih krajev Srbije, Vojvo« nosti — Stanje sladkorne pese v naši državi je po podatkih poljedelskega ministrstva nasprotno privatnim voetem zelo dobro in »e računa, da bo mogoče celo izvoziti 8020 ton. — Beograjski veliki sejem. Te dni se je vršila v Beogradu prva seja odbora za prireditev sejma v Beogradu. Na seji se je izrazila želja, da se sejmski pravilnik čim proj izvrši da se bo moglo pričeti s pripravami za ustvaritev te ustanove. = Naš Izvoz v februarju. Po podatkih generalne direkcije carin je znašala vrednost našega izvoza v februarju vsoto 384,377.367 Din proti 195.910.841 Din v, istem času lanskega ieta. Teža v februar ju 1923 izvoženega blaga je ZDaAaia 166.847 ton. lani v istem času pa 105.169 ton. Po visokosti vrednosti posamezni;-, vrst izvoženega blaga pride na prvo mesto meso in mesni predelki v vred-50,061.241 Din, potem gradbeni Zvonimir Kosem: Gospa Monika de ampak tudi naravnost potrebna car prevoz in izvoz živine. Knjiga vsebuje i [0 priporočamo ne le trgovoem ixi iu-rinskim posrednikom trgovcem, industri razen tega še nekatere druge manj važ- : dustrijaloem, ampak tudi pravnikom, jalcem in obrtnikom ter sploh vsem po- j ae carinske predpise. i Knjiga stane 300 Din ter se naroča na slovnim krogom, ker tu se nahajajo j Drugi del «Opšte carinske tarife* ob- J naslov: Dr. Frano Gospodnetič, Zagreb, sega uvozno ter izvozno tarifo, ki je se-1 Vodovodna ulica 20. atanala t dr Si ml« davkon m laaarala vred do BO baaadt Dt» f—, raalra aadal)«|a baaada bo fv f*4. — P!a»a sa aadao aapral (llhko tudi » znankah'. Na rpraiaaja odpora.-;. upraM la, »ka Ja 1 prilatana aaamka aa adgom tar arnlpalaollaka prtrtajtloa <1 Dht). TRGOVSKI POMOČNIK zanesljiv, GOSTILNIČARJI. POZOR!' Večjo množino ljutomer-; »koga in haloškega vina. letnik 1922.. od 18 do 24 K te' in staro, letnik 1921.. od 82 •arček, tako da je knjiga, ki je tiska- » ,C, 'n st"°v™ « v srbohrvaščini z laitaici pojolr ! Pon^be z do 40 K po k m takoj ia . j- Q1„„________referencami na tvrdko Ci- proda Gruro Valjak, Graj- lmljiva tudi ia Slovence. Knjigo ■.., ej ft ^ trgovina1 *ka klet." Maribor. 2610 tudi občegospoda.reki poleg carinskih Saioni. Vsebina knjige je sledeča: 1.) Zakon o občni carinski tarifi. 2.) Predpisi glede dokazov o poreklu robe pri uvozu. 3.) Trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo. 4.) Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah. 5.) Zakon o monopolu tobaka, soli, vžigalic, petroleja ln cigaretnega papirja. 6.) Zakon o proizvodnji, uvozu in prodaji smodnika, dinamita in ostalih eksplozivnih snovi. 7.) Pregled luksuznih predmetov. 8.) j Taksa na igralne karte in domino. 9.) j Odredba o plačanju 2-odst. davka na ca- 1 rinarnicl pri uvozu ln izvozu. 10.) Pri- 1 stojnost carinarnio »a carinjenje robe. i 11.) Pravila glede lekarniških speciali-tet. 12. Pravila o hrambi in prodaji strupa in strupenih stvari v trgovinah. 18.) Pravila o formelnem postopanju pri carinjenju. 14.) Pravila o postopanju z voz j piki, ki Izvršujejo pogranični promet, j 15.) Dopolnilni sporazum glede reguliranja pograničnega prometa med našo j državo ter Avstrijo. 16.) Predpisi glede ! daZO. z., je preselila svojo pisarno zej & Rančigai. trgovina1 ?ka klet. Maribor. z mešanim blagom v Gor-'------- nji Radgoni. 2002! DINAMO 2678 8 PS„ 1.76 Kw„ lstomer-nl tok, e kompletnim pre-tikalnikom. kakor tudi 65 KOT BLAGAJNICARKA želi vstopiti v trgovino, ..... državna uradnica, zmožna i ftek,?mh P0904 " »krdeloma stenografije in siro- IaLtor^' ™ popolnoma jepisa. Cenj. ponudbe na j ohranjeno, proda Jutra, pod »Blagaj-1 Ro?" P<>"»<** ničarka*. 2001 upr. Ferdo Hrastnik. ed Škofijo štev. 1 DVE NOVI TRAČNI ŽAGI VEC DOBRIH PLESKAR-1 (Bandstge) premčr 70 cm. SKIH sprejme Joelp Jug, Ljubljana, Rimska cesta 16. 2587 POMOČNIKOV po dobri plači na električni pogon, težka približno 650 kg, se po zelo ugodni ceni prodajo. Poštnoležeče Kranj. št. 540. (vls«&-vis magistrata). «SATAN» Najnovejša Iznajdba zi klepanje li brušenje kos. Aparat Jskc praktičen. Uporaba popolnoma enostavna. Znht9va]te prospekte! Hlsno zoslopstio: M smili Kriol, MUi -- Cena. 60 Din Trboveljska premogokopna družba. PRODAJALKA 2579 dobra manufakturistinja, vajena epecerije, zanesljiva KOMPLETNA MLINSKA NAPRAVA s tremi pari kamnov ter večje trgovine, teli premeniti službo za mesec ' | stanju, se saradl preure- . _ „, _________ n.. ...^-1 ditve obrata takoj ceno avgust-september. Gre tudi ^ piBm,ne &H O0ebne kam na podružnico. Na- fnformaH]e: F. Runstler, t ♦ ^ ,T P*™* **» 111 mizarstvo, »Jutra, pod »22 let*. j p "*T 2576 GOSPODIČNA 2577 energičnega nastopa, izobražena, ki je Izvežbana v šivanju perila, se sprejme kot nadzorovateljlca k delavkam. Ponudbe pod »Kranj 119» na upravo »Jutra«. 60. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri se je vršil dae 1 junijs I923n je sklenil za poslovno leto 1922. izplačati dividendo Din 25— (dinarjev petindvajset) za delnico od U. junija 1.1. in nlšKo glavnico na SHS K 200,000,000'--) z izdajo 500.000 komadov TRGOVSKI UCENEC DVA UDOMAČENA VOLKA MLADICA samec in samica, prineše-na iz Bosne, stara po šeet tednov, čisto krotka, naprodaj. Cena po 600 Din. Ogledati Zrinskega c. 6. 2517 60 POLOVNJAKOV ki Ima veselje do trgovine, prvovrstnega vina se takoj priden, pošten, z boljšo M w)o nizki ceni proda šolsko izobrazbo, se sprej. me pri tvrdki Ivan Rojnik, Slovenjsrradec. 2572 DEKLICA- 2668 stara 14 let, s primemo šolsko izobrazbo, le vešča nekoliko trgovine, zgovorna. želi mesta v trgovini kot učenka. Pogoji: vsa oskrba v hiši, štiriletna učna doba. Naslov v upravi »Jutra». po skupaj ali množinah. Franc Peteline v Polskari, osebno meno pa v manjših Vpraša naj se: Zgornji ali pis-2478 HISA 2605 v Mariboru, enonadstrop-na. na prometnem kraju, b staro renovira&p gostilno, mesnico in drugimi po&lov nimi prostori, se proda. — Pojasnila daje notar dok tor Joeip Barle v Marf boru. Aleksandrova cest* št. 14. POSESTVO 2608 50 do 60 oralov in hlia z gospodarskim poslopjem, r hiši gostilna in trafika, ja zaradi razmer ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Dolenjska* na Aloma Company. anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 8. 88»feuŠ9BShB LEPO STANOVANJE obstoječe iz 5 do 6 sob v novi hiši iščem ta avgusti ali tudi za pozneje. Pri novostavbah počakam tudi da bo hiša dograjena. Ponudbe pod »Novi stan-, na upravo »Jutra«. 2593 STANOVANJE 2559 z eno ali dvema sobama in kuhinjo v Ljubljani ati okolici išče mirna stranka brez otrok proti dobri nagradi. Plača tudi v naprej. Ponudbe pod »M. P.» na upr. »Jutra*. SOBO 2611 s hrano išče obrtnik za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Obrtnik*. PREPROSTA SOBICA se išče za prvi julij, če mogoče v sredini mesta. Grem tudi kot sostanovalec. — Prosim pismene ponudb«' na upr. »Jutra* pod »Preprosta soba*. 2619 Kupim več ie rabljenih KOMPLETNIH POSTELJ. Oglasiti se je v kavarni Narodnega dcuna. 2607 fla donosca se glasečih polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200-— (Din BO-—). V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, se daje posestnikom sedaj v prometu se nahajajočih delnic pravica opcije, in sicer: za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1923., in sicer pod sledečimi pogoji: 1.) za manje kakor 5 (pet) starih delnic se ne daje nikake pravice opcije; SUHE GOBE, JURCKE plačuje po najvišjih cenah tvrdka M. Geršak & Komp., Ljubljana, Kongresni trg št. 10. 2600 IŠČE SE za takoj dobro idoča gostilna v najem, eventualno z malo trgovino. Ponudbe ua upr. »Jutra* pod »Dobra gostilna*. 2471 *ir' i;«1 A-BSOLV1RAN AKADEMIK zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, lašči- . ne in francoščine v govo- št. 10. 2600 DAMA 2600 ru in pieavt z nekaj banč------kl je v nedeljo »večer ne prakse, korespondent KUMNO, JANEZ. nazdravila gospodu, sa ?) Pravica'opcije se ima v času od 11 junija 1923. do vžtevSega 25. junija 1923, ker se jo sicer Izgubi! ^^ ii^vetT^ SgoTor.^T £ prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mesilh: % # < ; domači učitelj. Cenj. po- gobo itd. plačuje najbolie svoj naslov na upravn V Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagreba ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah: nudbe pod »Vestnost* na Sever & Komp., Ljubi ja-, »Jutra* pod šifro »Nace. v Beogradu, Bjelovaru, Brodn n./S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, JJariboru. upravo »Jutra*. 2566 na. Wolfova ulica 12. 2564 .Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somborn, Sušaku, Šabacu, Sibeniku,: Škofji Loki in Vršacu, ter njeni afilijaciji Juposlavenski industrijski banki v Splitu; HIŠNICA 2568' DELNICE 2556 I Vdova uradniškega sluga 1 trboveljske premogokopne na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zeutral-Europaische L&nderbank) podružnici ie!i mesta hišnice? Vajeua družbe kupici. Takojšnje pospravljanja uradniških j ponudbe se prosi vposlati sob. Cenj. ponudbe pod i aa naslov: Ciril Lendov-»Hišnica* na upr. »Jutra*, šek, tajnik okrajne hranil-------i niče, Skof.ia Loka. aa Dunaju; v Parizu: pri Banque des Pays de 1'Europe Centrale: v Ženevi: pri Lambard, Odier & Cie, Darier & Co., Union Financiere de Geneve. Pravica opcije na Francoskem se more izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnostih, in sicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen. URADNIK 2531 z večletno prakso v vseh 3.) Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62-50 tel quel po komad ter se ima takoj ob priliki prijave pravice' pisarniških delih išče pri. opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se more izvršiti tudi na ta način, da se izroči merce službe, bodisi v me-dividendne kupone za poslovno leto 1922., in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti k Din 25'—! za komad, tako da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna proti-' i^vem- na upr. »Jutra*." vrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. !----------- 4.) Pri prijavi so ima predložiti plašči delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic TEHNIK 2508 vpisane v aritmetičnem redu Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. , gozdar.-fe^^trok^^sprejnie: 5.) O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu so izdajajo blagajniška potrdila, katera se bodo v : poro°8troko= pp3dajo^i 'dtt1 UGODNA PRILIKA-! roku, ki se bo kesneje objavi!, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic se bodo' Ta. Ponudbe z označbo Gostilna in mesarija na- INTELKJENTNA MLADA GOSPODIČNA želi znanja z mornarskim častnikom ali inteligent nim Dalmatincem. Naslov: Lonja Klenarovna. Mari bor. Koroščeva ulica 2. 2605 ENODRUŽINSKA HIŠA 22 LET STAR GOSPOD obrtnik, odsluiivši vojaško službo, želi znanja z go-, . i spodično, katera bi imela z lepim vrtom in takoj pro-, do knjigovodstva, st-m stanovanjem se za|Dopfee poslati s sliko na vsako ceno takoj proda 1 r - — Marjak, Rožna dolina 106. 2614i upr. »Jutra* pod. »Hitra sreča 2615*. 261P opremili z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam. i opravila na upravo »Jutra* Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije P0*1 »Tehnik* Na Danaju, dne 11. junija 1923. Trboveljska premogokopna družba. m LIKALNI CA 251S 1059 J* i* r \ h--'- - A*' t ••• i iiii -iltii^' i prodaj. Naslov pri upravi »Jutra*. prodaj. Na najprometnejši KOT KOMPANJON točki v industrijskem kra- želim s 100 do 150 tisoč ju, krasni in veliki gostil-; lironami pristopiti k trgovini ali drugemu dobro idočemu podjetju. Pogoj: stanovanje. 2 sobi in kuhinja. Ponudbe pod »Kom-panjon 2472* na npravo -it »Jutra*. T LEPA SPALNA OPRAVA ! iz trdega lesa, politirana, ■ se po usrodni ceni proda. | Jože Stare, Bled. 2514 ¥ Ljubljani javl ja s tem žalostno vest. da je njen prezaslužni družbenik, gospod JOSIP PERDAN veietrgovec, svetnik trgovske zbornice itd. dne 15. t. m. ob 21. uri zvečer na Dunaju po dolgi in mučni bolezni preminul. Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano. V pokojniku ja izgubila naša družba požrtvovalnega in zvestega sodelovalea, kateremu ohranimo časten in trajen spomin. SPALNO OPRAVO skoraj novo, dobro ohra-njeno, iz trdega lesa, z žimnicami, prodam za ugodno ceno 7500 Din. — Naslov v upr. »Jutra*. 2557 niški lokali, lepo urejen vrt, ves inventar, posoda, steklenina, sodi, vsa vinska zaloga, žganje, likerji, izboren konj, več voz in sani, vse orodje itd., se j zaradi družinskih razmer-------- ; proda. Koncesija zasigura. ETIKETE ZA ZVEZKE na. Za zelo dobro eksi-, v vseh velikostih im3 stenco se garantira. Cena • vedno v zalogi litografija 850.000 Din. Plačilni pogo- Cemažar in drug, Ljublja ji zelo ugodni. Naslov po-' na, Vojaška ulica 16/a-ve uprava »Jutra*. 2548 Zahtevajte vzorce! ----------; 2144 ŽAGA 2612 - na močni in stalni vodi, samo 10 minut oddaljena od kolodvora, ee odda v najem. Naslov pove upr. »Jutra*. DEŽNIKE POPRAVLJA točno, solidno ter ceno Anton Pavlin, Stranska pot št. 17. Ljubljana-Trnovo. 260f Združene opekarne, d. d., Ljubljana nudijo po poljubnih siaožiaah V Ljubljani, dne 18. junija 1923. 1086 medel „A" in model „D" (atomi crep), najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje h željo pošliEHio popis iu poiA. - Sprelo! o; V «/ Edmond Aboats Notarjev nos Ko je pomislil, da mu utegne ogenj, ti so ga zakurili iz draoja, vrniti naravni obraz, se je potolažil. In res, gorkota mu je dobro storila in barva je hitro izginila. Ali srbečica se je drugi dan ponovila, staničj* se je Še bolj napelo in prikazala se je zopet rdeča barva z lahno vijoličasto primesjo. V osmih dneh. ki jih je notar presedel doma za pečjo, je nesrečna barva izginila. Ko je šel prvikrat z doma, se je pa zopet pokazala, dasi je bil zavit v lisičji kožuh. Zdaj se ie gospod L' Ambert ustraši'!. Ročno je poklic d gospoda Ber-uiera. Doktor je pritekel, ugotovil lahko vnetje in predpisal obkladke z ledeno vodo. S tem se je noe sicer ohladil, a pozdravil se ni. Gospod Bernier se je čudil, zakaj bolezen ne izgine. — Kakor vidim, je rekel, ima Dlef-fenbaoh vendarle prav. On namreč trdi, da zaplata zaradi preobilice krvi lahko zamre in da je zato treba staviti na nos pijavke. Poskusimo! Notar si je obesil pijavko na konec -tosu. Ko se je nasičena s krvjo odvalila, so jo nadomestil; z drugo. To se je ponavljalo dva dni in dve noči. Oteklina in barva sta za nekaj časa izginili, ali to ni trajalo dolgo. Treba je bilo dobiti kaj dragega. Gospod Bernier si je izprosil dvajset štiri ure, da stvar premisli in preudari, vzel si jih je pa štirideset osem. Ko je prišel zopet v hišo gospoda V Amberta, ie bil močno v skrbeh in cejo boječ. Moral se je naravnost posiliti, preden je rekei gospodu L' Am-bertu: — Medicina še ne pozna vseh naravnih pojavov in povem vam teorijo, ki nima nič znanstvenega značaja. Moji tovariši bi se mi morda smejali, če bi jim povedal, da lahko ostane od človeškega telesa odtrgana zaplata pod vplivom svojega prejšnjega lastnika Vaša kri, ki jo poganja vaše srce in ki je odvisna od vaših možganov, doteka tako nesrečno v vaš nos. In vendar bi skoraj mislil, da je au-vergnski topeč s tem dogodkom v zvezi. Gospod L'Ambert j? silno ugovarjal Najemeo, ki ga je on pošteno plačal, ki mu ni bil on nič več dolžan, naj bi skrivnostno vplival na nos takega dostojanstvenika! Taka trditev je skoraj nesramna! — Še veliko več, je odvrnil doktor, bedasta je. Vendar vas pa prosim dovoljenja, da smem poiskati Romagnfr-ta. Se dane3 ga moram videti in če ee tudi prepričam o svoji zmoti. Ali ste shranili njegov naslov? — Bog ne daj! — Ga pa poiščem. Bodite potrpežljivi, ostanite doma in pustite nos na miru. Štirinajst dni je iskal. Policija mu je pomagala in mu dajala tri tedne napačne podatke. Prijeli so celo vrsto Romagnžtov. Bistroumen In izkušen agent je izvohal vse pariške Romagn6-te, samo tistega ne, ki so ga iskali. Našli so invalida, prodajalca zajčjih kož, odvetnika, tatu, trgovskega pomočnika, orožnika in milijonarja. Gospod L' Ambert je od nestrpnosti koprnel za pečjo in obupno motril svoj škrlatni nos. Nazadnje so našli stanovanje vodarja, ali tega ni bilo več tam Sosedje so jim povedali, da ga je sreča dohitela in da je prodal svoj voziček, zdaj pa uživa življenje. Gospod Bernier je obrnil vse gostilne in druga zabavišča, medtem "ko je njegov bolnik ves potrt čakal. Dne 2. februarja ob desetih zjutraj, ko si je lepi uotar žalosten grel noge^ ški J na tisto cvetočo potonlko sredi obraza in jo ogledoval, je po celi hiši veselo završalo. Vrata -o loputala, služabniki so začudeno vzklikali in prikazal se je doktor, ki je vodil Romagnč-ta za roko. Bil je pravi Romagn6, samo da mu skoraj ni bil več podoben. Bil je umazan, opokel, ostuden, oči so mu bile zmešane, dišalo mu je iz ust in smrdel je po vinu in po tobaku. Bil je ves rdeč kakor kuhan rak Bolj je bil podoben živemu perečemu ognju kakor pa človeka. — Pošast! mu je rekel gospod Bernier, od sramu bi moral umreti. Pod vsako žival si se ponižal. Tudi če imaš še vedno človeško obličje, njegove barve nimaš več. Kako si zapravil malo premoženje, ki smo ti ga dali? Valjal si se v najrižj! poSctl in strasti in našel sem te onstran pariških utrdb kakor svinjo v blatu pred najbolj zamazano gostilno! Auvergnčan je vprl v doktorja svoje velike oči in mu reke' s svojim ljubeznivim naglasom, ki je s predmestno intonacijo na lepoti še pridobil: — No, pa kaj! Malo ženil *em le. Zpradi tega m' Se ni treba govoriti takih neumnoštL — Kdo ti govori neumnosti? Očitamo ti samo tvoje sramotno vedenje, pa nič drugega Zakaj nisi svojega denarja rajši naložil, kaknr da ri ga zapil? — Saj mi je rekel on, naj še žaba-vam. — Pasja vera! je za vpil notar, fem ti mar jaz svetoval da te nairi v predmestju žganja in črnine? — Človek še kratkočasi kakor še ve in žna. Š tovariši šem bil. Zdravnik se je jezno zagnal . . . — Lepe tovariše imaš! Ta je pa dobra! Jaz se trudim s čudovitim zdravljenjem, ki nosi mojo slavo po Parizu in ki mi prej ali slej oipre vrata v Institut, ti s svojimi pijanci pa kvariš moje božansko delo! Ce bi šlo «vmo zate, kar bi hotel, bi zastran nas lahko uganjal. Telo in dušo bi lahko po- jgnML pa b! brez takega Anrergi.Čana I človeška družba tudi še ixhaj i!a. Gre ' pa za odličnega moža, za bogataša, za tvojega dobrotnika, za mojega bolnika! ' Osramotil si ga. pokvari'." umoril s svoiim nespodobnim vedeni^n; T^glej. kako žalosten si napravil gospodov obrazi Ubogi fant je pogledal nos, ki ga je on pomagal ustvariti, in udrie so se mu solze. — 2elo žaloštno je to, gospod Bernier, ali dobri Bog naj mi bo priča, da tega jaZ nišem kriv. Noš še je čisto šam od sebe pokvaril. Kaj pa mislite! Poštenjak šem in vam lahko prišežem, da Se ga še doteknil nišein. — Šema. se je oglasil gospod L' Ambert, ti tega ne boš nikoli razumel . . sicer pa tudi treba ni! Povej kar naravnost samo to, ali hočeš izpreme-nid svoje vedenje in se kaniti pohote in strasti ki me posredno ubija? Povem ti, da imam dovolj moči in da te bon. že vedel »praviti na varno, če ne bo konca tvojih pregreh. — V žapor? — V zapor. — V žapor k žločinčem? Vikarte. goSpod L' Ambert! To bi bila Sramota j ža mojo rodbino! Ali boS fie pil aH ne boS več p"? — Ej, Bog pomagaj, kako na? r>i-! jem, če šem pa brež Solda? Vše .^'m zapravil, gospod L' Ambert. Zapil šem vaših dva tišoč frankov, žapil vožlček in v£o Jalogo blaga, ždaj mi pa živa duša na vžem švetu ne da nič več va upanje. — še bolje, capin! Tako je prav. — Seveda bo treba da le Spametujem! Revščina mi 2<> trka na vrata, gušpod L' Ambert. — Je že prav! — Gnšpod L" Ambert! Kaj? — Če bi bili tako dobri in bi mi kupili vožiček. da bi ši Služil Svoj berc-ški kruh, bi vam prišegel. da bom Sprt pameten človek! — Beži no, beži1 Zapil bi ga. — Nak, gošpod L' .Ambert, ua; m* vrag vžame, da ga ne bcm. Trboveljski premog in drva " stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trfj 8. — Tol. 220, iaa&aaaBBaaeBaaeaaaass&eEssBBaaaaaeaasBsaaaaaBaaaBaaasB s s g S a a B ■ Si S n Tvrdka a a a m m 9 iS m m ca ra n 8 SS O! « ej « « m S! se le preselila is Židovske ul. 5 ¥ §tretar!ewo ul. 2. v prejšnje prostore LSubl. Kred. banke ter se priporoča p. n. občinstvu za na-daljnj'o naklonjenost. 1077 t dvema sob aina, kuhinjo in pritikli-riami, v novi ali stari zgradbi, event. v. nameščenjem, išče mlad zakonski par brez otrok s i5. septembrom 1.1. Ponudbe pod „EnozemdC 20" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. URIL (fgilen, dober trgovec, fai je že več let zaposlen v trgovski stroki s strojnim oljem j a dobro vpeljan v tovarnah in žagah, se sprejme za takojšnji nastop. Prednost imajo ilotieni reiiektanti, katerim je dobro znana Slovenija iu Štajerska. Ponudbe i natančno označbo dosedanjega delovanja je nasloviti na upravništvo »Jutra> pod šifro „Za-stopalk 1000 1080 :>33333333333S€eS6 i>; & (5/ fc 0» ft U/ 0< H? »> s> >11 v*> » 9 9 e> m V 9 C' 0/ <0 'it n> iS, J) /Kodni atelje v e 9 V/ $ iS) >■') 9 9 9 9 v 9 § 9 % 9 9 9 9 9 9 Kongresni trg 4 i'j 6SSO Llubljana iBiiiiiiii Vi V' ftS-SS-SS® ? > J S - = ~£ S« V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš predobri soprog, odnosno sin, brat, stric, zet in svak, gospod veletrgovec ln svetnik trgovske zbornice po dolgih, neizmernih mukah, previden s tolažili sv. vere, dne 15. t. m. na Dunaju Bogu vdan preminul. Truplo blagega pokojnika se bo prepeljalo v Ljubljano. Dan in čas pogreba se bosta objavila pravočasno. V Ljuoljani, dne 18. junija 1923 Rodbine Perd&n, Hiertg in Urbane. Mestn! pogrebni zavod v Ljubljani, 1082