ili ttmnn.
i umu, t sna, o. mm isu.
xuv. leto.
•Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavlja v uprsvništvu prejemae:
celo leto......K 24—    ,   celo leto......K 22*—
pol leta........12*—        pol leta ....... 11 —
četrt leta........6—    |    četrt leta........ 5*50
oa mesec.......                           2*—        na mesec. .....• 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. C radništvo i Enailova ulica it i, (v pritličju levo), telefon it 34.
Iflserati veljajo: petercstopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Prt večjih insercijah po dogovora. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Potameui ftevUka Tnlfn t% Ftnarjev« -
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne Narodna tiskarna telefon it te.
•Slovenski Narod- velja po pošti: ta Avstro-Ogrsko:                                 ta Nemčijo: cthhto.......K 25--     cdo leto ......
pol Jeta........13-
četrt leta........650
na mesec.
2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr—I
Vprašanjem glede biseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Caravniatvo: Rnailova ulica it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefeišt • 5
Pri včerajšnji nadomestni deželnozborski volitvi ste na sijajen način dokumentirali pred vsem svetom, da je cvet in pretežna večina ljubljanskega prebivalstva v taboru narodno-napredne stranke.
Obenem ste dokazali, da se ne strašite nobenega terorizma in nobene grožnje, ako se gre za to, da je treba odkrito izpovedati svoje prepričanje ter mu dati javnega izraza pri volitvah.
Visoko ceneč vašo zavednost in vašo neomahljivo, nobenih žrtev se ne boječo zvestobo do stranke, izrekamo vam svojo iskreno
zahvalo na junaškem vašem nastopu  pri včerajšnji volitvi z željo in
nado, da bi v neutrudnem delu, v neomahljivi zvestobi in požrtvovalnosti do stranke vstrajali vse dotlej, dokler ne izvojujemo popolne zmage onim načelom in idejem, ki jih je napisala na svoj prapor narodno-napredna stranka.
V Ljubljani, dne 17. maja 1911.
Izvrševalnl odbor n^rodsio-napreilne sfraake.
Zmaga y LhMlonL
Pri včerajšnji deželnozborski volitvi v Ljubljani je bil z impozantno večino izvoljen narodno-napredni A-andidat prof. Reisner. Skoro 800 glasov je dobil več kakor njegov klerikalni protikandidat in zmagal je takoj v prvi volitvi, dasi so klerikalci in Nemci in vlada trdno mislili, da pride vsaj do ožje volitve.
Klerikalci so napeli vse sile, da bi iztrgali narodno-napredni stranki ta mandat, kajti vedeli so, da je izid včerajšnje volitve največjega pomena za prihodnje državnozborske volitve. Vse kar je v človeških močeh, so klerikalci storili, da bi se polastili tega mandata. Poiskali so kandidata, ki je gotovo najboljši, kar jih morejo klerikalci v Ljubljani dobiti, agitirali so kakor obsedeni in naposled -ta dr. Šusteršič in dr. Krek v nede/-ljo metala še najhujše bombe, da bi med ljubljanskimi volilci napravila zmešnjave in s svojim brutalnim, naravnost zločinskim terorizmom pro-vzročila med njimi strah in trepet.
Pa ni vse skupaj nič pomagalo! Brez posebne agitacije, brez ožje volitve je zmagal narodno-napredni kandidat!
To je uspeh vzorne, občudovanja vredne discipline narodno-naprodnih volilcev,   uspeh   idealne zavednosti,
zvestobe in neustrašenosti ljubljanskih volilcev.
Zo zgoraj smo rekli, da so klerikalci postavili za kandidata še naj-boljšega moža. ki ga imajo. Dr. Gre-gorič je znan po Ljubljani Vsak človek ga pozna in tudi med naprednja-ki ima mnogo osebnih prijateljev in zvez. Tudi je bil že večkrat občinski svetnik, je bil dolgo časa predsednik društva hišnih posestnikov in je, kakor se rad nonaša, »olajši! duhovske žepe« s teru, da je zgradil hotel »Union«. Nasproti njemu je kandidirala narodno-napredna stranka profesorja Reisnerja, ki še ni dosti znan v Ljubljani, ki še ni imel prilike pokazati Svojih zmožnosti in svoje deloljub-nosti in o katerem vedo le ožji krogi, da je delaven in jako talentiran mož.
A vzlie temu je bil profesor Reis-ner s sijajno večino izvoljen proti dr. Grepforieu. To je pač dokaz vzorne discipline in dokaz, da je pri jedru ljubljanskih volilcev prišla v poštev saino stranka in da sta osebi kandidatov stopili skoro popolnoma v ozadje. Gre-goričeva oseba je pridobila klerikalni stranki morda '200 glasov, nič vee. vsi drugi glasovi so bili oddani za stranke.
Izid volit ve je pokazal strankarske razmere v Ljubljani. Pri včerajšnji volitvi so volili ljubljanski davkoplačevalci, na volišče je torej prišlo jedro ljubljanskega prebivalstva,
tisti stalni element, ki daje vsaikemu mestu njegov pravi značaj, in ti volilci so pokazali, da stoje po ogromni večini v taboru narodno-napredne stranke. Ta stranka ima sarma več volilcev za sabo, kakor vse druge stranke skupaj. Narodno-napredna stranka dominira v Ljubljani in včerajšnja volitev je dokaz, da je ni moči, ki bi ji mogla podkopati njeno stališče.
Z radostjo in s ponosom gledamo na to krasno zmago. Dandanes se v mestih, koder nastopajo kar štiri stranke, le malokatera volilna borba izvrši brez ožje volitve. V Ljubljani pa je narodna in napredna stvar zmagala z elegantno lahkoto koj v prvi borbi, zmagala vsled discipline in zvestobe narodno-naprednih volilcev. _
Po obclnshi volitvi v
i]nM]mL
IV.
Papež Bonifacij VIII. je izrekel v buli: Unam sanetani z dne 18. novembra 1202: Na svetu sta dva meča, duhovski in posvetni meč! enega ] ima cerkev, drugega kralj; to slednje pa vedno z dovoljenjem papeža, ker potrebno je za večno zveličanje vsake kreature, da je podvržena papežu. Ego sum CaesarlEgo snm imperator! »Država je med lastniki zemlje, vojakom, uradnikom in duhovnikom na podlagi vzajemnosti sklenjena družba, ki ima smoter, da si osigura gospodstvo čez narod in dobro gospodarsko pozicijo na račun naroda.«
Tako lahko označimo državo v P^vropi tekom tisoč let do novejšega časa. Katoliški duhovnik pa je v katoliški Evropi ravnatelj te družbe. — »Tisoče let je verna čreda bila le objekt brez lastne volje za gospodujoče duhovniške oligarhije.« — »Kar ko postaja duhovnik papež, papež vladar, vladar človek, ki teži lako-men za gospostvom, to je vsa politična zgodovina držav. Kako nastaja iz vernikov čreda »izvoljenega boga«, kako nastaja iz božjega otroka vojak papeža, potem podanik monarha in nazadnje sredstvo in objekt go-spodujočega človeka, to je vsa politična zgodovina narodov. Kako se ti razvoji križajo, to je bilo vedno doslej to, kar zovemo politikovanje. In ker ose huje vsaka druga, stopnja razvoja vse prejšnje, oziroma je vsak nov razvoj čez stari razvoj položena plast, se vtisne v staro plast in isto
vase vzame, tedaj ni žalostno in ni čudno, da je ostala politika po smotrih in motivih vedno ista in zado-bivlja le po gospodarskih razmerah, v katerih politika deluje, različne barve. « — In: »Ce kje, živi najprej v pravih kmetskih vaseh 19. stoletja še nekaj srednjega veka. Naziranje, da se podedujejo naprej kulturne ostali-ne preteklih stoletij v konservativnih plasteh narodovega življenja po generacijah skozi sto — tisoč let, velja posehno v naših kmetskih vaseh.«
In tedaj moramo vedno računati kot Avstrijci in ubo^i Slovenci z hierarhijo katoliške cerkve, in tedaj tudi z našim duhovnikom. On deluje bolj mirno, ako je njegov kmet miren in se v drugih slojih kaj ne giblje, kar bi hotelo prevreči njemu prikladno gospodarstvo in na njem temelju-joče umstveno življenje, naziranje, on prihaja pa hitro na ulico, ako nastopa kaj takega. Ako pa gospodarske in umstvene sile premagajo njegovo opozicijo, se ve katoliški duhovnik tudi prilagoditi novim razmeram, ali vedno ima smotre svoje hierarhijo pred očmi in jih utihotap-lja, kier more.
Imeli smo tlakarstvo in njemu prikladen absolutizem kralja, oziroma   nadvlado   katoliške hierarhije.
Razvil se je kapitalizem v gospodarstvu in ž njim nekaj nadzorstva drugih slojev nad vlado, reprezentativna vlada v monarhiji, ali v republiki. V tem novem sistemu vladanja, ki ni prijazen njegovi nadvladi, hoče kat. duhovnik vseeno biti naerzomik v vladah in v parlamentih. Ti>kaj se ve prilagoditi novim razmeram. To prilagodenje zahteva, da tudi zdaj, kakor vselej — izrablja verstvo za svoje politične težnje in tedaj se reče, kakor je govoril neki francoski duhovnik: hiša gospodova je postala dvorana za politične shode, leca »božje resnice« tribina za volilne agitatorje, spovednica prostor za oddajo volilnih listov.
Ali v nobeni stoletja trajajočih prejšnjih gospodarskih in državo-pravnih dobah se ni brigal naš slov. duhovnik za rešitev narodnosti slovenskega naroda. — »Cerkev je bila in bo najmočnejša zaščit niča si o v. naroda in moči njenega vpliva na naše ljudstvo ne doseže nobena druga naprava,« — ta stavek jc neresničen v prvih besedah, žal po resničen v drugem odstavku, kar zadeva zaviranje napredovanja našega naroda. Kat. duhovnik se je moral v nastanku cerkve nekaj stolet boriti za pre-
LISTEK.
En dan.
Gnal je voheka mimo krčme. Ne-
bo je bilo prepreženo s sivimi oblaki in ostra burja je rezala čez polje, ni oviralo drevo njenega poleta, ker je Mla poljana pusta in prazna. Umazana je bila cesta, ki se je vila od bog-vekje.
Krčmar je stal na pragu. Debel ' bil in mlad in obraz njegov se je penil, ko novo vino. Dobro se mu je podilo. Imel je dva sina, oba lepa in štasita, odkrite in bistre glave. Žena pa je gospodinjila; bila je še lepa in mlada in ni še bilo dolgo od tega, ko je prvič legla v zakonsko postelj. Menda se ta niti dobro ohladila ni. Zato se je košatil krčmar tudi ob tem pustem in mračnem zimskem 'Inevu. Saj je bilo njegovo življenje le vesela igTa harmonika in to brez ovira na petek ali svetek.
Bog daj«, je pozdravil kmetic. Truden je bil. Bog ve, ali ga je pusta i i umazana cesta tako zdelala, ali ir> je že nastopil tožno in težko t Ni imel pipice v ustih, niti mehurja za 1 r»hak v žepu. Opiral se je na krivo palico, ki jo je urezal v grmu ob ce-Trudno sta stopala tudi vola. Le s težavo sta dvigala gfetvo in nogo.
Ko so se prigugali mimo hiše, jih je ošvrknil krčmar s pogledom, a odzdravil.
»Ali lahko napojim tam le na koritu?«
Krčmar je samo pri kimal in stopil v hišo. Pripravljal je veselico za nocojšnji večer. Iz daljnih vasi bi prišli k njemu gostje z bogati. Do jutra bi plesali in rajali in bi še mogoče dan ali dva pridejali. Tak je bil običaj. Zato se je pripravljal krčmar že cel teden na to. Navozil je iz mesta vse potrebno za ta dan že teden prej. In celi teden so cvrli in pekli, da je bilo v hiši vse na nogah noč in dan.
Krčma je ležala odtujena vsem naselbinam. A stala je na križpotju in zato je bila velike važnosti.
»Sneg bo, če malo odjenja«, je pomislil kmet in cincal dalje. »Težka bo pot nazaj.« In mraz ga je spreletel po vsem križu, ko je pomislil na dom. Tam doma je groza in trepet.
Obubožali so in nimajo ničesar več jesti. Spomnil se je kmet, kako je bilo takrat, ko je odhajal od doma. Zena, suha in sestradana je sedela ob mrzlem ognjišču in njene oči so bile ledene, mrzle. Topo je gledala predse na enoletnega otroka, ki je skakal pred njo in vpil: »Mati, lačen!« Mati ni umela več besedi tega malčka. Nekaj ji je težilo glavo in pogled je pešal. Zdelo ee ji je, da
je to dete tuj otrok, ki nima tu ničesar opraviti in hotela ga je poditi, a zaman, vsta-ti ni mogla več. — Na postelji pa sta spala dva dečka. Niti oče niti mati se jih nista upala dotakniti, da bi ne ostalo naenkrat jasno in določno: Mrtva sta. Tega sta se oče in mati bala, ker -bi takrat spoznala, da se bliža smrt tudi njima, gotova in hladna.
Stopil je mož v drugo vas, da poprosi bogatega župana. Rešiti je hotel deco, rešiti družino, ženo in sebe; a kdo bi mu dal dela ob takem času? Ljudje so vse pospravili in vsak sedi za toplo pečjo, kar jih je, ki imajo kaj pod palcem, a revež še sam nič, pa bi še drugim dajal t Stopil je k županu po kruha, a dobil ga ni. Župan je bil mnenja, da mora človek z delom prislužiti. In dal mn je dela. Zupanove vole bi naj gnal v mesto na prodaj. Zupan ee je peljal že par dni preje v mesto. Za pot mu je dal par vinarjev. In za te vinarje je kupil v sosednji vasi kruha in ga je nesel domov. Žena je komar/ ugriznila. Pojedel ga je mlajši otrok, oče je šel brez kruha na pot.
Težko je hodil in v njegovi glavi so se pričele ponavljati pretresne sanje.
Mielil je, da bo v mestu dobil bogato darilo in i njim bo kupil jedi in pijače v izobilju. 2e je videl, kako bodo sedeli pri mizi jn jedli. Val bodo
zadovoljni ki močni. In potem bodo šli na delo, drugam, v sosednjo vas in tam se bodo preži v ili.
Naenkrat se je zazdelo kmetu, da je pomlad. Njive so črne in puhtijo. Gori in doli vlačijo konji pluge in škrjančki pijejo visoko gori solnč-no luč. Ljudje so veseli in delajo. On je na polju, na polju s črno, puhtečo zemljo. Rosa hladi njegovo potno čelo in sveži zrak napolnjuje njegove prsi. Dela za tri . . . Tam na drugem koncu prihaja deca. Trije dečki, poskočni in cvetočih lic pritečejo po njivi in prinesejo zaj u trk.
Mrzla burja je zavela in par snežink je splavalo pred kmetovimi očmi. Kmet se je zdramil. Sneg! In njega ne bo nocoj domov, ker bo moral čakati jutra. Otroci in mati bodo pomrli gladu. »Moj bog!« je zastokal kmet in se ozrl v nebo. A nebo je pusto in ledeno. Izpod neba so padale majhne snežinke in se igrale v zraku. Igrale so se s kmetovo dušo. Bezale so ga in preganjale so njegovo dušo. Pospešil je svoj korak in njegove poteze so se poostrila, kot bi se hotel bojevati i vremenom, s temi brezupnimi snežinkami. Vola sta zamakala zdaj in zdaj. Tožno je zapihal veter in nesel dalje te glasove čez pusto poljano.
»Težko gresta,« je pomislil kmet in zasmilila se mn je žival. Toda ni sanel počivata, ker mesto je bilo še da-
vlado s kralji, cesarji; v 8.—9. stoletju je bil nemški cesar Kari Veliki njegov gospodar, ali ta ga je pripeljal s svojo trdo roko do njegove poznejše mogočne organizacije, po smrti Karla pa je bilo papeštvo na vrhu. In tedaj in do za četka 19. stoletja so — izvzemši pol stoletja reformacijske dobe — Slovenci umirali narodne smrti, da je groza, kat. duhovnik od patriarha v Ogleju do škofa v Gradcu in še višje je sodeloval pri gospodarski posiljeni organizaciji feudalne, zvezane kmetije, ki je tako grozno morila Slovenstvo; nemški viteški redi, — ti vojaki in trgovci papeštva so postavljali tudi v naših krajih svoje vislice in ko je hotel Slovenec stopiti v krog drugih delavnih, razvitejših delavcev in je tiskal prvo slov. knjigo, stopil mu je kat. duhovnik na vrat. In kat. dnhovnik je kvartal, je hodil na lov z nemškim grajščakom, uradnikom poznejše dobe in nemčiti pomagal kot nadziratelj teh ubogih par šol, kar jih je bilo na Slovenskem. Zdajšnji kranjski deželni glavar pleni. Šuklje, bivši dober zgodovinar, je govoril v Krakovu: »Mi Slovenci smo sirote v tem oziru, da nimamo zgodovine. Odkar nas je podjarmil nemški cesar Kari Veliki, smo bili vedno tlačeni od tujih narodov. Hraber in pogumen je naš narod, kakor tudi vas poljski, toda mi smo prelivali svojo kri vedno le na tujih bojiščih in za nam sovražne narode.« Bravo, res je, ploskajte, hierarhija papeštva, mogočno vladar-stvo, ki je vodila kralje, cesarje in uboge državljane, pa je stala za botra pri grdem tujčenju mehkega, neumno vernega Slovenca. Šuklje je govoril še to: »Organizirano naše ljudstvo s svojim duhovenstvom brani pravice naše domovine in se bori za lepšo prihodnjost.« — Nemce v deželo, Nemce, Lahe v občinske, v deželne zastope, Nemce tudi dosledno za zastopnike v drž. parlamentu, Nemcem, Lahom prva mesta v urad ništvu slov. deželi; narodnost je pa-ganstvo, doli ž njo, Slovenec naj bo narodno indiferentna sirota, kakor je bil skozi toliko stoletij; iz Štajerskega, Koroškega ven in iz Kranjske tudi, nič nimate Slovenci tukaj opraviti, to so nemške dežele, od Nemcev kultivirane dežele! — V hlapčevstvu farovža organizirano »dobro« slov. ljudstvo, ti si branilo pravice naše domovine, ko si pasje ponižno ubogalo, kar je velel tvoj kat. duhovnik Vjminulih stoletjih, ko je tvoj rod počepa val kakor jeseni muhe, ti do-
leč. Šel je dalje. Vedno bolj so nale-tavale snežinke in vedno bolj trd in neizprosen je postajal kmetov obraz. Zamrgolelo je po zraku in vsulo se je iz nebes. Sneg je pričel naletavati.
Kmet bi bil najraje tekel, da bi dospel domov.
Zamislil se je. Prišel je domov in potrkal na vrata. Vse tiho. Vpil je pred vrati. Po veži je odmevalo. In jokal je, zbijal, a vse zaman, nihče se ni oglasil, on pa je stal pred vrati obložen s pijačo in jedjo. Vstala je misel, mrzla in strašna in oklenila se s svojimi krvi polnimi nohtov i možgan in zatulila je v možganih: »Mrtvi!«
Kmet je obstal in potem stekel naprej in vlekel vola za seboj. A pomiril se je in le priganjal jih je. Njegove oči so se zalile s solzami in gledale tja naprej v daljavo, če se ne dviga kje kak križ in zvonik.
In res je vstalo mesto pred njim. Prašno je bilo in zidovi niso bili beli, ampak sivi in umazani.
Ko je prignal v mesto, so bili vsi trgi polni. Tu je šele spoznal, koliko snega je zapadlo. Zdrznil se je in na njegovem obrazu se je pojavil nemir in trepet. Poiskal je župana. ^ imel časa, da bi si ogledal, kaj bo nesel domov, saj je že tako vse preračunal davno prej. Šel je mimo veselih ljudi, a pred njim je plavala vi
bto ljudstvo bodeš skoraj tudi zopet dobivljalo nemške sodnijske spise in te bodo sodili sodniki, ki tvojega jezika ne bodo   razumeli,   ti »dobro«
ljudstvo, ki voliš tvoje najhujše sovražnike, da branijo pravice domovine, ti zopet tujcu gladijo pot v deželo, ti dobro ljudstvo gledaš mirno,
kako tvoj duhovnik vodi boje proti onim, ki zahtevajo, da se umakne tujec in zasede domačin njegova krušna mesta, ali se naj vsaj prilagodi tujec domačemu življu, da bo sluga naroda, ne pa samo njegov izčrpalec. V hlapčevstvu farovža organizirano slov. ljudstvo je po svojih duhovnikih dozdaj dopuščalo, da se postavljajo tujci kot uradniki, učitelji na mesta v domovini, ki odjedajo dober kruh domačinom in ko so priborili posvetnjaki pravico slov. jeziku v uradih, da se sme rabiti, nastopa zopet duhovnik tega dobrega ljudstva, ki odpira na steza j tudi na Kranjskem Nemcu vrata do uradniških mest! In zatreti meščanstvo na Kranjskem, zatreti edino moč, ki še brani tujčenje naroda, to je branitev pravic domovine, ki zamore v zdajš-nih časih, ko ima omikan svet svojo etiketo, sicer brez duhovnika, nikakor pa še ne brez meščanstva živeti! — Nekje je Šuklje govoril, da imamo »katoliško kulturo«. Prokleta kultura to, ki je proizvajala le tla-čanstvo ljudstev, ab>olutizem kraljev in duhovniške oligarhije, ubijanje prostega duha med duhovniki in laiki, proti kateri se je morala vsaka pridobitev ved z gmotnimi, duševnimi, čustvenimi žrtvami, z življenji pridobiti!
Še se spominjamo, kako se je lošje pri dobivljalo odtujeno meščanstvo, ko je bil enkrat pridobljen obč. odbor v kakem mestu. Še vsaki dan vidimo, s kako težavo se bije boj v mestih obmejnih Slovencev, ker imajo povsod iz tujcev sestavljen obč. odbor proti sebi, ki je potem meroda-jen za drugo meščanstvo. V Ljubljani se je bil desetletja vroč boj za pridobi te v občinskega zastopa po domoljubnih ljudeh. Priboril se je. In v to važno postojanko vsega slov. naroda so udri i s pomočjo slov. duhoven-svta zopet Nemci, ki bodo odločevali tudi v važnih narodovih stvareh! Fej vas —- »braniteljev domovinskih pravic«, tako ravna le kanalija!
Politična Kroniko.
Nove brambne zakonske predloge bodo, kakor kažejo sedanje dispozicije vlade, predložene 27. t. m. ogrski poslanski zbornici. Prej se bodo pa o njih posvetovali še v dveh ministrskih svetih, katerih eden se yrši že danes.
V ogrsko-hrvatskem državnem zboru se je predsednik pl. Berzeviczv v toplih besedah spominjal umrlega poslanca A ehima, nakar se je nadaljevala debata o proračunu trgovinskega ministrstva. Hrvatski poslanec Radičevič je v imenu hrvatskih poslancev govoril o nekaterih željah in pritožbah glede železniške in prometne politike. Predvsem je izrazil željo, naj se kakor hitro mogoče zgradi liska železnica. V skupnih hrvatskih uradih naj se nastavijo izključno Hrvati. Zavzemal se je tudi za to, da se hrvatska industrija primerno podpira. V upanju, da se bodo navedene želje spolnile, bodo Hrvati glasovali za proračun. Pristaš Justhove stranke grof Batthyany je priznal, da so nekatere želje Hrvatov opravičene in tudi izpolnjive. Kar se tiče ^jezikovnega vprašanja, naj se izvede na-
godbeni zakon. Dokler bodo pa Hrvati v obrambi svojih narodnih aspira-cij samo napram Budimpešti energično nastopali, napram Dunaju as pa kazali popustljive, toliko časa ne bodo našli posebnih simpatij. Nato je govoril še o nekaterih vprašanjih morskega plovstva.
*
Ogrska vlada je, kakor poroča »Magvar Hirlap« ponudila guvernerju avstro-ogrske banke dr. Popo-viezu portfelj ogrskega trgovinskega ministrstva. Listi pa ne povedo, če je dr. Popovicz to ponudbo sprejel.
* ' *
Pri  občinskih volitvah na Reki
je zmagala lega autonoma. Zanella je s svojimi pristaši podlegel, vsled česar vlada v mestu veliko veselje.
*
AlzaŠko-lotarinške ustavne reforme kar ne morejo rešiti. Pogajali so se brezuspešno. Vladi se ne zdi potrebno nadaljevanje posvetovanj komisije in dela z vso silo na to, da pride zakon takoj po Binkoštih v državno zbornico, medtem ko hočejo v parlamentu preložiti odločitev do jeseni. Vlada pa ne želi, da bi imela zbornica jeseni zopet zasedanje.
*
Avstro-ogrski poslanik grof For-
gach je včeraj odpotoval iz Belgrada na svoje mesto v Draždane. — Kralj Peter odpotuje v petek 19. t. m. v Pariz, da obišče predsednika francoske republike Fallieresa. Če bo kralj na svojem povratku obiskal turinsko razstavo, je še r gotovo. — Srbska skupščina je z i2 od 58 glasov sprejela zakon, ki prepoveduje vsem aktivnim uradnikom, da bi se udeleževali političnega življenja. Danes pride na vrsto zakonski načrt o apa-nazah.
*
O albanski vstaji poročajo, da so se Grudi in Hoti po izgubi Dečič umaknili bolj v notranjščino dežele. Vršil se je oster boj, ki je pa ostal brezuspešen. Kakor poroča »Berli-ner Tagblatt«, je državno pravdni-stvo obtožilo Rieeiottija Garibaldija zaradi njegove agitacije v Albaniji.
* •
Bolgarska vlada nima sreče s svojim novim posojilom. To novo posojilo, katero pa je v znesku petih milijonov levov je bolgarska vlada poverila angleški »Investmeur Trust Corporation«, ki pa nikakor ne izplača vsote. Vlada ji je dovolila poslednji rok, toda tudi ta je potekel. Ministrski svet je v svoji včerajšni seji anuliral pogodbo glede posojila i u izjavil, da so vse zveze z omenjeno banko pretrgane. V tem zmislu se bo objavil vladni komunike.
*
Iz Vladivostoka prihajajo vesti o vojni nevarnosti. O nevarnem položaju priča postopanje kitajskih trgovcev, ki nočejo sklepati večjih kupčij. Izjavljajor da so dobili iz Pekinga ofieialna poročila, da je vojna pred durmi in da bi bilo torej skrajno riskantno, sklepati take kupčije.
Meksikanski vstaši so zavzeli mesto Paehuca, ki je 60 kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Mehike. Neka telefonistka je to sporočila v glavno mesto ter pristavila, da so vstaši z dinamitom razstrelili vladno poslopje ter izpustili kaznjence iz zaporov. Oplenili so nacionalno banko in pa Hidalgo-banko.
* ♦ *
O vstaji v Maroku poročajo, da se v Fezu ne opaža kako nevarno gibanje. Pač pa se v ostali deželi živah-
no agitira zoper Francijo, ker je sultan Mutey Hafid Maroko prodal Franciji.
Sokoli i Torinu.
-
T n r i n, 14. maja.
Krasen uspeh, ki ga je včeraj naša telovadna vrsta dosegla pri tukajšnji mednarodni tekmi, lahko navda vsakega zavednega Slovenca s ponosom. Tu vidimo, kaj zamore in kaj je že dosegla naša sokol, organizacija pri tako skromnih razmerah, v katerih živimo. Stopili so se tem Slovenci na IV. mesto, ki so je dosedaj stalno zavzemali Belgijčani. Rarzven-tega pa je tekom tekme naša vrsta postala jako nevaren konkurent Italijanom, katerim je šla že silno trda za tretje mesto. Ohranili so si ga le z diferenco okroglo 18 točk nasproti Slovencem. Ta minimalna diferenca pa pri tolikem številu točk (okroglo 1100) izginja. Uspeh Slovencev je tem večji, če se pomisli, da so Italijani telovadili na svojem orodju, na katerem so tudi vadili, Slovenci pa na orodju take konstrukcije, ki je niso vajeni in jim že, (zlasti drog in bradlja) jako malo ugajata — če se pomisli dalje, da so Italijani trenirali tri mesece skupaj, da je njih vrsta bila sestavljena iz častnikov in prostovoljcev, ki so v to dobili dopust, Slovenci pa samo dobre tri tedne.
Tekma je bila jako zanimiva in nudila mnogo napetih prizorov, kajti borilo se je takorekoč pet narodov za prvo mesto, med temi tudi Slovenci. Zlasti Italijani so delali Čehom za pr^o mesto hudo konkurenco in gotovo bi bili prvi, če bi bili prvi v P~^sti tekmi, kar kaže le nedostatek vsestranske izvežbanosti.
Slovenci so bili tudi prvi izžrebani, tretji so bili Čehi, zadnji Italijani. Pričeli so s prostimi vajami, kjer so dosegli od 182 možnih točk 16775 ter bili drugi, kajti Francozi so zaostali za našimi za 550 točk; Čehi so bili naravno prvi s 171*73 točkami. Da so Francoze prekosili, je jako velikega pomena, saj so proste vaje te vrste specijaliteta Francozov, ki so proste vaje te vrste tako v kompoziciji, kakor v izvedbi spravili do vrhunca; šele pri zadnji tekmi v Luksemburgu so jih Čehi prekosili za štiri točke, sedaj pa smo jih tudi mi za 550 točk. Izvajali so jih pa v istini s tako eleganco, da je občinstvo burno ploskalo; dopadel se jim je zlasti krasno kombiniran nastop. Med sodniki prostih vaj je bil tudi komponist teh vaj, ki je o slovenski vrsti izrekel sodbo, da je za njegov okus izvajala vaje najlepše. Gotovo dragoceno priznanje !
Po prostih vajah so pričeli telovaditi na orodju, kjer so dosegli od 584 možnih točk 498*70. Enako se je dobro izkazala naša vrsta v prosti tekmi. Telovadila je razmeroma povsod enako, s čimer je pokazala svojo vsestransko izvežbanost, česar je Italijanom zlasti manjkalo, ki so bili posebno slabi v metanju 7*225 kg težke krogle; to je namreč naš tekmovalec Kovačič vrgel vse boljše sam kot cela laška vrsta.
Tekmovalo se je od 8. zjutraj do 9. zvečer z dveurnim odmorom opoldne. Naši tekmovalci so z lahkoto premagali ves napor; tu se ravno vidi, kako se mora vaditi in zato se mora gotovo priznati načelniku dr. M urniku najlepše priznanje in največja zasluga, da smo Slovenci postavili tako vrsto na mednarodno tekmo.
Po dokončani tekmi je priredilo mesto Turin udeležencem banket v
zraku le ena slika, slika o domačem domu.
»Torej si prignal,« ga je pozdravil ž.upan. »dobro, le sem postavi.« Kmet je komaj vedel, da je prignal na semenj, ker se je preveč zamislil, da bi mogel tako hitro oživeti tudi za druge ljudi in drugo življenje. Če se človek zamisli v kaj, v kako veliko bol, potem umrje za drugo življenje in neslišno se godi vse 'krog njoga.
»Grem lahko domov*?« je vpra-
šral kmet.
»Ne, ne, kaj misliš, čakaj, da prodam.« Kmet ga je debelo pogledal.
Toliko časa še, in doma zena m otroci. Sneg nalet uje.
»Oče župan, čujte! doma stradajo otroci in žena. Dajte mi prosim denar, da kupim - . .«
»Ha, ha, bogme toliko časa bo« že počakal, da prodam. Le i>ojdi sedaj in pridi nazaj čez nekaj časa. Jaz itak ne pojdem domov, ker naletava sneg. Grem šele Čez par dni.
»Sneg naletava,« je odmevalo v kmetovi duši. Topo je gledal predse.
»Oče!«
»Dovelj pravim! Ali pa pojdi domov in pridi potem po denar!« Zupan se je obrnil in šel.
Kmet pa je vstal in hodil okoli. V njegovi duši se je pričelo porajati nezadovoljstvo. Nekaj je vstajalo, kar se porodi takrat,   ko človek ne
misli, ampak samo buli predse in tedaj vztli v duši iskrica in ta iskra vzplamti. Kdo je zmožen takrat samega sebe?
Tako je hodil on okoli in gledal v izložbe in misli maščevanja in upora so se mu porajale. Že je dvigal pest, da reši ženo in deco. Hitel je opoldne na sejmišče, da dobi denar. K sreči ga je dobil; drugače bi bil zavpil in bogve 'kaj bi se bilo zgodilo.
Župan   mu   je   odštel denar in j kmet je odhitel v mesto. Nakupil je jedi in pijače. Kupil je mehkega kruha in mleka in mnogo, mnogo, tako, da je zakupil vse.
Ko jo je mahnil po glavni cesti, je videl pred seboj poljano, zasneženo in v daljavi je vstajala megla m zavijala poljano ter družila nebo in zemljo. Kmet pa jo je rezal in razmikal. Tako je hitel.
Tiha molitev se je porodila v njegovem srcu in splula v nebo: »O bog . . . samo . . . danes . . . naj pridem. O bog!«
A izpod neba so naletavale snežinke in čimbolj je gledal v nebo, tem večje število jih je bilo. Vse polno, —biljoni, so se igrali tam gori v zraku in belili zemljo.
Narava je predla hladni zemlji toplo odejo.
»Da pridem do krčme in potom
mimo onih gozdov, pa sem dober,« je pomišljah In hitel je.
Temniti se je jelo. Megla je postala gostejša in nebo se je vedno bolj družilo z zemljo. In tema je bila vedno večja. Kmet je videl le belo poljano in snežinke, a nič rešilnega.
»Zaostanem,« je vstalo v duši in razmaknilo je svoja krila med nebom in zemljo.
Kmet je zdrgetal ob tej strašni misli in ozrl se je nazaj — predse in stekel je.
Moč je bila v njegovih očeh, moč v obrazu, a v srcu trepet, strah in groza.
Noč pa je legala vedno bolj in bolj, in obstal je. Prisluhnil je. Nobenega glasu! Tekel je. Zazdelo se mu je, da ga je nekdo poklical. Obstal je. Ne, bila je samo prevara, ki jo človek začuti in zasliši, če je sam in se poleg tega boji in trepeta. Tedaj je pričel omahovati, a dom je vstal pred njegovimi očmi in ta ga je podžgal, da je zopet tekel. A le nekaj Časa. Postal je in rad bi bil vedel, koliko je ura A zaman! Zopet je trepetal in tekel. V njegovem srcu je bila prošnja, prošnja, do samega boga.
Govoril jo je glasno: O bog . . . nocoj . . . dopasti ... da se vrnem. O bog! A tako čudno se je slišalo, da je obmolknil in se vstrašil celo svojega *l*su. _____
»Birreria Durio al Fortino«, kjer je govoril v imenu vseh slovanskih ude-ienesv staroste češke sokolske zveze dr. Scheiner. Kak ugled smo si pridobili pri telovadcih drugih narodnosti, kaže dejstvo, da je francoska telovadna unija povabila načelnika slovenske vrste na banket, sicer malenkost, a vendar dokaz, da so se pričeli i drugi narodi zanimati za nas Slovence; in v tem leži velik pomen, ako se udeležujejo naši telovadci podobnih mednarodnih tekem.
Na občinstvo je najlepši vtisk napravila naša vrsta in Čehi. Zlasti so gledalcem imponirale krepke in lepe postave ter eleganten nastop naših tekmovalcev. Marsikdo je povpraševal, od kod so ti, drugi zopet so nas imeli za Madžare, ki so se nameravali tudi udeležiti tekme, a so v zadnjem trenutku odstopili; menda so se zbali zopet ne blamaže; prisotni Slovenci smo jim seveda radevolje razložili vsake enake zmote in dvome.
Na nedeljo popoldne je bil določen sprevod vseh zunanjih tekmovalcev ter domačih telovadnih društev iz celega sveta, ki je pa moral odpa-sti vsled slabega vremena.Slovenci in Čehi smo pa kljub temu prišli na določeno mesto v sokolskem kroju ter napra vili mal obhod po mestu. Italijani so seveda z največjim zanimanjem ogledovali naš kroj, rdeče srajce so se jim baje grozno dopadle — Nemci pri nas se jih menda pa zelo boje. Zvečer je dobila vsaka zmagovalna vrsta primerno svojim uspehom manjši kelih in našim tekmovalcem bode gotovo dragocen spomin in vedno bodrilo, da enkrat v naj-bližnji bodočnosti dobe največji kelih. S tem je bila zaključena ta, za nas tako pomembna tekma. Upajmo, da leta 1913. na mednarodni tekmi v Parizu zopet tsopimo za en korak naprej ter se približamo prvim ter tako svetu dokažemo, kaj je sokolska organizacija in kaj njen prvi cilj in glavno stremljenje — telesna vzgoja.
Štajersko.
Iz Št. Jurja  ob južni železnici.
Naša jubilejna mlekarna je dobila pred kratkim 30.000 K državne podpore. Izposloval jo je po dolgem trudu naš vrli g. Franc R o b 1 e k. Tako je tudi v tem slučaju dokazal, da razumeva naloge kmečkega poslanca, dočim je n. pr. Korošec na volilnem shodu pri nas čez našo mlekarno samo podlo, nečuveno zabavljal.
Hmeljski konzulent za Savinsko dolino. Svoj čas smo poročali, da je Roblekova zasluga, da ima Savinska dolina v poljedelskem ministi*stvu svojega hmeljskega konzulenta. »Straža« in »Slov. Gosp.« sta takrat trdovratno tajila, da bi sploh imela Savinska dolina hmeljskega konzulenta! Dokazali smo jima to avtentič no. No in včerajšnja »Straža« že priznava po ovinkih, da je dr. OIšovv res hmeljski konzulent za Savinsko dolino, samo to se zopet taji, da bi bila to Roblekova zasluga. Gospodine dr. Korošec, tudi to spoznanje vam sčasoma pride.
Imenovanja v sodni službi. De-
želnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča je imenovan Jožef R o t h v Marenbergu; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika Jožef Z d o 1 š e k v . Mariboru za Vransko, dr. Anton M u 1 e j v Šmarju za Gornji grad.
Ubogi Malik! Na shodu 9. t. m. v Lipnici je Malik pral svoje nasprotnike v Ptuju, dr. Plachkija, Linharta in druge. Plachkiju je očital narodno izdajstvo, Linhartu pa nečiste roke. Sedaj pa poroča Plachki v »Grazer Tagblattu«, da toži Malika in da ga bo baje tudi Linhart tožil. Torej se nam obljublja prav zanimivo »perilo« pred sodiščem. Bomo kot vestni kronisti o zanimivi obravnavi poročali.
Od južne železnice. Prestavljen je asistent Anton J a n i č e k iz Poli-čan v Kalsdorf, aspirant Lud. Zgielski iz Brancola v Poličane; asistent Franc Rozman v Ribnica-Brezno, prov. asistent Herman Schnell iz Rimskih toplic v Vo-elau-Gainfarn. Vpokojena sta s 1. majem: nadrevidenta Ivan S t e h 1 i k v Celju in Ignac R e i c h 1 v Ptuju, ki je obenem dobil naslov inšpektorja.
Sv. Lovrenc v Slov. Gorici. Dne 14. t. m. zjutraj so našli v nekem jarku Antona Matjašiča, posestnikove-ga sina na Kukavi, mrtvega. Vzrok je neznan.
Maribor. Glavni blagajnik c. kr. priv. češke Unionbanke v Gradcu, Matija Haas, se je 13. t. m. v Mariboru poročil z gdč. Katico Gorjak.
Lovski tat. V loviščih graščaka Oalleta v Lembergu pri Dobrni se je že dalje časa opazovalo, da nekdo tatinsko lovi divjačino. Pred kratkim pa je pri Galletu uslužbeni lovski paznik Juri Preložnik zasačil Franca Seloana is Straž pri Novi cerkvi rano zjutraj s puško v gozdu. Selcan jo je takoj popihal, ko je  Preložnik* za-
Šornova obsodba potrjena. Poroča se, da je kasačijsko sodišče zavrnilo ničnostno pritožbo župnika Soma z Belih Vod, ki je bil zaradi nenrav-nega občevanja z osebami istega spola obsojen na eno leto ječe, in potrdilo prvo sodbo. Vprašanje je seveda, če bo Šorn to leto odsedel, ker se splošno čuje, da njegovi »prijatelji« že dobivajo pisma od njega iz Amerike.
Drobne novice. Zaradi ljubi c e. Iz Celja se poroča: Ko se je 13. t. m. ob 11. zvečer vračal 261etni zidarski pomočnik Frane Moldan iz celjske okolice s svojo ljubico Matildo Kraut iz gostilne Stadt Graz, ga je pri studencu pred hišo nenadoma napadel Simon Narat in ga zabodel z nožem v stegno. Moldava so našli drugo jutro ob 3. krvavečega na dvorišču gostilne in ga spravili v bolnišnico. Narata so zaprli. — Ustrelil 6 e j e v Pulju 221etni pešec 87. peš-polka Jožef Šešerko, doma iz ptujske okolice. — V prepad je padla 791etna Ana Skoflek v Vrbnem pri Št. Jurju ob južni železnici. Šla je iskat v gozd svojega gospodarja, Fr. Koštomaja. Ko je šla nazaj, je v temi zgrešila pot in padla čez strmino 4 metre globoko na cesto.
KoroSRo.
Šulverajn pogoreL Beljaški občinski svet je v zadnji seji zavrnil prošnjo šulferajna za podporo bosanskega šulferajnskega zaklada, istota-ko je odklonil tudi podporo krščanskim Nemcem za nemčurske šole v Galiciji.
Beljaški lov. Javna dražba be-Ijaškega občinskega lova se vrši dne 15. junija v mestni dvorani v Beljaku. Vsklicna cena se je določila na 200 kron. Lov se bode oddal za dobo petih let.
Mestna ubožnica v Beljaku ima v letu 1910 primanjkljaja 2964 K, ki se pokrije iz uhožnega in stavbnega zaklada. Tudi je dovolil občinski 6vet beljaški vsakemu ubožcu na dan 20 vinarjev za drva, razsvetljavo itd.
Če nisi mojega mišljenja, ti razbijem bučo. Ta motiv ima kakor cela, tako seveda tudi črna klerikalna garda na Koroškem in hujska v tem smislu svoje pristaše proti svojim političnim nasprotnikom. Seveda ne more taka odgoja imeti dobrih posledic. Pred kratkem sta dobila neki Jagej-in Schober od Sv. Štefana po 1 teden in tri dni zapora, ker sta nahujskana od klerikalcev napadla na najsuro-vejši način delavca Pachlerja in ga težko poškodovala na glavi.
Odlikovanje. Višji inšpektor državnih železnic in prometni referent beljaške direkcije Karel Schaller je dobil potom upokojenja naslov centralnega inšpektorja in častno kolajno za 401etno službovanje.
Kolo je ukradel. V Beljaku ao aretirali včeraj ob 1. uri ponoči 251et-nega mizarskega pomočnika A. Sa-bunka iz Pod kloštra. U kradel je namreč prodajalcu koles J. Paschingerju iz njegove veže 220 kron vredno angleško kolo. Prodal ga je nekemu zidarju za 70 kron. Denar je zapil po raznih gostilnah, kjer je veseljačil. Ko so ga aretirali, je imel še 19 K.
V lonec vode je padel enoletni sin dekle Marije S c h ii t z v Selcab. Uslužbena pri posestniku Schus-s e r j u je delala v kuhinji, otrok pa je sedel na tleh ob velikem loncu. V tal je in se prekucnil vanj. Ko je dekla nesrečo opazila, je bil otrok že mrtev.
Smrtni padec. Pri popravljanju strehe neke kajže v bližini Sv. M a borja je padel tesar S. Stark iz lestve. Priletel je, da si ni bilo visoko, vendar tako nesrečno na hrbet, da se mu je zlomila hrbtenica in v par tre-notkih umrl.
Škrlatica je ponehala popolnoma v Rablu in okolici. Vsi bolniki >* okrevali in tekom 14 dni ni nobeden več obolel.
Prlmorfto.
Volilno gibanje na Goriškem. Napredna stranka je prav pridno ua delu toliko iz središča kolikor na deželi, kjer delujejo volilni in krajni odbori. Klerikalci seveda tudi ne zaostajajo pa sodijo, da morajo zmagati na vsak način v tolminsko - kanal skem volilnem okraju ter v goriški okolici; za kraško - ajdovski okraj s*> sicer obupali, vendar delajo tam isu>-tako, kakor v drujrih volilnih okrajih; posebno obilo denarja hočejo potrositi za Kras, če tudi ne zmagajo samo da bi spravili kolikor inoiroč« dosti glasov skupaj. Glede goriške okolice se utegnejo tudi vreza ti. Klerikalci sami dvomijo, da bi bil Fou izvoljen tako lahko kakor pred 4 leti; laški liberalci mislijo, da Fon ne bo več izvoljen, ampak da ožja volitev podeli mandat goriške okolice naprednemu kandidatu Franu Kocjan-Čiču. Proti GrtJgorčiču naravnost vse v gorskem volilnem okraju. Res, da ima še zveste pristaše, vendar §6 utegne zgoditi kaj takega, nad čemur
bo strmel svet. — \ CJoncl %*> polno kandidatov: laško - liberalni, laško-
klerikalni, laško - mazzinianski, soci-alnodeinokratični, slovenski in morda celo nemški kandidat. V Furlaniji kandidirata a laške liberalne strani dr. Pettarin in menda dr. Ballaben, notar v Gorici. Dr. Pettarin je kakor znano deželni svetnik, deželni poslanec in odbornik. V obeh furlanskih volilnih okrajih pridejo v poštev tudi slovenski volilci. Prav lepo bi bilo, Če bi postavili v obeh okrajih slovenskega števnega kandidata ter ga volijo vsi. Dr. Gregorčič pa namerava kar je klerikalnih pristašev v zapadnih Brdih nagnati jih na volišče za laške liberalce! Tako mu veleva njegova zveza s Pajerjem.
Detomor. Kakor smo poročali, so našli na pokopališču v Gorici v neki škatljici, trupelce deklice. Komisija, ki je prišla zadevo preiskat, je dognala, da je bilo dete v petem ali šestem mesecu razvitja, tedaj ni bil to detomor, marveč samo prezgodnji porod.
Kandidat laske liberalne stranke. Laška liberalna stranka je postavila za kandidata v tržiško - červin-janskem volilnem okraju dr. A. Pet-tarina, ki je pred 4 leti kandidiral v krminsko - gradiščanskom volilnem okraju. Tam nastopi hajo sedaj kot liberalni kandidat notar dr. Ballaben iz Gorice.
Ponarejeni denar. V Gorici so aretirali 531etne^a Antona Gabrijel-čiča z Anhovega, ker so našli pri njem dve ponarejeni kroni.
Živinski sejem v Gorici. Prihodnji živinski sejem v Gorici bo 26. maja t. I.
Pevsko društvo »Primorec« v Trebčah slavi 11. junija na vrtu gospodarskega društva v Trebčah svojo desetletnico.
Cesta med Oglejem in Gradežem. Koncem maja otvorijo že dolgo pogrešano zvezno cesto med Gradežem in kopnim. Cesta bo 740 m dolga in 10 m široka ter jo bodo mogli uporabljati tudi avtomobili.
Župnik, ki naprednjakom ne da krstnih listov. Po 3 K 10 v za krstne liste je zahteval baje župnik v Batu-jah od naprednjakov, ki so bili izpuščeni iz volilnega imenika in so reklamirali." Duhovnik je dolžan nar praviti izpisek iz krstne knjige v volilne namene brezplačno. Okoli 20 naprednjak o v je reklamiralo v črniški županiji brez krstnih listov, ker jim jih župnik ni hotel dati. Dobro bi bilo, če bi okrajno glavarstvo tozadevno posvetilo župniku Lebanu v Ba-tujah. Klerikalni župani in župniki so delali povsod napredujakom sitnosti, samo da bi jih osleparili za volilno pravico.
Zaradi razžaljenja veličanstva. Predvčerajšnjem so bili aretirani zaradi raz žaljenja veličanstva I81etni Peter Sfratulja iz Gmža, lTletni Milan Gvozda n iz Dubrovnika ter 281et-ni Karel Verli iz Sežane.
Deklici rešil življenje. V Ronkih je padla v vodo dveletna hčerka Alojzija Zanolla. Otroci so klicali na pomoč in ravno mimoidoči Gvidon Fu-mis je skočil v vodo in rešil deklico v zadnjem trenutku, ko je voda zanesla deklico že do jeza.
Otrok požigalec. Ko je prišla v soboto zjutraj neka žena v farno cerkev v Bujah, je našla oltar v ognju in je videla, kako je skušal 4- do 51e-ten deček z lučjo v roki ravno zažgati oltar. Ker je žena začela kričati, je deček izginil, ne da bi ga bila mogla spoznati. Zena je nato hitro poklicala v sosedstvu stanujočega cerkovnika, ki je ogenj pogasil. Z zavarovalnino krita škoda znaša kakih 400 kron.
Iz tržaškega starega mesta. Regulacija tržaškega starega mesta je eden onih problemov, ki kljub temu, da ga že desetletja in desetletja študirajo, vendar še ni prišel delj kakor čez začetek brezplodnih debat in je požrl cele vozove papirja. Sicer se je govorilo lansko leto, da je mestni stavbni svet izdelal regulačni načrt za velik del starega mesta in da se ta regulačni načrt v kratkem objavi. Še danes čakamo na ta načrt, kakor ni izvedena tudi regulacija pri Sv. Boštjanu in del v osrčju mesta. V zadnji občinski seji so sklenili kupiti staro hišo v ulici S. Sebastiano in na trgu Cavana, da jo poderejo. Toda to ostane le delno dek>, ker ostane vse drugo pri starem in je izdatek 52.000 kron za to staro bajto samo brezplodno potrošen denar. Nekaj drugega je s stavbo lekarnarja Sera-valla, ki bo cel del starega mesta iz-premenila, vendar pa bo palača sama v sredi razdrapanih bajt mnogo izgubila.
Tatvine. Posestnik pri Sv. M. Magdaleni zgornji, Josip F u r 1 a n i, je sprejel nekega delavca kot dninarja, o katerem ve samo krstno ime Franc. Predvčerajšnjem je dninar naenkrat izginil ter vzel s seboj en prstan, več perila in par škornjev. — V gostilni v ulici Barriera vechia *t 32 je nekdo predvčerajšnjem okra-del spečega skladiščnega delavca Andreja M o ž i n o. Dva človeka, ki sta sedela pri isti mizi, sta mu vzela iz žepa uro in denarnico. Dolgoprstne-
ža sta prišla kmalu pod ključ m so spoznali v njih fakina Antona Masla in prodajalca sadja Alojzija Kovača. Ukradene stvari so našli.
Občinska seja pod varstvom bajonetov. V Kninu v Dalmaciji se je vršila 14. t. m. Občinska seja pod varstvom orožnikov, ker so bili občinski starešine baj4 močno razdraženi. Zupan se je moral končno po seji odpovedati.
Samomor radi nervozno«ti. Neki D. H. 32 let star, iz Rutinskih Toplic je prišel na Reko.Bil Je bolan na živcih in se je zdravil v bližnjem kopališču. V nedeljo so ga obiskali njegovi starši, s katerimi je ostal še precej dobro volje v družbi db 11. ure po noči. Nato je šel v svojo sobo. Zjutraj so se namenili napraviti skupni izlet v Opatijo, katerega bi se bil moral udeležiti tudi mladi bolnik. — Ko ga v jutro hotelski služabnik ni mogel priklicati, je odprl vrata šiloma in ga našel obešenega na žici električne premakljive svetilke. Zdravnik je konstatira 1, da se je obesil že okrog polnoči. Na mizi so našli pismo, v katerem javlja, da je sklenil samomor, ker nima upanja, da bi še kedaj popolnoma okreval.
Pomaknjenje. Šolsko - svetniški adjunkt Ahmed Sceta pri okrožnem uradu v Banjaluki je pomaknjen v 9. dietni razred.
Poziv!
Slovenska sokolska vrsta vrača se zmagoslavno iz Turina.
V mednarodni tekmi, v najhujšem boju s telovadci prvih kulturnih narodov, izvojevala je častno zmago in proslavila ime našega malega slovenskega naroda.
To je vspeh vstrajnega, smo-trenega in čez vse napornega dela.
Zaeno je pa pojav največje požrtvovalnosti, ker so šli vračajoči se zmagovalci na svoje stroške v tujino proslavit ime našega milega naroda.
Vračajoeim se zmagovalcem hite nasproti naša hvaležna srca — pokažimo jim pa svojo hvaležnost in priznanje tudi dejansko.
Ustanovimo našemu vzornemu Sokolstvu
Jttki lekivii sliat"
ki naj bode našemu Sokolstvu opora na os+ro začrtanem potu do novih zmag in — prvenstva.
Slovenci! Obračamo se do Vas s pozivom, da pokažete s prispevki za „Sokolski tekmovalni sklad'4, da veste ceniti moč sokolske ideje in važnost resnega sokolskega dela.
Sokolski ideji naklonjene liste prosimo za ponatis tega poziva
V Ljubljani, dne 17. maja 1911.
Dr. ban Tavčar. Dr. Karel Triller.  Dr. ilojzij Kokalj.
Upravništvo „Slov. Naroda" je pripravljeno sprejemati prispevke za „ Sokolski tekmovalni sklad".
Upravništvo.
Dnevne vesti.
-f- Klerikalci l>odo protestirali! Kadar klerikalci pogore, vselej — protestirajo. Včeraj so bili zopet te-peni po notah. Skoro 800 glasov je Reisner dobil več kakor Gregorič, a zopet pravijo klerikalci, da bodo pio-testirali. Klerikalci hočejo protestirati, ker kmetje iz Ljubljanske okolice niso volili v Ljubljani. Smešno! Postava je jasna in popolnoma nedvoumna je premen iti se da zopet samo s postavo, pa naj se klerikalci na glavo postavijo. Klerikalno protestiranje je torej samo smešno, zakaj če bi hotel kranjski deželni zbor posnemati izgled goriškega, mu ne bo nič pomagano!
-j- Zakaj je dr. Gregorič kandidiral? Zdaj je torej dr. Gregorič zopet enkrat pogorel in zdaj, ko je volilni boj končan, lahko tudi povemo, kar smo v volilnem boju kot notranjo zadevo klerikalne stranke zamolčali. Marsikdo se je čudiil, da je dr. Gregorič letos zopet kandidiral, dasi se je tolikrat in tolikrat rotil, da ga vos svet ne pripravi več do tega, da bi še kdaj nastopil kot kandidat. Vzrok Gregoričeve kandidature je prav zanimiv. Klerikalci so zanesljivo mislili, da bodo z dr. Gregoričem zmagali in da so ga pridobili za kandidaturo, so mu obljubili mesto deželnega odbornika. Klerikalci so nameravali iz-nebiti se totalno nezmožnega dr. Zajca ter mu preskrbeti drago ko-
rito, na njegovo mesto pa so hoteli posaditi dr. Gregoriča. In dr. Grego-riča je obljubljeno dežclnoodborniŠko
mesto tako mikalo, da se je res dal pregovoriti in je kandidiral in pogorel.
+ Ali je dr. Krek privilegiran hujskač t Govor, ki ga je imel dr. Krik v nedeljo na shodu v »Unionu«, ima na sebi vse znake hudodelstva po § 99. kaz, zak. Takega zločinskega govora še nihče ni govoril v slovenskem jeziku. Take govore so morda imeli v revolucijskih časih puntarski voditelji na barikadah, v pravni državi pa ni tako še noben politik "govoril. Za bolj nedolžne govore, kakor je ta Krekov govor, so prišli že ljudje na dolga leta v ječo in celo na vešala. Ko bi kdaj kak liberalec kaj podobnega govoril, bi ga seveda na mestu aretirali. Ta dr. Krek pa ni samo političen hujskač in demagog najhujše vrste, nego je tudi od države plačan učitelj na ljubljanskem semenišču in vzgojitelj duhovskoga naraščaja. Če se kak ljudski učitelj le v najmanjši meri pregreši, ga neusmiljeno zadavijo — tu pa imamo semeniškega učitelja, ki javno govori hudodelske govore. Ali ima mar ta človek privilegij, da sme uganjati taka zločinstva t Nikoli se nismo zmenili, s kako vnemo proglaša dr. Krek v semenišču republiko za ideal in kake več kot sumljive nazore veeplja lemenatarjem, ker denunciranje prepuščamo prav radi njemu. To pa ne gre, da bi semeni ški učitelji, da bi tor*i javen uradnik plačan iz denarja davkoplačevalcev, javno tako zločinsko hujskal. Ali vlada v Avstriji še pravica in postava ali nel Na to pričakujemo odgovor od državnega pravdništva,
-f- »Ko si zagotovimo gospodstvo, bomo pa farje ven pometali!« Tako se je izrazil nihče drugi, kakor zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti v kazenski preiskavi se nahajajoči, nepotrjeni »podpredsednik« trgovske in obrtniške zbornice dični Ivan Kregar. Bilo je nekega lepega dne, ko je prišel Kregar na važen razgovor v neko pisarno. Med razgovorom m mn je reklo, da je klerikalec. Proti temu očitanjn se je mož ogorčeno zavaroval, zatrjujoč, da je same pristaš slovenske ljudske stranke, ki pa ni klerikalna. Da pa pokaže neki eri kalnost svoje stranke, je pripomnil: »Mi potrebujemo cerkev in njene naprave samo tako dolgo, da pridemo na površje. Ko si zagotovimo jrosoodstvo, pa bomo farje ven pometali!« — Tako je govoril prvo-boritelj klerikalna stranke, za kar so priče na razpolago. Priporočamo našim duhovnikom, ki se toliko eksponira jo za takozvano »slovensko ljudsko stranko«, naj razmišljajo o tej Kregar je vi izjavi!
-r Klerikalen zaupnik, ki ne zna bvati. V volilni komisiji v Unionn je bil klerikalen zaupnik gospod, o katerem je »Slovcmec« pisak da se je obletnice smrti svoje drage mamice 3pominjal s tem, da se je prav tega dne oženil. Pri skrutiniju se je šlo tudi za glasovnico, na kateri je bilo ime kandidata napisano B težje čitljivo pisavo. Vladni komisar je konstatirah da je na glasovnici napisano: »Jožef Reisner, c. kr. profesor«. Proti tej konstataciji je klerikalni zaupnik protestiral, češ da na glasovnici ni napisano ime naprednega kandidata, ter zahteval, da se ta protest vzame na zapisnik. Vladni komisar je na to moža poučil, da ima samo on pravico razsojati o veljavnosti ali neveljavnosti glasovnic, da pa zaupniki pri tem nimajo prav nobene besede. Da pa dokaže svojo nepristranost, je vladni komisar dal dotično glasovnico čitati ostalim zaupnikom. In vsi ti zaupniki so čitali: »Jožef Reisner, c. kr. profesor.« Končno se je obrnil komisar tudi na klerikalnoga zaupnika s vprašanjem: »No, sedaj pa še vi povejte, kako vi čitate ime na tej glasovnici!« »Jaz sploh ne znam brati,« je bil prompt-ni odgovor brihtnega klerikalnega zaupnika.
+ Uradni list in nemški kandidat dr. Eger. Uradna »Laibacher Zeitung« je priobčila volilni oklic za nemškega kandidata dr. Egerja in sicer med inserati. Stvar bi bila v redu, ako bi bil ta oklic res inserat, toda od zanesljive strani se nam zatrjuje, da je bil ta oklic priobčen brezplačno, kar se pravi toliko, kakor da je uradni list delal strankarsko propagando za nemškega kandidata, če bi torej vladni list bil v resnici nepristranski, potem bi moral istočasno priobčiti tudi volilne oklice vseh ostalih kandidatov. Ker tega ni storil, je s tem očitno pokazal, da se smatra kot nekako oficijalno glasilo tiste peščice ljudi, ki tvorijo v deželi 5 % vsega prebivalstva. Ker stojimo na -stališču, da mora biti uradni list brezpogojno nadstrankar-ski organ in absolutno ne sme delati propagande niti za to, niti za ono stranko, moramo kar najodločneje protestirati proti temu, da se uradna »Laibaeher Zeitong« izrablja kot nekako glasilo tukajšnje nemške stranke.
-H Dr. Gregerieevo in Snsterii-čevo stanovanje je anoči zastranila
policija. Ta odredba je bila čisto nepotrebna, ker je dokazano, da se v Ljubljani med naprednimi elementi nihče ne zgane, ako se klerikalci vzdrže provokacij. Ce bi policija in državna oblast poskrbeli, da bi se klerikalci vselej in povsodi držali v mejah dostojnosti in političnega takta, ako bi preprečili, ali vsaj pasivno ne podpirali onega brutalnega terorizma, ki ga je uvedla v zadnjem času klerikalna stranka v našo javnost, potem bi se nesporno ublažile, ako ne docela polegle politične in strankarske strasti, ki delajo sedaj toliko nepotrebnih preglavic in skrbi našim javnim organom.
-f- Narodno-napredni zaupniki v volilnem   okraju Vrhnika - Logatee-Idrija - Cerknica so si v nedeljo zbrali na sestanku v Logatcu uglednega in obče spoštovanega   posestnika Iv. Sicherla   v   Dolenjem   Logatcu za kandidata pri   predstojeći državno-zborski volitvi. S tem je v tem okraju storjen prvi in gotovo najvažnejši korak v volilni borbi.   Po celem okraju se je z največjim veseljem pozdravilo   sklep narodno-naprednih zaupnikov,   ki proglaša posestnika Ivana Sicherla za državnozborske^ra kandidata v  enem najnaprednejših volilnih okrajev na Kranjskem, saj je kandidat   splošno po eelem volilnem okraju dobro   poznan   in obče priljubljen. Sam velik posestnik pozna najboljše  težnje kmet&kega prebivalstva v volilnem okraju. Posestnik Ivan Sicherl je pa dalje znan kot zelo naobražen   in  bo  torej s svojo strokovno   naobrazbo   lahko z vspe-hom zastopal težnje volilcev svojega volilneg-a okraja.   To pa je tolikanj •bolj potrebno, ker je doslej ta okraj zastopal klerikalec  po Kregarjevem kopitu Gostinčar,   ki   je popolnoma brez najmanjše sposobnosti in bil naravnost na sramoto slovenskemu narodu v državnem   zboru.   Niti najmanjšega vspeha   svojega delovanja v državnem zboru ne more   ta bivši klerikalni poslanec   pokazati svojim volilcem. Kaj je vse obljuboval pred volitvami! In koliko je storil? Nič, popolnoma nič!   Ta okraj je bil, kakor da bi ne imel svojega poslanca. Drugega ni delal v državnem zboru, kakor stafažo dr. Šusteršiču pri njegovi za Slovence škodljivi obstropciji,in k večjemu je čital kak govor, ki so ga mu spisali   njegovi klerikalni tovariši. Za to pa je treba temu volilnemu okraju sposobnega moža za poslanca,   ki bo mogel in tudi   hotel z vspehom zastopati   interese svojega volilnega okraja. Tak mož je Sicherl v Dolenjem   Logatcu! Narodno-napredni volilci sedaj krepko v boj za svojega   kandidata.   Razvite takoj naj intenzivnejšo   agitacijo po vseh okrajih.   Ne pozabite,   da pri zadnji volitvi ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do ožje volitve   med narodnona-prednim   kandidatom   in Gostinca r-jem. Ker se je sedaj spoznalo, da Gostinčar   ni   za   drugega   kakor za opravljanje svojega glavnega poklica, sluge pri Zadružni zvezi, se volilcem ne bo težko odločiti za narodno-naprednega kandidata. Tudi ima Gostinčar preteklost, ki ga ne priporoča za poslanca. In takega klerikalca naj zavedni in pošteni   volilci volijo v državni zbor? Da so klerikalci, ki predobro poznajo svojega kandidata, zopet ponudili Gostinčarju kandidaturo, se pravi naravnost norčevati se iz interesov volilnega okraja.   Za to pa vsi,   katerim je mar korist in dobrobit Notranjske,   odločno v boj za narodno-naprednega   kandidata Sicherla!
-f- Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj naznanja svojim članom in somišljenikom, da se vrši društven redni občni zbor dne 18. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Turka v Streliški ulici.
4- Iz justične službe. Sodnik praškega višjega deželnesra sodnega okoliša dr. Rudolf Schmidt je imenovan za sodnika v Radečah.
— Povratek Sokolov Iz Torina. Naši sokolski tekmovalci se vrnejo s Turina v Četrtek ob 8/47. zvečer z gorenjskim vlakom. Na južnem kolodvoru sprejme vrle zmagovalce slovensko Sokolstvo. Iz kolodvora je obhod po mestu, ob pol 9. zvečer nastopi tekmovalna vrsta v telovadnici v Narodnem domu.
— Sokolski tekmovalni sklad. Na drugem mestu prinašamo poziv za prispevke v korist »Sokolskega tekmovalnega sklada«. Potrebo, živo potrebo takega tekmovalnega sklada nam pač ni treba še dokazovati. Prepričani smo, da se bodo vsi resnično narodno čuteči Slovenci številno odzvali temu pozivu. Dosedaj so že prispevali za »Sokolski tekmovalni sklad« s prispevki po 50 K gospodje dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller in dr. Alojzij Kokalj. Živeli poene-tnalei!
— Nastop til—in tekmovalne vrata* Pri jutmjšnem nastopu tekmovalne vrata v telovadnici v Narodnem doma izvajale as bodo turinske tekmovala* vaje  na bradlji in kro-
gih, proste vaje ter skupine. — Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste in na galeriji 2 K, druge
vrste 1 K 50 v, stojišča 1 K, dijaške vstopnice 60 v. Pred prod a jo vstopnic prevzela je iz prijaznosti tvrdka Gričar & Mejač.
— Slika z ulice. Včeraj opoldne so na trgu molile tri branjevke naglas angelsko češčenje, da bi zmagal dr. Gregorič in propadel profesor Reisner. Brez komentarja, samo to rečemo: bog daj norcem pamet!
— Prva čevljarska pomočnica V Ljubljani je napravila pred izpra-ševalno komisijo, šesto ječo iz čevljarskih mojstrov gg. A. Erjavca, M. Oblaka, A. Polanjkota, Gačnika in pomočnika g. L. Franka, z dobrim uspehom čevljarski pomočniški izpit gdč. Jožinka Kapele. Je to prvi slučaj, da se je posvetilo dekle tej naporni obrti in vrli pomočnici in marljivi delavki iskreno čestitamo na njenem uspehu ter ji želimo v njeni stroki dobrega napredka.
— Vsled prezidave  deželne po> rodiŠnice v tukajšnji deželni bolnici, je sprejem na ta oddelek med časom delovršbe, omejen. Sprejeti je le mo goče ono število, ki jih dopušča prostor v  dveh   postavljenih Deckerto vih barakah.   Sprejemajo se torej le nujni slučaji,   ki jih ni   mogoče od kloniti.
Ljubezniv soprog. Predvčerajšnjim zvečer, ko je prišel v Selu pri Ljubljani stanujoči delavec Karel Pogačnik pijan domov, se je začel s svojo ženo prepirati in jo začel pretipati. Grozil1 ji je pri tem tudi večkrat, da jo bo še danes ubil. Pred stanovanjem se je vsled tega nabralo precej ljudi, ki so se zgražali nad početjem Pogačnika. Končno je storile orožništvo konec prepiru in je Pogačnika aretiralo.
Prijeta tatica. V Rožni dolini stanuje samska dninarica Ivana Win* diseh, katera je ukradla 14. t. m. tamošnjemu gostilničarju Ivanu Končanu 20 steklenic piva, ročno torbico in 11* robcev. Prijeli so jo in oddali okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Samomor. 571etni prevžitl^ar Fr. Čolnar si je 14. t. m. v samo morilnem namenu ustrelil kroglo iy revolverja v glavo. Strel pa je Col na rja samo ranil na levi senci. Drugo jutro proti 3. zjutraj se je tihe splazil iz spalnice in se obesil' ne tramu, kjer ga je pozneje našla njegova žena mrtvega. Že septembra 1. 1. si je hotel Čolnar prerezati vrat 7 britvijo.
Delodajalca okradel. V noči n? S. maja je ukradel pri posestniku opekarne Romanu Vidoniju v Dobru njah zaposleni delavec Fran Hočevai svojemu delodajalcu iz nezaklenjene sobe črno zimsko suknjo, svojemu so delavcu Petru Gveru pa sive hlače srajco, par čevljev, zlato iglo, pai lesenih čevljev in britev ter neznane kam izginil. Hočevar je leta 1882. v Rajhenburgu rojen in v Bučko, v kr škem okraju pristojen, srednje velik kostanjevih las in ima kratke brke Oblečen je bil v sivo štajersko obleko
Zlobnost. V noči na 11. maja je neki zlobnež deloma polomil, delomp pa izruval v sadnem vrtu posestnik? Ivana Uršiča v Gornjih Stranjah v kamniškem okraju 11 mladih ore hov, vrednih baje 220 K.
Kopališče   Toplice   na Dolenjskem. Začetek lepih, gorkih dni v me secu maju, je tudi pravi začetek ko pališke sezije. 2e itak lepa topliška okolica je še krasuejša v lepih majni kovin dneh. Nanovo ozelenelo listje in razcvelo cvetje, zdrav čisti zrak privabi vedno več izletnikov in go stov bolnikov v naše Toplice, iskajor pri nas razvedrila in zdravja. Mnog« obiskujejo Toplice tudi iz hvaležno sti, ker so se ravno tu, v gorkem vrelcu iznebili mučne bolezni ter zadobil*' popolno zdravje. Omenim naj le nekatere, ki so se že pri nas oglasili tei ne morejo prehvaliti res zdravilnih moči našega kopališča: amerikanski škof Starina. Prevzvišeni   je sicei ostal tu le par dni, ker namerava po tovati v Ameriko, ter se še tekom se zije povrne in ostane tu delj časa. — Baron Rechbach, c. kr. okr. glavar t gospo   baronico,   grof   Margheri r spremljevalko ter Pia pl. Fichtenau-dr. Kočevar pl. Kondenheim, g. Golja, c. kr. komisar, g. Dular, deželni poslanec. Dalje so še tu gg. Grča Bla zij in Toman Rutar, župnika; Belr Anton, nadučitelj,   vsi iz Goriškega ter gdč. Witzberger iz Dunaja« Po sebno dobro se počuti gdč. Waltl Pav la iz Trbiža,   ki je zelo   obolela ne ischias, a ji kopanje tako ugaja, da ž> zelo dobro hodi in ne čuti več bole čin. Kdor torej čuti trganje, naj ne zamudi ugodne prilike, naj ne čaka. temveč takoj pride v naše Toplice po iskat si zdravlja.
Cirkus Schmidt Včerajšnja otvoritvena predstava — cirkus je bil na . bito poln — je obiskovalce popolno ma zadovoljila, Vobče se mora pri znati, da so nastopali dobri in rutini rani igralci. Spored js bil jako br> gat in vseboval nekatere prav dobrr točke, ki se v Ljubljani le redko vidijo. Med t«»i naj maim iliiuiw umetnico na im gdč, Pavlo, ljuba/
jahalko — voltige — gdč. Moebius, in spretnega komičnega kolesarja Stetensa. V telovadbi so se posebno odlikovali Ljubljančanom že znani in tudi priljubljeni telovadci na treh drogih, imenovani tri zvezde, in odlični ekvilibristi Bergeri. V konjski dresuri sta se odlikovala ravnatelj Schmidt in njegova gospa, ki sta pokazala lepe in dovršeno dresirane konje v skupinah in posamezno. Izmed jahalnih točk je posebno ugajal krasen balet Rheingolda, ki ga jaha g. Schmidt in izborna dovršena žo-kejka gdč. Auny, ki dela najtežje vaje na prostem konju tako precizno in sigurno, kot dosedaj še nobena j ah alka v Ljubljani. Predstavo je zaključil originalni posnemalee instrumentov Mr. Robius, ki je izborno oponašal flavto, trom pet o, citre, harmoniko in gramofon. — Predstave se vrše vsak dan ob 8. zvečer. Obisk je v vsakem oziru izplačljiv.
Prijeta goljufica. Včeraj je policija aretirala 421etno brezposelno delavko Terezijo Martinčič iz St. Ru-preiita na Dolenjskem, katera se že dlje časa klati okoli in živi samo od raznih goljufij. Za zadnjo žrtev si je izbrala deklo Marijo Petrovčif* iz Poljanske ceste, o kateri je izvedela, da ima več prihranjenega denarja. Pred par dnevi jo je obiskala in ji začela pripovedovati, da je zadela glavno srečko v znesku 90.000 K ter da ji je poleg tega obljubil nek amerikanski škof, da ji bode kupil hišo. Poleg vsega tega ji je tudi natvezila, da ima 1600 K naloženih v hranilnici, katerih ne mara dvigniti. Naprosila je nato Petrovčičevo naj ji ona posodi nekaj denarja proti visokim obrestim. Petrovčič je goljufici verjela in ji izročila 1200 K. Ko je policija goljufico aretirala, je bila že Llil K denarja zapravila. Izročili 90 jo deželnemu sodišču.
Pilo ukradel. Včeraj dopoldne je na Cesarja Jožefa trgu prodajal kljucarski pomočnik I. K. iz Vodina-ta veliko pilo za 1 K. Mimo idočemu detektivu se je zadeva zdela sumljiva in je pozneje tudi dognal, da je bila pila ukradena pri stavbi nemškega gledališča. Bil je aretiran in izročen sodišču.
Karambol. Ko je te dni pripeljal električni voz po Poljanski cesti v smeri proti Ambroževem trgu, je pripeljal iz Strossmajerjeve ulice nek voznik, s katerim sta skupaj trčila. Pri tem se je hudo }>oškodoval konj in tudi voz se je mnčno \wkvaril. K sreči se na vozu sedeča, nek gospod in njegova žena,   nista poškodovala.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Aaneriko 38 Slovencev. 85 Hrvatov je šlo v Pasau.
narodna ohram&a.
VI. pokroviteljstvo zasvedočila je družba sv. Cirila in Metoda rodoljubnemu omizju pri »Belem volku« v Ljubljani z običajno sprejemnico, nabiralnik tega omizja pa je odlikovala za prispevek 1200 K s šestimi diplomami. Lenčetova resta vrači ja slovi radi izbornih vin. gospod Lenče in stalno omizje pa slove po požrtvovalnem rodoljubju. — Gosp. Jos. Černelič od Sv. Ju rja ob juž. želez, je poslal škatljo lepo sortiranih poštnih znamk. — Hvala iskrena!
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto ima svoj redni občni zbor dne 20. maja ob 8. zvečer v gostilniških prostorih gospe TuČkove v Novem mestu.
Društvena naznanila.
Ljubljanski diletantje, ki se bodo kmalu združili v klub, prirede v soboto, dne 20. maja v areni »Narodnega doma« gledališko predstavo. Uprizori se Fr. Govekarjeva narodna igra »Deseti brat«. Ker igrajo diletantje v dobrodelne in narodne namene, uprizore to predstavo v korist »Dobrodelnega društva tiskarjev«. Vstopnina 40 vin. — Po predstavi prosta zabava in ples. — Prireditve ljubljanskih diletantov se štejejo med najzabavnejše, zato se slav. občinstvo gotovo številno udeleži.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Kamnik priredi dne 2. junija popoldne ob 3. v sodni dvorani št. 2 svoj občni zbor.
Radovljiški »Sokol« priredi v soboto, dne 20. maja ob pol 9. zvečer v dvorani br. Kunstlja s sodelovanjem dramatično - koncertnega odseka »Sokola I.« iz Ljubljane velik koncertno - zabavni večer s krasnim in bogatim sporedom. Opozarjamo slav. občinstvo, posebno ono iz okolice, da se udeleži častno te naše prireditve. Po končanem sporedu je ples, pri katerem svira salonski orkester »Sokola I.« Torej, kdor hoče par lepih uric zaužiti, naj se udeleži tega lepega večera!
Učiteljsko društvo za litijski okraj ima svoj občni zbor dne 21. maja t. L ob 2. popoldne v šolskem poslopju v Toplicah pri Zagorju.
Čitalnica v Gradca priredi sa-
bavni večer s plesom v dvorani »Zum grunen Anger«, Leonhard-stras&e 3 dne 20. maja t. 1. ob 8. zvečer.
Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi v soboto, dne 20. maja ob po) 8. zvečer v gostilni »Zum Posthorn«, III. Posthom-gasse 6 svoj prvi občni zbor. Zaeno z občnim zborom se priredi is to tam poslavljajočim se tovarišem četrto-
1 etnikom   »četrtoletniški večer«. _
Slovanski gostje dobrodošli!
Književnost
— »Svobodna Misel«, ta z ozirora na našo generacijo in sodobno soci-jalno-kulturnc razmere na Slov. toli važni ter velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančno - tehničnih težkoč 1. majni-ka 1910 prenehati, ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso zboljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na staro uredništvo nebroj poizvedb, prošenj, naročb itd., in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije »Svobodne Misli«, bodemo posku-
sili obnoviti odloženo, a koristno delo. Od 1. majnika t. 1. bode torej »Svobodna Mikal« zopet izhajala kot 4. letnik in se bode takoj nadaljevalo s 5. številko, kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode dobival na stari račun še ostalih 0 številk. Kdor pa se naroči ua novo, temu se dopošlje-jo lani izšle 4 številke. Uredništvo se bode potrudilo, da ostane »Svobodna Misel«, kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljiva, kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno - verskih in kritično - filozofskih spisov, tako da bode »Svobodna Misel« obenem glasilo slovenskih svobodomiselcev in kulturno - socijalna revija. Upamo, da bodo podpirali sotrudniki prejšnje »Svobodne Misli«, tudi novo, ki ji je idejno identična, jo priporočali in razširjali, od naročnikov pa pričakujemo, da se bodo spomiiili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K; za Ameriko 4 K (letno) za naročnino in to bode storil vsakdo tem rajši in točneje, ako pomisli da podpre s tem narodni naš obstoj, pomore razširjati prosveto in pospeši kulturno osamosvojitev slovenskega ljudstva!
Tabelarični pregled o iztOu nad mestne volitve enega poslanca za ljubljansko mesto iz skupine mest in trgov v deželni zbor dne 16. maja 1911.
JU -3
E
—C
Vi
i i
— o
O =
S o>
o >
9 «
s §
»w5
C «0
S >
Med njimi
c
£3 >
I .s.
>
Od veljavnih glasov so prejeli
I.	A-H	995	869	851	18
II.	I-L	800	706	6°t	12
III.	M—R	891	790	776	14
IV.	S-ž	1089	956	938	18
Skupaj		3775	3321	3259	62
433 364 405
-!83
219 206 228 280
3
151 84 94
126
46 40 46 48
180
2')
3*) 1»)
«3 C
>
-S <
426 348 389 470
Opomba
1630
*) 1 dr. Tavtir 1 Jkrnošt Sacil
') 2 Etb. tristo 1 dr. Tivtar
3 Albert Ertl.
Telefonska in brzojavna
soročlla,
K ljubljanski deželnozborski volitvi.
Prezid, 17. maja. Slava zavednosti nnrodno-naprednih voliloev, da so na tri fronte se boreč, izvojevali tako sijajno zmago. Slava novemu poslancu! — Ribar.
Straža, 17. maja. Čestitamo k zmagi napredne stranke pri deželno-zborski volitvi. — Naprednjaki v Straži in Toplicah.
Kamnik, 17. maja. Gromovit živio zavednim volilcem bele Ljubljane k sijajni zmagi nad črnim so-vragom. Z vami vred se vesele — Kamniški naprednjaki.
Železniki, 17. maja. Veseli vaše zmage kličemo vrlim volilcem: Na zdar! — Naprednjaki.
Klerikalna lopovstva. Dunaj, 17. maja. »Deutsches Volksblatt« prinaša od slovenskih klerikalnih krogov inspiriran članek, v katerem na najpodlejši način ob-rekuje naprednjake v Ljubljani in jim podtika srbofilstvo. Obem-in se zaganja ta članek v podružnico »Flottenvereina« ter posebno graja, da je igrala pri slavnosti v hotelu »Tivoli« mornariška godba, češ, da je bila to demonstracija proti godbi št. 27. Tudi v restavraterja hotela »Tivoli« se zaganja in ga dolži srbofil-skega radikalizma ter pravi, da je restavrater Kenda svoj čas zapodil iz svoje restavracije nemške goste.
Mahler.
Dunaj, 17. maja. Zdravstveno >t;mje bivšega ravnatelja dvorne opere Mahlerja se čez noč ni izpremeni-lo, dasiravno so pričakovali zdravniki že za snoči katastrofo. Zdravniki so mnenja, da katastrofa tudi danes še ne nastopi, vendar pa je njegovo stanje popolnoma brezupno.
Požar v petrolejskih virih. Lvov, 17. maja. V okraju broni-slavskem je nastal velikanski požar v petrolejskih virih. Škoda je velikanska. Požar so še-le tekom noči deloma omejili, da ni uničil vseh virov.
Izpreniemhe v ogrskem ministrstvu.
Budimpešta, 17. maja. Za ogrskega trgovinskega ministra bo imenovan najbrže grof Markus Wicken-burg, železniški ministrski portfelj dobi najbrže ravnatelj ogrskih državnih železnic Hollan.
Brambna reforma. Budimpešta, 17. maja. Ogrska vlada predloži danes   brambni reformni predlog cesarju v predsank-
cijo.
Pogreb umorjenega poslanca A enima.
Bekeš Csaba, 17. maja. Danes popoldne  ob S. as vrši   ta pogreb
umorjenega poslanca Achima. Delavci so uprizorili že dopoldne demonstracijski štrajk, da se lahko udeleže pogreba.
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 17. maja. Turško vojno ministrstvo je odredilo, da se po-dasta dve bojni ladji nemudoma iz doma v pristanišče San Giovani d i Medua ob albanski obali.
Carigrad, 17. maja. Vali v Skop-lju poroča, da so v Velem polju pri Gusinjn vstaške čete napadle turški oddelek in pognale turške vojaška čete v beg.
Carigrad, 17. maja. Vrhovni poveljnik turških čet Torgut Šefket paša poroča, da se vstaški Malisori niso udali. Ker je njegov poziv ostal brezuspešen, je turška armada začela iznova z energično akcijo proti upornikom. Torgut Šefket paša poroča, da so turške čete prišle do Kastrati-ja ter zavzele tudi hrib Dečič. Nasprotno pa se glase druga poročila 3 bojišča, da so vstaši zavrnili napad turških čet ter da so imele turške čete zelo občutljive izgube. Tudi hrib Dečič in mesto Tuzi sta popolnoma v roknh vstašev.
Italijanski   prostovoljci za Albanijo.
Florenca, 17. maja. Italijanske oblasti so v bližini Aneone ustavile italijansko jadrenieo, ki je imela na krovu mnogo mladih ljudi, namenjenih čez črno goro v Albanijo, da se tam bore skupaj z albanskimi vsta-ši. Oblasti so jadrenieo prisilili, da se vrne.
Konflikt v turški zbornici.
Carigrad, 17. maja. V turški zbornici je prišlo do konflikta med turškimi poslanci na eni strani in med grškimi in armenskimi poslanci na drugi strani. Grški in armenski poslanci dolže zbornico, da dela politiko šovinizma napram neturškim narodnostim.
Obisk   nemškega prestolonaslednika na Ruskem.
Petrograil, 17. maja. Nemški prestolonaslednik in njegova soproga sta dospela v Carskoje selo, odkoder odpotujeta jutri v Petrograd, kjer se vrši oficijalni slovesni sprejem. Oficijozna »Rossija« pozdravlja poset nemškega prestolonaslednika, ter pravi, da ima ta poset poseben političen pomen, da se iznova utrde prijateljske zveze med Nemčijo in Rusijo.
Španski republikanci in Maroko.
Madrid, 17. maja. Republikanska struja v parlamentu je napadala vlado z vso silo zaradi vojnih operacij v Maroku. Špansko ljudstvo zeli miru in ne mara vojne. Ministrski predsednik Canalejas je nasproti trditvam španskih republikancev zatrdil, da se je Španska vlada pri vseh svojih korakih ozirala samo na absolutno potrebe*
Poaar v Kirinu.
Charbia, 17. maja. Požar v Kirinu. o katerem smo že poročali, je napravil strahovito škodo. Pogorelo je 8387 poslopij v fckupni vrednosti 15 milijonov rubljev, 4046 raznih trgovin in 15 bank. 40.000 ljudi je brez strehe. Skupna škoda znaša nad 40 milijonov rubljev.
Vstaja v Mehiki.
New York, 17. maja. Razna poročila iz Mehike prinašajo vest, da »bo tekom 24 ur v Mehiki doseženo premirje med mehikanskimi revolu-cijonarji in vlado.
Razne stvari.
* Rokoborbe v Berolinu. Svetovno mojstrstvo pri zadnjih roko-borbah v Berolinu je dobil med srednje težkimi borilci Christensen, med težkimi borilci pa Jensen, ki je pred 2 leti nastopil tudi v Ljubljani in dobil precejšno nagrado.
* S tira je skočil med Dubrovnikom in Nedvodicami na Moravekem iz neznanega vzroka na odprti progi poštni vlak št. 3785. Stroj in trije vozovi so razbiti. Izmed maloštevilnih potnikov se ni nikdo poškodoval, odpeljali so vse s pomožnim vlakom, naprej.
* Nezgoda Ernesta Haeckla. Profesor Ernest Haeckel si je pri padcu v svojem stanovanju zlomil bočni sklep. Najbrže bo veliki učenjak, ki je star 77 let, moral več mesecev preležati v postelji, mogoče pa tudi, da sploh ne bo mogel več hoditi.
* Stotnika je ustrelil. Na vojaškem vežbališču pri Petrogradu je ustrelil med vajo neki vojak svojega stotnika. Takoj na to je zbežal v gozd,, kjer so ga pa v kratkem prijeli. Maščeval se je baje nad stotnikom radi surovega ravnanja z vojaki.
* Nesreča na morju. Francoski ribiški parnik »Victoria« se je razbil ob pečinah pri St. Jeanu. Vseh 21 mornarjev je utonilo. Nedaleč od tam je trčila francoska jadrenica »William Teli« v veliko plavajočo ledeno goro, ter dobila nevarne poškodbe. Od posadke se je 21 mož rešilo, 11 pa jih je utonilo.
* Pračlovek. Preiskovanje neke jame na južnem obrežju otoka Jersev je odkrilo ostanke neke prapasme človeštva, ki je identična z ono pasmo, ki so jo odkrili v Neanderski dolini. Med drugim so našli 9 človeških zob, kosti kodrastega nosoroga, dveh različnih konjskih pasem in mnogo orodij iz kresilnega kamna.
* Zdravniška ekspedicija v As-trahan. Vodja Pasteurjevega zavoda v Parizu profesor Mešnikov je odpotoval s 4 zdravniki v Astrahan. V Petrogradu se jim pridruži še 5 ruskih zdravnikov. Preiskavati hočejo način razširjanja kuge, ki se ponavlja tam že nad 20 let. Obenem hočejo tudi dognati kako bacili te kuge prežive poletje.
* Trgovci z belimi sužnjami. Veliko pozornost in zanimanje je napravila obravnava proti dvanajstoriei uglednih oseb iz Kijeva, ki so obdol-ženi prodaje 15—161etnih ruskih deklic v tolerančne hiše v Atene in Bu-karešt. Eden izmed obtožencev je ba-ie neki znani ruski general, eden advokat, vsi ostali pa so bogati in ugledni posestniki. Izid obravnave ni objavljen.
* Reklama za D' Annunzijeve spise. Ravnokar objavljen dekret indeksne kongregacije prepoveduje vse spise in pesnitve D' Annunzija. Kakor poročajo iz merodajnih krogov, je dala neposredni povod k tej prepovedi najnovejša njegova igra »Sveti Boštjan«, ki se v kratkem uprizori v Parizu. Tudi Fogazzarov zadnji roman »Lejla« je zapadel papeževemu prokletstvu.
* K vojakom niso hoteli. V okraju Komlos je orožništvo zaprlo 20 rani unskih fantov, ki so se hoteli s stradanjem in z najrazličnejšimi drugimi sredstvi odtegniti vojaški dolžnosti. Več tednov so zaužili le najpotrebnejše, bo po dnevu naporno delali, ponoči pa popivali in zelo malo spali. Državno pravdništvo je uvedlo proti fantom preiskavo. Včeraj so prišli fantje pred naborno komisijo in so bili vsi, razven štirih, potrjeni.
* Napredek kulture. Siamski kralj se je odzval povabilu ravnateljstva tovarn za pisalne stroje L. C. Smithe & Bros in si ogledal velike obsežne tovarne te tvrdke. Stroji so mu tako ugajali, da je naroČil več strojev, prirejenih za siamsko pisavo. Vsa njegova korespondenca se od sedaj naprej rešuje le s pisalnimi stroji, na kar je kralj ne malo ponosen. Razun plačila za stroje je naklonil kralj omenjeni svetovnoznani tvrdki vefc obsežnih kupčijskih ugodnosti.
* Ribolov v Jadranskem morju. Glasom uradnih objav se je vlovilo preteklo leto v Jadranskem morju 48,526.181 rib,ki so tehtale 13,082.112 kilogramov. Vredne so bile 9,741.174 kron. Največ se je polovilo sardel, in sicer 5,369.200 kg in najmanj jegulj 120.552 kf. Zaposlenih je bilo v letu 1&35I ribičev a 4857 ladjami, v vred-
nosti 1,852.400 K. & se prišteje jo k vrednosti čolnov in ladij še druge ribiške priprave, znaša skupna vrednost 3,318.222 K. — V olju konservi-ronih rib različnih vrst se je pripravilo v tekočem letu za 5,797.574 K. Od teh jih pride na Istro za 2,750.063 kron in na Dalmacijo za 3,074571 K.
* Udobnosti časnikarskega poklica. Kakor poročajo iz Lvova, je prišlo povodom aretacije nekega vojaka pred glavno stražo v Lvovu do navala ljudstva. Policija je ljudi raz-gnala, samo neki žurnalist je ostal na mestu, da SC natančneje informira. Ko se je približal glavni straži, ga je brez vsakega povoda obkolilo 12 vojakov, na čelu jim poveljujoči častnik. Vrgli so ga na tla in do krvi pretepli ter tudi precej hudo poškodovali ter končno še aretirali. Seveda se je poljsko časnikarstvo teiegrafično pritožilo na vojno ministrstvo.
* Živa reklama. Na ženialno reklamno idejo je prišla neka velika angleška modna tvrdka. Namesto okornih voščenih postav in žalostnih ter dolgočasnih obešalnikov za obleko v razložnih oknov, so iznašli novo sredstvo, da se vzbuja interes občinstva. Cela fasada trgovine je razdeljena v tri velika razložna okna, za katerimi je živahno življenje. V enem teh oknov je spalna soba, v drugem salon, v tretjem pa kadilna soba. Te sobe so elegantno opremljene; na vsakem delu oprave je označena ct-na. Kot stanovalec te spalne sobe se prezentira eleganten mlad mož v koket-ni jutranji opravi. Ta mladi mož kaže radovednemu občinstvu, kako dela moderni dandv svojo toaleto. Njegov sluga mu prinese toplo vodo, orodje zn britje, milo — na vsakem predmetu je označena tvrdka, ki ga je dobavila, in pa cena —, na kar ga brije-jo. Potem sleče jutranjo obleko in stoji pred občinstvom v spodnjih hlačah. Občinstvo občuduje njegovo fino perilo. Sluga mu da sprehodno obleko najmodernejšega kroja. Počasi se obleče. Vsak posamezen komad njegove obleke občinstvo lahko natančno občuduje. Ko je oblečen, se Še enkrat pogleda v zrcalo. Kar naenkrat se ga pa polasti druga misel. Iti hoče v družbo, vsled česar obleče eleganten frak. Vedno nove obleke oblači mladi mož ter se v svoji eleganci kaže občinstvu. Zaveže si zaporedoma celo vrsto najelegantnejših kravat, katerim daje s svojimi spretnimi proti kar najrazličnejše oblike. Vse skrivnosti moške toalete vidi tu občinstvo. Toda tudi v drugih oddelkih je živahno; pije se čaj, kadi se, klepeta .... pred okni se pa zbira radovedno občinstvo.
* Neizgorljivo gorivo. Inženir R. Sehnebel v Berolinu je patentiral novo iznajdeno gorivo, ki je neizgor-Ijivo, in bo povzročilo bržkotne velik preobrat v tej industriji. Iznašel je namreč po fizikalieno popolnoma novih pravilih sestavljeno gorivo, potom katerega se sežigajo plini pri največji temperaturi. Goriva pa pri tem ie tako močnem izgorevanju ne ogore, kakor je bil do sedaj slučaj pri vseh proti ognju najbolj trdnih snoveh kakor kamot, asbest in kvare, ki se pri potom tega goriva doseženih visokih temperaturah vsi stope. Gorivo, ki ga je izumil Sehnebel je jakcf preprosto in ceno. 2 njim se ne Ih> le poboljšal ves obrat v industriji, marveč se bo s pomočjo tega goriva, ki dopušča tako visoko temperaturo, z lahkoto izdelavalo tudi dragoceno kvarčevo steklo za brušenje jekla itd. Kaj natančnejega o sestavi tega goriva seveda še ni znano, ker je to dragocena skrivnost iznajditelja.
* Umrli angleški kralj Eduanl in — Šport. V Londonu je izšla te dni velika knjiga, krasno delo •— ki vsebuje životopis umrlega kralja Edu-arda in sicer v kolikor je imel kralj stika s raznimi športi. Knjiga trdi, da je bil Eduard tudi v tem oziru prvi kavalir Anglije. Ljubil in udeleževal se je skoro vseh znanih športov. Bil je dober lovec, vodil izborno jadrenice in igral z vso eleganco tenis. Ponosen je bil posebno na svojo krasne jadrnice, katerih je imel lepo število. Pred vsem najmodernejše in najlepše pa so bili urejeni njegovi hlevi za konje dirkače, katere je posebno čislal. Knjiga navaja tudi mnogo anekdot iz njegovega življenja, izmed katerih so nekatere res zanimive. Kako je ljubil Eduard konjske dirke nam dokazujejo besede, ki jih je zapisal v album še kot princ Valeški povodom neke dirke. Najbolj srečen sem je rekel, če se udeležim d.rke in sicer privatno brez ceremonij kot re cimo navaden F. Oki. Pri tem se mi pa tudi ni treba bati, da bi drugi dan časopisi pisali; dirke se je udeležil princ Valeški, ki je kot Anglež strast no stavil in več izgubil, kot je mogel plačati. Bil pa je Eduvardov hlev konj dirkačev res izboren in je dosegel Eduard krasne uspehe s svojimi konji. Wat6on konstatira, da so njegovi konji pridobili od leta 188(3 do leta 1910 nič manj ko tri milijone kron pri rosnih dirkah. To zanimivo delo konča z besedami; Ce sploh kdo na svetu, je kralj Eduard opravičene iMhrf11 ime »športnik«.
* Kugu. Kakor poročajo iz Carigrada je baje izbruhnila v Baszi kuga. Kuga nastopa v milejši obliki bubonske kuge in so jo zanesle karavane iz centralne Azije.
* Radi odškodnine pod vlak. Pri Borovici na Češkem je povozil poštni vlak 531etno kmetico Antonijo Lonček. Dobila je težke poškodbe in kmalo nato v bolnici umrla. Pred par leti je povozil prav na istem mestu vlak tudi njenega očeta, ki n^i je. sicer pohabljen ostal pri življenju. Dobil je takrat odškodnino 40.000 K. Okoličani sumijo, da je kmetica nezgodo iz dobičkaželjnosti sama povzročila, vendar se ji to ni posrečilo. Bila je omožena in zapušča 8 otrok.
* Zrakoplovstvo. Zrakoplovec Ozermak je padel v nedeljo kakih 150 m globoko pri svojem vzletu v Dunajskem novem mestu. Czerma.k se je le lahko poškodoval, med tem ko je letalni stroj popolnoma razbit. — V nedeljo zjutraj se je spustil nadvojvoda Josip Ferdinand z zrakoplovom, ki se je bil v soboto ob 12. ponoči v Lineu dvignil v zrak, pri Bud-jejevicah na tla. V spremstvu nadvojvode je bil neki stotnik zrako-plovskega oddelka. Ob 9. dopoldne se jc vrnil nadvojvoda na Dunaj.
* Pri galadinerju v Kvirinalu na čast velikega kneza Borisa in velike kne^inje Vladimire je kralj Viktor Emannel v prav prisrčnem govoru v italijanskem jeziku izrazil svojo hvaležnost napram Rusiji za izraz prijateljstva med obema državama. S posebnim zadovoljstvom sprejema pozdrave in želje mogočnega ruskega carja, ki si je iztekel toliko zaslug za mirno rešitev mednarodnih sporov. Veliki knez Boris je odgovoril v francoskem jeziku in je izrazil, da se čuti srečnega biti prinašalec izrazov srčnih simpatij carske rodbine.
Predrzen ciganski napad, ti t -zdarski praktikant je srečal v okoli*': Budjeviški cigansko tolpo. Približa la sta se mu dva cigana in sra vprašala koliko je ura. Ko je ta potegnil uro iz žepa. je planil cigan nadei.j in mu jo iztrgal iz rok. Ta je udaril ci-iiTana s puškinim kopitom po trlavi. V tem ga je napadel drogi Cifran z no-iem. Praktikant je nameril nanj puško in ga ustrelil. Težko ranjen se je zgrudil cigan na tla on pa je tekel po orožnike. Ko so ti prišli na me^to napada, so našli oba težko ranjena ci-irana. ostala tolpa pa je pobegnila.
: Linčanje detomorilke. Včeraj je prišla iz 5mesečnega zapora Elizabeta Flbrieb, v katerega je bila svo-ječasno radi detomora pred porotnim sodiščem v Ljubljani obsojena. Odposlali so jo po prestanem zaporu v njeno domovinsko obč. v Schluke-nau na Češkem. Ko so vaščani zvedeli, da se pripelje detomorilka iz zapora, so se zbrali v veliki trumi na ■kolodvoru in jo pozdravili z razbrzdanim zmerjanjem in vpitjem. Ko je izstopila, so planili nekateri izmed razjarjene množice nanjo, jo vlekli .;i lase, suvali in teptali. Težko se je posrečilo končno policiji in orožnikom Ulbrihovo iztrgati iz rok sirove-aev in jo rešiti pred divjo množico v vamo zavetje. Pripomnimo, da pripada okolica Sehlukenau nemškemu ozemlju na Češkem in so ti junaki, ki so se taiko obnesli sinovi visoko-kulturnega nemškega naroda.
* Zveza avstrijskih ženskih društev. V soboto se je začelo zborovanje zveze avstrijskih ženskih društev na Dunaju. Fredsodnica, gospa Marijana Hainiseh je pozdravila /.borovnice z besedami: »Hočemo vi--okostoječe, krepko ženstvo, smotre-ne matere, gorkočutne socijalne delavke in uspešne pridobiteljiee. Le na ta način moremo doseči popolno pravno enakost in upoštevanje v gospodarskem življenju. »Enako plačilo za enako delo« mora biti zapisano na našem praporu. Trdno sem prepričana o boljši bodočnosti žene, ki jo bo dosegla s pomočjo pravičnih mož.« Zborovanje je pozdravil tudi ministrstveni zastopnik.
* Stavke. V veliki tovarni za pohištvo Bothe in Ehrmann v Zagrebu stavkajo mizarji, ker niso dosegli zvišanja plače. — V Brodu ob Savi so stavkali trgovski nastavljenci. Stavka je že končana, — Zaradi stavke kamnosekov in zidarjev so poklicali včeraj v Rimu 500 vojakov že-nijskega kora in drugih vojaških od-ijelkov k stavbi nacijonalnega spomenika, ki bo dne 4. junija blagoslovljen, četndi bo do tedaj ne bil dokončan. — V O portu se stavka mornarjev vedno bolj razširja. Vojaštvo straži obrežje in pristanišče. Boje se, 'la izbrnhne generalni štrajk. — V Johannesburgu so poskusili stavku-joči ustaviti promet cestne železnice. Policija je stavkujoče razgnala in jih več tudi ranila.
* Umor ogrskega poslanca Anina. — Krvavo zadoščenje. Sinova bivšega državnega tajnika A. Csilin-skega Gabrijel in Andrej, sta zahtevala od poslanca Ahima, ki je vodja ogrske kmetske stranke, zadoščenje, ker je ta na najsirovejsi način napadal po časnikih njunega očeta. — Ahim je udaril brata Andreja s palico in ga začel daviti. Gabrijel pa je
v tem trenutku ustrelil štirikrat iz samokresa in težko ranil Ahima na spodnjem delu telesa in na nogah. Storilca sta se nato sama prijavila državnemu pravdništvu v Gyala. — Ahim je vsled dobljenih ran kljub takojšnji pomoči zdravnikov isti dan popoldne v bolnišnici umrl. Brata Gabrijela in Andreja pa so zaprli. Med ljudstvom vlada grozno razburjenje, ker je bil Ahim kot kmetski poslanec jako priljubljen.
Gospodarstvo.
— Tečaj   za   pridelovanje krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu
priredi dne 29. in SO. maja t. L dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom:   V ponedeljek, dne 29. maja: Od % do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup i>o-trebnega semena. Gnojenje deteljnib mešanic.    Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskusevališču. — V torek, dne ;>0. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. NajboJrj važne trave. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in pose te v travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in izboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično   razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi V posknševališču.   —   Oddaljenim in podpore   potrebnim   udeležencem s Kranjskeg-a plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 K nn. J dan. Kdor se želi tečaja udeležiti, ali s podporo tečaj obiskati, naj se pri-glasl  do 24. maja pri ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu.
—Izžrebane številke. 3*ri predvčerajšnjem sreekanju na Dunaju je dobila prvi dobitek 3% zemljiško-kreditnih srečk iz leta 1880., ki znaša 90.000 K št. 18 serija 3818; — 4000 kron dobi št. 78 serija 1630 in 2000 K Številki 24 serije 2206 in 3 serije 3490. — Pri sreekanju premijskih srečk iz leta 1870. v Budimpešti je dobila prvi dobitek v znesku 200.000 kron št. 15 serija 392, — 20.000 K št. 21 serija 4890 in 10.000 K št. 24 serija 1894.
— Izžrebane srečke. Prvi dobitek 80.000 frankov 2rv srbskih srečk iz leta 1881. je dobila pri včerajšnjem žrebanju št. 6 serije 1142. —- 8000 frankov št. 33 serije 6241 — 4500 fr. št. 19 serije 1401 in po 1000 frankov številki 7 serije 1621 in 22 iz serije 3378. — Dobitek v znesku 20.000 frankov srbskih državnih tobačnih srečk pa je dobila št. 97 iz serije 7944.
Bratje Sokoli!
Turinska tekmovalna vrsta dospe v Ljubljano jutri v četrtek ob */, 7. uro zvečer. Poživljamo vas bratje ponovno, da se sprejema udeležite v čim največjem številu. Zbirališče v »Narodnem domu« ob 6. uri zvečer. Na zdar !
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. maja: Angela Košir, hči nad kurjača južne železnice, 1 leto, Sv. Petra ©esia 101.
V deželni bolnici:
Dne  H. maja:  Linija Langrus,
prodajalka, 65 let. — Marija DoHisr, posestnikova žena, 24 let.
Dne 12. maja: Suzana Frljuk, delavka, 19 let.
Dne 13. maja: Anton Eržen, posestnik, 45 let.
Borama poročila«
Ljubijameka .Kreditna banka v Ljubljani«.
Ura«ai kini crnjake Hrte 17.  maja ItII.
Saslrll.
%*U majeva renta   . • • «
4-2e „ srebrna renta .   .   . .
4% avstr. kronska renta . .
ogr. „ . . 4% kranjsko deželno posojilo
4»/, k. o. češke de*, banke .
Srečke la I. 1860 V,   . . i»    »t     1Š64 .  .   . .
„ tlake.....
i,   zemeljske I. Izdaje
!l.
■ i*
•»     »■• »i ogrske hlpotečnc . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa *•    OST-     »» .»
„ bazilika .... „   turške .....
B Ir3*s.
LJublJintLe Kreditne banke Avstr. kredttneg« se v €*a . Du*i*i/tk2 'ivlične družbe . nižne lelcznke .... Dr Zavrte Selčznlce . . . \lplne MuiUn .... CeBke sladkorne družbe Zivnostenske banke.   . .
ValMto.
Cekini Marke Franki
Ure . Rublji.
Denarni	Blago*ai
9235	92*55
96*55	96-75
92-35	92 55
9115	9135
94*50	9550
98 —	99 —
213 —	219 —
311-—	317 —
'51-50	157*50
292 —	298 -
280-25	285 25
253 50	25950
512 —	522 -
513-	523 —
83 50	89^0
71-50	7750
49 —	55 —
35-50	3950
24960	252 60
468 —	471 —
642-75	643-75
541 90	542*90
	11090
	753'25
81850	81950
286*-	288*—
28 P—	282-—
11 35	11 36
! 17-32*	117-52*
19*01	19*03
94 50 ,	94-70
253-50!	254 50
Žitne cena v Budimpešti.
Dne 17. maja 1911-Termin.
Pšenica za maj 1911     . . »     » oktober 1911. .
R2 za maj 1911.....
Koruza za majnik 1911 . . Koruza za juli 1910 . . . Oves za oktober 1911   . .
E f • k 11 v. Neizpremenjeno.
za 50 kg 12 42 za 50 kg 11-43 za 50 kg 9 53 za 50 kg 655 za 50 kg 6 65 za 50 kg 7-71
Poslano.
Predsedstvo Slovenske sokolske zveze.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemsek«
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali;
Za Ciril - Metodovo družbo: Rado Jeglič, Novo mesto, 10 K, nabranih pri odborovi seji »Sokola« v spomin narodnega mučenika Windi-scherja; Oskar SzilHch, Logatec, 7 K, nabrala Genica mod veselimi svati v Dol. Logatcu in Josipa Arko v Zagrebu, K u ko viceva ulica 8a, 30 K — mesto venca na krsto gospoda Ferdinanda Mankoča. — Skupaj 47 K.
Za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani: G. Luka Svetee, c. kr. notar v Litiji, 20 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Slavno občinstvo opozarjam, da imam v Ljubljani samo en atelje, in sicer v S O dni ulici št- 11, in ne še
eno filijalko, kakor krožijo vesti po Ljubljani. Pri tej priliki opozarjam si. občinstvo, da nimam nobenega fotografskega potnika, ki bi bil pooblaščen naročila za mojo tvrdko sprejemati. Proti raznašalcem takih vesti bodem brez ozira sodnijsko postopal. 1711
Avgust Berthold
fotografski umetni zavod,
Ljubljana, Sodna ulica £t. 11.
Za prebivalce mest, uradnike Ud.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seldliti prašek," ker vpliva
na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tncalanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 18
JKoj dragi, zakaj si nahoden?
Meni se kaj takega ne more pripetiti, Prvič imam briljantno odvračalno sredstvo in drugič si znam hitro pomagati, če se če ukoreniniti prehla-jenje: Vselej vzamem Faveve pristno sodenske mineralne pastilje. Kakor vsled nahoda oboli vrat in bronhije, tako jih moje sodenice hitro in sigurno ozdravijo. Radi tega poslušaj moj svet: Kupi si v lekarni ali v drogeriji škat-Ijico sodenic za 1 K 25 v, toda pazi, __ da ne dobiš kaj ponarejenega.
Generalno zastopstvo za AvatroOgreko: W. Th" Ountzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1; Grosse Neugasse 17.
X X X
Zahvala.
Vsem, ki so nam izkazali sočutje ob bolezni in satrti našega dragega očeta, vsem, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili krasne cvetke in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku
se iskreno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 16. maja 1911. 1801
Rodbine i
m M. Jr. tuli teknit ril W» ad.
•tphs. •pasi5* KftlSTfJANJA
eu»KR-DVORHH*F«tAHTM
Berolin, Pariz, Rim itd.
RiiM^kiza.
Mi a uhe
Tinriajt: O. SSTĐL SrfUinevc afict 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: SevdUn".
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave. Ako"
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. .    . 4-80.
Naslov za naročila: „FlOttlAN", Ljanljaaa.
Postavno varovano.
neteoroiosieno pirofiio.
Viiina ead norjem 3M-2.
Srednji zračni tlak 7U-« mm
rt CS
i v mm   t- —
Nebo
16 2. pop. 7301}  239 p. m.jzah. del.oblač.
ar. jzah. ; jasno
p. m.jzah.' 9
Srednja včerajšnja temperatura 17*8*. norm. 142'. Padavina v 24 urah 00 mm.
2. pop. 730 1 ! 23^ 9.ZV. 1 7311 j 162
7.zj. ^ 731-41 17-4
Zahvala.
Za oboe dokaze to-laiiJnega sočnrja, ki so nam do9i ob bolezni in smrti, gospoda 1802
Karla Perkota
bi »šega nadiKfter>a v Mirni peči
kakor tudi za častno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljt^ento gosp okr. šol. nadzorniku J. Turku za ghii|K nagrobni govor, pevskemu zbaru za krasne žafostinke, vsemu cenjeneimi učiteljstvu, ki mu je s tako obilo udeležbo izkazalo poslednjo čast, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkali svoje sočutje ob prebridki izgubi.
Ambrus, dne 16. maja 1911.
Žalujoči ostali.
Steoovepje
z dvema sobama in kuhinjo se ršče za takoj. Ponudbe z ceno vred pod naslovom A vreli j a tetina, Krakovski nasip 4, II. nadstropje. 1805
Uradnik
lesne trgovine, z dobrimi izpričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesale robe, vešč slovenskdga in nemškega jezika v govoru in pisavi, i S Če službe Z 1. junijem eventualno tudi poprej, pod naslovom; Ivan Modic, Stari trg pri Rakeku. 1806
v najlepšem mirnem in praha prostem kra?u koneem mestnega parka s 1200m seeivnstega vrta in kopelno uto ob Savinji se pod ugodnimi pogoji za 13.800 kron proda. 1802 Tamkaj je tudi nova hiša s pol oralom vrta za 8000 kron na prodaj (mesečna najemnina 38 K.) Natančneje pri Fran Dolinar v Celin.
izvrstne kakovosti: curišKa, štajerska, avstrijska, 1908 in 1909 tudi starine za buteljke, ljuto-mere as itd. —- Za pristnost si jamči. Cene primerne za gostilničarje, zasebnike in veletržce. Dam tudi na 4 mesečno plačilo. — Imam tudi sladka vina i Strohwc in, mušk atol c a, karlovški-samotok-pelinkovec itd.
Vpraša naj se pismeno pod naslovom Janez Vernic, hotel Union, Ljubljana. iso7
Najcenejši nakup
ik
talit: zlata ii mMl ut. wrižit, Btonn laiKtnic. Bf-jsj jaSj
iti je tim It
:•: S z-
LUD. ČERME
zlatarja in trgovcu Ljubljana. Woltova ulica 3.
Josip Cimperšek
posestnik in trgovec
fyigela Cimperšefc « Vivod
Smmtca
tirne t?* maje t9tt.
1009 JJubffana
S
Talefm
KRANJSKA
ivfjoita   avONtUHca fj|
STAVBINSKA DRUŽBA
427
V LJUBLJANI
dela i opekar
in s1 in mm VNhnj ksmi
i dala p tesarstvo in miz eiomi v Podpeči in v Opatiji
s strojnim obratom za stavbna in fina Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Stanovitna
z 2 in 3 sobami in pritiklinami
se oddajo
▼ Čopovi al. nasproti vrta učiteljišča.
1692
kompletni letniki »902. 1903, 1904, 1965, 19*6, 1907, 1918, 1909 in 1910 nevezani, popornoraa novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo „Ljubljanskega Zvona".
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluj* aajfcsljae priznana
Tm-cIMi Mtora
katera  okrepeuje   laslsčs, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 utrklenJea m BRTu^m t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dre steklenici.
Zaloga vsah preizkušenih zdravil, medic. mM, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgisklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
i Ljubljani Rtsljeva »sta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu 169
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnzne železnice, c. kr. tobačne tovarne in ekr. bolniške blagajne v Ljubljani.
Izjava.
Izjavljam, da nisem v nikaki zvezi, z dolgovi svojega moža Antona Pod-gornika. Enajst let sem plačevala, a sedaj ne plačam več niti vinarja, bodisi v Metliki, ali pa izven Metlike. 1800
Aamali ja Podgornlk v Motlikl.
Kontoristinja
zmožna popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra računarica, ter samostojna knji-govodkinja, vestna in poštena, stara ne pod 24 let, sprejme se s 15. junijem v večjem podjetju. Prednost imajo gospodične, katere so že službovale pri lesnih ali stavbnih podjetjih. Kje pove upravništvo »Slov. Naroda". 57r€
v trgu pseko 3000 prebivalcev na Goriškem SO Odda pod ugodnimi pogoji takoj v najem. — Pojasnila v uprav« ni Št v u »SI. Naroda«. 17%
Ustanovljeno lota 1873
11
• v
I. Tanfer, slarej. Zagorje o& Savi.
[m mmi w\mto jolidBi \m
Dva dobra
blnčavnlcarska
pomočnika
1762        spre'ate takof
Rudolf Gevcr, cesta na Rndolfovo železnico.
Stabilni trsjevni agenti
nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Mova ulice 20. 1748
samostojnemu delavcu, izurjenemu v gosposkem in kmetskem krojastvu, se nudi lepa prilika in trajen zaslužek, če se hoče naseliti v Ma I litjih pri Opatiji.
Ponudbe   pod   „Samostojnost" na
nnr*ivn'šrro »SI Naroda«. 1797
dobro izurjena, z večletnimi izpričevali vešča slovenskega in nemškega jezika, in ki ima
vSa L% želi pr?meniti službo.
Prijazne por udbe  pod šifro 1911" na uprav. »Slov. Naroda«
1708
Zastopnika
pri privatnih odjemalcih dobro uvedenega išče
Jahn Rehak
tkalnica platnenega, pavolnatega in damastnega blaga
Červen^ Kostelec, Ćoftko.
Učenec
star 13 do 15 let, vešč slovenščine in nekoliko nemščine,
st sprejme v trgovino mešanega etap
I 1798 pri tvrdki
I 3 van Razboršek, Šmartno pri Dtiji.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška glavnica K 5,0OO.O00.
Rezsrvni   fond   61d.0dU kron«
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici. 39
0j   l^paje in prodaja srečke in vrcdaoshie papirje vseh vrst 2   0 po dnevnem karzu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vioge po čistih
41
na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150.000 kub. čevljev jelovega lesa. Gozd meri približno 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačev in tesačev dovolj. Na razpolago je tudi vodna pila z dvema jarmoma (po 3 rezila) in cirkularjem blizu večjega trga na Dolenjskem 8*50 km od železniške postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog 9000 debel in sicer boj in smrek od 20 — 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist in zdrav. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda11. 1745
j)irmanska darila!
Berite, kje se dobijo najcenejše ure in celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primeri
Niklasta ara, trpežno kolesje z verižico.....K 5*50
rt n rt *»» n •     •     •    •     •     w     6 50
r> n n n        n r» ...... 7*50
...... 9*50
i«    t    »    «    g 10*50
9-au
. • • • • m 10*50 Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega, Scbaff-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenith, ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1350
f rane Xeber, £j ubijana, Dunajska cesta 1 2.
Na prodaj {o
1735
s srnčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizo kolodvora in kopališča. V njej se izvršuje krčmarska obrt, je pa tudi za kako drago obrt pripravna. Ceno in tozadevne pogoje pojasni
Franc Suhe!, posestnik v Laškem trgu.
srebrna cU. rem. ara z lepo verižico
n n        n       n     m     n n
srebrna damska ura z lepo verižico
! Dva nova Seilertova biljarda najnovejšega sistema I
c5 > O
H
o
"S
rs > O r=
c.
>• O
1413
93
Popolnoma mm novo nrojona
kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim velespoštovanjem Štefan MJholiČ, kavarnar.
I Dva n«ra Setfertara biljarda ■•'■•▼•'••ga alataaaa I
3.
= Viktorja Parme i =
Porodni mož
I Dne 10. maja 1.1. ::
je Glasbena Matica prvikrat izvajala njej poklonjeno novo
skladbo balada dr. Fr. Prešernova.
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah po 4 K.
Založila in izdala tvrtka 3g. pl. 3Cleinmayr t fti. gamberg v Ljubljani.
• i
St. 342/pr.
1804
na Starem trgu št. 30 s: je kakor navadno ss
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Faul Pogačnik.
= Najboljša in najzdravejša ...
barva
CM
za lose in brado
je dr. Drailea .»NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO Ll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem se razpisuje
služba magistrati, ega sluge
I. plačilne stopnje in sicer začetkoma v začasnem svojstvu.
S to službo so zvezani službeni prejemki letnih K 900*— ter pravica do napredovanja po obstoječih določilih.
Začasni magistratne sluge postanejo definitivni, — ako jih občinski svet ni že pre e imenoval za take, — po treh letih zadovoljivega službovanja ter jim gre od dneva stalnega imenovanja poleg dejalnostne plače tudi 35 % te plače kot dejalnostna doklada.
Po vsakih treh, v predidoči plačilni stopnji prebitih letih se izvrši, ako je bilo službovanje zadovoljivo, pomaknitev na višjo plačilno stopnjo.
Stalno nameščeni sluge imajo dalje pravico do pokojnine ter preskrbnine njihovih vdov in sirot v smislu obstoječih določil.
Prosilci za gori navedeno službo se imajo v smislu veljavne službene pragmatike izkazati, da so duševno in telesno zdravi, avstrijski državljani v starosti ne pod 18 in ne nad 40 let ter da so slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožni.
Z gori navedenimi dokazili Jpravilno opremljene, lastnoročno pisane prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje
do dne 30. maja 1911
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mostni
aglstrat ljubljanski.
dne 16. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Član dunajskih in berolLnskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
{avarski tvor.
Ustanovljeno leta 1908.
{avarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908
Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dnnaju je Bavi *4 špediter, Dunaj I. Schulbof 6.
76
Priporočamo našim n gospodinjam
KOLINSKO CIKORIJO
iz 6diH0 slovenske tovarne v Ljubljani
ISlIfl!
no
si m
m
no
m
no no no no
lolla
Maksimilijan Sartory
Rožan ulica štev« 15
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: —
Mata urnim 1S11
( 1 kupon 7 kron
__             _ j _ 1 kupon 10 kron
MOtr. 310 Mig l kupon 12 kron
ia kompletno 1 kupon 15 kron
moiko  obleko 1 kupon 17 kron
(suknja, hlače, te- 1 kupon 18 kron
lovnik) stane samo 1 kupon 20 kron
Kupon za črno saionsko obleko 20 K dalje blago 2a površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zalog« tvoralee sukna
Siegel-lmhof v Brnu. Vzorce gratis In poštnine prosto.
Pnedno»ti privatnih odjemalcev, ako M ago naroča
direktno pri ffnni Siegel-ltthof so precejšnje. Zaradi silnega proneU Mtga redno na|vt*|a Izbira popolnoma svežega blaga. — Stalne n«|nlije cone. — I udi MjBMjsa naročila se po vzoren vestno izvrše.
Fran %i
tjubljana, gradišče 7
„Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, obfastv. koncesijoniran
instalater za male in veletoke.
Uvaja:   elekirične naprave
za ln6 in moč (izven ljubijan-skega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr«
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Blage samo prv? vrsta na razpaiags
Št. 15119.
1743
Ustanove za deklice.
Pri mestnem magistratu v Ljubljani   je izpraznjenih dvoje
Valentin Iitarjeili rti? zattfa
po K 39.20 na leto.
Pravico do te ustanove imajo v Krakovem v Ljubljani rojene, poštene blagonravne  deklice  dokler se  ne  omožijo,  prednost  pa  imajo sorodnice
ustanovnika.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest, opremljene s potrebnimi dokazili, vlagati je tuuradno
zzzzzzz do 10- junija t. I. izzzzzzz
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. maja 1911.
U oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan, I. r.
n»"tM l/nii
ss v Ljubljani :s
priporoča naslednja dela:
nros. vez.
Adrrjer L^rstik. Rdeči smeh  . K  1 40,   2 40
Aškerc: Izlet v Carigrad .   .   . » —80
»     Prešernov album    .  . » 240
Beg: Ustoličenje koroških vojvod » — 30 »  Slovensko nemška meja na
Koroškem...... »   140, 240
»  Narodni kataster Koroške . » — 60 Bencč- štmarftktf: Brodkovski
odvetnik....... »   i 50, 250
Boja» . Doktor Ho I man   .   .   . » —-50
Bumctt: Mali lord..... »   1*60, 2*60
Ommkmr: Aleš iz Razora ...»   150, 250
Časnikarstvo in naši časniki > —80 Oech 6'ratophfJc: Med knjigami
in ljudmi...... » —*50
Erjarec-^'/oiic: V naravi  .   . »   1 20,   1 70
Ilalecy: Dnevnik..... > —-60
Jurčič: Zbrani spisi I.—XI. .   . »   1*20,   2*—
Jelinek: Ukrajinske dame    .   . * —-30
Lah: Vaška kronika   .   .   .   . »   170, 270
Lip .-Strahovale* dveh kron I. H. a »   1*—,   2 — Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka ...» —-80,   1 60
Murmk: Najhojši sovražniki   . > —-60 Oblnk: Stara devica  ...» —60, 1-60
.; > Razne pripovesti .   .  .  . » —-80
Remec: Ljubezen Končano ve Klare »   1 50, 250
»    Premaganci..... » —60,  160
»    V studentofskib ulicah . »  150, 2*50
»    Zadnji rod o vine Benalja »   150, 230
Rušic: Mina....... »   120,  2 —
Scnčar: Čez troje do sreče.  . »   1*20, 2*20
Šepeiacec: Zaljubljeni kapucin . » 1*—f 180
+*m Štiri ruske slike  .   .  .  . » —*60, 1*60
Theitriet: t'n din a..... » —*90
Trstenjak: Slovensko gledališče »  2 —
Vesel: Libera nos a malo   .  . »  1*40, 2*20
Zamik: Zbrani spisi  • . • • » 1'— Žun: Osnovni nauki o narodnem
gospodarstvo   *....»  3 —
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
v Ljubljani
Stari trg štev. 21 H
Velika zaloga damskih klobukov is danim.
Ogled klobukov brex obveznosti naknp*.   —   Cene nizke.  —   Posirett* točna.
Sprejemajo se popravila. pošilja se tndi na izbiro.
Žalni  klobuki  vedno v zalogi.
m no stavbništvo.
Kdor hoče hitro in COBO zidati, uporablja le
Skadli
liho
tmr zd napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča j prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje.        ni treba nikakih traverz.
Samonoseče in trpežne Kesslerjeve stene &m mšm sfcat 17
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnlgsoerg & Dentsch,
c. in kr. dvorna
sia-vbnika,
*-'-„ -V -v
□IDIDppinin
□
POZOR! POZOR!
Birmanski notri 11 Mu!
ĐBBF" Najugodnejši nakup za birmanska darila.
Rodi preselitve
prodaja prva  domača  slovenska tvrdka
□IDlDlDiaiDlDID
□
Mil il
sptiker,
Stari trg  štev. 26
vsakovrstno zlatnino in srebrnino, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tvornisko ceno
Naj ne zamudi nihče te ugodne prilike in predno se obrne drugam naj si ogleda mojo bogato zalogo.
Prepričajte se sami!
::  Ceniki zastonf in poštnine prosto,
□
□
□ □
Nikelnasie moške ure K 3*80, srebrne cyl. rem, K 7*50, srebrne ure za dame K 6*5«, zlate ore K 20* -, uhani zlato na srebro K 1*20, ziati uhani K 3*80.
□inininininiainiDinininpfoiD
x m x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X ■ X
17
1686
^529
8883
02
115
Uvažajte pri nehavenjii
spBBladaiskib tblek ii pnršukn
za gospode in dooo
i najnovejšo konfekcijsko trgovino i
Maček & Komp.
▼ oaUija glavne pošte, Franca Jožefa cesta štev. 3.
Ob kralja Karola promenadi, na novo urejene elegantne sobe z balkoni, za eno ali več oseb s hrano ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili.   Dobra pitna voda z Učke! Krasen
razgled na morje in celo okolico, na razpolago jc rudi uporaba vrta. Pension se nahaja v tepem mirnem kraju Opatije v bližini morja! Cena nizke! Domača družba!
Priporoča se
1525
R. JUVAN, Opatija.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
J. Zamljeii
ševljaraki mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorska in telovadake ievije.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj.
215
NAZNANILO.
1736
f
Slavnemu občinstvu, cenjenim gg. gostilničarjem, trgovcem i. dr. usojam si priporočati svoje, leta 1904 na razstavi v Parizu najvišje odlikovane mesnine. Zlasti opozarjam na veliko zalogo:
kranjskih klobas, velikih finih, komad po 40 vinarjev,
„        „    malih    „     „    „ 20 „ brunsviskih salam, finih . . . kilogram po kron 1.60 •   krakovskih    „     „   . . .     „     „   „  2*40 •
Na razpolago so tudi različne v prekajevalsko in mesarsko stroko spadajoče mesnine po kolikor mogoče nizkih cenah.
Razpošiljam proti povzetju. Za pristnost blaga jamčim. Za blagohotna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem udani
FRAN GOLOB, u is piekaisvalei Spodnja Šiška.
l
PATENT
vseh dežela izposluje inženir 35 JWM.m GEIj BHAIJfll) oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik ne Dunaju VI., MariahiH erstrasse st. 97.
a
i
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetje
enieur H. UHLlft
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Wm\ izvitlte? vseh mt lafflov ii prcratenov, Motri znanstveni izvili, pievzetla ziradeb.
■y Velika
13 zaloga
5 domačih la
O torarniških
* čevljev
Dolžnost
nekega zavednega Slovenca in Slovenke je
da rabi izključno le
i. m
1!
i USIH9
(krema)
j za čevlje in usnje
katero je priznano najboljše. Šhatijica stane 24 vinarjev.
; Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter I vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Lepo blrmonsKo tioril
Pozor!
Pozor!
Zaradi velike zaloge po znižanih cenah.
Srebrne ure za dame „   za dečke
nikelnaste ure zlate ure .   . •
ii
99
7' 8* 4*
22'
Velikanska izbira vseh novosti in najceneje kakor: srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, koljejev z briljanti in drugimi kamni.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem, tudi po pošti prosto.
Vabi na ogled 1596
Fr. Čuden
mar in trgovec v Ljriljani, Prešernova ulita 1.
Priznano največja, resnično domača, te 25 let obstoječa tvrdka.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
se prodala
v prid tožbi». Orila ii Hoda.
glavna zaloga in kemična trornka
Ivan Keber
MIlana, Poljanska [»ta št. 15.
Velecenjenemu občinstvu usojam se tem potom naznaniti, da sem staroznano
restavracijo G. Auerjevih dedičev
»■Pri belem konjičku"
v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12
prevzel ter se bodem potrudil, isto kot strokovnjak najbolje voditi.
Vedno največja izbera jedil I — Točil bodem le pristna vina najboljšo kvalitete ter vedno sveže dvojno marčno pivo.
ISprejemam  tudi  abonente  na  opoldansko hrano od 60 v naprej.  W Ha razpolago je tudi „HUPFELDOV" električni glasovir.
Z odličnim spoštovanjem
Roiker, restavrater.
polečo mestne hranilnice
Tjedni jalen
H. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
klobuRe le najfinejše izurjbe. — : Žalni RlebuRi uedne u zalegi. :
Prešernega ulica
VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
■       tovarna zarezanih strežnikov -
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivac
s poševno obrezo in privemim nastavkom „sistem MarzoJa". odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. —  Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — ■prekri tnotepelkl m IMojo. ^en
LT
4406