A. SED VENSKI apmnmEEvmcc G I A Leto VL, št. 69 I L O O S V O 0 L N F R Ljubljana, torek 10. julija 1945 S mri fašizmu — svobodo narodu o n t e g————taanT*-**^!^.. ■ -•*: tv-samana—asas»BjK Cena Din 1.— psstmsllte! Pred nekaj dnevi je beograjska »Borba« objavila članek o vojni škodi, ki so jo v Jugoslaviji povzročili okupatorji. Uničili so približno 350.000 kmetij, polovico živine, 15,000.000 sadnih dreves in nad 84.000 hektarjev vinogradov. Sama v mestih je bilo porušenih nad 70.000 zgradb. Več mesi, trgov in vasi je bilo zravnanih z zemljo; spomnite se Podgorice, spomnite se Dražgoš in drugih krajev. Četrtina vse industrije je uničene. Nemci so odpeljali lokomotive in prevozna sredstva, razrušili železniške mostove, postaje, proge, predore. In k vsemu temu dodajmo še najtežjo številko: naših mrtvih je 1,401840 civilnih oseb in 2S3.54C vojakov. Oglejte si te suhe in mrzle številke ter si jih zapišite v pamet in v srce. Zapišite si jih še prav posebno vi, nergači in špekulanti, ki ste štiri leta sedeli križem rok, a zdaj čvekate, da vam manjka to in ono. Mar je že kdaj naša domovina dala take žrtve? Nikdar! Zato pa tudi dobro pomislite, preden zinete. Ne pozabite: če vaša hiša še stoji — je v domovini nad 70.000 domov, ki so porušeni do tal; če je železniški most blizu vas nepoškodovan — jih je na stotine, M so porušeni; če mimo vaše hiš»? že niti vlak — je še stotine kUomctrov razrušene proge, In tudi za popravljene proge ni dovolj lokomotiv ir. voz; če vam manjka vina .in mesa — je na desettiso»2e delavcev in kmetov, ki opravljajo najtežja dela ob vodi In brezmesni hrani. Pomislite đe-bro, potrkajte s! na prsj is: sklenite, da boste manj nergali in več delali. Oglejte s' prav posebno zadnjo številko ter si jo zapišite v pamet in v srce. V tej številki se tudi naši očetje In naše matere, ki so umrli strašne smrti v krematorijih po taboriščih; med njimi so naši bratje in sestre, ki so padli v boju. Številke so mrzle in neme, toda če dobro pomislite, bcste zagledali blede in odločne obraze naših junakov, ki junaško prenašajo strašna mučenja na policijah in v ječah; In če dobro prisluhnete, boste slišali presunljivi jok otrok, ki so jih nacistični krvniki aa Štajerskem zaprli v vagone, kjer so nmrii strašne smrti, medtem ko so njihove matere morale v suženjstvo v daljno Sledjo, očetje pa v nemške tovarne ia na nemška polja. Kdo naj prešteje vse rane, vse ndaree, ki so s-iriti v tej številki? Kdo naj šteje vrste talcev, Id so zravnanega eeia stali v jutranjem mraku pred puškami? Kdo ne vidi obe-šeneev po drevesih in drogovih? in kdo ne ve ra naše partizane, ki so padli v bitkah! Vse to je živo in mora biti živo pred našimi očmi. Milijon šesistopedesettšsoč živih je dalo svoje življenje za našo veliko zmago — za našo svobodo. In kdaj je zdaj naša naloga, naloga nas živih?. Slabo narodu, ki k! zdaj sedel na svoje lavorike In reke!: »Hvala bogn, ©prav® smo. Zdaj pa počitek.« Nlkarte reči: »Dovolj sem žrtvoval, izgubil sem brata, tri leta sem se boril, hiša mi je pogorela, zdaj grem na svoje.« Ne! Kajti prev s tem, da se boš izogibal dela, da se boš branil sprejeti odgovornosti v odborih, prav s tem bi utegisšie postati vse tvoje žrtve zaman; prav s tem bi izdal svojega mrtvega brata. Naša naloga je, da smo naših žrtev vredni, to pa se pravi, da bomo izgradili In utrdili domovino, za katero so dali svoje življenje. Naših mrtvih moramo biti vredni, kajti velik greh bi bil in utegnilo bi hiti usodno za naš narod, če bi po nemarnem, če bi zaredi pomanjkanja budnosti, če bi zaradi malomarnosti, zapravili te velike žrtve, ia bi bili zaradi tega naši otroci spet postavljeni pred tako strašni boj za narodov obstanek kakor smo bili mi. Ta boj smo izbojevali. Zato pa nam naši mrtvi narekujejo, da moramo to veliko zmago ohraniti — ohranil' pa jo bomo predvsem z delom. Naši mrtvi so dali svoje živi jen je, da je naša domovina svobodna, mi pa bomo dali naše žulje, da bo naša domovina svobodna ostala. V soboto, na srbski narodni praznik, je marša? Tito dejal v svojem govoru na Kosma j ti, »da ne more nihče zanikati, da je Jugoslavija v tej vojni dala sorazmerno s številom svojega prebivalstva in s svojimi močmi največje žrtve v Evropi.« Res je, dali smo največje žrtve v Evropi. Te naše žrtve bomo ohranili v svojih srcih v večnem spominu, kajti v naših srcih je prostor za vse, kar nam je na jura'j s. Predragoceni so nam, da bi se bahali z njimi in da bi bodili z njimi na diplomatski sejem barantat za naše pravice. Ne! Pač pa nam ti naši dragi mrtvi dajejo pravico, da bomo mi živi dosegli naše pravice in da nam nihče ne bo smel kratiti ne naših ljudskih svoboščin in ne naše zemlje. c. m. b. Beograd, 7. julija (Tanjug). Predsedstvo makedonskega »Sobranja« je z odlokom cd 1. julija ukinilo zakon o sodiščih narodne časti. Isto je storilo tudi z odločbo od 1. julija predsedstvo črnogorske narodne skupščine. Nova Runnuiija Uspehi štirimesečnega delovanja Grozeve vlade: sodelovanje med Rramutl in Madžari, izvedba agrarne ref orme, očiščenje državnega aparata, kaznovanje vojnih zločincev Moskva, 8. julija (Tass). »Izvestja« objavljajo članek Vilkovana o uspehih štirimesečnega delovanja vlade Petra Groze v Rumuniji. članek pravi: »Dejstva zadostno potrjujejo, da je Grozova vlada v krat kem razdobju dosegla znatne uspehe. Za njen prvi uspeh moramo smatrati vzpostavitev rumunske uprave v severni Transilvaniji. Grozova vlada si je nadela visoko nalogo, da podeli vsem transilvanskim prebivalcem enake pravice in da izbriše znake tamkajšnjega rumunskega fašizma in madžarskega šovinizma. Dejstva kažejo, da je Grozova vlada držala svojo besedo. To potrjuje razdelitev zemlje po enakem merilu med madžarske in rumunske kmete, vabilo Madžarom, da zasedejo nekatera vodilna mesta v transilvanskem upravnem stroju, ustanovitev madžarskih šol in zakonito dovoljenje madžarskih demokratičnih organizacij. Ta dejanja so ustvarila temelje za mirno sožitje in sodelovanje Madžarov in Rumunov v severni Transilvaniji. Posledica pogojev, ki so bili ustvarjeni za nove medsebojne odnošaje med Madžari in Rumuni, je dejstvo, da poizkušata sedaj obe deželi najti pota za iskreno zbližanje in sodelovanje. V razgovoru z dopisnikbm nekega madžarskega časopisa je Groza izrazil željo, ki nima predhodnice v zgodovini rumunsko-msdžar-skih odnošajev, da naj se ukinejo potni listi in vizumi med Rumunijo in Madžarsko, in da naj se zagotovi popolna svoboda gospodarske in kulturne izmenjave med obema deželama, ki sta si bili v preteklosti vedno sovražni. Drugo dejanje rumunske vlade, ki je odločilne važnosti za bodočnost dežele, je izvedba agrarne reforme. Zakon o reformi, ki ga je objavila Grozova vlada, je zelo dalekosežen in demokratičen. Ta reforma zadaja konec mogočnosti romunskih zemljiških posestnikov, ki so bili vedno branik nazadnjaštva in vsakovrstnega fašizma v deželi. .Tretje njč manj važno dejanje Grozove vlade je bilo korenito očiščenje državnega stroja in kaznovanje vojnih zločincev. Ru-mnnsko notranje ministrstvo, ki so ga podpirale demokratične organizacije in široke množice, je polovilo ne samo številne znane hitlerjevce, ampak tudi mnogo preoblečenih nemških častnikov, ki so se radi prizanesljivosti prejšnjih oblastev prosto gibali po deželi. Vilkovan omenja vladne ukrepe za pobijanje gospodarske razmajanosti in vojnih posledic ter piše: »Gospodarski položaj v Rumuniji je še vedno napet In igra razen dejanskih vzrokov pri tem važno vlogo tudi premišljeno sabotiranje gotovih zločinskih nazadnjaških življev. Vendar je vlada trdno odločena, da s podporo množic odstrani te zapreke. Delovanje Grozove vlade za izboljšanje gospodarskega stanja dežele že kaže učinke, v glavnem po zaslugi velikodušne podpore Sovjetske zveze.« Pisec naglasa, da uživa sedanja romunska vlada podporo večine rumunskega ljudstva in navaja številna dejstva, ki to dokazujejo. Zadnji, vendar ne najmanj važni činitelj, ki je odločil izpremembo političnega položaja v Rumuniji, je bila zmeda, ki je vladala v tako zvanih zgodovinskih strankah Maniu-a in Bratianu-a. Maniu-jeva stranka, ki so jo podpirali kmetje, se je sedaj v očeh kmetskih množic onemogočila. Nova kmečka organizacija »Poljedelska fronta«, ki ji načeljuje Peter Groza, postaja prava, množična stranka, ki zastopa koristi romunskih kmetov. Kar se tiče položaja Dinuja, Bratianu-a in liberalcev, je postalo na zadnjem kongresu Ta-tarescujeve narodne liberalne stranke, ki se je odcepila od Bratianujevega vodstva, jasno, da lahko ta smatra svojo kariero za končano. Maniujevi in Bratianujevi agenti so prorokovali neuspehe in propad Grozove vlade. Sedaj, po štirih mesecih, lahko vsakdo vidi, da se je zgodilo prav nasprotno. Za Grozovo vlado stoji ljudstvo, ona uživa podporo vseh resnično demokratičnih skupin in strank, one, ki so poizkušali sabotirati rehabilitacijo dežele, pa so vrgli preko krova. Pri svojih dejanjih so si sami sneli maske ter so s tem dali ljudstvu možnost, da vidi tudi, kakšni so bili njihovi obrazi v preteklosti. Medtem pa Grozova vlada koraka naprej in je njeno delovanje v prid večini rumunskega ljudstva. Nov sporazum m®i Poljsko in Sovjetsko zvezo ^eselitev irarc«Iis©sft*1!5> sstastjšias — FcgssJ&a pffisSpIsaxsa 6. jas&Ifa 1945 Moskva, 7. julija. Nedavno so bila pogajanja med vic do sovjetskih socialističnih republik in začasno vlado narodne enotnosti poljske republike glede skler.dtve sporazuma, po katerem bi imele osobe poljske in židovske narodnosti, ki prebivajo v Sovjetski zvezi, pravico, da s» odrečejo sovjetskemu državljanstvu in odidejo na Poljsko. Osebe ruske, ukrajinske, beloruske in litovske narodnosti, 1$ prebivajo na ozemlju Poljske, pe bi imele pravico odreči se poljskemu državljanstvu in se preseliti v Sovjetsko zvezo. Kot posedica teh prijateljskih pogajanj, ki so potekla v duhu medsebojnega razumevanja, je bil 6. julija v Moskvi podpisan sporazum. Osebe poljske in židovske narodnosti in njih družine, ki so bile 17. septembra 1939 poljski državljani, imajo pravico, da se odrečejo državljanstvu SSSR in se preselijo na ozemlje Poljske; prav tako imajo osebe ruske, ukrajinske, beloruske in litovske narodnosti ter njih družine pravico, da se odrečejo poljskemu državljanstvu in preselijo na ozemlje SSSR. Slično pravico imajo tudi osebe poljske narodnosti, omenjene v odlokih predsedrdštva vrhovnega sveta SSSR z dne 22. junija in 14. julija 1944. V smislu sporazuma sta izstop iz državljanstva in preselitev iz ene države v drugo prostovoljno: Sporazum določa nadalje, da imajo izseljenci pravico, vzeti s seboj svojo imovno in sicer sme vzeti kmetska družina s seboj imovino v teži, ki ne presega 2 toni, meščanska družina pa eno tor.©. Osebe specialnih poklicev so poleg tega upravičene odnesti vse instrumente, ki jih rrbijo pri izvrševanj-u svojega poklica. Izseljenci smejo nadalje odnesti s seboj 1000 zlotov oziroma 1000 rabljev. Imenovana bo mešana sovjetsko-poljska komisija s sedežem v Moskvi, ki bo urejala KonSGraica aktivistov radgonskega podroSJa Radgona, 7. julija. (Tanjug) V Radencih se je vršila konferenea aktivistov protifašističnega odbora radgonskega okraja — levi breg Mure, kateri je prisostvovalo veliko število meščanov tega kraja. Na konferenc: so razpravljali o novih gospodarskih vprašanjih, v prvi vrsti pa o vprašanju agrarne reforme. Delegati so odločno zahtevali, da se kaznujejo vsi narodni izdajalci in okupatorski pomagači. Na koncu so predstavniki protifaš:stičnega odbora »levi breg Mure-Radgona« ponovno izjavili, da žele prikliučitev k novi federativni Jugoslaviji. S konference so poslali narodni vlad: Slovenije naslednjo resolucijo: »Protifašisti radgonskega okraja, Slovenci in Avstrijci, ki smo se udeležili kot gosti konference izvajanje tega sporazuma. Komisija lahko imenuje svoje zastopnike za kraje, kjer se bodo v smislu sporazuma zbirale osebe, ki se nameravajo izseliti. Sedanji sporazum ne izpremirfl'a določb, pogodbe, sklenjene 9- in 22. septembra 1944 med vladami ukrajinske, beloruske in litovske sovjetske socialistične republike na eni ter poljskim narodno osvobodilnim odborom na drugi strani in ki določa vzajemno preselitev ukrajinskega, beloruskega, ruskega, litovskega, poljskega in židovskega življa. Sporazum sta podpisala pooblaščenec vlade SSSR, namestnik ljudskega komisarja zn zunanje zadeve Višinski in pooola-ščenec začasne vlade narodne enotnosti poljske republike, veleposlanik poljske republike v Moskvi Modzelewski. Navali«ja prissiasija psljsfce vissSe Varšava, 9. jul. Poljsko vlado so priznale tudi Kanada, Italija in Danska. Fatisfeo-fasgcsSsvaaslGO sssSeSsvassfe London. 9. jul. Po poročilih poljskega radia je Jan Karol V/ende, pred kratkim imenovani poljski veleposlanik v Jugoslaviji, izjavil pred odhodom v Beograd, da namerava Poljska vzpostaviti čim tesnejše politične, gospodarske in kulturne sveze z Jugoslavijo. Poljska lahko izvaža v Jugoslavijo najboljši premog, koks, sol, cement, tekstilne izdelke, usnje in proizvode šlezij. ske težke industrije kakor n. pr. jeklene izdelke, ki morejo služiti za obnovitvena dela. Jugoslavija lahko pošilja v zameno rude, kovine, kože in drugo blago. aktivistov osvobodilne fronte v Radgoni, Vam pošiljamo v imenu aktivistov naših krajev, ki so še vedno pod Avstrijo, tople in bratske pozdrave v nadi, da boste podprl: naše upravičene želje in zahteve protifašističnega prebivalstva, ki zahteva priključitev k svobodni združeni Sloveniji v okviru federativne demokratične Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Bratski protifašistični odbor Radgona-levi breg Mure. President Tnmaii na pst! v Besrlfa Washington, 9. jul. (o) (Ex. T.) Predsednik Združenih držav Truman je v spremstvu 100 svetovalcev, strokovnjakov in uradnikov odpotoval na konferenco tako zvane »Velike trojice« v Berlin. Truman bo približno 5 do 7 tednov odsoten in bo izkoristil to priliko tudi za uradni obisk v Parizu in Londonu. Marls! Jisgcslavife Uto je govoril na Kosmajn ob obletnici prvega upora v Srbiji proti okupatorju 7. julija 1941 — Govor objavljamo na 2.strani Prvi kongres Osvobodilne Sronte Slovenile Dne 15. in 16. julija 1945 bo v Ljubljani prvi kongres Osvobodilne fronte Slovenije. Sklicuje in prireja ga izvršni odbor OF Slovenije. Kongres OF bo imel velik pomen za razvoj in utrditev7 naše vsenarodne politične organizacije, za utrditev in razvoj političnega življenja vseh jugoslovanskih narodov v duhu enotnega narodno osvobodilnega programa, kakor tudi za ureditev celotnega našega ■državnega življenja. Zato poziva Izvršni odbor O svobodilne fronte Slovenije vso slovensko javnost, da podpre v celoti delo vseh organizacij in odborov, ki jim je poverjena priprava kongresa. IOOF naproša vse organe naredne oblasti in predst avnike vojske na teritoriju Slovenije. da nudijo za pripravo kongresa vso potrebno pomoč. Ker bo kongres v Ljubljani, zato se IOOF še posebe? obrača na prebivalce naše prestolnice s prošnjo, đa z razumevanjem in požrtvovalnostjo podpro delo prirediteljev. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda Skupščina pf&tiiašMIiilfe sfg&aliasif ¥ Trstu Beograd, 9. julija (Tanjug). V Narodnem domu v Gprici je bila skupščina delegatov vseh protifašističnih slovenskih in italijanskih organizacij iz Gorice in okolice. Namen sestanka je bil, seznaniti delegate s načrtom dela, ki ga je izdelal izvršni odbor protifašistične slcvensko-ita-lijanske zveze za Primorsko. Na skupščini so razpravljali o nadaljnji borbi proti ostankom fašizma in postavitvijo pred narodno sodišče vseh onih oseb, ki so odgovorne za protinarodno delavnost. Skupščina je ugotovila, da se borba proti ostankom fašizma vodi uspešno v vseh krajih naše domovine razen v Primorski, kjer je naletela na gotove zapreke. Odkar je jugoslovanska vojska zapustila te kraje, ni bil kaznovan niti en fašist, nasprotno, mnogi, ki so se bali kazni, so se sedaj vrnili in zahtevajo svoja prejšnja službena mesta. Protifašistična slovensko-italijanska zveza je odločila, da se ustanovi posebna komisija za protifašistično čiščenje. Ta komisija bo zbirala podatke o zločinih fašistov in zahtevala za vsakega zasluženo kazen. Za predsednika izvršnega odbora ASIS-a (antifašističnega, slovensko-itali-janskega sveta) je bil izbran dr. Stechina, znani italijanski protifašist, za podpredsednika Jordan Gorian, Slovenec; za tajnika Živa Fornazarič in Pusteto. V izvršnem odboru je po 6 članov slovenske iu italijanske narodnosti. Razen tega je rezervirano mesto za predstavnike socialistične, krščanske, »demokratične in akcioni-stične stranke. Delo odseka za socialno pmoč v Trstu Beograd, 7. julija (Tanjug). Odsek za socialno pomoč za tržaško okrožje, ki je pričel poslovati letos 8. maja, je dosegel že lepe uspehe. Takoj v začetku svojega dela je začel akcijo za zbiranje pomoči internirancem, ki so se vračali is koncentracijskih taborišč na svoje požgane domove. V okraju Sežane so zbrali nad deset voz raznih oblek, pohištva, kmetskega orodja, kakor tudi 30.000 lir. V tržiškem okraju so razdelili nad 800.000 lir in velike množine hrane in obleke. Niso se slabše Izkazali postojnski. kezinski, piranski in komarski okraj. Skupno so od maja do konca junija v okrožju razdelili nad milijon lir. Razen tega je sežanski okraj poskrbel za opremo naših bolnišnic. V načrtu dela okrožnega odseka je tudi otvoritev materinskega in dečjega doma. kjer bodo v prvi vrsti namestili vdove in sirote padlih borcev. Osnovane so bile komisije za razdeljevanje podpor vsem potrebnim. predstav-eic sav]«$skih lena * Beograd, 7. julija (Tanjug). Z odlokom predsedstva AVNOJ-a na predlog vrhovnega komandanta Jugoslovanske armade, maršala Josipa Broz-Tita, so bile odlikovane za zasluge pri okrepitvi bratstva med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze z redom »Bratstva in edinstva« 1. reda: Marija Vasilevna šaričeva, Hc-lopova, Aleksandra Pavlovna, Konomenko Jelena Vik. torovna, žaguljenko Jevgenija Andrejev. na, Zaharova Aleksandra Nikiforovna, Stalnostma Jelisaveta Savoljevna, Novikova Aleksandra Nikola je vna. Govor maršala Uta na Kosmajn na dan srbskega narodnega praznika Bratje in sestre tovariši in tovarišice! Po štirih letih težkih borb smo se znova sestali tukaj, na tem zgodovinskem mestu, enem izmed zgodovinskih mest Srbije, kjer so se leta 1941. po zasužnjenju naše domovin zbrali najboljši sinovi srbskega naroda. Tukaj, tik pred Beogradom, so se zbrali osni, ki niso hoteli upogniti tilnika, ki niso hoteli biti sužnji, temveč so si postavili nalogo, da se bore do poslednje kaplje krvi za svobodo svoje domovine. Tukaj, pred nosom nemške okupatorske vojske, pred nosom njenim Quislingov, najprej Ačimoviča, nato pa Nediča itd. so se srbski sinovi zarotili, da ne bodo odložili orožja, dokler ne bodo priborili svobode svojemu narodu. Danes, na ta veliki zgodovinski dan vstaje srbskega naroda, moremo reči, da so sinovi srbskega naroda ostali vredni izročilom svojih prednikov, ki so se borili stoletja za svobodo Srbije, za svobodo srbskega naroda. Danes morem tukaj reči. da je srbski narod v tej veličastni borbi napisa! nailepše strani svoje zgodovine. Srbski narod ie bil tisti, njegovi sinovi so bili tisti, ki so pokazali ostalim narodom Jugoslavije, kako se je treba boriti proti skupnemu sovražniku. Ta borba, ta vstaja srbskega naroda je odjeknila v vseh pokrajinah naše domovine, pri vseh narodih, ki sestavljajo Jugoslavija Vstaja v Srbiji je odjeknila po vsej naši Jugoslaviji in je začela boj v vsej Jugoslaviji. Zgodovinski pomen vstaje Srbije je v tem, da je prva dvignila ne samo svoj glas, temveč tudi puško proti tistemu, bi jo Je hotel pregaziti in uničiti. Leta 1941. je izdaja naših bivših poglavarjev, generalov in vseh onih. ki so si prisvajali pravico, da odločajo o usodi naše dežele, bolno odjeknila v srcih naših narodov, v srcih onih br-cev, onih vojakov, ki so oblekli vojaško obleka da bi šli v boj za svobodo svoje domovine. Toda ta sramota, ta kapitulacija, ki je pomenila ne samo sramoto za vse narode Jugoslavije, temveč je obenem pomenila mrak in sužnost našega ljudstva, ni mogla ostati nemaščevana. Bila je maščevana in oprana z imeni srbskega naroda, kakor je bila oprana tudi z imeni drugih narodov naše države. Najboljši sinovi Srbije, tu na Kosmaju, Radjevini in tam na Timoku in Toplici, povsod, kjer je bilo junaško srce mladih ljudi, kakor tudi onih, starejših po letih, so se dvignili in začeli boj. Mi smo vodili ta boj iz Beograda, Izpred nosu nemške vojne sile, izpred nosu nemške generaliteta Poslali smo sem na Kosmaj tudj druge svoje najboljše sinove iz Beograda, delavce in inteligenco, torej iz vseh slojev onih, ki so se hoteli boriti. In tukaj na Kosmajn se je začelo prvikrat v zgodovini našega naroda ustvarjati edin-stvo in bratstvo med kmeti in delavci ter poštenimi intelektualci. Leta 1941, ko so se pojavili naši prvi partizanski odredi, je nemški okupator videl, da ne bo mogel sam ukrotiti naših narodov. Našel je Izdajalce v vrstah srbskega naroda.. Prvi je bil Ačimovič s tabo zvanim komisarijatom, ki se je hotel prilizniti nemškemu okupatorja s tem, da je obešal na kandelabre v Beogradu najboljše sinove srbskega naroda. Za njim je prišel Nedič, drugi izdajalec z vlogo. ki jo je imel Ačimovič. Prišel je pod krinko, češ da rešuje srbske glave, toda ni hotel reševati glav srbskih rodoljubov, temveč je prišel, da rešuje glave srbskih reakcionarjev, glave izdajalcev pred maščevanjem naroda, ki se je boril za svobodo in za svoje pravica Naša dežela, naši narodi, M so v tej borbi bolj in bolj ustvarjali edinstvo in bratstvo, so dočakali ta veliki dan, da so videli zmago nad tisto silo,- ki se je tedaj zdela našim reakcionarjem nepremagljiva. Narod sam ni verjel v to. da je ta sila nepremagljiva, ker mn je bilo jasno, ko smo stopili v boj, ko smo se dvignili proti tej sili, da je na drugi strani draga sila, a to je velika Sovjetska zveza. Globoko smo verovali, da bo ta dežela premagala to sila Ta vera nam je vlivala moč, da smo vztrajali v vseh težavah in nevarnostih in da smo dočakali veliki dan osvoboditve. Ta veliki dan osvoboditve danes slavimo na tem oporišču, kjer so partizani Srbije začeli rušiti proge in uničevati prometna sredstva, uničevati Eve sile sovražnika In žive sile izdajalcev, ki so se pojavili med srbskim narodom. Jugoslavija je izšla iz tega velikega boja po onem temnem mraku, onih temnih nočeh, ki so jo pokrivale, kot zmagovalka in je zavzela eno prvih mest v vrstah združenih narodov, ki so se borili proti največjemu sovražniku človeštva, proti fašistični Nemčiji. Jugoslavija danes drugače stoji v mednarodnih odnošajih. Spomnimo se, kaj Je bHo pred to vojno. Prejšnji poglavarji in vodje Jugoslavija ki so se sami imenovali vodje, so vodili našo državo iz političnega poraza v političen poraz. Vodili so je nekaj časa v eni, nekaj časa v dragi smeri. Najprej so uničili zveza ki so jih imeli, zveza kakor so Mala antanta in nato Balkanska zveza, dokler niso končno izročiti naše domovine v naročje Hitlerju, največjemu sovražniku slovanstva. Danes je Jugoslavija stopila v vrste združenih narodov kot vreden član te skupnosti s svojim globokim prepričanjem, da je dala vse, kar je potrebno za svobodo ne samo svoje domovina temveč tudi za skupno zavezniško stvar. Danes ima Jugoslavija neraznišljivo zvezo s Sovjetsko zveza Danee Jugoslavija ni več osamljena, kot Je bila leta 1941. Danes ima v svoji veliki sestri Sovjetski Rusiji svojo zaveznico. Ima dogovor o medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju v kulturi in gospodarstvu z ZSSR- Jugoslavija ima danes zelo tesne odnošaje z dragimi svojimi slovanskimi brati, s Poljsko. Češkoslovaško. Bolgarijo in Albanijo. Ti odnošaji obljubljajo, da bodo prišli do take stopnje, da bodo nerazrešljiva vez slovanstva in jez proti vsem katastrofam, vsem nevarnostim, kakršne so se godile leta 1941. Jugoslavija velja danes na Balkanu za činitelja mira in jamči, da ne bo več prišlo do podobnih krvavih sporov, kakor so se nekdaj dogajali. Te so podpihovali iz tujine razni reakcionarji, ki niso Meii, da bi na Balkanu narodi živeli x slogi. Jugoslavija ima tesne bratske tovariške odnošaje z Bolgarijo. Zrušene so tiste pregraje, ki jih niso ustvarili bolgarski kmetje ali delavci, niti jugoslovanski delavci in kmetje, temveč bolgarske in jugoslovanske reakcije in tuji imperialisti. Ta pregraja je porušena. Danes sta Jugoslavija in Bolgarija na poti popolne enotnosti proti vsem onim, ki bi se upali dvigniti proti njihovi svobodi in njihovi neodvisnosti. Mi želimo in smo že na potu, da bodo naši odnošaji, odnošaji Jugoslavije z Romunijo, našo sosedo, najbolj prijateljski in da se vzpostavijo gospodarske in kulturne vezi, da bi ti dve deželi mogli Eveti v mira, ker se nahajata v tesnem sosedstvu. To zahtevajo interesi tako našega, kakor romunskega naroda. Smo na poti, da vzpostavimo dobre prijateljske odnošaje z Madžarsko, novo Madžarsko, ki ima danes svojo narodno vlado. Torej smo na poti, da vzpostavimo dobre in prijateljske odnošaje in celo zavezniške odnošaje z vsemi tistimi deželami, bi nam žele dobro, ki žele z nami sodelovati. Tako je 8 temi deželami. Edino slabo je žal z našo sosedo Grčijo. Do Grčije goje naši narodi največje simpatije, ker je grški narod v vrsti let prav tako kot narodi Jugoslavije pokazal brezprimemo junaštvo v boju proti onim, ki so ga hoteli zasužniti, proti nemškim in italijanskim osvajalcem. Grški narod je imel tako nesrečo, da so mn zopet sedli za vrat različni reakcionarji, ki ne preganjajo samo slovanskega Svija v Makedoniji, temveč preganjajo tudi grški narod. Pred nekaj dnevi je grški minister za notranje zadeve izjavil, da ni res, da bi tudi en sam Grk ali Slovan v Grčiji prekoračil mejo, da bi pobegnil v Jugoslavijo. Jaz danes, tukaj pred vami vsemi in pred ▼som svetom pravim, da eo tisoči in tisoči pobegnili v Jugoslavijo, ne samo Makedoncev, temveč {udi pravih Grkov - Helenov. Ti danes Eve v Vojvodini, kjer smo jih namestili, da bi jih mogli čim bolje prehraniti, ker so pobegnili pred strahovanjem grške reakcija Zanikam torej z dejstvi izjavo tega ministra, ki hoče prevariti svet o resničnem stanju. Danes pa vam morem tu povedati, da kljub vsem našim željam, da ostanemo v najboljšem prijateljstvu in v najboljših odnosih z Grčijo, na grški meji brez vsakega povoda grški provokatorji in reakcionarji, Edesove čete streljajo z minometi in strojnicami preko naše meje, da bi nas izzvali. Na vse to gledamo mirna Naši vojaki niso še odgovorili niti z eno kroglo. Mi se ne damo zapeljati izrivanjem reakcionarjev, ne odgovarjamo nanj, ker verna da grški narod ni z njimi, da jih Grčija prezira, da jih grški narod n» mara. Verujem, da si bo grški narod priboril svojo svobodo. Ne bomo podlegli nobenemu izrivanju. Ta izrivanja tudi niso nevarna, temveč kažejo samo, kakšna demokracija vlada v Grčiji in kdo je sedel za vrat ljudstvu. Glejte, to je tisto, kar so pokazali s svojimi izrivanji. Potemtakem se jasno vidi, kadar govorimo o odnošajih z drugimi deželami, da si je Jugoslavija pridobila mnogo prijateljev, ki jih do te vojne ni imela, in da bo Jugoslavija nadaljevala to pot in o.'«”ila te odnošaje. Posebno hoče Jugoslavija Sveti v najboljših odnošajih z našimi velikimi zavezniki Anglijo in Amerika Ti narodi so tudi pokazali ogromne primere vztrajnosti m požrtvovanja v boju za osvoboditev človeštva izpod največjega sovražnika, nemških fašističnih osvajalcev. S temi državami nas vežejo tudi vojaške tradicije, ker smo se z njimi z ramo ob rami skupno borili. Oni so nam pri tem boju pomagali. Zata ker nas vežejo te tradicije in veri, želimo in hočema da bi bili tudi v bodoče v prijateljskih zvezah, v sodelovanju, v mirnem izgrajanju. Prepričan sem. da bodo oni elementi, ki imajo ogromno večino v teh deželah, da bodo oni onemogočili vsakogar v svoji domovini, ki bi skušal Jugoslaviji škodovati na kakršen koli način ali ji povzročiti kakršno koli zlo. Prepričan sem in verujem v angleški narod, v ameriški narod, v napredne elemente in voditelje Anglije in Amerike, da ne bodo dopustili, da se kdo dotika onih pridobitev, ki smo si jih priborili v tem boju in da naši narodi pri njih ne bodo naleteli na težave, temveč samo na pomoč. To je sporočilo tudi vas tukaj, kajti tudi vi mislite taka Samo nekaj besed o naši notranji politiki V tej vojni smo se vojevali brez potrebnih sredstev, ta vojna je v glavnem obremenjevala našega malega človeka, hrbte kmetov in delavcev. To vojno smo končali z zmago. Priborili smo velike pridobitve — to je bratstvo in enotnost naših narodov, to je nova Ljudska oblast, ki jo danes imamo. Razume se, da nihče ne more zanikati, da je dala Jugoslavija v tej vojni sorazmerno s številom svojega prebivalstva in s svojimi narodnimi možnostmi največje žrtve v Evropi. Prav to, da je Jugoslavija dala take žrtve, veže nas, ki smo na čelu te države, da storimo vse, da te žrtve ne bi bile zaman, a to je, da očuvamo prido-bitva ki smo si jih priborili, ki so zanje dali svoja Evljenja deset in sto tisoči najboljših sinov našega naroda. Pri nas je veliko nepotrpežljivih ljudi. Toda ti nepotrpežljivi ljudje niso med nami, temveč med bivšimi voditelji, ki so nekdaj vodili Jugoslavijo in so jo privedli v propad. Mi, ki smo vodili to vojno, želimo sedaj v mirnem sodelovanju izvleči Jugoslavijo iz te težke razcepljenosti, to je do zmage tudi na gospodarskem polju, kakor smo zmagali v vojni. Torej imajo razni ukrepi, ki jih pod-vzemamo tukaj, edino ta cilj, da omogočijo tako izgradnja, da nam omogočijo izvršiti to našo nalogo do domovine, to je, da čim prej omogočimo prevoz, posejemo polja in {»omagamo našemu kmetu in delavcu s tean, da usposobimo naše tovarne. Ti ljudje pa gledajo, kakor da smo dobili skladišča, polna skladišča, cele tovarne in prometna sredstva z vsemi, kar je potrebno za kako državo, za Evljenje kakega naroda. Vsega tega ni. Mi smo dobili kot dediščino razbito državo, česar so krivi prav tisti, ki danes od nas zahtevajo, da čez noč delamo čudeže. Mi čudežev ne moremo delati. Navajeni smo, da začnemo stopnjema in da dosežemo ooo, kar «mo ai postaviti sr cilj, Za cilj smo si postavili, da zgradimo naše vasi, obnovimo naš promet, izgradimo naše tovarne, izgradimo vse one zgradbe in državne ustanove, ki so jih porušili med to vojno, in da izdelamo ono. kar je potrebno kmetu: pluge, motike, lopata obleko in obutev. Bratje in sestre, to se ne da doseči preko noči, to ni mogoče izvršiti preko noči, za to je treba časa Toda že danes smo se lotili te naloge, da storimo ono, kar je potrebno kmetu in delavcu za njegovo Evljenje. Kajti res vam še nismo ničesar dali. Ne zato, ker imamo v skladiščih, pa nočemo odpreti teh skladišč. Toda jaz vam obljubljam, da bomo prav tako storili pri izgradnji zemlje, kakor smo storili na bojnem polju z največjimi napori skoraj povsod, kjer smo iz malih partizanskih odredov naredili nepremagljivo armado, tako da bomo na gospodarskem polju zgradili močno Jugoslavijo. Dovolite mi, da z nekaj besedami odgovorim na pritožbe, ki prihajajo iz tujine. Pravijo, da pri nas ni demokracije in da še nismo dali svobode, da še vedno obstoji strah. Rekel sem, da strah obstoji pri majhni skupini ljudi. Ogromna večina ljudstva se ne boji več. Bala se je pred to vojno tistih orožnikov, ki so bili pri vsakem koraku vsakomur za hrbtom. Tedaj je ljudstvo občutilo strah, danes pa ga občutijo oni, ki so bili navajeni, da po svoje delajo z ljudstvom. Torej jaz sam in mi vsi gledamo na demokracijo tako, da imajo najširše množice delovnega ljudstva vasi in mest svobodo in oblast v svojih rokah, toda da oblasti nima več ena sama klika, posebno ne tista, ki je nekdaj odrekala to svobodo ljudstvu. Pritožujejo se, toda te pritožbe ne izvirajo samo od tistih doma, temveč tudi iz tujine, od reakcije. Ali mislite, da je reakcija prekrižala roke? Po naši zmagi nad fašizmom je prevzela svojo staro vlogo. Danes hoče reakcija vsiliti našim narodom tak režim, ki bo njej všeč. Torej se razume, da mi ne moremo pristati na tako vrsto demokracije, kakor je v nekaterih drugih državah, ker smatramo, da je taka demokracija, kakor jo imamo mi, demokracija višje vrsta da je to demokracija delovnih mnoSc, delavcev, kmetov in poštene inteligence, ne majhne klike, temveč najširših mnoEc, ki predstavljajo 90% prebivalcev naše dežela Tako demokracijo hočemo in nobene druga Nočemo popustiti pred nasveti in grožnjami tistih, ki hočejo, da bo v Jugoslaviji demokracija grške vrsta da vtikajo borce v ječe in da ti beže preko meja Tu je demokracija ljudske vrste, kjer imajo svobodo tisti, ki so se borili za svobodo in ki hočejo prav tako Jugoslavijo. Očitajo nam, da nismo dovolj hitri, kar so tiče dovoljenja, da stranke zopet odpro svoje kramarije. Že večkrat sem rekel, da nismo proti strankam, tem bolj, ker nekatere že koristno sodelujejo v narodni fronti, onim izven fronte pa je treba dati dovoljenje za dela tudi formalna ker že itak del uje ja Kdo so te stranke? Skupine ljudi, ki so bili prej voditelji Ti mislijo, da to ljudstvo, ki jim je sledilo, kar čaka, da se bodo oni samo pojavili, toda pozabljajo, da lahko ostanejo generali brez vojska Mislim da bo prišel čas, ko se bodo o tem prepričali Ta čas bo prišel in nimamo ničesar proti temu. Naj delajo, pa bomo videli, kdo bo šel za njimi Oni se sestajaja imajo sestanke in konference, toda pred mednarodno javnostjo pravijo o nas, da smo prepovedali stranke, kar ni res. Naj zahtevajo dovoljenje, da odpro svoje trgovine, pa jim bomo dali dovoljenje, da jih odpro. Nočemo, da bi nam kdor koli očital, da ne damo. Mi se jih ne bojimo, ker jih dobro poznamo, dobro pa jih pozna tudi ljudstva Širijo se glasovi, da je vojna končana, da je treba razpustiti vojsko, da je treba odpraviti OZNO. Jasno, tudi jaz sem nekdaj želel, da bi se odpravilo orožništvo. Toda naj se ne vdajajo takim iluzijam. Narodna zaščita je v resnici tak organ varposti naroda in je izšel iz naroda, če se takih organov nekateri bojijo, tega nismo mi krivi Nasprotno, to je celo pozitivna stvar. Če se jih bojijo oni, ki jim ni všeč taka Jugoslavija, je to samo v korist našemn narodu. Nikdar ne bomo tega storili, nikdar ne bomo poslušali takih nasvetov. Dragi bratje in- sestre! Jaz bi zelo rad čim prej odpustil naše borce, jih pustil domov na polja, da pomagajo pri graditvi naše domovine, če bi to bilo mogoče, toda, dokler so mobilizirane razne vojske, tako dolgo mora biti mobilizirana tudi naša vojska. Dokler ne bodo popolnoma zajamčene pravice naših ljudstev in vseh narodov Jugoslavije, naša vojska ne more domov. Mi bomo delno izvedli demobilizacijo, kolikor je to potrebno in kolikor je to pravično. Toda vojska je činitelj, ki mora zavarovati, ki mora očuvati pridobitva ki si jih je priboril naš narod. Tudi take pritožbe, kakor vidite, ne drže in sporočam danes vsem, da gremo po svoji poti in da ne delamo nobenih skokov niti na levo. niti na desno. Imamo določeno pot in določen program, t. j., da to federativno demokratično Jugoslavijo ojačimo in da izgradimo našo deželo. Zato moramo ojačiti bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije kot temeljno jamstvo za moč naše dežele. Po svojih pravih predstavnikih, z volitvami tn ustavotvorno skupščino moramo potrditi ono, kar smo doslej storili, moramo dopolniti ono, tesar še nismo storili, moramo ustvariti zakone, ki so potrebni in končnoveljav-no povedati svojo besedo o obliki država ali hočemo republiko ali monarhija Torej po teh potih gremo. To je naš program in nihče nima pravice, da bi nam diktiral tempo. Nihče nima pravice, da bi nam diktiral, s kakšnim tempom bomo izvajali te svoje odločitva ta svoj program. Mi torej nismo proti onim temeljnim demokratičnim načelom, da sami narodi odločajo o svoji usodi, da sam narod izreče besedo o obliki svoje država Mi smo zato in to še enkrat pred vami vsemi in vsemi tistimi, ki to zahtevajo, potrjujem. Kmalu bodo volitva Mnogi med njimi se boje, da volitte ue.b^do svobodna tod« takoj povem, da bodo to najbolj svobodne volitve, kar jih je Jugoslavija kdaj videla, — prepričali se bodo o tem. To bodo volitva pri katerih bo vsak državljan lahko povedal svoja da ali ne. To ne bodo volitve po D’Hontovem sistemu, kakršne so bile Stojadinovičeve volitve, ker bi bilo to samo 'v njihovo škodo» če bi mi tako vladali, ker smo mi sedaj zgoraj in oni spodaj. Mi nočemo takega sistema. Mi hočemo pravi -demokratični sistem, pri katerem bo ljudstvo izreklo svojo besedo, ker vemo in smo prepričani, da med ljudstvom vlada zdrav razum, in vemo, da bo pravilno cenilo naše težave. Dragi bratje in sestre! Želim, da na ta današnji dan premislite o teh naporih, ki ste jih izvršili do danes v teh najtežjih letih, kaj in kako so rodili ti napori in kaj bi bilo, če ne bi bila zmagala narodno osvobodilna vojska in kaj bi bilo iz naše dežele. Dobro premislite, dragi bratje in sestra in videli bosta da bi mi bili v strašni zmedi, v bratomorni vojni, v državi, ki ne bi bila več Jugoslavija, temveč sklop majhnih državic, ki bi se pobijale in uničevale. Kaj takega pa naše ljudstvo noče. Mi smo si priborili te pridobitve. Mi bomo včasih delali tudi napake, toda verjemite mi, da vse te napake niso storjene namenoma in da izvirajo bolj iz neznanja ter jih je treba popraviti. Že večkrat sem vam povedal, da pozitivna kritika ni škodljiva. Pozitivna kritika je koristna in se take kritike ne bojimo. Ne mislite, da prihajam sem zato, da bi govoril o svobodni kritiki, Pariz, 8. jtd. (Tanjug). V Parizu je bfl kongres francoskih dobrovolj cev v španski vojni. Razen delegatov iz vse Francije so prisostvovali kongresu tudi predstavniki raznih narodnosti, Poljaki, Italijani, Madžari, Jugoslovani in drugi. Govorniki so poudarili požrtvovalno borbo francoskih dobroveljskih brigad proti fašističnim zavojevalcem. Zatem so razpravljali o težkem položaju ranjencev in invalidov, ki so se vrnili iz Španije. Ob tej priliki so na kongresu zahtevali, naj se španski prostovoljci priznajo kot stan francoski borci in naj uživajo statut francoskih vojakov. Nato so se delegati soglasno izrazili za priključitev k republikanskemu združenju starih borcev. Podpredsednik tega združenja, pariški poslanec Auguste Toussart, j« dejal v svojem govoru: »Sprejeli vas bomo v naše vrste z velikim veseljem, pomagali vam bomo v vseh vaših težavah in skupno bomo reševali naše probleme«. Ob kancu je govoril André Marti, M je dejal med drugim: »Španski dobrovoljci so branilj in ščitili Francijo in zato imajo polno pravico do zahteva da jih priznamo kot stare borce«. Zatem je Marti predlagal odposlanstva ki naj bi se udeležilo prihodnjega kongresa republikanskega združenja starih borcev, kjer bo izvršena uradna priključitev španskih prostovoljcev združenju. S kongresa so bili poslani topli pozdravi narodom Jugoslavije in maršalu Titu, vsem Jugoslovanom lz mednarodnih brigad in Jugoslovanski armadi, ki je izvojevala sijajno zmago v svoji deželi v boju, ki se je pričel v Madridu, Taruetu in Saragozi. Beograjski vojni invalidi maršalu Tita* Beograd, 9. jul. Združenje vojnih invalidov za mesto Beograd je poslalo s svoje prve konference maršalu Titu tole brzojavko: »Vojni Invalidi tn družine padlih borcev iz mesta Beograda, zbrani na svoji prvi konferenci, pošiljajo tople pozdrave In najlepše želje prvemu državljanu demokratična federativne Jugoslavije, pravičnemu poborniku za pravilno rešitev vseh invalidskih vprašanj. Vojni invalidi so prepričani, da pa bi nato kdo dejal: »Nimaš pnrT< ta M ga že vtaknil v zapor. Opozarjam vas, če bi se pojavil kda ki bi kaj takega zameril, pa naj a bo to narodni odbor alf kak drag organ ljudske oblasti ali vojak, bi bilo tako dejanje nezakonitost. Oni morajo biti kaznovani. Vi imate pravico kritizirati, povedati, kaj ni prav. V vaši vasi in odbora imate pravico zamenjati tiste ljudi, o katerih veste, da niso v rodu. Tako oblast hočemo. Za nas ni važna kako se je kdo imenoval in kateri stranki je pripadal. Za nas je važna kako kdo dela danes, ali je na liniji narodno osvobodilnega boja oziroma narodno osvobodilne fronte. Če kdo dela proti takim interesom in pridobitvam narodno osvobodilnega boja, potem je vaš sovražnik in imate pravico, da ga zamenjate ter ne more več ostati na svojem mestu. Razume sa da je nezdravo kritiko in kritiko iz zlobe, da bi se z njo prikazalo, da je nekaj slabše kot je, treba pobijati, toda zdravo kritiko je treba ceniti, ker ta pomaga. Tovariši in bratje, danes vam tukaj ne tem zgodovinskem mestu še enkrat žetim mnogo sreče pri vašem delu. Porivam vas še enkrat vse. da se prav taka kakor so se vaši borci požrtvovalno borili na Koe-maju in v drugih krajih, tudi vi pokažete požrtvovalne pri delu za izgradnjo naše dežele. Mi smo storili vse, kar je v naši moči, da bi dokazali, da delamo to, kar je v interesu našega naroda. Taki hočemo biti in nikakor drugačni. Želim vam mnogo uspeha pri vašem delu in da M ta veličastna zmaga, ki jo je priboril srbski narod, prinesla tudi koristne plodove. Naj Evi sedmi julij, dan vstaje Srbija za svobodo naših narodov! Smrt fašizmu — svobodo narodni' jim bo z Vašim prizadevanjem, željo In čvrsto voljo omogočeno dostojno Evljenje ▼ njihovi novi domovini in Vam kličejo — »živeli!« Pozdrav Jugoslovanov iz Argentine Beograd, 9. julija. Združenje »Svobodna Jugoslavija« v Argentini je poslalo tov. maršalu Titu brzojavko, v kateri izražajo Jugoslovani iz Argentinije svojo zvestobo ln vdanost vodji Jugoslovanskih narodov tov. maršalu Titu; svoje občudovanje ln zvestobo narodno osvobodilni borbi in obljubljajo naši domovini svojo gmotno pomoč. Iz Kanade Beograd, 8. juL Glavni odpor Sveta kanadskih južnih Slovanov je poslal mrršaAa Titu naslednje pismo: GJavni odbor sveta kanadskih južnih Slovanov pošilja Vam in preko Vas vsem narodom Jugoslavije prisrčne pozdrave. Čeprav daleč od rodne zemlja smo z največjim zanimanjem in simpatijami spremljali Vašo borbo in uspehe, najbolj pa nas veseli, ker so naši narodi pod Vašim modrim vodstvom končno našti svojo pot k svobodi in edtnstvu fa na osnovi bratstva in edinstva ter narodne enakopravnosti ustvarili novo in svobodno državo. Mi smo v tej borbi skrbeli za pomoč po svojih močeh in možnostih. Nekateri izmed nas so že prve dni s puško v roki odhiteli, da pomagajo izgnati fašistične pse iz naše lepe domovine. Oni, ki so ostali, so zbirali gmotno pomoč in v času preteklega leta smo žbrali v gotovini in blagu nad 350.000 dolarjev. Nismo imeli še možnosti, poslati to pomoči, ali to se bo zgdtio v najkrajšem času skupno s pomočja ki jo v imenu kanadskega naroda pošilja kanadski -tdečl križ. Glavni odbor sveta je riceoil na svoji zadnj' seji, da še nadalje intenzivno ha energično dela za morala, in gmotno parni č našim bratom v domovini 7a naše izseljence danes ni večje in boli svete do’ž-ncsta, kakor p-imagati v b ,'bi ln naporih, da se ustvari nova In svibiina Jugoslavija. — Glavni odbor Sveta južnih S.ova* n rv v Kanadi; Stjepa.i Kačič-Miošič. raj-, nik. Stiki Hitlerjeve Nemčije z bivšo Jugoslavijo Beograd, 7. jul. (Tanjug) »Dally Herald« je pričel objavljati vrsto člankov svojega diplomatskega urednika Williama Taylerja, napisanih na osnovi originalnih zapiskov Hermanna Goringa. Prvi članek se nanaša na Goringove beležke o stikih Hitlerjeve Nemčije z bivšo Jugoslavijo kneza Pavla Milana Stojadlnoviča ln drugih izdajalcev našega naroda. Iz originalnega dokumenta s katerim razpolaga »Daily Herald«, je razvidno, da je* bil Milan Nedič v nemški službi že L 1938. Po svojem razgovoru z Neuhausenom, poznejšim opolnomočencem za Srbija j® Kako žive Berlinčani Pariz, 9. juL (o). Dopisniki francoskih Hstov poudarjajo, da so hudo pretirane vesti, ki jih širijo nekatere angloamerlške časopisne agencije o razmerah v Berlinu in skušajo v njih prikazati, da Berlinčani strašno stradajo ter da Jtin grozi lakota Taka pretirana poročila imajo svoj prozoren namen in skušajo zmanjšati uspeh sovjetskih vojaških oblasti, ki so doslej skrbele, za red, mir in prehrano Berlinčanov. Francoski listi navajajo podrobno količine, ki jih dobivajo Berlinčani na E vtiske nakaznice, izdane od sovjetskih vojaških oblasti. Po teh poročilih dobe dnevno po 350 g kruha 40 g mesa 40 g moke ali testenin, 10 g masti, 20 g sladkorja ln 350 g krompirja Obroki za ročne, težke ln najtežje delavce so znatno večji. Francoski listi ugotavljajo, da bi bili Francozi zelo zadovoljni, če bi bili v dobi nemške okupacije prejemali take obroke, pri katerih prav gotovo ne bo nihče umrl od lakote, kakor so umirati stottsoa Frmmw fiod aemdbo Hermann Gflrlng napisal v dnevnik z datumom 15. julij 1938 naslednje: »Dnevi obiska princa Pavla v Mfinchenu so določeni sa 19. do 21. avgusta ali 28. avgusta do X. septembra. Prav tako se vrše priprave sa Rosenbergov obisk v Beogradu. Pogajanja glede prevzema pre viška jugoslovanska žetve so povoljna Vodijo se tudi pogajanja za skupno otvarjanje železnih rudnikov. Nedič v vsakem pogledu odlično odgovarja« itd. Kmalu po tej G5rlngovi beležki jo postal Milan Nedič minister vojske in mornarica ter pričel s svojim Izdajalskim dekan. okupacijo. Sovjetske oblasti so poskrbele tudi za otroke, ki Imajo posebne dodatke in dobivajo po 1 do 1*/- litra mleka dnevno, poleg tega pa še sadje, marmelado ta poleg rednega obroka še po 1 kg sladkorja Pod nemško okupacijo so dobivali francoski otroci mleko in sladkor po večini la na papirju. V skupnih kuhinjah je hrana zelo poceni Kosilo, obstoječe iz juha mesa in dveh prikuh stane 2 marki, krožnik krompirjeve juhe s kruhom pa 30 pfenigov. Za moške ln ženske od 18. do 56. leta je uvedeno obvezno delo pri pospravljanju ruševin. Delovni čas je znašal sprva 12 ur, sedaj pa je znižan na 7 ur dnevna Urna mezda za te delavce znaša 72 pfenigov. Dejstvo je, ugotavljajo francoski novinarji, da se Berlinčani prav nič ne pritožujejo. Za urejenost razmer govori tudi dejstvo, da se je v zadnjem mesecu vrnilo v Berlin nad pol milijona beguncev, tako da šteje sedaj mesto dva ln pol milijona grebiva!««. Pozdravi maršalu Titu iz tujine Pozdrav francoskih dcbrovoîjcev iz španske vojne Po sodb! skupini igralcev Podrobnosti o krivdi Cirila Debevca in tovarišev Na kratko smo že poročali o obsodbi skupine gledaliških igralcev, ki jo je v soboto izreklo sodišče slovenske narodne časti, danes pa poročilo izpopolnjujemo še z nekaterimi podrobnostmi iz obtožnice: V dota največje tragedije slovenskega naroda, v dobi najbesnejše strahovlade fašističnih in nacističnih okupacijskih obla-stev in soldateske, je Narodno gledališče v Ljubljani nadaljevalo svoje umetniško delovanje. Umetniško izživljanje samo po sebi ne bi bilo v nasprotju z življenjem okupiranega naroda, toda okupacija v pravkar končani domovinski vojni je razvila nezaslišane oblike terorja in zatiranja, ki so nujno izzvale izredne oblike upora in borbe. Na kulturnem področju je narodno osvobodilno gibanje zapovedalo kulturni molk. Našli pa so se ljudje, ki so zaradi svoje hlapčevske miselnosti, sebičnosti, strahopetnosti in celo sovraštva do naprednih slovenskih sil slovensko umetnost vpregali v okupatorjev jarem. Cez mero so prirejali predstave del okupatorskih narodov in pod nemškimi nacisti so ta dela izvajali -že kar v nemščini za nacistične zločince, ki so po opravljenem krvavem rokodelstvu nad slovenskim ljudstvom prihajali v hram slovenske umetnosti zaradi razvedrila. Prepevali so sramotilne kuplete o partizanih, ki so kot najboljši sinovi umirali na bojnih poljanah za svobodo svojega naroda. Nekatere umetnice pa so navezovale prijateljske stike s fašističnimi in nacističnimi rablji. Iz hrama slovenske umetnosti so hitele v zasebna stanovanja naših zasužnjevalcev in jih uslužno zabavala, često do ranega jutra. Najpodlejši stremuhi med njimi pa so padli na raven navadnih policijskih špicljev tn ovaduhov. Ciril Debevec je Jeseni 1943 Izpodrinil prejšnjega ravnatelja Drame In prevzel njegovo mesto z upoštevanjem »nove orijentacije«, M mu jo je zaukazal Izdajalec Rupnik. V svojem nastopnem govoru je pred člani Drame jasno zagrozil, da bo vsako omalovaževanje dela občutno kaznoval. Namestil je belogardista in člana politične policije Milana Pavlovčiča. Po nacistični zasedbi je bil med prvimi slovenskimi umetniki, Id so na proslavi nemških »herojev« recitirali v nemškem jeziku. Debevec je postavil na repertoar nemško predstavo »Ingeborg«, vodil vaje, učil Izgovorjavo nemščine in se trudil za čim učinkovitejši uspeh. Sodeloval je na spominskem večeru aktivnega belogardista Balantiča, kjer so se prepevali sramotilni kupleti o partizanih. Družil se je s podpolkovnikom Herzogom, zločincem Hacinom, izdajalcem Krenerjem In agentom politične policije Mesesnelom ln drugimi nacističnimi zločinci in z njimi popival. Sprožil je komisljonelno raziskovanje politične usmerjenosti ln Ilegalnega delovanja med članstvom v Drami ter v tej komisiji sam sodeloval. Ko je bil aretiran tov. Drenovec, je aretacijo odobraval. Pri OF kljub pozivu ni sodeloval. Edvard Gregorin Je skušal splezat! na višje mesto s pomočjo ovadbe zoper tovariše, ki so mu bili na poti. »Goreči prijatelji njegove umetnosti« so poslali vojnemu zločincu Hacinu pismo, v katerem uslužno poročajo, da imajo v Drami še vedno prostor razni rdeč’ režiserji, d očim vrednejši tn sposobnejši, kakor n. pr. Gregorin, ne morejo razviti svojih talentov. Gregorin Je s Pavlovčičem sodeloval pri ovajanju članov Narodnega gledališča. Tik pred oovo-bojenjem je sprejel od propagandnega urada imenovanje za šefa protikomunistične akcije v gledališču, ki jo Je vodil skupno z znanim belogardistom Kosom. — Vinko Podgoršek je na belogardistični prireditvi na Taboru ln dvakrat na stanovanju oprlč-nika Rupnika prepeval sramotilne kuplete o partizanih. — Viktor Fabiani je v septembru 1944. ko je bil aretiran, izdal na poHdjl listo aktivistov in članov OF ter nudil še druge podatke, zlasti o prispevanju za OF, na kar so sledile aretacije v gledališču. — Janko Gregorc je kakor Gregorin nagibal k ovajanju lastnih tovarišev. Nagovarjal Je tov. Korošca, naj denuncira Filipa Bernarda, člana opernega orkestra tn sekretarja matičnega odbora OF. Izjavljal je, da so v odboru Zveze godbenikov sami komunisti, ki bodo upropastili organizacijo ln domovino. Bil Je tudi San žirije za oceno domobranskih maršev. Angela Šuštaršičev» je z umetnostjo in telesom stregla tujim okupatorjem. Bila je Ruf fini jeva prDežnica in je pijančevala s fašističnimi oficirji. Aktivistu OF tov. Peganu, ki je vede! za njeno početje, je zagrozila z ovadbo. Sodelovala je na prireditvah za nacistično soldatesko. — Irena KSrbosova je s svojim možem Maksom in sestro Fani podala lažno pismeno prijavo o vedenju GIzele Bravndčarjeve tn Silve Japljeve, da bi ju izrinila lz baleta. So- delovala Je na prireditvah za naciste In domače izdajalce na Taboru, v Opatiji ln na Rupnikovem stanovanju. — Marijan Lipovšek je stalno sodeloval v' radiu, koncertiral na nemški akademiji ln sprejel članstvo v italijanskem avtorskem društvu. Poleti 1944 je odšel s podporo pokrajinske uprave na študij v Salzburg. Udeleževal se Je pojedin, na katerih so se zlorabljali paketi internirancev. — Angela Buhova se je onečastila v družbi belogardistov, plavogardistov in nacistov. — Mi-leva Boltar-Ukmarjeva in Mila Saričeva sta nastopili na Balantičevem večeru, Bol-tarjeva pa je tudi Igrala glavno vlogo v d’Annunzijevi drami »Jorijeva hči« kljub prepovedi OF. Valerija Heyhalova Je bHa na poslovilnem obisku pr! fašističnem vojnem zločincu Grazlollju in je izmenjala slike z njegovo ženo. V »Tannh&userju« je pela dve ariji v nemškem jeziku, na koncertu pa tri nemške pesmi. Skupno s Cirilom Debevcem se je udeležila čajanke pri oprič-niku Rupniku. Pri krvniku Rosenerju je bila na večerji in se je zadržala pri njem do 4. zjutraj. — Osip šest je režiral predstavo »Ingeborg« v nemškem jeziku, dajal pa je tudi sramotilne izjave o narodno osvobodilni borbi, češ, da so ljudje, ki so šil v hribe, kriminalci in propalice ali pa delomržneži. — Mila Kogojeva je leta 1942. zapustila ljubljansko opero ln sprejela angažman v ustaškem gledališču v Zagrebu. Po predstavi »Tannhauserja« v Ljubljani se je udeležila pogostitve pri vojnem zločincu Rosenerju z Rupnikom in nemškimi oficirji, ki je trajala do 3. zjutraj. — Maša Slavčeva se je čez mero družila s fašističnimi okupatorji v svrho intervencij ter je pod nemško okupacijo odšla na študij v Salzburg. Sodelujte § sadilci! Naj dodamo še kratko načelno pripombo: Razprave sodišča slovenske narodne časti so vzbudile v naši javnosti živo zanimanje, opaža pa se, da del občinstva ne razume pravilno njegovih nalog in poslanstva. živimo v prehodni dobi, ki zahteva od nas* da enkrat za vselej obračunamo s svojo preteklostjo ter zdravih, tvornih sil preidemo h gradnji nove, boljše bodočnosti. Toliko navlake smo prinesli s seboj, da jo je težko do kraja iztrebiti, vendar moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da pred narodom in pred svetom uveljavimo podobo novega, odkritega in poštenega, tvornega in borbenega človeka, ki jo je v tako veličastnih potezah naznačila doba naših osvobodilnih borb. Težko jo bo iztrebiti, to staro navlako, smo rekli, a da se bosta delo sodišča in naš trud približala cilju, je treba sodelovanja vsega naroda, to se pravi, vsega zdravega, naprednega jedra naših jgnožlc, ki mn je iskreno do ohranitve ifFlzgraditve krvavo priborjene svobode. Ponovno pribijamo, da je potreben temeljit prelom s starim pojmovanjem odnosa do sodstvene oblasti. V času osvobodilne borbe smo z vsemi silami preganjali in kaznovali ovaduha, tega najpodlejšega oprodo zatiralcev in okupatorjev. Toda, ljudje božji, čemu bi bili potekli potoki krvi, čemu bi bili padli stotisoči žrtev, čemu bi si bili izvojevali novo, svobodno, ljudsko oblast, če se naše razmerje do nosilcev te oblasti ne bi utegnilo do temelja spremeniti? Danes oblast in mi nismo več dvoje, danes lahko vsakdo z vsakomer prostodušno govori, a kadar vidi. da kaj ni prav, tudi mora govoriti. Narod sam je prevzel usodo zemlje v svoje roke, na njem Je vsa teža odgovornosti za prospeh domovine, pa tudi za mero pravice in kazni. Narod sam mora sodelovati s svojimi sodišči. Čeprav smo šele na začetku poti, je demokracija naše uprave tako široka, da pred nikomer, ki prihaja s tožbo ali pritožbo, nihče ne zapira vrat. Sodelujte vedro in iskreno, ne kuhajte zle volje po zakotjih, temveč pridite zmerom na pravem mestu in ob pravem času z besedo na dan! Ne ravnajte tako, da bi iz neutemeljene, smešne bojazni pred očitkom ovaduštva — ti časi so. hvala bogu, za zmerom za nami — zabredli v drugo, resnejšo nevarnost: da postanete saboterji — saboterji na najbolj kočljivem področju narodne obnove — saboterji v izgradnji slovenskega narodnega značaja, slovenske narodne časti! Kaj ba pa sedaj... Kaznovanje kulturnih grešnikov pred sodiščem narodne časti ni šlo mimo našega ljudstva, Iti je obsodbo v večini sprejelo z zadoščenjem. Vendar se pa še najdejo ljudje, ki... V dvigalu nebotičnika. Tri, pretirano našminkane gospodične so vse iz sebe. »Pomisli, Heybalova Valči je kaznovana z izgubo narodne časti in prisilnim delom. Kaj bo pa sedaj? Opera brez Valči in drama brez Debevca!« »Jaz sploh ne bom več šla v gledališče!« užaljeno spregovori tretja izmed gospodičen. »Ali mislite, da bo slovenski narod propadel, če ne boste vi zahajali v gledališče?« se mirno vmeša v razgovor civilist, ki je do tedaj samo poslušal. »Z vami pa nismo govorile!« dobi v odgovor. »Seveda ne, bil sem tri leta v zaporih, v internaciji in v hosti.« • Kaj bo pa sedaj? Valči ne bo pela ln Debevec tudi ne bo igral. Tri gospodične iz dvigala so strašno užaljene in pravijo, da ne bodo nič več zahajale v gledališče. Slovensko ljudstvo je bilo vedno zelo ozko povezano z našim gledališčem. Z umetnikom vred se je veselilo njegovega dviga tn uživalo, ko je prisluhnilo njegovi besedi in petju. Zato ni čudno, da danes, ko je Obsodba izrečena, marsikaterega zaboli v dnu srca: »Kako lepo bi bilo, za Valči in za nas vse, če bi ona ostala brez greha in nam bi že prihodnjo sezono pela!« »Lepo bi bilo in sedaj ne bd imel občutka, kot da bi nekdo slavčku prerezal vrat... In vendar ne more biti drugače, slavček je izdal domači log! Valerija Hey-balova, »gorenjski slavček« je bil vse drugače zvest svoji zemlji!« • Delavec, ki si Je v bivši Jugoslaviji težko prihranil kakšen dinar za opero, v katero je prihajal ves navdušen, mi Je dejal: »Obsodba umetnikov ni zadela samo obsojencev, temveč tudi publiko, katera se je močno razočarala v ljudeh, od katerih je veliko sprejemala in jim veliko dala. »Balantičev več«:« in drugi grehi umetnikov ne bodo zaprli vrat opere in drame. Skromni, toda čisti bodo umetniki, ki so ostali zvesti narodu ki zemlji, prinesli nar šernu gledališču nc-v repertoar in nov duh. Cas bo dal tudi novih moči, ki ne bodo prisiljene Iskati -uspehov v tujini, temveč bodo doma našle vsako možnost za svoje delo. Velike umetnike nam bo rodila prihodnost, kot nam je Osvobodilna borba rodila velike junake.« Tako vam, gospodične iz dvigala, odgovarja človek, kateremu ni vseeno, ali je Heybalova kaznovana ali ne, človek, ki bi ga veselilo, če bi ljudi, M jih je nekdaj poslušal, v prihodnji sezoni spet videl na odru. žal pa so zapravili svojo narodno čast. Jože Bon. Zelenjava na ljubljanski Ljubljanske gospodinje so nam poslale naslednji dopis: Poletje Je. Ta čas Je bil naš trg vedno založen z vso domačo zelenjavo. Zadnje dni pa je nehala zemlja roditi. Kajti Italijanske Ere so zastrupile rast. Ah pa se še vedno trguje doma po črnoborzijanskih cenah, Temu mora biti konec! Cas oviranja je za nami. Me gospodinje smo bile prav® mučenice, če smo hotele postaviti pred družino skromno kosilo. Vsiaka izmed nas je doživela nešteto primerov izmozgavanja. Tu nekaj epizod iz dobe okupacije! Mož je bil operiran. Uživati je mogel bi smel le močno juho. Grem na trg, in res, imela je branjevka par kokoši. Koliko stane? vprašam. Tisoč lir, je bil odgovor. Zastokala sean pod težo vsote. Branjevka mi strga kokoš iz rok im pravi: »Ce nimate denarja, re jejte kokoši!« Beseda mi je zastala v grlu. Le premerila sem jo od nog do glave tn otEIa dalje. Za seboj pa sESm tenek glas: »Pa fižol žri, če ga imaš!« Drugič vprašam za jajčka. Kje naj dobim jajca? se začudi branjevka. Vendar sem ji breia z lica, da laže. In odstranim se in opazujem. Res, pride Italijan tn prodajalka ga sladko pokliče »Signor, ovi!« In Italijan si je nabasal %pe, kupil jih je z italijansko liro, ki jo danes naše prodajalke zaničujejo. Čakamo na zelenjavo. Ital!jami so hoditi na trg med osmo ta deveto uro. Prav takrat ne prej, ne kasneje, so vozički z zelenjavo romeM čez trimosbovje. Prodajalke so se že ozirale, kdo temed njih Jih bo ustavil. Kajti plačevali so dvojno ceno. Ker ni bilo nič na trgu, sem se napotila v Krako-vo. Ponižno sem prosila prodajalko naj mi da nekaj salate. Dobila sem res 1 kg salate in 1 kg pese za 150 lir. ■ Grem k mesarju. Na skrivaj ml prinese pol kg krvavega mesa (bolje rečeno: kosti) od vratu. Potožim, da je košček slab. Dssgiaa Btfces?: Srelanfe z lisk® mladino Zasekana v hrib se v serpentinah vzpenja cesta iz Korduna proti Liki. Le počasi napreduje naša avtokolona, pa četudi imajo ameriški Dodgei močne motorje. Kje je še zadnji, kakor mala otročja igračka se vzpenja po zasneženi cesti. Na naš kamion se je povzpel Čiča. Je že Starejši možakar, sivih las, zoranega čela, z dolgimi sivkastimi brki. Oblečen je le skromno, suknjič že neštetokrat zakrpan, na nogah slamnate copate, preko ramen bisaga z nekaj čebule in suhega koruznega kruha, v rekah debela grča, njegova popotna palica. Srečen je in zadovoljen, saj se pelje na partizanskem kamionu In to po cesti, po veliki glavni cesti, po kateri so Si Švabi v VIL ofenzivo. Pa tudi nam se to kar nekam čudno zdi, saj še ni dolgo tega, ko ao partizani čakali nanje v zasedah in premnogi razbiti kamioni, zapuščeni, zarjaveli topovi, ograja zgorelih tankov, vsi ti klavrni ostanki nekdaj tako mogočne nemške tehnike, na katere naletimo skoraj na vsakem koraku, nam pričajo o uspehih teh napadov. Iz artiljerlj-skega tečaja se vrača mlad liški partizan v štab svojega korpusa. Sedimo z njim na koncu kamiona ter pazljivo motrimo okolico. Desna je tu, vsak vrh pozna, sleherno stezo, zadnjo vasico, kalil«) borb je že vodil v teh pustih skalah. »Glej. prav tu smo ob zadnji ofenzivi M Nmm te usteča Itefl Je bS na premiku iz Gorskega Kotara proti Liki. Takrat so nas Nemci pričakali na onih višinah, vidiš te vzpetine?« Z roko je pokazal proti zasnežen« koti, ki se je lesketala v žarkih popoldanskega sonca. »Pa to si ti, Stevo, glej no, jaz pa sem že mislil, da si mrtev, ko ni bilo že mesece nobenega glasu od tebe.'« se je po njegovih zadnjih besedah oglasil čiča, ki je doslej tiho sedel na robu. Nista si bila v sorodu, tndi ne znanca aH soseda iz iste vasi. Po-ajal je čiča Steva kot partizana, ki je večkrat počival pri njem v njegovi hišici, kadar se je brigada nastanila v vasi. »E, vidiš, še sem živ, ne mudi se ml tako na oni svet. Saj se res že dolgo nisva videla. Veš, zadnje mesece smo se tepli z ustaši v Gorskem Kotaru, pa nas ni bilo tako dolgo k vam. Kako živiš, kje je nek« tvoj sin Jovo, pa Krsto ta mali Gojko?« Ciča ni takoj odgovoril, kakor da mora dobro pretehtati vsako besedo. Njegovo lice je dobilo nekam trd izraz, ustnice so se mu stisnile, ko je rekel: »Živimo, tako — težko bolj. Pred mescem dni so nam četrtič požgali hišo, starega Iviča in ženo so zaklali. Sedaj je mir, vendar že enkrat. Za silo smo sl streho znova zgradili, pa bomo že kako pretolkli še skozi zimo. A Jovo, e sine moj«. Obraz se mu je zvedril, nasmehnil se je pri teh ggaateb *£©*» Jo »daj v Katam * teteOtt- nam bataljonu korpusa, pa tudi Krsto ni doma, ni zdržal več, čeprav jih še šestnajst nima. Ravno včeraj sem izvedel, da je kurir v XXXV. diviziji; a Gojko, no on je še vedno v delavski brigadi. Zdaj ga ni doma, že dva dni čistijo cesto.« Medtem smo prišli do ruševin samotne liške vasice. Tu je čiča doma. Zlezel je s kamiona, se nam zahvalil. Sedaj stoji na kupu snega, maha nam v pozdrav in dolgo gleda za nami. Njegova postava se vedno bolj manjša, dokler ne vidimo samo še črne točke, ki se ostro odraža od beline zasnežene narave. Tako stoji on pred svojim domom, ki prav za prav niti ni koča, je samo vogal porušene hiše, zadelan z nekaj deskami in kamenjem ter prekrit s slamo. Pod to skromno streho, v eni sami izbi s golimi tli iz steptane zemlje, zakajeni in počrneli od dima, živi on, živi vsa njegova družina, živi oče dveh mladih borcev in požrtvovalnega liškega pionirja. Tako je po vsej Liki, povsod so skoro same ruševine, grobovi poklanih iznemoglih starcev, onečaščenih in mučenih žena. To je nepokorna, nepremagljiva Lika, zemlja prepojena s krvjo naših borcev ln nedolžnih žrtev, zemlja glcbok’h jam, v katere so metali ustaši poklane otroke, žene in starce, to je zemlja, ki je dala iz svojih nedrij dve diviziji, Uka, ki je okupator ni mogel streti in podreti v tolikih ofenzivah. Pred dnevi nam je sovražnik skušal zapreti pot. Z vso silo so navalili Nemci, ustaši in četniki na Korenico. Dolga kolona mater z dojenčki na prsih, bosih in pol golih otrok, betežnih starcev, dva ln pol tisoč prebivalcev Je moralo zapustiti svoje domove ta se prek© Udbi*» g sestradano — Paj pa mtottte, gospa, za Juho bo *9! Plačajte 175 lir ali pustite.« Grem k peku. »Mojster ali ml morete dati košček kruha brez karte, ker so ml že pošle?« — »Kje pa smem gospa, saj veste, kako je strogo!« In vendar ve vsa Ljubljana, da so pekli isti peki bele žemlje, ki si jih lahko kupil po vseh bifejih in gostilnah za drag denar. In od kod je bilo. moka? Drobni sitek je bil tisti fabrikant. Krušno moko so presejali, belo mokoo izločili za žemlje, ostanek pa je služil za kruh odjemalcem. Stopim k trgovki: »Gospa, prosim, ali bi se dobilo pri Vas četrt kg slanine ? Veste neki srbski ujetnik mi je posla« nakaznico za paket. Reveži so odrezani od Srbije, ker je že osvobojena. In sedaj se obračajo na mas Slovence a prošnjo za pakete.« — »Oh, gospa, kako rada bi Vam postregla, če bi imela»« pravi trgovka. Hočem oditi, pa me pokliče nazaj. »Čakajte,« pravi, »odstopila vam bom od svojega.« — »Zelo sem vam hvaležna, «se zahvalim. Res mi odreže lep košček, 20 dkg. Vprašam za račun. 300 Ur. Tudi sedaj skušajo ti ljudje izkoriščati stisko množic. V času, ko je največ zelenjave, je ne pripeljejo na trg, ker se boje, da bd premalo zaslužili. Zato pozivamo vse tiste, ki so krivi, da trg ni zadosti založen: zelenjavo na trg in sicer po maksimiranih cenah. Sicer vam borno zagodle drugače. Imele boste priUko vso svojo salato in kolerahice pojest same. Organizirano bomo žbrale vaša imena in jih javno razobesile na trgu, vas in vašo salato pa bomo dosledno bojkotirale. Prav ti ljudje največ tožijo nad slabo zamenjavo denarja, češ, uničili bodo narodno gospodarstvo! Seveda mislijo pri tem na svoje gospodarstvo! Al« naš denar, ki ste ga izmozgavali iz ljudstva, ne spada k narodnemu gospodarstvu ? Prej vas ni zadrževalo 10 blokov. Sedaj pa, ko so bloki prosti, stojite križem rok in mislite na čase, ki so minili! Inf emiraod se vračajo Le počasi prihajajo naši ljudje, za nas In zanje vse prepočasi. Vendar prispe tako rekoč dnevno na stotitne ljudi. Naša družina se zbira in raste. Vračajoči od daleč veselo pozdravljajo domovino. Te dni se je vrnila s transportom iz Salzburga naša udarna mladina, ki je pred odhodom v domovino priredila velik miting. Ob tej priliki je poslala naslednjo pozdravno brzojavko: Maršalu Jugoslavije tov. Titu! Zbrani na drugem mladinskem mitingu v Salzburgu pred odhodom v domovino, pošiljamo' Tebi, našemu tovarišu in maršalu, najprisrčnejše pozdrave. Jugoslovanska mladina. V Zwickau-n na Saksonskem so naši ujetniki dne 23. jun. osnovali Odbor narodne enotnosti bivših jugoslovanskih ujetnikov in poslali tople pozdrave Jugoslaviji, maršalu Titu, AVNOJ-u, regentskemu svetu in zvezni vladi demokratične federativne Jugoslavije: »Odbor vam javlja, da smo bivši jugoslovanski vojni ujetniki v Zwi-ckau-u zelo nestrpni in se želimo čimprej vrniti v domovino. Prosimo in pozivamo vas, da z vsemi možnimi sredstvi organizirate našo vrnitev.« Se en pozdrav domovini. Vojni ujetniki in interniranci v Borghor-stu v Westfaliji sporočajo: V taborišču Borghorstu zbrani bivši vojni ujetniki in interniranci Slovenci navdušeno pozdravljajo osvobojeno in preurejeno domovino, klene in junaške njene borce in našega legendarnega prvoboritelja maršala Tita z željo, da bi iz potokov prelite narodne krvi zrasla boljša in večno srečna bodočnost trdo preizkušene domače grude. Domovini ln vodstvu izražamo svojo popolno vdanost ter želimo čimprejšnjo vrnitev, da bi ji mogli pri njeni obnovitvi dati na razpolago vse svoje duševne in telesne moči. S svojci v domovini že mesece nimamo nobenih zvez, zato jih želimo po burnih dogodkih tu in doma obvestiti, da smo živi in zdravi. V prigibu pošiljamo seznam Slovencev, bivših vojnih ujetnikov in internirancev, zbranih v Borghorstu (West-falija) s prošnjo, da se podatki seznama objavijo. Predsednik antifašističnega sveta: komandant polkovnik Ivan Božič. (V tem seznamu je 116 Slovencev.) V prihodnjih dneh pričakujemo v Ljubljano okrog 1000 internirancev bolnikov, Jd se bodo vrnili iz raznih taborišč, štab za repatriacijo jih bo razmestil na Bledu, v Kamniku in v Ljubljani ter prosi vse krajevne Narodno osvobodilne odbore v imenovanih mestih, da mu priskočijo na pomoč. Prebivalstvo v teh krajih prosimo, da pomaga svojim Narodno osvobodilnim odborom. DARUJTE za partizanske raiijeace! živino umakniti na osvobojeno ozemlje. Zadnja pa je odstopala liška mladina, da bi bila pri roki za pomoč onemoglim. Toda naše brigade, liški mladinci v edinicah XI. korpusa so pregnali požigalce in ponovno osvobodili sedaj škoro popolnoma uničeno "ln požgano Korenico. Pot v Dalmacijo je zopet očiščena od sovražnika, toda oblačno zimsko nebo nam je nasulo snega, Id je ponekod visok tudi dva metra. Culi smo že za velikanske napore 5n žrtve liške mladine, vemo, da je za svojo požrtvovalnost dobila prehodno zastavico na drugem mladinskem kongresu, beremo o preoranih in požetih poljih tik sovražnikovih postojank, o udarnih mladinskih delavskih brigadah, o junakih mladincih, vse to smo slišali in vemo o njej. A da bi se srečali z njo, da bi-si podali roke, jih videli, kalio živijo, se borijo, za to se nam do danes še ni nudila prilika. Evo, pravkar vozijo naši kamioni mimo delavske ^ladinske brigade. Ta je že nekaj dni na poslu, prenekateri udarniki delajo nepretrgoma že več ko štiri in dvajset ur. Izvedeli so, da so ranjenci na potu v Dalmacijo. Treba jim je odpreti pot, zato tekmujejo med seboj. Kdor še ne more zagrabiti za puško, ta se bojuje z lopato. Ni ga mladinca ali mladinke v Liki, ki se ne bi odzval tej svoji častni dolžnosti. Le borno so oblečeni, obleka zakrpana, obutev slamnate copate. Mali dečko, pionir sloni ob lopati in nam kliče: »Zdravo drugevi bonfl, eto mj radimo za vas!« In kolona se pomika dalje. Vedno gostejši ln vse težji, vse debelejši postaja sneg, v obraz jUa voj« leden veter, fm anal sa- v e VPtseio nam Zločinec Kukovca v rokah pravice Čitatelji »Slov. poročevalca« si lahko mislite, kako naglo se je v soboto razširila po Polju novica, da je prišel v roke pravice zloglasni poljski krvolok in izdajalec Jaka Kukovca. Ujeli so ga z nekaterimi pripadniki njegove družine. Tov. Viktor Pirjevec je bil ob 3 zjutraj opazil, da so izstopili v Zalogu iz tovornega vlaka Jaka Kukovca in njegovi trije otroci, med njimi hčerka Jerica. Med zasačenimi sta bila še dva moška, in sicer neki neznanec, drugi pa je Lovše iz Sostrega, po domače Skomine. Kukovčeva družina je vsa omadeževana s krvjo naših mučenikov. Pri njih je bilQ sodišče »črne roke«, tam se je odločala usoda najbolj zavednih in najbolj poštenih ljudi. Gotovo kakih 600 zavednih ljudi so brezvestno spravili v internacijo ali jim brez nadaljnjega napisali krvavo obsodbo. Q tem že dovolj pričajo dokazi na njihovem domu. Med drugim so tam našli 27 oblek pomorjenih žrtev. Za primer naj navedemo, da je tov. Celarčeva iz bolnišnice za duševno bolne našla tam obleko svojega umorjenega moža. Vero in Boga so Kukovčevi nesramno izkoriščali za najkrvoločnejše zločine. Eden izmed Kukovčevih sinov, Stane po imenu, je bil krvnik pri Sv. Urhu, kjer je s škofovim križcem, ki ga je blagoslovil papež, dajal odvezo svojim žrtvam. Kdor pred Kukovče-vimi ni padel na kolena, je moral v taborišče ali v smrt. Nestrpno, z upravičenim srdom je čakala velika množica srečanja s temi krvniki. Da ni bilo straže, tudi teh krvnikov ne bi bilo več med živimi. Tovarišica K. iz Polja. Nobene popusUfhfostt! Obiskal sem svoj dom. Vse sem sl ogledal, obiskal svoje znance in sorodnike, povsod veselo razpoloženje, saj so si oddahnili po štirih letih. Dušeča mora se jim je spremenila v prijetno dolžnost obnove. Mlin in žaga sta stekla, veselo pritrkavajo zvonovi, med pšeničnimi polji žvižga vlak v poletno zorenje... Vračam se v Ljubljano. Na postaji srečam prijatelja iz veselih in žalostnih dni. »Lepo je pri vas, odkar ste sc iznebili svojih izdajalcev,« mu pravim in se spomnim na celo vrsto kulturbun-dovcev, ki jih je oblast pred tedni zaprla. »Zdaj so v Celju. Ali Drassata poznate? Ni se mu zgodila krivica! Njegova hči pobira zdaj podpise za svojega očeta.« »Mogoče. Naši ljudje so prehitro pozabili. Niso pa pozabili tega tisti, kt so morali po Drassaiovi sokrivdi zapustiti svoj rojstni kraj: Stefanciosa, Sotošek, Oplotnik, Rozman, Tušek, Golob, Logar, Levar in drugi s svojimi družinami gotovo niso pozabili tistega majskega dne, ko so zaprti na rogaškem sodišču čakali na pregnanstvo. Takrat je Drassal Vilhelm, ki na] bi bil boljši od ostalih, prišel gledat svoje žrtve.- Menda jih je bilo Še premalo, zakaj Drassal se je ozrl po veliki dvorani in dejal: »Das alles wird noch voli sein.« Ko sem zvedel za prizadevanje njegove hčere in nekaterih, me je zgrabila jeza. Bolelo me je da so naši ljudje tako popustljivi. Ali smo šc premalo trpeli, da še nismo postali dovolj pravični? Ali nismo podobni kmeti, ki so mu vrabci uničili proseno setev? Najprej je klel in robantil, ko je pa naslednjega jutra našel svojega škodljivca - vrabca, prezeblega na podstenju, (Nadaljevanje na 4. strani) like snežinke, ki se prilepljajo ob kape pasu tizanke. Ne morejo dalje, prehud je ¿nežni metež, tud« poti ni več videti, vsa je zametena. Zdaj so se ustavili, oj ložili nosila, se stisnili k skalam, da bi našli vsaj skromno zavetje. Mladinci snemajo s sebe odeje in šotorke in z njimi pokrijejo ranjence. Tl molčijo kljub bolečinam, nosači pa se stiskajo k njim, da bi jim bilo topleje. »še malo, tovariši, da še nekaj čana zdržimo, pa bomo že kako prestali!« »Pa kaj bi tovariš komisar, če ni ranjencem težko, potem tudi nam ni!« Sreli ofenzive, Visoko v skalah zasnežene in zaledenele Plešivice proitra in si krta pot skozi snežne mase liška mladina z ranjenci na nosilih. Sneg še vedno naletava. • Ofenziva je minula, ranjenci so zopet nameščeni po bolnišnicah. Komisar Janko stopa od postelje do postelje in se ra»go-varja s slehernim poedincem. Prišel je do komaj sedemnajstletnega borca, sina kraške Like. Proži mu roko v pozdrav, a on so mu samo nasmehne. »Oprosti tovariš, roke ti ne morem dati, raztrgala mi jo je mina.« Sedaj leži on na postelji že več tednov. Z zanosom mu pripoveduje o borbi, o jurišu in proboju sovražnikovega obroča. Ponosen je, ker je bdi ranjen kot partizan. »Veš tovariš komisar, včasih me vprašajo, če md je težko, da sem izgubil roko. Pa kaj mi bo roka, kaj bi z življenjem, če nimamo svobode. Jaz sem dal samo roko, drugi so dali prav vse, tudi svoj» itv- Imenovanje okrožnih volilnih komisij Na podlagi čl. 1. pravilnika za poslovanje okrožnih, okrajnih in krajevnih volilnih komisij za volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine ter razpisa volitev z dne 30. VI. 1045 imenujem sledeče tovarišice in tovariše v okrožno volilno komisijo za mariborsko okrožje: Lampret Jože, duhovnik, Maribor: Čeh Drago, delavec, Mežica; Cimperman Emilija, zasebnica, Murska Sobota; Habjanič Marjan, viničar v Podlehniku pri Ptuju; Gorše Franc, delovodja na žagi v Gor. Radgoni; Pungerčar Franc, načelnik odseka za notranje zadeve v Mariboru; Ant le j Franc, Sv. Lenart v Slov. Goricah. Za Celjsko okrožje:. Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju; P u r n a t Angela, trgovska pomočnica, Bočna 79; I Perčič Jože, kmet In gostilničar, Fla-I ninska vata št. I; Sedej Avgust, sodni uradnik. Vransko št. 50; Roš Fran, učitelj, Celje; Stropnik Slavka, delavka, Celje; Polh Franc, medicinec, Šoštanj; Berglez Milena, trg. pomočnica, Colje, Vodnikova 6; Zupančič Vera, dijakinja, Radeče prt Zid. mostu. za novomeško okrožje: 2 n g e 1 j Martin, čevljarski pomočnik is Dobravic; P o ko ve c Filip, trgovec, Ribnica; T o m i š i č Živko učitelj, Stara Cer kav, okraj Kočevje; D e t o n i Terezija, šolska upraviteljica. Velike Lašče; Dev Ivan, gostilničar, posestnik in lemi trgovec v Mokronogu; Šober Franc, posestnik iz TopSc; Modic Stanko, sodnik iz Novega mesta. Minister za notranje zadeve: Polič Zoran L s. iastsva isaertov za stanovanjske hišice v porismfi krajih Slovenije V palači »Bata« je bila otvorjena razstava načrtov za stanovanjske hišice porušenih naselij našega podeželja. Razstavo je otvoril minister za gradnje tov. Miha Kambič. V kratkem in jedrnatem govoru je poudaril namen in smernice razpisa, M stremi za tem, da se v najkrajšem času in s sredstvi, ki so na razpolago, pomore do obnove zdravih in solidno grajenih domov, gospodarskih poslopij in prostorov za shranjevanje živil. Tov. minister je orisal prežalostno podobo. ki jo je zapustilo štiriletno brezvestno divjanje okupatorja in njegovih hlapcev, podobo grozotnega razdejanja in opustošenja naših vasi in uničenja celih naselij. Zato pa zahteva — je poudarjal — delo in potreba čim hitrejših ukrepov, saj se zima — čas itak težkih preizkušenj za brezdomce — bliža z zelo hitrimi koraki. Obrnil se je s toplo zahvalo in pozivom na naše strokovnjake, arhitekte in inženirje, da mu pomagajo z nasveti, predlogi in prak- tičnimi deli; le tako bo lahko kar najuspešnejše izpolnil svojo nalogo in dolžnost, katero sl je zadal: pomoč trpečemu slovenskemu ljudstvu! Po govoru je strokovnjak ing. Janc prevzel vodstvo In tolmačenje razstavljenih načrtov, ki jih je po razpisu prispelo 34. Težnja razpisa je bila, da se z najpreprostejšimi sredstvi in čimbolj poenostavljenimi materijelnimi zahtevami na ekonomično izrabljeni ploskvi najuspešnejše zagotovi dovolj zraka in zdrave udobnosti stanovalcem in živini. To zahteva čas in kratek rok obnove; zakaj so vasi in obširna naselja, ki so dobesedno izbrisana s tal slovenske zemlje. Na drugi strani so pa spet celi okraji, ki so zelo občutno trpeli kot: Loška dolina. Kočevska, Kozjanska dolina itd. Skrb pri razpisu pa ni bila posvečena samo podeželju, ampak tudi za mestne predele, kakor so Maribor, Celje Itd. Tako je narejen prvi korak za načrtno obnovo naše domovine. Ye2itlki v boljšo bodočnost Predvolitveno zborovanje železničarjev je pokazalo, da se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do domovine in da bodo volili v ljudsko zastopstvo le ljudi, ki so po svojem delu vredni zaupanja Ljubljana, 9. julija. Pod vodstvom tcv. Staneta Jereba je bilo včeraj dopoldne v dvorani Trgovskega doma zborovanje ljubljanskih železničarjev kot priprava za bližnje volitve v odbore OF. Zborovalci in zbo-rovalke so zasedli ves prostor v lep0 okrašeni dvorani, na galeriji in v predsobi. S pozornostjo so poslušali izvajanje govornikov, ki so z vseh aktualnih strani osvetlila pomen volitev in obrazložila zborovalcem vse njihove državljanske dolžnosti in pravice v naši novi s krvjo in žrtvami priborjeni državi. Ob teh izvajanjih so zborovalci krepko pritrjevali govornikom s pogostimi vzkliki odločnega odobravanja. O osnovnih dolžnostih, ki jih terja, od slehernega državljana sedanji čas im nove razmere, je govoril predsednik železniškega odbora OF tov. Jože Gabrovšek. Naglasil je, naj narod s temi volitvami potrdi pridobitve svoje štiriletne osvobodilne borbe, t. j. svobodo in ljudsko oblast s tem, da bo, zaupajoč v to ljudsko oblast, volil samo najboljše može in žene, ki so po svojem delu dokazali, da so vredni takšnega zaupanja. Nasprotno pa naj vsj zavarujejo te pridobitve s tem, da bodo brez kvarnega popuščanja preganjali narodne izdajalce, da bodo izročali sodiščem za narodno čast vse, ki sna d--'- prednje in da bodo izločali z odgovornih mest vse špekulante. ki bi se radi vrinili k ljudski oblasti, da bi tako lažje rušili skupne napore Nadaljevanje s 3. strani) ga je vzel v roke in ga grel z lastno sapo... Iz teh misli me predrami spre\’od-nik, treba bo vstopiti na vlak. Poslovim se od prijatelja: »T ivariš, ki si razumel čas bolje od drug 'h, opazuj življenje in posegaj vanj! Dopoveduj ljudem, da je prišla ura doslednih obračunov, če hočemo pravo, resnično svobodo!« Vlak brzi po štajerskih ravninah, ki dihajo novo življenje... Jože Šmit. naroda za izgraditev boljše bodočnosti. Končno je govornik pozval zborovalce, naj sedaj junaka dela zamenjajo junake borbe, da bo čimprej dosežena gospodarska obnova, kajti zanašati se moremo le na pridobitve lastnega dela, od katerega zavisi boljša bodočnost nas vseh. Notranje in zunanje politični položaj je zborovalcem razložil član MOOF partizan tov. Venčeslav Winkler, ki je z vidika demokratične federativne Jugoslavije h kraju svojih izvajanj podčrtal nujnost enotnosti vseh naših narodov spričo prizadevanja reakcije, ki rovari proti niej. Partizanska delavnost pa naj opravi tisto delo, ki ga od nas terja sedanjost, prt čemer se moramo zavedati dejstva, da nam svet ne bo dal ničesar zastonj in da si bomo vse, kar bomo hoteli imeti, morali priboriti sami. Potem je nedvomno, da čaka slovenski narod lepa bodočnost. Tov. Maks Majeršič, Id je orisal zgodovino neuspelih prizadevanj železničarjev v stari Jugoslaviji za pravično socialno ureditev stanovskih razmer in ki je nakazal tudi smernice za bodoče delo v novi Jugoslaviji, je pozval zborovalce, naj brez oklevanja volijo le tiste, ki so se pošteno borili za pravico, naj bodo složni in naj gredo udarno na delo za utrditev novih pridobitev. V istem smislu je govorila tudi zastopnica MOOF tov. Ida Kovač, Id je v jasnih in izčrpnih izvajanjih obrazložila vlogo Osvobodilne fronte v razdobju osvobodilne borbe In naloge, ki si jih stavlja v sedanjosti in bodočnosti. Navdušeno pritrjevanje zborovalcev je izpričalo njihovo privrženost vodstvu OF, v prepričanju, da je zadržanje in delo po njenih smernicah izraz prave ljudske volje. Sledila je še razlaga tov. kapetana štrancerja o bistvu narodne oblasti, ki naj zraste iz delovnih množic na demokratičen način, se pravi v tajnih volitvah, do katerih bodo imeli enako pravico vsi, to je ne le moški, temveč tudi ženske, a izjemo bodo predstavljali le narodni ipzdajalci. Narodno osvoboiilnl odbori bodo tisti najvažnejši organ oblasti, id bo v najožjem stiku z delovnimi množicami, a te bodo imele pravico, da bodo odstavile slehernega, kj Zbor delegatov Slovenskega Sokolstva je zasedal v nedeljo na Tabora ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov naših oblasti, ki jih je pozdravil član vodstva Fran Lubej, sekretar SNOSa. Zbor je soglasno odobril, da se Slovensko Sokolstvo vključi v novo vsenarodno Zvezo za telesno vzgojo. Podrobnejše poročilo sledi v zaupani mu dolžnosti ne bo pokazal požrtvovalnega dela za skupnost. Po govorih tovarišic Malči Osrelkarjeve in Turkove sta bili na Jerebov predlog z navdušenim odobravanjem in klici Stalinu in Titu izglasovani pozdravni resoluciji maršalu Titu in Narodn vladi, nakar je bilo zborovanje zaključeno s petjem državne himne in partizanske »Bratje, le k soncu, svobodi«. Otvoritev prometa s Kosovnim blagom na postaji (Ljubljana) - Šiška Dne 9. julija 1945 se odpre postaja Ljubljana—Šiška za promet s kosovnim blagom. Ker je postaja Ljubljana zaprta za promet s tovornim kosovnim blagom, se za Ljubljano namenjeno kosovno blago pošilja na postajo Ljutoljano-Siška, kjer se tako blago tudi prevzema v prevoz. Tov. Pleš je podal strokovni referat, tov. Relner pa je poročal o stanju zaposlenega delavstva in nameščenstva pri podjetju K. L D. Na udarniškem delu se je napravilo približno 8000 ur pri odstranitvi ruševin na Jesenicah. Udarniško delo pa se bo pospešilo tudi po obratih. Za podružnico na Jesenicah je bil tudi izvoljen upravni odbor. Na občnem zboru se je razvila živahna diskusija, ki so jo razgibali zlasti jeseniški kovinarji, vsi prisotni pa so pokazali močno voljo za pospešeno delo v gospodarstvu, obnovi in kulturi. ZOBARJI V VASEH BOSNE Osemdeset mladincev in mladink, Id so pred kratkim dovršili zobarski tečaj v Zagrebu, se je na pobudo ministrstva za zdravje pri federalni vladi Hrvatske napotilo v bosanska naselja, kjer so na razpolago domačinom za popravila zob. Tako bodo mladi dentisti s svojo veščino koristili ljudstvu, ki ne more v mesta ali večje kraje do zobozdravnikov. ŽETEV V SLAVONIJI Po vseh krajih Slavonije je žetev pšenice v polnem teku, ječmen pa je že požet. Po uradnih podatkih je bilo jeseni in pozimi posejano po Slavoniji 161.992 katastrskih Juter s pšenico in ječmenom. Kakovost pšenice in ječmena je zelo dobra, količina pa je znatno manjša kot po navadi. Od enega katastrskega jutra bomo dobili povprečno 750 do 800 kg pšenice in okrog 500 kg ječmena. Pri žetvi množično sodeluje mladina, združena v delovnih brigadah, DRŽAVNO AVTOPODJETJE NA HBVATSKEM Na Hrvatskem vrši prevozni promet z avtomobili Državno avtopodjetje Hrvatske, ki prevaža ne samo potnike, ampak tudi tovore, v prvi vrsti pa skrbi za pravilno razdeljevanje živil med prebivalstvo. V ta namen je državno avtopodjetje na Hrvatskem organiziralo posebne postaje, na katerih se preklada različno blago. Na postajah prevzemajo blago posebni poverjeniki narodno osvobodilnih odborov. TEKMOVANJE PRI DELU ZA OBNOVO Gradbeno ministrstvo za federalno Hrvatsko je izdalo odredbo za tromesečno medkrajevno in medokrožno tekmovanje pri delih za obnovo dežele. V teh treh mesecih je po načrtu treba zgraditi 25.000 začasnih stanovanj v požganih naseljih, 150 mostov raznih velikosti, popraviti več tisoč kilometrov cest, da bo omogočen promet, odstraniti iz strug rek konstrukcije mostov, popraviti najnujnejše dele rečnih nasipov in obnoviti javne zgradbe: šole, bolnišnice, kmetijske postaje, vodne rezervoarje itd. V zvezi z obnovitvenimi deli se bo sestavil načrt za obnovo, ki mora upoštevati ekspeditivnost, točnost In udarnost En šašu star ess^pis... , Pred dnevi smo objavili dosedanje uspehe zbiranja surovin. Okoli 35 vagonov raznega blaga je bilo zbranega in to po večini v Ljubljani jn njeni okolici. Brez ozira na dejstvo, da še ni poročil o uspehih od drugod, smo ugotovili, da je bilo zbrano presenetljivo malo papirja, čeprav smo pričakovali. da ga bo razmeroma največ. In premišljujemo jn računamo: če trna Ljubljana okroglo 90.000 prebivalcev in če bi bil oddan za vsakega prebivalca samo po en časopis, ki tehta približno 25 g, bi dobili na ta način 2250 kg, t. j. Skoro četrt vagona papirja. Sedaj pa pomislite: ali imate doma res samo en časopis, M bi ga lahko pogrešali? Skoro gotovo je, da jih imate toliko, da bi odpadel na vsakega družinskega člana eden, tako da bi bil naš gornji račun pravilen. Toda, ali ne leži v raznih kotih vašega stanovanja, -po policah večje število časopisov? Ali ni prav, če trdimo, da je med nami malo takih, ki bi ne mogli pogrešati te časopise, a poleg tega še kako staro knjigo, revijo, kak karton? Malo časa si vzemite, pa se bo kar naenkrat znašel pred vami najmanj kilogram za vas nerabnega papirja in to bi pri 90 tisoč prebivalcih zneslo že 9 vagonov, kar že nekaj pomeni Apeliramo na vas vse, da si vzamete četrt ure časa, poiščete po stanovanju neuporaben papir in obvestite o tem mladince ali mladinke iz hiše, da pcbero od vseh strank zbran papir ter ga oddajo pri svojem kvartu. Ob tednu borno javili, kakšen je bil uspeh in bilo bi prav, da ne bi bilo med vami nobenega, ki bi si mogel očitati, da ni prispeval niti enega samega starega ča-sopisa- Ljubljanski mladina na delu pri obnovi Ljubljanska ZMS bo te dni odposfela 1000 mladincev na lirsko polje, da pomagajo pri obdelovanju polja. Ti kraji s« bili pod okupacijo skoraj popolnoma izseljeni, domovi požgani. Ostala pa je zemlja. Sirna rodovitna polja, ki neobdelan» čakajo pridnih rok. Naša mladina bo ? vso ljubeznijo in razumevanjem pomagala obdelovati zapuščeno zemljo ter tak« mnogo pripomogla k obnovi teh najbolj izseljenih krajev. 5 Ministrstvo za trgovino in oskrbo je tern mladincem dalo kot dodatek v hrani 3000 kg moke, Rdeči križ pa 1000 mesnih konzerv in 250 konzerv marmelade. iPo domovini PRIJAVA OTROK Pozivamo vse okrožne odbore, da nemudoma pošljejo ministrstvu za socialno politiko natančno izpolnjene osebne liste, katere smo razposlali, in sicer tistih otrok, ki so predvideni za počitniške kolonije. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj odejo in 2 rjuhi, 2 brisači, 3 robce, servijeto, Jedilni pribor (žlico, nož, vilice), menažko, kozarček, vrečico s svojim imenom, kjer ima: glavnik, ščetko za lase, zobno ščetko, pasto za zobe, milo, škarjice za nohte, ščetko za obleko in čevlje, mast za čevlje, nekaj šivank in sukanca ter prejice za krpanje, spodnje perilo (vsakega po 2 ali 3 kose), vsaj eno pralno obleko, poleg čevljev sandale in copate ter 2 para nogavic, spalno srajco, po možnosti kopalno obleko in živilsko karto. Na vseh predmetih naj bo označeno njegovo ime. POSNEMANJA VREDNO! Univ. tiskarna, litografija in kartonaža J. Blasnika nasl., je poklonila Zveznemu ministrstvu za finance v Beogradu za »Zavod za umnožavanje planova« stroj za brušenje einkovnih plošč kot pomoč za organizacijo zavoda, ki je bil bombardiran in izropan po okupatorju. Ta gesta Univ. tiskarne J. Blasnika nasl. lahko služi kot primer ostalim podjetjem. SODBA V MARIBORU Sodišče slovenske narodne časti v Mariboru je 4. in 5. julija obsodilo 16 narodnih izdajalcev in bivših funkcionarjev Hei-matbunda. Razprave so prenašali z ojačevalci na Slomškov trg, kjer je prebivalstvo z zadoščenjem spremljalo njihov potek. Vsi obtoženci so bili obsojeni na kazen prisilnega dela do 1 leta in na izgubo državljanskih pravic do 6 let. USTANOVNI OBČNI ZBOR PODRUŽNIC ESZDNJ NA JESENICAH V nedeljo L t. m. je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije, podružnica Jesenice. Občni zbor je otvoril tov. Pleš Andrej ter pozdravil tov. Perka, delegata ESZDNJ, tov. Potočnika kot zastopnika K. I. D. ter tov. Jelenca, sekretarja okr. odbora OF Jesenice. Tov. Perko je v daljšem govoru orisal pomen enotne strokovne organizacije. Poudaril je udamištvo pri obnovi našega gospodarstva ter pomen politične in kulturne vzgoje delovnega ljudstva, ki bo samo znalo braniti svoje življenjske interese. Borba za Cmo Vlast pu Vrhovinah je ▼ polnem teku. Četniki in Italijani so močno utrjeni v bunkerjih. Ves bataljon se je prostovoljno javil za juriš, a odbrani so samo nekateri. Brez prestanka klokočejo strojnice in sipajo točo krogel na mladince, ki z bombami jurišajo na bunkerje. Sredi številnih eksplozij, regljanja strojnic in lajanja minometov se razločno čuje jasni glas mladinke Milke: »Juriš, drugovi, juriš, juriš, hura!« Ona sama juriša proti temni gmoti, proti zidanemu bunkerju, meče bombo za bombo. Iz črnih okenc bunkerja sikajo drobni plamenčki, skozi zrak žvižgajo svinčenke. V zrak je švignila raketa, močna, magnezijeva svetloba je razsvetlila okolico, le počasi dogoreva plamen, dolge trenutke lebdi raketa v zraku in se pozibava na svilenem padalu. Milka je potegnila za upaljač italijanske ofenzivke, se stisnila v dve gubi in se v naskoku pognala proti žici, ki jo še loči od bunkerja. Kratok rafal in ona pade s prestreljenimi prsi, a v rokah krčevito drži granato. K njej je priskočil četnik, ki jo je podrt. Skuša ji iztrgati puško in bombo, toda sedaj se mrtva roka razklene, še ena eksplozija in granata je.raztrgala četnika ter razmesarila že mrtvo Milkino telo. Črna Vlast je padla. Od ust do ust, širom Like, po brigadah pa prav do betežne starke v zadnji samotni vasici gre glas: »Loška mladina še mrtva ubija sovražnika,« KULTURNI PREGLED Otokar Keršovani Te dni se je dopolnilo četrto leto, odkar so ustrelili ustaši v Maiksimiru pri Zagrebu Otokarja Keršovauija, znanstvenika k» piuMicistia, skupaj z njegovima tovarišema, Ognjenom Pričo in Božidarjem Adžijo. Otokar Keršovani je bil po rodu Istri jan, eden najvidnejših zagovornikov sožitja in povezanosti hrvatskega dela Istre s slovenskim in s slovensko Primorsko. Ta zgodovinska povezanost je še bolj oživela in se poglobila v zadnjih desetletjih, ki so krivo in neusmiljeno začrtala našo zapadno mejo. Ti dve deželi, povezani na skupnem življenjskem prostoru, naseljeni z ljudmi dveh bratskih narodov, ločenih le z raki« jezikovno mejo, sta padh po rapallski pogodbi skupaj pod fašističnega gospodarja, skupaj sta sprejeli in dali iz sebe prve partizanske borce, ko se je začela za nas nova- svetovna vojna, skupaj sta doživeli v zgodnji jeseni 1943 ob italijanskem razpadu prvo pomlad, Skupaj sta ječali pod nemškimi osvajalci in preganjali ostanke domačih hlapcev, ki so iskali zatočišča pri njih, skupaj sta se borili in gradili novo podobo svoji domovini, skupaj sta doživeli pred dvema mesecema resnično pomlad. »IstrSki Hrvatje in primorski Slovenci smo eno,« je dejal pisatelj Ante Dobrija, ko nas je pred nekaj meseci obiskal na osvobojenem, ozemlju. »BO sem začuden, ko sem prišel k vam. in ate m tam» &w>m o zadbjii va^efr e slovensko govorico Ob Kolpi in o Hrvatih onstran reke. Pri nas v Istri skoraj ne poznamo takih meja.« Otokar KdSovani je hH morda eden najlepših primerov tega sožitja. Hrvatje sami pišejo o njem, da je bil po rodu Slovenec, doma v vasi blizu Trsta. Da je preživel mladost in prva zrela leta v Pazinu, delal je s Hrveiti in z njimi trpel. S spoštovanjem in nedopovedljivo ljubeznijo govore danes istrski Hrvatje o njem. Bil je mojster v politični in kulturni zgodovini, ukvarjaj se je s socialnimi vedami, poznal ekonomijo in umetnost — »enciklopedija znanja« so mu radi rekli ljudje, ki So ga dobro poznali. Predvsem pa je bil človek, človek v majpopoinejžem in najplemenitejšem pomenu te besede. Deset let je preživel v ječi v Mitroviči in Lepoglavi, kamor ga je pahnila živkovičeva diktatura. Ostal pa je ploden tn delaven tudi tam. Bil je med organizatorji fe pozneje vodja kaznilniškega vseučilišča, kjer so se jetniki ideološko izgrajevali , bogatili svoje znanje in se pripravljali za prihodnje naloge. Tudi tam je pisal članke dn razprave o najrazJčnejših problemih in rinral material za obsežnejša znanstvena dela, predvsem za historično materialistično študijo »Zgodovina Hrvatske«. Otokar Keršovani 'je zagledal svobodo spet v tistih dneh, preden je nova vojno zajela tudi naše dežele. Samo nekaj mesecev je trajala njegova prostost, ki jo je preživljal v Zagrebu. Potem je bil znova aretiran In predan ustašem. To je bilo v času, fca SP teti um Jftodje * Zagn&e BflUffllSBo na delu. Ustaši so zagrozili, da bodo postrelili poBtične jetnik», če podtalno delo ne bo prenehajo. Takrat je pisal Keršovani iz zapora v svojem in v imenu svojih tovarišev; »Delajte naprej. Ne ozirajte se na nes-« Nekaj dni zatem, 9. julija 1941. so bih v Zagrebu postreljeni kot talci: Ognjen Priča, Srb iz Like, Božidar Adžija. Hrvat iz Dalmacije in Otokar Keršovani, Slovenec iz Istre. Sovjetski film »Sekretar rajonskega odbora Režiser: L Oernjak. V glavnih vlogah: Vanjin in Marina Ladvntna. — Film jz enega najostrejših in najzagrizenejšh področij domovinske vojne iz partizanskih bojev. To je iz tiste bojne linije, ki je btia v sbalni dinamiki, Id je ttrjala od vsakega posameznika mobilizacijo prav vseh telesnih in duševnih sil, često nadčloveških naporov in junaštev, ki je zahtevalo vso prisebnost z» rešitev iz često brezupnih in že izgubljenih situacij. Frhn je pravi odsev te velike borbe. Kljub vsem strahovalnam metodam, kljub vsem grozodejstvom, id jih vrše podivjam fašistični osvajalci, narod niti za hip ne kloni: »1« je sde, ki bi mogla uničiti ruski narod! Rusija je velika!« tako izrazi svojo veno v zmago strojevodja Gavrilo Rusov. Za njim je vsa moralna opravičenost domovinske vojne, vejika dolžnost maščevanja, ki so jo izrekli tovariši v prisegi: »Kri za kri! Smet za smrt!« — Sko- « maa ofeefeofe istim. Asi bojne vihre gre razviti prapor zmage. Ob mitraljezu pa leži mlad partizan in pošilja v napadajoče fašiste rafal za rafalom: »Za Pt». tapeaka... za Pjotra... za Gavrila... ra deda...« In mitraljez se smeje... Tu ni kulis, to je neposreden posnetek prave zagrizene, neidealizirare borbe, twtt borbe na nož. A ne samo borba n» n<>ž, tudi borbe v bistrosti, gibčnosti, smelosti, v iznajdljivosti. In tu se je pokazal gospod komandant voa Mackenan, da se je še vse premalo naučil. Mn0go premalo, da bi se pametno razgovarjai s preprostim rusfckn narodom. Kako bi tu mogli govoriti o posameznih igralcih, tu posameznikov ri, vsi se s svojimi posebnostmi, ki juto vsej značilnosti vključujejo v splošni lik neustrašenega b v živinorejo, posebno pri nagradah in licenciranju plemenjakov. Pri obnovi živinoreje bomo seveda morali v začetku shajati s tem. kar je še ostalo v hlevih in predvsem paziti, da se očuva vsaj plemenska živina pred zakolom in poginom zaradi bolezni alj onesposobi zaradi jalovosti. Pri odbiri plemenjakov, bodici žrebcev, bikov ali mrjascev ne bo mogoča prva leta prestroga ocena, ker živali primanjkuje, ravno tako tudi ne stroga rajonska oddelitev za to ali ono pasmo. Važno je samo to, da dobe kmetje in živinorejske zadruge čimprej potrebno delovno živino. Po možnosti s «m znatneje šo produktivno sposobnostjo mleka in mesa in da bosta zdravje tn prehrana teh živali na zadovoljivi višini. Krajevne, okrajne in okrožne živinorejske zadruge čaka velika naloga, da rešujejo vsa ta vprašanja ob sodelovanju živinorejcev ter veterinarskih in kmetijskih strokovnjakov. Do kakšne mere je mogoče pomnožiti število živine pri načrtnem gospodarstvu, nam kaže razvoj živinoreje v letu 1944 v Sovjetski zvezi. »Izvestija«. od 8. aprila t. L poročajo iz Moskve, da se je število goveje živine kljub vojni povečalo v kolhozih za 9%, število ovac in koz za 3%, število prašičev za 8%, v sovhozih pa število goved za 12»/0, ovac za 14% In svinj za 56»/o. Za letošnje leto je predviden še večji prirast konj, goved in prašičev. Kot glavna naloga za leto 1945. smatrajo sovjetski živinorejski organi nadaljnje povečanje glav živine v kolkozih in sovhozih. vsestransko povčanje njene produktivnosti, likvidacijo jalovosti in okužbe plemenske živine ter razširjenje in povečanje krmilnih baz. Pri ctonovi živinoreje je tudi pri nas važno povečanje produktivnosti živali vzporedno s pomnožitvijo glav posameznih vrst živino. Dr. Š. Žibort rojitve), z obnavljanjem in vzgajanjem matic. Njihov trud ni zastonj. Doslej je vsak panj nabral že okrog 15 ko medu. Skupno znaša to 9000 kg medu. S tem so naši ptujski čebelarji doprinesli svoj veMk delež k prehrani prebivalstva. Gospcđasfs&c vesti = Razrešitev vladnega komisarja, upravnega in nadzornega odbora pri Kreditnem zavoda z# trgovino in Industrij». Minister za finance dr. Aleš Bebler je izdal naslednjo odredbo: Vladni komisar, upravni in nadzorni odbor Kreditnega zavoda za trgovino In industrijo v Ljubljani ter njiju člani se z dactšnpm dnem razrešujejo- Njih opravila se prenesejo na delegate Ministrstva za finance pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Navedena odbora, vladni komisar, ravnateljstvo in. nameščenci se pa ne razrešujejo ne odškodninske in ne kazenske odgovornosti za posle, kri so jih apnavjsii za časa okupacije. = Odlok o mhtčvi žita. Zvezno ministrstvo za trgovino in oskrbo je izdalo odločbo o mtočvi žite. Obči.ske narodne oblasti so dolžne nadzirati mlatenje Sta, ki bo letos prideano, da bi se ugotovile pridelane koli-delano, da bi se ugotovile pridelane keti-čine žita. Okrofci narodno-osvobodilni odbori bodo odredili razpored mlačve za posamezne občine. Mlatiti se bo smelo samo z onimi mlatilnicami, ki bodo prej registrirane pri okrožnem odboru. Lastnik mlatilnice bo moral voditi točne beležke o trajanju mlačve, o pridelovalcu in o količini pridobljenega žita. Krajevni narodno-osvo-bodilni odbori bodo nadzirali tudi mlatenje tam, kjer se vrši brez upore be mlatilnic. Posamezne federalne edinies bodo predpisale potrebna navodila za mlačev v svojih področjih. = Popis zalog trogarinSklh predmetov. Davčni oddelek ministrstva za finžunee je v zvezi z ztmenjavo denarja izdal navodila glede izvrševanja zakona o spremembah in dopolnitvah predpisov o državni trošarini z dne 2. maja t. L (Službeni list DFJ, z dne 4. maja t. L). Na dan, ko postane nori dinar DP J, zakonito plačilno sredstvo, se popišejo zaloge vseh trošarinskih predmetov, ki jih obsega omenjeni zakon, in sicer pri vseh prodajalcih na debelo hi drobno. Vsi ti so zavezani prijaviti pristojnemu finančnemu odseku okrajnega narodno-osvo-bodiinega odbora odnosno okrajnega odbora OP vse količine trošarinskih predmetov, ki jgh imajo v zalogi. Prijavo morajo napraviti v treh izvodih. P0 pregledu zaloge predpišejo finančna organi razliko med državno trošarino, plačano po dosedanjih trošarinskih predpisih, in novo državno trošarino. Razlika se mora plačati v 15 dneh po popisu. Kdor zaloge ne bi prijavil ali bi je točno ne prijavil, zakrivi tihotapstvo fo, se v smislu ČL 34. zakona o državni trošarini Imenuje poleg ptečila redne trošarine še na plačilo petkratne prikrajšane državne trošarine. Količino trošarinskih predmetov, ki so na dan popjsa na potu, morajo prejemniki prijaviti takoj PO prejemu. = Letina oljne repice na Krškem polju. Na Krškem polju je požeta, zmlatena ln pospravljena oljna repica, ki je prav dobro obrodila. Da je pridelek že pod stteho, ima mnogo zaslug mladina, ki je vneto pomagala pri delu na polju. Za prihodnjo mlačev je že pripravljenih 6 mlatilnic, ki se bodo razdelile na posamezne krajevne odbore. V kratkem bodo v Kostanjevici odprli traktorski tečaj. Med drugim se je za tečaj prijavilo tudi 6 mladink. = Kmetijska strojna postaja v Jalkoven pri Varaždinu. Varaždinski okrožni narodnoosvobodilni odbor je ustanovil po~tejo za kmetijske stroje v Jalkcvcu, ki I ~ia na razpolago poleg različnega orodja, plugov tn sejalnih strojev tudi več traktorskih garnitur, selekcijske naprave za razkuževanje semen ter oddelek za uničevanje škodljivcev na kulturnih rastlinah. V Varaždin so prispeli trije kosilni stroji za žito, ki jih spremlja strokovnjak-monter. Ta bo -poučeval kmete o ravnanju s takimi stroji. V kratkem bo prispelo 20 traktorjev s popolnimi garniturami za oranje. Ti|s£ziraj&o pohištva Potreba čim hitrejše Otonove naših porušenih naselij je postavila v ospredje vprašanje proizvodnje po enotnih tipSh v velikih serijah, ker je taka proizvodnja mnogo rackjrtain ejša tn zaradi tega tudi nsmego cenejša. Povsod se pojavlja stremijeoje, da, Be prično izdelovati zasilne lesene hiše po enotnem tipu, prav tako pa tiEfi drogi najnujnejši predmeti za opremo take hiše. Prejšnji mesec smo poročali, da je pričela velika žaga v Ajdovščini ¡zdelovati v serijah lesene hiše za pogorelce, tako imenovane »male kmečke domove«, ki so v celoti iz lesa. z dvojnimi stenami tn streho iz valovitega eteumita. Vsaka taka, hiša trna dve sobici in kuhinjo. Teh hišic bo v kratkem tedelaojih okrog 900. O podobnem prizadevanju poročajo iz Hrvatskega Zagorja. Za obnovo docela porušenega naselja Kraševo v občini Pušča, kjer je zgorelo 50 hiš, je narodno osvobodilni odb0r v Zagrebu dal kmetom na razpolago potrebeu graxB>eni les ln ostali material. Kmetje bodo gradiK svoje hišice po enotnem načrtu. Te hišice bodo lesene na zidanih temeljih. Ves potreben gradbeni material je že pripravljeni po predlaganem enotnem tipu hišic. Taka hišica bo imele Velko sobo s trikratnim oknom in kuhinjo z dvokrilnim oknom. Vsak kmet bo dofoti vse potrebne sestavne dele hišice poleg določenega števila opeke za dimnik in strešne opeke, hišico pa si bo sam pcstevBi. Značilna so tudi prizadevanja ministrstva industrije in rudarstva federalne Hrvatske glede izdelovanja tipiziranega pohištva za poškodovane in opustošene naselbine. O tem vprašanju je bila v Zagrebu anketa, na kateri so bili iznešeni lepi uspehi, ki jih je na tem področju že dosegla velika mizarska delavnica okrožnega narodno osvobodilnega odbora za Gorski Kotor v Ravni gori To podjetje je pričelo izdelovali tipizirano pohištvo iz bukovega lesa, in sicer po načelu največ je štednje z materialom, najracionalnejše proizvodnje ter najlažjega prevoza. Tako tipizirano pohištvo za eno sobo sestoji iz dveh postelj, dvokrilne omare, mize in štirih stolov. Vse to pohštvo je sestavljeno iz 77 delov. Podjetje Izdeluje to pohištvo v serijah iz bukovega lesa, ki je na razpolago v bližnjih gozdovih. Za izdelavo takega pohištva za eno sotoo je potrebno vsega četrt kubičnega metra rezanega bukovega lesa, izdela pa ee v 40 delovnih urah. Spričo tako racionalne proizvodnje bo cena izredno nirica in bo znašala za vso garnituro le 1000 do 1200 DFJ. Proizvodnja pa se da še bolj racionalizirati. V tem primeru bo cena znašala Be manj kakor 1000 dih, Izdelovanje tipiziranega pohištva Ima še to veiifco prednost, da se lahko prevaža v razstavljenem stanju. V enem samem pokritem vagonu se lahko prepelje 51 garnitur takega pohištva. Ce bi se to pohištvo prevažalo v nerazstavljenem stanju, bi se dalo naložiti na en vagon le 15 garnitur. Tako bodo tn ■ • . te • 6.— špinača • • • s « » - • te e 7.— 6.— peteršilj, šopek 5 dkg . . • • L— zelena, šopek 5 dkg . . . • • lte rdeče korenje, 10 dkg . . • . L— šopek meš. juhne zelenjave, 57rv; javijo od 3. do 10, naslednji dajale: krvi: Jeza Stanislav. Gnldovčeva oeeta; BraniselJ Zofka, Krojaška ulica; Zorc Olga, Miklošičeva cesta: Dečman Vili. Koroščeva cesta; Jaki Alojz Predjamska ul.; Gregorač Ana. Pod-llmbarska ulica; Jesih Ivica, Rudnik. Zjutraj naj ne zaJtrkujejo_ mastne hrane! Obveščamo vse žene rajona center, da 3e ude. leže masovnega sestanka 10 t. m . ob 20.30 v frančiškanski dvorani. Udeležba obvezna. Bolničarji, bolničarke RKS v Ljubljani. Komenskega ulica 12-1. imajo v sredo 11. t. m. ob 20. url važen seetonek združen s predavanjem Istočasno bo razgovor o nadsljnem razvoju odreda. Udeležba za vse strogo obvezna. Glavni odbor Rdečega -križa za Slovenijo — bolničarski odred potrebuje nujno večje število kolesarjev - -kurirjev iz vrst pionirjev. Prostovoljci. ki pa morajo biti dobri poznavalci Ljubljane. naj se javijo v Komenskega ulici št. 12-1 čebelarji, pozor! Pod Krimom med! hoja. Dol nos 2 kg na panj v nedeljo 8. t. m. Društvo hna na raroolago avtomobile za prevoz. Javite se takoj v Društveni čebelami, kdor misli prevažati. šcls&a oSsvestiša Na prosvetnem odseim MGOF, Gosposka 15-1, naj se Javijo: Marcon-širulj Vladimira Dob pri Domžalah; Lampret Karlina, Mehle Milena. Se_ tinc Ljudmila, Justin Marija, Rajcer Marija, Omahen Marija, Colja Vera Stoviček Svatopluk. Menard Vilko, Ljubič Matko, Stojkovič, Žnidar F., Krča Pepca. Cotman Vida. Cotman Loja», Petrovčič Ladislav. Dijake in dijakinje ljubljanskih srednjih šol, ki imajo doma razne učne knjige, a Jih v počitnicah ne bodo rabili, prosi vodstvo pripravljalnih tečajev za aktiviste (Nunska ul. 2-II) da Jih dajo na razpolago vodstvom tečajev za tovariše, ki obiskujejo te tečaje. Pred začetkom rednega pouka bodo knjige vrnjene lastnikom. Pripravljalni tečaji na gimnazijah in meščanskih šolah v Ljubljani se pridno v ponedeljek 9. t. m. ob pol 8. zjutraj v prostorih gimnazije v Šubičevi ulici 1. Vse podrobnosti so razvidne z objav na razglasni deski v veži gimnazije. Učiteljice? Kalan Marija, Dolar Valerija, Misel j Angela Miselj Marija, Ivančič Ivana, Kifer Dora in Blažič Doroteja naj se v svrho prevzema dekretov takoj zglasijo v pisarni prosvetnega odseka Okrožnega odbora OF za ljubljansko okro_ Ponavljalni tečaj za redne učenke L ženske mešč. šole (šentjakobske) v Ljubljani bo kasneje. Začetek bo objavljen. Licej, H. dekl. ljudske šole Ima razdeljevanje Južine v sredo 11. t. m. ob 9. v zavodu Notre Dame. Pridejo naj vse učenke. — Delegat. ženska strokovna nadaljevalna šola v Ljob-IJanL Letošnje absolventke lahko dvignejo slike pri fotografski tvrdki Bern v Volfov! ulici. TELESNA KULTURA Na tekmi krez gola s« se Tržačani in Ljubljančani drugič sestali — to pot brez odločitve Ljubljana, 9. Julija Od ene popoldne do trdega mraka so včeraj preganjali okroglo usnje po edinem trenutno uporabnem nogometnem Igrišču ob Tyrševl cesti Dolga revija nogometašev je bila to, večinoma neznanih iz raznih edinlc naše hrabre vojske ki kar tekmujejo med seboj, katera bo večkrat ln uspešneje nastopila v veliki, pravi Javni tekmi, za njimi pa tudi dve zanimivi enajstorlci samih »eivilistov«, ki sta sc pred odhodom na balkanski mladinski kongre« v Beogradu predstavili ljubljanskemu športnemu občinstvu kot repre. zentancl Trsta ln Ljubljane. Vsa ta pestra nogometna družina v vseh včerajšnjih štirih — ali celo petih — tekmah ni mogla doprinesti dokaza. da bi bil! v tej športni' panogi že prebrodili težave s prehodom v normalno udejstvovanje na zelenem polju. To velja samo po sebi najprej za vojaška moštva ki se sdružejejo ob žogi zaradi privlačnosti te igre same. ne da bi imela pred seboj trajnejše načrte, mora pa se za enkrat ugotoviti tudi o nogometnih izbrancih Ljubljane, ki so nam to pot ostali precej dolžni ln na katere nam po včerajšnji preskušnjl za njihov prvi nastop izven doma ne kaže vezati prevelikih upov. Dobra volja, ki so jo pokazali, pa je za pravi uspeh vendarle precej premalo! Da z Izkupičkom golov včerajšnji spored ne bo zadovoljil gledalcev so pokazale že vse pred. tekme, ki so se vse končale s tesnimi izidi z enim zgoditkom razlike, najbolj prazna glede tega pa je bila glavna tekma med Trstom in Ljubljano, ki se Je končala neodločeno m še brez gola po. vrhu. Že som izid pove o tem dvoboju marsikaj predvsem pa. da sta bili v obeh enajstericah na delu napadalni vrsti, ki nista znali v številkah uveljaviti svojih skromnih sposobnosti. Nekaj opravičila zanje gre na- račun obe hvratarjev, ki sta nekajkrat učinkovito posegla v razvoj dogodkov. sicer pa sta sami zaigrali mnogo preveč raztrgano in brez one prave poteze proti golu, ki mora roditi u»neh. To velja v enalcl meri za goste In domačine, čeprav so slednji tudi to pot Imeli v ospredju Igralce kakor so Hacler PileJ, Gajšek, Smole in tovariši, na katere smo sicer gradili precej samozavestne. Včeraj jim pač ni šlo tja do zacbr j ib 15 minut igre, ko so se slednjič opogumili za nekaj osredotočenih napadov na tržaška vrata, kjer pa so naletel! na krepak bmnilski par in odličnega vratarja, ki so opravili ostalo, da je tudi njihov gol ostal nedotaknjen. Mnogo več kakor solidnega tehničnega znanja ln smiselne kombinacije je bilo med Igro videti slepega nabijanja brez pravega cilja in neskončno dolge faze dolgočasnih dvobojev med posamezniki ki potem niso vedeli ne kod ne kam. Igra je tudi v ostalem potekala precej mlačno, zato pa tembolj fair ln disciplinirano, teko da po tej strani spada med redkejše na naših travnikih. Kakor rečeno, je to drugo srečanje med Trstom in Ljubljano le tu ln tam zavzelo nevarnejše oblike za obe svetišči, ln sicer tik pred potekom prvega polčasa, ko je tržaški vratar prvikrat pokazal svojo prisebnost, ln nato spet v zadnjem delu igre ko je spet isti mož prekrižal zadnje račune onih, M so n» tihem le računali z zmago domačega moštva, čisto po pravici: en gol so si zaslužili, toda mnogo več pohvalnega bi po včerajšnjem nastopu ne bilo reči o njih. Obisk prireditev Je bil prav dober, predvsem pa Je M!« zastopana vojska, ki ji Je borbenost te športne panoge še prav posebno po godu pa vendar včeraj prav v vseh tekmah le ni prišla na svoj račun. • Da ne bo povpraševanja! Test. k! smo jo objavili v sobotni številki našega lista, o gostovanju FD Slovenije v Mariboru, je neznan pisec z do. 1-čsniml nameni predložil uredništvu v oblavo. Kakor smo ugotovili naknadno, se nihče ljubljanskih nogometašev ni pegata! za tako gostovanje temveč so vsi prebili minulo nedeljo doma ali na domačih prireditvah. Javna zahvala. Po*p!«tani Anton D e po II izrefcam najtoplej-So pslirak? tov- primariju dr. Vladimirja Gazelja za mojstrsko izvršeno težfcc operacijo Trt me Je pri moji visoki starosti 73 let rešila iz smrtne nevarnosti. Bnsrfco se zahvaljujem tov. zdravnikom kirurg, odd. fcltrrnre. čč. sestram in tov. strežniku Antonu za vso izkazano mi skrb tn nego. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljubljana. 9. julija 1545. Anton Tiepoli, zasebni uradnik v pok. Ljubljana, BeljaSka ulica štev. 26. Ofefava S potrditvijo pristojnih oblasti se Vfeafessm© foeSsaišM savss=®valsl zavod, MarUs-sr (prej Siidmaik) v dosedanji obliki nadaljuje. Članstvo se opozarja, da se plačujejo pristojbine naprej, ravno tako eventualni zaostanki. Podjetja, ki so članske prispevke do sedaj plačevala skupno, naj to tudi za naprej v isti obliki plačujejo. Ce taka podjetja še ne obratujejo, se člani naprošajo, da prispevke plačujejo v pisarni. VZAJEMNO BOLNIŠKI ZAVAROVALNI ZAVOD, MARIBOR Vinko ffelil, upravitelj; Herman Anzlovar, vodja. Maribor, Jurčičeva ulica 8. — Uradne ure vsak dan razen nedelje od 8. do 12. ure. HAU OGLASI Cenjene čitatelje s Štajerske, ki se zanimajo za nakup in prodajo raznih predmetov, naštetih med malimi oglasi, pozivamo, da se v svrho vseh informacij, podatkov, naslovov itd. obračajo neposredno na naši podružnici v Celju in Mariboru. ZOBOTEENICA z več-letno prakso, izvežbana v vseh delih, sprejme zaposlitev. — Ponudbe upravi pod Zanesljiva«. _____________4253-1 SLAŠČIČAR, išče službo v Ljubljani. Ponudbe na upravo ped >Slaščičar«. _________________ 4360-1 POMOČNIK trgovski — srednje starosti, sprejme mesto skladiščnika, najraje v tekstilni tovarni, kjer koli. Ponudbe upravi v Celju pod ^Skladiščnik F«___4298-1 OSKRBNIK trg. izobražen, srednje starosti — zmožen vsega dela — sprejme službo kjer Koli. Ponudbe upravi v Celju pod »Vesten oskrbnik«. __________________429S-1 ABSOLVENTKA meščanske šole in Chrištofove-ga trgovskega tečaja, z nekaj pisarniške prakse, želi zaposlitve pri kakem industrijskem podjetju. po možnosti na deželi (Gorenjsko ali Notranjsko). Tozadevna obvestila prosim poslati na upravo »Slov. poro«' čevalca« pod »Zanesljiva moč«._____________4346-1 DEKLE, pridno, pošteno. z znanjem strojepisja. pripravno za vsa. ko delo. sprejme primerno zaposlitev. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe upravi pod znacKo »Kamorkoli«.______4362-1 KINO BLAGAJNIČARKA izvežbana. stara 30 let sprejme mesto tudi v kavami, zadrugi, manufakturi ali slično v mestu Celje. Lep rokopis govori slovensko, srbsko in nemško. Ponudbe v podružnico Celje pod »Zanesljiva«. ____4373-1 MLADA GOSPA z bla-gajničarsko in pisarniško prakso, išče mesto blagajničarke. Ponudbe poslati na upravo »Sl. poročevalca« v Celju — pod >Sposobna«. 4374-1 GOSPODIČNA stara 18 let vešča strojepisja in knjigovodstva — želi službenega mesta. Najrajši v Ljubljani. — Naslov v upravi. 4335-1 nTKiLÜJl DELAVCE tn usnjarje, sprejme takoj na delo tovarna usnja L. Lau-ricb v Slov, Konjicah. Za skupno stanovanje in hrano je poskrbljeno 4054-la KLJUČAVNIČARJE — 3 stavbene, železoetrugar-ja in vodovodnega Inštalaterja, sprejmem. — Hribar Jakob, ključavničarstvo in vodovodna instalacija, Jesenice — Kralja Petra cesta 4a. 4140-la KUHARICO veščo samostojnega gospodinjstva, sprejmem k mali družini. Naslov v upravi. 4171-la KLJUČAVNIČARJA — strojnega. izvežbanega in marljivega, išče tovarna kovinskih izdelkov na Smartlnski cesti št. 64_________ 4343-la POMOČNIKI mizarski, lesostrugarski, rezbarski rzv dobra pisarniška moč, dobe stalno in dobro plačano službo pri D. Višmarju, umetnoobrtne delavnice, Jesenice, Gorenjsko. 4204-la ' ELEKTROMONTERJI in pomožni monterji, se sprejmejo. Elektro-pod-jetje Vrbnjak, Ljutomer. 4206-la KNJIGO V ODKTNJI, bl-lancis-p, resni, zanesljivo točni ter perfektni v trgovskem knjigovodstvu, nudimo takoj stalno mesto, hrano in stanovanja v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja nasloviti na Konzumno zadrugo v Slov. Gradeu.___ 4276-la STROJNIKA s strojniškim Izpitem za poslu-ževanje parne turbine in parnega stroja — sprejme velika industrija v neposredni bližini Ljubljane. — Ponudbe upravi pod »Strojnik«. 4310-la PLETILJE in učenko — sprejme takoj Nolda Ana, pletilja. Zelena Ja. m a, Poljedelska štev. 13. ________________4383-la KUHARICO ali gospodinjsko pomočnico — sprejmem takoj. Naslov v upravi._________4387-la DELO kot pomožna Šivilja k dobri šivilji, iščem. Naslov v upravi pod »Marljiva«.___4400-la ZOBOTEHNIKA zmožnega vsega dela, za stalno ali vsaj za dogovorjene ure, sprejmem. Pismene ponudbe upravi pod »Zobotehnlk. dobra plača«. 4189-19 NUJNOBRABIM za avtO-karoserijsko delavnico 6 kolarskih pomočnikov. 2 ključavničarja. 2 kleparja, 1 tapetnika, 2 ličarja, 2 vajenca in pomožna delavca. Naslov: Slav_ ko Krabonja izdelovanje vozov in avtokarose-rij. Maribor. Tržaška cesta 6. 4372-la ŠIVILJO na dom. sprejmem. Naslov v upravi. 4364-3 POUČUJEM ruščino, angleščino in druge lezike: tudi začetnike (ce). Prav tako vse srednješolske predmete, posebno matematiko. Vrhovčeva 12. visoko pritličje, levo — pri kavami Tabor. 4368-3 pjrodam SVILE. črne. saff. 31/* m prodam. Naslov v upravi.______________4366-6 PLINSKI REŠO na 3 plamene, prodam. Naslov v upravi.__________4353-6 LIMONO v čaju, dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Prinesite stekleničko 5 seboj. Drogerija Anton Kanc. židovska ul. 1. 4127-6 OTROŠKE ČEVLJE, visoke in sandale štev. 24 do 25. kakor tudi volneni plašček, prodam. — Ogledati dnevno med 13. in 15. Naslov v upravi. 4287-6 PRODAM: šestdelni zajčji hlevček, 2 kg lužnega kamna, otroško stajico z računalom in 2 železni zložljivi postelji. Ponudbe na: Alojzij Ko_ čevar, Aleksandrova 9. 4343-6 PRODAM I. letnik Slovenčeve knjižnice, vezan v polplatno 2 damska dežnika in 1 damski klobuk. Naalov v upravi-______________ 4382-6 ŠTEDILNIK železni z 2 obročema, prodam. Fa_ ninger Ljubljana. Gosposka ulica 10-11. 433S-5 KNJIGARNA Dolžan Janez, kupi vsako slovensko knjigo Stritarjeva ulica 2. 9-M ŽIMNICE, kompletne za dve postelji kupim. Naslov v oglasnem oddelku _________________4376-7 TRICIKELJ kupim. Naslov v upravi. 4350-7 KUPIM pumparice za vi_ sokc postavo in podlogo za siv suknjič. Ponudbe pismeno ali ustno na: Weber Rudolf, pošta na kclcdvoeru. 4351-7 Zamenjam ZAMENJAM globok voziček za športnega. pro_ ti doplačilu. Mestni trg št. 8. 4345-3 ZAMENJAM fino belo obleko za dečka do 8 let. za staro perilo, primarno za plenice. Ponudbe upravi pod šifro »Plenice«. 4365-8 ZAMENJAM belo moko mast in olje. z doplačilom. aa dober športni ali globok voziček. Ponudbe na upravo pod > Voziček«. 4369-8 ČEVLJE, lepe. kača. nove, št. 387t zamenjam za salonarje ali slično. Pražakova ulica 17-U ____ levo.______________4370-8 USNJE ozir, nove čevlje dam za večji dobro ohranjen električni rešo. Naslov v upravi »Poročevalcu«. __________ 4375-8 OTROŠKI VOZIČEK, globok avto-model.. skoraj nov. zamenja za trlcl-kelj I. Trpin, pasaža Nebotičnika. 4371-8 KOZO mladico, zame njam za živila. Naslov v upravi Slov. poročevalca. 4282-8 ČEVLJE, belo-črno usnje, jako dobro ohranje. ne, št. 36, z visoko peto, bi zamenjala za čevlje št. 361/*—37. z visoko ali odprto peto. najraje sive barve. — Marija Bardoš. Mirje 4, med 2. in 4. uro popoldne. 4260-8 SUKNJIČ, črn Iister, iz predvojnega blaga, malo rabljen, za srednje močno osebo, zamenjam za moško perilo, blago za perilo ali drugo protivrednost. Henigman, Ja-vorškova ul. 4, Zgornja šiška — nasproti šole. __________________4274-8 DOBRO ZAMENJAM, za živila ln denar Werthelm blagajno ln 2 prep.pgi, velikosti 5X6 m. — Pod »Blagaj na«^______4347-8 VOZIČEK, športni, predvojni, dobro ohranjen — zamenjam za žensko kolo. Ev. doplačam. Klemenc, Korytkova ul. 25. 4377-8 ČEVLJE, otročke, št. 32, zamenjam za št. 29 ali 30. Aleksandrova 16 — pritličje, levo. _ 4380-8 NARODNA NOŠA. belokranjska,, platnena vezana, Gasparijev vzorec zamenjam za žensko oblačilo št. 2. Faninger, Ljubljana, Gosposka ulica št. 10. n. nadstropje. __________________4390-8 MED dam za tem nosivo obleko ali blago. Ponudbe na upravo pod »Med« 4396-8 ŠTEDILNIK, kotel za vzidati ln krušno lončeno peč kupim. — Naslov v upravi.__________43-31-7 PLAŠČE z zračnico aa vozno kolo. nove ali rabljene, kupim. Naslov v upravi. 4386-7 BLAGO za rjuhe ali kapne in imlet za blazine, kupim. Naslov ▼ upravi, 4388-7 KOZLIČKA 2 meseca starega, dam za 2 nova plašča z& kolo ali pa perilo. Alojzij Vrhovnik, Jernejeva 19, šiška. 4398-8 BLAGA 3 m, za Hubertu« plašč, zamenjam za športen voziček. Naslov v upravi. 4399-8 ŽENSKE SANDALE modeme, is rjavega usula, štev. 38 zamenjam za športne rjave čevlje št 39. ali prodam. Dobro ohranjene otroške čeveljčke. nizke. bele. lakaste, št. 28 in št. 25 — vse predvojno blago — zamenjam za usnjene bele ali rjave, dobro ohranjene sandaloe štev. 31—32. Klemenčič. Tvr-ševa oesfca 127. 4291-8 POSESTVO, kmetijsko v okolici Ljubljane prodam za 150.000 din. Po_ m dbe na upravo pod »Domačija«. 4352-20 VILO, novo. enostano-vanjsko, večjo v šiški, zamenjam za enako v središču mesta oz. v bll-, žlni. — Ponudbe upravi \ pod »Zamenjam vilo«. 4354 20 HIŠO, veliko, trgovsko z lokali, v strogem centru j Kranja, zamenjam za vi-lo v Ljubljani. Ponudbe upravi pod »Htša-Kranj« 4355-20 MLATILNICO, dobro O-hranjeno, z reto. kupim. Ponudbe: Janežič Mari_ ja Klada 5, pošta Ig. 4401-7 VRATA trgovska, z železno roleto, kompletna, za vzidati, z malo izložbo na levi, veL cca. 160x285, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov. por. pod »Trgovska vrata«, 4393-7 m* SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom, ▼ centru, išče gospod za takoj ali R 1. avgustom. Imam lastno perilo. Na-slov ▼ upravi. 4358-23a SOBO s poeebnim vho_ dom, prazno, iščem. Ponudbe na upravo ped. »Center«. 4349-23a SOBO opremljeno, po možnosti s posebnim vhodom, išče snažna ves dan odsotna oseba. Ponudbe na upravo pod »Plačam točno«. 4387-23a OPREMLJENO SOBO — Iščem za takoj. Ponudbe pod »Konservatoristka« na upravo. 4392-23a PARTIZAN invalid Cvetko Pavšič bi rad sebi in drugim lajšal trpljenje s harmoniko. Dar sprejme uredništvo »Sl. por.« — Ljubljana. Knafljeva ulica. 4253-37 POZOR! Savine Adolf, čevljar. Mala čolnarska ul. 5, sporočam vsem pri meni prijavljenim strankam, da spet redno sprejemam popravila __________________4344-37 DNE 7. T. M. se Je Izgubila nova živilska nakaznica za mesec julij na Ime Gregorič Ivan. Stari trg št. 15. Najditelja naprošam da jo vrne na gornji naslov, posebno še. ker je nakaznica last interniranca. 4359-37 IZGUBILA sem 7. t. m. sivo denarnico z važnimi dokumenti od Linhartove ul. do Dola pri Ljubljani. Najditelj naj proti nagradi vrne na naslov listin, ali »Siov. poročevalcu«. 4361-37 VERIŽICO, srebrno, od ure. sem našla. Lastnik 1o dobi pri Rotar Ani. Rožna ulica 11 pritličje 4363-37 NAKAZNICE živilske, na ime Seme Rimska 23, sem izgubila Najditelja prosim naj jih proti na. gradi vrne.______4402-37 FASADE, mavčne strope, ter obloge sten z umetnim marmorjem, izvršuje in popravlja Ludvik Krulc štepanjska cesta 8._________4394-37 SADJARJI! — Poučujem pinciranje in drugo. — Priglasiti se je med 12. in 13. uro pri Amon-u. Bleiweisova cesta 43-IH. 4259-37 POZIVAM dobro poznano osebo, da vrne pomotoma. vzetih 6 kg moke, t. j. 25. junija 00 b. ‘uri popoldne v žel. zadrugi. Naslov v upravi. 4356-37 IZGUBILA sem medaljon s slikama v soboto 7. t. m. ob 17. uri od Pnil. Aškerčeve ceste do Murni kore. — Ker je za najditelja brez vrednosti, meni pa je zelo dra^ In edini spomin, prosim, da se vrne medaljon proti nagradi v upravi »Sl. poročevalca«.____4373-37 OSEBO, kateri sem po. sodil veliko usnjeno raško prosim, da Jo takoj vrne. Hočevar Aleksandrova 9. 4379-37 V nedeljo 8. t. m. zvečer Je bilo iz veže gostilne Ogrin, Laverca vzeto ali zamenjano modro žensko kdo z. »Tribuna« Št. 734.519. Dotični, ki Je kolo pomotoma zamenjal ali ki morda ve o njem. naj se lavi glavni policijski stanici v Ljubljani.________4SS4-37 POZIV! Tovariše narti, zane od XII. brigade. I. bataljona, ki so se skupno boriE z molim sinom Tavčar Janezom, politkomisarjem padlim septembra meseca 1. 1944. v Veliki Cerovci, prosim, da mi pošljejo kakršenkoli spomin (sliko itd.) po mojem sinu. Pokopan te bil -v Podgradu. Vse eventuelni stroške sem pripravljen poravnati. Kar se bo naSlo. naj se pošlje na naslov: Tavčar Ivan. progovna sekcija Ljubljana. Resljeva cesta št. 3L 4367-37 INDUSTRIJSKO PODJETJE išče ks2j-g3v©äfo * Mlasceista, - dobrega organizatorja, kaUaata in Ponudbe z navedbo življenjepisa in dosedanje prakse na upravo listo pod »Tekstil«. JAVNA ZAHVALA Podpisani Marčan Janca se tem potom javno zahvaljujem tovarišu Bavim Vinka, gostilničarju z Dolenjske ceste, ker mi je v najlepšem redu izročil izgubljeno listnico z legitimacijami in vsemi težko prislužen i mi prihranki ter odklonil pri tem vsako na-£rado- Marčan Janez. POZIV Delegat ministrstva za Industrijo tn redarstvo v tovarni »IndHS« poziva vse osebe, ki Imajo katerokoli terjatev do tovarne »Indus«, da to prijavijo v teku 14 dni s predloženimi dokazi v pisarni tovarne — Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. MINISTRSTVO PROSVETE, personalni oddelek, Bleivveisova cesta 1-H, potrebuje takoj pet izvežfcanih strojepisk Interesentinje naj se javijo na gorenji naslov Razpis! Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani razpisuje več PISARNIŠKIH Utr KNJIGOVODSTVENIH MEST Poleg primerne izobrazbe se zahteva obvladanje strojepisja in stenografije. Prosilci — prosilke naj vleže svoje prroft-nje, opremljene s potrebnimi dokumenti v vložišču zavoda na Miklošičevi cesti št. 20-1, soba 209, najkasneje do 15. julija 1945. Prošnja je kolka prosta. Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. + V taborišču Leltmerita Je daroval S. marca t. 1. svoje mlado, nadebudno življenje, star komaj 19 let, naš najdrašji ln nadvse ljubljeni sinka - edinec, brat ln nečak Milivoj Rastja osmošolec Počivaj v miru naš zlati, nepozabni daleč od svete slovenske zemlje. Kočevje, Banja luka. dne 8. JuhJa 1946. Globoko žalujoča mama Jožica, očka Vlado* sestra Viadica in ostalo sorodstvo. + Sporočamo, da Tiara Je in žena, gotpa Budal Frančiška Pogreb bo 10. Julija t. L ob 5. url izpred farne cerkve Dev. Mar. v Polju. Žalujoči: Alojzij, mož; Albina, hčerka; Stanka, Slavko In Milan, ¿novi. + Sklenila’ Je neumomen ln nesebičnemu delu posvečeno življenje gospodična Frančiška Strah-ova Pokop zemsklh ostankov bo Iz kapel© sv. Potra na Žalah v torek 10. julija ob 17. uri. V Ljubljani, 9. julija 1345. žalujoči: Ivan, brat: Ivana, sestra; Iva, nečakinja ln Lojze + Na tragičen način Je preminula naša hčep-ka, mamica, tovarišica Božena Špindler učiteljica, rojena 22. maja 1916 v Šoštanju. Pogreb nepozabne je bil v Četrtek, dne 5. julija 1945 ls Kulturnega doma v Slov, Bistrici na mestno pokopališče. Slov. Bistrica, dne 5. julija 1945. Žalujoča sinčka Bogdan ček tn Mišo + Zapustila nas je ne¿a dobra teta ln svakinja gospa Ravnikar Alojzija Pogreb blagopokojne bo v torek, dne 19. fc. m. ob *rt 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba. Ljubljana, dzu* 3. julija 1945. Žalujoči ostaH. “h Naznanjam sorodnikom in znancem, da ram je zapustila Gor jap Franja del. tob. tov. V njen zadnji domek jo bomo spremili v torek oto 16.36 iz kapele sv. Janeza k Sv. KrižtL Žalujoči: Maks, hčerka Sonja, sin Janez in ostalo sorodstvo ZAHVALA. — Vsem, ki szq spremili k poslednjemu počitku našega Zdovec Franca se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo kamo komandi mesta Logatec za venec in pokop rajnega z vojsko častjo dalje tov. Jožetu za poslovilni govor. Logatec. 8. Julija 1945. Žalujoča rodbina Zdovec. ZAHVALA. — Ob smrti našega očeta Seseka Franca kroj. mojstra se zahvalimo g. doktorju Inf. odd. spl. boin^ g. dr. Arkotu za zdravljenje, za žalostinke ob grobu invalidskemu pevskemu zboru, godbi Zarji iz Ljubljane in za poslednje besede tov. Dolinšku Tonetu, tov. Tramteteu Ludviku in tov. direktorju Novaku Francetu. Hvala vsem za cvetje m izraze sožalja. Družina Sešek iz Medvod Vasilij Grosman: g Narod jo nesmrten Bogarev se je požari obrnil. Vsa njegova podoba je razodevala izraz težke in trdovratne misli; suhljata lica, temne odi, stisnjene ustnice, vse je >llo v močnem vzponu. »Prava ikona, ves strog je!« je pomislil Ignatijev, ko je gledal komisarju v obraz. »Tovariš komisar,« mu je rekel, »morah bi oditi od tod, Nemec meče povsem blizu, vsak hip lahko trešči sem in. čd hiše ne bo ničesar ostalo.« »Kako se piščte?« vpraša komisar. »Ignatijev, tovariš komisar.« »Tovariš Iguaitijev. sporočite vodniku mor) ukaz: Pomagati prebivalstvu, eri stešite, ženske jokajo.« »Pomagali bomo, tovariš komisar. Kar se tiče gašenja požarov se ne bo dalo kaj prida storiti, ker so hiše večji del lesene, suhe in oni zgoraj jih zažge stotine hkrati; sploh pa nima kdo gasiti, mladi ljudje Iz prebivalstva so se umaknili ali so jih vpoklican v vojsko, ostali so samo otroci in starčki.« »Zapomnite sl vse to, tovariš Ignatijev,« je rekel komisar nenadoma: »To noč, pa to mesto, te starce in te otroke.« »Mar je mogoče vse to pozabiti, tovariš komisar?« Ignatijev je zrl v komisarjev mračni obraz in ponavljal- »Prav imate, tovariš komisar, prav Imate.« Noto je vprašal; »Morda ml dovolite, da vzamem tole kitaro, ki visi na zidu; hiša bo tako in tako zgorela, a vojakom je namoč všeč, kako urnem igrati na kitaro.« »Saj hiša še ne gori,« je strogo odvrnil Bogarev. Ignatijev je pogledal veliko kitaro, vzdihnil In se obrnil proti vratom. Bogarev je začel pospravljati razne papirje v vojaško torbo, si ogrnil plašč, nataknil čepico in znava stopil k oknu. Mesto je gorelo. Kodrast, od isker rdeč dim se je dvigal visoko v zrak; temno rdeč odsvit se je zibal nad trgom. Tisoč ognjev, belih, orančastih, žoltih, jasnordečih, modrikastih — je kakor ogromna kocinasta čepica molelo nad mesto, listje na drevju se je zvijalo ln temnelo. Golobi, krokarji in kavke so letali po zraku, tudi njihove hiše so gorele. železne strehe so se razgrele od strahotne vročine in se bleščale v noč, strešno železje se je razbelilo hi zahrbtno prasketalo, dhn se je valil iz oken, na katerih so še stali lončki s cvetlicami; bil je zdaj mlečnobele barve, zdaj mrtvaško črn, rožnat in pepelnato siv, sukljal je, se dvigal v tankih progah in rjavkastih kodrih, ali pa se je nenadno razširil v ogromen nagel oblak, kakor bi ga bile pravkar izpuhnile neke ogromne prsi: pokrival je mesto kakor zastor, se razlival nad reko in se lovil po drevju in po goado. Bogarev je stopĐ iz hiše. V trii velikih plamenih in v dimu, med eksplozijami bomb, kriki, otroškim jokom, so bili nekateri ljudje mirni in možati — ti so gasili požare, zasipavali s peskom zažigalne bombe, reševali starčke iz gorečih hiš. Rdečearmejci, gasilci, milicionerjl, delavci in obrtniki, vsi v oblekah, od katerih se je kadilo, surovih obrazov, počrneli od čada, so se z vsemi močmi borili za svoje mesto, storili vse, kar so le mogli, da bi rešili to, kar je še bilo mogoče rešiti. Bogarev je brž občutil prisotnost takih mož; izdvajali so se iz dima in ognja, povezani z velikim čustvom bratstva; družno so se lotevali dela, skupaj so skakali v goreče hiše in spet izginjali v dimu in ognju; nikomur niso pravili svojih imen, in se tudi niso zmenili za imena tistih, katere so reševali. Bogarev je opazil, kako pada zažigalna bomba na streho dvonadstropne hiše ln se začenja razlivati kakor slepilno bela pega, podobna bengalskemu ognju, ki ga zažigajo otroci. Urno je planil po stopnicah, se povzpel na podstrešje; v zatohlosti, ki je dišala po posmojeni glini in ga spomnila na otroška leta, se je preril do stresne line, ki je skozi njo padala motna svetloba Vroče razbeljeno železo ostrešja mu je žgalo roke. Iskre so padale po njegovi obleki, vendar se je z vso močjo prebijal proti tistemu mestu, kjer je ležala bomba: z enim samim sunkom škornja jo je bil vrgel s strehe. Padla je na cvetlične grede in za trenutek osvetlila razkošno cvetje georgin ln nebln, nato se je zarila na mehka tla ln jela ugašati. Bogarev je opazil, kako sta iz sosedne hiše, ki je gorela, dva človeka v rdečearmejski uniformi nosila posteljo in na nji starca. Spoznal je vojaka Ignatijeva, tistega, ki ga je prosil za kitaro. Drugi, Roclimšev, je bil nekoliko manjše postave, venaai širših ramen. Starka Židinja je nekaj naglo govorila; bržčas se je zahvaljevala za rešitev moža. Ignatijev je za-mahril z roko in v tem širokem, polnem in sproščenem gibu se je izražala vsa bogata in dobra natura naroda. V tem trenutku so silneje zagrmeli protiletalski tor o vi, ki se jim je pridružilo regljanje mitraljez. Goreče mesto je napadel novi val fašističnih bombarderjev. »Vsi v jarke!« je nekdo zavpil. Toda ljudi je že toliko razvnel ves ta boj, da se niso več zavedali nevarnosti. Bogarev je malone zguoil slehem občutek za trajanje časa in za potek dogodkov. Skupaj z drugimi je gasil ogenj, ki je venomer bruhal znova, zasipaval je s peskom zažigalne bombe, reševal iz ognja neke stvari, pomagal bolničarjem, ki so prispeli z rešilnim avtomobilom In so nalagali ranjence na nosilnice; nato je zavil s svojimi vojaki k porodnišnici. ki jo je tudi zajel požar, nosil je knjige iz goreče mestne knjižnice. Posamezne prizore si je za vedno vtisnil v spomin: Neki človek je pritekel iz goreče hiše z vzklikom: »Ogenj, ogenj!« Ko je opazil okrog sebe en sam ogromen požar, se je nenadoma umiril, se usedel na ulični tlak m ždel ondi povsem nepremično. Zapomnil ri je, kako je skozi čad in saje nepričakovano zavel nežen vonj kolonjske vode: gorela je trgovina z dišavami Trdno se mu je zarezala v spomin tale podoba: Zblaznela je mlada ženska, se postavila v sredo pustega trga in vsa ožarjena od požara, držala v naročju truplo deklice. Ranjen konj je ležal na vogalu neke ulice. Bogarev je v njegovih otrplih, a še živih očeh opazi odsvit gorečega mesta. Temno, zasol-zeno in izmučeno oko tega konja je kakor kako kristalno živo ogledalo zbralo v sebi plamen gorečih hiš. dim, ki je sukljal po zraku, svetle, razbeljene razvaline in eri gozd tankih in visokih dimnikov, ki so rasli, rasli na mestu v plamenih izginjajočih hiš. In Bogarev se je mahoma spomnil, da je tudi on sprejel vase vso nočno katastrofo mirnega, starodavnega mesta. »Dokler bom živ, dokler bom dihal, dokler se bodo moji prsti mogli premikati, dokler bom mogel izpregovoriti četudi eno samo besedo —«, je rekel sam pri sebi, in tiha, spokojna misel mu je kakor slovesna prisega šinila po razdraženih možganih. »Naj nimam nikdar nikoli drugega smotra kakor smoter bojevnika; naj vso moč svoje duše in svojega uma zastavim za to, da vzbujam čustvo mržnje in maščevanja.« Ob svitu so začeli požari bledeti. Sonce je gledalo zakajene razvaline, starce in starke, M so sedeli na svojih culah med kuhinjsko posodo in cvetličnimi lončki in med starimi slikami v črnih okvirjih, ki so jih bili Mieli s sten. In to sonce, ki je zrlo skozi ohlajeni dim požarov, je bilo mrtvaško bledo, zastrupljeno od dima In saj. Bogarev je stopil v štab po navodila, potlej pa se je vrnil v stanovanje. Na dvorišču je stopil predenj vodnik. Bokoptse sprejema uredništvo Jätoveoskega gutač aval ca«, IjaMyna, KaafUera ulica St» fi/IL ¡Melon uredništva ia upravo S&. 81-22 do 81-86. ^ Ti&karua >$fof£iukega jMiataralea« Glavni urednik Ciril Kosmat.