St. 78.
V Gorici, due 7. julija JDOO.
Izhaja trikrat na teden * Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Va<5 leto    . '.: . .,..- .*t3«K*20 J^Ji gld. 6-60
pol luta........6 , 60 ,   ,    ,*~$-W ~
četrt leia.......3 , 40 H   , ' ,    1-70
rosaiiiiSne številke strnejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo «t Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Gori5ki Tiskarni* A. Gabršček vsak dan cd 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin? .«e no oziramo.           *   -*---.     -™.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «SoČe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«Soča» in »Primorec« ae prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jeilersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponta della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v GospoBki -ulici St 7 t Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do IS. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9.
»opisi noj «e pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči," katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.                              '             ,
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
Oglasi in poslanico
se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica, »UoriSka Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče, in »Primorca* Se-Slovansko ItnJiŽuieo«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol t er stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «81ov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vratica.
Odgovorrri urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Pred leti je »Soča-* primerjala tedanji Mahnicev in njegovih učencev boj proti slovenskim »liberalcem* z bojem med italijanskimi psevdo-liberalci in klerikalci.
Hekla je približno to-ie; Med Italijani je v resnici ona psevdo-liberalna stranka, ki hoče imeti v ljudstvu edino besedo. Proti njej se bore laški klerikalci! Toda vse drugačen je ta boj! Sredstva boja so odkrita, obe stranki ostajata v nekih mejah, vsaj navidezno stvarnih, oblika pa je jako dostojna... Nič ni osebnostij, ki so glavni znak boja Mahničancev!
Kar se tiče naše dežele, se je zdelo, da bomo obvarovani boja, kakoršen so zanetili Mahničevi učenci po Kranjskem. Kdo se ne spominja, kako je pri nas vse obsojalo »kranjski prepir", ki nam je postal »bau-bau", kot nekaka deveta potenca vsega zlega, pred kakoršnim smo svarili in rotili...
Kdo bi bil rekel takrat, da na Goriškem Se veliko prekosimo svoje kranjske sosede? Ko so se Mahničevi učenci pobotali z dr. Gregorčičem in ga milostno priznali »voditeljem", je bila položena iskra razponi tudi na Goriškem. Dr. Gregorčič je bil ves blažen, <la se je konečno relil poiitiških nasprotnikov v duhovskih vrstah, in Mahničevi učenei so ga imeli čedalje bolj v pesteh. Blažen je bil, da se je rešil Mahniča z vratu, katerega ni mogel videti ne živega ne »namalanega*, kakor se pravi, kajti on je bil nevaren tekmec njegovemu samodržtvu na Goriškem.
Dohod nadškofa Missije v Gorico je dal taki zvezi Gregorčiča zadnji blagoslov. Dr. Gregorčič je vedel dobro, da je pri nadškofu slabo zapisan: moral mu je dati dokaz, da se o njem— moti!
Ta dokaz je — goriški razkol. Ne verno sicer, ali je nadškof že dal Gregorčiču odvezo, vidimo pa vsak dan, kako se trudi za njo v potu svojega lopo rojenega obraza.
Dr. Gregorčič, obkrožen s trabanti Mahničevega evangelija, je pričel boj proti osebam, ki bi utegnile bili na polu njegovi najnovejši politiki, katera naj bi tiho in mirno
Za tuje grehe.
V zl-iiki   1/. in.iy.ii>l"'i:ii r.ii.v.
Češki   spisal  Jan  Jane a.
Poslovenil Podravski. ----3jŠ-----
Ualjel
Že so je obsulo nebo z zvezdami, k° je dospel k svojim znancem, katerim I« nesel sinovo pismo iz Prage. Teta Blahova se je Čudila nepričakovanemu gostu, pozdravila ga s prlprostimi besedami in odkritim srcem ter ga povabila v sobo.
Prišla je ravnokar s polja ter imela s pospravljanjem dela polne roke\
* Nisem, vas pričakovala«, se je izgovarjala ter, urno prečitavši pismo, položila pred Jirovea na mizo hleb 1;eč-neSa krona in pladnik surovega masla.
»Posiužite se«, je dejala ter šla po svojih opravkih. »Kadar hiša nima gospodarja, mora gospodinja oskrbeti vse. Osemnajstletni Jožek je gotovo že »dirjal h godcem.«
Jirovec je sedel čez dolgo časa zopet v slovaški izbi, sicer v tuji, toda enako prijazni, kakor je bila ta, v kateri se je rodil. Saj ji je pova -n podobna. Stene so lepo pobeljene z rudeče-žoltiini robi; strop lesen, čisto umit, za stropom nekoliko velikih knjig v stari vezavi — nemara nekaka starosvetna pesmarica, sveto pismo novo zaveze in
potopila goriške Slovence v pristno klerikalnem morju: pričel jo boj proti društvom, korporacijam, zanesel ga celo na gospodarskem polju povsem po kranjskem uzorcu, nadškofu dobro znanem, toda po obliki in po sredstvih je se daleč prekosil kranjski uzorec l Resnici na ljubo treba priznati, da se na Kranjskem niso rodoljubi nikdar tako ostudno mesarili (-— Koblarijad resno ne štejemo 1 —), kakor je to delala klerikalna četa pod vrhovnim vodstvom Gregorčičevim. Da, videvali smo čelu, da so prvaki narodno - napredne in klerikalne strankt na Kranjskem prijazno občevali med seboj, pri nas pa ae prepoveduje iz klerikalnih vrst po cerkvah in spovednicah najnestrpnejše sovraštvo proti prvakom našo stranke. Koliko sta jih prestala Turna in Gabršček! S Največje barabe na svetu so bolj varne pred osebnimi Žaljenji in pred obrekovanjem najljubšega, kar more imeti mož — osebno poštenje! Nikj«r drugod pa so slovenska stranka ni posluževala proti drugi najgršega sredstva, ki je mogoče, da bi ubilo politiškega nasprotnika: klicanje na pomoč državnega pravdnika s paragrafi, pod katere se lahko stlači vse, kar je komu ljubo !
In boj na gospodarskem polju? Tudi na Kranjskem ga imajo! Tudi v Ljubljani je n. pr. počila polemika zaradi »mestne hranilnice" , in „ljudske posojilnice", ali takoj je bila ustavljena! Možje obeh strank so spoznali, da od takega boja nikdo nič nima, škoda pa more doleteli le nedolžno ljudstvo 1
Naši klerikalci pa so pričeli iz poli-tiških nagibov naravnost ostuden boj proti dvema najmočnejšima denarnima zavodoma v deželi z zlobnim namenom: škodovati zavodoma m posredno osebam, ki jima stoje na čelu. Menili so, da vsporedro s tako škodo bodo koristili —"""»Centrifugi*. Ali varali su se! Oba naša zavoda sta že prebolela njihovo zlobo, a »Centrifugi* niso koristili prav nič! Ako bi bili lansko jesen sprejeli miroljubno roko dr. Turne (kakor smo že povedali v posebnem članku), bi bila pričela i »Centrifuga" v mirni dobi svoje delo, in grdega boja bi bili rešeni vsaj na gospodarskem polju. Ostalo bi le medsebojno
i druge knjige, katere radi.kupujejo za ! muzeje, ki pa cesto trohnijo brez koristi po naših kočah. V levem kotu pri ; vhodu stoji velika, zelena, glinasta peč, v kateri se po zimi kuha in peče; pred njo dolga bela skrinja za obleko, »žigla« imenovana; pri steni naprej od peči stoji postelj, žolto pobarvana, toda visoko postlana s pernicami, nad njo drog s kožuhi in srajcami. V desnem kotu od vrat stoji druga postelj, v zadnjem kotu na desno pa krepka, hruškova miza, okrog nje ob steni pa široka klop. Na tej strani so okna polna rožmarina, devičnika in muškata. Rožmarin raste gotovo Juriju za kitico ; kadar pride z vojne, bodo praznovali svatbo. Ljubica ga že težko pričakuje... Na zadnji steni visi pri stropu dolga vrsta svetih slik. Dete Jezus s kodrasto glavico se ozira po sobi kakor nekako radovedno otroče. Slike vis§ tesno druga poleg druge v pozlačenih, izrezljanih okvirjih, a nad njimi vise" pri stropu golobice, umotno iz lesa izrezane ter krasno pobarvana velikonočna jajca, kakoršnih je moči najti le na našem Slovaškem.
Jirovčeve oči se vpr<5 v barvasto skrinjo...
»Sedaj sem zopet tukaj; pustila sum vas tako" dolgo samega« — s temi besedami vzdrami teta Blahova Jirovea iz zamišljenosti.
»Kaj ne, teta, pri vas ni hudobnih ljudij ?«
»Čemu to čudno vprašanje ?«
»V tak6 krasnem kraju no morejo se roditi hudobni ljudje.«
— tekmovanje, ki bi narodu konečno ne lilo v Škodo. Klerikalna predrznost in šopir-nost, ki se zanaša na agitatorje po vseh farovžih, pa ni hotela prizr :iesti narodu niti s takim bojem — in prišlo je do tega, kar je prišlo, da, prišlo celo tako daleč, da se je klicala na pomoč — kazenska sodnija! O tem bomo še govorili, ko bomo smeli 1 0, da, bomo govorili, da bo po ušesih zvonelo na večne čase dr. Gregorčiču in njegovim sokrivcem.
Umeje se, da take vrste boj vzbuja odpor, kakoršnega ni doživela še nobena stranka na Slovenskem. Ta odpor pa je le naravna posledica in drugega niči Schltgst du rneinen Juden, so schlage ich deinen Judenl Kdor sem strelja, mora biti pripravljen, da se bo streljalo tudi tjekajl Odgovorni za vse te škandale, ki Slovence kompro-miinjejo pre d vsem svetom, pa so — dr. Gregorčič in njegova črna ter c. kr. klika I
DOPISI.
V 0©rlel, G. julija. (Tutti frutti).   -
Klerikalci potrebujejo torej novih deležev po 250 kron za svojo imenitno stiskamo. Sedanji deležniki, ki so plačali po G25 gld., bi radi razdelili svoje breme na nove »socii dolorum", in prav imajo. Glavnica je zgubljena, a treba bo vedno nove. Treba bo kmalu 10.000 kron le za novi stroj, ker sedanja ropotija, katero je kupil Gabršček Obizziju že 1. 1889. iz druge roke, in popravljeno, ni za rabo. Treba sploh mnogo denarja, ki je za vedno zgubljen. Ali pa denar ponese dovoljne obresti, je veliko vprašanje. Zato iščejo novih »požrtvovalnih rodoljubov". Bog daj srečo l — Največji udarec so zadeli »Hilarijanski tiskarni".
»Ljubljenec naroda" dr, Gregorčič je kot državni poslanec oproščen profesorske službe v semenišču, plačo pa prejema celo. Zadnja leta pa državni zbor prav malo zboruje, in še takrat, ko zboruje, ga po večini ni na Dunaju. Kako ubiva ves ta zlati prosti čas ? Videti ni prav nič 1 Tudi »tihega delovanja" ne vidimo drugega razun onega ro-
»Ne rodijo so, toda prihajajo od drugod ter kaze domačine.«
»Koga mislite?«
»Židje. Koliko že so provzročili ti pri nas hudega, se ne da izpovedati. Na primer ta Kohn. Pobiral je po vaseh cunje in kosti, potem odprl pri nas krčmo, dajal žganjico na upanje, s kraja malo, potem več in več, dokler se ni polastil pijančevega imetja. Sosed Na-pornik je že zapil svoje kmetijo in Ja-noševa pride kmalu na boben... Toda, ker sem že omenila Janoša, vedite: jutri pojdemo na svatbo. Njegova Zuzka se omoži.«
»Zuzka?« so čudi»Jirovec. Ko je bil zadnjič tukaj, pred petimi leti, je bila še otrok, Poljubovala ga je, sko-čivši na klop ter prosila tako" dolgo za. novec, da ga je dobila. Bila je jednajst-letno dekle, zala in gibčna, da jo je bilo veselje gledati. Novcev ni zapravljala, marveč si jih hranila. »Teta jih za-me spravlja, in ko bom velika«, — je dejala, — >kupim si za nje hišo, tako" veliko, kakoršno ima naš župnik...« A, sedaj se nemerava ta Zuzička omožiti. Jirovcu to nikakor ni hotelo v glavo, kajti po doraščajočih otrocih človek spozna, da se stara. In spoznanje,.da se bližamo grobu, nikakor ni tolažilno...
»Ne čudite se temu. Pri nas se može" dekleta sedaj že v šestnajstem letu, komaj da zapusti šolski prag. To je moči opaziti že na teh mladih ženah. Do dvajsetih let imajo že po dvoje, troje otrok, v tridesetih letih pa so že prave petdesetletne starke. Zuzki se ni
vanja proti Turni, GabrSCeku, »Softi« in »Goriški tiskarni". Vsak hip pride iz Gregorčičeve bližine kaka nova bomba, ki naj bi podrla te stebre »narodno - napredne stranke", Ali za to pohajkuje kot profesor in dobiva lepo plačo? ~ Ako pa iz dolgega časa gane % mezincem v »blagor naroda", treba to takoj obesiti na veliki zvon in vihteti veliko kadilnico l — Poglejmo pa dr. Turno, koliko poslov opravlja on poleg svoje stanovske službe! Koliko bi storil ta mož dobrega za narod, ako bi imel na dan U prostih ur, kakor dr, Gregorčiči Zat6 se ga klerikalci boj6 in odrivajo — proč od dela: on ne bi smel delati, da bi se preočitno ne odlikovala lenoba in nezmožnost »narodnih trotov".
Članek o dr. Turni in posojilnici v »Gorici« izdaja velik »kos* znanega dolgočasnega profesorja, katerega smo imeli dolgo časa za poštenjaka prve vrste. Zna se pota-jevnli, kakor malokdo 1 One dni sem bil v Ljubljani in sem govoril z odličnim veljakom »narodno-napredne stranke4, ki mi je izrekel o tem »kosu* naravnost grozno sodbo. Pozna ga dobro, ker ta »kos* je prifrCol v Gorico z Gorenjskega; imel je naravnost Čudne pojme o goriških Slovencih, ki so tako prijazno sprejeli tega »kosa" v svojo družbo. — Kar mi je povedal o njem, se vse zdaj potrjuje 1 Z neverjetno predrznostjo se mož zlaže, vrže v obraz največjo impertinenco, pa naredi pri tem tako jezuvitsko nedolžen obraz, da človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil. Od njega izvira veliko hujskarij prve vrste, posebno onih o naših denarnih zavodih. V bodoče mu posvetim več pozornosti i — Čujem tudi, da je ta mož ruval na učiteljišču proti »Učiteljskemu Tovarišu" in agitoval za klerikalnega »Slovenskega Učitelja". Svoj namen je baje dosegel. Jako značilno! Ali bodo taki ljudje vzgojevali našemu narodu — učitelj« stvo ? Gledali bomo na prste 1
Zdaj, po javni poroki »P. L." z devico »Norico*, vidijo lahko, ako niso slepi, tisti v resnici liberalni posvetnjaki, ki so nam nasprotni edino radi Gregorčiča...,: v kakošni vodi plavajo. Ako jih ta šola ni izmodrila, moramo začeti dvomiti v njihovo liberalno poštenje 1 Tudi g. Peter iz Križa vidi lahko,
čuditi. Teta, pri kateri je bivala od mladih nog, ji je pred letom umrla, in Zuzka se je preselila k starišem. Pa se je tudi dokaj 'najokala to leto. Na nered ni bila privajena, a roditelja pa sta ji jemala po vrsti boljšo obleko, jo prodala in za-pila. Zato ji pripravijo doma samo zaju-trek; gostovanje bo pa pri ženinu. Janez Plot je njen ženin.«
»Kaj[ pa brat Martin? Ali so ni potegnil za Zuzko ? Saj jo je imel tak6 rad.«
»Martin ? Oženil se je nekje zunaj Moravske — nihče ni fiul ničesar o nje-govi svatbi. Služil je pri zidu ter vzel njegovo hčer. Mislim, da je popolnoma taka kakor on, drugače bi ga ne bila vzela. Slabo so ga odgojili - meni bi bolesti počilo srce\ ko bi imela takega Sina. Ko se napije, pa vsaki hip opraska koga z nožem, za kar je skoro zmiraj zaprt.«
»Ali pride na Zuzkino svatbo ?«
»Ne vem. Janoševi mu niso pisali. Toda večkrat pride sem nepričakovano. Božja volja bi bila, ko bi danes prišel.« Potem sta se pomenkovala še o sinu vojaku, pa o tem, ali bo vojna, ali je ne bo, in nočni čuvaj je odtrobil že polnoč, ko so šli spat. Pri Janoševih je še vedno svirala godba in glasilo se petje mladine. Skozi okna pa je svetil v izbo bledi mesec...
Solnce je veselo vshajalo izza gor. Zuzka je prišla k teti Blahovi, da bi ji spletla lase. Teta je znala plesti nemara
kakošnim ljudem je posodil svoje pero in svoj — hrhei, da so se zanj skrivali najčr-nejsi nasprotniki učiteljstva!
Nekoga v pisarni Premrlovi kaj rada luna trka. Domišljavost mora biti jako nalezljiva bolezen; domišljav je bil sicer že v svojih dijaških letih tako, da se ga skrbno ogibljejo vsi tovariši, kar je vedno najboljše znamenje za presojb značaja, ali poleg sloveče premrlovske domišljavosti in nadutosti se je njegova stopnjevala v toliki meri, da misli že: da je nekaj več nego vsi prvaki .narodno - napredne stranke* skupaj. Tudi naše dame ga imajo jako v čislih, kajti oni njegov „jaz« ga ne zapušča niti tedaj, ko bi moral stopiti vendarle nekoliko v ozadje, n. pr. njim nasproti. - No, zato je pa ,Go-rican* in bojevnik za sv. katoliška načela, če tudi za Veliko noe ni bil pri spovedi. Ali klerikalcem prav prihajajo tudi taki — značaji! I* Kožbane, dne 2.. julija 1900. -Gospod urednik I. Dovolite tudi meni skromen kotiček iz naše zapuščene, a drage nam Kožbane ob italijanski meji, saj se tako redkoma oglašamo. Zasledujemo sicer pridno vsak dogodek v domaČi politiki, strastni politiki, ali vendar se skoro nič ne zve o nas, ker si mislimo, kakor je prišlo med nas, tako naj tudi tu ostane!
Marsikaj bi se lahko napisalo, a pustimo, pr*—ovor pravi: po molčanji ni vprašanja. Pustimo to.
Zadnjič sto poročali, koliko škode je naredila toCa nam že tako ubogim in zapuščenim trpinom po Brdih; pa tudi nas ni torek 26. pr. m. pustil ta „bužar bu-zaronski' pri miru. Tudi tu je pokazal svojo elementarno silo, kajti razdejala je najprej našo občino t oddelki takot da je bilo po toCi kakor v puščavi; šele potem jo je popihala v spodnja Brda. Kakšna razlika pred točo in po toči. 1 sama je tehtala nad dva grama.
Streljati smo začeli koj pričetkom nevihte, pri katerem delu sta se pa pokvarila dva atreh>ča, jeden v obrazi, drugi v roko. Unel se je namreč neprevidoma smodnik.
Vsled teh nesreč je splošno razburjenje med ljudstvom proti kanonom. Jedni pravijo: proč ž njimi t drugi zopet, naj se jih še naroČi, ker jih je nemara premalo in to takih, da pridejo do oblakov, (strel namreč), kajti tam gori nemara ne slišijo našega vpitja; še Elija je reke! Ahabu: »Bolj vpite, da se bo slišalo vaše vpitje*.
V soboto, kakor se mi je pravilo, pride komisija, da nam ceni škodo. Bog daj!
Slovenci smo pač reve?" I Od sodni je, od davkarije, skoraj od vsacega urada v Korminu in v Gradišči, dobivamo le laške listine. Doma sicer godrnjamo, da dobimo kakšno važno reč "v tujem jeziku, a kadar zopet pride in se nam pravi: »Vrnite nazaj, *j z opombo, ne razumem" pa pravimo: »zakaj bi ravno jaz odvračal, drugi pa ne?" Moj Bog! Jeden mora biti prvi! Kaj je to lepo?Znam j Citati, in vsejedno moram iti k Ponciju in Pilatu, da se mi prevede iz kalabreščine v milo materinščino.
Kaj dela pa županstvo? Saj je ono v prvi vrsti, da poseže z mogočno svojo besedo v ta prepir. Ne dremati, torej ne me-
tati »ponte- doma v varnem kotiču proti sod-niji itd., ker nam pošilja vse v polentarskem jeziku, kajti, dragi, to ne pomaga nič.
Na noge torej, ter pokažemo tudi mi svetu, da si upamo kaj, da smo še Slovenci, Čeravno pri meji ter pozabljeni v vsakemu oziru. Pandam! Drugič kaj zanimivega.
Šmarje pri Ajdovščini, dne 4. julija 1900. — Naše učiteljske moči so na sv. Alojzija dan napravile z otroki izlet na sv. Tihimi, to je neki hrib pri Lisjaški vasi. Dan popred je naš častiti gospod naduCitelj naznanil otrokom, da pojdejo po sv. maši na hrib. Otroci so bili tega veseli. Nabrali so tudi neke darove za veselje otrokom, nekaj kruha, vina, salama in siia. Na sv. Alojzija dan po sv. maši so šli otroci z učiteljskimi močmi in g. župnikom kot ovce gor. Nesli so dve zastavi, cesarsko in narodno, eni oprtnike, polne kruha, drugi vino, 6 učencev je neslo težko kct mule. Ti so imeli veliko zabave, prišli so gor vsi potni. Tja prišedši jim je razdelil g. naduCitelj darove, vsakemu malo, nekaterim tudi nič. Ko pa se je približalo poldne, je povabil g. Kalin velikaše na kosilo. Ko so to zaslišali, so naglo razdelili koše, oprtnike in zastave otrokom in jih pognali domov.
Otroci veseli, da so bili prosti, so kar stekli vsaki proti svojemu domu, med potjo pa so vriskali, peli, se pehali in pretepali, da je bilo grozno, njih inteligenca pa so pili, jeli in pozneje peli in kvartali do pozne noči. Nekateri stariši so pa kleli, se jezili in otroke tepli, ker niso popred vedli, da kam pojdejo.
Veliko jih je šlo gori testih, ker so bili pri sv. obhajilu in imajo daleč domov. Moj fantič je prišel domov ves razgret in objokan, tožil je, da so ga celo pot tepli in suvali. Take so naše učiteljske moči v Šmarjah. Naj jim človek otroke zaupa, kadar jim kaj kje zadiši za njih grlo, pa otroke same pustijo in oni brez skrbi do pozne noči uživajo. Kje so nadzorniki šole, kje so obč. možje!? Vse spi, ti pa krivično z nami ravnajo; mi revno ljudstvo pa moramo molčati, ali pride čas tudi za nas.    *                         Občinar.
Do s ta ve k. — Treba vedeti, da — naš gospod naduč. pita ude bralnega dr. z liberalci, hoCe napraviti po zgledu »Goriča-nov" dve stranki, liberalno in klerikalno. Nevedno ljudstvo šteje naše liberalce že za* brezverce, pa so med klerikalci veCi brezverci in slabši kristjani kot med liberalci.
Naš g. naduCitelj je pribočnik g. nunca. Učitelj je pa sluga obeh. Poštar je njih zvesti tovariš. Vsi ti imajo pa več sužnjev in pod-repnikov, kateri so jim slepo vdani, ker jih znajo prav dobro držati v svojih krempljih. Pri vsem tem se pa vendar Cisti ljudstvu mrena z očij. Gori omenjeni delajo z vsemi močmi proti tamošnjemu bralnemu društvu. Pri vsem tem šteje društvo 28 udov, kateri obetajo biti trdni in nevstrašni proti silam klerikalizma.
Domače in razne novice.
Promocija. — G. Ferd. Čeme, praktikant na dež. sodniji v Trstu, je napravil te  dni na vseučilišču v Gradcu tretji
najbolje v vasi. V svojem življenju je spletala lase že tolikim nevestam in družicam na svatbo in na pogreb, da bi vseh niti ne seštela. Bila je ponosna na svoj posel in po pravici, če se je dala splesti nevesta ali družica od kake druge ženske v vasi, pa je potem v krčmi pri kakem živejšem plesu nekoliko poskočila, takoj ji je padel venec s trakovi na tla. In nesrečnica je rada prišla k teti Blahovi ter jo srčno prosila, da je popravila nezgodo. Teta ji tega i ni odrekla — bila je dobra, postrežljiva i ženska. Pokojni mož jo je večkrat ozmerjal, da se vmešava v tuje posle, ¦toda ona ni marala za to. V nekolikih minutah je bila s popravo gotova in potem se je zopet vneto poprijela svojega dela.
Zuzka je stala že popolnoma opravljena, ko je stopil Jirovec v sobo. Z otroškim veseljem mu skoči naproti ter ga pozdravi: »Kak<5 me veseli, da ste danes prišli. Zares, saj pojdete na mojo svatbo — pojdete, ko bi imeli vas tje posiloma vleči.«
>Pojdem. Veseli me, da slišim zopet krasne svatovske pesmi. Reci, Zuzika, družicam, da bodo zvečer lepo pele, zlasti pri kolaču, sicer jih dam v časopis.«
Nasmeje se. V njenem smehu se je zrcalila ona razkošna detinstvenost, ka-koršno je videl še pri jednajstletnem dekletu. Saj je še vedno dete, krasno dete pri razvitem svoiem telesu, toda detinsko Še .na duši. CJlovek bi jo kar
pomiloval. Komaj je jela nekoliko vži-' vati veselje, da še niti prav ne ve, kaj je življenje device, že ima postati žena in mati.
»Žalostni ste, kaj vam je?«
»Žalosten, Zuzka ? To se ti le tako zdi... Zares, srečna si, dobiš dobrega moža. Rad te ima, dobro se ti bo godilo, bolje nego doma.«
»A tak<5, pridite na zajutrek. Naj ne bo treba hoditi večkrat po vas. Saj veste, kak6 je, — tekanja bo več nego je treba. Vsak se da prositi dvakrat, trikrat in še večkrat, predno pride.«
»Prositi se ne darj. Gotovo pridem. Ali pa dobim tudi kitico za klobuk ?«
»Dobite, kolikor jih boste hoteli.«
Odšla je vesela in srečna...
Bilo je pol osmih. Pri Janoševih je bilo živo. Gostov je bilo vse polno, fantje in dekleta so prepevali, da se je kar hiša tresla in tudi godci niso lenu-šili. Svirali so, kar je kdo hotel ali jim zapel. Stari Janoš ga je že zarano spraznil od veselja s koliko več, nego je bilo želeti in radi i ja se je radostno smejal. Bil je nena - »dno slavnostno opravljen — saj je pol jal prvega otroka od hiše. Tudi JanoŠtfa je bila dobre volje. Za Zuzko se ni nikdar mnogo brigala, toda sedaj je vendar kazala, da je njena mati, plakala je neprestano, po stari navadi/kakor plakajo navadno matere, kadar možijo svoje hčerke.
(Dalje pride).
rigoroz z izvrstnim vspehom. Danes ga pro-movirajo doktorjem prava. Mladi pravnik je doma v Barfcovijah pri Trstu.
Smrtna kosa. — Danes dopoludne so pokopali v Batah g. Valentina Staniča v visoki starosti 79 let. Pogreb pokojnika, ki je bil oče g. dr, Staniča, seje vil iz Gorice proti Batam, kjer so položili zemske ostanke v lastno grobnico. Bodi mu večni mir, preostalim pa naše sožalje!
Imenovanja In spremembe r šolsld stroki. — Minister za nauk in bogočastje je podelil profesorjema c. kr. državnega gimnazija v Pulju dru. Karolu Maverju in dru. Rudolfu Weisshaplu mesti na dunajskih gimnazijih; začasni učitelj goriškega gimnazija Alojzij S t o c k m a i r je imenovan pravim učiteljem ravnotam, dr. Edvard Čast le pravim učiteljem na državni realki v Gorici, začasni učitelj Ivan Gangl pravim učiteljem na gimnaziju v Pulju in začasni učitelj dr. Valentin Pollak pravim učiteljem na državni realki v Trstu.
Odlikovanje. — „Wiener Zeilung« priobčuje, da je cesar v znak priznanja za velike zasluge o priliki zatiranja kuge, ki se je pojavila na parnikn »Berenice", dovolil, da se izreče najvišje priznanje predsedniku pomorskega urada v Trstu Ernstu Becherju, pomorskemu višjemu nadzorniku Antonu Klossu, svetniku na pomorskem uradu Robertu Wieselbergerju in ministerialncinu nižjemu tajniku trg. ministerstva, v uporabi na tukajšnem pomorskem uradu, Nikolaju Verona.
Iz istega vzroka je cesar podelil: vi-težki križec Fran Josipovega reda deželnemu zdravstvenemu nadzorniku dr. Emilu Mee-rausu, pomorskemu zdravstvenemu nadzorniku dr. Viljelmu Strasserju, mestnemu fiziku tržaškemu dr. Hadrijanu Merlattu in kapitanu Llovda Josipu Su<:iču; zlati zaslužni križec s krono ravnatelju pomorskega lazareta Tri-funu Nicoliehu in bivšemu zdravniku Llovda, dru. Ivanu Dittrichu; srebrni zaslužni križec premogarju Llovda Matevžu Markoviču.
Zrelostni Izpiti na tukajšnjem gimnazija so skončali v četrtek. Nekaj smo že poročali o njih, danes navajamo vspehe. Od 23., ki so se prijavili k zrelostnim izpitom, jih je prestalo iste 17. Med njimi Slovenci: Fran Vodopivec iz Ajdovščine z odliko; navadno zrelim so bili spoznani : Anton Eržen (privatist), Fran G a-bršček iz Kobarida, Anton Man zoni iz Kanala, Julijan Pa vi i če k iz Kobarida, Nikolaj Sede j iz Cerknega, Anton Sok iz Kreda, Ivan Stolfa iz Volčjegagraua pri Komnu, Emerik Tri l le r iz Novegamesta (Kranjsko), Josip Veljak iz Gorice in Fran Vuga iz Kanala... •
Drugih narodnostij je napravil zrelostne izpite z odliko Rudolf pl. Laun iz Prage, Nemec, ter z navadno zrelostjo 4 Lahi, 1 Nemec, pet kandidatov (4 Slovenci, 1 Lah) so odloženi za 2 meseca, 1 pa  za eno leto.
Zrelostni Izpiti na   učiteljišču so,
izvzemši za privatistinje, ki so začeli včeraj, končani. Vse slovenske g.Cne kandidatinje so napravile izpite, in med njimi nepričakovano število z odliko. Imena prihodnjič.
Cigani. — Vedno in vedno jih je v okolici. Te dni se jih je klatilo f mnogo okoli št. Petra. Na polju, kjer so se utabo-rili, se je baba! jeden izmed njih, po imenu Žan Majer, da deli ljubezen z ljubico Al. Majerja, njegovega sorodnika. Ta je bil vsled tega razburjen, in nastal je ciganski pretep ob vpitju in kriku. Razžaljeni je tepel Žana ter mu prizadel poškodbe na obrazu in na glavi, drugi cigan, Hudorovič, pa je hotel poseči vmes, da bi miril, ali je naletel slabo, ker Majer ga je prevrnil ter je bil poškodovan na nogi. Vsled tega je bilo pozvano redarsvo v Gorici, ali komaj so slutili to cigani, so jo popihali vsi skupaj s pretepači in pretepenimi vred čez polje dalje po svetu.
Petrollj In roda - • vzrok nesrečne smrti. — 20-letna Ana Perinčič iz Kobarida je služila v neki družini na Franca Jožefa cesti v Gorici. V četertek zjutraj je netila ogenj v štedilniku. Da bi lože zakurila, je prilila petrolija iz neke posode, v kateri je bilo okoli 4 litre te usodepolne tekočine. Ker je preveč zagorelo, je nesrečno dekle polilo z vodo, na kar je udaril ogenj iz štedilnika I in užgal tudi petrolij v posodi, ki je razpo-čila. Dekle je bilo nakrat v strašnem ognju; polita s petrolijem je gorela živa. Na obupni klic »Fogo, fogo!" je prihitela gospodinja, ki je ogenj sicer kmalu zadušila, ali za dekle, — prepozno. Strašno ožgano in vso trdo so prepeljali v bolnišnico. Ob 10. predp. so jo že pripravili na smrt; sprejela je vsa sve-lotajstva za umirajoče. V strašnih bolečinah je izdihnila ob l3/4 popoldne.
Gospodinje, kuharice, bodi Vam vsem ta strašni slučaj v svarilen vzgled, kajti veliko Vas je, ki netite ogenj s pomočjo — petrolija, kar stane ob letu in dan denarja in. je vedno nevarno. Veliko je že bilo nesreč po svetu, -JJ ta slučaj v Gorici je tako gro-
zen, da Vas mora prešiniti trden sklep: proč s petrolijem, proč s tako komodnostjo pri ne-tenju ognja v štedilnikih in na ognjiščih.
Nesraca — otrok utonil. — Iz Velikih Žabelj nam poročajo, da na dan sv. Ivana. Krstnika se je pripetila pri krčmarju Ivanu Makovcu velika nesreča. Vodnjak Ma-kovčev na dvorišču ni obzidan; zato so opozarjali ljudje že večkrat Makovca, da radi tega se utegne zgoditi kaka nesreča, zlasti ko imajo majhnega otroka v hiši. Na dan sv. Ivana so pogrešali otroka ter ga iskali po vasi. Ker ga le niso mogli najti, je pogledala mati v vodnjak, kjer je zagledala na vrhu vode truplo otrokovo; vodnjak namreč ni preglobok.-
Radi tega se bodo morali otrokovi stariši zagovarjati pred sodnijo. Pazite, pazite na otroke!
Itczervnlkl-kolesarJI. — Rezervniki pešpolka št. 97, in rezervniki-lovci, ki imajo dobra dvokolesa ter se odpovedo v slučaju poškodbe vsaki odškodnini, se udeleže prihodnjih vojaških vaj lahko s kolesom. To pa treba sporočiti poprej na pristojno oblast.
Gosp. Jos. Kostanjercc, znani slovenski pisatelj zlasti čitateljem »Zvona*, je zbral svoje povesti pod naslovom »Iz knjige življenja' ter jih izda v kratkem. Knjiga bo obsegala 15 tiskanih pol ter bo opremljena moderno. Stal bo broširan iztis 3 K, Kdor se hoče naročiti, naj se oglasi ali naravnost pri g. nadučitelju Kostanjevcu v Litiji na Kranjskem ali pa tudi pri nas.
0 drugem slovenskem katoliškem
shodu. — Za »Slovencem* je priobčil tudi »Primorski List* oklic kanonika Flisa, generalnega vikanja ljubljanske škofije, s katerim se naznanja drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani.   V  tem  oklicu ne nahajamo sicer prav nič novega, ker poznamo že tako take klerikalne  oklice,  iz istega se vidi le to, <l.i gospodje potrebujejo zopet velikanskega shoda,  da  si  utrde že   tuinlam razrahlane svoje  pozicije   ter  nadaljujejo   svojo   divjo gonjo proti vsakemu, kdor se ne prekriža, predno priCne to in ono delo, Gospodje, ki so sestavili oklic, kateremu je dal gotovo po nalogu  ljubljanskega  škofa podpis generalni vikarij Flis,  so  precej predrzni. Pravijo na primer:
»Liberalstvo j« stopilo iz megle nejasnosti in  se je razvilo v radikalno proti versko stranko, kr v boju zoper cer-cev  ne  išče  več  nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščan-stvd. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezverstvo. Kar je vmes.  ne  more ostati  brez  barve,   stopiti mora na desno ali na )evom.
Liberalna stranka je torej z nova pro-tiverska  stranka, in nasproti si stojita le še katoliška   cerkev   in   očitno   brezverstvo......
Menda je že odveč povedati zopet, da kieri-kalizem hrepeni po absolutnem primatu, da gospodje  nunci  hočejo biti paše na vsako stran,   da   hočejo   gospodariti   ne   samo   v cerkvi,  marveč  tudi  v županski hiši ter v šoli, da se jim mora vsak kmetic in veleposestnik klanjati, da hočejo gospodariti v trgovini,  obrti, v vseh   mogočih korpor. cijah, v deželnem, drž. zboru itd., kjerkoli je sploh mogoče, s kratka:   vse . hočejo imeti pod svojo komando, sposobnost za  to ali ono je postranska reč, pred vsem se jim gre vse: za vero, ker vedo, da če v vsaki reči le z vero odločujejo, če  tudi predmet ne spada tje, si   ugotavljajo pri lahkovernežih vedno trdnejšo  pozicijo; drugo jim je dom, to je firovž, ki mora biti lep, čeden, prostoren za več ljudi j, in poln raznoterih pridelkov, na tretjo  mesto pa postavljajo cesarja. Narod, nnš boj za narodne pravice, za jedna\oprav-nost, vse to jim je postransko; vsaj pri naših klerikalcih vidimo  to H  —   Da je radi tega vlada ž njimi zadovoljna, ker jej gredo takd  lepo  na  roko, je pač umevno, — ali mi ne moremo biti, in lep del, boljši del naroda našega na sploh, ni zadovoljen s klerikalno  politiko,  marveč jo obsoja, in ker jo obsoja, se bojuje  proli njej, ker pa se bojuje, je po načelih klerikalizma »brezverec*. Ako se kdo upre g. nuncu, kadar mu ta dela krivico, takrat  postane  brezverec, in brezverci so po tistih naCelih  vsi oni, ki so bojujejo proti duhovniškemu primatu v našem splošnem in še posebe v politiškem življenju. To je tisto  »brezverstvo", in ker to »brezverstvo*   narašča  ter postaja nevarno,  potrebujejo   ti  klerikalni možje novega shoda, na katerem  bodo v znamenju križa rohneli proti liberalcem, katerim treba obesiti mlinski kamen  okoli  vratu   ter jih  potopiti v globino morja..,.
Resni časi nastopajo za Slovence, ako f pomislimo pred vsem, kaj preti v državnem 1 zboru, resni  Časi, v katerih  bi bilo potreba delati  blažilno  na  ljudsvo,  ali  ti možje na »katoliški   podlagi*   izkoriščajo  baš  te  tre-notke  v  svojo  svrho,   v  povzdigo   svojega osebnega  upliva ter  onega cele duhovščine na vsako stran v vs.aRejn pjpgtedu^Kako malo je   potreba "takega   katoliškega  shoda/kaže menda najbolje dejstvo, da se je oglasil celo neki štajerski duhovnik, ki naiavno3t svari v I »Edinosti* pred takim shodom, katri se mu zdi glede na obstoječe razmere za sedaj do cela neumesten....*  ""¦*"¦'                               j
Naši goriški  klerikalci z dr. Pavlico se j gotovo udeleže tega shoda, na katerem bodo skupnos^
hrulili nas »liberalce* ter bruhali ogenj in žveplo na narodno-napredno stranko na Krajskem in na Goriškem.
Z16, katero so napravili »božji namestniki" pred vsem na gospodarskem polju, rodi posledice, ki tirajo našega ubogega kmeta na | kraj prepada aH do izseljevanja v tuje dežele čez morje, hočejo še povečati, vse v imenu vere. Kaj to, če pogine trgovec, kateremu se prav nasproti postavi »katoliška bo-tega* (kakor se, žal, vidi pogostoma na Kranjskem in Štajerskem), vera to zahteva, ker mož, izkušen trgovec in veljak, noče biti sluga kapelana, ki je komaj prilezel iz se-meniskih temnic na beli dan, kaj to, če pogine ta ali oni obrtnik, na »katoliški podlagi" se I udi da prodajati -, moko, peršul, ženske obleke, zlasti se da točiti vinsko kapljico, na katero imajo izvestni gospodje patent, itd. Vse radi vere, vse v znamenju vere, vse za vero. Takih profanatorjev vere pač menda ni, kakor so nekater nunci na Slovenskem, ki jo nosijo vedno na ustih, ki z vero na ustih uganjajo največja zlodejstva ter se skrivajo sploh za njo, da si teše vest ter nadaljujejo grdi boj proti svojemu bližnjemu za svoj primat i
Poznamo jih, poznamo, in na drugem katoliškem shodu jih bomo videli zopet zbrane v »znamenju vere*!
To nas sicer ne straši, pač pa moramo obžalovati že naprej posledice, katere obrodi ta shod pri lahkovernih ljudeh, ki slepo drve za črno suknjo čez drn in strn. Ali tudi za take posledice pride plačilo, in listo utegne biti tako, da bo marsikoga bolelo. Punctum!
Srečen Bovec! — Dne 15. t. m. doleti Bovec velika čast, ker pride tje — kakor I čitamo  v   »Prim.  listu*   —  sam  dr. Janez Evangelist Krek, državni poslanec ter jeden izmed tistih klerikalnih življev na Kranjskem, ki delajo toliko zgage »na katoliški podlagi !* | Delavsko izobraževalno (?) društvo, v katerem menda gospoduje  kapelan, priredi  na omenjeni dan poučno-zabavni  shod, na katerem j bo govoril  dr.  Krek »iz  prijaznosti",  kakor ; pravi  »Prim. 1.*  Zavedni  Bofčani  bodo že znali presoditi, koliko bo vredna klobasa, katero prinese na prodaj  dolitar Janez Evangelist iz Ljubljane.
Izpred sodnije. — Karol Visintin, Štefan Sušmel in Peter Marinčič so služili v pekarni g. Karla Drašfteka na Komu. V letih 1897., 1898. in še lani je zmanjkavalo g. Draščeku raznotero blago, katero so ti trije kradli ter si poteu denar razdeljevali aH ga zapili. Jemali so mu kruh, sladkor, kavo, razne jestvine in drugo, ker je kazalo. Radi tega so stali v četrtek pred tukajšnjo okrožno sodnijo, obtoženi tatvine, Vi-sin«3 za 50 K, drugi nad 10 K. Visintin je bil obložen vrhu tega še pregreška, da je na-p^iv-al druga dva k tatvini. Visintin je bil obsojen na 7 mesecev ječe, druga dva pa na 2 meseca.
Proti pelagri v Furlaniji. — Deželni odbor je gledč na razsajajočo pelagro v Fur-laniji podal posebno vlogo na namestništvo, v kateri omenja med drugim razna dosedanja prizadevanja, odpraviti to nevarno bolezen, ter skončuje,da vlada naj bi nadaljevala leta 1888. zapričelo akcijo proti pelagri ter naj poskrbi, da v državni proračun za leto 1901, ae pestavi v svrho sredstev proti pelagri primerna svota ter naj se porabi za sedaj oni del dovoljenega zneska iz leta 1888., ki bi bil še na razpolaganje.
Laika, nestrpnost. — pj§ejo nam iz mesta: Te dni je razobesilo vodstvo tovarne v Strašicah oklic, v katerem prepoveduje kopanje v bližini tovarne. Naše prijatelje je ta oklic hudo bodel v oči (bil je namreč v slovenskem in italijanskem jeziku) in zato, da bi se ne kazil laški značaj mesta, so hitro odtrgali, kar je bilo slov. ter pustili samo laško. Potem takem je dovoljeno kopanje Slovencem, Lahom pa prepovedano ? I
Razgled po svetu.
Istrski deželni zbor je sklican na dan 20. t. m. v Koper.
Drugi deželni zbori pa se snidejo baje v jeseni.
Poslanca Spinčič in Laginja sta imela I v ponedeljek daljšo konferenco z ministerskim predsednikom   Kčrberjem.  Na temelju tega I se snidejo danes  slovenski  in   hrvatski poslanci istrski v Opatiji,  da  se dogovore, ali I vstopijo v deželni zbor ali ne.                        I
Nesrečnežem t Dolenjali pri Jelšam je podelilo Njeg. Veličanstvo iz najviše lastne J blagajne podpore" 4000 K in vlada je isto-•časne-isttm deie&la znesek 10.000 K kakor nepovračljivo podporo. Ta zneska se izplačata prihodnji teden.
Avstrija v nevarnosti. — V »Slov. Narodu* čitamo:                                              j
»Te dni je prišel v Ljubljano vseučiliški profesor, gosp. Lamanski  iz Petrograda, J da si spet enkrat ogleda Ljubljano.  Bil je I tukaj zarad jezikoslovnih  študij  že dvakrat, j n6,„nihče„ nL tirjal takrat   od._ njega pasa. I Letos pa so Rusi postali Avstriji  nevarni! Gosp. Lamanski,  sivolasi   starček, je  moral stante   pede  na   policijo   in  pokazati svoj potni list.
In tožil nam je gospod Lamanski, da se mu kaj takega še ni pripetilo! Profesor Lamanski je znan učenjak, po vsej Evropi znan lingvist. Živi samo znanosti, s politiko, I z aktivno politiko se ne peča. In ta evropska celebriteta je postala na enkrat politično sumljiva oseba.
Navada je pač, da se na mejah  neka- j terih držav mora pokazati  pas. To je običajno zlasti v orijenlu. Kadar pa potuješ po tuji državi  sami,  ti navadno  ni treba več pokazati pasa.
Le od politično sumljivih oseb se zahteva po mestih pas.,.
Tako daleč smo torej že prijadrali, da
je pri nas vsak Rus nevaren človek, in pod
strogim policijskim nadzorstvo;.; I Ti nesrečni
j Rusi! Leta 1848.  so  rešili Avstrijo  in  di-
I nastijo  iz  krempljev   ogrske   revolucije,   in
j sedaj so zato nevarni ljudje!
Nemška in laška irrederrta ni nevarna, pač pa so »nevarni* Rusi I
Prav je govoril naš  presvetli  cesar v
Budimpešti,   da   »smo*   v   zasmeh   celemu
svetu. In ravno avstrijska  birokracija skrbi,
I kakor kaže slučaj Lamanski, zato, da se nam
mora smejati ves svet." J           Odkar imajo ruske »kružke* na Kranj-
skem, odkar se bolj brigajo za učenje ruskega jezika, kateri ima biti nam v prihodnjem veku obftevalni jezik, od takrat nastaja »nevarnost*, da se Kranjska ne poruši in zato je izšel tajen ukaz, da mora vsak Rus, kadar pride v Ljubljano, nesli svoj pas sam na policijo aH pa k deželni vladi. In na policiji ali pri deželni vladi si gospodje lekega le Rusa natanko ogledajo od glave na nog, potem preiskujejo njegov pasport. '           Luški »učenjaki* smejo slobodno hoditi
po Primorju, nikdo jih ne prime, da še na roko jim gredo, četudi prihajajo iz kraljestva pogostoma le iz politiških  namenov.  Ruski učenjak pa, ki pride na Slovensko, je nevaren človek! — To je  tudi  kos avstrijske I politike, tiste nesrečne  politike,  katera nas i duši na vseh koncih in krajih ter naravnost | smeši j>rad svetom!                                         '
Šole in učenci na Koroškem. — L. 1899. je bilo na Koroškem 365 »judskih šol in sicer: 278 nemških, 83 utrakvističnih (dvojezičnih ? ?), 4 si o v e n s k e (! 1) Šolo je obiskovalo 50.365 otrok, 25.406 dečkov in 24.959 deklic. 1494 otrok ni hodilo v šolo, ker so preveč oddaljeni, od teh jih je v ve-1 i k o v š k e m okraju 845 (!!) Poučevalo je 630 učiteljev, 6 pomožnih učiteljev, 159 učiteljic in 83 katehetov.
Angleška srednjemorska eskadra t Trstu. — V ponedeljek pride v Trst angleška eskadra, ki broji 20 vojnih ladij in več torpedov. Ustavi se tam za 4 dni. V ..tem času pride v Trst tudi avstrijska poletna eskadra, broječa 20 ladij. Angleški častniki bodo ves čas svojega bivanja v Trstu cesarski gosti. V to svrho spremenijo v Lipi c i hleve v krasno obednico, v katerej bode velik dinev; miz bode pripravljenih zp 600 oseb.
Rusija. — »Praviteljstveni viestnik* je proglasil 2. t. m. jako znamenito določbo: ukaz, s kojim se v zanaprej odpravi deportacija, in zakonc s kojim se prepoveduje prognanstvo v Sibirijo. Ta zakon je zgodovinske važnosti, sedaj ne bode več oviral strah pred pregnanstvom v Sibirijo vsako, bodisi še toli nedolžno, svobodomiselno gibanje, kar pomenja splošni, vsestranski napredek vsakega naroda. Car Nikolaj se je pokazal s tem zakonom vrlega naslednika svojega deda, ki je odpravi) robstvo.
Belgija. — Dne 3. t. m. se je sešla belgijska zbornica k prvemu zasedanju. Kralj Leopold, koji mora postavno prisostvovati otvoritvi istega, se je vrnil iz letovišča in otvoril sejo. Po rezultatu zadnjih volitev je v zbornici 86 katoliško-konservativnih, 33 liberalno-ra-dikalnih in 33 socijalnih zastopnikov. Po tem takem znaša konservativna večina 20 glasov j proti 46 glasovom v prejšnji komori. V senatu ima konservativna stranka 14 glasov večine.
Zrakoplov grofa Zeppellna. — Dne 2. t m. se je dvignil v zrak v Fridrichsha-fenu. ob bodenskem jezeru z novoizumljenim zrakoplovom 70 letni grof Zeppelin, ki je, zapustivši vojaško službo, proučeval celih 30 let aerostatiko. Posledica tega njegovega dolgotrajnega učenja je zrakoplov, s katerim bi bil rešen problem zrakoplovstva. Zeppe-linov zrakoplov je večji od vseh dosedanjih; ' dolg je 122 m in ima podobo smodke s pre-
nilrom i 1*3 ni. Zrakoplov ne sestoji iz enega,I samega dela, ampak iz   17  od srede proti j koncu vedno manjših balonov, ki so priklop- j ljeni drug na drugega in se nahajajo vsi v ogradi j iz aluminija. Petnajst metrov pod zrakoplovom j se nahajati na vrveh dve ladjici, in sicer na I vsakem koncu ena; ladjici sta združeni mej- I sebojno po  raostiču iz aluminija. V vsakej j ladjici je motor s 15 konjskimi silami, kateri j goni potom"^renDsa"štiri oz. trikrilen vijak, j Za ravnanje zrokoplova sta pritrjeni ob stra- I neh zrakoplova dve veliki  krmilarski peroti. I — Kubičnih metrov  ima zrakoplov 11.000; J teža njegova znaša 4000 kg.; nosilnost 2000 kg. Po Zeppelinovem računu  se mora  dvigniti zrakoplov 1000 visoko in vzdržati se v zraku j 8 dnij. Toda prvi poskus tega pričakovanja ni opravičil,  ker je zrakoplov  začel  padati I že po 20.  Nekaj časa je plul tudi proti vetru in se dvakrat v zraku prav lično obrnil. Sploh pa nekateri tehniki mislijo, da se je poskus ponesrečil. K temu pridejo še ogromni stroški za take kolose; saj je stal samo  pristrešek 200.000 mark,  pri  delu  pa je bilo več let zapored 70 delavcev in 30 mehanikov. Samo jedna napolnitev stane 10.000 mark, — Pač | drag »špas I"
AH res ? —   »Slov.   Narod"  poroča zopet brzojavno  iz  Trsta,  da je izvedel iz gotovega vira, da sta dobila  bataljon.97. in i bataljon 87, pelpolka povelje, da se pripra- I vita, da odpotujeta  nemudoma na Kitajsko! Če je vest resnična, odide zopet lepo številu slovenskih sinov v tujino. Zopet Slovenci, | na Kreti so bili tudi Slovenci!
/Jedliijenc ameriške države. — Dne 4. t. m. je imela demokratska stranka v Kansas-Gity (država Missouri) shod, da postavi program za izvolitev novega predsednika Zjedinjenih držav in da določi kandidata.
Kandidatom bo zopet proglašen Wiljem Bryan, ki je pred 4 leti vže podlegel v vo-litveni borbi proti Mac Kinley-ii s 176 proti 271 glasovi, Republikanskim kandidatom je bil proglašen dne 19. pret, meseca sedanji predsednik Mac Kinlev, ki se bo meril z istim kandidatom kakor pred 4 leti, in naj-brže tudi z istim vspehom!
Velika nesreča se je pripetila v New« jorškem predmestju Tacomas, Skočil je namreč s tira trollev-voz in padel v 128 čevljev globok prepad. Ubiti je 35 možkih, ženskih in otrok, 18 je ranjenih.
Potres. — V Graslicah na Češkem so čutili 4. t. m. potres, Sunki so se ponavljali I zvečer in po noči.  Do lil/g zjutraj so  našteli 60 sunkov. Sunki so imeli severo-za-padno smer. Škoda ni naznanjena.
Dr. Lueger — Častni' meščan na Dunaju. — Dne 5. t. m. je prisegel župan Dr. Lueger slovesno kot dunajski častni meščan. Povabljena so bila k tej slavnosti samo klerikalna društva, tako n. pr. vsa dunajska akademična klerikalna društva. V govorih na župana se niso slavile toliko njegove zasluge kakor njegov izvanreden agitatoričen talent, kateremu je najbrže tudi pripisati, da je župana dosegla tolika čast. Dr. Lueger je seveda potrdil, da bo razvijal tudi kot častni j meščan še nadalje in morda tudi bolj intenzivneje svoje agitatorične talente nego doslej.
Slomšckova slavnost na Ponikvi aa | Štajerskem   dne  5. avgusta obeta biti   ena j največjih in najlepših,  kar se jih je  zadnja leta na Slovenskem priredilo.
Odbor prične razpošiljati vabila že prihodnji teden. Za danes navedemo samo najvažnejše točke obširnega vsporeda, da opozorimo si. občinstvo na ta velevažni narodni praznik.
Zjutraj ob V,7 in 8 uri slovesen sprejem gostov na kolodvoru. Ob 10 slovesna maša, pri kateri sodelujeta iz prijaznosti si. celjsko pevsko društvo in oddelek »Narodne celjske godbe"; po maši odkritje spominske plošče na šoli; potem banket; po banketu skupen odhod na Slomšekov rojstvi dom, nazaj grede na grič sv. Ožbalta; Zvečer koncert Pri slavnosti sodelujejo med drugimi sledeča narodna društva: si. celjsko in ptujsko pevsko društvo, združen učiteljski zbor, si. telovadno društvo »Celjski Sokol" in si. narodna godba v Celju.
Z ozirom na krajevne razmere je želeti, naj bi vsa slavna narodna društva kakor tudi p. i. posamezni rodoljubi, ki se nameravajo slavnosti udeležiti, to Čim prej prijavili. Oglase sprejema in daje ev. pojasnila: pripravljalni odbor zaSlomšekovo slavnost na Ponikvi ob'južni žel. Štajersko.
Ponesrečil. — Iz Trbiža poročajo, da Viktor Strauss, železniški uradnik v Pontebi, je priletel na kolesu s tako silo v zid, daje ostal mrtev na licu mesta.
Vojna na Kitajskem. — Z ozirom na kitajske dogodke se  ne  more  pri  najboljši volji več  storiti, nego baviti  se in obračati pozornost na  brzojavke, ki  so   si pa tako nasprotujoče in  nejasne, da ne morejo  podati nikdar prave slike o dogodljajih na Kitajskem. Admiral Sevmour ni prišel  do Pekinga, to j? gotovo, kajti  obkolil ga je  na j poti v Peking sovražnik,   toda po nekaterih vročih praskah se je   prebil  vendar s pomočjo evropske  pomožne  četice.z  velikimi izgubami skozi  sovražnika,  ter  se je  vrnil proti Tientsinu.  Žalostna resnica pa je. tudi, I da bodo mogle koncentrirati   evropske vele-j vlasti še le v nekaterih tednih toliko možtva, j da bo isto lahko poskusilo osvoboditi in  da morda tudi osvobodi  oblegane  poslanike v Pekingu, katere pa je najbrže. vže doletela tisti vsoda nemškega poslanika.
Vse evropske velevlasti so še vedno mnenja, da se ne vojskujejo z oficijelno Kitajsko. To pa ni samo fikcija, kajti če tudi je res, da je kriva vzbruha vstaje, tujcem sovražna politika cesarice vdove, se mora tudi priznati, da ne igra več cesarica v vojski nobene vloge, ker je ujetnica kneza Tuana* ali pa ubežnica. Ker reprezentujeta potem takem le cesarica-vdova :n cesar oficijelno Kitajsko, se mora le reči, da ni Evropa v vojni z isto, ampak da se bojuje samo z vstajo, ki je naperjena tako proti- tujcem, kakor tudi proti oficijelni Kitajski,
Kar pa se tiče diplomatične tn vojaške akcije velevlastij, je ista vzporedna in ostane najbrže tudi v prihodnje taka. Nobena vele-vlast ne sme misliti na sebične koristi, koje bi si ev. priborila z energično, samolastno akcijo, posebno pa ne pri sedanjem stanju vojne.
Jako zanimivo je videti, kako hoče neka vrsta avstrijskega časnikarstva spraviti Nemčijo pri celej akciji v ospredje, Toda vedenje Nemčije je bilo dosedaj docela pravilno, le nekateri avstrijski časniki s tem niso zadovoljni, in bi hoteli, da bi igrala Nemčija v tej vojni prvo vlogo, za kar pa nima niti potrebnih vojaških in pomorskih močij, morda le politični vzrok vsled usmrtitve poslanika. Nemška vlada sama stoji na stališču, da ne želi razdelitve Kitajske in da so mora za sedaj delati samo na to, da se pride do urejenih odnošajev. V prvi vrsti pa, da se i mora osloboditi v Pekingu nahajajoče se tujce — ako isti še žive.
Vže prihodnje dni je pričakovali prav resnih dogodkov. Po občem mnenju namreč morajo admirali zapustiti Tientsin; tujci ga baje že zapuščajo. Velevlasti imajo na ustju reke Peilio blizu 20.000 mož; temu nasproti imajo Kitajci 140.000 mož broječo armado, ki se nahaja med Tientsinom in Pekingom. Razun tega je baje kitajski general Ničli na polu proti Tientsinu z 90.000 možmi. Taki premoči se velevlasti za sedaj  ne morejo vspešno ustavljati, posebno pa, ker je velika večina teh  čet dobro  organizovana in  še boljši oborožena, L. 1895, so iznenadili Kitajsko Japonci, sedaj pa iznenadja Kitajska Evropo s  svojo   bojno   pripravo, vojaško izurjenostjo In  zmožnostjo, Da gineva pri I takih okolščinah vsaka nada na rešitev nesrečnih pekingskih žrtev, je skoro očividno, Tudi je mogoče, da izgube velevlasti s tolikim naporom prisvojeno, velevažno luko Taku. •— Z verodostojno strani se javlja, da so naskočili 27. pret. meseca bokserji, bro-ječi 15.000 mož, poslaništva, da pa so bili I odbiti z izgubami. Vsa druščina cesarjeva in I cesarice-vdove se  je pridružila boksarjem. j Cesarski princi so baje postavili v palači I altar, na katerem se obreduje po boksarskem J obredu. — Trije Kitajci, ki  so bili v Pe-' kingu v službi Evropejcev, in ki so mesto zapustili, poročajo, da so ubežati vsi tujci, blizu 1000, in uradniki v poslopje angleškega poslaništva, ki je najmočneje utrjeno. Poslaništvo pa je zgorelo in umorjeni  so bili vsi tujci. Govori se tudi, da so zastrupili  cesarja  in cesarico-vdovo.
Iz poročila ruskega generala Stosselja je posneti, da su Kitajci prešli v ofenzivo in da so vže pri mestu Taku, katero najbrž oblegajo. Evropejske pomožne čete pridejo na Kitajsko še-le v nekoliko tednih. — Tz Shangai-a se poroča, da so ruske in japonske čete odoile pri Tientsinu kitajski napad, kojega se je udeležilo 30.009 mcž. Dan na dan prihajajo Kitajcem nove čete na pomoč, največ iz Mandžurije.
Govori se, da tudi ruski poslanik Giers je umorjen. Okoli 5000 domačinov- kristjanov so pomorili bokserji; zraven vse tujce. — Nemški cesar je brzojavii poveljniku nemške eskadre, podkralju v Nankinu in dragim, da da 1000 taelov za vsakega tujca v Pekingu, katerega oddajo živega nemški ali kaki drugi oblasti._________
Narodno gospodarstvo.
Trg. — Sviiodov se je stehtalo do 3. "t m. 714.589; najnižja cena 2-20 K, najvišja 364 K. Na sadnem trgu se je včeraj prodalo razun drugega 30 q. hrušek, q. po 22, 500 q. krompirja po 3 80* K q. in drugega več.
Prezirauje avstrijske Industrijo.. — S popolno pravico se pritožujejo avstrijski obrtniki o zapostavljanju domače industrije, ki se jo pri naročilih popoinoma prezira. V seji, katero so imeli zastopniki avstrijskih tovarn za orožje in vodne naprave, so se pritoževali isti, da zanemarjajo posebno avtonoma oblastva domačo obrtnijo pri svojih naročilih. Posebno velja to o Tirolski in o Predarelski, ki oddajajo naročila v Nemčijo. »Zveza avstrijskih obrHkov" je sklenila, vročiti ministerskemu predsedniku spomenico o tem žalostnem dejstvu in prosti; ga pomoči.
Poročilo o stanja sefcri). — Iz poročila ministerstva za poljedelstvo izza srede meseca junija posnamemo sledeče: Vsled trajnega gorkega vremena se je vegetacija, katera je zaradi neugodnega pomladanskega vremena zaostala, začetkom poletja prav lepo razvila, in je gorko vreme jako dobrodejno uplivalo na raščo setve. — Rž je vded ugodnega vremena povsod dobro odevela ; splošno stanje rži pa je redko in tenko. Soditi po sedanjem stanju rži bode žetev letos v primeri z lanskim letom mnogo slabša. — Mnogo ugodnejša so poročila o pšenici, ki se povsod prav povoljno razvija. — Ogeršica tudi dobro vspeva. — Poletne setve se prav dobro
razvijajo. Koruza je celo zaostala. — Sladkorna repa ni še posebno napredovala, ker je bila prekasno vsejana. — Hmelj' je vže na polovico, svoje navadne visoCine dorasfel in ima prav krepke, zdrave mladike. — Kar se tiče picnih rastlin, se je . detelja v prvo vže pokosila in sicer je množina precej velika. — Istotako se je tudi v precejšnji množini sena pokosilo. Trta kaže dobro. — Sadna drevesa ne obrode v toliki men, kakor so kazala začetkoma. — Tako se glasi poročilo o sredi pr. m. Stanje se je ponekod vsled nalivov in toče malce spremenilo, ali na sploh ni kaj reči.
Hennehergovasvila
— le pristna, ako se vdobi dirckno od mene - črna, bela i« barvana od 45 kr. do U gld 65 kr meter Vsakemu fntnko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto.
G. Henneberg, tovarnar svile
(|)       (c. in \.r dvorni zalagate\j) * Curilm.
Najboljše berilo   in   darilo   je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega flovcka, kateri se bore sam lahko in hitro navaditi vse-ta po-Irebnega da more sebe in dru-e blažiti m prav oli-kali). ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po noSti 10 kr. ve«\ a i proti poštnemu povzetju pri Jo-žeto Valenelea na Dunaju, III. Bes., Hauptstrasse N.o 84. :?. Sige., H. Stk., Th. rtf.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec; poslal knjigo še nerazrezano m čisto v treh dneh nazaj- Cen« je skrajno znižana; knjig je malo več.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it 23.
Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «L«ka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Uhlji-huje točno in uitr« po»trržbo.
KISIA VODA 1AJOS
je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi magnesije več kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
. Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedžno zalogo za Gorico in okolieo ima Ang. Fornizzi v Gorici.
Za poletje!
Novi počivalnf divan s kožo tapeciran
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
l^arol praščiH,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
p*** je na prodaj. Josip Mamin, tapetar
v Gosposki ulici.
Najceneje kupovaliSče nirnberlkega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
SvetlnJIce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Prva slovenska trgovina
Konjedic & Zsjee
(prej G. Darbo) pred nadSkof jjo Siv- 5. Podružnica konec Ilaštcla šiv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnišni hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega fttajorakega železa, železnb, cinkaste, pocinjone in medena pto-iL«vin«» orodja za razna obrti in pohiinega, žtedilna ognjišča, peči, ca«i in pradpečnlke, nagrobna kriie., -
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbo. Prevzemata vse naroebe za vsakovrstne stavba in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolieo
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.    ©
fft             Zaloga Partiand in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    ^J
jgk    prvih tovarn. Kupujeta staro železjo in kovine po najvišji dnevni ceni.    (jgk
©®©©©e©©©©©©©©©©©©©©0©
jp^** Izšel je ravnokar II. zvezek .Svetovne knjižnice"
MARCO VISCONTI
zgodovinski roman.
Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Naročja sprejema:
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici.
Razpošilja ipiF~ edino proii povzetju ali naprej poslanim zneskom. -qpa§
Na  zahtevo  pošilja
„Popis ieposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.
Bobi
povsod
fiedont
pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
/.eta 1S81. v Gorici ustanovljena tordka
,/IiukifiU
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvo svojo lastno izdelovalnicc umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene poLrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo                (P. <1)
Sprejme se takoj
^rava dojnica (taja)
z dežele. Ponudbe na upravništvo „Soče".
Naznanilo.
Podpisanec naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je otvoril novo
gostilno »Pri mestu Reka"
v CSpresni ulici št. 6.
Toči pristna domača Črna in bela vina ter vedno sveže pivo. Ima dobro preskrbljeno kuhinjo z gorkimi jedrni, da lahko postreže v vsakem dnevnem času. — Priporoča se posebno rojakom z dežele!
Za obilen obisk se toplo priporoča
Andrej Gorkič,
Oipresim ulica St. S.
Tiskarna ustanovljena leta 1813., js oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica"
„5loYanska knjižnica".        knjižnica za mladino".
uprtmorec".             „S0ČA".              .^ažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŽČEK, zalega vsakovrstnih izgofovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske iit droge urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami.
GskoYi[\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tinfcovine ima tiskarna izgotovljona v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajuični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski utad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber mati,, Status anim., Testim. mortis, Testim. rnatrim., Fides mortis et .sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (; < faclendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnic?, za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
/* šoto S9 v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in itaL jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik- itd.
Za sodne ura/Jo: opr. zapisnik, zapisnike, vročine liste, vabila, plačilne naloge   malotne tožbe, pooblastila, zvrsilne prošnje itd, itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku I                                                 M ur.
$ zalogi ftEoriške tiskarne" k Babršček so izšle knjigo
s,Materino delo za Boga in domovino", Zn Slovenko priredil Simon <!regf;mč ml Cena s poštnino 7f< kr.
»Zgodcv. ertiee iz poknezene grofije goriške in gradiške". spisal Simon Rutnr. ('ena s poštnino ">:> kr.
,.Venee slovanskih povesti". L knjiga: Črtice iz ruskega,poljskega slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cona :>:> kr. II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. - Cena "m kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lieni izdaji :w kr.
tint. Funtku izbrane pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pugtiaruzzi-Kritanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Anion Utodilev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr,
Epizoda iz kulturne zgodovine goriške", aii košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino I* kr.
„Slovanska knjižniea'*. Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca leta t89» je izšlo 9:i snoptcev. kateri so deloma Se vsi zalogi.
n finjižniec za mladino". Izšlo je 24 snopiče v. — Cena vsakemu snopiču je f.*» kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po tO kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1*10. II. zvesek: ..Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, eena 70 kr.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja.   3*>0
strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1*30. »Šele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »ffen-fflir", roman iz časov Kristurovih. Angleški spisal L. Wallace,
poslovenil Podravski.-Trdovezan gld. 1*65, mehkovezan gld. t-30, »Ifake je ravnati z mlekom f" Slovenskim  živinorejcem   posebno
udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivaneič v Tolminu, 1 iztis
1» kr., K) iztisov gld. 1.
Su zsthiur pošiljamo cenik našili i/dUj zAttoiiJ!
Trdo vezan ghl. 1*90.
PsniHOft
Mehko vezan gld. 1*60.
P-r
PFCCEO-ClOBMHCKltt   UJIOBAPt
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTKan rpaMMdTRKa P^ccitaro fl3MKa) V kratkem izid« „SIovensko-ruski slovar'* in „rusko-slovenska Blovnica'