Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 15 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano. V Ljubljani, v sredo, 20. januarja I943-XXI ^"ana^"^"Siposn-no 34 Lire Estero 65 Lire C. C. P.J Lubiana 10 650 p«r gli abbonamenti, 10 349 per 1* in-icrzioni. Filiale« Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la puhblicitž di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitii Italiana S. A, Milana Bollettino No 969 Accaniti combattimenti in Tripolitania In Tunisia i gruppi delCAsse guada-gnavano terreno — Due piroscafi nemici affondati, tre incendiati Notevole attivita dellaviazione II Ouarticre Generale delle FF. AA. comunicu: In Tripolitania repurti italiani e germanlci hanno opposto accanita resistenza alla persisten-tc pressione nemica, infliggcndo alPavversario sensihili perdite. Scontri di pattuglie si sono ri*olti a nostro vantaggio nel Fezzan. Sul fronte tunisino gruppi da combattJmen-io itnii-tedesehi guadagnuvnno terreno in riu scite puntate, nel cor*o delle <|iiali venivano prese alcuiie diecine di prigioneri. 1,'aviazione ha svolto nella giornnta note-vole nttivitii appoggiundo efficneemente le ope-razioni 4errestri ed intercettando con suceesso forinazioni nemiche: cacciatori delPasse abbat-tevano nove apparecchi fra cui alcuni plurr-motori: un nltro quadrimotore precipitava sGtto i| tiro di batterie contraeree. Bona e stata bombardata da nosfri nerei. Nelle ucque algerine un importunte convo-glio era attaceato da velivoli germanici che nf-fonduvano due piroscafi di medio tonnelluggio e altri tre ne ineendiavano. Hipetute incursioni su Tripoli hanno eau ■sato danni notevoli ad edifiei civili ed un eerto numero di vittime tra la popoln/ione libica. Porto Empodccnle e stata attaceata dn aerei nvversnri: nessun obiettivo militare risulta col-pito; danni non gravi ad alcuni fabbricati; due morti e nove feriti tra ali abitanti. Le artiglierie dellu difesa distruggevano 11110 dej hoinbardieri partecipanti alPazione. Vojno poročilo št. 969 ^a^rizeni boji v Tripolisu V Tunisu so osne skupine pridobile ozemlje — Dva sovražna parnika potopljena, trije zažgani — Znatno delovanje letalstva (davni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V T r i p n I i s u so italijanski in nemški oddelki nudili zagrizen odpor vztrajnemu sovražnemu pritisku ter so zadali nasprotniku občutne izgube. V F e z z a n u so se končali v našo korist spopadi med oglednicami. Na t u n i š k e m bojišču so italijansko-nem-škc bojne skupine pridobile ozemlje v uspelih sunkih, med katerimi jo bilo zajetih nekaj desetin ujetnikov. Letalstvo je podnevi razvijalo znatno delovanje in je uspešno podpiralo kopenske hoje ter z uspehom prestregalo sovražne skupine. Osni lovci so zbili 9 strojev, med njimi nekaj veeniotorni-knv. Nek drugi štirimotornik je treščil na tla, zadet od protiletalskega topništva. Naša letala so bombardirala B o n o. V alžirskih vodah so nemška letala napadla pomembno spremljavo, potopila dva sred-lijevelika parnika. druge tri pa zažgala. Ponovni poleti nad T r i p o I i s so povzročili znatno škodo nn civilnih zgradbah in določeno število žrtev med libijskim prebivalstvom. Nasprotna letala sn napadla pristanišče Eni" podocle. Noben vojaški cilj ni bil zadet. Na nekaterih poslopjih je lažja škoda: m»d prebivalstvom sta bila dva mrtva in devet ranjenih. Obrambno topništvo jc zbilo en bombnik, ki se jc udeležil napada. Sovražni napadi v Kavkazu odbiti Tudi pri Stalingradu in na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so Sovjeti brez uspeha napadali — 93 ruskih tankov in 16 letal uničenih — Letalski napad na Dover Hitlerjev glavni stan, 19. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Nemške in rumunske čete so v z a p a d 11 e m Kavkazu odbile sovražne napade. V severnem Kavkazu in 11.1 (Ionskem področju s»> v teku nadaljnje borbe s spremenljivo srečo. 17. in 18. januarja je bilo uničenih 02 sovjetskih oklepnih vozil. Čete v področju Stalingrada se v težkih borbah vztrajno branijo proti stalno ponavljajočim se sovražnim napadom. Krajevni sovjetski napadi v srednjem odseku vzhodnega bojišča in južnovzhodno od I I -m c n s k e g a jezera so ostali brez uspeha. Južno od La d oškega jezera je sovražnik z močno topniško podporo ponovil svoje napade, ki so bili v težki borbi z velikimi krvavimi izgubami zanj odbite. V obeh teh odsekih je bilo uničenih >1 oklepnih vozil. V letalskih bitkah, v katerih so uspešno so- delovali (udi slovaški lovci, je bilo brez lastne izgube sestreljenih lh sovražnih letal. V Severni Afriki nudi ncniško-itali-jansku oklepna armada sovražniku nadalje trdovraten odpor. Nemške čete so v Tu 11 i s u na več odsekih vdrle v sovražne položaje in zavzele več živahno hranjenih gorskih postojanko. Borbena letala so preteklo noč v pristanišču Boni potopila dve ladji z 12.000 tonami, poškodovala pa 2 tovorna parnika srednje velikosti. Nad Severno Afriko je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal. V področju ob Rokavskein prelivu, nad Nemškim zalivom in ob norveški obali je bilo sestreljenih 8 sovražnih letal. Skupina nemških bojnih letal jc 18. januarja v večernih urah napadla z rušilnimi in zažigalniini bombami mesto in pristanišče Dover. Vsa letala so se vrnila. Junaštvo italijanskih napadalnih čolnov Berlin, tO jan. AS: Nekateri listi nemške prestolnice se še danes zjutraj posebej zanimajo za italijanska napadulna sredstvu, ki so do- segla smelo zmago v alžirskem pristanišču. Dnevniki popisujejo najprej na kratko glavne značilnosti, nato pa v svojih komentarjih poudarjajo. kako italijanski mornarji v celoti od-govarjajo svojim naravnim nalogam na bojišču v Sredozemlju te>r poveličujejo smelost in bo-jevitost italijanskih mornarjev. »Lokal Anzei-gerc in »Biirsen Zeitungc navajata celokupno število ladij, potopljenih v sedanji vojni od hitrih italijanskih napadulnih sredstev, in sicer tuko vojnih kakor trgovskih ladij. Nato oba listo govorita o sposobnosti italijanskih posudk, o popolnosti strojev in o pogumu moštva, brčz kateresra bi bili dosedanji uspehi mrtva črka. Berlin, 19 jan. AS. Nemški popoldnevniki močno poudarjajo junaška dejanja, ki so jih v sedanjem spopadu storili napadalni oddelki italijanske vojne mornarice. Listi pojasnjujejo značilnosti edinic, ki so služile za te napade in poveličujejo hrabrost mož, ki so jih vodili. >Angriff« prikazuje vrslo sijajnih uspehov ki jih imujo zapisane v dobro napadalni oddelki italijanske mornarice in trdi. du je treba njihov prispevek imeti zn odločilen pri doseganju zmage in da uspehi teh majhnih edinic znovu potrjujejo veličastna izročila itaJijunskc mor-nurice. Berlin, 19. januarja. AS. Nemška uradna poročevalska agencija je zvedela, da so bile nemške čete južno od Ladoškega jezeru predvčerajšnjim zapletene v hude obrambne boje. Od 5. januarja so oddelki nemške vojske uničili ali onesposobili na tem odseku 229 sovjetskih oklepnih vozil. V stalingrajski pokrajini se nemške čete z zagrizenim vojnim zanosom bore in odbijalo nove močim sovjetske napade. Na srednjem odseku je bilo 17. januarja le krajevno delovanje. Nemške čete so odbile sovjetske napade. Jugovzhodno od 11-menskega jezera so izpodleteli nekolik«, slabši boljieviški napadi ob odporu nemških čet, ki so pri teh bojih uničile nadaljnjih 8 oklepnikov. Madžarski odsek Budimpešta, 19 januarja. AS. Madžarski pristojni vojaški krogi poudarjajo, da je obrambna bitka na tistem odseku vzhodnega bojišča, ki ga drže madžarske čete. v polnem razvoju. V soIh>-to in nedeljo je sovjetsko poveljstvo poslalo v spopad nove rezerve, ki so jih podpirali številni oklepni oddelki. Ta napad ie bil usmerjen nu srednji Don. Napadi nn madžarski odsek so skrajno siloviti. Sovjeti so napadali v velikanskimi masami, toda gibka madžarska obrambna taktika je pripomogla Madžarom, da so zadali sovražnikom krvave izgube. Nasprotnik ie proti temu odporu vrgel v napad izbrano sovjetske čete. posebno izvežbane za zimske l>oje. Na najnevarnejših ' točkah so Madžari izvedli močne protinapade in «0 zadali sovražniku težke izgube v ljudeh in i gradivu. Dva težka napada na London Berlin, 19. jan AS O uspešnem predzadnjem in zadnjem napadu nemških bombnikov na angleško prestolnico so se izvedele snoči nekatere podrobnosti, ki so jih pripovedovali letalci, kateri so sc udeležili napada: Prvi stroji so prispeli nad London okrog osmih zvečer Navzlic močnemu ognju zelo številnega protiletalskega topništva so nemški bombniki izkoristili dobro vidljivost ter lahko lepo ločili Temzo ter mesto, na katerega so zmetali svoje težko breme razdiralnih bomb ter veliko količino zažigalnih bomb, ki so hitro Uspehi osnega Istalstva v Afriki Rim, 19. jan. AS: V Tunisu so bila preteklo nedeljo zelo delavna osna oglednišku letalu. Vremenske razmere so se zboljšale. Francoske odpadniške čete, ki so nastopale s slabimi silami v južnem Tunisu. so po topniški pripravi prešle v napad. Bile so v dveurni bitki, v kateri so pretrpele krvave izgube, odbite na svoje prvotne postojanke. Proti poldnevu so hitri bombniki napadli pristanišče B0110, kjer so zažgali tri trgovske ladje s približno 15.000 to-numi. Druge bombe so treščile v sredo pristaniških naprav. Zažgane so bile tudi zasilne barake, zgrajene za prvo angleško armado. Drugi Japonska letalska ofenziva Tokio, 19. jan. AS: Japonski glavni stan poroča, da so 16. jan. japonske letalske sile napadle letališča v kitajski provinci Junam ter runi in Cittagong v vzhodni Indiji. Pri napadu na Junan so bila v letalskih bojih zbita tri sovražna letala, 10 drugih pa je bilo uničenih na tleh. Pozneje je bilo v Ijojili zhitih pet sovražnih letal, štiri pa uničena na tleh. Pri napadu na Funi je bilo zadetih in poškodovanih pet važnih vojaških ciljev, pri nupadu na Cottu-gong pa so bili zažgani štir je pomembni vojaški cilji. Eno japonsko letalo se ni vrnilo. V Rusiji vladajo Judje Budimpešta, 19. jan. AS. Bivši madžarski vojaški odposlanec v Moskvi je napisal knjigo z naslovom »Vloga Judov v Sovjetski zvezi« V tem zanimivem delu madžarski general najprej ugotavlja, da je večina ljudskih komisarjev, to je sovjetskih ministrov, Judov, pnv tako pa tudi 55 odstotkov državnih uradnikov Judov. Politično policijo GPU sestavljajo v veliki večini Judje. Dejansko se torej lahko reče, da 4 milijone Judov v Sovjetski zvezi vlada prebivalstvo 183 milijonov duš, ki ga sestavljajo Rusi in druge narodnosti. Položaj Judov v Rusiji pod komunistično vladavino je bil vedno ugoden, danes pa je zaradi vojne še ugodnejši. Rusko ljudstvo sovraži Jude, toda ni sposobno storiti kaj zoper nie, to pa samo zaradi tega, ker je oblast skoraj izključno le v jugovskih rokah. Med sovjetskimi ministri so naslednji Judje: Beria, minister za notranje zadeve in poglavar GPU, Wciser, komisar za industriio in oborožitev, Jakovljev, minister za kmetijstvo, Barman, minister za promet; dalje minister za javna dela; Mchlis, minister za državno nadzorstvo; Lozov-ski, namestnik zunanjega ministrstva; Munstein, Usoda švedskih ladij Stoekholm. 18. jan. AS Švedska vlada je izvedela iz pristojnega ameriškega vira, da je bilo od začetka vojne potopljenih 130 švedskih ladij, najetih od Amerikancev in Angležev in ki so plule v zavezniških ladijskih spremljavah Pri tem je zgubilo življenje 700 švedskih mornarjev. Skupna tonaža teh potopljenih ladij znaša poldrug milijon ton. namestnik ministra za industrip Vrh tega jc Jud Činčuk, načelnik urada za izvoz, Jud Lwein predsednik sovjetske državne banke, Rosenholz, načelnik urada za surovine; Dugovski, poveljnik trgovske mornarice. Življenjski vozli Sovjetske zveze so v rokah Judov, ki komunistično gibanje uravnavajo zgolj po judovskih ciljih. val hitrih osnih bombnikov je dopolnil delo prvega nupuda ter je na jjovra.tku obstreljeval sovražne čete. Nck-a eskadrila bombnikov-lovcev je dosegla poseben uspeh: uničila je d v« vlaku z živili, nuimenjenitni invazijskim četam. Ista skupina je spustila v zrak velik rezervoar bencinu ter neko municijsko skladišče. V ponedeljek ponoči je krdeilo strmogluvcev napadlo anglo-ameriško ladijsko spremljavo pri pristanišču Bougie ter je potopilo dve trgovski ladji z 10 tisoč tonami. Zadet je bil še neki tretji parnik. ki ga je smatrati za izgubljenega, četrta srednje velika ladja pa je bila te/.ko poškodovana-Nemška spremljevalna letalu so zbila dvoje sovražnih letal. izzvale mnogotere požare Ti požari so bili najboljši kažipot naslednjim valovom nemških letal, ki so brez preslanka poldrugo uro, to jc do pol desetih prihajala nad mesto. Po približno 6 urnem odmoru so v prvih včerajšnjih jutranjih urah nadaljnji valovi nemških težkih bombnikov zopet prišli nad London V megli so se še videli oblaki dima, velika žarišča požarov iz prejšnjega Večera Tudi tokrat so smeli napadalci predrli močno protiletalsko zaporo ter nad poldrugo uro zmetali mnogo ton razstreliva ter povzročili nova razdejanja in nove požare. Samo 6 letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Berlin, 19. jan AS. Iz pooblaščenega vira poročajo. da so mogočni oddelki nemškega letalstvu napudli tudi včeraj zjutraj London ter zmetali nn tisoče rušilnih in zužigulnih bomb. kt so v glavnem zadele jugozahodni predel ob velikem kolenu Temze ter povzročile znatno škodo. S poleta nad l-ondon se 2 nemški letali nista vrnili v oporišče. Stoekholm, 19 ian. AS. Predsnočnji nemški letalski napad na London je povzročil veliko žrtev in znatno škodo, kakor je razvidno iz f»>-ročil, ki so jih dobili švedski listi iz londona. Prebivalstvo ni bilo nič pripruvljeno n.i ta novi obisk nemških bombnikov in je vse /.mešano drvelo v zavetišču. V precej osrednjih predelih so izbruhnili številni požari. V gasilski službi so to [Kit prvič nastopile ženske iz gasilskega, zboru. Noko londonsko predmestje je bilo zadeto hujše od drugih. Tam je bilo dosti mrtvih. več poslopij pa je v razvalinah, med njimi neka banka in veliko skladišče. Velike angleške izgube nad Berlinom Pri drugem napadu je bilo sestreljenih 24 bombnikov Berlin, 1Q jan. AS. V zvezi s težkimi izgubami, ki jih je doživelo angleško letalstvo v svojem predvčerajšnjem napadu na Berlin, so se izvedele iz pristojnega vira naslednje podrobnosti: Sovražna letala so začela svoj napad na nemško ozemlje v prvih večernih urah in so prihajala od severa, zlasti preko Mecklenburga in Pomorjan-6kega. Takoj so nastopili nemški nočni lovci, pripravljeni za zaščito napadenega ozemlja. Malo po osmi uri zvečer so angleška letala skušala priti nad velik! Berlin toda protile'r.lsko topništvo je tvorilo neprestano s*.njen obrambni pas, ki je prisilil sovražnika k umiku. Na enak način so ostali brez uspeha tudi angleški poskusi, napasti nemško j>restolnico od juga in severa Samo nekaterim |x>samičniin angleškim bombnikom je bilo mogoče zmetati svoj bombni tovor na Berlin, je bil pokrit z gosto meglo. ki \\ Sovjeti niso mogli doseči zažeijenih uspehov Berlin. 19. jan. Na vzhodnem bojiču se zagrizena borba z uporabo vseh sovjetskih sil nadaljuje. Po zadnjih nemških |x>ročilih pa Sovjoti navzlic velikanskim naporom in uporabi številnih oklepnih sil niso mogli doseči znatnih uspehov. Mobilnost nemške obrambe se kaže v močnih protinapadih. Vsi ofenzivni sovjetski nastopi so bili na vseh velikih žariščih velike bitke zavrnjeni. Nn jugu, kjer se nahaja središče sovražne ofenzive, je cilj sovjetskih napadov iz vseh strani nemška konica na odseku pri Stalingradu. Nemški vojaški krogi poudarjajo še enkrat energično obrambo teh postojank. ki se razvija v vedno težjih okoliščinah. Nu srednjem odseku ter pri Ilinenskem jezeru so bili le manjši krajevni boji, južno od Ladoškegu jezera pa se nadaljujejo zagrizeni ofenzivni boji. Nemši;a obramba se je še enkrat uveljavila proti sovražniku, ki napada od vzhoda in zahoda ter poganja v borbo vedno nove valove, pehote in tankov. O velikem napadu na odseku Kalinin-Toro-pec, ki je v sklopu sovjetske zimske ofenzive zelo važen in kjer se jc pred nekaj tedni sovjetski napad končal s [napolnim neuspehom, je prišlo prvo pregledno poročilo. Major Schaffer pravi, da so Sovjeti |>o svoji poletni ofenzivi proti Eže-vu začeli takoj s pripravami za zimski napad. Priprave so trajale dva meseca. 25. novembra se je začel napad. Sovražnik je bil v veliki premoči. Napad je prišel z vzhoda, od severa in na nekaterih točkah tudi od juga. Novi sovjetski oddelki so bili dobro opremljeni in tudi bolje izšolani. To velja zlasti za šesti Stalinov korpus ter za prvi in tretji motorizirani korpus. Te enote, ki jih smatrajo Sovjeti za svoje izbrane čete. so se zelo zagrizeno borile. V prvih dneh napada so imeli Sovjeti v napadu in v rezervi okoli 50 oklepnih brigad. Razpolagali so tudi z veliko količino gradiva in s številnim letalstvom. Kljub v«eniu l^mu nn Sovi."li vendar niso mogli doseči zaželjenih usjiehov. Nekatera sovražna letala so bila sestreljena, ko so se bližala svojim ciljem in le zelo omejenemu številu napadalcev je uspelo vrniti se v svoja oporišča. Kakor je bilo mogoče opaziti včeraj pri preiskavi nekaterih zbitih letal, so bili to večinoma sami štirimotorni bombniki, me' še ni nič zmanjšal vročinski val, ki traja že dalje časa. Včeraj je kazal termometer v Buenos Aire-su 40 stopinj nad ničlo, kar se ni zgodilo že 7 let. V notranjosti Argentine, zlasti v severnih pokrajinah je velika suša, ki jo najbolj čutijo jtolja ter živina. Posebno je prizadela tiirščica. riž iu sončnice. 75% jabolk je bilo uničenih. Tudi v Urugvaju in Braziliji je zelo vroče in kmetsko prebivalstvo je v velikih skrbeh zaradi suše. Sovjetski film ustavljen v Kairu Ankara, t9. jmi. AS: \/. Knir« se je izvedelo, du so gledalci začeli protestirati pri predvajanju sovjetskega propugundndegu filmu »V sovražnem zaledju« in so morale biti /a to predstave tegu filma v Egiptu ukinjene. ttn. 18. Visoki komisar predseduje zborovanju zdravnikov o ureditvi splošne bolnišnice Ljubljana, 19. januarja. Visoki komisar je že večkrat s svojimi na-redbami dokazal, da se živo zanima za vsa pereča vprašanja našega mesta in Ljubljanske pokrajine. Sedaj jo sklical na posebno anketo v vladno palačo zdravuike-primariie ljubljansko splošne bolnišnice in z njimi dolgo razpravljal o ureditvi za pokrajino važne socialno-zdravstvene ustanove. Na zborovanju so bil ravnatelj splošne bolnišnice dr. Ferlan in primariji dr. Demšar, dr. Debevec, dr. Jcše, dr Pogačnik, dr, Hebein, dr. Marčun, dr. Guzelj, dr. Blumauer, dr. Meršol in dr Derč. prisotni so pa bili tudi podprefekt dr. David, pokrajinski zdravnik dr. Balestrlerl, inšpektor tehničnega oddelka inž. Farina z inž. Cervincem in drugimi osebnostmi z Visokega komisariata. Po tolmačenju inšpektorja tehničnega oddelka ie povabil Ekscelenca Visoki komisar zbrane o v Fašistični dom, kjer so nadalje razpravljali o uredtivi splošne bolnišnice, za kar je odobrenih 40 milijonov lir. in sicer za ureditev kuhinje, pralnic, desinfekcijskih prostorov, ureditev higienskih oddelkov in otorološkega in drugega nadstropja kirurgičnega oddelka. Poleg tega bo ustanovljen tudi protituberkulozni dispanzer in oddelek za kožne bolezni. Zn del tega programa je bilo odobrenih ze lani 7 miljonov lir, 12 milijonov pa je bilo določenih za ta dela leto« poleg 8 milijonov iz fonda Visokega komisariata Ravnatelj se j v imenu vseh zdranikov toplo zahvalil Visokemu komisarju za veliko skrb, ki jo posveča tej ljudski ustanovi. * Zadnja leta jc preureditev splošne bolnišnice postala vedno bolj in boli pereče vprašanje Mnogo truda se je porabilo pred vojno, toda vprašanje je ostalo kliub temu nerešeno. Zalo je razumljivo, zakaj je sedaj javnost i veseljem pozdravila prizadevanje oblasti da se bolnišnica uredi po načelih modernega zdravstva in moderne zdravstvene uprave Vprašanja ki zadevajo preureditev bolnišnice, so gotovo nad vse važna. Tako je recimo problem otroškega zdravstva gotovo področje, ki smo ga pri nas včasih slabo razumeli, ln vendar je bistvene važnosti da bodi vsa pediatrija v rokah izkušenih veščakov. to je, da se 6tvarneje izražamo, v rokah otroških zdravnikov. S prizadevanjem oblasti pa se vsa ta in podob-> na vprašanja skladno rešujejo, zato je razumljivo, ■ da gre tej akciji ne samo pozornost, temveč tudi priznanje. Tolmačenje dodatne naredbe o tujcih Kakor je ie poročal »Slovenec« 16. t. m., je itdal Visoki komisar k svoji naredbi o tujcih z dne 11. decembra 1942 še dodatno naredbo, ki dojjol-njuje in znatno omiljuje prvotne predpise. Slovensko besedilo te dodatne naredbe je bilo v »Slovencu'. deloma netočno objavljeno, zaradi česar ga tu popravljamo. Začetek prvega odstavka člena t. se mora glasiti: i It uki (ne določbe), navedeni v členu 23. naredbe z dne 11. dec. 1942 se podaljšujejo do dne 31. marca 1943 za osebe, ki so 1. januarja 1943 že bile itd.« Prvi odstavek čl. 2. se pravilno glasi: »Skladno so podaljšani do 1 aprila 1943 roki, navedeni v členih 20., 27. in 28. naredbe z dne 11. dec. 1942 za izvršitev opravil, katera morajo opraviti tretje osebe glede oseh. navedenih v predhodnem flenu in glcilo razmerja kot gostov, kot tisluihencev ali kot prevzemnikov nepremičnin, v kolikor so bila ta razmerja ustanovljena pred 31. marcem 1913.« Člen 3. naj se glasi: jOdloženl so do nadaljnjih določb roki za izvršitev opravil od strani in glede oseb, katere »o. dasi ne posedujejo ostalih pogojev, zahtevanih v čl. 2. naredbe z dne 11. dec. 1942, bivale in se nahajale dne 11 aprila 1941 na ozemlju, priključenem kraljevini z itd.« Člen 4. se ima glasiti: »Ne smatrajo se za tujce glede na učinke, predvidene v naredbi z dne 11. dec. 19-12, četudi obstojajo glede njih okolnoeti, predvidene v čl 1. iste naredbe, neločena žena in otroci, ki živijo v skupnosti z osebami, katere imajo pogoje, določene v členu 2. iste naredbe.« Zimski šport v Kranjski gori Za zaključek tekmovalnega tečaja v Kranjski jori so priredili 16. t. m. tekme v teku na smučeh, v skokih in v nordijski kombinaciji. Potek tekmovanja je pokazal dobre pripravo in uspešno organizacijo. V teku na 12 km ;e tekmovalo 17 udeležencev, izidi pa so bili naslednji: 1. Jože Kniiic, športna družina Jesenice 42 min. 4 sek ; 2. Gregor Klančnik, Jesenice, 43 min 55 sek.; 3. Jože Pctrič, športni klub poštarjev Beljak, 44 min. 20 sek. V razredu starejših tekmovalcev je zmagal Schott od obmejne straže v 54 min 29 sek. Posebno lepa je bila udeležba v skokih kjer se je pomerilo 23 udeležencev: 1. Flnžgar Bled, 33 m, 35 m, 208 točk; 2. Mešik, Rateče, 32 m, 34 m, 207.50 točk; 3 Novšak, Kranj, 33 m, 34 m, 204 točke. V oceni za nordijsko kombinacijo je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: 1 Kordež, Jesenice 408.40 točk; 2. Pogačnik, Jesenice 387.40 točk; 3. Klinar. Jesenice 373 90 točk. — Tekme so sodili: Albert Bildslein, Metod Jeklar in Sepp VCeissenbacher. Eden najbolj branih romanov je Spisal R. Ilnggard. Živahni opisi križarskih vojska, vsemogoči zapleti, dvoboji, požrtvovalna plemenita ljubezen pritegnejo bralca nase, tla ne bo odložil knjige, dokler je ne bo prebral. Knjigo krnse številne ilustracije J. Bcraneka. Roman dobite po vseh knjigarnah in trafikah. V nekaj dneh bo Izšla knjiga S. Lageriof: »DEKLE Z M0ČEVJA« V smislu naredbe so tujci V6e osebe, ki 60 državljani kake tuje države (n. pr. tudi IIr»aške) ali ki so brez državljanstva in tudi vsi bivši jugoslovanski državljani, razen onih, ki so bili rojeni na ozemljih, priključenih v uiaju 1941 Italiji in so bili dne 11. aprila 1941 pristojni v kako občino teh ozemelj tor so tudi dne 11. aprila 1941 bivali ua teh ozemljih vsaj že 15 let. Tudi ne spadajo pod pojem tujcev zakonita neločena žeua in mladoletni (to je ne nad 21 let star: Ln ne za polnoletne proglašeni) otroci, živeči v skupnosti z možem, oziroma očetom (materjo), kateri je bil dne II. aprila 1941 pristojen na ozemlju, priključenem Italiji, je bival na ta dan na tem ozemlju že najmanj 15 let in je bil tukaj tudi rojen. Ker dodatna naredba ne dela razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci, ni smatrati za tujce tudi mladoletnih nezakonskih otrok, ki žive v skupnosti z nezakonsko materjo, katera ni tujec v smislu naredbe. Naredba nalaga lujcem in tudi drugim osebam razne obveznosti, katerih neizpolnitev se kaznuje. Vsak tujec, ki pride v našo pokrajino bodisi iz Italije ali iz Inozemstva, 6e mora osebno zgla-siti v 24 urah pri krajevnem oblaslvu javne varnosti (v Ljubljani na kvesturi) in napraviti prijavo bivanja. To velja tudi ob preložitvi bivališča iz ene občino pokrajine v drugo občino (čl. 3. nar.). Prijaviti mora dotičnik tudi vse ne nad IG let stare sorodnike, ki so v njegovem spremstvu (51. 5.), iz česar 6ledi, da se vse nad 16 let 6tare osebe morajo samostojno osebno javiti. O prijavi prejme vsakdo potrdilo, ki se mora organom javne varnosti vedno pokazati na njih zahtevo. Tujci, ki so se preselili v pokrajino šele po 1. januarju 1913. si morajo v nepodaljšanem roku, lo je do dne 31. januarja 1943 preskrbeti potni list ali drugo enakovredno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo. Oni ki so brez državljanstva, si morajo preskrbeti to listino od državnih oblasti države, kjer prebivajo. To ne velja za tujce, ki so dno 1. januarja že bivali v naši pokrajini, ki pa so se v isto preselili šele po 11. aprilu 1W1. Za vise te tujce je rok za prihavo listine, iz katere se razvidi državljanstvo, in rok za prijavo bivanja podaljšan do 31. marca t. 1. (51. 1. dodatne naredbe). Za vse one osebe, ki so slcor v smislu naredba tujci, ki pa so imele redno bivalište It* so bo nahajale že dne 11. aprila 1941 ua ozemlju Ljubljau ske pokrajine (ne tuji drugih v maju 1941 anekti ranili ozemelj) — iu to ue glede ua to, kje no rojene in pristojne ter koliko časa so bivale ua tem ozemlju — je rok, v teku kuterega si morajo preskrbeti zgoraj navedeno lltitiuo pi v katerem se morajo javiti oblastvu javne varnosti, odložen na nedoločen čas do nove določitve. Zato se tem tujcem ne bo treba javiti, dokler oblastvo ne izda tozadevno nove odredbe. Vsekakoi je treba bese dilo 51. 3 nove dodatne naredbe, kakor je citirano t v začetku lega članka, razumeti lako, da niso odlo- i ženi za nedoločen čas le roki, ki so določeni za | Iretje osebe glede tujcev, bivajočili že due II. apri- j la 1941 v naši pokrajini, temveč tudi roki, v ka- ; terih morajo ti tujci sami izvršit predpisuua opra- | vila, to jo preskrbeti si v 51. 25. uaredbe navedeno listino m se osebno javiti oblastvu javne varnosti Naredba pa nalaga poleg obveznosti, ki jih morajo izpolniti v poštev prihajajoči tujci osebno sami, posebne dolžnosti tretjim osebam, ki pridejo v gotove odnose z dotičnimi tujci. Imetniki prenočevališč (n. pr. hotelov, penzio-natov, gostilniških obratov), bolnišnic, raznih zavodov in zajednic, oddajalci sob m prenočišč, morajo poučiti tujca, ki ga sprejmejo, na dolžnosti, da se prijavi \ 24 urah Nadalje morajo zahtevati v 24 urah od tujca, da jim predloži potrdilo o prijavi, kai vse morajo vpioati v knjigo prenočeval-cev. Če tujec potrdila ne pokaže, morajo o tem obvestiti oblastvo javne varnosti (51 7.). Vsak službodaj.dee, ki sprejme tujca v službo, mora v treh dneh po sprejemu s|>oro5:ti predpisune jiodatke oblastvu javne vart-osti. čim službeno razmerje preneha, mora to javiti istemu oblastvu s poročilom, kam je odšel dotični alužbojeuialec (51. 9.). Vsakdo, ki odstopi tujcu iz katerega koli naslova (u. pr. potom prodaje, daritve) lastnino aii užitek nepremičnin, ležečih na ozemlju pokrajine, mora to javiti v roku desetih dn. oblastvu javue varnosti in navesti osebne podatke tujca ter kratko vsebino pogodbe (51. 11.). To velja tudi za zakupne, najemne pogodbo glede nepremičuin in stanovanj, kakor ludi za poduajemne in eličue po-' godbe. V kolikor gre v primerih, omenjenih v zad njih treh odstavkih, za tujce, ki so dne 1. januarja 1943 že bivali v naši pokrajin., in v kolikor gre za odnose oziroma posle, ki so nastopili oziroma se izvršili pred 81. marcem 1943, bo Ireba delati prijave šele od dne 1. aprila 1943 naprej, in sicer po stanju, ki bo dne 31. marca t. I. (51. 2. dodatne naredbe). V kolikor pa gre v navedenih primerih za odnose nasproti tujcem, ki so že dne 11. aprila 1941 bivali lil se nahajali v Ljubljanski pokrajini, je javljanje od strani v zadnjih treh odstavkih navedenih tretjih oseb ukinjeno in za-I enkrat ni potreba podajati teb prijav, dokler ne bo tozadevno izduu kak nov predpis (51. 3. dodatne naredbe). Pač pa velja že od 1. januarja t. 1. predpis člena 11. naredbe, da morajo ob vhodih, v vežah ali v dvoranah hotelov, gostiln s prenočišči in v drugih lokalih, kjer 6e nudijo proti plačilu prenočišča, biti ua vidnem mestu nabiti prepisi prvih osmih in 12. ter 13. člena naredbe v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Pre-kršitve tega predpisa kaznuje, kakor večino kršitev določb predmetne naredbe, upravno oblastvo prve stopnje, v Ljubljani kr. kvestura, s kaznijo zapora do dveh mesecev, s katero se lahko združi denarna globa do pet tisoč lir. Samo za dve vrsli prestopkov določa naredba pristojnost sodišča, in sicer vojaškega vojnega so-diSca. To je v primeru, če so že izgnani tujec brez posebnega dovoljenja vrne v pokrajino in v primeru, če se tujec, ki je bil poslan s prisilnim potnim listom Iz pokrajine na mejo, oddalji od odka-zane mu poti. V obeh primerih je za prestopke teh predpisov zagrožena kazen zapora od dveh do šestih mesecev, ki se lahko združi z denarno kaznijo od dveh do deset llsoč lir. — e — Dar fašističnemu podpornemu odseku Tri novomeška podjetja so darovala Fašističnemu tajništvu 1500 lir, ki naj se uporabijo za fašistično pomoč. Izpred vo:aškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil za Slovenijo in Dalmacijo, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Sadar Ivanu, sinu pokojnega Mihaela in pokojne Ar.e Rojer, rojenemu pri St, Vidu pri Stični, dne 12 decembra 1907 bivajoč na Dobravi 77, obč. tamik, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) prevratne službe (čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X 1941), ker je v nedoločenem času pred 29. avgustom 1942 na slovenskem ezemlju, priključenem Italiji, sodeloval pri združbi, naperieni za nasilen prevrat poliMfinega gospodarskega in družbenega reda v državi: b) pripadal je oboroženemu krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3 X 194t ker je v zgoraj' omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu za cilje, ki so navedeni v prejšnjem odstavku; c) zagrešil je poneverbo iavnetfa imetia (čl. 314 C. P.), ker je v nofii na 16. junij 1942 z neznanimi uporniki na Dobrovi kot občinski tajnik iz svojih službenih prostorov odstranil na korist uporniškega krdela dva pisalna stroja, ki sta bila last javne uprave na Dobrovi; d) zagrešil je poneverbo javnega denarja čl. 315 C P.), ker (e v poprej omenjenih časovnih in krajevnik okoliščinah kot občinski tainik bil v posesti približno 6000 lir ki so mu jih zaupali domačini za nakup cementa pa ie ta denar zlorabil skupno z neznanimi partizani v njihovo korist. Obtežilne okoliščine so. da ie bil organizator in pokretnik in ie imel posebno važno vlogo v združbi (čl 4. Ducejevcga razglasa z dne 3. X. 1941 in Ducejevega razglasa z dne 3 V 1942). Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Sadarja Ivana za krivega zločinov podtalne združbe in sodelovanja v oboroženem krdelu in krivega zločina poneverbe lavnega imetja, izključivši obtežilne okoliščine pokretnika s posebno vlogo.v združbi. ter ga obsoja na dosmitno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic na plačilo pravnih stroškov in stroškov zapora. Upoštevaioč člen 479 C. P P. proglaša, da je dejanie pod d) zločin nepristojne prisvojitve, ne pa opredelienegn delanja in ga zato oprošča zaradi pomnnikanja dokazov. Odrela objavo obsodbe v izvlečku in enkrat v listu »Slovenec« v Ljubljani. W. A. Mozart: »Beg iz Seraja« V skoraj nepregledni vrsti glasbenih dcT, ki jih je Mozart kljub kratki življenjski dobi človeštvu zapustil, zavzemajo njegova dramatična dela po številu in po vrednosti kaj pomembno mesto. V vrsti njegovih 24 odrskih del stoji *13eg i7. seraja«, ki ga je v zadnjih dneh izvajala ljubljanska Opera, nekuko v začetku zadnje tretjine. Po pomembnosti jc pa to gotovo njegovo prvo rlclo, ki je doseglo splošno priznanje in sc še duncS' |>ovsod z uspehom izvaja. Gotovo Mozartn tudi v mnogih prejšnjih operah lahko postavimo ob strun marsiknkeinu slovitemu sodobniku. Vendar so bila to |x> večini mladostna dela, deloma naslonjena nn starejše vzore, včasih s plehko vsebino, delana po naročilu v največji naglici, često brez Mo-zartovskh značilnosti. Scle v »Begu iz seraja« je dvignil Mozart vse sestavne dele do umetniškega viška. Dejanje sicer nI novo, vendar pregledno in solidno grajeno. Glasbi je odmerjena veliko večja vloga kot v njegovih prejšnjih operah: arije in skupinski spevi so oblikovno zaokroženi; glasba je polna humorja, pa tlidi čustvenosti ne pogreša; vsaj nekatere nastopajoče osebe so dobro knrakterizi-rane: deloma jc Mozart tudi v glasbi podal značilno okolje, v katerem se dejanje odigrava. Instrumentacija je pestra in duhovita. Mozart nn odru pomeni tudi za najboljše izvajalce vedno problem, ki ga morajo po svoje reševati pevci, režiser in dirigent. Kot je na primer težko prodreti v Bachov slog, tako ni ii ie lažjega v Mozartov. Opisovanje tuknj ne pripomore veliko k razjasnitvi, Mozarta je mogoče spoznati samo s poslušanjem dobrih izvedb. V Ljubljanski predstavi »Bega iz Se-roja« bi to pot izjemoma omenil orkester na prvem mestu. Ne zuto, kot bi posamezni pevci manj dobro zadeli Mozarta. Pač pa je tukaj bolj kot kje drugod orkester tisti člnitelj, na katerega izvežban poslušalec prej obrne svojo pozornost kot na pevce. Brez pridržka moremo reči, du je orkester svojo neliihko nalogo pod spretnim Neffntovim vodstvom odlično rešil do izraza je prišla vsa moznrtovskn igrivost lahkotnost in prozornost; tudi intonacija je bila čista; pihala in trobila so vstopala zelo diskretno in nevsiljivo. Od pcvcev jc bil gotovo najlioljši Betetto. Groteskna vloga Osmi na mu jc dala dovolj prilike za igralsko izživ ljanje, česar se je Betetto tudi v obilni meri in z uspehom poslnžil. Zlasti ugaja njegova naravna igra. Pevsko je svojo v obe skrajnosti naporno vlogo dobro rešil. Izvrstno je zapela in zaigrala Polajnarjeva v vlogi Blonde. Glas ima svež, še neizrabljen; tudi v igri je bil Gospodarstvo Prihranek papirja zaradi poenostavljenja statistike v Nomfijl. Državni minister za oborožitev in municijo je povzel posebne ukrepe za poenostavljenje statistike na svojem področju. Prvi rezultati teli ukrepov so posebno pomembni zaradi velikega prihranka papirja in dela. Prihranek dela in papirja znaša od 40 do 75%. Pri neki gospodarski skupini se je poraba papirja zmanjšala od 8.369 na 2.067 strani. S tem se Je" obremenitev podjetii zaradi pisarniških del zmanjšala od 33 na 19 strani. Da-1>1 se dosegel Še veS# prihranek nameravajo izdati še nadaljnje ukj^pe. Ustanovitev kovnice na Hrvatskem. V Zagrebu |e bila ustanovljena posebna družba z glavnico 20 milij kun, ki ima namen zgraditi kovnico denarja za hrvatsko državo. Vlada je namreč pooblastila finančnega ministra, da lahko kuje 20 milijonov kovancev po 5 kun, 50 milijonov po 2 kune, 75 milijonov za 1 kuno, 100 milijonov po |wl kune in 40 milijonov kovancev po 0.25 kun. Kovanci za 0.25 in 0.50 kune bodo iz cinka, kovanci po 1, 2 in 5 kun pa iz zmesi aluminija, bakra, svinca in železa. Finančno ministrstvo bo odredilo tudi datum odvzema starih kovancev iz obtoka in dajanje novih kovancev v promet. Omejitev potrošnje clna v Zedlnjenili državah. Ameriška vlada je sklenila zmanjšati potrošnjo cina v Severnoameriških Združenih državah na 50% količine iz leta 1941. prožno. Konslnnco nam jc dobro predstavila Ivnučičeva. Pevsko se pn ni mogln prnv razviti in bo treba počakati nadaljnjih predstav, da bo mogoča končna sodba tudi o tej strani nastopa. Lipušček čitn dalje bolj napreduje; posebno nekatere arije, značilne za vlogo Bel-mouta, je dobro odpel. Tudi Banovec jc bil dobro razpoložen. V vlogi Selim paše js nastopil Anžlovnr, kot vodja straže Kos. svoji vlogi stt. dobro odigrala. Predstavo je rožiral Debevec, ki .ji je dal dejanju primeren lahkoten potek, štntof je v prevodu skušal ohraniti samoniklost originala, kar se mu je posrečilo. V celoti je predstava zapustila ti goden vtis. Nekatera manj izravnana in slogovno manj zadeta mesta, ki jih je bilo sem in tja opaziti, ne motijo preveč. Ponovitve same po sebi prinesejo v tu"ka mesta izboljšan je. M. T. umimlu mmm miru POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Andrevvsova rafinerija,< ki je sedaj nosila ime Rockefeller & Andrevvs je bila le ena izmed tridesetih rafinerij ,ki so bile takrat v Clevelandu. V Pittsburgu in Buffalu je bilo še 110 drugih. Sicer je bilo logično čistiti surovo olje na kraju izvora, a tedaj so bili ravno hudi boji lastnikov železnic, ki so naložiil visoko prevozno ceno petroleju, misleč dobiti od petroleja In prevoza čim večji dobiček. Železniške družbe, kakor: Vanderblltova Nevv York Central, Drevvsova Erie-Rallway, Scottova Pennajdvania so polagale železniške lire v petrolejska področja, so pospeševale gradnjo petrolejskih čistil-ulc povsod tam, kjer so imele svoje določene koristi. Rockefeller si je znal tudi tu pomagati, že od prvega dne, ko je bil družabnik petrolejskega podjelja, se jo zavzel za to, da naj se združi čim več rnfinerij, ki naj polem diktirajo cene lastnikom petrolejskih vrelcev prav tako kpkor kupcem petroleja in lastnikom železnic. Leta 1867 se mu je posrečilo pridobiti družabnika, prijatelja iz starih časov, ko je še vodil branjarijo — llenryja Flaglerja, ki mu je prinesel 70.000 dolarjev. Ustanovili so podjetje Rockefeller & Flagler & Andrevvs, odprli drugo rafinerijo v Clevelnndtt in prodajno podružnico v Ncwyorku. Flagler je prinesel Rockefellorju kredit, Andrevvs metodo čiščenja, ki so bile tedaj najbolj uspešne ln tudi dale največji odstotek petroleja. Roekefeller je postal ugleden In leta 1875 sij mu le posrečilo ustanoviti prodajni sindikat »Standard Oil Companyr, ki mu je prinesel združitev ve5 rafinerij in z njimi \r/o ameriškega pelroleja. To še nI bilo vredno tolikšnega razburjenja. Toda Rockefeller | e začel monopolizirati tudi prevozna sredstva in to je postajalo vedno bolj resno in razburljivo za ameriško javnost. I Hrastovi gozdovi v okolici Titusvillea so dajali los za sode, v katerih so prevažali petrolej. Do leta 1803 so jih nakladali na male^ vozičke; večkrat Je bilo tedaj mogoče videti relo vrsto takih vozičkov — do 3000 — na cesti med Oil Croekoin in Clevelnndom. Leta 1863 je bila zgrajena prva železnica. Tedaj so vozili petrolej v velikih lesenih sodih. Sele leta 1871 so se pojavili prvi kovinosli : valji za prevoz petroleja, šele tedaj so iznašli voz za kotle. Te prve petrolejske tanke je kupil Rockefeller in jih dal v najem za drag denar. Leta 1873 si je znal zagotoviti po skrivni pogodbi z Vander--biltovo Nevv York Centarl Railway izjemno tarifo za te vozove. Zdaj je lahko začel dražiti svoje konkurente in svoje propadle tovariše izplačevati. Štiri leta pozneje je zmagala Standard Oil Company. Nadzorovala je 95% ameriškega petroleja in je zgradila lastne petrolejsko vode, ki so bili neodvisni od železniških družb. TI petrolejskl vodi so bili odločilnega pomena Nikdar bi ne bila Standard 011 Company tako močna in velika, če bi ne Imela tisoče kilometrov dolgih napeljav cevi, ki so zdaj ceno petroleja dvigniti za šestnajstkrat toliko, kolikor je veljal najcenejši prevoz. Toda ni bil odločilnega pomena samo cenen prevoz. Bile so še potrebne jeklene cevi s premerom 10 do 30 centimetrov, sesalne naprave in večkrat tudi ogrevnlne naprave, brez katerih bi cevi v zinil zmrznile, Predvsem je bilo treba Imeti dovoljenje od posestnikov zemlje, da so lahko napeljali cevi Vse to je bilo treba kupiti, Kilometer take napeljave stane 50.000 mark. Samo v Združenih ameriških državah jo danes več kot 200.000 kilometrov takih vodov in večji del teh revi, j ki bi lahko petkrat obkrožile ekvator, pripada družbi Standard 011. j Več kot dve In pol milijardi dolarjev je investirala družba samo v! napeljavo cevi. ' To jo bila tehnična pridobitev, kakršne si majhni ljudje niso mogli, tvegati. Najlepši petrolejskl vrelci pa bi bili brez vrednosti, če Ima nekdo drugi cevi in napeljavo do čistilnic pelroleja, dO železniških postaj ali do najbližjega pristanišča. Krn: lu ni bilo potrebno več Rockefellerju uničiti svoje konkurente s cenami za lastno škodo, tudi mu ni bilo treba odkupiti njihovih petrolejskih polj. S tein, da je imel prevozna sredstva, jih je Imel dovolj v svojih rokah. Seveda so hotele tudi druge petrolejske družbe zidati ln graditi, denar so tudi imele. Toda, tudi to je znal Rockefeller preprečiti. Sklenil je pogodbo skoro z vsemi posestniki, preko katerih zeniljlSč naj bi šle napeljave cevi, in na podlagi teh pogodb je bila dana izključno samo njemu pravica gradnje napeljav vodov in cevi. Bil je vedno prijatelj železniških družb, prodajal jim Je delnice Standard Oil in ko so postale dividende večje kot vsi prevozni stroški, so mu te dovolile, da je gradil BVoje vode na že Izdelane načrte poleg železniških tračnic, kar mu je zopet prihranilo ogromno denarja. Karkoli so poskušali Rockefellerjevl konkurenti, se je izkazalo,1-da so prišli vselej malo prekasno. Ni jim preostajalo drugega kakor da prodajajo svoj petrolej družbi Standard Oil za ceno, kakršno je hotela plačati. Leta 1877 Je zmagala družba tudi nad svojim najhujšim konkurentom »Empire Transportation Co.«, in je zdaj kupila za malenkostno ceno vse petrolejske vozove železniških družb; Erie, Pennsylvntiifi in Nevv York Central. Vzšla Je Rockefellerjeva zvezda. Vzšla je v pravem trenutku, kajti skoio v Istem času. ko je Diake izvrtal svoje vrelce, je zgradil Siegfrietl Marcu*, reven kovač iz Malchlna v Mecklenburgu, prvi model eksplozivnega motorja. Stroj je Imel en cilinder in je tekel 15 minul. Na dunajski svelovni razstavi leta 1875 je isti Marcus pokazal !lov motor, ki je tekel že tri ure. V času, ko je Rockefeller ustanovil svojo Standard 011, Je preizkušal Benz v Mannheimu svoj prvi avtomobil: imel jo % konjsk« sile m je vozil s hitrostjo 20 kilometrov na uro. Ihc ncmce Koledar Sreda, 20. januarja: Fabijan, papež in mučenec; Selmslijan, mučenec; Evtimij Vel., opat. Četrtek, 21. januarja: Neža, devica in muče-ndca; Fruktuoz, škof in mučenec; Palrokles, mu?. Lunina sprememba: 21. januarja: ščlp ob 11.48. Herschel napoveduje mrzlo vreme, veter. Novi grobovi -f- Uršula Pukelstein. V Ljubljani je umrla 74 letna gospa in mati Uršula Pukelstein, rojena Kregar. Pokopali jo bodo v siedo 20. januarja ob pol petih popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. Maša zadušnica bo v četrtek, 21. jan. ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. ■f* Helena Uranič. V Ljubljani je umrla gospodična Helena Uranič Pokopali jo bodo v sredo, 20. jan. ob pol treh popoldne iz kapele sv. Kri-Itofa na Žalah. t Ivana Roje. V Ljubljani je umrla gospa in vana Roje, roj. Brolih, žena mizarskega mojstra. Blago rajnico bodo pokopali v sredo, 20. jan. ob 2 popoldne iz Pavšičeve ulice 29 na pokopališče v Dravljah. -f- Viljem Morbaeher. V (51. letu starosti je umrl v Ljubljani g. Viljem Morbaeher, nadpl-vovar pivovarne »Union«. Pokopali ga bodo v četrtek 21. t. m. ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč; vsem njihovim dragim naše sožalje. t Vid Vrtačnik V Celju je umrl g Vid Vrtačnik, star 48 let. Ugleden pokojnik jo bil doma iz okolice Planino nud Sevnico. Ko je dovršil celjsko gimnazijo, je moral k vojakom in je prestal mnogo trpljenja v prvi svetovni vojni. Nato se je posvetil učiteljskemu poklicu. Izpopolnjeval se ji: in postal šolski upravitelj v Vojniku pri Celju. Skromen, tih, nesebičen in zares krščansko pravičen si je s svojim lepim značajem pridobil splošno priljubljenost. Ce o kom, lahko o njem trdimo, du ni Imel nikdar nobenega sovražnika. V srečnem zakonu z gospo Marijo so se mu rodili štirje otroci, iti sicer hčerka in trije sinovi, ki so tako zgodaj izgubili blagega očeta. Bil je ug'eden vzgojitelj ter marljiv prosvetni delavec Zadnja leta je postal po upokojitvi Kramarja šolski upravitelj na celjski okoliški šoli. Tu je posvetil posebno pozornost šolski kuhinji in skrbel zlasti za revne otroke delavskih družin. Med tovariši je bil zaradi krenmilega In iskrenega značaju zelo priljubljen in spoštovan. Po predlanskem prevratu jo Vid Vrtačnik prestopil v finančno službo, ki jo je opravljal z islo veslnostjo kakor prej učiteljski poklic. Bolezen pa je. žal, že dalj časa izpodkopavala njegovo zdravje in 11. t. in. ga je sijrt iztrgala iz njegovo dobre družine — ženo in 4 nepreskrbljenih otrok. Pokopali so ga p tekli petek ua celjskem pokopališču. Naj j»c v miru! >re-čiva TEL.. uixo uxto\ 22 21 Od odrsko plesalke do kmetice — dunajsko koroška zgodba »Vse zaradi ljubezni« V el. Vlogi: Gustl Huher, Wolf Albach Retty PREDSTAVE: ob delavnikih ob 1» tn »8 16: ob nedeljah ln praznikih ob 10 80 14 10 18 80 tn ob 18 30 r?u KI VO MATICA " 41 Tajlnstvena ljubezenska drama »Molčeča usta« z znanimi Igralci: Fosco Glachettl, Annctte Bach, Andrea Checchl. Carlo Campanlnl PREDSTAVE: dnevno ob 14.30. t6 30 ln 18 30; ob nedejah ln praznikih ob 10 30. 14 30. IG.30 In 18.30 TEL. luno SLOGA 27-3n Zcna od vfieraj ln ona od jutri, kakor jo oi>RJSuJe mož v filmu »Devojka« V gl. Vlogi: Wllly Frltsch ln Camllta Jtorn. Predstavo od 11.80 daljo. Konec ob 20.15. Dr. Mole — 63 letnik Danes praznuje 60-letmco dr. Rud. Mdle, dolgoletni prolesor na mestni ženski gimnaziji ter vpokojeni načelnik kulturnega oddeika mestne občine ljubljanske. Rodil se je v Kanalu 20. januarja 1883 ter je študiral po pokrajini Gorizia, dokler se ni rodbina preselila v Novo mesto, kjer je maturiral. Ko je do-študiral z doktoratom iz literarne zgodovine, je služboval kot profesor v Celju, nato pa na liceju v Ljubljani, kjer je postal načelnik kulturnega oddelka do vpokojitve pred le'i. Dr. Rudolf Mole je zaslužen slovenski šolnik, ki je vzgojil mnogo rodov na liceju ter se zapisal v srcih svojih go-jenk z ljubeznijo in hvaležnostjo Kot kulturni načelnik pa je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega muzeja in tudi sicer skrbel za pospeševanje kulturnega napredka na vseh poljih, ki so spadala v njegov r«,or. Predvsem pa se je v 6 lov ene ko javno življenje zapisal kot literarni zgodovinar, pisec šolskih kniig m prevajatelj Svojo disertacijo je posvetil enemu izmed največjih slovenskih originalov dr. Jakobu Zupanu (1W9), h kateremu se je sedaj po upokojitvi zopet vrnil, pišoč o njem novo monografijo. Zanimivi so njegovi doneski k »Zadrugi*, iz kafere sta izšla take Kette kot Cankar in katere arhivalno ostalino je on rešil. Tudi Aškercu je posvetil več razprav. Z Lesico in Lokovškom je priredil srbskohrvatsko čitanko za osnovne šole m 6rb6kohrvatski slovar. Najbolj pa je postal znan po svojih prevodih i2 poljščine, predvsem Sienkie-vviecza (Potop, Z ognjem in mečem) iti Ossendovv-6kega (Življenje maie opice). Tudi sedaj ne uživa pokoja v svojem »pokoju«, temveč je prestavil iz poljske književnosti Kossakovo nadaljevanje Križarske vojske: Gobavi vitez in Zulavvskega svetovno znano utopislično povest Na srebrni obli. Želimo mu, da bi ta dva prevoda kmalu izšla ter se jim pridružili še drugi ter da bi lahko končal tudi 6voje veliko delo o Zupanu. Zasluženemu šolniku, prevajalcu in prijatelju čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju, kličoč mu: Se niaogo V soboto Izide krušna no'ost za naSa dekleta: dehltshd hnjlga Dni mi svoji stit >aplsaln Jolauta Gerely. Prevedla prof.M Gundo B-oširarin bo stala L 25'—, vezana L, 15'— Ti oddčoa vzconu knjiga Je pisana v obliki lomona in se bere not silno napela /lvllenjskn povest. .viutero m pite Jo „v<>dm hčeram. UeKielo naročite si io. ilaia Je vredna. Zal lllia he hnlltfarne C Linbljnnl, Pred škofijo!) — Ju« je pognal sever. Čudovito naglo se jo vreme prevrglo. V jsonedeljek popoldne je bilo megleno, mrzlo in proti večeru je kazalo, da Ik> mraz še hujše pritisnil in da bomo mogoče v torek dosegli kak rekord mraza v mesecu januarju. Bilo je res v ponedeljek zvečer mnogo mrzlejše kot v torek zjutraj, ko jo jugozapadnik dobil oblast nad našo pokrajino in pripeljal v deželo južnejše, zato loplejše zračne plasti. Zjutraj jo zavladala gosta megla, toda jiovsod je bilo talno. Od polnoči naprej do zjutraj v torek ie bila nespremenjena temperatura —8.8, za nekaj stopinj je bila višja v ponedeljek zvečer. Barometer je še vedno visok, nekaj milimetrov nad normalo ter je v torek zjutraj dosegel stanje 708.4 mm. Herschel napoveduje za prihodnjo dni mrzlo in vetrovno vreme. Ali ste že brali roman »Roža sveta« — Veliko zanimanje je vzbudila vest, da se bo oziral žreb pri razdeljevanju knjižnih nagrad »Družinske pratike« predvsem na šlevilo dospelih kuponov, ki bodo priloženi rešitvam nagradne uganke za leto 1943, Vsak reševalec se torej lahko udeleži žrebanja z več izrezanimi kuponi. »Družinska pratika« se še dobi po vseh knjigarnah, trgovinah in trafikah, naroča se pa lahko tudi naravnost iz Ljubljane. BHBHUIIBII1II Čitajte in širite »Slovenca«! Umrla nam je po kratki ln mučni bolezni naša* dobra In skrbna sestra, teta, gospodična Helena Uranič Pogreb blage pokojnlce bo v sredo, 20. januarja 843, ob pol 3 popoldne v. žal, iz kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Dol pri Ljubljani, Šoštanj, dne 18. januarja 1943. ANTON URANIČ, brat; dr. VINKO IGLIČAR, diplom, lur. FERDO D. URANIČ, nečaka ter ostalo sorodstvo. ln lz dfclia m živSfezsfa - o J m Iz Gorizije Zima se je poostrila. Zadnjič stno poročali, da nag je zajela zima. Rekli smo, da je prišla nekam pozno in da uj haš trda Od takrat je poskušala svojo šibkost popravili in dokazati, dn so z zimo ne smemo šalili. Nekaj dni okrog nedelje 10. januarja je v vsej deželi pritisnil močan mraz. Tu v mestu je |>adel toplomer na 7 stopinj pod ničlo, v podeželju, zlasti v hribovitem delu, so pa imeli tudi 12—15 stopinj suhega mraza pri lepih, sončnih dneh. V torek 12. |anuarja se je pa nekoliko zjužnilo In je pobelil sneg tudi nižino. Drugi dan jo zavel še močnejši jug in smo dobili dež. Po mestnih ulicah smo dobili neprijetno brozgo, pri kateri niso zdržali najboljši čevlji. — V četrtek so zavele zopet mrzlejše sape in ulice so poledenelo. Kjer niso sneg odkldalt. hodimo sedaj |x> zelo sjjolzkih, nevarnih cestah. V hribih je v tem času zapadel nov sneg in je bil avtobusni promet proti Idria oviran. Slikovita pot. ki veže dolino Vipacco preko Zolla in Montenero z idrijsko kotlino, je že nekaj dtil zaprta. Po nekaterih predelih deželo, zlasti tam. kjer ima svojo zibelko, je zadivjala tudi burja. Okušamo tedaj vse zimske neprijetnosll. Z Gorenlskega Otvoritev kmetijske šolo v Poljčah. 18. januarja se je začel v na novo urejeni kmetijski šoli v Poljčah prvi tečaj, šola bo za vzgojo kmetijskega naraščaja v radovljiškem okraju in jo je po jirevzemu oblasli dogradil oddelek za prehrano in kmetijstvo. Mladina pojile zopet prostovoljno delat na kmete. Kakor lani bo tudi letos gorenjska mladina pozvana na zborovanjih, naj se prostovoljno javi za delo na kmetih na Koroškem. Ore za mladino od 14,—18. leta. Zborovanja no se pričela 15. in bodo zaključena v nedeljo 24. L m. V Litiji so umrli: Marija Rozina iz Gradiš, Franc Vehovec iz S|Kxlnjega llotiča, Frančiška Drnovšek na Savi, Katarina Zujian v Gradcu in Marija liotar z Rožnega vrha. Poroko v Kranju in na Jesenicah. V Kranju so se poročili: Janez Podržaj z Julijano Triler, oba iz Starega Dvora, Jože Petač iz Zgor. Pirnič s Frančiško Zor iz Virmaš, Alojz Novak z Julijano Gačnik, oba iz Zgor. Pirnič, Voncel Bogataj z Angelo Obed, oba iz Stare Oslice, Matija Lesnica s Stanislave Jainnik, oba iz Poljan, Franc Ruper z Marijo MiklavČIČ, oba iz Suhe, Marijan Zdešar i/. Poljan z Marijo fckofic iz HI. Vida, Frauc Ra-bič z Marijo VerblČ, oba iz Šenčurja, Stanislav Ferlin iz Preske s Silvi jo Jelen iz Medvod, Jože Hribar s Frančiško Kalan, oba iz Vač, Janez Šare z Angelo Hočevar, oba iz Preske, Franc šliilur iz Cerkelj z Marijo Zupane iz Vogelj, Jože Slajber iz Dvorja z Antonijo Dollnar iz PolJnika, Miran Kenda, z Avrelijo Ukmar, oba iz Medvod, Janez Torlter z Ljudmilo Čarman, oba od sv Vulburge, Jakob Kobler z Ivanko Stanovnik, oba iz Suho, Janez Prelner iz Suhe s Katarino Rakovec iz Zgor. Bitenj, Viktor Urol iz Zgor. Sorico z Frančiško Lautner iz Zaliloga, Alojz Gregoič z Antonijo Clgale, oba iz Zgor. Gamelj, Janez Tomaži n z Marijo Verce, oba iz Topole. Leopold Mežnuršič iz Preske z. Marijo Jeler iz Vogelj, Janez Supin iz dmartnegn z Murijo Dobovšck i/, Sidraža, Feliks Sesek z Marijo Vogelnik, oba iz Suhe, Frauc Koprivec z Marijo Dolina, oba iz Smolnika, Anton Brenk iz Sutne z Marijo Kvas iz Zabnice, Jožo Krel z Alojzijo Pravher, oba iz Svetja, Anton Prezelj z Ivanko Oman iz Davčc in Stanislav Uninlk z Marijo Vidic, oba iz Srednjih Gameljnov. — Na Jesenicah so se poročili: Simon Auernig z Magdaleno Illebš, Aleš' Gašperlin z Marijo Šlefe-lin, Anton Korun s Terezijo Zapranov, Konrud Lazar s Frančiško Frelih, Jože Media z Alojzijo Smole, Vincenc Koranter z Irmo BertoncelJ. Franc Kolarič z Ana Misotič, Franc Flešer s Terezijo Taler, Andrej Dobravcc s Pavlo Šest, Janez Zam-le z Antonijo Grandič, Janez Mavrič z Marijo Resnik, Janez Dobravec z Marijo Urh, Janez Taler z Magdaleno Lotrič, Janez Kodrič z Vlasto Šporn, Franc Šllsnik s Cecilijo Iskra, Rudolf Novak z Matildo Albreht, Miha Kormanič z Klfrido F laja, Heinz Unterherzo s llelgo Freudenbergcr, Peregrin Rekar z Veroniko Skumavič, Jože Kolie z Marijo Jerič in Janez Potočnik s Cecilijo Pro-dlltalta. S Spodnjega štajerskega Tečaji italijanščine za začetnike, štajerska domovinska zve/a jc v okviru svojega prosvetnega odseka izvedla že lani po vseli večjih krajih in naseljih Spodnje štajerske jezikovne tečaje nemščine, ki jih je prebivalstvo v velikem številu obiskovalo zlasti v zimskih mesecih, ko ni bilo dela na polju. Tako je lansko zimo obiskovalo te jezikovne tečaje vsega skupaj nad 130.000 največ odraslih kmetovalcev in kmetic. Tudi letošnjo zimo 60 tečaji ponavljajo in je Umrla Jo v starosti 74 let moja ljuba mama, sestra, teta, babica ln taSča, gospa Uršula Pukelstein roj. Kregar Pogreb ljube pokojniee bo v sredo, 20, Jan. 11)43, ob pol 5 popoldne z žal, 17. kapelice sv. Frančiška. Maša zadušnica bo v četrtek, dne 21. Januarja 1943, ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 18. Januarja 1913. IVANA por. MASIC, hčerka — in ostalo sorodstvo udeležba skoraj prav tolikšna. V Mariboru nu je sedaj štajerska domovinska z\e/a medla tudi tečaje italijanščine za začetnike. I"ečaje itulijunščinc bo vodila ga. dr. Kdith Genh -Prvi tečaj se je začel n. maja na deški meščanski šoli. /a tečaj vlada veliko zanimanje. Zahvala maršala keitla Spodnji Štajerski. .Na S|). štajerskem je prebivalstvo pred božičem z veliko vnemo nabiralo darove za vojuke ti-i fronti, lako ie bilo iz Sp. štajerske puslunih za lxižič vojakom 14 vagonov zavitkov z živili in prtboljški. šef civilne uprave Guuleilt-r dr. Uil>erreiter je sedaj prejel od vrhovnega |x>-veljstva, in sicer od gcneralfcldmaršalu Keitla /u h val no pismo, v katerem jo med drugim napisano tudi sledeče: »V imenu oborožene sili' si-dovoljujem prositi Vus, da i/rečete prebivalstvu Spodnje štajerske za te bo/ične darove iu zn toko dokazano povezanost / oboroženo silo, uiojo prav po«ehno prisrčno zahvalo.« V Slovenskih Konjicah je bilo lani 158 porodov, 05 jiorok in 81 smrti. Nus|>roti lelu 10II .n-bilo lani 11 |>orok in 14 porodov več, smrtnih jirimerov pa 10 manj, kar Je vsekakor zadovoljivo. Na Mati je bil lani znaten prirastek na porodih nasproti letu 11)41. Rodilo so je 81 otrok, in sicer 23 več kakor prejSnje leto. Prav tako ie razveseljivo število porok Poročenih je bilo 25 parov, prejšnje leto pa samo 6. Umrlo ie 48 oseb, najstarejši je bil 80 letni bivši posestnik Ignac Smeričnlk. Amaterski odri. Kakor v Slovenskih Konjicah in v Marenbergu, so ustanovili amaterske gledališke družine tudi v Rušah, v Slovenski Bistrici in v Kungoti. V okviru Domovinske zveze pri pravljajo zdaj različne ljudske predstav«. £iS*l rte tirnim / Ko sem se nekoliko privadil, sem si upal po hrano dalje v gozd. Pri neki priliki zu-slišim za seboj neko iskanje. Ozruiu se..', strah ... velika kača je skočila čez stezo zn tnenoj. Še dobro, da lite ni zaslcdovulu. Imel sem v roki samo tenko Sibieo. 20. Od takrat pred kačo nisem bil več Varen. Bila je velika nuočarka, ki me je neprestano zasledovala. Prišla je prav do koče za menoj ter napihovala vrat in sikala vame. Takrat sem se vedno umaknil na podstrešje. Nekoč pn sem jo s palico le čes-liil po glavi, nakar Sc jo nekam zgubila. Drobna Ifublfanska kronika Mhš« zndiiftnlc« za rmijko no*po te rezino .Jenko lio ob petletnici stnrli 21. t. m. ol> 8 v cerkvi sv. Nikolaja pri glavnem oltarju. ICongrciraclJa cospodov pri sv. Jožefu danes, v sredo nima rednega sestanka. Po nakaznice za semenski krompir Iz Dansko nuj pridejo interesenti z začetnimi črkami K i. M 211. t. m. na Mostni gospodarski urad Beethovnova ul. 7-11, soba St. ,"•'>. L zafietnlml črkami NOPRS pit 22. I. in. Ko boste prejeli nakaznice, se zulasito pri Sever & Komji., Aricila Bon 5 VI. simfonični koncert Jiod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo Imel naslcdn.il sporedi 1. Itellini: Uvertura k operi Norma; 2. DvoFak: Simfonija št. t, op. 88; S. Polič: Preludlj: 4. Smelima: Simfonična pesnitev; A. Musorgsklt Noč nn Lisi gori — simfonična pesnitev. Koncert lio v ponedeljek 2."). t. m. ob nol 7 zvečer v veliki unlouskl dvorani. Prflflprodoja vetoptilo v knjlitarnl Glnslmne Matice. ...... Čudno, b venrtiirlo jo tako! »Mliar v kozarcu«. Sc vedno no razumem, kar predstavljati si nc morem . . ., tako poreče inorsikdo, ki prebere In naslov. V ue.leljo o!> 5 pnpol dno no upvzorltflv tc komedije, ki nam Jo je jirlp/iivil Itokodctskl oder zn prl.icleu oddili iu razvedrilo. Opozarjamo, da si preskrbilo vstopnice v predprodnji, da bo.sie gotovo dobili prostor, »Triglavska roža«, mlatlinskn I,/M pisatelja Mirkn KuilčISa, bo v nedeljo 24. t. m. ob 4 popoldne v 1'innCiškanškl dvorani ponovno razvedrila ne snmo mladino, temveč tUdI odrasle. Ker je mnogo znnimanja zn igro, priporočamo, da si preskrbite vstopnico od četrtka daljo v trgovini SfiligoJ v KranSISkanski ulici 1, Ponesrečenci v Ljubljani: Snmskl delavec. 43 letni Afnnlzije Sarokin, se je pri sekanju močno ranil v desno nogo. — Urnd-nlkova soprOga, B3 letna Neta lložičeva, jo siiodrsiiiln na stopnicah in se liudo poškodovala na desnem kolenu. Morala je isknti zdt-nvnlško pomoč lia klriirglčnmn oddelku sploSne bolnitnle«, — Železniški kurjač, 20 letni Stnrtko Petek, sc jc pri padcu poškodoval na levi nogi. Opozorilo davčne upravo Opoiar.lfl.lo se ponovno vsi davkoplačevalci, da dkvčnl IzvrSovnlol-cksekutorJI niso poublatčeni sprejemati denarja ter 110 smejo izdajati pnlintnle m plačila raznih davkov In t/iks. Uavkoplnčeviilcl torej v nobenem primeru 110 smejo plnSevatl raznih davščin in takse v roke izvrševalcev. Kdor bo kljub temu izročil denar kakemu davčnemu Izvrševalcu, duvč.na uprava za mesto v Ljubljani takega plaMla tio bo priznala. — Dnvko-plačovalcl naj se po^lužijo čim več poštnih jioložnlc oziroma naj plačujejo direktno pri blagajni davčne uprave proti pobotnici, ki mora biti opremljena z okroglim žigom. Gledališče OPERA. Sreda, 20. januarja ob 17: »La ilolicme«. Bed Sreda. — Cotrtek, 21. Januarja ob 17i »Thnls«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Petek, 22. januarja: Zaprto. — Sobota 23. januarja ob 17: »Ileg Iz seraja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Nedelja, 21. januarja 0I1 Hit »Trnvlata«, 1110. predstava. Izven. Cene od 24 lir navzdol. O. Pucclnl: »I,a Itohcme«. Opera v štirih slikali. Osebe: Kudolf — LlpuSček, Marcel - Janko. Schounlird — Dolničnr, Collin — Betelto. Mimi — Vidalijovn, Musetle — Polajnarjev«, Ilenolt — Zupan, Alctndor — Anžlovar. Dirigenti I). Zeltroi rcP.ija in sce-nai C. lielieveei zborovodjo! R. Simonittl. Opozarjamo na četrtkovo predstavo Mnsseoetove opere »Tltals««. ki bo Izven abonmaja. Ker vlada za to uprizoritev nenavadno zanimanje in je vedno razprodana, hodo imeli v četrtek vsi tisti, ki doslej niso mogli dobili vstopnic, priložnost, dn si ogledajo predstavo. Ker .1» notni materisl za Thnls« ua razpolago le do konca Januarja, bo tn predstava kmalu odigrana, zato opo- zarjamo vso, ki so zanimajo zanjo, naj jo ne zamude. OKAMA. Sreda, 20. Januarja ob 17..10: »Veliki miiž«. Krstno predstava. Bed Premierskl. — četrtek, 21. jaiuiurja ob 17..Tli »Oče«. Iled Četrtek. — Petek. 22. januarja ob I9i »Gradbenik Solncs«. Izven. Zelo znižano cene od 12 lir navzdol. — Sobota, 23. januarja ob 17.30! »Zaljubljena iteml*. Bed Premierskl. Zanimiv dogodek v Drami, Danes zvečer bo krstna predstava novo komedijo, ki Ju jo napisala dr. Ljubo Premieri Veliki mož . Dolo ima tri dejanja, ki se vršijo v Ljubljani. Igra predstavlja satiro na literarno življenje. Igrali bodo! Praznile — Cesar, PraznlkOva — Starčevn. Nml« — B.isbcrger-jeva, Zorin — Presetnik, K resni M — Kakrst, Vrhunec — VI. Skrblnfek, Volilna — Peček, Močerad — Košuta, 1'lvnik — P. Kovlč, Volk — Lipah, Lisjak — J. Kovlč, Modrijan — ftnztrcsen, Sknza — Bratina, Grnjšck — BlaS, Mogočtiik — Dfcnovec, Milka — Saiiclltovit, komisar — CorlnSek. IJežiser: MIlan Ski-binšek. Naznanila liOKODELSRl ODEK. Nedelja, 24. Jfl-niiflfja ob 9 popoldnci »Vihar v koznrcit«, Prudproduja vbIopmiu um dni, predstav« od 10 do 12 ln dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. RADIO. Srciln. 20. Januarja: 7.30 Operetna glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — k'.2ll PloSče. — 12.311 Poročilu v slovenščini. - 12.45 Lahka glasba. — 13 Na poved časni poročila v italijanščini. — 13.1.') Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Kil v slovenščini. — 13.10 Vojaško pesmi. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Pisana glasilu, - 14.30 Koncert kmečkega tria. — 1.) Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časti; poročila v Italijanščini. — 17.15 Pesitll in 1111-pevi. — 17.35 Komorna glasba. — 19 Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Stanko Leheti. — !!l.:n> Poročilu v slovenščini. — 111.45 Simfonična glasba. — SU Napoved časa; poročilu v it.ilijnnščinl, — 20 211 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Itailio zn družini). - 21.15 Operetna glasba. — 21.35 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno. — 22.15 Orkester (Jetra vodi dirigent ilarzizzti. — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKAIINE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoll. Blelvvelsova c. <;; mr Hoče v tir. Celovška C. 62; mr GflrlUs, Moste, 2a loJka C. 47. Toizvcdovanja Izgubila sem pri Glavni pošli gostilni-čarsko koncesijo glasečo sc na Ime Kr. Križ. osebno Izkaznico ln oblačilno tliikiunico »lase,'! se na i i n« Aniiru Jšriž Najditelja pro slin, dn najdeno oildo proli visoki nagradi v upravi »Slovenca«. A. Fogazzaro: 87 Palača ob tezeru »Pojdite 7. menoj!« »Takoj moram prebrati,« je dejal Nepo ves zmeden »Vedeti hočem v čigavi hiši sem.« Odšla sta skupaj iz sobo. Tudi župnik je dokončal molitve. Molče je stal še nekaj časa ob postelji, nato se je poslovil od Ivanke, ki ni mogla spregovoriti niti besedo. • Don Inocencij je stopil na hodnik, ki je bil popolnoma v temi. Nekaj časa je taval naprej, potem pa je obstal in začel razmišljati ali naj se vrne po svečo. Tedaj pa je iz zgornjega nadstropja zaslišal krike in tožeče glasove Slišal je tudi nekaj besed, a ni jih mogel razumeti. Spoznal pa je Marinin glas. Nihče ji ni odgovarjal Zaslišali so se enagli koraki, nato pa je bilo zopet vse tiho V pritličju je bilo vse mirno. Kal se je godilo tam zgoraj? Zopet so se zaslišali kriki in stokanje. Don Inocencij. ki je ostal miren oh smrti in ob Marininem nastopu, se je zdaj začel vznemirjati. Zojiet so se zaslišali nagli koraki v zgornjem uadstropju, nato je nekdo pritekel po stopnicah. »Luč!« je dejal don Inocencij. »Moj Bogi« je vzkliknil tistL, ki je v temi tekel | ■ stopnicah. Župnik je spoznal Rika in ga poklical, a zaman. Sol je naprej kar na slejx>, odprl neka vrata in 60 znašel v loži. »Uospod župnik!« je vzkliknil lii ko in hotel steči naprej. Ura je bila dve. Bilo je precej hladno. Nebo se jo zopet pooblačilo, mesec je le od časa do časa pogledal izza oblakov. »Počakaj nekoliko!« je delal župnik. »Kam hitiš?« »Po zdravila grem.« »Kaj se je zgodilo?« »Ali ne slišite?« Zopet se Je zaslišalo vpitje. Duhovnik se ie približal ograji in pogledal navzgor, kjer je bilo okno na vogalu razsvetljeno Kriki so prihajali odtod. Zdeli so se kakor zmerjanje, očitki, nato tožba in končno so prenehali. »Gospa Marina je.« jo tiho dejal Riko. »Zdi se, kakor da bi bila zblaznela Zdravnik in gospod Silla sta pri njej. Neprestano zmerja gospoda Silla.« »N| nikogar drugega?« »Tudi moja mati je zgoraj. Fani je prišla samo za trenutek, je takoj zbežala.« »Kaj pa greš iskat ti?« »Ne vem. Zdravnik mi je napisal listek in mi naročil, naj pokličem Lojzko. da bo ostala pri bolnici. Don Inocencij je vzel pismo iz žepa, ga dal dečku in mu rekel: »Nesi to pismo v sobo gospoda Silla, nato bova odšla skupaj.« Tudi v drugem delu hiše se je tedaj zučul zamolkel ropot Skozi vrste se |e videla svetloba in se je slišalo šepetanje. Na stopnicah sta župnik in Riko dohitela Momola. ki je nosil svetilko. »Morda gremo,« |e dejal. Nista mu odgovorila. Ko sta dospela do izhoda, je Riko stekel naprej, da izvrši, kar mu je bilo naročeno, župnik pa je počasi krenil proti vrtnim vratom. Tu je srečal Steineggeja »Vj tukaj!« je vzkliknil. »Zvon, slišal sem zvon,« je odvrnil Steinegge z ginjenim glasom »Kako strašno je to! Jokati bi moral za tem možem.« Obiel je duhovnika in s težavo zadržal ihte-nje. Nato je pristavil: »Ali greni lahko naprej? Ste videli gospod Silla?« »Hml« je dejal don Inocencij. »Pa še kako!« I11 pripovedoval mu ie vse, kar se je zgodilo in kar mu je povedal Riko Steinegge je bil ves razburjen. Skoraj ni utegnil čakati, dn bi don Inocencij končal. Skoraj stekel je proti hiši. odkoder je prihajal vrtnar ki se mu ie očividno zelo riiudilo in ki starca niti ni spoznal. Na stopnicah le srečal Fani in Kati. Fani je jokala in neprestano ponavljala: »Hočem proč odtod, hočem proč odtod!« »Sai boste šli, draga,« jo je mirila Kati. »A zdaj vendar ne morete zapustiti svoje gospodinjo v bolezni « »Me nič ne brigal Proč hočem!« »Moi Rog moi Bog!« je zastokala Kati in pogledala Steineggeja, kj se iima je umaknil k ograji in Ju gledal začudeno Hotel jo je nekaj vprašati, ko je nenadoma zaklicala grofica Foska z vrha stopnic: »Momolo! Kje je Momolo?« »Takoi. blagorodjel« je odvrnila Kati in odhitela navzdol s Fani Steinegge pu je odšel navzgor. »Momolo,« je dejala grofica, ko je zagledala Steineggeja in je v prvem hipu mislila, da je služabnik »Je oni dobro razumel? Voz mora bili tukai ob šestih Ah' oprostite!« »Odhajate, gospa grofica?« »Da Proklet bodi trenutek, ko sem prvič stopila v to hišo.« Nppo ie poklical inater z vrat salona Skozi odprta vrata je Steinegge videl odvetnika, ki je sedel pri mizi in imel pred seboj več pol papirja. Grofica ie vstopila v salon, Nepo pa je zaprl vrata Steineggeju na obraz Ta ie odšel » ložo, kjer le naSel Vezza. naslonjenega na ograjo Približal se mu ie g klobukom v roki da bi govoril z niim Vezza pa mu je namignil, naj molči in prisluhnil. Otok Reunion Angleži so pred Kratkim zavzeli otok Reunion, ki leži v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Ta otok, ki jo bil pred Dritansko zasedbo v posesti Francozov, je nedvomno eden najlepših in najbolj idiličnih točk našega planeta. V samoti neizmernega oceana se otok Hčunion dviga iz vode kakor smaragd sredi topazov. Zaradi bujnega rastlinstva je kakor en sam vrt. kjer ie vse polno rož, sadnih dreves in orjaških rastlin, ki jih majejo lahne oceanske sapice. V tem raju na zemlji pa žive skoraj izključno le ... interniranci. Francoska vlada je :z tega koščka zemlje, ki se zdi, kot da je izgubljen v neizmernem morju, napravila pravo zlato kletko. Interniranci žive v pravem udobju sladkega brezdelja. Na otoku so celo kavarne, kinematografi in razna zabavišča Za razvedrilo so jim razne športne vaje in ljubki sprehodi ob morski obali Med njimi so neliateri, ki imajo celo prijazne^ vile, vplivnejše osebe pa imajo tudi jk> več služabnikov. Edino, česar nimajo, je svoboda. Nikdar 6e ne smejo oddaljiti od otoka in morajo poslušati vljudne ukaze svojih paznikov Tu so z'.asti politični interniranci. med njimi tudi več takih, ki so imeli v zgodovini važno vlogo Tako prebiva na otoku Rčunion že več desetletij Ranavalona, bivša kraljica na Madagaskarju, ki so je polngoma sprijaznila s svojo usodo in se končno poročila z nekim francoskim orožnikom. Odstavljena kraljica živi na otoku že od 1. 1805. Istega leta je bila internirana na ta otok tudi druga ugledna oseba. Terii Nue Tahiti Poinare, lepa nečakinja zadnje tahitske kraljice. Tej daje francoska država mesečno 075 frankov pokojnine. Tu je tudi bivši sultan svoti] družini. Njegovi otroci se oblačijo po najnovejSi pariški modi. sam pa še vedno nosi »burnust. (CE.) Slepota - ozdravljiva Očesne roženice mrlicev presajajo v oči slepcev »Klinische Wochenschrift« piše v eni svojih zadnjih številk o velikih uspehih, ki jih je na polju zdravilstva zadnje čase dosegel prof. VVeg-ner. Mož je namreč začel delati drzne poskuse, kako presaditi roženico iz očesa človeka, ki je pravkar umrl, v oko slejica. Prof. Wegner je doslej naredil že dvajset takšnih |>oskusov in pravijo, da se samo trije niso posrečili. Najlepše so takšne operacije uspele v tistih primerih, ko je prof. \Veg11er vzel roženico iz očesa kakšnemu zelo staremu človeku, starčku nad 80 let. Zdravljenje je bilo v takšnih primerih sicer nekoliko počasnejše in je bilo treba več časa. da je slepec 3 tujo roženico v očesu spet spregledal, n je bilo kljub temu še najbolj zanesljivo in uspešno. Javljamo žalostno vest, dn jc umrl gospod Viljem Morhacher nadpivovar Delniške družbe pivovarne Union S pokojnim je izgubilo podjetje pridnega sodelavca, nameščenci pn dobrega tovariša in skrbnega predstojnika. Pokojniku bomo ohranili trajen, časten spomin. Ljubljana, dne 19. januarja 1943. Ravnateljstvo, nameščenci in delavstvo Delniške družbe pivovarne »Union« T Umrl nam je v 84. letu svojega življenja, po dolgi mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, naš predobri in nenadomestljivi soprog, oče. dedek, prudedek ANTON MAIER šolski nadzornik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 20 januarja 1943. ob 15. uri z Zal. iz kapelice sv. Jožefu, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se nn željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo. Ljubljana. 19. januarja 1943. Žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežnlostno vest, da nam je v 65. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, umrla naša ljubljena soproga, predobra muli in sestra, gospa soproga mizarskega mojstra Pogreb predrage pokojnice bo v sredo dne 20. januarja 1943. ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Pavšičeva ulica 29, na pokopališče v Dravi Je. Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Žalujoči: Ivan, soprog; Franc, Ivan, Alojzij, sinovi; Marija, hčerka — In sorodstvo. • Zapustil nus je danes naš ljubljeni mož, očka, brat in svak, gospod Viljem Morbacher nadpivovar pivarne »Union« v 61. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. januarja 1913, ob treh popoldne 7. Zal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Leipzig, dne 19. januarja 1943. Žalujoči: Josipina, žena; 7oiica, Vili, Oskar, otroci; Oskar, brat, Marija Kner, svakinja. Gdgar Wullace: 51 Skrivnost skrivljene sveče Roman Salvolio ni posnemal strogosti svojega gospodarja. V Karovi odsotnosti je prirejal na njegov račun manjše orgije. Iz Drača si je pripeljal baletke, ki naj bi ga zabavale. No svoje bankete in zabave jc vabil ugledne sosede, zakaj v palači je bil, ko ni bilo Kara, najvišji gospod. Tisto noč so svojo zabavo potegnili dlje ko navadno. Sodeč po svetlobi, ki je že prodirala skozi okno, je moralo biti okoli štirih zjutraj, ko so se okovana vrtita odprla in je vstopil ko mnvra pijani Salvolio. Zdelo se mi je, tla je imel s seboj eno izmed baletk, ki bi si pač rada ogledalu vse prostore v palači. Obstal je precej časa ob vratih, govorec brez zveze v nekem jeziku, ki je bil najbrž turški, ker nisem razumel ne ene besede. Dekle, kakršna koli je bila, je bila nekoliko prestrašena, kakor se mi je zdelo. Razumel sem. zakaj se mu je odtegovala. Oklepni io je z roko okoli života in se naslanjal nanjo. Strahu niso izražale samo njene oči, ki jih jc »snko toliko uprla vame, temveč ves njen obraz. Povedati moram njeno zgodbo. Ni spadala v tiste kroge, iz katerih je Salvolio dovajal v palačo baletke, da bi zabavale njega in njegove goste. Bila je hči nekega turškega trgovca iz Skadra. ki se je spreobrnil in postal katoličan. Oče sc je po prvi balkanski vojni preselil v Drač in tu je Salvolio videl dekle. Ne da bi poznul očeta, ji je začel po svoje dvoriti, dokler je ni pregovoril, da je prav tisti dan zbežala od doma in prišla k svojemu nesrečnemu ljubčku v palačo. Povedal sem vam to. ker je odločiluega pomena zu moje nadaljnje življenje. Dekle je bila torej prestrašena in je skušala zbežati iz celice. Najbrž se je bala raz-kuštranega jetnika, u gotovo tudi pijanca ob sebi. Salvolio po ni maral oditi, ne da bi prej pokazal svojo oblast, Zibajoč se je približal do mesta, kjer sem bil zleknjen, vihteč za vsak slučaj v roki dolg nož, in me začel izzivajoče zmerjati, česur sem bil pa že navajen. Potem me jc kakor slučajno brcnil v rebra, ob čemer pa tudi nisem občutil kake posebne bolečine in ne ponižanja. Salvolio je že prej tako ravnal z menoj in sem se že utrdil. Sredi njegove vneme sem zapazil za njim še neko pričo nenavadnega prizora. Dekle je bila ob. pragu in se je umikala proti vratom, gledajoč s sočutjem in obupano prizor Salvolijevega nasilja. Potem se je naenkrat pojavil zu njo neki visok Turek. Sivo brado je imel in je grozno gledal. Dekle se je obrnila, ga zagledala in odprla usta. da bi zakričala, a prišiec ji je dal znamenje, naj molči ter pokazal nu temo, ki je bitu zunaj. Brez besede sc jc pomaknila k njemu ne da bi njeni sandali povzročili začudenje v mojih očeh, da je prestal in se obrnil. Stari Turek je stopil za korak bliže, go objel 7. levico in bila sta kakor smešen pur, ki hoče zaplesati valček. lurek je bil za celo glavo višji kakor Salvolio in je moral biti neznansko močan. Gledala sta si iz oči v oči in medtem ko se je Salvolio naenkrat zavedel, ga je Turek lepo sunil ijicd rebra... Tako se mi je vsaj zdelo, a Salvolio je grozovito zakašljal. omahnil v Turkovih rokah in se zgrudil na tla. Turek se je sklonil, očistil dolgi nož v Salvolijevem jopiču in ga nato spruvil za pas. Potem je z očmi ošviguil mene, stopil proti vratom, a se ustavil, pomislil in se ozrl. Rekel je nekaj [K) turško, cesar nisem razumel, potem pa jc spregovoril francoski. »Kdo ste?« me je vprašal. Povedal sem mu, kolikor se je dalo na kratko. Tedaj se je vrnil, pogledal verige in okove, ki sem jih imel na nogah, in je zmajal z glavo. »Nikdar bi se jih ne mogli oprostiti,« je rekel. Prijel je precej dolgo verigo, jo ovil dvakrat okoli roke. dal pod koleno ter jo sunkoma povlekel k sebi. »Krak!« se je zaslišalo in veriga je bila pretrgana. Ovil mi jo je okoli pleč in me dvignil. »Ovijte si verige okoli života, efendi,« mi je rekel, pa še vzel izza pasu revolver in mi ga dal. »Preden se vrnete v Drač. bi ga še potrebovali.« je pripomnil. Zu pasom je imel polno orožja — še trije revolverji so mu ostali, kakor sem videl. — Očividno je prišel pripravljen da bi se bil. Skrivaj smo prišli na cesto v lepo prostost. Bilo je drugič v osemnujstih mesecih, da sem bil spet na zraku in kolena so se mi klecala od šibkosti in razburjenja. Stari je bil zaprt za seboj vrata ječe in šel naprej, da bi poiskal dekle, ki ga je čakala ob jezeru. Tiho je ilitela. a ko ji je nekaj zašepetal, je prenehala z jokom »Moja hči nama pokaže pot.« je rekel. »laz teli krajev ne po/.tiam. ona pa še predobro.« »Do povem na kratko,« je nadaljeval L.ex-man, »popoldne smo prišli v Drač. Nič nu« niso zasledovali Moje odsotnosti in Salvolije-vega trupla niso odkrili do poznega popoldne Spominjate se, da razen Salvolija ni smel nihče v mojo ječo. Zato si ni upal nihče v njej kaj iskati.« Stari me je pripeljal v svojo hišo, ne da bi nas kdo opazil, nakar je dal poklicati nekega svaka ali katerega sorodnika, da bi me rešil ikovov Moj gostitelj je bil Hussein Elfendi. Še tisto noč smo odšli v manjši družbi, da bi obiskali nekega starčevega sorodnika. Bal se je posledic svojega dejanju in zato je iz previdnosti hoteč, če bi bilo imtrebn. poiskati zavetje pri kakem še bolj divjem turškem plemenu, ki bi ga ščililo- Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centii