Leto 1896. 529 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos LXVX — Izdan in razposlan dne 25. septembra 1896. Vsebina: Št. 168—169. 168. Zakon, s katerim se izpreminjajo in dopolnjujejo osnovni zakon o državnem za stopu z dne 21. decembra 1867. 1., oziroma zakona z dne 2. aprila 1873. 1. in z dne 12. novembra 1886. — 169. Zakon, s katerim se izpreminja, oziroma dopolnjuje volilni red za državni zbor. 161. Zakon z dne 14. junija 1896. L, s katerim se izpreminjajo in dopolnjujejo osnovni zakon o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. I. (drž. zak. št. 141), oziroma zakona z dne 2. aprila 1873. I. (drž. zak. št. 40) in z dne 12. novembra 1886. I. (drž. zak. št. 162). S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: Člen I. K 353 udom, katere volijo v zbornico poslancev v deželnih redih obseženi volivski razredi na podstavi §§. 6. in 7. v osnovnem zakonu o državnem zastopu (zakon z dne 2. aprila 1873. 1. [drž. zak. št. 40], oziroma zakon z dne 12. novembra 1886. 1. [drž. zak. št. 162]), prihaja še nadaljnih 72 udov, katere voli občni volivski razred, ki se oznamenjuje z e. Za ta volivski razred določeno število udov se porazdeljuje na posamezne kraljevine in dežele, in ta volivski razred voli: v kraljevini češki.......................18, „ „ Dalmaciji.....................2, „ „ gališki in vladimerski z véliko vojvodino krakovsko...........................15, v vojvodini avstrijski pod Anižo .... 9, j»n n nad „ .... 3, v vojvodini salcburški.......................1, „ „ štajerski.........................4, „ „ koroški...........................1, „ „ kranjski..........................1, „ „ bukovinski .......................2, „ mejni grofiji moravski.....................7, „ vojvodini gorenjesleški in dolenjesleški . 2, „ pokneženi grofiji tirolski.................3, „ deželi predareljski........................1, „ mejni grofiji istrski....................1, „ pokneženi grofiji goriški in gradiščanski 1, „ mestu Trstu in njegovi okolici .... 1. Kako je ude poslanske zbornice, ki jih je potemtakem voliti, porazdeliti na posamezne volilne okraje, to se določuje s posebnim zakonom. Člen II. Odstavka O in 7) v §. 7. osnovnega zakona o državnem zastopu (zakon z dne 2. aprila 1873. 1. drž. zak. št. 40) izgubita v dosedanji obliki veljavnost ter se morata glasiti tako-lo : C. Poslance v volivskem razredu selskih občin, potem v volilnih okrajih občnega volivskega razreda, sestavljenih edino iz sodnih okrajev, volijo volilni možje, izvoljeni po volilnih vpravičencih, v ostalih volilnih okrajih občnega volivskega razreda pa neposredno volilni vpravičenci (volilno pravico imajoči). V deželah pak, v katerih se z določili deželnega zakona v volivskem razredu selskih občin ustanovi (Slovenlach.) m neposredna volitev poslancev za deželni zbor, volijo tudi ude poslanske zbornice v volivskem razredu selskih občin in pa v vseh volilnih okrajih občnega volivskega razreda volilni vpravičenci naravnost. Volilne može in poslance je voliti z nadpolo-vično (absolutno) večino glasov. Kadar bi se ta večina glasov z eno ali, če je voliti več poslancev, tudi z nadaljevano ožo volitvijo ne dosegla, tedaj odločuje končno, ako je enoliko glasov, žreb. D. Pravico voliti ima vsak avstrijski državljan, ki je dokončal 24. leto življenja ter je samopraven in vstreza ostalim zahtevam, določenim z volilnim redom za državni zbor, oziroma z zakonom z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 169). Člen Ul. Ta zakon stopi v veljavnost ob enem z zako-koriom z dne 14. junija 1896.1. o izpremembi in dopolnitvi volilnega reda za državni zbor. V Budimpešti, dne 14. junija 1896. Franc Jožef 8. r. Badeni s. r. Gautsch s. r. Ledebur s. r. Glanz s. r. Welsersheimb s. r. Bilihski s. r. Gleispach s. r. Rittner s. r. Guttenberg s. r. 16». Zakon z dne 14. junija 1891». 1., s katerim se izpreminja, oziroma dopolnjuje volilni red za državni zbor. S pritrditvijo obé’n zbornic državnega zbora ukazujem takö: Člen I. Izpreminjaje in dopolnjevaje volilni red za državni zbor z dne 2. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 41), oziroma zakon z dne 4. oktobra 1882. 1. (drž. zak. št. 142), stopijo namesto spodaj ozname-njenih paragrafov, oziroma kot dostavki in vstavki k posameznim paragrafom nastopna določila Volilni okraji v volivskem razredu selskih občin so sestavljeni vsaki iz nekoliko sodnih okrajev. Sodne okraje je razumevati po obsegu okoliša, kakoršen je ta ob času volitve; v dotične sodne okraje pak niso vzprejete občine, uvrščene v volivski razred mest. Ako se napravi nov sodni okraj, bodo do časa, ko se izda zakon, izpreminjajoč dodatek k volilnemu redu za državni zbor, volilni vpravičenci izvrševali volilno pravico v onem volilnem okraju, kateremu je po dodatku (§. 7.) prideljen sodni okraj, v katerega so spadali, preden se je napravil novi sodni okraj. Ta določila se zrnisloma uporabljajo o političnih okrajih, občinah in občinskih delih (krajih), v kolikor se oni sploh omenjajo v dodatku. Volilni možje, oziroma v primeru neposrednih volitev (člen II., lit. C zakona z dne 14. junija 1896.1. [drž. zak. št. 168]) volivci vsakaterega volilnega okraja selskih občin seslavljajo eno volilno skupino. §. 6. a. Volilni okraji za občni volivski razred sestojé v deželah, ki volijo sarnö enega poslanca tega volivskega razreda, iz vse dežele, v ostalih deželah iz krajev volivskega razreda mest ali iz takih krajev in iz sodnih okrajev ali pa edino iz nekoliko sodnih okrajev po obsegu okoliša, kakoršen je ta ob času volitve. Ako se napravi nov sodni okraj, se uporabljajo tudi določila odstavka 3 in 4. v §. 6. V volilnih okrajih, sestavljenih ne edino iz krajev volivskega razreda mest, so všteti tudi v okolišu dotičnega sodnega okraja ležeči mestni kraji, kateri niso že odkazani kakemu volilnemu okraju občnega volivskega razreda. Volilni možje, oziroma volivci vsakega volilnega okraja sestavljajo eno volilno skupino. §. 7. a. Volilni okraji za občni volivski razred so ustanovljeni v tabelarnem dodatku, priloženem temu zakonu. Tam je ustanovljena tudi porazdelitev števila poslancev tega volivskega razreda na volilne okraje posameznih dežel, katero je določeno z zakonom z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 168) o izpremembi osnovnega zakona o državnem zastopu [io deželah. §. 8. a. V občnem volivskem razredu je v volilnih krajih, sestoječih iz krajev volivskega razreda mest, vsaki teh krajev ob enem volilni kraj; od več volilnih krajev je v dodatku ob ustanovitvi volilnega okraja na prvem mestu imenovani kraj glavni volilni kraj. Volilne okraje, sestoječe iz krajev volivskega razreda mest in pa iz sodnih okrajev, je ukazoma razdeliti v manjše volilne okroge v mejah sodnih okrajev in za vsakega od njih je določiti volilni kraj. V dodatku ob ustanovitvi volilnega okraja na prvem mestu imenovani kraj je glavni volilni kraj, V volilnih okrajih občnega volivskega razreda, sestavljenih edino iz sodnih okrajev, volijo volilni možje v volilnih krajih, oznamenjenih y dodatku, na prvem mestu imenovani kraj pa je glavni volilni kraj. §• 8.6. Ako se v kaki deželi v volivskem razredu selskih občin in v volilnih okrajih občnega volivskega razreda vpeljejo neposredne volitve, je v teh voliv-skih razredih vsaki oni kraj volilni kraj, ki se z deželnim zakonarstvom sploh določi kot volilni kraj za volitve v deželni zbor. §. 9. a. V občnem volivskem razredu ima vsaki samo-praven državljan moškega spola, ki je dokončal 24. leto življenja ter ni izločen od volilne pravice (§g. 20., 20. a), pravico voliti v oni občini, v kateri je dne, ko se volitev razpiše, naseljen vsaj že šest mesecev. Tiste osebe, ki stanujejo na graščinskem okolišu, ne vzprejetem v občinsko zvezo, izvršujejo po enakem pogoju volilno pravico v tem volivskem razredu v oni občini, s katero sestavlja graščina en kraj. Listine, potrebne v dokaz, da ima kedo volilno pravico, so proste kolka. S 10. Kjer je v volivskem razredu selskih občin in v občnem volivskem razredu voliti po volilnih možeh. volijo volilni vpravičenci té može izmed sebe. §. 10. a. V volivskem razredu selskih občin voli vsaka občina volilnega okraja po enega volilnega moža na 500 prebivavcev. Ostanki, ki se pokažejo, ky se število prebivavcev razdeli s 500, veljajo za 500. Občine z manj kakor 500 prebivavci volijo enega volilnega moža. V selskih občinah v §. 7., odstavku 3. ozname-njene vrste je v volivskem razredu selskih občin veleči kraj ali, če jih je več, njih skupnost gledé števila volilnih mož, ki jih je izvoliti, šteti za eno občino. S. 10. 6. V občnem volivskem razredu je v vsaki občini na vsakih 500 prebivavcev voliti enega volilnega moža; občine, ki štejejo manj kakor 500 prebivavcev, je zastran volitve združiti z sosednjimi občinami, in to, kjer koli je to mogoče, s takimi, katere prav. tako štejejo manj kakor 500 prebivavcev. Na te občine spadajoči volilni možje se volijo v vsaki občini. Ostanki, ki se pokažejo, ako se število prebivavcev razdeli s 500, in znašajo več kakor 250, veljajo za 500, manjši ostanki pak se ne jemljô v poštev. §. 10. c. Osebe, stanujoče na graščinskem ozemlju, ne vzprejetem v občinsko zvezo, se v primeru g. 10. a in 6 prištevajo prebivavcem one občine, s katero sestavlja graščina en kraj, in oni izvršujejo volilno pravico po enakih pogojih, kakor udje te občine. Po zmislu §.11. za volilnega moža poklicani posestnik graščine pak se ne vdelcžuje volitve volilnih mož v volivskem razredu selskih občin. S- 17. Volilna pravica v volivskih razredih a, 6, c in d, oznamenjenih v §. 7. A osnovnega zakona o državnem zastopu, ne izključuje izvrševanja volilne pravice v občnem volivskem razredu iste dežele. Volilna pravica v volivskem razredu velikega posestva (najbolj obdačenih) izključuje izvrševanje volilne pravice v volivskem razredu mest in selskih občin iste dežele. Osebe, katere imajo volilno pravico v prvi in drugi volilni skupini velikega posestva na Tirolskem ali v Bukovini, smejo to volilno pravico v ti deželi izvrševati samo v prvi volilni skupini. . Volilni vpravičenči v prvi volilni skupini vé-likih posestnikov na Češkem, ki so ob enem posestniki posestev, dajajočih pravico voliti v ostalih volilnih skupinah velikih posestnikov, smejo voliti samo v prvi volilni skupini; volilni vpravičenči v ostalih volilnih skupinah velikih posestnikov na Češkem in pa volilni vpravičenči velikih posestnikov na Gališkem, katerih posestva, dajajoča pravico voliti, ležč v dveh ali več volilnih okrajih, izvršujejo volilno pravico v volilnem kraju onega okraja, kjer od svojega posestva plačujejo največi realni davek. Najbolj obdačeni v Dalmaciji, katerih davčni predmeti ležč v raznih okrajih, izvršujejo volilno pravico v volilnem kraju onega okraja, kjer plačujejo največ neposrednega davka. • Kedor ima volilno pravico v volivskem razredu mest, ne sme voliti v nobeni selski občini iste dežele. Kadar je kateri volilni vpravičenec volivskega razreda mest ali selskih občin volilno pravico imajoč ud več občin ali kadar je kak po §. 11. za volilnega moža vpravičen graščak volilni mož v več volilnih okrajih iste dežele, tedaj izvršuje v ti deželi volilno pravico v občini, oziroma v okraju svojega rednega domovališča, in ako bi svojega rednega domovališča ne imel v nobeni dotičnih občin ali okrajev, tam, kjer plačuje največ neposrednega davka. § 20. Od volilne pravice in od zmožnosti, biti izvoljeni, so tako ob včlitvi poslancev kakor tudi ob vo-IiIvi volilnih mož izločeni: 1. Vsi, kateri stoje v varstvu in skrbstvu. 2. Tisti, ki uživajo kakor ubožci preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali so jo uživali zadnje, neposredno pred volitvijo preteklo leto ali kateri sploh žive ob javni dobrotljivosti. Za preskrbo ubožcev in dela javne dobrotljivosti pak ni. glede na volilno pravico šteti: podpor iz bolniških blagajnic, rent iz zavarovanja proti nezgodam ali v onemoglosti, oproščenosti od šolnine, podelitve z učili ali štipendijami in pa pripomočkov v stiski. 3. Osebe, o katerih imovini se je razpisal kon-kurz, dokler teče konkurzna obravnava. 4. Tiste osebe, ki so v kazen bile obsojene zavoljo kakega zločinstva ali zavoljo prestopka tatvine, poneverbe, njune deležnosti ali goljufije (§§. 4G0., 461., 463., 464 k. z.). Ta posledek obsodbe neha pri zločinstvih, naštetih v §. 6. št. 1 do 10 v zakonu z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 131), s koncem kazni, pri drugih zločinstvih po preteku desetih let, ako je bil krivec obsojen najmanj y petletno kazen, mimo tega pa po preteku petih let, pri gori naštetih prestopkih pak po preteku treh let po preslani kazni. Ako se po kazenskem zakonarstvu izdadö nova določila o tem, vsled katere obsodbe po kazenskem pravu in za koliko časa je pravica, voliti občinske zastopnike, in zmožnost, med nje biti izvoljen, izgubljena ali se no sme izvrševati, bodo ista določila veljala tudi o pravici, voliti v državni zbor, in o zmožnosti, vanj biti izvoljen. §. 20. a. Trajno ali časno dejalno službujoči častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in osebe iz moštvenega staleža orožne moči, oziroma žandarstva — vštevši tudi časno na dopustu bivajoče osebe —ne morejo, izvzemši v §. 14. volilnega reda za državni zbor omenjeni primer, niti volili, niti biti voljeni. Od zmožnosti, biti voljeni, so mimo zgoranjih izločeni tudi vsi trajno ali časno dejalno službujoči uradniki orožne moči. Zmožnost, biti voljen, se pak ne izločuje glede onih orožni moči pripadajočih oseb, katere samo vsled zakonite dolžnosti orožnih (službenih) vaj v dotičnem času službujejo dejalno. §. 22. Splošne volitve za državni zbor je razpisali tako, da se najpoprej izvolijo poslanci občnega volivskega razreda, potem poslanci selskih občin, nato poslanci mest, za temi poslanci trgovinskih in obrtnih zbornic in naposled poslanci volivskega razreda velikih posestnikov (najbolj obdačenih), in da se volitve poslancev občnega volivskega razreda, potem volitve selskil! občin, nato volitve poslancev mest, za temi volitve trgovinskih in obrtnih zbornic, naposled volitve velikih posestnikov (najbolj obdačenih) v deželi pričnč tega istega dne. Kako jo ravnati zastran volitve prve volilne skupine vélikih posestnikov v Bukovini, potem volivcev, v deželnem redu za Tirolsko naštetih v §. 3.1., to je vravnano v §. 53. Pristavek k §. 23. Tudi gledé občnega volivskega razreda je razpis posameznih dopolnilnih volitev razglašati s plakati po občinah, ki sestavljajo volilni okraj. §• 24. Volilni vpravieenci vseh volivskih razredov, izvzemši samö volivce trgovinskih in obrtnih zbornic, se morajo po abecednem redu vpisati v posebne zaznamke (volivske imenike). Ako je voliti po volilnih možeh, je napraviti volivske imenike za volitev volilnih mož in za volitev poslancev. V prve je vpisati osebe, ki imajo pravico voliti volilne može, v zadnje pa izvoljene volilne može. Vse volilno pravico imajoče osebe, ki po določilih tega volilnega reda sestavljajo eno volilnd skupino, je vpisati z nastopnimi izjemami v en volivski imenik. Za volivski razred najbolj obdačenih v Dalmaciji je napraviti toliko imenikov, kolikor je določeno volilnih krajev, in v vsak tak imenik je vpisati one volivce, ki glasujejo v tem istem volilnem kraju. V volivskem razredu mest in v volilnih okrajih občnega volivskega razreda, sestavljenih iz krajev mestnega volivskega razreda, je volilno pravico imajoče osebe vsakega po dodatku v volivski razred mest uvrščenega kraja (mestnega okraja, mestnega dela) vpisati v en volivski imenik. Volivske imenike za volilne okraje občnega volivskega razreda, sestavljene ob enem iz krajev volivskega razreda mest in iz sodnih okrajev, je spi-sovati v sodnih okrajih po občinah. Volivske imenike, v katere se vpisujejo volilni možje selskih občin in iz sodnih okrajev sestavljenih volilnih okrajev občnega volivskega razreda, je spi-sovati po sodnih okrajih. Ako se v selskili občinah in v občnem volivskem razredu voli neposredno, je volivske imenike spisovati po občinah. Kadar voli več v volivski razred mest uvrščenih krajev ali kadar volijo volivci več občin ali volilni možje več sodnih okrajev v enem volilnem kraju, tedaj bodijo volivski imeniki posameznih krajev in občin, oziroma po sodnih okrajih .spisani imeniki volilnih mož kot delni imeniki zvrščeni drug k dru gemu, v podstavo volilnemu opravilu (g. 39), ne da bi bilo treba iz teh napraviti skupni imenik, obsegajoč v abecednem redu za volitev v volilnem kraju poklicane volivce. Tako naj tudi pri neposrednih volitvah v selskih občinah ali v občnem volivskem razredu volivski imeniki- občin, odkazanih kakemu volilnemu okrogu, veljajo za delne imenike. V narejanje volivskih imenikov poklicani organi jih morajo tudi imeti v razvidnosti. Pristavek k §. 25, lit b. Spisovati volivske imenike zastran volitve volilnih mož v občnem volivskem razredu, dalje spisovati volivske imenike, ako so volitve neposredne v tem ali v volivskem razredu selskih občin, to je v vsaki občini dolžan župan. §. 27. Brž kakor se volivski imenik velikih posestnikov (najbolj obdačenih) in pa volivski imenik mest po razsodbi vgovorov izpravi, mora volivcem izmed velikih posestnikov (najbolj obdačenih) deželni načelnik, mestnim volivcem pak načelnik neposredno predstojnega cesarskega političnega oblastva izdati v volitev poslancev izkaznice. Te izkaznice morajo obsegati zaporedoma tekočo številko dotičnega vo -livskega imenika, kraj, dan in uro pričetka volilnega opravila in pa uro, ob kateri bo konec glasovanja, in naposled ime in stanovališče volilnega vpravi-čenca. Ako je v volivski razred mest uvrščen kraj od-kazan kakemu volilnemu kraju, ki je v katerem drugem političnem okraju, je volivske imenike vpo-slati načelniku predstojnega političnega oblastva volilnega kraja, od katerega si je izprositi tudi za izpolnitev izkaznic potrebna pojasnila o kraju in uri volilnega opravila. V mestih, ki imajo svoje ustave, se sme izdajanje izkaznic izročiti županu. Volivcem izmed velikih posestnikov (najbolj obdačenih), ki stanujejo v deželi, je izkaznice dopos- lati; volivce, kateri stanujejo zunaj dežele, je po deželnem časniku povabiti, da naj pridejo vsak po svojo izkaznico. Volivcem v mestih je izkaznice vročevati v stanovanje, in vročita so more naročiti županu. Tudi je volivce, kakor je v katerem kraju na voda, povabiti, da pridi vsak osebno po svojo izkaznico tedaj, kadar bi se mu iz katerega koli razloga ne bila vročila vsaj 24 ur pred dnevom volitve. Spredaj za volivski razred mest podana določila veljajo tudi za volilne okraje občnega volivskega razreda, sestavljene edino iz mestnih krajev ali pa ob enem iz mestnih krajev in iz sodnih okrajev, in, ako se v ostalih volilnih okrajih občnega volivskega razreda in v volivskem razredu selskih občin vpeljejo neposredne volitve, tudi o teh. S. 28. Ako je po volilnih možeh voliti poslance v selskih občinah in v volilnih okrajih občnega volivskega razreda, sestavljenih edino iz sodnih okrajev, mora politično okrajno oblastvo po predpisu gg. 10. a, 10.b in 10. c na podstavi pričujočega prebivalstva, ovede-nega s poslednjim popisovanjem ljudstva, ustanoviti število volilnih mož, katere voli vsaka v njegovem okraju ležeča občina, oziroma zastran volitve združene občine (tj. 10 b), potem mora razpisati dan in uro te volitve, ki jo je opraviti v okolišu občine, izpraviti po razsodbi o vgovorih volivske imenike, določiti v vodstvo volitve volilnega komisarja in o pravem času to dati na znanje županu. Za volitev volilnih mož v občnem volivskem razredu je vsaka občina volilni kraj. Za tiste občine, ki se zastran volitve volilnih mož združijo (tj. 10. b), določi politično okrajno oblastvo glavni volilni kraj. Najti skupni posledek dotičnih glasovanj, to je dolžnost volilne komisije v glavnem volilnem kraju. V večih selskih občinah ali krajih, kjer število volivcev znaša več kakor 1000, more politično okrajno oblastvo, zaslišavši občino, zastran volitve volilnih mož določiti več volilnih odsekov in ukazati, da je volivce odkazati tem po krajni pristojnosti. Za posamezne volilne odseke je na občino pripadajoče število volilnih mož, ki jih je voliti, raz- merno porazdeliti po meri pričujočega prebivalstva, ovedenega za posamezne občinske okraje. Naredbo o tem je v občini o pravem času razglasiti tako, kakor je v kraju navada. Župan mora precej volivce povabiti k volitvi in jim povedati, kateri dan, katero uro in v katerem po njem določenem prostoru bo volitev, ter to volitev ob določenem času opraviti sam ali pa, ako bi bil oviran, po kakem drugem udu volilne komisije. Volilna komisija je sestavljena iz volilnega komisarja in iz dveh udov občinskega zastopa, katera določa župan. V mestih, ki imajo svoj ustav, je za uradna dejanja, odkazana v lem paragrafu političnemu okrajnemu oblastvu, poklican načelnik cesarskega političnega ublastva, kateremu je občina podrejena neposredno, ali pa za to posebej odrejeni okrajni glavar. S- 20. Volitev volilnih mož je opraviti ob določenem času in v določenem zbirališču ne glede na število došlih volivcev. Glasuje se ustno ali pismeno po tem, kakor se v dotični deželi glasovanje pri volitvi volilnih mpž za volitev deželnih poslancev vrši ustno ali pismeno. V lem zadnjem primeru je volivcem dali glasovnice, vravnane po S- 31. Pri volitvi volilnih mož je zmisloma uporabljati za volitev poslancev v SS- 40. do 47. obsežena določila. Vsak volivec mora toliko imen imenovati ali v svoji glasovnici zapisati, kolikor volilnih mož je voliti. Da bo volitev volilnih mož veljavna, za to je treba nadpolovične večine glasov. Ako se ta ne doseže, je ravnati dalje po določilih gg. 49. in 50. Sklenjeni spis o volitvi prevzame volilni komisar ter ga izroči okrajnemu glavarju. g. 31. Za izvolitev poslancev je volivcem, razen volivcev prve volilne skupine v velikem posestvu na Tirolskem in v Bukovini, in to volivcem, oziroma volilnim možem sclskih občin in občnega volivskega razreda samo tam, kjer ti oddajejo svoj glas pismeno (§. 41.), z izkaznicami vred dati glasovnice, ki so vravnane na toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter morajo za volitve velikih posestnikov (najbolj obda-čenih) in trgovinskih zbornic imeli uradni pečat deželnega oblastva, za ostale volitve pa uradni pečat neposredno predstojnega cesarskega političnega ali pa izkaznice izdajajočega občinskega oblastva (§§.27. in 27. a) in mimo tega Se tudi opomnjo, da se bo vsaka drugačna, ne po oblastvu izdana glasovnica štela za neveljavno. Namesto izgubljenih ali tako pokvarjenih glasovnic, da niso za rabo, mora na zahtevo volivca oblastvo, ki jo je poklicano izdati, v dan volitve pa volilni komisar izdati drugo glasovnico. Volilni komisar izdaje tudi za kako ožo volitev (§. 50.) potrebne glasovnice. Čas in trajno dobo za oddajanje glasov je ustanoviti tako, da se volivcem kolikor moči zagotovi izvršitev volilne pravice. Pristavek k §. 32., odstavku 2. Zadnje določilo velja tudi glede določevanja volilnega komisarja za volitve, ki jih je opraviti v občnem volivskem razredu. Ako bi se v volivskem razredu selskih občin ali v občnem volivskem razredu volilo neposredno, je služba volilnega komisarja v volilnih okrogih volilnih okrajev častna služba, katero prevzeti je dolžan vsaki državljan. g. 33. a. V g. 33. zastran sestave volilne komisije v volivskem razredu selskih občin obsežene predpise je uporabljati tudi o občnem volivskem razredu, ako je v tem volili po volilnih možeh. Kadar se v selskih občinah in v občnem volivskem razredu voli neposredno, tedaj je volilno komisijo sestavili po predpisu, danem v g. 33. za mesta. g. 40. Predsednik volilne komisije mora pred glasovanjem zbrane volivce opozoriti na vsebino gg. 9. «, 19., 20. in 20. a tega volilnega reda o lastnostih, ki so potrebne, da se kedö izvoli za poslanca, pojasniti jim mora ravnanje pri glasovanju in štetju glasov in jih pozvati, da naj svoj glas oddadö po svobodni prepričanosti brez vsakaterih postranskih ozirov, kakor se jim po najboljši vednosti in vesti zdi najprimerneje za javno blaginjo. §. 41. Glasuje se brez izjeme samö z glasovnicami. Pri volitvi se smejo, ker bi sicer bil glas volivca neveljaven, rabiti samo po oblastvu izdane glasovnice (g. 31.). Na vsako glasovnico je napisati toliko imen, kolikor poslancev je voliti. g. 42. Neposredno pred pričetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati, da je za vlaganje glasovnic namenjena posoda prazna. Glasovanje se pričenja s tem, da udje volilne komisije oddadö svoje glasovnice. Nato oddajajo glasovnice drugi volivci. Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volivca glasovnico, ki mu jo ta podâ zvihano, dene vsako posnmez v volilno posodo, ter čuje nad tem, da nihče namesto ene same ne odda po več glasovnic. Vsak volivec mora, oddajaje glasovnico, pokazati svojo izkaznico. Pristavek k g. 51., odstavku 1. Ako se v občnem volivskem razredu voli po volilnih možeh, je priložiti tudi spise o volitvi volilnih mož. g. 52 a. V večih selskih občinah ali krajih more politično oblastvo določiti več volilnih prostorov (volilnic 1er ukazati, da jim je odkazati volivce po abecednem redu ali teritorijalni pristojnosti. V tem primeru je za vsako volilnico (volišče) postaviti posebno vo- zakon o državnem zaslopu, v veljavnost ob razpisu prvih občnih volitev v državni zbor. lilno komisijo. Pri tem se uporabljajo §§. 33., 51. in 52. Člen HI. Tako naredbo jc v občini o pravem času razglasili tako, kakor je v katerem kraju navada. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu ministru notranjih stvari. V Budimpešti, dne 14. junija 1896. Člen 11. Franc Jožef s. r. Ta zakon stopi ob enem z zakonom z dne 14. junija 1896. L, s katerim se izpreminja osnovni nadeni s. r. Dodatek k zakonu z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 169) (§. 7. a). Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Češko e) Obrni volivski razred 1. Mesta Praga, Karlin in Smichov Sodni okraji: 1 2. Smichov, Zbraslav z volilnim krajem Smichov; Ktadno, Unhošt z volilnim krajem Kladno; Slané, Nové Strašeči z volilnim krajem Slané; Loony z volilnim krajem Louny; Rakovnik, Krivoklât z volilnim krajem Rakovnik; Hofovice z volilnim krajem Hofovice; Beroun z volilnim krajem Beroun 1 3. Stfibro z volilnim krajem Stïibro; Tuškov z volilnim krajem Tuškov; Stodo z volilnim krajem Stodo; Horšuv Tyn, Hostoufi, Ronšperk z volilnim krajem Horšuv Tÿn; Tachov z volilnim krajem Tachov; Primda z volilnim krajem PHmda; Planâ z volilnim krajem Planâ; Teplâ z volilnim krajem Tepla; Marijanske lâzni z volilnim krajem Marijanske lâzni; Bezdružice z volilnim krajem Bezdružice; Bečov z volilnim krajem Bečov; Žlutice, Bochov z volilnim krajem Žlutice; Manëtln z volilnim krajem Manëtln; Doupov z volilnim krajem Doupov; Podhorany z volilnim krajem Podboïany; Jesenice z volilnim krajem Jesenice 1 4. Heb, Wildstein, Kynzvart z volilnim krajem Heb; Aš z volilnim krajem Aš; Kr-aslice z volilnim krajem Kraslice; Nÿdek z volilnim krajem Nÿdek; Falknov z volilnim krajem Falknov; Loket z volilnim krajem Loket: Jâchyrnov, Blatno z volilnim krajem Jâchymov; Karlovi vari z volilnim krajem Karlovi vari \ 1 (Slovenlsch.) Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Češko e) Občni volivski razred (dalje) 5. Žatec, Postoloprty z volilnim krajem Žatec; Kadaii z volilnim krajem Kadaft; PHsečnice z volilnim krajem Pfiscčnice; Chomütov, Bastianberk, Jirkov z volilnim krajem Cho-m ûto v; Most z volilnim krajem Most; Hora sv. KateHny z volilnim krajem Hora sv. Katefiny; Teplice, Duchcov, Bilin z volilnim krajem Teplice . . . 1 6. Litomerice, Lovosice, Uštčk z volilnim krajem Litomerice ; Ustje na Labi, Chaborovice z volilnim krajem Ustje na Labi; Dëëin, Bcnešov z volilnim krajem Dëëin; deška lipa, Mimofi z volilnim krajem Češka lipa; Dubâ z volilnim krajem Dubâ; Štšti z volilnim ki'ajem Stëti 1 7. Mladâ Boleslav z volilnim krajem Mlada Boleslav; Benâtky z volilnim krajem Benâtky; Turnov, Ceskÿ Duh z volilnim krajem Turnov; Mnichovo hradištč z volilnim krajem Mnichovo hradištč; Bëlâ z volilnim krajem Bčhi; Molnik z volilnim krajem Melnik; Roudnice z volilnim krajem Roudniee; Libocliovice z volilnim krajem Libochovice ; Velvary z volilnim krajen! Velvary; Karlin z volilnim krajem Karlin; Brandys z volilnim krajem Brandts 1 8. Libérée, Ghrastava z volilnim krajem Libérée; Friedland z volilnim krajem Friedland; Jabloft, Cvikov z volilnim krajem Jabloft; Hajda z volilnim krajem Hajda; Českft Kamenice z volilnim krajem Češka Kamenice; Rumburk z volilnim krajem Rumburk; Warnsdorf z volilnim krajem Warnsdorf: Šluknov, Hanšpach z volilnim krajem Šluknov .... 1 9. Trutnov, Marešov, Zacléï z volilnim krajem Trutnov; Vrhlabje, Hostinné z volilnim krajem Vrhlabje; , Roketnice, Vysokë z volilnim krajem Roketnice; Jablonec, Tannwald z volilnim krajem Jablonec; Kraljičin dvor z volilnim krajem Kraljičin dvor; Broumov, Teplice z volilnim krajem Broumov; Rokytnice z volilnim krajem Rokytnice; Krâliky v volilnim krajem Krâliky; Lanškroun z volilnim krajem Lanškroun 1 10. Jičin, Novd Paka z volilnim krajem Jičin; Hofice z volilnim krajem Hoïice; Novÿ Bydžov, Chlumec z volilnim krajem Novÿ Bydžov; Podëbrady, Krâlové Mëstec z volilnem krajem Podëbrady; Nymburk z volilnim krajem Nymburk; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Češko e) Občni volivski razred (dalje) Liban z volilnim krajem Libafi ; Sobotka z volilnim krajem Sobolka; Semily, Železni brod, Lomnice z volilnim krajem Semily; Jilemnice z volilnim krajem Jilemnice 1 11. Kraljičin gradeč z volilnim krajem Kraljičin gradeč; Novo mesto na Metuji z volilnim krajem Novo mesto na Metuji ; Opočno z volilnim krajem Opočno; Nâchod z volilnim krajem Nâchod ; Češka Skalica z volilnim krajem Češka Skalica; Opice z volilnim krajem Opice; Police z volilnim krajem Police; Jaromčr z volilnim krajem Jaromëï; Nechanice z volilnim krajem Nechanice; Pardubice z volilnim krajem Pardubice; Holice z volilnim krajem Holice; Chrudtm, Nasavrky z volilnim krajem Chrudfm .... 1 12. Ljutomišelj z volilnim krajem Ljutomišelj; Polička z volilnim krajem Polička; Hlinsko z volilnim krajem Hlinsko; Vysoké myto z volilnim krajem Vysoké myto; Skuč z volilnim krajem Skuč; Rychnov z volilnim krajem Ryclmov; Kostelec na Orlici z volilnim krajem Kostelec na Orlici; Žamberk z volilnim krajem Žamberk; Ustje na Orlici z volilnim krajem Uslje na Orlici .... 1 13. Časlav, Habry z volilnim krajem Gdslav; Chotëbor z volilnim krajem Ghotëbor; Pïlbyslav z volilnim krajem Pïibyslav; Nemški brod, Humpolec, Polnd z volilnim krajem Nemški brod ; Štoky z volilnim krajem Štoky; > Ledeč, Krâlovice dolnl z volilnim krajem Ledeč; Gora Kutna, Janovice uhliïské z volilnim krajem Gora Knina; Pfelouč z volilnim krajem Pfelouč 1 14. Kolin, Kourlm z volilnim krajem Kolin; češki brod, Črni kostelec z volilnim krajem Češki brod; Rlčany z volilnim krajem fllëany; Vinogradi, Žižkov, Jllovč z volilnim krajem Vinogradi; Benešov, Neveklov z volilnim krajem Benešov; Vlašim z volilnim krajem Vlašfm . . 1 1 15. Tabor, Mlada Vožice, Sobëslav z volilnim krajem Tdbor; Pelbrimov, Pacov, Poëdtky, Kamenice z volilnim krajem Pelhrimov; Sedlëany, Sedlec, Votice z volilnim krajem Sedlčany; llü* Dežela Volivski razred V o 1 i l.n i okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Češko e) Občni volivski razred (dalje) Milevsko, Bëchyii z volilnim krajem Mflevsko; Tyil Voltavski z volilnim krajem Tyii Voltavski; Hlubokâ, Lišov z volilnim krajem Hlubokâ; Veseli, Lomnice z volilnim krajem Veseli 1 18. Budëjovice, Sviny Trhové z volilnim krajem Budëjovice; Jindrichüv Hradec z volilnim krajem Jindrichüv Hradec; Nova Bystfice z volilnim krajem Novâ Bystfice; Tfeboii z volilnim krajem Treboft ; Kaplice z volilnim krajem Kaplice; Nové Hrady z volilnim krajem Nové Hrady; Vyšnl Brod z volilnim krajem Vyšnl Brod; Krumlov z volilnim krajem Krumlov; Chvalšiny z volilnim krajem Chvaläiny; Horni Planâ z volilnim krajem Horni Plana ; Prachatice z volilnim krajem Prachatice; Volary z volilnim krajem Volary; Vimperk z volilnim krajem Vimperk; Kašparskč liory z volilnim krajem Kaâparské hory; Hartmanice z volilnim krajem Hartmanice; Nÿrsko z volilnim krajem Nÿrsko 1 17. Pfsek z volilnim krajem Plsek; Mirovice z volilnim krajem Mirovice; Vodiiany z volilnim krajem Vodfiany; Netolice z volilnim krajem Netolice; Strakonice, Horažd'ovice,Volynč z volilnim krajem Strakonice; Sušice z volilnim krajem Sušice; Blatnâ, Breznice z volilnim krajem Blatnâ; Pflbram z volilnim krajem Pflbram ; Dobfiš z volilnim krajem Dobfiš 1 18. Polzenj z volilnim krajem Polzenj; Blovice z volilnim krajem Blovice; Rokycany z volilnim krajem Rokycany; Zbirov z volilnim krajem Zbirov; Krâlovice z volilnim krajem Krâlovice; Prestice z volilnim krajem Pfestice; Nepomuky z volilnim krajem Nepomuky; Klatovy z volilnim krajem Klatovy; Planice z volilnim krajem Planice; Domažlice, Kdÿnë z volilnim krajem Domažlice .... 1 Dalmacija e) Občni volivski razred Sodni okraji: 1. Zader, Stari Zader (Biograd) z volilnim krajem Zader; Pag z volilnim krajem Pag; Rab z volilnim krajem Rab: Benkovac. Obrovac, Kistanje z volilnim krajem Benkovac; Šibenik, Skradin z volilnim krajem Šibenik; Vrlika z volilnim krajem Vrlika; Knin, Drniš z volilnim krajem Knin; Sinj z volilnim krajem Sinj ; Imoski z volilnim krajem Imoski 1 Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Dalmacija e) Občni volivski razred (dalje) 2. Splet, Trogir, Omiš z volilnim krajem Splet; Brač z volilnim krajem Supetar; Hvar, Starigrad z volilnim krajem Hvar; Vis z volilnim krajem Vis; Makarska, Vrgorac z volilnim krajem Makarska; Metkovič z volilnim krajem Metkovič; Dubrovnik, Cavtat, Ston z volilnim krajem Dubrovnik; Korčula, Pelješac z volilnim krajem Korčula; Kotor, Risan, Budva, Novi z volilnim krajem Kotor . . 1 Gališlto s Krakovom e) Občili volivski razred 1. Mesto Levöv z sodnimi okraji Levöv, Szczerzec, Winniki . 2. Mesto Krakov z sodnimi okraji Krakov, Liszki, Podgörze, Skawina 1 1 Sodni okraji: 3. Wadowice, Andrychöw, Kalwarya, Zator z volilnim krajem Wadowice; Biala, Kenty, Oswiçcim z volilnim krajem Biala; Chrzanöw, Krzeszowice, Jaworz.no z volilnim krajem Chrzanöw; Zywiec, Milöwka, Slemieri z volilnim krajem Žywiec; Myšlenice z volilnim krajem Myslenice; Wieliczka, Dobczyce z volilnim krajem Wieliczka . . . 1 4. Nowy Sïjcz, Stary Sq.cz, Muszyna z volilnim krajem Nowy Sqcz ; Limanowa, Mszana dolna z volilnim krajem Limanowa; Nowy targ, Czarny Dunajec, Krošcienko z volilnim krajem Nowy larg; Jordanöw, Maköw z volilnim krajem Jordanöw; Gryböw, Ciçfckowice z volilnim krajem Gryböw; Gorlice, Biecz z volilnim krajem Gorlice 1 5. Tarnöw, Tuchöw z volilnim krajem Tarnöw; Brzesko, Wojnicz, Radlöw z volilnim krajem Brzosko; Bochnia, Wiénicz, Niepolomice z volilnim krajem Bochnia; Dqbrowa, Žabno z volilnim krajem Dqbrowa; Mielec, Radomyél z volilnim krajem Mielec; Pilzno, Brzostek z volilnim krajem Pilzno 1 6. Rzeszöw, Tyczyn, Glogöw, Strzy/.öw z volilnim krajem Rzeszöw ; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Gališko s Krakovom e) Obrni volivski razred (dalje) Ropczyce z volilnim krajem Ropczyce ; Dembica z volilnim krajem Dembica; Frysztak z volilnim krajem Frysztak ; Kolbuszowa, Sokolow z volilnim krajem Kolbuszowa; Tarnobrzeg, Rozwadöw z volilnim krajem Tarnobrzeg; Niško, Ulanöw z volilnim krajem Niško 1 7. Sanok, Bukowsko, Rymanöw z volilnim krajem Sanok; Krosno, Zmigröd, Dukla z volilnim krajem Krosno; Jaslo z volilnim krajem Jaslo; Brzozöw, Dynöw z volilnim krajem Brzozöw; Dobromil, Bircza, Ustrzyki z volilnim krajem Dobromil; Lisko, Lutowiska, Baligröd z volilnim krajem Lisko; Staremiasto, Starasöl z volilnim krajem Staremiasto . . 1 8. Jaroslavelj, Radymno, Sieniawa, Pruchnik z volilnim krajem Jaroslavelj; Lancut, Przeworsk, Ležajsk z volilnim krajem Laiicut; Gieszanöw, Lubaczöw z volilnim krajem Cieszanöw; Jaworöw, Krakowiec z volilnim krajem Jaworöw; Grödek, Janöw z volilnim krajem Grödek 1 9. Peremyšelj, Nižankovvice, Dubiecko z volilnim krajem Peremyšelj ; Mošciska, Sqdowa wisznia z volilnim krajem Mošciska; Rudki, Kornarno z volilnim krajem Rudki; Sambor, L^ka z volilnim krajem Sarnbor; Drohobycz, Medenice, Podbuž z volilnim krajem Dro-liobycz ... 1 10. Stryj, Skole z volilnim krajem Stryj; Turka, Borynia z volilnim krajem Turka; Zydaczöw, Mikolajöw, Žu raw n o z volilnim krajem Zydaczöw; Böbrka, Ghodoröw z volilnim krajem Böbrka; Dolina, Bolechöw, Roiniatöw z volilnim krajem Dolina; Kalusz, Wojnilöw z volilnim krajem Kalusz 1 11. Brody, Lopatyn, Zalošce z volilnim krajem Brody; Kamionka, Busk, Radziechöw z volilnim krajem Kamionka; Zölkiew, Mosty wielkie, Kuliköw z volilnim krajem Zölkiew; Rawa, Uhnöw, Niemiröw z volilnim krajem Rawa; Sokal, Beiz z volilnim krajem Sokal 1 12. Tarnopol, Mikulirtce z volilnim krajem Tarnopol; Zbaraž, Nowesiolo z volilnim krajem Zbaraž; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih jo izvodih Gališko s Krakovom e) Obrni volivski razred (dalje) Zloczöw, Zboröw, Olesko z volilnim krajem Zloczöw; Przemyslany, Gliniany z volilnim krajem Przemyslany; Brzezany, Kozowa z volilnim krajem Brzežany 1 13. Stanislavôv, Halicz z volilnim krajem Stanislavôv; Rohatyn, Bursztyn z volilnim krajem Rohatyn; Podhajce, Wisniowczyk z volilnim krajem Podhajce; Buczacz, Zloty Potok, Monasterzyska z volilnim krajem Buczacz ; Tlumacz, Tysmienica, Ottynja z volilnim krajem Tlumacz 1 14. Borszczöw, Melnica z volilnim krajem Borszczöw; Zaleszczyki, Tluste z volilnim krajem Zäleszczyki; Gzortköw, Budzanöw z volilnim krajem Czortkôw; Husiatyn, Kopyczyhce z volilnim krajem Husiatyn; Trembowla, Grzymalöw z volilnim krajem Trembowla; Skalat, Podwoloczyska z volilnim krajem Skalat .... 1 15. Kolomyja, Peczenižyn, Gwozdziec z volilnim krajem Kolo-myja; Nadwörna, Delatyn z volilnim krajem Nadwörna; Bohorodczany, Soiotwina z volilnim krajem Bohorodczany ; Kossöw, Kuty, Žabie z volilnim krajem Kossöw; Sniatyn, Zablotöw z volilnim krajem Sniatyn; Horodenka, Obertyn z volilnim krajem Horodenka . . . 1 Avstrija pod Anižo e) Obrni volivski razred 1. Dunaj, osrednje mesto in Leopoldstat (okraja I.—II.) . . 2. Dunaj, Ladstrasse, Wieden, Favoriten, Simmering (okraji III., IV., X. in XI.) 1 1 3. Dunaj, Margarethen, Mariahilf, Meidling, Hietzing (okraji V.,' VI., XII. in XIII.) 1 4. Dunaj, Neubau, Josefstadt, Alsergrund, Rudolfsheim, Fünfhaus (okraji VIL, VIII., IX., XIV. in XV.) 1 5. Dunaj, Ottakring, Hernals, Währing, Döbling (okraji XVI., XVII., XVIII. in XIX.) 1 Dalje sodni okraji: 6. St. Pölten, Herzogenburg, Kirchberg a. d. Pielach, Melk, Neulengbach z volilnim krajem St. Pölten; Lilienfeld, Hainfeld z volilnim krajem Lilienfeld; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Avstrija pod Anižo e) Občni volivski razred (dalje) Tulln, Atzenbrugg, Klosterneuburg z volilnim krajem Tulln; Amstetten, Haag, St. Peter, Ybbs z volilnim krajem Amstetten;. Waidhofen a. d. Ybbs z volilnim krajem Waidhofen a. d. Ybbs; Scheibbs, Mank, Gaming z volilnim krajem Scheibbs; Purkersdorf, Hietzing z volilnim krajem Purkersdorf . . 1 7. Krems, Gföhl, Kirchberg am Wagram, Langenlois, Mautern, Pöggstall, Persenbeug, Spitz z volilnim krajem Krems; Horn, Eggenburg, Geras z volilnim krajem Horn; Zwettl, Ottenschlag, Weitra, Grossgerungs, Allentsteig z volilnim krajem Zwettl; Waidhofen a. d. Thaya, Raabs, Litschau, Schrems, Dobers-berg z volilnim krajem Waidhofen a. d. Thaya . . . 1 8. Korneuburg, Wölkersdorf z volilnim krajem Korneuburg; Stockerau z volilnim krajem .Stockerau;' Floridsdorf z volilnim krajem Floridsdorf; Oberhollabrunn, Haugsdorf, Ravelsbach z volilnim krajem Oberhollabrunn; Retz z volilnim krajem Retz; Mistelbach, Feldsberg, Laa, Zistersdorf z volilnim krajem Mistelbach; Gross-Enzersdorf, Matzen, Marchegg z volilnim krajem Gross-Enzersdorf 1 9. Novo mesto, Ebreichsdorf, Gutenstein z volilnim krajem Novo mesto; Baden, Pottenstein z volilnim krajem Baden; Mödling z volilnim krajem Mödling; Neunkirchen, Gloggnitz, Aspang, Kirchschlag z volilnim krajem Neunkirchen; Bruck, Schwechat, Hainburg z volilnim krajem Bruck . . 1 Avstrija nad Anižo e) Občni volivski razred Sodni okraji: 1. Linec z volilnim krajem Linec ; Urfahr, Ottensheim z volilnim krajem Urfahr; Freistadt, Leonfelden, Weissenbach z volilnim krajem Freistadt; Perg, Mauthausen, Grein, Prägarten z volilnim krajem Perg; Rohrbach, Aigen, Haslach, Neufelden, Lembach z volilnim krajem Rohrbach . . . ■ 1 D c ž e 1 a Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Avstrija nad Anižo e) Obrni volivski razred (dalje) 2. Steyr, Weyer, Kremsmünster, Neuhofen, St. Florian, Enns z volilnim krajem Steyr; Gmunden, Ischl z volilnim krajem Gmunden; Kirchdorf, Grünburg, Windischgarsten z volilnim krajem Kirchdorf; Vöcklabruck, Schwanenstadt, Mondsee, Frankenmarkt z volilnim krajem Vöcklabruck 1 3. Wels, Lambach z volilnim krajem Wels; Efferding, Grieskirchen, Waizenkirchen z volilnim krajem Efferding; Ried, Obernberg, Haag z volilnim krajem Ried; Braunau, Mattighofen, Mauerkirchen, Wildshut z volilnim krajem Braunau; Schärding, Engelszell, Raab, Peuerbach z volilnim krajem Schärding 1 Salc- burško e) Obrni volivski razred Sodni okraji: Salcburg, Oberndorf, Mattsee, Neumarkt, Thalgau, St. Gilgen, Hallein z volilnim krajem Salcburg; Golling, Abtenau, Werfen z volilnim krajem Golling; St. Johann, Radstadt, Gastein z volilnim krajem St. Johann; Tamsweg, St. Michael z volilnim krajem Tamsweg; Zell am See, Lofer, Saalfelden, Mittersill, Taxenbach z volilnim krajem Zell am See 1 v Štajersko e) Obrni volivski razred 1. Gradec, notranje mesto in predmestja z sodnimi okraji Gradec, Frohnleiten, Wildon, Voitsberg 1 Sodni okraji : 2. Bruck, Aflenz, Kindberg, Mürzzuschlag z volilnim krajem Bruck ; Marijacelj z volilnim krajem Marijacelj; Ljubno, Mautern, Eisenerz z volilnim krajem Ljubno; Judenburg, Knittelfeld, Obdach, Oberzeiring z volilnim krajem Judenburg; Murau, Oberwölz, Neumarkt z volilnim krajem Murau; Lietzen, Rottenmann, St. Gallen z volilnim krajem Lietzen ; Gröbming, Irdning, Schladming, Aussee z volilnim krajem Gröbming ; Weiz, Birkfeld z volilnim krajem Weiz; Hartberg, Friedberg, Vorau, Püllau z volilnim krajem Hartberg 1 (Slovenisch. 113 Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev ki jih je izvoliti Štajersko e) Občni volivski razred (dalje) 3. Feldbach, Fehring, Fürstenfeld, Kirchbach, Gleisdorf z volilnim krajem Feldbach; Radgona, Cmurek z volilnim krajem Radgona; Lipnica, Arnfels z volilnim krajem Lipnica; Lonč, Ivnica, Stainz z volilnim krajem Lonč; Marenberg z volilnim krajem Marenberg; Maribor na desnem dravskem bregu, Maribor na levem dravskem bregu, Slovenska Bistrica z volilnim krajem Maribor .... 1 1 4. Celje, Vransko, Gornji Grad, Laško, Šoštanj z volilnim krajem Celje; Konjice z volilnim krajem Konjice; Slovenji gradeč z volilnim krajem Slovenji gradeč; Ptuj, Ormož, Sv. Lenart z volilnim krajem Ptuj ; Rogatec, Šmarje z volilnim krajem Rogatec; Brežice, Kozje, Sevnica z volilnim krajem Brežice; Ljutomer, Radgona grad z volilnim krajem Ljutojner . . 1 Koroško e) Občni volivski Sodni okraji: razred Celovec, Trg z volilnim krajem Celovec; Borovlje z volilnim krajem Borovlje; Beljak, Rožek, Paternijon, Podklošter, Trbiž z volilnim krajem Beljak ; Sv. Mohor, Koče z volilnim krajem Sv. Mohor; Špital, Sovodenj, Millstatt, Greifenburg, Gorenja Bela, Winklern z volilnim krajem Špital; Št. Vid, Breže, Sv. Ema, Svinec, Stari dvor z volilnim krajem Št. Vid; Volšperk, Št. Lenart, Št. Pavel z volilnim krajem Vol-šperk; Velikovec, Kapla, Pliberk, Doberla ves z volilnim krajem Velikovec 1 Kranjsko e) Občni volivski Sodni okraji : 1 razred Ljubljana z volilnim krajem Ljubljana; Vrhnika z volilnim krajem Vrhnika ; Ribnica, Vélike Lašiče z volilnim krajem Ribnica; Kočevje z volilnim krajem Kočevje; Črnomelj z volilnim krajem Črnomelj; Metlika z volilnim krajem Metlika; Novo mesto z volilnim krajem Novo mesto; Trebnje z volilnim krajem Trebnje; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Kranjsko e) Občni volivski razred (dalje) Žužemberk z volilnim krajem Žužemberk; Krško, Kostanjevica z volilnim krajem Krško; Radiče z volilnem krajem Radiče; Mokronog z volilnim krajem Mokronog; Litija z volilnim krajem Litija; Sitičina (Zatična) z volilnim krajem Sitičina ; Kamenik, Brdo z volilnim krajem Kamenik ; Kranj, Škofja loka z volilnim krajem Kranj ; Tržič z volilnim krajem Tržič; Radovljica, Kranjska gora z volilnim krajem Radovljica; Idrija z volilnim krajem Idrija; Logatec z volilnim krajem Logatec; Cerknica, Lož z volilnim krajem Cerknica; Postojna, Bistrica z volilnim krajem Postojna; Senožeče z volilnim krajem Senožeče; Ipava z volilnim krajem Ipava 1 Bukovina e) Občni volivski razred Sodni okraji: 1. črnovci, Sadagura z volilnim krajem črnovci; Kocmanj, Zastavna z volilnim krajem Kocmanj; Wižnica, Putilov, VaSkôvcy, Stanešti na čeremošu z volil-krajem Wižniea; 2. Radôvcy, Seletin z volilnim krajem Radôvcy; Seret z volilnim krajem Seret; Storožynec z volilnim krajem Storožynec; Gurahumora, Solka z volilnim krajem Gurahumora; Sučava z volilnim krajem Sučava; Kimpolung, Dorna z volilnim krajem Kîmpolung . . . Moravsko e) Občni volivski razred 1. Mesto Brno s sodnimi kraji Brno, Ivančiče, Tišnov in Blansko . Sodni okraji: 1 2. Jiglava, Telč z volilnim krajem Jiglava; Trebtč, Namčšf, Hrotovice z volilnim krajem Tfeblč; Velka Mezeïic, Velka Biteš, z volilnim krajem Velka Mezeftč ; Boskovice, Kunštat z volilnim krajem Boskovice; Novo mesto, Byslïice, Ždar z volilnim krajem Novo mesto 1 ■ 3. Znojmo, Vranov, Jaroslavice z volilnim krajem Znojmo; Moravské Budëjovice z volilnim krajem Moravské Budë-jovice ; Dačice, Jemnice z volilnim krajem Dačice ; Mikulov, Krumlov z volilnim krajem Mikulov; Hustopeč, Bfeclava, Židlochovice, Klobouky (v političnem okraju hustopeškem) z volilnim krajem Hustopeč; Hodonln z volilnim krajem Hodonln ; Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Moravsko è) Občni volivski razred (dalje) 4. Ogrsko Gradišče, Ogrski Ostrog, Stražnice z volilnim krajem Ogrsko Gradišče ; Ogrski Brod z volilnim krajem Ogrski Brod; KromčHž, Zdounky, Napnjcdly z volilnim krajem KromčHž; Vyškov, Bučovice, Slavkov z volilnim krajem Vyškov; Kyjov, Zdanice z volilnim krajem Kyjov 1 5. Valašska Mezerič, Rožnov, Všetfn, Klobouky (v političnem okraju Ogrski Brod) z volilnim krajem Valašskri Mezerič; Mistek, Frenštšt z volilnim krajem Mistek; Holešov, Bistrica (pod Hostinom), Vyzovice z volilnim krajem Holešov;_ Prerov, Kojelin z volilnim krajem Prerov; Prostëjov, Plumlov z volilnim krajem Prostëjov . . . 1 6. Olomuc z volilnim krajem Olomuc; Šternberk z volilnim krajem Sternberk; Hranice, Lipnik, Libovâ, Dvorce, moravski osredki v sodnem okraju Opava in Bilovec na Sleškem z volilnim krajem Hranice; moravski osredki sodnega okraja Osoblaha in Jindïichov na Sleškem z volilnim krajem Osoblaha; Novi Jičin, Fulnek, Pribor z volilnim krajem Novi Jičin; Moravska Ostrava z volilnim krajem Moravska Ostrava . 1 7. Šumberk, Staro mesto, Wiesenberk, Šilperk z volilnim krajem Šumberk; Ryniarov z volilnim krajem Rymufov; Zabreh, Mohelnice, Unčov z volilnim krajem Zâbïeh; Moravska Trebovâ, Svitavy, Jevičko z volilnim krajem Moravska Trebovâ; Litovel, Konice z volilnim krajem Litovel 1 Sleško e) Občni volivski razred Sodni okraji: 1. Opava in Bilovec brez moravskih osredkov, Vitkov, Klim-kovice, Odry z volilnim krajem Opava; Bruntâl, Benešov, Vrbno z volilnim krajem Bruntâl ; Krilov, Albrechtice z volilnim krajem Krilo v; Freivaldov, Javornik, Vidnava, Cukmantel z volilnim krajem Freivaldov 1 2. Tčšin, Frÿdek, Jablunkov, z volilnim krajem Tčšin; FryStât, Bohumin z volilnim krajem Fryëtât; Belsko, Strumen, Skočov z volilnim krajem Belsko . . 1 \ Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Tirolsko e) Obrni volivski razred Sodni okraji : l.Inspruk, Mieders, Steinach, Telfs, Hall z volilnim krajem Insprnk; Schwaz, Fügen, Zeli z volilnim krajem Schwaz; Kufstein, Kattenberg z volilnim krajem Kufstein; Kitzbichl, Hopfgarten z volilnim krajem Kitzbichl; Imst, Silz z volilnim krajem Imst; Reutte z volilnim krajem Reutte; Landeck, Ried, Nauders z volilnim krajem Landeck . . . 1 2. Bolcan, Kaltem, Neumarkt, Kastelruth, Sarnthal, Klausen z volilnim krajem Bolcan; Meran, Passeyr, Lana z volilnim krajem Meran; Schlanders, Glurns z volilnim krajem Schlanders; Briksen z volilnim krajem Briksen; Sterzing z volilnim krajem Sterzing; Bruneck, Welsberg, Enneberg, Täufers z volilnim krajem Bruneck ; Lienz, Sillian, Windisch-Matrey z volilnim krajem Lienz; Ampczzo, Buchenstein z volilnim krajem Ampezzo . . . 1 3. Trident, Cembra, Vezzano, Divczzano, Pergine, Lavis z volilnim krajem Trident; Borgo, Levico, Strigno z volilnim krajem Borgo; Primor z volilnim krajem Primor; Gavalese, Passa z volilnim krajem Gavalese; Clés, Fondo, Malè, Mezzolombardo z volilnim krajem Gles; Tione, Stenico, Gondino z volilnim krajem Tione; Riva, Arco, Val di Ledro z volilnim krajem Riva; Roveredo, Nogarcdo, Mori, Ala z volilnim krajem Rovc-redo 1 Predii- reljsko e) Obrni volivski razred Sodni okraji: Bregenca, Bregenzerwald, Dornbirn z volilnim krajem Bregenca; Feldkirch z volilnim krajem Feldkich ; Bludenz, Montafon z volilnim krajem Bludenz .... 1 Istra e) Obrni volivski razred Sodni okraji: Poreč, Motovun, Bulje z volilnim krajem Poreč; Koper, Piran, Buzet z volilnim krajem Koper; Pazin, Labin z volilnim krajem Pazin; Pula, Rovinj, Vodnjan z volilnim krajem Pula; Lošinj z volilnim krajem Lošinj; Krk, Greš z volilnim krajem Lošinj; Volovsko, Podgrad z volilnim krajem Volovsko , . . . 1 (Sloveniscli.) 114 Dežela Volivski razred Volilni okraj Število poslancev, ki jih je izvoliti Goriško in Gradiščansko e) Občni volivski razred Sodni okraji : Gorica, Kanal, Ajdovščina z volilnim krajem Gorica; Tolmin, Koborid z volilnim krajem Tolmin; Cerkno z volilnim krajem Cerkno; Bole z volilnim krajem Bole ; Gradiška, Krinln, Črvinjan, Tržič z volilnim krajem Gradiška ; Sežana, Komen z volilnim krajem Sežana 1 Mesto Trst z okolico e) Občni volivski razred Trst mesto in okolica 1