20. številka.
Ljubljana, v soboto 25. jaaavarja 1902.
XXXV. leto
lakaja vsak dan zvečer, iramSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogrske dežele aa vae lato 25 K, m pol leta 13 K, la četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 00 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narofibo brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje a» od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poBiljati narofinine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod*4 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon it 85.
Obsodba „Slovenca".
Porotna obravnava, ki se je vršila meseca decembra proti izdajatelju »Slovenca« dr. Lampetu in njegovemu uredniku-slamorezcu, je na najeklatantnejši način pokazala neizmerno hudobijo glavnega duhovniškega glasila, njegovo brez-stidnoobrekljivost in lažnjivost. »Slovenec« je bil očital občinskim svetnikom in županu, da občino goljufajo, da kradejo občinski denar, in da ao upeljali prostitucijo, v tem ko so jo is ozirov na občinski blagor samo uredili in postavili pod zdravniško kontrolo; ljubljanskega državnega poslanca je sumničil kot veleizdajaica in sovražnika cesarske hiše, celo vrsto odličnih narodnih dam pa popisoval, kakor da so vlačuge.
Ko pa je prišel čas, da pred sodiščem dokaže svoje dolžitve, ko je imel »Slovenec« priliko in dolžnost nastopiti in doprinesti dokaz resnice, tedaj je zlezel pod klop. še nastopiti se ni upal dokaza resnice in s tem priznal, da je iz hudobnega namena vedoma lagal in obrekoval.
Porotniki so dr. Lampeta spoznali kot krivega in takisto njegovega slamo-rezca Rakovca in sodišče ju je obsodilo, prvega na 1000 K, drugega na 100 K, oba pa solidarno na povračilo sodnih stroškov in na priobčenje razsodbe v prvi, po pravomoćnosti iste izšedši sobotni številki »Slovenca«.
Višja sodnija pa je spoznala, da je ta sodba premila in je izdala naslednjo sodbo: Pr. 6/1 42.
V imenu Nj. Veličanstva cesarja! je c- kr. višja deželna sodnija Gradec IV. senat kot sodni dvor II. instance, zasli-šavši c. kr. višjega državnega pravdnika, vzklic obtoženega dr. Evgsna Lampeta zaradi izreka o kazni v sodbi, ki jo je izreklo prvotno sodišče v Ljubljani dne 7. decembra 1901 G. Z. Pr. 6/1/42 nad njim
in Ivanom Rakovcem radi pregreška zoper varnost časti in prestopka zanemarjanja dolžne paznosti po členu III. zakona z dne 15. oktobra 18G8. drž. zak. kot nedopusten zavrnilo, pač pa ugodilo vzklicu po dr. Trillerju in dr. Kušarju zastopanih privatnih tožiteljev zaradi prenizke kazni in kazen zvišalo natri mesece z a-pora ter končno vzklic, oziroma pritožbo drugoobtoženca Ivana Rakovca proti izreku glede priobčenja sodbe in proti izreku glede plačila stroškov kazenskega postopanja kot neutemeljeno zavrnilo. Razlogi:
Obtoženi dr. Evgen Lampe sploh nima praviee do vzklica, ker se je porotni sodni dvor itak že poslužil svoje pravice do izrednega znižanja kazni in do premembe kazni, nasprotno pa je vzklic privatnih tožiteljev utemeljen in je bilo istsmu ugoditi in zakonito kazen, ne da bi se ista premeni la, primerno zvišati, uvažuje, da so vse aa visokost kazni merodajne obtežilne in olajševalne okolnosti sicer od prvega sodnika popolnoma zbrane in so od privatnih tožnikov v njihovih izvajanjih navedene obtežilne okolnosti deloma identične z že upoštevanimi, deloma pa neosnovane, uvažuje, da so sicer dani zakoniti pogoji za vpo-rabo pravice do izrednega znižanja kazni po § 266. kaz. zak. ali da se je ta pravica z ozirom na to, da so obtežilne okolnosti tako po številu kakor po važnosti večje kakor olajševalne okolnosti, v preveliki meri vporabila in se prememba zapora v globo iz ozirov na obtožencev stan, kateri more njegovo krivdo le še povečati, ne da opravičiti.
Kar se tiče vzklica Ivana Rakovca proti izreku glede priobčenja kazenske sodbe, je isti neutemeljen, ker odločba prvega sodnika v nobenem oziru ne nasprotuje določilom § 39. pr. r. in tudi ne opravičuje izrečene bojazni, da bi zaradi prepoznega dostavljenja sodbe priobčenje ne bilo mogoče v določen n času; ravno tako je popolnoma neutemeljena pritožba
proti izreku glede solidarnega plačila stroškov kazenskega postopanja, ker je storjeni izrek zakonita posledica izreka o krivdi in se obtožencu ni moglo odpustiti povračilo katerihkoli stroškov v smislu § 190 k. pr. r., ker ni bil niti v jedni tož-beni točki oproščen.
V Gradcu, dne 15. jan. 1902. L. S. G1 e i s p a c h m. p.
Razsodba višje so d nije je vsestransko opravičena, kajti vsakdo, kdor je sledil obravnavi, je imel utis, da je bila razsodba prvega sodišča preveč milostna.
»Slovenec« je vzel tudi razsodbo višje sodni je kaj lakonično na" znanje. Kakor je po prvi sodbi cinično izjavil: »Mi pa ostanemo kakor smo bili,« tako pravi tudi sedaj, da se ne poboljša, da ga bo trpljenje le krepilo v boju za njegove »najsvetejše ideale«.
Tu se zopet vidi klerikalna brez-obraznost. Najprej kradejo čast in poštenje, kakor bi bili njihovi »najsvetejši ideali« tako zavrženi, da se s poštenim orožjem ne đajo braniti, lažejo, obrekujejo in zasramujejo na nečuven način, potem pa hinavsko zavijajo oči in nastopajo kakor mučeniki za vero in cerkev.
Z razsodbo ljubljanskega in gra-škega sodišča niso dobili zadoščenja samo tožitelji, zadoščenje je dobila vsa napredna stranka, javnost pa je spoznala, s kakimi ljudmi moramo voditi politični boj in kakih sredstev se poslužuje duhovniška stranka.
Z Lampetovo obsodbo je oeli duhovniški stranki užgan sramotni pečat, ki ga nikdar več ne izbriše in na katerega se bo vedno kazalo, kadar bo ta stranka govorila o dostojnosti in o poštenosti.
"V 1 Juhljftnl, 25. januvarja. K položaju.
Gode se čudeži: proračunski odsek deluje stvarno in marljivo, in pripravlja se deloljuben parlament, ki bo brez ob-■trukcije dognal proračun, nagodbo in trgovske pogodbe. »Vsa resnost položaja«
— »pogled v prepad« in »dvanajsta ura« ter vse druge, enako stilizovane grožnje KSrberja, rožljajočega z absolutizmom, so delovale na stranke čudovito. Čehi in Nemci izjavljajo, da ne bodo ovirali parlamenta ter da so vneti za delo. Vsa bo-jevitost je izginila. Proračun se bo gladko dognal in celo nevarne točke, kakršne so poljska gimnazija v Tešinu, češka gimnazija v Opavi, slovenska gimnazija v Celju ter češka tehnika v Brnu, ne bodo izzvale parlamentarne krize. Ali vendar kažejo vsa znamenja, da se sprava med Čehi in Nemci ne doseže. Poslanec Iro je v listu »Vofrtlander Ztg.c izjavil, da nemški ra-dikalci sprave brez priznanja nemškega državnega jezika ne marajo ter da bodo protestirali proti spravnim konferencam. Nemška narodna stranka takisto izjavlja, da je le pogojno za spravo, pogoji pa so za Slovane in zlasti za čehe poniževalni, zato nesprejemljivi. Korber vzlic temu še nadalje konferira s strankami.
Prestolonasledništvo v Srbiji.
Od »kompetentne srbske strani« poročajo politični korespondenci iz Belega-grada, da bode kralj Aleksander uredil prestolonasledniško vprašanje v popolnem sporazumljenju s parlamentarnimi faktorji tako, da kraljestvo ne bo zopet zapadlo v nove krize in razburjenje. Kralj hoče željo svojega naroda docela uvaževati in so zato vsakoršne krize izključene. Vse kombinacije, ki so se širile te dni po listih, so prenagljene, kajti pozabiti ni, da je kralj šele 26 let star ter da zato še ni izgubil upanja, da dobi še potomca. Vsekakor se danes še ne bavi z mislijo, da se umakne v privatno življenje. To pojasnilo iz »kompetentnih« srbskih krogov izhaja iz kraljevskega konaka. Istina pa je, da Srbi ne upajo ničesar več, da so se sprijaznili z mislijo, da je Aleksander zadnji Obrenović, ako se ne loči od Drage ter če ne vzame druge žene. Dinastija Kara-gjorgjev'ima vse šanse, da pride zopet na srbski prestol.
LISTEK.
Zdevki in pritikljaji.
Žlindra, nesrečna beseda, je naglo zaslovela celo izven kranjske granice ter ozloglasila slovensko poštenje. Še pred letom dni je imela v slovarju in v na vadni rabi nedolžen pojem; zdaj so jo sicer okrasili z doktorskim priimkom, toda tega se najbrže sama stidi. Postala je pritikljaj slovitega »poštenjaka« kranjskega in njegovih; nam pa rabi za zabavo, za dokaz klerikalnega poštenja ter nam je nehote ponudila gradivo in naslov za > premišljevanje«.
Nepokvarjena narava kiti priprostoga Slovana. Za prazen, puhel besedni lišp ne mara v svojih pogovorih, vpleta pa vanje rad modre reke, pregovore in pridevke, da ošara in povdari svoj pogovor. Pred vsem pa se poslužuje rad zdravi slovanski humor pridevkov, pritikljajev ali tako imenovanih priimkov. Kdo je »oče« takih priimkov, po navadi nihče ne izve. Priprosto ljudstvo je jako iznajdljivo ter z vidnim zanimanjem opazuje in prereše-tava vsako kretnjo, besedo in dejanje osobito na visoki stopnji stoječega človeka. Zadostuje ena sama neprevidna beseda, nepazljivo dejanje, in hipoma je kak
zdevek, nanašajoč se na slično besedo ali dejanje, v ustih vseh ljudij, ki si samo-umno ne upajo dotičniku povedati ena kega priimka v oči. Z loparjem bi dobili po zobeh, kakor to nasvetuje vrli blago-vestnik, slavnoznani kurat Ferjančič na Gočah.
Prva vrsta zdevkov je splošna ter zadeva ali cele narode, kraje, mesta, ali pa tudi posamične osebe. Kakor človek človeka, zbada tudi narod rad drugega. Slovence imenujejo zdaj »bindiše«, dasi ta izraz ni imel v početku žaljivega pomena. Celo Rimljani so imenovali Slovane »Veneti« in stari Nemci »Wenden«. Stari Slovani so se ode vali v bela, platnena, domača oblačila, kakor še v našem času Belokranjoi. Besedica »wend« znači »belo«, torej Wenden v belo se odevajoče ljudstvo.
Seveda hočejo »nadljudje« in omiko-nosci Nemci, zlasti tisti krofasti na Zgornjem Štajerskem, s tem imenom žaliti svojega miroljubnega soseda.
Splošne zdevke imajo dalje mesta in kraji, kakor jih vsak pozna. Na Češkem je slične v celo knjigo zbral znani pisatelj Primus Sobotka. Izmej slovenskih omenimo le, da okoličani zdevajo Pil-štanjčanom »Drnuljčane«, kajti ondi rastejo v obilju drnulje in ta žlahtni sadež je neka slaščica za pilštanjake domačine.
Splošne zdevke imajo slednjič posamezni ljudje. Kdo bi ne poznal kake mile Jere ali kakega babjega Gregorja? Osobito se v vsakem jeziku imenuje tepec, šaljivec ali glumač s takim značilnim izrazom, ki je vzet po navadi od jedi, priljubljene dotičnemu narodu. Tako preide vajo Angleži svojemu šaljivcu »Jack-pudding«, Francozi »Jean-potage«, Holand-čani »Pickel-hering«, Nemci »Hanswurst«, Čehi nekako »vafbuchta«, za Slovence, dokler nimamo ie vseučilišča, menda še nt zrasla primerna besedica.
Druga vrsta zdevkov je pristno osebna ter lastna le določenim osebam. Enaki izvirajo prvič od telesnih napak, in že otroci so včasi pravi mojstri v iznajdbah sličnih okraskov. Nekje na štajerskem Pohorju je deklica zdela, seveda iz varne daljave, dolgonogemu krčmarju priimek »precep«, ko jo je okregal na paši. Isto-tam je neko zastarelo dekle; o njenem jeziku se trdi, da ga morajo še po smrti teden dni ubijati, ker bo baje še po smrti migal ter zdražbe delal. Ista ima vzlic drobni postavi jako razvita pleča. (Človek ima biti galanten tudi proti grbastim ženskam.) Ljudje trde, da so to nerazvite peklenščkove porotnice ter so jo nazvali z značilnim priimkom »pleče«. Na ta naslov jo najde sicer vsakdo, pa gorje človeku, kadar bi o tem »pleče« izvedelo.
V nekem nemškem semenišču so imeli lemenatarji sodruga, ki je imel precej naprej štrleče spodnje ustne, in izpričano lemenatarsko bistroumje ga je naslovilo »Weihkessel« . . .
Drugi vzrok pridevkom pa so govori, opravila ali pa čudni doživljaji oseb. Zlasti na gimnazijah dovtipna mladež čuda spretno zdeva svojim učiteljem, navadno nosi vsak profesor kak epiteton manj ornans nego significans. V tem zmislu je nam ohranila celo pravico-ljubna zgodovina dokaj značilnih zdevkov. Znana je »kumara«, »krtačica«, »mozol-Ček «, »profos«, i. dr. Kralji in cesarji so nam zapustili ne-le plemenite pridevke svojih vrlin, nego tudi svojih napak. Izmed nsbrojnih omenimo le Mihaela »Ko-pronjma«, v izvirnem jeziku jako nespodobno ime, in tega si je zaslužil, ker je nekdaj onečedil v pijanosti krstno vodo v shrambi.
Iz navadnega življenja omenim tukaj le one zdevke, katerih nositelje sem poznal večinoma sam.
Na Pohorju živi neka gostaška mlada Ženka, celo lepa je, a ošabna. Nekega dne je izmuznila šolarskemu otroku desetak iz cekarja, ko je bil poslan ponj na pošto. Otrok se je potoma bahal z desetakom, in lepo Rozo so napadle zapeljive misli,   »Daj  no, da ti pomagao}
Vojna v Južni Afriki.
Tudi zadnji Chamberlainov govor kaže nespravljivost Anglije,oziroma njene vlade. Skliceval se je tudi na podporo in požrtvovalnost kolonij, ki bodo gotovo še rade poslale vojakov proti Burom. Ali te dni se je pokazalo, da so Avstralci proti vojni ter da jih mnogo simpatizuje celo z Buri. Iz Melbourna poročajo, da je posl. Higgina zveznemu parlamentu predložil prošnjo 800 oseb iz Novega južnega Walesa, Viktorije, Južne Avstralije in Tasmanije, naj bi se avstralske čete poklicale iz Južne Afrike domov. Ministrski predsednik je izjavil, da bo vlada Chamberlainovi prošnji vendarle vstregla. Ta dogodek dokazuje, da je po angleških kolonijah malo navdušenja za vojno in celo precej prijateljev Burov. Glede koncentracijskih taborišč je dejal Chamberlain, da so delo angleške humanitete. Toda statistika poroča, da je v teh taboriščih umrlo od junija do decembra 16.321 belih oseb, med temi 13.265 otrok in okoli 2500 žensk. V teh taboriščih pomrjo več oseb kakor na bojišču. Ali je to humaniteta? — Buri so ujeli pri Lindiquespruitu 35 Kafrov, katere je spremljalo 25 angleških prostovoljcev. Oddelek \Vesselsa je v Kaplandiji med Cradockom in Maraisburgom ujel 50 Angležev. Iz Haaga poročajo, da je okoli božiča Delarev ujel generala Carringtona s celim njegovim štabom.
Najnovejše politične vesti.
Budgetni odsek. V seji dne 24. t. m. je zavračal posl. Hofmann Wellen-hof pritožbe poslanca Robiču o imenovanju sodnih uradnikov na Spod. Štajerskem, oziroma od tam za Kranjsko. Branil je predsednika graškega nadsodišča ter opravičeval potrebo jezikovnih tečajev za nemški sodni naraščaj, češ, da gredo Slovenci večinoma v bogoslovje. K njegovemu govoru se še vrnemo. Pravosodni minister je pozdravil resolucijo, naj se zgradi v Celju novo sodno poslopje; odgovarjal je tudi zgornji Robičevi pritožbi, češ, da ni izključeno, da bi ne prišli sodniki slovenske narodnosti, ki so bili prvotno imenovani za Kranjsko, zopet nazaj na Štajersko. — Peter Kara-gjorgjević, pretendent srbskega prestola, cdšel je iz Geneve v Peterburg, kjer živi njegov 141etni sin, ki je baje izbran pri vsakojakem presenečenju v Belgradu za srbskega kralja. Istočasno je izdal princ Peter oklic na srbski narod, naj postavi spomenik sedaj ob stoletnici, odkar je začel njegov ded vstajo zoper Turke. Sam je podaril v ta namen 50 000 frankov. — Vstaja zoper Turke. V Hobeidahu so uničili vstaši turško posadko. Tudi tri turške bataljone, ki so šli nato proti vstašem, so popolnoma razkropili. Vstaši so oboroženi s francoskimi puškami. — Obsodba dveh poljskih urednikov. Prusko sodišče v Poznanju je obsodilo dva poljska urednika zaradi —
malo nesti cekar«, se je ponujala šolarčku. Skratka, denar je izginil, a tatico so izsledili. Pri sodniji je dobila 3 tedne zapora za svojo uslužbo, ljudctvo pa je njej za nameček prevzdelo »desetak«. Pod tem imenom jo pozna »od daleč« vsakdo, toda slabo bi se godilo človeku, ako bi to izvedel »Desetakov« mož. Saj ima močne prste in ne pozna šale.
Neki župnik je rad koga »nafarbal«, naj je že bilo za denar ali za šalo. Zlasti pa je poleti tujcem, če so slučajno prenočevali na visokem Pohorju, kazal pod farovžem kake J/i ure nižje v dolini vešče, dasi so se ondi bleščale le lučice raztresenih koč. Neki češki inženir, slučajno k njemu prišedši, je spoznal župni-kovo nakano ter je drug dan pravil v bližnjem trgu veseli družbi, da je pravzaprav župnik pravcata »bludička« (Irr-licht), in markantno ime je župniku ostalo.
Šel sem nekega dne obiskat sosednjega tovarša ter privzel za vodnika domačega krčmarja. Nisem še prav poznal domačih ljudi v občini. Zagledal sem na njivi kmeta pri plugu ter vprašal vodnika, kako se zove kmet. »Miha Konjederec«, mi je dejal z vso resnobo. »To verujem« sem odgovoril, opazujoč kmetova suha kljuseta, toda on ima najbrže tudi svoje lastno ime. »Pa tega ne vem«, mi je dejal krčmar, »mi ga vsi imenujemo tako«. Bfcjtjfc Neka  jako   gostobesedna kmetica
ščuvanja k nasilstvom v Štiri-, oziroma dvomesečni zapor. — Nestrpljiv pr osni k. Pred poslopjem srbske skupščine je ustrelil med zasedanjem neki stari invalid z revolverjem. Ko so ga zgrabili, je povedal, da je samo zato streljal, da opozori zborovalce, zakaj ne rešijo tako dolgo njegove prošnje za podporo. — Zveza protestantskih eerkvenih občin, in sicer Nemčije, Avstro-Ogrske in Švice se je sklenila v Koburgu — Zoper usmrčenje Dura Scheeperja se je izrekel senat ameriških Zjedinjenih držav, češ, da je grešila Anglija zoper dogovor v Genfu. — Prodaja danski h otokov v Zahod nji Indiji. Danska vlada je pooblastila svojega poslanika v Wa-shingtonu, da podpiše tozadevno pogodbo.
Kaplan Kostanjevec na Rečici — pa čistost.
(Dopis )
Meseca listopada p. 1. prišel je napreden kmet, Ivan Hren iz Dobletine, v gostilno k »Slepcu«, (ki je pa sedaj Že spregledal,) v Mozirju, kjer so bili zbrani poleg župnika Ramorja iz Šmihela razni zagrizeni klerikalni pristaši. Razvila se je takoj, kakor je pri naših razmerah povsem razumljivo, huda politična debata, v kateri se je Hren izrazil, da je v gornje-gradskem okraju pač nekaj več častivrednih duhovnikov, nekaj pa je tudi takih, ki niso vredni nobenega spoštovanja, tako n. p r. Kostanj o vec) ki se s k......vozi okrog.«
Kaplan Kostanjevec, po župniku Ra-morju o teh besedah obveščen, je takoj vložil — sicer se govori, da je bil od duhovnih sobratov v to prisiljen — pri sodišču v Gornjemgradu po dru. Hrašovcu tožbo proti Iv. Hrenu radi prestopka proti varnosti časti.
Prva obravnava v tej zadevi se je vršila začetkoma grudna pred okrajnim sodiščem v Gornjemgradu.
Kaplan Kostanjevec ni prišel osebno k razpravi, zakaj vedel je, da se mu bodo dokazale take svinjarije, katerih se še največji razuzdanec sramuje, ako se javno govori o njih. Zato je najel dra. Hrašovca iz Celja, da ga je prišel zastopat.
Kmet Hren je nastopil dokaz resnice, ki se mu je tudi popolnoma posrečil. Dr. Hrašovec se je pozneje baje izrazil, da ga je bilo pri obravnavi tako sram, da bi ne bil šel zastopat, ako bi za to preje vedel, ni za 1000 K. To je dovolj značilno! — Hren je dokazal, da se je kaplan Kostanjevec — vozeč se od sv. opravila na Gorici proti domu s farovško kuharico — lepo Lojziko in z devico Marijo Menčonovo — vedel o belem dnevu v spolnem oziru tako po huj šljivo in naravnost — nesramno, da je prvi sodnik moral konstatirati, da se jo „pijan kaplan spo-
ima v navadi, da v pogovoru rabi često besedi »sem rekla« — in »Semrekla« jo imenujejo tudi njeni sosedi.
Končno pa naj omenim še znani, zdevek nekega, pred malo leti umrlega nadvojvode. Ta je bil nekoč povabljen k nekemu ogrskemu magnatu. Mlada Mad-jarka, magnatova hči, pa ga je vselej nagovarjala »Hochwilrden«, misleč najbrže, da je to najimenitnejši naslov na svetu in za nadvojvodo najpriličnejši. Pri cesarskem dvoru pa so ga od tistih dob vselej imenovali »Hochwiirden«.
Sličnih zdevkov pozna vsakdo iz svoje okolice dovolj, saj se lahko vkore-ninjajo v človeški spomin, osobito če so značilni.
Kdor ima tak zdevek, navadno zanj sam ne ve, ker se ga v njegovi bližini ne rabi.
V obče taki zdevki koreninijo glo boko. Ako si je kdo prislužil sličen zdevek, potem ga navadno ohrani za vse čase ter ga celo kot nekako dedščino prepušča otrokom, ki se večkrat le hu-dujejo nad enakim patrimonijem. V obče so taki zdevki bolj šaljivega značaja, iz njih odseva le svež, zdrav humor slovanskega ljudstva. So pa vendar tudi zdevki, ki so dokaj odurni in surovi, torej za nje ne tratimo tiskarske barve. Slovansko srce je sicer »golobje« nrave, toda včasi napade šegavost tudi golobico. >
zabil na način, ki se nikakor ne strinja z vzvišenim poklicem duhovnika". Takisto je priznal, da se je dokaz resnice v tem oziru doprinesel, le glede besede »k...a« se baje dokaz ni dognal. Vsled tega je Hrena obsodil prvi sodnik na deset dni zapora — in se s tem postavil nevede na stališče, kakor da bi bil branitelj ženske časti — lepe Lojzike in device Marije Menčonove, dasi ti dve nista tožili in tudi ni bilo v tem oziru nobenega tožbenega zahtev k a.
Hren se je seveda proti tej razsodbi takoj pritožil.
Vzklicna obravnava  se je vršila v ponedeljek dne 20. t. m. pred c. kr. okrož nim sodiščem v Celju. Ivana Hrena je zastopal odvetnik dr. Mravlag.
Pri tej priliki nam bodi dovoljeno konstatirati, da se ni jeden slovenskih odvetnikov v Celju, kakor je nam znano iz več slučajev, ne upa prevzeti zastopništva slovenskega naprednega klienta, ako ima ta slučajno pravdo a kakim duhovnikom ali duhovniškim podrepnikom. To je treba pribiti! — Vsled tega se morajo naprednjaki, zlasti pa napredni kmetje na Štajerskem, zatekati v takšnih* slučajih, ko jih lastni rojaki puste na cedilu, k nasprotnikom, ter so prisiljeni iskati si pravne pomoči — pri nemških odvetnikih. Žalostno pa resnično! Kdaj bo se vsaj jeden naših odvetnikov pokazal pravega moža?!
Vzklicno sodišče je razsodbo prvega sodišča v celem obsegu razveljavilo ter razsodilo, da je Ivan Hren glede svinjarij kaplana Kostanj evca doprinesel dokaz resnice, vsled česar je bil Ivan Hren popolnoma oproščen od tožbe in vsake kazni, kaplan K o -stanjevec pa obsojen v plačilovseh pravdnih stroškov.
Kaj bosta rekli k tej sodbi župni-kova kuharica, prelestna Lojzika in sveža devičica Mica Menčonova?! — — —
Ker sta razsodbi prvega kakor drugega sodišča vrlo zanimivi in poučljivi, hočemo jih v odlomkih o priliki priobčiti, seveda z Vašim dovoljenjem, g. urednik, da bode tudi širša javnost spoznala ljudi, ki hočejo pri nas v našem okraju igrati prvo vlogo. +
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni svetnik Hauf-fen je predsedoval dne 24. t. m. dopo-ludne sledečim obravnavam c. kr. deželne sodnije:
1. Obstreljeni tovariš. Anton Berce in I. Svetina, obadva iz blejske okolice, sta bila dobra prijatelja. Šla sta 30. septembra, seveda brez lovske pravice, v planino nad jerebe. A dobila nista ničesar. No, lovec ima lahko smolo, če tudi nima lovske pravice. Vrnila sta se tovariša torej proti domu in sta šla po zelo strmi poti, Svetina, ki je bil brez puške, spredaj in Berce za njim. Berce je imel nabasano puško na rami in nakrat se ista sproži in — tovariš Svetina ima osem šiber v roki. Sklenila sta tovariša, molčati o celi stvari, ker bi jima drugače obema škodovalo. Žena Svetinova je z Bercetovo pomočjo mazala rano svojega moža z laškim oljem, ki jo baje prav dobra »domača arcnija«. Posledica tega domačega kuriranja je bila, da je Svetina 8. oktobra m. 1. umrl. — Toženega Antona Berceta je spoznal sodni dvor krivega pregreška zoper varnost življenja ter ga obsodil, ker je obenem brez dovoljenja imel puško in z isto šel na lov na tri mesece z mesečnim postom ter izrekel, da se puška zapleni.
2. Prevelika pobožnost. Bilo je 17. novembra med »povzdigovanjem« v cerkvi v Begunjah. Fantje so stali skupaj in med njimi tudi leta 1883. rojeni hlapec Matevž Kolman, po domače »Kobastelnov«. Fantje so si semtertja kaj na ušesa poše-petali. To je baje usmiljenim sestram bilo grozno neprijetno in 48 let stari Matevž Jane, posestnik v Begunjah je šel kot eksekutor usmiljenih sester k »Kobastel-novemu« ter ga udaril s paternoštrom tako po roki, da je krvavel. Obenem mu je strgal »dragoner« pri suknji. Kolman je šel iz cerkve in Jane za njim. Pred cerkvijo je sedaj Jane Kolmana še parkrat »klofnil«, ga osuval in obrcal. Končno se je fantu to počenjanje pobožnega Janca zdelo
preneumno in zagnal mu je kamen v glavo; Jancu je »postalo temno pred očmi« in je padel na tla. Kolman pa se je imel zagovarjati pri današnji obravnavi radi težke telesne poškodbe; obravnava pa so je preložila.
3 Trpinčeni učenec. Leta 1875 v Zagrebu rojeni, nekaznovani ter v Lescah stanujoči kleparski mojster Franc Žužek je tožen, da je svojega učenca, 161etnega Jerneja Muleja 12. avgusta na tak način tepel, da je fantič obolel. Tožen Žužek je bil oproščen.
V pojasnilo!
(Poslano.)
»Slov. List« je prinesel 18. t. m. naslednjo notico:
Izvirnost »Ljubljanske g a Z v ona« »Katoliški Obzornik« je priobčil zanimivo poročilo o poljski knjigi A. M;izanowskega: »Mlodt Poljska \v po\viesci, lirvce i dramacie«. Med drugim pove »Kat. Obzornik« naslednjo zanimivost : Knjiga o >Mladi Poljski« je zanimiva tudi zato, ker so trije njeni članki že izšli v slovenskem prevodu in sicer v — »Ljubljanskem Zvonu« leta 1900 in 1901 (pod naslovom »Najmlajši poljski novelisti« in »Moderna poljska lirika«. Marsikdo se je čudil, ko je v »Lj. Zvonu« bra: iste članke (z dostavkom : za »Lj. Zvon« napisal A. Mazanowski), ki jih je že več mesecev prej bral v -»Prz. P.« Povdarjam, da je »Przeglad Pow.* prav tako katoliški list, kakor »K. O.c le s tem razločkom, da »Obzornikov« urednik ni jezuit. — »Przeglad Pow.« pa urejajo pišejo in izdajejo jezuitje. Vanj pišejo tudi pro fesorji — laiki; Mazanowski mu je stalen so-trudnik. — Marsikdo jo mislil, da je »Lj. Zvone prevel tiste članke iz »Przegl^da Pow.< Teg;< nismo mogli verjeti: zato smo prosili uredništv. v Krakovu, naj nam stvar pojasni. Dobili sm odgovor, da je profesor Mazanowski res posl.ii tiste članke (seveda je iste najprej dobil »Prz^ gled Po\v.«), ker ni vedel, da ima »Ljubljansk. Zvoni drugačno smer, kakor .»Przegla/l Po\v.t Prevedeni članki se do pičice skladajo z izvirnikom v »Przegladu«, (prevod je bil izprva neroden, nekod celo napačen; proti koncu pa prav gladek in točen) ; le tuintam je kak stavek izpuščen, misel pa nobena ni drugače zasukan;\ Članek o liriki se tudi v »Zvonu« (1901 št. G in 7) tako glasi, da obsoja panteizem in budizem v poeziji; tudi »Zvon« piše, da pesnik, ki se je odvrnil od krščanskega Boga, zastonj išče življenskege cilja (atr. 407). Posledic nam ni treba izvajati. Le to omenimo, da se j-' »Zvon« v istem času, ko je začel objavljati t članke, s strastjo in načelno zaganjal v kritiko »Kat. Obzornika« in v katoliško kritiko sploh in protestiral proti izvolitvi g. dr. A. Ušeni<"-nika v odbor »Slov. Matice«; — sam pa j' prinašal članke, ki jih je, preden so prišli v javnost, pregledal katoliški urednik-jezuit.«
Ne »Slovenskemu Listu«, ne »Ka!. Obzorniku« na ljubo, ampak zaradi abo nentov in sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona« odgovarjamo to-le:
Predlanskim smo prosili našega pr. jatelja, g. prof. Zavviliiiskega v Krakovu naj nam poišče kakega poljskega pisatelja, ki bi hotel spisati članek o poljski knji ževnosti za »Zvon«. Prof. Zavviliiiski nam je nasvetoval svojega tovariša, g. Mazn novskega, ki nam je res bil poslal članek o poljski poeziji in novo-listiko in to v rokopisu. Da sodeluj" g. Mazano\vski tudi pri jezuitskem listi »Przeglad Povvszechni«, nam takrat seveda ni bilo znano, še man; nam je bilo znano, daje g. Maza-novski objavil isti članek tudi v »Przegladu«. Vse to smo izvedeli šele sedaj iz »Slov. L i s t a«, o z i r o m a iz »Kat. Obzornika«, če nam hoče, kdo očitati nevednost, slobodno mu! Radi pa bi poznali kako uredništvo, katero ve, kaj stoji tiskano v vseh časopisih svets Bržčas tudi uredništvo »Kat. Obzornika ni vsevedno. —
O smeri »Ljubljanskega Zvona« bi bil prof. Mazanovski, če bi bil hotel, lahko povprašal g. Zavvilinskega, ki je naročnik »Ljubljanskega Zvona« in naše narečje popolnoma razume.
Sicer pa je prof. Mazano\vskega članek pisan duhovito. Da se avtor nagiblje na konservativno (ali če hočete katoliško stran, to smo videli v članku, ali da hi zaradi tega ne priobčili spisa v »Zvonu«, nam ni prihajalo na um. Saj je vsak pisatelj končno sam odgovoren za svojo nazore, in kje stoji zapisano, da bi se moral urednik do pike strinjati z vsem, kar pišejo njegovi sotrudniki?? Če je g. Mazano\vski nasprotnik panteizma in budhizma v poeziji, je to čisto njegova stvar. Mi mu svojih nazorov nočemo vsiljevati. A čeprav   prof.  Mazanowski   z marsikterim
it*$T Dalje v prilogi. Tj£*
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 20, dn6 25. januvarja 1902.
poljskim pisateljem  zaradi »panteizma«
ali »budhizma« morda ni čisto zadovoljen, vendar čitatelj čuti iz vsega članka, kako Mazanowski ljubi vse te pisatelje brez ozira na njihove tendence in kako S6 ponaša ž njimi pred svetom! V tem oziru se poljski konservativni kritik Ma-zanowT8ki bistveno razlikuje od slovenskih kat. kritikov. Sapienti sat! —
Kar še dalje govori »Kat. Obzornik« o drju. Ušeničniku in o »Slov. Matici«, ne spada strogo k stvari. »Ljubljanski Zvon« je še danes tako svobodomiseln kakor je bil prva leta svojega izhajanja in ostane takšen tudi v bodoče.
Če bi bili mi vedeli, da je prof. Mazanowski svoj članek objavil tudi v jezuitskem »Przegladu«, bi ga mi ne bili natisnili v »Zvonu«. Ali, kakor smo že povedali: prof. Mazano\vski nam je poslal članek v rokopisu, torej je bil »Zvonov« Članek izviren, — kar je bilo treba dokazati, in to smo dokazali!
Naši priči sta: g. Mazanowski sam in gospod prof. Zawilinski v Krakovu.
Slavno uredništvo »Kat. Obzornika« razvidi tudi v tekočem letniku, da ima »Zvon« izvirne članke, a če bi se nam kdaj pripetilo, da bi nas hotel kdo mistificirati, sram bi ne bilo nas, ker, žal, nismo vsevedni, nego sramovati bi se moral dotični mistifikator sam.
V Ljubljani, dne 24 januarja 1902
Uredništvo »Ljubljanskega Zvona"
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. januvarja
— Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein je odpotoval na Dunaj.
— Deželnovladni svetnik g. dr. plem. Thomann je prosil zu umirovljenje. — Deželni šolski nadzornik za Primorsko g. Anton Klodič vitez Sabladoski je šel v pokoj in dobil tem povodom naslov dvornega svetnika. — Gimnazijski ravnatelj v Pazinu g. Fran Matejčič je imenovan deželnim šolskim nadzornikom na Primorskem. — Poštar v Ma tuljah g. Jos. Hanika pride v Kočevje.
— Ljubljanska univerza. Piše se nam: Ravno izvemo iz dosti zanesljivega vira zanimivo novico, da je ministrstvo pozvalo trojico posebno odličnih in nadarjenih slovenskih mladih moči na pripravo za vseučiliške profesorske stolice in sicer gospode doktorje Goj. Kreka in Škerlja in nekega profesorja v Kranju,
— ter jim podelilo dopust in primerne štipendije, da se bodo na univerzah za profesuro v juridičnih in filologičnih strokah izvežbali in pripravili. — Upamo, da se je g. dr. Krek odločil za univerzo v Lipsku, kamor že meseca februvarja odide. Ta vest je v vsakem slučaju vesela, ker nas približuje uresničenju naše zahteve, glede univerze v Ljubljani.
— Iz črnega brloga. »Slovenec« piše: »O nestrpnosti pa »Narodovci« ne morejo govoriti, ker se je ravno pri pogrebu »Narodovega« odgovornega urednika pokazala cerkvena oblast prizanesljivo — do skrajnosti«   Da se v tem pogledu o ljubljanski duhovščini ne rode" kaki krivi nazori, moramo resnici na ljubo povdariti, da je bil pogreb našega urednika plačan, če pa je častita duhovščina prejela svoj denar, kako se more potem še o kaki prizanesljivosti do skrajnosti govoriti?! Dr. Lampetu je torej prisojena štev. 7 na Žabjeku, torej celica, ki je ravno nad kuhinjo, tako da bode pobožni mučenik tri mesece nestrpno  užival ričetov duh. Tolaži se sedaj s tem, da bodo ž njim tudi ljubljanski reveži trpeli, ker ne dobe 1000 kron, koje so jim že namenjene bile. Dar, ki je prisiljen, je slab dar! Lampe je ljubljanskim ubožcem bil namenil 1000 kron; naj ostane pri tem, in da jih naj prostovoljno, kar bode tudi pri Bogu zasluženo delo, saj bo izhajalo iz dobrega srca, ne pa iz »kejhe«.   Mi liberalci pa se pri tem tolažimo, da bi se ljubljanskim revežem prav slabo godilo, če bi morali živeti od Lampeta in njegovih prijateljev dobrot. Sicer bi pa bil omenjene kronice itak kdo drugi plačal in ne Lampek, tako, da bi bil potem kdo drugi, recimo kak katoliški sklad, kaznovan, a ne pobožni obrekovalec Lampe. Sicer je pa že »Bižgarjev ta krulu« sam plačeval svoje pregrehe, čemu naj bi jih dr. Evgen ne plačeval? »Narod« je o ljubljanskem knezoškofu pred
kratkim pisal, kot da hodi okrog po kleteh pijančevat itd. itd. To očita »Slovenec« našemu listu. Zavito je dobro, prav po katoliško, resnično pa ni. Mi smo gospodu knezoškofu le očitali, da je svojemu bratu dovolil, da je smel tako imenovano »škofovo oštarijo« pričeti, v kojo se tlačijo naši pošteni gostilničarji, nižji in najrevnejši slojevi naiega prebivalstva pa zapeljujejo k pijančevanju. In to očitanje tudi danes vzdržujemo! Dalje smo gospodu knezoškofu očitali, da je premalo izbirčen pri svoji družbi. Tak visok prelat se ne sme paj-dašiti s hlapci, in naj so desetkrat njegovi sorodniki! Tudi to očitanje vzdržujemo še danes! če bi njega milost nekoliko gledal na obzire, koje mu naklada visoko cerkveno dostojanstvo, s katerim ga je Bog oblagodaril, pognal bi od sebe tistega Šiško, tistega dr. Žlindra, tistega Brejčka, ki je nekdaj po Gorjah strašil s »prvo svojo ženo«, tistega dr. Lampeta, ki se bo sedaj po Žabjeku valjal, tistega Vencajza, ki se je nekdaj v Savi kopal, in tistega Štifelčka, kije »Slovencev« lokalni reporter, in ob jednem tudi osobni prijatelj gospoda Antona Bonaventure! Vsak mora pripo-znati, da to ni družba, s kojo bi se smel bratiti k n e z katoliške cerkve! »Slovenec« nam tudi očita, da imenujemo duhovnike »pujse v kutah«. Tudi to je prav po katoliško zavito. Tako smo imenovali misjo-narje v Trnovem in brata Fridolina v Gorici. Ne pa duhovnikov sploh. »Slovenec« je imenoval dr. Tavčarjevo ženo »izgub ljeno ženo«, mi pa naj bi bili imenovali brata Fridolina — bratranca svetega Alojzija, ali kali?
— Preneumnol »Slovenec« je včeraj priobčil brzojavko z Bleda, v kateri pravi, da sta nadvojvodinja Elizabeta in njen soprog, knez \Vindischgraetz vče raj pripeljala se poklonit — blejskemu župniku! Mi ne razumemo, kako more »Slovenec« tako bedasto pisati. »Pokloni« se vedno samo nižje stoječi višje stoječemu. Župnik na pr. se lahko pokloni škofu, okrajni glavar dež. predsedniku, polkovnik generalu, mežnar ali organist župniku, ali pisati, da se je unukinja avstrijskega cesarja poklonila obskurnemu kmetskomu fajmoštru, to je že prene-umno.
— Župan v Dragi na Kočevskem, gospod P. S. Tur k je v četrtek dne 23. t. m. praznoval svojo šestdesetlet-nico. Neustrašnemu prvoborilcu za slovensko narodno stvar in kakor skala zvestemu sobojevniku za zmago napredne misli, možu, ki si je pridobil nevenljivih zaslug, da ima Draga danes slovensko in napredno lice, kličemo od vsega srca: Živio na mnoga leta!
— Župnik v Lešah na Gorenjskem Janez Tavčar, ki je bil v kratkem dvakrat sodno kaznovan zaradi neusmiljenega pretepanja otrok — deklice je te-pel celo po notranjih straneh nog — je šel »na lastno željo« v pokoj.
— Župnikom v Sv. Danijelu pri Prevalju je imenovan znani slovenski novelist g. K. M e š k o.
— -J- Dragotin Jesenko-Dok-sov. Včeraj popoludne je bil pokop g. Dragotina Jesenka, uradnika banke »Slavije« in marljivega slovenskega pisatelja. Pogreb je pokazal, kako mnogoštevilni so pokojnikovi prijatelji in koliko iskrenega sočutja zbuja nenadna smrt tega nadarjenega in nesrečnega moža. Neprijazna usoda ga je preganjala neizprosno že od gimnazijskih let, hude borbe za obstanek in veliko družino so ga zastrupile zgodaj ter ga tirale često v obup. Pokojnik je bil vzlic temu dober uradnik ter marljiv delavec na književnem polju. Sadovi njegovega peresa mu ostanejo kot trajen spomenik. Pogreba njegovega se je udeležila izredno dolga vrsta dam in gospodov, na čelu uradništvo banke »Slavije« z ravnateljem, g. županom Iv. Hribarjem, zastopniki bolniškega in podpornega društva uradnikov, pisateljskega društva, dramatičnega društva ter ured nište v »Slov. Naroda« in »Lj. Zvona« Pevski zbor je zapel žalostinko pred hišo in v cerkvi sv. Krištofa. N. v m. p.!
— Repertoir slovenskega gledališča- Jutri, v nedeljo je samo ena predstava, in sicer zvečer repriza F. Schil-lerjeve romantične tragedije »Devica Orleanska«, ki je pri premijeri uspela toli krasno. Naslovno vlogo igra gdč. R u-
ckova, ki se je prav v tej vlogi posebno odlikovala. — V torek je repriza opere »Rigoletta«, v kateri poje vlogo Gilde prvikrat gdčna. Noe mi. Opera je sedaj skrbno naštudirana, ker je bilo več skušenj. V ponedeljek popoludne je celo tretja generalna skušnja. V četrtek je premijera Sudermannove drame »čast«.
— Slovensko gledališče. Včeraj so igrali sedemnajstič »Roko v n j a če«. Igralo se je dobro in se je občinstvo izvrstno zabavalo ter mnogo ploskalo. Kakor vselej, so bili prav dobri včeraj gosp. Verovšek, g. Deyl in gdč. R a c k o v a. Sploh se je igralo animirano. Tudi zbor je bil prav dober in sta gdč. Noti mi ter gosp. Wildner lepo rešila svoji vlogi.
— Operni moški zbor nam je
poslal v obliki pa rte lista zmešan odgovor na zadnjo oceno opere »Rigoletto«. Zbor je menda že z obliko svojega dopisa sam hotel označiti, da je njegov zagovor žalosten in pokopan. Vso krivdo, da je pri zadnji operni predstavi ali molčal ali pa napačno pel, zvaljuje namreč na — soliste. To je prav komodno, toda spominja preveč na šolarje, ki dolže krivde drug drugega, dasi so krivi vsi. Naš kritik je skoraj brez izjeme tudi vsem solistom (izvzemši le gdč. Romanovo in g. Wildnerja) jasno povedal, da zadnjič niso ustrezali. Da zbor daleko ni zadoščal, v tem soglaša vse občinstvo, izvzemši par zborovih prijateljev obojega spola. Kritik pa je tudi povedal, zakaj zbor svoje, tudi od solistov neodvisne vloge znati niti mogel ni. Ako s/i zbora ni bilo k nobeni generalnih skušenj, je razumljivo, da je bila zanj premijera šele prva generalna skušnja. To je jasno. Jasno pa je tudi, da zbor samega sebe ne more oce-njati, nego ga ocenjajo drugi. Kadar zbor svojo nalogo dobro izvaia, se tudi z radostjo konštatuje. Da se to ne zgodi prevečkrat, ni krivda našega kritika, nego zbora samega. Ako bi bilo po našem, bi sedanjega zbora, ki vsak hip ali štrajka ali demonstrira ali skuša deliti nekake milosti, sploh ne držali več, nego bi najeli druzega, deloma tudi iz drugih, slovanskih pevcev. Potem bi vsaj operni zbor občinstva ne mogel nič več disgustirati in odbora s svojim vedno napetim revolverjem nič več ne terorizirati. Naše nepristransko mnenje je, da je zborova dolžnost, svojo pošteno plačo pošteno zaslužiti s tem, da zahaja redno k izkušnjam, dobro poje in stori vse, kar odbor na temelju pogodb zahteva. Z mučnim kovanjem raznih »Poslanih« trati zbor le čas, katerega naj bi porabil rajši za popolnejše studiranje. Občinstvu so docela znane razmere pri naši operi ter samo občuduje potrpežljivost požrtvovalnih članov dramatičnega odbora. Terorizem in anarhija, katera širijo nekateri s svojo prepotentnostjo v slovenskem gledališču, pa se zadavita najhitrejše s tem, da se opera za nekaj časa opusti. Kdor za lepo plačo noče ali ne more vršiti svojih dol-žnostij, je neraben in se odstrani. Mi zborovega »parte-lista« nismo sprejeli, ker je nepotreben in neutemeljen. Dostavljamo samo še to, da nas in naših ocen zbor ali kdorkoli ne bo teroriziral. Tudi godba ne! Za dobro delo in točno vršenje dolžnosti pa bomo našli vselej tudi nadalje primerno pohvalo. S tem je za nas tudi ta afera rešena!
— K premijeri Rigoletta". Z ozirom na oceno premijere »Rigoletta« dne 21. t. m. čuti se odbor dram. društva prisiljenim konstatirati, da opazke glede orkestra ne odgovarjajo istini. V orkestru je namreč od 1. januarja nadalje le 1 no vinec, a ta je izšolan muzik, zato se tudi ne more reči, da je godba v zadnjem času pri opernih predstavah slabo pripravljena, če bi se moglo sploh govoriti o kaki krivdi, da opera ni vstrezala, bi zadevala ta krivda k večjemu le g. kapelnika, ki je dolžan imeti toliko skušenj, da more priti opera vsestransko zrela na oder.
— „Slavčeva" maskarada vrši se na Svečnico v »Narodnem domu«. Več o tej se nahaja v rubriki »Društva«.
— Nesreča. Dne 22. t. m. je umrl v tukajšnji bolnici naš vrli pristaš, trgovec in posestnik iz Hotedršice g. Ivan Albreht. Na sopraznik sv. Antona zvečer pri luninem svitu je spremljal pokojni nekega svojega prijatelja nekoliko izven
vasi. Nazaj grede je padel na zamrzlih tleh tako nesrečno in sicer na ravnih tleh, da mu je na treh mestih počilo črevo. V neizmernih bolečinah je še sam prišel domov. Hitro poklicani zdravnik ni mogel spoznati preteče nevarnosti, mislil je, da je drob hudo pretresen, ter da bode kmalu bolje. Žal, da ni bilo temu tako. Bolečine so bile čedalje huje. Dne 20. t. m. so ga pripeljali v tukajšnjo deželno bolnico k operaciji. Operiran je bil sicer srečno, a bilo je že vse prekasno. Pokojni je bil uzoren gospodar, priden, varčen in zelo usmiljenega srca. Vi konsumarji in novodobni osrečevalci kmeta ter zatiralci kupčijskega stanu, pridite sedaj v Hutedr-šico k pogrebu ranjcega! Tukaj bodete videli nekaj, česar vas bode gotovo sram. Jokali bodo ubožci, udove in sirote. Kaj in kakšen je bil pokojni, ni mogoče vsega tukaj popisati, to vedo daleč naokoli te vasi tisti, kateri so ž njim občevali. Blagemu, pobožnemu in neomahljivemu naprednjaku kličejo njegovi prijatelji in znanci: »Spavaj v miru, blaga duša!
— Zabava v Št. Vidu. Te dni je bila v domu katoliških rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljana veselica. Pri tej veselici je nakrat neki znani človek skočil mej občinstvo, začel otepati na vse strani, metati celo odraslim klobuke z glave, manjše pa klofutati. Na veseličnem sporedu ta točka ni bila zaznamovana. Vprašamo klanfarjevega Toneta: Ali veste, kako se tako obnašanje imenuje ?
— Kartel kovačev. Pred kratkim ■mo poročali, da so ljubljanski kovači sklenili med seboj kartel in zabeležili smo, kako vznemirjenje je to obudilo med iz-voščeki. Sedaj smo dobili od strani kovačev pojasnilo, ki ga priobčujemo, da se sliši tudi druga plat zvona. Ljubljanski kovači so v seji kovinske zadruge res sklenili, da ne sme noben kovač kovati izpod dosedanje, že več let običajne najnižje cene. Ta sklep je bil opravičen z ozirom na razmere, ki so bile nastale v kovaški obrti. Tuintam se je namreč kovalo še pod to najnižjo ceno, kar je vso obrt silno oškodovalo, če se uvažuje drago življenje v Ljubljani, visokost davkov, visoke mezde, plačila za blagajne in visoka cena materiala, se spozna, da je omenjena najnižja cena res tako nizka, da pod to ceno ni mogoče iti, ako naj kovaška obrt obstoji. Ta najnižja cena je tako skromna, kakor v nobenem takem mestu, kakor je Ljubljana. To vedo tudi izvoščeki, vedo pa tudi, da bi z zadružno kovačnico prav nič ne opravili, ker so cene vedno posledica izdatkov. Toliko v pojasnilo.
— Gostilna „Narodni dom" v Mariboru. Iz Maribora se nam piše: Z žalostnimi gostilniškimi razmerami v tukajšnjem »Narodnem domu« bavili so se že opetovano skoraj vsi slovenski listi in bilo bi odveč, ako bi to stvar zopet pogrevali. Omenjamo le, da so bili v kratkem času obstanka te gostilne, že trije najemniki, o katerih lahko rečemo, da ao bili eden slabejši od druzega. Ker zapusti sedanji krčmar že prihodnji mesec »Narodni dom«, polagamo merodajnim faktorjem posebno na srce, da preskrbijo za gostilno vendar enkrat krčmarja, ki bode v vsakem oziru kos svojej nalogi. Gostilna v »Narodnem domu« ima jako elegantne in okusne prostore, to je shajališče vseh mariborskih in okoliških »Slovencev. Brez dvoma bode se torej za krasno urejeno gostilno dobil mož, ki je krčmar ne samo po imenu, ampak tudi po poklicu, in potem pač ne bode gostilničar »Narodnega doma«, »ein armer Teufel«, kakor ga imenuje »Marb. Zeitung«, pač pa bodo »ein armer Teufel« vsi tisti mariborski nemški krč-marji, ki sedaj živijo večinoma le od slovenskih gostov.
— Ženska je začela goreti dne 21. t. m. na glavnem trgu v Mariboru. Na nerazrešljiv način se ji je užgala obleka. Na srečo je bil mestni policaj blizu, ki je gorečo obleko hitro pogasil Ženski se ni druzega zalega zgodilo, kakor da se je hudo prestrašila.
— V Rušah pri Mariboru se nahaja velika železarna in livarna, katera je bila doslej last necega Hermana. Zdaj je to tovarno kupil g. Alojzij Pogačnik, trgovec in župan v Cerknici. S tem je prišlo večje industrijalno podjetje v slo-
venske roke. Kdor pozna g. Pogačnika, tisti ve, kolikega pomena bo to za narodno življenje na meji. Altroche »Nada Straža«. V železarni v Rušah se izdelujejo vsakovrstne potrebščine in je upati, da bodo slovenski trgovoi podpirali to narodno podjetje, ker je gosp. Pogačnik občečislan kot vseskozi soliden, vseskozi reelen trgovec. Veseleč se, da je na jezikovni meji ležeče podjetje, na katero so mariborski Nemci že dolgo špekulirali, prišlo v slovenske roke, upamo, da naš apel na slovenske trgovce, naj to podjetje podpirajo, ne ostane brez uspeha.
— Iz Št. Petra na Krasu. Črnogorski princ Mirko je s svojim spremstvom prišel dne 23. t. m. incognito v Št. Peter na Krasu in je v kolodvorskem hotelu g. Alojzija Kranjca prenočil. Dne 24. t. m. zjutraj se je z brzovla-kom odpeljal v Trst.
— Alla Citta di Trieste. — Enrico Negro. »Mir« piše : Ta ponosni laski napis se blesti zadnji čas nad gostilno v beljaškem predmestju celovškem — in Celovec se le še ni podrl, na mestnem rotovžu se vsled tega prav nič niso razburili — mir in tihota vladata povsod! Čemu to omenjamo? Ker vemo, kak hrup bi nastal v nasprotnem nemško-nacional-nem taboru, kako hitre noge bi dobili magistratovci, če bi kak gostilničar napravil — slovenski napis nad svojo gostilno. Saj vemo, kako nesramno so se »Freie Stimmen« zagnale v gosp. Ogriza, ker je svojo dvorano prepustil za veselico »Bisernice«. Mohorjevi družbi so zidanje nove hiše dovolili le s pogojem, da se ne napravi slovenski napis! In vendar je tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska. Mestna okolica je slovenska, od Slovencev ima mesto mnogo dobička. Lahov tukaj malone nič ni in vendar smejo se napravljati laški napisi, a nikakor slovenski!! — Da, še več! Tam v gostilni »Citta di Trieste«, katere posestnik je Lah, ima svoj dom (»Bundesheim«), najbolj »nemško« društvo celovško, »Jugend-bund Sildwacht«!! Bori se to društ/o zlasti zoper nas Slovence, češ, da je nem-štvo v nevarnosti! Eden glavnih agitatorjev v društvu je urednik Lackner in suplent dr. Angerer, ki ob vsaki priliki prav na glas povdarjata svoje nemštvo. Laška gostilna, laški napis— jih ne moti! A taki so bili naši ljubeznivi »prijatelji« od nekdaj: pri svežem češkem pivu in rujnem laškem vincu srkajo navdušenja za — »sveto nemško stvar«! Pa hajl!
— Glas občinstva. Piše se nam: V Gradišču stanujoče ljudstvo prosi več razsvetljave, ker gore v celi ulici komaj dve do tri luči.
— Vojaške vaje na Tržaški cesti. Na včerajšnjo tozadevno notico zamoremo danes konstatirati, da se je po-škodovalec ograje, ki je civilist, sam naznanil na policiji in narejeno škodo poravnal. Prostovoljci pri tem niso bili udeleženi.
— Hrvaški delavci. Včeraj zve- j čer se je pripeljalo v Ljubljano 137 hrva- j ških delavcev, kateri so delali pri zgradbi nove železnice na Tirolskem. Podjetnik, pri katerem so delali, je pobegnil in tako so ostali brez zaslužka. Poslali so jih nazaj domov. Do Ljubljane so se vozili po železnici zastonj. Prišedši na ljubljanski kolodvor, so prosili, da bi se njim dalo jesti, ker več kakor 24 ur niso ničesar jedli. Slučajno na kolodvoru navzoči posestnik paromlina v Hudinji pri Celju, g. Peter Majdič, je v svoji blagosrčnosti kupil izstradanim hrvaškim delavcem pri restavraterju Josipu Lorberju v Kolodvorskih ulicah juhe in kruha. Tudi mestni magistrat njim je kupil kruha in pa vozne listke do Zidanega mostu. Dva mestna uslužbenca spremila sta delavce do Zidanega mostu in tamkaj preskrbela, da jih je županstvo prevzelo in odpelalo v njihovo domovino. Večina teh delavcev je bila iz Podsuseda in okolice,
— Samomor vojaka. Danes zjutraj se je v častniški kuhinji v vojašnici 27. pešpolka s službeno puško ustrelil nadkuhar Anton Fetscher. Strel si je za-djal na stolu sedeč pod brado v glavo} katero mu je tako raztrgalo, da ga je bilo celo težko spoznati. Vzroki samomoru niso znani. Govori se, da se je zbal neke kazni, katero je imel pričakovati.
— Psi v tivolskem parku. Ponoči se klatita pred tivolskim gradom in
pa tudi po drevoredu dva velika psa, ki tulita in lajata, pa tudi ljudi ustavljata in napadata. Psa sta menda restavraterjeva v Švicariji. Ali bi ne bilo mogoče lastnika psov primorati, da ima nevarni živali priklenjeni pri restavracijskih poslopjih?
— Tatvina. Danes zjutraj se je utihotapil tat v prodajalnico Terezije Dolenčeve v Sv. Florjana ulicah št. 3 in ukradel 12 moških srajc, 17 spodnjih hlač, 24 moških nogovic, 16 ženskih predpasnikov, 24 ženskih rut in dve odeji. V predelani prodajalnici sta spala trgovka in njen mož in sta slišala tatu, ko je hodil po prodajalnici, ko sta vstala, jo je odkuril.
— Izgubljene reči. Na poti od Radeckega ceste po mestu do št. Jakob-skega trga je izgubila neka ženska srebrno uro z verižico.
* Najnovejše novice. Iz tretjega nadstropja skočila. V Trstu se je vrgla na ulico s tretjega nadstropja 52letna žena Katarina Codi ter obležala mrtva. Vzrok: neozdravljiva bolezen.— Zaradi razža ljenja Veličanstva je obsodilo sodišče v Tridentu godbenega ravnatelja Pasciuazzo v dvomesečno ječo. Ljudstvo je demonstrovalo zoper gostilničarja Pe-rinija, ki je žaljivca izdal z besedami: »Smrt ovaduhom!« — Brez dela in zaslužka je sedaj v Reki na tisoče delavcev. V raznih tovarnah so namreč delo reducirali, tudi dela v pristaniščih stoje. — Mlin »Concordia«v Budimpešti v plamenu. Ta velikanska zgradba je začela goreti v četrtek zjutraj, ter še do včeraj ni bil ogenj pogašen, temveč le omejen. Dva ognjegasca sta padla v plamen ter zgorela. Mlin je bi zavarovan za 4 milijone K. — Velika tatvina ko-lekov vbolgarski drž. tiskarni, ki se ceni do 10 milijonov frankov, je imela več sokrivcev. Te dni so zaprli stotnika Bu-dewskegain bivšega poslanca Bobodanowa.
* Lastno zrcalo. Profesor Gustav Tery je priobčil v pariški »Petite Repu-blique« celo vrsto citatov iz knjige »Konstitucije, pravila in vodstvo zavoda bratov krščanskega nauka«, ki pričajo, kako dobro poznajo ti ljudje sami sebe. Ker je prepovedano, dajati to knjigo drugim ljudem, jo je seveda jako težko dobiti v roke; tudi je prepovedano govoriti lajikom o teh pravilih. No, pobožni bratje že vedo, zakaj skrivajo svoja pravila. Po teh institucijah mora vsak »brat« takoj naznaniti vsakogar, ako vidi pri njem kaj napačnega. Tudi se ne sme nihče »zabavati sam«, še manj pa po dva in dva skupaj. Kadar bratje s kom govore, ga ne smejo nikdar pogledati, to velja zlasti, ako občujejo z ženskami, kar se zgodi seveda redkokrat. Noge umiti si smejo le, kadar dovoli to prior. Stati morajo na obeh nogah, ne križati nog, kadar sede. Z dečki smejo govoriti le kratko in vpričo drugih. Strogo je prepovedano tem bratom, prijemati se za roke ali koga pobožati. Sploh morajo bratje izogibati se vsake najmanjše prilike skušnjave. Ti bratje so torej veliki reveži, ali njihov zakonodajalec jih je moral že natančno poznati in vedeti, kako lahko se — unamejo! In vendar se dopušča, da ti bratje poučujejo mladino!   Zato pa se množe Flamidiani!
* Preveč odkritosrčen je menda strogo rimsko-karoliški pisatelj Jean de Bonnefon, kateri je napisal značilne besede: »V Franciji stagnira krščansko življenje. Mestno prebivalstvo postaja ateistično, kmetsko pa pagansko. Oni iz meščanstva pa, ki pridejo k veri, storijo to radi tega, ker mislijo, da je vera tribuna politične stranke, ne pa zavetišče za duše«. Mož ima grozovito prav, tudi v očigled slov. razmer. —
* Generali nase države. Vojaški šematizem za 1. 1902 izkazuje v aktivni službi 38 generalov topničarstva in konjeništva (tri zvezde), 105 podmarša-lov (2 zvezdici) in 156 generalmajorjev (ena zvezdica na vsaki strani), torej skupno 299 generalov. Najstarejši aktivni general je Evgen baron Piret, 80 let star, ki stoji na čelu trabantske telesne garde. Najmlajši general topništva je zborni poveljnik Fiedler v Lvovu v 59. letu. Najstarejši podmaršal je princ Avgust Win-dischgraetz v 73 letu, najmlajši Alfons Makovviczka, prideljen 10. zboru v Prze-myslu, v 49. letu. Najstarejši generalma-jor je Em. Cvetićanin, poveljnik Orožnega
■bora za Bosno in Hercegovino v 68. letu, najmlajši Hinko Rupreoht, poveljnik domobranske brigade v Stolnem Belegradu, v 47. letu. Nadvojvodje so brez mala vsi med temi, izmej njih je najstarejši, general topništva nadvojvoda Rainer, najmlajši, podmaršal nadvojvoda Otto. Umirovljenih je seveda veliko več generalov, kakor aktivnih, vsaj v nemškem Gradcu jih mrgoli.
* Ljudsko-šolski učitelj — doktor. Nadučitelj mestne dekliške šole v Gradcu in urednik »Piidagogische Zeit-schrift« F. Fellner je dobil naslov doktorja. Odlikovani služi že 34 let ter je spisal več učenih razprav o botaniki.
* I3leten morilec očeta. »Du brovnik« poroča, da je v Kotorju 131etni sin 451etnega kmeta Pavla Petroviča na potu s polja grede napadel svojega očeta z nožem, ga zabodel ter mu vzel denarnico z 18 gld. Dečak je denar še tisto noč zapil in zabil. Ko so truplo očeta našli je morilec takoj priznal, da je umoril sam očeta.
* Ljubezenska tragedija na cesti. Iz Lvova javljajo, da je ustrelil 20. t. m. na cesti v Stanislavu nadspre-vodnik državnih železnic, Jazinski svojo ljubico, potem pa še samega sebe. Oba sta bila v par trenotkih mrtva. Vzrok umoru in samomoru je bila ljubosumnost.
* Židovski sleparji. Kakor poročajo gališki listi, razširjajo tamošnji Židje med ljudstvo vesti, da so stari petaki že izgubili vso veljavo, in da jih samo na Dunaju še sprejemajo za polovico prvotne vrednosti. Nevedno ljudstvo seveda to verjame in od vseh strani hitijo ljudje k Židom prodajat stare petake po 2 gl. 50 kr. in tudi po 2 gld. Sleparski Židovi seveda s tem delajo lepe »kupčije«.
* Zola na odru. 22. t. m. so predstavljali v Parizu v gledališču Antoine Zolin dramatiziran roman »La terre« (Mati zemlja). Pri predstavi je demonstriralo občinstvo za Zolo in proti njemu. Te demonstracije so se nadaljevale celo na cesti, nastal je pretep med nacijonalisti in Drejfusardi, pri katerem sta bili dve osebi težko ranjeni.
* Kam z denarjem ? Na Laškem ni bilo tri leta manevrov, ni bilo denarja. Zdaj pa je državna blagajna že nekoliko opomogla in je za letošnje manevre že sklicane 89000 rezervistov, na katere se pripravlja v paradni boj 12 vojnih korov.
* Kakošne so ženske? Na to vprašanje odgovarjajo jako različno. Zanimiv je odgovor nekega gospoda, ki ima precej rad pijače. Ta pojasnuje: V detin-skih letih je žensko bitje kakor čista voda, od 12. do 15. leta kakor limonada; med 15. in 25. letom šampanjec; od 25. do 40. liker, od 40. do 50. leta sirup, pozneje pa po 50. letu kakor denaturirani špirit.
* Potovanje na severni rtič. Kanadski raziskovalec, kapitan J. C. Bernier namerava preiskavati severni rtič; nabral je za to potovanje že 480.000 K, a preračunil je, da potrebuje za to potovanje 720.000 K. Bernier si hoče sezidati posebno ladjo ter vzeti seboj 6 učenjakov in 8 pomorskih častnikov. Vozil se bode od Bancouverja preko Beh-ringove ceste ter se oskrbel na Alaski s premogom. Od tam pojde dalje proti severu do 150 angleških milj severno-vshodno od točke, kjer je zamrznila ameriška ladija »Jeanette« v led. Bernier upa, da pride v dveh do dveh in pol letih 150—200 milj do rtiča. Tamkaj bo ostavil del potovalcov ladjo, da preiščejo kraj. Mornarji hočejo ostati z ladijo v zvezi s pomočjo brzojava brez žic. Ko bodo raziskali mornarji kraj do 60 milj od rtiča, tedaj bo šele prepustil kapitan Bernier ladijo druzemu ter pojde prav do rtiča.
* Dolgost dneva in noči. To lahko izračuniš vsak dan, ne da ti treba koledarja, če ono uro, ob kateri solnce izhaja, dvakrat pomnožiš, dobiš dolgost noči; kadar pa pomnožiš ono uro, ob kateri solnce zahaja, pa dobiš dolgost dneva, če izhaja na pr. solnce ob sedmih v jutro, tedaj je noč 14 ur dolga, če pa zahaja solnce ob petih, potem je dan 10 ur dolg.
* Iz parlamentarne gorečnosti. Revizor stenografičnih zapiskov v dunajskem državnem zboru priobčuje sledeče »krilate« stavke, ki so jih izgovorili v gorečnosti  poslanci:   »Ta težki
kamen, ki nam leži vsem na srcu, si moramo končno spraviti z vratu.« — »Go. spoda moja, oglejte si stvar ne le s stališča sedanjosti, temveč tudi v luči temne bodočnosti.« — »Na cente težko leži na našem tisku oko postave.« — »Mož, ki je izvrševal v tej zbornici mnogo let svoj glas in sedež.« — »Važna panoga našega kmetijstva je konjereja, h kateri pripadati imam čast tudi jaz.« — »Naši volilci so nas semkaj poslali, da pospešujemo njihovo blagostanje in gorje.
* Rafinirana goljufinja. Pred kakimi desetimi leti je nastopala po va rietegledališčih   v  Berolinu,  Potsdamu , Lipskem itd. uprav čarobna pevka, Ste 11 a Bellani, ki je imela velikanski upliv na moške.  A bila je navidezno  ponosna in mrzla ter dolgo ni nikogar  uslišala. Nekega  dne  pa je vendar  izginila iz Lip-skega   z   nekim   Alfredom Dumpfe'jem, sinom uglednega in sila  bogatega moža Diimpfel je   primoral   svojega  očeta, du mu je pošiljal mesečno  kneževsko svot<> denarja' ker mu  je   grozil,   da se sicer ustreli. A to ni zadoščalo razsipni igralk Prigovarjala je svojemu ljubimcu,  naj bi ponarejal menice, toda Diimpfel je ostavil pevko in šel v Ameriko.  Tedaj pa se je šele  prav začelo   pri sleparki  razkošna življenje,   prepleteno z najrafiniranejšim. goljufijami. Šla je v Berolin, kjer je obrals pl. Btilo\va   do zadnjega   krajcarja in ga privedla vsled ponarejanja menic in dri zega sleparstva v dveletno ječo. Ravn tako je uganjala v Frankobrodu, Londom in zopet v Berolinu pred očmi redarstv.i najraznovrstnejše sleparije in ruinirala ve možkih. Naposled se je vendar posrečil redarstvu   zasačiti jo  v Schonbergu pr Berolinu, kjer jo je redarstvo zaprlo.
Društva.
— Občni zbor „Pravnika" se
vrši, kakor že naznanjeno, v ponedeljek 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer v rezervi rani restavracijski sobi »Narodnega doma« po že objavljenem vsporedu. Odbor vabi s tem društvenike k prav mnogošteviln udeležbi.
— Splošno slovensko ženske društvo ima jutri v svojih društven prostorih ob petih popoldne občni zbor
— Slavčeva   maskarada * ,,začaranem gozdu". Pripravljali dela za to veliko pred pustno veselico, ki se vrši dne 2. februvarja v »Narodnem domu«, so v najboljšem tiru. Telovadm. dvorana prelevi se v ta namen v divje romantično pokrajino, oživljeno z raznim, gozdnimi živalimi in ptiči ter opremljeni, z vsemi čarovniškimi predmeti. Med tem ko  je vodilo jedno društvo občinstvo na obali slane vode, a jih drugo celo hoč. utopiti tudi v slani vodi — brr!, — popelje »Slavec« spoštovane obiskovalce višje   regijone, v zdravi  in okrepčujof'i divje-romantiški pragozd, v kojega dosh j še ni stopila človeška noga.   Veliko snv že brali  o zakletih gradovih, čarovnicah razbojnikih i. t. d. a na lastne oči se š nismo prepričali o tem. Ta večer se nam želja   izpolni.   Opazovali  bodemo,  varno iz - za drevja gledajoč, divje  po noč m vrvenje v  »zakletem gradu«  in v »Razbojniškem   brlogu«   pod njim »Pri čarovnici« izvedel bode vsak obi^ kovalec vse tajnosti in kritične dneve in vse »sreče«, ki ga še v prihodnosti čakajo; »pri puščavniku Antonu« pri kojem se bode nahajal tisti prešmentani »zvon ček«, bode pa lahko deponiral svoje srčm-želje   ter si  morda   »pricukal« »srečo" Razgled iz tega hriba bode posebno zanimiv.   Vse pa bode presegel še nikjer opazovani in doživljeni »polnočni ples na Kleku«, ki bode potegnil s seboj v zračne višave tudi najhujega filistr.. in še tako ponižno  krasotico. — Ukusna, naslovu povsem primerna vabila so se ta teden razposlala.   Pri vsej  pazljivosti in vestnosti v pisavi vabil je lahko mogoče, da se je kdo po neljubi pomoti prezrl i se prosi, da se dotičniki zglasd za vabil ! pri odboru. Nekaterim rodbinam se navzlic točni adresi ni moglo dostaviti vabil, ker so menjali tačas stanovanje.   Tudi  te se prosi za prijavo svojih adres.   Pred pro dajo   vstopnic   prevzela   sta prijazna g. Čuden na Mestnem trgu in g. S eš a r k v Šelenburgovih ulicah. Cene so: Za člane 1 krono, za nečlane 2 kroni, za maske 1 krono, obitelj 3 oseb 5 kron. Maske dobo vstopnice   le  proti izkaza z vabilom.    Društvo se ni strašilo niti stroškov niti truda, da priredi maBkarado povsem v smislu naslova, kakor je tudi do zdaj še vedno dobro rešilo zastavljeno si  zadačo pri svojih priredbah. Kolikor se je dosedaj prijavilo skupin in mask, so izvečine naslovu maskarade jako primerne, a varovati moramo v mnogem oziru tajnosti, kajti vsaka »začarana« stvar mora
UT Dalje v prilogi«
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 20, dne 25. Januvarja 1902.
človeka presenetiti, ker le tako pride do veljave. — Zato velja posebno letos pri »Slavcev i m a s k ar ad i« deviza : »Kdor hoče presenečen biti, »v začarani gozd« mora priti !«
— Plesna sola kol. društva „Ilirije" priredi svoj zaključni venček 1. svečana t. 1. v areni »Narodnega doma« ter tem potom slov. občinstvo najvljudneje vabi. Sodeluje mešč. godba. Začetek ob 1ft9. uri zvečer.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v soboto, dne 1. svečana t. 1. vesel co s plesom v gostilni gospoda Poljšaka, Martinova cesta št. 32. Pri veselici sodeluje si. tamburaški klub »Krim«. Spored: Petje, ples, srečolov, šaljiva pošta in drugo. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Plesni  venček deželnih
brambovcev. 4. februvarja t. 1. prirede podčastniki c. kr. deželno-brambovskega pešpolka v Ljubljani štev. 27 v prostorih starega strelišča plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Domači brambovski polk uživa vse simpatije občinstva, zato ne dvomimo, da bo ta njegov prvi plesni venček tudi po udeležbi lep in zabaven.
— Bralno društvo v Gorenjem Logatcu priredi v soboto dne 1. svečana v gorenjih prostorih Jos. Trče-ljeve gostilne v Logatcu plesno veselico.
— „Slovensko kmetsko društvo za gornjegradski okraj" priredi na svečnico dne 2. februvarja ti. ob pol 3. uri popoldne v Spendetovi gostilni v G o r n j e m graduvelik ljudski shod s tem-le dnevnim redom: I. »0 umetnih gnojilih in njihvporabi« govori g. potovalni učitelj Ivan Bele iz Maribora; 2. »O ustanovitvi slov. vseučilišča v Ljubljania političen govor; 3. Posvetovanje, kako bi se dala povzdigniti lesna trgovina, oziroma ustanoviti lesna zadruga. 4. Razni nasveti. Vsak kmet, ki se zanima za napredek kmetijstva, naj ne zamudi prilike, priti poslušat zanimivo gospodarsko predavanje občeznanega strokovnjaka Ivana Beleta Takisto je dolžnost vsakega lesnega trgovca v Gornji savinski dolini, da se tega shoda udeleži, zakaj posvetovalo se bo o stvareh, ki so za lesno trgovino največjega pomena. Sploh pa mora priti na ta shod vsak, ki čuti in misli narodno, — brez razlike stanu in mišljenja, zakaj sklepalo se bode o resoluciji za ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani na vlado in državni zbor, torej o zadevi, ki je za vse Slovence — brez razlike strank, življenskega pomena !
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj izvolilo je na svojem glavnem zborovanju dne 5. januarja 1902 sle deči odbor: Sorn Fran, predsednik, Kau-kier Ivan, predsednika namestnik, Muška Milka in Bučar Alojzij, tajnika, Kaukler Valentina, blagajničarka, Kajnih Valentin, knjižničar, Zupančič Dragotin, voditelj petja in godbe, Ogorelec Anton in Meško Fran, odbornika.
Književnost
— Narodnogospodarski Vest-
tlik. Odgovorni urednik: Dr. Viktor M ur ni k. Vsebina: 1.) Načrt zakona o obrambi proti umazani konkurenci. 2.) Dve kmetijski šoli na Kranjskem.  Spisal Arator.
3. ) Kranjske deželne  finance.  Spisal —r.
4. ) Malemu obrtniku v pomoč. 5.) Trgovska in obrtniška zbornica. 6j Društvene vesti. 7.) Raznoterosti. 8.) Listek. Milijonar. Spisal Rado Murni k. 9.) Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 10.) Tržno poročilo in tržne cene. 11.) Oglasi.
— Muzejska izvestja. Vsebina
5. in 6. sešitka. Razprave. 1. Dr. Fr. Kos: Prvi nastop Slovencev v zgodovini. 2. V. Steska: Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1660 — 1718. 3. Janko Barle: Ljubljanska škofija na tridentinskem zboru. 4. Janko Barle: Še nekaj doneskov o prepiru med križniki v Beli Krajini in kapi-tulom zagrebškim. Mali zapiski. 1. M. Sle kovec: Matija Kefer, župnik v Kranju. 2. A. K.: Črtica o nekdanjih svoboščinah kranjske duhovščine pred sodišči. Slovstvo. 1. A. K. Rusi o slovenski književnosti. 2. A. K.: »Slovanske" starožitnosti«, spisal dr. Lubor Niederle. 3. A. K.: »Voditelj v bogoslovnih vedah«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. januvarja. Ministrski svet ima danes sejo, v kateri se sklenejo potrebne dispozicije za stran na-dalnjega zasedanja poslanske zbornice. Ta se najbrž vendar že 4 februvarja snide
Dunaj 25. januvarja. Predsednik poslanske zbornice grof Vetter in podpredsednika Kaiser in Zdček so za danes povabljeni na dvorni dineV Jutri bo pri nadvojvodi Franu Ferdinandi dine\ na kateri so povabljeni vsi ministri
Dunaj 25. januvarja. Nemški člani proračunskega odseka so imeli danes sestanek, na katerem so se posvetovali, kako stališče naj zavzemo pri razpravi naučnega proračuna, specijalno pri točkah: slov. gimnazija v Celju, češka gimnazija v Opavi, poljska gimnazija v Tešnu in češka tehnika v Brnu. Nemški poslanci iz Morave so potem šli nad naučnega ministra Hartla in njega obdelovali zastran češke tehnike v Brnu.
Dunaj 25. januvarja. .Vaterland" pojasnjuje, da je vest o spomenici kardinala Grusche zastran gibanja „proč od Rima", ki jo je priobčil „N. Wr. Journal", neresnična, pravi pa, da je Gruscha cesarju izročil posebno adreso škofov v tej zadevi.
Dunaj 25. januvarja. Vsestransko se priznava, da je odgovor justičnega ministra na RobiČeve pritožbe glede sodnih razmer na Sp. Štajerskem vse-skoz ponesrečen. Kar je povedal minister, so same fraze. Sicer pa pride zadeva tudi še v zbornici na vrsto.
Budimpešta 25. jan. Klerikalni visokošolci so danes uprizorili pred parlamentom veliko demonstracijo proti posl. Viszonvju. Policija je demonstrante razgnala in mej drugimi tudi posl. Viszonva aretirala. Viszonv je bil pozneje izpuščen. V parlamentu je bila radi teh demonstracij podana interpelacija. Minister Vlassits je rekel, da so univerze za to, da dijaki študirajo, ne pa da se tam stvarjajo konfesionalni ali narodni prepiri.
Berolin 25. januvarja. Uradni list za okraj Opolje izkazuje, da je pruska vlada v času od 1. okt 1899 do 1. okt. 1901 samo iz tega okraja iztirala 3458 oseb, vse le radi njih slovanske narodnosti.
Pariz 25. januvarja. Ubegli ravnatelj bankerotne Kaselske družbe za les, Schmidt, ki je živel tukaj pod tujim imenom, je bil aretovan in se izroči nemškemu sodišču
London 25. januvarja V parlamentu se je vnela živahna razprava, ki je razkrila, da je rivaliteta med Angleško in Rusijo zaradi perzijskega zaliva jako akutna in nevarna.
Darila.
Upravnlitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 4 K, nabrane v veseli družbi 20. t. m. — Gospića Marica Novak na Vranskem, nabrala 7 K 20 h o priliki tamburaške godbe v gostilni pri „ Brin oven" o9 gf. neplesalcev In globo neke gospodične, ki se nI udeležila čitaJniSke veselice. — Skupaj 11 K 20 h. — Živeli 1
	1 1	
	Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda 1	
		
Ceneno domače zdravilo.  Za uravnavo in		
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-orega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (12—1)
Mađar bdo  zavžlje kulte težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne
mučne bolezni, katere je treba ob pravem čaau zdraviti, da se iz njih ne izcimijo praT hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospeSuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan ,dr. Rose balzam za želodec" is lekarne 6. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat!
Dobre domare zdravilo. Mej domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoCe mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
Zahvala.
Odbor k. p. ■ v. Cirila lat Metoda
si Iteje v dolžnost, da se zahvali g. G o ve k ar ju, kateri nam je dovolil predstavljati „Rokovnjače" dvakrat, ne zahtevajoč nobene odškodnine. Da je pa za nadaljne predstave zahteval tantijeme, se nam zdi popolnoma logično in pravično. Obžalujemo zato, da se je napadlo g. Govekarja v c. „Edinosti" dne 21. jan. t. 1. Prepričane smo da javno napadenje oseb stvari nič ne koristi, pač pa Škoduje.
Za odbor:
Maia Orem, Karla Ponlkvar,
blagajničarka. predsednica.
Zahvala.
Ob prilki bo žičnice L in II mest. slov otr. vrtca, blagovolil je slavni občinski svet podariti znatno vsoto 600 K v napravo oblačil revnim otrokom, poleg tega izročili so Se naslednje dame in gospodje podpisanima sledeče zneske: Premi-lostni dr. A. B. Jeglič, g. županja M. Hribar-jeva g. prof. J. Gnjezda, g. Iv. Knez, veletržec, k 10 K; g. M Dolenčeva, g, M. Terček, g. L. Pire, k 6 K; g. V. dr. Šlajmarjeva, veleč. g. župnik Verhovnik k B K; g. J. Velkavrh, g. J Malljr, g. A. Skaberne", gdč. A. Gnjezda a 4 K; g. župnik M. MalenSek 3 K; g. S. Lah, g. dr. L PoSar, g. M. Cerne", g. L. dr. Hudnikova k 2 K. Slavna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, in sicer trnovsko-Bentjakobska in SenklavSko-frančiSkanska nabrala med odbornicami 47 K, Bentpeterska podružnica 26 K.
Slavnemu občinskemu svetu, kakor vsem-tu navedenim dobrotnikom, poleg tega tudi Se čč. učit. zboru mest. slov. 8razrednice, osobito njega voditeljici, zahvaljujeta se v imenu obdaro vanih otrok za požrtvovalnost in trud
Zofija C« rum, Marija Jer lita,
voditeljici 1. in II. mest. slov. otr. vrtca. V Ljubljani, meseca januvarja 1902.
Odprto pismo")
gg. Jakobu Mesar, Janezu Legat, Lo-rencu Balon, Jakobu Vovk, Janezu Pšenica st in Jožefu Vovk, vsi posestniki v Jesenicah, Jožefu Pikonu, posestniku v Dobravi in Antonu Kržišniku, posestniku v Žerovnici.
Že v St. 48. .Slovenskega Lista" z dne 23. novembra p. 1. očitali so mi nekateri „domači prijatelji" — seveda ne da bi imenovali svojih imen! — da sem podjetnike železni&ke zgradbe napačno informiral, da si domačini ne upajo prevzeti vožnje ali nimajo zadosti vpreine živine za imenovano podjetje in da sem tako domačine lahkomilljeno oškodoval, ne da bi se bil preje ž njimi posvetoval.
Ker je bila ta trditev grda neresnica, sem se bil nemudoma podal v uredništvo .Slovenskega Lista" v svrho, da bi provzročil primerno pojasnilo zadeve, a ker urednika nisem dobil ter mi potem tudi na dvakratno pismo ni dal odgovora, se je to pojasnilo brez moje krivde zakasnelo.
Dne 9. t. m. pa sem prejel od Vas pismo, oziroma izjavo, v kateri priznavate, da ste prouzročili dotično krivično obdolženje v „Sloven-skem Listu" Vi, ter isto, četudi bolj previđao, Se ponavljate.
Sedaj vsaj vem, s kom imam opravka, in zategadelj bodi Vam sledeče javno pojasnilo:
Koncem avgusta meseca p. 1. sklenil sem s tvrdko Gross & Comp. kot podjetnikom zgradbe predora na HruSici pogodbo, s katero sem prevzel prevažanje blaga z Jeseniškega kolodvora do predora Ker ste me Vi, g. Lorenc Balon, že preje prosili, naj Vam, ako mogoče, to vožnjo preskr-bim, sem Vam. sklenivSi pogodbo, takoj ponudil odstop vožnje pod jako ugodnimi pogoji. Vi ste ponudbo ustno tudi sprejeli, a priBedSi domov, sem Se dobil VaSo pismeno odpoved, CeS, da ste si premislili. Nato ponudil sem vožnjo drugim domačinom, t. j. gg. Janezu Legat, Jakobu Fer-jan in Viktorju Plahutar, ki pa tudi niso hoteli ali se niso upali prevzeti, akoravno sem g. Jakoba Ferjana končno prosil Se, naj stopi vsaj v družbo z menoj, ker jaz sam nimam dovolj Časa za nadzorovanje voznikov itd.
Ie tega blagovolite razvi deti, kako krivična je Vala trditev, da se z domačini nisem posvetoval.
Med tem časom pa me je zastopnik tvrdke Gross & Comp., g. nadinžener Muller, opozoril, da bo treba, ker je stvar postala silna, najbrže avoziti na dan tudi do 30—40 vagonov mesto 6—10, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Ko sem mu jaz ugovarjal, da take vožnje ne bom zmogel, pa mi je ponudil, naj privolim, da mi bo v sik pomagal galiaki veani podjetnik t vri k«, katataga Je bila zadaja itak Sa preje naroČila za druge vofcje in sicer na da bi bil Jaz 0 tem vprašan po komurkoli. Pripomnim, da je dotični galiski Žid 2e 27 let v svezi ■ tvrdko Gross & Comp. in da je prevaZeval za to tvrdko blago tudi pri zgradbi dolenjske železnice. 0 tem se lahko prepričate pri imenovani tvrdki, oziroma njenih uslužbencih. Jaz sem torej na tem, da je prišel ta tujec tudi k nam, popolnoma nedolžen ter bi tega nikdar ne bil mogel zabraniti. Uvidevži, da sam vožnje ne bom zmogel, zlasti ker sem bil pri domačinih, kakor zgoraj povedano, brezuspešno iskal pomoči, sem pa v resnici privolil v zgoraj navedeno zahtevo g nadinženerja Mullerja.
Komaj pa sem bil z vožnjo pričel, jeli se domaČi vozniki, katere sem bil najel, z menoj tako postopati, da sem imel en sam dan blizu 34 forintoT izgube. Nalagali so namreč veliko manj, nego so bili obvezani in tudi sicer so me na vse načine pritiskali, čeS: le dajmo ga, saj se mora držati pogodbe, nam pa plačati, kolikor zahtevamo. Vi, g. Jožef Pikon, se boste gotovo Se spominjali, da sem Vas moral tačas zaradi nedostatne izpolnitve Vale prevzete dolžnosti kot voznika, kratkomalo odsloviti od dela.
Pod takimi razmerami ni čuda, da sem vzkipel ter se nad malomarnimi vozniki jezil: »tako postopate z domačinom; le poCakajte, ko pride žid, bo pa drugače, mu boste Se radi ceneje vozili, ta se vam pa ne bo dal, kakor jaz i. t d.
Vožnjo pa sem bil prisiljen, ker vzpričo temu postopanju domačinov nisem hotel Se večje Škode trpeti, oddati pod same neugodnimi pogoji gg. Lorencu Balohu in Jakobu Ferjanu.
In sedaj se označene moje besede, izpre-govorjene v opravičeni ogorčenosti, na ta zloben način zlorablja, da se meni očita Bkodovanje domačinov.
To pač ni krščansko, kar Vam mora potrditi tudi g. kaplan Škrjanc! Saj Vam je vendar znano, da sem jaz sam celo po vaseh poSiljal iskat domačih voznikov in to Matijo Čopa iz PlavBkega Rovta, ki jih je v resnici le na Planini, na PlavSkem R ivtu in v Prihodih dobil 50.
Na podlagi predstojećega pojasnila torej z vso odločnostjo in kot popolno laž odklanjam očitanje, da bi bil kogarkoli informiral, da domačini nečejo ali ie ne upajo prevseti vožnje, in ako mi ne vernjete, blagovolite ponoviti to očitanje na tak način, da bo dana prilika, pred aodiSčem dokazati resnico!
V Jesenicah, dne 21. januvarja 1902.
Alojzij Schrey,
(214) posestnik
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno ls tsHftSi kolikor določa sakon
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 60. Dr. pr. 1169.
V nedeljo, 26. januvarja 1902.
Drugič:
Devica Orleanska.
Romantična tragedija. Spisal Fr. pl. S^hiller. Pre. vedel  Etbin  Kristan.   Režiser Anton Verovšek-
I MijMi m *bn tki. mi. — UM* d 1 ,1 in. - Imt «b 19. Si
Prihodnja predatava bo v torek, 28 januvarja. R i g o 1 e 11 o.
Meteorologično poročilo.
TiafM ul m.tj.m iti a m. Sr.dnji tračni tlak 73G-0 mm.
i •-»	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	st> a 2	Vetrovi	Nebo	S-S3 mm o —J K
24	9. zvečer	738 0	3-9	ar. jzahod	oblačno	1
25.	7. zjutraj	730 7	— 50	si. jzahod	oblačno	o
»	2. popol.	726 6	89	ar. jzahod	sk. oblač.	
Srednja vCerajSnja temperatura 2 6", nor male: —21*.
Dunajska borza
dne" 25. januvarja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 100 60
Skupni državni dolg v srebru .... 100*45
Avstrijska zlata renta....... 120 50
Avstrijska kronska renta 4'/»  .... 77 70
Ogrska zlata renta 4*/........ 119'75
Ogrska kronska renta 4*/,..... 96 35
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1615"—
Kreditne delnice......... 652 —
London Tista.......... 259 25
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 15
20 mark   .   .   ;......... 23 44
»0 frankov........... 1902
Italijanski bankovci........ 9 i 25
C kr. cekini............ 1131
Zahvala.
Povodom prebritke izgube mojega ljubega soproga, gospoda
Dragotina Jesenko
uradnika banke „Slavlje"
izkazali so mi osobito visokospoStovani gospod župan Ivan Hribar kot ravnatelj banke „Slavije" in prečastiti gospod župnik I. Vrhovnik potem vele-cenjene in spoštovane rodbine Trtnik-Petrovčič ter Špeil, kakor tudi gg. uradniki banke „Slavije" in drugi dobrotniki toliko dejanskega srčnega sočutja, da mi je prijetna dolžnost, tem potom izrekati jim za veleduSno pomoč in časteče spremstvo dragega ranjcega kar najiskrenejSo zahvalo. Istotako srčno se zahvaljujem Se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo, čč. gg. pevcem za ganljivo petje ter za položitev krasnih vencev po g. županu in gg. uradnikih banke .Slavije" na krsto preminulega.
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, žalostno vest, da je na5 preljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat in zet, gospod
Janez Albreht
trgovec In posestnik v Hotedrilci
danes 23. t. m. v 56. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo ljubljenega ranjcega se bode prepeljalo iz ljubljanske bolnišnice in pokopalo v nedeljo dne 26. t. m. ob 3 uri popoludne v Hotedršici.
Maše zadužnice se bodo brale ▼ domači farni cerkvi. (237j
Hotedr&ica, dne 23. januvarja 1902-
Antonija Albreht soproga. — Ivan, Antonija in France otroci.
atkallćf** kislina
kateri je kot zdraviln vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—1)
Najboljša dijeteticna in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih speče-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Gesclniftszahl Firm. 2/2. E-nz.n—1&6 1
Klnjcrtraeen nurde in tla« Hejrl-ister f tir E .1 nzel fi i-«jj«bi :
Sitz der Firma: Gnrjanr. Firmawortlaut: Filip Mnarer. Betriebsgegenstand: Dainpfmig-epaeh-t u ii ur*
Inhaber (I): Filip * In ver.
Datum der Eintragung: 23. Janner 1902. K. k. Kreis- als Handelsgericht im Rudolfavrert Abtheilung I, am 22. Janner 1902.
Vpisalo se je v register za tvrdke posameznih trgovcev: Sedež tvrdke: Gorjanc. Ime tvrdke: Filip Singer. S čim se peča: Najemnik parne žage. Lastnik: Filip Singer. Kedaj se je vpisala: 23. januvarja 1902. C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, odd. L, dne 22. januvarja 1902. (216)
Iflfldo 300 goldinarjev na mesec
lil Iahko zaslužijo osobe vsacega stanu v 1 I vseh krajih gotovo in poSteno brez ka-g pitala in rizike s prodajo zakonito do-
voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg ČJsterrelcher, VIII., Deutsohe gasse 8, Budapest. (*09—1)
Stanovanje
za maj   z  2. ali  3. sobami  išče stranka brez otrok. Ponudbe pod ,,J. K." poste restante
Ljubljana. (230—1)
Jačkov lek"
izborna pijača zoper „mačka" je dobiti pri
Gustavu Fischerju
izdelovalcu soda-vode. (233—1)
Delavci
se sprejmejo v podpisani tovarni. Prednost imajo taki. ki so se učili kakega rokodelstva. Nekaj znanja nemščine kakor tudi pisanja in branja je
potrebno.
Začetna plača K 860, ki pa se zviaa samostojno porabnim delavcem v 8.—10. tednih na 9 K.
..UNION"
del. dražba za kemično industrijo, Reka (Fmme).
"CTrsi.ca.iic AoTT-olJana (222)
posredovalnica stanovanj in služe!)
Generalna prodaja
Gospodske ulice fit. 6
id^ei na|not
zakonakl par za Opatijo (žena mora biti dobra kuharica, mož pa poetrežnik), dobreca koeljaža in služabnika na Koroško 15 do 20 gld. plače in vse prosto, oskrbnico perila za hotel, 4—5 gosposkih knharle, vre meščanskih kuharic, dekle w.a vsa opravila, *—3 vzgojiteljice (znanje ročnih del je pogojno tudi začetnice, na Ogrsko itd. itd., blagajni carico za ljubljansko trgovino, S prodajalki na deželo; natančneje v pisarni, potnina tukaj.
izdelkov neke tuzemake tovarne za konjak I. vrst«, se za celo kranjsko odda.
Le taki reflektanti, ki morejo spečavanje sami in na svoj račun prevzeti, naj se oglaee s svojimi ponudbami, v kojih so navedene referenc«, pod šifro: Onluu tt.tnd na anončno ekspedicijo M. Dukes naal. Dunaj I./t. (228)
Opr. It. firm 15. Firm p. t I. 167/1.
Prenembe In dodatki k že vpisanim firmam posameznih trgovcev i
Ii|nbl|ana, Mestni trg It. 29.
V. atol I mami, trgovina s steklenim in porcelanastim blagom.
Izstopil dosedanji imetnik FranKolImann.
\ Mtopll sedanji imetnik Robert Kollmann.
Izbrisala se je prokura, podeljena Vir-giniji Kollmann. (207)
Ljubljana, dne 21. januvarja 1902.
898. kr. mtrtjtks       (iržtfM žttoflte*.
Izvid iz važnega reda
vebavea od dat 1. oktobra ItNtt. Uta. Odhod li LJBBlJane laž. kol. Frtga 6»z Trbii, Ob IS. ari 24 m po sedi osobai vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfer.te, Inomost, Meaakovo, Ljabno, čez Selžtha) v Anssee Solnogrud, 6ea K le n-Reifiru^ v Steyr, v Lino na Dauaj via Anstestea. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osebni vU,-. v Trbiž, Pentabel, Beljak. Celovec, Franzensfesta, Ljubno, Doaaj, čez Salzthttl v Solnograd, Isoaaost, &ez Amstetten m* Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-Ubel, Beljak Colove«, Ljabno, Selatbal, Dunaj. — Ob 8. ari 56 m popoldne eaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celevse, Franzensfeate, laonost, Monakovo, Ljabno, čez JSelstfaal v Selnegrad, Lon«-8artt«ia, Zeli ob jezeru, Inontost, Bregene, Gnrik, Osne v o, Pariz, 602 Klein-Beifliag v 8teyr, Line, Badejevioa, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via ▲matottea. — Ob ld. ari sveder osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. ifrst-Monakovo direktni vezevi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osebni vlaki: Ob 7. ari 17 m sjntraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano jaž. kol. Proga ls Trbiža. Ob S. ari 25 m zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, CaloTca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 1. ari 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lb' m dopoludno osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vesovi I. in II. razreda), Badejevio, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curi ha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osebni vlak m Dunaja, Ljnbna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob a. ari in 44 m sjatraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane dr*, kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari £5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in prazuikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika
MeSaai vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 as dopoladne, ob 6. ari 10 m svečer in ob 9 ari 55 a< zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
vabilo
k
seemu vee
kateri se bode vršil
v nedeljo 26. Januvarja 1902
T gostilni „pri Majaronćku"
v Vodmatu, Stara pot 1.
Postrežba točna. — Vina izvrstna. Vstop prost. Godb« na lok.
K obilni udeležbi vabi (231)
Jernej Jelenič, gostilničar.
Dobro ohranjeno
moško kolo
proda se pod jako ugodnimi pogoji.
Kje? pove upravnistvo »Slovenskega Naroda.« (221)
Blagajnicarica
dostojna gospodična iz dobre hiše, zanesljiva računarica, previdna v trgovini, SO sprejme sredi meseca februvarja v neki tukajšnji manufakturni trgovini.
Ponudbe s fotografijo sprejme upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod: ,,blagajnicarica 15. 2." (239)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo nalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemaluiea za jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajcmalnica ea mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor.
4t komadov skupaj samo ajid. 6a6o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
■mlagslgaaai 1 aleparlJI
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekraino
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljae gospodarstvo.
Dobiva se edino le t (211—1)
A. HIRSniBFRCs-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji ll„ Rembrandtstr. 19-M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošljo. Čistilni prašek za njo lO Ur.
PriBtno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Isvlreek ix pohvalnlli plsiai.
Bil sem s poSiljatvljo krasne garniture jako
zadovoljen. Ljubljana OUm Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. peapolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Toaaž Rožaae, dekan v Maribora.
Ker je V asa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Št. 3174.
Razglas.
V ponedeljek.^ dne 3. februvarja letos popoludne ob 3. uri vršila se bode v tovornem skladišcu Južne železnice
prostovoljna javna dražba
2 vagonov koruze, katera se bode prodala za vsako ceno.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 23 januvarija 1902.
(224)
Spretna prodajalka
»i želi službo premeniti. i«
Ponudbe naj se pošiljajo pod „1. H. št. 159" na upravnistvo »Slov. Nar.« 217-1
Učenca
vsprejme takoj za urarsko obrt
MatGVŽ Stornon.
urar v Idriji. (197—3) VhhU dan sicže ln fine
pustne krape
priporoča slaSčičarnica   (2872 - 6)
2Iir"biscli-a Ijana, Kongresni trg.
Iščem za svojo ielezninsko obrt starejšega in sposobnega, specijalno v že-lezninski stroki izvedenega
prvega pomočnika
ki je eventualno tudi vešč jednostavnega knjigovodstva, kakor tudi korespondence.
Ponudbe pod naslovom: J. Jellenc Karlovac. (183-3)
ama
blagajnik aii magaciner
išče službe bivši trgovec, vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino.
Cenjene ponudbe dopošljejo naj se pod ||F." upravništvu tega lista, katero daje tudi daljno pojasnilo. (133—7j
Dobro ohranjena
salonska garnitura
1 elegantno ogledalo na stojala, omarico za  kozarce,  3 štelaže   za  steklenino je
ceno na prodaj. (132) Več pove upravnistvo »Slov. Nar.«
11
v kakem prometnem kraju se želi vzeti v najem ali pa kupiti. (218- 1)
Ponudbe pod: „J. R." posle restante, Radeče pri Z-danem mostu.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstaa s Rainrra trs«. P« ara carjev trg-.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrsta.
Fotoplsstlono potovanjs po oslom svetu
v polni istini. V soboto, 25. januMairjm (zadnja predstava)  velezanimive serije
Moskva
hI a viio*H pri kronanji ln prizori m (Lliotlnskega polja.
V nedeljo, dne 26. jmnuvmrim
Zanimivo potovanje skozi Draždane z njegovo slikovito okolico.
Ti naraTni posnetki bo edini svoje vrste in na
pravljeni nalaSč za mejnarodno panoramo. Otrorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od S. ure ajutraj do S. ure Eveeer. (109) Vstopnina za odrasle SO h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO k.
Prodaja na drobno In debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši fapone
priporočam
J. S. Benedikt'
Ljubljana, Stari trg, tik moje lavne prodajalne na voglu.
B9BES
za;
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovoatl v Žepnih in atenskih urah so vedno V zalogi.
Popravila se Izvršujejo najtočneje. ggSBi a^ataaVaaVaVaVaVj
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
••Luč v žepu!"
+ +      + + * + + + + + + + + + + + + + + +
Pri nakupovanju
suknenoga in manufakturnoga blaga
ss opozarja ns tvrdko
=1
aisssaai
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
♦
♦
dfTTTVTVTS ************* W*?*S**i
592312
Fotograf«!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
I
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
Ž; i in M. Pakič
I_0"ui."fc>13axi a.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
Služba spretnega (213-2)
812 IMll
se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru.
Ponudbe s spričevali naj se pošljejo načelništvu savinjske posojilnice v Žalcu.
Skladiščar
(magaciner)
vsprejme se takoj pod ugodnimi po-pogoji za večjo trgovino z žitom in pridelki.
Ponudbe pod J. M. na upravnistvo „Slov. Naroda". (200—2)
Ljudevit Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — nuatro-(96) vani ocniki tastonj. (3)
Najboljše črnilo sveta.
• - ^ . -
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala Ramo
FernoleBftt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsod).
C. kr. vOSk priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarnlfika zaloica:    (103 — 3)
Dunaj, I., Schulersirasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
9*W St. Fernolendt. ?m
f Josip Reich
4 likanje sukna, barvanja in t i kemična spiralnica na par £
3 Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 ^
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k dela. f
Postrežba točna.
— Oene nizke. F ^ 'v "*s»"v v W *er
Ljubljana, Židovske ulic*- štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
jiiiitiiBimmm finvvnnvm
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 28
ar, trgovec z zlatnine in  irebrnlaa In a vnemi optlenlnal predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. !•»©. Srebrna cilinder rem. ura od gld *•—. Ceniki zastonj ia franko.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-4)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko:
EaKa-aiu Ro|nlk IJublJana, Pred skotijo mi. 99.
{Avgust Repič, sodar
t LJubljana, Kollzejake ulioe itev. 16
" ("V Tiaovt zao.) 4
T izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
J IfsST sode TSsfl
k po najnižjih eenah.
£ Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
»
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štodilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z zolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. V nanj a naročila se hitro izvr&o.
m*
Nova hiša
v Moravčah, tik cerkve, s prodajalno in lepim stanovanjem, se proda, ozir. da v najem.
Naslov se pove v upravništvu »Slov. Naroda«. (196—2)
Ndznamlo in priporočilo.
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo
poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem res strokovno urejena semenska trgovina, ki obsega nad 325 semenskih vrst, za katerih kaljivost in pristnost
jamčim.
Nadalje se dobe tudi
mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Posebno se pa priporočam za izdelovanje
šopkov in vencev
svežih in suhih, s trakovi in napisi, in vse v mojo stroko spadajoče predmete ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilo obiskovanje se priporoča z odličnim spoštovanjem
(192-2) Alojzij Korsika.
Hustravan cenik za leto 1*02 dobi se brezplačno.
(571-46J
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehnanen-Apotheke, Frankfurt a. VI.
V najem se da
prodajalnica
z mlinom in vodno žago, obširnimi matjacini, kletjo in stanovanjem pri A. Ličanu v Ilirski Bistrici.
Letni promet znaša okoli 200.000 K, trgovina obstoji 32 let, je zelo razvita in dobro vpeljana.
Mlin služi izključno za lastno prodajo; odda se pa tudi brez mlina in žage; pogoji ugodni.
Oglasiti se je pri gospej Ivani Ličan v Ilirski Bistrici.      (208-i)
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnik ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenotllita stedllna oajnjlaiea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastop a se naravnost pošilja.        (923—39)
4£
X   Jf.   4. X
Naznanilo.
častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
novo urejeno brivsko in lasničarsko delavnico
v Domžalah
V hiši |f. Vi* rin«.
Ker sem več let kot brivski pomočnik delal po mnogih velikih mestih , sem si pridobil toliko znanja v svojem obrtu, da mi je moči slav. občinstvu postreči dobro, hitro in zado-volino. (227)
Lasničareka dela izvršujem dobro, hitro in po nizki ceni. Z najodličnejšim spoštovanjem
Jranc Jcrk
brivec in lasuljar v Domžalah
>i>< >t<< *+A »M *$< i
.'» *'•
T   T   T   T t
GF^AND PRIX
PARIŠ ^ 1900 S
CHOCOLAT >
SUCHARD
CACAO
LE COUTER C EST
L'/\DOpTER
Trgovski pomočnik
vešč v špecerijski in železninski trgovini želi vstopiti stalno v večjo trgovino v kakem večjem trgu. (185—3) Ponudbe na upravnistvo »SI. Nar.«.
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
pekarna in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Ljubljana, Stari trg 21. .m)
Vabilo
rednemu otau zboru
„Narodne hranilnice in posojilnice v Radečah
reglstrovane zadruga z neomejeno zavezo"
ki bode
na svečnico, dne 2. februvarja
v gostilni Franc Podlogarja v Radečah
(po domače pri Pečelinu).
Dnevni red:
1. ) Nagovor.
2. ) Poročilo načelstva.
3. ) Poročilo pregledovalnega odseka.
4. ) Razni nasveti in predlogi.
Ako ne bi bilo dne 2. februvarja 1902 postavno zadostno število zadružnikov, vršil se bo eno uro pozneje drugi občni zbor brez vsakega druzega naznanila.
Pristop k občnemu zboru imajo tudi neudje in se pričakuje mnogobrojne udeležbe. Vsak član, vlagatelj in porok dobi tiskano letno poročilo in bilanco.
Radeče, dne 17. januvarja 1902.
(212) Načelstvo.
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
(234413)   Kaiserjevi b
prsni bonboni.
rt"T I rt     notamko overovljenih / l/l M  spričeval Janiri za zotov I   ■ U  vn|ieti   pri  kasilju, hrlpa-uihiI. katarju in zasllzenju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkdczvju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlć.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega i      društva železniških uradnikov
Iš.Ljubljana, SvtPetra cesta 16 l
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 4 jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po  meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Blaž Jesenko
laj ubijana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
_     y»«» na |nl£ |lh cenah, j
Ivan tal
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
NI val nI h troj I po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra-vila izvršuje dobro In eeno. ■ar* Vnanja naročila se točno izvrše". "Sjaj
^esBBavaavaaTarassmaaVBBavsanaii^
0 MODERCE natančno po životni meri
l\za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fazoni ™@   i?   ®   S@   <št   priporoma   ® ®   <|$ ®
UCaVIDII/ I/C KI n A v Ljubljani, Glavni trg
ntlinllV IVLIiUrl  a m štev. 17. ® &
•Skladišč« za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, s s s a s klobuke za dama, tkana In kratka roba na debelo In drobno, a a a a s
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva C6Sta Št. 6.
Delavnica: Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah za akad. slikarje.
Zal o a~a   ooploev   za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanja
sobnih tal pod imenom „Jtapldol". Priporočava se tudi si. občinstva s« vse v najino atroko spadajoče delo v mesta in na deieli kot priznano reelno in fino po naj nitjih eenah.
a
i »
i
a
a
i
»
a •
a
a
a
Šotna stelja in moka.
Desinfekčno sredstvo prve vrste, ki vsesa v se desetkrat več gnojnice, kakor samo tehta, amonijak zadržuje, ne pospešuje uničevalcev salpetra (solitra), zato tudi ne napravija plesnobe, najboljša stelja za konjušnice, za hleve goveje živine in kurnike, vmesna polnitev za amerikanske ledenice, posipalo za stranišča in klosete, da se smrad odstrani, najboljše gnojilo za vinograde priporoča iz svoje tovarne v Babni gorici, železniška postaja Škofclca na dolenjski železnici: (175-3)
Ljubljanska delniška družba za šotno industrijo
ravnateljstvo na Dunaju I., Oppotzerpsse 4.
ki so dobro vpeljani pri malih o t» rt ni Iti It  In Itmetovalelh, dobijo povoljni zaslužek, s prodajo brezkonkuren^no «5««mmla, Asrni trn motorjev za paro, plin, gazolin, bencin, petrolej. — Prijazne ponudbe pod „L»hnend £9149" sprejema posredovalno M. Uuu.es -%arlil'., UunaJ. (164—2)
Gledatiščne *j
ovratnike
s svilenim podšivom v vseh barvah, kakor tudi ravno došlo najnovejšo konfekcijo za spomlad priporoča za jako nizke tovarniške cene
»Angleško skladišče oblek44
Ljubljana, vogal sv. petra in ftesljeve ceste 3.
Velika zaloga elegantni salonskih oblek, frakov
in smokingov.
Za obilen obisk prosi z velespoštovanjem (225-i)
Oroslav Bernato^ić,
prave ruske
aaloše
1R   *z ^*9C1 znaml(0 zvez()a
-L O O O. se dobijo po nizki ceni
Varstvena znamka.    n» drbrlo Iti drobno
samo pri:
Ant. Krisper-ju in Vaso
ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-
telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger.
15)
-y v LjuDijani
filedeCih tvrdkah . (2486
Litija: Lebinger & Bergmann.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo.
Hovomesto: J. Medved, M. Barboric.
Postojina: D. Dolničar.
Radovljica: Leopold FUrsager, Friderik Homann, Oton Homann.
Škofja Loka: J. N. Koceli.
K sezoni
K sezoni
E N
priporoCam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške 96
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroenosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (105—4)
Fran SevČik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
gJi   Pozor! Pozor!
tw# prijatelj, aH si šel mimo „jttačka"?
0 hiši poprejšnjega urad. kons. društva na Jrancovem nabrežju toči vina:
Istrljanec črni in beli
Cviček...... .
■Bizeljsko vino .... Rebula   • •
•   •   • •
liter 2S kr.
39 „
4© „
55
55 55
Oglasi se. fko ti vino ne ugaja, dobiš ga zastonj.
Čez ulico pri litru 2 kr. ceneje.
ar Obrtno naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da
ttožarsko in bicikljiško obrt
ranjcega soproga Josipa Kolarja pod tem naslovom ter pod vodstvom spretnega delovodje nadaljujem.
Prosim slavno občinstvo, da tudi meni enako zaupanje blagohotno izkazuje. Objednem obveščam vsakogar na svojo bogato zalogo bicikljev ter bici-kljiških potrebščin in  nožarskih izdelkov.   Sprejemam tudi   vsakršna popravila, dalje  pobakrenje in poniklanje  z električno silo  ter izvršujem ista najceneje in s točno postrežbo.
Josip Kolar-jeva vdova
1
Z odličnim spoštovanjem
(2lf>-l)
Alojzija Kolar.
za ptesne
Najnovejše blago jS/
sne veselice iz svile, volne in tančice (batista) %0&r\
priporoča za jako nizke cene
9 I. Cjrebelnirt
Stolni trg 1. — tjubljana. — Špitalske ulice 2.
(D Ozorci za zunaj franko. Q (B0_6)
3(ot posebno izbrane toalete so v zalogi pariški in dunajski vzorci in se posamezno blago na zahtevan je tu naroči.
Od 20. do 31. januvar ja 1902
se bodo radi pozne sezone prodajali
55
zimskega blaga
in sicer:
ostanki blaga za gospode   .   .   od 60 kr. naprej ostanki blaga za dame   ...    „ 18 ostanki modnih barhentov  . „ 16
hlaeevina v ostankih, (dvojno Široka)    „ 38
in se več sto ostankov drugega blaga
^ čuda rxi*5l*:o  cenoa #
Mej temi ostanki je najfinejše volneno, bombaževo in svileno blago.
Prodaja ostankov
traja samo do 31. januvarja, in naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. q»-5)
Konrad Schumi
tvrdka modnega blaga
„?ri novi tovarni"
Ljubljana, Prešernove ulice št. 1.1
26
Največje važnosti za vsako rodbino.
zabelo
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = .11 al o kaplji« zailuMra. =
Stekleničice od 50 h naprej.
j 11111111111111111111.......111111 < 111111111111 ■ > •.....
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggijevo jnhe v tibletah omogočijo hitro lanio z vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-H 19 različnih vrst. S*-
* Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
1 Consontiiić-tobolee za 2 porciji najfinejše krepke juhe 20 h. 1 Boullloii-tonolre za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
OLJSA SVOJE VRSTE.
Poskušnja prepriča bolje« nego vsaka, reklama.
ijg?   Dobiva se v vseli kolonijalnih, delikatesnih In drofcerljskih *r«-o%ln»Ii.
(102—2)
saVsal
Slavnemu tukajSiije-mu in potujočemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem prevzel v Crrajžarjevem Iio««*5u na Dunajski cesti št. 32 v Ljubljani
'■'■...-■iS.-.-
13
restavracijo
v kateri postrezam cenjenim gostom z najbolje pripravljenimi gcrkimi in mrzlimi jedrni in z najboljšimi pijačami.
Točil bodem le najizbornejša pr.stna, domača dolenjska, štajerska (bizeljska) in istrska bela, rudeča in črna vina, Reinirgshaus-ovo marčno pivo itd. itd.
V hotelu dobiti je vsak čas na novo in lepo popravljene sobe, katere so si. potujočemu občinstvu zelo prikladne, ker stoji hotel ob dunajski cesti prav blizu kolodvora južne železnice. — Drage volje sprejemam tudi mesečne naročnike na kosilo in večerjo in zago-tovljaje vsikdar točno postrežbo in najnižje cene, ee uljudno priporočam za prav mnogobrojni obisk in beležim z odliČDim spoštovanjem
(123-3)
iuan Pešec.
jnovejse vrste.
Namizna oprava (Besteck), svečniki itd.
Veliki novi ceniki s koledarjem gratis in franko.
Uijudno vabim in se priporočam (114 - 5)
_ -v.'
Fran C^i^den
urar, trgovina z zlatnino, srebrnino, šivalnimi stro^ in bicikiji %r lLi?tjLbt]lan!, Mesini trs št. 25*
-m
-»s
-ŠsW
1*1
Stanje hranilnih vlog:
5 milijonov krop.
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron.
B
no
mi trgu
zraven roiovža
spreema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure do-
poludne in jih obrestuj.) po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta li kapitalu. Rentni davek od vložuih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila
1 lagateliem
varnost vlog jamči poleg lastnega reserv-nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog* popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar nialo-ietnili otrok in varovancev.
JEŽgr Denarno vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr, poštne hranilnic?. Poslno-hraniinične sprejemnice se dobivajo brezplačno. (13- 4.)
Ig-Ssr
"M
m i
•j*V
Bi
i!
Slav. p. n. občinstvu uljudno naznanjam prevzetje stare, 6lavnoznane
gostilne „pri Avstrijskem cesarju"
Sv. Petra cesta št. 5 v Lijubljani
kjer bodem točil izborna dolenjska, istrska bela in črna vina ter izvrstno Steinfeldsko marčno pivo bratov Reininghaus.
Znana dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili je vedno na razpolago.
Vsak petek okusno pripravljene sveže morske ribe. *«♦ Zakurjeno kegljišče oddati je še za nekatere dni.
Čedno opremljene in cenene sobe se slav. potujočemu občinstvu priporočajo.
Za dobro, ceno in točno postrežbo se jamči.
Za mnogobrojni obisk se priporoča spoštovanjem • (166—2) U.   I OSTI.
ristno vino
zastonj
htevati nikdo, a po čudovito nizkih cenah dobi bna, dotira vina
Cenkarjž v Gradišči\
sakomur, da se prepriča in poskusi. Cene so te-le
ovo nov
staro 11
anka
vermuti
11 11 11 11 11 11 11 11 11
32, 36,
48, JO, 64, 56, 80,
I'
me 10 litrov skupaj, dobi I liter
zastonj!
I Eiter 28, čez ulico 24 kr.
•4sf| Založena 1847."j^
•4fej| Založena 1847~|^-
Tovarna pohištva
m?
k >S\ 7^. m, r^. m
f I f f f f f I f f:
v Ljubljani 3
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan st. 8-10
priporoča po najnižji ceni: [g: oprave  za Spalne  SODC,   oprave  za jedilne
te sobe, oprave za salone, žimnate mo- \ [§] droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
■ A
! - a g
■ : B I
nmnjrjT
i
fjii
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
sieklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
po najnižjih cenah. 3
"W Sjjutoljanl.
Lastnik M. MardetSCtllager, lekarnar in kemik
priporoča:
-s" s S 2 , gf« S^-g-^S
""^      ci -5 ' S» • 232 S -i   o   -o v S B 4s
8 —
a;
s s *a -rt -S «
^    ^ 3 .S SV, rs c: -o ^ e« c
s s ©
o
rt
t • o)
«« S S< -r5
e e-S S ^ g e ^     *" >
B e oj S<
* v ~ c *f 2 7?2l (D •— "> ji ~ on
g 2 >
H C rt
ftH S^^og UH o> P-S*N C/2J»t>
||
♦ I
5 i
Stari trg štev. 21.
Pekar ij a in slaščičarna lis
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štev. 32.
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
LjuDljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah B»a-primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag. je mano dobro in se prodaja po tnvariilHklli cenah.
Sukneni ostanki
raaUčnih vrsi za polovico cene.
Vzorca pošilja na zahtevanje poštnine prosto.