St. S03t 1>st, sredo 5. novembra 1813. Tečaj XXXVI I IZHAJA VSAK DAN tedi ob r.edctNh !n praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Fuaarničut* fitev. se prodajajo po 3 m 6. <6 stot.) v mnogih »o baka muh v Trstu in okolici. Gorici, Krargn, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ičini, Dorubergu itd. Zastarel« fttv. po 5 nvč. {10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 rolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ž O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi r.Ediaosti". Fta?l]K»e In toMJivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. _ V edinosti je msi F NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol !eta i2 K. 3 mesece AR;« na ročbe brei doposlane naročnine. se uprava n« ozira Rtrošulc« a a aed»i]iko „5DIB08T1" atM« i »•lo itt« Kron S-33, ta pol l*ti Kron 3 IO. Yti dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list*. Nefran-e taai pisma se rs »prejemajo ln rokopisi te a« vr«6«|«. Naročnino, oglase in reklamacije i« pošiljati na upravo lif«t», UREDNIŠTVO: ulica Giorflio^Galttti 20 (NaroSnJ d»»). Izdajc-te'g in odgovcmi urednik ŠTEFAN t»0l>lM. Last* lit konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Ti.skaraa »Edino-*-, vpisana zadruga * omejenim poroštvom ▼ Trstu, u *m Giorgio (ialatti 5tev. 20. roltno-hranilnlinl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON ft lt-57. gyg9rr~ p—^»iiv sajaa ■ ~r Politično društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo, 9. novembra ob 10 dopoldne SHOP v veliko dvorano „Narod. doma". DNEVNI RED: 1. Naš položaj in naše delo. 2. Poročila o delovanju v parlamentu in v tržaškem mestnem svetu ozir. deželnem zboru. Na mnogobrojno udeležbo vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Poslanska zbornica. DUNAJ 4. (Izv.) Jutri se zopet sestane državni zbor. Ko so odšli v četrtek poslanci na počitnice, se ]e splošno domnevalo, da se bo parlamentarna situacija co jutri zelo zboijšala in da se gališkemu cesarskemu namestniku Korytcwikemu posreči doseči med Poljaki in Rus'ni vsaj prircipijalen kom-nromis v glavnih vprašanjih, ki bi omogočil Rusinom, da ustavijo svoje obstrukclj*ko postopanje v poslaniki zbornici. A te nade se niso izpolnile. Namestnik Korytow3ki sicer pogajanja še vedno nadaljuje, a Je naletel pri poljskih konservativnih strankah, ki so že od začetka odločne nasprotnice vsake demokratizacije gališsega deželcozhorskega volilnega reda, na naravnost nepremagljive težko če. Na drugi strani pa izlaviiujejo Rusini, da nočejo niti za plčfco odstopiti od onih svojih zahte7, ki so jira bile že zasi-gurane po bivšem kompromisu med Poljaki in Rusini; piipravlieni so toliko časa nadaljevati svojo obstrukcšjsko taktiko proti finančnih predlogam v parlamentu, dokler se ne ugodi njih upravičenim željam. V očigled tem razmeram se smatra, da se je parlamentarna situacija poslabšala in da za en-kiat ni nobenega izgled?, kako se bost3 parlament in vlada izvlekla tz sedanje krize. Načelnifc rusinskega parlamentarnega kluba, poslanec Lewlcky je prispel danes ca Dunaj in iz njegovih izjav je razvfdno, da cd poljsko-rusinskih pogajanj v Lvovu ni dosti pričakovati, če tudi dtfinMvna odločitev že vedno ni pčdla. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Ob 10 45 dopoldne |e otvorit predsednik B e o t h y sejo. Opozici|a je došla polnošteviino v zbornico, a je ostala začasno na kuloarjih. Po prečitanju došiih vlog je predsednik opomnil poslance, naj spoštujejo najsvetejše pravo ogrskega parlamenta, govorniško svobodo in naj ne motijo govornikov z medklici. Za slučaf, če bi zbornica ne vpo-števaia njegovega poziva, bo primoran, postopati strogo po poslovniku. Nato je bila po daljši debati sprejeta predloga o olajšanju odvetniškega in sodniškega izpita, nakar se je pričela razprava o reformi porotnega sodišča. Prvi je govori1, poročevalec N i a m e s n y, ki je razložit najvažnejše spremembe, ki jih zahteva nova predloga. V tem trenotku so stopili opozicijonalni poslanci v zbornico in zasedli svoje sedeže. Grcf Apporyi se je priglasil k besedi. Grof A p p o n y i izjavlja, da stoli opozicija na principijalnem stališču, da je v sedanji zbornici pod sedanjimi razmerami nemogoča vsaka normalna parlamentarna debata. (Odobravanje na levici.) V tej zbornici vladata brezpravnost in anarhija. Zakonske predloge se ne rešujejo na podlagi poslovnika, ampak po individualnem mnenju predsednika, pri čemer manjka seveda „repara-tura". (Odobravanje na levici, protesti na desni strani). Predsednik B e o t h y : „Prosim gosp. grcfa Apponyja, da govori o zakonski osnovi, nahajajoči se v razpravi Opušča naj vsako kritiko o razmerah v zbornici". (Velik šum in klici: „Saj ima pravico do tega-). Posl. S ii m e g i Je bil pozvan k redu. Posl. grof Batthyany kliče: „Saj vendar nismo v kaki vojašnici". (Šum). Posl. S u m e g i je bil pozvan drugič k redu. Končno nastane mir, nakar grof Apponyi nadaljuje: „Vzroki, ki so prisilili opozicijo, da Je prišla v zbornico, obstoje v sistematični kampanji, ki je naperjena proti U3ta?nim garancijam dežele. (Viharno odobravanje in ploskanje). De! te kampanje ob stoji v prediežeči zakone ki osnovi, kajti institucijo poiotoih sod.šč so vstvari'i prvaki naroda kot garancijo za ustavo. (Odobravanje. Prediožena zakonska obnova hoče napraviti ravno nasprotno od sedanjih porotnih sodišč in zato bi bilo boljše, Če se porotna sodišča sploh odpravijo. V očigled tem okoliščinam stoje opozicijonalne stranke na principijalnem stalŠču, da smatrajo v zbornici, v kateri vlada zakonita anarhija in vojaška oblast (viharno odobravanje in pleskanje ca levici), in katere večina dela s panamskim denarjem in |e vstvartla t. zv. novi poslovnik, ki ne priznava opozicije, — parlamentarno delovanje za nemogoče in tudi ne morejo sodelovati. Vendar pa smatrajo kljub temu za svojo dolžnost, da v slučaju, če so ustave, javne svoboščine ic življenski interesi nsroda v nevarnosti in če spoznajo, da Je potrebno, da opozore narod na grozeči moraiični in materijalni pogin, da se poslužijo sredstev, ki jfm jih dovoljuje prejšnji poslovnik". — Govornik prečita v imenu vseh opozicijonalnih st ank tozadevno izjavo. (Viharno odobravanje in Eljsnkiici na levi). Predsednik B e o t h y : „Govornik je govoril o nefct tukaj vladajoči z?koaiti anarhiji'. (Klici na levi: „Tako je!«) Predsednik pokliče več poslancev redu, poslanca SiimegFa, že tretjič, vsled česar predlaga, naj se ga izroči imunitetnemu odseku. Predlog je bil sprejet. (Ropot na levici). Predsednik nadaljuje: „Dvomilo se (e tudi o veiiavnostl poslovnika. (Klici: „Tako je I") R di tega moram Izjaviti, da ne obstoji za sedanio zbornico noben drugi poslovnik, kakor sedanji". (Ropot in klici na ievi: „To ni noben posiovcik I") Grof Pavel Batthyany in Pavel L o v a s z y sta bila poklicana k redu. B e o t h y konča : „Vsak poslanec je obvezan, da se podvrže temu poslovniku". (Viharno odobravanje na desnici). Posl. Fernbach (aeodvisna stranka). ,Će ne bi bi] vstvarjea z bajoneti, bi ga priznaval"). Živahno odobravanje na ievi). Predsednik pokliče Fernbacha k redu (Ropot). Posl. B e n e d e k (neod. str.) izjavlja v imenu svoje stranke, da protestira proti na dnevnem redu se nahajajoči predlogi, ki je težka kršitev ustave, vsled česar so opo-zfcpnalne stranke primorane, da se udeleže posvetovanj. Vendar pa to ne znači, da pri-poznajo novi poslovnik. Govornik ostro kritizira predlogo in izjavlja, da bo opozicija napela vse svoje sile, da ohrani porotne razprave Čiste. (Odobravanje na levici). Nato je bila razprava prekinjena. Predsednik B e Q t h y predlaga prihodnjo sejo za jutri, z dnevnim redom: Nadaljevanje današnje razprave. Posl. Martin Lovaszy izjavlja, da se ne strinja s predsednikovim predlogom in to enostavno radi tega ne, ker sedanja večina in iz nje sestavljena vlada nimata moralne upravičenosti. (Odobravanje na levi, smeh na desni). Predsednik pokliče govornika kredu. Lovaczy nadaljuje: „Kakor respektiram dostojanstvo zbornice, vendar moram pripomniti, da je dokumentarično dokazano, da sedanja večina in vlada nimata moralne upravičenosti". (Dolgotrajno odobravanje na levi). Predsednik: „Govornik razpravlja o že razpravljanih stvareh, mesto k dnevnemu redu Posl. Lovaszy izjavlja dalje, da Je biio pri vseh pritožaostih dokazano, da jemljeta večina in vlada pri vsakem sklepanju državnih poslov znatne svote kot darilo privatnikov, in izrabljata potem ta denar v svoo korist. (Klici na levi: „Sramota I Sramota" )) D.žavni zakonik ukazuje, da javni uradnik pri državnih poslih ne sme sprejemati darov ali plačil... Predsednik prekine govornika, kar vzbudi na levici velik lum. Predsednik Bečthy izjavlja, da je govornika že ponovno opozoril, da naj stavi svoj predlog k dnevnemu redu. (Ropot in klici: „Pravico ima, da govori I"). Predsednik pokliče več poslancev radi medklicev k redu ia nadaljuje: „Ker se gospod govornik noče odzvati mojemu pozivu, mu odvzamem besedo". (Odobravanje na desni, protesti na levi). Predsednik podeli besedo poslancu I i I e s u (večinska stranka). Istočasno Ž njim govori Lovasiy dalje, in radi šuma ni slišati nikogar. Ko Je liles zopet stopil na govorniško tribuno, se ropot ponovi, vsled česar predsednik sejo suspendira fn zapusti predsedniško mesto. Opozicija se sm?je in ploska. Po 15 micutah se Be6ihy zopet vrne in podeli med velikim ropotom besede poslancu banu Szmrecsanyju. A mesto govornika je vstal zopet posl. Lo-vaszy in nadaljeval svoj gevor med velikim šumom. Predsednik: „Besedo ima posl. Szmre-c~acy; !" (Šum in klici na levi: „Lovaszy ima pravico, da govori !*) Predsednik pokliče posl. R a t h a ic več drugih poslancev k redu in pozove Lovaszyja še enkrat, naj se pekori njegovemu pozivu. (Klici: „Etjen Lovas2y!") Lovaszy bere paragrafe kazenskega zakonika kar naprej. Ropot traja dalje. Predsednik ne more govoriti in zvoni neprestano. Konečno izjavlja, da bo postopal proti Lovaszyju po poslovniku in suspendira sejo. — Med pavzo se ropot nadaliuje. Predsednik pokliče k sebi poveljnika parlamentarne straže in mu ukaže, naj po zove poslance L o v a s z i j a, Julija pl. Justhain Deziderla Abrahama, ki so n?jbo!j razgrajali, naj se pokore predsedniku. V kratkem pride parlamentarna straža pod vodstvom podpolkovnika H o r v a t h a v zbornico In napravi gost kordon okoli klopi opozicije. Posl. Szmrecsany (ljudska stranka) kliče: „V vojašnici ne oomo razpravljali! To ni nobena zborn'ca, to je navaden bilog!" Klici na desni: „Vi ste komedijanti I" Večina opozicijonalnih poslancev odide iz ibornice. Podpolkof nik H o r v a t h pozove zborničnega komisarja, naj mu pokaže one tri poslance, ki naj jih odstrani, a imenovani tpje že n?so bili več prisotni, nakar je straža odšla iz zbornice. Nato se je prispel Beothy zopet v zbornico in jo prosil, naj vzame njegov korak glede odstranitve poslancev Lo-vaszyja, Justha in Deziderja Abrahama iz zbornice, na zn^nle, kar se |e tudi zgodiio. Vsi trije poslanci bodo izročeni imunitetnemu odseku. Po govoru posl. Desbordes a (vladna stranka) je bila ob 3 pop. seja zaključena. __ Za drugo čeSko univerzo v Brnu. PRAGA 4. (hv.) Zveza češkega dijaštva Je sklenila prirediti demonstracijsko stavko v prilog ustanovitvi druge češke univerze v Brnu. Zveza bo pozvala tudi v*e ostalo slovansko dijaštvo na vseh avstrijskih visokih šolah, da se pridruži temu štrakku. Na Dunaju se bo vršilo dne 11. t. m. veliko ma-nifestačno zborovanje slovanskega dijaštva, na katerem bo govoril prof. Srdinko. Afera prof. Plečnik—Bauer. PRAGA 4. (Izv.) Danes so imeli slušatelji tukajšnje umetniške akademije zborovanje, na katerem so sklenili, da r top! jo v znak simpatij z dunajskimi slušatelji umetniške akademije, ki zo stopili radi i.eimeno-vanja prof. Plečnika za naslednika arhitekta Bauerja v štrajk, tudi oni v stavko in sicer do konca tega tedna. Kakor se kaže, slušatelji dunajske akademije še vedno ne mislijo nehati s štrajkom. Profesorski zbor je dal nabiti v avli naznanilo, da ]e predlagal dvakrzt In sicer primo et unico loco prof. Plečnika, a je vlada predlog zavrnila, vsled Česar |i je moral ugoditi v toliko, da je z večino lo sicer šele secondo loco prisodil kvalif kacijo tudi prof. Bauerju, ki je bil sedaj tudi imenovan. Prof. Plečnik je danes brzojavil dunajskim slušateljem, da naj se iz prijateljstva napram njemu uklonijo akademičnlm oblastim. Zanimiva aretacija na Dunaju. DUNAJ 4. (Izv.) Pclic'ja je aretirala danes nekega ruskega cfidrja, ki se je bo-jeval na bolgarski strani pred Drinopoljem in se (e sedaj vračal v domovino. Oficir je skušal prodati neki dragoceni plašč, o katerem se je trdilo, da je relikvija iz Selfmove mošeje v Driaopolju fn da predstavlja plašč proroka Mohameda. Bolgarske oblasti so opozori'e turško vlado na tega ruskega oficirja. Pri aretaciji se je izkazalo, da plašč ni relikvija Mohameda, ampak silno dragoceni plašč sultana Murada II t ki ga je nosil v bitki na Kosovem polju. Oficir plašča ni hotel Izročiti, češ da je njegov bojni plen. Policija je ruskega oficirja morala izpustiti, ker je bilo dognano, da tu ne gre za navadno tatvino, pač pa je oficir moral plašč prodati turškemu poslaništvu na Dunaju, ki je sedaj plašč odposlalo zopet v Drinopolje. Častnik se je moral udati, ker mu je policija dokazala, da posameznik v vojni ce sme delati zasebnega plena. Zdravstveno stanje poslanca Kcssutha. BUDiMPEŠTA 4. (!zv.) ZdiavMvtn^ stanje poslanca Ferercza Kossutha ce j? Jako poslabšalo. Zdravniški svet se (e ocIIj-čll danes za operacijo, češ da je edino z operacijo mogoče rešiti KossLthu življen>. Odgovor grške v'ade na avstrijsko-ita-lijansko demarlo. ATENE 4. (Izv.) Gržka vlada |e ob 8 zvečer izročila odgovor na avztri i* -italijansko demaršo. Kakor se v politič »h krogih zatrjuje, Je odgovor v bistvu po ti-tiven. Grška vlada zanikuje, da bi bile gršfce obias-i krive neuspeha mednarodne kom * Te za določitev južne meje Albanije In poudai, , d3 povzročata neuspeh le avitrijski in i i-Janski delegat, ki vedno intriglrata. G izjavlja, da Je vedno pripravljena uklocll skupnim sklepom vseh velesil. — Zbor-ci {e sklicana za 13. t. m. k seji. Poostritev grško turškega spora. ATENE 4. (Ker.) Grška vlada je sHe-nila do/otiti Turčiji samo kratek r^k, da obnovi pogajanja, ki pa se nikakor nesr. o več zavlačevati. Najbiže grška vlada ne bo čakala dalje, kaknr 4—5 dni. Ko pote^ ti rok, zaviame Grška napram Turčiji di ^o stališče, o čemer se bo še skiepaio. Pred izbruhom ameriško-mehi-kanske vojne. NEW YORK 4. (Kor.) „Assocfeted Pr. «* poroča iz Mehike: Ameriški poslanik je Izročil predsedniku Huertl ultimatum, v katerem zahtevajo Združene države. da mera Huerta tekom enega tedna odložiti svoje predsedniško mesto. Noben član sedanjega kabineta ne sme postati njegov nasledn k. Huerta na ultimatum, kl je bil Izročen v ne-cel jo, še nI odgovoril. LONDON 4. (Izv.) Iz Nt\v-Yorka se poroča, da je Unija že popolnoma pripravljena za takojšnji vpad v Meh'ko. Evropske velevlasti so sporazumne z akcijo Združenih držav ln to pod pogojem, da bodo varovani njih trgovski Interesi v Mehiki. Ameriški generalni štab je že sestavljen. 7 velikih vojnih ladij križari pred Veracruzom. Za enkrat je bilo mobiliziranih samo 50 000 mož, vendar pa so dokončane tudi že vse predpriprave za mobilizacijo 1 7» milijona vojakov, če bi se izkazalo to za potrebno. LONDON 4. (Kor.) Reuterjev urad po roča Iz Mehike, da Huerta do ponde'jka ponoči še nI odgovoril na ultimatum Združenih držav. Zdi se, da je ultimatum svojim svetovalcem zatajil. Pričakovati je, da bo Huerta ali oflcljalno odstop7 ali pa Izročli ameriškemu poslaniku njego, t potne liste WASHlNGTON 4 (Kor) V diplome Učnih krogih se Izjavlja, da so bili prepisi ultimata na Huerto odposlani vsem zunanj'm vladam, da bodo Informirane o ameriški politiki. Vendar pa uradni ameriški krogi strogo molče o tem, kake korake heče napraviti ameriška vlada v slučaju, če bi Huerta ultimatum odklonil. NEWYORK 4. (Izv.) V ameriški Javrosti se živahno razpravlja vpraSanje eventualne aneksije Mehike. Veliko pozornost je vzbudila zlasti izjava pied5ednik3 senate komisije, Bacona, ki |e včeraj v nekem go vru poudarjal, da pride skoro trenotek, ko bo treba o tem vprašanju resno razmišljali. Baconova izjava se smatra v političnih krogih kot napoved energične akcijo severoame -šfce Unije v smislu Monroe-dcktrine, ki se interpretira sedaj tudi v pozitivnem smislu. Ueija si glasom tega zakona ne prepoveduje samo vmešavanje neahierišfeih držav v ameriške zadeve, ampak si tudi lasti pravico, d3 na lastno pest urejuje razmere v onih drž »vah v Ameriki, ki se ne morejo povspeti do normalnega ustavnega tazvoja. Home rule. Ali je v nji kak paragraf, ki se r=.il!-kuje od drugih po svoji nezakonitosti, t: ko, da ima posebne stroge določbe za ne-predvidne iz'emne slučaje, ali Je v nji kak paragraf tako spretao zvit, da se lahko krivo razume in »porablja na razne načne; takih paragrafov Je v duaiisrični konstit-iCiii več, in so kakor nalašč postavljeni, da te lažje vlada nad slovanskimi narodnostmi monarhije, da se lahko ustavlja kako gibanje k lastni svobodi, ako bi se hotela ta morda Izražati, so nalašč postavljeni, da te prepreča vsako federalistično gibanje. Toda medtem, ko se v Avstriji skušajo Nt: nci braniti vsaj navidezno, izkoriščajo Madjarl na Ogrshem na prav brutalen in ciničen način, vreden njihovega azijatskega pokoljenja, konstitucijo na škodo nJim podrejenih narodnosti. Pa tudi brezskrupetae, brezsrčne, brezznačajne, in, kar Je najhuje, prisego-I lomne. Prisegolomne! Ker razbili so po- „EDINOST" št. 306. A' Tratu, dne o. novembra l(Jl«i. godbo, sklenjeno I. 1868. s Hrvatsko, kršiti v enomer v ako obljubo, razbili konečno tudi reško obljubo Žalostno je, da po tolikih gigantskih borbah jdI našel Dunaj Izhoda, da se še ni znal rešiti jugoslovanski problem, ki Je ob enem problem vse monarhije... In ravno-tako žalostao pa }e tudi dejstvo, da se mi-MJoni Jugoslovanov ne znalo še uveljavljati... A če na Dunaju nočejo razumevati težkoč položaja, je zanje toliko slabejie. Da smo mi narod kakor drugi, da imamo pravico do svobode in do gospodarstva v svoji hiši kakor drugi, da imamo pravico ustvariti si lastno zgodovino, da smo zreli za tako mesto, kakoršno ga zavzamejo vsi kulturni narodi sveta, to je dokazal in Javno izrekel neumrljivi B^ornson; to [e dokazal pred kratkim s krepkimi argumenti tudi Sir Saton Wat3on, znani angleški pisatelj, ki pogumno brani naš narod. In ker vlada noče, aH se ne more odločiti, da bi že enkrat prerezala gordijski vozel, potem smo prisiljeni, da ga prerežemo rai. Kako in na kak način; to bi moral določevati kongres. Sklicanje kongresa je potrebno, Je živ-Ijenzke važuosti: 1) z ozirom na to, da slovanske pokrajine, Dalmac-Ja in Istra uživajo sScer ustavo, da Je pa ta ustava osrednja, torej nemška in že davno nezdružljiva z željami ia voljo Slovencev ia STbo-Hr7atov, d?eh narodnost!, katera sta končno prepričana, da sta zreia za samostojno vladanje, četudi v okvirju skupae monarhije; 2) z oilrom na to, da je splošno po svetovat j a vstb narodnih posiancev v obliki kongresa potrebno, ker se je uvedel na Hrvatskem absolutizem in je znano, da bi Madjari tudi po odstranitvi absolutizma kršili v enomer ustavo, kakor nas, žalibog, uči izfcušaja; 3) z ozirom na to, da je ustava v Besni Hercegorfni pod vsako kritiko, da (e le na vJdezna ustava, V kongresu združeni poslanci naj se konšiltuirajo v E-arodai svet &U narodno konvencijo (k3kor so storili Irci). Ne samo potrebno, ampak v dolžnost Je, da ss kou-g esa udeležijo vsi, pravim vsi državni in deželni poslanci) vseh jugoslovanskih pokrajin Avstro Ogrske, (torej tudi Hr vatsko - Slavonske) in anektiranih dežela (Herceg Bossa), brez razlike strank. jaz mislim, da bi dan prvega kongresa, zavzel v nadaljni bodočnosti pr«o, in z zlati n; Črkami zapisano mesto v jugoslovanski zgodovini, in da bodo imena rodoljubov, ki bi izvrši1.! tako veliko delo, zapisana „viseko v panteonu zgodovine", da zopet citiramo Dantosovo frazo. Ako se to uresniči, najdejo zopet milijoni in milijoni nade v boljšo dobo miru jn sreče, M jo išČ:jo že leta. Ako se to airesniči, u Avstrija res postala močna, velika in spoštovana, in se ne bi smatrala več kakor čuden kaos preganjajočlh se na-10 do v. Da dcssžemo toliko, je potrebno msogo energije, vstrajucsti in pred vsem dobre volje. Od dneva prvega carodsega kongresa dilje bodi edini bojni krik Jugoslovanov: „Jugoslovanom Jugoslovansko konstitucijo! Hočemo home rule I* To naj kličejo redno na Dunaju, v Budimpešti, povsod I Naj se le doma v deželnih zborih vodi navad.ie provincijala politika, naj se le del?jo, če drugače nI mogoče, v sto stratk, toda na Dunaju, v c pralnem parlamentu, naj tvorijo eno samo f3?-ngo z enim edinim programom, z eno samo devizo: „Hočemo home rula!" Na Dunaju in v Budimpešti ne smejo bitlsrbsko-hrvatSKi in slovenski poslanci nič drugega nego homeru« Sašiil Naravno je, da se medtem ne sme pozabiti v centralnem parlamentu ca drug« manjša vprašanja nacijonalnega značaja, kakor tudi ne na ona gospodarskega ia soci-Jalaega z-ačaja, ker vse, kar se utegne dobiti od centralne vlade, [e za nas velike koristi in važnost!, tudi če so le koščki 1 Tod i pted vsem naj se trdno zahteva povsod in vedno „neodvisnost", home rule! In razun tega bo dobro, da manj računajo z zvezam:, da še manj zaupamo obljubam, kaierlii je navadno naga vlada tako polia. Jugoslovanski poslanci naj adoptirajo Euersonov rek: „lasist on yourseif* 1 Zaupaj samemu sebi! Ia ko se enkrat odločijo k velikanskemu božsnstvenemu boju za jugoslovanski .home ru!e% za Jugoslovanski parlament, naj vržejo pogled na maso, trn nas, da se prepričajo, de je ta dobro složna in pripravna, da jim sledi in jih podpira v tažkem, toda zadnjem odločilnem boju bodočnost!... In gotovi naj bodo, da mi bomo združb ž njimi kakor en sam mož, pripravljen*, da bijemo to z2dnjo bitko za svoje pravice, z zaupanjem pričakujoč dogodkov in oiihoda nove boljše bodočnosti, bodi bližnje, ali daljne- Voditelji slovenske naredae stranke v Trs u, y so sprožili idejo kongresa, eni, ki so bolj, nego drugi navajeni na vsakdanjo borbo proti narodnim sovražnikom, in ki Thtega popolnoma dobro umevajo caŠ tež*. položaj ia tako mjno potrebo združitve, naj gledajo, da ne zaspi ta ideja, ki ]e vzbudila v redoljubnih srcih toliko lepih nad, in da ne doživi zopet žalostnega poloma. Vsak naš poslanec naj se trudi, da ne bo morda prvi v svoji lastni stranki, temveč prvi med branitelji narodnih pravic, in videli bomo, da %e bodo stvari v resnici bolje razvajale. _ K a t h m o r. Povzdiga ali propast ribištva. Gospod Pavel Radič v Pučilću (Dalmacija) je minulo leto predložil c. kr. pomorski vladi v Trstu program, kako bi se dalo v naših krajih dvigniti ribarstvo toliko v sladkih vodah, kolikor v morju 1 Pomorska vlada je program predložila ministrstvu za trgovino, ki le dovolilo g. Radiću 400 K podpore v svtho, da napravi poizkusa s tremi vrstami rib. Toda g. Radić nI sprejel tega predloga, ker te podpore ni smatral za zadostno, pač pa Je svoj vladi predloženi program objavil v posebni brošuri, kjer polaga posebno narodnim poslancem na srce. da se zavzamejo za njegove ideje. Ker Je ribarstvo tudi za nas S oven:e velevažna narodno gospodarska panoga, to ilko, v kolikor prihaja v poštev pomorsko ribištvo, toliko tudi glede ribištva v sladkih vodah, smatramo za umestno, da sezianimo 51-oje čitaiei'e z glavnimi idejami g. Radića. Vsak kraj pri morju — tako pravi g. Rid'ć — bi moral s pomočjo posebnih na-orav zistematišii pomnoževati glavne vrste rib, to Je, pomagati naravi v čuvanju ribjih iker (Jajček), dokler se ne izležejo ribice in potem izpuste v priredo. Take naprave bi mogle siužiti za več let, a stale bi po velikosti vsaka po 20 do 30 kron, a oskrbovati bi jih mogel kak občinski ali finančni organ, p lot, ali tudi navaden ribič, ki bi dobil primerno navodilo. Z uvajanjem modernega ribarenja — tako nadaljuje g. Radć — se sicer ribolov pomnožuje, toda končno bo zmanjkalo rib, ker se zarod uničuje. To ]e opažati že dsnes po nekaterih krajih Dalmacije, kjer ;o pred leti z malimi sredstvi nalovili mnogo rib, dočim so danes, posebno nefce vrsti plemenitih rib, že popolnoma izginile. To se mere preprečiti edino le z umetnim pomnoževanjem rib. To umetno pomnože vanje bi se moglo izvajati na dva načina: a) z napravo umetnih gojišč za ribe po Izgledu severoamerišk:h držav na Pacfiku, Glasom pripovedovanja očividcev — pravi g. Rad.č — Je danes tam cgiorcna fiotilja r.bzrskih motornih ladij in tvornic za razpošiljanje rib. Tam je tudi mnogo dalmatinski ribičev, ki sUižJo lep denar. Dasi se od leia do leta povečuje število ribiških d užo, se vendar ribolov povečuje. Vzroka lemu je iskati v dejstvu, da se tam vsako leto pobira mnogo ribjih iker, ki se odgajajc v državnih gojiščih in potem, ko so se ribice ojačžle, spuščfejo v morje. Primerno bi bilo, ko bi se v nesatere uaša predele usedi za poskušajo amerikanski salnonl ali diuge morske ribe, a za sinrike voda kitajsse rastlincjedne ribe. Umetno pomnoževanje rib s pomočjo posebnih naprav je potrebno, ker se v prirodi plodi največ do 10% jaiček, dočlra more to Število umetnim načinom doseči 90—98% Z i vse to Da bi trebalo izvajati poizkuse, ki bi utegnile trajati 2 -3 leta, aii po potrebi tudi več, V sladkih vodah, ki so bHe nekoč t?ko bogate na raznovrstnih ribah ia so že prišle skoro na o;č, bi bi-i poizkusi še lažji, nego v morju. Smatrali smo za potrebno, da seznanimo našo javnost z gSavnlmi idejami g. Radtča. ser bi utegnile kakega našega vežčaka vzpodbuditi, da bi se začel pobliž:e baviti i stvarjo. _ Domače vesti. Imenovanja. Poštni komisar dr. Avgust d'Adamo v Trstu je imenovan za višjega ooštaega komisarja. Nadoficijai javnih skladišč Karel Po-korny Je imenovan za skladiščnega nadzornika v Vili. čin o vnem r a .redu. Zagreb-ko „Kolo" v Trstu. O izletu v Trst in tukajšnjem koncertu uglednega zagrebškega pevskega društva „Kolo" smo doznali sledeče zanimive podrobnosti: Zagrebško „Kolo" pride v soboto 15. t. m. z osebnim vlakom ob 5 uri 35 pop. v Trst in priredi zvečer v gledališki dvorani „Nar. doma" koncert. Na tem nastopi mešan! zbor tega društva, ki bo štel 90 pevcev In pevk in moški zbor 50 členov. Posebno pažnjo položi zagrebško „Kolo" na tem koncertu na izvajanje narodnih pesmi. Velezanlmiva okolnost, ki bo dajala temu koncertu poseben sijaj, bo ta, da prideta s „Kolom* tudi dva znamenita solista zagrebške opere, ki sta ob enem člana „Kola", namreč Tržačanom dobro znani ba-rltonist g. Marko Vuškovic, In znameniti tenorist, g. Tadeusz L o w c z y tiski (Poljak). Oba solista bosti izvajala na koncertu posamezne selo-točke. Ugkdni gostje pevci in pevke ostanejo potem Še čez nedeljo 16. t. m. v Trstu, da si ogledajo mesto. Večina njih odpotuje v nedeljo zvečer, en del Zagrebčanov pa ostane tudi naslednji pondeljek med nami. Vesela vest o prihodu zagrebškega bratskega pevskega društva Je vzbudila v tržaških Slovaaih sploh, posebno med pevskimi in kulturnimi društvi Trsta in okolice, veliko zanimanje. Zato se je na poziv tržaške podružnice »Glasbene Matice* sestavil iz zastopnikov večine teh slovenskih, hrvaških, srbskih in čeških društev častni vsprejemai odbor, kateremu |e stopil radevolje na čelo državni in deželni poslanec g. dr. O t o k a r R y b a f. Ta častni odbor Je izvolil iz svoje srede cžji eksekutivni odbor, ki poskrbi za častni sprejem milih gostov in ukrene potrebno za njih stanovanja, obisk po mestu In event. mali izlet po morju. Krona izleta zagrebških gostov pa bo seveda napovedani koncert v »Nar. domu", na katerem nastopijo močni mešani in moški zbor „Kola" in gori Imenovana znamenita solista. Resnica o Trstu. Pred nekaterim! dnevi smo c'tlrali nekoliko odstavkov iz članka pl. Leja pod tem naslovom o splošnem položaju na Primorskem, danes pa naj navedemo še nekoliko njegovih misli z ozi rom na zaaae namestniŠtvene odloke. Oiank r pravi, da je avstrijska vlada kolikor le mogoče začela omejevati natura-i'izecijo priseljenih renjikolov, da bi tako preprečila nadaljnje prežetje tržaškega mestnega uradniStva z inozemskimi in le prečesto državi sovražnimi elementi in |e gledala na to, da bi le avstrijski državljani dobivali javne službe; končno so bili magistatu od vzeti tudi posli prenesenega delokroga. Iredenta je smatrala to najprimitivneiše obrambno sredstvo proti iagotai in uspešni špija-naži za omejevanje svobode Ur žalitev in zatiranje italijanskega tržaškega prebivalstva. V tem pa je prevzel nsmestništvo princ Hohenlohe, ki si je 3 s7o|o prijaznostjo kmalu pridobil splošne simpatije in to zlasti v onem delu tržaškega prebivalstva, ki ni avstrijskega mišljenja in je mls llo, da je v princu dobilo namestnika, ki ne bo prestrog napram njihovim streljenjem. To mišljenje pa se je kmalu izpremeniio, ko so izpoznaiL da je namestnik vzltc svoji prijaznosti strogo avstrijski. Mestni magistrat se Je iredenti tako neljubi zahtevi avstrijskega držvijanstva za uvrščenje v Javni službi znal izogibati s tem, da Je odtedaj rerjkole nameščal le „provi-zoričio*, kar bi se po n|egovern mnenju ne moglo grajati. Ker pa imajo ti „provizorični" nameščenci prav enako s^užbeao oblast kakor definitivni in magistrat teh provizorlčnih nameščencev tudi ne odpušča — ravnatelj tržaške plinarne (e že več nego 15 let pro-vizorično nameščen — je moralo namestai-Štvo v smislu zakona na topiti proti temu postopanju. To pa tudi zato, ker so se sku Šala na najdrznejši način oddajati vsa mesta v občinski službi ie „dobro mislečim" is renjikolom in so tako n. pr. rirzpisavatt službe zelo pogostoma v italijanskih, ne pa v nsŠ'h iuzemsEih listih. Pii vsaki novi carnestltvi, ki je bila predložena v pofrditev, ni namestailtvo nsk-dsr opustilo priliko, da ne bi pcudarfal) zakonitega stališča. Ker se dogaja to žs kakih 9 ali 10 let, vendar v tem času „pr,>-vizončno" nameščeni mesta! ura laski nimajo pravice trd ti, da so j h sedanj namestni-Štveni odloki težko zadeli popolnoma nep I-čakovsno in torej nezasluženo. Neposredni povod za sedanje neprizanesljivo uveijavl^enje državnih osnovnih zakonov pa je bil, kakor vse kaže ta Se: »Ob začeiku Uksčega leta se ie oglasila depuia-c }a občinskih nameščeccev, avstrijskih državljanov, pri namestaišivu in se je priiožiia, da jćh v vsakem odru zapostavljajo ren;iko-\om in da le ti, posebno če piiptd.jo lai.-.i armadi, takoj dobe mesta in sic^r vedno najboljša mesta. Italijansko konservativno (avstrijskega raiš!|enja) in sioveasko časopisje je najtopleje podpiralo te r.i tožbe in |e nagajalo več, postopanje pri odasii slažeb raisvetljujočih okoliščin. O 60.000 tržaških Slovencev in dosiuženih avstrijskih podčastnikshnizna-□ o. da bi bil tudi le eden v mest-a i službi. Ravnatelj mestne bolnišnice, avstrijski Italijan, ki mu Ja pri cdda|i te službe dalo namestaišivo prednost pred nekim renjikolom, je bil po raznih š:kaaah prisiljen, da je odložil Svoje mesto in sedaj predlagajo zopet ren|ikoiskega doktorja iz PavJje za to mesto. (Je že nameščen. — ?rip. ured.) Zt\o čuden vtbk napravlja vest, da je magistrat inženirjem, ki so dovršili avstrijske tehnične visoke šole, od-ekai sposobnost za občinsko službo, n4?prctao pa aamestH devet renjlkolov, med njimi več njih, ki niso absolvirali cikake tehničse visoke šole. Za avstrijske zdravnike in inže-nisje zelo laskavo postopanje v avstrijskem mestu! Namestn'štvo je obljubilo prit&žn kcm natančno preiskavo. Magistratu je bito narc-čeno, naj predloži seznam nameščenih iao-semcev in se mu je povedalo že tedaj, torej pred šestimi meseci, da bo treba protizakonito nameščene uslužbence odpustiti. Magistrat baje dossdaj Še ni predložil vseh se zaamov. Iz dosedaj podanih seznamov pa {e razvidno, da Je pi mestnih centralnih uradih 9, pri plinarni 23 višjih ia 110 nižj h in pri vodovodih 9 reslikobkih uradnikov. Zasedaj Je 41 uradnikov, ki so v smislu državnih osnovnih zakonov nameščeni nepravilno. Da znaša število po občini zapos-Ijeulh renjikolskih dninarjev skoraj tisoč, se po vsem tem ni čuditi, zdi se oa Ie čudno, ker (e v Trstu baje skoraj 2000 domačih rojakov brez dela. Dasiravno je v obratni koncesiji ia cestfio železnico izrecno določeno, da m. ra osobje biti tuzemsko, je ravnate!] neki „pro-vizorlčno" nameščen renjikolskl inženir, k' svoje podrejence organizira na italijanski vojaški način. Ravnatelj institucije malih stanovanj je tudi renjikolo, ki se ozira nred-vsemi na svo|e rojake, kakor tudi v siroti* aicl odpada 70 odstotkov podpor na renji-kole." Člankar pravi, da se pač z ozirom na vse to kažejo namestništveni odloti v popolnoma drugi luči ia da gotovo kmalu potihnejo glasovi o njihovi neoportunosti, k-j i „neoportuni" so biii slej ko pre|: v orem času, ko so bile razmere med Italijo in Avstrijo capete in se Je bilo bati, da ne prid do poloma, kakor stda!, ko se Je bati, da da ne bi »kalili prijateljstva". ,Tcda ravno z c žirom na zvezo, k' j: v interesu cbeh dfžav, ni le operiuno, temveč absolutno potrebno, da se čim pr^ J napravi konec obžalovanja vrednim razmeram v Trstu. Dokier Je pedana Irede ti možnost, da ugenja svoje protiavstrl,!ko početje, ga bo iudl nadaljevala in ved io zopet izzivala nove dogodke, ki onemog j-čajo odkrito prijateljstvo med obema diža-vama. Ia potem se sčasoma naveličalo avstrijsko misleči Ttžačani Igrati na s rc i iastai zemlji uiogo heiotov, katerim priseljen .! predpisujejo zakone in odvzemajo kruh. Mogočs si Js predstavljati, kako ogorčenje je morala Izzvati vest, da Je marslkate . rezervist, ki je bil v vojaški s!užbi ob m*: našel svoje prejšnje mesto, ko seje povrni!, zasedeno po renjiieolu in ostal tako brez kruha. Aii ne prideja vjled tega sčasoma represalije, ki bft kakor vedao, znale iti preko cilja". Oanfcar končno poudar|a, da more zil » vsak avstrijski patrilot odobravati stališče namestnika piinca H more zavladati v Tr*tu oni politični mir, M je potreben za razvoj prvega avstrijskega obmorskega trgovskega mesta, in le s po udarjanjem svojega lastnega upravičenega stališča je mogoče doseči zvezo z Italijo, ki bo temeljila na odkritosrčnem prijateljstvu. Tako M. pl. Lela, ki je oči vidno črp a! iz dobro icf jrmiranih virov. Priobčili smo ta Izva|anja, ker se kaže, kakor da bi hotela ?tvar nekako zaspati. AH bi ne bilo morda oportuno, da bi se stvar sprožila v dižavnem zberu? Vprašanje inozemcev v tržaški mestni službi Je tako važ o, da N nikakor ne smelo ori'i z dnevnega red£-, dokler se temeljito ne reši enkrat ia vselej. Tu so prizadeti niši narodni in gospodarski in prav t3^o tudi državni interesi in to pm 7 občutno. Po:rebno je torej, da se stver rtšl čim p'eje. Razmere držsvnlh železničarjev. Koliko se je že pisalo in interveniralo pii ravnateljstvu državnih železnic in ministrat.u radi šikan in izrabljanja uslužbencev državnih žeieznic, posebno pa spremnega oseb.a, proti zistemu tržaškega ravnateljstva, ki hoće na vsak način še radalje izkoriščati osebje tovernih vlakov — in to na neverjeten način. Partije toveraih vlakov itak že nimajo d>vo!jnega števila sprevodnikov, k večerr-u vid š enega ali dva. Druga dva sta navadno delavca, ki opravljata siužbo sprevodnika. Takih spremljevalce; 7'akov je v TiStu nad 100. Večinoma so taki, ki služijo že od 5—7 let, a so vedno na isti stopnji, tore) zavirači. Kaj mislilo pri slavni direVc ji s tem? Morda po izreku nekega nemškega zaviralca, češ: O, du armer Bremier auf Erden, im H mmel vvirst du Zugsfuhrer! Reveži — ti spremljevalci vlakov I Pa tudi postajno uslužbenstvo ni na boljem. Svoja mlada l^ta so žrtvovali težH službi — sebe ia svoje družine. In mora|o 5e vedno vršiti težko in zdravje utičujočo službo In Jesti grenki kruh. Na prcgl Jesenice—Trst je žtf raarsteste^l Izgubil svoje zdravje In včasih tudi — življenje. Kako tudi ne?! Saj še strof, ki je Iz železa re vzdržuje dolgo na tej orogi. Kako na] bi Človek, ki vozi že 5—7 let na zavori, pa še al nastavljen. SčdiJ je vpmierje: koliko časa pote e še, predao poitane sprevodni* in še potem bo morda brusil zopet 5—7 let na tovornih vlakih! 1 Skoro n'kake nade ni, da bi sploh keia| prišel na boJjSe mesto in lagljo službo. Vprašanje pa je tudi, ali bo živel in ali mu ne strohne p'juča ob tolikem požirauju smradu in d ma? Nikdo ne vpcŠteva te muke. Potem pa naj še kdo reče, da se ne godi bolje albanskim roparjem, ki jim skrbna dojilja deli milosti z radodarno roko. Doma pa ne vidi svoje dolŽGOsri. Človek se stara, družina raste, d ag?cja vedno večja. Kako naj izhajaš z mkerao plačo, ko ti še od te odtegujejo ?! Na vse zadnje pa se nam še utegne zgoditi, da smo presUri in da bomo morali v skladišče. No, pa še bi molčal', ako bi ne bilo spre-vodnišk>h mest. Samo v Trstu Je okoli 3to nezasedenih!) Zato nas boli tem bolj in ogorča proti gorpodl na direkciji. Uprav fgrajo se z našimi koristmi in našim življenjem. Obračamo se ponovno do državnih poslancev, naj sedaj, ko zbornica še zboruje, povzdignejo svoj glas v našo obrambo. I a vprašajo naj gospodo na Dunaju, mari hočejo res, da postanemo to, kar se nam je že očitalo oi strani nemških nadutežev povodom afere Wieser, češ, da srn? — anar- V Trstu, dne 5. novembra 1913. „EDINOST" št. 306. Stran 111. histJ, ker se zavedamo s volih pravic in jih hočemo uveljaviti. S?aka sila do vremena I Prizadeti. Kje so ostali Slovenci? V pravaških „Riečkih Novinah" čitamo v nekem članku: „Jugoslavija uključuje u sebi tri narodna imena i s njima zaje ino tri narodna individualiteta: hrvatski, srpski i bugarski". Mi bi spoštovane „Riečke Novine" vprašal, k a J misli o Slovencih? Ali jih ne prišteva h Jugoslaviji, ali jim ne priznava posebnega imena in posebne narodne individuval-nosti ? 11 Kmetijska predavanja. „Tržaška kmetijska družba" priredi v nedeljo, dne 9. t. m., poučna predavanja o raznih panogah kmetijstva in sicer : vTrebčah ob 10 predpoldne v v prostorih „Gospodarskega koasumnega druStva" ; v Gropadi ob 330 popoldne v prostorih g. F* a na Milko viča, gostilničarja. Izgubila se je v nedeljo zvečer pri predstavi „Oiella" vijolčasta šerpa. Pošteni najditelj naj jo odda v našem upravniitvu. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra 1913. sledeči promet : Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 574 K 93 2) Prispevki podružnic Kranjsko . 797 K 79 Štajersko . 268 K 20 Koroško . — K — Primorsko 752 K 94 Nižje Avstr. — K —__ Skupaj 1.818 K 93 3. Razni prispevki 4.754 K 33_ skupaj . . b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad skupaj . . Izdat ki. A) redni izdatki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad .... skupaj . . torej primanjkljaja. Opomba. Pri 7.148 K 19 431 K 71 7.579 K 90 21.244 K 52 pa dognalo, da |e aretiranec 24Ietoi Alojzij Miižik, odnekod iz tolminskega okraja; zelo znan zlikovec. Zgoraj omenjene stvari, ki jih Je osi neznanec shranil v imenovani rojanski kavarni, |e Negroponte izp zoal za svo|e. Bile so ukradene v Economovi vili. Končno pa se |e tudi izkazalo, da je bil tat Mužik, kajti izpoznali so v njem tistega, ki je one stvari shranil v kavarni. V zastavljalnici okradena. Prošlo soboto Je v mestno zastavljalnico prinesla 13letna Valerija Marko viče va, stanujoča v ul. Foscolo št. 26 zastavit neke stvari, ki jih je imela zavite v dveh omotih. Poklical pa Jo Je neki zastavljalnični uradnik in jo prosil, da bi mu Šla kupit kruha. Deklica je storila to in svoja omota prepustila začasno neki starejši ženski. Ko pa je prišla nazaj; ni bilo niti ženski niti omotov. Deklica je naznanila stvar stražniku, ki Je bil v službi v zastavljalnici, toda ženske ni bilo več mogoče najti. Danes djpoldae pa Je bila aretirana kot osumljena te tatvine neka Ana Kovačičeva, stara 50 let in stanujoča nekje v ul. sv. Nikolaja. j Nesrečen padec. Danes zjutraj je v svojem skladišču oglja na Bdvederju št. 15, ! kjer Ima naloženo ogije v vrečah vse do stropa, lastnik skladišča, KJštcf Maraguts:, hotel še nekaj vreč oglja spraviti tja gor pod strop. Ponesreči pa Je izgubii ravnotežje, ko Je stal na lestvici in je padel iz višine petih metrov na kamenita tla. Poškodoval se je tako težko, da so ga morali z vozem rešiine postaje prepeljati v bolnišnico. Izgnanci — renjikoli. Te dni so bii po tržaški policiji sledeči renjikoli odgnati čez mejo: — Mario Tclfali, star 19 let, rojen v Trstu, pristojen v San Quirino na Be^eŠken^ brez posla in po poklicu — potepuh. — Franc Manze:ti, star 30 let, rojen v Trstu, pristojen v Monteg anaro, trgovski uslužbenec, ki Je stanoval v ul. Caserma št 5 in bil pred tržaškim sodečem obsojen v desetmesečno Ječo zaradi tatvine. — Concetta Oretta, stara 26 let, iz Nespolja, prostitutka, stanujoča v ul. Fur nelll št. 4. ljubimka znanega mednarodnega žepnega tatu Amadeja CtllmHa. ika mala kronika. Trst, 4. novembra. Iz policijskega poročila. Simon Gra-ber, star 19 let Dunajčan, trgovski uslužbe- — Nikolaj Molari, star 26 let, iz Monte 431 K 711 Leone, natakar, stanujoč v ui. Ponianico Št. 21 676 K 23h, fc&r Je bii obsojen zaradi soudeležbe pri 14.096 K 331 tat vi ji in drugih oregreških. obrambnem skladu I — Aiojztj Dean, rodom iz Pcdgere, naloženi zneski in zapadle obresti so nedo- I Pristojen pa v Rivoltu pri Vidmu, star 30 taki j iva glavnica toliko časa, dokler ne let» dninar, obsojen zaradi goljufije i a težke dosežejo vplačani zneski 200.000 K. I telesne poškodbe. Ruski kružok opozarja na češki t e- L iafiZn Jf1^^^1 ft čaj, ki se otvori te dni, če se namreč pri- £45^„^ii kalnovannv Snod gSasi dovoijao število čianov. Vsi oni, ki se nothnim nnnriu^^^ & 1 že le udeleževati tečaja, naj s2 zglase v če- P°U!I^1 trtek ob 7 zvečer na A-ouedothi 20 II — 5.°?eC* le v dWiem zakcsu * oefeo Za H a i i jal^s k i teč^j v?ada vel^o J bo^^^i^le^Tud^fz^^n Z{z^Trs?*> ^criteteHa manje. Kdor se želi priglastiti, na] se iL sii^" J i ' petka zvečer vpiše na vphovalno pcio S^a 8 d a p ' g P pri vratarici Nar. doma ali v Čitalnici. Me-1 1 ' . r> ntm . . . . 3exna čisnarJnp A K I «— De ufrolamo, star 22 ef, članarina 4 K* »Iz Conversana pri Bariju, ddoar, stanujoč v ui. Ferriera št. 7, je bil obsojen v Ita?i;i ns več let ječe zaradi raznih zločinov in je bil v Itiliji ped posebnim policijskim nadzorstvom. — Ivan Longo, star 35 let, h Piave di , x f f w, - .. . .Locio pri Padovi, hlevar, stanujoč v ul. Isti-nec, stanujoč nekje na Miramarski cesti, je tuto 35, obsoien v Trstu zaradi ža enla aretiran na trgu Ponterosso, ker je neki straže In hudobne poškodbftuje ^ E Da^kroH Darn ' V k3teri 56 *e H - Alojz?] Sero, star 24 iet, z Palizzija faajalo p,r kron . 7 Kalabriji, dninar, stanujoč v ul. Ponzanino — rrančiSka Turkovič, stanujoča v ul. pt. 5, cbsojea v Trstu zaradi tatvine in * H.*2' OV£diia policiji, da sta jo o?aden zaradi Javnega nasilja potom izsi-Aldo in Marija Schoffer, ki sta stanovala | ijevanja. prž njej, okraciia ia potem izginila. Odneila sta Precej perila 1 Opozarjajo, na današnjo priiogo o Na sledil tatovom. Na Trstenlku ima ravnokar izišlem „L-iš ko- slo venskem slovar gr;f Aleksander Econcmo v.lo, v kateri pa |u", katerega je sestavil dr. Josip Valjavec fc tekom letošnjega poletja stanova! neki I in se dobi v vseh knjigarnah. Si .liso Negroponte. V noči od 7. na 8. ck Siovar se dobi do konca novembra še tebra pa so, kakor smo poročali tedaf, v!o- po znižani subskripcijski ceni, ki znaša famo mi!s v vilo tatovi in odnesli razno obleko in K 3 80. V najkrajšem času izide tudi „Sio-peiilo ter večjo nuožino patron, vredno vse vensko laška siovnfca" ki bo prirejena s skupaj nad 500 K. Policija je poizvedovala posebnim ozlrom na samouka. Tudi =Sie-na vse strani in je končno dognala, da je vensko-italijanski slovar" izide v doelediiem v kavarni „Ai volti di Rojano" neki nežna -I času. r:ec shranil omot, v katerem so se nahajaje šks;Je in več p. !ron za revolver. Ooenam pa je tudi naročil, če pride kako pismo zanj, naj ga mu pošljejo v Gorico. Dognalo se je tudi, da je imčl ta neznanec tudi I u-bimko v Motta di Livenza. Dne 22. ia 31. oktobra pa so se dogodite zopet tatvine v nabrežinski okolici in Kabrčžinsko orcžaištvo je kot dozdevnega tatu aretiralo nekega Alojzija Sviligoja ia ga. odvedlo v sodni zapor v Komnu, kjer se je' ZDRAVNIK •peejj&lia* u notranje bolezni In n bolezni na dihalih (grlo ln not) ordlnujt na svojem stanovanja r Trato, Corso it 12 od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Vi do 6Vfe popoldne. TELEFON 177/IV. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu Časti se obvestiti p. t. klijentelo, da se lastni uradi nahajajo ul. Caserma 11 vogal ul. Valdirivo orsano Specijalist za sifiiitlčne ln kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ui Sun Lszzaro št. 17,1. (Palazzo L>i*na) Zi cerkvijo B«. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne Pi'Ta sloven. lnirodllulca v Tr&tu Alojz t uiica Carradori št. 18, v bližini gostilne NDO. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. TRST ui. Ponierosso šr. 8. Dir. PECiMK (Dr. PETSCHNIGG) TRS?, m l CflTERINA STE«. 1. Zdravnik za rotrauje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 ln specijalist za kožne I u vo-Jne (spolne) bolezni: II1/*—1 in 7—lxj%. PARNA mim Mmrdm ulic^ fiLBin B0E5AH etr. 9, Tffst, I Žen?ke, moške in ctrošbe obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina. perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo rsa suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica de!F Istria št. 12 in ulica Beivedere St. 49 ter v podružnici v Gorici, uiica del Teatro št, 14. ^saranBHH [*žaška posojilnica in hranilnica ■ S e regJstrovana z&aruga z omejenim porofttvom. Trst, piazza Caserma štet. I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah). Poštno hranilnlčnl račun 16,004. Posojils daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Hranilna visiga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4V|o ^_____w______r________________Večje stalne vloge fn vloge na tokoči račun po dogovoru. Efiknninlnill InimvelrA " i Rentai da^ek plačuje zavod sam. Maga se lahko po eno krono. ^.SKOmpiUje fpgovsue menica. I Oddaja domače nabiralnike * Corao 28. i iaznašal okolo. E. C\eokel 2577 I flna Proeta soba z dvema posteljama ee odda kOpd g brano ali biez iste. — Ulica Belvedere štev. 47, vrata 11. 2578 MSfilf ^1*119 Be PT0^a takoj po zmerni ceni redi ITUCI\6| lld Odpotovanja. Ul. Farneto štev. 83. _ 2579 Onolna enha moderre. Bolidne, lepe; Ši-OgJdlllO 3UUC valni stroji zajamčeni, najhitrejši, zadnjega zistema ; ogledala se prodajajo po i jako zmernih cenab samo nekaj dni. Od 8—1 in od i 2—5. Ulica Salice 2 (Piazza Barriera)._2576 DnC+pa^vnirt^ * dve uri dopoldne, dve uri po-rUOU CtlUtd poldne, Be išče. Ulica Ruggero Msnra ?tev. 11, vrata št. 8. 2581 Mlek *if»nn ceno prodam. — Pc skušnja 8 dni. aillU Prodajalna Via dell? Indastria gal Amerigo Vfapucci). 25S6 Trgovino jestvin Ul ca Airerigo Vfspucci 8, vratar. 2585 Uoionno 8 pl&čo išče manufakturna trgovina. VdjClIUa Ulica della Guardia 2G. 2582 bivalni cfrnii rajfinej5:; eltgsntr.o po-Ol volili s irujl hištvo, mizica, 4 predali pripravni ra. šivanje, vezenje in krpanje, z vsemi aparati (jamstvo za 3 leta) se predajo po kron 160—. Uiica S. Oaterina 7, dvorišče. 2584 Cjugjni Qfrnii ~ najnovejši, kupljeni na OI Val III O II UJI dražbi, izredna prilika, se prodajo po kron 64*— (triletno mstvo). Pripravni tudi za preprodajalce. — Ulica S. Caterica Štev. 7, dvoriSče. 2583 Ivan fiarmAŠf (na31- Kibari<;) pnporeča za IVCUI UDI HICA ::: iog0 vsakovrstnega oglja drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na d^m Trst, Via Sgnero cuovo 15, Telefon "2273._2403 9 aacacev, 7 tednov starih pričnem prodajati s 1. novembrom. Fran G e c, Kopriva št. 58. 2548 Mlade prešice, Ičrfimn inteligentnega dečka z lepo pisavo iz *9Ut3lIiU poštene ob.telji za pieainišket^a strežnica. Plača po dtgozorn. — „Prva češka- ulica Geppa 15, II. naJBtr._2533 n it ima VodiSko Johar.co in obilo druzega gradiva. 2536 Mebtovana sooa SS^iS!^.: 11, III- nadstropje. 2367 Zenitna ponudba, lEIm.0*««! udovec z otroci, se Želi takoj poročiti z gospodično j ali uievo cd 28 do 38 let s piemoženjem cd 1000 j do 2000 kron. Ponudbe pod r.J e a e n 1913" glavna i poŠta Gorica.__2_589 j Buffet Dekleva vanih zaprek zaprem za nekoliko dni »voj lokal Za-petno otvoritev naznanim svojim p. n. gostom pravočasno._ 2591 Plesna šola danes zvečer :-: od 830 do 1030 se viši v dvorani „Konsumnega društva- pri sv. Jakcbu. 2492 Proda se Mebhrana soba Priporočljive turdke. Pohištvo In tapetarlje po £e m na no n kih eeoab, knte*e se ne dohs drngje. Spalne tf~.be is vsakovrstnega le* r, rezane od 380 krcn napnj. Jedilne sohe ud 440 kron naprej. Nor h * loga S. ERO D. il. Sqacro nnovo 7, J. nadstr. na strani poč: e palače. Po dogovora olaj&anje plačeva u i.^. 1468 NaihnllŠ'' in DVjleP5a la^uljsrn'ca rte!» kp IlCtJUUiJOCs vršujejo v frizerskemu nalonu \r,,i KOJlC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli Is.^je *e kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dv bra ia točna postrežba. Ogledajte si izložbu, da se pr» i-čate. 1-.~>I Fotog ulica 7. Antona Jerki<*a nislov: Trat. ul. fala delle Poste 10; Gorica, Goapu Ca 4i44 Medena obešala za zave»e, Kr 3 50 - Potrebščine zmsiii-rane in iz alnmin ja, leseni prrdmati in želrzni;i a domaČo uporabo, po cenah, da se ni bat! kou - j-renee. — Obrnite bo samo do Umberto Uesca, u I a Caherma Stv. 14. Ine2 Rudolf Sonnas r« Z* n* poroča cenjenemu cbrinstvu svojo TAfc^S-TAHSKO DELAVNICO, izvršuje v a-kovrstna fina in n vadti * dela, ki 8p dajo v to stroko. Deio solidno. C-ne zmerne. l^nrnnvP7ni^^ ANT0N kkpknsek IVIljeljUVC&lir.d edna slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica OeciLa št 9. — Izdeluje vsa knjigoteška preprOHta in tina d-da točno in po konkurenčnih cenah. 1760 L/1 i rt i : k si rm 4°lezo, ntare ko SlUpbjem Trst, ulica Ol«n ž»lezo, rttare kovine : Anton Cernaca o it 14 1M»5 šutnja v dobrem stanu za K 22. Vprišati od 6—7 ure v uliti ^an Francesco 4. — JLuzzatto. _2572 z dvema posteljama in z uporabo kuhinje te i cdda takoj. Ulica Commerciale 9. pritličje. 2577 P«*nr1±S CQ 8 7 prostori, hlevoia, vodnja-rrUUđS OC kom in 338 klsftrov zemlje. .Naslov pove Anton M e u 1 a, Sv. Ivan • Vrdala, Ti-mignano št*. 1634_2538 Ičoom tokni 200 1 1 1 r 0 v pasteuriziranega Icl/Clll ICinUl mleka. Pogodba za eno leto. Ponudbe z navedeno ceno pod „MOLKEKEI14 Foštni urad 5, Trat._______2574 :: priporoča cen> občinstvu Bvojo delavnico s predajo vpakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsaio naroČilo in popravo v delavnici ali izven po zmern h četah. Ulic* Šette Foctane št 34. — Svoji k svojim 1 2440 Lozer han, klepar Scensko delavsko in obrtniško, konsumno in gospodar, društvo „JADRAN ' pri Sv, Jakobu v Trstu, ulica Industria razpisuje službo krčmarja Nastop tikoj. Pismene ponudbe je poslati na JOSIP BABIC, ulica deli' Ltria 64 — Trat. iK.MAii«! Hi • -X?: K' ^ ^ r S • & Trst, ul. Carducci t □n Štedilniki (Sparherd) vseh oblik in velikosti iz litega železa in iz blehovine v veliki izberi | Pozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna kuhinja In Bndjajeviško pivo (brez plavobola). Zmerne cene. RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN CT I