98. številka. Ljubljana, v soboto 29. aprila 1890. XXXII. leto slovenski narod. lahaja v»sk dan avader, taimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za po! leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden moaec 1 gM. 40^kr. Za LJubljano brea pošiljanja na dom za vb« leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, — Za tuje delala toliko več, kolikor poBtnina znafia. — Na narofibe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, ae ne ozira. — Za oznanila plaCujo so od stiristopno petit-vrsto po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., Ce aa dvakrat, in po 4 kr., Ce ee trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvolo frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnem trga St. 12. Upravniltvu naj aa blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulico St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. 'JTcilef on AL 3*4. Častiti gospodje volilci! Ves teden stali Ste za nas v naj-Ijutejšeiu volilnem boji proti dvojnomu sovražniku. Od Vašega prepričanja niso Vas premaknile grožnje, ne obrekovanja in obećanja; temveč pokazali Ste sijajno, da uživamo slej ko prej popolno Vaše zaupanje. Ponosni na take zavedne in neupogljivo volilce, zagotavljamo Vas, da bodemo — v svesti si Vašega zaupanja — delovali neutrudljivo in s pravo ljubeznijo za rast in proevit bele Ljubljane, katere blagor je Vam vsem pri srcu. Ozirali se bodemo pa ^lede mestne uprave tudi vsikdar radi na Vaše želje in potrebe, ter Vas zato prosimo, da se vedno zaupno obračate do nas. Hvala in pozdrav Vam! Živela bela, napredna Ljubljana! V Ljubljani, dne 29. apr. 1899. Dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, Fran Mally, dr. Lovro Požar, Josip Proseno, Ivan Šubic, dr. Ivan Tavčar, Ivan Tosti, Josip Turk. Zmaga napredne misli. Boj za Ljubljano, ki je trajal ves teden in do skrajnosti razburjal vse duhove, je slavodobitno končan. K 1 e r i k a 1 -s t v o je učakalo svoj Sedan. S krvavimi glavami so se morali nasprotniki umakniti z volišča. Bili so popolnoma poraženi, in ponosno plapola sedaj zastava napredne narodne stranke nad belo Ljubljano. Ljubljana je v taboru napredne narodne stranke. To so minole volitve dokazale, da o tem ni nobenega dvoma več, saj sta pri teh volitvah nastopili obe nasprotni stranki, in je vsaka storila, kar je bilo v človeških močeh, da si zagotovi vojno srečo, da pro- LISTEK. Iz Kurje vasi. Jaz in moji sovaščani se prav za prav protivimo temu, da se naš okraj ljub Ijanskega mesta sploh imenuje še zmerom Kurja vas. Svet, ki ni imel prilike, si naš okraj ogledati, bi sodil, da je to kak pozabljen del glavnega mesta, v katerem prebivajo le borni ljudje, ki se pečajo le s kokošmi in k večjim še s kako puro; da životarimo sploh zgolj na katoliški podlagi in da je nas prištevati k tisti armadi, katero vodi kravar Peričnik. Moral bi na široko opisovati kraj in prebivalce, da bi obudil mej svetom drugo mišljenje o našem okraju, toda ker imam danes drug namen, naj povem, da smo mi, kar nas je onkraj dolenjskega mostu, zgolj liberalci, da amo se kot taki tudi pri volitvah izkazali, da naš okraj, ako mora že ostati vas, po vsej pravici zasluži ime 1 i b e r a 1 n a ali naprednjak ka vas, in da nam ime Kurja vas privoščijo k večjemu le še nafti nasprotniki, klerikalci, kateri, ako jih sodil po njihovem volilnem oklicu in po kandidatih tretjega razreda, nameravajo, da bi se to ime ohranilo in se s časom raztegnilo čez vso Izubijano. dere narodno in napredno fanlango in si naredi pot v občinski zastop. Tako 1 j utega političnega boja kakor leto« Ljubljana še ni videla in še nikdar ni bil izid tako negotov, kakor letos, ko se je znatno pomnožilo število volilcev in so se razmere v posamičnih razredih bistveno predruga čile. Pri letošnjih volitvah je prvič nastopilo več sto novih volilcev in izid volitev kaže, da stoji ogromna večina teh novih volilcev na stališču napredne slovenske stranke. Klerikalstvo je bilo pri teh volitvah tako pobito, da se je izkazala njegova popolna onemoglost. Klerikalna stranka je napela vse svoje moči, da podere napredno narodno stranko. Njena naravna organizacija je izborno funkcijonirala. Prirejala je več tednov sem malone dan za dnevom shode, na katerih je mestno gospodarstvo kritikovala na nečuven način; vsa duhovščina, s škofom na čelu, je šla v boj in vrh tega ni štedila z denarjem, katerega je morala silno mnogo potrositi. Toda vse ščuvanje in vse obrekovanje mestne uprave, vse agitatorično delovanje, ves duševni in materijalni pritisk, vse to ni ničesar pomagalo. Klerikalna stranka, ki je bila zmage zlasti v tretjem razredu tako gotova, da je izdala parolo „Vse je naše" je bila v vseh treh razredih premagana. Bil je to zanjo, kakor smo že rekli, pravi pravcati Sedan, toliko usode-polnejši, ker se je pokazalo, da so še Nemci v Ljubljani važnejši faktor, kakor slovenski klerikalci. Pomen minolih volitev pa ne tiči samo v tem, da je bila klerikalna stranka, pobita, volitve imajo še večji pomen, da je namreč napredna narodna stranka zmagala proti dvema nasprotnikoma, da je zmagala sama iz svojo moči in brez vsake tuje pomoči. Ljubljana je narodna in napredno-misleča — to so pokazale vsemu svetu minole volitve. Pri teh ni šlo za osebe kandidatov, šlo je za stranke, za vodilne Toliko za danes o našem okraju in za našo širjo domovino v ložje razumevanje tega, kar nameravamo povedati o vo-litvenih dogodljajah. Stala nas je kopica na dan sv. Jurija pred mostom, čakaje naval pobožnih in zmagonosnih volilcev tretjega razreda. Pridružil so je nam miren mož iz ribniške doline. Vedel ni, kaj čakamo, in kaj se godi, ko pa zagleda velikanske in Čudne vozove, ki so se peljali po Peričnikovo gardo, po praša z Ribničanom primerno radovednostjo! „ Čigavi pa so ti vozovi?14 Iz množice se čuje glas: „Perični-kovi.M „Aha,u se oglasi Ribničan, ,je prišlo v Ljubljani tudi tako, kakor je v Trstu, da govejo živino ne smejo več po mestu goniti, ampak le voziti na nalašč za to pripravljenih vozovih! Poznam Peričnika, ki hodi po sejmeh in baranta s kravami. Dobro mu morajo ugajati kupčije, da potrebuje sedaj že vozove, da prepeljava živino — gotovo na kolodvor." Ker je občen smeh ugajal ribniški šaljivosti, je nadaljeval mož, da pozna nekje velikanskega bika, ki je postal pretežak, da bode potreben zanj poseben voz, da imajo tam Že dražega bika, ki je po* ideje teh strank, in volilci so se z velikansko večino izrekli za idej'*, katere zastopa slovenska napredna stranka. S ponosom se oziramo na minole volitve, saj so slovenski volilci ljubljanski na najslovesnejši način izrekli napredni narodni stranki popolno zaupanje in odobrili njeno delovanje v občinskem za s topu. Govorila je zadnja instanca v vseh političnih bojih, in njena sodba je častna za napredno narodno stranko. Poraz, kateri je zadel klerikalno stranko, je toliko hujši, ker ob se za zajedno najostrejšo moralno obsodbo; ljubljanski volilci so šli v boj proti klerikalcem tudi zato, da jim pokažejo svoje ogorčenje radi njihovega besedolomstva. Klerikalci so se vsedli na spravno pogodbo, po kateri so bili vezani, vzdržati se udeležbe pri ljubljanskih volitvah, vsedli so se na svojo častno besedo in povrh še nemški stranki ponujali kompromis, ako se združi ž njimi proti narodni napredni stranki, — in na to skrajno nemoralno postopanje so jim dali ljubljanski volilci zasluženi odgovor. Boj za Ljubljano je končan. V občinski zastop so zopet prišli sami zvesti pristaši napredne narodne stranke, in prepričani smo, da bodo s tisto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor doslej, skrbeli za razvoj Ljubljane, za vestno in štedljivo mestno upravo, za duševno in materijalno blagostanje prebivalstva. Toda to še niso vse njihove dolžnosti. Občinski svet ne sme nikdar pozabiti, da je izšel iz narodne napredne stranke, in d a stoji in pade s to stranko Ljubljanski volilci niso šli zato v boj proti klerikalcem, da bi potem gledali, kako se s klerikalci koketira. Občinski svet mora biti dosledno zvest načelom narodne stranke, njenim slovenskim in naprednim načelom in se mora pri vsakem svojem koraku ozirati na ta načelater po njih urejevati vse svoje delovanje. V tem oziru mu morajo biti za iz- sebno dober za pleme, samo nekoliko hudoben da je še, in da je, nekoliko tednov je tega, celo svojega varuha hotel nabosti, o čemur so tudi časniki sporočali. Pravi krohot je obudilo Ribničanovo razlaganje, in za ves dan je bilo smeha dovolj, ko so se prepeljavali Peričnikovi vo/ovi sem ter tje mimo dolenske mitnice in prepeljavali „zavedne in pogumne Larjane", ki stoje na katoliški podlagi. Posebno na večer, in ko se je tem volilcem pridružila Še upijanjena mladež, ki je očetom nasproti prišla, se je Človek živo spominjal tistih vozov v Trstu, katerih je Ribničan omenil, in izdihnil je marsikateri: „0 Barjanska šola, še dosti posla te čaka, in ni čud i, ako je kravar Peričnik vodja teh čet!" Dan po sv. Jurju, torek večer, smo pa praznovali zmago. „Slovenski Narod" je prehajal od rok do rok, vsak je hotel na lastne oči prepričati se kako zmago-nosni smo liberalci in koliko da zamoremo, ako se nam na prste stopi in nas prisili, da se popolnoma razvijemo. Nekdo pa se oglasi in pravi: „Kako neki poroča glasilo naših nasprotnikov, ki je na počilice trobentalo svoje verne duše skupaj, in jim obetalo zmago že na tem svetu, na onim večno kraljestvo pa večen pogled na teptane, na raznih se obrača- gled dunajski krščanski socijalisti, ki niti za trenotek ne pozabijo, kdo jih je postavil na krmilo, in za izgled mu morajo biti drugi občinski zastopi, ki so si pri vsi pravičnosti do vseh prebivalcev vedno v svesti, katera stranka jih je dvignila na ščit. Takega, pri vsi objektivnosti strogo po načelih napredne narodne stranke urejenega delovanja zahtevajo tudi ljubljanski volilci od občinskega sveta, in prepričani smo, da se njihova želja tudi izpolni, saj je to jedino plačilo, katero morejo pričakovati za svoje, politično zrelost, zavednost in požrtvovalnost kažoče postopanje pri minolih volitvah, a katerim so pripomogli napredni slovenski misli do sijajne zmage. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 28. aprila.) Predsedoval je dež. glavar pl. D e t e 1 a. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, prišlo je do kratke, a ostre debate. Posl. Kalan je reagiral na izjavo, katero je bil v imenu nemških poslancev podal dr. Schaifer pri razpravi o roalčnem zakonu, in v kateri je s splošnoavstrijskega ustavnega in državnopravnega stališča se zavaroval proti Kalanovim izvajanjem glede združenja Slovencev in Hrvatov. Govornik je rekel, da se čudi tej izjavi, češ, da se mu je ž njo očitalo nepatrijotično, neav-strijsko mišljenje, dasi je odločno povdarjal svoje avstrijsko stališče in se s tega stališča zavzel za zjedinjenje Slovencev in Hrvatov. Govornik se je zavaroval proti očitanju nepatrijotičnega mišljenja in rekel, da imajo nemški veleposestniki, če hočejo biti učitelji avstrijskega patrijotizma, za to veliko več povoda v svojih lastnih vrstah. V imenu nemških poslancev je baron Sch\vegel povedal, da je njegova stranka s svojo izjavo le pojasnila svoje stališče, ker so se bili razni govorniki podali na polje zunanje politike. Kalanovo apostrofiranje je bilo popolnoma nepotrebno in neutemeljeno. V podani izjavi ni nobene besede, s katero bi se dvomilo o patrijotičnera mišljenju kogarkoli, in v njej tudi ni bilo nobenega oči- joče liberalce. Ni ga bilo dobiti „Slovenca" v naši vasi, in celu v mesto smo morali poslati ponj. Sedaj pa velika zadrega ! „Pyrrhova zmaga" je bil napis članku, ki govori o volitvah. Kaj hočete, mi, odličnjaki naše vasi. vsi skupaj nismo vedeli kdo bi bil ta „Pyrrhov", ki je zmagal. Različno razlaganje se je Čulo. Najbolj se je tisto vrtelo okolo pirhov, katere smo imeli še od pri-četka meseca v mislih, in na katere se o sv. Jurju navadno še ne pozabi. Nazadnje smo, kakor je to navadno, kadar že nič več ne pomaga, vzeli prat i ko v roko, da bi tam tega svetnika našli in po „malariji" posneli, v kakšni dotiki je z našo zmago. Toda tudi v pratiki ga nismo našli, in ostali smo v temoti ves večer ter natihoma obžalovali, da nismo tako učeni kakor „za-vedni volilci „Slovenca', od katerih gotovo vsak in bodisi najzadneji Peričnikov, pozna tega Pv.rbova. Nazadnje, in kaj hočete, liberalec je Že tak, da ga peče in ne miruje, dokler ue pride vsaki reči do konca, sklenili smo, da naprosimo kakega „zavednegau klerikalca, da nam ta raztolmači ime in njegov pomen. „No, katerega?" je bilo potem vprašanje. tanja- I/java ie bila podana z ozirom na avstrijsko-ogersko državnopravno razmerje, o katerem se je včeraj razpravljalo, v svrho, da se označi državnopravno stališče, na katerem stoje nemški poslanci. To je bilo zlasti potrebno ■ ozirom na shod na Trsatu, katerega sklepi so bili objavljeni v Kala-novem glasilu in kateri so v nasprotju z obstoječimi državnopravnirai razmerami in bi mogli provzročiti nesporazumljenje. Izjava je imela zgolj političen in državno-praven značaj in poslanci so imeli pravico, podati tako izjavo. Posl. Kalan je trdil, da so bila njegova očitanja opravičena, ker so se v iz javi njegova izvajanja obsojala s splošnoavstrijskega stališča ter dolžil nemške poslance, da so si zdaj stvar premislili, proti čemur so nemški poslanci jako energično protestovali. Deželni glavar pl. Detela se je potem z jako toplimi besedami spominjal umrlega grofa Hohen\varta in seje izraz so-žalja zabeleži v zapisniku. Na to se je vršilo tretje branje realč-nega zakona, in je bil načrt brez debate odobren. O napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi v političnem okraju krškem je poročal posl. rim. kateri je predlagal, naj se naroči dež. zboru, da naj nadaljuje svoje poizvedbe in naj potem stavi primerne predloge. Posl. dr. Žitnik je nasvetoval, naj se most napravi pri Dobravi, naj se uvrsti mej dež. ceste, in naj se zanj dovoli pri spevka 4000 gld. Posl. grof Barbo je opozoril, da se je dež zbor pred nekaj leti izrekel za napravo mostu pri 'Mrsečji vasi, da sam cestni odbor mokronoški ni nikakor zavzet za most pri Dobravi in odklanja zanj prispevati, kakor se tudi kostanjeviški cestni odbor brani stroškov za most. To vender ne gre, da bi se cestni odbori na kratko spravljali v financijalne kalamitete, kar bi pro-vzročil Žitnikov predlog, in zato naj se stvar zopet odkaže dež. odboru. Posl. dr. Papež je predlagal, naj se narcči dež. odboru, da poroča o tej zadevi že v prihodnjem zasedanju. Po nekih opomnjah poal. Pfeiferja je bil Žitnikov predlog odklonjen in sprejet odsekov predlog z dostavkom, da naj dež. odbor poroča že v prihodnjem zasedanju. Posl grof. Barbo je na to poročal o proračunih bolniškega, blazniškega porod-nišni^nega in najdenišničnega zaklada za leto 1899. Z ozirom na občni finančni položaj dežele je nasvetoval skrčenje nekaterih postavk, in je dež. zbor pritrdil vsem njegovim predlogom. Zbornica je potem rešila daljšo vrsto peticij. Županstvu v Sodražici se je dovolilo 150 gld. za popravo ceste. Prošnja občine Bogu, katero je toplo podpiral posl. Božič, se je priporočilno odstopila dež. odboru. Končno je posl. dr. Tavčar poročal o Kalanovem predlogu glede ustanovitve obrtnih sodišč. Govornik se je izrekel za to, da naj se obrtna sodišča ustanove on-dukaj, koder so potrebna. Na podlagi za kona iz leta 1896. se v celi deželi ni ustanovilo ne jedno obrtno sodišče. Po novem „Veste kaj," se oglasi moder mož mej nami, „soseda se ni omikati. Najbližji modrijan na katoliški podlagi je mokar Zorman na Starem trgu. Ta je gotovo vse vede poln, sicer bi ga naši nasprotniki ne bili za kandidata postavili." Obveljala je ta, in takoj drugi dan se je podala deputacija iz naše vasi do kandidata Zormana in ga naprosila, da bi tO nedeljo po krščanskem nauku prišel v Kurjo vas, in tam govoril o Pvrrhovu in o njegovem pomenu za našo zmago. Gosp. Zorman, dober kristjan in vljuden človek, nam je to obljubil, in v nedeljo popoldan bo v Kurjo vasi javen pouk. Pridite torej, nevedni liberalci, da po-zveste, kdo da je bil Pvrrhov, klerikalcev itak ne bode dosti, kajti ti že vse vedo in znajo, in ko bi to ne bilo, bi »Slovenec", ki piše gotovo v prvi vrsti za svoje ljudi, ne bil se poslužil imena, katerega pomen ve razkladati baje zadnji mož njegove stranke. Torej v nedeljo popoldan v Kurjo vas I Govornik bo stal pod češnjo, ki diči vrh nad železnico, cesta bo pred mostom in na drugim koncu pri železnici za vozove zaprta. Prostora bo torej dovelj. Bog daj lepo v« me! Liberalec. zakonu ie ustanovitev obrtnih sodišč prepuščena ministerstvu. kipa mora vprašati dež. odbor za mnenje. Po tem zakonu pa dež. odbor lahko tudi sam poprime inicijativo, ali kadar to stori, mora priti s konkretnimi predlogi ne s takimi splošnostimi kakor jih obseza Kalanov predlog. Tak splošen sklep, kakor ga hoče Kalan, je po sedanjem zakonu brez vsake vrednosti. Dež. odbor, ako hoče poprijeti inicijativo, mora natančno reči, kje naj se obrtno sodišče ustanovi. Ustanovitev tacega sodišča pro-vzroči namreč interesiranim obrtnikom, dalje državi in tudi dotični občini bremena. Gotovo so tudi na Kranjskem kraji, kjer bi obrtna sodišča dobro uspevala, a predno se more staviti kak nasvet, je vender treba raziskavanja, se mora poizvedeti mnenje prizadetih faktorjev, posebno mnenje trgovske in obrtne zbornice, zakaj samo po teh raziskavanjih je mogoče staviti kak kon kretni predlog. Poročevalec je predlagal, naj se naroči dež. odboru, da izvrši preiskave glede potrebe obrtnih sodišč, da zasliši trgovsko zbornico, in da potem v pri hodnjera zasedanju stavi konkretne predloge. Zbornica je sprejela ta predlog, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v torek. V I JnblJHiil. 29. aprila. Izvrševalni odbor desnice in jezikovni zakon. , N o w a Reforma" poroča. da se snide izvrševalni odbor češkega deželnega zbora ter da mu bode vlada predložila načrt jezikovnega zakona ter poročala o svojem političnem akcijskem načrtu. Mi bi le želeli — pripominja „N. R." —da bi se ta vest sporočila oficijalno, kajti samo dejstvo, da se snide izvrševalni odbor v to svrho, da presodi politični položaj, nam je porok, da sodba ne bo preveč ugodna i- 14. Mandati nemških deželnih poslancev na Češkem. „Pester Lloyd" piše: Razprave v češkem deželnem zboru se vrše mirno in nemoteno. 7. t. m je pozval višji dež. maršal, knez Jurij Lobkovvitz, štrajkujoče nemške poslance, naj se sej udeležujejo ali pa svojo odsotnost opravičijo. Po preteku 14 dnij bi moral predsednik sporočiti deželnemu zboru o uspehu tega poziva ter potem določiti nove volitve, ako poslancev še ni v zbornico. To se doslej ni zgodilo, kar dokazuje, da so se poslanci večine s pred-sedništvora domenili, da molče, in da se mandati ne kasiraju. Vzrok tiči pač v tem, da bi pri novih volitvah zmagali nemški radikalci, ki bi prišli na mesto liberalcev v deželno zbornico le s tem namenom, da delajo obstrukcijo. Čehom so torej liberalci, ki štrajkajo, vendar še mnogo ljubši, kakor radikalci, ki se sej udeležujejo le zato, da razsajajo in razgrajajo. Sicer pa se udeležujejo nemški poslanci vzlic abstinenci razprav v odsekih. Bodoči konzistorij. Iz Rima poročajo, da bode imenoval papež v bodočem konsistoriju 10 kardinalov. Pe" teh bode Italijanov, po jeden Francoz, spanec in Belgijec. Za dva še ni znano, odkod ju vzame papež. Baje bo mej tema nadškof M i s s i a. Konzistorij se snide šele v juniju. 11. maja izide papeževa bula, s katero se proglasi leto 1900. za jubilejno leto. Zatiranje poljščine na Pruskem. Pruski kulturni minister Bosse je te dni osorno zavrnil deputacijo Poljakov, ki so prosili, da bi smeli osnovati privatne šole za poljščino. Minister je dejal, da nikakor noče poljščine zatreti, toda pruska vlada ni dolžna, da bi gojila poljščino v šolah. Minister ne ugovarja ternu, da se uče poljski otroci materinskega jezika doma pri stariših ali sorodnikih; tudi temu ne ugovarja, da poučujejo posamezne dame 1—2 otroka, ako se za poukom ne skriva kak drug političen namen. Vlada pa bode brez pardona nastopila proti preganjanju nemštva, proti agitaciji poljskih listov kakor tudi proti ustanavljanju privatnih poljskih šol. V Poznanju se je oglasilo že več dam, ki bodo poučevale poljske otroke, ki so odrasli šoli, v materinskem jeziku. Brezprimerna je pač krutost pruske vlade! Z najbrutalnejšim nasilstvom hoče germa-nizirati Poljake, katerim daje le nemške šole. Poljščina, materinski jezik, je izključen iz teh šol Poljakov, — toda prepovedane so celo privatne šole za poljščino. Niti z lastnimi žrtvami si ne smejo usta- noviti Poljaki za svoje otroke Sol, kjer bi se učila dera osnovnih pojmov v materinščini. Samo doma, mej štirimi stenami, dovoli milostna vlada, da uče stariši svoje otroke v poljskem jeziku moliti, čitati in pisati. Privatne učiteljice ne smejo imeti več kot 1—2 učenca. Zares, kulturonosni narod Nemcev nima para v Evropi I Preosnova srbskega ministerstva. Minister javnih stavb, Dimitrije Sto-janovit', je podal svojo demisijo in kralj jo je sprejel. Na njegovo mesto bo imenovan sedanji interimistični vodja stavbin-skega ministerstva, trdnjavski poveljnik belgrajski, general Atanacković*. Stojanovic je že tretji minister, ki je stopil iz Gjor-gjevičevega kabineta. — Nadalje poročajo iz Belgrada, da je izročil kralj bivšemu regentu Joanu Kističu in generalu Belimar-koviču veliki križ novoustanovljenega reda Miloša Velikega. To odlikovanje vodje liberalne stranke in njegovega najintimnejšega prijatelja vzbuja v srbski prestolici tem večjo pozornost, ker so dobili sedanji ministerski predsednik, Gjorgjevič, in njegov prednik, Stojan Novakovio, ter mnogi drugi ministri le drugi razred tega reda. Grozodejstva Arnavtov v Stari Srbiji presegajo že vse meje in zdi se, kakor bi poslali Albanci absolutni gospodarji te nesrečne pokrajine. „Kulnische Zeitung" se poroča iz Carigrada, da preganjajo Albanci z vsemi sredstvi Srbe, ki se izseljavajo na Ogersko in drugam. Turška oblastva ne morejo, pa tudi nočejo ščititi kristijanov pred Arnavti. Srbi v kraljevini sicer jako simpatizirajo z brati v Stari Srbiji, toda pomagati jim ne morejo. Porta je le še po imenu gospodar v teh nesrečnih krajih, toda turški uradniki nimajo^ nobene moči. Ako bi ne imeli v varstvo vojaštva, bi jih Albanci že zapodili. Diplomatska zmaga Bolgarije. Vzlic žaljivemu protestiranju Turčije, da bi se udeležila Bolgarija mirovne konference, se Bolgarija vendar-le udeleži te konference. Zastopal jo bode diplomatski agent v Peterburgu, dr. Stančio v. Ta diplomatska zmaga bode mnogo koristila Gre-kovemu ministerstvu in vladni liberalni stranki. Stambulovisti so se že pridružili liberalcem. Rusija v Perziji. Rusija je vzela v najem perzijski zaliv BenderAbbas, ki ima luko z 10.000 prebivalci ter veliko trgovino. Do tega mesta bi segala ruska železnica skozi Perzijo. Kakor je morala iskati sibirska železnica izhoda k Tihemu oceanu, tako je bilo treba transkapiškira železnicam izhoda do Indijskega oceana. Nabava luke ob perzijsko arabskem morju je torej le naravna posle dica ruske ekspanzivne politike v južno-zahodni Aziji. Ta vest sicer še ni potrjena ter so jo prinesli le listi Anglije, ki je tekmica Rusije, kakor na Kitajskem, tako tudi v Perziji in v Afganistu. Karlisti in Anglija. Karlisti bi imeli nedvomno večje vspehe , ako bi imel njihov pretendent kaj več denarja. Toda nedostatek na denarju izjalovi najboljše naklepe. Sedaj se jim je baje obrnilo na boljše, kajti našli so na Angleškem finančni konsorcij. „Beri N. N." je dobil iz Pariza brzojavko, da je ustanovil lord Asehburnham v Londonu syndicat, ki bode skrbel za denar, kateri rabijo Karlisti. Členi niso toliko špeku-lantje kot politični fanatiki, zato pa so toliko gorečnejši. P>aje je resnica, da je dobil don Carlos že 60.000 funtov šter-lingov. S tem denarjem si hočejo Karlisti osvojiti kraj na baškični obali. Zlasti ba-skična duhovščina je vneta za Karliste. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. aprila. — Osebne vesti. Okrajnim šolskim nadzornikom za nemško ljudske šole na Kranjskem izvzemši Kočevje, je imenovan profesor na ljubljanski realki g. Klemens Prof t. — Poštni oficijal v Trstu g. Adal-bert Zelenka je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču. — Ožja volitev iz I. razreda. Pri današnji ožji volitvi je bilo oddanih 420 glasov. Jedna glasovnica je bila prazna. Izvoljena sta bila kandidata narodne stranke, ki sta dobila g. dr. vit. Bleiweis-Trste-n i š k i 251 in g. Fr. Grošelj 252 glasov. V manjšini sta ostala gospoda Baurn-gartner s 169 in Dzimski ■ 167 ' glasovi. Obe listi kandidatov sta torej dobili nekaj več glasov kakor včeraj. Pri. rastku slovenskih glasov se ni čuditi, pač pa se vse vprašuje, od kod sta dobila nemška kandidata 20 novih glasov ? K 1 e -rikalna stranka jim jih je dala! To je gola istina, ki je ne more nihče utajiti, ker se da dokazati s številkami. Nemci so pripeljali na volišče ravno tiste vol il ce kakor včeraj, prav nič več. Nemških glasov torej niso mogli pridobiti, morali so pridobiti slovenske, in ni dvoma, da so jih dobili od klerikalne stranke. Vzlic „ Slo ven Čevemu" pozivu, naj se klerikalci vzdrže današnje volitve, je prišlo nekaj klerikalcev na volišče. Trije ali štirje so glasovali za naša kandidata, kajti toliko glasov sta dobila več, nego je bilo sloven sko-naprednih glasov oddanih, ostali pa so morali glasovati za klerikalce. Klerikalci priznavajo sami, da so nekateri izmed njih glasovali za Nemce, tako M a r o v t, ki je bil kandidat klerikalne stranke za III. razred, in Roje, ki sta danes protestirala, ker smo jih z dvema pooblastiloma prehiteli, nadalje strastno klerikalna agitatorja Razberger in A b r a m o v i č , krakovski gostilničar Klemene in več druzih. Ti se niso zmenili za parolo svoje stranke, nego šli v boj za Nemce proti slovensko naprednima kandi-toma. To je treba pribiti. Čez 0 let pride vse prav I — Skrutinij pri občinskih volitvah. „Slovenec" se kar ne more umiriti, da sta bila dr. Šušteršič in dr. Brejc po policiji iz volilne dvorane ven vržena, ker se nista hotela pokoriti ukazu predsednika volilne komisije in se nista z lepa odstranila, ko je volilna komisija sklenila, da bodi skrutinij tajen. Klerikalci se delajo, kakor da je volitev vsled tega neveljavna. Ni treba, da je kdo jurist, da spozna puhlost te trditve. Volitve so veljavne, naj se je vršil skrutinij tako ali tako, javno ali tajno. Prepuščeno je bilo komisijam, da določijo, kako naj se vrši skrutinij. In stališče, da je skrutinij uradni čin, torej tajen, ni le v soglasju z dosedanjo tridesetletno prakso, nego tudi v soglasju z zakonom vsaj toliko, kakor nazor, da mora biti skrutinij javen. Sicer so se pa komisije uprle javnosti skru-tinija naj več radi tega, ker so klerikalci pri vladi beračili, naj zagotovi javnost, prav kakor da so vsi členi komisije sami sleparji. Naj torej klerikalni preklavrni kron-juristi bobnajo kolikor hočejo, postopanje volilnih komisij ostane vzlic temu popolnoma korektno in zakonito. — Kislo grozdje. Kdo je ne pozna poučne basni o lisici, ki je rekla, da je grozdje kislo, ker ga ni mogla doseči. Spomnili smo se te basni, ko smo čitali v „Slovencu" zatrdilo, da so klerikalci provzročili letošnji volilni boj, ki je bil tako viharen, da še nismo tacega doživeli, samo zato, da so — šteli glasove. Pač žalostna tolažba! Pred volitvami so ošabno nosili glave in slovesno prorokovali, da zatro skokoma vse ljubljansko naprednjaštvo in narede konec vladanju napredne stranke v našem mestu, ter so že pili na medvedovo kožo, sedaj pa pravijo, da so hoteli samo glasove Šteti! Saj se poznamo! Le tolažite se s prihodnostjo, mi bomo že skrbeli in to z vsemi svojimi silami, da ostane za klerikalno lisico vsaj ljubljansko grozdje vedno kislo I — Malo matematike. Včeraj volilo je v prvem razredu 468 volilcev. — Danes dobila sta narodna kandidata 251, oziroma 252 glasov, nemška pa 169, oziroma 167 glasov, in to od 420 na volišče došlih vodičev. Čistokrvnih klerikalcev ima torej prvi razred le 48, ker ti so „ta pravi", kateri danes prišli niso. — Shod narodnih volilcev bode danes zvečer ob 8. uri v „Narodnom domu". Sodelovanje pri tem praznovanju prelepe zmage pri občinskih volitvah so obljubila vsa narodna pevska društva, in se vsi gg pevci uljudno vabijo, naj pridejo pravočasno. — Doslednost dr. Krisperja. Vkon-kurzu Janka Travna se je oglasilo 27 kon-kurznih upnikov. Pri volitvi oskrbnika, njega namestnika in petih članov odbora upnikov je dr. Krisper pokazal svojo narodno doslednost. Dr. Krisper, oziroma njegov namestnik volil je kot zastopnik različnih narodnjakov oskrbnikom nem-fikega odvetniftkega kandidata, daslravno HT Dalje v prilogi. TRI Priloga „Slovenskomu Narodu" št 98, dni 29. aprila 1899. to dragi upniki a tirjatvami nad 20.000 gld. volili narodne zastopnike in prigovarjali tudi dr. Kristperju oziroma njegovemu namestniku j naj narodno voli. Živela doslednost ! — „Narodna čitalnica" priredi dne 6. maja t. 1. svojim členom družbinski večer s prav raznovrstnim vzporedom, na katerem so: deklamacije, samospevi, kvar teti, godba in pantomima „Strah v penzi-jonatu*. Pričakuje se, da gg. členi in njih rodbina ne zamude te prilike, ki jim obljublja — slasti zaradi humorističnoga značaja nekaterih točk vzporeda — mnogo zabave. Povabljeni so pa najuljudnejše tudi vsi drugi narodnjaki; zato mislimo, da se ne varamo, ako se nadejamo, da bode ta večer združil v neizkaljenem veselju in lepi slogi vse narodne sloje. Lokal: Velika dvorana „Narodnoga doma". Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Na korist mestnim revežem. Pile se nam: Prav hvalevredna je misel, prirejati sem in tja dobrodelne predstave. Da ve nase občinstvo to ceniti, pokazalo se je pri vsaki priliki. Omenjamo le velikih dobrodelnih predstav v korist „Jose-finuma" leta 1896 in ravno minole Prešernove veselice, katere priredbe so prinesle mnogo dobička. Zato moramo tudi naravnost pohvaliti lepo idejo nemških krogov, da se priredi v prav blag namen „Vila lutk" Želimo tej predstavi najboljšega uspeha. Sodimo pa, da se le prerado pozablja na najbližje; zato vprašamo narodne kroge: Ali bi ne bilo lepo, ko bi se začetkom junija priredila s sodelovanjem vseh narodnih (zlasti pevskih) društev velika vrtna veselica v „Narodnem domu" — na korist mestnim revežem ? — Iz ljubljanskega gasilnega društva. Piše se nam: Dne 24. t. m. imeli so gasilci službeno zborovanje na magistratu. Pri tej priliki je g D o be rl e t naznanil, da odstopi kot načelnik ljubljanskih slovenskih gasilcev. Naznanil je ob jednem, da so se tudi gg. Drelse, Ahčin, Rtiting in Schantel odpovedali, on (Doberlet) pa da ostane še nadalje načelnik zveze kranjskih gasilnih društev. Pri tej priliki sta za nemško komando hudo jokala gg. Bahovec in Brandstetter in je tudi nekaj druzih „hier"-ovcev izražalo svoje sočutje, toda slovenski gasilci se niso dali omehčati in so kakor skala stali za svoje prepričanje. Čast jim! Naj ostanejo kot pravi možje — in take so se izkazali — sami sebi zvesti in naj tudi na občnem zboru, ko bode voliti novo poveljstvo, glasujejo za može, ki bodo delali zanje in za društvo in spoštovali njihovo narodno prepričanje. — Stalni odbor primorskih deželnih poslancev, v katerem so za Goriško grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič, za Trst: A. G o r j u p in Fr. Kosec, za Istro pa dr. L a g i n j a in V. S p i n č i d, je imel včeraj v Trstu svojo prvo sejo, na kateri jo odbor formuloval postulate, kateri bodo pogoj za sodelovanje slovenskih in hrvatskih poslancev v primorskih deželnih zborih. — Tržaški škof v Rimu. Vsled neprestanih pritožb tržaških Lahov proti škofu Šterku je bil slednji poklican v Rim. Neposredni povod temu pozivu je dala spomenica tržaškega municipija, a tisti dan ko je škof Šterk odpotoval, odposlal je municipij še drugo spomenico v Rim. Zdaj poročata „Pol Cor." in „Obzor", da se je škof v Rimu popolnoma opravičil. — de v grobu ni človek varen I Dne 16. t. m. umrl je v večjem notranjskem trgu občespoštovan narodnjak. Klerikalna, stranka mu niti v grobu ne da miru. Pri nedeljski propovedi je kaplan namesto o verskih zadevah pridigoval o umrlem narodnjaku in se hudoval, da so sorodniki in prijatelji izdali lepo svoto za vence dragemu pokojniku, mesto da bi bili dotični denar darovali za — katoliško gimnazijo. Kaplan je tudi že pokojnika zaaramoval. Daleč smo prišli, da niti mrtvi ljudje v grobu niso varni duhovniških napadov v cerkvi 1 — Zdravniška zbornica kranjska naznanja, da se bode vršil od 24. do 27. maja t. 1. mejnarodni kongres v Derolinu, ki ima namen določiti sredstva, da se ustavi razsirjatve tuberkuloze kot ljudske bolezni. Oni zdravniki kranjski, ki nameravajo udeležiti se kongresa, blagovole naj to naznaniti najkasneje do 15. maja zdrav« niški zbornici kranjski, da javi udeležence c kr. deželni vladi. — Oospod Josip Vedrsl, profesor „Glaabene Matice", je napravil dne 26. t. m. v Pragi državni izpit iz glasbe s pouče-valnim jezikom češkim in nemškim z odliko. — Volilo. Pevskemu društvu „Slavec" volil je umrli dolgoletni člen g. Ivan Potočnik svoto 200 kron. Bodi mlademu pokojniku blag spomin! — Nov železniški projekt. Železniško ministersivo je g. Štefanu pl. Daubachvju v Zagrebu dalo dovoljenje, da sme izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo železnice od Kamnika do Rečice na progi Celje-Velenje. Dovoljenje je veljavno jedno leto. — Is Selske doline se nam piše: Kako to, da sme „zadruga", oziroma „konzula", kakor jo udje in neudje imenujejo, imeti gostilno ter točiti vino in žganje udom in neudora — neudom seveda tako, da ud povabi veliko neudov s seboj v gostilno .Konzule", in potem pijančujejo na račun uda, seveda s tem pogojem, da neudje skrivaj denar dajo udu za pijačo? Ni li to nekaka goljufija na katoliški podlagi? Gostilničarski obrt kakor tudi žganjetoč je koncesijo niran Zakaj ne vidi politična oblast, da se v .zadrugah", oziroma ,kon-zulah" brez dovoljenja politične oblasti izvršuje obrt, čegar nedovoljeno izvrševanje ss sicer kaznuje s strogimi kaznimi, vsa-oega napol rokodelca, ki s svojim rokodelstvom niti poštene dnine ne zasluži, citira c. okr. glavarstvo na odgovor, ter se mu tudi tam pošteno kazen odmeri, za „konzule" pa tega merila ni? Kdaj pride do tega, da bode politična oblast pregledovala, kje se toči petijot? Sploh kdaj začne strogo paziti, da se bodo konsumna društva držala zakonov? Konsumna društva na Češnjici kakor v Železnikih so delo gosp. Frana Demšarja na Ćešnjici, ki se je hotel tem potom povspeti do politične veljave. Dokaz temu so bile občinske volitve v Selcih. Drugi namen je bil ta. da je mogel in zamore dosti tirolskega petijota z lepim dobičkom v denar spraviti in da imajo njegovi konji dosti vožnje. To so kmetijski prijatelji, ti bodo kmetski stan rešili. Torej Se jedenkrat: Politična oblast naj se gane, in naj ne zasleduje samo tistih reveže v rokodelcev, ki le iz rok v usta živijo, temuč naj pazi tudi na take nezakonitosti, kakor se gode na Češnjici in v Železnikih. — Koncert v Šmartnem. Iz Litije se nam piše: Minolo nedeljo priredilo je v sosednjem Šmartnem tamošnje pevsko društvo „Zvon" koncert v korist učiteljskemu konviktu. Čestokrat smo že imeli Litijani priliko, da smo prisostvovali jednakim priredbam tega pevskega društva in poslušali krasno petje „Zvonovih" pevcev in pevk, a zadnjikrat nas je v resnici presenetil Peli so težavne skladbe pod vodstvom izbornoga pevovodje gosp. I. Bartla, tako da smo se čudili napredku tega pevskega društva. Da, javaljne se najde kje na deželi pevski zbor, jednak „Zvonu" v Šmartnem. Koncert pač zasluži oceno veščaka. — Sodno obravnavo zoper Oechsa & Comp. izrabljajo nemški zakotni listi v svoje umazan^ namene, da psujejo in de-nuncirajo Slovence, proslavljajo najbolj ob-skurne barabe ter pojejo slavo — ne vemo ali je ista ljuba ali ne — sodnikom, kateri so oprostili Oechsovo gardo. Toda veselje je menda prezgodno, kajti kakor se poroča, in kar je tudi jedino naravno, pritožilo se je državno pravdništvo zoper oprostitev. Pojedinim slovenskim pričara se rogajo, ker niso govorile pravilne nemščine. To pa je tudi, nad čemur se zgražamo i mi, da so vsi zaslišani se rajši mučili z okorno jim nemščino, nego da bili zahtevali slovensko zaslišanje. Saj če sedi kakšen Oechs na zatožni klopi — kar itak ni iz van reden slu čaj — še sodnija vendar ni nemška, to naj ve v bodoče slovenska inteligenca, katera ima kaj s sodnijo opraviti, naj pa je ista iz krogov učiteljstva, akademikov, davčnih uradnikov ali tudi cesarskih in kraljevih orožnikov. Prisegel še ni pri nas hvala Bogu, nobeden stan pri nastopu službe, da mu bo občevalni jezik — le nemščina. Zakaj tedaj zatajevati svoj rodni jezik okorni nemščini na ljubo, da se nam zlobni nemški svet posmehuje I — Učiteljsko osobje na Štajerskem, prejelo je te dni svoj lematizera. Iz tega se da marsikaj zanimivega posneti, posebno pa to*le: Nemol so že davno spoznali važ- nost šole. Razširjajo pa svoje zavode, da je strah. Nekatere šole imajo jedva 200 otrok in so (na deželi,! petrazredne. Slovenci plačamo te stroške, zase pa ne skrbimo. Tu pri nas se strašno ljudstvo upira, Če se sliši, da je treba šolo razširiti. Mnogi se bodo še bridko jokali za greh, ki ga store s tem, da kratijo narodu to, kar mu gre: pravo omiko in napredek. Ali ni žalostno, ako ima n. pr. v Kapelah p. B. 330 otrok jednorazrednico? Ni žalostno, da podkopu-jemo sami svoj rod? — Štajerski deželni zbor je imel včeraj jako živahno sejo, o kateri bodemo še govorili. Povod je dal predlog, naj se zbornica izreče proti porabi § 14. V dotično, jako obširno debato je posegel tudi dr. Sernec in moral je Nemce dobro zadeti, ker je posl. Stallner kar divjal radi njegovih izvajanj. Predlog je bil seveda sprejet. — 27 dni brez hrene. V Slovenski Bistrici je dne 23. marca lOletna dekla Neža Sturra, ki je služila pri gostilničarju Mihaelu Gasteigerju, zginila iz hiše svojega gospodarja, ne da bi jo bili mogli najti, dasi so za njo skrbno poizvedovali. Sele dne 19. t. m. so našli dekle skrito pod senom na podu istega gospodarja. Deklica je ie živela, toda bila je strašno shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. Dosedaj se še ne ve, čemu je zginila deklica, in ista tudi dosedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo k temu osodepolnemu koraku. — Nesreće. Pri zgradbi železnice Velenje-Dravograd je blizu St. Lenarta ponesrečilo več delavcev. Udri se je usad in jih zasul. Trije so mrtvi, trije so pa baje še zasuti. — V Pirchanovi tovarni v Slov. Bistrici je eksplozija raznesla velik stroj. V tovarni sta bila dva delavca. Jednega so železni kosci tako zadeli, da je obležal mrtev na mestu, dočim je drugi po neka terih urah umrl. — Zgodnja strela. Iz Kozjega pi šejo: V sredo, dne 12. aprila kmalu po 6. uri zjutraj (!) zgodila bi se bila na Prevorji skoraj velika nesreča. Bilo je slabo deževno vreme. Nenadoma se za bliskne in to samo jedenkrat in trešči v Župaišče na Prevorji Žica na strelovodu dotikala se je strehe, in iskra šiaj zaprli. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. aprila kaže, da je bilo novorojencev 23 (a 34 150 ()0 j, mrt.vorojenec 1. umrlih 23 (=» 84*15 %o)i mej njimi so umrli: za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 8(= 34 7 •/,), iz zavodov 11 (= 47 8 %)• * Prepozno! V splošni bolnici na Dunaju se je vršila te dni pretresljiva drama. Mladi dr. Fran Kari s je ležal na oddelku dvornega svetnika pl. Schrotterja bolan na smrt. Ko je postal zdravnik, se je etabliral v W;'ihringu ter si vzel za gospodinjo neko Tončko Ebert. Polagoma »ta se mladi zdravnik in gospodinja, lepo dekle, zaljubila; mnogo je k temu pripomogli*, težka davica, katera je popadla zdravnika, in mej katero mu je stregla Tončka Ebert noč in dan. Zdravnika pa se je lotila jetika. Ker je bil bogat, se je hotel skazati hvaležnega svojej postrežnici s tem, da je sklenil ž njo poročiti se. Mi-noli četrtek je šel dr. Karis v bolnico, v soboto pa, ker se je čutil jako slabega, je hotel poročiti se z ljubimko. Nevesta je iskala po Dunaju raznih di-spensov in spričeval, — bolnik pa je trepetaje Čakal nanjo. Čutil je, da bode kmalu umrl, nje pa še ni bilo. Duhovnik in priče so čakali nevesto ob zdravnikovi postelji, ura je minevala za uro, toda neveste ni bilo. Dr. Karisove moči pa so pojemale bolj in bolj. Le komaj slišno je zašepetal včasih: „Toni' Toni!" —potem pa je umolknil za — večno Ob V*5- P°-poludne je umrl, pol ure pozneje pa je pritekla nevesta z uradnimi listi. Prepozno! Z groznim vsklikora je padla preko mrtveca ter ga poljubljala kričeč: „Prepozno I Prepozno l" Ubožioa je izgubila vse. * Orožen morilec. V Vratialavi se je začela te dni porotna obravnava proti Fr. Hermannn, ki je bil tožen >la je 1. 1885. svojo drugo soprogo ubil Ter r;j*-no truplo zazidal v kleti hiše. V januvarju t. 1. so popravljali hišo ter našli skH^r ženskega trupla, čegar glava je bila popolnoma razbita. Ifermann pa je zastrupil tudi dvanajst svojih otrok, potem neko fabrikanko, a katero je imel nezakonsko dete, ki je tudi umrlo Končno je umoril tudi neko žensko, kateri je bil dolžan 330 tolarjev za večji kos sveta Hermnnn je bil že opetovano kaznovan radi kraje, radi potepanja, posilstva in beračenja. Obravnava bode trajala več dni j. * Morilski napad na predsednika republike. 21. t. m. je sedel predsednik republike Nikarague. Zelava, v loži Blufield-skega gledališča. Ž njim sta bila v loži dva častnika. Mej predstavo sta vstopila v ložo dva neznana gospoda v frakih in z redi na prsih. Predsednik je skočil pokonci in v hipu je vdaril s stolom jednega gospodov po glavi. Takoj na to pa je vstopilo več neznanih gospodov, ki so se borili s častnikoma in predsednikom. Ko so prihiteli redarji, so neznani napadalci zbežali. Predstava se je potem nadaljevala, in predaednik je ostal do konca. * Strašen vihar. Iz New-Yorka poročajo, da je obiskal mesto Kirkspille in njegovo okolico grozen vihar, ki je porušil okoli 400 hiš Po viharju se je začela huda ploha, ki je provzročila veliko temo. Na raznih krajih mesta je nastal ogenj, tako da ni bilo možno rešiti podsutih ljudij. Zategadelj jih je mnogo zgorelo. Sodi se, da je bilo 60 ljudij ubitih in okoli 1000 ranjenih. Tudi v mestu Newton (Missouri) je bilo ubitih okoli 50 ljudij. Književnost. — ,,Naš Dom". Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. Izšel je III. zvezek te knjižnice z vsebino: „Vojna leta 2000", fantastična povest A. Boruna, katero je prevel iz ruščine Zapla-ninec, in „Doma in na tujem", poučna povest za narod Felicij. Pintowskega, katero je poslovenil iz poljščine znani prelagatelj Podravski. Knjiga, ki ima 153 stranij, se dobiva v Celju v tiskarni Dragotina Hribarja po 25 kr.; po pošti 5 kr. več. Telefonična in brzojavna poročila. Narodnim volilcem. Celje 20. aprila. Slava vrlim volilcem ! Živela bela, napredna Ljubljana! Živio Hribar! Napredni Celjani. Gorica 29. aprila. Gromovita Slava ljubljanskim slovenskim liberalcem! Gorica 29. aprila. Z vsem srcem z vami se veselimo sijajne zmage in Vam kličemo : Slava napredni slovenski Ljubljani in čast zavednim volilcem! Goriški naprednjak i. Kamnik 29. aprila. Čakali smo, da zmagate na celi črti in Vam danes kličemo na teh sijajnih zmagah : Živeli! Stari Bog še vedno z nami! Kamniški liberalci. Litija 29. aprila. Bela Ljubljana, rešila si svojo in naroda čast. Slava ti, slava zavednim volilcem! Slovensko bralno društvo. Maribor 29. aprila. Čestitamo k sijajni zmagi — Nad nasprotnimi Vam vragi. — Čast volilcem vsem zavednim! — Čast Ljubljančanom naprednim ! Mariborski naprednjak i. Razpor mej dunajskimi krščanskimi socijalisti. Dunaj 29. aprila. Mej kršč. socijalisti v obč. svetu je nastalo precejšnje nasprot-stvo proti Luegerju, ki dobiva že vidnega izraza. Obč. svetnik Schuh je odklonil Sal-vatorjevo svetinjo, s katero ga 'je hotel Lueger zopet nase privezati, obč. svetnik Hipp pa je izstopil iz mestnega sveta, ter svoj korak motiviral s tem, da Lueger vedno samo svoje osebnosti v ospredje sili. Thun na Češkem. Dunaj 29. aprila. Ministerski predsednik grof Thun je odpotoval na svoje posestvo na Češkem, kjer ostane nekaj Časa. S tem so ovržena naznanila, da pride te dni s finančnim ministrom Kaizlom v Budimpešto. IMIMBZHHHflBlBM Nemška brutalnost. Praga 29. aprila. V Hebu se je vršila kazenska obravnava proti dvema nemškima avskultantoma. Nemški sodnik ni češkemu odvetniku dovolil češki govoriti in tudi če-kemu tozitfljii ne Ko se je odvetnik dr. Mirička peljal na kolodvor, napadli so Nemci njegov voz. in ker se je poskusil braniti, ga je policija aretovala in odgnala v zapor. Praga 38 aprila. Izvrševalni odbor mlad.uVške stranke je imel sinoči sejo, pri kateri se je posvetoval radi hebske do-godbe. Sklenil je prositi brzojavno pri mi-nister.skem v:- I—dllllll Thunu, pri pravosodnem ministerstvu Kuberju in pri tinanč-nem ministru Kaizlu varstva ter poslati deputacijo k namestniku in k višjesodnemu predsedniku. Praga 29. aprila. V današnji seji deželnega zbora so poslanci Kngel in tovariši interpelovali vlado radi hebske dogodbe. V interpelaciji je povedano, da so češki odvetnik Mirička in češki tožitelji prosili pri namestništvu, naj poskrbi za njihovo varnost. To se jim je pač obljubilo, a storilo še ni ničesar. Ko je bda prečitana jako osoljena interpelacija, je vzkliknil poslanec Pippich: Justica je v \Volfovi službi. Obstrukcija v Italiji. Rim 29. aprila. Dvajset poslancev skrajne levice, na čelu jim socijalni demokrat Corta. je sklenilo, da začne v prihodnji seji parlamenta z obstrukcijo po avstrijskem vzgledu. Deroulede in Habert. Pariz 29. aprila. Sodišče je odločilo, da prideta Deroulede in Habert zaradi poskusa, zapeljati vojaštvo o Faurovem pogrebu k ustaji. pred porotnike. Iztiran pastor. B e r o 1 i n 29. aprila Listi poročajo, da je bil pastor Everling iz Brefelda, ki je potoval po Avstriji in nštudiral" gibanje za prestop k protestantizmu, iztiran iz Avstrije. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) V stanici je našel pri mlajših svojih hčerah tudi Asto, ki se mu je jokaje vrgla na prsi. .Odpusti mi, oče — zgodilo se je brez mojega vedenja!" ihtela je. „Nikdar ne bi bila jaz tega dopustila — r;:jši umreti I" „Ti bi imela skrbeti, da bi s Tvojim možem ne bilo tako daleč prišlo," je rekel oče strogo. „Da, jaz sem kriva," pritrdila je s solzami, „ker sem do zdaj prikrivala njegova dejanja, ker sera se sramovala, dala vse, kar sem imela. Saj sem zaupala vanj! Šele danes, pred nekaj trenotki, mi je resnico razodel!" Stari sodnik je poslušal. Jeli baron morda tudi kaj sodnijsko kaznjivega storil ? In je bil k temu koraku, ki ga je ravnokar tam notri storil, le v sili primoran ? Asta razodela mu je kar je vedela. Da je nje mož vedno pri igri zgubljal in da je končno, da bi nakrat vse nazaj dobil, skupno delal z nekim jokejera. Stavil je velike vsote na druzega konja, mej tem ko je podkupljeni jezdec prvega imel nalašč zadržati. A to se mu je ponesrečilo, ker je na zadnje še tretji jahač vstopil in zmagal, Jokej pa, ki se je z menico zavaroval, držal se je Ie-te, ter zahteval od barona plačilo. Zaradi tega je baron v obupnosti. „ Goljufija ! Goljufija!" mrmral je oče temno. „Tu je denar! Obljubil sem ga Tvojemu možu. A skrbi, da bo zadnje!" Asta se je zganila, kakor da ne bi hotela denarja vzeti in rekla, da ji je mož ravnokar povedal, da stori grenko pot ter prosi za odlog. „Tu, vzemi denar," ukazal je oče, „da ne bode več odvisen od onega potepuha! A skrbi, da bo v prihodnje drugače!" ,Bom, oče, veruj mi, da born ! Samo ne zahtevaj, da ga zapustim ! Jaz ga ljubim še vedno!" Poljubila je očetu ko led mrzlo roko ter odšla. (Dalje prih) 2suk3.Tr sila,. Slavna posojilnica „Ljubljanske okolice" je darovala „Narodni Soli" 10 gld. v nakup blaga fiolam. Za ta redni vsakoletni prispevek so ji podpisanca najtoplejc zahvaljujeta, Ljubljana, dne 29. aprila 1899. A. Railnger. Jos. Oepudsr. I. izka* darov za igradbo^grško-katoliake cerkva v Metliki. Podpisanemu odboru so s« v ta namen izročili darovi: 1000 gld (tisoč gld.) g Pako Makar, veleposestnik in predsednik odboru; po 15o gld, gg : Pavel Raja k o vit' in Janko H ranilo vic, posestnika in trgovca; 100 gld. g. Elija 11 rani lov i t1 župnijski upravitelj in tajnik udbtiCOf; 25 gld. gg.: brata lMateljan, veletržra na Reki; po 100 gld.: gg. Jakob Fr an z stavbenik, Franju Gust in, trgovec, Karol Gorati e i-, trgovec in Gabre Rrnčič, poljedelec; po 6 gld. gg : Friderik Skuše k, trgovec, Emanuel F u k s, tlgotsft, Janko Globočnik, c. kr. notar Anton Uajner, trgovec: po 3 gld.: gg. Franjo Jut ras. župan in Josip Kupini c, krčmar; 2 gld.: g. Julij Kupini d, 1 gld. 60 kr, g. Franjo Oolobi kivjac; po 1 gld. gg.: Pavel Karii', c. kr. polkovnik v Zagrebu, Janez Kom p are, čevljar, Anton Trče k, klobučar in Leopold Fleisc lini ann, krčmar; po 60 kr. gg.: Reicherzer, farmacevt, Josip Pezdirec, posestnik, Anton M i; h a, trgovec. Oton Sturm, hranilnični blagajnik in Josip M a lesi č, krčmar Skupaj 1 nO t gld. Tiskarni Lav. Ilartmana v Zagrebu in Gustava Neuberga v Križevcih natisnili sta brezplačno 400 cirkularjev za nabiranje prispevkov. Plemenitim darovalcem bodi tem potom isrečena najprisrčnejsa zahvala. Bog plačaj! — Odbor za gradnjo grsko-katoliSke cerkve sv. Cirila in Metoda Predsednik: Danijel Makar, veleposestnik v Metliki. Tajnik; Tlija H ranilo vid, upravitelj župnije kast. p. p- Metlika. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .Mollovo ft-Hticugko iaranje in t*ol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (69—6) Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat. b Umrli so v Ljubljani: 24. aprila: Anton Bovha, zasebnik, 76 let, Sv. Petra cesta št. 69, pljučni edem. Dne 26. aprila: Helena Jama, kuharica, 6:5 let. Komenskega ulice št. 8, naduha. — Helena Mali. krmar jeva hči, 14 dni, Dolenjska cesta št. 4, vnetje sopil. Dne 26. aprila: Karol Kette, jurist, 23 let, Poljanski trg št. 1, jetika. V deželni bolnici: 21. aprila: Ivan Novak, posestnikov sin, 1 leto, pljučnica. 22. aprila: Adolf Janežič, pisarjev sin, 13 let, vnetje trebušne mrene. — Ivan Medved, gostač. 81 let, oatarelost. 22. aprila: Lovro Smrtnik, delavec, 61 let, jetika. Dne 23. aprila: Anton Knitic, kmet, 19 let, se je ubil. Dne 24. aprila: France Janežič, usnjarski pomočuik, 57 let, vsled raka v želodcu. Dne 25 aprila: Ivan Juvančič, dninar, 37 let, pljučni edem. — AvguBt Verdir, dninarjev sin, 8 leta, jetika. Dne 26. aprila: Rihard Čerda, dninar, 68 let, naduha. Vvojaški bolnici. 19. aprila: France Osterman, c. in kr. narednik. 29 let, jetika. Meteorologično poročilo. Vrniti* nad morjem J m. Srednji intćnt tlak T I« ■) mm. Stanje *C Čaa opa- baro-3* zovanja metra 9 mm. 28. 9. zvečer 7354 '29 7. zjutraj 735 0 %• * Vetrovi Nebo i fi i _£§__ 104 si. szahod jasno |1 "i 5 5 2 al. Isahod megla 1 0 2. popol. 732 1 202 si. jug del. oblač. § Srednja včerajšnja temperatura Ll'8*. nor-male: 117". 2D"u.aa.a.Jslssi borza dnć* 29 aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg ▼ srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4";0 . . Ogeraka zlata renta 4n/0. . . . Ogeraka kronska renta 4° 0 . . Avatro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London v ista . ...... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 100 gld. 95 kr. 100 , 45 119 , 45 100 , 25 119 . 65 97 , 20 ■ 920 „ 50 366 „ 75 120 „ 42' ' t e 68 , 92 U n 78 9 n 66 44 . 45 5 . 68 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgovs ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na (36—1) MAH Ikalična kislin« kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za pr8dzdr3»ljenj6?,J,„t.orrp,1?::,7%nMd in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča. V največji žalosti javljajo podpisani vest o nenadotnestni izgubi svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina in brata, blagorodnega gospoda dr. Ivana Mader-ja praktičnega zdravnika ki je po kratkem trplenji, previden s tolažili sv. vere, danes ob '/412 uri do-poludne v svojem 64. letu mirno v Gospodu zaspal Pogreb bode v nedeljo, dne 30 aprila 1801*. ob 5. uri poporodne iz hišo žalosti na Turjaškem trgu štev. 7, na pokopališče k'sv. Krištofu. (810) Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 28 aprila 1899. Barbara Mader, doktorjeva vdova, mati. — dr. Jožef Mader, primarij na c. in kr. Rudolfovi bolnici, brat na Dunaji. Potrtega srca naznanjamo v svoji neznosni žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in deda, gospoda Antona Rakovca (820) veletr2ca in posestnika kateri je danes ob */(3 uri zjutraj, po dolgi in zelo mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti mirno v Goapodu zaspal. Pogreb dragega nepozabnega rani-cega bode v nedeljo, dne 30 aprila, ob polu 6. uri popoludne iz hiše žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranji. Preljubijenega nepozabnega ranjcega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev. V Kranji, dne 29. aprila 1899. Marija Rakove roj. Oblak, soproga. — Ivan Rakove, posestnik in c. kr. n. a. poročnik deželne hrambe, sin. — Karo-lina Dobida, hči. — Vincenc Rakovo, brat. — Josip Dobida, c. kr. finančni svetnik, zet. — Mara Rakove roj. Eržen, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje. Prodaja ae popolnoma novo zidana jednostropna (813—1) v .Mokronogu na prav lepem prostoru z velikim vrtom, ki meri okoli 800 metrov zagrajen. Hiša je 12 let davka prosta. Več se izve pii lastnika hiše IV ft 1*111 >if t M«» 1 j-ll pesestnilca v Mokronog-u. Imčc se popolnoma laur|enea;a pomočnika in učenca za prodajalnico z mešanim blagom (jedila, železje, steklenina, barve). (812—J) A. Caaagrands Ajdovščina, Primorsko. Pri upravi železarnice v Varešu v Bosni daje se v najem za tri leta od dne 1. oktobra t. I. hotel (AVerkshotel). Hotel ima prostore za gostilno za delavce in mojstre v doljnem delu in prostore za jesti, čitanje in zabavo, kakor tudi 4 sobe za tujce in stanovanje za zakupnika in njegovo pomožno osobje v gornjem delu. Vse pohištvo in umeščenje za hotel daje uprava železarnice. Zakupnik hotela se mora zavezati, da vodi pekarijo in mesarijo, in to sam ali s pomožnim osobjem in se bode posebno na one oziralo, ki so že bili v tem obrtu. Najemščina znaša 300 gld. [reci: tri sto goldinarjev] na leto, ter se mora plačevati v trimesečnih obrokih naprej. Zakupnik hotela položiti mora kavcijo 300 gld., katera svota bode ležala v blagajni železarnice za čas, dokler traja pogodba. Ponudbi je priložiti: Vadium 300 gld., spričevalo obnašanja in dokaz dosedanjega poslovanja v gostilniškem, oziroma v pekarskem in mesarskem obrtu. (811) Ctt iT. ifttriprtt- jfc sttitn žatotet. Izvod iz voznega reda veljevea od Sad L. ektafcra 19—. tet*. Odkod Is Xj«»Uaae jal. kol. Pre«a ««« Trki t. Ob 12. ari o m. po noči oaobni vlak v Trhi* Beljak, Celovec, Fraozenafeste, Ljubno; imm Selit hal Ansa?, Solnograd; čo* KUm-RatAm« v Sreyr, v Line na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari b m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, C« lovec, K ran zenzfeate Ljubno, Dunaj; «ea Selathal v 8olnograd -rea Amatetteu na Dunaj — Oh 11. ari :">■• m. dopoldne otohni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. uri Si m. popoludne osobni tlak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; rez Selit hal v Soluoarad, Lend-0 istein. Zeli ob jezeru, laomont, Bre^enc, ('ur h. Genevn, Pariš, fez Kloin- Reitiing v Stevr, Line, BndVjevice, Pl*enj, Marijine vare, Hel>, Francove vare, Karlove VAre, Prajgo. Lipako, Dunaj via Amst, ttf,.. . . Proaja v/ lovo aa aorte ia v KoČev/Ja. O»ohni vlaki: Ob B. uri f>4 m. ajntraj, ob ). uri K> m. popolurlne, nh ti. uri fo ui zvećer. — FrUod vr Ljubljano j k. Proga Is Trbiža. Oh b. uri 4ti. m. zjutraj oaobin vlak i Dunaia via Atn-■tetten, is Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb», Alarmnih varov, PUnja, Budejevic, Solno grad«, Linca, Steyra, Auateea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeate. — Ob 11. uri 17. m. dopoludue i.p.duii vlak z Dunaja via Amatetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda Linca, Steyra, Parua, (leneve, Curiba, Bregenca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend -Oaatema, Ljubna, «:,-lovca, Linca, Poatabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeualeate. Poatabla — Ob tt. uri • m. ave c. r oaobm vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, PontabU. — Proga u Vov/efa aaeeta ia Ko-oavja. Oaobni vlaki: Ob W. en ji tu. zjutraj, ob t. ari a;i m. popoludae ia ob H. ari 4n m. zvefier. — Odkod Is laJoMJaae d. k v »irr'fc Ob 7. an 'da m. sjatraj, ob t. ari b m. popoludne, ob ». ari 60 m. — Prihod w Lds olj a* o d. k. Is Ob (i. uri 5b m. zjutraj ob 11. S m. dopoludue, ob e. uri lu m. (i) Pristno domače žganje staro slivo* ko>, dražensia in tra-plnavii«*^ fini brln|evcc in liarav-■alv^evcc kupite pri tvrdki Sar 616 as Zalila« v Prešernovih uliosh. (91-98) 14 pitanih volov ja naprodaj na graščini Radelstein, pošta Bučka ns Dolenjskem. (815) Popraša naj sa pri grajski upravi, ali pri g. Mar. Mauieku v Ljubljani. Bogato zalogo vsakovrstnih I I (814-1) P&11C kakor tuđi za gospe in gospoda ima po nizki ceni Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice 10-14. V nedeljo, dne 30. aprila 1899 vojaški koncert Začetek ob 8. url zvečer, Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespo&tovanjem Fran Krapež. pasov (808) Prva kranjska zaloga klavirjev. Popolnoma nov (črn), brazhiben koncertni klavir e križastimi Btrunami, Blonokosteno klaviaturo, okovanim železnim glasovnikom. Bedtnerim žolez-nim okrižjem, Široko železno plo&co in zvoCnimi luknjami, izbomega glasu in od slovite dunajsko firme (osobno izbran) se po primerni ceni proda. Nadalje so vedno na skladišču Jako fini kratki in Mignon-klavirji in pianino in sicer na prodaj ali se Izposojajo. Ceneje vrste kratkih klavirjev in stari proigrani klavirji so tudi v zalogi. Priporočam t« ia ubiranje klavirjev tudi na doielo. Z velespoltovanjem (783—2) Ferd. Dragatin ublrilM klavirjev, Florljansk« ullo* it. 60. 3963 Priloga ..Slovenskemu Narodu" St 96, dn6 29. aprila 1899. (791—3) poštna upraviteljica za poitni urad Tržišča. Dolenjsko. do 300 goldinarjev a* muce i lahko zaslii* i jo oaobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poateno brea kapitala in rizike h prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in nreCk. — Ponudbe na: Ludavig Osterreicher, VIII., Deutsche gaaae 8, Budapeet. (466 H) Največje skladišče raznega semena in sicer velikaaaka pose potem namaka, štajerske, inksrnst, turške in travniška dstelja, raznih vrst pesnega semeni, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena se salato, kumare, peter-šllj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semens ze zelenjsd.. — Proseč mnogobrojnega poseta (331-21) Peter Lassnik. pridejo! Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok iz (77. Sudana. Do 1. Junija In od t. septembra stanovanjske tarife aa 260/o znižane. (777 3) na Hrvatskem od zaporjanako železniške postaje ,,Zabok-Kra-pinske-Topllce" odddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 36° R. gorke akratoterme, ki eminentno upli-vajo proti protinu, mišični in členakl revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskil, nevralgiji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightljevl bolesni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, ekaudatu perinterinalnih vezin. Veliko bazlnske, polna, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah In tuine kopali, izvrstno urejene potil-niee (sudariji), masaža, elektrika, ived. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja, dobre in ne drage gostilne; stalna topliaka godba. Obzirni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omni-busi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Cd. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (768—2) kopališko ravnateljstvo. Čokolada i (198-14) SUCHARD I Povsod * na prodaj. * Cacao I Lattermannov drevored. Samo 10 dnij tukaj na. ogled! Otvoritvena predstava. V soboto, 29- aprila ob 8. uri zvečer veliko opicno gledališče pod vodstvom ravnatelja Josipa Spinetto 3 avojimi štiri nožnimi in štiri ročnimi IWT 83 lgraloi T&) opice, psi, koza, presići In petelini izborno dreslrsnl. Te sloveče in izborno dresirane živali predstavljale se bodo v različnih igrah in urneteljnostih. 1. Afričanska večerja, izvaja 8 dresiranih opic. 2. Najboljša dresura S paov rasne pasme. 3. Dirka 4 psov, katere jezdijo 4 opice. 4. Velikanski ples, vodi plesni reditelj Menem-pippo, izvaja 5 psov. 6. Nesrečni potniki v puščavi, izvajajo opice in psi. 6. Steklena piramida, izvaja dresirana koza. 7. Braziljska opica kot zračna telovadka. 8. Jambo, drenirani prasec. 9. Oospa Roniolo a svojim soprogom na sprehodu, izvajajo opice in pm. 10. Dresirani petelini, izvajajoči razne umeteljnonti. 11. Gospa Pompadour s svojim bedastim atre-iajam, izvajajo opice in psi. rantomlma opic: Sodna dvorana opic. Bitka pri Sebastopolu. Nikolajeva svatovšclna. Te velikanske predstave so za odrasle jako zanimive in vpogleda vredne, ako se pomisli, koliko potrpežljivobti in truda potrebuje krotitelj a temi živalmi. Istotako nudijo predstave otrokom bogat povod v zabavo in smeh, ker se mora vsak otrok smejati, ako vidi, kako neverjetne burke uganjajo opice. Uolnnnino1 Sedež s štev 40 kr.; I. prostor25kr.; lOlujJIIMId. I! prostor 15kr.;galer. stojišče 10 kr. Za mnogobrojni obisk prosi udano (803) Josip Spinetto. V nedeljo 3 predstave. Začetek ob V.4., v.6, popoldne in ob 8. uri ziičor, V ponedeljek 2 predstavi. Začetek ob 4. uri popoldne in ob 8. uri ziećer. effolandsho-ameriška črta. Paraiki vttije pa lkrat še Škrat aa t*4«< iz Rotterdama v Kew-7ork. £a\ajn Pltaraa ia kajata: Dunaj, L, Kolovrratrlas; t. Piuraa u uMni: Duaaj, I V.. W eyria|tr|. 7 A. I. kajuta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . aaatfk 1SS 4—J*) a 1. novembra do 31. marca . B 330—3SO O. kajuta: Od 1. avgusta do 16. oktobra......BSSTk 330 , 16. oktobra do 31. julija........ 130 •) Po legi in velikosti kajuta in po hitrosti in eleganci panika (666—4) i Obrtno naznanilo. ».^ r šojam si uljudno naznaniti, da se od danes naprej nahaja moje sobno, napisno in de-koraeijsko obrtovanje v Vegovih ulicah St. 8 pritlično. (Poleg reslke v Seemanovi hiši.) Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim z velespoStovanjem 397—9) J. Terdan sobni, napisni In dakoraoijski slikar. Dober konj temno rujav 4v» leta ster, 15 pesti visok se vredno proda. Izve se (771—3) Prešernove ulice 52, II. nadst. cKer se sezi/a kanca bliza, prodajava ase konfekcijske predmete po zdatno z nišane/ ceni. Sričar§3tlejač £jubljana Prešernove ulice št. 9. Dalmatinska vina iz lastnih slovitih Kaštelanskih vinogradov: Fino Kaštelansko rudeće vino . . . . a gl. 18 Fino Kaštelansko belo vino . . . . a gl. 1H Fino Kaštelansko Opolo 1808 . . . . a gl. 20 Fino Kaštelansko tropinsko žganje . . k gl. 40 Fino Kaštelansko desertno vino, Opolo 1800............a gl. M hektoliter franko železnica Reka ali Trst v sodih od BO litrov naprej razpošilja (747—2) Ivan Kadunič posestnik vinogradov Katstel stari. Sa.lxxa.aLoL Jak. P. n. gospodje uradniki, duhovniki in častniki sprejrao vino brez vsega drugega le proti povzetju_ Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure.i, koja je priznana kot najokusnejsa in najzdravejSa. (43—17) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejae s spoštovanjem Gašper Bolte, izdelovalec sodovice, Rimsks cests št. 10. i Tožaaji re>d državno žolozsiico od 1. meja do 1. Junija 1839. Zjjuoljana — T r Id 1 ž. 1 706 1160 40a 70» 1163 40& 71» 1167 410 731 |pM 41» 7« lati 491 M 129» 4IS 804 12« 466 8»> 12*8 501 8» ISO 515 8»» 107 5»o 8«i 11B &«a 8« ISO 6«» 904 140 56S 9i» 160 621 9»« 2oa 618 9« 2i» 6™ 10«* 2«o ■S 1018 2»3 704 10»» 307 72 7u 7>« jm 7!! gw 8^ 8™ 8S Bfi in in I 12»» lB« isS tas 1 os *5 193 1 a« j| gel 2" a« Ljubljane {juž. kol.) Ljubljana (drž. kol.) Vižmarje....... Me dvode....... ftkofja Loka..... Kruni......... Sv. Jo&t ipostajal.) . Podnart-Kropa . . . OtoCe (postajal.). . . Radovljica (poBtajal.) L-'Bce-Bled...... Žerovnica...... Javornik ....... Jesenice....... Dovje......... Kranjska Gora . . . Radeče-Bela Peč , . Trbiž.........iz LJia/blJacna, — Straža. 765 1117 467 *M 111* 454 fj 1» 7r'i 1113 4*» 58 743 1105 4*1 5" "33 10" 430 6B 7ao 10*3 417 4^ 70S 103* 403 4li 656 IU«' 352 6« 101* 3*0 4j5 637 lOos 333 413 626 966 3ai 4u7 6»o 950 31S 938 BM 3ii 930 246 t 944 239 906 2i» gfl 8*« 166 *s 834 142 2~ 8ao 126 aaj afl afl m gfl an 750 7*3 731 7K 7J5 6™ 6*» 6Jo 6«6 552 53» 6" 105 706 116 718 1»7 7aa 134 14» 74« 167 764 205 807 9,18 818 23» 832 243 8*1 2»9 84« 267 86» 810 907 818 921 339 9*7 3»8 940 351 1000 411 IO" 425 10»a 4*9 (J56 704 72 7** "jta 72 9B 804 8,6 8« 8« 8*0 gH 9™ 9»" »67 v 1 IZ v Ljubljane (juž. žel.) Ljubljane (dol. žel.) Lavrica....... Škofljica....... Šmarje-Sap..... Grosuplje...... Žalna (postajal.) . . Višnja Gora..... Zatićina....... Št Vid pri Zaticini(p.) Radobova VaB .... Št. Lorenc n. K. p.z. p. Velika Loka..... Trebnje....... Mirna Pefi...... Novo Mesto..... Straža ........ O-rcetaoplJe — 3Ccč©"vJe. 8*1 811 75« 753 739 72» 717 704 654 6*0 630 BM «12 605 ft53 5** 532 5n 232 222 210 204 1&0 140 128 115 105 1251 12*1 123« 12" 121« 12"* 1166 11*3 1122 1100 10*3 8*J 8»s 830 820 800 78 73* 724 710 7™ 6^ 6J3 635 efl 6i« 6<'» B*T 511 453' 768 208 8»» 293 839 233 81« 247 8*8 2»» 907 318 9»3 334 948 3&» 966 406 gol gl5 8»5 m 861 9" oŠ Grosuplja..... Predole (postajal.) Ousperk ...... Dobre Polje . . . . Velike Lasice . . . Ortenek...... Ribnica....... Srednja Vas . . . . Kočevje...... 7*3 70» 70a 6*» 63đ 633 6»* 538 5" 134 1«0 113 loo 12*9 1233 1215 1149 1149 7J2 718 6p 6™ «2 5*7 6*0 HjJ-a"bl3a,ria — Kamnilc. 7*» 205 7»« 2>s 7a» 2*1 800 242 808 2»o 81» 300 8»< 30» 8*r 31» 652 704 70? 7R iS 748 8»J 10« 10«i lig uy» 111* 11» n2 iz Ljubljane (drž. kol.) v M Tavfiarjevdvor(post.) Črnuče (postajal) . Trzin......... Domžale....... Jarse-Mengii .... Homec (postajal.) . . Kamnik.......iz 65« 1108 6io 557 6*3 1055 63« 1031 553 618 1031 533 6ii 103* 52« 557 1013 515 5~ 1006 50« 535 95S 456 ga 9« 9£ 9" 910 900 85? 8*0 * Se vozi le ob nedeljah in praznikih do konca oktobra. Nočni čas od 6. ar« zvečer do 5. are 59 minut zjutraj (ti°o do 53») oznafien je s tem, da so podčrtane Itevilka minut. Utlinov-Usno Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. dri. in c. kr. priv. 17 joine selesnlee. SUkftrja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih bari, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Vslika lsUrks dr. Bohotnfald-ovib barv v tubah za akad. slikarja. Zaloga ■«•*-vsakovrstnih doplAavr as pleskarja, ali-karje Ia aldarje, Stadilnaaa mazila sa> hraatova poda, karbollneja Itd. Poaabno priporočava al. občinstvu najnovejše, najboljša m neprecenljivo sredstvo ss Ukaaje sobnih tal pod imenom „Bapldol4*. Priporočava aa tudi al. občinstvu za vsa v na* liso stroko spadajoča delo v mestu in aa deželi kot prlaDaao ratlao in fino po najnižjih oeaah, erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja sAlojzIj Pertcliea Pred škofijo, poleg mastna hiša. «rmo**rmcmem Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16. dirala! stroji n po Bajslsjlh oanab. Biollila in v to stroko epadajoCa popravila izvršuje dobro in cen6. Taiga urefila n Ulit imiijtj«. Sv. Patra ettti it. S Ljubljana Sv. Patri easta it. e priporoča avojo veliko »aloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plasčev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. 1 d. Oblake po mori as po najnovajtih oaoroih Ia po najnižjih cenah 17 solidno ia tusjhitraje isfotovUajb. Klobuke najnovejši fapone priporoča po nizki ceni J. S. BENEDIKT na Starem trga. 17 TukajŠna zavarovalna pisarna sprejme takoj (770—3) z lepo pisavo in primerno izobrazbo. Lastnoročno pisane ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom ,.Pomožni uradnik" upravništvu ..Slovenskega Naroda". Baron Dnmreieherjeva spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obče mane, najboljše la mnogokrat odlikc7ane droži i Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec l.|til*lj<«iii«. na TI««* I ne in Irmi ši. II, in Karol Laibliii 173125) v Veprtsvlh uII«*jsIi »t **. v neki Brnski tovarni za sukno mi jo dal priliko, da sem nakupil njene velikanske zaloge sukna po slepi ceni. Da blago hitro pospravim, razpošiljam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za samo 1 gl. 25 kr. 090—4) meter pristnega tonskega sukna iz fine ovčje volne, zajamčeno dobro blago brez vsake hibe. Trije metri 10 cm. zadoščajo za kompletno moško obleko za spomlad in poletje. Dobiva se v vseh barvah gladko in vsoreasto. Nekaj komadov pretinega češljanoga blaga Kammgarn) črno in v vseh barvah le po 2 gld. meter (prej 4.— gld.) Jako moderno fino in najfinejše .sukneno Mag<> m chevioti v vseh barvah, gladki in vzorcasti, a 2.— gld., 250 gld. in 3.— gld. meter. To blago je veljalo poprej dvakrat toliko. Vzorci pa se zaradi prenizke cene ne morejo oddajati. Neugajajijče se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev. da pošljejo nar-čila prav hitro, ker "d pamtiveka ni bilo tako ugodne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bode več. Naročila naj se pošiljajo: Dunaj 113, Taborstrasse 11 B. Jakob Lovrenčič v Sodražici sprejme takoj učenca an praktikanta za trgovino z mešanim blagom. — Več se izve iatotam. (793—2) Mikusch I W"' Vi. i1' V, ■ '* ' i I Za spomlad priporoča j AVG. A6N0LA j Ljubljana, Dunajska cista 9 I j poleg „Figovca" \ steklenine, porcelana, | zrcal, šip itd. j posebno pa (608—14) [| oprav aa gostilne ii v mestu in na deželi. [j f Vrčki, kozarci in steklenice j I po zelo nizkih cenah. Izdelovalnica koles »Krokar' Jo s. Kolar Glavni trg 9 (4513» 55 zaloga graških ,Graxiosa< in druzih najboljših koles. - ■ nM. i - pozor! Kolesarji pozoh g! Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo. Na razpolago brezplačno šola za vozarenje s kolesom v prostorih vrta, senčnata. Boljše stanovanje a tremi sobami in dvema vhodoma išče aa za 1. avguat t. I. Ponudbe pod A. B. C. poate re-atanta Liubljann. (772-3) Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice it. 6 &*) priporoča aavedalh ta boljših hlilnj, perfektnih ▼ svetlem likanji, šivanji, urnih ln oednlk t pospravljanji seb, tndl an annaj nekaj alznpnclenlk tablet aa vaakovretnn dnin, moćnih ln ndrnTl,h ■ eprleeeall in LJubljano, porabljlvlh an vanko delo. Već nego aa ▼nnnjth slniek an savana« v anih, po« sobno an knherlee h 1 dn a esobnmn, pod-pornlon gospodinji, donaeale« , hetelakl slog* Itd. Itd Potnlnn tnkaj. L. Loserj" obliž za tnriste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-— som, žuljem itd. itd. ====== Olavna zaloga: Schwerk-ova lekania Dunaj -Meidling. Lnser-jev-;^ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Plccoli. V Kranju: K. Savnik. 9-17) Zahtevajte Št. 14 843. Razglas. (781-2 Občinski svft ljubljanski j« dovolil tudi za letos 300 gld. t ta naman, da mestni magistrat podije primerno število ubožnih škrofaloznih otrok v možake ko-pelji v Oradeži. Magistrat to oznanja a pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu ele> IS. amasjat 1 in v njih posebno naznaniti, aH bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistrata pri podelitvi podpor v prvi vrati na otroka, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. aprila 1899. 1RIMR0PEU poleg Pral otvorila se bode v p on d olj ek 1. maja Naročila na kopanje v lesenih in kamnitih banjah se tudi vsprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (797-2) Josipina Ziakowsky. Ivan Hafner umeteljno in stavbinsko mizarstvo v Gradcu. Iaagergasfite št. 11. izd.el-a.je vse vrata vaa vrata pohištvenih mizarskih del popolne IzvrSItve atenaraiijaklai oprav, kakor: (801—1) oprav« aa predsobo, sprejemno in jedilne sobe, dvorano, spalnice, salone, budoarje, gosposke sobo, kmetske Izbo, lovsko sobo, vilo, hotele In kakor: Okna, vrata in duri, laaana plafone, lam-bris, portala, okronanja, obloženje pomolov, etopnijške zgradba, tablje iz laaa in galerijske zgradba, balustrade itd. itd. cerkve, pohištvo za pisarno Itd. v vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridejanih risarijah. Izvršitev popolnih trgovskih portalov, izložbenih okanj in prodajalniika oprava. Atelle za umeteljnlKkin ia dcltoracijska tlela. Skladišča materijala in dalavnica: Lagergaaae U in aTepplaratraaaa Kr. 82. Kopališče in Kneippovo zdravilišče Kamnik na Kranjskem via LJubljana, ("»-d Kakih 10 minut od mesteca Kamnik, v katero se pride iz Ljubljane po železnici v IV« ure leži na levem bregu Bistrice v podnožji 2660 metrov visokih Kamniških planin kopališče Kamnik. Pred malo leti je bilo kopališče Kamnik znano skoro samo na Kranjskem in v sosednih jušnih pokrajinah- Zdaj j« povzdigujoče se zdravilišče zarad svoje po bližnjem visokem gorovji zaščitene lege, svojega Čistega vonjavega planinskega zraka in zarad svojih mnozih šumečih voda in potokov, postalo znano tudi zunaj mej Kranjske in ga radi obiskujejo letoviSčarji, kakor tudi zdravljenja potrebni. Kopališče Kamnik ee lahko vsakomur priporoča, ki se želi po trndapolnem napornem delovanji odpočiti v prosti cvetoči naravi in hoče preživeti z malimi sredstvi prijetno poletje. Zdravi se posebno po Knelppoveaa sistora-a.; vender 86 po Bpecielni odredbi hišnega zdravnika ali pri gotovih slučajih bolezni vporabljajo kombinirana vodna zdravljenja, eventnelno a pomočjo masaže, zdravstvene gimnastike in elektriko. Pollvi so so izkazali kot Izborno vtrjevalno sredstvo in se po pravici priporočajo kot sredstvo, ki prepreči bolezni vsled prehlajenja. Zavod ima večje število posamnih sob, kakor tudi mnoga deloma večja deloma manjša rodbinska stanovanja v zdravilišču samem in v 4 hišah blizu zdravilišča. Vse vile so svezane po senčnatih nasadih parka. Cena Bob je po legi, velikosti in opravi od 40 kr. naprej po obstoječem tarifu. Za razvedrilo In zabavo gostom služi lepo pokrito kegljišče in prostor aa oroquot in lawntannl. Plavalcem je na razpolago plavalni baain, veslačem malo jezerce. Za čitanje je izvrstno preskrbljeno, ker je poleg bogate izbire dnevnih listov tudi posojilna knjižnica v zdravilišču. Vrhu tega prireja zdraviliški zdravnik večkrat koncerte in zaključene plesno venčko in skupno Izlete. Prijatelji ribarskoga in lovskega sporta najdejo tu ugodno priliko za izvrševanje istega v vodovjih in lovskih revirjih posestnikov zdravilišča. Kar se tiče cen, znašajo stroški za zdravljenje, stanovanje in hrano na mesec 90—100 gld., a manj imoviti lahko shajajo z mesečnim izdatkom 70—80 gld. Priljubljeni glavni zdravnik zdravilišča je znani dunajski zdravnik dr. Rudolf VVaokenrolter, ki deluje že več let v kamniškem kopališči, a je lotos v družbi s izurjenim restavraterjem gospodom Friedl-om zdravilišče Kamnik prevzel v lastno režijo. Prospekte pošilja brezplačno upraviteljutvo ..kopališča Kamnik na Kranjskem". \i% aU •*» •Jr» •*» »Jf» •*» •+» •Jf 'k* •*» 1/ F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4 so priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-močljlvih hsvelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Oospodom uradnikom bo priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanjo talarjev in baretov. 17 Darila za vsako priliko! Frid Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst Popravila so žepnih ur zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do nsjfinejio kvalitete po nizkih cenah. asTo-vooti v žepnih in stenskih urah so vedno T zalogi. 17 Izvršujejo eajtočneje. Fran Kaiser -@ puškar gs- prodajalec bicikiov iz prvih tovarn « Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Najboljša urejena dalavnloa »a popravljanja blolklov In šivalnih ttrojov. Vzorci na zahtcvanji pattniM prosto. S tem uljudno nazminjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom zii pintaitaiisko in letno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevaga blaga iz škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk s velespoštovanjem 17 Hugo Sakninih ottmkor vodno villko i zalogi 203 v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem ob Savi in železnici, jednonadstropna, z ledenico, kegljiščem in vrtom, tik cerkve ležeča, za vsaki obrt primarna, v kateri je že krčmarski obrt, se pod prsv ugodnim pogojem proda ali v najem da. Natančneje se poizve pri lastniku Josipu Žlčkerju v Sevnici. (R02—1> Užar Og; lerta. 1668. ase* HfeJO Bergerjevo medicinsko kotranovo milo hi itkiiinno 11» kliniku li in ml tiumKili |.rikliirh /ilravnikiiT, na le * AvMlrn-l )H«raki, n«u<> tmli v N .-m. 111, Ktiaiji, haUituaaili .lr/»v -ili, rtTIci lld prtiti /tultulin hi.l, .nI nt. »l.-iti prati vsake vrste spuščaj em nporalilja * najboljšim Utpaliiini. I.cnick II.TKerJHViii/« i. ■ .t i m ii t<-n >» mila kot hlKijeni^imifa -i .l-ti . m . i 11 ,r, jenja liitkinio na qlavi in v l>ra lim-,<<■(/<• koiratft in a« ra/likuj« l>»lnl. l).i ■« pride mlefmrijtnii T okom, aalitavaj iirecno ilrrtfijrn* kolrttnuvo milit. In pati na araven natlanjeno »»r-Htv*-i».i atiamko. Pri n*ozilrnr{}lrih fHtltnih Imhtuilt te na maato k■ >lnn-ivun» mila • uapoliom uporalilja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kut Mumjr koli iinc/rii milit aa .■ >Ipravljai.j« nesnage a polti, (614-3) proti apuiiajam na polti in «Uvi pri otrocih, kakor tudi kot uenadkiiljonn koametićno mUi *rt M»irMk<>in kralju" Karla. Brady-Ja> na »unajo I., rlvlach-naarkt 1 oMc lakuSeno tm s»o»..»to s gld (559—6) Več se izve- pri lastnici v Šubičevlh ulicah št. 3, I. na "S > o CD Birmanska darila! TriporoCam svojo bogato in največjo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, verižic, uhanov, zapestnic, ovratnih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah. PriporoCam se ter uljudno vabim (783—2) Ceniki brezplaino Fl?. čudGIl in franko. urar jn trgovina z zlatnino in srebrnino. o) o < o 0) O* CD O Ulajboliše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren nabor in dr.) priporoča podpisanec ZealOgaH biciklov! po kolikor mogoče nizkih oenah. Vsa v to atroko spadajoča popravili« se bodo točno, aolidno in po ceni izvrševala. ~25uli Oera.llre razpošilja r^a* za-l^-te^ro. (462—8) Z volespoHtovanjem A. PUTRICH. Dunajska cesta štev. 5. ItstLolam tudi mehiiiileiui didavnica. Vezbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice. Fatentirano žično steklo najboljši materijal za gornje svitlobe, tla, tovarniška okna, razne debelosti. ploSče do 175D metr. Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljenju, proti prodrenju in prebitju, nadležne žične mreže bo nepotrebne, varnost proti ognju je Jako velika, tudi će se zlomi, ostane gosto, ker 2i£na vložka drži skupaj steklo, luč prodira jako lahko, ae doslej nepoznan lučnl učinek. Uporabljalo ne je z najboljšim uspehom pri mnogih držsvnih In zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolago. (318—6) Vlit« steklene ploače sa hodilna tla pri gornjih svltlobah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi povrSinami, belo, na pol belo (okolo 30 0 0 ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Actim - Gesellschaft tur Glastndustrie vorm. Frledr. Slamana, Neuaattl bel Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst, Btekle-niCni zamaški, steklo v ploščah, belgijske in nemSke vrste, vlito in prešano steklo, patentovane Črke iz presanega stekla. 1 Mlada koza ki ima dobro ml^ko. je na prodaj na Sv. Petra cesti st. 5. t«9—2) Za neko špedicijsko podjetje se išče spreten špedicijski uradnik ki je popolnoma izurjen v pasažir.ski .stroki za severno Ameriko in je popolnoma zmo-h-n v govoru in pisavi n^rnšk^ga, hrvatskega ali slovanskega, og^rski-ga in &S možno laškega jezike. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in z referencami j« poslati upravniStvu „Slov. NarodaLt pod šifro ,,Sev. Amerika". Velika hiša v Matavunu zraven slovečih fikocijanskih jam, 3 ure od Trata in pol ure hoda od železniške postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst. z dvema kuhinjerna, z dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami h posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejena za mnogobrojne letoviSčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim, s sadjem in trtami zasajenim vrtom in z lepim parkom, je VBled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj (624-8) \fm\\\T na prodaj. Tjg2Q Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala ob&irna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in Stacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahni prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla i nebrojnimi obiskovalci Skocijanskih jam. Vae pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Natančneje pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahorčlču v Matavunu, pošta Divača. Velika9 novo ograjena vila v Kranji z 18 lokalitetami in zraven pripadajočim parkom so po primerni coni proda. Pojasnila daje Jožef Fuao v Kranji. (713—5) Moj pristni vinski destilat CCognacD v steklenicah, izvirno napolnjenih, z jednim in dvema rudečima križema označenih, se dobiva v renomirani špecerijski in delikatesni trgovini gosp. J. C. Praunseiss-a (804—1) St. 3318. vinski producent in izdelovalec cognaca J l^.-M^fir jjin. I Razpisi (735-3) V ^lotili*.! je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to službo združeni so dobodki letnih 700 gld, in sicer pripade od tega 400 gld. na deželni zaklad, po 150 gld. pa na sodni okraj Metlika in na občino Metliko. Živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika, isto tako tudi Živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dneh. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti do 15. maja 1898 podpisanemu deželnemu odboru. Seželai odbor Lteva&jslEi v Ljubljani, dne" 13. aprila 1899. Nadaljne specijalitete: risalne in kopirno tinte. Vodovarno mazilo za usnja. Pat. ohranjevalo ia podplate „Vaiidol". Kovinska snažilna pasta In snaillno milo za srebro In zlato. Laki sa usnje. Patentna mazalna krtača z „Migrene" tekoče mazilo ia črna In barvna čevlje »0 kr. Najbolje črnilo sveta! Kdor hočo svoje obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt creveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—13) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva ae C. kr. pnv. p o vsod 1. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaj i. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulirstrasse 21. Radi mnogih poanemanj brea vredno- tf Farnnlanrit atl pail naj ae natančno na moje Ime Singerjevi šivalni stroji v več nego 400 vrstah, neobhodno potrebni v gospodinjstvu in za obrtnike. — Brezplačni poučni tečaji tudi v modernem vezenji. Nad 14 milijonov strojev izdelanih in prodanih. ~*S=aa.£-uje se t-u. 43 o CD tU to ■+-> c. kr. izklj. priv. tovarne za otroške vozičke Pran Burger pohištveno in stavbeno mizarstvo v Ljubljani Marije Terezije cesta it. 14. Zastopstvo zakonito varovanih patentovanlh vozičkov sa sedeti ln ležati (715-3) PrTa ©lov c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brlSfTalnio, parnih strojar, cevtj, čelad in pasov ter lraetijskih strojev in peronospera-brizgalnlc itd R. A. Smekal Czech-Moravsko Smicfiov-Praca podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvsnredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori no zshtevo. — Pošiljetve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjem (220—8) Podružnica R. JL. SMEEAL v Zagrebu. Št. 4618. (779-2) Podpisani deželni odbor razpisuje službi okrožnih zdravnikov in sicer: 1. za zdravstveno okrožje v Metliki z letno plačo tOO a?ld.. 2. za zdravstveno okrožje Hocev^ka Rek.fi z letno plačo iOO gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. maja, t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. aprila 1899. Začetnikom vežbališče na razpolago. Kolo bodočnosti je ATLAS- Dalje v zalogi: Seidel-Naumann, Champion itd. Jednoletaa Accetylerv IzposGjeval- a*#8eVo C7CLE." Dalje v zalogi: Vse kolesarske potrebščine. garancija, svetilke. niča koles! Ceniki poštnine prosto. varstvena znamka Ceniki poštnine prosto. ..-*llttN-Cy<*l©i; je angleški precizijski izdelek I. vrste, za katerega si tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — vsled česar je vsakomur mogoče nabaviti si najfinejše kolo po najnižji ceni. Glavno zastopstvo za Kranjsko: (soi-9) Gradišče 2. Kavčič & Gorjanc Rimsfca cesta 9. Filijala v Opatiji: ■aJaaaa^^ ' IW9aWia«9aaW^f9aW j£2La£9S9 Konceaijoairsa po visokem o kr. ministarstvu s odredbu ■ dne 7. maja 1894. leta, itev. f>373. Severno-nemški v Bremenu. Brsoparnlake vosnj« v N«->vr-Yorki ls arsBSSSlS ob torkih in sobotah. sredah in nedeljah Is Osame osiroma ajenpolja via avMOtav 0—8krst mesecn-v ■ Bamaasa* aaaa ataaaks6o*avMlaa onRin * Mwiratn)a. v asaiata«, ■ettearae, (1912-20) Sjraae* Bremen-Sov. Amerika. T Veorverk. V amlttaeet-e. Pritomirili vrtita -v Nevrvork S—7 asi). Vajboljia ta najoeneji« potovsJua prilika. ramattijstva i Ljnll]nl: SDVARĐ TAVČAR. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek sa zavarovanja naroda SDvu&avj Z. Hohsr Markt S. Generalni zastop za Štajersko. Koroško in Kranjsko Czrnđeo, Un 11 haiiHi^n»tme 1. Po poročilu c. kr. „VVIener Zeltung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allisnio" velika čast, da al je N]. Veličanstvo oesar plsstlčno-grsflčnl objekt ogledal in o posebnem uspehu „Allanzs" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanj« Izrekel ler Imenoval zsvarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.0«© kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9,Hfkron. X* 1897 ae Je aa podlagi 1369 a sortnih slučajev lsplaoelo 998.378-90 kron. Od 1. 1890 1897 aa je lapledalo 1,894 37818 kres. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neiipreaaenlfhra premija. — Plačevanja t dokiadah niso dovoljena. — Stroške aa zdravniško preiskovanje, vse pristejbiae kelekov in pobotnic« aa premije placa druibn. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zaverovan e dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanja mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (608-3) Zavare vsaja do 2000 kron a tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vi*e po tarlflb S.,fT /*ro*jw*<* in tarif* M*pa*HJ>* ngmfuri* na »ahtrrn »•>■ hm mtronkar. "Jt-H Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenj i agenturi. Zahvale. I Hpoiitov *nl stoepnd! Sati vsiljuje m Va*.«la mtm Bil p.ialalt Uko Uimln* zdravilo pr«»ll kaftljii In pr»ohi>IJu. Porabil umi J>--dno mt«k enteo IrpuUi t*■*»* ■<»k* p t« Ml m in I k*«4f*IJ I ni prHoltol Skoffo prt-NiMla. Po« *l;lte ml luk«i< *> 8 utekle*-niče V»itf|{M lr.»rMliM'i;a Ir-potceveara h»Um I>i S navoju e*Ja proti mmmIJu. K veleapostovanjem V Dlvael, 19. oktobra 1897. Vae lahvalni Jakob Napiisn. Ti"|»«»t» (Spilz-w< gerich-Saft , ki tako izvrstno deluje proti kaliju, prsoboli, hri-pavoBti, teskemu dihanju in proti starim holeznim, dobiva bo vedno evež v lekarni k Zrinjskemn, H. Brodjovin, Zagreb, ZrinJBki trg Bul Naj vaakilo pasi na zaficitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz rauie lekarne, ki ima na ste-kleuici sliko Nikole Su bića Z r i n j b k e g a, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotćevega soka s tućnnn navodilom 75 nove. B trpotćevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kalija. Cena 1 zavoju gorskega ćaja pri ti kaliju b točnim navodilom ;s.r» novć. Jedno in drago pofiilja se vsaki d m po postnem povzetju. Kdor denar naprej polije, naj sa vozni list in kiltico priračoni 20 novo, Lekarna k Zriniskemu H. BRODJOVIN SaaTob, Srlajokl trg M. SO. OaJciit KitNpiiil IfU aruUiir I Pred kratkim eeaeisa nas« r«fll »eni pri Vas Jeelno) mtm-klrsilro •*repllnlta Nveitnblb kapljic i late to nifnl In ■noj I m «n»Rwm tak.i dobro dclniHie, «ia «•«* inorMin Vaui na trm riohrrui adrsivllu ssaJSopIrJ« ■nliVMlitl. ■»volili- ml sm asoje issae« dr Srl atelclratl«« pw Hit nov^. h poSSitlita povcetjetin pa* mUSI. .Slanima. 2H. maja IH'.»m, M ap«*ilov«uJ«ni VI«! San I«. I Zahvale. Pruve a vimInUo l»llai<^ l« n j» 11 1» delujejo izvrst o proti vsem želodčnim boleznim, popra" Ijajo prebavo, Čistijo kri, okrepcujejo lelodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in civv, a dobi se dober tek. Paziti je treba na zaščitni znuk, ker samo one Švedske krepilo« kaplji »i so iz moje lekarne, ki imajo dh steklenici ali ko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega. Gena 1 stekl. AvedBkih krepanih kapljic b točnim navodilom 80 n-v«. Poliljs se vsaki dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj sa \ uini lint in kifitico pri računi 20 nove. Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Saajreb, Zrlajakl trs; St. ao. I VflrapoMtovaol gnapod! MJa\ lu ksatlttelli (i>n Je si«eela npotrebljevail VaA« ,*iuw-allo proti koatlboir*. valalaa Je Siriji dan« .laaaes pa. hvala bodi Boku. hodi. Kav* ■■valjajo« ae Vam »a to 1«-rediio uiaitllii«, «»-.taJeui V Marnim pri Ntublel. de M. aprila Ib9». aluiea pokoren Bartol lilNlekl. Naročile, ki Imaaije 5 |ld. Ia vot, oo peslljajs fraako. alln |m'otl ii.'Mt<»« l»«>li (1'IiikI) je j;iko dobro, zdravilo proti trgsnju in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinsm v kržicnh. proti prehlajeuja pri prepihu i. t. d. Mazilo ojoci izmučene žile, ter krepi .tarče, kateri trpe na slabosti noj;. Vsaka Bteklen ca mora biti previđena z zaščitnim /inkom, to je b Bliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta sa sćitni znak. Cena jedui steklenici mazila proti koatoboli s točnim navodilom ib nove. Vsaki dan se razpošilja s postnim povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in kiltico pri računi »j novć. U&H3-30, Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Sagreb, Zrlajikl trg št SO. Dne 6. maja 1890 ^ (877) uji ve©«r w „Narodni dam"- ^aaaT^.^^ n»4U^«> je meSanica BuSenih. duhteCih zeliSč za tobak v nOOrainOn pjpo in cigarete. Ob samo jedenkratnem poskusu so kadilec prepriča, ila mu je to zelišče neobhodno potrebno. dino zdravo in prijetno kajenje, čemur bodo vsak kadilec pritrdil. p>C;tl1' njegovo izvrstnosti zdravniško priporočen. (705-2) ko ae vzame na 6 delov pipnega tobaka ali na 4 dele cigaretnega tobaka 1 del MOrathona, je bas prav. SJ^ako me&an tobak izgubi svoje pekoče in skeleče svojstvo. JJudo škodljivi učinki nikotina na želodec se paralizujejo. Originalen zavoj ■ 30 kr, zavoji za poskuSnjo 10 kr. Posebno rezanje in zavijanje za pipni in cigaretni tobak. Na vsakem zavoju jo otročja glava kot varstvena znamka. To znači pristnost. PoSUjatev za poskusnjo: 10 zavojev franko v vsako mesto po povzetju gld. 1 26 po izdelovatelju Theod. Morath-u t* Gradcu, med. drogerija „pri bobru". — Za preprodajalce lep dobiček. O-lavna zalega -v X_-3"a."tolJa.n.i: T. Fetta.-u.er, ćLrcgreriJo. Prostovoljna prodaja. to je prihodnji petek, prodajale bosta nova posestnika g. Hočevar in Hren vse in sicer: čez 50 glav goveje živine, 10 konj, 30 prašičev, mnogo vozov in kočij, poljedelsko orodje, seno, vino vinske posode (sode) in še mnogo drugih reči v Sevnici v hiši prejšnjega posestnika gosp. dr. Kavčiča. I M N O Pl ee H O 0 mM n i o n •d 0 0 u « a o o o Blagovolite naročiti jedno steklenico za poskušnjo. n i prve hrvatske trgovine z vinom in žganjem y stetlBDicak na debelo in na drobno v Ljubljani Stari trg št. 30-32. Najboljša in zajamčeno pristna naravna namizna in desertna vina v steklenicah in buteljkah; izborno žganje: slivovica, tropinovec, droženka i. t. d. bodo vselej po nizkih, kakovosti primernih cenah na razpolago. Pri naročilih po šest in več steklenic se pošlje brezplačno na dom. Vloga za ateklenioe 10 kr. (705—2) Volespoatovanjcm frva hrvatska trgovina z vinom in žganjem y Ljubljani, Stari trg št. 30-32. Glavna zaloga: na Glincah, v Piavčevi Blagovolite naročiti jedno steklenico za positušnjo. 9 e 09 Prvi teden v mesecu maju (762-5) Dež. gledališče v Ljubljani. s s cenejša ni ££" kuhinjska posoda -rj na sejmu (Re-sljeva cesta) ampak po enakih cenah, tudi cenejši prodaja dobro blago Andreja Druškoviča naslednik Val. Golob (876) Zelezarija, Mestni trg 10. Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen nakup Val. Golob. The Premier Cycle Co. Limd Coventry (Angleško) Heb (Češko) (702-D Nurnberg-Doos. ŽSe 24 let prva znamka« Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z biciklji, Ljubljana. Pred škofijo 2 se bode (756-3) 30 dni, od 22. aprila do 22. maja konkurzne mase pod cenilno ceno nakupljena velika zaloga blaga: lepo in novo blago za damske obleke, blago za gospode in za dečke, kotoni, belo blago* preproge, zagrinjala, koltri, nogovice, Jaeger-peril a in drugi predmeti prodajali po tako znižanih cenah, kakoršnih se ni bilo! Vsakdo ravna le v lastno korist, ako vporabi ugodno priliko za. nakup svojih potrebščin. Priporočam stojo veliko izber na novo doSlih finih kuhinjskih oprav in finih košar po izredno nizkih cenah! Dalje priporočam svojo veliko izbir otročjih vozičkov po izdatno znižanih cenah. Cra.rari.tIra.rLC prietna, ima za modroce najceneje. fj| Vam. znamka 4Vinanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo Be s povzetjem. (605 — 7) I. Pakič, Ljubljana. Sidro ► > ► LINIMENT C APSIGICOHP. iz Biohter-Jeve lekarne v Fragl priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splcšn: ; ri ljubljen o dama če zdravilo vedno le v izvirnih '»teklftiirah z naSo var stveuo znamko ,,Sidru" iz Rii-hter j«*ve le karne in sprejme naj se Ia opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. (166«—31 ' O.' 0> deček « deklica. z dobrimi Šolskimi spričevali, te vzprejme v trgovino mešanega blaga. Kje? pove upr;tvništvo „Slovenekega, Naroda'. (79»)-2) Pod ugodnimi pogoji se takoj vzprejmejo za stroko zavarovanja proti ognju več spretnih akviziterjev pri glavnem zastopu v Ljubljani, c. kr. priv. Riuinone Adriatica di Sicurta, kateremu naj se tudi pošiljajo dotične ponudbe. (toi—2) ■v Praško domače mazilo iz lekarne