P oštnlna plačana v gotovini imtrufonsa Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 155 Maribor, petek 11. julija 1930 »JUTRA" zhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Vella' maaačno, prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doitavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglaai po tarifu Oglasa aprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiernova ulica it. 4 Tur iz m in ceste Značilno je in zanimivo, kako se v vseh evropskih državah v novejšem času v zvezi s pospeševanjem turizma posveča posebna pozornost cestam. Tako snio baš te dni čitali v češkoslovaških listih, da se pripravlja v ČSR velika rekonstrukcija državnih cest in da je izdelan program za popravilo krog 200.000 km teh cest, kar bo naravno zahtevalo nulijarde. Na drugi strani se v Nemčiji bavijo s problemom finansiranja izgrad-*^e cestnega omrežja, v ko:o svrho na-eravajo pri nekem ameriškem konzor-J! ^eti veliko posojilo in nato takoj cel! z izvajanjem gradbenega progra-2?fl\r?S*no omrežje v Nemčiji meri nad ''J.OOO km. Krog 100.000 km teh cest je Jno potrebnih restavriranja, torej krog Polovica. Stroške popravil in pa stroške 23 nujno potrebne nove cestne zgradbe so preračunali na krog 6 milijard nemških mark. Dočim bi se dve in pol milijarde krilo iz tekočih sredstev, bodo 3 in Pol milijarde najeli kot investicijsko posojilo. Ko bodo vsa ta dela izvršena, bo imela Nemčija v ceste investiranih 21 ^iiiiard mark (krog 280 milijard dinarjev). Studijska komisija pa je izračunala, da bo z restavracijo vseh cest nemško gospodarstvo na pneumatikah, pogonskih sredstvih itd. prihranilo že tekom prvih 10 let 2 in pol milijardi mark. S tega vidika bo torej rentabilnost investicijskega Posojila zelo produktivna, da ne govorico o ogromnih koristih, ki jih bo imel od dobrih cest nemški turizem. Tudi naša vlada je pričela tem vprašanjem posvečati svojo posebno pozornost. i° kaže predvsem načrt, da se izvrši asfa.tiranje glavne cestne žile v državi, 2aet {Beograd - Zagreb. Tudi je odsek a turizem v ministrstvu trgovine In in-Vd* e ba^ uudavno vse banske uprave državi opozoril na potrebo pospeševa-*a turizma zlasti tudi z dobrimi cesta-• Ze na ministrski konferenci dne 1. Sn3 ,s° bile v tem pogledu določene mora • ^ smislu teh načelnih smernic p0 j. Vsaka banovina Izdelati program, strulr i rem bo v £°t°vem času rekon-Ban«i? odnosno nanovo zgradila ceste, stvaru? “prave- M morajo v tem cilju u-anuitli ’ lz katerlh se bodo krile reditev Spec'tahiih posojil za moderno u-novina ^v,tom°b!lskih cest. (Dravska ba-rila!) Ker t tak5en f°nd deloma Že ustva-vi državnih država pristopila uredit-su imeli mrn*est’. bomo v doglednem ča- vsem avtomnhni bo lahko zadoSCa,a bam. Ministri " turističnim potre- skim upravam m iVUdl VSem banovia' so s turističnega SP W strukcije ali naJika potrebne rekon-diti. Banske uprave?«^0 naf°V° f T sezname iznonrU^n ,maj0 nal°K°' da te M' -»»ate Perijodo Vse te hi v prvo £radbeno ministrstvo spraviin°VinSke pr°Krame bo tn tudi v sklad J medseb°Jni sklad Programom n cestnogradbenim logo da ?;manfke UDrave pa imajo nacije izgradnje in rekonstruk- cest * Proračunu 1931-32 minirajo Diplomatski dvoboj med Francijo in Italijo ITALIJA NA CELU DRŽAV, KI ZAHT EVAJO REVIZIJO MIROVNIH PO-GODB. — SNUBLJENJE NEMČIJE. PARIZ, II. Julija. Doslej je prejelo zunanje ministrstvo že skoro večino odgovorov evropskih držav na Brlandovo spomenico glede osnovanja evropske unije. Vse države se izrekajo sicer za sodelovanje, vendar pa se dele po pogojih, ki jih stavljajo, v dve veliki skupini. V prvo skupino spadajo odgovori onih držav, ki zahtevajo, da naj bi služila osnovana evropska unija predvsem osl-guranju svetovnega miru in ohranitvi stanja, nastalega po sklenitvi mirovnih pogodb. V drugi skupini so države, ki zahtevajo kot predpogoj za sodelovanje pri ustanavljanju evropske unije temeljito revizijo mirovnih pogodb. Na čelu teh revizionističnih držav stoji Italija, ki je v svojem odgovoru obljubila pomoč, vendar obenem odločno podčrtava zahtevo po reviziji mirovne pogodbe, ker smatra, da je bila znatno prikrajšana. Odgovor italijanske vlade je še podkrepil s svojo Izjavo generalni tajnik faši« stovske stranke, Turati, ki je izjavil, da Italija nikdar ne bo služila nikomur za vzdrževanje kake hegemonije. Mislil je pri tem seveda na Francijo, proti kateri je naperjeno vse delovanje rimske diplomacije. Italija računa pri tem svojem stališču zlasti na podporo Nemčije, ki jo sploh skuša čimbolj pridobiti za podpiranje revizionističnih stremljenj. Seveda pa tudi Francija ne počiva Iti je njena diplomacija silno agilna. Zadnje čase se opaža, da skuša Francija ugoditi vsem zahtevam Nemčije in skleniti ž njo prijateljsko pogodbo. Tudi francoski tisk je zelo naklonjen politiki sporazuma z Nemčijo ter naglaša zlasti plemenito gesto Francije, ki je predčasno izpraznila Porenje. PRAGA, 11. julija. V smislu dogovora Male antante bo Češkoslovaška začetkom prihodnjega tedna odgovorila na Briandovo spomenico. V odgovoru bo pozdravila Brlandov načrt in obljubila sodelovanje, obenem pa bo tudi sporočila pomisleke, ki so bili izraženi na zadnji seji zunanjih ministrov držav Male antante. Rov smrti v Neurode RUDNIŠKA KATASTROFA V NEURODE V PRUSKI ŠLEZIJI JE ZAHTEVALA 162 SMRTNIH ŽRTEV IN 49 TEŽKO RANJENIH. VRATISLAVA, 11. julija. Kakor se je bilo bati, je zahtevala rudniška katastrofa v revirju Neurode mnogo več žrtev, kakor se je prvotno domnevalo. Do sno-či ob 10. so spravili iz zasutega rova 92 mrtvih in 49 težko ranjenih, od katerih se v bolnici 30 bori s smrtjo, ker so zastrupljeni s plinom. V glavnem rovu pa je še vedno zasutih 70 rudarjev, do katerih nikakor ni mogoče prodreti. Iz rovov uhajajo namreč še vedno take množine strupenih plinov, da je reševalno delo nemogoče. Izbruh plinov je tako silen, da trga reševalnemu moštvu maske z obraza, tako, da se je smrtno ponesrečilo dosedaj že 6 članov rešilne ekspedicije. Snoči so bila reševalna dela zopet ustavljena, ker so se vse naprave za odvajanje plinov in dovajanje svežega zraka izkazale kot preslabe. Da bi bilo mogoče še zasute delavce rešiti, na to ni več misliti. S tem strašnim dejstvom so se pomirili tudi že svojci pogrešanih rudarjev. Po dosedanjem stanju je zahtevala katastrofa skupno 162 smrtnih žrtev in 49 težko ranjenih, od katerih pa bo po mnenju zdravnikov še 30 podleglo poškodbam. Med rudarji vladata groza in obup. Pred bolnico, kjer leže ranjenci in mrliči, se odigravajo pretresljivi prizori. Ker nudijo ranjenci in trupla naravnost strašen pogled, puščajo k njim le najožje so-sodnike. Pogreb žrtev se bo vršil danes popoldne in se ga bodo udeležile deputa- cije vseh rudniških revirjev v šlezijl. V rovu, kjer je prišlo do katastrofe, so bile v zadnjem času eksplozije sploh pogoste in so ga zato rudarji imenovali »rov smrti«. Kljub temu pa so hodili na delo, ker so se bali redukcije in so tako za malo plačo tvegali svoje življenje. Uprašanje duolastnišfcih posestev na bolgarsko-jugoslo-vansfci meji BEOGRAD, 11. julija. V Vrnjački Banji se je sestala mešana jugoslovenska - bolgarska komisija, ki se bavi z vprašanji dvolastnlških posestev na jugoslovensko-bolgarski meji. Komisija bo poslovala tri tedne. Člana naše komisije sta general Bogoljub Ilič in načelnik ministrstva za notranje zadeve Simonovič. Nenavadna železr j nesreča DUNAJSKO NOVOMESTO, 11. julija. Na postaji Kottingbrunn se je pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postala komaj 171etna gostilničarjeva hčerka Ana Schneller. Deklica je bila na peronu in je pozdravljala potnike mlmovozečega ekspresnega vlaka. V tem hipu je privozil iz Dunajskega Novegamesta vlak. Zračni pri- potrebna finančna sredstva. Ministrstvo priporoča banskim upravam, naj povodom sestavljanja proračunov konzultirajo tudi javne in privatne ustanove, ki so interesirane na pospeševanju turizma. Razveseljivo je, da je državna uprava započela s sistematsko izgradnjo baze, na koji se bo moglo breč ovir delati na pospeševanju našega turizma. Razveseljivo je zlasti, da se predpostavlja koordiniranje splošnega cestnega programa za celo državo, da torej pride v cestne gradnje gotov sistem, ne da bi se jemalo lokalnim činiteljem možnost, da sami rešujejo svoje lokalne turistične probleme. tisk, ki se je pri tem razvil, je vrgel deklico pod kolesa, ki so jo strašno razmesarila. Potnikov, ki so bili priča strašnega dogodka, se je polastilo silno razburjenje. 5mrt Pucdnijeue udoue MILAN, 11. julija. Tu je umrla 70-Ietna vdova italijanskega komponista Puccinija, Elvira Puccini. Napadla jo je nenadna srčna slabost, kateri je že čez nekaj ur podlegla. Uinogračnikom črauok« banouine sporočamo, da je z današnjim dnem d kako velika je razlika ES S1"0 v nemem filmu in v dia- »mrzlo lice ^ 3e ,nno«° težje °hraniti ogledalom in *us?r je ceIe ure stal Pred no to« tUdiraI- govoril dolge mo- tati Knt n ^1U Je moraIa Pfi *ern P°rna- Sak sl n T06n sodnlk ie Pazil na Z°l na,m,an-*l rib. na vsak tren SužU jLf* VSfko irh- v !'cu, da bi za-v 0 n*J*tir«uJlc spremembo v iz- razu lica. In ko je Buster zopet stopil pred režiserja, ni v pogovoru ž njim niti najmanjši gib motil popolne breziz-raznosti njegovega lica. »Kaj je z Va^ mi?« je začudeno vprašal režiser, ki je bil vajen pri Buslerju v pogovoru veselega smeha in žive mimike. »O, nič po sebnega — je odvrnil Buster Keaton — »jaz samo treniram za svoj novi zvočni film!« »Potem lahko takoj začnemo s snimanjem«, je odvrnil režiser. Tako je Buster postal junak, ki se mu vse smeje, tudi v zvočnem filmu. Njegov prvi dialog-film bo »Busterjeva karijera«. Slon preč Roentgenouim aparatom , Roentgenov zavod v Colombu je imel nedavno nenavaden poset. Nekdo je namreč pripeljal na verigi svojega slona in prosil, naj ga temeljito preiščejo, češ, da kaže vse znake izmučenja in tudi ne je več tako kot poprej. Vsi živinozdrav-niški poizkusi so se že izjalovili, vsled česar prosi, da naj slona rentgenizirajo. Toda to nikakor ni bilo tako enostavno, kakor si je predstavljal prošnjik. Končno pa se je stvar vendarle posrečila in se je kmalu pokazalo, kaj je vzrok slonove bolem!. Za njegovim levim ušesom je namreč tičala krogla iz puške in povzročila že gnojno vnetje. Takoj je bila izvršena operacija in slon je bil že nekaj dni nato zopet najboljše volje. Most čez Donavo pri Brzi PalankJ. Mešana jugoslovensko-rumunska komisija, ki je vršila snemanje terena in skico trase za most čez Donavo pri Brzi Palanki, je končala svoje delo in predložila svojim vladam poročila. Z gradbeni deli se bo pričelo, čim boste vladi poročila proučili. Katedrala na gori Zion. Latinski patrijarhat je kupil na gori Zion zemljišče, ki meji na Davidovo mošejo, za 100.000 funtov. Patrijarhat namerava "a mestu zgraditi katedralo. Humor inozemstua Star, dobrodušen gospod se je' ustavi na cestnem križišču pred nekim beračem. Razvil se je sledeči razgovor: »Vi, siromak, pa res strašno kašljate!« »Res je, gospod, strašno me duši ta neznosni kašelj!« »Pojdite z menoj,« je rekel nato dobrodušni gospod sočutno beraču, »jaz vas bom rešil kašlja!« Ves prestrašen je nato zavpil berač: »Za božjo voljo, kaj pa Vam pride na misel, od kašlja vendar živim.« $ Šef velike trgovske hiše je nadzira neko svoje skladišče. Nenadoma je švignila mimo čisto majhna živa živalica, nakar je zopet izginila za skladovnicami blaga. »To je vendar miš!« je zavpil šef. »Ko liko te nesnage pa imate tu?« Skladiščnik ponižno: »Oprostite, go spod šef, to mi ni znano. Še nismo napravili inventure!« * Janezek je zelo razposajen dečko. Vče raj je zlomil šolsko ravnilo. Učitelj jezno: »Ali veš, kaj zaslužiš za to?« Janezek predrzno: »Jaz nisem zato v šoli, da bi kaj zaslužil, gospod učitelj, temveč zato, da se kaj naučim!« Rockefellerjem/ gigantski gle čališki načrt Že lani je mladi Rockefeller predlagal, naj bi se v Newyorku zgradila velika nova opera. Načrt je takrat padel v vodo. Sedaj se čuje o novem predlogu Rockefellerja, da bi se zgradil med 5. in 6. avenijo nov ogromni gledališki cen-trum, 60 nadstropno poslopje z uradi, filmskim in radio-podjetjem, 4 gledališči, koncertno dvorano, varijetejem za 7000 oseb, kinom za zvočne filme za 5000 oseb itd. Rockefeller sam je pripravljen finansirati podjetje. Stroški so predvide' ni na 250 milijonov dolarjev. Cučočelna podoba {Tlačane na Tinosu Otok Tinos v Egejskem morju je Lurd Grkov. Tam imajo podobo matere božje, ki je pred več ko 20 leti kralju Konstantinu, ki je bil na smrt bolan, rešila življenje. Podoba je zaprta v starem samostanu. Stotisoči Grkov romajo'vsako leto tja. Na otoku, ki komaj redi 12.000 ljudi, se je razvil pravcati tujski pro met. Višek ceremonij je procesija s po dobo Madone. Na poti, po kateri gre procesija, leže možje in žene, otroci in starci, bolniki, berači in drugi, in procesija s popi na čelu gre preko njih, ki iščejo zdravja. Ha suoj stoti rojstni čan umrla je nedavno vdova Frances Cutter v Langrove na Angleškem. Od angleškega kraljevskega para je dobila brzojavko, v kateri se je izražalo prepričanje, da bo v krogu svojih mnogih prijateljev preživela srečen dan. Ko je prečitala to brzojavko, je dejala sorodnikom, da sedaj rada umre. In res je v sreči in zadovoljstvu preživela svoj stoti rojstni dan. Ko je dan potekal, je dejala hčerk!, da čuti, kako se ji bliža smrt. Molila je za zdravje in srečo kralja in kraljice, poslovila se od svojcev, legla v posteljo n — čez nekaj minut umrla. ilmska zuezča in poesrečeni zuočni film V Parizu imajo novo filmsko afero, "ilmska zvezda Tonia Nadarova je grala v novem zvočnem filmu »Krasna cesta«. Ko so te dni film prvič predvajali, je ona takoj dvignila protest n izven nje še na-stotine njenih znancev in prijateljev. Ona celo toži filmsko družbo za odškodnino milijon 'rankov, č^š da je v filmu predebela n da je njen glas hrapav. Ko je prvič gledala film. ga je imenovala sramoto in zločin. Tudi v svoji tožbi tr-j di, da je s slabo izdelanim filmom ogrožena njena umetniška karijera, Spori Mednarodne plavalne tekme v Ljubljani. Včeraj se je vršila v Ljubljani mednarodna plavalna tekma ob sodelovanju FTC (Budimpešta) in najboljših domačih plavalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Štafeta prosto 3x50 m: 1. FTC v času 1:31; 2. Ilirija v času 1:35.6. 50 m prosto, dame: 1. Brodač (Ilirija) 40 sek.; 2. Jenko (Ilirija) 40.8. 100 m prsno, gospodje: 1. Foray (FTC) 1:25.6; 2. Bradač (Ilirija) 1:32.4; 3. Vol-kar 1:34.5. 100 m prosto, gospodje: 1. Zentay (FTC) 1:06.8; 2. Turnšek (Ilirija) 1:13.6. 3. Lovrenčič (Ilirija) 1:14.3. 100 m hrbtno, dame: 1. Dolenc (Ilirija) 1:42.6! (Novi državni juniorski rekord, (prejšnji M. Trev (Prim-> v času 1:44.8). 2. Bradačeva 1:58. 100 m hrbtno, gospodje: 1. Wilfan (Primorje) 1:20! (Nov državni seniorski rekord, (prejšnji Mirkovič (Split) 1:20.1). 2. HaSz (FTC) 1:24; 3. Žirovnik (Ilirija) 1:28. Waserpolo tekma med FTC in Ilirijo je končala z visoko zmago 12:1 (7:0) Madžarov. Male športne vesti. V nedeljo se pričnejo tekme za svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu. Moštva so razdeljena o štiri skupine in sicer: I. skupina Jugoslavija, Brazilija, Bolivija; II. skupina: Argentinija, Francija, Čile: III »kupina Uruguay. Ru-munija, Peru; IV. skupina: Zedinjene države, Paraguay, Bolivija. Zmagovalci poedinih skupin igrajo medsebojno, zmagovalec dobi naslov svetovnega prvaka: Tekmovanje bo trajalo tri tedne. Ing. nog. savez je na svoji včerajšn]! seji obravnaval Haškove prošnje glede preložitve tekme z osiješko Slavijo. INS je z ozirom na to, da bi se isto lahko pripetilo vsakemu klubu, prošnjo odklonil. Nogometne tekme za pokal INS se pričnejo dne 20. julija. Za savezni pokal bodo igrali v področju LNP ISSK Maribor. ASK Primorje in ZKS Hermes. Proiom oblakou ustauil ues promet V Newyorku je 3. tm. silen proiom bb« lakov z burno nevihto za več ur ustavil ves cestni in železniški promet. Deževne mase so prisilile tisoče avtomobilov, da so obstali na cestah in mostih, tako da so se vozovi na milje daleč nakopičili. Ves železniški promet proti severu je moral celo uro počivati in na glavni postaji je bila gneča potnikov naravnost’ smrtnonevarna. Tudi v postajah podzemske železnice, ki radi povodnji ni mogla obratovati, ni bilo boljše. Človek, ki je plačal 6 milijonov prevet davkov. Znanega filmskega igralca Douglas* Fairbanksa je davčna uprava v Washing-tonu nedavno obvestila, da je v letih 1924 do vključno 1926 plačal 110.000 dolarjev {nekaj nad 6 milijonov dinarjev)] več davkov, nego je bito potrebno, in da mu bo ta vsota vrnena. Koliko jih je med nami, ki bi bili radi v koži filmskega zvezdnika! Smrtonosna zmota. Soproga inženirja Julija Kalnokyja' y 3udirhpešti je hotela vzeti pilulo za po* mirjenje živcev, pa je pomotoma vzela pilulo sublimata. Dobila je takoj strašne crče. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je v torek podlegla. Pokojnica je Mia lči ameriškega bankirja Ar»iisa, stas* šele 23 let in poročena komaj 2 meseca. Za doto je dobila 2 in pol milijona dolarjev. in mesečno apanažo. Meddržavna gospodarska konferenci se bo glasom poročiia Orient-Radlo vršila koncem julija v Sioaji na Rumun-skem in sicer med zastopniki Rumunije, Madžarske in Jsfgoslfcvtje, doSim bo češkoslovaška podala svoje opazovalce. ?09»:mezme države bodo predvidoma **-stopali dotičtii poljedelski minietri Na-konferenc«« je ustanovitev kotnerci-Jalne organizacije i& izvoz poijtdeUldti pridelkov. V M a r 115 o r u, 3iie Tl. Vil. 193(1 %. M. Čapek - Chods Jindri 9 Roman« — Is češčine pravd dr. Fran Bradač. Čeprav je bil atlet, njegov tast pa hrošč, gotovo bi bil tepen, kajti Mr. Pimpott je imel tudi primerno moč hrošča, ki je ogromno prekašala njegove telesne razsežnosti in v boksanju se je lahko meril z vsakim profesionalom. In ko bi bil k vsemu še od svojega tasta tepen, ni najmanjšega dvoma, da bi bil našel tudi tisti čezmerni pogum, ki mu je pol ure po tem dogodku ne-dostajal, ko naj bi bil stisnil browning, oprt na sence. Toda pokazalo se je, da je bil tudi tako nemogoč. Ko je Mr. Pimpotte zopet odprl usta, Je rekel še: »Strahopetnež!« in je omedlel. Tudi njegov naprsnik je bi! oškropljen s krvjo, in Ker je bilo treba poklicati zdravnika, se ni dalo zatajiti, kar se je zgodilo, tudi ko bi se bil kdo za to zavzel. Toda prigodek se je dal poteptati, če je bilo na tem samemu lieutenantgouvernerju bengalskemu. In temu je bilo na tem, saj spada Bim Djasvant k domorodnim častnikom, ki so bili pri podkralju najbolj priljubljeni. Škandal, ki se je tikal njega in »gocMam« tudi angleške dame, naj si je bila hči bivšega žokija, ni smel zato s svojim hrupom prekoračiti pomenljivosti čajevnih čenčarij ob petih popoldne in zaradi tega seveda ni smel postati predmet sodne preiskave. Jindricha-Imdraha je sicer zaslišal policijski preiskovalni sodnik, toda na jako visok migljaj so odstopili zadevo rektorju Jindfichovega kolegija. Poklican je bil k njemu še isti večer. »Dragi moj«, je začela nanj najslavnejša sanskrit-ska avtoriteta tiste dobe, »vi veste, da neizmerno čislam vaše zasluge, ki ste si jih pridobili za kritiko pra-krtskih dialektov, in zlasti vašo zadnjo monografijo o sindhi v smislu primerjajočega jezikoslovja...« In dr. Drellog je nastopil izprehod po celi dolžini svoje zasebne knjižnice, v kateri je sprejel Jindricha — in povesivši glavo, je nekaj časa molčal in v globoki zamišljenosti, kakor je imel navadno — je nemo nadaljeval svojo promenado. Iztrgati ga iz te ambulantne nirvane, ni bilo sve-fcvati. Naglo je obstal pred Jindfichom in vprašal v najbolj melanholičnem tonu: »Dragi Imdrah, vi poznate krasni pregovor: Nihče ne hodi v Indijo zavoljo izpremembe zraka,*), kajneda? Toda pardon, saj vi niste Anglež. Seveda, seveda, saj vi niste niti britski državljan,« je dodal, stopil bistro k mjzi in se zagledal v razložene papirje. Vrnil se je k Jindrachu in nadaljeval: »To bi res napravilo stvar zelo enostavno, ko bi se vi branili, moj ubogi Imdrah, prostovoljno poslušati moj nasvet, ki ga boste takoj čuli. Da boste prav razumeli, ni to moj nasvet, moj lasten nasvet, nasvet, izvirajoč od mene, nisem ga sklenil jaz, jaz sem bil samo poverjen, da vam povem ta nasvet; posebno pa ne izvira od mene *) Nobodjr goei to India for a change of air.« pristavek, ki zveni nekam grozeče, da bi vas vaša britska nepripadnost v nasprotnem primeru prisilila... Kajti jaz vas izgubim nerad... »In ta nasvet se glasi, spectabilis?« »Moj dragi, učenjak naj se nikoli ne ženi, in zlasti naj si ne jemlje nikoli krasne žene.« »To je vsekakor malo zakasnel nasvet...« je pripomnil Jindrich, nekoliko podražen. Dr. Drellog je zardel pod svojimi gostimi belimi kodri in rekel: »Dal bi ga vam bil, ko bi bili prišli pravočasno ponj, vendar pa morete priti še kdaj v situacijo, v kateri vam bo lahko koristil, postane lahko vdova, lahko se daste ločiti. Malo čaja bi ne sprejeli?« Toda niti čakal ni na odgovor na to impertinenco in je rekel z velikim poudarkom: »Moj nasvet up to da"e se glasi takole: Zamenjajte indijsko ozračje z izvenidijskim in sicer čimprej, kolikor morete hitro. Tale nasvet bi vam bil moral sporočiti prezident Asiatic Society ob Bengal, toda ta je odklonil, češ da niste več zaposlen pri tej družbi. Razumete, da niste več... In v kolikor se nas tiče, imam tukajle za vas celoletno plačo, kar je, kakor znano, pogoj za odpoved, ako bi prišla le-ta od naše strani. Prosim!« »Zapustim Calcutto precej In ne vrnem se več, ampak odtod se odpeljem naravnost v Dardžiling, v katerega okolici moram uravnati neko zasebno zadevo! »Prav mnogo je od tega odvisno, da prostovoljno opustite to namero, razumete pros'ovoljno, kajti da namere prav gotovo ne boste izvršili, za to vam jamčim.« Jindrich je prav dobro razumel to svarilo in vedel, da ga bodo na kolodvoru aretirali, brž ko si kupi vozni listek do Dardžilinga, v katerega okolici je imel Bim Djasvant krasen bunghalow. »In potem ste redno rokoborbo, ki vam jo je ponudil, preprečili s tem. da ste vrgli svojemu nasprotniku mizo na glavo,« je rekel rektor in zaničljivo za-obločene ustnice so pričale, da kaj podobnega ne more biti vse eno niti največjemu budistu med Angleži. »Z njegovo visokostjo bi se vam to najbrže ne posrečilo,« je nadaljeval rektor, »saj veste, da je polkovnik Bim Djasvant native hlgness?« (Domorodna visokost.) Te besede so poklicale Jindfichu kolosalno postavo domorodnega polkovnika v spomin, ki je bil prav-zor bengalskega krasotnjaka, čigar sablja je v resnici daljša nego Mr. Pimpotte, kakor so nekoč pri neki stavi v šali ugotovili. »Ali veste, da ima diamant, ki ga nosi na paradnem turbanu, večjo vrednost nego celo zemljišče, ki ga je njegov praded odstopil britski vladi?« je vprašal rektor iz globočine svoje zamišljenosti, a takoj je nadaljeval uradno: »No torej, kako ste se odločili, dragi gospod?« »Kaj pa moja znanstvena dela?« Rektorja je pogrelo. Rekel je, da ga neizmerno veseli, da se je dragi Imdrah spomnil na ljubico duha, zvestejšo nego vse žene sveta. Seveda delo, ki ga ima baje Mr. Pavak ravno na pisalni mizi — prevod »Kamasutre«, staroindijske artis amandi, ni tako, da bi mu dalo pozabiti na pozemeljsko ljubezen, ampak to se končno najde. Kajpada je to delo drugače klasičen biser po filološki strani. »Toda počakajmo,« se je prerušil rektor, »pred tednom sem čital v našem časopisu vaš oglas, v katerem iščete prvotno, staro, najpopolnejšo izdajo Kamasutre, ki je popolnoma razprodana. Pravi indolog je ne da iz rok, če jo ima, za nobeno ceno. Ampak jaz...«, in rektor je pograbil hitro kakor akrobat, ki vrši isto vajo vsak večer, knjižniško lestvico na kolescih, jo porinil k določenemu mestu regalov prostorne knjižnice, zlezel bliskovito kvišku in z enim samim prijemom ujel iz nepregledne vrste knjig dosti obširen foliant: »— toda jaz imam dva iztisa in razdelim z vami svoj zaklad, ne da bi ga izgubil, kajti njegova polovica pomeni cel zaklad. Sprejmite od mene knjigo v, dar in v znak, kako sem vas osebno čislal in kako nerad vas izgubljam.« Jindfich Pavžk je za trenutek pozabil na svoje gorjž, kajti zanj je knjiga res pomenila zaklad, in sicer znatni, takole mu ponujeni dar pri prosluli podlosti dr. Drelloga ga je poučil, kako neizmerno mnogo je onim krogom, za katere rektor govori, do tega, da bi se Sfera končala tako, kakor si oni želijo. Iz tega je spoznal, da ostane vsak njegov poskus proti tej guvernerjevi želji brezuspešen in redka knjiga, ki mu jo je podal rektor obenem z ovojko, ki je obsegala njegovo letno plačo, je ostala v njegovi roki. »Želim vam srečno pot, sir,« je rekel dr. Drellog kar najbolj suhoparno in mu obrnil hrbet. Doma je čakal Jindficha uradni sluga učene azij-skobengalske družbe z brezplačnim voznim listkom za pomorsko vožnjo tja do Trsta; glasil se je na njegovo ime, »v študijske svrhe«, in zopet z letno plačo. Bilo je jasno, da je tukaj deloval uradni aparat hitro in natančno. Jindfich je uredil svojo prtljago, pri čemer mu je kar najurneje pomagal angleški sluga in šepetal, da je staremu gospodu,- čeprav ne ravno najhujše, vendar precej slabo, toda zdravnik je dognal le lahko poškodbo, kar je odgovarjalo resnici, kajti plošča je bila mramor, naslikan le na lesu, čeprav na hrastovem. Ampak on, hipoma zaupni sluga, mu vendarle svetuje, Če se hoče odpeljati, naj to stori čimprej, da pa naj vsekakor prebije noč v hotelu. Jindfich je ubogal in stiskal zobe, kajti kar se je z njim godilo, mu je bilo za enkrat vse eno, njegove misli so se bavile le z edino predstavo. Kako je že rekel ta stari zločestnik, njegov tast? Mabel! in polkovnik sta že davno za nedolžnim »Ljubim vas!« Pred Pavčkovimi očmi se je zazelenelo — teh, dobro, predobro je poznal tole zelenje himalajskega podgorja nad Dardžilingom, ki je bilo posejano s častniškimi bunghalowi — snežnobelimi poletnimi gradi-čk! ~ v.subtr°Piškem gaju teh višin. Ni vedel, kateri izmed njih je polkovnika Djasvanta, toda spoznal ga Je, v trenutku ga je spoznal do najmanjših podrobnosti. (Nadaljevanje sledi.) Za potovanje: potne kovčeke In torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 1763 Časopisi In Inseratl. pri Hinko Sax, Grajski trg. 165-1 Gramofone popravlja najbolje In najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Sobo in Črkosllkanje, barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Uradniška vdova, sama išče stanovanje sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »47«. 1976 Dobro ohran]en čevljarski stroj (Singerhohlmaschine) ceneno prodam. Vprašati pri gospe Marija Arnuš, Aleksandrova c. 64 I. 1977 y,Mariborska plovba" druiba z. o. z. v Mariboru Vozni red _ Motorni brod »Maribor« za vožnjo iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj: » Odhod j Iz Maribora od 9. ure do 20. ure vsako uro. Odhod: Iz Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 ure vsako uro. , , . . Vozne cene. Za odrasle: v obe smeri Din 10.—. v eno smer Din 6.—. Za otroke: do 4. leta prosto. a. * . . d? ,12. leta Din 3.— v eno smer. n , , vozni listek za 10 voieni Maribor—Mariborski otok in 10 voženl Mariborski otok—Maribor. Cena Din 7Q,— Za otroke stalni vozni listek za 10 voženl Maribor—Mariborski otok In 10 voženl Marborskl otok—Maribor- Cena Din 40.—. Stalni vozni listki se dobijo pri »Dravska plovba, družba z o. z.«, Maribor, frančiškanska ulica 13. r NAČELSTVO Stanovanje sobo in kuhinjo, iščem, pod »Mir« na upravo. Cenj. ponudbe Sprejmem tri akademike na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava »Večernika«. 2000 Zelo ugodno In ceneno prodam še skoraj čisto novo garnituro, zofo štiri fotele in dobro moško kolo'. Ogleda se v Studencih, Aleksandrova c. št. 1. 1979 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Dospeli novi aparati in potrebščine. 100 gaslicht-kart od 30 Din naprej. — Fotomeyer, Gosposka 39. 1935 Sobo, čisto, opremljeno iščem. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Takoj«. 1984 Upokojen žand. narednik išče službo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega. Naslov v upravi lista. 1970 Mirna zakonca iščeta mesto hišnika. Mož mizar. Opra-vlja vsa hišna dela. Naslov v upravi lista. 1988 Učenko sfaro do 16 let sprejme pletarna M. Vetrinjska ul. 17. Vezjak, Maribor, 1987 Sprejme se močna hotelska perica-likarica za stalno mesto. Nastop 15. julija. Ponudbe pod »Perica« na upravo »Večernika«. 1971 Kopalne obleke po meri in ukusu ter vse vrste pleteni*1 dobite v pletarnl, Vojašniška ulica 2. 1931 Praktlkanlnjo za šivanje perila za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20. 1919 Trgovski lokal ▼ Maribora, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. — Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. 1927 Vlnoto{ Štajerske hranilnice v Koiakllt — 1 otvorjen Kvalitetna vina 00 nizkih cenah. Pek«! 1978 Zahtevajte povsod „Vecernik!“ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; FRAN BRO ZOVIC v * Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEL*