Pminiim (•"" ni'ii v |imi«iin, Leto XIV., štev. 300 Lipravuistvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Teleton ŠL 8122, 8128, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova ul 3 — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teleton St 2456 Podružnica Celje. Kocenova ulica Št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub> ljana št. 11 842. Praga čislo 78.180, Wipn $ t 105 241 L)uM]ana, nedelja 24* decembra I933 Cena 2.— Din Naročnin« £uhAi» uieaeCm um ZA.— Za inozemstvo Din 40._ Uredništvo: Ljubljana, Knarijeva ulica 5. Telefon 8122, 8123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Teleton št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u Obramba miru Sredi skrbi tn negotovosti vsakdanjega življenja je zopet napočil dan, ko bi si hoteli povedati kaj lepega in dobrega. Sosed sosedu, narod narodu. Božična ideja je po svojem najglobljem pomenu mirovna ideja. Zato leto za letom spremljajo blagovest zvonov v sveti noči pobožne želje, da bi zavladal mir na zemlji In z mirom bo navrženo vse drugo. Nič nd značilnejšega za globoko krizo, v katero so zašli ideali človeštva, nego žgoča polemika, ki se je vse leto 1933. vršila med narodi naše celine glede nekaterih idej, ki so se zdele še pred leti nedotakljive. — Ali veste, da je minilo šele nekaj let, kar je bila vojna na mednarodni konferenci proglašena za zločin? Ce bi to dejstvo še živelo v zavesti vodilnih krogov, ne bi bilo mogoče, da bd se letos razlilo toliko črnila za mučne in žolčljive diskusije o bcdo- • ■ J- .i____„„ iiV. *-w-v!ni vsi ZA PRIJATELJSKO SOŽITJE VSEH DRŽAV NA RALKANU Sestanek g. Makslmosa In g. Jevtiča v Zagrebu pomeni novo manifestacijo naporov za konsolidacijo obstoječega reda na Balkanu in učvrstitev prijateljskega sodelovanja Jugoslavije in Grčije Zagreb, 23. decembra, d. Po razgovorih grškega zunanjega ministra Maksimosa z našim zunanjim ministrom Jevtičem je bil snoči izdan naslednji komunike: Minister za zunanje zadeve grške republike g. D. Maksimos in minister za zu-Danje zadeve kraljevine Jugoslavije g. Bogoljub Jevtič sta na sestanku v Za?~ebu 22. decembra 1933 izmenjala naziran a o vseh vprašanjih političnega znača'a, ki za-nimajo zlasti balkanske države. Gbs zunanja ministra sta ugotovila soglasnost v po- či vojni, diskusije, ki so jih polni vsi j gledu politike, ki naj se izva/a in katere veliki časopisi zapadnih narodov. — Ali ( veste, da so potekla komaj tri leta, kar ; je Briand v imenu francoske vlade, to- ; rej ne kot idealistični samjar, marveč ; kot odgovorni državnik, stavil predlog j za ustanovitev Zveze evropskih držav? i Ce ne bi bila ta zamisel tako mrtva, ! kakor so molčeča usta tega zadnjega idealista v evropski mednarodni politiki, ne bi bilo mogoče govoriti o krizi Društva narodov in o usodnem polomu razorožitvenih pogajanj. — Ali veste? ... Lahko bi postavili še nekoliko podobnih primerov. Toda to ni za božič. Danes bi si vsi hoteli povedati kaj izpodbudnega. Skušajmo. Teoretični pacifizem je baš v potekajočem letu dobil težke sunke, pod katerimi se je sesul kakor hiša iz kart. Nič zato. Volja do miru še živi v narodih vzlic vsem porazom na diplomatskih konferencah. Ta volja se paradoksno izraža v bojeviti odločnosti in prisega na staro geslo: Če hočeš mir, pripravljaj vojno! Danes v vsej Evropi ne najdeš neroda, ki bi držal roke križem in se omamljal s sanjami o večnem miru. Vendar ga ni v Evropi odgovornega človeka, M se ne bi zavedal, kakšne strahotne možnosti bi odprla nova vojna in kakšen pekel bi planil na zemljo. Snlošna pripravljenost je povečala zavest odgovornosti. Pošastna zmogljivost sodobne vojne tehnike je silno znana, o nji je poučen že vsak otrok. Upi in tolažbe, ki izhajajo iz tega, niso veliki, vendar so se v zadnjih treh letih vsi ljudje dobre volje navadili, da si svetijo v bodočnost tudi z majhno lučjo. Sploh je zahteva današnjega življenja: zadovoljiti se z malim, biti skromen! Evropsko ravnovesje se je porušilo, odkar je v Nemčiji zavladal režim, ki smatra vojno in zavojevanje za narodno vrlino. Toda to je za enkrat, še teorija, zakaj tudi Hitler zakriva z roko evečo, kadar hodi mimo sodov smodnika. Evropa se mora zaradi obnovitve pangermanskega režima v Nemčiji, dejstva, ki je vrglo našo celino tja v leto 1914., mednarodno politično temeljito reorganizirati. A to še ne pomeni, da bo nujno krenila po isti noti kakor leta štirinajstega. Na videz iste stvari so v vsakem času, v vsakih novih razmerah drugačne in zahtevajo novih odločitev. Nemčija ima danes na svoji strani Ugodno dejstvo, da'je država, ki zavzema šestino sveta in ki se je od Petra Velikega dalje aktivno udejstvovala v evropski politiki, zaradi svoje posebne socialne in politične strukture obsojena v položaj, ki ji ne daje direktnega vpliva evropske velesile. Odsotnost slovanske Rusije se čuti na vsej celini, zakaj samo mečna Rusija bi lahko držala v šahu mnoge diplomatske žonglerje. Toda imperialistična Nemčija ima danes proti sebi Francijo, ki je bolj kakor kdaj poprej zainteresirana na usodi vse celine in čije mirovna volja je danes prav tako očitna kakor njena pripravljenost za uspešno obrambo. Nadalje se dviga zoper imperialistične poizkuse s katerekoli strani Mala antanta, petdesetmili-jonska bariera miru v osrčju Evrope. Poljska in vrsta manjših držav kličejo vsemu svetu, d? je njih mirovna volia enako trdna kakor ;njih pripravljenost za obrambo stanja, ki je posledek težkih žrtev in Id pomeni pravico in pravičnost. Obramba miru je danes največja in najtežja naloga: v nji se preizkušajo narodi, tu se lomijo svetovi. Vzlic vsem neuspehom razorožitvene konference in vsem nevšečnim pojavom v Ženevi, kljub vsej gospodarski krizi, ki še vedno ni bistveno olajšala položaja, se srečujemo ob letošnjem božiču z nekaterimi pozitivnimi pojavi. Danes je ozračje postalo jasnejše kakor je bilo kdaj prej. Vsi narodi so pokarali svoje karte, vse demonstracije proti povojni Evropi so se dovolj izkričale. Revizioni-stična kampania ne more preslepiti nikogar več, nikaka zakilusna pogajanja ne morejo več poslabšati celotne slike, ki je znana in jasna. V novem letu se bo moral mednarodno politični položaj olaj-Sati, v usodni igri bodo vržene zadnie karte in narodi si bodo oddahnili, ali pa —. Jasno je, da brez olajšanja med- glavni cilj je organizacija miru ter intimno in prijateljsko sodelovanje vseh balkanskih držav. Njihovi skupni napori streme po konsolidaciji obstoječega reda in učvrstitvi prijateljskih zvez ter sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo. Po končanih posvetovanjih je grški zunanji mmister g. Maksimos na vprašanja novinarjev, ali more kaj izjaviti glede na svoje razgovor« s našim zunanjim ministrom Jevtičem, odgovoril, da vsebuje objavljeni komunike vse, o čemer sta govorila. Tudi runa nji minister g. Jevtič ae je skliceval na komunike, obenem pa se je zahvalil novinarjem za zanimanje, ki so ga pokazali za poset grškega zunanjega ministra v Zagrebu, ker zaslužijo delo in dogodki, ki se tičejo medbalkanskega sodelovanja in medbalkanskega sporazuma, vso pozornost. Na vprašanje, ali je zadovoljen s potekom razgovorov, je zunanji minister g. Jevtič odvrnil, da je popolnoma zadovoljen, ker ima vse, kar se je storilo in kar se bo storilo, služiti skupnosti, redu in miru, za katerim stremimo vsi. Ob 20.30 je zunanji minsiter g. Jevtič priredil v hotelu »Esplanade« na čast grškemu zunanjemu ministru svečano večerjo, ki so se je udeležili tudi grški poslanik v Beogradu Melas, direktor politične- Rešitev agrarne reforme v gornlesralsketst srezu Sporazum med vlado In ljubljanskim škofom — Škofijska uprava odstopi pašnike brezplačno, gozdove pa proti zakoniti odškodnini — Ostane ji še 40QO ha gozda Beograd, 23. decembra. Zakon o likvidaciji agrarne reiorme z dine 24. junija t. 1. je odredil, da st imajo tudi na tako zvanih cerkvenih veleposestvih v dravski banovini, na katera se prejšnji agrarni zakoni niso nanašali, razlastiti vsi gozdovi, v kolikor presega/o površino 1000 ha, in sicer v roku 6 mesecev po objavljenju imenovanega zakona v »Služb en,i h Novinah«. Ta zakonska določba se je nanašala predvsem na veleposestvo ljubljanskega škofa v gornjegraškem srezu. Z ozirom na določbe novega zakona so poslovale meseca oktobra in novembra v gornjegrajskem okraju uradne komisije, ki so imele nalogo, da ugoto-ve v posameznih občinah, koliko potrebuje prebivalstvo pašnikov, drv za kurjavo in stavbnega lesa. Ko je bila izvršena tudi predpisana cenitev, je banska uprava predlagala ministrstvu, naj se izvede na škofovem veleposestvu razlastitev, kakor to predvideva gori navedeni zakon. Stvar je prišla pred ministrski svet, ki je o njej razpravljal na svoji seji 15. t. m. Ministrski svet je pooblastil g. ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča kot vodjo poljedelskega resora, da v sporazumu z gg. ministroma dr. Albertom Krame r jem in Iv. Pucljem ter po zaslišanju g. škofa dr. Gr. Rož-mana končnoveljavno uredi vprašanje agrarne reforme ▼ gomjegrajskem okraju. Na sestanku g. ministrskega predsednika, obeh gg. ministrov in g. škola dr. Rozmana v soboto, 16. t. m. je bil dosežen sporazum, da se izvrši razlastitev proti zakoniti odškodnini na škofovem veleposestvu v celem obsegu. kakor to določa zakon z dne 24. junija t. 1. Ker pa e. škof pristal, da dobijo kmetje gornji majskega okraja škofovske pašnike brezplačno in se jim prepusti brez odškodnine tudi vse neplodno zemljišče (gorski vrhovi z lovom itd.), je vlada sklenila, da se ljubljanski škofiji poleg zakonito izvzetih 1000 ha vrne še 3000 ha šume. S tem je vlada pokazala tudi polno razumevanj e za upravičene interese ljubljanske škofije kot take in za eksistenco njenega, z znatno industrijo vezanega gozdnega gospodarstva. Z ukrepom kr. vlade, ki Je bfl Izvršen v polnem soglasju z g. škofom, je vprašanje agrarne reforme za gornjegrajskl srez končnoveljavno rešeno. Gornji grad, 23. decembra. Poslanec Pustoslemšek je obvestil strankine organizacije o uspešni rešitvi agrarnega vprašanja. Njegova vest je izzvala v vseh krogih iskreno zadovoljstvo in poslancu Pustoslemšku se izraža splošna hvala za njegovo nenmorno in požrtvovalno delo v prid kmečkemu ljudstvu našega okraja. Uspeh Mušanova Burna seja Sobranja — Vladni predlog o ureditvi zasebnih dolgov sprejet s is glasovi večine Ko so se duhovi pomirili, je predsednik Sofija, 23. decembra, d. Po obrazložitvi vladnega zakonskega predloga o ureditvi zasebnih dolgov, ki sta jo podala na včerajšnji seji Sobranja minister za pravosodje Kačakov in predsednik vlade Nikola Mušanov. je predsednik Sobranja Aleksander Malinov odredil glasovanie. V prvem trenutku izida niso mogli točno ugotoviti, ker so glasovali z dviganjem rok in sta si bili nasprotni stranki razmeroma enaki. Ko je predsednik Sobranja hotel proglasiti, da je bil vladni predlog sprejet, je opozicija burno protestirala, češ. da vlada nima ver i ne. Med posameznimi vladnimi in opozicijskimi poslanci je nastalo živahno prerekanje, v katerem je tudi došlo celo do fizičnega obračunavanja. Predsednik Malinov ie zato prekinil sejo, dočim so drugi poslanci posredovali in končno pomirili nasprotnike. Malinov ponovno otvoril sejo in odredil vnovič glasovanje o vladnem zakonskem predlogu. Glasovali so z vstajanjem in je bilo pri tej priliki ugotovljeno, da ie vladni predlog sprejet z večino 15 glasov. Izmed vladne večine ni zanj glasovalo 7 zem-liedelcev. 5 radikalov in 3 demokrati Francosko notranje posojilo Pariz, 23. dec. AA. Poslanska zbornica je sprejela s 381 glasovi 177 zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da najame 1. 1934. notranje posojilo 10 m lijard frankov. V svojem govoru je predsednik vlade Chautemps izjavil, da je finančni položaj Francije resen, ni pa alarmanten. Finančni minister Bonnet je pristavil, da bo vlada držala francoski frank za vsako ceno. narodnega položaja ne bo izdatnega olajšanja krize: gospodarstvo lov politiko, politika gospodarstvo in vse se suče v blodnem krogu. Dolgo ta igra ne more trajati. Reorganizacija Evrope je na poti Prav zadnji tedni so jasno pokazali: na Balkanu je nastopilo blagodejno pomir-jenje; krilatica, da je tu vojni kotel Evrope, bo že kmalu uvrščena med legende. Daljnosežna vzpodbuda našega kralja, počasna likvidacija spora med Bolgarijo in Jugoslavijo je močna mirovna postavka letošnjega leta, ki si jo lahko o božiču ponovimo kot razveseljivi znak. Balkanski narodi se začenjajo uspešno vaditi v najtežji zgodovinski nalogi: po- zabljati preteklost. Vsa tragika nemškega naroda je prav v tem, da ne more pozabiti nič drugega razen naukov svetovne vojne. Balkanski sporazum, ki bo, upajmo, dobil prihodnje leto konkretnejše obrise, postaja svetel vzor za srednjo Evropo. Še pred leti so se tu bali »balkanizacije«. Danes se lahko Balkan po pravici boji »e^ro^eizacije« v duhu nordijske pasme. Izmed božičev zadnjih let je letošnji v nekem smislu najtežji. A tudi skozi njegovo temo svita velika nade.ia, da bo misel miru in sporazuma razplela gor-dijski vozel mednarodnih spletk. In da še pride solnce, ki ga vsi čakamo! ga oddelka grškega zunanjega ministrstva Rosetis, osebni tajnik grškega zunanjega ministra Pipinelis, minister dr Srkulj, minister dr. Andjelinovič, minister dvora Antič, vojni minister Stojadinovič ter tajnika Kojič in Rajkovič. Ob 22.55 je grški zunanji minister odpotoval s svojim spremstvom ▼ Pariz, zunanji minister Jevtič pa je odpotoval ob 23.20 v Beograd. Izjava ministra Bogoljuba Jevtiča Pred odihodom v Beograd je minister Jevtič '.ziavil sotrudniku »Novosti«: Glede balkanskega sporazuma vam morem reči, da me zelo veseli, ker se je letošnje leto zaključilo s stvarnimi rezultat! za položaj na Balkanu, kf opravičujejo najboljše nade. Razna vprašanja bodo rešena v duhu sporazuma In sodelovanja z name- nom, da bi w balkanskim narodom zagotovila lepša bodočnost. Kakor drugod, je tudi na Balkanu edini cilj naše politike, ohranitev miru In vzpostavitev zaupanja mod narodi. Zdrav politični razum mora vsem diktirati tesno povezanost in sodelovanje, da bi bilo mogoče brez nevarnosti z uspehom rešiti težavne naloge, ki se bodo neizogibno pojavile. V kratkam se bodo sestali zunanji ministri Male antante v Zagrebu, kar me posebno veseli. Vem, v koliki meri si tudi v teh krajih Iz gospodarskih In političnih razlogov želijo čim bolj čvrste povezanosti držav Male antante. Mala antanta Je bila ustanovljena zato, d.-» se dokaže, kako slab In nevzdržen Je bil prejšnji sistem v Podunavju, ki Je bil organiziran v obliki hegemonije nad slovansko večino, hi kako so osvo-bojen! In zedlnjenl narodi s svojo or-ganizafrorno silo, realno politiko In pravilnim razumevanjem modemih gospodarskih In nacionalnih problemov podali popolno jamstvo za politiko mini ln stabilnost t srednji Evropi. Sistem Male antante Je odprt vsem, ki si žole pozitivne polltfte lo miroljubne?!* sodelovanja. Sestanek Male antante v Zagrebu bo Imel nalogo bavitl se s tekočimi poHtičrrhni vprašani!. Prepričan sem še prav posebej, da nam bo bodoče leto prineslo tudi gosoodarsko Malo antan-to, k! Je zaradi gos!po*tarskega položaja nJe-nlh držav tako potrebna. Sodba v Lipskem Van der Lubbe obsojen na smrt, vsi ostali obtoženci oproščeni, a pridržani v zaporu Lfpjko, 28. decembra. AA. Ob 9. dopoldne je državno sodišče razglasilo razsodbo v proceeu zaradi požiga nemškega parlamenta. Van der Lnbbe je zaradi veleizdaje t «rezi b požigom nemškega parlamenta obsojen ▼ smrt na vešalih, bivši komunistični poslan nee Torglcr in bolgarski komunisti Dimitrov, Popor in Tanev pa so oproščeni. Na smrt obsojeni Van der Lubbe ni kazal niti najmanjšega razburjanja. Poslušal ]e obsodbo popolnoma mirno in 9 sklonjeno glavo. Obtoženi Bolgari so bili danes še bolj hladnokrvni kakor za časa procesa, pač pa jo bil Torgler zelo razburjen in bled. V bližini sodne palače so 6tali oddelki narodno-socialističnih napadalnih čet, da po potrebi nastopijo proti morebitnim izgredom. Utemeljitev sodbe 2e davno pred začetkom današnje zadnte seje Iips&ega procesa, so se v dvorani zbrali zastopniki inozemskih in domačih listov, odvetniki, ki so ee zanimali za razsodbo, občinstvo, sestra obtoženega Dimitrova, zaročenka Tameva in žena Torglerja. Vse. ki so vstopili v sodno dvorano, je ooliicioa natančno pregledala. Predsednik sodnega dvora BflMfsr te po razsodbi čital obširno utemeljitev. Uvodoina je nastopil proti govoricam, razširjenim v inozemstvu, češ d« sodni dvor ni neodvisen v svoji odločitvi. Zavrnil ji? tudi trditve, da so pri tem zločinu sodelovali člani sedanje vlade ln da bi bil Van der Libbe v zvezi z narodnimi socialisti. Sodišče je moralo proučiti tudi politično ozadje berlinskega oožiga. da bi moglo ugotoviti namen zločina in dognati, kje so sokrivci. Sodišče ss je uverilo, da je imel Van der Lubbe sokrivce in da ni mogel sam zažigati nemškega parlamenta. Glede ostalih obtožencev se Je prepričalo, da ni mogoče sklepati na njihovo neposredno krivdo. S tem, da obtoženi Dimitrov na dan požiga ni bil v Berlinu, pa še ni izključena možnost, da bi bil v kakšni zvezi 6 tem zločinom. Isto velja za Popova in Taneva. Sodišče torej ni moglo dognati sokrivde Torglerja in Bolgarov. Trditev, da bi bil Tanev imel sestanke z Van der Lmbbeiem v berlinski restavracija, priče niso potrdile. Prav tako ni mogoče očitati Popovu. da bi se bil sestal s Torgler jem na dan požiga. Torgler sam ie bil na dan požiga zelo dolgo v parlamentu. To pa ie bila niegova navada in zato iz tega sodišče ne more sklepati na nie- (ovo sokrivdo. Požig js bil pottttthe defanje. To Je ®r»-znal Van der Lubbe. Kom mistična stranka je hote>la uprizoriti meščansko vojno. Ta et]| ie hotel doseči Van der Lubbe e požigom. Posledice v tem primera bi bik nedogleda* Ko je predsednik sodneea dvora končal, te Dimitrov vstaL, da bi nekaj spregovoril, toda sodni dvor ie naglo zaipustil dvorano. Oproščeni ostanejo v zaporu PoMctJa Je pridržala oproščene« Torvlef ja ia oproščene Bolgare v preventivnem sapo ru. Dimitrov, Popov in Tanev oo na razpoloženju državnega notranjega ministra, ]d bo odločil glede njihovaga izgona iz Nemčije. Navzlic temu pa je Še možno novo kazensko preganjanje. Po razsodbi je občinstvo vdrlo aa hodni* ke, da še enkrat vidi obtožence, ki so jih redarji takoi odvedli r zauor«. Končna odločitev pri Hindenburgu Proti današnji razsodbi ni priziva. Kcui-na Je tudi obsodba Van der Lubbed« n * •ttnrt. Obsodbe pa ni mogoče izvršiti, Vler je državni predsednik ne potrdi ali p* obsojenca pomiiosti. Intervencija nizozemske vlade Haag, tt. dec. AA. Nizozemski poslanik v Berlinu Je posredoval pri nemški rladi, naj bi smrtno obsodbo nad nizozemskim državljanom Van der Lmbbejem izpreme-nila, ker je storil svoje dejanje r času, ko za podobne zločine še ni bila proglašena smrtna kazen. Dimitrov univerzitetni profesor v Moskvi Moskva, 23. dec. p. Sovjetska v!ad« > imenovala v lipskem procesu oproščenega Bolgara Dimitrova za rednega profesorja nea moskovski univerzi. Ta vest ja U. bila snoči razglašena tudi po veeh sovjetskih radiopostajah. Sovjetska vlada Ja obenem naprosila nemško vlado, naj Dimitrova takotj odpremi v Rusijo. Tudi ostalim bolgarskim komunistom, ki bodo v smislu rozsodbe sodišča v Lipskem izgnani iz Nemčije, pripravljajo v Moskvi gvečaa »prejem. Za avtoriteto DN Angleški in francoski zunanji minister sta se sporazumela, da mora ostati avtoriteta Društva narodov nedotaknjena Pariz, 28. dec. AA. Po končanih razgovorih med Simonom in Paul Boncourjem je izšel komunike, ki pravi, da sta oba državnika izmenjala v popolnoma prijateljskem duhu svoje misli o sedanjih mednarodnih vprašanjih in zlasti proučili možnosti sporazuma glede na novi sestanek razorožitvene konference. Priznala »ta potrebo, da se ohrani avtoriteta Društva narodov nedotaknjena. Poluradni komentarji o francoeko-an«le-ških razgovorih v Parizu naglašajo. da so se vršili v zares prisrčni atmosferi in da se je z angleške strani pokazalo razumevanje za francoske teze Kakor trdijo, je na Johna Simona napravila posebno velik vtis obrazložitev francoske teze, da se mora tako vprašanje razorožitve kakor tu-di preureditve Društva narodov rešiti v Ženevi in sicer tako, da ostane avtoriteta Društva narodov nedotaknjena. Poučeni krogi pravijo, da se vtis, ki ga je dobi! John Simon v razgovorih s franco skimi državniki ni prav trfč izrprememii po njegovem razgovoru s češkoslovaškim poslanikom v Parizu Osuskim, ki mu je ob. razložil stališče Male antante. Prav tako zatrjujejo, da je sedaij tudi John Simon prenričan o potrebi povratka v ženevo. Francoski listi v svojih komentarjih zlasti poudarjajo pomen včerajšnjega •aradnega komunikeja, ki pravi, da je treba ohraniti avtoriteto Društva narodov nedotaknjeno. Celo Pertinax, ki je drugače velik skeptik glede madnarodnih diplomatskih razgovorov, pravi v >Echu de Pariš«, da se je v vprašanju razorožitve pokazala odločnost v smeri zaželjenega sodelovanja Francije in Velike Britanije. Pertinax misli, da bo francoska vlada odklonila nemške predloge od 24. novembra in 11. d«, cembra. Sporazum mogoč s splošnim sodelovanjem Praga, 23. decembra. AA Glede na razgovor angleškega zunanjega ministra Simona s češkoslovaškim poslanikom v Parizu Osuskim poudarjajo, da se je hotel sir John Simon informirati o stališču Male antante glede preureditve Društva narodov in razorožitvenega vprašanja. Simon in Osuski sta proučila nekatere možnosti, ki so v zvez! s preureditvijo Društva narodov in razorožitvijo Pr<š!a sta do zaključka. da je sporazum mogoč, ki pa ne sme okrniti načel, na katerih sloni splošno sodelovanje med državami. Minister dr, Albert Kramert Fot k lepšemu božiču Stara navada pisati božične članke in feieti vesele praznike, prihaja vedno boli iz mode. Bili so časi. ko so božički dnevi bih doba ne samo družinskega, temveč tudi političnega oddiha in po>koja. Ti časi so za nami in samo vera nam ostaja, da se nam zopet enkrat vrnejo. Kdor ima kaj srca, pa če je osebno še tako zadovoljen s seboj in svojimi dragimi, ipak ne bo neskaljenega veselja stal pod božičnim drevesom. Premalo je božičnih drevesc postavljenih m preveč je staršev in otrok, ki preživljajo Sveto noč v temi in bedi. A izven ožjega družinskega kroga je, kakor da je svet zašel pod nove zvezde, ki nič več ne kažejo poti v Betle-hem. Povsod kruta borba za eksisten ie center mirovne kombinacije, ki s, po" godbami o prijateljstvu m garanciji posestnega stanja veže balkanske države v močno mirovno skupino. Vsakemu slovanskemu srcu pa je Se posebno drago konstatirati, da je državniška modrost našega kralja Aleksandra v srečni soglasnosti z vladarjem bratskega bolgarskega naroda, kralja Borisa, položila temelje za novo do" bo v odnošajih obeh narodov ter otvo-riia pot k zbližanju, ki si ga iz vse duše želimo. Znamenito jesensko potovanje naše kraijevske dvojice v ostale balkanske države pa j« še v druge-m oziru zgodo- j vinskega pomena. Pokazalo ie svetu, I koiiko avtoritete ln ugleda uživa naša co narodov in držav, borba, ki tudi na « kraljevina pri ostalih balkanskih naro- Sveti večer ne prestane. Moraš biti ; dih m s kakim spoštovanjem se pri n.ih optimist, da kljub temu vidiš lučke, ki j ceni ogronino konsolidacij sko delo. ki svetijo v boljšo bodočnost, m moraš \ 2a je Jugoslavija navzlic vsem težko- m fmeti skalnato trdno zaupanje v svoje in svojega naroda življenje, da veruješ v srečnejše božične dni. Evropski viharji pretresajo tudi našo drago domovino izloženo težkim preizkušnjam. Posebne težke odgovornosti nalagajo krmilarjem države. Vsak dan se pred njimi pojavljajo novi zapleteni problemi, a vprašanja, ki jih je treba reševati, so v velikem delu taka, da se v današnjih prilikah s polnim uspehom niti rešiti ne dajo. Pri tem pa razumljiva nervoznost in nestrpno«! javnosti pričakuje solucid preko noči in zahteva čudeže, ki so bili mogoči le v svetopisemskih časih. Naravno .ie, da v dobi, kakršna je današnja, ne more tjtti govora o kakem velikem napredka. Vse naše sile se morajo koncentrirati za očuvanje tega, kar smo v ovojem razvoju dosegli. A še pri t>m moramo vedet' da brez stalnih težkih žrtev ne gre. Najopaznejši pa so tisti, ki bitke, vsiljene nam od nadmoč-n h faktorjev, že v naprej smatrajo za kguhliene ter v svojem pesimizmu, porojenem premnogokrat iz čisto osebnih težkoč. sproti spodkopavajo jezove, ki jih drugi gradijo, da bi zajezili, omilili ter odbili poplave, katerim je izpostavljeno gospodarstvo vseh, pa tudi našega naroda. Res, najlažje je, se s krepkim glasom pridružiti onim, nikomur odgovornim poboijševalcem sveta in Hudi, ki vse bolje znajo in vedo. Toda o-dgovomost. ki smo .io nrevzeli nase ia zaobljuba, ki smo jo storili nacionalni misli, da bomo kot pogumni voišča-ki do kraja branili nacionalno idejo v nravem njenem, socialnem, gospodarskem in kulturnem pomenu, nas drži na fronti. Hvala Bogu, ne osamljene. Z nami ie hrabra ln samozavestna vojska ljudi, ki morda vsak za sebe neznosno čutijo udarce današnje krize ter bridko s svojimi družinami vred nosijo posledice težkega stanja, a navzlic temu niso Izgubili poguma In odločne volje za zmago. In ta nacionalna voiislka v Jugoslaviji narašča. Občinske volitve prošlo jesen so bile bitka proti pesimizmu, zmago* vito dobojevana. Jačajo se vrste naše stranke, ki v sedanjih čas h dobiva historičen pomen, ker je nositeljica vere in optimizma v bodočnost naroda in države. Uspešnemu zaključku se približuje veliko delo stopitve prsi v večje in manjše stare partije razbitih narodnih vrst z notranjo solidarnostjo rasejo tudi zunanja avtoriteta stranke, njena spos/ob-iost za težke odgovornosti v današnjih dneh in njen vpliv na vodstvo državnih poslov. Tudi pri nas v dravski banovini smemo biti z organizacijo JNS zadovoljni. Edinstvo naših vrst se utrjuje in naj pride kdorkoli, tega edinstva razbiti ne bo več mogel. Prirodna začetna ozko-srčnost v sprejemanju novih pristašev in sodelavcev na politični konsolidaciji naroda, razumljiva zaradi bojazni, da bi protivniki ideje mogli skozi vrata stranke prepeljati svojega trojanskega konja v jugoslovenski tabor, se je umaknila širok o grudne mu pojmovanju novih dolžnosti nacionalnega človeka. Cuvajmo to solidarnost in širokogrud-nost. pa bomo poleg političnega uspeha dosegali vedno bolj tudi gospodarske in socialne uspehe! Združeni borci za dobro in napredek Jugoslavije v naši Jugoslovenski nacionalni stranki bomo zmagoslavno jzvojevalj borbo za boljšo bodočnost našega naroda. Naše notranje vsakodnevne stiske in skrbi ne sme.o odvrniti naših oči od dejstva, da pomeni le*ošn?e leto v zu-ranje-političnem pogledu dobo velikega našega uspeha. S krepkim korakom je Jugoslavija stopila v prvo vrsto ku!" turnih držav. Ne le, da je skupaj s svojima zvestima zaveznicama. Češkoslovaško rn Rumunijo, ojačila avtoriteto •Male antante ter ji priborila ugled velesile, postala je tudi sama eden glavnih faktorjev za očuvanje miru v Evropi. Narodi na jugovzhodu Evrope so jI priznali politični primat In Jugoslavija čam izvršila v 15 letih svojega obstanka, delo, ki v vsakem oziru prednjači rezultatom v ostalih balkanskih drža' vah, v političnem pa ne zaostaja za nobeno mladih držav v Evropi. Dobro je, da ugotovimo baš na božične praznike, ki so prazniki miru, da je prošlo leto Jugoslavija za svoj in Evrope mir doprinesla najdragocenejše prispevke in če bi se delila Noblova mirovna nagrada vladarjem, smo prepričani, da bi bila vsa miroljubna Evropa složna v osebi kandidata. Za nas same pa je še po* sebej razvoj naše zunanje-politične situacije historičnega pomena: leto 1933. je definiiivno razbilo Intrige proti samostojnosti našega zedlnjenega naroda. To so koncem koncev rezultati one resnične notranje konsolidacije, ki polagoma, ali zanesljivo likvidira spor za sporom ter v narodu sistematično krepi zavest nerazdružnega edinstva. Te dni je triumfalen sprejem kralja in kraljice v Zagrebu ponovno na zunaj potrdil, s kakim neomejenim zaupanjem tudi hrvatski del naroda pričakuje od največjega sina Jugoslavije, da ga bo, kakor ga uspešno vodi v družbi narodov, zmagovito popeljal iz težkih notranjih gospodarskih in socialnih kriz k novemu splošnemu napredku. Pri tem delu pomagati, tu zastaviti vse svoje sile, vso voljo in vse sposobnosti, v nobeni težavi in težkoči ne omagati in odreči, to je sklep, ki je vreden, da ga stori vsak narodni človek pred jaslicami in pod božičnim drevesom na praznik miru, ker v njem je edino jamstvo, da bomo mogli skoraj praznovati veselejšj in srečnejši božič. Nove valovne dolžine jugoslovenskih radiopostaj Beograd, 23. dec. p. V noči od 25. na 26. t. m morajo vse evropske radio-postaje menjati svoje valovne dolžine v smislu lu-ksenburške konvencije. Tudi tokrat se je izprememba valovnih dolžin izvrSila na škodo manjših postaj, ker so vse vehke radio nostaje dobile najdaljše valovne .1>1-žine. Namen teh izprememb je predvseni ta, da se v bodoče preprečijo medsebojne motnje med radio postajami. Tako se je n pr. doslej redno dogajalo, da je beograjsko radio postajo motila rimska postaja. Po novi razdelitvi imajo jugoslovenske radio postaje naslednje dolžine: Beograd 437.3, Zagreb 276.2, Ljubljana 569.3, nove radio postaje, ki se bodo šele zgradile, pa imajo določene naslednje dolžine: Sombor 230.2, Skoplje 477 in Sarajevo 242. Povratek zunanjega ministra v Beograd Beograd, 23. decembra, p- Zunanji mmi-g. Bogoljub Jevtič, ki se ja mudil več dni v Zagrebu, »e je davi vrnil v Beoerad. Delo na zbližan ju z Bolgarijo V posvetovalnici mestnega maghtrata Je Ml »noči pripravljalni sestanek za ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani. Enaka liga je že ustanovljena v Beogradu, pripravljajo pa se tudi po drugih jugoslovenskih mestih. Paralelna akcija za ustanavljanje Bolgarsko-Jugoslovenskih lig je v teku v Bolgariji. Sinočni pripravljalni sestanek je bil prav dobro obiskan. Izvo Ijen je bil pripravljalni odbor z nalogo, da sestavi ligina pravila ter poskrbi za njihovo odobritev. V pripravljalnem odboru so gg. predsednik Rasto Pustosleni:ek, podpredsednik dr. Mavricij Rus, tajnik dr. Stanko Jug, blagajnik Zdenko Knez ter odborniki dr. Brllej. dr. Svigelj, Gerbcc, Brn-čič in Janko Lajovic. Nemci že demantirajo Berlin, 23. dec. s. Zunanje politični urad narodno socialistične stranke sporoča glede vesti, kj so bile razširjene na Dunaju in v Celovcu, češ da je vodja zunanjepolitičnega urada narodno socialistične stranke dr. Alfred Rosenberg izjavil, da bi moglo priti do popravka meje na južni avstrijski meji v korist Jugoslavije, ki naj bi ji Avstrija odstopila dele Koroške, da so te vesti popolnoma izmišljene. Novi direktorij fašistične stranke d Rim. 23. dec, A Fašistični uradni *Fo-glio d' Ordlni« je snoči objavil imenovanje novega nacionalnega dfrektorija fašistične stranke Tajnik stranke, ki vodi nacionalni direktorij, je ostal Ahil Starace. Za podtajnika sta bila imenovana profesor Artur Marpicati in odvetnik Adelchi Sere-t)a, za upravnega tajnika Ivan Marinelli, za člane pa Eduard Malusardi, pokrajinski tajnik inž. Ciro Marttgnoni iz Bologne. agronom Renzo Morigi, pokrajinski tajnik dr. Andrej Ippolito iz Lucce, pokrajinski tajnik dr. Avguštin Podesta iz Verone in pokrajinski tajnik dr. Atilij Bonino iz Cu-nea. Dekrete o imenovanju je podnisal Mussolini danes opoldne pa so čiani novega direktorija v beneški palači prevzeli svoje posle. Iz zdravstvene službe Beograd, 23. decembra, p. S kraljevim ukazom je napredoval v 4. skupino II. stopnjo višji svetnik državne Pol-e za bolniška eeeire v Ljubl jani dr. Bosoliub D racaš, dosndai višji pristav 6. skupine. kraljica čokolade Bpecijalltete »o: MLEKITA _ mlečna, Čokolada KAVITA _ mlečna s kavinim okusom. MASLITA — dezertna čokolada bres primesi. 8ADVITA _ sad j« v čokoiatll. Zapomnimo si Imena, d« moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado Senatne volitve v Rumuniji Bukarešta, 23. dec. č. Včerajšnje volitve v senat so potekle docela mirno. Izvoljenih je 113 senatorjev. Liberalna stranka je dobila 111 mandatov, madžarska stranka 1 in nacionalna kmetska stranka 1 mandat. Prihodnjo sredo bodo volile županije in občine še 71 senatorjev. Ndevomno bo nd teh dobila polovico nacionalna kmečka stranka, ker so uprave županij in občin, ki so bile izvoljene za časa zaranističnega režima, že sedaj v njenih rokah. 16 senatorjev bodo volile stanovske zbornice, 4 pa rumunska vseučilišča. Bukarešta, 23. dec. AA. Kontni uradni rezultati volitev v parlament so naslednji: vladna liberalna stranka 300 mandatov, narodna kmetska stuanka 29, Lupujeva stranka 11, liberali Bratiana 10, krščanska obrambna stranka 9, madžarska stranka 9, agrarni nacionalci 8, agrarni radikali 6 in skupina Argetoiana 5 mandatov. in kraljica za reveže Vel. kralj in kraljica sta z velikimi darili orno* gocISa lepo božičnico zagrebškim revežem Zagreb, 23. decembra, AA. Po nalogu Nj. Vel. kralja je upravnik kraljevskega Hvora general Vukovič izročil nocoj mestnemu načelniku dr. Krbeku znesek 100.000 dinarjev, da jih za božične praznike razdeli med siromake Zagreba. Razen tega bo uprava kraljevskega dvora razdelila enak znesek osebam, ki so se obrnile na Nj. Vel. kralja s prošnjami za podporo. Kraljica na božičnici francoskega instituta Zagreb, 23. decembra Danes popoldne je francoski institut v Zagrebu priredil božičnico, pri kateri je obdaroval nad 700 rvtrok zagrebških ljudskih šol, ki se uče francoskega jezika. Božičnico je počastila s svojim obiskom tudi Nj Vel. kraljiea Marija, ki so jo pričakovali francoski poslanik na našem dvoru Naggyar, ban doktor Perovič, minister dr Srkulj, mestni načelnik dr. Krbek, francoski konzul Garreau, armijski general Marič in drugi odličniki. Kraljica je takoj odšla v prvo nadstropje, kjer jo je pozdravil prof. NVarnier. ravna- telj francoskega instituta v Zagrebu. Zahvalil se ji je, da je s svojo prisotnostjo počastila božičnico francoskega instituta, navzoča deca pa ji je priredila dolgotrajne in nadvse prisrčne ovacije. Po govoru prof Warnierja so predvajali film o poletnem bivanju Nj. Vel. kralja Aleksandra v Liki Vselej, ko se je na platnu pojavil lik našega vladarja, so prisotni priredili kraljici, kralju in vsemu kraljevskemu domu iskrene ovacije. Sledil je francoski film z Mau-ricem Chevalierjem, nakar je kraljica med viharnimi ovacijami prisotne dece zapustila prireditev. V vestibulu je pristopila k njej mala Verica Šneler in ji izročila za prestolonaslednika 2 knjigi v francoskem jeziku. Kraljica se je mali Verici ljubeznivo zahvalila za dar in se nato poslovila od prisotnih dostojanstvenikov Avdijence Zagreb, 23. decembra. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci ministra brez portfelja dr. Andielinovida in prosvetnega ministra Stankoviča. Minister Ivan Pueetjt Osnovna linija v socialnih in gospodarskih uredbah Z uredbami, ki jih je izdala vlada n« koncu starega leta in ki se bodo izvajale v prihodnjem letu, sem posebno zadovoljen, ker je v njih podčrtana izrazita linija, ki bi jo na kratko onačil z besedami »za dviganje morale«. V mojem ministrstvu, kjer se stekata vsa beda in revščina, se imam neštetokrat prili'ko uveriti, da je ne edini, a gotovo eden glavnih vzrokov težke ekonomske depresije strašno padanje morale po vojni. Viada je pri izdan ju teh uredb imela pred vsem pred očmi. da to moralo dvigne in io stopnjevale povrne na prejšnjo višino. Na primer uredba o javnfh delih: visoko moralna stran te uredbe je ta, da država priznava vsakemu človeku pravico do zaslužka, pravico do podpore pa samo ostarelim, bojnim in za delo nesposobnim. Imamo nekaj predelov države, ki so stalno izpostavljeni pasivnosti, katero od časa do časa še povečujejo suša aii moča ali druge vremenske neprilike. V ostalih krajih pa se to pojavlja sedaj v tem, sedaj v drugem kraju ob tej ali oni vremenski nesreči. V takih časih je država, ki je prav za prav samo organizirana človeška družba, dolžna priskočiti na pomoč. Toda ne z miloščino, ne z dajanjem podpor brez vsakršne izrazite svrhe, da tako ponižuje narod in ga uči prosjače-nja, nego s tem, da mu omogoči in pri-bavi zaslužek, kjer potrebni in v pomanjkanju se nahajajoči dobe dovolj deia za preživljanje, istočasno pa koristijo v sem in vsej javnosti s koristnim svojim delom. Lani in predlanskim sem imel žalostno nalogo, da sem v težkih zimah brez vsakršnih predpriprav moral na naglo prehraniti cele pokrajine. Pri tej priliki sem dobil mnoge izkušnje. kako je treba to stvar urediti sistematično in preskrbeti o pravem času potrebna sredstva, organizirati in izdelati načrte za ta dela v naprej ter vzpostaviti tudi potrebni aparat, varu-ioč se istočasno prevelikih izdatkov. MiS;im, da smo vse to dosegli pri uredbi o javnih delih. Tu so predvideni sreski odbori, ki bodo sestavljali bano-vinske odbore, tem pa bo centralna vlada dajaia iz centralnega fonda vsakoletne prispevke. Istočasno pa jim ie odredila širok delokrog, da si nabavijo za banovinske fonde tudi lastne dohodke. Tako smo se obvarovali ob enem tudi birokratiziranja te ustanove, ki jo smatram za našo največjo socialno ustanovo od začetka naše države. Narod bo upravljal in izvrševal vsa ta dela sam in tako imamo jamstvo, da se bo dobro in poceni delalo ter da se bodo pokrivale z lahkoto vsakoletne najnujnejše potrebe. Isto linijo mora vsakdo opaziti twdl pri ureditvi kmečkih dolgov. Kaj so brezvestni agitatorji vse trosili med ubogo nevedno ljudstvo o tem problemu, koliko je bilo nepoučenih, ki so si domišljali, da ne bo treba nič plačati ali da bo vsaj velik del dolga brisan ali da bo od nekod prišel denar kar tako sam po sebi, menda iz neba, s katerim bodo čez noč plačani vsi dolgovi! Kako pogubne, škodljive in za našo javno moralo uničujoče so bile vse te govorice. Uredba o ureditvi kmečkih dolgov je vse to presekala in dopove-dala vsem jasno in razumljivo, da je obveznost, ki jo Je kdo prevzel, obveznost, ki io je treba držati in prevzete pogoje izpolnjevati. Dolg je kakor greh: dokler se ga ne očistiš, ne moreš biti svoboden. Taka zgrešena morala je vplivala delno tudi na plačevanje davkov. Mnogi, ki so mislili, da dolgov ne bo treba plačevati, so seveda še lažje verjeli, da tudi davkov ne bo treba nikoli več plačevati. Uredba je temeljito presekala tako nemoralno pričakovanje. Na drugi strami pa se je vlada zave" dala težkega položaja predvsem kmeta, malega obrtnika in sploh malega človeka. Kmetski pridelki so izgubili na vrednosti in bilo je treba imeti pred očmi, da se mora zlasti v prvih letih ori početku odplačevanja nuditi tem slojem največje in naflažje izpolnitve oogoie in ugodnosti. Zato se pričenja odplačevani s 6 odst. ter se v prvih le-lih povzpne koma! za nekpl par in šele s časom doseže 8 in 9 odst. Jasno ie, Ja bodo tako lahki plačilni pogoji nmo-ročil vsakemu resnemu človeku, ki hoče n ki je sposoben živeti, odplačevanje "ijegovega, še talko občutnega dolga. Ma drugi strani pa se vrača kredit vsem tistim, kl so ga bil! zaradi prejšnjega zakona izgubili. Kaj se pravi brez kredita živeti dalj časa posamez" nemu stanu, smo tudi videli dovolj v zadnjem letu. Enaka moralna Hnija se vije tudi ^kozi vse ostale uredbe. Tako jo zlasti vidimo tudi v uredbi o maksimiranj« obrestne mere. Kdor pozna, kakšne razmere so vladale v prejšnjih časdi v posameznih deiih naše države, ta bo tudi vedel, kako zelo je b:!o potrebno, da poseže vmes država in onemogoči tako strašno oderuštvo. Saj je znano, da je on;, k; ljubi previsoke koristi, podoben bolniku, ki bi pil mesto zdravila tudi strup. Previsoka obrestna mera -e neizbežna smrt za vsako gospodarstvo. Toda težko je bilo zlomiti odpor in dokazati. da ima država ne samo to pra" vico. marveč naravnost sveto dolžnost. Začetek je storjea in po dobl.enih informacijah bo v bodeče lažje korakati dalje tudi po tej poti Tudi vse ostale uredbe pričajo, kako je vlada odločno na delu, da odpravi vse. kakor sem že dejal, nemoralne razvade. Tako zlasti tudi pri poslovanju denarnih zavodov. Gotovo je absolutno nemoralna stvar, če zavod, ki izkazuje 4 milijone lesnega dobička, potroši za svo.o režijo 7 milijonov. Še boli nemoralno Da je, če so nekatere bančne viož-ne knjižice vredne komaj 35 odst. od vpisane vloge, gospodje ravnatelji pa imajo pri tem pogodbeno zajamčene ali visoke odpravnine ali pa visoke penzi" je poleg boren dni h plač, kakršnih nima. noben državni funkcionar. Tudi vsa ta zla so omenjene uredbe odpravile ali pa vsaj utrle pot, da jih bo mogoče sčasoma temeljito za tre ti. Brezposelnost, ki traja dat« Je tfastS težko občutljiva po mestih ia v industrijskih centrih. Zato sem izdejstvoval od vlade pol milijona dinarjev za božične praznike. Uporabila so se v ta namen sredstva, ki so bila v proračunu na razpolago. Istočasno so nekaj prispevale tudi banske uprave, a tudi privatna iniciativa in občine »o storile dosedaj mnogo več, nego se da od njih zahtevati. Vendar je beda ponekod še vedno tako velika, da ji vsi ti naoori niso kos. Zaradi tega je vlada na osnovi uredbe o javnih deiih najela za ban-ske uprave posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev, ki bodo razdeljeni od centralnega fonda za Javna dela na posa" mezne banovine tako dolgo, dokler n« bodo Iz lastnih prispevkov mogli začeti poslovati banovlnskl fondi za javna dela, kar se bo zgodilo še pred drugo polovico zime. Naše zavarovanje defatc«y )e po mojem mnenju že prekoračilo vrhunec krize. Ob zmanjšanih izdatkih m z lansko leto uvedenim povišanjem prispevkov se lahko pričakujejo v tem pogleda boljši časi. Lani smo imen v tej panogi 33 milijonov primanjkljaja, letošnja leto pa je končalo brez primanjkljaja. V trdnem prepričanju, da se bodo razmere v nastopajočem letu fe bolj izboljšale, zlasti če se bomo vs! zavedali, da je poklican vsakdo doprinesti svoj delež pri reševanju velikih problemov gospodarske In socialne krize, ta če bomo z disciplino ln samozatajeva-njem ter pravilnim razumevan;em težkih problemov in vprašani ter z veliko ljubeznijo do domovine, naroda ln kralja v složnem delu korakali dalje po začeti poti, Dozdravljam vse prijatelje In čitatelje »Jutra« ter jim želim vesele praznike in obilo sreče ki uspehov v novem letu. Rdkohorha na dmri balkaniadi Carigrad, 23. decembra, p. Tu se )• noči pričela druga baikaniada v rokoborci, na kateri sodelujejo Turčija, Bolgarija, Grčija in Jugoslavija Rumunsko moštvo te je zakasnilo zaradi prometnih ovir Albanci pa so iz finančnih razlogov odpovedali svojo udeležbo. Zmagovalci prv«g» dne so bili naslednji: Hueejin (Turčija) nad Pirisom (Grčija) po točkah, Jašar (T.) nad Salisom (G.) po točkah Jusuf (T.) nad Papadopulosom (G.) v 26 sek., Prpič (Ju-goslavija) nad Balkanskim (Bolgarija) M 8.40. Sajm (T ) nad Zahariac£esom (G.) po točkah Jakič (J.) nad Marzenatisom (G) po točkah, Ahmed (T.) nad Juhasom (J.) po točkah, Mehmed (T.) nad Markovičem (J.) v 2:10. _ šafrorsfro državno prveretvo Beograd, 23. decembra p. Snoči se Je v*-« Sila seja Jugoslovenske šahovske zveze. Glede državnega prvenstva je bilo sklenjeno, da se bo odigralo po izločilnem sistemu ter pridejo v finale zmagovalci Beograd : Subotica v Beogradu ln Ljubljana j Zagreb v Ljubljani. Prvenstvene tekme se morajo odigrati najkasneje do 1. februarja dvokrožno. Vremenska napoved Dunajska vremenska napo red n nedeljo: Ponekod oblačno, temperatura malo izpre-menjena. V treh ali pstih dneh zopet mraz. !!i!!!!!l!!!il!!li!H!HIH!ll!l{ij||3(!SlliTii!l!||!l!l kvalitetne domače in norveSke oprema A mer ne cene. - Smuči ia deco. za smučarje domača m norveška A. €J«pfc <1. % o. z. Ljubljana poleg nebotičnika Ft Vel ferag In krajca sta ▼ Zagreba na vsafcetn tvojem korak n deležna najprlsrčnefšlh dokazov ljubezni in vdanosti. Sflka predstavlja Veličanstvi pred vhodom v zagrebško pravoslavno cerkev, kjer Ju Je pozdravil predsednik cerkvenega odbora g. Stevo Kalember 'j&rf*^. < v f . f- > -"v S021CNI PROGRAM DANES VELIKA PREMIERA NAJLEPŠEGA VELEFILMA SEDANJOSTI EPENENJE DUNAJSKI DESKI ZBOR ZBOR DRŽAVNE OPERE FILHARMONIČN1 ORKESTER KAPELA CIGANSKEGA PRIMASA NAJVEČJE GLASBENO FILMSKO DELO ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 GYULE HORWATHA V nedeljo, na sveti večer, odpade predstava ob Martha Eggerth Poje: SCHUBERTOVO >AVE MARIAc »OB VODNJAKU« »ROŽICA NA POLJANI« ta »HREPENENJE« Hans Jaray REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja vstopnic od 11. do %13. NOV FOXOV ŽURNAL Predstave ob 3., 5., 7% ln 9% url, ob delavnikih ob 4., IV«. in 9*4. Dr. Tomaž Romih gre v deveto desetletje Krško, 23. decembra. Ponovno Je *e »Jutro« imelo priliko, da •e j ^oj Po "^Polna j . obleki O pr^Zf x vsakem čosu dneva Elida CREME 9?u® heure Otroci drug drugega rešujejo gladu Zbirka za šolarske kuhinje v revirjih: 185 šol je zbrak) doslej 16.179.50 Din — nad 8000 kosil — Zbirka še ni zaključena Trbovlje, 20. decembra. Zbirka Miklavževega prispsvka za podporo šolarekim kuhinjam v revirjih TPD, ki jo je na pobudo ljubljanskega akcijskega odbora uvedla banska uprava na vsJi osnovnih, meščanskih in srednjih šolah v banovini in o katere prvem uspehu je »Jutro« že poročalo, še ni zaključena. Od 950 šol, na katere so bili razposlane okrožnice o tej stvari, jih je trboveljski občini, pri kateri se stekajo nabrane vsote, poslalo obračune doslej samo 185 in zbirka ti dne 19. t. m. dosegla že lepo vsoto Din 16.179.50- Ta dosedanji uspeh je v gmotnem in moralnem oziru povsem zadovoljiv. Solarčki in študenti:* vse dramske banovine eo imeli priliko, da v plemeniti enotni fronti nastopijo za svoje gladujoče črne bratce v trboveljskih revirjih in iim za Miklavža in za božič poklonijo, kakor kdo more: eno koeilce ali več ali pa fcadi najdrobnejši novec. Ob dejstvu, da je kosilo v šolarski kuhinji v Trbovljah preračunano na skromno ceno 2 Din, pomeni do-slei dosežena vsota, da so učenci naših šol plačali svojim bednim tovarišem v revir jih nekaj nad 8000 kosil: tako lahko organizirana žrtev iz malega stori veliko dejanje. Najbogatejša zbirka, ki Jo Je poslala kakšna šola, je dosegla presenetljivo višino Din 1235.75, najskromnejše znašajo po 5 Din. Povprečno izračunano le vsaka izmed doslej obračunanih šol zbrala po 87 Din. Ce pomislimo, da je večina šol po revnih kmečkih krajih in da po vsem podeželju vlada hudo pomanjkanje tudi najnezmt-nejše gotovine, je doseženi rezultat v resnici lepa zmaga. Na čelu vse te solidarne Solanake akcije stoji šest velikih srednješolskih zavodov: I. drž. realna gimnazija 'bivša realka) v Ljubljani (1235.75 Din), potem drž. klasična gimn. v Ljubljani (633 Din), drž. realna gimn. v Kranju (597.50) Din), drž. klas. gimn. v Mariboru (514.25 Din), drž. realna gimn. v Mariboru (444.25 Din) in III. drž. r. gimnazija v Ljubljani (410 Din). Pa tudi nekatere manjše, zlasti nekatere osnovna šole so ee v zbiranju dobro podvizale: šola v Prevaljah, ki je sama v upravnem središču radarske industrije (324 Din), dekliška osnovna šola v Ptuju (320 Din), šola Mladike v Ljubljani (300 Din), dr. r- gimn. v Ptuju (294.25 Din). I. dekL mešč. šola v Ljubljani (215 Din). Toda če navajamo tu s posebno zahvalo teh enajst najvišjih številk, s tem nikakor ne mislimo nehvaležno omalovaževati nobenega, niti najmanjšega daru, ki je prispel od koderkoli. Saj vemo. da vsi kraji v Sloveniji niso enako bogati _ in še več ie vreden vinar od siromaka kakor dinar tfd bogatina. Z enako hvaležnostjo smo prerli prispevke od šol iz krajev, katerih imena se pri nas malokdaj čuiejo: Laze nad Rakekom. Sv. Marko pri Ptuj j. Remšnik Dri Ma-r-rnberffu. Sv Vid nad Cerknico, pa prek- murske vasi kakor Tešanovcl. TurnišS®, Marljanci, Trnje, potem Griblje, Gradac in Vrčice v Beli krajini, Podpeca. Zabukovje pri Sevnici, Sv. Tomaž pri Ormožu, Log-Zaplan pri Dol. Logatcu. Sv. Primož na Pohorju, Lepa niiva pri Mozirju. Lakovica pri Prevaljah, Ižakovci, Naropolje, Verdreng pri Kočevju, Gornje Sušice, Trata pri Gorenji vasi, Kostrivnica pri Podplatu, Rakitna pod Krimom, Galicija pri Zalci. Hotedršica, potem Babno polje. Blatna Brezovica, Preserje in Jezero, ki ležijo aa Barju in na robu Barja, Plešivec pri Velenju itd. itd. Ne moremo v nedogled navajati imen, i« pisane množice smo jih na slepo sneli to kopo, da bi pokazali, kako se je šolska mladina po vseh naših bogatih in siromašnih vaseh odzvala klicu, naj se spomni svoi' razdeljen ves ostanek koruznega zdroba. nekaj sladkorja in cikorlje. sploh vse. kai je še bilo v občinski zalogi. V omiljenje strašne bede mnogih družin so razna dobrodelna društva storila vse, kar je bilo mogoče. Ves trud dobrodelnih društev in vsa sredstva, ki jih zberejo, pa le _nalo zaležejo v toliki bedi. Ves čas se je pri. čakovalo, da bo TPD tudi letos priskočila na pomoč z Istim zneskom kakor lan: Ta pričakovanja pa ss dosiej še niso uresničila. Dolgovi brezposelnih odpuščenih radarjev bo tako narasli v zadnjih letih, d.* Jih rudarji sploh ne bodo mogl< poravnati Trgovci Ln obrtniki so Izčrpani ln tako je vsa občina v obupnem položaju Bolj kakor v vseh drugih delih ru"-lšklh rev'--jev se v Zagorju občuti potreba enotne akcije v pomoč najrevnejšim rudarskim družinam. Pri podporah, ki »o prišle lz raznih krajev doslej v Zagorje, kjer je beda največja, ni bilo upoštevano v prav meri Pomožni odbor r LJubljani poSllja svoje prispevke v središče revirjev v Trbovlje, kjer se podpore deliiJo na posamezne kraje po že pred meseci določenem ključu. Socialni oddelki vseh treh ^bčlr trboveljske, zagorske ln sedaj dolske. ka mor spada Hrastnik, bi morali biti vsekakor v tesnejših zvezah. Zaradi bede rudarjev m velikih obrtnikov in trgovcev gredo davčni sa-ostankl v stotisoče. Občina 1e zaradi tega prišla v tako hude stiske, da svojtai usluž bencem in občinskim sirotan ni mogla lz Zahteve in predlogi Zveze mladih intelektualcem Maribor, 23. decembra. V dvorani Delav&Re zbornice v Mariboru se je vr&iio 17. t. m. drugo letno zborovat nje Zveze mladih intelektualcev, na katerem je zastopalo krajevne krožke 65 delegatov. Zboi-cvalca so odposlali vdanoatno brzojavko Nj. Vel. kralju, brzojavke pa so bile poslane tudi gg. banu, podbanu in načelniku prosvetnega oddelka banske uprave. Predsednik ZM1 g. Segula je očrtal razvoj organizacije in njen pomen. Prvi člani Zveze so bila učitelji ta profesorji, kmalu pa so se pod njenim okriljem zbrali tudi intelektualci drugih strok, tako da se v zvezi uveljavljajo vse strokovne skupine. Resolucija strokovnega združenja tnže-njerjev in arhitektov obravnava načelno stran problema brezposelne mlade inteligence, stavlja pa tudi važne predloge ta zahteve za omiljenje bede v vrstah mladih inženjerjev ta arhitektov. V železniške delavnice, ki J5h namerava država še zgraditi, naj bi bili v prvi vrsti sprejeti mladi strojni inženjerji, železniške direkcije pa naj bi bile same upraviče-ne nastavljati tehnične delavce. Elektrotehnična podjetja naj bi bila primorana, nastavljati strokovnjake domačine. Nadalje je potrebno, da se agrarna reforma gozdov pokrene z mrtve točke. Ce se izvede, naj država namesto tujcev nastavi domače mlade moči, če pa agrarna reforma ne bo izvedena, pa naj državna oblast prisili ve. leposestnike, da bodo nastavili domače strokovnjake namesto inozemskih. Vsa sezonska dela, zvezana z agrarno reformo, naj se izvedejo pod državno upravo s pomočjo brezposelnih šumarskih inženjerjev, odpravijo naj se novi davki na gradbeni material, na stavbni les in lesni promet in uvede naj se najstrožja kontrola tujih strokovnjakov v naših podjetjih Strokovnjakom domačinom naj dajo podjetja pri-'iko za potrebno praktično izobrazbo Obrati, ki zaposlujejo inozemee, naj sprejmejo vsaj isto Število domačih strokovnjakov ter jih uvedejo v obratno poslovanje. Po preteku enega leta pa morajo inozem-ci brezpoerotno zapustiti obrate. Primerno Dlačana nai bo tudi doba praktielranja. Vsrf oni uslužbenci inženjerji. ld so bili za daliSo ali kraišo dobo na volaSkem službo, vanju. na1 po voiaški službi dobijo nazaj svoia službena mesta. Sprejete so bile« tudi resolucije drugih strokovnih skupin, v splošni resoluciji pa naglaša ZMI, da more splošnost odpraviti plačati »JttKrrtk prtCecnkev. Obstajam bo- žičnica občinskih uboficev bo leto« odpadla Pri vseh teh strašnih težavah p» vlada ▼ občini tudi veliko vznemirjenj* in strah pred novimi redukcijami rudarjev. Baje bo v Zagorju le Hrastniku re. duciranlh okrog 300, t Trbovljah pa 500 rudarjev. Govori se tudi. d* ,e bo rudnik omejil na pridobivanje odprtega premoga, ki iga Je še za približno dve leti. ln da ne bo načel najlepših skladov m Lokah in v HI horizontu t Kotredežu Po ogromnih zunanjih napravah sodeč e.cer ni verjetno, da bi bili dovI odkopi Vloženi, po dosedanjih brilkih izkušnjah pa se Je seveda treba bati tudi najhujšega ln celo tega, da se obrat omeji na skrajni minimum. Pomožni odbor tagorske ctočta« Je Is v novembru Izdal avoj apel na dobra srca, ki navaja tudi naslednje: Po ngotovitr* uradne komisije Je Zagorje v gospodarski krizi najbolj prizadeto izmed vseh rudarskih revirjev kakor tudd iismeo T8«»h krajev naše domovine Bploh. Vse ndn-strlje so prenehale z d«, lom, le TPD še zaposluje od nekdanjih 1700 rodarjer 550 delavcev, ki pa delajo le po dva do tr' dni na teden ter znaša njihov mesečni zaslužek po 300 do 500 Din Množica brezp<>sel-nih je narastla na 790 delavcev, ki morajo preživljati nad 1800 družinskih članov. Okrog 2590 oseb }e tudi brez najosnovnejših življenjskih sredstev Ta velika množica stoji r pričakovanju pomoči pred občino ln pomožnim odboroja. iti Imata največjo skrb, kaKo preživeti to. tiko ljudi čez dolgo tirno Domači trgovci, obrtniki hi ostali pridobitni krog' so storili te vse ln tudi preko svojih moči, da bi olajšali strašno bedo, zaradi osiro-mašenj-a vsega kraja pa so tudi sami prišli tako daleč, da ne m^rrejo storiti ničesar več. PrLmoranrt smo obrniti se na prebivalstvo drugih, kolikor toliko srečnejših ftrajev, da nam v brezkončni bedi priskočijo na pomoč. Hvaležno sprejemamo vsako darilo, kajti tudi najmanjše bo obrisalo nekaj solza naših trpinov Spominjajte se bednih soroJakov v Zagorju tn naslovite svoja darila na pomožni odbor občine Zagorje. dosedanjo prakso, po kateri pade največja peza splošne krize baš na mlade Intelektualce. Stavljen Je bil tudi predlog božične akcije na ta način, da bi oni intelektualci, ki Hve ▼ dobrih razmerah, ob praznikih povabili v svoj družinski krog svoje revne brezposelne tovariše. Zahvala novinarjev Ljubljana, 23. decembra. Odbor Jtigoslovenskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana je imei te dni sejo, na kateri je prireditveni odsek poročal o letošnjem novinarskem koncertu na narodni praznik 1. decembra. Iz poročila se vidi. da je bil uspeh koncerta zelo razveseljiv Odziv javnosti je bil tako velik da je prireditev v polni meri do6egla svoj namen Da pa se je tudi letošnji novinarski koncert s sledečo mu družabno prireditvijo tako uspešno zaključil, gre vse priznanje in zahvala sodelujočim ter naši široki javnosti, ki je v tako velikem številu ponovno izkazala novinarjem svojo naklonjenost in simpatije. Prijetna dolžnost nalaga podpisanem« odboru zahvaliti se najiskreneje za požrtvovalno sodelovanje na koncertu: Akademskemu pevskemu zboru pod vodstvom dirigenta g Frana Marolta. operni pevki ge. Franji Bernot-Golobovi, opernemu pev. cu g. Ivanu Franclu, dirigentu ljubljanske opere g Antonu Neffatu. mlademu violinistu Dušanu Prevoršku, konservatoristu g. Reinhoidu Gallatii, pevskemu društvu »Slavec« pod vodstvom zborovodje g Kri-sta Perica, slovenskemu vokalnemu kvintetu in kapelniku godbe 40 pešpolka Triglavskega kapetanu g. Dragoljubu Zivano-viču. Globoko hvaležnost dolguj emo tudi našim uglednim tvrdka m: vinskem, veletr-govcu g. M Stepiču. mesarju in prekaje-valcu g. Ivanu Javorniku in cvetličarni M. Cutič. ki so tako vzorno skrbele, da so bi'le na družabnem večeru na razpolago prvovrstne jestvine in pijače ter cvetlice po zmernih cenah. Odbor. Tehnični in komercijelni vodja večje tovarne perila v Jugoslaviji, z dolgoletno vsestransko prakso in prvovrstnimi referencami, želi premeniti službo, eventu-elno pristopi KOT DRUŽABNIK k že obstoječemu ali na novo se snujočemu podjetju. Ponudbe pod »Samostojna moč« na ogl. oddelek »Jutra«. 15393 IJUfflUH W M. XIL 19: 33, Ni. Vet krajca Marija si Je v Zagrebu poleg drugih zanimivosti ogledala tud! zoološki vrt- Na ^ fe kraljica posneta na sprehodu po Maksimira v spremstvu dvorne dame gospe Eleonore Sverijugove, v spremstvu pa sta ravnatelj vrta dr. Omerza in upravitelj Canki, ki sta kraljici razSožila življenje in navade živali v zoološkem vrtu Lov v raiih Po HpsM razstavi so se za nas začeli živo zanimati Nemci la Angleži — Dva vneta psropagatorja — Zakaj naše lovstvo ne napreduje Tis«, kl nhnajo prilik« videtj drugih detel, ne vedo, koliko le, da bi s« za zaščito divjadi zavzela tudi društva za zaščito prirode in morda še druge organizacije. Oblasti pa naj bi strožje nastopile proti lovskim tatovom. Iz bogastva lovišč odseva zanimivost in tudi bogastvo pokrajine iz načina Izvajanja lova in gojenja divjadi pa se večkrat vidi značaj in izobrazba naroda, ki tam prebiva. —s. Gospodarski položaj Bele Krajine Iz pogovora z ban ski m svetnikom Martinom Bajukora Metlika, 23. decembra. V BeH Krajini življenje ni lahko. Kmet in gospod občutita pomanjkanje. Belokra-jinci so stopili živahnejše v javnost šele pred dobrim letom, kar je tudi umljivo, ker ie njihova deželica spadala prej k savski banovini. Veliko zaslug za razumevanje belokrajinskih težav jn uvidevnosti od strani oblastev ima med drugimi tamošnji-mi odličniikl predvsem banski svetnik za metliški »rez, eden najnaprednejših belo-krajinskih gospodarjev g. Martin Bajuk, ki nam je prav rad podal sedanjo gospodarsko sliko Bele Krajine, in zlasti metliškega sreza. Javnih de! v BeH Krajtai al bilo v zadnjem letu mnogo Izvršenih. V metliškem srezu sta bila preložena le dva manjša klanca, od teh eden v Podzemlju in drugi na Vejerju pri Metliki. Za prihodnje leto bi bilo najnujnejše preložiti klanec na banovinski cesti Zelebej—Božakovo ln druge, ki jih je v vseh teh krajih in zlasti v Dra-šičih, Radovici, Radatovičlh in Suhorju polno. Posebno nujtaa potreba, kl je za obstoj in bodočnost metliškega sreza življenjskega pomena, je gradiba že projektiranega vodovoda, ki naj bi se prihodnje leto pričel vsaj postopno graditi. Z izvrševanjem javnih del bi prišel kmet do najpotrebnejšega denarja za davke, ki jih sedaj sploh ne z-more več, in za druge neobhodne življenjske potrebščine. Ako so kje danes javna dela potrebna, potem so gotovo predvsem v BeH Krajini, ki je bila zapuščena in zapostavljena od pamtiveka z vsem, kar služi javnosti. Medtem, ko je n. pr. naša Gorenjska vedno odnašala vse javne zaklade in ima danes odlične ceste, vodovod, elektriko, pašnike, zadruge in druge gospodarske dobrine, je Bela Krajina s celo Dolenjsko zaostala, dasi je s svojimi daiatvami enako pomagala za napredek drugih krajev. Biilo bi prav, da se sedaj ta tehtnica obrne in da se skuša gospodarski položaj Bele Krajine kolikor toliko uravnovesiti s položajem drugih naših krajev. Komasacija občin je prinesla Beli Krajini mnogo koristi. Posamezni kraji sedaj lažje prenašajo bremena in je posebno Metlika lepo središče za sedež vseh številnih dosedanjih občin, ki so sedaj združene y metliški okoliški. Blagodejne ugodnosti te komasacije se bodo pokazale šele v bližnjem času, dasi ljudje prednosti in korist že sedaj priznavajo. Ker je Bela Krajina t rvojtm Hvfjeojem v vsakem pogledu navezana na Ljubljano, bi ji bilo potrebno omogočiti ugodnejše železniške zveze z njo. Vse dosedanje prof' nje so ostale nerešene. V bodočem železniškem voznem redu bi moral na progi Ljubljana—Karlovac biti določen vlak, ki bi iz Ljubljane odhajal pozneje, kakor zadnji dve leti. Zadnji vla'k iz Ljubljane odhaja zdaj »b 16.30, kar je vsaj tri ure prezgodaj, ker Ijfudje ne morejo opraviti niti najnujnejšega, a za prenočišče do naslednjega dne nimajo. Večerni vlak, ki odhaia okrog sedmih do Novega mesta bi moral biti brezpogojno podaljšan vsaj do Metlike, kl ima pravico do ugodnejših zvez s svojim upravnim in trgovinskim središčem. Razmere v Bell Krajini so Jetos za kmeta ugodnejše. Vina je po količini manj, a po kakovosti ponekod presega lanski pridelek. Vinski trgovci jn gostilničarji bi be-lokrajinske kraje morali bolj upoštevati. Krompirja bo letos vsaj za prehrano dovolj, zimanjikalo ga pa bo za seme, ker zaradi zopetne letošnje suše ni kaljiv. Potrebna bo zopet pomoč, ker je krompir glavna hrana v teh krajih in bi brez njega zopet zavladala lakota. Veliko škodo j« letos v metliškem srezu povzročila tudi svinjska kuga, ki se je pojavila v več krajih. Vaš verni tovariš! Od nekdaj ie i« Schichtovo terperv tinovo miio gospodinji zvest zaveznik p r i pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej« Pazite prav po* sebno na izvirni ovc[ in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. poprej TeSfV/TERPENTINOVO MILO hvala! in.!-!! -^ m i gggjgi Siromašna in v gospodarskem pogledu še primitivna Bela Krajina upa, da je država ne bo pozabila, ker je vedno pokazala svojo visoko narodno zavednost in svojo iskreno voljo do dela, a vsestransko pomoč v vsakem pogledu zasluži 701etnica Franca Bervarja Kamnik, 23. decembra Dne 23. t m. je praznoval v Kamniku 70. rojstni dan g. France Bervar, bivša vodja davčne uprave v Kamniku, po rodu iz Radio kotiček Z« praznike nam ja pripravi! nsJ rac&o pester, bogat spored, prikrojen naravno tudi nekoliko božičnemu razpoloženju. Z današnjega dopoldanskega programa bi omenili pevska koncert gdč. Zupanov« in g. Banovca, ki nastopita ob 10.30 s rprern-Ijevanjem radio orkestra, potem pa nastopi radio orkester s slovensko glasbo. Popoldne ob 16. bo predavanje ge. Grumove o higijeni kmetskega doma. Potem nastopi oktet Ljubljanskega Zvona, ki nam zapoje nekaj staroslovenskih božičnih pesmi. Ob 18.15 stopi pred mikrofon M a al ca Ko-manova, ki je pripravila božični otroški govor. Ob 20. se prične božični govor poštnega direktorja dr. Janka Tavzesa. Na sveti dan bo dopoldne ob 9.30 prenos x razstave kanarčkov-vrvivcev, ob 10. prenos lz stolnice, ob 11. pa nastop radio orkestra. Popoldne ob 16. nam zapoje g. Marjan Rus nekaj božičnih pesmi. Zvečer ob 20. bo violinski koncert g. Mirka Ho-nerleina. ob 20.30 pa vokalni koncert g©. Zlate Gjungjenac-Gavelle. Na Štefanov« bomo slišali ob 10.30 vokalni koncert našega novega direktorja k onserva torija g, Betetta s sprcmljevanjem radio orkestra, popoldne ob 15. bo prenos iz naše opere. Novega mesta kjer je tudi nastopil prvo službo na davkariji. Služboval je potem v Kostanjevici, Mokronogu, Kočevju in v Kranjski gori, odkoder je prišel v Kamnik, kjer si je poiskal življenjsko družico Albino, rojeno Hočevarjevo. Iz Kamnika je odšel v Vipavo, kjer ga je dohitela svetovna vojna. Med vojno je služboval v Postojni in potem nekaj časa pod italijansko upravo. Kot dober Jugoslovan je moral bežati v svobodno domovino in je v Kamniku vodil do upokojitve davčno upravo. Jubilanta spoštujejo povsod, kjer ga poznajo. Kot pošten in vesten uradnik je užival splošen ugled na vseh službenih mest h. Je tudi že nad 35 let član zelene bratovščine in kamniški lovci ga štejejo med najboljše tovariše. Naj - mu bo naklonjeno v krogu svojih dragih, soproge, sina in hčerke, uživati še dolga leta v zadovoljstvu in zdravju. t itajte tedensko revij® zvečer ob 20. pa prenos iz Prage te aioar bomo slišali Dvofakove »Slovanske plese«. V sredo ob 18.30 bo v radiu Cankarjev večer, ko nastopi Delakov gledališki Studio, ob 19. bo predava: g. Josip Kobal o vzrokih in posledicah slepote, potem bo Miran Jarčeva literarna ura, ob 20. bomo pa slišali iz študija opero »Seviliski brivec«. — Pozorl Drevi ob 21. prenos zvo-nenja iz Betlehema! ^fmmfft 3+1 CEVNI REFLEX-SUPER / lloinaee vesli Prav srečne in zadovoljne božične praznike vsem naročnikom in čitateljem, sotrudnikom in inserentom iskreno želi n JUTRO". Današnja, božična številka »Jutra« ima 32 strani. Po praznikih izide običajna ponedeljska izdaja v sredo zjutraj. Številko bomo poslali na ogled tudi onim naročnikom »Jutra«, ki na ponedeljsko izdajo še niso naročeni. • Božična čestitka gasilskega starešinstva, Starešina gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, Kadosiav A Georgijevič je ga-sueern. ki praznujejo božič, posial lepo čestitko, ki aagiaša, kako se je ld. julija letos rodila v Jugoslaviji gasilska organizacija, za katero je zavzet ves narod. Naša mlada gasilska organizacija mora v novem ietu oživotvoritd nade, izražene ob nieneon rojstvu Najpomembnejši gesli naših gasilcev sta; Z vero v Boga za kralja in Jugoslavijo! in Nič za sebe. vse v siavo Br»ga, kralja in domovine! Duh teh gesel naj se v prihodnjem letu manifestira v p:>ini nnjri. Gasilski poklic zahteva požrtvovalnost ter vzajemno ljubezen in me I seooi.no zaupanje Osvobodimo se vseh nesoglasij in vseh sebičnih zadev v veri v enega Boga. enega kralja, ene države in enega naroda. Bodočnost nam otvarla veliko delovno področje. Priporočajmo «-Bogu, da nas obdari z duhom modrosti in potrpežljivosti, da bomo premagali vse velike napore živimo namreč v dobi materi alizma. ko se življenje sebičnih uspehov bolj ceni. kakor pa življenje v splošno korist Delo v splošno korist bo plodno samo tedaj, če b0 v duši človeški vladat božji mir Dragi bratje in sestre, iz srca vam Želim. da se v teh praznikih tn z '«•■ toni 1934 ta božji mir naseli v vaših hišah in vaših dušah. Bratje in sestre, srečen Božič, srečno novo leto. Pomagal nam Bog! R3 u. r 33 ZVOČNI KINO IPEAL Naš božični program VELEFILMI smeha, veselja tn zabave Danes velika premiera slavnih komikov Pa$ in Patacho« ® kot zaščitnika morale Smeh in zabava, da še ne tako! Film se predvaja samo 22,, 23.» 24; 21. t. m. Predstave ob 4., 7. in 9.*4 uri. za praznike ob 3., 5., 7. in 9Vi V nedeljo, na sveti večer, odpade predstava ob 9 Vi 25., 27* in 28. t. m, drugi božični film maneža največji cirkuški velefiim B3 * Proslava vojnih aviatikov. Letos je poteklo 15 let od pomembne in zgodovinske nared.be vrhovnega poveljnika Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra o razprsdelbi našega letalskega osebja in osnovanju naše prve eskadriie na solunski fronti. Zaradi tega pomembnega dogodka, od katerega izvira močen in neprekinjen razvoj našega letalstva do današnje zavidanja vredne višine, so izrazili soglasno udeleženci teh dogodkov, kakor tudi vsi ostali letalci, ki so se udeležili vojnih operacij našega vojnega letalstva, da se ta najpomembnejši dogodek naše aviacije primemo proslavi. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te proslave. Za prireditev te proslave izvoljeni odbor je prevzel dolžnost. da stopi v zvezo z odločilnimi čini-telji in z vsemi udeleženci, da organizira in izvede proslavo. Da bo mogel izvršiti svojo nalogo, poziva vse vojne aviatike, ki so se udeležili operacij nafie avljacije na solunski fronti, na koroški fronti in za časa albanskega upora, da takoj pošljejo odboru na nas!o>v »Dom Aerokluba. Beograd«. svoje točne naslove, da se jim bo mogel pravočasno dostaviti program in ostala navodila proslave. Proslava bo 31 t. m. v Beogradu in 1. januarja v Novem Sadu Točen program proslave še objavimo Uprava Aerokluba je storila korake da dobe vsi udeleženci brezplačno vožnjo v Beograd iD nazaj. ♦ Jubilej uglednega posestnika In gostilničarja. Na svoiem lepem in prllaznem tx> sestvu v Brežicah praznuje na dan sv Janeza svoj 70 sod širom Slovenije *><>«eb-ro pa po bizeljskem okraju znani ugledn posestnik in gostilničar g Ivan Grobušek Rodil se je v Sevnici in se je še kot m'» denič priselil v Brežice, se Izučil tam m*, sirske obrti nakar se Je kmalu osamosvojil Odprl je lastno mesnico, nato pa tud; pritvrdkij, MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila gostilno, ki Je kmalu zaslovela zaradi svoje solidne postrežbe kakor tudi izvrstne kapljice. Njegova zvesta, zdajj že pokorna soproga mu je rodila pet otrok, k) jih ;<• vzgojil v narodnem duhu. Jubilant sam j^ Dil vedno odločen Ln kremenit napredujak, zaveden Slovenec, ki nI Dikdar klonit. Midi ue takrat, ko so ga preganjali. Uglednemu in vedno veselemu jubilantu, -d je kljub svojim sedmim križem še vedno fcil in zdrav, prava štajerska grča, k godu £•"> stitamo in želimo, da bi jesen svojega živ. aina« stane 20 Din v lekarnah. ♦ Za strojnega InženjerJa je bil diplomiran na univerzi v Brnu g. Viktor Sav. nik, član akademskega društva Jusrosia vija v Brnu, sin ve etrgovca S. Ivana Ravnika iz Kianja. Mlademu inženjerdu <^asti-tarao! * Na zobni kliniki zagrebške univerze sta po dovršeni specializaciji na Dunaju položila z odličnim uspehom izpite specialistov za bolezni ust in zob g. dr. Vladimir Volovšek in ga. dr. Vlada Volovšek-Abram, oba iz Ljubljane. * Izpremenobe v železniški službi. Za višjega pristava v VIL položajno skupino je napredoval dr M h\va ViKtor pri občem oddelau d Premeščeni so uradniki: Vili p-iO^.a./ie skupine: Kalb Herman, acmir..;.uaiivni uradnik, od računovodstva CD pri ljubljanski direkciji v računovodstvo G-i) zagrebške direkcije; Zaplatal Josip, nadzornik proge v Kočevju, v sekcijo Ljubljana gor. dol. prega, Petrič Eroanuel, šef postaje v Planini, za šefa postaje v Logatcu; Guzelj Jožef, šef postaje v Rogatcu, v Maribor glav. kol.: Sijanec Anton, prometna uradnik v Mariboru glav. kol., za šefa postaje v Rogatcu; Božič Jožef, prometni uradnik na Ble-du-jezeru, za šefa postaje v Podnartu-Kropi; IX. položajne skupine: Sepič Anton, prometni uradnik v Murski Soboti, v Zalog; Delkin Danijel, prometni uradnik v Zalogu, v Ljubljano glav. kol.; Rabič Alojzij, prometni uradnik v Trebnjem, v Logatec; škof Valentin, šef postaje v šmar-ju-Sapu, v Ljubljano glav. kol.; X položajne skupine: fiavpah Franc, prometnik, v Strizivojni-Vrpolju, v Grobelno; zvanič-nlk I. kategorije: Tršan Janez, prometni zvaničnik v Brezovici, v šmarje-Sap; zva-ničniki n. kategorije: Kovačič Jakob, pre-mikač na Teznem, v Maribor glav. kol.: Krebs Friderik, progovnl čuvaj pri pro-govni sekciji v Mariboru glav. proga, k progovnl sekciji Zidani most; Hans Ivan, progovui čuvaj pri progovnl sekciji Zidani most, k progovni sekciji Maribor glav. proga; dnevničar Dr oveni k Engelbert, Le-sce-Bled, v Poljčane na službo v Loče. Nameščeni so za uradniške pripravnike: Ka-laš Ladislav v Ljubljani glav. kol.; Jordan Henrik pri progovni sekciji Celje; Varoga Ivan pri progovni sekciji Ptuj; čebul j Jožef pri progovni sekciji Jesenice; za zvaničnika I. kategorije: Tomšič Franjo pri progovni sekciji Ljubljana glav. proga; za zvaničnika II. kategorije: Cuk Frančišek v Ljubljani glav. kol.; Hrovat Frančišek v Mokronogu-Bistrici; za služi-telja Zore Frančišek v kurilnici Maribor. • Iz poročil poverjenikov In posameznih članov sklepamo, da bodo imeli letos Vod-nikarji prav lepe praznike ob knjigah Vod nikove družbe Prihajajo pa tudi poročila, da nekateri člani knjig še niso prejeli Vzrok »o poverjeniki, ki še niso poslali seznama članov. Letos se priglaša toliko novih članov, da bi pisarna že lahko oddala vse še preostale izvode, pa čaka na poverjenike in prejšnje dolgoletne naročnike, da se še javijo Prosimo torej, da urede te dni to nujno zadevo. Za nove člane preosteja še nekaj knjig. — Vsem članom, poverienikom in prijateljem vesel božič! — Pisarna Vodnikove družb« ♦ Razpis zdravniška službe. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železni« v Ljubljani razpdsuje službo honorarnega prometnega zdravnika za zdravniški rajon IV v Ljubljani Bivališče kompetenta mora biti v smeri T.vr-ševa cesta Ježlca. oziroma v šiški Rok za vlaganje prošenj Je do 2 januarja ♦ Starešinsko društvo »Triglava« si je na izrednem občnem zboru 19 t m izDra lo za predsednika svojega mnogozasiuzneg* častnega člana g dr Jakoba Toplaka dvornega sivetnika in predsednika okrožne ga sodišča v p., ki je že svoj čas društvo uspešno vodil. Nadalje sta bila v odbor iz voljena namesto odstopivših gg dr. Sorli ja in dr Berlica gg odvetnik dr. M Snuderl in upravnik bolnice dr Vrečko Tako spopolnjen odbor se z vneimo loteva srojega dela * Društvo medicinoev v Ljubljani priredi svoi reprezentančni medicinski ples 13. januarja 1934 v Celju pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije Zabava se bo vršila v vseh prostorih »Uniona«. Društvo naproša vsa ondotna in druga društva, da preložijo svoje zabave, da bo mogla vsa prireditev odgovarjati dostojanstvu najvišjega po-kro-viteljstva. 17. B3 SAŽBJ h KOŽ divjadi na velesejmu 22. .januarja 1984. PoSljite nemudoma blago na naslov: Ljub- | ljana »Divja koža«. Velesejem. 13340 M O •v- 'f O Vesele božične praznike želi vsem čitateljem tega lista tvrdka • h ia .Me O w o mann zaloga stekla, porcelana, keramike ir,. tabora- torskih oprem. 0 1 b Najboljše sredstvo proti obolenju grla in proti angini so Thyangol pastile Dobite jih v vsen lekarnah. Odobreno od Min. za nar. zdravje S. Br. 3386—27. H. 1933. 13361 ♦ Veeel božič želijo podoficirji kr torpi-ljarke »T 3< vsem domačim in čitateljem »Jutra* Janez Hafner, Trata, Škofja Loka. Janez Drrlc, Spitalič, Bruno Brumet, Ljubljana, Gala Dušan, Ljubljana in Mežek Fr., Tržič. ♦ Službeni list uprave dravske banovine št. 103 objavlja predpise za postavljanje betonskih zgradb, pravilnik o nezgodnem zavarovanju učencev, pravila o šolskih postajah ta popravke v uredbi o zaščiti de. narnih zavodov, uredbe o zmanjšanju reži. je gospodarskih podjetij in uredbi o maksimiranju obresti. ♦ Božična podpora sa brezposelne t Zagrebu. Socialni i>d(letek zagrebške mestne občine je zbral veliko zalogo živil, obisk in drv za božičnico brezposelnih, ki jih ie v Zagrebu okrog 90TK) s preko 20.001 rodbinskimi člani. Tem revnim družinam bodo razdeliti tidi 3">00 lrcr mesa in 1500 kg slanine. Brezposelni intelektualci pa bodo d ob i 1 i tudi denarna podpore in ima eoralni oddelek v to svrho pripravljenih 30-C00 Din. ŠOLSKI OTROCI so najhitreje izpostavljeni raznim nalezljivim boleznim. Proti uhajanju bolezenskih klic potom dupline v ustih iu grlu vam pomo rejo najbolj priljubljene s&ffifcj?' Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din S.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 ♦ Ob grobu zaslužnega koroškega rodoljuba. V Stebnu pri Beljaku so pred dnevi pokopali 73 letnega Ruperta Koflerja. daieč po slovenski Koroški znanega Im čislanega Vavčarjevoga očeta. Pokojni Kofler, po domače Vavčar je bil vzoren gospodar in požrtvovalen rodoljub Nad 20 let je vodil domačo posojilnico, dolga leta pa je bil tudi občinski odbornik in načel nik mlekarne. Njegove zadnje poti so se udeležili mnogoštevilni rojaki od blizu in daleč. t* & v«._ • pristna terpentlnova KRIMA ZA ČEVLJE se tsporablfa na DOMAČEM TRGU hot priznano nafbolfša » V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljenee dravske banovine so da rovali: osnovna šola v Doboju (vrbaska banovina 72, občina Ormož 273.50, občinska uprava Podravske Moslavine 35, izpostava sreza v Odžaku 30.75, osnovna šola v Vučivasi 34.50, upravitelj šole Sušič Branko v železni gori 10, osnovna šola v Križevcih pri Ljutomeru 36, občina Do brunje 100, občinska uprava Krapine 20. realna gimnazija v Prištini 100.25, meščanska šola v Ormožu 50. meščanska šola v Ribnici 130, meščanska šola na Rakeku 30, trgovska akademija v Mariboru 140, mestna policija mariborska 150, komisija za agvarne opeiacije v Ljubljani 110, banovinska drevesnica v Leskoveu 40, ženska bolnišnica v Novem mestu 50. meščanska šola v Celju 40, baaovinski dečji dom v Mariboru 30, rea-ina gimnazija v Ptuju 268, meščanska šola v Slove-gradcu 74, meščanska šola v Vojniku 52. zdravilišče na Golniku 719, meščanska šola na Jesenicah 100. realna gimnazija v Kočevju 122, oddelek fin kontr. v Kranju 25, dekliška meščanska šola v Mariboru 81, javna bolnišnica v Slovenjgradcu 145. deška meščanska šola v Šoštanju 43. ba-novinska kmetijska šola v Rakičanu 150, Javna bolnišnica v Brežicah 244, tekstilna šola v Kranju 63, banovinska hiralnica v Vojniku 350 in banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru 398, osnovna šola v Osiiju 15, načeistvo sreza norečke-ga 65, meščanska šola v Doboju 40.50, teh nični oddelek banske unrave vardarske 160. osnovna šo!a v Sijah 8. Sokol Kuma novo 80, občina os tajska 20, osnovna šola T V § TEŽKA ZIMSKA HRANA ^ tn zmanjšano gibanje v zimskem času so glavni vzrok slabe prebave želodca 6e-stlh omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Kri cirkulira prepočas- i no po Silah. Stare bolezni se vsied mraza zopet izraziteje pojavijo Poapnenje žil, hemoroidi, zainaščenost srca ln razne živčne bolezni. Posebno zrelejše In starejše osebe so tem nadlogam podvržene. caj~(ffraftevee uničuje povzročitelje bolezni — obnavlja ln čisti kri — urejuje krvni obtok ter tako deluje blagodejno na vse telo in na VeSe splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in droge-rijah lzrečno le »Planinka« čaj — Babovec, ki se ne prodaja odprto, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20.— ln z napisom proizvajalca: Apoteka Hlh. $a(fai»»-«0<-vn. !sws. v Pribiniču 20, osnovna šola v Buletiču 15 občina blatnička 112, Rdeči križ v Zvoraii-ku 130, banovinska bolnišnica v Pirotu 85, meščanska šala v Ljutomeru 65, banovinska trsnica v Kapelah 160, banovinska bolnišnica v Murski Soboti 192, banovinska trsnica v Kostanjevici 20, dekliška meščanska šola v Mariboru 110, Hvala! ♦ Tečaj za tkanje in krpanje perzijskih preprog, ki ga je priredil državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, se je pričel 18. t. m. v Beethovnovi ulici 7. Prijave še sprejema državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1. ♦ Sejem v Kočevju, ki je določen za 31. decembra, se bo do odredbi banske uprave vršil 30. t. m. ♦ Konec sahat - kule. V Donjem Vakufu je v četrtek ponoči zsorela znam»nifa embat-kula. eden naileoSib objektov otomanske arhitekture v Bosni, ki je bil zerajen že v 15. stoletju. Požar ie nfiStel po nesrečnem naključju. Starinska zgradba se je namreč vnfla od topovskega strr-la. ki je oznanja1 ramazanski post. Ko so prihiteli ensilci. po bili ae vsi leseni deli kule v največjih plamenih. Zgorele eo tudi Štiri arabske 'ir\ ki predstavljajo veliko vrednost. Od nekdanje sahat - kule. ki je skozi štiri stoletja vernikom nasCTVa-nifla čas obredov in molitev, so ostali eamo črni zidovi v višini do 30 m. 1 Skoda je ogromna, ker eo znorela draeocen<» n nenadomestljive etarine. ♦ Ponarejeni Srebrniki so zopet pričeli krožiti po kamniški okolici. 2e pred kratkim so v okolici zaplenili ponarejen 10-dl-narskl novec, to soboto, ko je bil v Kam niku tržni dan, pa je neki po-sestnik iz daljne kamniške okolice spravil v promet podoben falzifikat. Na trgu ga je odda. nekemu prodajalcu, kateremu pa se je denar takoj zdel sumljiv. Ker pa je kupec le silil ln dokazoval pristnost novca, ga je prodajalec sprejel, pozneje pa ga je poki. zal stražniku. Falzifikat je prav lahkv, spoznati po barvi ta teži. ♦ Vsem usnjarjem dravske banovine. Načeistvo Združerja usnjarjev vabi dame, ki Imajo Interes za oddajo strogo po usnjarsko konserviranlb ta sortiranih sirovih svinjin, na sestanek 28 t. m v posebni 9obj štrukljevega hotela t Ljubljani. ♦ G. Jožeta Hvaliča, svoječasnega posestnika v Zg. šiški pri LJubljani, upokojenega uradnika orožnlške oz. policijske stroke, vljudno prosim, da Javi svoje sedanje bivališče na pisarno dr. Lojzeta čam-pe, odvetnik, LJubljana, Aleksandrova c št. 4, Palača »Viktorija«. ♦ »Zbori«. Rezija nove zborovske elasbe. Ureja Zorko P r e 1 o v e c. Zalaea psvsko društvo »Ljubljanski Zvone v Ljubljani. Letnik IX. Za božič je izšla 6. številka. Posvečena ie skladateljevemu delu pokojnega Oskarja Deva- V srlasbinem delu je objavljenih sed^m narodnih oesmi, po njem prirejenih za moški zbor. dalje narodna pessm »Meglica« za mešani zbor. v priloži pa dva Devo-va samospeva »D obar večer, lin bo dakl^t in »Gor izaro« za petj* in klavir. Veebina književnika dela: Profesor Vasilij Mirk: »Devova zapuščina«, seznam Devovih kompozicij; Matej Hjbad ob priliki 401etno2e kulturnega dela (eradivo zbral Perczzi po jubilantovih podatkih); Iz naših orsani-zacij in društev: Koncerti; Novosti; Razno: Iz uredništva in upravništ««. Zv<=7ek krasita sliki Oskarja Deva in Vacleva Talicha. S prvim zvezkom prihodnjega leta stopijo »Zbori« v 10. jubileino leto izhajanja. Leon prosijo, da jim ostanejo dosedanji naročn.ki zvesti tudi v prihodnje in da 6e potru.Iiio listu pridobiti čim več novih naročnikov. Naši pjvci in pevk" bi ?voio pevsko zavednost nailepše dokazali s tem. da bi bili ,_s>i brez izj»me naročniki na »Zbore«, saj jim Mprava plačilo naročnine, ki znaša na leto le 50 Din. dovoljuje v več obrokih Po&lužite tor?j zadniermi zvezku Iato*r.ieaa letnika priloženih položnic in po dopisnici sporočite da ostanete še nadalje naročnik np >Zbore< in nam javit® imena in naslove novih naročnikov. — Unravn »Zborov«. ♦ S"veStrovo Prl D> v Po'Ju- kol se pripravlja prirediti svojemu članstvu ta prijateljem kar najzabavneiše silvestrovanje Vršilo se bo v restavracijskih prostorih na Vevčah, ki so za take pme ditve gotovo najbolj ustrezajoči Ne«o1i ko smo bili v stanu izvohati, s čim nas bodo presenečali Menda ne bo zamer. ^ kaj izdamo, dasi pozitivnega nič ne vemo Ba'e so povabili na sodelovanje slovito ar tistko gdč Lili i iz lipskega G!aspa'aiFa ^udo moderne tehnike pa bo »Caruso-Der vota-King-Reinchardt.« Z ga'erije bom-noshišall sejo občinskeza odbora Podo'j skesa Kdor na ima kaj kosmato vest, naj nikar ne nride poslušat kronista, ki bo či tal kroniko iz l. 1933 Za opolnoči pa je priredil ta skomponiral naš aeiVii M Ro žanc revijo: Sokolski Silvester Nastop, se bodo začeli točno ob 8 uri Pozneje do ha.'a^oči gosti med izvajanjem posameznih -n^V arnp'' • Josipa Murna Aleksandrova Izbrani spisi. (Zbirka Slovenski pisatelji. Uredila TrdMw LJubljana, Pod Trančo 2-IH. Urejeno Prebavo in zdravo kri dosete- mo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Fran z Jo šefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Magari, da ste našli svoj denar na n}ici, treba je gledati na to. kako ga uporabite Vi boste potrebovali prej aii slej radio-cevi, ker podlegajo cevi v vašem spreje-malcu stalni izrabi, a s postopno izgubo emisije cevi se izgubljalo tudi selektivnost (sposobnost delitve postaj ene od druge i Ui točna reprodukcija sprejema. V tem primeru boste obnovili svoj radio-aparat z nabavo novih radšo-cevi. Teh cevi je mnogo na tržišču in treba je, da se odločite samo za najboljše, ker svojega denarja niste pobrali na cesti. Za pomlajevanje radio-aparata so prikladne zlasti TRIOTKON-cevi. ki se izdelujejo na podlagi dolgoletnih izkušenj in temeljitega laboratorijskega dela in v najmodernejših tovarniških instalacijah Pri konstrukciji posameznih tipov se je zlasti upoštevalo to, da nova TRIOTRON-cev ne samo da zamenja vašo staro svetilko v njeni prvotni kakovosti, temveč da jo kvalitativno daleč nadkrili. Zahtevajte od svojega radio-trgovca novi cenik TRIO-TRON-cevi XI-33 s karakteristikami io praktično tabelo primerjave z drugimi izdelki. ki vas bo na prvi pogled opozorila na potrebni tip TRTOTRON Ako vaš trgo vec slučptao ntata teh renikov izvolite se obm«t« ranie na srlavrega zastopnika F L Rosenberga, Beograd, Topličlu venae 7. -•fr« S' -"i • ' Siertai o<*ta i J? prou po;&poeoia ld - U rogaško slatino. Stari materi proti jaoeki — rogaško slatino. Gospodarja tn dobro prebavo — rogaško siatino«, Gospodinji za okrepitev — rogaško slatino. Stricu i u poii*/4V»n W k riee ■•> rogaško slatino. Hčerld " i'oclji»ef« krrf —» rogaško slatino. Sini (ca okrepitev kojtf in rtii lob — rogaško slatino. Čt bojte tpi red&o pili rogaško siatino, kost« leto enoref veseli in rd.-aTi praznovali v živHee?# -najsrečnejši bolii. §fd IBled ln Belopeško Jezero kot trobarvnl reprodukciji (Din &5), nadomeščata original ter sta najlepši stenski okras. Naročite pri: GERM M. J., Novo mesto 5t 6 ♦ »Jugoslovanski Turist«, revija aa propagando turizma, je s svojo zadnjo Številko izredno efektno zaključila svoje prvo leto Izhajanja. Kakor smo omenili že preJSnji mesec, je cela Številka posvečena •lovanskemu zimskemu športu in moramo njenemu uredniku g. Vladimiru Regallyu izreči priznanje za trud, s katerim propagira naše slovenske kraje. V srebru izdelana naslovna stran predstavlja naš nebo tdčnlk. Iz vsebine naj omenimo uvodni članek g. dr. Rudolfa Mama: Bela opojnost zove, dalje članek ravnatelja Zveze za tujski promet g, Vladimira Pintarja: Razvoj turizma v Sloveniji z ozirom na desetletnico Zveze za tujski promet za Slovenijo, Regall/jeva članka: Z reporter-skhn svinčnikom v zimsko Gorenjsko in Slovenija, skiijaški raj ln še Kamnik, grad »lanske romantike, Spremite se _ Poho*-- POCENI IN FINI le pri tvrdkl Drago Gorup 8 Co«, LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 16, prvo nadstropje. Je zove, Zimski fragmenti iz Rogaške S litine, Mer. In a planina _naš neodikriti smučarski raj in Za propagando Gorenjsko s ozirom na delo agilnega in nadvse iniciativnega GZSP na Jesenicah. Odličen tekst Izpopolnjuje 30 umetniško Izdelanih fotografij slovenskih krajev, med katerimi nai omenimo zlasti na razstavi tehnično dovršenih fotografiji v Fran.kfurtu na Majni na grajeno sliko našega odličnega fotoama-terja g. Janka Skerlepa: Spomenik ?v. Trojice na Kongresnem trgu pozimi. Revija »Jugoslovenski Turista* je nedvomno naša najreprezentativnej«ša jugoslovanska revija sploh in le izpopolnila močno «»n-čuteno vrzel pomanjkanja turistične rim-je v naši državi. V letošnjem letu Je objavila čez 20 propagandnih člankov za slo-venske kraje in h<> temu gotovo tudi v prihodnjem letu ostala dosledna, članke objavlja slovenski in srbohrvatski. Ne bi imelo biti javnega lokala brez te odlična naše turistične revije. ♦ Topla obleka vas morda <*T«nJ« ijare-Mada, ne more pa vas obvarovati nalezljivih bolezni, če se hočete zavarovati pred njimi, morate zavživati pastile Panflavin. • Obledele obleke barva v različnih bar-Vnh in plislra tovarna JOS. REICH. F y proi ntirtt, proračune, gradbeno vodstvo obračune. Zgradb ▼ TEHNIČNI BIRO ARH fVAN ZUPAN Zutopi ie gradbenega gospodarja. Informacije brezplačno. /.graao r —_ ••^mmt^mrn Pokličite Izvršitev ne LJUBI—3ANA telefon 21% prevzema. nunska ulica 17 Opozarjamo tudi na članek »Cenene letoviške hišice« na strani 10. B. PAJK KLOBUČAR Sv. Petra e. 51. Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mai denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. £3i britfe so znižane cene. Vesele Božične praznike in srečno no- Ž vo ieto želi vsem svojim cenjenim od- t Jemalcem, prijateljem in znancem $ JOSIP OLUP I tovarna perila in oblek »Triglav« * LJUBLJANA I Kolodvorska nI. z 13119 ♦ t Stari tr* ♦ Postati vitek nI več problem, ki b! .-e ne dal z lahkoto rešiti. V današnji napred ni dobi ni niti malo potrebno, da se dame ali gospodje čutijo v družbi radi svoje debelosti zapostavljeni, da jih druge vitke osebe motrijo z nasmeškom na ustnicah, ter da se mučijo z onimi mnogobrojolim motnjami v zdravju, ki jih povzroča prekomerna mast ramo v najvažnejših telesnih organih. Kdor se dandanes hoče na hiter in enostaven način ter brez napornega športa rešiti te preobilne maščobe, jemlje vsak dan po nekaj Slatinskih tablet Ba.hovec an bo na ta način v kratka času zmanjšal svojo telesno težo v željeiu meri brez najmanjših motenj. Slatinske tablete za hujšanje, ki so pristne seveda le z imenom Bahovec, se dobivajo v vseli lekarnah, a proizvaja jih apoteka Mr. Bi-hovca v Ljubljani, ki Vaim na zahtevo poš Ije brezplačno vsa potrebna navodila o načinu. kako se brez stradanja in brez vsa. kesra napora doseže shujšan je v željan' meri. Vt 17 za gospode samo v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne in zimske čepice Vam nudi dobro založena 12156 TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari trg 14 Sprejemajo se klobuki v popravilo. Solidna postrežba. Nizke cene. ♦ človeška modrost In znanost v borbi proti preranl smrti, če pregledamo statisti-stike človeške umrljivosti, nas bo presenetila velika razlika, ki se pojavlja v povprečni življenjski dobi preteklega in sedanjega stoletja Z napredkom zdravniške vede napreduje tudi človeška življenjska sposobnost, človeški razum, ki je umel odkriti naravne sile in jdh staviti v svojo službo, je znal še celo smrt prisiliti, da se čedalje kasneje pojavi. Odkar se ve, da se življende vzdržuje od neprestane obnove najmanjših stanic, ki sestavljajo organizem, ter da sama naravna smrt nastopi šele po mnogih letih počasnega umiranja teh stanic, ki so mrežasto povezane z vsemi telesnimi organi, kateri organi so prav za prav ravnotako sestavljeni iz takih najmanjših stanic — od takrat se stremi za tem, dia se že v mladih in zdravih dneh z rednim čiščenjem telesa ln z zaslgura-njem pravilnega krvnega obtoka prepreči ©slabljenje teh stanic ter da se z odstranitvijo v telesu nastalih strupom zopet omogoči pravilna funkcija celokupnega organizma. Tako funkcijo vrši v telesu znani PLAN'TNKA-čaj-Bahovec, ki se proizvaja iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč, čijih koristni vpliv je v znanstveni me. dieini že davno priznan. >Plan!nka<-čaj->Ba-hovec je odličen naraven regulator za čiščenje ln obnovo krvi ter zanesljivo učinkuje pri vseh motnjah v prebavilih kot tudi pri ramih boleznih, ki so nastale zaradi nerednega delovanja želodca ln čreves, nepravilnega krvnega obtoka, nadalje tudi pri jeternih, živčnih boleznih itd. PLA-NINKA-čaj-Bahovec se proizvaja v apoteki Mr. Bahave a v Ljubljani to se dobiva v vseh lekarnah ln drogerijah. ♦ Zdaj Je čas za ribje olje. Dobro spominjam, ko smo morali otroci od 2 do 12 let obligatno vsako zimo vršiti kuro z ribdim oljem. Vsak večer je vzela n«Sa mati s police večjo steklenico z žolto oH. nato vsebino In vsi smo se morali postaviti v vrsto In vsak je moral iti mimo matere, da je izvršil svojo dolžnost in pokorno izpdl žlico, polno ribjega olja. Večina udeležencev t©^a čudnega sprevoda je pri pitju pačila obraze, saj je znano, da ribde olje rti slaščica. Pa vendar so otroci ki ga imajo radi. Tako se spominjam nek" slabotne deklice, ki*je bila. pri nas nekoliko tednov na počitnicah in ki je prav talno sodelovala v tem našem »prevodu za pitje ribjega olja. Zanjo je bil to izreden užitek in če je po naključju padla iz prenapol njene žli-ce kakšna kapljica na mizo, je deklica v tistem trenutku pritisnila svoi prst na kapljico ta jo s prsta po! i za! a. Ne verjamem, da so moji materi to kuro 8'abo svetovali. Razume se, da jo kot obligatno materam ni svetovati. Popolnoma zdrava mu detetu ni treba take kUTe, če je pra vilno hranjeno, če popusti tek in z! a s t' če boleha dete za škrofulozo, pogostim1 katari, mrzličavostjo, kožnimi lupuščaji in oteklinami žlez, tedaj bo taka kura z ribjim oljem zanesljivo dobro učinkovala. Seveda je težkoča v tem, da mnogi otroe.i ribje olje neradi pijejo. V takih primerih se takoj po olju da žlica Jabolčnega kom pota, malo čaja ali pa nekoliko čokolade če pa niti td pridatki slaščic ne dovedeie do smotra, ker je otroku ta oljni okuf skrajno odvraten, tedaj se ribje olje narto mesti i jemaltom, praškoan, prirejeinm iz ribjega olja in sladnega ekstrakta. S tem jemaltoan sem pri svojih lastnih otrocih dosegel dobre izkušnje. Dve do tri velike žlice dne>vno zadostujejo. Priporoča se iz vesti kuro z ribjim oliiem ali z jemaltom tako, da ga otrok jemlje skozi dva do tri mesece, a ne nepretrgano, nego je potreben po vsakem mesecu jemanja mesec dn' odmora. Ako se razen za zadostni zrak in svetlobo pobrigamo še za hrano, ki vsebuje obilo redilnih soli ln za razumno utrjeva nje, moreimo upati, da nam bo otrok srečno prestal zimo. Dr. Hp. Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno Izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIČ, ŽIR! Zahtevajte cenik! Cene solidne! NaSe čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ, LJubljana, TyrSava cesta št. 1. • Pri vrt kot 100 bolnikih Je prtrkus* »Fltonin« eden naših nauboljiih sdravni-kov (ln to pri svežih ranah, akutnih in kroničnih opeklinah, gnojnih procesih, za. parah) ln piše, da bo ods:ej vedno uporabljal to domače zdravilo. Steklenica »FitUn:ona*. Vstop na galerijo ia balkon bo vsakomur prost. u— Velikodušen dtr >iroma?n!m učenkam. Lepo božično darilo je naklonila rodbina g. Freliha siromašnim deklicam I. dekliške osnovne šole. V počastitev spomina blagopokojne učite!j;ce Pillerjeve je izročila šolski upraviteljici 1000 Din, naj ta razveseli starš? najsiromašnješih učenk s primernimi darovi. Šolska upraviteljica in ves učiteljski zbor se blagi rodbini g. Freliha najiskreneje zahvaljujeta. u_ Zaklad gora j« eno največjih de' I^ene Riefenstahlove. »Izredno lepi bo v tem filmu posnetki gora in narave. Dejanj« filma je tako močno in živo, da nam ostP-ne neizbrisno v spomin. Vsebina je zajeta po gorski pripovedki iz Dolomitov Glavno vlogo Junte igra lepo dekle _ siro ta, ki ediina ve za skrivnosti gora In za čudežna modri sija mogli ukrotiti. Telefoniano so bili pozvani gasilci, ki so prišli iz Mestnega _ doma na pomoč s trenskim vozom. Ogeni je bil pooolnoma P>gaš*n šele okrog 16.10. Škode ie okrog 2«.000 Din, ki je pa krita z zavarovalnino- zvočni kino sokoliski dom Tel. 33-87 V SISKI Tel. 33-87 Kdor se hoče za Božič sijajno zabavati si mora ogledati Frančiške Gaal v našem božičnem filmskem sporedu Pozdrav in poIpsSi Veronika Paul Hdrbiger, Otto Walburg Kot dopolnilo najnovejSi zvočni tednik in sijajna burka z Micky Miško Predstave v ponedeljek ln torek ob 3., 5., 7. in 9. uri Pride! V SVITU ZORE Pride! u_ Vlomilska druščina Izročena sodišču. Policija je včeraj izročila sodiišču vse člane aretirane vlomilske družbe. Skoro vs> aretir&nci, ki so sicer še mladi, so bili že večkrat kaznovani, nekateri so sedela tudi že nad leto dni. Izvedli so nebroj vlomov in tatvin, vendar jih je policija še pra vočaano prijela. V načrtu so imel! namreč še več prav »vito zasnovanih vlomilski!, in tatinskih podvigov, ki so jlii nameravali izvesti med prazniKl m po novem letu. Za hmizne praznike so ravnokar dospela fina štajerska in dolenjska vina iz priznano najboljših vinskih goric. Zato prijatelji dobre vinske kapljice ne pozabite, kje se točijo res dobra in pristna vina Nadalje sporočam in vabim vse prijatelje kolin na dobre domače krvavice in pečenice, ki se dobijo edinole tu. Pridite in prepričajte se, ker le tu se človek za mal denar res dobro okrepča in zabava. Obenem želim vsem vesele božične praznike in se za obilen obisk priporočam gostilničar Tone Huč* Iz Celja e— Nov grob. V pstek je umrla v celj-eki bolnišnici v starosti 79 let ga. Karo-lina Oechsova, vdova po upravitelju bolniške blagajne iz Celja (Kralja Petra ce-Bta 28). e— Zlata nedelja. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine danes odprte brezpogojno le od pol 8. do pol 13., dočim bo na božični dan in Štefanovo vse delo počivalo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 15. PUŠNIK, domača industrija pletenin Celje, Cankarjeva 4. Vojnik e— Boiičnlee. Krajevna zaščita dece in mladine je v petek v vseh štirih narodnih šolah v Celju in okolica obdarila mnogo otrok z obutvijo, obleko, perilom in še marsičem. Na okoliški deški narodni šoli Je bilo s prispevkom Zaščite dece in prostovoljnimi prispevki, ki jih je nabralo učiteljstvo pri raznih dobrotnikih v Celju ln okolici je bilo obdarovanih 340 otrok. Darov je b^o nabranih v gotovini 3600 Din, raznih predmetov pa v vrednosti 800 Dn. Za nakup oblek, perila in drugih potrebščin je bilo nabranih 7850 Din. Rdeči križ je priredil v četrtek popoldne v mali dvorani Celjskega doma božičnico revnim otrokom iz Celja in okolice, ki so bili prizadeti po poplavi. Po 'epem nagovoru društvenega predsednika g. dr. Jura Hrašovca je pevski zbor mestne narodne šole pod vodstvom g. učitelja Preglja zapel tri slovenske božične pesmi. Sledili sta deklama-ciji dečka in deklice, zbor obeh mestnih narodnih šol je zapel pesem »Ura je polnoči«, nato pa je mnogo otrok prejelo praktična darila za božič. r Mestno avtobusno podjetje še ne obratuje na progah Cel1e-Sv Peter pod Sv. gorami in Celje-Podsreda, dočim vozijo avtobusi na ostalih progah zopet red-no •— Dve tatvini ▼ stanovanju. V četrtek dopoldne sta se pojavila pri hiši učitelja g. Branka Žemljica v Jurčičevi ulici dva neznanca, 25 do 30 let stara moška. Oprezo-vala sta okrog hiše, odlomila zapornik ključavnice na veznih vratih in odšla. Ob 17.30 sta se zopet pojavila pred hišo Eden je ostal spodaj, drugi pa je šel k vratom, pozvonil in prosil za večerjo. Gn-spa je odprla vrata in mu rekla, naj malo počaka zunaj, nato pa je vrata zaklenila in odšla v kuhinjo. To priliko, je izrabil neznanec, odprl vrata z vetrihom.^ izmaknil iz predsobe novo, črno zimsko suknjo, last svaka g. Žemljica, ki je bil tam na obisku, jo izročil svojemu paidašu, sam pa počakal, dokler ni dobil večerje. Suknja, v kateri so bile rokavice in brevir, je vredna 2750 Din. Storilcev še niso izsledili. V četrtek popoldne je nekdo odnesel gdč. Lud-mili Kolenčevi, hčerki železniškega uradnika, iz predsobe stanovanja v Prešernovi ulici 6 moder ženski plašč s kožuhov:nRaj potepuhov« bo poslednja pre>d(»tava, ki jo priredi dramsko gledališče v tekočin letu. Zato vabimo vse. ki ljubijo zabavo in smeh, da obiščejo gledališče na Silvestrov večer. Veseloigra je izredno zabavna in dosegla z znamenitim komikom Moeerjem t glavni ulogi 400 predstav. Upamo, da bo pri nas z g- Cezarjem v isti ulogi dosegla relativno isti usneh. Kupujte vstopnica » predprodaii. OPERA. Začetek ob Nedelfe, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25. ob 15.: Manon- Izvm. Ceo* v>d 8 do 36 Din. _ Ob 20.: Tičar. Nova 'jiprizoriiev. Izven. Cene od 8 do Din. Tor-k 26- ob 15.: Pri belem konjičku Izven. Cene od 8 do 86 Din. — Ob 20.: Traviata. Izven. Cene od S do 36 Din. ★ Operni repertoar nam prinaša o božičih praznikih dvoje naših najuspelejših opernih predstav, in sicer v ponedeljek popoldne Massenetovo opero »Ms.non« in v torek zvečer Verdijev« »Traviato«. V glavnih mogah opere »Manon« nastopijo: ga. Gjungjenac, ga Banovec. Bet-tto in Primožič. V Verdijevi fTraviati« pa: ga. Gjungienac. gg Banovec in Janko. Ostala zasedba ka*or prs vseh dosedanjih uprizoritvah. Obe operi di-ricrjra lcapelnik g. Niko Stritof. režija ie De-bevčeva. odnosno Kreftova. V opereti imamo na sveti dan zvečer ob 20. novo uprizoritev »Tičarja«, ki spada med najuspelejša m na jmelodi j ozn e jša dela starejše operetne ii-teratjre. ki pa se še danes zelo pogostokrat izvaja z večjim uspehom, kakor nekatera novejša d p'! a. »Tičar« se uprizori letos v docela novi predelavi, na kar pose-bno or*r zarja mo. Naslovno ulogo poje g. Janko. V ostalih ulogah: ga. Poličeva, ga- Ribifeva In ga Koaeieva ter gg. Zupan. Per.ek, bimon-čič. Magolič m Drmota. Opero dirigira rav-naMj Polič. Režiia je Golov i nova. Na Štefanovo ob 15 pa se poje 00 skoro tnm«e»č-nem presledku zop-t opervta »Pn belem konjičku* z g. Gostičem v ulogi natakarja. HoMirka je as. Poličeva. g. Zupan ie izvrstni tovarnar Kotenina. g. Peček pa ni-aov konkurent Su^teršič. V ostalih glavnih J.o-gah 5e: Snanova. gdč. Smerkobeva ter Magolič in Simončič. Onereto dirigira g. Sušteršič. režita je prof- Seetova Za vsa onern? in oneretne oredstave večajo znižane cene od 8 do 36 Din ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Torek. 26. ob 15.: Vi ste razkrinkani. -Ar Šentjakobsko gledališče bo Igralo na fanovo ob 15. velezabavno burko v treh dejanjih »Vi ste razkrinkani«, katere dejani« je vzeto iz šolskega življenja. V izredno hu-mornem tonu razvija pisatelj to življenj Vstopnice se bodo dobile v ponedeljek od 10. do 12. in v torek od 10. do 12. in od 14 dalje. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedrja 24 ob 15: Trniulčica. Premier*. Otroška predstava. Pon^fiiek 25 ib 15 Dojeti bral ZniJan« cene. — Ob 20.: Mala Floramye. Premiera Izven Torek 26 <>b 15 : Trniulčica. — Ob 20.1 Mala FloramJe Za božič bo v mariborskem gledališču pol predstav: Premiera otroške igre »Trniulčica« bo dan« ob 15 Vsebina dela ie pri deci zelo priljubljena, pravljična, mestoma prav zabavna. Med dejanjem je dokai plesnih, pevskih in glasbenih vložkov. Režira Rasr berger. pl *?e ie naštudiral Harastovič. dirigira Gorinšek Ponedeljek prinese popoldne JVelakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata« Pri tei predstavi je zlasti zanimiva inwenaciia. ki niha nekako v 6redi med kinematografom ter gledališčem. Veljajo znižane ojne. Zvečer pa bo premiera operete »Mala FlorainVe«. To delo. ki ima veliko glasbeno vrednost, ie danes že popr lamo preko naših meja. ni->ne melodij* se splošno prepevajo Za to premiero. ki io pripravljata kapelnik Herzog in režvaer Skrbinšek. vlada po Mariboru »splošno zanimanje. Pri premieri ne velian bloki Na Štefanovo popoldne bo prva r°priza prav!;ične igro s petjem, plesom in godbo vTrniiilč-ca«. Zve> čsr ponove prv;č Tiiardovičevo priljubljeno opereto »Mala Floramye<. Ura že bije, ta dan še deleč ni; Marija rodila, v štalci dete leži. Pastirci že g rejo, lepo piskajo in pojo, k ti betlehemski štalci veselo gredo. O^r Oi^r G^r O-^e C^r O^šr G-^pc O-^pr O^gr O^t Oi o^ o^ a« a^ o^r o a^r G-Sir Osi: m Eseei* — metropola kaminov, jeklarn, rudnikov, metropola dela, metropola bogastva, metropola bede. Rudnik je sredi mesta. Kraj nj?ga elektrarna, kraj nie kemična tovarna. Nasproti vsm trem velikansko upravno poslopje: Stinnesovi možgani. — Malo dalje krasna aotska cerkev. Krai nje velik parni mlin. Kamin se bije z zvonikom. Oba sta rdeča. Mogočni gotski stolp dostojanstveno kljubuje svojemu vitkemu tovarišu, ki nenehoma bruha oblak? črnega dima. Človek se ustavi in skoro užaljen je, ko vidi vse na enem kupu. Cerkev, tovarno, zraven nji trgovino z živimi kačami, papigami, opicami in korak dalie trgovino z iajci, na koncu trga pa zapuščeno restavracijo, na gornjem ob cerkvi zloglasno beznico, ki je prav tako zmirom polna kakor gotska ka»ledrala. A ljudje postavajo ali hodijo mimo vsega tega vsak 9 svoiimi mislimi. Sivi, dolgočasni, čemerni obrazi ne govore nikoli nič veselega. Ali imajo delo ali ga nimajo — vse prevladuj 3 nemška resnoba. Najmodernejše poslopje je sredi mesta. V njem največji kinu zaipadne Nemčije: Licht-burg. Krasne restavraciji spodaj, čudovite kavarne zgoraj. Kozarec slabega vina deset dinarjev — ali: ne pij, če ti ne nese. Skodelica kava deset dinarjev — ali: ne hodi v kavarno. Pred tem najmodernejšim poslopjem je trg za parade danes tega, jutri onega. za javne maše, za pričakovanje izida volitev in za blede pridigarje« reševalne vojske. Sredi trga je najslabša beznica in najbolj zanikarni brivec — vse to nedaleč, pet minit od mogočnega središča, essenskih bank, kjer ti prvič kljub notranji razkošni uredbi, imenitno postrežejo — drugič pa, ko že vedo, koliko imaš dobiti, te kaznujeio, siromaka, ker premoreš komaj za neka i namazanih kruhkov, z enournim čakanjem. Ta čas, kot pristen Slovenec, potrpežljivo poslušaš žvenket srebra, šelest bankovcev, dobiš lačne oči, se ti nemara zableste, če slišiš nekaj besed kakega rejenega dobičkarja, si misliš svoje; povsem prav, ker nisi nič pametnega slišal. Sredi mesfa dve minuti od centra essenskih bank ie kolodvor, kjer svojega vlaka zlepa ne moreš najti. Če prav nič ne poznaš kolodvora, ali če si nikogar ne upaš vprašati, bodi detektiv — vlak ti gotovo uide. Sredi mesta so dolge ozke temačne ulice, po katerih se podnevi sprehaja gor in dol Smeje se ali pa preklinjale nič koliko površno in predrzno oblečenih deklet. Ponoči vlada v teh ilicah sveta tišina. Tudi podnevi — zlasti ne v Kruppove — ni treba nosu vtikati vanje. Nazadnje bi bilo seveda vse lahko sredi mesta. Pa ni. Preveč je središč. Je Essen-Weet in Essen - Nord in Essen - Siid in Essen - Borbeck in Essen ... Essen — kamorkoli prideš, si v kakem posebnem Essenu. Najznamenitejši je pa Essen , Kruppe, ki zavzema od 98 km8 mestne površine eno tretjino vsega mesta s samimi tovarnami. To je mesto topov, porodnišnica vseh mogočih strojev, bomb, granat in nožev, center sodobnega človekovega duha, center krize. Saj more ta center nemške, a ne samo nemške, center evropske industrije — samo Krnpp et Comp. _ zaposliti v normalnem času 160 tisoč delavcev. Ta center je pa kakor velikanska, ponekod trdnjavam, ponekod nepreglednim steklenim rešetka6tim stavbam podobna cerkev, ki ie prav tako tiha, kakor ona s prižnico. Vprašal bi se, kje je bog: tam ali tu? Vendar ob pogledu na čudežno delo človekovega duha. ob misli na njegovo brezumno stremljenje, bi dejal, da ga ie v vsaki delavski sobi, kjer ni ne križa, «e koles, ne kiuha, veliko več — kakor v obeh teh, tako različnih si cerkvah, ki pa imata le -snega in istega boga. ★ In tako Je med vsem delavnim westfal-ekim ljudstvom, ki se je tu križalo v teku petdesetih let z vsemi 'evropskimi narodi — a je le vsepovsod čutiti nemškega človeka, nemški ponos — kakršenkoli naj že pe> glede svojih dobrih ali slabih strani. Med delovnim, preprostim vvestfalskim ljudstvom, med katerim fcivi 40 tisoč Slovencev, je nekaj, kar da človeku misliti ob vsej strahoti jeklene industrije, rudnikov in krize. — Milijonsko mesto, v katerem živi pretežno industrijski delavec in rudar, potem srednji sloi in nazadnje magnat. zaživi ob božičnih praznikih življenje, kakršnega tujec, v tam kraju »modernega industrijskega tempa, v smradu ogliika in amonijaka in suhe stvarnosti« ne bi pričakoval. Miklavž je šel mimo kakor težke, rdeče sanie. Cest? so se kopale v rdeči luči, izložbe so sipale vanje debele, tihe slapove rdečih rek - ali vsa ta luč je preklemsko vzdušje Essena, njegovo črno vnamjost le stopnjevala do grorac, h katere so dihali tisoči brezposelnih, umirajočih duš. Vsepovsod se je plazil le Lucifer in se v umetnem ognju rdečih izložb krohota! bednim, suhim, bledoličnim pohajkovalcem in pohaj-kovalkam. * Potekel je teden. Burja iz Holandije je pihala vse močneje. Saj Westfalija s svojim oceanskim podnebjem ne pozna prave zime, sneg 6e prikaže le za šalo, prav tako oster mraz. Ali ta burja iz Holandije je zelo, zelo malo prijetna. Vendar, kalkor pri nas ^sneg, prinese ona v Westfalijo pravo razpoloženj?, ki mu da božični čas svojo po vsem krščanskem svetu dobro znano barvo. V ljudeh se vzbudi sladek trepet skrivnostnega pričakovanja. — Odrešenik prihaja — večen spomin na davno potekli čas v Betlehemu, večno iskanje človeka, k? se mu hoče betlehem-skega doživetja, odrešenika iz vseh stisk in nadlog. Rdeča Je počasi izginila. Burja iz Holandije ie ceste očistila. Vse je lepo. Obrazi so bolj sveži, lepši. Božič je pred vrati. Ni snesra. Pa vendar jie vse belo, vse je videti čisto. Človek se Je z voljo ali proti svoji volji poglobil v samega sebe. Tare ga beda, tare ga neizmerno trpljtenje — ali vseeno — božični čas je in pred njim, ki trpi, ki je gla-den, katerega otroci prosijo kruha, izgine zdai pa zdaj kruta stvarnost Essena, ne vidi od saj črnih hiš. Le strmi predse, zdaj mrko, zdaj mehko — krasni tramvajski rumeni vozovi hi+« mimo njega kakor v sanjah, tovorni in lukamzni avtomobili, ves oglušu-ioči trušč, neprestano vriskanje lokomotiv, žvenket jekla, tuljenja siren, vsa ta gola, kdo ve komu življenje* prinašajoča stvarnost, je daleč od njega. Dalje gre. zatoni jen v svojo misli, v svoje doživljanje božičnega časa, ki je onemu, ki ropota e sreibrom, neskončno lepa pesem: onem j, ki je poln bolečine in brez pfeniga. neskončno lepo hotenj« po bolisem tustranstvu. Zvonovi v vseh cerkvah zvone zjutraj, opoldne in zvečer. Zvonovi vsem, vsemu ki-pečemu mestu. — Sirene le nekaterim, tem kakor na čast. V6ein drugim so v kletev. Cerkve eo polne. V njih vlada mehkootožna in boga slaveča pesem. Vonj kadila omamlja. Zveneči ubrana molitev osvaja 9rca. — Tovarne so prazne. Paznik v njih je glas vpijočega v puščavi. V njih vlada gluha tišina, vlada kletev časa. Iz cerkvenih stolpov done zvonovi — iz kaminov se ne vali najmanjši oblaček dima. — Ali, kakor da v tem mestu vse prav — božično je. Ljudje so, ki si teea užitka: poglobiti se v rojstvo Mesije — kakorkoli — ne dajo vzeti. V vseh je bolečina. V vseh j«- pričakovanje. V vseh je vera v vstajenje lepšega dne. Ta tepta tradicijo in se mu hoče drugačnega, novega božiča in gre 6kozi božične dne poln volje do dela in veselja, do življenja. — Oni se drži tradicije, moli ta božični čas in gra prav taiko skozi njega kakor prvi. — V vseh je boj. Božični teden. Mesto >5 izpremenjeno. V vsakem kotu stoji po nekaj smrečic ali jelk in prodajalec med njimi. Ponekod, po trgih in kjer ni veliko prometa, so preko noči zrasli gozdovi. Trgovin? 60 polne. V velikih trgovskih hišah vlada od pritličja do zadniega nadstropja časih smrtonosna gneča. Zasebni detektivi imajo dela dovolj. — Se več prodaialkel — Povsod je videti le prodajalke. Kakor iz uma tekajo sem in Ija. Kliub največjemu navalu, kljub strahotnemu barantanju in izbiranju in premetavanju blaga so nenehoma dobre volje, vedno se smehljajoče. Tak ie zakon trgovstva. In menda so bolj plačane za vljudnost, kakor za svoje »težaško delo. Kupcu ee ni treba veliko mučiti. V teh velikanskih in razkošnih trgovskih hišah dobi lahko prav vse. Od nadstropja do nadstropja ga postavljajo neprenehoma premikajoče se stoonice. Tisoč in ena noč. — Ali ko pride človek iz nje, mu je tesno pri duši in pri srcu. Suh je kakor cerkvena miš. Pa ni rudarja, ni Industrijskega delavca, ni skoroda brezposelnega človeka, ki ne bi skrbel za kaketga svojih dragih, da ga na sveti večer, čeprav še tako skromno, obdaruje. V teh hišah je essenski babilon. Človek se le nakajkrat obrne, pa kmalj zasledi Slovenca, Čeha, Slovaka. Poljaka, Italijana, vso Evropo, beraško Evropo — razen Nemčije. Prav vsi, naj si so odkoderkoli, govore nemško. Na nčmških tleh so. Nemški kruh je>do — pa naj ei je še tako grenek. Ljudje hite z drevesci v rokah domov. Zadnje ure pred svetim večerom potekajo. Dan ugaša Kdor še more, pohiti v trgovino, i zadnji trenutek doprinese kdo ve kakšno I žrtev za svojega dragega. Večeri se že. Kruppovo mesto se koplje v morju luči. Trgovski deli so kakor iz svetlobnih kristalov. Steklene palače žare v tisoč lučih. Po cestah, ulicah in trgih valove neskončne množice delavnega in nedelavneea ljudstva. Tisoč svetlobnih reklam v vseh barvah, oblikah in slikah daje vsem j fantastičen izraz. Trušč. ta velemestna, enakomerno divjajoča godba, vsakdanji koncert milijonske množice, dose-za višek. Ura ie pet. Z neba gledajo na mesto, ki je svetu dalo največ tonov, zvezde. Tiho. mirno svetijo. Nič ne rečejo k temu razbesnelemu vrvežu, ki se bo polegel, kakor da ga nikoli ni bilo. Na vlakih petdeset ali sto korakov, na sredi pločnika stoji beden mladenič ali starec in poje na ves glas: blažena noč — Sveta noč — Reka ljudi teče nevzdržno mimo njega. Dolge minute potekajo, on pa. poje, poje, dokler se ga kdo, iz živčne razdraženosti ali obupa ne spomni ter mu vrže v roko ali v klobuk pet pfenigov. On pa poje, poje: Blažena noč sredi pločnika, nepremičen, kakor obcestni kanton neobčutljiv za tisto, kar mu pade v roko ali v klobuk. Na vsakih petdeset »11 sto korakov noje po eden od betežnih starcev ali bledoličnih, brezposelnih mladeničev. Po vse gosto obljudenih ulicah in cestah in trgih nešteto glasov ene in iste pesmi: Sveta noč! — Blažena noči — Tu pa tam stoji mogočna jelka, pod milim nebom. Sto in sto lučic gori na njej. razsvetljuje žarko razsvetljene trge, ceste — in ubija kričečo reklamo, sinje, rdeče, bele, zelene črke, velikanske podobe modeme smi. selnosti: krize. Jelke in smreke gore v vežah kinematografov, v velikanskih dvoranah trgovskih hiš. v trgovinicah in zadnjih beznicah. Krasen je kolodvor. V vseh prostorih, v dvoranskih vežah, v sleherni restavracijski dvorani, v vseh čakalnicah stoje od tal do stropa segaioča božična drevesa, vsa pretkana s srebrnimi lasmi, z zlatimi trakovi? lahno pokrita z bleetečim se snegom in z neštetimi žarnicami posuta. Človeku jemljeta vsa ta nebeška svetloba in vel i ko mestno raz-košie vid, mu še bolj utesnjujeta srce. da bi kričal od doslei povsem neznane bolečine, ki jo povzroči lažniva zunanjost ob najmanjši mi9li. da je Essen prestolnica nemškega proletariiata. prestolnica topov in jekla, prestolnica bede in razkošia. prestolnica dela. Ali čar je premočan Okoli teh velikih, v rajsko luč odetih božičnih dreves se gnetejo otroci, hodijo mimo z zamišljenim korakom tisoči in tisoči, ki eo ponižani in razžaljeni. Za vse te je božič na cesti, nod milim nebom in v kolodvorskih čakalnicah. * Ura Je Seat. Vse trgovin« »o zaprte. Eno uro poprej kakor običajno. Zaprti so vsi kinematografi. vsa zabavišča, gledališča, kar varne, restavracije, krčme in bežni ce. Sveti ve&?r je. Tudi v Kruppovem mestu, v babilonu Industrije je — sveti večer — sveta noč. Gorje tujcu, ki ga zasači sveta noč v tsm mestu. Sam fe in ne ve ne kam ne kod e svojimi spomini — te noč. Pred avtomati z znamkami, s pisemskim papiriem in razglednicami se tarejo zadnji zamudniki. TrjšS pojenjava vse bolj. Ceste se praznijo. Ob osmih Je zavladala po vsem mestu tišina. Vse. se je umaknilo za črne zidove palač in stanovanjskih hiš. Le tu pa tam postopa še kako nežno oblečeno zapuščeno dekle in zre vprašujoče v mimoidočega. In pa kak mlad človek v ponošeni obleki, s šerpo okoli vratu stoji za kakim vogalom s pobliskajočimi se očmi. Cas gre v sveto noč. Morda ni več mesta, v katerem bi sveta noč mogla biti bolj tiha, bolj skrivnostna, kakor je v Essenu. Staro mesto, tam, kjer je vee v sredi, kjer se 9taro in novo tiho druži — sanja s svojimi tisočletnimi strastmi, s svojim tisočletnim delom. Nikjer ni čuti najmanjšega šuma. Le časih, zelo poredkem zaloputnejo kje kaka vrata. Kakor da je nekdo hotel nekoga Pogled na Essen, veliki center nemške industrije spomniti, da le ni tsj tako tfho, kakor se zdi. A tam, severno od starega mesta, kjer 90 široke, svetla razkošne ulice, čudoviti parki, krasne palače, čarobno lepi okraj vil, vrtovi kakor pravljice, tam je pa moderna sveta noč z luksuznimi avtomobili, s sijajno razsvetljenimi saloni, dvoranami, kjer se suče ena toaleta, vredna — ali ne — sto tisoč srebrnikov. Tam je tišina, ki diši po omamnih dišavah, ki jo prebija srebrni smeh vitkih, lepih dam. tam je tišina, kjer dajo črni smokingi sveti noči obraz uvele krizanteme. Okoli božičnih drevesc, na mehkih preprogah zlati otroci, veseli bogatih daril, veseli svetlobe, polni otroškega smeha, polni božiča. Zdaj pa zdaj pretrga no? signal avtomobila. — Kjer fe mesto z milijardami. Okoli vsega mesta, okoli vseh wo9tfalskih mest ao v globoko noč potopljene kolonija industrijskih delavcev ln rudarjev, skromne, enolične hiše, v katerih životari tudi 40 tisog Slovencev, ki doživljajo že labodji spev svojega težkega dela in trpljenja — V teh kolonijah je vse drugače, kakor v mestih. V teh dolgih, mračnih kolonijah, ki jih prav malo moti mogočni tempo vvestfatakih velemest, živi rudar mrko zroČ predse v urah počitka. Številni otroci okoli njega, žena in morda še mati in oče, mu ne dajo vedrega pogleda. Takega ga je zajei božič. Takega Je naše J sveti večer, dolga sveta noč, neskončno dolgi sveti dan. Daleč od sveta, posvečen ves delu ali misli nanj, je strmel v noč in mislil na svoj domači kraj, na domovino, na svojo mladost, na polnočne zvonove, na gozdove, skozi katere je hitel pred davnimi leti z baklio v roki sredi krdela kmečkih fantov in deklet k polnočniei. Težka je vsem nocojšnja noč. Ni dre>vw sca, ni potic, ni kruha — le kopica otrok ln utrujena žena — in on — brezdomovinec, delavec — westfalski rudar — brez dela — brez jam. In so šil, nekateri naši bratje ln sestre tam gori in si izposodili za ta večer — redijo. Joj, koliko je bilo med otroci veselja ob tej materini in očetovi žrtvi. Do porzne polnoči so poslušali iz zvočnikov prihajajoče petje, igro, zvonove, nemške zvonove, ki pojo drugače kakor naši. Sveta nog je — in tisti, ki Imajo še delo, se odpravljajo v rudnik, v jamo. Nocoj rudniki delajo. Povsod, po vsej širni Westfaliji. Nihče, ki mora v rov, ne sme ostati doma. Za rudarja ni svete noči, ni božiča. On mora na delo_in je v tem odrešenik svojim otrokom. Pol oemih fa, Ob osmih morajo biti v Jami. S trpkim smehljajem odhajajo — drog za drugim. V sveti večer odmevajo mračno njihovi trdi, ne prenagli, umirjeni moški koraki. — Ulice v kolonijah so izumrle. La ti težki, trdi koraki odmevajo votlo Skozi nje, bijejo ob razsvetljene šipe, ob tihe domove. Tu pa tam Je slišati mehko slovensko pesem. Ln slovenski rudar vzdih ne, — da ga nihče ne čuje — in gre dalje, na kraj svojega dela in ee poglobi v rov — za deset polnih dolgih, bijočih ur. * Tako poteka božična noč. Burja se zaletava v Sipe. Časih tako močno, da se zdi, kakor bi nekje v daljavi grmelo. Nad vso Westfalijo je razpeto neskončno mračno nebo. Vsa okna v mestih, v kolonijah, v najmanjši koči, k>e na pozabljenem polju, so razsvetljena. Čas hiti proti polnoči. In potem eo goste trume westfalskega ljudstva pričele valoviti po gladkih, ravnih cestah proti razsvetljenim cerkvam, mračnim, mogočnim gotskim stavbam. Hitel? so tja, kakor pred sto leta, bedne in ponižane, kjer so se utešile in počastile rojstvo Mesije. Opolnoči eo zabučale orgle. Množice delov nega ljudstva so sklonile glave in se. potopilo v tisočletne sanje, v prihod Odrešenika. Kristui ae je rodil. * Globoko pod zemljo, pod palačami, pod kolonijami in pod cerkvami so pa ta čas kopali rudarji. Drobile so se črne skale, tresla eo se znojena telesa pred vrtajočimi svedri, v rovih je bobnelo od besnečih strojev. — W«stfalijal A na zemlji so pele orgle: Kristus se je rodil! Rudolf Kresal o - - ^ . _ .. _ n - Cenene letoviške hišice ! V vsem civiliziranem svetu se je zadnja leta pričelo veliko gibanje za gradnjo malib in najmanjših hišic v prosti naravi izven mesta, ki naj služijo za odmor preko sobote in nedelje, kakor tudi za letovanje. Te takozvane Wee-kend-hišice so kmalu postale ideal modernega človeka, ki ljubi naravo in hoče skrbeti za svoje zdravje. Tudi pri nas v Sloveniji so zadnja leta na raznih krajih zrasli taki mali objekti. To so seveda šele redki pojavi, zato pa je tem večji krog onih, ki goje šele na tihem željo po talci hišici izven mestnega vrveža, toda po možnosti v bližnji okolici in na kraju, kjer so dani pogoji za odpočitek, šport in kopanje. Pogrešeno bi bilo misliti, da je leto-viščna hišica luksuz in da si morajo kaj takega privoščiti le posebno imoviti meščani, ljudje, pri katerih 100.0C0 Din ne igra posebne vloge. Docela napačno! Letoviščno hišico si lahko zgradi tudi marsikdo drugi, ki se ne more prištevati med imovitejše sloje, če upošteva le najnujnejše potrebe. 2e za kakih 15.000 do 20.000 Din jo postaviš v prav čedni izdelavi. Marsikateremu se zdi morda tudi ta vsota previsoka. Toda, če upoštevamo, koliko si lahko prihranimo na izdatkih za vsakoletno bivanje izven mesta, postane račun za marsikoga bolj sprejemljiv. To velja zlasti za one, ki imajo večjo družino in ki vsako leto žrtvujejo v te svrhe razmeroma lepe zneske, četudi reducirajo letovanje svoje družine na minimum. Enako priporočljive so take hišice za one, ki ne zmorejo niti stroškov za stalno, četudi kratko letovanje družine v kakem letovišču in se morajo zadovoljiti s tem, da pošiljajo družino dnevno z vlakom bodisi na Savo, v Reteče ali kam drugam v bližino Ljubljane. Železniška vozovnica za tako razdaljo znaša — recimo — Din 3.50 za osebo, pri štirih osebah dosežejo torej že samo stroški vožnje tja in nazaj za enkratno kopanje Din 28.—. Ce se vozi štiričlanska družina v teku poletja 35-krat z železnico na kopanje v najbližjo okolico, dosežejo samo vozni stroški 1000 Din. Ce upoštevamo še ostale stroške, ki so običajno s takimi izleti v zvezi, tedaj lahko računamo z najmanj 2000 Din na leto, to znese v sedmih letih 14.000 Din. Za ta denar pa že imaš svojo letno hišico, kjer te bivanje družine prav nič več ne stane, kaor v mestu, saj v tem primeru družina ni navezana na gostilniško hrano in tudi drugim stroškom, ki gredo preko življenjskih stroškov v mestu, se tako lahko izogneš. Imamo prav mnogo krajev v neposredni bližini naših večjih mest, ki so za tak namen naravnost idealni. Zemljišča se dobe prav poceni, od 6—10 Din za kvadratni meter. Za tak namen primerno zemljišče od kakih 2200 m2 stane t.o-rej 1200 do 2000 Din. V raznih državah so glede letoviščnih hišic priredili že prav zanimive ankete in konkurence za načrte, ki so pokazale lepe uspehe, na kar se pozneje še povrnemo. Projektiranje take hišice ni ravno enostavno, če naj bodo na minimalnem prostoru Ln pri najmanjših stroških združene vse najnujnejše stanovanjske potrebe male družine in če nai to dana možnost za event. razširjanje po takozvanem principu »rastoče hiše«. Strokovna mnenja so sicer pri tej kombinaciji precej različna, vendar je pri pravi temeljni zasnovi ta izvedba vsekakor mogoča. Ker nudi zasnova za tako »jedrno hišo« arhitektu mnogo zanimivih problemov, je smatrala n. pr. dunajska veleseimska uprava za koristno, pri- rediti v svojem delokrogu poučno razstavo pod geslom: »jedrna hiša« (Kern-haus). Vsekakor je bila vodilna misel, v prvi etapi skrčiti gradbene stroške na minimum in pri najmanjši zazidani ploskvi ustvariti ljubko in prijetno domov-je za poletje. Dunajski arhitekt L. B. je v tej konurenci prikazal posrečen tloris jedrne in rastoče hiše. ki ga predoouje skica 1 Jedrna hiša vsebuje malo kuhinjo, dnevno sobo za dve ali tri postelje ter kopalnico s straniščem. Obzidanih je samo 30 m2 ploskve. Nato sledi prvo povečanje (14 m2); s tem se pridobi še ena dnevna soba, se podaljša predsoba, pre-meste vhodna vrata in se lahko namesti potrebni vetrolov, iz katerega vodijo male stopnjice v klet. V tretji etapi je projektant razbremenil obstoječe dnevne in obenem spalne prostore ter dozidal lepo spalnico, stekleno verando in krito odprto teraso. Obseg 29 m*. Tudi pri nas v Sloveniji imamo, kakor rečeno, že nekaj takih malih Weekend hišic. 4- Sliki 3 in 4 nam prikazujeta tip že obstoječe hišice v bližini Medvod. Obzidana ploskev znaša komaj 20 m2, vzlic temu pa daje v skrajnem primeru možnost prenočišča za 6 oseb. Seveda je to odvisno od notranje opreme, ki je bistveni del projekta. Vsaka najmanjša pogre-ška v tem oziru more najspretnejšo zasnovo popolnoma skvariti. Prosto stoječ dimnik deli v tem primeru prostor v dve spalni vdolbini ter v dnev ni prostor; Zato je ta dimnik, izveden v azbestni cevi, da zavzame tem manj prostora. Poleg dimnika stoji majhen železen štedilnik. Posteljne vdolbine so zastrte z zavesami in obdane s praktičnim5 kombiniranimi omarami ter lesenimi nosilnimi stebri, ki omogočajo povečanje ležišč drugega nad drugim, kakor v železniških spalnih vozovih. Povečanje te hišice je mišljeno z delno zasteklitvijo vhodne terase, s premestitvijo kuhinje v sedanji prostor za kurivo. Drvarnica se potem lahko prizida na zadnji prazni steni z vhodom skozi bodočo kuhinjo. Izdelava te Weekend-hišice je mišljena solidno, da je dana možnost uporabe tudi v zimskem času kot lovskega ali smučarskega zatočišča. Zato so tudi vsa okna in vrata dobro zavarovana. Zuna' nje lice je projektirano v lahki arhitek turi ter poživljeno z barvami, da se čim prijetnejše prilagodi okolici. Izvedba takšne hišice stane le 18.000 do 20.000 Din. Podobno, toda nekoliko večjo letoviško hišico, ki je zgrajena ob Savi pri Retečah, kaže slika 4. Tudi ta hišica je namenjena za poletni in zimski oddih in je zato izvedena masivno, kar seveda zgradbo nekoliko podraži. Gornjo Wee-kend-hišico je lastnik preko prvotne jedrne zasnove že razširil na obeh straneh. kakor je to označeno v skici, ter je tako brez večjih preureditev pridobil na eni strani novo dnevno sobo, na drugi pa sličen prostor, primeren za garažo ali kaj sličnega. To povečanje zunanjega lica nikakor ne moti, četudi je višina zgradbe le skromna. Z odmaknitvijo prizidkov od glavne fronte se je celota harmonično spojila. __:—----- _ MBes tms ci M m* otaMun ploskve ter »e v njej lahko kamodno namesti 8 ležišč, ie ne upoštevamo Se ev. ležišča v mali kuhinji. Potrebne omare so vzidane ia s pečjo se spalni prostor ■nrojbnl sodelavci vse, kar more gradnji koristiti, posebno pa se je držal načela, da vsaka naglica škoduje. Morda si bo kdo mislil, da sedaj sredi zime ni ravno čas za razpravljanje o takih stvareh. To stališče je zmotno. Kdor resno razmišlja o postavitvi letoviščne hišice, ne sme čakati, da pride poletje. Če hoče, da bo hišica do poletja dovršena in uporabna, mora pričeti z gradnjo, čim nastopi malo toplejše vreme. Za zemljišče in dobro premišljen načrt pa je treba poskrbeti že mnogo prej. Še enkrat pa bodi poudarjeno, da je mogoče tako željo uresničiti z razmeroma majhnimi stroški, in da si letoviščno hišico lahko postavi tudi oni, ki nima denarja za razmetavanje. To so drugod v svetu že mnogi spoznali. Zato vidimo danes v drugih državah v bližnji okolici velikih mest, kjer je dana možnost za kopanje, že cele kolonije malih letoviščnih hišic, ki so si jih postavili večinoma taki, ki ne zmorejo stroškov za letovanje v dragih kopališčih. Arh. Ivan Zupan za starše loči od spalnega prostora za deco. V tem primeru gre seveda za večji tip letovalnih hišic. Gradbeni gospodar je delal smotreno in je upošteval s vyyyyyvy^vvvyvYvyvyyyw^^ NAZORI SRBSKEGA SELJAKA o Bogu in nebesih, zemlji, angelih, vilah, čarovnicah, zmajih in svetnikih starih časih izvlekli i* vode ta na grmadi Srbski seljak Ima svoje nazore o Bogu in svetu. Podedoval jih Je od svojih dedov, ki so živeli v časih, ko jim moderna kuitura Se ni uničila starih verskih nazo- rov. Seljak ve, da je >samoustvar3en!< ali kakor najraje reče, >samosazdani« Bog ustvaril svet, angelje In ljudi. Eden ange-ljev se je Bogu uprl in postal satan, >so-tona aH djavo«. Bog dela neprenehoma dobro in skuša nagniti človeka, da tudi on dela dobro. Hudič pa skuša onemogočiti dobre namere ta dela Boga ter zapeljati človeka, da bi delal samo tisto, kar Bogu ni všeč. Bog je dal slehernemu človeku, možu in ženi, dobrega angelja, ki stoji, dasi neviden, na desni strani človeka in mu na desno uho šepeče dobre svete. Hudič pa je nemudoma dodelil človeku po enega 6Vojih malih hudičev, ki stoji na njegovi levi strani in mu neprestano šepeče v uho zle nasvete. Kadar stori človek kaj dobrega ta pravičnega, se angelj na njegovi desnici radosti ta se z nevidnimi kreljuti božajoče dotakne človekovih desnih lic. Kadar pa stori človek kaj slabega in napačnega, se angelj žalosti in pretaKa solze, hndič pa skače od veselja in kliče angel ju: >Ha, sedaj vidiš, da je moj, ne tvoj! Njegova duša je moja, moja, samo moja!t Kadar človek tz proste volje izroči ali proda svojo dušo satanu, ga tudi vsemogočni Bog ne more rešiti lz tega suženjstva. Zeimlja ipočiva n* plečih orjaškega bika žival je po navadi docela mirna in spi kakor omrtvela. Včasih pa zgane z enim ušesom, kakor bi se hotel iznebiti nadležne muhe, in ta gibljaj povzroči močnejše ali rahlejše tresenje zemlje ali potrese Po drugem ljudskem naziranju počiva zemlja na vodi, voda na ognju, ta ogenj pa zopet na drugem ognju, ki se Imenuje zmajev ogenj. Mimo ljudi tn Šivali 81ve na remiji Se druga bitja, dobra in slaba, kot na pTimer veštice (čarovnice) in vile. Veštica je stara ženska, obsedena od hudobnega duha. Ta duh živi v njej in jo uči. kako naj izvršuje razne vrste črr.e ccprnije Ko se ženska na noč poda spat, zapusti hudobni duh, prava čarovnica, njeno telo. navzame obliko kokoši ali bo'.J često nočne vešče ta teta okoli ter obiskuje zlasti take hiše, kjer imajo mnogo majhnih otrok, ker čarovnice ze'o rade oije-jo kri iz otroških src. Otrok, ki mu ie čarovnica razjedla srce, seveda umrje Zaradi tega se seljaki prestrašijo, fe prileti ponoči črna ali rjava vešča v bi?o Da obvarujejo otroke, morajo tisto veščo uje. tl, ji rahlo osmoditi krila, pri tem pa izgovoriti besede: »Priletela si nocoj v našo hišo, ampak jaz bi rad vedel, kdo si prav" za prav; zaradi tega pridi jutri v svoji naravni postavi k nam ta prcsi. da ti posodimo soli ali sladkorja«. Ako pride drugo jutro kaka ženska iz tiste ali sosedne vasi prosit domače tisto reč. katera se je omenjala orejšnji večer v zagovarjanju, je s tem podan dokaz, kdo je čarovnica Ta prazna vera je pogosto povzročila tragične dogodke Sojenje čarovnic po improviziranih sodiščih iz seijakov ni bilo nič redkega po srbskih selih, celo v začetku 19 stoletja, zlasti kadar je kaka epidemija pobirala otroke Da so odkrili pravo čarovnico. je bil najbolj nezmotljivi način ta, da so vrgli osumljeno starko v reko. Ce je plavala vrhu vode in se ni potopila, je bila čarovnica; ▼ tem primeru so jo v živo sežgali. Med seboj p« «o čarovnic« prav draJsb- na bitja. Rade se shajajo. Včasih prinesejo s seboj večerjo ta se tedaj rade zbirajo na košatem vrtu, kostanju ali na kraju, kjer kmetje žito mlatijo, ženska, ki je čarovnica, se izlahka poda na take sestanke aii večerjo. Treba ji je samo, da se pod pazduho nekoliko namaže z mastjo in nato lahko po zraku zleti na dogovorjeni kraj sestanka. čarovnice se iz enega ali drugega ttto-ka posebno gibljejo na pustni torek. Tisto noč spi srbski seljak z glavico češnja pod vzglavjem, ali pa Jo nosi okoli vratu, ker menijo, da močni duh češnja odganja čarovnice Zelo važno Je tudi, da se lupine kuhanega jajca na drobno zraanejo, sicer Jih čarovnice lahko porabijo kot čoln, t katerem se prepeljejo čez reke, Jezera, morja ta obiščejo daljne dežele. Vile so bolj simpatična ta poetična bitja. Večno mlada in zala dekleta ao, oblečena v belo tančico ter imajo dolge zlate lase, kot mleko belo polt ta ta bele peroti. Znajo lepo peti in rade plešejo, zlasti v mesečini. Nekatere bivajo biizu rek in brodov; tem je ime vile broaarice. Druge žive na visokih gorah, druge zopet najrajši v oblakih: vile oblaklnje. Vile ne store nikomur nič žalega, so jako rodoljubne ter se živo zanimajo za narodov blagor in narodne junake Vila iz Avale se posebno zanima za zadeve Srbije, vila iz Vitoša za bulgarske, vila iz Lovčena pa je črnogorska vila. Kraljevič Marko je imel vilo, ki mu je bila posestrima. Ljudje včasih razdražijo vile io tedaj so zelo maščevalne Kadar na pr. vile piešejo svoje kolo v mesečini ta človek hoče na vsak način i» bila »Jejcra srCnost in njegova g&lantnost taLika, d* nadevlja- jo Srbi Ime Zmaj največjim svojim Junakom Vrl, srčen človek se Imenuje junak; če je večji junak, mu pravijo Soko; če pa je njegovo junaštvo izredno veliko, dobi ime Zmaj. Vile lahko poletijo oblakov, tnoaj p* lahko poleti do nebesa. Po naziranju srbskega seijaka je sinje nebo, ki ga vidimo z očmi, samo najnižje dno nebes. Vsega skupaj je sedem nebes, ki leže r gotovi razdalji drugo nad drugim. Kadar -^rrje človek — človek, ki ni prodal svoje duše hudiču. dasi je sicer grešnik — prevzameta dva angelja njegovo duSo ta jo ne-seta skozi vseh sedem nebes do prostora, kjer biva Bog s svetniki. Na potu iz nižjih nebes v višje se morajo angeljl a svojo dušo ustaviti na številnih pOčtajah, ki jim seljaki pravijo carine. Tu so posebne uradne osebe, ki sicer ne zahtevajo uvoz-nino, pač pa gotovo odškodnino za grehe, ki jih je tista duša zagrešila ns «emlji ic katere so na dotični postaji natančno z a* beleževali. Po enem naziranju je takih postaj dvanajst, po drugem celo štiriindvajset. Enkrat na leto od?>ro nebeea s« nekoliko trenutkov in prikaže se Bog. To se zgodi v noči na Sv. S kralje, ki ji Srbi pravijo Bogojavljenje, t. J. prikazanje Boga. Nebesa se odpro točno o polnoči, da se za nekoliko hipov vidi Bog. Karkoli al člorek zaželi t trenutku, ko vidi nebesa odprta, mu Bog pri tisti priči izpolni. Nekoč je seljak sklenil, da počaka, da se odp-ro nebesa ta prosi Boga za sod zlatov. V trenutku pa, ko je videl nebesa odprta, j« bil tako zmeden, da je rekel: >0 Bog, deKaj pa si mogel storiti! Saj ti je bilo tako namenjeno!« Srbski seljaki trdno verujejo v duhove in prikazni, avet in avetinje. Verujejo tudi v čarovnije in čarovnice, čarovništvo izvršujejo stare ciganke ta vlahinje. Vrač Je ruska beseda za zdravnica. Vračara pa v srbščini pomeni žensko, ki zna z gotovimi besedami ali zagovori in gotovim ravnanjem odčarati ta pričarati, kar kdo hoče. Znajo narediti, da človeka vzljubi tisti, ki si ga želiš, ali da tvojega sovražnika zasovraži vse in da ima v vsem nesrečo, česar se loti. Seve Imajo tudi veliko moč v zadevah ljubezni in sovraštva. Mimo navedenih bitij veruje srbski se-IJak še v svetnike, svetce, ki navadno lire r nebesih, a pridejo včasih tudi r>* zemljo. Svetel so seljaku resnične, tiv« osebe. Na Bplošno svetniki radi pomagajo tistim, ki jih r veliki potrebi ln sili kličejo na pomoč, zlasti one, Ki so seijakov patron Kadar jim ravnanje človeka ai všeč, kaznujejo bolj ali manj strogo tiste-ga, ki je storil kaj slabega aii jih z za-nemarjenjem ali drugače razžaiil. Pole? dvainpetdeset nedelj in štiriintrideset velikih cerkvenih praznikov imaijo fcrbski seljaki še petinšestdeset dni, ko častijo manjše svetnike s tem, da ne delajo. Vsaka družina Ima posebnega svetnik* kot svojega zaščitnika. Ko so se Srbi r 9. stoletju poki istjanili, je vsaka zadruga sprejela posebnega fcrščanskega svetnika, ki je nadomestil starega pogansitega patro-na. Dan svojega svetnika zaščitnika praznujejo s posebnimi ceremonijami in slavjem. Temu pravijo >s 1 a v i ti krsno ime« ali na kratko »slaviti«. Družine, ki imajo iate-ga svetnika za patrona, se smatrajo kot daljni sorodniki. V starih časih se take družine niso možile in ženile med sebaj. Najbolj priljubljeni svetniki, t. J., ki jih ima največ družin za patrona, so: sv Nikolaj, sv. Janez Krstnik, sv Jurij in veliki angelj Mihael. O svetnikih p-atronih ima-Jo seljaki številne anekdote in priuoved-ke. Daije verujejo seljaki, da eo začenJM » velikonočno nedeljo vrata raja sedem dni odprta, kdor umrje r tem času, pride naravnost v raj, najsi Je bil r svojem življenju največji grešnik. Seljaki si na zanimiv način tolmačijo, zakaj »o rajska vrata tisti teden odprta Vratarja nebes sta sv. Peter ta sv Eiija. Po navadi «U na moč budna in natančna in strogo pregledata dovoljenje aii pripustnico. ki K> mora prinesti s seboj od pristojnega me« sta vsakdo, ki želi priti r raj. Na reliko-nočno nedeljo pa sicer tako stroga čuvarja vrat spijeta maio več vina, kot Je ss nju dobro, od veselja, da Je Gospod vstal. Toliko ga spijeta, da ju spanec premaga ta se eelih sedem dni ne prebudita, rajska vrata pa pustita ta čas na stežaj od- prta- Po Cedi Mijatoviču -efesaih t-ejno Janko S. Srimšek ® $trifaa?Ica9 gtrihano laaštrlhaj! Pretežki so bili ti trije udarci! Pretežki! In vsi trije so naenkrat loputni-li po mojih suhih p ečih. Ce bi bi prestregel vsakega za se. tako na primer v razdobju štirinajstih dni ah 3 tednov, ne bi nič rekel in se pritoževai. Malo bi pojadikova! med sorodnimi dušami. nekonko se Bogu potožil in bi minilo. Reč bi počasi pad a v vodo in pozabo. Ampak na tako vižo — Nak! Kar je preveč, je preveč, naj de kdo. kar hoče! O. vem! Bodo se halnjaii :n regijah nepridipravi in taki i.iudje: Prav mu je in se spodobi! No. jim že v naprej pravim, tem krščenim neusmiljen- Nekaj trdo kuhanih jajec, s poprom na-štupamh in z jesihom in oljem čez m čez politih. Pa krožnik kislega zeija — tako —i-z sodčka—z ljudmi paprikami pomešanega. In sva kiseino, ribice in še nerojene in neizvaljene jarčke m pe-telinčke zalivala s črnim dalmauncem. In o Ženevi sva razpravljala. O germanski nevarnosti modrovala. O francoskih b agajaiah, zlata zvrhanih, ki bi se jih moralo na vrtati in jim duška dati. O domači vojni in povojni škodi in tako. Ob četrt na eno sva se poslovila in razšla. Od južine. Domov Na kosilo. Na fižolovo solato s čebulo Na cem in škodože^inežem. da jim ne za- | prevrele jabolčne uhlje. In na hruško- merim nj hove neotesanosti m jim njihove grde besede ;z srca odpuščam Odpuščam tako b >ga boječe in bogojub-no. da še o!juni! ne bom za njimi ter jim kamna zagna' v hrbet, kadar bodo š;i mimo mo ega okna in mimo moje hiše Odpuščeno nai lim bo v miiosti moji in božji na vs^h vekov veke... Na sveti božičm post dopo'dne sva tažnaiz Nackom skupai V izkuhu pri »Oskubljeni raci«. Dve škatli sa^dm Naših. Domačih. Pristnih Jadranskih. vo in češpljevo vodo. Ob eni je pndirjai Nackov fantiček zaripel in objokan k nam, da so gospod Nacek. niegov mojster in moj najboljši in v splošni svetovni krizi edini zvesti prijatelj umrli. Da iih je »fršlng udaril«. je tulilo fante. Kar tako — Nepričakovano — Nepripravljene — S svetimi zakramenti za umrljive in umirajoče neprevidene — »Hvala Bogu!« je vzkliknila moja bo'iša zakomka Dolovica in H .ie posoda s hru.škovko smuknila iz rok na tla in se razčesnila. »En pijanec manje na svetu! Sporoči, Lojzek, gospe j,« ie dejala fantčtu, »da me zelo veseli in —« »Da bi se ti jezik zlomil in ti v ustih prirastel!« sem zapretil ženi. dal dečku dinar in ga porinil po stopnicah, da ne bi slišal katere in bi ves porcelan, kar ga je tisti čas bilo na mizi. ne od-Sel v črepinje. Ženi pa se je na mojo kletev strašansko zapehnilo v grhu in je dejala takoj, da je to samo posledica fižola in uhljev in hruškovke in postne jedi sploh Potlej sem se zrušil na zofo in sem se iskreno razjokal nad Nacko-vo smrtjo in nesrečo in nad mojo izgubo. »Ob petih ga pojdeva kropit — našega Nacka. kaj ne, Jelka?« sem vpraša! ženo in obrisal oči in nos. »Cesa si ne izmisliš, mulec! Pokro-pit! Nacka! Našega Nacka! Tvojega Nacka! Kakopak! Takega svetnika, ka-šen je bil tvoj Nacek! In ob petih! šartelj in potica naj se mi med tem pa prismod!ta in zažgeta! In pura se bo sama zaklada in očistila ka.i? Pa meso in krvavice iz mesnice in drugo iz trgovine bo kar na žvižg priletelo gospei Jelki v kuhinjo in na štedi'nik! In tvojo nedeljsko sraico, ki si jo posvinjal s peiinkovcem —« »Dobro, dobro, ženica! Po tem takem stopim sam! Dela imaš čez glavo! Da! Božič je jutri! Da! Kar obrni se za svojimi posli! Sam skočim. Opravičim te. Ženi — udovi nesrečni — izrazim sožalje tudi v tvojem imenu —« »Kakšno, opravičevanje? Kakšno so-žaije? Čestitaj ji! Čestitaj! Po moji zapovedi ji gratuliraj! Se ie sirota rešila križa in nadloge 1 Oh, če bi se ga tudi jaz mogla —« »Veš kaj. žena! Take tvoje zapovedi Ln dejanja si prepovedujem najodloč-nejše! Protestiram! Tega, kar ti zdajle govoriš, ne bi govorila zverina v afriški puščavi, ki — no! Ne bom te razžaiil! Ne! Predober sem. Prenežen. Preobčutljiv Ampak boš ti vraga črnega. rogatega nekaj o pokojnem Na-cku! Ti! Si mi ravno prave sorte! Pokojni Nacek je bil mož! Oče! Skrben hišni gospodar — Vzor —« »— pijanca! Zapravljivca! Kvartopir-ca! Lenuha! Bab.ieka! In še marsičesa! Zvesta tvoja fotografija i Tako! — Nadelan si! Iz čeljusti ti smrdi hujše kakor iz neoprane žgamarske barigle — Vlezi se! Spat se poberi! Prespi svojo krmežljavost negoda! — Ce ne —t Na sveti božični oost popoldne — v prvi žalostni uri po Nackovi smrti sem se stegni' t>o zofi Ženi zasukal hrbet. Pokopal glavo pod blazine — —» ^ »Traminca, gospod?« »Zaradi mene, gospodična!« »Boste stoje?« »Stoje!« »Prosim!« Izcedim čašo do (Sna, »Se eno?« »Še, gospodična! Izvrstna kapljica!« Natakarica napoini. Spet zvrnem vitki kozarec do mezinca. »Menda mi ne bo škodilo, gospodična, Na žalost pijem —« se opravičujem. »Oh, na žalost! Se vam pozna. Po očeh! Ste jokali? Smrt?« »Da! Smrt. gospodična! Smrt! In na sam takle dan—« »V družini? —« »Ne v lastni — Zlatega prijafdja je zadelo —« »Bi še natočlla? — Potolažite se. go-sipod! Potrošuni bodite! Vsi bomo počasi Drišli na vrsto — Tamle v kotu — pri peči — gospod, če se vam ne mudi, ie prazna mizica In stolček tudi —« »Dajte! Toda ne! Ne tako! Pol litra bo najprioravneiše — Za mene in za vas — Za vas ne bom nadiegova1 sleherno minuto. — Ma'o se pogrejem — Zanohtilo ml Je huhm!« nalivam čaše. »Pij!« Trčiva. Pijeva. Traminec greje. Peč greje. Ženska pred menoj se širi. Kaže iz naličenih ust svetle zobe. Ni stara. Osemindvajset. Trideset. »Nočem lagati!« govori in lušči klobaso. Je. Pohlepno. Izstradano. »Nisem zamudila vlaka. Niti na kolodvoru nisem bila — Nimam denarja — Za karto — Premalo ie za tako dolgo vožnjo — Samo tole drobižja—« vrže pred me oguljeno denarnico — »Enajst dinarjev je v njej — Človek — prijatelj — Posodi mi — Daj mi! — Ob pol dveh odhaja moj vlak — Daj!« izlakti dlan — glavice »momfne sire«, ste se mtrno pasla dva oslička: prejšnji dan sta bi* la prinesla letoviščarje prav do koče Musalž, odkoder jih bosta jutri zopet odnesla nazaj doli v Čamkorijo, svet* sko letovišče sredi stoletnih smreko« vih gozdov v dolini. Tako tudi v Bol« gariji že cvete »komodna turistika« in Musala bo gotovo dobil prej ali slej svojo vzpenjačo. Drugo jutro smo po lepem kolovo« zu ob šumeči Carski Bistrici ki se meče v slapovih čez skalovje, hodili spozi gozdove, ki so negovani kot park, proti Čamkoriji (kar pomeni smrekov gozd). »Bele mure« (Pinus leucodermis) svetioskorjaste sestre čr« ne mure, onega lepega borovca, ki smo ga srečali v Pirinu, in vitki mecesni so stali ob potu, krvavordeče sretene so kimale v grmičju in rožnate geranije so nam segale do pasu in ob vsa« kem dotiku otresale jutranjo roso. Carska Bistrica je bučala, da sem se le kričaje mogel sporazumeti z Bolga« rom, ki mi je hodil ob strani in pijan zmage nad kraljem Velike Rilske Pu« stinje, neprestano govoril francoski o lepoti gora in domovine. Pritrjeval sem mu in dejal, da je bilo p ;vsod, v Vitoši, v Pirinu in Rili »mnogo, mnogo hubavo« (zelo lepo). Na jasi, ki Je bila krog in krog obdana od vitkih smrek in plemenitih, ravnih likov »bo* le mure«, sva se za hip ustavila. — Ju« tranje sonce je prijetno grelo, duh po smoli in svežem zelenju je polnil zrak, onstran temne gozdne pregrade je bučala Carska Bistrica svojo prešerno pesem. Velike modre mačehe so kimale v travi Ozrli smo se nazaj. Pomakni«« v ozadje, se je izvijala Iz meglenih tai* čic pravilna piramida bolgarskega Tri« glava. Bela snežišča so bleščala po po« bočjih, temna resna in visoka je sfr« mela gora v modro ozračje. Tisti hip sem razumel, zakaj so ji dali Muslimani spoštljivo ime: Musala — Ala* hov vrh. Dr. A. Brihs| <^yyyyyyyYYYvyyyvvyyyv Napoleonova pisma Talkyrandia Dunajski državni arhivi to menda B^k večja zbirka dokumentov na svetu, saj jm hranijo celih 66 milijonov. Ta ogromna zbirka, ki je prava zakladnica za raziskovalca človeške zgodovine, je postala znanosti dostopna večinoma želo po vojni. Pred kratkim sta naletela zgodovinarja Benedek in Ernst, ki stičeta že 12 let marljivo po tej zakladnici, na 12 velikih paketov s pismi, ki jih je od 1. 1798. do lSOdL, poslal Napoleon Tallevrandu, iz L 1807,' in 1808. pisma, ki jih je Korz poslal svo« jemu vnanjemu ministru de Champagnyj« (ta je uvedel akcijo za Napoleonovo powv ko z Marijo Luizo) in še neka pisma iz la* ta 1813. Kako so prišla ta pisma v dunaicki » hiv? O tem nas pouči korespondenca n»oe pa to ne zgodi do prve** pretakanja, s katerim počakajono, če treba, tudi do marca, potem nam preostane še vedno eno sredstvo, in to je umetno razklsanje vina s pomočjo kemično čistega kalcijevega karbonata. Ta snov ima lastnost, da se v rten reže x vinsko kislino r vin sko kisli kalcij, ki s« Izloči iz vina v trdni obliki, ker v vinu ni topljiv. Tudi pri tem kemičnem procesu se osvobodi plin ogljikov dvokis hi iz vina uhaja, če se vinski (flalcij počasi Izloča iz vina, tvori debele skorje, če pa se hitro izloči, nastanejo pesku podobni kristaL Zapomniti si moramo, da se kalcijev karbonat veže tudi z drugimi kislinami vina, vendar pa ostane tudi v tej novi obliki v vinu raztopljen. Zaradi tega moremo ospelno nuriktsatl vtno s tem aredstvotn v toliko, kolikor ima vino vinske kislin«. Te je pa vedno manj kakor jabolčne kisline, kar je že bilo poudarjeno. Ako hočemo na ta način rtoo pravilno razkisati, je potrebno, da damo vino analizirati, preiskati pri kaki kemični polzkusnl ln kontrolni postaji, kakor Jo imamo v Mariboru in Ljubljani, na celotno kislino, kakor tudi na množino vinske kisline. Ker pa vpHva prav vinskia kislina tudi na vinski značaj vina, je ne smemo z razkisanjem popolnoma odvzeti, temveč se priporoča, da se pusti vinu vsaj 0.5 do 1 vinske kisline. Da se zmanjša kislina za 1 •/<*>, Je treba dodati 66.7 g, za l.5*/w 100 g, za 2°/oo 133 g čistega kalcijevega karbonata na 100 I vina. Preko te množine se ne gre. Cisti kalcijev kart>onat J« snežnobel prašek, ki se dobi v lekarni in drogertji ln ne »me imeti nikakega duha. Raziskovanje se IzvrSi aa naslednji način: No podlagi kemične analize vina glede kisline splošno in posebej gled« vinske kisline in upoštevajoč dejstvo, da mora v vinu ostati nekaj vinske kisline in da se običajno naj ne zmanjša z umetnim razkisanjem kislina za več kakor za 1.5*/*, kvečjemu za Izračunamo ln odtehtamo potrebno množino kalcijevega karbonata za tevestno množino vina, ki ga hočemo razkisati. Izračunano množino kalcijevega karbonata lahko odtehta ž« tudi lekarnar aH drogerist, kjer sredstvo kupimo. Zaradi zanesljivosti, da ne bo imel kakega tujega duha, iziperimo parkrat fla prašek v hladni čisti vodi. Prašek z vodo dobro premešamo; ko se prašek v mira: vodi vsedc na dno posode, od H jemo vodo. To ponovimo parkrat, da zanesljivo lapremo te njega vsak tuj duh. Preden dodamo tako goste kafo prafka vinu, je potrebno, da vzamemo te soda najmanj eno desetino vina, ker nastane prt dodatku kalcijevega karbonata vinu mnogo ogljikovega dvokisa, ki iz soda hitro uhaja in povzroča pene. Nato vsipamo v vino gosto kašo ter jo z vinom dobro premešamo z mešalno čisto lato, dolijemo v sod prej odvzeto vino ter sod rahlo zadelamo zaradi uhatejočega plina. Po preteku 2 dni •sod močno zadelamo, čez kakih 6 tednov pa vino pretočimo. Ce se je pri razklsarojin vina postopalo pravitao, je to brez vsake škode glede okusa. vina. če smo pa pri umetnem raz-kisavanju šli predaleč ln se le dodalo več kaJcijevega karbonata, kakor ustreza množini vinske kisline, ostane to sredstvo vezano na druge kisline v vinu v raztopljeni obliki ln mu da neprijeten okus po raztopljenem apnu, Dasi je mogoče razkisati že hid! moSte, vendar se priporoča, da se umetno pose-zanje v bistvo vina odloži na poznejši čas, po prvem pretakanju, ako narava sama z našo podporo pri pravilnem ravnanju s kislimi vini ni storila svojega. la — Tako naj bo pozabljeno —« dd Mara, popotnica — Zapre oba srebr-njaka v denarnico — »Hvala, prijatelj! Vrnila bom težko — Uslugo si mi storil — Ne pojmiš, kakšno — Kadar se zopet najdeva — Ce boš kaj potreboval, te Mara ne bo odbila —« »Ne gobezdaj — Natoči — štrihano naštrihaj, štriharica —Hahaha! — Pij I Pij! — Marica — štriharica—« Ženska se zasmeje — Oba se srne-jeva — Čaše se dotaknejo — Zazve-ne — »Na zdravje! — Na zdravje!«-- »Prosim, gospod — Račun — Polnoč je minila — Odzvonilo je k polnočnici — Zapreti moramo —« Natakarica položi napisan listek na mizo — »Toliko znaša vse skupaj —« pokaže na papir. Ženska — Mara — vstane — »Bog plačaj, prijatelj! — Do svidenja —« »Hej! Čakaj — Mara — Štriharica — Stoj — Spremim te — Skupaj odideva — Haha!« »Lahko noč —!« »Prosim, gospod —!« Traminec vre — Kuha se — V glavi — V želodcu — »Še prinesite — Natočlte -- Si tudi ti, Olga, štriharica? — No. daj —« z vsemi desetimi prsti objamem prazno steklenico — Poderem — razbijem s komolci čaše — »Štriharica — štrihano — naštrihaj — Mara — Olga — JeHka — štriharice — naštrifoajte — Hahaha—« Tramincu se meša — Tramtaec nori _ Nori po dolgem tn počez — Nori do norišnice — »Nič več! — Ne psujte, gospod! — Plačajte!« »Ne plačam — Hahaha! — Nacek bo plačal — Naoek — Da! — Kam se je skril — Mxriia! Smrdljivec! Plačaj — Nacek! — Bi me spet rad namazal — Nacek? — Hahaha! Ne boš! Nocoj ne! Držite ga! Žepe mu obrnite — Nacek! Cigan! — Policaja pokličite — Poravnaj račun, Nacek! Beštijal —« Namiz-nik zleti s steklenico in z ostanki kozarcev na tla — Miza se prekopicne — »Gospodar —!« še slišim natakaričin glas--- »Veselo božično jutro!« »Vstanite! Domov greste. Hej! Doli s prične! Ne obirajte se! Se že doma otrebite! Z gospodom pristavom ne bova čakala — Tudi za nas. uradne ljudi in može postave je Božič v koledarju, ne samo za vas! Naprej!« »Zadnjikrat vam svetujem, podvizajte se! Klada pijana! Bi vam s pendre-kompomagal?«-- Na mračni, v meglo zagrnjeni ulici pred policijsko stražnico drgetam v ledenem mrazu. Redki ljudje, zverižene sence, brze mimo — Menda k prvi maši — »Za sveto Kristovo Ime! — »Božično jutro — Božič —« je rekel stražnik — Kje je ostala sveta noč? Božična noč — Kje? —« Iščem — Brskam — Grebem po možganih — Senca pokajo —Celo škriplje — Pred pekočimi očmi se utrinjajo zvezde — Rdeče — Bele — Višnjeve — V grlu in prsih požar — »Oh! Joj! Nacek — Prijatelj — Na mrtvaškem odru — Traminec — štriharica — štrihano — naštrihaj — Joj! Oh!« Zapnem gumbe na suknji. — Potegnem klobuk do nosu — »Jezus in Marija! — Domov — Domov —--- ★ »Gospa so ml naročili, prosim, naj vam povem, gospod, da so odpotovali — Ob štirih zjutraj — Z vlakom — Niso nič dejali, kam — Tudi ne. kdaj se bodo vrnili — Meni so do Treh kraljev dovolili dopust — Zajtrka nisem skuhala — Vesel Božič in srečno Novo leto želim, gospod — Zdaj grem — Klaniam se —« * Služkmia Peplca. praznično oblečena. odfrfota iz kuhinje — Ostanem sam — Bulim v prazno nezakurjeno ognjišče -- Ksr ss mott Motnja «aa sastala * gnilega grozdja, je treba pazrti tudi aa po- rjavenje, da še s tem vino n« izgubi aa svoji vrednosti. Temu se najlaže izognemo, če vino redno zalivamo, da bodo sodi vedno polni ne samo do prvega pretakanja, temveč ves čas, dokler je vino v kleti. Pr»d prvim pretakanjem pa napravimo potrebno poskušnjo z vinom v odprti čaši in ga pretočimo za primer, če nagiba k rjavenju, brez dostopa zraka s pomočjo vtnske se-salke, sod pa, v katerega pride vino, primerno močno zažveplamo ali pa že pred pretakanjem zažveplamo vino v sodu s pomočjo kalijevega metabisulfita, ki ga dodaš vinu v sodu kakih 10 d0 15 g na hi LaMuR p i Metek ri is Mast, tarnt tod! po svoji množim nezadovoljiv. Stare ea loge so v veliki merii že izčrpane posebno dobre kvaJitete, ki so se, žal, prodaie pod pritiskom razmer za prav nizke cene. Posledica je. da so se cene za vino nekoliko poboljšale in bodo morda še nekoliko porasle, kar je pač naravna potreba, če sa naj vinogradništvo ohrani propada. Zaradi tega j« treba nuditi letošnjemu vinu prav posebno pažinjo, ne le da do sposobno za konsum. temveč da bo doseglo tudi takšno ceno. da bo višek cene nadomestil primanjkljaj na količini. Inž. Ivo Zupanič, ravnatelj kmetijske šole na G mm Potreba kmetijskih zbornic Dokler ne bo imel tudi kmet ■vojega stanovskega zastopstva na zakoniti podlagi kakor drugi stanovi v obliki kmetijskih zbornic, ne moremo prav govoriti o kmečkih pravicah. To je nepobitna resnica, kl tvori predmet mnogih razprav že od prevrata semkaj. Številne stranke »o zadevo celo obesile na svoj prapor, razne kmetijske korporacije izdelale tudi podrobne načrte in v parlamentu so mnogi kmečki politiki razpravljali o kmetijskih zbornicah, ali preko debat žal le ni prišlo. V zadnjem času so spet nekateri tmo-plsi načeli to važno zadevo. Nekateri ao pa mnenja da naš kmet še vedno ni dora-stel temu, posebno v južnih krajih, da se ne morejo dobiti potrebna sredstva, da se morajo ustanoviti gotovi pogoji in podobno. Resnica je, da se ta pereča zadeva od-stavlja z dnevnega reda. Slovenci kaj radi pozabljamo, da atno kljub industrializaciji in razviti obrti pretežno še vedno kmečko ljudstvo, aaj je v naši banovini nad 60% prebivalcev, ki se bavijo izključno s kmetijstvom V drugih banovinah je celo nad 80% kmečkega prebivalstva. Kdor pazno zasleduje naše gospodarske razmere na kmetih, bo prišel do prepričanja, da ni nekaj v redu Argumenti, ki jih nekateri navajajo proti zbornici, so neosnovani, kar se pokaže, če malo premotrimo razmere. To. kar je storila im primer Kmetijska družba v teku let za našega kmeta, je precej, ali pravega zastopstva Kmetijska družba le ne predstavlja, ker nima niti zakonite podlage, niti finančne možnosti, s katerima bi lahko vplivala na činitelje, kl prihajajo pri tem v poštev. Kmetijska družba dandanes nikakor ne zadostuje. Kmečki stan, ki je osnova naše država, Je treba v njegovem gospodarskem razvoju pospeševati; zakaj če osnova ne bo trdna, tudi drugi stanovi ne bodo uspevali. Neumestna je trditev, da so drugi stanovi pri nas sposobnejši za lastna zastopstva kakor kmet ter da je treba čakati na to, da bodo prej druga osrednja društva utrla nekako pot za postavitev osnove pravemu kmečkemu stanovskemu zastopništvu Krilatica nekaternikov, da je kmečko vprašanje odvisno le od vnovčevanja in izvoza odvišnib kmetijskih proizvodov, je zelo enostranska. Izvoz tvori sicer poglavje »ase, ki Je gotovo nadvse važno, toda kmet brez svoje stanovske ustanove ne more nikdar vplivati pri odločilnih mestih ali v državi »ami ali v tujini na sklepanju raznih trgovinskih pogodb, kadaT gre za razpečavanje kmetijskih proizvodov. Kako naj kmet ustvarja prvovrstno blago, če ne ve. kdo in kako ga zastopa. Z današnjimi poepeše-valn mi sredstvi gotovo ne bomo dosegli, da bo kmet usmeril svoje najvažnejše pridelke v pravec, da bodo primerni za izvoz. Oblastva sam« kljub prizadevanju z mnogimi pripomočki nimajo zadostnega vpliva na kmetijsko produkcijo in je ne morejo uredita tako, kakor bi bdo potrebno. Številne tozadevne pospeševalne akcij«, koristijo pač posameznikom, nikdar ne celoti Na ta način ne bomo lahko dosegli pri kmetu, da se bo ravnal po gotovih nasvetih kljub večjim ali manjšim podporam, ki se v te namene podeljujejo. Asanacija naše vasi s podporami, kakor se je svoje-časno izvajala pri nas, gotovo ni bila na mestu O tem pričajo mnogoštevilni dokazi. Kaj pomaga, če so se sezidali srečnej-Jim kmetom novi hlevi in uredila gnojišča, ko so se pa ostali kmetje čutili s tem zapostavljeni. Ako bi kmet imel pravo stanovsko zastopstvo, kjer bi imel sam prvo besedo, kako naj se zanj rešujejo važna vprašanja skupno in vsestransko preudarno, bi bil s tem podan pravi gonilni motor za izboljšanje razmer na kmetih. Če pogledamo na izvoa, ki fa ret\ pri nas Privilegirana izvozniška družba, pnee-mo do zaključka, da tudi ta sicer konstna korporacija, nima pravega vpliva na proizvodnjo, ker je omejen njen delokrog. Centralna ustanova more z uspehom delovati le tedaj, ako ima v narodu trdno osnovo v oblikii podružnic zastopstev ln raznih propagandnih možnosti, ki morejo uravnati produkcijo v gotovem pravcu Kako blagodejno je učinkoval majhen oddelek zastopstva za kmetijstvo pri Trgovski zbornici v Beogradu, lahko presodijo oni, kii ao bili ugodnosti tega zastopstva deležni. Ta ustanova »e mora zahvaiitl za avoje življenje kraljevskemu skladu Najvišji činitelji so se zavedali važnosti kmečkega zastopstva in »o § tem oddelkom dali nekako izpodbudo za ustanavljanje en.Jtih oddelkov, če ae že t*»o mogle vzdrževati prave kmetijske zbornice To Je kolikor toliko zadostovalo za predvojno dobo, ali za sedanje razmere spričo ogromne konkurence z boljšim blagom na tujih trgih ne moremo priti do uspehov, ki bi bili odločujoči za povzdigo kmetijstva v teh hudih časih. Nujno* oataimrttTe kmetijskih sboavie bi ae dale zagovarjati le a drugimi dokazili, kakor na primer s potrebo vpltva oa zakonodajo, na varstvo kmečkih koristi, na atrokovno izobrazbo ln .rugo, kar rs© dovolj dokazuje da Je »krajni čas dati kmetu stanovsko zastopstvo, ki trni pntiče po moči in po pomenu Fran Kafol. ZIMSKA-JABOLKA raznih vrst bi prvovrstna jabolka mc*an£ke prodaj« GOSPODARSKA ZVEZA Dvajsetletnica »Sadjarja in vrtnarja" Pravkar ja Izšla 12. Številka letošnjega »Sadjarja ln vrtnarjac, jubilejna, toar bo a konfanim letom praznoval ta list svoj 201«U ni obstoj. Leta 1913. ga je oživil tedanji sadjarski višji nadzornik g. Humek in ga do današnjega dne urejeval. V uvodniku opisu je g. urednik vso trn j ?vo pot lista od postanka do današnjima jjbilejnega leta, iz 6esar sledi, da je list prebolel med tem ne ?no. marveč nekoliko prav hudih kriz. Kaj pomeni ta list za sadjarstvo ln tudi za vrtnanetvo pri nas, ve ceniti le oni, kateremu je bil zvest tovariš od začetka do danes, osobito na dežali, koder je sadjar etvo precej razvito in kjer Je temeljit pouk v tem oziru zelo potreben in vsak praktičen migljaj zelo dobrodošsl. Tak tdst, ki vedno temeljito razpravlja o sadjarstvu, je neobhodno potreben in kot tak mora še v bodoče ostati v blagor splošnega sadjanscva in vrtnarstva- Marsikateri podeželski sadjar m mora prav temu listu zahvaliti, da ga danes tako ne tarejo gmotne razmer? kakor marsikoga drugega in da si je z dobičkanoenim sadnim drevjem iidobno uredil svoje poprej že pkoro p ropalo posestvo. »SadiaT in vrtnar« je bil vedno dober in cenen svetoval« in zato s? ga ie oklenilo v teku 20 let lepo število hvaležnih posestnikov in drugih prijateljev. katerih it-vilo znaša daSadjar in vrtnar* že pogostokrat podrobno pisal 12. številka »Sadjarja in vrtnarh« ototga razna primerna strokovna navodila e aa-diarstvu in vrtnarstvu (zelenjadanstvu - cve. tličarstvu). Vsebuje pa tudi večje število r»-šesnih vprašanj, tičočih se najaktualnejših zadev, celo kuhinje, kakor tudi razne naslove drevesnic, kjer se dobijo zanesljive vrste najpriporočljivejšib sadnih drevesc za ve6-je nasade in vrtove, tako da ima fabilefna številka skjpno 42 strani, z ovitkom 44 Zato stanejo posamezne številke za nečlane 5 Din, kar ni mnoso glede na to, kar nudi. In na izredne stroške, bi »o združeni e tako jubilejno izdajo. Fran Gombaf. Naši kanarčki tekmujejo Petje bo prenašal tudi Radio Ljubljana Čudno se to sliši sedaj, ko nam škriplje in žvižga pod nogami, da se vsakemu mudi domov za peč... pa vendar je resi... Na razstavi v liceju (Bleiweisova cesta) nam bodo vse tri božične praznike peli in ubirali svoje mehke strunice rumeno tn zelenokrili kanarčki, žlahtni vrvivčki. Razstavo Je priredilo druitvo za varstvo ptic pevk tn Je razstavljenih preko 120 najboljših pevcev, naših odličnih rejcev iz dravske ln nekaj tudi iz savske banovine. £n dan pred razstavo bo tekma m ocena za katero je določen poseben sodnik, ki ocen! petje teh ptičkov tako, da bo na razstavi imel že vsak mali krilati umetnik na tistii zapisano, kakšni in koliko ao vredni njegovi spevi Vsi ptički so dobro štren i rani tn sicer tako, da pojo kadarkoli želimo O tem a« lahko vsakdo prepriča na razstavi in pa a posredovaniem mikrofona, ko bo ljubljanska Radio oddajna postaja na Božič m Štefanovo prenašala petje najboljših pevcev Komaj jih bodo postavili pred mikrofon in že bodo ubrali svoje mehke strunice, da bo zvenelo daleč, daleč tja v širni svet Na lanskoletni božični razstavi se Je na liceju kar trlo ljudi pri teh malih umetnikov in to ni prav nič čudnega, saj pri ptičkih je vendar tako lepo ta toplo, posebno še Če lih je toliko si upaj Iz 120 grl bo zvenelo m iz vseh tako prijetno toplo in mehko... mar ne bo to lep božični pozdrav?... Ptički Vam kličejo na svidenje v božičnih praznikih na liceju in Vas prosijo, da ne pozabite njih vabila, kajti tudi Va5 prispevek na malenkostni vstopnini bo romal v Tivoli v krmilnice njih lačnih m prezeblih bratcev. Ko ss pri nas vsa prlroda pokrije z debelo sraežno otiejo in ko po planinah in planinskih kočah mrgoli turistov, ki se hočejo naužiti zimskega športa, se na našem Jadranu med palmami, pinijami in borovci sonči na stotine letoviščarjev, ki uživajo gorkoto zimskega t>onca ln lepoto sinjega morja. Prav to je, kar nas pozimi vleče na morje, saj zasneženi Jadran gotovo ne hi dosegel krasote naših planin. Dogodi se sicer tudi na našem Primorju, da kot za šalo malo sneži, a topli sončni žarki snea takoj zoper raztope. Dubrovnik Pozimi k rase ca* Jadran ve**no leten« rastline. Borovi gozdovi, paime, ptnije is nekatere tropske rastline tudi pozimi da jejo krajem poseben anačaj ln ko Se-le pritisne izredno hud mraz, pcanrzaie tud' to zelenje. Tudi moli« »aBo Je pozimi divito. T eo»»-cn se lesketajoči valovi tekmujejo v lepo-tl s zasneženimi gorskimi velikani. Ko je pri nas ostra zima, se tolažimo, da vsled burje tudi na Jadranu nI dosti halje. Res je, da nikjer nima sonce pozimi one moči kot poleti ln da Imajo poleg tega na Jadraru še burjo, vendar j« U» le prehoden pojav ln je podnebje kljub nekaterim atmosferskim motnjam tudi pozimi zelo ugodno za bivanje. To bo doka-kazali razni svetovnoznani strokovnjaki in znanstveniki, ki trdijo, da južni del naA^-ga Primorja more tekmovati s francosko in Italijansko riviero. Mi imamo pač to napalko, da podcenjujemo lepote naše zemlje, dočim nekatert narodi neutemeljeno hvalijo stvari, ki hra le ne zaslužijo. Priznati moramo, da naš Jadran danes še ne more nuditi trajen one udobnosti, kl jo najde n. pr. na francoski ali italijanski rivieri. Na drugi strani pa vidimo tudi pri cas priznanja vreden napredek, tako da se nam ni treba sramovati. Dejstvo je, da z« ves svet po »na našo obalo, njeno romantiko in krasne zgodovinske spomenike, k* jih vsak želi videti na iastne oči. Iz statistik razberemo, da prihaja k nam leto za letom več tuj-cev, ki prežlve svoj prosti čas na našem Jadranu. Vzrok milemu podnebju ob naSem morja je predvsem ta, ker visoke gore branijo dotok mrzlih vetrov tz severnih krajev ln pa znani pojav, da je morje pozimi toplejše kot celina in se temperatura izenačuje. Zato j« v obmorskih krajih topletfe kot kjerkoli v naši državi. V Sloveniji imamo januarja in februarja 15 do 20 sto- *>ui>rovmk, lsjiežji iivorec phij C pod ničlo, dočim Je na Jadranu Januarja najnižja temperatura 3 do 4 stopinje C pod nič-Jo, r februarju pa ie 9 do 10 stopinj C nad ničlo, kak dan ko greje sonce, tudi več. >£z tega vidimo, da je sneg gotovo redek pojav in pokriva i« vrhove gora. Vsled milega podnebja »o tu. di pozimi možni izleti s pamikl Najlepšo sliko nam nudi pozimi razbnr-kaoo morje, zlasti ob vzhodu ln zahodm so^oa, ko se dvigajo veliki valovi in se zaganjajo v breg, kjer se ob čereh rasprše v meglo. Na ra-zbuTkanem morju ni videti ladij, vse so močno zasidrane ln prlvezv ne ob obalah. Večkrat so prekinjene celo redne zveze s parobrodi (Vis. Hvar, na severu zaradi senjske burje ne vozi skora4 nobena ladja) in je potovanje pozimi zlasti po jugu nevarno. Mnogo se dela na tem, da bi tudi po*i-mi pritegnili na naš Jadran č!m reč taj-cev in jim pripravili udobno bivanje. Da je to pri nas nemogoče, trdijo danes le še naši neprijateiji in tis>ti, ki spiloh nl«o videli našega Jadrana. Saj vemo, da hoteli, zlasti pa letovišča, tudi v zimskem času zadovoljujejo še tako razvajene obiskovalce, ki se ne dolgočasijo r pisani družbi tnjo^v. Najvažnejša zimovallšča »o: Dubrovnik, Kotor, Hercegnovi, Hvar. Split, Korčrrla, TroglT, šibenik. v neki meri tudi Rab, Krk in Crikvenica. Po vsem svetu slovi Dubrovnik vsled svojih priročnih krasot., kot najlepše mesto zetske banovine. Pisatelji ga imenujejo >biser Jadrana« ali »vrt, poln bajne ga cvetja« Kaj lepšega si človek res nt-more misliti Zimski obiskovalci Dubrov nika. ki žele v miru preživeti svoj prosti čas. so kot ena sama družina, kl uživa lepote te?a začaranega mesta. Letovišča tujih rivier z umetnimi olepšavami se nikakor ne morejo meriti s pri rodno lepim Dubrovnikom. Tu je januar-eka in februarska temperatura 9 do 12 stopinj C, mesto ne pozna mraza, Se manj burje, sploh se ne opazi, kdaj je pričetek in konec zime, ker vedno vse zeleni ln cvete, kot da je večna pomlad. Brez ne varnosti za prehlad se v Dubrovniku tudi pozimi kopljejo, seveda ob toplih dnevih, ki jih je v Dubrovniku pozimi okoli 90% Ogleda dubrovniških zanimivosti nikakor ni opustiti, saj imamo priliko videti krasne umetniške spomenike, 'ki predstavljajo najvažnejše ostanke srednjeveške dalmatinske kulture. To so zlasti krasne cerkve z umetniškimi slikami beneških in do mačih slikarjev, zakladnice zlata in srebra ter palače s kiparskimi umotvori. Kdor pozimi obišče Dubrovnik, naj ne pozabi na sledeče cerkve: Frančiškanska cerkev (zidana 1. 1517) in njeno dvorišče predstavljajo umetniško celoto. Zanimivo je, da je v samostanu še ohranjena stara lekarna, ki so jo frančiškani rabili za zdravljenje bolnikov, k0 Dubrovnik še ni imel lekarne. V cerkvi je pokopan največji dubrovniški pesnik Djivo Frano Gundu-lič. avtor znamenite epske pesnitve »Osman«. Na hodniku samostana se pa nahaja krasna slika, ki predstavlja Dubrovnik pred potresom 1. 1667. Samostan je imel najbogatejšo knjižnico v Dubrovniku. ki jo je uničil požar. Posrečilo se je ohraniti le nekoliko knjig s krasnimi xn;-niaturami. Poleg frančiškanskega samo-stana je cerkev sv. Spa3a. Cerkev in samostan Domlnikancev pred stavljajo največji zgodovinski zaklad Dubrovnika. Ne le samostan, njegovo dvorišče in knjižnica, tudi cerkev Ima umetnine, ki jjlh nima nobena cerkev v tej banovini. Cerkev hrani slike glasovitih beneških in domačih slikarjev: Ticijana, Bartolomeja in Alvira Vivarinlja, Franci- Kotorski zaliv Sita d« Marija, Vaearija, Loreirea d« Čredi ja ter domačih slikarjev Nikole BoSide-reviča Dubrovčanina in Lovre Marlnova iz Kotora. Zanimive so slike Diirereve šole in tl-orentinske primitive. V zakladnici cerkve se nahatfa znameniti križ srbskega kralja Uroša II. (1321_m^), na katerem je cirilski napis, posvečen teinu kraltn. Dvorišče samostana je v raman«ko-got-skem slogu in je izredna umetniška ceio-ta. Cerkev rr. Vlahe Je ztaana r »tihi rmn* sanse. Hrani kip »v. Vlaha, kl Je res umetniško delo svoje vrste Razen tega ima Dubrovnik kramse m-lače, med katere spada knežja palača kot najlepše umetniško delo srednje«* rek* na našem Primorj«. Dubrovnik ima tud! muzej, kjer «© nakopičeni spomini na nekdanjo slavno dn-brovniško republiko, med katerimi je najznamenitejša mestna zastava s sliko rtu-brovniškega zaščitnika ev. Vlaha. Tega svetnika srečaš r Dubrovnika iprl vsakem koraku. To je svetnik, kl se je ponudil Dubrovničanom, da jih obvaruje pn*} Benečani. To je res storil, zato so si ga Dubrovničani izbrali za zaščitnika. Dne februarja je praznik ev. Vlaha. Ta dan oživi mesto, z vseh strani prihajaj kmet je, da se poklonijo svetniku. DubrovniSke ulice so polne okoličanov r slikovitih narodnih nošah, zlasti lepe »o lz Zatona. Ko-navija tn Rijeke. To je dan veselja in za bave, vse pleše in prepeva. V starih časih je na ta dan hodila po ulicah vsa du-brovniška aristokracija v najlepših oblačilih. Vrši se procesija sv. Vlaha, kater« se udeleže razna društva, korporacije ter zastopniki državnih in civilnih oblasti. Vst mesto je bajno razsvetljeno. Kdor poset« Dubrovnik, naj si ogleda to prireditev 4« zaradi lepih narodnih noš V zimskem času je Boka Kotoreka najlepša točka na našem Jadranu. Zaliv wn» veličastne fjorde ln bujno zaraščeno obalo. Po leti je tu neznosna vročina, pogrni pa prav ugodno. Boka Kotorska ima lmpozantno staro cerkev, v kateri sflavi v februarju bokelj-ska mornarica bvoJo tradicionalno prosl>»-ro. S planine Lovtfen zajame! s enfrn pogl«*- doro vso lepoto prirode. Pozimi je Lovčen mqbi Hvar pokrit s snegom, kl se v soncu leskeče kot biser. Vrnimo se k proslavi bokeljske mornarice ali >Tripun 'lana<, kot se Imenuje že od nekdaj. Narod čuva stare običaje in jih s pieteto obnavlja leto za letom. Nastali so v času, ko je bil naš narod prl-moran, da dokaže svetu, da je on gospodar na lastni zemlji. Iz tistih časov se je ohranilo praznovanje sv. Tripuna, ki g,a je Bog pos'al v Kotor z ladjami, da bo zaščitnik mesta. Noše bokeljskih mornarjev so pretkane s srebrom in zlatom ter obšite t dragimi kamni. K noši spada tudi težko in dragoceno orožje, dokaz nekdanje moči in bogastva. V starih časih je na ta dan sklepala bokeljska mornarica o vseh nadaljnjih ukrepih, ki so bili velike važnosti v kotorski zgodovini. Danes je cstsl od vsega tega ie še lep spomin. Dne 27. januarja ob 12. uri javi admiral (otrok oblečen v nošo bokeljska mornarice) zbrani množici, da se pričo* svečanost sv. Tripuna. Dne 2. februarja gretio bokeljski mornarji z zastavami v cerkev sv. Tripuna. Pred cerkvijo zaplešejo kolo. četa 20 plesalcev (držeč desno roko ob boku in v njej bel robec, ki ga prime naslednji z levo roko), izvede 10 figur. Nato poiščejo bokeljskega majorja, admirala in admiralskega adjutanta ter jih obkrožijo. Med vzilikanjem »slava*, se kolo razprši. Na prostem se vrši svečana služba božja, prav tako tudi naslednjega dne, zatem pa je ples in sprevod po mestu. Osem dni potem se proslava zaključi s tem, da bokelj-ski mornarji vrnejo državno in meščansko zastavo ter shranijo kosti sv. Tripuna. V bližini Kotora Je Budva. Leži v zatišju, zato mrzli vetrovi ne morejo do nje. Morje ohrani vso zimo temperaturo stopinj C, vso zimo ee lahko kopljejo na lepi plaži, saj Je Budva poleg Ulčinja najlepše prirodno kopališče na Jadranu. Kraj Je tih in miren, priporočljiv zlasti tistim, ki imajo slabe živce in so potrebni oddiha. Na robu Kotorskega zaliva leži Herceg-novi, ki se odlikuje po ugodnem zimskem podnebju in sploh ne pozna snega. V stolni cerkvi t krasno fasado nahajamo krasne umetnine, umetniške slike beneških slikarjev Dominika Ubertija, Jakoba Palma mlajšega in drugih beneških neznanih slikarjev. Zakladnica hrani krasne srebrne umetnine, knjižnica pa najstarejšo agrarno pogodbo iz leta 1367. Cerkev sv. Marka, ki je imela bogato zalogo umetniških slik, je danes ruševina in edino-le zvonik je priča njene velikosti in umetniške izdelave. Frančiškanska cerkev vsebuje krasno galerijo slik m umetnin V njej Je pokopan prvi jugoslovenski dramatik in največji hrarški pesnik Hanibal Lucič, in sicer pod glavnim altarjem. Med Silikaml nahajamo slike največjih beneških slikarjev, in sicer Franja Santa Croce. Jakoba Palma mlajšega, Jakoba de SpUt s Marjanom Posebno priporočljivi so pozimi Izleti pe otokih, ki niso daieč od šibenika ln &o zaradi milega podnebja zelo obiskani. Kdor išče mir, ga najde na Hvaru. To Je zdravilišče, ki je vporabno tudi pozimi. Temperatura je 9.7 stopinj C. Mesto je o>b-raščeno i borovimi gozdovi in plnijami. Hvar ne pozna mrzlih dni, ker je lusa odprta le proti jugu, od severne strani pa Jo zapira gorovje. Vsako zimo je tu mnogo tujcev, kl se jim nudi vsa udobnost. Kdor poleti ni imel časa natančno il ogledati krasne spomenike mesta Hvara in njegeve okolice, stori to lahko pozimi. v m&žgantfi Medicin« je siccr že prej slutila nekak. šno zvezo med tuberkulozo m nekaterimi oblikami revinatizma v sklepih, vendar Je bila za znanstveni svet vendarle velika senzacija, ko je dunajski raziskovalec dr. Lo-wenste;n vzredil :z krvi revmatikov, kl na videz niso imeli jetike, žive in viru-lentne bacile te bolezni. Da je šlo za povsem normalne bacile tuberkuioze, je dokazovalo že to, da so injicirani v poskusne živali takoj povzročili jetiko po vseh pravilih. Znanstveniki se še danes prepi-ajo e vprašanju, da-li so bacili tuberkuloze v krvi res povzročitelji revmatizma v sklepih, z drugimi besdarni, da-li je ta revma-tizera samo oblika tuberkuloze. Med tem pa je prišla že druga »enzacija. Žive in virulentne bacile jetike v krn »3 odkrili namreč tudi pri mladostni znorelo-sti (dementia praecox), in sicer v kakšnih 38 odst preiskanih primerov. Seved« je I nastala takoj domneva, da so bacili v tee-j ni zvezi z nastankom te duševne bolezni in to tem boli, ker jih pri drugih oblikah znorelosti niso našli. Da ni zgolj slučaj, čs jih najderao v krvi teh bolnikov in da morajo vsaj v 71-katerih primerih igrati škodljivo vlogo z* duševno zdravje, potrjuje nadaljnje odkritje živih bacilov jerike direktno v rnožgiumli tekočini sami. Ko so se pa naučili stikati po bacilih v možganih, so jih kmalu ugotovili tudi v možganih padavičn:h otrok. Cisto mogoče je, da nimajo ne posredno no neposredno nobenega vpliva na te bolezni, a zakaj so jih našli potem samo v kr-i oziroma možganski tekočini pri demenciji, padavici in sklepnem revmatizmu, pri drugih boleznih pa ne? In zakaj ne povzročijo v teh bolnikih vsaj jei:ke, ko ie brez nadaljnjega povzročijo v poskusnih živalih? Odgovor na ta vprašanja obeta še kakšna presenečenja v medicinski stroki. Siapoti ftahe olizu sibcmKa Korčula Je te v benečanski dobi slovela kot važjio zdravilišče. Njena kopališča, gozdovi, šetališča in ugobni hoteli zadovo-Ije razvajene letoviščarje. Stari spomeniki (stolna cerkev v beneški gotiki s slikami Tlntoreta, Bassana, Ridolfija Cara to Beiinija, cerkev sv. Svetih s slikami Viva rinijeve šole in slikami pozne bizantinske šole, krasne palače z umetniškimi okni in končno knežja palača pričajo o nekdanji visoki kulturi tega otoka. Na otoku leži znano ribiško mesto Velaluka, kamor vsako leto zahajajo naši slovenski učitelji na oddih. Velaluka ima kras.no zaprto luko. pripravno z.a kopanje poleti in pozimi. Komur Je všeč veselo mestno življenje in vrvenje, zabava, petje in ples, ta naj «e nastani pozimi v Splitu. To je že izza Dioklecijanovega časa znano trgovsko mesto, še danes je zelo živahno po ulicah, šetališča pod Marjanom in na Bačvicah so polna tujcev, kl uživajo lepote morja. Svoj pravi značaj pa pokaže Split ob karnevalu. To je pravo karnevalsko vrvenje. Ljubljančani smo videli Tijardovičevo >Floramye- zato si ga vsaj deloma lahko predstavljamo Karnevalske svečanosti in proslava sv. Dujma so za Split nekaj tradicionalnega Vsako leto opozarjajo na to plakati, ki -e razpošljejo po vsej državi in izven nje ter vabijo tujce v Split na karnevalsko zabavo. Seveda se ta ne more meriti s prireditvami v Niči ali v Benetkah, vendar sno znamo takrat veseli južnjaški temperament. Teden pred pustnim torkom vrv« po ulicah pustne šeme. ki se zberejo na obali in uganjajo neumnosti. Giavna maškarada je na pustni torek »Cukunia!e;(, kier ga ooo'noči zažgo. Takrat zvoni v bližinji cerkvi _ znak, da so neumni dnevi pri kraju in da | je napočil čas molitve in pokore. Korčula Svidenja po IS letih V juniju ISIS. so ugrabili, n-ikl Ja.necK.er-jevi v Magdefcurgu na cesti tri in polletno hčerko Elzo. Nesrečna žena, ki je otroka zelo ljubila, je sumila, da g& je dal ugrabiti mož, od katerega je žive. a ločeno, toda dokazov za to ni bilo in tudi vse njeno iskanje je ostalo zaman. Pozneje se je preselila v drug kraj in se omožila z nekim delavcem, a ni prenehala iskati iz-ginole hčerke. Te dni, torej več nego 15 let porneja, pa je dobila od svojih dveh sester obvestilo, da sta nalsteM na nekem obisku v vasi Gross Miihlingen pri Schonebecku na mlado dekle, najdenko. ki ji je presenetljivo podobna in šteje po ietih približno toliko, kolikor bi morala imeti njena hči. Naravno, da je nje rnc*, da ii prihrani preveliko razburjenje, takoj odpotoval v to vas, da dožene vse podrobnosti. Povedali so mu, da so d?k!e rekoč sredi leta 1919. našli delavci ponoči samo na nasipu Labe pri Schonebecku. Otrok je vedel povedati le to, da se imenuje Elza, drugega nič. Spravili so ga v schonebe?ko sirotišnico. ki ie deklico kmalu potem Izročila železniškemu Čuvaju Pertramu na niegovo željo. Bertram ni imel svojih otrok in tako sta se z ženo z vso linbez-niio oklenila male najden>® in io skrbno vzgojila. Bila je tudi dober otrrjr ki ie svonma rednikoma s pridnostjo bogato po vračeval Hubezen PodnMa in F5«rtramovi-ma pri zna1 a re?enko 79. la^resra otroka. Da gre nedvomno ??. hč?r .Ts-ieclreleve, is ug-o+ovila ta sama. !ro ie prisi:? po svciem jnn?ii k 'R-rtramo^m in jo soo- tnsjo. trdi po m^ter^m ztoj-tv na titnl-ku. k? je irna1R !«r? vsr^a^^na hčer-ka. Voiflnr se pa dakl0. ki io ** mati po 15 letih tako pr^coriellli^o riasia. ne bo vrnila k r» ji. ka -"ti v P-k^^ko tednih se sama orrrži in rsta^^vi lastni dom. Čitište teč&Ttsfco revifo ..ŽIVLJENJE IN SVET" Bacili te&srkitlass Nm pepeln4eo odneeo Karnevalov« ostanke r bližnjo vas »Vranjicc in Jih tam pokopljejo. Navzoč je ves Split, zabava se nadaljuje pozno v noč in s tem se konča karnevalada. Sentimentahil pesnik Luka Botlč poveličuje Spliit t mnogih pesmih. Razumemo ga, kadar gledamo z Marjana nepozabno očarljivo sliko mesta, Split ni zimsko letovišče v čistem pomenu besede, ker je prereči podvržen vplivu mraza ■ sosednjih planih, proti jugu je pa odprt. Ob sončnih dnevih je lep izlet r Trogir, kl Ima veličastno stolno cerkev in druge umetniške spomenike, ki mu dajejo poseben značaj. Solin z znamenitimi ostanki kulture rimskega imperia, starodavni Klis s slikovito trdmjavo in razgledom na morje končno pa Kažtelanska riviera, ki je ena od najlepših v srednji Da'-maciji. Povsod so hoteli in restavracije s fino dalmatinsko kapljico, ki spravi človeka v dobro voljo. Zelo privlačen je šlbenik. Leži v zaprti luki in je znano letovišče in zdravilišče Kot v večnemu poletju se vedno lahko sprehajamo po njegovi krasni sončni obali. Na vožnji s paraikom proti šibeniku vidimo krasne otoiie, ki jih imenujejo »jadranski stražarji«. Pogled na te otoke je veličasten. Tudi Sibenlk ima krasne spomenike. Predvsem krasno stolnico, ki jo je sezidal domači arhitekt Jurij Orsini. Kdor ni videl notranjosti stolne cerkve v šibeniku, nima pojma o tem kaj je arhitektura. Vse. kar je umetnik mogel dati, je zapustil v notranjosti te cerkve. Tu je duša umetnika, tu je pesem z morja, tu je ljubezen do rojstnega Kraja in domovine. Iz šibenika drži pot k slapovom reke Krke. Nobena reka v naši državi nima toliko slapov kot Krka. ki izvira nod Kršev-cem, 3 km severno od Knina ter napravi do šibenika nešteto slapov. Najlepši siap Krke je »Skradinski buk«. Ta slap ima 17 stopnic, od katerih so nekatere široite tudi do 100 metrov. Slap je visok 45 m, do^ pa 450 m. Poleti, ko je manjša voda ni tako krasen kakor pozimi. Pozimi se vidijo vsi slapovi in je to atrakcija, ki se ne da lahko pozabiti. Pente reete Baesano ter Martina de Be» nedicisa. Najlepši okras frančiškanskega samostana je mojstrovina slikarja Matije Rosellija, ki prikazuje »Kristusovo zadnjo večerjo*. Cerkev sv. Duha hrani sliko španskega slikarja Ivana Boscheta in sjikc Aleksandra Varotarija. Razen cerkvenih umetnin si lahko ogledamo še dra-ge umetnine, hi sioer knežjo palačo. Ložo, arsenal, gledališče itd. Obiskovalec Hvara r.aj ne pozabi aa krasno okolico, ki ravno pozimi nudi vse mogoče udobnosti Posebno lepa je Vrbo-ska, ki v svoji cerkvi hrani Ticijaaove slike. Tudi druge vp°i so vredne, da si jih tujec o^rlefla. Tudi na našem Primorju se je začel razvijati pianinski šport. Planinska društva v Splitu, šibeniku, Kninu in drugod pozimi obiskujejo planine in Planinske koče. Seveda ni primerjati teh pianin z našimi planinami, pa tudi ne športa na njih z našim športom, ker mi imamo ('osti snega. Kijub temu se planinstvo goji. Posebno iep vtis napravi aa tujca razburkano morje, gledrno s Kozjaka ali M, ?ora. Tisti, ki pa ljnbi gledališče in se zanima za domačo glasbeno umetnost, ima priložnost v Splitu, da se udeleži vsak dan pred. stave. Split ima največje gledališ e v Ju-gos'aviji. Tudi Dubrovnik, Knin, Staj, Makarska in drusa večja mesta imajo svoja gledališča, ki posebno pozimi intenzivno delujejo. V severnem delu Jadrana, kjer so dra-gače letovišča polna tujcev, vlada pozimi mrtvilo. Tu se že čuti vpliv severnega podnebja in redki s0 tujci, ki pozimi pose-čajo severni Jadran. Tisti, ki prenese bur-jo ali mraz in ki si želi o»!edati severno Primorje pozimi, najde zabave tudi na 8u-šaku, Rabu, na Krka ali v hrvaškem Primorju. •Iz vsega opisanega vidimo. Je Jadran lep tudi pozimi. Polerti je lep zeradi kop a-nja in sončenja, pozimi pa zaradi milega podnebja. Drag nam je. ko miren prepeva pe-sem o sonr-u ali mesečini, drag nam Je, ko rohni in razbija morje. Vedno »e lep, ker je naš in hočemo, fia tudi naš ostane. Bog nam je dal Jadran, ker je vedei, da ga bomo znali ceniti in braniti. Z žrtvami so nam ga ohranili pradedje, ker so vedeli da na njem leži naša bodočnost. Zavedaj. na0 se tega in tudi mi in »čuvajmo naše morje«. Kugo Marjanovič Ugodnejše gibanje porabe premoga Poslovanje slovenskih premogovnikov v oktobra Sezonsko dviganje produkcije slovenskih premogovnikov, ki je letos nastopilo že v juliju, ko se je produkcija povečala od junijskega najnižjega stanja 75 773 ton na 80 49>> ton. se je zadnje mesece nadaljeva lo. V septembru se je naraščanje produk ciie nekoliko ustavilo, ker so rudniki pri produkciji 91.296 ton krili znaten del povečane potrebe iz zalog, ki so se v tem mesecu zmanjkale za 14.000 ton. Tudi v oktobru so v premogovnikih nakopali mani kakor pa bi bilo potrebno za kritje oddaje in so se zaloge ponovno skrčMe za 17.980 ton. vendar pa se je navzlic teinu produkcija povečala in se je povzpela preko lOO.COO ton, tako da je bila skoro enaka, kakor lani v istem mesecu. V oktobru so v premogovnikih dravske banovine nakopali 104.844 ton premoga (lani 105 681 ton); prodali pa so v tem mesecu 115 497 ton premoga (lani 110.270 ton), to ie 5277 ton več nego v lanskem oktobru Produkcija je h i! a torej le za 0.6% manjša ne&o lani. prodaja pa je bila večia za 4 7% V 10 me«ec:h t. I je znašala produkcija premoga 922.51 ton, to je 101.111 ton manj nego lani. Od tega primanjkljaja pa odpade 92.093 ton na prvo polletje, dočim odpade n.i štiri mesece drugega polletja (ju-lij—okt) le 9018 ton. V spiofnem lahko ugotovimo, da se le ustavilo nadaljnje poslabšanje stanja naših premogovnikov. Od srede leta opažamo, da se je oddaja premoga povečala nasproti ustrezajočemu mesecu pret. leta: v juliu je znašala oddaja 73.701 tono (+ 2162 ton), v avgustu 84.470 ton (4- 2334). v septembru 99.1S7 ton (— 572) in v oktobru 115 407 ton (+ 5277) Produkcija je torej le še v zvezi z odd,* njem premoga iz zalog nekoliko zaostajala, kakor sledi (v tonah): produkcija prodaja (brez lastne porabe) julij—sept 1932. 378 031 363.704 .. 1933. 369.013 372.855 pa plačujejo po 2 do 3 Din na dan. Čeprav so te mezde sramotno nizke, vendar se med delavstvom r.e opaža nezadovoljstvo, na eni strmi zaradi tega ker so delavci veseli, da majo zaposlitev, na drugi strani pa z7). odp;sali pa so od zalog 6 ton (148). Oddala premaga industriji v dravski banovini je že od nočetka leta usodnei"a nego lani, zakaj rudn k: so v 10 mesec h t. 1 oddali industriji v Sloveniji že 241.607 ton premoga, to ie za 16.403 tone več nego lani v istem razdobiu Le oddaja industriji izven dravske banovine ie bila še nekoliko uspehov. Kakor znano. Jo cilj ameriške politike razvrednotenja dolarja edino ta, da se dvigne ameriški nivo cen vsaj na višino iz 1. 1926. To pa se doslej ni zgodilo, kaj ti ameriški indeks cen na debelo, ki bazira prav na povprečju cen v 1. 1926. (enako 100), se od srede oktobra do 12. decembra skoro ni prav nič dvignil, saj je znaš.il sredi oktobra 71.5, dne 12 decembra pa 717 točke. Cene v Zedinienih državab so torej še vedno za 2sJ odst. pod povodnimi v L 1926. —9 018 +9.151 S'cer so premogovniki tudi lani v jesenskih mesecih oddajati premog iz zalog, vendar ne v takem obsegu kakor letos, kajti lani so se zaloge od najvišjega stanja ob koncu avgusta skrčile do konca oktobra le za 19.160 ton. letos pa za 32.080 ton, tako da so bile ob koncu oktobra zaloge že manjše nego lani; znašale sto 123.414 ton (lani 130.241 ton). Oddaja v oktobru V oktobru so slovenski premogovniki oddali železnicam 43.639 ton (v septembru 31.664), od tega železnicam 43 639 ton (v septembru 31 664). od tega železnicam v dravski banovini 14.030 ton (14740). industriji 50.466 ton (49600). od tega industriji je 13.431 trvn več nego lani v 10 mesecih Drugačno sliko dobimo glede oddi:e premoga železnicam. Ta je bila do ju'iia precej manjša nego lan'. Prmanjk'jni /a prvo polletje je znašal 68 145 ton. V drugem polletju pa be'ežimo že vsak mesec večio oddajo že'eznicam nego v ustrezaiočem mesecu pret. leta. V štrrmesečnem razdobiu julij—oktober so slovenski premo-govn-ki oddali železnicam 138.998 ton pre-mo-ga. to ie za 15 237 ton več nego lani v istem razdobju. Ta povečana potreba železnic je deloma v zvezi z ugodneiš;m raz voiem tovornega prometa, deloma pa 7 ponska industrijska produkcija spoznamo, če primerjamo industrijski produkcijski indeks za zadnja leta, sestavljen na podlagi povprečne industrijske produkcije v letu 1913. (enako 100). Indeks industrijske produkcije v Evropi je znašal v letu 1931 le 98 točk (po paJcu z najvišjega stanja 120 v l. 1929.), kar pomeni, da ja bila v tem letu evropska industrijska produkciji za 2 odst manjka nego leta 1913. Indeks industrijske produkcije Zed njenih držav večjo kvoto slovenskih premogovnikov pri j je znašal leta 1931 še 115 točk (potem, ko dobavah premoga železnicam.' j je oadel od najvišjega stanja 171 v letu Od ostalih konsumentov je omen:ti od- i 1929), kar pomeni, da je bila leta 1931 dajo nremoga za domače kurivo. Ta oddaja letos še precej zaostaja , zakaj v septembru so premogovniki oddali premoga za domače kurivo le 8060 ton (lani 9^53 ton), v oktobru pa 12 441 ton (lani 15.324 ton"). Vsa oddaja premoga za domače kurivo je znašala v razdobju ju!;j—oktober 27.493 ton. to je 8016 ton manj nego lani. Zaposleno delavstvo Glede zaposlenega delavstva nam kaže statistika prvikrat letos pomembnejše povečanje za 385 delavcev. Število zaoos1en;H delavcev je znašalo v septembru 5411 (za 1024 manj nego lani), v oktobru pa se fe povečalo na 5796 (703 manj nego lani) Čeprav je b>1a produkcija v oktobru skoro enaka lanski je bilo število zaposlenih delavcev še vedno za 11 odst. manjše nego lani. Tudi število izvršenh nadn;c (šihtov) je zaosf-ojalo za lanskim (letos 129.349, lani 133 551) in sicer za 3.2 odst Izplačane mezde so se sicer od "septembra na oktober dvignile od 5.411.000 Dm na 5.918.000 Din, vendar so lani v oktobru dosege precej višji znesek, nnmreč 6.728.000 Din. Pri skoro enaki produkciji so b'"le torej izplačane mezde za 810000 manjše nego v lanskem oktobru. V 10 mesecih tekočega leta je premogovno delavstvo dobilo na mezdah 55 012.000 I>'n. lani v istem racdobju pa 67.337.000 Din. Naš novi državni proračun Kakor smo že objavili, znaša novi proračun državne administracije po predlogu. ki je bil nedavno dostavljen Narodni skupščini 6914 milijonov Din. V primeri s tekočim pro^ačitiom ie novi proračun manjši za 76 milijonov, nasproti proračunu za leto 1931 /32 Ju je bil sestavljen v časni, ko gospodarske krize s? nismo prav občutili, pa znala ro. dikcija 1608 milijonov Din Posamezni oddelki noveea proračuna kaže :o v nr-merl s lel'oč'm proračunom in p proračunom za 1. 1931/32 naslednje sprememb?: Izdatki (v milj. Din) 1931 /32 33/34 34/35 vrh. drž. ur>r. 260 152 150 pok in inval. lrS3 913 1101 drž. dolgovi 1220 1182 946 pravosodje 434 358 357 prosvetn 895 786 793 zunanje zad. 156 121 121 notranje zad. 644 551 544 finance 401 3rS 297 voiska 2"9S 20-0 1943 eradbe 279 165 165 promet 178 158 202 kmet:i?h"0 63 66 61 trg., ind. 71 45 44 soe. pol. 220 152 148 fiz. vrgoia — 15 n rez. krediti 40 25 2h 8522 6990 6914 Dohodki peooer. dr-vki 21^6 1803 2?S0 posr davki 3"36 2880 2555 menoo. (presežek) 18' 1607 1550 preozek drž Tx*ii- 489 535 386 razno 1?3 160 14M 8522 6990 6914 Nasproti proračunu za tekoče leto se ie \ novem prorač.inu povišala postavka za pokojnine in invalidnine: večji je tudi proračun za prometno ministrstvo (zaradi odpla čila novozgrajenih železnic) Zmanjšal oa 5»' ie predvsem proračun za državne dolsov^ (v zvezi z moratorijem) in proračun ni vo*skn. čp pa novi proračun primeriamo e pr-v rač inom za 1 1031 X2 vidimo povišani® -?di-no r-ri pokojninah 'n invalidninah (za 6°/o) in p-i prnračiinu nr.vvip^n *ga ministrstva (z<> Največjo redukcijo vidimo pri prora čunu zn vojsko in mornarico, kjer zna5a zmanjšanje Izdatkov 653 milijonov Din. Relativno pa so v primeri z L 1931/32 na) večje red drči je pri proračunih za vrhovno drž. upravo (—42%) in za gradbe (—41°/V), za trgovino in industrijo (—38®/o in za socialno politiko (—35%). Precej reducirani so bili zadnja leta tudi proračuni finančnega ministrstva (—26'/«). za vojsko (—2o°/o) in za kmetijstvo (—'23°/«). Pri dohodkih vidimo tendenco dviganja neposrednih davkov. Za leto 1934/35 je predvideno, da bo donos neposrednih davkov za 472 milijonov Din večji nago v tekočem proračunskem letu. V primeri s proračjnom za 1. 1931-32 ie po predlogu novega proračuna donos neposrednih davkov za 8% ve?'i, donos posrednih davkov pa za 28% maniSi. Donos r*»am2iznih vnpt davkov Je v novem proračunu v primeri s tekočim proračunom predviden tako-le (v milijonih Din): po tekočem novem zemlianira zgradarina oridobnina rerahrna družbeni davek isluzibenRki davek samski davek zam. obresti splošni ne?čmi nov ^k) k zakonu o izplačevanju Vojne škode. Ta novela dol >ča med drugim, da ee mora Voina škoda amor tizirati jx> pcecbn^m načrti, ki sa bo finančni minisler naknadno ugotovil in fri bo vnj. šen v bervdilo novih obveznic, ki se bodo zamenjale za 6tare Dosle; za Voino škodo ni b;lo amortizacijskega načrta, temveč ae js vsako Ho načrt za amortizacijo za d^,:*no leto sproti objavil. Amortizacija obvei? •» 1» Vo>no škodo £>e mora izvršiti v 50 leti' >0-čenši e 1. januarjem 19?4. (torei do 1. 1974 ) V zvezi e tem zakonskim predlogom je bil sa?da} v finančnem ministrstvu izdelan že načrt za amortizacijo, ki b.nzira na ucotovljenl višini dosedanje emisiie teh obveznic v nominalni vrednosti 4^60 milHonov Din. Ta amortizacijski načrt, ki bo stopil v v»ll«vo 1. aprila 1934. obs**ra amortizacijo v preostalih 40 ledih do leta 1974 Za leto 19^4/35 r? pr°dvidana amortizacija za 30 milijonov Din. Ta amortizacijska kvota se jiotem vsako leto dviga in nnraps na pr leta 1P44'45 na 53 mi1:j. Din. 1. 1954/55 na 100 mil.. 1. 1964 '65 na 1fi5 milijon. Din in 1. 197374. to ji£ v zad-ni^m letu amortizacije, na končni znesek 1 230 mili ionov Din Po preloženi zakonci noveli ee meni n-ač-n amortizacije, tako da pe anv>r* tizaciia vrši p->tom odkupa cbvpznic na borzi. dokler tečaj ne dosež? nominalne vrednosti (doslej se je amortizacija vršila s žrebanjem in z izr>1ačevan;em izžrebanih obveznic jxi nominalni vrednosti. Vsako Vto se mora ves kredit za amortizacijo, predviden v načrtu, do konca izkoristiti. Pri t^aju Vo>ne škode j>od nominalo se mora torej amortvirati v°č kakor je predvideno v na-črtn. Taka prekomerna amortizacija mora služili le za skraišnnje amortizacijske dobe. Ker je »edanfi tečai znatno pod nomlmln in ni prifiaknrfaiti. da bi v do^ledn^m čami dosegel visoki nominalni znesek 1000 Din, je v^.rj^dno. da =e bo v načrtu predvidena amorUzacniska doba precei skrajšala Od finančnega ministrstva izdelani amortlaa-ciisfci načrt določa med dr.igirn tudi to. da se amortiracija za tekoče leto 1933'34 lzvrgi že po določbah zakonske novela potom odkima na borzi, in sicer do TKmolnefrji Irkrv riščenia v tekočem prora^^u odobrensera proračunskega kredita od 3<3 milijonov Din. Iz zgornjega pregleda Je razvidno, da Je v primeri z lanskim novembrom najbolj nazadovala zaposlenost v gradbeni stroki f gradnje nad zemljo), kjer je letos za poldrugi tisoč ali za 45% manj zaposlenih nego lani. če bi gradbena delavnost ostala vsaj na isti višini, kakor lani. bi imeli letos v novembru za okrog: 2000 delavcev več zaposlenih kakor lani. Večja zaposlenost pri zgTadni! cest in vodnih zgrradb je v zvezi s podaljšanjem del v strugi Ljubljanice. Znatni padec zaposlenosti v trgovini fza skoro 800 članov) pa je v znatni meri pripisati prestopanju trgovskih nameščencev k trarovskemu bolniškemu in podpornemu društvu. Največji prirastek beleži tekstilna Industrija, kjer se je zaposlenost v primeri z lanskim novembrom povečala za 2260 ali 19%. Razveseljivo je tudi. da se je celo v l^sni industrHi povečala zaposlenost v primeri z lanskim letom za skoro 5%. Koncentracija v Jugoslovenskem zavarovalništvu Fuzija zavarovalnih družb »Vardar«, »Hereeg-Bosna« ln »Triglav« Izvedeli smo, da so se vršili dne 16. t. m. občni zbori zavarovalnih družb »Her-ceg-Bosne«, »Triglava« in »Vardarja« ter je bila na njih soglasno sklenjena fuzija imenovanih družb, kd bodo svoje bodoče poslovanje nadaljevale pod ekupnlm Imenom »Zedinjena zavarovalna delniška družba Vardar-Herceg-Bosna-Triglav. Pozdravljamo v interesu okrepitve domačega zavarovalništva, kakor tudi racionalizacije v našem gospodarstvu ta uspešen zaključek pogajanj, ki so se delj časa vodila med temi družbami z namenom skupnega delovanja. To ves: o skupnem delovanju teh znanih domačih družb bodo zavarovanci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vprašanje racionalizacije poslovanja nima morda v nobenem gospodarskem področju tako velike važnosti kakor ravno v zavarovalnem poslovanju. Zaradi skupnega vodstva poslovanja so doseženi mnogi prihranki, ki gredo v prvi vrsti v korist zavarovancev. Ne glede na možnost cenene uprave pri r&zšhjenem poslovanju, je treba u vaze v a ti tudi to da je imela vsaka od treh sedaj zedinjenih družb zaradi zaslombe na glavno oporišče svoje organiza-r. le tudi različen uspeh v posameznih krajih Dočim ima »Vardar« glavni posel v vardarski. savski in v dravski banovini, je »llerceg-Bosna« najbolj vpeljana v dunav.rki in vrbaski banovini, ' »Triglav« pa ima svoj glavni posel v primorski, moravski in zetski banovini. Z združitvijo teh treh Iružb je doseženo, da se pošlo-/anje družb enakomerno razširi na ves teritorij naše države; zaradi razširjenega poslovanja so riziki idealno porazdeljeni ter je omogočeno družbi, da postane v večji meri neodvisna od pozavarovateljev in da vodi svojo samostojno poslovno poMtiko. Zaradi združene glavnice in rezerv je omogočena tvorba znatnih jamstvenih sredstev, ena sama uprava pa omogoča tudi najpovolj-ne.jše in najzanesljivejše obrestovanje Zavod ima Štiri moderne palače v Beogradu, Zagrebu In v Novem Sadu v vrednosti Din 15 000 000 Zavarovalni kapital v življenjskih zavarovanjih presega znesek dinar-jev 200.000.000. dočim lastna jamstvena sredstva (rezervni fond vg druge rezerve) dosegajo vsoto Din S0.XK/ O^i Letni dohodki na premijah, ki jih družba prejema v direktnem poslu, presegalo v življenj skih zavarovanjih znesek Din 10.090 000 v elementarnem pos'u oa Din 30 <*)n 000 k čpmnr je prišteti še znaten prihod na premiiab Iz delefcpv na oozn vb rova Inih pogodbah v Inozemstvu Po svojem razčlenjenem obsegu noe"ovan?a in po znatnih sredstvih se prišteva »Zedinjena zavaro- Goswsdaf?ke vesti — Cene zlata. Kakor poročajo iz Za^re-| ba, se je na tamošniem tržišču cena zlata i zadnje tedne neko1;ko okrepila Čisto zlnto i se prodaja po 54 Din za gram ali 54.000 } Din za kg. dočim ie nedavno znašala ta cena še 51 ..50 Din Trgovina z zlatniki je pri višjih cenah nekoliko popustila V zadnjem času so plačevali zlatnike na bazi 54 I>n za gram čistega zlata, upoštevajoč da ima zlatnik za 20 švicarskih aH franooskih frankov 5.8 grama zlata, 20 kronski zlatnik 6 09 grama in 5 dolarski zlatnik 7 5 grama čistega zlata Staro 14 karatno zlato plačujejo trgovci po 25 do 26 Din za gram, dočim domači zlatarji prodajajo enostavno izdelane nove predmete iz 14 karatnega zlata po 36 do 37 Din za gram. = Uspeh razdeljenih ralilnih jajc. Kakor vsako leto. je banska uprava tudi lertoAnjo pomlad po treskih načelstvih izvedla akcijo za razd?litfv valilnih jajc štajerske kokoši. Zanimanje za to akcijo ie bilo zelo veliko-Prijavilo se ie toliko naročnikov, da ni bilo mogoče niti vsem ugoditi, ker ni bilo dovolj dobrega blaga na razpolago- Razdeljenih je bilo 15.924 valilnih jaic. ki so jih dobavila naša raieka središča. Valilni usr>-?h je znašal za vso banovino povprečno 66-7 */». Če se upošteva deisdvo. da se morajo valiina tajca prevažati in prenašati ra večie daljav*1 ln da naročniki v mnogih primerih r.e ravnajo pravilno z njimi, j3 ta rezultat prav po-volien. Dvetretjinsfki valilni uspeh se smatra namreč celo za primer, da ni nikak<"«a transmorta iajc. kot povolien. Gled? na težav? transporta ie letošnji uspeh b^novinske akcije skoro odličen sai tjdi znatno prekaša uspeh lanskeca leta. Položaf na isa^ih borzah Pretekli teden ie znašal devizni promet na ljubHanski borzi 188 milijona Din nasproti 2 02. 1.95. 1 41 in 1.93 mi'ijona Din v zadnjih štirih tedn:h Devizi London tn Newvork sta bili ves teden razmeroma stabilni. Avstrijski šil;ng pa je v teku tedna nekoliko popustil. Na efektn;h tržiščih je bila tendenca v Vojni škodi tudi v preteklem tednu čvrsta in se je ob koncu tedna Vojna škoda trgovala po 295 do 2*?8. začasno se je tečaj dvignil celo na 299 Ostali državni papirji pa so v teku tedna nekoliko popustili. Dcvijc Curih. Pariz 20.27. London 15.9150. New-vork 331.25. Bruselj 7190 Milan 27.15, Madrid 42.40. Amsterdam 207 85. Berlin 123 425 !>maj 58.15. "tockholm 87 20. Oslo 84.95, Kobenbavn 75 50. Praga 15.37. Varšava 58, Bukarešta 3-05. Blagovna tržišča LES Na lesnem tržišču je vladal« v»s tekofi ted^n nespremenjeno mlačna tendenca, medtem ko j? bilo povpraševanie po raznem blagu še precej živahno, osobito po bukovim. javorju in hrastu, ker so »tare zaloge popolnoma izčrpane Zakliučkov v tjm tednu ni bilo. cene malone vs^h vrst lesa so ostale nespremenjene, dočim notiraio bikova drva (ki 18. t. m darsko možnost, ki nam jo nudi naša borna gruda. Vso pozornost je posve* čati posebno sadjarstvu, za katero so naši slovenski kraji do malega vsi prav prikladni. Da nam bo sadjarstvo res nudilo čimveč koristi, moramo biti umni sadjarji. r— Mlati a češplja sorte Coes Violette. Pri B le Wio cvetje oprašeno z lastnim pelodom. Stvori i se ni niti en plod. Pri A je bila opra-lena s sorto Jefferson z istim uspehom, do-fim je pri C dala oprali tev s pelodom Bry-aanston Gage obilen pridelek. Pred leti Je raslo po naših sadov« 9 takih brci števila različnih sort Lahko bi rekli, kolikor dreves, toliko eort Pri takšni mešanici je bil vsak razvoj sadne trgovine nemogoč. Zato «o pričeli naši strokovnjaki priporočati gojitev manjšega izbora aort prikladnih in preizkušenih za naše talne in pod« nebne prilike. Zlasti je v tem pogledu mnogo koristnega napravilo Sadjar« sko in vrtnarsko društvo, ki je izdalo krasen Humekov »Sadni izbor za Slo* venijo«. Zasadili so se novi sadov« njaki in precepili stari, če že ne z eno samo sorto, pa vsaj le s prav omeje* nirn številom" za dotični kraj najpri« kiadnejših sort. Danes moremo nuditi te sorte že v lepih količinah in zavze* ma naše sadje že lepo poziciio na ev« ropskih tržiščih. Kakor -a je ta napredek vse hvale vreden, vendar nam lahko prav glede glavnega pogoja dobičkanosnega sa* djarstva, glede rodovitnosti, to drevje prinese bridka razočaranja. Čim se bo izvedla v splošnem omejitev sadnih sort in bodo poginila stara drevesa, bomo začudeni opazovali, da bodo neki naši vzorni sadovnjaki, ki bodo prav krepko rasli in na pomlad bujno cveteli, na jesen skoraj brez sadu. Za« man si bodo sadjarji belili glave, kje tiči vzrok nerodovitnosti, ko ne bo n« slane, ne mrčesa, ne deževja in ne su« ie. Vsi pogoji za dobro letino bodo dani, drevje bo pa prazno, kakor da Je ukleto. Sadjarji drugih naprednejših defe! so že prav bridko izkusili te zle posle« dice poenotene gojitve sadnih sort. Našli so tudi po mukepolnih, dolgo« letnih in neumornih raziskavanjih vzroke, ki so dovedli do jalovosti nji« hovih vzornih sadovnjakov in »o pri« šli s tem na pravo pot, kako prepre« čiti ta tolikanj škodljivi pojav Da prav doumemo, kako nastane Jalovost sadnega drevja, moramo glob« lje poseči v način ODlodit e sadnega drevja. Če pogledamo jablanin cvet, vidimo v vsakem cvetu razen belih cvetnih listov v sredi ristič z brazdo in prašnike, polne cvetnega ~>rahu. Cvetni prah ali pelod se nam pokaže pod drobnogledom kot prosojno krog« ljičasto bitje, ki hrani v sebi moški opiodnik. Oploditev se Izvt i pri rast« linah tako, da pride dozorel! pelod na godno brazdo prevlečeno s sladko re« dilno snovjo. Pelod ob ugodnih raz« merah kaj kmidu vzkali in rase srkajoč sladki brazdin sok z nitkasto cev« ko skozi pestič v plodnico, kal r pra« vimo nabreklim peclja cvetno čašo, kjer izloči v jajčno celico -o dvoje zarodnih jeder. Iz te oploditve nastane semenska klica, t« nje seme okoli semena pa sad. Oblika sadu se ravna po materinem drevesu in ne kaže nikakšne posebno« sti sorte, ki je dala pelod za oplodi« tev. Nekateri sicer trdijo, da vendar nekoliko vpliva pelodova sorta na obliko novega sadu, toda do sedaj ni« mamo še nikakšnih trdnih dokazov za to. Šele drevo zraslo iz peške po tujem pelodu oplojenega cveta kaže v obliki in barvi listov in v rasti, kakor tudi v obliki sadu znake obeh staršev in mu pravimo križanec med to in dru^o sorto. Povsod še srečavamo, celo pri izobražencih in kaikrst tudi pri starih sadjarskih strokovnjakih mnenje, da zrase iz peške žlahtnega sadu vedno divjak ali lesnika Temu pa ni tiko. kakor smo pravkar povedali. Do zmot« nega naziranja je privedlo pač splošno opazovanje, da so potomci žlahtnih sort po večini zanikerni. Temu se ni čuditi, saj ne moremo zahtevati od žu* želk, ki izvršujejo oplodbo sadnega drevja, da bi poznale vse zamotane pogoje uspešnega križanja. Da je naša trditev prava, nam dokazuje dejstvo, da vzgajaj j . danes posebni znanstveni zavodi iz žlahtnih pešk nove žlahtne sorte, ki iih je žuželka slučajno prav križala. Seveda so taki slučajni kri« žanci prav redki: na desettisoč zani* keroih potomce/ morda eden žlahten. Z umetno oplodbo, to je s prenaša« njem peloda neke določene vrste na drugo po človeku dobimo umetne kri« žance, nri katerih lahko iz lastnosti obeh staršev sklepamo na lastnosti bodočega križanca. Mnogoštevilni po« izkusi umetne oploditve bodi si s pe* lodom iste sorte, kakor tudi s pelodi različnih sort so nam ned"omno do« kazali dvoj v.: prvič, da je nelod iste dalje naprej pa slab pelodnik zlata re« neta ni mogla oploditi sosednjih koks« oranževk, ki seveda niso mogle nasta« viti sadu. Zlate renete nasprotno so dale zaradi bližine dobrega pelodnika prav obilen pridelek v vseh vrstah. Nastane vprašanje, ali so slabi pe» lodniki obenem tudi slaborodne sorte. Ker najdemo poleg slabo rodnih sla* bih pelodnikov (gravcnštajncc) tudi prav rodne sorte slabih pelodnikov (bobovka). moramo to sicer zanikati, vendar pa nam kaže izkušnja, da da« jejo slabi pelodniki mnogo zakrniene« ga in slabo kaljivega semena. Tako se* me nam da potem tudi slabe divjake. Nedavno tega je nekdo zapisal in trdil, da more le lesnika dati dobro seme za napravo drevesnice. Kakor je to na videz sicer naravno, vendar je to naziranje zmotno, saj vemo, da so navezane lesnike sredi gozdov na sa* mooplodbo in jim poleg tega za raz* voj dobrega semena manika glavno, namreč dovolj svetlobe. Za seme zato ne bomo jemali navidez še tako lrpih pešk slabih pelodnikov, temveč !e pe* ske dobrih pelodnikov, kateri imajo krepko in trpežno rast. 4 * e * m t t -'Vi $ * * ,v I y| ■S / :7 / Vpliv sedeža cveta na pelodovo kalitev. Pelod štirih breskvinih cvetov (teton de Venus) z iste vejice. Po dveh urah kalitve v 10 % raztopini trsnega sladkorja Kazali dvoj t: prvič, aa je , . Zahteva £ P^l*! SlSe^ sorte ra oplodbo (samooolodba) po - povsem opravičena, saj se Ka e ko* veSni jalov, drugič pa da je kJi'vost rist tega poenotenja v prav lepih do* Jaiu ' - -H .. • -- I nosih po vseh sadjarskih deželah. Da pa nam bo dalo sadjarstvo popolno raznih sort na tjji brazdi kai različna. Po kaljivosti peloda na brazdi tuje sor« te delimo sadne sorte na dobre in sla« be pelodnike. Dobri pelodniki so na primer: a) ja* bolka: lesnika, jonatan, bojkovo ja« bolko, zlata -armena, Bismarck, beli astrahan, landsberška renata itd.: b) hruške: blumenbahovka, dobra luiza, dekanka itd. Slabi pelodniki pa so: a) jabolka: Damasonova reneta, Herber* tova reneta kanalska reneta, Jakob Lebl, boskop, železnica, bobovka itd. b) hruške: Dielova. maslenka in dolga vrsta moštnic. Toda tudi pelod cve« tov na isti vejici ni enako kaljiv, ka« kor nam kaže prav nazorno slika. Vpliv dobrih in slabih pelodnikov je prav nazorno pokazal — seveda ne« 1 w I SMMtt' t i* f* * Cf i i \ b \ iS Mi - Ot v -'- švedski sadjar, ki je zasadil nov sa dovnjak 1024 dreves, in sicer dobri pelodnik koksoranžno reneto. Da bi imel pa dve sorti, je posadil vsako tretjo vrsto s slabim pelodnikom zlato reneto. Na eni strani je mejil t nasad na staf sadovnjak z vso mogo čo mešanico, na drugi strani, pa so s-, razprostirali razsežni travniki. Ko j> drevje odraslo, je opazoval vsako leto sadjar, da je bil donos koksoranževke tem pičlejši, čimbolj se je drevje od daljevalo od starega sadovnjaka. Dočim so dale prve vrste po 275 kg sadja na leto, so vrgle srednje le po 50 kg, zadnje pa celo le po 5 kg. Dol* go časa si ni vedel sadjar pomagati, potem pa mu je odličen strokovnjak razložil to zadevo: Stari sadovnjak je i dal do neke razdalje dobrega peloda. JKalitev peioda v 10 % raztopin! trsnega sladkorja. Levo: dobri pelodnik bernska jpžoJca, desno; dobri pelodnik gravenštajne« j pt* ^v —- — — i * i korist, moramo po doslej povedanem i pri precepljanju starejših sadovnjakov ; in pri zasajanju novih gledati pred ; vsem na oplojevalne razmere. Ker se i ne more nobeno sadno drevo v obilni | meri samo oploditi, temveč potrebuje ■ za nastavek obilnega sadu pelod od i druge sorte, je povsem jasno, da ne ! smemo nobene sorte gojiti v čistem | nasadu. Kjer sadimo slabe pelodnike, 1 ki so po veliki večini gospodarsko najboljši (kanadke, bobovci itd.) mo* ramo vedno skrbeti, da so tudi dobri pelodniki v dosegljivi bližini. Praktična ureditev tega važnega vprašanja zavisi seveda v veliki meri od krajevnih razmer oziroma od lege. * r ti • • i* h v*v» ••1*7 • Volkovi, gamsi, divji prašiči m jeleni v Zasavja Lovske prigode Nimroda Petra s Kamna A in A* dobre in slabe pečke is 10 sadov boskopske renete. B In B* Isto od bobovk«. Oba slaba pelodnika Imata mnogo slabih pečk. C in C isto pri bernskl rožnlci, D ln D' pa pri železnikarju. Ta dobra pelodnika dasta pretežno dobro razvit« pečke hote ln t svojo veliko Škodo — neki | V splošnem priporočajo nasaditi sku« t—j-i-j uj »»..^ii «/-«r I paj dve d0 gtiri vrste ene sorte, potem pa ravno toliko vrst druge sorte. Ure« ditev posameznih pripravnih sort naj >e v prvi vrsti ravna po Času cveta. Brezmiselno bi namreč bilo postaviti :godaj cvetočo sorto za pelodnika po« mo cvetoči. Tudi je prav posebno pa« citi na to, da ne sadimo v sadovnjakih dveh slabih pelodnikov skupaj. Potre« ha je zasaditi v vseh nasadih vsaj eno, če ne dve sorti dobrega pelodnika. Če hočemo pa na vsak način se držati le ene same sorte, ki je slab pelodnik, si pomagamo tako, da posadimo vmes le posamezne dobre pelodnike takšne sor* te, ki cvete istodobno z glav. sorto. Pri tem zadostuje na vsakih šest dreves po en dober pelodnik. Vendar pa ne smemo vzeti v to svrho le ene sorte, temveč dve, ali še več, da bomo imeli od teh vmesnih dreves prida donos. Veliki večini našega sadnega drevja je potrebna oploditev od drugih dre* ves, zato moramo skrbeti tudi za Iz* daten prenos pe'oda. To nalogo pa imajo skoraj izključno čebele, ker ve« ter ne more izdatno prenašati razmer* no velikega in težkega cvetnega pra« hu, kakršnega ima naše sadno drevje, na večjo razdaljo, drugi redki divji mrčes (čmrlji, ose itd.) pa ne zmore tega ogromnega dela. Dobičkanosno sadjarstvo je zato možno le v prav tesni zvezi z umnim čebelarstvom, ki daje dvojno korist: obilno sadno leti* no v sadovnjaku ter lepe množine okusnega in zdravega medu. Zato ve* ljaj zlato pravilo: Kdor hoče biti do* ber sadjar, mora biti tudi dober če* bel ar. Janko Kač Sneg je pobelil vbo pokrajino, kakor bi jo podjetni neugnanec pregrnil • »vežo plaMo. Smreke so ae obupno klanjale k tlom pod pretežkimi bremeni, midva s tovarišem pa sva reeala ekozi to pokrajino s smučkami svež tir. Pred stoletij je pre-sanjal tod žlahtno in drugo divjačino učeni Valvasor. Pridrsala sva Ao goodne kotanj« med Vo- senšperškimi serpentinami in starodavnim sra.iom, koder je domovalo »Vražje dekle« like Vaštetove. Pošten smučar ee dosledno ra« tzo«ne ra zbor i ti m lajavim čuvajem, ki ga ima skoro vsaka samotna hiša, Obideva v velikem loku v snesju aremajočo hišo, ter usmeriva krivulje najinih smuči proti šupl. Strela! Kakor vkopana obstaneval ... Tik prtd nama »toji v polsenci pod ostreškom čudna pošast: kosmata, rjava na r.adnje noge postavljena. Po vsej priliki ne more biti drugega kakor medved. Kri mi zledeni. Z enim očesom strimim v zverino, z drugim ee o:rem na prijatelja, ki prav tako ledeno bled ne najde besede. Misli udarjajo skozi glavo. Pošast Se čaka in ne SKoči... Hip nato že preol-ire-neva in se poženeva iz nevarnega obiižja. Smuk: zdrvi va mimo hiše. Ta trenutek pa za&ujeva prijazen bas: »Kam pa tako hitro od tod?«. Po glasu spoznava lovca Petra. Pri n.ie^orem domu sva na Kamnu. V zadregi pokaževa neodločeno s pallc«-na zverino, ki je še vedno negibno stala pod šupo. >Ne boita s« Je! Ta rama vajinih dolgih des ce ho polomila«, 6e nama j« zarežaA. Začudena se okreneva, Peter pa dopolni: »Stoji tu le nam za enomin, domačim otro-čajem v veselje, mestnim strahopetcem pa v etrah.« Na prijazno vabilo »topiva v hlSo. To Je stara lovska koča lz brun. Nad vrati, po stenah, v veži in v sobi _ povsod nebroj lovskih trofej. Saj pa je Peter že celih 45 let član zelene bratovščine! Ko posede-mo, ti a m začne Peter pripovedovati ivoje lovske dogodivščine. »To je moja lovska kronika< pravi in privleče iz kota starinsko palico, katere ročaj nosi kačjo 'glavo z jabolkom v gobcu in mu jo je skoro pred pol-stoletjem podaril, kakor pravi napis na medeni ploščici »Herzog Paul zn Mecklen-burg-Schwerin.< Na palici je tudi pfioščica polna letnic. Peter a Kamna, eden najpopularnejših zasavskih lovcev, ima za seboj že sedemdeseti križ, a je še ves mla*leniSko zravnan in še ves voja-ško strumen. Kadar spregovori s teboj udari a petami še vedno mladeniško kakor fantič, ki mu je šele 18 let. Petra boš spoznali takoj ne da bi ga kdaj prej videl. Nosi vedno lovski kroj, preko zelenega telovnika s srebrnimi gumbi pa mu pada dolg eiv slap _ junaSka svetopisemska Miklavževa brada. Izpod zelenega klobuka pa zrefio drobne, zgovorne poštene oči, kakor jih dobiš le, če ee kre-češ vse živldenje sredi božje narave. — Pridi v Litijo in če boš srečal našega čeetlte-ga moža, boš vedel: to je Peter s Kamna. Po rodu je Dolenjec iz št. Janža. Prvič je dobil puško v roke kot logar na Polževi graščini pri Radečah. V Pleterjih je potem služil pri baronu Bornu le leto dni. Ko prične Peter odlkrivati svoje lovske spomine, mu teče beseda da je kad. Kot upravitelj lovišč na Kumu Je imel za pri-boljšek celo svoj revir, v njem J® bilo nad 100 »&tukov<, kakor imenuje lovski alovarčeik posamezno veliko plemenito divjačino. Takrat je hod*l k mjemu na lov«ke posete trboveljski direktor, takisto strasten lovec. Na£ Nimrod še pomni, ko mu je nekoč x lova grede dejal: >Peter, ko bi dobil Istočasno dve sporočili, da me vi vabite na lov v Jatno in da vse moje Trbovlje gor«, pa bi Sel raje na lov, kot reševat svoj dom.< Kum!Jan«fci Vrri «o bfll takrat fie lovcem paradiž. Kdatf pa kdaj se Je priklatil gori še tudi volk. Nekako pred 40 leti so napravili na takega divjaka pogon. Peter je šel taferat iskart sled za roparjem Med Lon-tovžem im Malim Kumorn je nafieft ■ btoJI-nvi poganjači v svežem snegu »ledov«. To je e poročil v graščino, žajer, upravitelj graščine, Je hitro zbral evaje prijatelje ln sosedu« kmete, ki so odšli na bojno zasledovanj«. Psov ni bilo mogoče spraviti na pogon, bali so se zverine in so visi ušfli. No pa tudi nekaj pogumnih lovcev j® Peter zasačil med lovsko družbo. Ti so e« mu skrili na drevesa in čakali _ roparja. Lovec M. is Zagorja «e mu je šeigavo odrezal: »Saj nisem neumen, da ga bom čaka! na tleh, če ga jaz od tu dosežem, on pa mene ne.< E, previdnost je mati modrosti.. .c Je menil previdni lovec iz varnega zavetja. Nekaj takega Je menil tudi voFk. Pobrisal jo je v varnejše zavetj« in J« bflo vsako zasledovanje zaiman. Na tistem lovu pa eo toell hudo nesrs-čo. Graščinski upravitelj Sader J« dobi! med potjo otiščance in ozebline. Kurje oko ee mu je zastrupilo tn čez 12 dni so bili spet vsi kumljanski lovci zbrani. Tisto pot pa so se poslavljali od odličnega pobratim a in lovca, ki je odhajal v večna lovišča. Peter pa zna tudi povedati, da je pred pičlimi desetimi leti sledil volka celo nedaleč od Litije. Sledi Je našel tam zaidaj za Zagorico, v Maljeku, kjer mu Je raztrgal tri srce. Kasneje se je zverina obrnila proti Polšniku, zaman pa je bil trud lovcev, da bi mu upihnili življenje. Zver se j® prestrašila odiličnih zasavskih lovcev |e Izginila brez sledu. Krog Petrovih prijateljev J« potegnjen skozi vse naše kraje. Po vise h predelih na£e baaortn« trna svoj® krv*k® ananc«, ■ k*t» rimi ga dr uit zelena misel. Prav rad e« spominja upokojenega nadučitelja Lilije, ki sedaj domuje pri Novem mestu na Dolenjskem. Svoj čas Je služboval na Polšniku in je Ml Peter, ki je stanoval v lov6ki koči na Veliki njivi, njegov sosed. Liiija Je bU bulj prijatelj narave, kakor lovec-mesar. Ljubil je bolj živo naravo kakor ustreljeno divjad. Ob neki priliki »ta šla v žamboh, gorsko rebro nad zasavsko sotesko, iskat igam«a. Imenitna »torija: Lilija Je čakai ca določenem mestu. Zdolgočasilo ga je postajanje, zato Je povlekel i* žepa Mobaeo in kruh, puško pa Je jKjrinil od eeb«. Prav tedaj, ko »e je lovec mastil. Je prisopihal gams, omalovažujoč« pogledal čudnega strica in je Izginil .. Presenečeni lovec pa ee je drl v go®d: »Peter, Peter, gams ml je ušel. kaj čem pa zdajl < Podobno se mu je zgodil« tnoeegajo v nleno snovanje pristranske, brez prave prepričanosti in vrednosti izmišljene težnje, ampak res tvorom pesniške in idejne izpovedi, ki imajo svojo podlago v ustvarjal?« vi najintimnejši in najgloblji uverjenr sti, da govori iz dna svojega! svobodnega bistva. Vsako negativno, v kali zgrešeno, od velikih človečanskih ciljev odmaknjeno, v ozkosrčno samoljublje pogresnjeno delo je danes zgrešeno in tudi nesprejemljivo. Zblazneli čas drvi preko nas kakor zblazneli raeestvor in skuša znova uničiti Soveko-podobo. Ali naj mar zakrivamo oči pred vsem, kar je prišlo in kar hna Se priti, ali naj ne čutimo podtalnih presnavljani sveta in življenja? Ali ni tudi ▼ tem že zapooa-d?no poslanstvo sodobne v resnici liteiramo-kulturne revije? V čem vidite posebne naloge »Ljubtjan-skega Zvona« in njegov pomen za danaS-njo slovensko književnost? »Ljubljanski Zvon« ni le najstarejša slovenska revija, ona je bila tudi že od prvih početkov dalje osrednje kulturno žarišče slovenskega snovanja, najsvobodnejše glasilo svobodoumnrh duhov. Zato »o njegovi padci ▼ teh 54. letih prav tako zgodovinsko pomembni, kakor njegovi razcviti. Kažejo nam namreč kulturno nihanje dobe, duha in tvorne sile. V vsako dobo je posegel »Zvon« s prenovljenimi močmi, ki mu jih je vlila nova generacija, usmerjajoča ga ▼ nove smeri in cilje. Krivičen je tedaj vsak očitek, da je »Zvon« danes star betežen, negibčen, doktrrnarski, brezidejen, nesodoben list. Iz svoje slavne preteklosti mora danes vendar rasti v našo neposrednost, zavedajoč se, da je njegov resnični pomen odvisen od jasne idejne usmerjenosti, od zavestnega poseganja v vsa področja našega kulturnega življenja. »Ljubljanski Zvon« hoče zbrati okoli tebe vse plodne slovenske tvorce in s njih pomočjo nuditi predvsem najbolj dozorele proizvode našega duha. Iskati mora idejnih smeri našemu, človeku v tem viharnem, obupnem času, upirati poglede v problematiko življenja, v družabno kulturne ideologije naših dni, in iz njih opredeljevati svojo usmerjenost in svoje življenje. Kot osrednji list slovenske kulture mora neprestano poudarjati svoio navezanost na vse najprvobitnejš? duhovne vezi z narodom, kajti v tem je zapopadena vsebina in moč našega kulturnega življenja. Braniti mora z neomajno vero v bodočnost vse, kar smo si pridobili in kar smo ustvarili. Posegati mora v vsa področja našega kulturnega izživljanja z ostro, a pošteno, z neizprosno, a pravično kritiko, ki naj bo pa vedno izpodbuiajoča, a ne zgolj razdirajoča. V našem življenju je toliko stvari, ki nas vsak dan bolj skrbe, da je naglavni greh. zapirati oči pred njimi. Mimo tega mora pa »Zvon« še razpisati obzorja v svet, kazati snovanja drugih kultur, literatur u miselnosti, ne sme zastajati za časom, ne sme okrnevati v nekem namišljenem samozadovoljstvu. Preko pesmi, proze in literarne kozerije mora oblikovati esej, znanstveni spis, oceno, literarno zgodovinsko razpravo... Skratka, njegov pomen za današnjo slovensko književnost mora izvirati iz celotne njegove usmerjenosti, iz njegove jasne opredeljenosti m iz vsega njegovega kulturnega stremljenja. Kakšne načrte Imate za prihodnje leto cLjubljanskega Zvona«? Načrti so vedno najbolj kočljiva stvar, ker so pač načrti... Poživil bi rad najprej leposlovni del revije: z močno poezijo in stvarno predmetno prozo.. V prihodnjem letu bosta izhajala zato kar dva romana hkrati: oba obdelujeta iz dveh različnih pogledov današnji čas in naše življenje. — Težišče lista bi pa vendarle bilo njegovo idejno usmerjevanje, preko literarno este-tičnega eseja, preko kulturno idejnega članka bo »Zvon« gojil zlasti ideološke eseje in razprave o smereh naše dobe, o gibalih sodobnih socialnih, družabnih in nacionalnih ideologij. Zavedati se namreč moramo, da živimo sredi idejnih in političnih perturbacij in da moramo zavestno oblikovati naše mišljenje o vsem. kar pretresa svet in nas. V poglavju »Sodobni problemi, ki bo nadomestil dosedanje poglavje »Obzornik«, bo živec revij«. Ta del bo posvečen vsem najbolj perečim, hipnim problemom slovenskega življenja in vsemu našemu udejstvovanju. Na anketični način sestavljena se bodo tu vrstila kratka razmišljanja o vsakem najnujnejšem problemu. Ena izmed številk prihodnjega leta bo posvečena n. pr. gledališki krizi in vsem problemom, ki nam jih nudi naše gledališče. Kateri ptsatetp ao Vam obljubili todeto-venje ln kakšni leposlovni prispevki to Vam zagotovljeni? Sotrodniški krog je izredno pester, skoraj vsi najpomembnejši pisatelji so nam obljubili svojo pomoč. Ob Otonu Župančiču, ki nas bo presenetil najbrže s kakimi novimi stvaritvami, nam je obljubil sodelovanje z novelami, razmišljanji tn eseji naš, danes brez dvoma najzrelejši pripovednik Juš Kozak. Tudi Vladimir Levstik, besedni mojster in krepko razgibani novelist, je obljubil nekaj povsem zanimivih prispevkov, med njimi esej o slovenskem jeziku. Anton Novačan bo izročil »Zvonu« drugi del svoie znamenite trilogije o celjskih grofih. V novem letniku bosta izhajala kar dva izvirna romana: Franceta Bevka »Človek brez krinke« in Mirana Jarca »Črna roža«. Izmed pTOzaistov so obljubili svoje prispevke L. Mrzel-Frigid, Slavko Grum, I. Grahor ln drugi, naša vezana beseda pa bo zastopana z imeni Tone Seliškar, Mile Klopčič, Alfonz Gspan itd. V esejističnem delu lista, ki je važen del vsake sodobne revije, bo »Ljubljanski Zvon« priobčil med drugim esej o umetnosti ln miselnosti Ivana Cankarje, študijo o svetovnem nazoru Fr. Prešerna in nekaj idejnih portretov sodobnih slovenskih pisateljev. Redno bo tudi poročal o stremljenjih srbohrvaške, češke, poljske in ruske literature. V načrtu imamo še vrsto esejev o znamenitih svetovnih pisateljih in mislecih: J. Jovcen, J. dos Passosu, A. Hux-levju, P. Valeryju, J. Romainsu, L. Šesto-vu, Miran Jarc pravkar pripravlja esej o D. H. Lavvrenceu za eno prvih številk novega letnika. O literarno-zgodovinskih problemih bodo pisali univ. prof doktor France Kidrič. M. Boršnikova, S. Trdinova, B. Mertrar in urednik. O novih knjigah bodo poročali J. Kozak, A. Debeljak, Dr. Anton Ocvirk M. Jarc, L. Mrzel, A. Gspan, J. Brnčlč in drugi, o likovni umetnosti K. Dobida o srbohrvaški in češki literaturi B. Borko. Svojevrstna zanimivost novega letnika bodo pisma Ivana Cankarja, ki mi jih je dal na razpolago g. Fran Govekar. V teh Cankarjevih pismih bomo odkrili mnogo novega, važnega in zanimivega. Končujem s sklepnimi besedami vabila na naročbo: Uredništvo je globoko prepričano, da bo lahko izvršilo široko zasnovani in izredno važni načrt zlasti s požrtvovalnim zanimanjem širokega občinstva Kljub današnjim neprijaznim razmeram trdno upa, da bodo slovenski intelektualci umeli vrednost našega dela za naš kulturni in idejni razvoj. Jubilej Prešernovega »Sonetnega venca" Doživljamo stoletnice prvih slovenskih poetičnih umetnin _ Prešernovih pesmi... Ustavimo se vsaj pri njegovi osrednji umetnini, ki Je nastala pred sto leti in je Se danes vsa sveža ta živa! Vzklil je >Sonetni venec« r najneugodnejšem času za slovensko poezijo. Leta 1830. je s prvim zvezkom »Krajnske Čbe-licBi Prešernov literarni krog uspešno utrl" nova pota. Stremljenje čbelčarjev po višji literaturi je trčilo ob ozkosrčno ta oeu-metnostno pojmovanje poezije r deta inteligence. Deloma je bil vzrok boj« proti novi Prešernovi poeziji v abecednem sporu ki Je t tistem času obvladoval vso Javnost Prav leta 1833. je dosegla črkarska pravda svoj višek, ko Je čop obsodil metelčico, Prešeren pa je posegel v ta boj s soneti ta puščicami. Ob tej priliki je čop Objavil oceno čfoeilce, ki jo je napisal češki pes-nik čelakovskv. Tu so čitali Slovenci prvo pohvalo Prešernove poezije. V teh borbenih razmerah Je četrti zvezek čbelice s težavo prestal cenzuro. Bili so v resnici viharni dnevi za tiste, ki so se trudili za rast ta ohranitev pred kratkim rznikle slovenske poezije. V takih foeh Je doživljal Prešeren tudi vrhunec osebne krize. L. 1833. je prtaes.o njegove >Gazele«, rodil pa se je v tem letu njegov »Sonetni venec«. Izšel Je na dveh listih kot priloga >Illyrisches Blatt« z dne 22. februarja 1834. »Sonetni venec« sestavka štirinajst sonetov tako, da se priče-aja vsak sonet z zadnjo vrstico pred nJim stoječega soneta; vse začetne vrstice pa sestavljajo petnajsti sonet, ki se Imenuje »magistrata«, to je mojstrs-ki sonet. Prešeren je v prvem sonetu podal ceJfi vzorno označbo oblike: » . .z petnajst sonetov ti tako ga spleta, _ de »magistraie«, pesem trikrat peta, _ vsih drugih skupej veže harmonije. _Iz njega zvira, vanjiga se spet zlije — po verstl pesem vsaciga soneta; prihodnja v prednje koncu je začeta. « Oblika je tem težavnejša, ker Ima magistrata akrostih: to jo posvetilo, ki ga sestavljajo začetne črke verzov od zgoraj navzdol: Primicovi Julji. V Poezijah I. 1847. je pesnik poruši! akrostih z zamenjavo besednega reda. Izdal pa je za svoje prijatelje sto posebnih izvodov z ohranjenim akrostihom od teh je očuvanih osem do deset izvodov. Zaradi akrostiha se je menda čop upiral objavi venca v čbelci Uganil je prav: venec je vzbudil v Ljubljani pravo senzacijo, v prizadetih družinah pa ogorčenje. Stroga, a literarno neizobražena cenzura sevž ni opazila te finese ta je delila z ostalimi ogorčenje. Pesnik se je cenzorjema oddolžil z nemškim sonetom, ki jima ga je poslal v cenzuro _ a sedaj že nista prezrla akrostiha »An Pauschek und Stelzich« ... Prešeren Je tudi s »Sonetnim vencem« uvedel v naše pesništvo pomembno novost, ki so jo sicer nekateri posnemali, a daleč zaostali. Mejo venca Je nakazal pesnik že r orodnem sonetu: ljubezen do Julije ta žalost zaradi domačije. Kakor se vije upanje, da ga bo uslišala ona, skozi vse sonete, prav tako izraža vzporedno želje in upanje, da »vremena bodo Kranjcem se zjasnile« 'n »de zibudil bi Slovenšno celo«. Ljubezenski in domovinski motiv je združil pesnik t označbi: »skeleče misli, de Slovenec mile _ ne ljubi matere, vanj upajoče, _ de tebe zame vneti ni mogoče,_ z bridkostjo so STce mu napolnile«. Ni pregledal le slovenske zgodovine, marveč se je zamislil tudi ob zanemarjenem položaju slovenske poezije, ki jo predstavljajo le »vrh snežnl-kov redke rož'ce« a še te so zanlčvane. Ob tem razmišljanju se mu izvije vzklik, r katerem je globoko dojel poslanstvo poezije: »de bi nebesa milost nam sfeazale! — z domač'mi pesmam' Orfetfa poslale — de bi nam srca vnel za čast dežele ... In »pet zedinll rod Slovenšne cele! — De b» od sladkote njega poezije _ potihnil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih anrz-le domačije.« žarišče venca Je tesno združena ljubezen do Julije ta domovine; prva Je Izražena že nekoliko resignirano, druga pa je tem bolj živa. Skozi to žarišče ocenjuje vse pojave življenja, v nJem se mu stekajo misli na usodo vsega naroda, 6krb za vstajenje ta poveličanje slovenske poezije, njegova umetniška usmerjenost ta teža njegove osebne usode. Zato nI čudno, da so bili sodobniki kakor tudi poznejši rodovi odmaknjeni razumevanju harmoničnih globi® sonetnega venca. Zlasti značaj ljubezni dc Julije je motil vse razlagalce Prešernove umetnostl. Stritar, ki je prvi umetnostno ocenil Prešerna, Je nazval to ljubezen Akcijo. Ob stoletnici pesnikovega rojstva Je skuša! Iv. Prijatelj prodTetl s določnejšim p oznanjam v to skrivnost, ko Je ime nova: Julijino ime ta ostale okoliščine »le zuna nje slučajnosti, formalni vzorci, Iluzija, temna slutnja« ta ugotovil, da Je l|Jv njej nekaj večjega, višjega, duši svetega«. Pesnikovo ljubezen naziva »stremljenje po Ideata«, v Sonetnem vencu pa Je pesnik »stegnil še enkrat roko za Idealom, Jci se mu odmika«. Tako se nam Je ustalila pesnikova podofoa ki nam kaže njegovo realno ljubezen najtesneje spojeno x njegovim umetniškim romantičnim nazorom. Prešernova umetnost se odmika slehernemu zunanjem razumskemu razumevanju ta zahteva približ-žanje od druge strani. .. Sonetnemu vencu Je Prešeren dodal Štiri sonete, ki tvorijo njegov epiloig ta dopolnilo. V prvem: »NI znal molitve žlahtnič terde glave« Je poudaril Idejo akrostiha v Vencu, ki nosi »zlate črke« njenega Imena. V drugem: »Sanjalo se mi je« primerja svoje sonete s Petrarcovimi ta ugotovi svojo zaostalost, ki jo pa Izravnajo njene čednosti. V naslednjem ^Velika Togen-burg« primerja svoje trpljenje z njegovim ta ugotavlja svoj nesrečni položaj. Zadnji »Bilo je Mojzes... je nekak motto nje. gove poezije, izpoved poklica, ki je: opevati njeno lepoto. Leto postanka »Sonetnega venca« Je pesnik ovekovečil v posebnem sonetu, v katerem pripoveduje o svojem prvem srečanju z njo na veliko soboto t trnovski cerkvi: »Je od vesel'ga časa teklo leto _ kar v Betlehemu angeljcov hosana _ je oznanila, da je noč končana _ dvakrat devetstotriintrideseto«. Tako je po Dantejevem vzoru proslavil začetek svoje ljubezni, toda mesto pravilne letnice 1831. se je odločil za 1833. _ menda zaradi tega, ker se mu je v tem letu Julija popolnoma odmaknila; morda je želel dati s tem povda-rek »svoji literarni snubitvi« (Kidrič L j. Zvon 1925, str. 34), obenem pa poudariti čas postanka »Sonetnega venca«. Prešernov »Sonetni venec« je y celoti prevel v ruščino F. J. Korš 1. 1890. v mesečniku »Ruskaja Mysl«; 1. 1900 pa Je izdal vse Prešernove pesmi ln se ob istem času s prof. Murkom (LJ. Zvon 1901) izjavil proti mnenju, da bi bila ljubezen do Julije, samo flkcija. V češčino je prevel prve sonete Iz Venca J. Penižek; v nemščino sta prevedla dva soneta ta Magistrata E. Sam-haber ta L. Dimitz, v Italijanščino pa Ivan Trtako-Zamejski štiri sonete (LJ. Zvon 1900). V srbščino Je prevel ves Venec pred leti Trifun Djuklč. »Sonetni venec« nafiega Pevca, katerega prvi natis se začenja i besedami: Pev'c nove tl cvetlice v venta porlje: petnajst sonetov taclga vezila, de vsi začetki druglga števila verstč s zadniga, vsih domačije... — bo ostal naša nedooežna, večnoedlnstvi na Visoka pesem ... Vera Dostalova vvvvvvvvvvvvvvvvvvv^ Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Stoletni Višek Prešernove lirike. C L«to 18331... Komu ne zazvene v min Prešernovi verzi: Je od vesel'ga časa teklo leto, kar v Betlehemu angelcev hozana je oznanila, da je noč končana, dvakrat devetsto tri in trideseto! Imamo obširno dr. Zigonovo razpravo •»Letnica 1833. v Prešernovem življenju«. To leto je dosegla Prešernova lirika svoj višek v »Sonetnem vencu«. In vendar nismo slavili stoletnice tega velikega dogodka. Nismo izdali »Sonetnega venca« ne v faksimilu, ne v bibliofilski i/daji. Razen skromne razglednice gdčne Ksenije Prun-kove, ki je nam kazala prizor v stari trnovski cerkvi na veliko soboto 1. 1833., nismo dobili za ta jubilej ničesar, kar bi nam pričalo o Ljubljani in njenih dogodkih v tem norem letu. In vendar pomeni to leto eno naših največjih letnic, ki je vklesana globoko v našo kulturno zgodovino, saj je v tem letu Ljubljana prvič doživela, da je bilo ime ene njenih hčera napisano z živimi črkami na venec slovenske poezije. Ali ni bil to za tedanjo filistrsko Ljubljano celo — nekak škandal? Kako je Ljubljana sprejela to predrznost nove umetnosti? Kako je vse to odmevalo v naši javnosti? To bi bili zanimivi spomini te stoletnice! iPred nekaj leti se je ves kulturni svet spominjal velikega dogodka v Avignonu, ko j« Petrarca srečal svojo Lauro. In kaj šele Avignon! Prirejene so bile v ta spomin velike proslave. Mi pa nismo bili zmožni, da bi se malo odtrgali od svoje vsakdanjosti in se prepustili poeziji preteklosti. Res, v luči sedanjosti s« zdi tako brezpomemben tak literaren dogodek minulega stoletja, posebno če trdijo literarni raziskovalci, ki tudi v poeziji ne vidijo nič nadnaravnega, da je bil ta dogodek bolj domislek pesniške fantazije kot zgodovinska resnica. In vendar bi Ljubljana 1. 1933. morala biti bliže svojemu pesniku ko Ljubljana 1833! Modri cvet romantike Leto 1833. je bilo tudi sicer čudno leto. Zdi se, da je v njem dosegal svoj višek modri cvet romantike, ki je tri leta preje pri predstavi Hugojevega »Hernani« zmagal v pariškem gledališču proti stari trez-no-resni Muzi. Kajti romantika, katere bog je bil Byron, ni marala suhe m dolgočasne treznosti in resnosti; opajala se je ob svetovih neskončnosti, iskala je kraje brez-brežnosti in se borila s srečo in zadovoljstvom vsakdanjosti in poprečnosti. Danes se čudimo tej čustvenosti in razigranosti, ki je tako pogosto prišla v nasprotje z resničnim navadnim življenjem. Ni čuda, da »o se junaki tega časa sami radi proglašali za otroke svoje dobe. Vsaka iracionalnost, iluzija, celo nemožnost se jim je zdela lepša, važnejša in vrednejša od vsega, kar nudi ta resnični pametni svet. Danes v trez-nokritičnih časih komaj moremo razumeti ono globoko ljubezen, zaradi katere so toliko trpeli, se v nji izživljali, ustvarjali in umirali. A ves ta nam neznani in nedo-sezni svet bolesti in slasti jim je bil vir sreče, najvišje poezije in vse zmagujoče umetnosti, ki je nam dala za vselej naj-opojnejša dela in še danes iz tihega zatišja radi gledamo v življenje teh nemirnih ljudi, teh hrepenečih duš ta velikih ljubiteljev življenja. Zato je letos ?ariz 6lavil stoletnico tega norega leta, saj j« francoska književnost ravno iz teh ljubečih in borečih se src prejela najlepše darove svoje dobe. Res je, da so se najlepše sanje teh velikih ljudi, ki so se tako malo ozirali na poprečni svet, v javnosti' izpreniinjale v škandale, nad katerimi so se pohujševali — niih nasprotniki in svetohlincl Posebno nižjim masam je ta stran pesniškega življenja mnogo bližja in bolj znana ko velika dela teh buntovnikov, ki jim ostanejo v bistvu nedostopna in nerazumljiva. Bohemstvo, revolucijonarstvo in freigeistovstvo ie tem bolj postajalo ideal te literarne generacije, čim bolj je Evropa trpela pod pritiskom reakcijonarstva, birokratizma in moralnega filistrstva. Bilo je to deseto leto, odkar ie bila nova literarna struia dobila svoie ime: romantika. A rojena je bila mnogo prej, morda s prvim človekom, kajti ravno v delih teh pesnikov in pisateljev se je v najvišji meri razodevala usoda človeka, ki si želi svobodnega poleta in ie vezana iw> zakone narave. A v tem je bila tudi vrednost njihovega življenja, da so se s svojo brezobzirnostjo in naravnostjo borili za svobodo človeka proti družabnim predsodkom in filistrski morali. Ljubezenski dogodki v Parizu 1. 1833. so tem bolj revolucionarno vplivali na iavno mnenie. kc* so bili njih junaki največji pesniki m pi-satelii te dobe. V tem je pomen tega norega leta in zato se ga današnje svobodno človeštvo spominja. Ti ljudje — pravi sporočilo — katerih imena so bila splošno znana in bi morali biti zgled kreposti, so v 1. 1833. prav ponoreli, kakor da je kolera, ki je prejšnje leto divjala v Parizu, zapustila v njih sledove brezupne norosti. Junaki teh dogodkov so bili: Victor Hugo, Alfred de Mus-set, Alfred de Vigny, Saint-Beuve, Lis/.t itd. Saj so to glavna imena francoske m svetovne romantike. Eden iz njih Lamar-tine se je takrat pravkar vračal iz Onen-ta in potoval skozi Srbijo, ki ji je ▼ svoji »Vovage in Orient« prerokoval današnjo sijajno bodočnost (Pretekli mesec smo mu zato postavili spomemk v Beogradu m Zemunu, kjer jc prebival.) Ljubezen Victor ja Hugoja. Victor Hugo, ki Je stopal s mogočnimi koraki na čelu mlade generacije, je doživel v tem letu ljubezen, ki je globoko segla v njegovo življenje. V začetku pred-pusta Je obiskal Julietto Drandtovo, lepo in slavno igralko, in namesto da bi jo odpeljal na karneval, kakor je nameraval, j« ostal pri njej. Bilo mu jc takrat 31 let Bil je že od 1. 1822. poročen in je imel tri otroke. Julietta je bila štiri leta mlajša in jc tudi 2e imela nezakonsko hčerko, ki ji Je bil oče kipar Pradidr. Vse to pa ju nI motilo, da ne bi bila nastala med njima ljubezen, ki jc potem trajala do smrti. Hugo je občudoval Julietto že od časa. ko je tako sijajno nastopil« v njegovi »Lukreciji Borgijl«. A šele to leto je prevladal« v njem ona liubezen, ki ne pozna ne obzi-rov, ne predpisov, ne zakonov razen tistega. ki ga ukazuje srce. Petdeset let ie spremljala nesnika posle! po vseh potih, celo v pregnanstvo. 20.000 pisem priča ic i, 1988 ^rega leta" danes o tej veliki liuDezni Juliette do Hugoja. Umria je 1. 1883. m L 1929. so ji postavili spomenik z verzi Viktorja Hugoja. kakor si je bila želela . Vsak dan. tudi če je bil pri nji, mu je pisala pisma, ki nam pričajo še danes o njem vdani ljubezni do velikega pesnika (koliko drugačna je bila usoda slovenskega poeta'). Alfred de Vignv in druge romantične ljubezni. Druga znana pariška pesniška osebnost tega norega leta, ki je vzbujala občo pozornost s svojo ljubeznijo, je bil Alfred de Vignv, ki je v tem ietu vzljubil svoj ideal Marijo D' Orvaie, ki je bila eno leto mlajša od njega. O njej je pel, »aa je vec ko lepa«. Njej je posvetil glav «o vlogo v svojem »Chetertonu«. In baš tega leta je postal«! javna tajnost dolgoletna "'tiha ljubezen pisatelja Saint-Beuva do — Hugojeve žene. B:vša najboljša prijatelja sta se za-adi tega sprla in nastal je javen škandal. A vse to so b;le žrtve tega norega leta, ko je ljubezen prestopila vse meje in bregove in se igrala s srci svojih sužnjev. Ob istem času je izvedel Pariz za nov roman med slavnim glasbenikom Lisztorn in konteso d' Agon. Dolgo je že kontesa živela v nesrečnem zakonu, šele v tem letu je zavrgla vse obzire m odpotovala z Lisztom v Genevo. Med tremi otroki, k' so izšli 'z tega zakona, je bila tudi Kosi-ma, poznejša žena Riharda \Vagnerja. Dasi so romantiki sanjali o večni sreči onih duš, ki so se končno našle, kakor jim je b;lo usojeno, vendar Lisztov zakon ni trajal do smrti. Zakonca sta se razšla in šla vsak na svojo pot, tako se je končal eden najzanimivejših ljubezenskih romanov leta 1S33. Gsorge Sandova !n Musset A Pariz je v tem letu doživel še en škandal v literarnih vrstah. Tega leta sta Ge-orge Sandova, največja pisateljica svoje dobe, in Alfred de Musset, najnežnejše pesniško dete romantike, odpotovala v Benetke, da bi v samoti uživala svojo srečo. Pesnik je hotel naprej v Rim in Neapel — ona je bila za to. da ostaneta v Benetkah. Nastal je spor, v katerem je seveda ženska zmagak. George Saridova se je v Benetkah zaljubila v dr. Parcella in postala njegova ljubimka. Cela literatura govori o ljubezni med njo in de Mussetom. Njun razhod je bil za Pariz dogodek, o katerem se je mnogo govorilo v salonih. To je bilo 1. 1833. v Parizu. Ako bi pogledali v sodobno slovanska mesta in njih literarno življenje bi videli, kako v tem letu povsod romantična ljubezen slavi svoje zmagoslavje: v slovstvu, v umetnosti, v javnosti. V primeri s tem! dogodki je Prešernov »Sonetni venec« literaren dogodek, ki bi v tedanjem velikem svetu ne vzbujal take pozornosti. Toda v Ljubljani! Tu je bilo drugače. Ljubljena je bila maihra. Zato bi bilo prav, Aa smo se spomnili letos tega jubileja in Ljubljane, ki ji je sam pesnik z 1. 1833. vtisnil svoj pečat.* ____Dr. Iv. Lah. • Drugi del tega spisa, ki obrsvnava usodo Josipine Turnograjske, čije stoletnica je potekla letos in s tem v zvezi akcijo ijrofa Janka Draškoviča med ilirskim _ žer.-stvom, priobčimo v novoletni številki kot samostojen členek. Op. ured. Mirko Jelii«ich. nemški pisat?lj brvnJkeg* porekb. 'lj brit-skega imperializma, je Jelusich pogosto aktualen ter krepko zagovarja imperialistična stremljenja današnjega neuištva. Zato m presenetljivo, da je glavni glasilo nemških narodnih socialistov »Volkischer Beobach-ler« priporočilo >rat=no čisto« delo tega slovansko - nemškega bastarda tako-le: >ce kateri knjigi, tedaj želimo teile, da bi trajno ostala v našem narjdu.« To pove dovolj o značaju te knjige, ki po nepotrebnem blešči v izložnib oknih slovenskih knjigarn. Cainille Julian. francoski zgodovinar, pre*-fesor narodne zgodovine na Collese de France, je umrl v Parizu. Posebno se je bavil z zgodovino Galije in z galskim elementom v francoskem narodu. Spisal je med drugim »Histoire de la Gaule« v sedmih zvnzkih in monumentaJno stidijo o postanku francoskega naroda »De la Gaule a la France«. J. Haišman o Vošnjakovi knjiži »U borbi *a njedinienu naro-lnu državu«. V 3.-4. zvezku četrtlelnika »Naše revoluc-e«. ki ga izdaja Zgodovinski odbor češkoslovaške legio-narske občine v Pragi, je izšla daljša ocena knjige dr. Eogumila Vošniaka >U borbi za ujedinjenu namdnu državu«. Oceno je >ri-speval odlični poznavalec vojne zgodovine, češki publicist Jan H a j š m a n. čigar zgodovina Mafije sodi med najpomembnejše 'če ške memoarske knjige o svetovni voini. Kritik priznava mnoge odlike- te knjige, vendar pa ne zamolči tudi njenih šibkih shrani, zlasti njenega preveč osebnega polemičnega rekriminacijskega tona. V glavnenn pa s5 kritik ustavlja pri tistih straneh Vošniako vega spisa, ki se tičejo Čehov, zlasti Ma?«i ryka. — V isti številki revije »Naše revol' ce« je J. Haišman spisal zelo umestne besede o vojmh spominkih in meinoarjih v Jugoslaviji- Tu z vso pravico graia nemar in površnost, ki se kažeta pri nas nasproti zgodovinskemu materialu iz svetovne vojne in poidarja zaostalost in nepopolnost naše me-moarske literature. Pise<- skuša to razložili z različnimi odnosi, ki iih imaio posamezni deli našega naroda naeproti vojni. V splošnem pa prihaja do podobnih sklepov kakor B. BovV.o v svojem članku >Spošt-_.hno preteklost!« v »Jutru« z dne 1. decembra t 1. Že v ©smlh slučallh se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi '.a Vas varovani«- pri zavaroval niči »TRIGLAV« ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči dni? kvartal. Kraljestvo mode Dandanes j« doba športa nedeljskih in Weekendskih izletov in je zato potrebno, da ima vsaka žena v ta namen pripravljena oblačila. V današnjih časih pa tudi znamo ceniti vrednost denarja in je zato pravilna razdelitev modnega programa težav-nejža kot kdaj poprej. Dostikrat mora obveljati načelo; »Iz starih reči ustvarjaj nove!« ln mnogim ženam se moramo naravnost čuditi, da znajo z malenkostnimi spremembami podeliti svojim starim oblekam poteze zadnje mode. Na nedeljskem izletu srečujemo n. pr. celo vrsto v športnem smislu dobro oblečenih žena, vendar pa ni težko opaziti, da njihova oblačila niso več tako izrazito »športna«, kakor pred leti, temveč da bi Jih prav lahko nosile tudi dopoldne v mestu. * Taka izbera je lahko razumljiva, če pomislimo, da med trotteursko in športno opremo ni velike razlike in da pomeni združitev obeh v eno velik prihranek. Zato za moderno izletniško opremo ne daje moda posebnih modnih smernic, če jo hočemo nositi več let, mora biti pred vsem nevsiljiva in s*5 ne sme ozirati na posebnosti trenutne dnevne mode. Prav tako se lzogibajmo preveč izrazitih barv, ki na prvi pogled razodevajo leto nakupa. Posebno važnost moramo polagati na trpežna tvoriva ln dobro krzno, kajti takšno oblačilo mora prenesti mnogo vremenskih neprilik. Važno Je tudi, da nam model te vrste dovoljuje popolno prostost gibanja, zato pa tudi v napol športni garderobi ne poznamo drugih kril kakor zvončasta, nagubana ali preklana in z gumbi zapeta krila. Takšno oblačilo Izdelamo po navadi lz dveh a!i več različnih komadov — okusen kontrast namreč deluje -»športno« v najboljšem pomenu besede. Potovanje pozimi Nekaj modelov, ki jih moremo uporabiti na potovanju, na izletih, pa tudi v mestu, vidimo na naši skupini: Pričnimo kar s kostumom, ki je čedalje bolj priljubljen Športni modeli so izdelani iz enobarvno vzorčastega tvoriva ter imajo zarezane žepe in praktična krila. Jopico obrobimo s krznom le na rokavih, dočim je ovratnik v obliki kravate le lahno pritrjen in ga moremo uporabiti tudi na drugih oblačilih (1. skica). Vse dame se navdušujejo za tričetrtinske, tesno se prilegajoče plašče iz velblodje dlake. Plašč ima poševne žepe in okrogel ovratnik iz dolgod^kega krzna. K takemu plašču, pristoia najlepše obleka iz karirastega blaga. Originalen in okusen učinek dosežemo, če podložimo plašč s tvorivom obleke (2. skica). Usnien plašč je idealno športno ogrinjalo, a pozimi ga moramo jako toplo podložiti. Drobno vzorčasto krilo in športno bluzo okusno izpopolnimo z malim telovnikom iz tigrove kože (3. skica). Vzor športne obleke je gladek model s spodaj nagubanim krflom, ki ga opremimo z živobarvnim pasom. Sem spada raven, topel plašč, ki ima namestu ovratnika pleten volnen šal v barvi športnega klobučka (zadnja skica). leta 1S13 odličen Ugoden nakup VSLED 25% POPUSTA Velika izbira damskih krznenih plašeev in jopic L. ROT, LJUBLJANA Mestni trg 5 )) Bidermajerski kep« Je »nova« modna pridobitev, ki pa so Jo poznale že naše prababice. Sestavljen je iz baržuna tn krzna in sicer tako. da je bar-žun viden le v obliki pentlje in ozkega sedla na ramenih, dočim tvori krzno visok ovratnik in širok rob v obliki pelerine Iz 3tarega progastega krzna naredimo prav lahko tak okusen »bidermajerski« kep K rjavemu krznu se prilega 'Jav. vinsko rdeč ali pa tudi zelen baržun. k črnemu krznu pa spada le črn ali bel baržun. L J U E LJ P Levst:Kova ulica na Vrtači po najnovejših žurnalih, ki so strankam na j razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni sa!osa ROZMAN | i Dvorni trg 3, poleg Univerze 12088 : Kozarci m, potovanja iz zložljive kovine, ki jih moremo spravljene v ploščat usnjen ovoj nositi v žepu, so zopet moderni. Lastna čaša na potovanju je pač velika udobnost in ima tudi s higienskega stališča svoje prednosti. Na sliki vidimo dva priročna in čedna kozarca te vrste z odgovarjajočimi usnjenimi ovoji ZA KRATEK ČAS Neka Parižanka je povabila nefrancoske-ga znanca s seboj v gledališče V open so peli »Thais« Gost je ves čas predstave 9trigel z ušesi da bi slišal kai glasbe, toda gostoljubne Panžanka je ves ia s čebljaia Tako da n1 odnesel iz gledališča mt- droh ca Ob koncu predstave je dama povabila gosto še k nasledni' predstavi Nefraneoz je povabilo sprejel, rekši »Prav rad sprej mem nonudbo, kajti v »Faustu« Vas še nisem slišal.« ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE, če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »Triglav« miruje. mmsm^SSS^BB^B Zdravniška posvetovalnica I. K- Lj. Opisana motnja na oe?eu je ver jetno nervoznega značaja. Priporočam ;> Vam mlačne obkladke in lahka pomirjevalna sredstva. n. pr. baldriianove kanl^ce. — K. D. Ker ste že tako razdraženo kožo še namazali z jodom, s? ie vnela, tako da selai gori in srbi. Skrbite, da bo dotični del lož-kolikor mogoče v m'ni. da ee ne bo drsnil ob oblaki in posipate ^a z riževo moko a.li pa dermatolom. — Nevenka. V kolik} je kater v srečni>m u>rsu škodljiv. zav;si poginoma od slučaja, t. j. od štadiia. odnorne siV itd. Dokler ne morete k specialistu. Vam svetujemo. da si stavite tople obkladke. Ce bi s? pa boleč'ne p>večale. posebno. če_ bi napt^vrla vročina, morate ta>oj k zdravniku. — P. A. Raldriian ie naibolje. da jemljete v obliki baldriianove tmktire. od kater? vzamete 2—3 krat na dan no 20 kapljic- Br.im dohite v lekarn' v n rastni- Oh1 gre^tvi se dobite tudi v obliki boli udobnih 6oecial;,.et. — Pri razdraženih živcih pa n? smele zanemarjati tudi drugih higienskih mer in fi-z:kalnega zdravljenja. 07;roma omistiti mo-rat? vse. kar živrem Pkoduie. posebni aTko* holne piiače. Ka'*or h Uro Vam bodo rs'.me-r* dop'i5?altt. na poMHe v Dobrno. — N J-Barvo la« dotoča barv« in količina pigmen-tr.vih zmc v tvarini skorje. V višji starosti, časih že poprej, se posto^ma prenehajo tvoriti barvil na zrnea; pojavi se osiv»loet. in sicer izorva navadno na sencih, potom po r^li trlnvi. Las izgubi barvo o 1 koremm* dalje. tako. da je v gotovem času na^ol bar vašt. naooT n? M Črni las.'*« sive hitrej? in gP 7J]P beli ali srebrni. Vt*V» sire barv* las nastane zaradi tež* nikdar ve? svoie normalne de1nvnosti. Vzrok: predčasni os'velosti eo različni, prav lahko igra veliko uIokto žalost in skrb. — Mislimo, da Vam ni tr?ba ničesar poduzeti proti osive-losti. ker je, Va^or vidite, naravni proces. Estetične^a občutka osivelost tudi pri mlajšemu možu ne moti. nasprotno, iz-az zr?lo-sti in r?sno=ti Vam bo mo?oče Ss olajšal not v živi jem ju. — 0? pa hočete, da bi dobili lesie druga.o-za. _ 31. K. Rdečica, ogenj v obrazcu, potence na čelu in s-mcih. podrhtevanje t ;lesa in cla.su ter nenavadno utripanje srca v družbi mani poznanih ali ooao<*teje z osebami drugega srn^a je. če st; drugače popolnoma zdravi, psihičnega izvora in obetom v noizrv-^lneim podcenjevanju samega sebe. Pridobiti si morate siguren nastop samo potom _ vzgoie trdn* volje. 2. Vsled po-šk>dbe kože so bili oškodovani vršički živ cev in od tu izvira mravljmcasti občutek kože in nabreklost. Dotični del ie tr>ba masirati in elektrizirati — B V. Pri vsaki spolni boleizni ali oa tjdi samo sumu, se mem br*znogoino takoj k zdra\m;ku. Če ste siro mašni. so Vam brezplačni državni ambnla-toriji na razpolagi, ki so. kakor tudi privatni zdravniki, vezani na zdravniško taino. — Tafiana. Pri preveliki rdečici kože j; treba predvsem .vtetraniti vzroke, ki so: večkratna. nenadna izpremeimba toolot*. stalno bi vanie na zraku, pomembn ;;še ozebPn0. Pie-(.p;5n;o delno rdečico ridlmo oa tudi Pr' slabokrvnih. Pr;rxiroč.amo Vam sledeč"« m^crt: SaPciline kisline 1 gr. Oold-Oeair," 50 — Pri tel osti i višini t. 65 m tel>sna teža 5R k<» ni za^oftHia Vendar si oa zaradi te^a. če cte sio?r popi>lnoma zdrava, ne delajte skrbi. ____________——————— Prehrana pozimi Prvo vprašanje je. da li zadostujejo vr. ste in množine vitaminov, ki se nahajajo v naši običajni zimski hrani vsem potrebam, druJUTRO« Bt 800 r- Neddja, 21 XII. 1988: Človek radr«. dihanje hote le kakSne pol minute ali kvečjemu 60 sekund. Le 1z-vežbanl potapljači zmorejo tri minute. VSAK DAN ENA Pod sinjim nebom Kalifornije obhajajo božič s čisto drugačnimi občutki kakor pri na« Božična smrečica samskega samotarja Iz življenja in sveta Nastanek človeka Kako se ©Mečeš pozimi? Nova raslskavanfa o obleki in zdravju Človeško telo je sestavljeno lz bilijonov stanic, a vse so se razvile iz oplojene jajčne atanice, neznatne trohice beljakovine, ki jo obdaja nežna kožica in ima v svoji notranjosti okroglo jedro, klični mehurček s klično pegico. V trenutku oploditve se ' prične jajčece razvijati, razdeli se v več stanic, ki se delijo spet s svoje strani v neskončnost. 2e zgodaj se atanice zaplodka ločijo v tri plati, zunanjo, srednjo ln notranjo. Iz zunanje plasti se razvijejo: koža s svojimi tvorbami, čutila, osrednji živčni sistem. Srednja plast se razvije v mišice, ki jih Imamo v oblasti in v določene dele spolnih žlez, notranja plast daje črevesje in prebavne žleze. Med temi plastmi nastajajo kosti, hrustanci, kite, žilje in kri. Človeško telo je prilagodeno za temperaturo kakšnih 30 step Celzij«, zato pomeni obleka v našem pasu predvsem zaščito pred hladom in mrazom Obleka zmanjša oddajo telesne top!o*e namreč za 10 do 40 odst., dočim je telo somo na sebi zmožno, da v isti obleki prenese temperaturne razlike do 12 stop. brez škode. Rubner pravi, da bi moral imeti človek ra različne temperaturne stopnje vsaj 5 oblek, in sicer eno zs temperature preko 2S stop., eno za temperature med 15 in 25 stop., eno za temperaturo 8 do 15 stop., eno za temperaturo 8 do —6 stop. in eno za —6 do —20 stop V zadnjih letih se je posebno ženska poletna moda prilagodila tem zahtevam, dočim je pred vojno ženska obleka tehtala preko 3 kg, tehta danes manj nego 1 kg. Napačno pa je. da hočejo ženske s tako lahkimi oblačili zoprvati tudi zimi. Uspeh so lokalni in splošni prehladi, katarji v mehurju, živčni revmatizem itd. Zakaj naj bi bile n. pr. baš ženske noge bolj utrjene nego moške? Splošna raba tenkih svilenih nogavic vodi pozimi samo do čestih zmrz-lin na nogah. Vrhnji čevlji »o boljša zaščita nego gamaše in nizke vrhnje nogavice. Najboljše bi bile dolge volnene no- gavice, toda te »e menda ne bodo tako kmalu spet udomačile. Posebno pri prehodu iz stanovanja n« ulioo z njegovimi naglimi temperaturnimi spremembami pa bi b:lo treba paziti bolj na zdravje nego na razne modne predpise. Tudi domače oblačilo naj bi bilo pozimi nekaj bolj debelo, in sicer iz netežkega, luknjica, vega blaga, ki vsebuje kolikor mogoče dosti zraka. Ž« spodnjo obleko velja isto. Spodnje srajce, ki jih imajo moški tako radi. imajo le majhno vrednost, boljše so bombažne srajce. Kožuhi, ki vsebujejo do 95 odst. zraka, so zelo dobri kot zaščita zoper mraz, a zadržujejo kožno dihanje in so zlasti pri delu nerodni. Rez in izdelava obleke sta lahko važnejša nego blago, kar vidimo posebno pri impregniranih oblačilih s pravilno postavljenimi ventilacijskimi odprtinami. Takšna oblačila je priporočati vsem, ki delajo ali prihajajo mnogo na veter. Oblačila. ki so se v zadnjih letih uveljavila za zimski šport, so zelo priporočljiva. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Božični dnevi v rajski Kaliforniji Stockholmske ulice so za božične praznike slavnostno ozaljšane Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NEKAJ ZA VSE V dunajski »Kllnische Wochenschrift« sporoča neki zdravnik, da mu je uspelo bolnike s pljučno jetiko ozdraviti z ope-tovanim cepljenjem s Ponndorfovim kožnim cepivom A. Procedura je zelo slična navadnemu cepljenju proti kozam. BOŽIČNA PESEM orfe bo teklo v puščav® Epohalen načrt angleških strokovnjakov L. 1927. »o odkrili geografi in geologi komisije za kartografiranje Egipta Quat-tarsko nižino v Libijski puščavi, a danes pripravljajo najboljši strokovnjaki britske države načrt, ki mu v zgodovini človeštva ni para. V Quattarski nižini, nekaj več nego 200 kilometrov od Kaira, je namreč ozemlje kakšnih 20.000 kvad. kilometrov do 134 m nižje od morske gladine. To je največja geografska depresija na zemlji — kolikor vemo do danes — trikrat večja od depresije šot Melrir v Algiru, 5-krat večja od depresije Jordanske doline v Palestini (Mrtvo morje!). Seveda imajo druge depresije še večjo globino nego njenih povprečnih 60 m, a ker je do najbližje morske obale komaj 56 km, bi to povsem zadostovalo za napravo prekopa, po katerem bi morje napolnilo ta naravni zemeljski kotel. To je namreč načrt, o katerem smo govorili zgoraj. V eni zadnjih številk londonskega *Geographical Journal« poroča John Bali obširneje o tem načrtu. Predvsem ie omeniti, da je tretjina Quattarske depresije, t. j. več nego 5S00 kvad. kilometrov, nedostopna močvara, sa-baka, mešanica peska in soli z vodo. Dolgo časa so si učenjaki razbijali glave z vprašanjem, od kod to močvirje, ko nimajo neznatni vodni »toki«, ki se iztekajo vanj, cela leta niti kapljice vode in znašajo padavine tu kvečjemu 20 mm na leto. Potem so rešili uganko: Sabako močviri ogromen podzemeljski tok, ki izvira v Ene-diju, visokogorju Francoske Ekvatorialne Afrike. Ta podtalna reka napolnjuje tudi vodnjake in izvirke velikih libijskih oaz: Karge. Dakie. Tarafre. Sive. V okolici depresije se pretaka skozi ogromna ležišča ' goli — to sol bodo začeli v kratkem industrijsko pridobivati. Toda sol ne bo edini vir velikih dohodkov in dobičkov v Quattari. Se neprimerno važnejša je zamisel, da bi višinsko razliko med njenim dnom in morsko gladino izkoristili za proizvajanje električnega toka! Tehnično je stvar povsem Izvedljiva. Prekopu oziroma trem prekopom, ki bi po Ballovem načrtu točili morsko vodo v depresijo, se postavljajo po robu sicer nekateri znatni gorski hrbti, toda njih t^a-rina je apnenec in peščenec najbolj zrahljane vrste, tako da bi jih bilo mogoče prevrtati. 13.500 kvad. kilometrov Quattarsk« nižine leži nižje nego 50 m pod morsko gladino. Jezero s to površino bi bilo 25krat večje od Bodenskega jezera. V 150 do 160 letih bi se napolnilo, če bi mu dovajali 656 kub. metrov vode na sekundo, kolikor bi je bilo treba, da bi se prekosila izguba vlage zaradi izhlapevanja, ki je pod vročim pušča vrtim soncem ogromno. 656 kub. metrov vode na sekundo pa bi pri padcu 50 m preko turbin dajalo toliko električnega toka, .da bi. ga bilo dovolj za Kairo in vse Nilsko ustje. 150 do 160 let pa bi bil efekt še veliko večji. A to bi ne bile edine koristi tega ogromnega projekta. Treba pomisliti, da bi množina izhlapevajoče vode narasla in a tem bi narasle padavine. Dvignila bi se končno tudi gladina talnega vodovja, oaze bi dobile več moče, skopali bi lahko nove vodnjake tam, kjer to dane3 nI mogoče, nastale bi nove oaze. Morje bi se pretakalo v puščavo in med novimi palmami bi žarele električne luči. Umetnost počivanja Trikrat po deset minut na dan, to je vse kar potrebujete, da se tudi med dnevnim delom popolnoma odpočijete. Odločilno je popolna sprostitev, sprostitev duha in telesa. Trikrat po deset minut na dan se ne dajte po ničemer motiti. Sedite v stolico tako, da se vam nagne telo za 45 stopinj nazaj. Zaprite oči. Položite roke na naslonila stolice. Ubranite se vsake misli — in takoj boste začutili absolutno sprostitev v telesnem in duševnem oziru. Toda ne smete se siliti, da bi nič ne mislili. Vsaka prisiljenost sprostitev seveda onemogoči. Ce stopi kakšna misel ali predstava v vašo zavest, ne poskušajte, da bi se je krčevito osvobodili. Naj se misel stvori, naj se mirno razvije — šele potem bo Izginila sama od sebe. Prve krati se vam ne bo brez nadaljnjega posrečilo, da bi se popolnoma sprostili. Toda po nekoliko poskusih se bosta telo in duh privadila. Tn srečni boste v občutju, kakšen osvežujoč vpliv utegne imeti deset minut, če jih pravilno izkoristite. Izboren smuk zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri DragO Schwab, Aleksandrova e. Božič v skandinavskih deželah Meseca septembra t. I. so poročati vsi časntki, da je izbruhnila v Mandžuriji velika epidemija kuge, ki je uničila v kratkem mnogo tisoč človeških življenj. Tako je opozorila strašna sovražnica človeštva, da je še vedno nepremagana, Obenem se je spomnil ves kulturni svet na neštete milijone žrtev, ki jih je zahtevala ta strašna bolezen v teku dolgih stoletij do najnovejših časov. Tudi našo domovino je velika in zavratna sovražnica neštetokrat obiskala, pahnila v rani grob mnogo stotisoč naših prednikov, povzročila povsod nepopisno gorje tn strahovito paniko ter zapustila tisoče in tisoče spomenikov, ki govore še danes o bridkostih nekdanjih časov, O kugi so poročali že mnogi naši pisatelji, toda njihova dela so često pomanjkljiva in težko dostopna, Teko nima povprečni Slovenec pravega pojma, kaj pomeni kuga v naši preteklosti. Zdaj pa smo dobili v našem jeziku prvo delo, ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsleski vede. Bete, ki je plod dolgotrajnih in napornih študij, je napisal sodni svetnik dr. Vlad, Travner ter prične izhajati cb novem letu v ilustriram tedenski reviji „ŽIVLJENJE IN SVET". Kdor Se ni naročen na »ŽIVLJENJE IN SVET«, naj to stori čimprej, da ne bo žal, ko bo prepozno. »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva nlica &. Mesečna naročnina 8 Din, trimesočna 20 Din, polletna (cela knjiga nad 706 strani besedila in številnih slik) 43 Din. Rastline — rešiteljice naših pstaunsev Več nego tri četrtine energije, ki jo človek danes izkorišča, izvirajo lz nafte in premoga. Ta dva vira energije gresta že odločno proti koncu. Nafte imamo morca še za eno pokolenje, premog bo trajal sicer dalj časa, a ga bo čedalje težje pridobivati. Pri tem potreba človeštva po energiji stalno narašča in ni čudno, da stiče za novimi viri, ki naj bi nadomestili ta dva. Ne da bi ee ozirali na pridobivanj« energije lz atomov ln drugih podobnih, danes še fantastičnih virov, lahko rečemo, da nam je na razpolago le vodna, zračna (vetrovna) in sončna (temperaturna in svetlobna) sila. A vse te skupaj ne bi mogle rabiti po današnjem stanju tehnike niti za proizvajanje polovice vse energije, ki Jo potrebuje človek. Vprašanje je, kako bo v tem oziru v bodočnosti. Vsekako ni odveč, da Iščejo znanost ln neposredni in-tereslranci fte drugih virov energije, ki bi bili enostavno uporabni, poceni in tako znatni, da bi lahko vsaj v pretežnem delu nadomestili premog in olje. Med temi viri utegne Imeti Be veliko vlogo — alkohol, oziroma rastline. Danes nas zalagajo s silami rastline, ki so že davno izumrle, jutri stopijo na njihovo mesto mogoče žive rastline oziroma alkohol, ki se da pridobivati lz njih. Lajik bo sicer malo začudeno gledal, da bi mogel alkohol, ki ga spominja samo na alkoholne pijače in njihovo visoko ceno, gnati tudi stroje in avtomobile. V resnici pa čisti alkohol ni samo lzborno kurivo, temveč se da pridelovati tudi izredno poceni. Pridobivati se da iz poljubnih sladkornih aii škrobnih tvarin, danes pa ga pridobivajo večinoma iz odpadkov papirnih tovarn, krompirja in neke zelo poceni vrste me-lase. Po nekem novem načinu ee da lz teh tvarin pridobivati skoraj čist alkohol (99.9 odst.), dočim so ga še pred komaj desetimi leti v večjih količinah pridobivali s 4 odst. vode. Takšen alkohol je n. pr. skoraj neuporaben za moderne mešanice alkohola z bencolom in bencinom, ki jih rabijo za pogon motornih vozil. Te mešanice z visokim ali vsaj ne nizkim odstotkom alkohola so se v zadnjih letih razširile po vsem svetu ln že to nam dokazuje pomen alkohola, da nam pomaga štediti z zalogami bencina in sorodnih produktov, ki gredo, kakor ct« rekli, h koncu. Zelo verjetno je, da bodo v bližnji bodočnosti mnoga ljudstva prištedila s pridelavo alkohola iz domačih žetev in gozdov ogromne vsote, ki jih dajejo danes za tmportirano kurivo. Trajno zalogo surovin za pridobivanje alkohola za ves svet pa pomeni tropsko rastlinstvo, čez sto, dve sto let bodo prebog&ta vegetacijska ozemlja okrog ekvatorja imela po vsej priliki podobno vlogo kakor današnja premogovna ozemlja, Trop3ki pas bo težišče proizvajanja energije m svetovna gospodarska geografija bo imela precej drugačen obraz ne?o dane*. Važno je seveda to, da človeštvu ln njegovemu napredku ne bo zmanjkalo energije in njenih virov. zvezoe Izviral turški film, zlasti tisti ■ pravim domačim obeležjem, je ie zeio mlad. Treba je bilo premagati mnogo predsodkov, preden je stekel prvi fiim na platnu in začetkoma so imeli le moške igraJca. Počasi pa so uveljavile tudi ženske svoja pravice in tako eo Turki prišli do tega, da Imajo za danes vsaj dve zvezdi prvega reda. Ena teh zvezd na turškem, filmskem nebu je Feriha Tefik Hanuma, umetnica v pravem pomenu besedo. In lepa obenem. Velja za najlepšo Turkinjo, saj so jo izbrali nekoč za >miss Turčijo« in pozne j« so jo tudi v Hollywoodu kronali za kraljico lepote. V svoji vnanjosti nima prav za prav nič orientalskega; s svojo nežno postavo, zlatimi lasmi in velikimi očmi spominja povsem na zapadno žensko. Gias jI je zvonek, gracija povsem evropska in tudi njena umetnost (začela je v opereti) je povsem zapadnjaška. Posebno dobra ie v igrah, v katerih nastopa poleg svojega slavnega rojaka, zvezdnika Ferida Tajfur-ja. Druga turžtea zvezda tte Imenuje Me!«* Hanuma in Je pravo nasprotje prejšnja. Je nekoliko starejša in večja, nekam temne polti, črnih las in črnih, orientalsko oblikovanih oči. Njena umetnost pa Ima kakor Ferihina mednarodno potezo. Lepa božična divfdenda Vsake leto o božiču razdeli »Društvo broadwayske kongregacije« svojim članom Oo-iično dividendo, ki je tako znatna, da jo morajo straži ti z orožjem pred roparji okrog Fotoamater božičnih praznikov Med Miklavžem in Kraljevim je samo mestec dni. toda ta čas ie za vsakega človeka, ki si ie ohranil iz otroških let trohico čustvenega gledanja na stvari in nekaj piet0* te. poln pravljičnega čara. burnih skrivnosti in mietike. kar ee izraža tudi v neizumrli Jradiciii ljudskih običajev in v veliki urnet nosti. narodni, cerkveni ali posvetni, vseh krSčan=ada med prosto oblikujoče umetnosti: to namreč, da more podajati — v rokah občutljivega stvarjalca, to je seveda pogoj — življenje takšno, kakršno je v resnici, posamezne momente iz življenja boli verno in bolj dokumentarično. nego zmore to vsaka druga oblikovna umetnost. Fotografija ni v prvi vrsti posnemovalka slikarskih metod, dasi more ta nedvomno v marslkakšnem oziru tekmovati ž njimi, temveč je reportaža svojega časa in okolice, fotograf je re-porter. ki mu je dana možnost, da zagrabi živ in značilen moment iz življenja z večjo sigurnostjo in vernostjo. n°go zmore to vsak drug oblikujoči umetnik. Pogojna mehanika njenih procesov — zlasti snemalnega — je tu njena prednost, naj si jo ideologi tradicionalnih umetnosti kot pripomoček k ustvarjanju gledajo še tako zviška in prezirljivo. (Kakor da je umetniško ustvarjanje odvisno od nekai mehanične ali vsakomur priučljive ročne spretnosti in ne od moža, ki ustvarja, od njegovih oči, od njegove »umetniška nadarjenosti«! In kakor da so umetniška vrednost ne sodi končno po obliki, vsebini, življenjskosti in prepričljivosti nekega dela, ki jie na fotografski podlagi v tem oziru lahko prav tako uspešno, kakor na drugih podlagah !) Vzemimo n. pr. božično fotografijo, ki ne prikazuje samo gole idilike tega časa. temveč ima tudi svojo, v naši dobi tako priljubljeno socialno ali katerokoli drugo aktualno noto. Nepregledno število možnosti se odpira tj našemu fotografu, ki so do danes sploh še neobdelane. Da navedem dva, tri motive. ki bi lahko učinkovali: Božični v^Čer revne rudarske družine; Silvestrovo v ogre valnici za brezposelne in brezdomce (montaža z motivom silvestrovanja v nasprotni družbeni kategoriji). Sve^a noč med zasužnjenimi rojaki itd. Kakor povsod, je tudi tu od moža odvisno, da izrazi perečo tendenco tako, da ne bo spominjala na kričavosl in plehkost političnih plakatov. In v njegovih rokah je. da poudari — kar velja sploh za vsako dobro fotografijo ali dru^o umetnino — glavni mobiv in rostavi nebistveno, nepotrebno v ozadje. Ljjdie ne vedo, da lim daie fotografij^ (z razdelitvijo luči in pene, izrezom, uporab 6vobodne>ših poz;tivnih procesov, retušo itd.) prav toliko možnosti poudariti glavno in zatrepi nebistveno, kolikor >e ima slikar. ★ Tehnična stran fotografiranja v dobi od Miklavža do Kraljevega ee pač ne razlikuje od zahtev, ki veljajo za zimsko fotografijo in fotografijo pri umetni luči. Zaradi običajno nedostatnib ali drugače težavnih svetlobnih prilik ne opraviio s kričavo reklamo v mase vržene naivne kamere za pet soldov in za najboli zelene začetnike seveda nič ali malo manj ne?o nič. Po drugi etrani 1-0 nas napravile modeme naijačie optike (4.5 in močnejše) v zvezi z najbolj občutliivim nanhromatskim materialom (26. 30 stopinj Scheineria) malo da ne neodvisne od svetlobnih prilik. Resen amater, zlasti tisti, ki boče izkoristiti reportažne možnosti fotografije. bi danes sploh ne smel uporabljati drugačnih optik in negativnih materialov. Kdor se zanima za teoretnične plati fotografije, bo tudi vedel, kako mu je za posebne svet- rlala avlSati (za 8 do 12 stop. 9ch.; ljubljanski fotoklub bo v letošnji zimski sezoni no-svetil nekoliko večerov tudi temu vprašanju hipereensibilizacije). V ostajem e* dado * težkih prilikah s pridom uporabiti tudi moderna fotografska 6vetila, žarometnice, bli-ščice. po načinu žarnic izdelane svetilke z bliskovnimi snovmi, ki se natakn »jo na žepne električne svetilke, razvijajo silno svetlobo in dajejo kratke ekepozicije. Pri modernem, barvno visoko občutljivem in izenačensm materialu imamo tudi to prednost, da nam ni treba uporabljati filtrov, ki ekspozirijo samo podaljšujejo. Za posnetke pri umetni (nočni) luči je raba rumenice sploh nesmisel. marsikdo pa ne ve tudi tega. da jih ne prenese niti snežna dne\ma poVrajina. zlasti ne v močnem eolneu in v gorah. Rumenica, razen ev. rahle, povzroča namreč nadkor^k-turo modrih žarkov, ki iih vsebujejo posebno sence, in te partije dobimo potem na po-zitivu pretemne. neprozorne. kakršne n. pr. sence v sn^u nikoli niso. Niso redki tudi Drimeri, da dajeio najlepše rezultate barvno neobčutljive plošče, ker ustreza prevladujoča bela. siva in črna barva v snežni pokrajini in v zimskem mcstu belo-sivo-črni tonski skali, ki jih zmoreio takšne plošče in fotografski papirji. Breobstreten material je pri oosnetkih z močnimi svetlobnimi kontrasti, zlasti pa za posneti^ z mnogo čirie beline (sneg!) samo ob sebi umeven pogoj. Za takšne posnetke, kakor sni ob zi vse, pri-x>-ročam že nekoliko let pirokatehinov iz*na-čevalni razvijalec z jedkim natrom. Ta razvijalec ne izenačuje samo. temveč more po potrebi tudi povečrt-" kontraste, ie poceni in onemogoča pri strokovni uporabi obstrete in oeer.e popolnoma. ^ ^ lobne prilike občutljivost ne^ativn^a matn vvvvvvvvyvvvv>^wv^ race igrače, igrače Dnevi okrog sv. Miklavža in božiča so dnevi velike trgovske sezije. Izložbe trgovin po mestu so bogato založene in okrašene. pred šipami se gnete tistih ljudi, Ki so med tako zvanim kupujočim občinstvom najbolj pasivna, najbolj žalostna postavka: otroci ln bedni ljudje, ki imajo samo velika srca in velike oči, denarja pa nič: Prodajalci za pulti imajo od jutra do noči polne roke dela, po trotoarjih hitijo dame in gospodje s polnimi naročji imenitnih, skrivnostnih zavitkov, ves svet si daje in jemJje darila med seboj. To je čas, ko cvete kupčija in dobrodelnost — še v teh časih do neba vpijoče krize za praznike niti kupčija niti dobrodelnost nista nehali cveteti. Da, v teh decembrskih dnevih gre blago v denar _ manufaktura in galanterija, špecerija in sam bog ve, kako se vsem tem strokam še reče. Neka vrsta blaga pa ima ta čas še svojo prav posebno sezijo: otroške igrače. Igrač se vse leto toliko ne proda kakor v teh tednih pred Miklavžem in božičem, in če bi šel kdo štet vsote, si jih matere in očetje revni ln bogati čemerne volje in veselega srca izdajo v tean času za te reči, bi naštel lepe milijone. Ne, tudi igrače niso samo plehka komedija, samo prazna kaprica razvajenih, pre-mehkužno vzgajanih otrok. Na listi reči, ki se prodajajo na trgu, je ropotuljca prav tako važen in resen predmet, kakor je n. pr. sol ali pa tobak. Kakor otroci ne morejo živeti brez svojih sanj, ki jim nadomeščajo siva spoznanja odraslega človeka, tako ne morejo živeti brez drobnih rekvizitov, ki ž njimi opremljajo in oblikujejo f/WMA*rt svoj mali svet. Kako neznansko intlmneje blizu soo troci naravi in stvarem kakor pa veliki ljudje! Kako intenzivno doživlja dete zemljo, ki kobaca in rije po nji, vežni prag, ki se z nevarnostjo podaja čezenj. Radivoj Peterlin-Petruška Sveti večer Franceta Blagote Tisti čas je bila nenavadno huda zima. Po zasneženih parkih je pokaio drevje m morje je zamrznilo v za.ivu dva kilometra daleč od brega. Ladje so prihajate v pristan ie v spremstvu le-doiomiicev, pod navalom katerih se je led udajai in drobil, toda čez dobro uro se je okoli tadje napravila še trd-neiša skorja. Snega je navalilo nad meter debeio in od zunaj s stepe so prihajali v*aki z velikanskimi zamudami. Na križpotih ulic so morali hišniki sosednih hiš kuriti vso noč ogenj, pri katerem so se lahko ogreli vozniki, koči-jaži. nočni čuvaji in stražniki dotične-ga okoliša. Človek bi mislil, da se nahaja kje blizu severnega tečaja, ne pa na jugu Rusije, na bregu Ornega morja, v mili, prekrasni Odesi. France Biagota ie potegnil čepico na čelo m čez ušesa, zaviha ovratnik in se za vi! tesne ie v svoj ponošeni suknjič Zdaj ie blo bolje, 'e pod noge mu ie zaradi prekratkih h ač Dihala mrzla sapa ki io ie oa hotel napraviti neškodljivo z urno hojo Namenjen ie v mes'o da eč onstran riraspoiske mitnice. na pokopališče Pod pazduho nese lesen križ, da ga zasadi tamkaj na sve- žo gomilo. Pod njo spi večni sen drobno, prej tako veselo in neugnano. zdaj tako nebogljeno bitje. Danes je sveti večer, ne tu v Rusiji, tu bo šele čez trinajst dni, temveč tam daleč, odkoder je prišei pred leti reven m nepoznan, kakor je še danes ta dan. In na sveti večer je lepo spominjati se onih, ki so mu bili kdaj dobri v tem težavnem življenju. Gre umih korakov čez trg, mimo stolne cerkve in zavije v široko, neskončno dolgo, ravno ulico. Kljub mrazu se mimohiteči zanimajo za čudnega potnika s križem pod pazduho, se ustavljajo na cesti in se radovedno ozi-rajo za njim. On pa gre zamaknjen sam vase in s predse uprtimi očmi. »Vrag te vzemi; glej. kam stopiš!« zakriči nad njim voznik, ki je pridrvel iz prečne ulice in bi ga kmalu povozil. France Biagota se osupel ozre in stopa svojo pot dalje. O mraku pride na pokopališče, najde s težavo grob ki ga ie že pri pogrebu zaznamova' s oaličico. razgrebe globoki sneg in za-sad* križ v napol zamrznieno zem'jo Potem pogleda oo pokopa'išču in ko vidi da je sam. se odkrije, naredi v zraku križ nad grobom ia reče tiho in materin predpasnik ,ki na tihem briše svoj nosek vanj. Kakšna veli'ka stvar je zanj, srečati konja na cesti, kakšno doživetje, če se s svojimi prstki lahko dotakne njegovih vlažnih nozdrvi. Svet Je v resnici lep, a za nikogar ni lepši kakor za otroka. _ Toda svet je velik in otrok je majhen — resnične zemeljske oble ne more še jemati v roke. In zato so igrače na svetu, da bi ma'! človek najprej v miniaturi spoznal vse srtvarl. Ce se zdajle spominjam nazaj, kaj ata ml pred davnimi leti nosila sveti Miklavž in Jezušček _ ah, kako je pralen tn brez odmeva ta spomin. Res je, k a/1 ar sem se zjutraj zdTamil po takšnih skrivnostnih nočeh, je h!,o zmerom dovoOJ senzacije okrog mene: konjiček s vozičkom, avtomobil, lokomotiva in viak, trobenta in vojaške reči itd. Dva, tri dni sem lahko a svojim Miklavžem šarLl okrog, potem pa nas je vse skupaj minilo: na puški se je »tri pe-telinček, konjiček si je polomil nogo, vse ej polagoma šlo k vragu. Goreči prijatelji prvega dne so mrtvi ležali po kotih. In potem sem se zmerom s tiho pobožnostjo vrnil k svojim vsakdanjim, lepim veselim stvarem in sem a svojimi pajdaši z vso dušo zaživel v preprostih naravnih Igrah in podvigih, ki smo jih vse leto počeli t petek in svetek. življenje, ki ga živi otrok, pa igrače, ki Jih nosita okrog Jezušček ln sveti Miklavž — ah, kako daleč narazen sta si ta dva svetova. Otroci, suvereni kralji in verni sluge v najsvobodnejšem kraljestvu fantazije _ pa ti enolični, nedomi- selni, gladki, hladni komadi galanterijskega blaga, po tesnosrčni shemi Izdelani v nemških tvornicah! Za maiokatero modno pretiranost razmečejo ljudje toliko denarja v prazno kakor za te Miklavževe in božične Igrače, ki jih po stari tradiciji vsako zimo na vagone uvozimo iz Nemčije. V zadnjih desetletjih 6e Je razumevanje otroka in njegove duše, razumevanje vzgoje in njenih nalog v znanosti do temelja izpremenilo. Otrok ne velja več za nepopisan papir, ki naj pasivno in mirne duše sprejema, da učitelji in očetje rišejo in pišejo namj svoja znamenja, temveč je že zdavnaj postal prvi in odločujoči, vodilni činitelj svoje vzgoje. Delo, samostojnost, svoboda, ki se r nji lahko razvijajo vse Produktivne in duhovne sile mladega čio- vafca — to ao načela, ki fta gladi aodotaa TKgoja, tn vzporedno a temi stremljenji M morale Iti tudi reforme Da vseh drugih področjih življenja, ki ee tiče otroka. Otroške igrače so še zmerom o6ta!e tam, kjer so bile od pamtiveka, in če se v času.pre-kooceanskih poletov pojavijo v predbožič-nih izložbah med igračami tudi kakšen miniaturni aeroplanček, je to samo Izraz plahe. pasivne slutnje o tem, kam bi se mora! gibati razvoj. Več svobode v igrače, več prilike za konstrukcijo in fantazijo! Več prilike za vzgojo k delu ln za deiovni stik z naravo! Kup peska na dvorišču, travnik za vasjo, pctfok, ki teče za poljem — koliko fantastičnih avantur se da tu doživeti že s kosom pripravno obdelanega lesa. In tu se odkriva poleg vzgojne še gospodarska stran vprašanja Ne kupujmo luksuznih, pustih igrač za naše otroke po inozemskih tovarnah. Ustvarimo si lastno produkcijo doma! Igrače so otrokov svet, ves svet Je otroku igrača. Toda že v otroku samem Je tista resna plodna volja, ki je t slednjem odraslem človeku: volja, graditi in razdirati Naše šole so se do neke mere že preosnovale na to spoznanje Po ljudskih, po meščanskih šolah so delavnice, ki se v a jih fantje in dekleta urijo v produktivnem deiu. Razstave, ki so običajne ob koncu Soškega leta, prikazujejo vsakokrat cele revije lepih, umetniško dovršenih ročnih Izdelkov. Te razstave So dokaz, da bi se za domačo proizvodnjo našlo zmerom dovolj spretnih rok in dovol^kah ustvarili nam lasten Henko Henkel-jeva soda za p«r;a In ČTV čeri je je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso ostalo predpranje. Pazite vedno na naziv In omot z znakom lev«. noseben svet, ki bi se v njem lahko na M-••oko košatila fantazija naše mladine ln bi naši otroci našJj novega prijatelja v 6vojl vzgnji: prijatelja, ki bi jih vodil k delu, lepoti ln radosti do življenja. p^j vyvYyyyywyvY«Sveta noč nocoj... tn sama... «ma!, Strese se po vsem životu, ki ga liže mrščav. >Tako aama...!< ie bolj ae pomakne k čoku tn slava ae okrene proti hiši... Koga... kaj išče? »Prišlo Je ln udarilo na to hišo ko a kladivom ... In se je zrušilo... kar ava si-dala T trpljenju, je v trpljenju razpadlo. Za koga »va znašala r največji odpovedi...? Zame... da moram gledati jasno nocojšnjo noč temno in beli dan meglen? Jasno to svetlo je nocoj in povsod je toplo... A v moji duši je mraz. Meni je mraz i,n vsem nam, ker je padlo na vse. Oh, da bi ne bilo te jasne noči in teh zvezd nocoj .. .!< In spet Je nestrpno brskalo po žerjavici ln pepelu. >Me bodo... boš videla, Nana! Mene lu vseh bodo. Iz njih črnih, lokavih oči berem to, ker je tam to določno napisano. Kako strašno je zapisano v teh črnih očeh! Jaz to čutim, ker samo oni imajo tako črn pogled. Sam led je v njih in samo sovraštvo, ki te zasleduje do groba ln preko nJega... Tudi tebe, mojo ženo sovražijo in mojo hišo ln zemljo in živino... Vsaka naša stopinja jim je na poti in r vsakem kamnu, ki je bil kiaj v naših rokah, vidijo sovražnika... Pol so me že štrli, pol duše raztrgali... še pol manjka, Nana.. .< Tako je tiho šepetala Ustnice so premlevale dalje: »Natančno tako-Ie si mi rekel lani ob tej uri ob taki žerjavici: >Zdaj ko čutim samo še pol duše, tt povem, Nana, še to-!e: V vsak kamen sem vdahnil »voje sovraštvo. .. tisto, ki ni naše in ga nismo prej nikoli poznali. Vsak mah v zemljo, ki pozna le nas in je le iz nas, sem uklel. Ukle-ta zemlja pa ne rodi in ne bovse dotlej, da bo sproščena... Amen« — Tudi mene je uklel, da sovražim, sovražim. Moram sovražiti, dasi se temu protivita srce in duša... če pa je bila nieaova izpoved teko strašna! Umreti v trpljenju... to je zapisano v naši sveti zemlji. A umreti r bolesti in najlepših sanjah, to je groza, je greh. Ta greh je njih, vedi to za vselej!« Od takrat ni govoril nikdar reč, ker je povedal vse in ni mogel storiti ničesar več. AH naj je aovraštro v ment tudi nocoj.« na ta sveti večer, ko je v vseh srcih to» plota...! Krist...!« je zavpila ln se sklonila VTudl nocoj!« jI je reklo tn pred njo J« sta! sin. Nikdar ni bil tako orjaški, nikdar njegov glas tako mogočen. >Kje si, sto moj, ta večer? Tako ledeno Je t tvoji duši, jaz vem. O vseh ln vsem sanjaš in tvoj pogled je mrk. Kod blodii ln nosiš kletev s stisnjenimi pestmi?« V domačem zvoniku je pozvonilo. >Nič več ne zvoni kot nekdaj.« je šepetala, >ko ste na ta večer sedeli ob čoku in je buča terana krožila z roke v roko. Zidana volja je bila in v srcih je gorelo kot kres. S punčem sem vas ogrela... petnajst, dvajset... Pa so prišla ona leta, ko se je ukradel v naše duše strah in od tedaj domuje v njih samo kletev... še ta je onemela in obtičala na ustnih ... Sam* sem in vsi smo sami, tudi če jih je zbranih na tisoče od Triglava Sn čez Br<5 gorice, od Vipave... čez goline Krasa ln od sivih srudi tožne Istre do valov penečih Soče bistre..« porsod sami... sami.« Debele solze »o se kotalile po lkrik •» žerjavico in zacvrie tako bolestno. »Krist! ... Tako cvrč v naših dnša*.« Led in žerjavica!« >Krist!« je ponovila in pokleknila. Takrat je pozvonilo v drugič. Vsa strta se je dvignila, vzela z mite f hiši posodo in obšla vse hišne in gospo, darske prostore. >Da bi se razšla tema in bi r dušah ne bilo tako samotno!« je molila. »Mati!« je zašepetalo tisti hip... samo zašepetalo. Ozrla se Je v mesečini in uzrla pred m. boj — upadlo, boso in raztrgano bitje. »Sin moj!« je kriknila, spustila pesodo ln ga objela. »Tiho, tiho, matil ... Pribežal sem, ter se je rodil nocoj On. S prstom mi je zau-kazal ln rekel: jPojdi! Sama je... bolj nocoj kot sicer. Vsi so sami... Pojdi ▼ mojem varstvu!« .. Posnalo se je v metel in vihar. Lačni volkovi so lajali okrog mene... padale svlnčenke. A sem bežal ln ubežal na to sveto zemljo, ki je v meni r žalosti ln hrepenenju, v kletvi in ljubezni... Prišel sem, da obnovim na njej pri-sego po Njegovem ukazu .. .< Tiščala ga je. »Sin moj... ne nocoj!« »Nocoj, mat!! Sveto prisego na »vet! večer!« In takrat Je začutila, da govori ona sama... tama... Janko Furlan prepričevalno: »-Manička, srček moj zlati! Vidiš, danes je pri nas sveti večer. Tako si se ga veselila, pa ga nisi učakala Pa sem prišel jaz k tebi, da ti voščim praznih Veš, Manička. nič ni prijetnega na svetu: pehamo se sem ter tja. drug drugega odrivamo, drug drugemu smo nevoščljivi, pa sami ne vemo zakaj. In bogve. kaj nas še čaka. Ti si pa zgodaj dotrpela tn zdaj je zate vsega konec. — Sladko spančkaj. Manička!« Moj bog. kakšna tolažba je to? Toda človek govori bolj zaradi samega sebe. kakor zavoljo onih. katerim so besede namenjene. Tak človek je sam potreben največje tolažbe ... Postalo je toplejše in če bi ne bilo vetra, bi bila hoja Blagoti celo prijetna. ker bi ga odvračala od težkih misli. Toda začelo ie vedno bolj in boli snežiti in čeprav so po mestu že gorele električne 'uči, je vendar zaradi gostih snežink videl komaj par korakov predse Misli so mu uhajale v domače kraje. V duhu ie g:eda' vse svoje naidraž-ie pri DOgrnieni mizi s poprtmkom ond prtom, z ias"cami v kotu; vse kakor nekdai ko 'e bi' še m'ad :n brezskrben rud' sam med ii'mi P^ecei se je že izpremenilo od fedai Staršev ni več med zi^mi: varuie iih sveti Krištof Tud; oriiateliev je že precej tam onkraj Sam pa tava po svetu lz kraja v kraj Ln ne ve ure ne dneva in ne kraja, kam ga bo št pripeljala pot in kje mu bo preskrbela večno zavetišče. V Puškinski ulici mu v vihri pride nasproti stara ženica z ruto na glavi, kakor pri nas. In hipoma se spomni mrtve matere. Dvakrat je že ime. tak občutek na svojih potovanjih. Kakor bi ga srečala rajnka mati. Prvič se je to zgodilo v klancih na poti iz Bara v Ulcinj v Črni gori. Drugič ga je srečala na Krimu, v stepi, med Perekopom Ln Simferopoljem. In zdai tukaj, v Odesi, v mrazu in snežnem viharju. In baš na sveti večer? Toda bila je le priprosta ruska ženica. Bila je že par korakov za njim. Naenkrat mu šine v glavo misel: »Kaj pa če reva strada in mogoče ni imela danes, na sveti večer še niti toplega v ustih?« Skočil je za njo: »Matuška. oprostite, tu imate, pa s! kupite kaj toplega! Več vam ne morem dati... Veste, danes je pri tas sveti večer!« »A. tako? Prav lepa hvala! Vesele praznike vam želim, dobri gospod! Bog vam poplačaj! Veste, reva sem. oa mi bo čisto prav prišlo: danes nisem še ničesar jedla.« In klania se B'agoti. hi govori, in govori. in sili vanj in mu hoče poljubiti roko. In Biagota spozna, da ie ženska pila in da se komaj drži na nogah. A on ji je podaril zadnji dve kopejki! Samo lup je pomislil. Potem pa mahne z roko in gre dalje proti domu... Tam v oni-le hiši pod k.ancem, ofc cesti v pristanišče stanujejo njegovi pnjatelfi Litovci. Ali naj stopi za par trenutkov, k njim? Pogostili ga bodo s čajem in s koščkom črnega kruha, namazanega z maslom. Toda. nel Ta večer hoče prevesti sam s seboj. Pri saborni cerkvi se obrne v Nežin-sko ulico. Tam stanuje pri čevljarju Marcinkeviču. Vežna vrata so še odprta. Hvala bogu, da ni treba trkati, ker ljudje kaj takega ne slišijo radi V stanovanju na dvorišču je tudi še HiČ: gospodar ima zdaj pred pravoslavnimi božičnimi prazniki veliko dela. B^gota vstopi, pozdravi prijazno mojstra in pomočn;ke. jim želi lahko noč. odpre tiho vrata v kuhinjo in se splazi po lestvici v svojo sobico. Prav za prav ni to nobena prava sobica, ampak ie nekak prizidek n?d ku-hinio, kakršne imajo pr njem doma ponekod za sušenje klobas in mesa. le, da je tukaj začasna shramba raznih ne-Dotrebnih stvari, ki je obenem za zračenje soodniih nrostorov"in dokoder prihaja skozi dvorno s*ek'eno streho v kuhinjo dnevna svetloba Poleti mora biti tu gori neznosno, zdaj pozimi je pa Novomeška vstaja v Napoleonovi dobi V dobi Napoleonovih vojn so bili Francozi trikrat v Novem mestu. Prvič je bilo lota 1797., ko se je od mlad?ga Napoleona krvavo tepena avstrijska vojska umikala in bežala skozi Kranjsko. Za njo pa so pritiskali Francozi z vso silo in naalico. Ze 1. aprila 1797. je prispel general Bernardotte v Ljub-liano in 4. aprila zvečer j? prijezdila v Novo mesto francoska patrilja, vsega skupaj 14 konjenikov. Vendar je napravil ta neznatni oddelek Novom-ščanom nepopisen, četudi nepotreben strah. Že prihodnji dan, 5. aprila, ie francoska patrulja zapustila Novo mesto in tri dni zatem ie bilo v Leobnu na Štajerskem sklenjeno premirje. Francozi so «e začeli počasi pomikati iz dežele. Ta prvi obisk Francozov ni napravil Novomesčanom prevelike škode. O tem je še ohranjen protokol seje novomeškega mestnega zbora. Ki ram poroča, da so znašali vsi izdatki -a Francoze 1 gold. 2 kr., docim je porabil avstrijski kurir, ki je prinese! vest o fklenjenem premirju, zase in za konja 13 gld. 4t> wr. V istem protokol« ie tudi popisana škoda, ki so jo prizadejale avstrijske čete na svojem pohoda za Francozi. Drugi prihod Francozov Drugič so prišli Francozi v Novo mesto dobrih osem let pozneje, leta 180a. Tega .eta 2 decembra je Napoleon popolnoma no.oi; kel avstrijsko in rusko armado v odločim bitki pri Slavkovem (Austerlitz) na Morav-skem poliu. Že nekaj dni pred to bitko eo se pojavili Francozi na Kranjskem v Novo mesto so prišli 16 decembra. To pot pa ]ib ie bilo okrog 1700. Posedli so vso Dolenjsko doli do hrvaške meje. V novomeškem arhivu je še shranjen natančen račun o stroških ki so jih Francozi napravili deželi. Mesa » pojedli za 1230 gold. 36 kr. Mestnemu poveljniku, kapetanu Fallionettiju, je mesto moralo plačevati 6 sol d. na dan za hrano, rani kjpiti sedem srebrnih zlic za 40 gold., srebrno uro repetirko za 12o gold. špansko palico za 6 gold. in obleke za 133 gold. I o-veljniku generalu d'Espagne, ki r? stanoval na Otočcab, so morali Novomešfeani napraviti kočijo 7,a 736 gold. in novo konjsko opremo za 132 gold. Za prehrano (Tafelgelder) T»a so morali plačati za kratki čas od 17. decembra do 4 ian. 2134 gold. » tudi posamezni Novomeščani so trpeli pn tem francoskem obisku precej škode, tako n. pr. gostilničarji, katerim so ostali vojaki na dolgu ves zaoitek. dalie rokodelci, ki so morali brezplačno popravliati raztrgano uniformo in obutev. Skupna škoda, ki io je utrpi.o Novo mesto v dobrih štirinajstih dneh. je znašala nad 6000 gold. Pač so se Novome-ččani globoko oddahnili, ko so se Francoz-, poslovili dne 4. januarja 1S06. Francozi tretjič v Novem mestu Avstrija je bila od leta 1807. naprej poginoma osamljena. Napoleon je imel sicer £e dovolj opravka z Angleži, a vedno je imel še pred očmi že itak skoro izčrpano Avsfri'0 V teh težkih časih je ustanovil avstrijski nadvojvoda Ivan deželno brambo v kateri n morali služiti vsi moški od 18. do 45. leta. doslej še neuvrščeni v vojsko. Vs-povsod so se ustanavljali brambovski bataljoni. Takrat ie Valentin Vodnik zapisal->Bomo li roke križam deržnli inu nemarno gledali, kako otujci hočejo naše stare lastine jemat. naše d (-žele med seboj delit, nas pod #voi strah silit?« In še je zapel: Kar smo mi brambovci, več nismo cagovci, vol*e smo zidane, dobro nam je. Seveda Novomeščani niso smeli zaostatl, temveč so tudi oni imeli svojo črno vojsko. Mestni svet je določil v slovesni seji poveljnika brambovskesa oddelka, ki je bil p«. Ficht.enau: podpoveljniki so bili: Franc Luža r, Leopold Štraus. Jožef Unterlokauer, Simon Govekar in Franc Papež: korporali pa: Franc Grm. Ivan B.ioar. Karel Kopecki, Leopold Šparovec. Martin Skrem, Jožef Janežič, Franc Potokar in Franc Kancijan- Brambovci so bili oboroženi kaj različno in nenavadno. Imeli eo: sedem čevljev dolge droge, vile. kose, motike. ta in oni pa tudi puško. Ob nedelfah in praznikih so se sicer pridno urili in vadili v svojem novem poklicu, v bojno črto pa ti brambovci nikdar niso prišli. Spomladi 1809. je Avstrija napadla Francoze, in sicer na dveh straneh, na severu in jugu. Severno armado ie vodil nadvojvoda Karel in premagal Francoze pri Aspernu, a že čez dober mesec ga je Napoleonov bitki pri \Va gramu popolnoma potolkel. Nič boljše se ni godilo avstrijski južni armadi: povsod se ie morala umikati. Že 19. maja je stalo 4000 Francozov pied Ljjbljano in 6. avgusta so zasedli tudi Novo mesto. Takratni kronist onisuie prihod Francozov: >Bilo ie konec poletja 1809.. ko so Francozi na pod- France Biagota s svojim stanovanjem prav zadovoljen. Resda, je včasih polno dima in raznih kuhinjskih dišav, zato je pa tudi toplo. In če kdaj Blagoto le preveč duši, lahko odpre okence v spodnji strehi in je zrak takoj bolj znosen. Tiho kakor je prišel, prižge Biagota svečo, poišče papir, črnilo in pero, primakne mizico k postelji ter začne pisati »ta sveti večer« dolgo, dolgo pismo domačim. Pripoveduje jim, kako je v teh krajih lepo, kako se mu dobro godi, kakor nikoli tako in da mu samo nečesa manjka: njihovih veselih obrazov in dobrih oči. Ce bi še to imel, potem se ne premakne iz tega lepega mesta vse vse svoje žive dni... Piše Biagota pisma domačim in prijateljem, zamisli se včasih in zopet nadaljuje. In ko jih napiše, je že polnoč. Tako zaduhlo je v njegovem stanovanju. In zato odpre okence, da plane v sobico kot sopara mrzli zrak. Skozi vrhnjo stekleno streho prihaja bleda, modrikasta svetloba in riše čudovite vzorce po steni Gotovo se je zjasnilo in to so lunini žarki. France Biagota pos'uša. Zdi se mu, da sliši ubrano zvonenje in veselo pritrkavanje. ki prihaja v to zaduhlo. zapuščeno sobica čez neizmerno prostranstvo iz daljnih, daljnih krajev kakor lep, nebeško sladek in neskočno drag božični pozdrav. lagl dunajskega miru pridobili Kranjsko in prišli tudi v Novo mesto. Bil je dolg pohod, ki ga ni hotelo biti konca, trajal je od ene popoldne do poznega večera. Dan poprei je prišel izvidni oddelek, nekaj mož. Radovedni smo opazovali tuje čete, v gotovem strahu, v svesti si. da bodo odslej naši gospodarji. Sicer smo jih videli že poprej, pa samo malo časa. Sedaj pa smo bili prepričam, da bodo ostali. Opazili smo tudi. da vojaki niso korakali po trije, temveč po dva; mnogo pa j,p bilo tudi presledkov, ko je korakalo samo po 2. 5. 10 in 20 mož. Čim so se malo ustavili na mestnem trgj. so hitro zopet odhajali. da so napravili ostalim prostor. Sli so v ulice, kakor bi šli v svoja bivališča, a so šli naprej. V začetku smo mislili, da ''h je velikanska množica, a kmalu smo zapazili, da je bila to samo francoska zvijača; zakaj spoznali smo, da so čete, ki so bile še v niestu. čez nekaj časa iznova vkorakale. Bil je to italijanski polk, časiniki pa so bili večinoma Francozi. Nazadnje je prišla se baterija. Cez nekaj dni se je zmanjšalo število francoskih čet v Novem mestu na dve četi, ostale čete pa so odšle naprei na ti)"-jo in v Karlovec. V Novem mestu je ostala samo majhna posadka z dvema poljskima topoma, nastanjena je bila po mes+nih hišah. vojašnica pa ie bila prašna. Francozi so se vživeli v popolno brezskrbnost, brez slutnje na kakršnokoli nevarnost.« Neznosne vojne kontribucije Cim so prišli Francozi na Kranjsko, ie podkralj Evgen terjal za svojo italijansko armado dva in pol miliiona frankov, 15.000 parov čevljev. 15.000 srajc. 36.000 rjuh. 96 voz s konji v četvero in 24 konj za ekipaže. A že dva dni po svoiem prihodu so oznanili Francozi Novomesčanom. da je Napoleon že 7. j ali Ja naložil kranjski deželi velikanski davek, nad 15 milijonov frankov! Francoski glavni intendant grof Fargues je bij sam v zadregi in ni vedel, kaj bi počel: ali bi terjal od Kranjske prvo ali drugo kontri-bucijo, ali pa obe? Skupno okroglo 18 milijonov frankov! Avstrijske dežele, zaradi dolgotrajnih in neusoešnih voin. visokih davkov in vojnih posojil že popolnoma izsesane. v resnici niso zmogle tolikih kontribuci; Francoske oblasti so vzele za podlago davke, ki jih re prebivalstvo plačevalo poprei Avstriji. Vsak posestnik nai bi plačal od svojega nepremičnega imetja petintridesetkrat-ni davek, petintrideseitkratni osebni davek in štiri desetkratni razredni davek. Tako naj bi se nabralo zahtevane kontribucije. Poleg tega re prebivalstvo moralo še oskrbovati francosko vojsko, sicer za plačilo, vendar po cenah. ki so jih določili Francozi. Francoski glavni intendant je zahteval, da mora biti osmi del kontribucije — dva milijona — plačan v desetih dneh t. j. do 18. avgusta. Pa minil je že drugi podaljšani rok do 30. avgusta, a namesto zahtevanih dveh milijonov je bilo vplačanih samo 22.4S8 gold. 44 in pol kraje., in še to v papirju. Francozi so bili v h jdi zadregi, od nikoder niso mogli dobiti denarja. Razpisali so prisilno vojno posojilo, a tudi to ni prineslo zaželenega uspeha, zažugali so tudi z vojaškimi ekseku-cijami: vsaka občina, ki ne bi posodila v določenem času prisojene vsote, bo morala na lastne stroške preživljati oddelek vojaštva, najmanj dvajset mož. Pa še nekaj je ukrenil francoski generalni intendant. Najbolj j3 hijskalo proti Francozom avstrijsko uradništvo, plemstvo in duhovščina. Zato ie dal Fargues v noči na 1. septembra odpeljati naiodličnejše može v deželi kot talce v Palmonovo v Italijo. V novomeškem okraju so bili to: grofje Blagaj, T jrjaški, Barbo: baroni Lichtenb erg. Lazzarini, Fichtena>u in gospod Mordax. Ti 90 v prvi vrsti hujskali ljudi, da niso plačevali davkov, zato je tudi Novo mesto dobilo vojaško eksekucijo. Plačevanju davkov so se najboli upirali kmetje, zlasti na Dolenjskem. Koeevci so se celo zbrali v precejšnjo množico kakih 630 mož. Nekega komisarja Gasperinija, ki je strogo in neusmiljeno pobiral davke, so vlačili po cestah in vsesa razmesarjenega pahnili v cestni jarek. Cim se je poiavilo francosko vojaštvo, so se kmetje hitro razšli, plačevali pa vendar niso. Začetkom oktobra 1809. je završalo po vsem Dolenjskem, vse je bilo zdajci na nogah. Kmetje so ujeli mnogo Francozov, še več pa pobili in se oborožili z njihovim orožjem. Očividec o novomeškem uporu leta 1809 Vstajo podi rianih in zapeljanih novomeških kmetov nam podrobno opisuje očividec*, škocijanffoi župnTk Janez Zalokar: i-Začetkom oktobra sem prišel s počitnic v Novo mesto, da bi prevzel v hiši vdove okrožnega glavarja službo domačega učitelja Slišal sem o pripravah na deželno brambo proti Francozom, v prvi vrsti je bilo_ pozvano prebivalstvo v Trebnjem in Žužemberku. Kmetje so se pripravljali in odšli 12. oktobra proti Novem mestu, kamor so ori-speli dan nato. približno ob devetih dopoldne v veliki množici od Bršljina do mestnih vrat. Oboroženi so bili kaj slabo: nekateri so pač imeli nekai pušk, največ francoskih, ostali pa vile, kose, motike in dolge droge, okovane z železnimi ostmi in kljukami. -se to bržkone ostanke izza časa črne vojske. Na trg j je bil tedenski ponedel jkov sejem in ljudje, ki so prišli na trg. so morali to ve* d iti, zakaj začeli so takoj pospravljati blago in odhajajoč so klicali: gredo! gredo! Ko smo jih vprašali, kdo pač prihaja, so molčali in naglo vsi odhajali proti mostu. V nekaj mintutah je bil ves trg prazen. Takoi pri prvih mestnih hišah so uporniki naleteli na nekaj francoskih vojakov, ki so si hoteli nabaviti svojih potrebščin iz taimošnjega vo" iaškega oskrbovališča. Km?tje so del vojaštva zajeli in odvedli na graščino Hmelj-nik. kjer pa jim ni bilo ni hudega in so bili že čez nekai dni izpuščeni. Naenkrat smo slišali nekaj strelov zgoraj pri kresi ji. Hiteli smo tja. da bi videli, kaj to pomeni. Srečali smo prepadene. bežeče vojake, pa tudi ostale ljudi, ki so nas opozarjali. da pojdimo hitro domov, ako nočemo biti ustreljeni. Hitel sem po ozki ulici za šolo. da bi dospel na svoje staro stanovanje, Tamkai ob nizki hiši je slonel bled, tresoč se Francoz, nabijal puško in jo takoj nameril name. Kazal sem nu. da nimam orožja: tedai me ie pustil in hitel naprej. Ko pa sem prišel do trga. je odtod vojak streljal name in r3 krogla žvižgala tik mimo mojega ušesa Nato sem dirjal, kolikor so me noge nesle, v svoje bližnje stanovanje. Bil sem takrat sedemnajst leit star. Rado- ♦ Cf Mitteilungem d. Hist. Ver. t Krain, 1851, 1865. (Zalokar, Costa). vedni na izid podjetja smo opazovali skozi strešno lino in poslušali, kolikor smo pač mogli. Iz zgornjega dela mesta smo slišali živahno streljanje, od časa do časa tudi salve in silno vpitje. Vojaki so klicali: briganti! briga-nti! (lopovi! lopovi!). V spodnji del mesta se bitka ni širila. Opazili smo oddelje-no skupino kakih deset kmotov, oboroženih z dolgimi drogi, ki so moleli nad strehe nizkih hiš. Komaj eo dospeli do šolskega poslopja. jih je pozdravila salva iz pušk francoskega vojaštva, na kar so na vso moč tekli nazaj, odkoder so bili prišli. Poznej? smo slišali, da so ti nesrečneži kmalu nato vsi poginili. Bitka je trajala že približno poldrugo nro in še ni bilo konca. Mnogo kmetov se je v mestu oddaljilo od glavne čete. Oddelki upornikov so šli takoj zjjtraj v Kapitelj, kjer je stanoval francoski general Zucchi; našli ga pa niso. ker ie odšel dan poprej v Kočevje, zakaj tudi tamkaj j'e izbruhnila kmetska vstaja. Domnevali so tudi, da je v kapdlju francoska blagama. Na svojo nesrečo so uporniki trdno zaprli za seboj vežna vrata, začeli ropati generalovo imetje in mučili njegovega komornega slugo. Medtem se je posrečilo štirim francoskim vojakom, da so prišli v kapitelj; kmetje so s? sicer poskrili po vseh kotih graščine, a je moštvo, ki ga je privede! gmeralov adjutant. nesrečne kmete kmalu izvleklo iz skrivališč. Osem teh upornikov je bilo takoi lstreljenih po na-gl?m sodni, na licu mesta, na graščinskem dvorišču. Po enajsti uri so Francozi začeli streliati z dvema topoma, ki so jih bili postavili p^ed pošto. Večina kmetov 6e je začela umikati. Francozi pa so jim pošiljali karteee v hrbet. Videl sem pa tudi, da je izstrelek iz topa padel tik za bežeoo množico. ne da bi koga zadel. Proti poldnevu je streljanje večinoma ponehalo. Padali so le še posamezni streli, ako se je pojavil tu in tam kak kmet iz svojega skrivališča in ee skušal z begom rešiti. — Kronist iz one dobe imenuje to posamezno preganjanje upornikov — »lov na kmete« (Bauernjagd). V mestu začrtali kmetje so mislili samo na to.kako bi se skrili. Tudi k nam je prišel mlad kmet iz Trebnjega in nas za božjo voljo prosil, da bi ga skrili. To pa je bilo zelo tvegano, zakaj baš takrat eo Francozi razglasili v celem mestu, da e? mora takoj izročiti vsak skrit kmet. in to pod lastno odgovornostjo in smrtno kaznijo za vsakega hišnega gospodarja. Takoj nato 90 vojaki začeli preiskovati hiše. Na 6reoo smo imeli na svoiem vrtu tik ob Krki jamo. poleg nje re bilo gnojišče. Tja smo spravili begunca in zadelali vhod v jamo; navzlic temu pa smo se od strahu tresli zase in zanj. Deset dni smo ga prikrivali in hranili, jedi smo mu pa donašali samo ponoči, zakaj onostran Krke ie stala francoska straža, ki bi lahko to opazila. Niso ga našli. Ko je bik straža odstranjena, smo ga ponoči prepeljali č^z Krko. v čolnu na na porotni breg. Šele čez več mesecev nas je obiskal in se zahvalil za srečno rešitev življenja. Strašne posledice kmečke vstaje Nesreča tolikih kmetov ji izhajala predvsem iz njihove neizkjšenosti in nevednosti. Tudi so bili nespametni, da so tvegali tako podjetje brez izkušenega poveljnika. Tisti pa. ki so odredili tako brezsmiselno črno vojsko, huiskali in zapeljevali neizkušene kmete v tako strašno usodo in gorje, eami niso šli z njimi. • »Še tisti večer«, pi§e ie omenjeni očividec, župnik Zalokar«, je bilo razglašeno obsedno stanje nad mestom. Teden dni ni smel nihče niti noter niti ven bre® vojaškega spremstva. Še pod večer so Francozi privedli posamezne v hišah skrite kmete in iih takoj na ulici ustrelili, vendar pa, kolikor mi je znano, ni zadela ta usoda nobenega meščana. Prihodnji dan sem sam videl, kako so trije vojaki privlekli dva kmeta iz neke hiše in jih nekaj korakov proč ustrelili. Ljudje so pripovedovali, da je padlo petinsedemdeset kmetov. Koliko je padlo Francozov, nismo zv.deli. Govorili so o šestih ali sedmih, ki so jih kmetje zgrabili pred kre6ijo in odvedli. Kaj se je z njimi zgodilo, nismo mogli zvedeti nič zanesljivega, naibrže so bili umovieni. Brez dvoma je poginilo več Francozov, ki pa so jih bržkone na tihem pokopali. Tudi pokop padlih kmetov se je izvršil hitro in na tihem.« Še isti dan po kmetskem uporu se J5 kakor nalašč vračal opolnoči general Zucchi s pešci in konjenico iz Kočevja. Ko je korakal s svojim moštvom skozi vas Bršljin tik pred Novim mestom, je streljal nekdo nanj. a ga ni pogodil. Generalovo maščevanje je bilo strašno. Cez noč je ukazal moštvu taboriti na mestnem trgu. Prihodnji dan pa je odšla na njegov jkaz četa Francozov tjT popolnoma oplenila in do tal požgala vas Bršljin in Prečno; pri tei priliki je hidi pogorela kapiteljska pristava. Samo hiša rodbine pl. Fichtenau v Bršljinu je ostala o čuvana. ker se ogenj ni pri i fl trdno zidanega poslopja. Nato so se Francozi vrnili v mesto, da bi šli še nad Šmihel. ki ga je general Zucchi tudi ukazal oropati in zažgati. Ze en bili na potu tjakaj čez most, ko so šli okrožni glavar in novomeške gosp? k francoskemu poveljniku; na njihovo priprošnio ie general Šmihelu prizanese!. T.idi Trebnje bi bili požgali, ako ne bi tega s prošnjami odvrnil dekan Mihael Mušič. Beda ljudstva ie bila njw>pisna. Francoski vojaki so razprodajah zaplenjeno živino, domačo opravo, obleko ter razne predmete večje in manjše vrednosti. Medtem fe nadaljevala brezsmlselna črna vojna v celem novomeškem okraju. V Kočevju je bilo več Francozov na strašen način umorjenih. Tjakaj je bil poslan okrožni komisar Cusperini, ki se ie pa vedel preveč ošabno in končno sam žalostno poginil. Tudi v škocijanu in Šmarjeti je bila sklicana črna vojska; zbral jo j? neki uradnik okrožnega glavarstva in z ognjevitim govorom ščuval k jporu. Ker pa ni ostal mož beseda in ni Šel z uporniki, temveč se je pred njimi skrival, so šli samo do Struškega boršta. kjer so se razpršili. Oddelek francoskih čel re šel v Kočevje, odkoder so vojaki čez nekai dni prinesli veliko množino narooanega blaga in cerkvene oprave v Novo mesto. Med plenom so bila tudi mašna oblačila, ki »>> si jih vojaki nadeli, zasramovali in se v njih izprehajali po trgu. Kmetska V9taia se je razširila po celi deželi, po vsej Dolenjski tja do Liubliane Iz Novega mesta se ie odpravila vsa francoska posadka v Liubliano. varstvo mssta pa ie bilo prepuščeno Novo-meščanom. Vendar ce ie kmalu vrnil močan traneoaid oddstek, okrog 1000 mož, krrosv ne njene posledica. Pe vsej Eirtfl )• in grenadirjev 71. in 82. polka, ki eo morali dal mir, ljudje so postali razsodni te pa-biti oskrbovani od rekvizicije. Celo ljubljan- metni in se začeli, radi ali neradi, privajati ski škof Kavčič sam je prišel na Dolenjsko novemu gospodarju. Rudolf Dostal ter potom svoje duhovščine miril in pogovarjal jporno kmetsko prebivalstvo. Tudi je general Zucchi obljubil upornikom popolno odpuščanje, ako se takoj vsi vrnejo domov in bodo od6lej mirni, še več, generalni m* tendant je zaukazal vsem dekan nam in župnijam novomeškega okrožja, da eo ljudje začeli zbirati milodare za nesrečne pogorel-ce. Tekom enega meseca 60 nabrali štiri tisoč goldinarjev, za takratno dobo velikansko vsoto. Končno se je polegla nesrečna kmetska vstaja in so se vsaj nekoliko zacelile straš- vyywywwwwvwyvYvmvYvywmv wvwvw Uporabljajte dr. Kftieto70 mazilo EN OLJE ZA SONČENJE. Dobi e« v vaeh lekarnah in drogerijab po 10 Din. Grozote smučars Dandanes pa se že vsi smučajo, prav vsi! Kakor bela epidemija se je ta spori razpasel po vsej deželi! Kdo ve, kako se je pisal oni dobri mož, ki je iznašal smučanje? V njegovih časih še patentiranje gotovo ni bilo v navadi — če ne bi bil mož danes gotovo znan kaitor Son. Edison namreč. Saj to je danes že pravi ljudski pokret. Vsa Slovenija sedaj ne stoji — kakor običajno, na glavi, temveč na deskah. (Sicer niso teaterske deske — pa na njih vseeno igrajo dosti komedij!) Vse se smuča: mlado _ staro — moško in žensko! In med ženskami na žalost tudi take, o katerih se da trditi: od zad' licel od spred* muzej! Pa kaj bi se delal norca . . . Saj so dandanes matere v resnici mlajše od hčerk? Torej . . . tudi jaz sem hotel letos med smučarje! Ne le zato, Ker je to bojda najlepši s.port _ pri katerem se lahko naješ kristaLnočistega gorskega zraka in višinskega sonca s slavnimi ultravljolčastimi žarki vred, _ ne! Temveč zato, ker se vendar vsa dekleta, ki so manj kakor — recimo 35 let stara _ smučajo. Prosim: celo naša mlekarica meša sedaj razen mleka tudi sneg! Da odkrito priznam, sem al jp-a mislil, da so vsi pogoji za »belo umetnost« mnogo bolj enostavni. MislU sem si: greS lepo v športno trgovino, vljudno pozdraviš — to zahtevaš dve dolgi dilci s pripadajočimi palicami. Seveda vse to na >jecljanje< oziroma na obroke! In ker leži zunaj brezplačno vse polno snega, vsa zadeva vendar ne more biti tako Komplicirana. Vsekakor sem si to tako predstavljal. Sicer sem že večkrat čul nekaj zvoniti, da se bojda začetnikom dogajajo nesreče in tudi včasih padejo v sneg. In da ravno dame vso 6Vojo severno steno v lepih zaokroženih polkrogih odtiskajo v sneg. — To ml je res čisto neumljivo, če pomislim _ spredaj dva metra dilc, zadaj dva metra to v vsaki roki še po eno palico! A dalje! Ko so moji prijatelji-smučarji čuli za mojo namero, so bili tako ljubeznivi, da so mi dali radevolje vse informacije. In moji prijatelji so v tej stroki specialisti. Že leta in leta rišejo pozimi tanke hieroglife v snežno odejo. A prav te dobro namišljene informacije so meni začetniku na žalost neumljive. Saj nisem imel pojana, da je oprema za ta zimski šport tehnično tako Komplicirana ln rafi-nirana! Do sedaj sem vedno mislil, da potrebuje človek zato dilci, palici, nekoliko obliia _ to knjižico »Zadnja oo-moč!« Kako sem le mogel tako preprosto misliti? Kaj aem vedel prej, da je k temu treba kemijskih formul, tehničnih pojmov, medicinskega znanja, zoologije, meteorologije, astronomije in študija smučarske literature? Da je teiga na vsak način treba! Ko me Je V aportski trgovini poslužila silno ljubka gospodična, s platinasto zlato glavico to svetlomodriani očmi . . . no, pa to ne spada sem . . . torej Kratkomalo: gospodična, sem Izvedel, da je treba za smučanje tudi smučarskega voska — da ga je na vsak način treba. O tem sem si usojal podvomiti, a ljubka mala Greta Garbo za pultom Je takoj začela z razlagami _ najbrž v esperantu, ki ga na žalost ne razumem. Nekaj besed mi je še ostalo v spominu: »Bratlie Nysne, Klade-forre Mix, Universal Medium, Oestby Koster, Skareevoks, Aufbix< itd. že po naravi nimam posebno pametnega obraza, takrat sem pa gledal menda, tako gromozansko bedasto, kakor kaka montafonska krava pred novim avtomobilom s Chabeso motorjem. — Nežna gospodična se je skromno smehljala, jaz pa sem še bolj skromno pripomnil, da bi se za zdaj hotel nekoliko bolj baviti a sport-sko literaturo. Dragevolje mi je napisala naslove dvaintridesetih knjig za smučarske začetnike in _ pri tem nisem opustil prilike, da ne bi ljubkega bitja nekje vščipnil . . . Da. In potem sem Bel k prijatelju, kl se še boljše spozna v kemiji, kakor jaz v ščipanju mladih dam. Ker je razen tega smučarsKi kanon, me je radevolje poučil o mažah. Pro3im — diktiral mi je sledeče : »Vodilna ideja pri kompoziciji »voskov« za smučanje je najti tvarino, pri kateri se adhezijske sile med njo in amorfno vitalno zmesjo lignina in celuloze, lz katere so smuči, večje, kot kohezij&ki sile med njenimi posameznimi molekuli, med tem ko morajo biti te sile med njo in kristalizirano vodo zreducirane na minimum; na drugi strani pa mora biti torni koefi-cijent med našo snovjo in ploskvami hek-saigonalnoromboedričniih kristalov snežne odeje kar najmanjši med vožnjo navado) in čim večji pri hoji navzgor. To so zelo kontradiktorni pogoji, katerih se, zaenkrat vsaj, ne da pri eni sami kompoziciji preponirati. Žarek svetlobe v ta kaos so vrgli poskusi nekega mojih kolegov, ta pa operira z interferenco ln-tramolekularnih sil in po mojem mnenju ni na pravi poti . . . Zaenkrat delamo vedno na dveh vrstah voskov. Za hojo navzgor Je recept zelo enosta ven: 33% znesi gliceridov palmitinske, oletoske in stearinske kisline, 67% znesi proste cerotinkisline in palmitata miricil-nesa alkohola. Za vožnjo navzdol še enostavnejši: 90% znesi heKsadekana ta oktadekana ter 10% palmitinskokislega cetiletra. Popolnoma enostavna stvar! < je menil •noj vrijate'1. Nič nisem rekel, ko mi je to dobesed-diktiral. Vzel sem klobuk in želel kemiku prav lahko noč. Saj — mogoče je Imel prav, kajti zakaj preprosto, če *re tudi komplicirano? Tisto noč sem grozno sanjal. Mora 1« biti vražja stvar ta smučarska kemija . S tem bi se bila zame vsa smučanja c*-hala, če bi si ne bili drug. prjaie'ji prizadevali izbiti mi voščene skrbi iz glave, čemu vsa grozno smrdeča ma7,ar:ji — s.o si danes vendar pripneš >kože od morskega .psa« na dilce _ pa je stvar gotova! Kože od morskega psa? Ali obstoji kaj takega? Do sedaj o tem še nisem nikdar nič slišal. Pa bo že res, ker so mi vneto pokazovali nekaj cenikov, v kiterih so neznani storilci hvalili to robo Ker nisem mogel verjeti, da ima raora) dlake, sem si ogleda! strokovno literaturo in našel sledeče: >Da bi morski psi (ali morski somi) imeii kožuh, je ios.ej nepoznana zadeva. Morski pes ali m^rstu »ojh (Charcharias glaucus) je, kakor stoji, nevarna morska žival, ki je v *voj«m nenasitnem žreJu pokopala že mnogo l^u^i. Ima valjasto telo, trioglato crDtao hi repno plavut, kožo pa tako hiap&vo, <*a st- ta (koža namreč) lahkD uporabi v kuhinji namestu strugala. Dlake tort?; nima! Toda mogoče se pa rea, kakor a*-nijo nekateri učenjaki kakor Penck, Rlat in Luzerna, zopet bližamo ledni Sobi? Praktične mreme so ie pa zbale in si kar v naprej pribavile kožuh! To bi biia ideja! Morskih somov je več vrst __> le dva metra dolg (Galeus oanlst, U bi bil gotovo za krajše smučke _ wimo Slalom model. Po nemško se mu jrarl Schweinshai, torej bi se mu m->ra o reči po naše svinjski morski pes (Scfvreroe-hundsai!). Drugi bi bil Zvgae.ua malleus _ kladivar _ dolg 2.79 do 4.08 m - torej najbrž za tekmovalne smuči itxL Ho-goče pa sploh ne mislijo morskega ^sa, temveč tjulna — kl se mu pravi po nev*-&ko Seehund — in so to kratkomaio prestavili? Naj že bo kakorkoli _ jaz Imam dosti teh študij! Ne! Ne in ne! Nočem! moa* erk-lar ne bo smučar. Rajši bom tisto aeino tolasko iz trgovine vodil ob nedeljah v kino in v kavarno. In z ljubeznijo ,0 i>om naučil, da mi ne bo več govorlia o smu-ških vezavah z diagonalnim nategom Pa o dvojnem univerzalnem patentn«nu a&tfc-zalcu. O robovih smuči v najrasiičmejžlja zlitinah . . . naj jih vrag vzame! Z njo bom govori! o drugih zai?»Tah ln jo kmalu nato navadil, da najinim bodočim otrokom nikdar ne bo treba ced smučarje . . . In če bom enkrat pozneje ime. '/*».:k«o denarja kakor ga danes nimam, '»s postavil tam gori po planinah norišnic«, 4u bodo ubogi smučarji deležni vst-gs kom-forta, katerega sedaj v planinskih kočah tako pogrešajo. Tako bom Btorll vsaj nekaj ss srn^sr-atvo . . . Sedaj pa Smuk _ oziroma P? — essndcS A. Kopmšck wwwywwwyyww w Križaljka n Vodoravno: 1. d?l tedna; 2. rodna Šival; 4. vzdih; 5. kratica; 8. veznik; 7. i&re-5a masa; 9. kemični znak za drago kovino; 10. vstavi t. m.; 11. domača ptica; 13. frans. veznik; 15. zaimek; 16. boleči mesto; IS. denar; 20. vas pri Ljubliani. Navpično: 1. zimska športnica; S. so-čivje; 6. zdravilo proti revmatizmu, 8. sklep očenaša; 9. snov. potrebna pri zidanji, 12» zlodej; 14. zaimek; 15 predlog: 17 ploskovna mera: 19. kemični za alkalno kovino. Rešitev križalfke »Knjižna peSisa" Vodoravno: 1. Kotor. 6. opolo. 7. pola, 11 samum, 12 Anam. 13 trepalnice. 15. ne. 16. Srb. 18 jata, 21 ibis 25 oje 26 Eros. 27 Sama, 28 R- U. R., 29. tren, 30. eka. 31. lan. Navpično: L kost. 2. Opar. 3 Tomek Beran 4. olup. 5 romanje. 7. Pan 8 oni 9. lac. 10 ametist. 14. Lear 16 Sorel. 17 rjuha, 19. to, 20. as, 22. bar. 23 ime, 24 Po tekmovanju v nacionalni ligi Končno stanje —Kako fe igral slovenski predstavnik ASK primorje — Uspešno delo načelnika nogometne sekcije g. Dinka Buljeviča TakV^jHi l«rt*>8nj«ga ligaškega tekmovanja je <£»bil evoj poslednji blagoslov, na nedeljski glavni skupščini JNS. Od 110 liga-škib t/kem je biia velika večina odigranih v poginem redu, nekatere pa so bile vmes, ki so dali poVvKia raznim protestom, upravičenim in neupravičenim. Poslovni odbor JNS je v vsakem takem primeru postopal -po h davno udomačeni praksi, da ne gre .uri :eleni mizi korigirati uspehov, ki so bili doseženi na zelenem polju- Tako tudi ob priliki protestov Jugoslavije in Vojvodine. in šele upravni odbor je v tsj aferi napravil izjemo in anuliral dve Haškovi tekli*, ono z Jugoslavijo 6:0 in z Vojvodino 8:1. Nedeljska glavna Skupščina JNS pa je M d i ta izjemni postopek sistirala in povrnila veljavo zelenemu polju. Če nekateri beograjski listi pri tem javkajo o »delanju r> tultatov« pri zeleni mizi, očividno pozabljajo, da sta bili Jugoslavija in Vojvodina tisti ki sta prvi začeli s taikim »delanjem« i-n da pomeni sklep glavne skupščine la re-stifcuftio in int^grjm. Prava slika ligaškega tekmovanja se torej zrcali iz naslednje tablice: BSK tO U I I «6:21 81 (9) Haidt* 20 18 2 B 41:19 28 (12) HASK 20 11 2 7 44:34 24 (16) BASK 20 10 3 7 42:37 23 (17) Juzc*lavtfr 20 10 2 8 34:33 22 (18) OradjnncJd 20 10 1 9 32:31 21 (19) Concordia 20 7 4 9 39:40 18 (22) Primorje 20 7 3 10 39:48 17 (23) Slavlja 3. 20 7 2 11 37:48 16 (24) Vojvodina 20 3 4 13 23:55 10 ( 30) Slavija a 20 4 2 14 22:54 10 (30) RasvoJ tekmovanja Do »eea stanja se Je položaj t prvenstvu i*k> mnogo spreminjal, saj je n. pr. na začetki; tekmovanja BSK doigo čepel prav na 4:1, Slavi ja S. : Slavila 0. 4 i) ln 8:2, Vojvodina : Slavi ia 0. 1:0 in 2:2. Ti rezultati dajo, razvrščeni v tablico, to sliko: Primorje 6 4 1 1 21:9 9 f*) Slavi ja S. 6 4 1 1 17:9 9 (3) Vojvodina 6 1 2 3 8:19 4 (8) Slavi ja O. 6 0 2 4 7:16 2 (10) Tudi po tej tablici se vidi, kako so pravzaprav 6ile Primorja in Slavije izenačene, in kak> trda in tezks je bila konkurenca med njima. Vojvodina in Slavija sta v borbi med »oitsiderji« zelo Suabo odrezali, njuni uspehi bazirajo mnogo boli na »ne zgodah« vodilnih moštev, ki so jih 'mela » borbi s poslednjima v tablici. Od 17 d >bl jenib točk so iih na&i beležili v dobro doma 11, zunaj 6. Razčlenitev re zultatov našega moštva na d< nia in ZMiiaj odigrane tekme da naslednio tab!ico. doma 10 4 3 3 22:18 11 (9) zunaj 10 S 0 7 17:31 6 (14) Videti Je torej, da se je večina uspehov pospravila na domačih tleh. Domača bilanca je tud' ?lede količnika gol*.' aktivna, tembolj pa te ta bilanca na znakih ti h pasivna. V uobro na je knjižiti šest točk, ki w jih naši pobrali v Sarajevu, Novem Sadu in Osijelrj in ki so pravzaprav odločilna vplivale na končni položaj. Cd pribor jenih 17 točk bo našemu moitvu morali prepustiti: Vojvodina vse štfri «1-jeika Slavija 3, po dve Gradjanski, Ha$k, Jugoslavija m sarajevska Slavija, po eno oa Bask in Concordija. Nobeae točka niso naši odvzeli prvaku in drugeplasiranemu. Naibobši eKupni rezultat (v >beh tekmah beleži moštvo z Vojvodino, 4 točki in količnik 11:2, najslabšega pa a ptvakom, nobene točke in količnik 1:10. O "ezultatih je l-i omeniti, da je Primorje doživelo štiri p^t ce, in sicer dve od Bska (1:5) in 0:5). . ....;; --v:, : • Jstočaano zavzemala Vojvodina prvo mesto. Pokazalo pa se je kmalu, da bo pkucemsnt poedinih moštev močno zavisel od njihove isdržlii-■voeti, saj se je konkurenca vlekla od mar ea, s kvalifikacijskimi tekmami pravzaprav tkJ februarja tja do deembra. Čimbolj smo se s tekmami bližali b koncu, tem jasnei-fre se je kristaliziral krafai položaj v pr-venetvu. dokončno obliko pa tablica dobila šele v samem finish i. Mala analiza tablice nam zgovorno pokaže pravo moč poedinih konkurentov. BSK zavzema s Hajdukom v—h tablice, pravično in po zaslugi. Obe moštvi sta gotovo najboljše, kar premore jugoslovenski nogomet. Borba za prvo mesto je šla eamo med njima, ostali konkurenti so morali opustiti na-d« že skoro src-di tekmovanja. V zgornjo polovico spadajo še Hašk. Bask, Jugoslavija i-n Gradjanski, čijih placement ja določen t razliko po ene točke. Vsa Štiri moštva predstavljajo precei izenačeno kvaliteto, nekako povprečnost našega nogometa. Na-elednia grupa sega od Concordije preko Primorja do sarajevske Slavije. Tudi med temi tremi m oš! vi ki spadajo Se v pnodnio polovico, odloča o placementu samo ena toč-Jka razlike. Tukaj «*e najbolj jasno vidi, kako nesrečno je bilo določilo, da morajo ir pasti trije klibi iz tekmovanja. Sarajevski Slaviji ee godi velika krivica, ker po svojem znanfj in po uspehih — imela ie naravnost kolosaien finish, saj je na koncu štiri tekme odločila v swio korist, dve doma. dve celo na »tuiem< — sodi prav go<-tovo mod elito jugoslovenskih nogometnih moštev. Na koncu sta Vojvodina m esiijeSka Slavija, ki ju ie to*no po zaelimah iloletela usoda. Uspehi in neuspehi nagega Iigala Kale moštvo nI od v*esra začetka goi?l.» pretiranih ambicij. V pravilni presoji razpoložljivih moči in dane s'tuacije so se >'se naše nade in želje osredotočile na nadall-nii obstanek v »pl Placement na osmem mesti se je vnaprej smatral za uspeh. To se ie moštvu posrečil), v trdi in žilavi borbi so fantje res zasedli prav zadnje mesto, ki jih drži Se v ligi. Velika borba se je bila zlaeti med našimi in sarajevsko Slavijo. ki je trajala prav do zadnjih faz tekmovanja. Odločitev ie pa^I* v znameniti bitki z Jugoslavijo v Ljubljani, kjer so naši tesno ^.aeali z 1:0 in s tem ureskočili Slavijo za e». t piko- Prav zanu-H-va ie tablic«, ki jo dobimo. tV izluščimo »j celotnega tekmovanja samo rezultate, ki so lih dosegli v medsebojnih borbah štirie out«iderfi. nahafaloči se na na koncu tabele. Rezultati glasijo: Prinior-j» ; Slavija S. 2:1 it) 2-3. Primjris : Vo!-vodina 5:0 in 6:2. Primork : Slavija O. 2:2 in 4:1, Slavij? S. : Vojvodina 2.:2 in «r> ©J Concordil« (0:5 in eno oJ Jigrola- vije (1:5). V primeri z rezultati, tu li >h,»lj-ših< ,d naših, n. pr. Ha*k : J-i "osla vda 6 : 0. Hajduk : Hašk 7 : 2, Bask : Slavija S. v Sarajevu 7:2, BSK : Slavija O. 9:0, BSK: Slavija S. 8:1 itd., to še ni Ukj hudo. V splošnem se je opažalo, da manjka našemu moštvu precej rutine pri nastooih na zunanjih Meh, predvsem proti klubom zvenečih imen. »Ligagki, igrači Primorja 0 trdi borbi daje pravo sliko tudi dejstvo, da je Primorje pohabilo za tekmovanje 22 igralcev. Igrali so: Starec, edini, vseh 20 tekem, po 16 tekem Hassl in Erman, po 15 Boncelj in Zemljak. 14 Jež, 13 SlamiS. po 12 Slapar in Sočan. 11 Sveti c. po 10 Bertoneelj I., Bertonceli II., Z^mliič. Jug I., 8 Jug II., 7 Uršič. po 6 šenica ln Šlamberger. 4 Piš^-k II., po 2 Makovee in Janežič in končno 1 Pišek I. Napad je zabil vsega 39 golov, ki se na poedine igrač? razdelijo tako-le: Erman 12 tenada obenem med pive strelce v državi!). Jež 7. Bertoneeli II. 5, Slami? 3. Slapar 3. Jug I- 2, Zemljič 2, ženica 2, Uršič 2, Janežič 1. Temu nasproti je obramba spucrtila 48 komadov, vsekakor nekaj preveč. Mnooo golov je pri tem padlo samo zaradi nervoze v situacijah, ki gotovo niso bile toliko težke, da bi bila morala obramba kloniti. Tidi to gre na rovaš še nezadostna rutin?, kar se bo sčasoma gotovo bistveno popravilo. Tekom vsega tekmovanja ni bilo hujših new?o d prav do zidu jih tekem r Jugoslavijo v Liubliani fn v Beogradu, kjer je norvulami Slamič utrpel težjo poškodbo, na ka-teri la-borira še danes. Tudi ni bil fr'kom vsega tekmovanja kaznovan noben naših igra če v, kar priča o zreli discipliniranosti igračev Primerja. Skupna bilanca tekem Primorja Ligaško moštvo je razen omenjenih 20 tekem za državno prvenstvo igralo tudi druge tekme, in sicer je bilanca v celoti naslednja: 2 kvalifikacijski tekmi (z Ilirijo). 20 prvenstvenih. 3 internacionalne in 9 prijateljskih. Skupaj 3$ tekem, od teh dobljenih 17, neodločenih 4, izgubljenih 13, količnik 112 : 72. torej precej impozantng slika. V rseh teto številkah eapopadsno ogromno tihega, nevidnega oraanizatorič-nega dela, ki zahteva velikih žrtev od onih, ki so ga morali opraviti. V prvo vrsto teh delavcev spada neumorni dolgoletni naiH-nik nogometne sekcije Primerja g. Dinko Buljevič, ki ie 9 skoro pravljično vztrain >-sfio in naravnost vzorno delavnostjo in po-žrivovftlnofstio prehodil korak za korsikom djlso pot do cilja, da ostane moštvo v ligi. Z njegovo delavnostjo je ozko povezana vsa ■soda vsllke nogom^tos Mkd|» A.9L M- morja, in tako t vettki meri tttdi uspeh slovenskega nogomata, 6iaar odMftni predstavnik f? prav ta sekcija. Pod vodstvom novega trenerja e. Puscbnerja bo, upamo. §e nadalje naš predstavnik uspešno deloval v ligi. Zimskosportni razpored MZSP Prav agini so letos vsi klubi ra vsa zim-skosportaa društva, ki so včlanjeni v Mariborskem zimskosportnem podsaveiu. Posamezni klutM so letos celo izdali tiskane prospekte ia razporede svojih prireditev ter propagirajo i vsemi razpoložljivimi močmi za idealni smučarski svet MZSP je te dni izdal prav iičen razpored vseh prireditev, in sicer, za tekme, smučarske tečaje in prireditve. Tekme se bodo pričele l. januarja ta bo do 2. aprila skoraj vsako nedeljo kak« tekma na bivšem spodnjem Štajerskem. Termini, kraji in prireditve so naslednji: 1. januarja: Otroška smučarska tekma v Liscah pri Celju. (Smušk: klub Celje). 6. januarja: Sokolske mladinske žur^e tekme (Sokolska župa Ceije). 7. januarja: Klubski smučarski dan vseh članov MZSP. Tekma v smuku Sv. Areh - Ruše za pokal Sokola Ruše. 14. januarja: Mednarodni hockey-mateh na ledu in umetno drsanje pri »Treh ribnikih« v Mariboru (MZSP). Zupne tekme sokolskega članstva v Velenju. (Sokolska župa Celje). Alpinska medklubska tekma v smuku na Uršlji gori (Smučarski khib Guštanj - Kotlie). Propagandna skakalna tekma na skakalnici v Prevaljah (S. P. D. Prevalje). 21. januarja: MotoskijS-ring, skijflring na Teznu pri Mariboru. (MZSP, Perun in Kasaško društvo v Mariboru). Propagandna smučarska tekma v Mežiški' dolini, 27. januarja: Smučarski tek na daljavo 18 lom v Mariboru. (MZSP). 28. januarja: Skakalna tekma na skakalnici MZSP v Betnavi r" Mariboru (MZSP). Dne 27. fn 28. januarja se izvedeta tekmi za prvenstvo dravske banovine za moštva, za prvenstvo MZSP kombinirano za po-edince. Razen tega se bo ocenil Se posebej tek ta posebej skok. 2. februarja: Mladinska tekma v Ptuju (SK Ptuj). Damsko prvenstvo MZSP v Ptuju (SK Ptuj). 4. februarja: Klubska slalom tekma (SPD Prevalje). Patiru'ne tekme Sokolov in vojaštva v Celju (Sokolska župa Celje). U. februarja: Lov na lisico na Pesku (Mariborski smučarski klub). Skakalna tekma na Ku-gyievl skakalnici v Liscah pri Celju za prvenstvo Celja. (SMK Celje). Tekma v smuku Pesek - Sv. Lovrenc na Pohorju (SMK Sv. Lovrenc). Medklubska tekma na daljavo. (SPD Prevalje). 18. februarja: Slalom tekma za prvenstvo MZSP pri Celjski koči (SMK Ceije). Prvenstvo mariborske garntzije ta kluibska tekma ISSK Maribora. (ISSK Maribor). 21. februarja: Mladinske tekme, propagandne sankaške tekme pri Sv. Lovrencu. (SMK Sv. Lovrenc). 25. februarja: Tekma v smuku pri Senjorjevem domu za prvenstvo MZSP. SMK Maribor). 4. marca: Smučarski tek za prvenstvo Pohorja (Maratoii). Damsko prvenstvo Pohorja (Maraton) 15. marca: Tekma v smuku za prehodni pokal na Peci (SPD Mežica). 2. aprila: Tekma v smuku Iz Savinjskega sedla na Okrešelj. (SMK Celje). Stalni smučarski tečaji: Rogaška Slatina (MSK), Pohorski dom (MSK), Mariborska koča (SPD Maribor), Senjorjev dom (SPD Maribor), Wint&rjeva koča na Pesku (SPD Konjice), Brezje - Guštanj -Kot!je (MSK), Cinžat nad Falo (Maraton). Smučarski tečaji za začetnike In izvežba-ne v Mariboru, odnosno v Pekrah (ISSK Maribor) Tečaj za tekmovalce na Pohorju od 8. do 18. januarja (MZSP). Zupni smučarski tečaj pri Celju. (Sokolska župa Celje). Tečaji od 26. do 31. decembra: Smučarski tečaj na Mozirski planini (SPD Celje), otroški smučarski tečaj v Celju (SMK Celje), smučarski tečaj v Ptuju (SK Ptuj), vi-sokoalpinski tečaj na Peci (SPD Mežica). Tečaji po novem letu: Smučarski tečaj pri koči na Smrekovcu od 7. do 14. januarja (SMK Celje), smučarski tečaj v Prevaljah od 14. do 21. januarja (SPD Prevalje). Začasni smučarski tečaj pri Ruški koči (Sokol Ruše). Visokoplaninski tečaj na Peci od 25. marca do 2. aprila (SPD Mežica). Nadaljni« točneiše podatke in informacije zahtevajte od prirediteljev tečajev. Smučarsk-I tečaji za začetnike in izvežba-ne smučarje bodo pod strokovnim vodstvom. Cilj tečajev je popolnoma izvežibatl udeležence v smučarski tehniki ter jim raz-kazati krasoto naših terenov. Med tečaji in po tečaju bodo krmarske vožnje. Prireditve: 4. februarja: Propagandni smučarski izlet Prevalje - Leše - Riška gora« Hmec. (SPD Prevalje). Smučarski izlet v Slovenske gorice (Maraton), 18. februar* ia: Orožnov smuk preko Pohorja Propagandna krmarska vožnja čez celo Pohorje, Ln sicer od Mariborske koče do Vuzenice (52 km). Zimskosportni odsek SPD Maribor 11. marca: Smučarski izlet na Boč. (SMK Celje in MSK Maribor). 18. In 19. marca: Propagandni smučarski izlet na ob-meino Peco (MZSP). Za božične praznike priredi Smučarski klub Celje smučarski izlet čez Pohorle v Vuzenico. Na Štefanovo priredi SSK Maraton sankaške tekme Ruška koča - R«5e- _ Program LZSP za sezono 1933-34 24 decembra: klubska smučarska tekma 6 km, priredi Sm. k. Bloke. 6. Januarja mladinske tekme v okolici Ljubljane, priredi SK Ilirija, t. januarja: klubski dan. 8. Januarja: tek v dalj. 9- Januarja: skoki vse za prvenstvo JASO, v Ljubljani ali Planici. U. Januarja: Prireditev na Stadionu - Ljubljana, izvede SK Ilirija. — Klubska tekma v smuku z Mrzlice, izvede Smuški odsek SPD Trbovlje Klubska tekma — seniorjl — SK Javomik na Rakeku. Skakalne tekme — priredi SK Kamnik v Kamniku. Medklubska komb tekma v smultu in slalomu izvede SK Tržič na Zelenici. 20- in 21- Januarja: mladinsko prvenstvo, juniorsko ln senlorsko podsa-vezno prvenstvo v kombinaciji v Ljubljani. Ne ustavljamo se na po! pota! Dovršeno izdelani avtomobili sahtsrajo dovrSena maziva. Zato sme tapopolnlM ^ MOBILOIL ARCTIC Pri nizkih temperaturah m le latje starta ln olje se hltrejSe razdeli po ploekrab cilindrov ln ležajev, če se uporablja MOBILOIL ARCTIC / ta« razen tega veGJp mudvnart, Je ekonomičen v poraM, odpornejši proti oksidaelji la ne pušča izgorkov. v . s23 MOBILOIL ARCTIC Ima dve važni lastnosti: izdrži mraz ta rrottna, ker se pozimi lahko starte i« obenem pravilno maže vroč motor. Važnost teh lastnosti razumemo, č« pomislimo, da Js olj« t kratkem Aapu ia» postavljeno temperaturam izpod ničle v karterju do plus 200® C T cilindrih! Popolna sigurnost ▼ pogonu! Vendar lahek ztertt »Novi Gargoy1e Mobiloil Arctic je temnejSI bi nekaj gostejfti!« Arctic skuta sigiu^-AiafcjMtfriiM Ne pozabite na gonile ln diferenciJaL Običajna znamka za zimo , . . GargOyle Mobiloil CW, Za nova Gleaaon, Aphon, Sjmchron, Hypoid ali druga polž as ta gonila novi: Gargoyle Mobiloil EPW. Za večje obremenitve , . ncrvi: GargOyle Mobiloil EPX« JUGOSLOVENSKA STANDARD VACUUM OIL COMPANTP.I), Klubski dan SK Ilirije. 28. Januarja: medklubska skakalna tekma v Ljubljani (Mo-stec), priredi SK Ilirija. Prvenstvo Notranjske izvede SK Javornik na Rakovniku. Stafetnl tek Kamnik - Kranj - Kamnik, priredi SK Kamnik. Slalom tekma na Golem Brdu, izvede JASO. Mladinske tekme v okolici Ljubljane, izvede Sm. klub Ljubljana. 2. do 4. februarja: državno prvenstvo v Planici. 11. februarja: Medklubska tekma na 18 km v Logatcu, priredi Sm. k. Logatec. 18. februarja: klubski slalom, Sli Ilirija. Prvenstvo Zasavja, izvede Smuški odsek SPD Zagorje. Tekma v smuku — Zeleniški pokal — izvede SK Tržič na Zelenici. 25. februarja: medklubski sta-fetni tek, priredi SK Javornik na Rakeku. Skakalna tekma »Rovanov memorial«, izvede Sm. k. Ljubljana. 4. marca: tekma v smuku na Zelenici, izvede JASO. Med-kluibski skupinski tek, priredi SK Javornik na Rakeku. 11. marca: stafetna tekma 4X100 (vsak tekmovalec teče drugo progo), priredi Sm. k. Ljubljana na Pokljuki. 19. marca: tekma v smuku, najbrže s Kredarice, Izvede JZSS. 25. marca; tekma v smuku s Kotovega sedla, popoldne »Od-borniška in damska tekma«, priredi Sm. k. Ljubljana. Medklubska tekma na 18 km na Kofcah, priredi SK Tržič. 2. aprila: medklubska slalom tekma za prehodni dr. Gucklerjev pokal (moštva), obenem tudi za posameznike, dame, juniorji in senio-rji, izvede SK Tržič na Zelenici. Tekme v umetnem drsanju Na drsališču SK Ilirije se prihodnjo nedeljo 31. t. m. pričenja program letošnjih drsalnih tekem z mladinskimi tekmami za dečke in deklice ter se nadaljuje 6. januarja z medklubski m tekmovanjem junior-jev in juniork. Vodstvo drsalne sekcije SK Ilirije bo odslej vsak dan dajalo pouk v umetnem drsanju in pojasnila vsem, ki se hočejo pripravljati na razpdsaae tekme, brez razlike ali so člani kluba ali ne. - V naslednjem prinašamo podroben razpip: Mladinske tekme 31. k. m. se bodo vršile in ocenjevale posebej aa dečke in posebej za deklice v dveh starostnih kategorijah: a) do starosti 14 let (rojstni letniki 1920 in več) in b) od 14. do 16. le-t.'de'ežba je dovoljena tudi mladim, ki ni včlanjena v športnih ali telovadnih dnir Stvih, torej smejo tekmovati tudi dijaki in dijakinje srednjih šol. Obvezne vaje so: prestopni korak desno naprej, prestopni korak levo naprej, loki naprej na noter, loki naprej na ven, trojka naprej na ven desno in levo, vijuga naprej začeta na ven s desno in levo, 1 minuta prostega drsanja, 1 krog hitrega drsanja. — Prijave se sprejemajo pri upravi drsališča, prijavni-ne ni nikgke. Mladi zmagovalci dobe primerna darila. Razpisani obvezni liki se izvajajo po možnosti v osmici. Juniorske tekme 6. t. m. so razpisane za verificirane juniorske tekmovalce oz. tekmovalke vseh saveznih klubov, t. j, za drsalce, ki doslej v saveznih juniorskih tekmah še niso dosegli 1. mesta in še niso tekmovali v seniorskih tekmah JZSS. Pismene prijave se sprejemajo pri SK Iliriji, Kersnikova ulica 3/II, ustne pri upravi drsališča. Prijavnine ni, darila se podelijo po določilih § 7. tekm. pravilnika JZSS Obvezne vaje so: a) za JundorJe: toki št. 4 (glej tabelo tekmovalnega pravilnika JZSS!), vijuga v osmici št. 22 in 23, proti-okret št. 37 in 38, zanka št. 15, protitrojka št. 27 in 28 — dalje 2 minuti prostega dr-sanja. b) za juniorke: loki St. 1 ln 2, trojka It. 9, vijuga št. 18 in 19, dvojna trojka It. 39 — dalje 1 minuta prostega drsanja. Tabela likov je razvidna tudi na drsaU* šču SK Ilirije, istotam dajejo člani načelstva drsalne sekcije SK Ilirije pojasnila in pouk. Božični table-tenis turnir Na praznik 25 t. m. priredi SK Rek« evai orvj bož»čni table tenis turnir. Prir»Jit-w 6e bo vršila v veliki dvorani Sokolskega doma na Viču. Ob 9. dopoldne * prične turnir z izločilnimi partijami juniorjev. seniorjevter doubla gospodov. Ob 14-30 se turnir naUii-Ijuje z izločilnimi partijami singla dam. mi-xsd dojbla, finalom doubla gospodov in mi" xed doubla. Od 20. dalje se bo razvijal Ule spored: single gospodov in juniorjev ter končne partije v singlu dam, nakar elddi razdelitev nagrad. Na turnirju bo sodelovalo nad 40 odličnih tekmovalcev, ki se bodo borili za tri prehodna pokala prireditelja. Iz LNP. Vsem klubom teli LNP vesel božič. Predsedstvo. Smučarji! Novoustanovljani SK Vrhnika vas vabi na idealno smuko na Kraške planot 3. V neposredni bližini kolodvora imamo izvrsten teren za začetnike, katerim nudi klub vsako nedeljo brezplačnega trenerja. Za izvežbane smučarje pa bo brezplačni ski-joring do bližnjih in oddaljenih z ki je priskrbel državno podporo, ban. jetniku g. G. Birolli, predstojniku občini za odprt kredit, ravnatelju TPD inž. g vitoldu Biskubskemu, ki je naklonil 1500 Din, dalje Delavski zbornici, Trgovskemu ^remiju, Zbornici za TOI in članstvu. Po okiamacijah je mladinski pevski zbor ped v^stvom g- Koprive zapel himno ln tri ljub-e, lepo izvajane mladinske skladbe, med \jimi pretresljivo rudarsko: »Mi smo pa o tam doma .. .< Ko se je še neka učenka ahvalila za darove, je sledila razdelitev evljev. Prera-dosten dan je bil to za vse, za odrasle in mladino. Istočasno so odbornice Kola is na Lokah v Ašičevi gostilni obdarovale 37 otrok s toplim perilom. Po nagovoru ucteljice gdč. Vide Kneislove je sledila presrčia proslava s petjem in deklamacijami. Ks, ki nesebično že dolga leta deluje v lašem revirju pod predsedstvom ge. Birolove je v torek po tem, obdarovalo v pom<žni kuhinji še zagorsko in topliško mladeo. 330 po številu, s prav takim perilom, oetaj ob-darovancev pa je prejelo blago, 38 starih žen in mož pa nakaznice za živila v vrednosti po 60 dinarjev. KJS poleg tega vodi in podpira šolarsko kuhinjo, v kateri dobiva nad 250 otrok dnevno opoldansko hrano. Vsa zagorska javnost izreka plemenitima društvoma najiskrenejšo zahvalo želeti je le, da bi se klicom po tvornem usmiljenju v bodoče odzval prav vsak, ki t* še premore. Zahvala vsem darovalcem, med njimi tvrdki Rakusch, ki je poklonila 30 m blaga. V nedeljo popoldne ps smo Imeti tudi koncert, skaterim Je bila proslavljena na najprisrčnejši način petletnica mladinskega zbora. Dvorana se je iznova napolnila. V otvoritvenem govoru je prosvetar Sokola br. Karel Korošec orisal svetli lik našega kralja. Po himni je prosvetar nakazal razvoj mladinskega zbora. Pred petimJ leti, ko Je prišla nad dolino kriza je polagoma zaspalo vse pevsko življenje sicer za glasbo vnetega Zagorja. Takrat Je seda-nji pevovodja, učitelj g. Ivan Kopriva ustanovil mladinski zbor, ga z neizmerno Iju-bezrrTjo in vztrajnostjo vodil skozi vse ne-prilike do današnje petletnice. Zbor je dal tudi pobudo za ustanovitev »Trboveljskih slavčkov«, katerih pevovodja učitelj gosp. Avgust šuligoj je prihitel na naš praznik iz Trbovelj, burno pozdravljen od naše mladine, katere dober znanec je že. Sprva Je štel zbor 37 grl, danes pa nad 80. K napredku so pripomogli tudi starši s svojo naklonjenostjo in deca s poslušnostjo in ljubeznijo, katero jim je znal vcepiti zborovodja — duša vsega gibanja. Govoru Je sledil lepo izvajan koncert. Vse točke so bile nagrajene z navdušenim odobravanjem. V programu so si sledili tudi pevski dvo- in trospevi, nastopil Je moški zbor pod vodstvom g. Koprive, ki nas je s svojim Izvajanjem presenetil in vzbudil upe, da bomo morda vendarle prišli do tako pogrešanega pevskega korpusa. Nastopil je komaj dva meseca obstoječi tamburaški zbor Glasbenega društva pod vodstvom g. Janka Hočevarja. Po dve točki je zapel mladinski zbor s spremljavo na klavirju. To je oskrbel učitelj g. Culot, desna roka pevovodje. Naslednji dve točki pa z mladinskim orkestrom, lepo ta v neizmerno navdušenje topotajočega občinstva. Po končanem sporedu je Glasbeno društvo pogostilo mladino in njene starše s čajem, pecivom, kolači, mlekom in sadjem. Njim na čast je med tem zaigral orkester več lepih skladb ter pripomogel do prelestnega nastrojenja med mladino. Revija krepko se vzbujajočega glasbenega naraščaja je bila tako vzpodbujajoča, tako polna upov za bodočnost, da bo vsem ostala v trajnem spominu. Iz te mladine nam bo vzklil nov rod, dolžnost vseh poklicanih pa Je, da podpirajo stremljenje glasbenega društva z zgledi, ne samo s kritiko. roročal; smo o lepi slavnostni otvoritvi •mučarskega doma na planini Goreljek na Pokljuki. Kljub prazniku, ki je mnogo Ljubljančanov nujno zadržal v mestu, se je v nedeljo v domu zbralo lepo število športnikov, ki 90 kot prvi gostje prisostvovali otvoritvi. Po kosilu je bila tudi •muška tekma, ki jo je organiziral in vo- do namestile tudi v enem še prostem razredu v novem šolskem poslopju. Gradbena dela. ki jih ie vodil banovinski inženjer g. Skubic, so se zaradi vremenskih neprilik prekinila in se bodo na daljevala pomladi. Tudi aprovizacija s« je mogla doslej po-voljno vršiti. S strahom pa zremo v bodočnost, kako bo s preživljanjem, ker ie še dolgo časa do nove žetve. Istotako smo v mučnih skrbeh glede nabave semen, ki so nam tudi vsa uničena. Dokaj tolažbp nam je prinesel Rdeči križ. ko je priredil 21. t. m. božičnico za šolsko mladino pod vodstvom šolskega upravitelja g. Kmeta. Jti je med mladino razdelil obuvala in obleke. Popoldne istega dne pa so okrožni zdravnik g. dr. Oražem, g. Kmet m ostali iz Ribnice delili med bednike posteljne opreme in delno tudi obleke za odrasle, z* kar naj jim bo izrečena najlepša zahvala Dalje se tudi zahvaljujemo Udruženju trgovcev v Ljubljani za podarjeno blago za obleke, kakor tudi vsem ostalim darovalcem zbirko obnošenih oblek, kar nam je vse dobro došlo. Načelnik akcijskega odbora, fupan Fran Hočevar. - Vendar enkrat radostna nedelja v Zagorju Zagorje, 22. decembra. Preteklo nedeljo po maši se je začela polniti dvorana Sokolskega doma z mladino, ki Je bila povabljena na obdaritev s čevlji. Veselje je bilo pogledati po prostrani dvorani: galerijo Je zasedlo občinstvo, ki je prihitelo gledat radost svojih otrok, v dvorani je pa vladala pobožna tišina. Oči so Jim gorele, v rokah so držali listke kot pred spovedjo, motreč okrašene mize, na kate- j Občudujejo in zavidajo mlado damo In hraCjo njeno previdnost, ker se ob »labem vremenu izogne prehlajenjn . Panflavin pas t dami. Vaj princip saj b. bd - doseči popolno od-Pomost s tem, da se poslužujete Panflavin pasliL OgiM jt registriran p<>d S. br. 31.781 — ■od 24. XI. 1933. dil dr. Stane Kmet. Tekme seveda nieo prijavili merodajni športni oblasti in je bilo vse na moč domače. Tekmovali »o vsi podjetniki, mojstri in obrtniki, ki so pomagali ustvarjati dom. Številke so jim kar « kredo napisali na hrbet, starter jih je razporedil v vrsto, potem pa je šlo s plohi naprej. Seveda niso tekmovalci prišli da- Likovič Joža: Sv. večer zvonikarja Lenarta Sv. večer se je spočel, skromen, bel in svet kakor vedno. Narahlo je potr* kal na človeška srca in zamrznjena okna, na katerih so se že blestele le* dene cvetke s svojimi čarobnimi po« ganjki. Pri bogatinih in kajžarjih! Še enkrat se je razgorela večerna zarja, se ozrla na Barje in poljubila čelo Sv. Treh kraljev ter se zgrudila v večnost. Nebo so prepredle zlate pajčevine, med katerimi se je blestela jarka mo* drina. Za Ljubljanskim vrhom se je vgnezdil starikav oblak z nagubanimi lici; tam bo počakal na rimsko cesto in prijetne znanke iz vsemira, ki se bodo vrstile od posvečenega vzhoda, kjer se bo nocoj odprlo milostno ne* bo in začula blagovest o ljubezni in pravici, do grešnega zapada, ki ga te* žita zlato in zabloda, od Menišije do belih ledij planin Barje je nocoj zgubilo svojo pu* ščobno trpkost; ravan je bila zastrta z mehko belino ,ki se je nabirala od zadnjega soja razboliene večerne zo* re, meglice in mesečine, k? se je zgo« daj krala izza širokih temen Smrekov« ca. Močvirske ptice so že odletele v Krim in našle med zasneženimi grma« či iskano ležišče. Nekje se je žurfl ižanski voznik, ki je čakal na Mrku« novi žagi za Podpečjo za izplačilo; ko« lesa so dolgočasno kloklala na pole« deneli cesti, končno se je zgubil ropot v Podkraju. Samo železna kača je še hušknila čez staro Ljubljanico in se skrila za Žalostno goro. Veter je ob* čemel nekje nad Lipovcem, rakiške senožeti so zaspale, pod božje drevce je legla tanka srnica in zaprla svetle oči. Tako se je spočel Sv. večer tudi zvonikarju Lenartu, ki je oskrboval podružnično cerkvico sv. Tomaža na Planinci. Njegov oče se je že pehal tukaj na julijskih žernadah pri kme* tih, mati je nabirala brinje in ga pro* dajala jezičnemu potovcu iz Preserja Tako so se preživljali od rok do ust, zdravi in pošteni. Končno je podedo« val Lenart kajžo; člen v nezanimivi verigi tega življenja se je sicer po* maknil nanrej, ostale pa so sočne ko* šenice, njive v skritih vrtačah, skrbi žulji in milost božja, ki se ie prerada mudila v teh višavah .. Zvonikar se le odnravil v cerkev: zapahnil ie dver in potegnil star pania? čez iziedeni prag, da se ne bi zaklatil požrešni de* hur v hišo in podavil plašne kokoši v gredi pod kuhinjo. Razgledal se je po tihi vasici, katere se je dotikal svet po strmem kolovozu; ves ostali čar življenja pa je ostal daleč za Barjem, kjer je migotal zelenkasti odsvit mest* ne razsvetljave, se lovil in plahnel med meglico. Kako je ljubil te hišice in kajže z vsakdanjimi skrbmi in teža« vami, obdarjene s koščkom sreče in kito rožmarina. Med temi gorjanci je ostarel njegov obraz, koža se je na« gubala kakor lupina čebule. Živel je od njivice v lazu, nekaj grahastih ko« koši mu je delalo druščino... Z mal* ce razvlečenim korakom je stopal v breg, kjer ga je čakala podružnična cerkvica. Ko je odzvonil Zdravo Ma* rijo, se ni vrnil domov; ostal je v cer* kvi kljub starosti. Včasih je šel ta ve* čer na vas, kjer so med pobožnimi razgovori in svetonočnimi popevkami pričakovali enajsto uro, ko jim je na* znanil farni zvon, da so nebesa že razsvetljena ter pot v Betlehem in k jaslicam vidna Ko se je postaral, je čutil v sebi neko odtuienost vsemu, kar se je plelo med vaščani. V svetišču se ie bistril rahel somrak v pohlevnih žarkih mesečine, ki so polzeli skozi polkrožno okence nad stranskim alfarjem. Svetniški obrazi so bili obliti s srebrnim leskom. Nič se ni ganilo, samo stekleni nakit nad jaslicami se je skrivnostno spreminjal in iskril: zvezda z raztrganim repom družba rdečeličnih angelov, grude ob= lakov, ledene sveče nad vrati hlevčka in bogve kaj še, kar izpopolnjuje mič= nost in milino nocojšnjega spomina Zvonikar Lenart je primaknil starega pastirja bližje k jaslicam, da mu bo lepše in toplejše; nato je popravil vejico božjega drevca, da so se zableste* le rdeče jagodice, otrnil pregoreli stenj v oljčnicah in pokleknil. Dolgo je molil in se zgubljal v spominih Semkaj niso segale vrtoglave zablode; somrak posvečenih obokov je bil sko* raj nedostopen za vsako posvetno mi* sel in grešni prah, ki vstaja v vrtincih živlienia. Lenart je veroval preprosto in boieče, da ne bi z nepotrebnim raz* mišlianiem žalil tihih božičnih skriv* nosti, ki so se nanizale okoli iaslic Niega ni težilo breme dvomov in zlobnih izmišljotin, niegova čuvstva so bila ne7natna. predstave maihne in otročie Zdelo se mu ie, da pectuie Devica v beli. lahni haliici zaeno s svoiim božanskim Novorojencem tu* d? niegovo trudno srce. Stari zvonikar ie iskal v sporrrnu znane poti in obraze iz preteklosti. O,d nekod je pritekla njegova Micanka, drobna gorjanka iz ižanskih zavodov pod Mokricom. Kot mladenič jo je ljubil brez priseg in grešnega požele« nja. Kadar so tekli oblaki mimo Kri* ma, je izbral najurnejšega in mu iz« ročil tih pozdrav za njo. Pozneje se je omožila z nekim Amerikancem, ru« menolasim človekom brez mehkih čuvstev in miline; spridil se je bil v srebrniki, kupil domačijo in pridobil argentinskih barih, prirožljal nazaj s gostilno, ki je kmalu postala kotišče zlega in nesreče za vso vas. Micanka je umrla v hudi nadlogi, njen mož Je ležal tedaj pijan na peči. Tako je ostal Lenart pozabljen samec, brez ljubeče družice in zlatega medaljonč« ka, iz katerega bi sijala sreča, ki se je pa poslej potrpežljivo potajila. S solzo v očeh je zapustil jaslice; s težavo je odstopical na prazni kor, od« pri vrata v zvonik, postavil svečo v slepo lino in se razgledal po strmih stonnicah Prepih mu ie ugasnil luč, v po'temi se je počasi povspel kvišku, kamor ga je gnalo tonlo hrepenenje Dotinal se je do zvonišča. rezen zrak mu ie iemal sapo. Oprezno ie odpr' vse štiri line. da je zrl v odprto po!* nočno nebo. da ie videl v tiho goro, kjer so se zbiral6 srebrne skrivnosti Božični pozdravi naših »tentie, planinci, služeči v tehniški četi v škofji Loki: Rovan Vladimir, Jenko ILudvik, Šm>d Ladislav, Hudovemik Franc, Misotlič Ludvik, vsi z Jesenic, Kocelj Stanislav, Vodice nad Ljubljano; God Ivan, Domžale; Berger Drago. Tremerje pri Celju; Brleč Josip, Vič pri Ljubljani; Oce-pek Anton, Št. Ilj pri Velenju: Kounan Franc, Sv. Vid pri Planini; Cančar Luka, Loke — Št. Jur ob Taboru; Dubrovnik Avgust, Prevalje; Štupnikar Franc. Šutno pri Škof ji Loki; Oreški Josip. Dravsko Središče; Jerina Ladislav, Podkraj — Zagorje. Bezovnik Janez, Radohov vrh — Lu-Zalokar Vid, Prešično pri Celju; Centa Anton, Zelimlje — Ig, Jelen Ervin, Vab Viktor, Vič pri Ljubljani; Perme Maks, Litija. Beograd. Fantje kraljeve garde: Bračič Alojz, Loče; Meznarič Ivan, Sv. Lovrenc; Jaki Alojz, Središče; Stiberc Franjo, Ormož; Zabkar Franjo, Raka; Ferlin Franjo, Leskovec; Zagode Ivan, Brežice; Globevnik Ipte, Raka: Marinšek Ivan, Ljubljana; ■?ure Suhadolnik, Solčava: Junhar Ludvik, Griže; Sotošek Dominik, Koprivnica; Mre-iar Franjo, Radeče: Prah Slavko, Sv. Križ; Pučnik Ivan, Bizeljsko; Klep Jože, Krčevita; Vrenko Ivan, Brežice; Dobrila Franjo, Studenec—Sevnica; Borstner Mirko, št. Rupert; Ogrinc Viktor, Vrhnika: Kosi Ferdo, Stara cesta; Kretz Franjo, Ormož: Kuhar Jože, Ptuj; Suša Rudi, Brežice, Fran-kovc Tone, Maribor; Kos Franjo Kočevje; Jančič Jože, Št. Juri ob juž žel.; Debevc Jože, Rakek; Govekar Vili, 2iri: Alojz Debevc, Ljubljana; Možek Franjo, Trojaki; Godec Vinko, Cirkovci. — Šoferji avtomobilske čete kraljeve garde: Debevc Alojz, Ljubljana; Ogrin Viktor, Vrhnika: Govekar Viljem, Ziri; Suša Rudolf m Vrenko Erih, Brežice: Urankar Anton, Maribor; Kop Jože, Maribor: Suhadolnik Anton, Solčava: Juvan Ljubo, Zagorje. — Gardisti: Jurhar Ludvik, Griže. Zagode Ivan, Brežice; Jezernik Ivan, Črna; Satler Miha, Št. Peter; Grilec Štefan. Šmarje pri ielšah; Sotošek Dominik, Koprivnica: Roj-mik Slavko, Griže; Lap Vinko, Št. Rupert; Fajdiga Franc, Dobje: Golež Jože, Ponikva; Jošt Josip Vojmk: Dobriha Franc, Sevnica; Borštner Kazimir, Odlazek Janez, St Rupert; špalir Franc, Vuzenica: Mre-i&T Franc, Čimerno pri Radečah: Prah Slavko, Sv. Križ pri Brežicah; .Jeromel Mihec, Sp. Dolič pri Mislinju; Zdovc Feliks, Kotlje. Divulje pri Splitu. Podčastniki-hidro-avitiki: iz Ljubljane: Čermelj Marčelo, Ber-aik Milovan, Repaš Jernej, Jagodic Stanislav, Burger Franc, Klešnik Franc, Be-:zeljak Ljubo, Rebolj Vinko, Kmet Rajko, Vidigaj Rajko, Vončina Rajmund, Ora-žem Anton, Brdnik Slavko, Svetlič Miro, Černe Vlado, Roječ Ivan, Oblak Nace; iz Kamnika: Cerer Stane, Gerbec Ivan, Zule Pavlin; z Jesenic. Ručigaj Izdar, Šetinc Vlado, Jelene Ivan; iz Kranja: šegula Ivan; iz Ribnice: Grobler Viktor, Pucelj Stane, Žerjav Franc: iz Celja: Božič Marjan, Ručigaj Alojz, Cajnka Ivan; iz Maribora: Kiajnc Karlo, Zorn:k Ivan, Orhaber Rudolf. Užice. Naredniki: Aloj* A. Stržinar, Franjo Ravninar, Valentin Štefančič iz Ljubljane; Albin M. Kunst iz Poljčane; Milija Janjič iz Požege; orožniški kaplar Konrad Runovc iz Slovenjgradca. Mostar. Top niča rji: Berk Franjo, Dol-šak Alojz, Škrabl Jurij, Rogaška Slatina; Lukežič Tone, Semič, Jerman Franc, Novo mesto; Špuraj Jože, Fram pri Mariboru; Smrekar Jože, Ljubljana; Žerjav Franc, Borovnica: Telban Jakob, Borovnica; Lupila Franc, Maribor; Ponikvar Jože, Mra-mor Matej, Bloke. I z Kraljeviče pozdravljajo vojaki: Alojz Vesel, ione Košir, Sega Ivan, Zaje Anton, vsi iz Sodražice; Franc Arko, Kos Aloiz, lic Pavel iz Ribnice; Šega Karol iz Loškega potoka. Kragujevac. Iz tehniškega zavoda nared- niki-vodniki: Anton Sagadin, Sesterže; Stanko Peček, Ljubljana; Janez Milošič, Stojnci; Leo Cimerman, Vinica; Mihajlo Jelevšek, Trbovlje; Ivan Čok, Jože Škra-ber. Trst; Franc Orosel, Celje: Jože Giavi-na, Šmarje pri Kopiji; Janko Bitenc, Prim-skovo; Franc Mordej, Sv. Rok ob Sotli; Franc Zupančič, Kočevje Iz Niša in okolice orožniki: naredniki-vodniki: Gril Ludvik, Šercer Ivan, Goričan Franc, Tomšič Refajlo, naredniki Ivanetič Josip. Trglec Franjo. Miklavčič Vinko, Vi-dergar Ferdinand, Šoster Pavle, Oven Janez, Kralj Anton, podnaredniki: Štorman Josip, Skočir Igrač, Ozvatič Franc, Kmoi-šek Jernej, Rotar Vinko. Sever Anton. Horvat Franc, kaplan: Rozina Ciril, Jazbinšek Alojz, Ogrin Ivan, Iljaš Franc, Cvelber Anton, Pipan Franc, Rekar Alojz, Mec Josip in Trček CiriL Iz Štipa: Špur Jakob, Krapj« — Ljutomer; Rupert Sterhenxner, Maribor; Stanko Cvetkovič, Celje; Sprah Janko, Maribor; Ciglarič Jože, Ljubljana; Drevenšek Ivan, Ptuj: Verdnik Franc, Celje; Pajek Herman, Središče. Velika Kiklnda. Orožniki: Hribar Anton, Kerbič Anton, Lah Anton, Modič Anton, Strajner Anton, Kunštek Albert. Pri-stavnik Franc, Grešnik Franc, Cenglert Franc, Zupane Franc, Vaner Franc. Veli-konja Franc, Kostevc Ivan, Sušeč Ivan, Špolarič Ivan, Rožmanc Ivan, Kocbek Alojz, Gregorin Alojz, Žefran Franc, Boravec Tita, Oman Andrej, Gorjanc Fric, Dežutelj Roman, Ancelj Mika, Sedej Ivan, Urbinc Alojz. Kraljevo. Fantje, služeči pri aeroplan- skem divizionu: Jeromen Vinko. Kleče pri Ježici; Žigon Ludvik, Rožna dolina; Grča Avgust, Ljubljana; Smerajc Jožef, Zalog; Štele Janez, Dolar Franc, Kamnki: Kotar Jože, Stangar Viktor, Trbovlje: Marinko Ivan, Zadobrova: Habič Anton, Javor: Do-bovšek Peter, Uršič Valentin, Stranje: Cerk Franc, Steble Miroslav, Meterc Matevž, Trbovlje; Felicjan Ivan, Krlanšek Josip, Hrastnik: Aškerc Leopold. Rimske toplice; Luzar Janez, Gor. Suhi dol: KastHic Jože, Bruk Matija, Novo mesto: Jamnik Anton, Škofljica: Tabor Ivan. Radeče: Logar Karel, Ljubljana, Gregorš Slavko, Šmartno pod šmarno goro: Jankovič Stanko. Črna vas; Pirš Ivan, Radomlje: Kobal Anton, Zg. Kašelj: Kuhar Luka. Šmartno pri Tuhinji: S-ištar Konrad, Trbovlje; Cmok Anton. Vidmar Josip, Hrastnik; Zabasu Josip, P>reg' Anžič Anton. Podgorje: Krulc A^jz, Trbovlje: Sašek Martin, Novo mesto, Jamnik Anton, Vrh pri I?u: Loboda Peter Podgrad: Ber Franjo, Hočevar Karlo, Stro-janšek Jože, Trbovlje. Černe Pavle. Za oglje: Vrbinc Franc. Bizovik: Jemc Janez. Črnuče; Hiršman Jože, Sedovnik Alfonz, Šiška: Jazbec Ivan, Hrastnik: D;mnik Anton, Sneberje; Vodišek Peter. Stara vas— Videm: Zirnanc Friderik Zagorje. Tom-še Jože, Trbovlje: Zunanc Miha, Loka: Prebevšek Franc, B^-eg: Kuhar Franc. Šmartno pri Tuhinju; Ivaneš Martin, Novo mesto. Na broda »Spasllac« vkrcani mornarski podačstniki: Trtnik Andrej, L:sak Ludvik, Rupnik Franc (iz Ljubljane), Krošelj Lado (Ljubliana — Barje), Dobnikar Franc (iz Podutika pri Ljubljani), Čertanc Franc, Kosi Milko, Zibret Jože (iz Trbovelj), Baldcrman Andrej (iz Škofje Loke), Maček V bodočnost k ciljn stopaj, srečo svojo Išči zdaj! Naprej glej, na nova pota, pa nikar ne glej nazaj! PuMIeitas B. B. Božič 1933 Zagreb - Beograd I!'!!!!!!!!!!!!!:!!!!!!!!!!;!!!1 ur i!ll!!!i!!!!Si!!l!i!i .; K i:;,!; i;=;.; i, U!,:'::;: I ^;:::! (E: IM: i L::;; i t;: i i i i.: i M1 Vinko (iz Konjic), Slana Janez (iz Brezovice) in Koren Janez (iz Maribora). Šibenik. Z broda »Neretva«: mornariški podnareaniki: Avgust Škrjanc, (Kamnik), Karol Novak (Smlednik pri Medvodah), Franjo Raspotnik, Ivan Murn (Trbovlje). Alfred Medved (Celje) m mornariški kaplar Fel:ks Kupic (Ljubljana). Sremska Kamenica. Orožniki iz podčastniške šole: kaplarji Rižnar Franc, Opara Matija, Šajna Anton, Gašperič Ludvik, Fi-štravec Anton, Mišrnaš Josip, Jager Martin, Kirn Janez, Debevc Jakob, Cestnik Viktor, Balažič Alojz, Škrjanc Franc, Iljaž Ivan, Lamovec Anton, Zaje Janez, Pre-šern Ivan, Kogovšek Anton. Švagan Franc, Kugonič Jožef, Janžekovič Janez, Meglič Franc, Mesarič Anton, Lenič Janez, Lesko-var Matija, Krnc Franc, Ivanuša Josip, Vadnial Jernej, Menegaliia Ivan, Cerar Franc, Pevec Franjo. Einspieler Josip, Va-lenčič Josip, Čeh Alojz, Jurca Ivan, Mir-nik Josip, Hanžekovič Matija, Tratenšek Fran, Guzeli Jakob, Slapernik Anton, Peric Alojz, Štramcer Josip, Godejša Janez, Hergamos Franc, K'emenčič Alojz, Kačič-nik Alojz, Vidmar Aloiz. Javormk Vinko, Vesel Ferdo, Razperger Franjo, Brus Franc, Podlipec Aloiz. Rihar Josip, Kerže Tomaž, Potočar Franc, Apačnik Ivan, Grabnar Alojz, Skuhala Ludvik, Zorko Josip in Seme Anton. ■res Nedelja, 24. decembra LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Zavarovanje starih in onemoglih delavcev (R. Smersu). — 10.30: Pevski koncert gdč. Zupanove in g. Banovca. — 11.30: Slovenska glasba radio orkestra. — 12: čas, božične pesmi, zvonovi in orgle v reprodu-cirani glasbi. — 16: Higijena kmetskega doma (ga. Grumova). — 16.30: Oktet »Ljubljanskega Zvona« poje staroslovenske narodne božične pesmi. — 17.15: Plošče. — 18: Prenos zvonenja iz cerkve sv. Petra. — 18.15: Božični otroški govor (Marica Komanova). — 18.40: Božična glasba radio orkestra. — 20: Božični govor (dr. Janko Tavzes). — 20.30: Versko predavanje. — 21: Prenos zvonenja iz Betlehema. — 21.15: Izbrani pevski zbor Marolt-Ran-čigaj. — 22: Recitacije (dr. Magajna). — 22.20: Božične pesmi za mešani zbor. — 22.50: Ciitre solo (g. MezgoMč). — 23.20: Raproducirana božična glasba. — 24: Prenos polnočnice iz šentpeterske cerkve. Ponedeljek, 25. decembra LJUBLJANA 8.15: Poročala. — 8.30: Orgelski koncert (g. Arnič). — 9: Religiozna glasba na ploščah. — 9.30: Prenos razstave kanarčkov — vrvivcev. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio orkester. — 12: čas, plošče. — 16: Božične pesmi poje g. Marjan Rus. — 16.30: čajkovskega IV. sdmfonaja na ploščah. — 17.15: Duet ci-trašev Ahačič. — 20: Violinski koncert g. Mirka Honerleina. — 20.30: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac - Gavella. — 21.15: Radio orkester. — 22: Rsdio jazz. BEOGRAD 16: Otroški koncert. — 17: Božične pesmi. — 19: Plošče. — 1930: Orgelski koncert. — 20: Mozartove komorne skladbe. — 20.30: Opera »Faust« na ploščah — ZAGREB 12■ Božične pesmi. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Orkester. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.30- Prenos opere »čarostrelec« iz gle- > daiišča. — 22.25: Plošče. — BRNO 19.30: i Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 19: 1 Božična glasba. — 20: Slušna igra. — 21: i Foljske klavirske skladbe. — 22.10: God- j ba za ples. — DUNAJ 10.10: Zboro\ski j koncert (Sangerknaben). — 11: Lahka gcKiba. — 13.20: Moderna švicarska glasba. _ 15.30: Godba na pihala. — 17.30: Komorne skladbe. — 19: Pesmi. — 20: Operetni večer. — 22.20: Plošče. — BERLIN 20: Opere in operete. — 22.20: Godba za ples. — KONIGSBERG 20.05: Program kakor v Berlinu. — MOHLACKER 20.10: Orkester. — 22.45: Zabaven program. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.40: Božični večer. — 19.10: Ciganska godba. — 20.30: »Cardaška knegi-nja«. — 22.45: Jazz in ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.30: Plošče. — 20.40: Lahka glasba. — 21.45: Orkester. Torek, 26. decembra LJUBLJANA 7.45: O negovanju gozdov (inž. K. Tavčar). — 8.30: Repioducirana glasba. — 9: Beseda o šolstvu (dr. Lončar). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Prenos razstave kanarčkov — vrvivcev. — 10.30: Pevski koncert g. Betteta s spremljevanjem orkestra. — 11.15: Slovenska glasba radio orkestra. — 12: čas, plošče. — 15: Prenos iz ljubljanske opere. — 20: Prenos iz Prage. — 21.45: čas, poročila. — 22: Naši kvarteti in okteti pojo na ploščah. — 22.30: Angleške plošče. . BEOGRAD 16: Orkester. — 17: Narodne pesmi. — 17.30: Flesra glasba. — 1915: Violinski kor.csrt. — 20.05: Prenos iz Prage. — 22: Plošče. — 22.45: Ciganska godba. — ZAGREB 12: Božične pasmi. — 17: Komorna glasba. — 20.05: Koncert iz Prage. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19: Polnočnica v Krešovicah. — 20.05: Dvofa-kovi Slovanski plesi. — 22 15: Prenos iz Brna. — BRNO 19:; Prenos iz Prage. — 22.15: Orkester. — VARŠAVA 20: Operetni večer. — 23.05: Godba za p1 «3. — DUNAJ 1050: Sonate. — 12: Lahka godba orkestra. - 14.35: Prenos opere »Don Pas- qnale« iz milanske Scale. — 17.15: Baleti, pantomine, operete. — 19: Leharjeva glasba. — 20 40: Bussonova zimska legenda. — 22.40: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 21.20; Orkester. — 21.30: Nočni koncert. — K5NIGSBERG 19.40: Mešan program. — 21: Pesmi. — 23.20: Godba za ples. — MOHLACKER 19.30: Mešan program. — 2130: Vedra glasba. — 22.45: Plošče. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 19: Prenos z Dunaja. — 21.05: Pevski tercet. — 22.25: Ciganska godba. — RIM 17 30: Violinski koncert. — 20: Pesmi. — 20.40: Plošče. — 21.10: Komedija. — 21.40: Lahka glasba. Sreda, 27 decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: Cankarjev večer. — 19: O vzrokih in posledicah slepote (Josip Kobal). — 19.30: Literarna ura, — 20: »Seviljsld brivec« (prenos iz studia). V odmoru čas in poročila. BEOGRAD 16.30: Pevski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz LJubljane. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 19.25: Orkester mandolin. — 20.05: Saksofon. — 2030: Groteska. — 20.45: Haydnov »škr-jančkoiv kvartet«. — 21.10: Lahka glasba. — BRNO 19.25: češke pesmi. — 20.05: »Lutke in ljudje*. — 21.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkester. — 21.15: Pevski koncert. — 22.30: Plesna muzika. — DUNAJ 11.30: Dunajski simfoniki. — 15.55: Koncertna ura. — 17.30: Moderni avstrijski skladatelji. — 19: Vojaška godna. — 20.35: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.45: Barska muzika. — BERLIN 20.05: Klavirski koncert. — 21.05: Veseloigra. — 22.30: Plesna glasba. — KONIGS-BERG 20 05: Ves program iz Berlina. — MttHL A CK ER 20 05: Plešoče lučke. — 22.45: Plošče. — 23: Zabaven program. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.30: Komorna glasba. — 20.40: Dramski večer. — 22: Ciganska godba. — RIM 20: Prenos cerkvene glasbe. —.2010: Dueti. — 21: Prenos opere iz gledališča. četrtek, 28. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Predavanje za kmetske gospodinje. — 18.30: Pogovor s poslušalci. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Prenos iz Beograda, — 22: čas, poročila, radio jazz. BEOGRAD 17: Plesna glasba. — 19.30: Plošče. — 20: Večer beograjskih komponistov. — 21: Operne arije. — 21.15: Orkester. — 22: Ciganska godba, — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.30: Kvartet mandolin. — 19.45: Angleške pesmi. — 20.05: Zborovski koncert morav-skih učiteljic. — 21.15: Godba na pihala. — 22.25: Smetanove klavirske skladbe. — BRNO 19 30: Kvintet na pihala. — 20.05: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Godba za plec. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.15: Arije in pasmi. — 18 55: Verdijeva opera »Don Carlos«. — 22.45: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Mozartov koncert. — 20.05: Plesni večer. — ^UHLACKER 19: Prenos iz Berlina. — 21.35: Vojaška godba. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — K5NIGSBERG 19: Program kakor v Berlinu. — BUDIMPEŠTA 17.30: Klavirski koncert. — 18 30: Orkestralen in pevski koncert. — 19.30: Prenos opere »Hofmanove pripovedke« iz gledališča. — Lahka ln p'esna glasba. — Zlata nedelja sv. noči, da je motril Barje, širno tn svetlo, poživljeno od neštetih lučic in plamenčkov. Kajti katera hišica pa bi ne bila sprejela nocoj luči in radosti! Saj je bilo oblito sleherno okence e, zlatim sijajem. Nekje za Bevkami se je prikazal širok plamen, ki se je ved* no bolj razgoreval; morda so zažgali morostarji kup šote, da bo njihovo ve* selje v tej presveti noči vidnejše in popolnejše. Na križpotju pri zapušče* nem mlinu ob Šivcovem grabnu je ne» kdo svetil; morda je čakal slaboumni Lovre na ono srečno uro. da zaglecia bajni zaklad, težko skrinjo s cekini in nepopisne čare. . Iz gorenjih zaselj so se vrstile hribovske družine. Zvo* nikar jib je v mislih dohajal in pre* števil Prvi so šli Mozeici, žgali so smolnate bakle, ki so puščale za seboi dolge ogniene jezike Z3 njimi so hi* teli Brancljevi z bukovimi povezi. ki tako iasno in čisto svetijo, potem Ka» beji. Zsoinski in vsi. ki jih ie n^po* tila nocojšnja blagovest k fari v Pre* seriu. Tako ne je zaslonel v stolpu stari Lenart Zvonišče ie bilo zastrto s sre* brno mrsoino: svečan* tišina ie ležala na farnih, mesec se ie dvionil i^za Srobotnika in se dotaVnil k^mblia Nič se ni ganilo, samo skrit ptiček se je zdrznil nekje pod vrhom stolpa, kjer je našel varno zavetje. Nato je prijazno priskakljal mimo line vetrič, se oglasil s prisrčnim pozdravom kot tajinstven znanilec tudi pri Lenartu in odhitel dalje z veselo novico. Za* res! Zvonovi so začeli čebljati in kramljati križem Barja. Tedaj se je zdramil tudi on in odvezal zvon. Po* gnal ga je počasi in slovesno. Prvikrat v čast novorojenemu Detetu, drugi* krat za odpuščanje grehov, tretiikrat za rajnko Micanko... Tudi pri fari so se razmajali zvonovi, vsi v brat* sksm objemu in večni slogi. Nato se je oglasil Šentajnar s svojimi drob* Ijanci, na Žalostni gori so udarili pro* šnji zvonovi in dvignili praznično pe* sem Čudovit spev je brnel sirom Bar* ja, od sv. Marjete kraj ajdovskeaa zi* du do horjulskih klancev, od Bistre do same Ljubljane Vse line so bile odprte. Vse je zvenelo in pripevalo. zasnežene planjave, samotarske jelše, in grbaste vrbe. Lenart se je ozrl skozi lino v svetlo reber, kjer so hiteli poslednji verniki Polni radosti in slovesnosti so dvigali ob zvokih zvonov plamenice, da se je podvojil, podesetoril jarki žar . To* plo občutje ie obšlo starega zvonikar* ja, ko je gnal polnočni zvon Kolikim je zvonil na zadnji poti, prisrčno in I nepozabno, dokler se ni skrii zadnji I pogrebec v ovinku pod poseko, kjer : so sprejeli mrtveca farni zvonovi v | svoje okrilje. Kolikokrat je odvrnil hudourno nesrečo, ko so se trgale stre* ie po krimskih rebrih in nedostopnih drčah ter se vlekli zeleni bliski preko Barja. Spominjal se je ognja in po* vodni i, ki je pridrvela iz ponorov in retij pod Kafriom ter raztrgala plod* no zemljo. Na popa!jenih šotiščih in požarnicah so ležale debele vode vso jesen, večerno sonce je poveličevalo s svojimi rdečimi lici strahoto in tu* robnost negibne £ladine. Kako mu je pel zvon v miliH maiskih večerih, ko ie jokala zaljubiiena sloka v svetli bu* kovini in so se prižigale hele zvezde nizko nad barsko planiavo. In konS no! Petdeset in več svetih večerov je oznanil liudern, da sta nozabliena so* vraštvo in ieza da ie nekie roieno de< te, ubožno in drobnih koščic. ki bodo nekoč mučene in pribite na kri/u re* šile srešni svet Kdo ne bi bil ainien koga ne bi prevzelo veličastno tiho 'itje svete noči An celi in zvezde v vi* šavah zvonenie 'n mir na zemlii sre^ brna nerot nad R^riem. ena nesem. ena radost eni eolra bv^l^rnosti: Kar je že dolgo želel svet, nocoj se verno dopolnjuje, Odrešenik, Marije sin, do črnih taJ se ponižuje! Zvonikar Lenart ni mogel nič več poganjati zvona. Zgrudil se je na klo* pico kraj line in odložil polhovko. S tresočo dlanjo je šel do zasolzenih oči in vzdihnil: »Jezus! Odpusti mi, da ne morem več. Nocoj ti bom v nadlego, star in pozabljen.« Zdelo se mu je, da so se razmaknili svetovi in vsemir, da so zažarela ne* besa. Šestokrili angeli so odpahnili rajska vrata in pok'eknili. Betlehem* sko Detece se je prikazalo na pragu, tako belo in vzvišeno, milo in skrom* no. kakor ga morejo gledati samo pra* vični in vei ni. Lenart se je dvignil, onemoglo telo ga ni več ovijalo, duša se je rešila spon trohljivosti. Tako se je za vedno zaslonel zvoni* kar Lenart pri odprtih linah; ni obču* til reznega hladu, nič več ni zaznal, da so se umirile ustnice zvona, ki je še želel prepevati in cznaniati radost prekineva iočo v niegovem bronastem oprsiu Svetonočne zvezde, bele po* članke miru in ljubezni, so spremile storčVovn du?o v rai k odbran5 čred' nebeškega Retlehema. kier ie večno sveto jutro in ne mine sveti večer. Ljubljana, 23. decembra Zlata nedelja! Precej "daleč so časi, ko je bila nedelja pred Božičem res zlata, ko je žvenketal v vsakem žepu denar in so si ljudje podajali kljuke na vratih trgovin. Bile so ulice vse bolj živahne, nego običajne dni. Bili so časi. ko nismo kupovali le najpotrebnejšega, marveč posegali tudi po takem, kar je okrasilo stanovanie. služilo nepretirani nečimurnosti in nam brez ha-ska bilo v vesel i e. Precejšnjo vrsto let natso je bila zlata nedelja enaka: nič kai zlata. Pri marsikateri trgovini so kar primrzovala vrata. Letos pa se vendarle nekam jasni Sodimo, da postajajo ljudje optimistični in so se spet navdušili za nakupovanje. Vsaj za nakupovanje praktičnih predmetov. V prvi vrsti seveda obleke. Že te dni pred prazniki so bile trgovine z manufakturo konfekcijo, zlasti pa one s pleteninami in čevlji pa tudi modne prodajalne dokaj zadovoljivo obiskane. V trgovinah ni bilo opažati onih žalostnih obrazov kakor pred leti in še lani. Prodajalci so stregli z vso vnemo. Navedbe cen so padale glasneje kakor včasih, ker se zdijo dosegljive tudi manj petičnim In ni nič hudega, če se večji znesek drobi v obroke. Tega so že tolikanj vajeni prodajaloi kakor kupci, da so polni plačniki že pravcata senzacija. Ali vendar, počasi se zopet obnaša štedenje. Izven praktičnih predmetov gredo v denar športne potrebščine, v glavnem smuči in vse pripadajoče. Vsa Ljubljana je vneta za beli šport, menda je ni družine, kjer ne bi vsaj eden strašil z rogovilami, težkimi škarpi in mažami. Baš s smučarskimi potrebščinami so se letos menda najbolj obdarovali prijatelji in znanci. Zlata nedelja je pred nami. Naj zopet zablesti v vseh svojih dobrotah in naj bo odslej spet od leta do leta bolj zlata. Nu, tudi s srebrom se zadovoljimo, če že zaenkrat ne more biti drugače. Pospeševanje tujskega prometa v Primorju V sredo se je zaključila v Rapallu med narodna konferenca, ki se je bavila z mednarodnim avtomob:lsk'm turističnim prometom in so se je udeleževali odposlanci Avstrije, Francije. Italije, Jugoslavije in Švice. Zaključki te konference danes še niso znani, pač pa so se ob tej priliki objavile številke o italijanskem avtomobilskem turističnem prometu, ki govore zelo jasno o veliki pozornosti, ki jo posveča Italija temu za njeno narodno gospodarstvo tako važnemu vprašanju. Jugoslovensko javnost bodo gotovo najbolj zanimale one številke, ki se nanašajo na italijansko ozemlje neposredno ob jugoslovenski meji. V letošnji turistični sezoni je bilo na Primorskem v obratu 26 avtomobilskih prog, dočim jih je bilo leta 1926. samo 7. Ekdgost teh 26 prog je znašala 2553 km. a prevozilo se je na njih 127 989 km in 19.72S potnikov, med njimi 10.125 posetnikov postojnske jame. V poročilu se poudarja, da je bil ta avtomobilski pTomet urejen tako spretno in smotreno, da je privabil veliko število tujcev, ki so bili zelo zadovoljni s postrežbo. Zato so se tudi naklonila tvrdkam ki so vzdrževala ta promet raznovrstna priznanja in odlikovanja. Za leto 1934. pa so se vložile zopet prošnje za obratovanje 26 avtomobilskih turističnih prog. Te proge so: 1 Reka-Opatija-Trbiž-Beljak-Celovec, 315 km, tedenska v obeh smereh; 2. Opatija-Učka, 20 km, vsak dan; 3. Reka-Opatija-Tržič-Gorica-Dober-dob-Trst-Opatija, 260 km. ob nedeljah in praznikih: 4. Reka-Ilirska Bistrca, 52 km. ob nedeljah in praznikih, Opatija-okoli-Učke-Moščenice-Opatija. 90 km. tedenska: 6. Reka-Opatija-Postojna, 70 km. trikrat v tednu; 7 Opatija-Crikvenica, 49 km dvakrat v tednu: 8. Trst-Postojna. 53 km. vsak dan; 9 Tržaška okoličanska turist čna proga, 45 km, trikrat v tednu; 10. Trst-Sredi polja-Šmihel-Gorica-Postojna 185 km. dvakrat v tednu; 11. Trst-Škociian-Postojra, 110 km, dvakrat v tednu, 12 Trst-Dober-dob-Šm ihel-Gor i ca-Sredi pol ja -Trst, 120 km dvakrat v tednu; 13. Gradež-Trst-Postojna. 53 km, dvakrat v tednu; 14 Trst-Postojna-Opatija-Trst, 218 km, tedenska; 15 Tržič kraška bojišča-Šmihel-Tržič. 60 km vsak dan: 16 Trst-Videm-Pieve d' Cadore-Cor-tina d' ^.mnezzo-Toblach 282 km. dvakrat v tednu; 17 Trst-Opatija-Lovran, 73 km. vsak dan; 18 Gradež Sred.polja-Gorica, 97 km. dvakrat v tednu: 19 Gorica-šmihel-Sredipolja-Gorica, 44 km vsak dan; Gorica Šabotin (hrib), ob nedeljah in praznikih: 21. Gorica Trb^ž Beljak 135 km tedenska: 22. V dem-Gradež 48 km, vsak dan: 23 Reka-Onati ia-Ljubl i sna Gradec-Semmering-Ounaj. dvakrat v tednu: 24 Ce-lovec-Benetke. dvakrat v tednu; 25 Pula-Poreč-Portnrose-Trst ob nedeliah m praz nikih: 26 Trst-Seslian kopališče vsak dan D.'e teh prog se«ata na jugoslovensko ozemHe Ka) pa prinese Rapallo še ni zna> no. Morda tudi kako juooslovensko progo tostran meje, kakor je doslej še ni bilo? »JUTRO« It 900 KfcMJft, 2LXJL 1988, Načrt nove železniške postaje v Skoplju To bo naša največja železniška postaja — Stroški vseh kolodvorskih naprav bodo znašali okrog 200 milijonov rilnica, v kateri bo prostora ra 48 lokomotiv. Za oskrbovanje postaje z vodo se napravi poseben postajni vodovod, ki bo črpal vodo iz Vardarja. Dolg bo štiri kilometre. Ob vardarskem mostu na kosovski Ko Skoplje po osvobojenju tako sijajno man testira ^roj gospodarski in kulturni naprc^e*. je njegova železniška postaja menCa še iz časov, ko je Turčija gradila solunsko in kosovsko progo. Vprašanje preoonove skopljanske železniške postaje ie bilo na dnevnem redu naše železniške uprave že prva leta po uedinjenju, toda stvar se t odlašala od leta do leta in načrti so se menjali tudi leto za letom Hotelo se je pač krpati, ko je bilo nujno potrebno, da se z ozirom na terenske razmere ustvari nekaj čisto novega, pa zato trajnega. Tako j: naposled sedanji prometni minister odobril generalni načrt za popolno preobn "o skopljanske postaje po katerem riohi Skoplje postajo, ki bo največja in najmodernejša v vsej državi in bodo stroški 'a njeno ureditev znašali okoli dvesto milijonov dinarjev. Po tem načrtu se bo postaja znatno razširila. Dolžina postajnih tirov bo znašala nad tri kilometre. Sedanje postajno poslopje za osebni promet se poruši in sezida novo, odgovarjajoče vsem modernim potrebam in zahtevam, in še nekoliko primakne k mestu. Skladišča za prtljago se zgrade onstran tirovja in bodo z medtir-n;mi peroni in postajnim poslopjem zvezana s podzemeljskimi hodniki. Postaja za tovorni promet se nomakne iz središča v smeri kosovske proge. Zgradi se nova ku- gospe Pavle Malovrhove Hrastnik, ?3. decembra Davi se je po vsej dolini razširila vest, da nas je za vedno zapustila blaga gospa Pavla Malovrhov a, ki je sinoči po težki operaciji umrla v Lermisču. Pavla Malovrhov* je bila po rodu iz Zagorja, iz znane Ranzingerjeve rodbme in 11. t. m. je dopolnila .50 let svojega plodonosnega in požrtvovalnega življenja Dolga leta je bila odborniea raznih ženskih strokovnih, kulturnih in zadružnih organizacij. 2e od mladih let sc je vneto udejstvovala kot pomočn'ca in najboljša svetovalka naših delavsk h žena. Bila je tudi velika dobrot-nica revežev in se njeno blago srce posebno značilno ka/e v dejstvu, da je nad 101) delavskim otrokom botrovala pri krstu in pri birmi ter jih kot botra tudi vedno požrtvovalno podpirala. Se na smrtni postelji je svoiim dragim dajala dobre gospodinjske nasvete in v varstvo jim je priporočala hidi svoie revne varovance. Svoiemu soprogu g Karlu Malovrhu, ki se že 30 let bori za delavske pravice, je bila najboljša in naizvestejša tovarišica in sotrudnica. Naiboliše je tudi vzgojila troie otrok Pogreb blage in zaslužne pokojnice se bo vršil v nedeljo ob pol 16 po prihodu ljubljanskega vlaka izpred Delavskega doma na dolsko pokopališče Gospa Pavla Malovrhova ho ohranjena v blagem in častnem spominu. Mevi grobovi V Ptuju ie no kratki bo!ezn; umri gospod Anton Rrumen, šolski upravitelj v pokoju. Zaslužnega šolnika bodo v torek ob nol 16. spremili k večnemu počitku. — V Novem me=tu so v petek popoldne pokopa!' na mestnem pokopališču go. Terezijo Ogrinovo, mater agilnega novomeškega sokolskega delavca in uradnika ondotne Mestne VaniVce g. Antona ter ravnatelja Obrtne banke v Ljubljani g. Rajka Ogrna. Uro kasneje so položili istotam k večnemu počitku v sredo umrlega bisero-mašn'ka Jožeta Romefa. Pokojnik, ki je HI eden najstarejših duhovnikov ljubljanske škofije, je imel predvsem zasluge za naselitev ubog-'h šolskih sester v 5-mihelu ln za ustanovitev prvega dolenjskega tednika »Dolenjske novice«, katere je pridno urejeval in p<"sol vanje. — V Hrastniku je v četrtek umrl nenadne smrti g. Ivan Bar-to!o. unokojeni poduradnik-hišnik. Podlegel je srčni kani. Ril je 60 let star. Pokojnino ie užival komaj S mesecev. Bil je velik prijatelj narodno-kultunrh prireditev, ma lok da i je katero izpustil Vzgojil je pa tudi svoje otroke v nacionalnem duhu. Za njim žaluje žena. otroci, brat in 90letna mati Marija, najstarejša Hrastničanka. Po-konali ga bodo drnes dopoMne na trboveljskem nokonališču. — Pokojnim blag spom n. žalujočim naše iskreno sožalje' Zadnla cbčinske^a sveta Celle, 23. decembra. Celjski občinski «vet je imel sinoči zad-"w letošnjo sejo. 2upan dr. Goričan ie poročal o uspelih intervencijah deputacije v Beogradu glede regulacije Savinje in pritokov Občinski svet je osvojil načrt financiranja regulacijskih del. Državna in banska uprava bosta prispevali po 40 odst, mteresirani okraji in občine pa 20 odst., počen« s prihodnjim letom v razdobju desetih let. Na predlog obč. odb. direktorja Mravlja k« je bilo soglasno sklenjeno, da bo poslala mestna občina ministru g. dr. Kra-»erja teplo zshvalo za velike zasluge, ki si jih 'e pridobi! za rešitev problema regulacije Savinje. Iskrena zahvala ie bila izrečena tudi narodnemu poslancu g Ivanu Prrkoršku za njegovo veliko delo v tem važnem vprašanju. Slednjič se je občinski svet zahvalil tudi deputaciji celjske občine. V tajni »etf je bil na predlog personalnega referenta obč. odb. direktorja Mrav-Ijaka s 1. januarjem 1934. upokojen s polno pokojnino občinski tajnik g. Vinko Krušič po dolgoletnem vestnem službovanju. Nekaterim uradnikom so bile regulirane plače. Za finančn' odsek je poročal referent obč odb dr. Vrečko. V parnem in kadnem kopališču bodo izvršena nesatera nuina dela. Občina bo dobavila gasilnemu društvu brezplačno večjo količino koksa in drv Lastnikom hiš. ki so brez greznic, bo predpisana naprav greznic. Nabava aparata za preiskavo m'eka je bila odložena do prihodnjega proračuna. Mestna občina zahteva, da krije okoliška občina še nekrite izdatke lanske skupne pomožne akcije za brezposelne in reveže v Celju in okolici, ker je okoliška občina za to akcijo prispevala manj nego celjska, četud je večina brezposelnih v okoliški občini. Občinski »vet je odobril bilanco mestnemu avtobu®- Rrogi se zgradi črpalnica z zbiralnikom. .ra postaji se bo voda mogla dvigati nad 35 m visoko. Kakor je proračunano, se vsa ta dela iz-vrše v teku dveh let. Vodovodna dela bodo dovršena najprej, ker se je delalo že letos. Nato pridejo kurilniška dela z vsem potrebnim tirovjem in napos'ed skiadiško tirovje n postajna o«sWist Za vse ostalo so načrti že odobren'- v v>;h podrob-no-.t'h. samo za g!•-' določen, ni še dokončno odobren načrt R izp sal se je natečaj. toda ministrstvo ni v celoti spreje-io nobenega posameznega načrta, pač pa jih je odkupilo nekaj in menda namerava po teh načrtih sestaviti načrt, ki bi odgovarjal vsem potrebam in zahtevam. Vsekako se zgradi postajno poslopje v modernem slogu z vsemi prostori in napravam', ki jih zahteva sodobni potniški promet, in bo ne samo v vsakem pogledu odgovarjalo svoji svrhi, temveč bo po svoji razsežnosti in arhitektonski vnanjosti najimpozant-nejša stavba v Skoplju in dejanski tudi v okras tako lepo se razvijajočemu »Dušanovemu mestu«. nega podjetja, ki je pasivna. Mestna občina zaradi pomanjkanja primernega stav-bišča in denarnih sredstev ne more zgraditi zasilnih stanovanj za najhujše prizadete poplavljenee, pač pa bo zahtevala, da hišni posestniki uredijo stanovanja, ki so zaradi poplave najbolj trpela. V nadaljevanju akcije za omiljenje brezposelnosti bo mestna občina po dovršitvi regulacije Koprivnice izvedla po vrsti naslednja javna dela-čiščenje inundačnega j-ark« in Koprivnice v Voglajno (proračun 10.000 Din), u- d:-tev hudournikov nad mestnim parkom <10.000 Din), izravnan je t-i vn;škega potoka poleg Mestnega mlina (iO.000 Din, če bo Mestni mlin prispeval polovico) in razširjenje vodovodnega orm-e/iti v tovarniškem predelu pri Sp. Lanovžu (35.000 Din, če bodo interesenti prispevali 20.000 Din proti refundaciji). Mestna občina bo prosila ban-.» naše ledene burje, ledeno mrzli mistral Shladi-1 je francosko rivijero prav temeljito, celo do 10 stopinj C se je znižala tamkaj temperatura. Vso zapadno polovico Sredozemskega morja je preplavil mrzli zrak, ki je dosegel celo afriško obal t*"-v Alžeru ter Maroku potisnil živo srebro pod ničlo in povzročil sneg. Tudi Italijo i" tja čez otoke zasegel mraz, na Balkanskem polotoku pa se je snežni metež obnovil in postal zelo iadnten zlasti v naših dinarski'* deželah. Ta čas, ko se Je mraz ■ srednje ter za pad-ne Evrope razširil daleč na jug tja d o Afrike, se je velika sprememba izvršila tudi po drugod. Atlantske depresije, ki potujejo kakor običaijno na daljnem severu proti Sibiriji, so se pomikale to not nekoliko bolj na južno stran. Spričo tega se je mogel toplii depresijskl sektor razviti daleč na Jug. Kakor ogromna črpalka je depresija vlekla nase topli in vlažni zrak z atlantskega oceana ter z nJim preplavila najprej Skandinavijo, potem pa tudi velik del Rusije. To je bilo južno vreme, kd so o njem govorila vremenska poročila 2e v prvi polovici tedna. Topli zapadni veter je sprožil v gibanje zrak čimdalje bolj proti jugu. V neideljo Je prevladala odo u ga na Danskem, dočim je Imela nemška obala s Hamburgom, Stettinom še 15 do 16 stopinj Celzija pod ničlo. Toda 2e v ponedeljek zjutraj je bilo tu samo še —1 do —2 stopinj C. Do torka zjtraj Je prodrla od-meka še skoro do češke, napredovala potem dalje proti Alpam, iin se v Avstriji uveljavila v četrtek in v petek; najprej Je silno snežilo, končmo pa de sneg prešel v dež, ki je na pr. na Duna ju t noči na petek povzročil kar majhen potop. Do nas odme-ka ni segla, dasi smo v četrtek in v petek čutili, da je v višinah prevladoval toplejši zračni tok od severozapada. Za odhajajočo depresijo je sicer butnil polarni od severa toda zasukalo ga Je ob Baltiškem morju čez Poljsko, ktfer se Je znova močno shla dilo, ln dalje v Rusijo ter Ukrajino proti črnemu morju. S tem se obnavlja mraz tudi nad Rusijo, kjer Je bil ta teden močno popustil; v sredo zjutraj na primer je bilo v Moskvd samo 6 stopinj C pod ničlo. Proti koncu tedna Je naše vreme pod gospod-stvom anticiklona, ki se drži g središčem naid Velik ob ritansklim otočjem ln Francijo: njegov vetrovni sistem ima v evojeon področju tudi naše kraje _ saj se je barometer pri nas krepko dvignil — in nam puha zrak od severa, čez Alpe. Dokler nam bo vladal ta tok, ne bo posebnega mraza, ker prihajajo zračne mase po ovinku od Oceana, tudi pa ne bo prave odjuge, ker se mešajo s hladnejšim zrakom na potu čez Srednjo Evopo. Zaklad carja Nemanje •vv • iščejo o zakladu »t je sanjalo nekemu kmetu in pri dosedanjem iskanju »o se uresničili nekateri njegovi prividi. Starodavno ustno izročilo, narodne pripovedke ir. pesmi mnogo govore o vebkem zakladu ali blagu carja Nemanje, ki so ga njegovi sinovi zakopali pred Turki. Pn Kuršumliji na posestvu samostana Sv. Save iščejo sedaj te zaklade in je ves okoliš prepričan, da bo trudapolno iskanje in kopanje imelo največji uspeh. O zakladu carja Nemanje se je sanjalo kmetu Matka Lazareviču, ki domuje visoko v hribih nad Kuršumlijo. Noč za nočjo je imel mož čudne privide, naposled pa se mu je prikazal star svetnik ter mu zapovedaL naj se takoj poda v Kuršumlijo h tamošnjemu sodniku Nikoli Iliču, da bodo dvignili zaklad carja Nemanje. Kmet je pripovedoval, da se te s svetnikom razgovarial kakor s svojim popom. Vprašal ga je, zakaj naj gre baš k sodniku in svetnik mu je to takole obrazložil: Sodnik se je rodil na dan sv. Nikole, njegovo ime nosi m sklenjeno je, da bo on dvignil zaklad. — Naročil je tudi, naj kopljejo na posestvu samostana Sv. Nikole ter navedel, da bodo kmalu naleteli na zid. od tega zidu naj kopljejo toliko in toliko sežnjev v zapadni smeri, dokler ne odkopljejo drugega zidu. Od drugega zidu naj kopljejo spet v zapadni smeri naprej in naleteli bodo na dolg hodnik, ki vodi do nekdanjega vodnjaka, v katerem bo ves trud poplačal dragoceni zaklad carja Nemanje. Svetniška prikazen je kmetu toliko zabičavala, naj ne odlaša, da je mož sredi noči krenil na težavno, okrog 30 km dolgo pot k sodniku Nikoli Miču. Ta ni verjel njegovim prividom m kmet se je ves razočaran vrnil. Prenočil je pri nekih znancih in spet se mu je prikazal svetnik ter mu ukazal, naj gre takoj nazaj in na vsak način pridobi sodnika in druge za odkrivanje zakladov Sodnik se je naposled trdovratnim prošnjam vdal, našli so se tudi pridni in za stvar navdušeni kopači in tako se je začelo točno po sanjskih prividih iskanje ' starodavnega zaklada. Iz Kuršumlije in okolice so se zbrale okrog samostana velike množice ljudi, ki »o silno navdušene, kajti kopači so res odkopa-li ostanke dveh zidov ter naleteli tudi na sledove nekakšnega hodnika. Po napornem delu so zapeli starodavno pesem: »Kud se dede Car Nemanje blago«. — Prepričani so seveda vsi, da so sanje kmeta Matka Lazareviča rešile to vprašanje V tem zaupanju bodo kopeli seveda naprej, dasi jih sanje pripravljajo že na precejšen trud in potrpežljivost ^ Iz življenja na deželi BLED. Za. praznike bo predvajal Mo*> »Bled« veliki, senzacionalni nemški z-vočni film »Kralj džungle«, kot dodatek nov tednik in kratko šaloigro »Btaibo«. BLOKE. Podružnica Kmetijske družbe na Blokah Je priredila v tekočem letu kar dva kmetijsko gospodinjska tečaja. Drugi tečaj je bdi zaključen 30. novembra t. L Da je podružnica mogla za naše kraje taio važne tečaje prirediti, je zasluga občine in pa banovine, ki sta podružnico s podporami v njenem delu podprli. Vodstvo tečaja je bilo v rokah strokovne učiteljice g. Vilme Benigerjeve ter njene pomočnice g. Vide Kleindinst - Zalokarjeve. Zdravstvena predavanja je imel v tečaju g. dr. Puše-njak, banovinsk; zdravnik iz Cerknice. Skrb za vse ostaJo delo je imel načelnik podružnice g. Stanko Lenarčič. Oba tečaja je posečalo 43 kmetskih deklet, ir uspeh ja bil popoln. To sta bila va Blokah prva tečaja, ki sta klji;b nasprotstvu v celoti uspela. Podružnica je imela tudi tri enodnevne sadjarske tečaje, katere je poseti-lo preko 100 nVaiSih sadjarjev. Podružnica nai dela v začrtani smeri dalje in uspeh v napredku kmetijstva gotovo ne bo izostal. BRASLOVSE. Ob priliki odlikovanja tukajšnjega trgovca g. Pauerja Josipa se je zbrala za domačega Sokola ln za Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljnbljami vsota 260 Din. BREŽICE. Šotor* nwm Je priredil 1. L m. lepo akademijo 8 pestrim sporedom. Miklavž pa je obdaril nad 120 Sokoličer. za kar so si iztekli zaslug razni darovalci in sestre Sokolice, ki so to akcijo vodile. Iz-lečena jim hodi lepa zahvala! Sokolski or-kesler in moški pevski zbor sta pripomogla. da smo proslavili na lep način rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I., Br. dr. Drnovšek je ime! ob tej priliki lep govoT. Na sokolsko pobudo se je uvedlo B« naših šolah, da se postreže najslromašnej-šl deci med dopoldanskim odmorom z mlekom, ki se ga poslužijo tudi bolje sltnira- nl za majhno odškodnino. _ Priprave za Silvestrov večer so v teku. Krajevna organizacija JNiS je uvedla društvene večere, ki Imajo na dnevnem redu ne samo važne lokalne razgovore, temveč tudi petje in drugo. Naš poslanec g. »Ivan Urek porabi istotako svoj prosti čas, da rae od časa do časa informira o raznih dogodkih, tičočih se gospodarske politike. Istočasno je na razpolago raznim prosilcem, ki se zatekajo k njemu za pomoč. Vse to se vrši običajno ob sobotah, ko pride največ okoličanov r naše mestece. — Tako smo na kratSco orisali naše malocneetno življenje, ki bi se pa še lahko povzdignilo, če bi se nekateri otresli svojih prazgodovinskih razvad in ee nam tesneje pridružili. DOM2ALE. PJS je ■ •odeVminj« stva priredil božičnioo za revno k>lsko deco. Obdarovanih je bilo 24 otrok z obleko, obutvijo in živili. Vsem darovalcem, posebno pa domačim gg. trgovcem in pekom, nail?jy ša zahvala! DRAMLJ1L Kakor ree kal«, bodo tekočo zimo prišli naši smučarji v obilni meri na s vej račun, kajti narava nas je obdarila s snegom v prav izdatni meri. Pred dvema letoma se jo na pobudo znanega športnika Viljema Finka ustanovil smučarski klub, ki že ima pod svojim okriljem nad dve tretjini najboljših fantov in deklet. Ti se Skoraj dnevno pridno vežbajo na dilcah. V četrtek 14. t. m. so priredili na prijaznem hribčku Sv. UrSula nekako tekmo. Tu so večinoma vsi pokazali izbo rno spretnost, razume pa se, da je še vedno najbolje odrezal vodnik Fink. Smuka je bila idealna. Za nedeljo 24. t. m. so povabljeni tudi smučarji iz Celja in Pe-trovč, ki so se lani prav pohvalno izrazni i, zlasti o skakalnici v znanih Jerpergah, ki je sedaj urejena po vzorcu skakalnice v Lis-cah pri Celju. Glede na nekatere dosedanje nedostatke, zlasti glede prenočišč za one, ki bi ostali nekaj dni tukaj, bo med tem skoraj gotovo vse urejeno, saj je vrh hriba pet vinogradniških hiš, ki so čez zimo popolnoma prazne, a se lahko v njih uredi udobno prenočišče. Tudi kurjava pride prav poceni, ker so gozdi v bližini in se drva ugodno dobijo. To vse bo oskrbel vodja Fink, ki žrtvuje ves prosti čas za po-vzdigo smučanja. Pismeno je tudi prosil upokojenega šolskega upravitelja g. Jelov-ška, da M dal na razpolago za letošnjo sezijo svojo lepo vinogradniško hišo na najlepSl točki vsega hribe, in je v najbližji njeni okolici krasna smuka.. Priporoča se prijateljem smuke, da se potrudijo v naš lepi kraj, saj na hrib Sv. Uršule od postaje Ponikve je samo tričetrt ure hoda. Smuk! DORNAVA PRI PTUJU. V nedeljo, dne 17. t. m. je dornavska šolska mladina na. posebno svečan način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. Pred številnim občinstvom je najprej upravitelj g. Rusjan spregovoril nekaj toplih m lepih besed ob kraljevem rojstnem dne\m, nato pa so njegovi učenci igrali igro »Pod božičnim drevesom«, otroci so jo tako dobro podali, da so prisotnim ob spominu na trpljenje za časa svetovne vojne privrele solze iz oči. Potem so nastopili učenci gospe učiteljice Adele Ingoličeve z igrico »Božična pošta«, ki je ljudem posebno ugajala zaradi pravljičnosti, predvsem angelčki in Jezušček na saneh, ki ga je očarljivo predstavljala triletna Ingoličeva Aldica. Med to igrico je tudi prvič nastopil taniburaški odsek domavskeea Sokola pod vodstvom učitelja g. Prelog-a. Slednjič pa je šolski pevski zbor pod spretnim vodstvom gdč. učiteljice Lenartičeve ubrano zapel nekaj narodnih in božičnih pesmi in državno himno. Prireditev je pokazala velik trud vseg-s. učiteljstva v lzvenšolskem delu, pa tudi smisel šolske mladine za igre ter zanimanje staršev za napredek otrok. POLJCANTE. Sokolsko društvo ln SK Bo« v Poljčanah sta sklenila otvoritl 25. t. m. svoj poseben strokovni smučarski tečaj, ki ga bo vodil mani mariborski smučarski prvak g. Borut Hribar, eden najboljSdh mariborskih smučarjev. Tečaj bo trajal od 25. t. m. do novega leta.. Krasni smuškl tereni v okolici Poljčan in pa sijajna oskrba v tamkajšnjih gostilnah in hotelih bodo nedvoumno privabili na ta tečaj tudi mnogoštevilne tujce in druge prijatelje b*-iega športa. PRE SER JE POD KRIMOM. V tem Mesecu je imel Sokol že tri lepe prireditve. Dne 3. t. m. so priredili člani slavnostno akademijo, na kateri je br. starosta očrtal postanek naše Jueoslavfie ki saoiil+obtl nove člane in članice. Orodna telovadba je pokazala, da imamo precej dobre te!or«.<>-ce, samo več vaje bi bilo treba. Pevski zbor je zapel ram nekaj dom orodnih pesmi. _ 8. t. m. smo imeli r domu tudi ML klarža, ki je s pomočjo občine in dsrn^th dobrotnikov obdaroval najpotrebnejše ns* še malčke, a zvečer vzel v roke na-še odrasle. — Rojstni dan NJ. VeL kralja Aleksandra smo budi lepo piroalavlll. Dec* Je imela, ta dan svoj ipoeeben prarali. Pod spretnim vodetvom svojih vaditeljev br. Remškarja in «. Janove je poka^la, d«, Je v pravih rokah. ST. JERNEJ NA DOI^BNJSCSCESM. Ob koncu novembra Je Soko! uprtoorll »Drznega plavača<. Gmotni uspeh Je bil za današnje 6ase zadovoljiv. Igralci so ipo rezini prav dobro podali vlo^e. _ 15 letnica uedinjenja Je bila tudi svečano proslavljena. — SokiolsM Miklavž je obdaroval letoe okrog 80 otrok. _ članstvo in deca ste. ee prav vneto pripravile na ela-vnoetno akademijo v proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kralja, ki Je lepo uspela. Ve« peeter spored je zaključila krasna Stv«. elSka_ Ob zvokih državne himne Je nad njo »plapolal prapor kralja v pozdrav. Občinstvo se je v nepričakovano lerpem številu udeležilo prireditve ta s tem najlepše manifestiralo za kralja in domovino. RADOMLJE. DruStveno življenje le dobilo spet staro obeležje, odkar Sok« razpolaga z lastno streho. Članstvo je pričelo redno telovadbo. Dramski odsek se prav marijivo pripravlja na ljudsko igTO s petjem »Rokovnjači«, ki jo vprizort kot otvoritveno predstavo na Štefanovo ob 18. Ta zgodovinska igra opisuje dogodke Radiom-lja ln njene okolice pred približno 120 leti. RAKEK. K. o. Rdečega križa priredi v nedeljo TA. t. m. ob pol 16. božičnioo v sokolskem domu. Obdarovanih bo okrog 90 šolskih otrok iz občine Rakeka. Skromno darilce pa bo dobil vsak, ki bo pri tem božičnem prizoru navzoč en. Zato vabi odbor mlad'no in starše k tej dobrodelni p**-reditvi. Vstop prost. VIDEM OB SAVI. V arpotnia pokojne sestre gdč. Pillerjeve Jennj je darovala Frelihova Ela iz LJubljane 1000 Din u siromašne učence tukajšnje osnovne Šole, za kar se ji uprava najisfereneje šefa val ju je. Za vsako KAKOVOSTNA OLEPŠAVAJOČA SREDSTVA POBENAL KBEH\ suh« preko dneva, a mastna m noč, trajno polepša in pomladi . POBENAL MILO blago, prljetnodtSeie milo aa negovanj« obraza in rok . . ■ • POBENAL rUDBl fin in povsem neškodljiv puder, diskretno parfumlran, 12 barv . POBEMILK biološko mleko za čiščenje obraza in odstranitev velikih znojnlc . KAMPHOBNIK eliksir kafre, ki takoj odpravi 9A, ogrce ln mozolje ...... ■ PASTA MAJALIS iovrSeno pere ln neguje občutljivo 4 C. kožo, ki ne prenese mili . . . . I J " 1 LEONA KBEMA aglo ln trajno odpravi bo ln fine pe-e in madeže na obrazu 18 12 24 32 JE F AIS BLANO krema Is limoninega soka, ki ae- guje in polepša robe . . . » . Iv " LANOLIN KBEMA sa masafto in pomlajevanje tsteea, 4 Ac ker dela kožo elastično . . * . I & a lnfine pe- rdo Majnik iz preddvora. SokoUko društvo Sodražica. V zadnjih letih ae ie pri nas, kakor tudi v okolici mor no razvilo smučarstvo. Ze lani smo imdi svojo smučarsko tekmo, pri kateri eo s? dosegli zelo povoljni uspehi. Zaradi lepih terenov za smučanje zadnje ča?e posečajo našo okolico številni smučarji iz bližnje in daljne okolice. Posebno radi prihajaj} k nam braHe Ribničani, pa tudi Ljjbljanča-nov je čedalje ve? Društvo Sodražica ima 80 smučarjev s popolno opremo: V dolenjskem sokolskem okrožju s sedežem v Rib-rici, ki šteje 20 edinic, se je ustanovil smučali odsek, katerega predsednik je br. Arko Andreje. Da se še bolj fpopolni in poživi v pos-ainezriih edinicah ta zimski šport, se ie določilo obdržati v dneh 6. in 7. januarja 1934 v Sod m žici smučarski t?čaj, v katerega ?mo povabili vsa društva dolenjskega sokolskega okrožja. Dasi je treba i*o-slati prijavi do 1. januarja, se je do^daj prijavilo že lepo število društev in čet. tako da z gotovostjo pričakujemo, da bo to največji in naiboli obiskani smučarski tečaj, k! se je sploh k-daj vršil v našem okrožju. Pritavnina znaša 5 Din. Stanova n je sni D preskrbeli za vse udeležence brezplačno. Hrana bo stala celodnevno največ 13 Din. Udeležence bo vadil izkušeni smučar br. MIlan Merhar. Tereni so res idealni in zapadli sneg nam oinogoea. da bomo preživeli božične praznike in vso zimo v najlepšem .•smučarskem razpoloženju Pridite in prepričali se boste! Prijave sprejema načelništvo društva Sodražica. Sokol Hotederšica. Tudi v našem društvu Je vse bolj živahno življenje kakor prejšnja lota. pristopijo je mnogo novih članov uvedla se je telovadba, le žal, da še nimamo svoje telovadnice Tudi smučarski odsek priredi v sezoni 1933-34 več tekem, mladinsko, člansko in starejših članov, ki še nikdar niso stali na idilcah«. Smuka je tukaj idealna, zapadlo je na staro podlago 60 cm novega pršiča. Tudi tereni so zelo dobri. Izlete lahko napravimo na Ravnik, k cerkvi sv. Birbare. Odtod je krasen razgled proti Planini, Godoviču, Idriji itd, Dalje nas vodi pot na žiberše in tja do Sv. treh kraljev Mladinska tekma bo že na Štefanovo ob pol 15. uri. Start bo pri Gasilnem domu. cilj pri gostilni Logar. Tekmovala bo deca na 2 km in naraščaj na 5 kilometrov, pravico ima vsa sokolska mladina. Po tekmovanju se bodo razdelile diplome. — Ker je tukaj prehrana zelo poceni, smuka pa idealna, pridite kaj pogledat tudi v našo lepo obmejno Hotedrščico! Sokolsko društvo Mozirje Je praznovalo letos prvič v svojem doma narodni praznik uedinjenja. Obisk je bil nad vse pričakovanje dober, ker so nas posetili razen domačinov tudi člani bratskih društev Rečica ob Savinji in Gornji grad. Dvorana je bila lepo okrašena in ob zvokih sokoiske koračnice so prikorakali člani in Članice pod svojim starim praporom ter moška ln ženska deca. Slavnost je otvorll starosta br. Ježe Troger, ki je pozdravil vse goste, zlasti sreskega načelniita br. Kandri-ča kot zastopnika vlade. V svojem govoru »e Je spomnil našega staroste, prestolonaslednika Petra, kateremu je veljal prvi so-kolski »Zdravo«. Zatem je govoril banovinski svetnik br. Goričar, ki je v lepem, globoka zasnovanem govoru izrekel neomajno zvestobo in vdanost kraljevskemu domu. Tudi prosvetarica s. Slavica Gomiko-va je žela s svojim lepim govorom splošno priznanje. Slavnostno zaobljubo novega članstva je izvršil br. starosta. Sledile ao deklamaoije dece. — Telovadni nastop dečkov ln deklic je kljub kratkemu času zelo dobro uspel, kakor tudi proste vaje članov in članic posebno so ugajali dečki smučarji in Članice s posebno točko »Krasen pogled«. Po akademiji se je razvila živahna, neprisiljena domača zabava, v kar je pač naša prijazna dvorana pripomogla. Saj so se pa tudi 'zkszale naše sestre Mozirjanke in darovale bufeju vsakovrstne dobrote. — Bratska Jim hvala, kakor tudi vsem ostalim, ki so pripomogli do tako lepo uspele slavnosti! Sokolska četa Sv. VM pri Ptnjn. V nedeljo 17. t. m. je imela naša četa svojo slavnostno sejo. Zbralo se Je kljub slabemu vremenu precej članstva. Na sporedu so bile pesmi zbora naraščaja, deklamacije in dve predavanji. Ob tej priliki je bila tudi predana diploma zmagovalcu na II. lahko-atletskih tekmah v Mariboru br. ZeJu, ki je trii dosegel prvo mesto v peteroboju med četaši, in zatem zaobljuba članstva in prevod dece v naraščaj. Dramski odsek sokoiske čete v Prečni pri Novem mestu je priredil n« praznik burko »Maks v škrincih« v režiji br Batte-lina Igrači in igralke so rešili svoje vloge telo pohvalno. Uspeh je bil zadovoljiv tudi v gmotnem oziru. Mladi sokolski četi in njenim prosvetnim delavcem želimo mnogo uspenal Jesensko zasedanje moškega vaditelj-skega zbora COS, ki ga tvorijo poleg vseh članov načelništva še župni načelniki vseh žup, je bilo 11. in 12. novembra ter ga je ob polnoštevilni udeležbi vodil načelnik dr. Klinger, prisotni so bili tudi starost« COS dr. St. Bukovski, podstarosta dr Flajšman, tajnik dr. Keler, načelnica s. Provazni-kova in častni člani, stari sokolska veterani. Pomemben je sklep, da se bodo tudi v bodoče še vršili nagli, po možnosti tudi tajni zbori poedinih žup in manjših organizacijskih enot, mnogo se je razpravljalo tudi o pripravljalnem obrambnem delu Sokolstva. Priredila se bo vzorna šola za taborjenje, prihodnje leto se bo moška tekmovalna vrsta udeležila mednarodnih tekem v Budimpešti, naslednje tekme 1933 pa naj bi se vršile ob priliki vsesokolske-ga zleta v Pragi. Vrše se priprave za udeležbo zleta v Varšavi in pokrajinskih zle-tov jugoslovenskega Sokolstva v Sarajevu in Zagrebu 1935. Dr. Frnntisek Zednik je bil izvoljen za častnega člana vaditeljske-ga zbora za svoje zasluga. Članstvo se zanima tudi za hokej. Poročalo se je tudi o novem tekmovalnem redu, o tekmovalnem načrtu do prihodnjega vsesokolskeea zleta 1938. Prihodnje leto bodo splošne tekme v višjem in srednjem oddelku, v deseterobo-ju, v posebnih tekmah, hazeni, odbojki, tenisu. smučanju, drsanju, plavanju, streljanju s puško in loki. v jahanju in sab"a-nru. Tričlanska deputacija je nato odšla pozdravit bolrega bivšega načelnika dr Jindra Vanička v imenu vsega vadite! jstva. Žen-ki vnditeljski zbor Češke Oboe Sokoiske. Na zborovanju 18. in 19 novembra je ženrki vaditeljski zbor COS pod predsedovanjem nafelnice s. Provprnikove in ob prisotnosti zastopnikov p^erlspdništva, načelništva članov in prosvetne a odbora raztvav-lial o pohodih, ki fib ie 'etos imela ČOS v Ameriko. Jngoslaiviio. Poljsko ter o nastopu v Nitrl. Mnogo pažnje so posvetili skušnjam znnnia. ld dele že nekaj let vse telovadke pri članicah, narašča'1! in deci v več razredov po dovršenosti vežbanla. Sklenili «o opustiti tekme ženske de>ce iz zdravstvenih in vzgojnih ozirov. dvigniti intenzivnost delu Dri malih društvih ter vzgojiti zadostno število vaditelji za razna teleisno vzgojne panoge. Ženske bodo prihodnje leto tekmovale v splošnem oddelku v srednji in višji stoonfi. kakor moški oddelki, v lahki atletiki v peterobolu in po pokrajinah v igrnh. Za članice so bile pr^te vaje za leto 1934 soglasno odobrene. Veliko zanimanie le za prvi poskus, prirediti ženske mednarodne tekme moja 1934 v Budimpešti, kamor nai s? poSlie tudi ženska tekmovalna vrwta ČOS. Pred zbranimi župninii načelmcami je naslonila vzorna vrsta ČOS. ki je bila odposlana letos na II. v&esokolski z let v Ameriko, da-Ue so bile izbrane vale članic za nastop ia zletu v Zagrebu in končno so bile odobrene proste vaie člani«, naraščainic in ženske dece za nastope pribodn:e leto. Posvetovanfa o sokolskem delu na Slovaškem. COS je sklicala posebno anketo poznavalcev slovaških razmer in sokol sfcega dela. da pismeno povedo svoje mišljenje o dosedanjih uspehih. V predsedstvo COS je dospelo 43 pismenih referatov, ki so pokazali, da je bilo sokolsko delo na Slovaškem v zadnjih 15 letih izvršeno z vso požrtvovalnostjo po velikem številu javnosti nepoznanih poedincev bratov in sester, ki so navzlic težkim razmeram in velikim zaprekam Izvršili svojo nalogo v stremljenju, da dosežejo čim večji uspeh. Pri tem pa so se v sokolski iskrenosti m odkritosti izvršile tudi gotove napake, zlasti pa je bilo ugotovljeno, da se mora izogniti vsakemu netaktnemu nastopanju v narodnostnem in verskem vprašanju. Potreba je še več bratstva in vzajem ne ljubezni, vztrainega, vestnega in učinkovitega dela. demokratičnega miši jen ia ;n dejanja, poštenega in globokega narodnja-štva. Sokolstvo na Slovaškem, navezujoč na tradicije slovaške zgodovine, bo tudi preko slovaškega nacionalizma dospelo k pravilnemu razumevanju češkoslovaškega ed;nstva in državnosti. Jungmanova sokolska žnpa v Pragi. Polesg štirih žup delij? v Pragi tudi Jungmanova. ki ima s>voie področje okrog Smihova in južno od tod. šteje skupno 7432 moških in 3299 ženskih pripadnikov članske 'kategorne, 372 naraščainikov in 413 na-raščamic, 1992 dečkov in 2311 deklic. Od članstva redno telovadi 1618 oseb. Ž.upa ni tako velika, kakor ostale praške žuoe in šte-ie samo 36 društev in 3 čele, 24 domov in 36 lastnih telovadiš?. Ž upa ima 8 smučarskih odsekov, 2 plavalna. 4 tenisove, 5 ha-zenskih, 19 odbojniških. 2 koškova, 1 sab-Ijaški in ? lahkoatletična. Največ članov ima društvo Sini hov I. telovadcev pa Radlice, kjer telovadi okrog 28 odstotkov vsega vpisanega Članstva, dočim je povprečni količnik med telovadečim in netelovad^čiin članstvom župe samo okror 15 odstotkov. Vaditeljski kader tvori 274 predniakov, 203 vaditeljice, 80 vaditeliskih pomočnikov in 61 vadiM-Vfcfb nomofrrc. Koliko slušateljev je bilo v šolah COS letos? Tyršev dom v Pragi je po pravici blagoslov za COS. Velike stroške za vzdrževanje prednjaških šol žrtvuje češkoslo vaško Sokolstvo zelo požrtvovalno, zavedajoč se. da je od velikega kadra dobrih vaditeljev odvisen uspeh vsegs dela. Letos je obiskavalo šole COS skupno 602 slušatelja in sluSateljlc, med njimi tudi nekaj ruskih Sokolov in bolgarskih Junakov. V Tvrševem domu jc več šol. ločeno r.a moške in ženske, tu se vzgajajo prednja ki m vodniki mladinskih oddelkov, raznih smučarskih psnog in drugih specialn;h strok. Starost tečainikov je med 18. in 30. letom, dober uspeh doseže nad polovico slušateljev, ki so po poklicu iz rokodelskih m krogov duševnih delavcev Zdravniški naraščal in delo v čsl. So-kolstvu. Z«n;manie akademske mladine za Sokolstvo v zadniem času znova narašča. Pod okriljem COS v Prag? se je ustanovil krožek zdravniškega naraščaja iz aka-demikov-mediciscev in je imel pretekli teden v Tvrševem domu svoje zborovanje, kjer je mlade mpdike pozdravil starosta dr. Bukovski. Odsek n*imlajš;h je prideljen pomožnemu zboru COS, druga sekcija pomaga v zdravstvenem odseku ČOS. tretii odsek pa pod vodstvom docenta dr. Krala že zna^tvno d*hiie. preiskuje in meri deco v Praškem Sokolu ter znanstveno predelava pridobljeni materi jal. Zhorovaniu je prisostvovalo 84 mladih navdušenih delavcev in delavk iz dijaških vrst. katerih vodstvo ie bilo poverjeno docentu dr Juriju Sninerm sinu pokojnega starešine dr. Ssineria Tud; profesorji E>ra5ke medicinske fakultete *o pokazali ze-o veliko naklonjenost znanstvenemu udej- •tvovanhi akademikov pri sokolskem delu. 2e!eli bi »lične aktivnosti tudi na nsiib univerzah v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. CeškotlavaSko orlovttve v Številkah. Po statistiki od 1. Januarja t L Je bilo češkoslovaško Orlovstvo združeno v 28 iupnh. ki so štele 11% društev in 120.385 pripadn kov, članstva in mladine skupaj. Mladinski oddelki štejejo 20.436 dečkov in 20 706 deklic, t. j. 41.202 orlovske dece. dalje 6693 naraščajnikov in 6523 naraščajnic, skupno 13 216 naraščaja. Članstvo ima 37.322 moškega in 28.645 ženskega članstva Najjačje so župe na Moravskem, medtem ko orlovsko gibanje v Češki in na Slovaškem, kljub veliki propagandi ni doseglo stanja na Moravskem. Središče in sedež orlovske organizacije je v Brnu, kjer deluje osrednji svet in načelništvo. Drobne resti iz češkoslovaškega sokolstva. Žensko načenlištvo j3 otvorilo tudi letos 22. novembra v Tvrševem domu v Pragi tečaj za najboljše telovadke iz vseli žup na orodju. — Iz Fiignerjevega sklada za onemogle sokoiske delavce je bilo letos pode* ljeno podpor 44 bratom in eni sestri v skupnem znesku okrog 20.000 Kč. Eden izmed teh bratov je član sokelske organizacije že 63 k t ter je dosegel starost 91 let. — Krasen dokaz sokoiske bratske pomoči Je bil dosežen z rdečimi srčki iz »tekla. Odziv za nakup teh srčkov je tako velik, da jih brezposelni steklarji pod Krkonoši komaj sproti izdelujejo. — Za 1934. eo bile razpisane prosite vaje za vse ženske oddelke. Prispeli so trije osnutki za žensko deoo. trije za žen-eki namščaj. Sokoiske knjižnice v ČOS. Kako globoko je oroniklo prosvetno delo med bratskim češkoslovaškim Sokolstvom nam pove pregled stanja knjižnic. -Izmed okroglo 3200 društev in čet ni tmelo knjižnice samo nekaj nad sto. Vsa ostala društva pa so imela v predalih svojih knjižničnih omar nekaj nad 600.000 knjig zabavne in poučne vsebine, Vzkrišeni< pa 45.256. III. delavska olimpljada v Pragi. Kakor smo že enkrat poročali, ee pripravlja za prihodnje leto v Pragi III. delavska Olimpijada v Pragi, ki jo priredijo Delavske Telovadne Enote, telovadna crganiza. cija socijalnodemokratske stranke v češkoslovaški. Sodelovali pa fcodo pri tej prireditvi tudi nemški socialnodemokrat-ski telovadci in telovadbe, ki so združeni 7 nemškem delavskem .tloipvadhem in športnem Savezu Prirediti,-? se bo vršila na Strahovskem stadionu, tamkaj, kjer Je bil lani vsesokolski zlet. Seveda je sedaj telo-vadišče dobilo na Strahovu že precej drugačno sliko, saj se dovršuje vzhodna tribuna, dočim je na vsesokolskem zletu bil gotov komaj srednji del glavne, zapadne tribune. Teiovadišče se gradi iz državnih sredstev. Na Olimpijadi bo poleg telovadnih točk vseh oddelkov delavskih telovadnih društev tudi zletna scena, ki pa še ni določena in se vršijo še predpriprave za njo Kakor se lahko presodi, bo najbrže scena vsebovala slike lz življenja delavskih telovadnih eDOt, ki naj poda gledalcem misel DTE — Te delavske prireditve se bodo ude'ežili tudi delegati raznih drugih evropskih delavskih telovadnih udruJenj in utegne postati lepa manifestacija za telesno vzgojo med delavsKim slojem. Nekoliko podatkov o mednarodnih telovadnih tekmah. Ko je bila leta 1881. ustanovljena Mednarodna telovadna zveza s sedežem v Bruslju po prizadevanju pokojnega njenega ustanovitelja tn prvega predsednika N. J. Cuperusa, je pričela od leta 1903. dalje prirejati vsaki dve leti svoje mednarodne telovadne tekme, vse do svetovne vojne. Po vojni pa se Je organizacija teh tekem menjala v toliko, da so se vršile vsako četrto leto pod neposrednim okriljem imenovane federacije, vmesni dve leti pa vedno v okvirju mednarodnih olim. pijad. Razlika pa je ostala: dočim je pri mednarodnih tekmah, ki jih prireja Unija, zastopana pri tekmah lahka atletika in orodna telovadba in morajo vrste, ki predstavljajo poedine narode, absolvtratl vse predpisane discipline na orodju, v prostih vajah in lahki atletiki, je na olimpijadah tekma dosedaj obsegala samo orodno telovadbo in proste vaje brez lahke atletike, ker spada zadnja na olimpijadah v posebno tekmovalno katezorijo. Sokolstvo se Je udeležilo tekem MTZ vse od leta 1907. dalje, ko je takrat na V. vsesokolskem zletu prvič nastopila Češka in slovenska vrsta za primat med telovadnimi zvezami. Po vojni je 'bila prva tekma v Ljubljani leta 1922. sledila je leta 1926. v Lycnu in 1930. v Luksemburgu. Pred vojno pa so se tekme vrši'6 leta 1907. v Pragi, 1909 v Luxem>tuir-gu, 1911 v Turinu in 1913. v Parizu. Povsod Je dosegilo prvenstvo češkoslovaško Sokolstvo, samo leta 1909. je pri tekmi v Luksemburgu bilo na drugem me3tu. Zveza luksemburških glmnastov. Mala državica Luksemburg. kjer so se 1909. in 1930 vršile mednarodne tekme, ima prav lepo razvito telovadno organizacijo »Unijo iuksemburšKih gimnastov«. Skuino deluje tamkaj 35 društev, ki imajo 7959 moškega ženskega Članstva. Lastno telovadnico ima sedaj četvero društev, polovica društev pa ima poleti na razpolago tudi razna kopališča. Zvez« izdaja svoje glasilo »Le Gimnaste Lusemburgeois*. Pred kratkim se je vršil zvezni In nekaj društvenih prednjaških tečajev, ki Jih je obiskovalo iz 26 društev 155 telovadcev in telovadk. Največja športna arena na svetu. V Angliji, domovini športa nameravajo v Londonu oziroma v Wemb!eyu, v bližini pre-stoln:ce zgraditi ogromno športno areno, ki bi imela za izvajanje športa pozimi velike, krite dvorane ogromn:h dimenzij. Projekt obsega prostore za plavanje, boks, hokej na ledu in drsanje. Trbune so določene za preko 60.000 gledalcev. Za plavanje bi se napravila posebna dvorana, ki bi imela v sredi 61 m dolg plavalni bazen, za gledalce pa bi b;le ob strani tribune s pre-kc 8000 sedeži. Vse stavbe so preračunane na 12 milijonov frankov. Izstop skupine nogometašev iz ASK Primorja Koncem avgusta Je izstopila It ASK Primorja skupina 19 nogometašev. Večina se je po kratki dobi vrnila v klub, sedmorica, med njimi 5 igralcev ligmega tirna. pa je vztrajala pri izstopu. O vzrokih konflikta in o nadaljnjem razvoju*zadeve nam piše g. dr. Zvonko Buljevič, bivši dolgoletni tehnični vodja nogometne sekcije ASK Primorja: Ljubljana, 22. decembra O sporu, ld je nastal koncem avgusta t 1. v nogometni sekciji ASK Primorja, sem se doslej vzdržal vsake izjave, da ne bi z j3vnim razpravljanjem klubskega »pora slabil njegovih vrst med težk;ml tekmami v državni ligi. V tej dobi pa se ie spor pred-očil javnosti netočno in pomanjkljivo, tako da se je nepoučena publika opredelila, še predno je spoznala resnične okolnosti in dejstta. Pričakoval sem, da mi bo klub, ki me je javno obtožil, da sem grobo prekršil klubska pravila, dal tudi priliko, da se branim. Danes, ko zaradi izteka obli-gatndh prijavnih rokov ni več te možnosti, mi preostaja samo še pot javnega pojasnila. V svojem dolgotrajnem športnem delovanju sem prišel do prepričanja, da bi mogel ASK Primorje uspešno voditi slovenski šport, ako bi ne bile njegove pretenziie v skrajnem nesorazmerju s sredstvi, ki so bila na razpolago. Krivda na tem, da klub za svoje cilje ni našel v Ljubljani bolj plodnega polja za razmah ter več podpore in razumevanja za svoje težnje, je po moji sodbi z ene strani ekskluzivno klubsko ime z druge strani pa nekol ko mero-dajnifa članov, ki so vzdrževali vse preveč osebno borbo v medklubskih odnosa iih. Po ponesrečenem poskusu, da bi se združila ljubljanska rivala, sem sprejel nadaljnje sodelovanje v Primorju samo na ob-liubo, da bo vodstvo na jesen podvzelo vse. da stopi klub na nove poti. Proti temu pa je obstojala že od začetka opozicija, ki so jo tvorili baš ljudje, o katerih sem vedno trdil, da so prinesli v naš šport preveč osebni ton. V tem ja bil najgloblji razlog poznejših sporov v klubu. Fuzija s Svobodo je razdrla prislovlčno enodušnost v naših vrstah. S pomočjo pri-šlecev iz Svobode se je vzdržal v upravi kluba še dalie oni režrn. ki nikakor ni ustrezal željam celokupnega članstva. Prihod novih igralcev preko Svobode in Zfi. Kašlia je uničil^ staro moralo, ki je imela svoj temelj v brezprimerni ljubezni do kluba in v skrami požrtvovalnosti. Razen tega so novi igralci občutno obremenili sek-ciisko blagajno in povzročili polno novih skrbi. Zaradi mnogiih ugodnosti, ki so lih bili deležni »novi«, so se »stari« upravičeno čutili zapostavljene. Na ta način so bili igralci ločeni v dve skupini: stare, nena-grajene ter nove, nagrajene. V klubu, ki ga je bremenila previsoka režiia ob vse prej ko idealni organizaciji in ob novem poslabšanju medklubskih odnošajev, ki so jo zakrivile osebe iz naših lastnih vrst, a se je greh pripisoval klubu, me je. še posebno skrbela razdvojenost' v vrstah aktivnega članstva. V taki «tua-:iji sem v soglasju z 90 odst. aktivnega članstva nogometne sekcije zahteval spremembe na izredni sekcijski skupščini NadVj-n]i dogodki so se vrstili v naslednjem časovnem redu: Dne IS. avgusta sem lojalno in odkrito sporočil vodstvu program opozicije, ki je imel za cilj, da se vzpostavi ravnotežje v financah, reorganizira in spremeni vodstvo, privede v medklubske odnošaje več tole- rantnosti ter vrns sekciji prejšnja odttft- na morala in enakopravnost vsega članstva Dne 19. avgusta (po čudnem slučaju!) so bile bonski upravi v Ljubljani predložene v potrditev spremembe klubskih pravil, med njimi novela § 19. o sekcijskem direle-toriju. — Dne 20. avgusta Je bila sporedno s tem odfiodena izredna skupščina nogometne sekcije. — Dne 24. avgusta je stopila sek-cijska uprava pred izredno skupščino z dekretom centralne uprave ASK Primorja, s katerim se je zabranila članstvu kritika, zahtevalo od mene — namesto, da bi se ^polnile stare obijube — da se odrečem vplivu na klubsko politiko in se postavila t aiktatom namesto z glasovanjem! — sta-^a sekcijska uprava, ki se je skrila na zunaj za imena treh odličnih ljubljanskih oseb Pred celim občnim zborom sem tedaj izjavil, da so bila ta moja prizadevanja zadnji korak, ki sem ga storil za ASK Primorje. — Dne 25. avgusta sem solidarno z 18 člani izvajal konsekvence in s formalnim pismom javil izstop iz kluba. — Dne 27. avgusta sem čital v »Jutru« klubski suspenz nad seboj, motiviran s trditvijo, da sem grobo prekršil klubska pravila. Do tu bi se moglo za opisane dogodke redi vsaj to, da so med seboj v gotovi vzročni zvezi. Od tu pa je bila p. enkrat potegnjena pred vse neprodorna zavesa. Ne samo, da klub ni izpolnil svoje najele-mentarnejše dolžnosti do mene s tem, da bi me pozval na odgovor, ko me je že javno obtožil, — nego ni storil do danes niti enega koraka, da bi demantiral gorostasne govorice, ki so jih o meni in o teh dogodkih širili celo sami klubski odborniki. Eno pa je, kar pade v oči: V svojem postopanju dela Primorje razliko fned menoj, ki sem označen kot glavni krivec, in mod onimi, ki niso storili drugega kakor da so izjavili, da je pravica na moji strani. Razlika pa je obratna kakor bi človek pričakoval, kajti samo slednji se trdovratno preganjajo. Dočim je bila izrečena nad tremi od njih zaradi opravičenega nesode-lovania na trening-tekmi olimpijskega dno drakonska kazen štirimesečne zabrans igranja (to pač ne v cilju, da se jim omogoči nastop v težkih igrah drž. prvenstva!), so obtoževali mene — da sem jih odvedel iz moštva z namenom, da škodujem klubu. .. Njihova kazen poteče 3. januarja. (Med tem jo je skupščina JNS znižala do 3. novembra.) Toda klub se ie med tem pobrigal že za novo obtožbo; sumim no brez razlogov, da 6e jim namerava naložiti nova kazen. Pri vsem tem pa ne dvomtm niti malo. da bi vsaka objektivna preiskava v tem procesu napravila iz okrivljenih tožnike in »z tožnikov krivce. Za svojo osebo sem pripravljen podvreči se še danes vsakemu objektivnemu forumu, ki bi hotel preiskati ta spor. Zelo obžalujem ta spor. a ne morem prikriti ogorčenja nad dejstvom, da Je dal neposreden povod zanj neobičajen in ne-siporten korak, baziran na protipravilnem, torej tudi protipravnem diktatu. Vse drugo mirno prepuščam sodbi športne javnosti. Zahvaljujem se Vam, gospod urednik, za gostoljubnost, ki ste mi jo dovolili v svojem listu in ostajam z odličnim spoštovanjem udani Dr. Zvonko Buljevič. BORZA BOBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaSa mKumui velike koristi. L Absolutna zanesljivost pogona. 2. Lahko rokovanje z enim gumbom. 3. Z velikimi črkami vpisane postaje na razsvetljeni skali. 4. Maksimalna selektivnost od 8 KC. Dober sprejem Rima za časa delovanja beograjske postaje. 5. 7 vdelanih krogov. 6. Maksimalna občutljivost 7. Točna reprodukcija zlasti globokih tonov. 8. Premenljiva barva glasov. 9. Premenljiva lakost reprodukcije. 10. Premenljivo pojačevanje gramofonske glasbe. 11. Sprejem srednjih in dolgih valov. 12. Sprejem kratkih valov zasebnim adapterjem. 13. Možnost premene Reiectostat antene. 11 Elektrodinamičnj zvočnik. 15. Popolna varnost pred udarcem toka. 16. Okusna izdelava. . 17. Priključek na tok razsvetljave katerekoli napetosti. ZASTOPSTVO .RADIO", r. 2» g o. z. v LJUBLJANI Telefon št. 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon št. 3190 n^nžžj.ap—i Cene nudim oglasom tmtt** ta dopisan)* vsaka b**edm Dtn i— ter emkrmhm pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega M reklamnega značaja: vsaka beseda Dm /.—. Po Din l,— za besedo ta zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auto-moto«, »Kapital«. »V najem«. »Posest«, »Lokali« »Stanovanja odda«. »Strofl«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« In »Zaslu-iek« če se z oglasom nudi saslušek, oziroma, ie se išče potnika. Kdi* M pa pod tema rubrikama išče vtslulka ali sluibt. plača n 5.— za totro ai aa dajat%je naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja te računmp po 50 por za vsako besedo. Enkratna pristojbina zs hfro aH sa dajanje naslova pri ogtasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NapnmtM aneaek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din pri oglasih po l Din za besedo pa Dtn 15.—. r»e pristojbine aa male oglase fe plačati prt predati naročila, «a*» roma fth fe vpoalati v pismu obenem z naročilom. Sluzbodobi Vmkm l*»«d* 60 t* dafeni* naslov* »H a Ufr* e» J M«. (11 Pletilje M Izdelovanje pletenih rokavic za delo na dom dobe takoj delo Ponud be pod »Zaslužek« na Aloma Company d. z o. z.. Ljubljana. 44612-1 Mesar, pomočnika trwzneg* ie poltenega. v« jenega vsega dela. sprejmem e 1 januarjem 1934. pryf. dobri plači in P" »i-bi. Ponudbe s sliko na o^a*. o-idel^k »Jutra« pod »Mesar 84«. 44757 1 Zobotehniškega praktikanta I lasta« oskrbo, sprejmem a« deieil. Naslov v oddelkn »Jutra«. ogas. 44797-1 Starejša ženska prikcpljiive i« čedne m-nanjobti, ki govori likoma nemško ter ima veselje do trafike in r>& skromnega gvispodinjetva, dni bi proti ja mstvu A'aln-0 mesto pn starejšem lo5»-nem vojnem invalidu. — Prednost ima to t a r S n e, zdrave. neostriržene la sposobne samostojne proda laike, vajene domače kuhe in vseh hišnih del. Ponudbe e podatki «n po »ojrj pod-užn.ico Jutra v M.a-bo-u pod »Drivžab-nica 56«. «4966-1 Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva e. 28 telefon SK« - oddaja m preskrbuje d<-bre » 1 u ž b e sr.uikinjam. kibaricsm. na takarioam in začetnicam. Za. odgovor znamka 2 Din 44799-1 Biro »Central« Varnim 6. telefon 26-228. Beograd, potrebuje ta od Mine obit-elj; boljšo pri-vat ao služim čad za Beograd, notranjost. 44828-1 Natakarico prid/vo. vljudno in polteno, atano okrog 25 let. va j«ao radi kuhinje, sprejmem t novim letom. (Hi nosno 15. januarjem Ponudbe po možnosti * sliko, ki ee vrne na naslov: Gostilna Plsničar (pri Ur »ki). Litija. 44834 1 Iščemo gospoda afilnega in inteligentnega, aa časopisno ;o knjižno del« ▼ ljubljanski okolici. Flk*um in provizija. Po nudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »S'užba atana«. 44S60-1 Pomočnico gospodinji prtdw> ta poSreno. srednje »tarosti, veSčo meščan«-ke »d kmetske kuhe, vajeno vseh domačih del. sprejmem s 1. januarjem 1934 Ponudbe na' ogla*. oddelek »Jutra« p"-1 značko »Za vi gospodinja«. 44899-1 Trgovski pomočnik a drvel»*.7>o pr«kw. dobi aNastop po logovo ra. Cen j. ponndbe prosim ni^ov: V Go«t.l Pre-frnsda — Sopot.. 4480-5 1 Žagar ver^-Mi aa retiee^Janfrf. d-obt takoj »laiSbo proti p'fiši po dogoTOru. — Po-n-udbe na iagK) Doltar. Črnomelj.__«904^1 Mešetar nakroipo-valec frrvrA-vr S cM takoj sluibo. — Potrebna kavcij« 5—lO.O^O Din v o-vi'®i Ponudbe n« og'. oddelek »Jutra« pod Šifro »Sain06it0ij«J«. 44977A Pisarniško moč M mi pogodi 8—10.000 Di«. »prehnem Dopise r« o^jae. oddetek »Jutra« pod iifro >N"-Skega brikio perila, prvo-vrftt.no mio4 t reSletno prakeo. »prejme tovarna trikotaž«. — Ponudbe na Aloma CoflBpanv d. t o. t. v Lju.bMa.iii pod Šifro »Prl-krojevaika«. 44880-1 Gospodinjska pomočnica e krtbatt*i»n Mačjem, ena?-ca, pofitena io dostojna dobi »tal.no m-es-to. Pismene ponudbe na oglae. od deleik »Jutra« pod »Dobra« 15176-1 Samostojno kuharico redm* ta «aae»lj'l'vo, aprej- me b"'v?« rodbi.n« 3 oseb v Ljub' :aM. t dobro službo. — NaelOT t o^lnenem oddelku »Jutra«. 45180 1 Bolničarko ali postrežnico em t »reditr.ii me«ta k atarejSi bo,fnii dami. Na-k!ot pove oglasni oddel.ek »Jutra«. 45226-1 Industrijski uradnik 29 t«t star. samostojen ko-respondent za elor., «rbo-bn-atski, nemiki in fra.n-cos-ki jezik, e temeljitim poznanjem tu- in inorem-siega tr^a, dobro vtpe!j«n. išče namestitev. Sprejme tudi! iaetofv.tv« «eri.07xiih tvrdk. Ponudbe na ogl«e. oddelek »Jutra« pod šiifro »0'lli-iu« reference«. 44?6S-2 Mlad iant OTožeu 1000 Din kavcije, iS6e primemo službo. Cen j. pon-udibe prc»i do 91. t. tn na ogl. oddeek Ju.tr« pod značko »Mo^an« 44910-S K lesni industriji j Dame, pozor! blizu Ljubljane ižče name-ičenje mampu'«.nti.nja — smožna f«mo»tojnega vodstva, prevzemanj« in oddaje r-ezanega m teeanega lt^a, tnjigovodinj«, slov., nemška i>n italijanska ko-rejpondentmj«, dobra ra-6u.narica in urna strojepiska. Dopise na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Praksa«. 45101-2 1 U' - I Redni pouk v kro>nem rf- sanj-u in prikrojeva.njm dem-sk:h oblek, za dom in poki ic, v krojnem uo,i I-išč u Roza Medved Ljubljana, Gledališka »lica štev." 16, pritličje, desno, kjer «e tudi izvršujejo damske obleke, pašči. kostumi itd. po zmerni c.eni. Krojn po meri. 44777-4 Frizerka »e»-frt:tna omdulerka. insn!-kerka. eve.n>t. veSča vodene ondiulacije. d.'-b'. stAltno roes'o. Ponudbe prosim s fotografijo n« Ursule^ku Pe-»er. frtreT, Ur.rska Sobota. 4o0»7-l Bolj?e dekle «»Hji-v>. Hrva-ska. 4o0??-l Služkinjo **edn.:»b let. vajeno me-fansk" kuhe. v?»h hi®.n:h 4e4. m«'o Si TO-nja. sp-ej-me manj?« d^iž-na n« Go-rm:skeim. Poniudibe pod »7i'ava SO0« na oglasni »Jutra«. 45073-1 Trgovski pomočnik fporo.-kč.Tirlci) dobi name-Menje v trg. mej. blaza. Zn*ii mora sam Twf'tJ trg. (m biti vse?fn«n«ko TOTf-sljiT. Imeti mors D;n •0.000 kavcije! A'-i pa se odda eventnetao cela trgovca na rajni pod ng^-iimi* oocroji vs'».. 45081-1 Kla^rista (koncert ln Jazz), b 6porednlm Instrumentom sprejmem. Ponudbe ln nastop takoj. Dubro-vafki zdravllišCni orkester. 45236-1 Natakarico sprejmem za vinotoč. Miroma ji oddam istrga na ra&tm. Potrebno 5000 Din. pri podruž. »Jittra« v Celju. 45?R6-1 Posredovalnica Mrak t Ljub\''a.mi. posred-u-k pridna dekleta. 44909-2 Trgovski pomočnik mlad, mečan-e stroke, polten, nekfldilee, ieH primerno »luibo — najraje r kaki več.;i trgorlni na de-Seli. Damjan Kular, Trojane. 4483E-? MizarJ, pozor! Samski mizar, lastnik novega komibi.nlra.nega rtroia s tremi vdelanimi motor-jM, Seli mesto v dobri de-'avTtioi. Ref>ne ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ajiloost — pošten ost«. 4-4900-? Plačilna natakarica z dobrimi sprifeTaU, zmožna »lovenekega ia nemSke-ga jezika, ki raapolaga e kavcijo, ®5e primerno m» dto. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Za.neel.jWa . poStena«. 44901-2 Otroška vrtnarica mlajSa, vajena tmdl gosipo- dinjekib del, iSče elužbo. Ceojeme ponndbe na podružnico »Ju.tra« v Celju pod zmaSko »Ljubiteljica otrok«. 44821-3 Viničar w j« dorns! vtnlsarelko Sol«, i večletnimi epriče-va'1, IeH premeoitl službo Ponndbe na podrnž. Jntra v Ceijin pod Šifro »Marltiv viniičar«. 44816-2 Mlada natakarica »imipa.ttičiia, pridna !n ze!« poštena, vajena gostilne in druigeiga dela, želi me-miati c 15. januar- jem. Ceniene dopise na oe'a«. oddelek »Jutra« pod Šifro »Savinjska dolin««. 44836-2 Natakarica mlada in eimpa.tnfea za-č-etoica, marljiva, zel« poštena, vajena gostilne, želi primemo mesto v Ljubljani. Cenjene ponndbe na ogas, oddelek »Jutra« pod »Ljutolgana 19&4«. 44837-2 Dekle vajeno ročnih del. Šivanj« ter drug:,h hipnih opravil, »ie službo v trgovini aH mlekarni, oziroma v pomoč gostfKidt.nj1! ali kot gos-po-diti«. Nastop 1. ali 15. j® nuarja 1934. Ponndbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 45175-2 Plačilna natakarica z dolgoletno Izkušnjo m dobrimi spričevali. Išče nameščenjt. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45213 2 Do 20.000 Din vložim v podjetje, v katerem bi Imel primerno službo. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« ood »Garancija«. 45211-2 Pek. poslovodja Tri zna izdelovati tad; kekse, išče »luž-bo. Ponndbe na o.g'asoi oddelek »Jutra« pod »Pekama«. 45328-2 Trg. poslovodia reAČ meSane stroke in že- leznine, iS5e primerno slnž-bo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Železničar«. 45238-2 Vpokojen orožnik samski, žtli zaposlitev — m o ia hran« in stano-v».n'«. Naslov ▼ oglss-nem oddelkn »Jutra«. 45:31-2 Starejšo slnžk»nio r. dobrimi sprižev...H, za posrre.JT>o It goipod« rsitvo p^PTtftn Ponndbe n* po-d-uinico »Jut^a« v Celjn r*od rna^ko »Pridna in r>o-štena«. 452ti5-^l bewda 90 pur: » dajanje naslo-va »K ia tifr« pa S Din. (2) 1000 Din nagrade onemu, ki mi preeirbi primerna s'uibo. Zmožen nemščine in nudn kavcijo. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Služb«« 418-46-2 Korespondentinla perfektna v siovensiki, nemški in hrvatski koreepon-der>ci. »1 o venski io nemški stenografiji, nrna_ strojepiska, krnjigovodinj«. dobra raftunaric«. zmožna vaeb ptsamiSkih poslov, išče na-meščenije v L'aibTjani. — Dopise n« ogiasni oddelek Juit-ra« pod »Vesta.* 3J«. 45100-2 Trgovsko učenko sprejmem takoj na deže-v trgovino z mešanim blagom. Predvsem se zahteva poštenost, dobra ra-ču.narica, sdrava in čedne zunanjosti. Prednost imajo v prvi vrsti one, kat«. re so zmožne tudi šivanja prostega mojega perti1!«. ponudbe pos.ati n« ogias. oddelek »Jutra« pod »Za netiiv* mčenka«. 45080-14 Gospodična začetna natakarica, n^a-da, simpatična, marljiva in jioštena. reflektira na dobro giostnlmo, kavarn« aH vino-toč. Nastoipi lahko takoj ali pozneje. Cenjene dopise n« oglasoi oddelek »Jutra« pod Mačko »Zelo pošte«««. 44638-2 Natakarico em i« vin-otoj. orl-ronn ji oddim iste?« na račun. Potrebno 5000 D:n. Nnslov v fodoužitic" ».Tn tra« T Celin. 45090-1 Tvornica panfrfa ▼ Zflg-ebu. ISJe bolend^r m '♦n 9 -ja i in dobro prak«o. ki pozna prror*7 redno res materijal 'n vse barv« v cn^sH od 30—40 let. — P^v-ndbe na ood značko »Pod-%!1 44«?3 1 Služkinjo samo p-vo vrstit o. iiVfl kil harieo. r« vm hi5na d»la Wem It Ni s?on 8 lan.. 250 D:n N^sl^v t okusnem odd.'!Vn »Jotra«. 45134 1 Natakarica Biiad«. dob' takoj služlbo. D'n?o pn lopovom GosfTna Lnkež. Kran® 45194-1 Hišnico ra go«nndin?ske o1"'0 t??em Ponudbe * "»d »Dv« 1n M« na ogia»a! oddelek ..Tn tr,«. 451H7-20 Samostojna gospodinja naobraleaa, 30 let, a prvovrstno kuharsko »pret-nositio. smožn« vzgoje otrok, nege bolnikov in dojenčkov, pre v?« m e pn-merno namestitev, oajraje pri vdovcu ali slično. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiju pod značko »Takojšen nastop«. 44878-2 Mlajši oookoienec ščs m^ifo natz-.rnik» po «!>pij. prostod Šifro »1809«. 44472-2 Šivilja (zaJetnica) z dobrim •pričeval om. vajen« t,ud; vseh tršnib de.|. iSče službo ra takoj. Ponudb« aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poSt.ena«. 450&6-2 Visoke kavcije zmožen službo potnika, 1 stotnika, sk-1 a dimnika a.i kaj siič.aegsi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v M a r I boru pod »Dravska ba aovina«. 44971-2 Vdova po dril. uradniku, do4>ra kuliarica, spretna v vseh gotipodin-jetkih oprav i Mh — išče mesto gospodinje pri samostojnem boljšem gospodu!. — Dopise prosi na poAriužnico »Ju.tra« v Ma rifooru pod »V.pokojenka«. 44972-2 Otroška negovalka s p^rfektoim z.nan.jem nemščine, išče službo k enemu ala dvema otrokoma, 1 starost- 8 4 (io 6 let. N» stopi 1 februarja. Naslov pove o-g!«s. oddelek Jutra 44047-ž Trg. sotrudnik iziičen v trgovini mešanega blaga, dober prodajalec — že«!i kjerkoli službo. Žara di nadaljnje izobrazbe tu di v kaki ve?,ji trgovini Dopise m ogKisni oddelek »Jutra« pod »DobeT pro-d«ja.lec«. 45027-8 Služkinja vajena knhe in hišnih de! gre kot pomoč gospodinji s 1. ali 15. iani!arjem Na ■»lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45108 2 Dekle m'Iad*>. zdravo. za vsa h šna dela išče službe kjerkoli Naslov t og as. dd. kn »Jutra«. 45072-2 Orožniška kuharica želi službo pri ornžn'k'h «ii financarfih N«s'.o»t v oglasnem oddelka »Jutra« 44951-2 Periekten stenogra in strojepise« ra nemščino in slovenščino (tudi de batno). izvežban v odvetniški industrijski in političnodr-Javni e u.žbi. ' išč* zaposli tve. Ponudbe pod »Verzi ran uradnik« n« oglasni od de'ek »Jutra«. 45130-2 Za hišnika v boljšo hi?« v Lwjb?ij«ni žeii priti mlad zakonski par, delaven in snažen. Naslov v oglasnem oddelVu »Jutra«. 45004-2 Pek od'ičoo sposoben rseh del. tn-di vodstva pekarne, iš&e zaposlitve. _ Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« po »Sposoben«. 45163 Natakarica pridna lo pošten«, išče ms-sto ali vzame vioot-oč na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uljiudna«. 45253-ž Gospa stara 38 let vešča v tr govlnl, pisarni, šivanju, gospodinjstvu v eloven fkem iv nemškem |ezl ku. žal! primerne služ be. Naslov v oglasnem Odd. »Jutra«. 45242-2 Vajenca s p r • J m e več ja t rgovin« meš. blaga. Prednost imajo sinovi železničarjev. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Ubogljivost« 44830-44 Nemščine ee lahko na.učite d.nm«. — Učnina malenkostna. Pišite na: Jezikovna dopisu« So!« na Jesenicah. G oren j -rko. Priložite znamko i« odgovor. 45031-4 Esperanta se naučite tmdi pismen Jon potom. U5n:na samo 15 Din. — Jezikovna dopisn« šo!a. Jesenice-Fužine. Gor. Priložite znamko za odgovor. 450S2-4 Prikrojevalnl tečaj za danska oblačila se vrši od 15. januarja d« 1. februar« 1934 v pri »mmi strokovni Soli. Ta tečaj je pri*>oroS!tiv trdi za privatno uporabo ker se vrSi toSno po novo-izdani knjigi »TOALETA«, katera je v vseh knjigarnah in v šo'i na razpolago Prijave sprejema in pojasnila daje lastnik šole T. Kun«, LjuiMjana, Sv. Petra cestg 1TH. 4W¥W-4 šoferska šola I. Gaberščik bivil komisar za Šoferske izpite. Ljoibijana, Slomškova lifi-c« štev. 6 — garaža Stupica. Vožnje v tan^tem avtomiobilu. 45185-4 Akademik mstruira vse predmete po 10 Din od nre. Jamči za uspeh. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Uspeh signran«. 45207-4 30 cenejše dokler zaloga. »Rap.d« p»? 2« velike in največje prostor«. 50% prihranka na vsakovrstnem kurivu. Nunska uiica »t. 17, pritličje, desno. 450S1-6 Sani laHke ta več vnst kočij na prodaj. Erjavčev« cest* 9. 4T.091 « Avtomat, tehtnico »Oiito«, novo. prodam, tmdi n« hranilno knižico mestne ljudske hranilnice, •kran Vikie «.'i ijiubl-janske. Naslov v očesnem oddelku »Jutra«. 46077-6 Fotokamera Nagel »Ptipiile« 3 X 4, objekt it Leitz Elmar 3.5, t zrcalno - refleksno naprav«, maTo rabljen, naprodaj. — Ponudbe na og'as. oddelek »Ju t-a« pod gifr« »Nage! Pulile«. 44902-6 Potnik Kateri Je pn slikarskih mojstrih dobro vpeljan, se sprejme za prodajo dobrega, novega, patentiranega predmeta proti visoki proviziji. — Peter Angelo, Ljubljana, pošt-al predal 267. 44640 5 Čevljarji! Kompletno orodje (Šivalni et-oj. 70 parov kopit, miza Itd.) »fcor*} novo naprodaj za 7500 Dtn. Nns'ov pov« oglas. oddelek Jntra 4489il-6 Otroško posteljo belo lakirano. 160 cm dolgo, a predalom — tsr starinsko omaro z narodnimi motivi, proda K lipe«, Vo joti It. IS ori Celju. 44877-6 Nov patent zaipiran.ie vrat, poeeni prodam. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 44776-6 Puško b^erpeteHnko, ka'ibw 16. roda Smol«, Novo mesto. 44983-6 V nemški pouk v skupini za otroke sprejmem z novim letom še par učencev. — Istotam Italijanski, angleški, francoski pouk za posameznike ln skupine. Zmeren honorar. Tyrševa 31 /II., desno. 45202-4 Poročne prstane nre. verižice, u.hane, kakor tudi očal« knipite najn^od-ne;> pri Josinin tanko, -srni v Kamnikti- Sntti«., a sproti farne cerlkve. 45018-6 Kdo« 1 t 6 « vznika, plača a« vaako bea^do 50 par; w RasJov »li šifro 3 Din. — Kdor a n d 1 lariužek. pa sa vsako besedo 1 Dtn. n dajanj« naslov« ali za iifro p« 5 Dim. (S) Kot učenka v trgovino mešane stroke ei; priti 14 tet stara deklica, ki j« z odliko d-ovr-ži\ & dve meščanski šoli, zdrava in močnu, zimožua poleg nemškega tudi dri. j»zika, Wo!f Faui, Rajnaoi, po-ita Mozelj. 44(773-44 Brivskega vajenca (predn»oat S.siuarj sprejme Kdvard Kavčič, brivec v šiškii, Cetovšk« ct^ta 10, uasd>roti mitnice. 45003-44 Deček ki tal* iz,vanre vgriznila v vabo. Učinek zajamčen! Uspcb izreden. Vaba za vse vr sto zveri! Brez teg« ni večjega uspeha. Vabi tve' Da veliko razda jo. Vse lrUformaoije daje takoj: »LYKUS«, Zagreb, Ju rje va 8. 44190-6 lSIetni fant pošten in nudarjen bi se rad izučil mehaniške obrti pr) mojstru s popolno oskrbo. — Naslov Franc TanjSek. Podvln. p. Polzela št. 28. 4254-44 Pouk Pečice toplodar veiek-urit-ion izum, sijajni »tedijivci kuriva, kuiiiad 3U Din priporoča žeiezuiua iiou.Uxy, Šiška, Medvedova »t. Telefo« št. 35-oO. 44550-6 Perje puih, 15 vrst oa 8 Din na prej ter volno in žimo z* madrace najceneje prodaja Sega, Woifova ul. 12. dvoriič-e. 214-6 t>»»oa vo in solo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gi.ta.ra«. 45194-4 Motorje velike, male na bencin, piin, diuamo, agregat Peči, železne, peč za emailiranje tračnice, osi ležajl, pletilnl stroji, kovine, dvigala, varUni aparat, peresa. Jeklo, ko vine, vodna sesalka, cir kularko itd. proda Kri stan Franc, Tyrševa 54 45187-6 Otroško šol. mizico za 6—12letne (dunajski ;w temt). kot novo — ter smuči s hrbtom. 180 cm. ogodn« proda Luflder, Cesta v Rož no dolin- . 14. 45S56 6 Različne spalnice irehove. in smrekove ka htnjske opreme po najnižji •eni dobite edino !e pri mizanstvn Albert Cerne ^g. 8iška — pri remizi •48-6 Smuči in sanke oriznano najboljši izdelek i ibite oajug'*ineje pr! ielovalen M Fajfar. Liiib Ijana, Trnovska ulica 25 Telefon »4-10. 45229-6 Okenska krila (gotova) 57 komadov h 145 65 cm ter 26 komadov k 70 X 57 cm. ležeča pri mizarsM tvrdki P e r k o CelovSk« cest« 191. proda n.pravite4j »tečajne mase Tornago d'. Benkovlč Iv« Ljiuibl.jani, Beethovnova ulic« 14 (palač« Dunav), ki prosi ofert«. 44950-6 Sanke prod« Tribui. ce, Tržaška 6, telefon 2605. 45141-6 Starinsko pohištvo te* druge starine iti umet nine proda Tribuč. Glince. Tržaška 6. telefon 2»5<»5. 45142-6 Posteljna posoda nočna, rabljena samo ob priliki poroda, se ceno pro da. Naslov v oglasnem od deku »Jutra«. 451316 Omaro i* trdega lesa. dobro-ohranjeno, proda reaiitet na pisarna Grašek, Masa-rykov* cest* 12. 45iil9-e-an ter agilen zastopnik za Beograd. Zemun in Pančevo. Reference odlične. Cenjene ponudbe pod »Agilen 12« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 44680-5 Trg. zastopnik dravski banovini zete dobro vpe1 jen. ki potuje s svojim «vtomobiiy>m. išče zastopstva v trikotaži in pleteninah. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »I. K. li®«. 44996-5 Klubsko garnituro dobr« ohranjeno kupim. P-0-t.udibe z nevedbo cene n* ogasni oddeiek Jutra pod »Kiuib garnitura«. 44786-7 Potnike za iotoer predmet iščemo ▼ vseh srezih države. Zaslužek 3000 Din, po »po soibn.osti sta'na plač«. Z« kolekcijo Dotrebno 200 D'n garancije. Rembrandt. Za Vrsoko omaro e«nokri;ino. knpim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve oma-i«. 45143-7 Otroške smučI za desetletno dekHc«. dobro ohranjene, kapim. Ceno za iste in ponudbo pustiti v o«1« snem oddelku »Jntra« pod »Cena z« či«. 4(5132-7 Klubsko garnituro dobro ohraojemo,. kuipini. Ponndbe z navedbo cene pod »Klub ge minira« n« 0"-'««i« oddelek »Jut-««. 4516S-7 Zastavljaine Hstke Mestne zastavljalnice kn-p;m. Ponndbe n« og'a»ni oddelek »Jutra« pod »50«. 43182-7 Fotoaparat dolino ohranjen. m«!eg« forma »a. d^br« kvalitete, kupim. Točene ponudbe prosim na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifr« »Foto«. 43183-7 Flaškone rabljene, vsako aK»:><1nt) kiK>tm. Ponudbe na oglas, oddelek »J-utra« pod Tfro »Flaškoni«. 452H6-7 Posojilo j 2S.000 D hi posodi a natfi« takoj, in f oren« d1.'e | Iščem. Vknjižba na pr-daj« Jsro4 'jor.iv. do.; na, Rožna oect* VIII št. 212. 44330-16 Hranilna knjižica z večjo vlogo Celjske p«-soji'oice naprodaj. Plamena vprašan,a n« A. man, poštaoležeče Celje. 45C<89-16 Knižico hra.niinice l.HrVVio-sk«, z vlogo 200.000 D:n k^ioim proti tako šn ji gotovini. Lahko tudi man S zneski. Pišite na og asui oddelek »Jntra« pod šifro »Veletrgovina«. 45055-il6 vo mesto. Cen,', pjaud-be na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurnost«. 43398-16 Brizgalno pištolo rab?.jen«, kupi SuSteršič, greh, Filipcmčev pri'" 12 j avto-lifar. LtaW%na. Tvr-4499^-5 5ev» (Dunajska) cestfl 4.1. 45*224-7 Zastopništva «twejme beograjska agentu ra, odlično vpeMan«; z velik« prodajno ergmniza- Različne škotle in šoansko steno č:5or"Detajine"r>onudbe'pod | Wim; Ponndbe n«^ o^as. »Prosperitet 272« n« Jugo-mo«S6, Beograd. 43245-5 oddoVk »Jutra« pod 5ifrn »Stekleno«. 45251-7 Zastopstvo boljge tovarne paiplnn« stroke. i S 5 e prvovrsten strokovnjak papirne stroke z | najboljšimi zvezami. Prevzel bi c« tudi skladišče z« Beograd. Da potrebno jamstvo. Ponudbe pod »Struč-n'ak 273« na Jugomosee. Beograd. 45344^5 | 0jt Kolesa m Oased«. OgiM m-cijalnega načaj* po 50 besed*. "U. da janje aaslova *U tm šifr« I Din, oeirMr.a 5 Dia. (11) Oglasi trg. in*č*.j* pc l Dio beseda; z* d« :anje naslov* al! za šifro 5 Din. — 0g!«s» socialnega inačaja pa vaaka beaed« 50 par; z« dajanje naslova »M ta šifro p* S Din. (gi Dvokolesa sprejemam preko rime v shrambo. Očiščenj«, emaj I i ran je z ognjem ln poni kianj« najceneje. Tribuna F. B. L.,' Ljubljana. K«r-lovska cest* 4. 444S4-1H 20.000 Din gotovine imam. katero bi rad vložil v primeren posel ped sra--anoljio. Ponud:>e na oglas, o-idelek »Jut.ra« pod šif-o »Mesečna plača«. 45054-16 Družabnika gradbene stroke, poštenega in podjetnega stavbenika ali zidarskega mojstra, najraje sanva z nekaj gotovine sprejmem takoj k enemu že uipeijane-mu podjetju v mesnu Maribor. Psmene ponudbe pod »Pošten podjetnik« na podr. »Ju—a« Maribor. 450S7-16 60.000 D'n posoiila n* sigurno vknjiSbo iščem ta dobo dveh do treh let. Ponudbe n« pod-už. Jutra v Mariiboru pod š~lfro »Industrija«. 44705-16 Eksistenco M setvari brez strokovne-1 g« inanja oni. ki ktw>i patent, pravice za edtn-stveno fabrikacijo ln razpečevanje elektr. odej in avtomob^sfr-h vreč rs Jugoslavijo. Avstrijo, Ogrelo in ostali Balkan — pnoti prevzemu hipotek. po<>o;v« — NadaljTia pojasni'« dai» Franc. KraVic, M« rib-«-. Koroščeva njFca Stev. 7TT 44969-16 Ureditev dolgov poravnalne in konkitrzne zadere, wpe' :a vo kn ji go -vodstva, sta ni nadzor in vodstvo knjigovodstva — sestavo b'i«nc, revizij« uiprave, izdelavo pro-aču nov in kalikulactj, n.^ravo hiš, vse informativne in druge trgovsko-^obrtme posle pove rte zau.pnio im-cesijoniraai Komercijal. pisarni Lojze Zaje. sodni zadr. rev'z or in zapriseženi strok >vn:iek v kn:rZM>-vo ds t.vu. Liti b'n«. For}-št-ev 101. 44940-36 Valvasor I. in II. izdaja, tudi Koroška. nsprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 449-32-S Vs*.k* besed* 1 Dm; i* lajanje naslov* ali u šifro p« 5 Din. (15) j Vsak* ] Di« < u i» »nje M rrrm tfe j 1» Tn r» 5 Dia (12) Ženinom, nevestam! nudim m'derao. šperane pohištvo, kakor rad mi-s v-no. garantiran« eo.idn« deo. p^j naj.niijih cenah, tudi na hrai ie tnjitlce. Tvrdka G-o.tnajet, strojno m t za rs* vo, L. ubr.o-Po"iT,*n. — Zahtevajte ponudbe. — Istotam naprodA-j »AneJ« motor s prikolico. 44428-12 Pozor ženbi in nevest« Jedilnice kubit^e ii trdega, rezane^f«. cefe-ker* sakne aipalnice 2S»>) pleskaae srpalicice . JjfO „ kuhinjske or.-a.ve . 850 knh. kred<.-nce . . . 4-V") „ postelje ......,. Vse drago pohiSt>vo dob'te najceneje t,_: 'r- n v.a«. Ko'odvo» M. 18 «3 M:klošifev« štev. 6. — Telefon 2780. crrrr-is Javorievo 5.pa1n*co s tridelno omaro, a« ►»>» r:7ki ceni proda Kladntk. mizar, M'*T«>nog 4497^-^2 Modeme »rpaHlce Sp^nsn«, I itd., po ugoj-rih fwk isa* i v za".osr Josip Ar»i!ovi«, ! Škofljica. 45300-18 Spalnice or^bove korenine, ne ln mehke c«l i000 d'nar.1ev, ktihlnle cd P00 Din nudi mizarstvo Josip Gollar, Oo=txisvet-ska 13 Na ogled t'trii v praznikih. 45220-12 ianeka nlioa V«vk* besed« 1 Diaj i* di-janje naslov* ali t» *ifj« p» 5 Din. (101 Motorno kolo Knplni neparjene iajmane la bukove plohe 15 m» 80 in 100 n od 15 cm široke in 1.80 m doig>-oaprej; 12 m« 20 X 76 mm od 1.80 m dolge naprej; 6 m« 23 X 76 mm. od 1.80 m dolge naprej; 7 m« 28 X 100 mm, od 1.80 m do!g» naprej. Ponudbe n« aaslov Hotel Kajiež 18SI6 dobre znamk« io d u b r o j LJubljana, Florijanska al. ohranjeno, da 50SJ cm», kupim. Ponudbe » cea« n* ►glas. oddeiek »Juitra« pod »Dobra znamka«. 44P57 10 Tovorni avto v brezhibnem stanju, no silni.m. Ponudbe na og^essi odde lek »Juitra« pod »1 god en nakup«. 45171-16 Vsaki beeed* 1 D>«, u lajanj« tutslov* si: t* Šifro pa 5 Din. (161 j Hranilno knjižico 1 do tiuuu um kupim ka-cereitou paaruuni.ee, ki Del« in dobave pomladi. I je včlanjena v zadruž Takojšnje nonudbe na na | ni zvezii v LJubljani. siov: Križna:, Trii 5. mlekarna. 45002-10 Naslov v ogl. odd. »Ju-tra«. 44616-16 Adler-Chabriolet Bančne vloge PrlanJše knjižice Mestne. Banovi-nsk«. Kmet-ske ali Ljudske posojilnice kupim. Ponndbe na os's*. oddeiek »Ju.tra« pod vf-n »Primerno«. 45170-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke kiupian proti takojšnja gotovini. Ponudbe n« ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubi'.i«.na 71«. 45203-16 Vložno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske, 1 vlogo ce« Din M0.000, prodam. Pc-nudlie na ogiaemi oddelek »Jutra« uod Šfr« »Gotovino rabim« 45209-16 !'rg. ogias 1 Lru \ bt-s-da; d*j*aj4 Di t -.'.or& »ii tA iitr« S Dt' s Oglas! :w | čaj* veak* bos-vi* jr I pa-r; S4 daja-nje naslovu | a.l zo šifro 5 Din. (13) | Opozarjamo na nese črn* t- * nji- z barfoinasJim »-»Titst-kom in r> išasto podlo««. Cena znižana od 690 Din na 59:i Din. Neprem- iljivi suknjiči ii Htibertos suin» po 240 Din. N>-premočijive eiiMtžarske obleke. Dameii plašči, po-iloženi ra • plii o.Tram-k-.m >d 890 D:o. — Tlvsr obleke — LjnSljaa*, Meseni trg St S. Sv. Peir* c.tj-jR iS, Cciovaka seet« C-i 449^.8-iS Žaket obleka najfinejše kvalitete, samo par krat nožen a Izredno ugodno naprodaj. Haslov v osi. oOd »Jutra«. 44577-13 Gramofonske nloščp !5 sedežen, izborno ohra- nakup, proaaja in naloga kvarne, in dolfTiIk .S?00 ^ ti^f ,7 kožuh poceni naprod«j. — Sas.ov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45178-6 Najlepša božična darila po zniž^i n'b cenah dobite v nedeljo dne 24. dect-m bra od 9 do 18. uie aa Turjaškem trgu 4/1 — Dtž. osrednji zavod ze ženski domači obrt. 45151-6 Otroški vozički Kucler & Oo., Ljub jana 7. Celovška cesta štev. 42. 252-6 se ugodno proda tudi na vložne knjižice. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45214-10 Kupm Fitingi večjo količino, io drug; i ostal, materija! prodam. Dopise na oglasni odde ek »Jutra« pod »Fiting «. 45:96-6 Božična darila lepa, praktična. Aipacca garniture 35 Din. Cisti damastni namizni prti s servijetam! 70 Din — Tovarniško nov gramofoni 250 Din. švicarske nihalne ure 60 Din. — Trajni koledar 10 Din Danes odprto »Omnia«. Tyrševa c. 36. 45052-6 Delikates. inventar in »Berke^« vago t>rod«m Ponudbe na »g'a«. oddo^k »Jutra« pod šifro »IV ka •esen inventar«. 45227 6 Smuči in sanke Drlznano najboljši izdelek dobite na'uftndnete on izdelovalcu M Paj far. LluMJana. Trnovska ulica 25. Telefon 34-10. 44668-6 Posiova: uvod ui. 24ti x li. 1 Kom. 370 a 14 om, kupi Peter SeM n*. Kadeče 423147 Hranilne knjižice Lju.l>.,«a>kt kietliuie bau ke piociani najboijšt-inu' po uuniiiiku. — Ponudbe pu«i »50.0tKj« ca ogiasui odde lek »Jutra«. 45096-16 Kompanjou Jed insueua pri nt« prul« | se ouomd tko može ulotiti Din 100—3UU.U00 za pioiz vodiiiju i p ae-iranje najusa vršem.eg prirodcog lijeka saii«šuj»*ti protiv reuim-. g trm i iii.wa. — U.ožak aui'i»rtiizir«n u eijelosti z« godinu dana. Ponude na ogasni oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 45114-16 Pisalni stroj dobro oniaajen, i^upim oziroma zamenjam fotozrcaino kamero 2 krat 4 Schnelder objektiv. compur S 2.9. Po nudbe ua ogl. oda. »Jutra« pod »Zamenjava 213«. 44558-7 Družabnika za I «gi'nega sprejmem za Ovekov brinovec, ali prodam konnpiet.no žgal.no napravo. F. Cvek. Kam »lik. 45071 16 Flobertovko 6 mai kuptm P-tiudbe oa gias od d - k »Jutra« pod »F obertovka«. 45'»157 Parni kotel stoječ alt ežt-č 25 4« 30 m! 8—10 stn>"sfer kuptm. Cenj ponndb- nj og asni vddelek »Jutra« p-d šifro »Parni k'>'el«. 45!>93 7 Starinsko avbo dobro ^h-sn^no k n p * m Naslov » offlaaaean oddel kn »Jutra«. 45044-7 Hranilno knjižico maline brenilntce v Kra uju z viogo 10—12.i»d.piač:!u t»o 500 —8(Mi Dm 'ščem. Jam | st.vo N3s!hiv v og a.» esem Naslov T oglasnem oddelkn »Jutra« 4433311 Natakarica nsme na "ačun ali ▼ gostilno ali nootoč. Pe o* ogia«. oddelek »J®ti»« pod šifro »Cena«. 45132-17 Vo««M tok* Vsaka 0e,*e0ji 1 Dm. m daja-nje naslova aH n tifro pa 5 Din. (18) Diven sneg v Bohinju fi tuiile« teren « »mu Janj« krasen oddih nui bote' rrig!sv. Bohinjska Bistrica penstja 35—5«' Din Snega nad *'« me-.r« V doiini. 43G75 16 Kam pa za praznike ▼ restavracijo R a h n e v Moste kjer ee točijo št« jersk* vina po 8 Din, la po 10 in 12 Dta. razni Ii kerji ia se dobe delikatese ta gorka jedila. Se prtpo ročaju. 45153 18 Vsi po vino v točilnico Šmon Marica Tria4ka cesta 28 — mitnica it«.j«Tik« »i na po 8, 10 '.n iS Din Raz®« delikat-ese fe ^esVTtn« na razpolago f— En priporoča za obisk 45154-18 Za praznike i«! k K rame r.in ne Doie«J dkv sesto štee4j«uw». f l^ob-jani oddam pod ugodnimi pogoji t jjuuuarjeoo. vrenu s koncesijo N»slov t og*. ..ddeiku »Jiitj-a«. 45160-19 Pisarniški prostor v pri toč.ju — pr. pra v en za odvetnika ali elič©o, po leg sodišča oddam Naslov t oe.asnem oddelku J a ; r« 45179 19 Mlekarno •tadam na prometnem križišč« t kolodvorski irital it. 35. 45196-19 Delavnico ii ene-ga ali rtveh presto -ov takoj oddan) poleg poŠte. Poiivedbe med 10. in 12. u.ro v Selenbui-govi ulici 6/1-14, 45197-19 -------.—, t »fvn ■» m mam atud-b« m podruinioo Jutra v Maribora pod iifro »Re •e« ku.pec«. Parcelo aH majhno hišo n^l« ? Milini beiijfrjMla Naslov v ogesne-ai oddelku »Ju.tr««. 44063-20 Seststanovanj. hišo i ma/iiamu pro- dam v Ljubljani. Nasluv pove ogl. oddelek »Jutra« 446&4-Ž0 Trgovino 2 manulakturnlm ln galanterijskim blagom na j ako prometni točki v Ljubljani zaradi bolezni takoi naprodaj. — Potrebni kapital za prevzem približno 40.000 dinarjev. Ponudbe na oel odd. »Jutra« pod •Obstoj tudi v krizi siguren«. 45201-19 Len lokal ne prometni cesti v Zgmr-nii S:ški oddam brivcu ali galanteristu. — Nasproti r.ranrvaiefce postaje Kosovo 45389-19 Na Štefanovo Vfl k »Dolenjskem Lojzeta« m koncert. Vljudno v«.b Mtji Fabja-n, Gttace. 45191-18 Restavracija v Dev. Mar. v Polhi pri 'lolodvoru. vab: cetii. goste na dobro ieda&o n pijač"' po imerni ceni. — T. Savšek. 45190-18 Gostilna Staro strelišče pod Rožnikom, vabi oenj. goste za praznike na io bro jedačo w; pijačo po «B>erii ceni. H. SavSek 45189 18 Gostilna »Maiaronček« mo!!5o domačo kanljioo jn obilo zabave, firme k — pri Le-oni^ču. 45310-18 Lokal t 'in veliki' bamS. za v^aV-o tr?ovino a'i obrt. odda Ciff"? v Ljablijani, Mestmi trs 11/T 45263-19 VmH> J Uiu. j ta daja-nj« naslova ali ca Šifro p» 5 Din (19 Specualno trgovino gramofonov io potrebščin radi lruiniftkib -a-zmei ir ho Hjfodun pr>xjan! - evef) tuelno '-ud- oa t b r o k e proti »igfurn: garanciji. Po nudbe na 'jg.tuta: Kideiek »Jutra« pod značk" »Lefia ei*i«.t.enca«. 44945-19 Pisarn, prostore »ko; odd«m natproti ^'iv oe pošte !i««lov dc-.-e jg!. Oddelek >Juira«. 45026-19 V Celju SSeaoo k>kal na prom-etmem kr«;u Pomnibe na po druinico »Ju.tra« v Celju pod »Pr'omet«. 45^04-19 Na Bledu M7-lfl Gostilno šobm nik večjlb t» ram. o« prometnem \Jknajn 'akAj prodam rad-JBSrtnefra alwča's. Jfaelov f oglas-neai oddelltu .Intra 44S79-19 Gostilno v Mariboru dobro vpe'jano. ki ; pi5n. elektriko 'epn klet tfl 'nidi velik^ iobre «n'i >J>itra« v MaH boru on' maSko »R"«raT rnetja 500«. «S»70 19 Pozor, čevljarji! l>>br.f> vpeljan čevlja-fk' Kaka' « *'an«vanjem vred oddam v nojem v Slovenj g-adeii najb«liS-mii iKin'i'1 d'kn Cente. Za«.' gu'ana ekwenr« Na »!io» orrve -vjlasn'' odd»'ek »Jot-r««. 44978 19 Maihen loka) e« čevljarski- obrt. v neposredni bližini lavne bolnlre iš^em Prev^rrr tmkol Pormdb<- na oel Odd ».Tutra« eod Mfro »Čevljar« 45243-19 Mlekarno rpeliano -i/ldom Pn IM|4be ivwJ »Zmnina knbe« m oddel-ei »Jntra« 4S! 47-10 m LSfc.V. ; 'os [Mj Vsaka beseda 1 Din. j ul dajanj« nasitiva al' i ta ftifro pa 5 Din. (2l> | Rentabilno posestvo biiTU Dna.nifikega gledališča na.prodaj. — Informacije v Nimfki uilicd 17, prit.'ičje dee-tto. 45033-20 Gradič alf slično k up' m ali vzamem v na jem v Sl-oveaiji ne lepi frOlučni eg arondiran i večjim zemijiKe-m vino gradom in po m-oinuirtii gozdom. P«r« jališFa po "eni naprodaj. — Tezno. Maistrova 1. 45063-20 Hišo ■ive »obi kuh:nja. W*t i velikim vrtom prodam. — Pobrežj«. Aške^nčeva ul 5. Maribor. 45086-20 V Mariboru ugoden nakuip lepih stavb nth parcel prot hranilnim knjti'ram. nudi Senekovii Mar:bor. Ko«eskega ulic« H 138. 44S81-Ž0 Gostilne, trgovine me«Wie io podefelake. ter hiše in posestva predaja Posredovalnica » Mariboru — Frančiška nska ai.ioa 21. 44903-žt' Kupim hišo v Liubl.jani ali bli4i®i. — Cena in 150.000 Din Pla čam polovico v gotovimi. is'al-0 naj bn bi(»oteka — V venčne ponudbe na ogl •ddelek »Jutra« pod šf-o »Vrt«. <©926-20 Stavbno parcelo igOO m* na n»f-e.pS'"m t>ro *"»rn v Lahkem 'akoj pro lam Nas>!ov v «g'a*n<>!r ■ ddriku »Jutra«. 45148-20 Posestvo manji«. I»ih> «rondlre.wo v ljubljanski oko'i«' pod ■ifrodmrn' pla6i'l4i!mt po«fo ii naprodaj. ReaHt-e+m piMroa J "ie GraSek Ljmblja.n*. Maearrkov« m •t* i«. mar& i Hišo ta vMSto a c. a vmoo, i TT oo®. primeroo za vsaktga obrioika — pt»*>bnio na kamnoseka, peka ali mesarja — prodam na zelo prometnem k.i*/u na Viču št. liO. 44S4:-20 Enodružinska hiša z vrtom takoj na-prodaj v G-aberju, Preč-na ulica 7, Celje. 44822-20 V bližini Kranja prodam novo zidano vili Blčftno hišo s 4 stanovanji, vrtom r betonsiko ograjo in veliko drvarnico. Pri-prevrno m obrtnike. Na sov pove oglasni oddelek »Jutra«. 448311-20 Gradič in 1 e 8 sobami in prec-ej&nijim vrtom »ddiffl v najem v lepem trgu blizu Celja, e 1. februarjem. Naslov pove oglasni odd e 1 ek »J u.t na «. 45010-20 Hišo v Celju sredi mesta proda Jurčič. Maribor, OveUdtoa 27. 443S7-20 Vogalno hišo enonedstr. - divodružinsiko, lianket. elektrika, plin. vodovod, vint. pat sob. dva kabineta, veranda, deloma knjčKce, naprodaj. Moste Ljubljana, C igla rje va 15. 45138-20 Sobo s kuhinjo za 250 Din oddam v Kole zija — Sošika uiioa it. 7. 45204-21 Dvosob. stanovanje s kuihinijo. parketom in vodovodom. v I. nsd^iophi oddam s 1. »an-ranem 7-a 400 |>>n v Zg. Šiški 2"5. vi'a Milica. 45218-31 Stanovanje dvo- ali trosobno, s centralno kurjavo ln so-uoorabo kopalnice oddam takej Ljubljana. Dolenlska cesta 2R 45260-21 ptar-ovanip d.o'oma pa^keHrano — na tt!'C0. s 1. anujarjem odd« Oip1!!*. Ljubljana. M"*tni trg ll/I. 45262-21 V«vika r^^--'lo 5»Mvi 5."rdiln:k. od Hm. Glioce, Tržaška res'a 30 45126-23 Hiše trgOTreft« jo stanovanjek«, In parcole v mestu in n« de želi, kmetsike posest-ve itd. v veliki izbiri pod •tgodnimi pogojii naprodaj. Rea-litetma pisarna Jože Grašek. Ljuibljana. Masa rykove cesta 12. 45117-20 Majhno vflo oilroma hižo, enodružiinsko n vrtom, kupim v L j ubija ini ali neposredni b':žini. ,Ponud-be s ceno ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro .»Periferija«. 45149-20 Trgovsko hf*o ▼ cenit™ mesta. 1,900.000, parcelo tik banske uprave. M rilo. več stanovanVkih hiš. vil. parcel in posesten proda A d a m ; č. L;uM.iana, VoSajakova ulica št »v 4. 45152-20 Vsslsa Oesed« 1 Dlii. a dji.ja.nje oa»lonr» ali i ss Iifro pa 8 Uin. caiM Stanovanje popoleo k imfi.irt. 4—6 »ob ddem s februarjem P'»jar nila v Dvofakovi «.. 6/lil •e.efon S314. 43703 21 Irisob. stanovanie »dda.m e 1. januarjem 1934 Vprašati pri hišniku oa Ble4wei*GTl cesti štev. 3 44260-21 Trfsob. stanovanje '►ddem takoj v Dravsk ulici it. 9 —■ u Stadionom 44839 21 Dvosob. stanovanje oddam takoj, ali i j«nu arjem. .»iroma februarjem Naslov v ogiasnom >ddeiku »Jutra«. 44849 21 Sobo hi kuhinjo » prvem na Ist-ro^ju .iddam « 1. februarjem v Mostah. Predovičeo?« uJi«« štev 24 44990-21 Sobo tn kuhinjo z eJektriko ta vodovodom takoj pocefli odda Bučar v 7,g šš&i 243 — pod hri bom. 45024-31 V Kranju ali Stražišču iščem majtoo stanovanje v pritli&jiu, s posebnim vhodom. prijavno za manjšo obrt. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 4-4771-ila Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico ta ■istalim.1 pi i M"ik linami — v centru ali neiposredni b'i-žtai išče za stalno solidna uradniška druižina 3 odraslih oseb za majev ter-oi.in.i Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Reden im točen t>'sčn:k«. 45020-31/« Dvosob. stanovanje z vsemi prltliklinami, v bli žini mesta išče m'a d zakonski par brez otrok. — Ponudbe na o?'a*. oddelek »Jutra« z navedbo cene nod šifro »Točen plačnik« 45023-31 /« Sobo fn kuhinjo v centru mesta 1 iS 5 e ves dan vi p. T na samosto;ina g o-s-fi« ia februar ali marec. Poimidbe na otrla?. oddelek »Jutra« pod šifro »^sto in suho«. 45W1 -21/a Vsaka bused« p«.r. i« dajanj« oaslov« aH t* šifro 3 Din (22) Nižrešolca boljše rodbine, s slabim semestrelnim uspehom — sprejmem čez dan v meto dičen pouk. U»pehi zajam čeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Metoda«. 44S14-82 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje. Vsa oskrba ta klavir. Na sproti II dri. reame gim naziije. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 44938-22 Licejko (nlžješolkoj iz dobre rodbine, se sprejme v popolno oskrbo. Klavir, kopalnica ter trancoska ln nemška konverzacl-ja. Ponudbe na ogla-sni odd. »Jutra« pod »Nad zorstvo 1934«. 45205-22 Nižješolca lz dobre rodbine sprejme v popolno oskrbo boljša rodolna v centru s komfortnim stanovanjem klavirjem ln ev instrukcijaml. — Francoska ln nemška kon-verzaclja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv uspeh«. 45206-22 Dijakinjo sprejmem i 15 januarjem v centru mesta za 750 Dn Centralna kurjava io kn (■»'niča Naslov pove og viltiti »Jutra«. 4522125 Onremlieno sobo oddam v P'eteršoiVov; u'. sl ni Sv. K-^tofui 45188-28 Sredi mesta oddam opremijeno. zr«5no ta čisto sobo. samo dostojni os »bi. Poseben vhod 'Z hodnika ter e'ektri.k». Prečna alica 8. 45103-29 Prazno sobo sotačiio. s parketom, po sebnim vhodom in elek"ri ko ta Voj oddam v Jn"Vivr; ulici 18. 4519t2-2S Sobo s poeHbrim vhodotn. blizu Jogosloivanske 'iska me s 1. januarjem odda Pn'enc. Barvarska steza štev. 6. 45212-23 Opremljen kabinet s posebnim vhodom, elektriko in pai-ketom oddam za ISO D:n s 1. janit*piem v M«-ibo'*ki ulici št. 29/1 (pni Stadionu). 45219-23 Ooremlieno so»x> senarlr^no, oddam takoj ali s 1. Janrarlem solidnemu boMšpmu go-=»r>dii ali go^nodl^nl — No.^lov v ogl. oddolku »Jutra«. 45155-23 ■NADA« Onretnliero sjo^o zeta prl:ezno. kakor tudi pr-°7no sobo oddam. Nislnr pove oddelek »Jutra«. 4924)1-53 | Vsa.fc» l>ewda 5" t r. ca daia.nje naaJov« ali j u Wfro 8 Din. (2&-a) Opremljeno sobo a hrauo a ii brez išče gospod v boljši hiši. Ponudbe pod »Soliden« na oglae. oddelek »Jutra«. 45090-23a Majhno sobico iščem, ponudbe tia ogl««. oddeiek »Jjaa« pod iifro »Zračna«. 4501il-23/a Prazno sobo pribliižc-o 26 m' taint ploskve, v bližini centra mesa« išAe Ijubiijanske podruAni-ca Jug'W Sumar. Udruže-nja. P>oiniudlie i označbo mesečne najemnine ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Podruiniica«. 45019-23/a 2 boljša gospoda iščot« opremljeno sobo — po možn^ti s »ouporabo kojialnice — Ponudbe ne ogiia«. oddelek »Jutra« pod »Sejierira^o«. 45o03-2S/a Manjšo sobo « posebnim vbodom, event. z vso oskrbo, bolj v centru mesta išče gospodična Ponudbe e ceno ne ogla«, iddelek »Jutra« pod šifro »Mirna ta stalna«. 45165-33/a Sobo t posebnim vh od om. sifet. i vso oskrbo, iščem za 2, oziroma za 1. Ponudtie t ceno oa oglasni oddelek »Jutra« pod »L januar 34« 45167-23/a Zagreb, Nova Ve» 31 Pos.edujemo uspješn-u i di •kretoo, t»wdbu i ud« ju, »Vib eta.eža. Za pro spakte aa^iut 10 Dta Provlnclj alka 26 fodin«, vno mir« i 1>M 150.0u0. Iražim g-jt^-odn-n« siguruvga pu-ioiaja. Upute daje Nad«, Za gieb, Nova Ves 30. Za prospekte šaljite 10 D.n. Tvoroička radaica, vri« Mje^pa, m«.raz tjijjAfO D n: Tnažim trgovca ki obrt-odka. Upute daj« Nad«, Zagreb, Nova Ves 80. Za prospekt« šaijite 10 Din. Provincljalk« 91 godrim. krasna crok«, mi raz Din 5U.IAKI. Tražim tri-j ez no ga n»iža. — Upute daje Nada, Zagrefc, Nova Ves 30. Za prospekte šaljite 10 Din. Polugradjanka, ugodne v«n.6i.oe miraz 2S.OOO Din. Tražim trijez.nog muza. Upute daje Nada Zagreb, Nova V»s 30. Za prospekte faljat« 10 Din. Kuharica vrlo Mjspa, ru 215.000 Din. Tražim obrtnika (H radnika. — Upute daje Nad«. Zagreb Nova Ves 30. Za prospekte šaljite 10 Din. 1'davac snntac, «a imet kom 3.000.000 Din, pri hodi 16.000 Din. Tražim d-uilcn braka. — Upute daje Nada, Zagreb. Nova ve« 3w. — Z>a prospekt* iaUit« 10 Din. K?netao pomorac, 41 po-dinu »ter, »tešit, trije-zan. T-až:m družion bra ka. Upute daje Nada Zagreb. Nova Ves 30. Za prospekte šalj-Kt-e 10 Dtn. Ra«tavHena — »e rpo^om krivn.jom. miraz 4.900j000 Din. Trežim muža. koii je volja n biti «amo moj. Upute d«r'e Nad«. Za greb. Nova Ves 30 Za P~*T>»kte SaMit-a 10 Din Pos:ednlčka kčl, vtIo Ii i°ipa mi'*! 1.500.000 TVn Traž!m gosipndina bo?« ta dtišom ! s-cem. Upu t* daje Nada. Zaereb Nova ves SO. Za pro spekte Jaljite 10 Din. Apotekar sa vlastitom Ar>o tekom — pi-ihodi 40. ono D'n m;eseooo. T-ažtai rt-tržicn h»ak*. — ftpnte da;e Nnda. Zatrt ob. No va Vos 30 Z« prosipekte ?aHite 10 Din. Kči tvorničara, Sarobna enka. mi-az 2.000.000 Din. Traž;m gnspnd'na vtše.ga po]o?a !e Upute d«!e Nada. Zagreb No va Ves 30. Za prospekte ša'?!te 10 Dtn. Oospodilca ogodne vanj Stine miraz .V>0 000 D'n. Tražim bračn-'t>a dntiffa Upute d«;e Nada. Zagreb Nova Ves 30. Za pro snekte šaliflt« 10 D:n. Provlnclialka vrlo liileps viasnica 35 r«H tem-' ie te crotovtae so.000 Din Tra.žlm odgova-ntačesja muža. tlT»n,e date \ad« Zagreb. Nova Vet 30 Za pnosipekte šaljk« 10 Din. Sudija 94 podlo«, prihod* mj(wčne 5000 Din Tra žim damu či«e proSiosti Llptit« daje Nada. Za g' eb. Nov« Ves 30. Za prospekt« šaljit« 10 Dm Gospodilca 18 g"din«. vr ta lljeijia, miraz 200.000 Din. Traž; brafnoga d'n ga. Upute daje Nad« Zagreb. Nova Ven 3« Za prospekt« Saljiiite 10 Din Udovlca 85 goitm«. »god ne vanjštioe. mira? Dr 1.000.000. Tražim muž» cdgovarajučfga položaj« Upute daje Nada. Za grob. Nova Ve« 80 Z» prospekte šaljit« 10 Dii> Gospodjica 26 godin«, tt ta lojeipa. miraz 150.00«' Din. Trsi® bračnoga druga. U|mt« daje Nan> Zagreb. Nov« Ves 30 Za prospekte šaljite 1(< Din. Clnovnlea 96 god in«, kras tja črnka, mirai 70.001' Din. Traiim trijet-n-o-ga muia. Upute daje Nada Zagreb. No*a Ve« 30 Za proepekt« šaljite 10 Din. Učiteljica prekrasna pn« vojke. miraz 350.000 Dm Tražim odgov a na j ulbe oa Eipozi-turo »Jutra« na Tjrfevi c. pod iifro »ZileijoL dom«. «5170-25 ___mt, a«|ico4aj. Ka •lov por* orlasii« oddelek 44942-36 Kratek črn klavir a kresnim gasom, proda Dobrajc. Maribor. Tttt-en Sobo č;sto, tadi prazno, !15e soliden stalen go«-pod. Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Točan plačnik«. 45255 23/a Pvosob. stanovanje sol.učno. pankerirano bal koo. kopalnica, »se priti kline. oddam za februar ?.e4sz.nlk*rjeiva 10. Sp S:»ke 45122-21 Stanovanje 2 ta 8 sobno z vsemi pri tiklinami oddam ta febu ar Vp-«šati palača Vikto tia. AJoksandrova cesta 45186-2H Dvosob stanovanje oarkst oddam # t. fs+vru »rjem PoTgetoT« uHaa 87 KodeJjero. — Poiire »e t kleti. 45186-21 rSosob. stanovanje komforfflo, o*lda »akoj_ »lf i» febrpar TribiriS. Gltaee. TfitSk* 6, telefoo 2606. v»k» besedr. 50 par n dajeJij« naslova ali u lifj» 8 Dčn (S» Prazno sobo s parketo.m in elektriko oocen; oddam v H-enovi •ilioi 12/1 lesno 44043 23 Sostanovalko » lepo «obn ee ntzk« cen" sprejme »amost-ojn« g-spa » Frankopan^k' nhct 23/11 - T nep"»redm bfižtai g" -»niskega kolodvor« 43900- SH I ali 2 lepi sobi »o ločni, prazni »I« »prem Ijefli. « centralo kurjavo oddam na MirJo. Naslov t orfaanea uMeiLku »Jutra«. * mssa Vsaka beseda t Din. mi ik.ja.nje naslova ali Šifre pa 5 Din (86j »Fortuna« Ljubljana pošt« preda; št Jžl piea-rna i« tsniui' nisredovaiij« Vam p>šlje urisi.ekt proti prtMlplačilu 10 Dta.__282 25 Gdčna z 45.000 Din išče pridnega mili 'ta 38 do 50 iet s stalnim z« služkom ali imetjem Po nudbe « sliko na upravo »Jutra« Maribor pod »Do bro srce«. 46085-26 Mlad trgovec že44 radi pomanjkanj« »o« nja tem potom spoznan m;adenkod šifro Madon.n«. k;e si?« n« po-riT\M> »Jutra« v Mar! boru. 440&S X Gospodična eredmjib tat. posrdujoč« vilo v Ljubljani želi po-snanst.v« z inteligentnim Irž nradmikom. starim do 46 let. radi ženeve. Ne inonimne ponudbe t sl'ko. ki #e na zahtevo vrne. pod »S-ečne pomlad« na n zaupanjem obrne ta »Pezor«, riagreb polt« », 4509S-25 Kovčeg-gramofon His Masters Voice«. t pl, jahalao ta dirkalno, vajeno lahkega dela. po zelo ugoditm Sena proda Ferčej, Zasip-Bled L 44989-27 Pes volčjak W sliši na im« »Baron«, se je izgubil. Proti nagradi ga j« oddati v Levčevi ul. št. 8. 46186 27 Sreča je tukaj! Kdor «e hoče dobro ta bo gmtn poročiti naj pošlie 6 D:m v poš«.n;b rnam.kih na Agervcijta. Zagreb. Maksi m irska 4'. za kar dobite vsa navodila po p oš"' 44084-2S Bemhardinca čistokrvnega, z rodovnikom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bernardinec«. «5215-27 Gospodična i gotovi no žel- poznanstva di ženlevp D"Vivivi nred niki prednost od 95 do 45 'e*. Sami resne ponndbe na oddelek »Jn*-*« pod »Resnost«. 431Č9 25 V »alta beseda ti Din. ca dajanj« naslov* ali šifre p°> 5 Din (£4) Mucka! Veaeie pta^uikc ta iretao Nov« leto I Tvoj aicer po-jabijooi, s Tebe veduo .jubeči in neštetimi potiček 4508ci-34 Osamljena ločenka teli »nanja t d»suugvi.ra uim starejšim inteligentum Dopise ne podruž »Jutra« CeA>e pod »Weihnacht«. 45100-24 Vrni se, zelena pomlad! Pecek. 4S1U1-24 XII. Orooim. Vesed« bo««®e prazaikel 44038-24 Katera dama bi podpirala medicinc« ln mu s tem omogočila študij Cenj. ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sprejme vsak pogoj«. 45206-24 Spomini HtsJ«. isto Čudna pot. — Pričakujem Te. 45252 24 V«ak« besedi I Din. t* dajan}« oa»lora aM U (Hfro pa 6 Dim (26~ Klavirje piantae ta harmonij« ko jiiaio t vsakem stanju. — Ponudbe z navedbo firme ■o cene ne nasiov: »De žela«, poštni predal 101 Ljubljana. 44530-26 Klavirji pianinl Kupujte na obroke od Din 400.— prve *vetovne fabrikat« B8 sendorfer. SteMiway FOr ster Petrof ffftnl. Stiny. >rie. ki »o nesp-irn« naj boljši! Lahka in precizna mehanika. Prodaje jib t kljufno > »odni uveijenec io btvfr očitelj O! Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). Naprodaj: Namnzni gramofon i 1? pl.iščami w 250 Dtn. žep m švicarska gramnfon ia 20«' Din nov »non»čn- pi -elni »troj ze 300 Din is azmnofevannd afMirat ia 200 Din D >piee o« igla« • ddeJefc .Jutr«« pol Šifro •Zastnoi«. 45032 2« Klavirje k n pite p'M"i n -raa dovTŠene ld M ort' Dir d a 1 j e prt R. \V4rbinek LJubljana - Gregortiieva 5 Prodaja n« obroke tmd" proti bančnim knjtž-cam Strokom«ška pojavila 't ■lgiaSevarJe brvTŽiujem toč nudbe na ogas. oddeU-k »Jutra« pod »Tračna žaga« 44975-19 Zek> KfOdn« prfflkt M bi starega črnega rlaa z »astmi viaugrado^. d* 18 % g^adao-jt, po D:« 3.50 frank-> Spirt, preda Aute Skrsbato. Korčnia. 447S6-3S Mizarski stroj kombiniran, maio rab jen. naprodaj proti hranilni knjižici na obrok*. — Sest/0 ji it krožne žage. vr talnega iu -eska!nega stro ja. s priključen ima dvema električnima m-oiorjem« — Mizarstvo »Sava«. Kolo-d\-or»ka udica 18. 45034-29 VMk* Oiseda I Dni. ta dajanj« naslona aH za Šifro p« B Din (271 Pletilja za stroj 10 in šivilja iSčeta zapoilkev. Ponudbe ne oglasni oddelek Jutra pod ždfro »Stalno«. 49160-29 Šivalne stroje otroške, ta igralne vozičke, kolesa ta vsa popravi e — kakor lakiranje na ogenj, ■klanj« .td.. najceneje pri F-ancu Saung. Ljub';ana. TjršbT« ces*a 36. 45060-20 Kanarčke a r S k e vrrrvct (Har*er Edelroller) prvovr»Uie pev — samce od 100 Din aprej in samice po 30 Din raz[Niši4ja po povzetju in jamči. da pride ptič iv. Franc Šm d. Dobrava Vtatgar. Gorenjsiko. 44890-27 čevljarski čistilni stroj (Anapn«ima«chin«) skora.j nov, ugodno prodam, ev. zamenjam za čevlje. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45330-28 Pisalni stroj znamke Adler z latinico ln cirilico ugodno prodam. Stroj Je v ze-io dobrem stanju. Pismene ponudbe na oel odd. »Jutra« pod »Adler 4«. 45257-29 Srebrne krone staro zlato In srebro a p u j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska iglica štev 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni Možina). 70 MoJ Delček V bi! odipolian lep-ed jn- breinega mostu. Odpeliali so ga otroci neke družine, biva.ioče na Polianr^ki cesti ali na Ambroževem trgu. Detektiv je že n« sledn. Stranko, ki ima malega re sa^teifl ps:čka ki pleSe po radniih nojah. svarim pred nos]pd;oami. ker io bnm tožil v primem. d« psička v teku 3 dmt ne odda v ogl. oddolikn »Ju.tra«. Kdor ve kater« stranka Ima takega n«'^«. na-' '«vi oa oglas. odde'ek »Jutra« v Si>'~n bu-govi a'ici. 45C37-27 Volčjak r fnamfcT VI. se ?e tekel. Grabiovičeva 30 45250-27 '.'•laka beseda 1 Din., da tanje naslova aii šifro pa 5 Din (301 Mizarstvo t vsem inventarjem, veii-ko za ogo črešnj<-vega ta mehkega lesa prodam ra di bolehnosii. - Kolarič. Siilavarsta 7, Maribor. 45095-30 m asi » i/ saka »eae-la 1 ta dajanj« naslova ta šifro pa 5 Dta. Dm. ali (31) Peki, trgovci, pozor Celjska torarna kva6« ta slada začne z rednim obratom i 28. t. m. i« se priporoča. 4507831 V1» ka Onaeila | Di.n ta dajanje naslova ali ta Sifrn pa 5 Di.n 134 Jabolka rkusn« umska Die & t tm 4 timskii oakirvane u b-ije okr>>g 80—100 kg bruto povzerao 'azpitiija P istržm Maribot G »zdna ŠU 56. 443« >6 3« Via k a beseda 50 pa-r ea dajanje naslova al' Ca šifro pa 3 Din (£9- Veliki 'lustrovam cenik tnamk. »ibuuuv fHatefi «ti6nib piHrebščun ta 1934 iid* zač»'ik'>m deceimbra Jsne &a tnam&e B-isne irbije. Orne gore Jugo -i«vije so za vs. ta dajanje naslov« aJ" ta Iifro m * Din (29 Šivalni stroj j>ogre7.l j-v» — prv.n*««* znamke pooent n«vr*dai t Dvofakovi ulici št S/l sto. 44065 29 Pisalni stroj in Ooalograph n^odno naprodaj — budi aa odplačevanje. NaMo«v v ogtaflOMB «ddeik« wTngra« f. u iK»eKla i Din aa lajanje na»lova al" ca Vfro n« .1 Din f35' Vsakovrstno zlato kuipuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir LJubljana, WoIfova ulic« 3 V«aK.a Oesfda , Dlu. ta dajanje naslova ali ta itfro oa 5 Din '40) Slabotni moški Ne g.ede /i» vznik slabost; starosti io druge oeprilike te Vam takoj povrnejo normalne m-'ške «iie N'ka kib pilili, tablei ta drugih notranjih sredstev! Special ne proipekt« pošiljamo di kretno » zaprti kuverti, brez zunanjega napisa — proti po4i!jatvi 5 Din t znamkah »Salne« Zagreb «/Jo Savska 10- 802-40 Pridelki Ptičjo hrano prvovrstEKj za vee vrtita ptic. po tnilatsi eenl OBdi Sever & Kocip., Ljubljana, G'isp.jsveteka cesta št. 5. 44851-33 Kislo zelje, repo in sarnio jrrorret® malceTt želim vesel« božične praa-nlke. 45012-» Suhe gobe tape, beie. zadnje raeti, v*ak« množ:no kuipuj« Oskar Marič, Ptuj. Te>ie-foa 33. ««7«-« Gostilničarji Doi«n:ske gorčica (tmoT) se dobi v R"žni dolini. A. XVU/20. Telefcm 22-47 43070-« Jedilni krompir Stajerskii roitn% po 45. bali "pa po 50 para dobaVIj* Rijrier, Pragersko. MSOB^B Vsaka Oneeda 1 Dvo za dajanje naslova tM ta šifro pa 5 Dva. (J7 Maniifakturo po nizki ceni ln v veliki Izberi Vam nudi 4 ČUaciCnlea $a Siovenlfo LJUBLJANA TyrSeva oesta štev. 29 v hiSl Gospod, zvezo Prodaja tudi na hranilne knjižice članio Zadružne zveze, Ljubljana. Vsaka OoMMlk 1 tKli ia dajouij« naslova aH ia iifro pa 6 Dta. (33) Slivovko 50%, dvakrat kuba.no, rna->o*il ja frank« po 20 Din i ter Magovec, Krizo vi jen "rad. Ormiož. 45016-33 mm>mm>mmmhm» AVTO poltovornl, 4 cilinder« ski, Opel, se ugodno proda. Vprašati, Ko-roščeva ul. 7-11, Fr. fvrajne, Maribor. 13290 ♦a«>»»>♦♦«♦«♦«««♦»«♦» Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. ii_n_ii—U II-ii.il u it ll il H-h-u -ii-kj Vesele BoBine praznike ln srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom in se priporoča za naklonjenost glaSčlčarna Drama" Ljubljana, Gradl&e 4 □ n r n it n~ii~!i n n i n i mm n n - r i' n i * r ir inn jamnnaannnnnannnnmnnnaaaDCT Vesele božične praznik ln srečno no- p vo leto teli U MARTIN OORI9EK R mestni zidarski mojster BRE2ICE innpnpanoiJuuuLiuiiiDDgaGLJuaaac JOTOTEHNIKA" d. z. o. z. LJubljana, Prešernova uL 9 teli vsem svojim sedanjim tn bodočim odjemalcem srečen Božič ln lepe posnetke, katere Vam bomo Se naprej razvijali: celi film Din 4.—, kopirali sliko za Din 1.—* Sveži zviti film 23—26° z 8 posnetki vseb znamk samo 18 do 20 Din; 1 ducat plošč 6/0 Din 22*— Ltd. Ravno 10.— Din si prihranite že pri enem filmu, ako Istega kupite pri nas, daste razviti in napraviti 8 lepih kopij. Znižane cone za povečavo. Po pošti rešujemo obratno. Samo solidno In strokovno delo. 13418 mmmmmmmmmvmmrnm ®$ner Marlfeop manafahtnra na v e ! i k o Telefon štev. 22-33 □ □ s SreSns Im vesele boBtee želim vsem gostom, prijateljem la znancem ter želim veselo svidenje! Tone Httč gostilničar GUnce, Tržaika e. 10. iDULHJUiJLOJLILlUULLJUUl II I I 118 I JULOJt m Kadar žleze z notranjo sekrecijo labo delujejo 3 HHilflBH«: Oglas odobren od ministrstva soe in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, Btaranje in razne druge telesne neugodnosti. V berlinskem znanstvenem Institutu, kl ga je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa je bila iznaj-dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat je »TITUS-PERLEN«, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne žleze, potem pa na organe ln na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat >TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost. Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence. Zastopnik mag. pharm Drag. Kajzer tt. COSMOCHEMIA-ZAGREB 105 SM1CIKLASOVA ULICA 23 »TITUS-PERLEN« v originalnih omotiht po 100 komadov za moške Din 180.— po 100 komadov za ženske Din 200.—* Dobiva se v vseh lekarnah, pol ln naj zdravlja št VI9? od 16 I 198S. PRETEHTAJ PISAVO — ONA NE LAŽE! Ona ti pove vse, kar moraš vedeti o svojem bližnjem! Skica analiz 30 D. Obširna ka--akterna študija Din 60 in 100. Kar-mah, eksper. psihografo-log, 2alec — dravska banovina. 13403 Vsem, ki so izkazali kakrSnokoli pozornost mojemu pokojnemu soprogu, gospodu mesarju, gostilničarju in posestnikn v njegovi težki bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev ta vsem, kl so ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu g. župniku Lovšinu za njegov tolažilni obisk in zadnje spremstvo, šolskemu upravitelju g. Dolganu za poslovilni govor in g. Lavrenčiču, ki nam je ob težki uri stal ob strani. Zahvaljujemo se tudi >Sokolu« v 2ireh, ki se Je kljub vremenskim nepriiikam udeležil pogreba svojega nekdanjega člana. Prav tako se zahvaljujemo »Sokolu« in Gasilnemu društvu v Planini, kl so spremili svojega starosto in podpornega člana na zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. Planina pri Rakeku, dne 24. decembra 1933. ANTONIJA DEMŠAR in ostalo sorodstvo. Konzumno društvo rudarjev v Hrastniku sporoča vsem svojim Članom in prijateljem, da je v petek, dne 22. decembra, ob 22.% uri zvečer v mukepolnih bolečinah preminula gospa soproga ravnatelja Konznnmega društva rudarjev K zasluženemu, a vendar prezgodnemu počitku se vrne ta zadruga- rica dela v nedeljo, dne 24. decembra popoldne izpred Delavskega doma na pokopališče v Dolu. Ohranimo ji časten spomin ln zahvalo! 13417 Načelstvo in nadzorstvo Konzumnega društva Hrastnik. OtiliAS Na podlagi odobri trt odbora upnikov ln sodnika konkurzne mase od 30. novembra t. 1. M. br. 13.12U so na prodaj po pismeni olertolnl licitaciji naslednje nepremičnine konkurzne mase pokojnega Nikole Radovanoviča, bivšega hotelirja v .ueufciaau: 1. Nepremično premofienje v Beogradu v Kosovski ulici št. 11 (Imenovano hotel »Union«) v površini 1.297.52 m", na katerem so tri med seboj zvezane zgradbe, ln sicer 1. s pritličjem, štirimi nadstropji in mansardo, a drugi dve s pritličjem ln štirimi nadstropji. Pod zgradbami so kleti. V zgradbah Je 170 hotelskih sob za potnike, najmo dernejše urejeno parno kopališče z 40 kadml, velika razkošna dvorana, dvorana z odrom, restavracija, dve kuhinji, parna pralnica, prostori za strojnico, centralna kurjava, instalacije za izdelavo umetnega ledu. Instalacije za zračno ogrevanje in ventUacijo dvorane, tri prodajalne ter vsi ostali potrebni hotelski ln kavarniški prostori, kakor tudi dvoje osebnih dvigal. Vse te instalacije so najmodernejše ln odgovarjajo vsem zahtevam današnje hotelske Industrije. 2. Vinograd na Topčlderskem brdu v Despoto-vačkt ulici št. 34 v površini od 7.171.93 m!. Na tem vinogradu Je vila z nadstropjem iz trdnega materiala. Vinograd ima nasajenih 3000 trsov ln dosti sadnega drevja. Poleg tega Je vodovod kakor tudi vodnjak z odlično pitno vodo. Poleg vinograda Je tramvajska postaja na progi Spomenik—Dedinje. Ponudbe za nakup navedenih nepremičnin naj se predložijo v obliki pismenih ofertov konkurz nemu sodniku prvostopnega beograjskega trgovskega sodišča v zaprti kuverti najpozneje do 31. Januarja 1934. z oznaillom na kuverti: Ponudba glede konkurzne mase pokojnega Nikole Radovanovlča za nakup poslopij hotela »Union« (aH vinograda na Topčiderskem brdu). Odpiranje ponudbe bo izvršil konkurznl sodnik v prisotnosti upravitelja konkurzne mase ln upniškega odbora dne 2. februarja 1934. Sprejemljiva cena za poslopje Je 6,500.000 Din za vinograd na Topčiderskem brdu pa 765.000 dinarjev. Ponudbe z nižjimi cenami se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik Je obvezan, dm ob predlaganju ponudbe založi sodliču v gotovini aH v državnih vrednostnih papirjih po dnevnem borznem tečaju 5 odst. (5%) od predvidene sprejemljive cene v imenu kavcije. Ta kavcija se bo po nudniku vrnila isti dan, ko njegova ponudba ne bo sprejeta. Ponudba Je za Donudnlka obvezna takoj, ko Jo preda sodniku konkurzne mase. ■?a konkurzno maso pa šele tedaj, ko Jo sprejmeta upniški odbor ln konkurznl sodnik. Ku-oec, čigar ponudba bo sprejeta, mora kupno ce io položiti v roke sodišča v teku dveh mesecev, ';ar se računa od dneva sporočitve o sprejetfu -»onudbe. Ce kupec v tem roku ne bi položil -jpne vsote, mu zapade položena kavclla v ko-tst konkurzne mase. Prenos posesti se Izvrši na -,lpca. ko Je Izplaval kupnino. Premeno takso ''a*a kupec. Za oerled posestva ln glede podrob-iplših po^dev prodale se Interesenti lahko obr-na podpisanega vsak delavnik v hotelu ■Tfnlon«. Upravitelj konktume mam pokojnem Nikole S. Radoranoriea, bl*Sega hotelirja TRISA KACLEROV1C, odvetnik v Beograda. □□□□□□□□□□□□□□nnrTrrmDaDaDDc □ □ □ □ □ <11 z/afars^c irjovmo ▼ Mariboru v sredini mesta ugodno prodam Dopisi na podružnico »Jutra« Maribor pod šifro »Ure«. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ Kdo? želi imeti toplo v ksaftmfi in štediti s kurjavo, naj si nabavi najnovejšo, patentirano štedil-niško ploščo aii obroč z regulacijsko ventilacijo 59 Domač izum in izdelek, konstruktivno in materijalno najboljši. Vsak trgovec ali obrtnik te stroke Vam z njim postreže. Naročila prevzema glavna zaloga: livarna SMOLE ANTON, Ljubljana, Opekarska cesta 33. — Telefon 38-34. 13407 □ □ □ □ n oanaoDannEX3LnjuuuuujuuuLX]a3nDD Vesele božične praznike — obilo sreče v novem letu želi □ vsem cenjenim odjemalcem ^ FRANC BOBOVIČNIK □ manufakturna in modna trgovina, industrija preSitih odej □ in perila [=] CELJE! □ □ HBsrtca bitnega posestnika, ilmpatlft- na, vitka, stara 24 let, izobražena, s lastnim stanovanjem, pohištvom in gotovino želi poštenega ZNANJA ZARADI ŽENITVE s resnim, značajnim državnim uradnikom. Diskrecija častna zadeva. Anonimne ponudbe brez pomena. Ponudbe na podružnica »Jutra« Maribor pod »Ne pod 30 let«. 13395 j@/csžee vse vrste, kar je na zalogi, z 20% popustom dobite pri F. I. CORFČAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29 Ne zamudite ugodne prilike! TRG©V1MA in lzdelovalnica ženskega in moškega perila v Zagrebu, dobro vpeljana, z vsemi specijalnimi stroji, se proda ugodno zaradi prevzema drugega obrata. Naslov v ogl. odd. 13323 OROŽARNA J. PASTUOVIč ZAGREB, Zrinjevao 15, telefon 88-49 Za vse orožje, munlcijo ln lovske potrebščine znatno znižane cene. Zahtevajte brezplačni cenik od oktobra t. 1. 11205 Aktiven višji drž. uradnik želi nujno posojila okoli «dif» <2S.CCC Sigurno Jamstvo! Tozadevne ponudbe se prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za leto 1931!« 13423 iGnmngnuuiijLOJUUiJUi^^ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče in tast, gospod Anton Brumen ] Damske smučarske obleke ! D od Din 300.— naprej, damske smučarske hlače od Din 90.— □ naprej, dekliške smučarske hlače v vseh velikostih, kakor □ tudi vse vrste pletenine za smučarje najceneje nudi § F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 P ]nnananonnnnnnannmuuuuujDDmnnauuuLXJLnjuun' šolski upravitelj v pokoju previden s svetotajstvi, danes, dne 23. decembra, po kratki bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26. t. m., ob V216. uri iz hiše žalosti, Trubarjeva ulica 8, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v tukajšnji župni cerkvi v sredo ob 8. uri zjutraj. Ptuj, dne 23. decembra 1933. 13424 Žalujoči ostali. P v 7~) v • V prečen rSozic Slamičevim gostom! Ugodno dam v najem gostilno in mesarijo r lepem vinorodnem kraju na Dolenjskem Za inventar je potrebna kavcija. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 13420 JOTOTEHNIKA" d. Z. 0. B. Ljubljana, Prešernova k!, o zelo ugodno proda: brez objektiva za vsako sprejemljivo ceno kino aparat, skupno 2.250 Din, proda se tudi posamezno. Kamero 24X30\ Kamero 18X24/ Projekcijski nai električ. pogon. J Snemalni j Nagel »Pupille« Xenar 2.9 a torbico.......Din 1.950.— Aparat 10 X 15, Opt. 5.4, 8 kasete......... 980.— Aparat 9 X 12, Opt. 4.5, tri kasete......... 750.— Filmaparat Dolly 3/4, Opt. 4.5 „ 490.— Filmaparat Ce-Nei-tix 6/9 . „ 220.— Filmaparat Box 6/9 .... „ 75.—• Filme vseh znamk 23—26° z osem posnetki Din 18 do 20. Razvijamo, kopiramo. Kopija 1 Din. Vse fotopotrebščine. Po pošti obratno. ZgoJba o oplenjsnem kovčegu Ljubljana, 23. dsoembra. K blvšenro rudarju Lojzetu Zupetu v Mostah (Ob Zeleni jami) je prišel pred nekaj dnevi brezposelni ključavničarski pomočnik iz Kranja Iva.n G r a š i č. V Ljubljani je in kal dela. pa je prinesel s seboj tudi kovčeg z obleko in pa z denarjem. Lojze Zuipet je bil enako bre»apoeoln in je rad pohajal po mestu. Na Borzi dela s* je takoj naslednji dan, ko se je naeelil pri njem Grašič, sešel z drugim svojim znancem, brezposelnim Francetom Erštetom. Poliaiala sta okrog po me«fcu in na večer ie Zupeta tudi Eršte naprosil, če sme prenočevati pri njem. Zjpet mu je radevolje dor volil in šla sta domov. Naslednje jutro je Eršts Zupetu ikrlvnost-no namignil. da pozna tretjega tovariša Gra-šiča prav dobro. »Uh. to je pa velik šparovec.« je menil na koncu. čez dan je nato Eršte ^prwnlW Zapeta po mestu in mu vedno znova nami2*-val. da se mora v Grašičevem kovčeeu na-haiati najrazličnejša roba- Zupet ga ie vsr-no poslušal in slednjič 6ta se ptička odločila, da stopita nazai domov in 6i kovčeg natančneje ogledata. Doma sta v Grašičenri obleki poiskala ključe in kovčeg odprla. Kar za-stnnela sta: v kovčegj sta našla lepo novo obleko, hranilno knjižico z vlogo 2000 Din in na 5?00 Din gotovine- Bratca sta se »pogledala in se tudi hitro sporazumela. Zupet ie 9egel v kovčeg. vze! 1000 Din, odštel kot gostitelj Erštetu 300 Din. nato pa spet zakleni! kovčeg. Prijatelja sta nato odšla v mesto, kjer pa se je Zupet lcmalu ag.ibil Erštetu izpred oči. Po drugih ulicah io ie ubral ponovno domov, znova odklenil kovčeg, pobral vj6 denar ter nekai obleki, hitel n* kolodvor in se odpeljal domov v škocjao na Dolenjsko. Komaj pa odšel Z1 rpet, is |p prtoopfllaj domov tudi Eršts a enakim namenom. V veri. da se nahaja v kovčeijru še v»e ostahv g* ie pograbil in izginil z njim. Nesrečni GraSi5 je našel sobo prazno. Ves obupan Ve odtaval zvečer na stražnico in zadevo prijavil. Er-šteta ie policija prijela že naslednji dan. a ie zvračal vso krivdo na Zupeta. Pomej« pa je priznal, da se j3 polastil kovčega in hranilne knjižice. Zupeta so zasledovali ve? dni, ifer»| pa so ga vendarle prijeli orožniki v Skoclanu in ga privedli nazai v Ljubljano. Domov J« prišel Lojze ves no«v in veeel: iver. kij al |e s srebrnim denarjem in kazal tisočake. Ba-haril je, kar se ie dalo ter je za praznik« kupil za dom tudi celega prašiča. S prihodom orožnikov pa je bilo v-avlje poipart*-no in je celo prašič, pripravljen za ».akol, ostal živ. Tecai t sunulkih skokih Prvotni razpored tečajev je trpremenjet* v toliko, da tečaj nc bo v Ratečah, temveč v Ljubljani na skakalnici v Mostecu, kier se bo pričel v torek ob 10. dopoldne. Tečaj je bo trajal do 1. januarja od takrat naprej pa na skakalnici v Boh. Bistrici do Sv. Treh kraljev. Vsi klubi, k; pošljejo svoje tekmovalce na trening v Ljubljano, naj izroče v torek dopoldne na skakalnici pismeno prijavo vseh udeležencev. — JZSS. V NAJEM OBDAMO v bližini kolodvora, pripravna za pisarn* oziroma skladišča. Naslov: Mairibor, Aleksandrova cesta 43, I. nadstropje. 18355 O. Viljem P & p e I v LJubljani nI nai zastopnik in ni upravičen sprejemati naročila za koledarje ali tudi sprejemati nar plačila. »ALFRA-REKLAMc Ljubi j an a-Glince, Cesta IX. ln I«, ___________________________JgKBifefe^ ZAHTEVAJTE POVSOD PLETNESE »EF-KO« O O r M O K P X O O C/2 H PLETILNA INDUSTRIJA, MODNA "KONFEKCIJA PLETENIN e EN GROS ŽIDOVSKA ULICA VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH PLETENIN — KONFEKCIJA ELEGANTNIH MODNIH NOVOSTI — APARTNI KROJI — OKUSNI BARVNI BESENI EN DET AIL T 5S < O Gfi H > S C >\ SOLIDNE CENE 1118115 ISteH * ' % 3-.-.V S ••ji J - f, II / , - % - - • ' •' ' Ferite perilo le s fr $$ < - "si IKSFRIRA-TTE V ..JUTRU" milnim praškom kl beli ln pere sam brez vsakega dodatka mila ln Je zajamčeno neškodljiv. 13411 Prvovrsten domač izdelek S »JVITUM .Jfedafe M. m IMS, ■t L CbrMli 16 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman T. POGLAVJE PTCDI« Ko 3« priS>a Katarina Greyeva k zajtrku, Jc našla poleg svojega krožnika dve pismi. Pisava na enem je bila ženska, drugo, ki je 'bilo mnogokrat zapečateno, je pa delalo sila slovesen vtis. Vsebina prvega pisma je bila tale: »Ljuba gospodična Greyeva! Dovolite nama. da se vam kar najlepše zahvaliva za vse, kar ste storili za najino ubogo sest rič no Emo Njena smrt je bila za naj« hud udarec, -čeprav nama je bilo seveda znano, da že nekaj časa mi bila več zdrave pameti. Siišim, da so določbe v njeni oporoki zelo čudne, tako da jih seveda ne bi potrdilo nobeno sodišče na svetu. Prepričana sem, da ste to s svojim bistrim razumom tudi vi spoznali Moj mož pravi, da je seveda dosti bolje, če se taka zadeva kar na tihem uredi. Zelo bi naju veselilo, če bi vas mogla priporočiti za kako podobno službo, kakor tudi upava, da ne boste odklonili majhnega darilca. Prisrčno vas pozdravlja vaša vdana Mary Anne Harfieldova.« Ko je Katarine Greyeva prebrala to pismo do konca, se je vese-k> zasmejala. Nato je vzela drugo pismo v roko. Ko ga je preletela x očmi, ga je položila na mizo in resno pogledala predse. Kdor bi .k) bi! videl, bi bil težko uganil čuvstva, ki so se skrivala za tem mirnim, zamišljenim pogledom. Katarini Greyevi je bilo tri in trideset let. Bila fe h, dobre hiše, ■toda njen oče je bil izgubil vse premoženje, m Katarina s>e je morala $e izza otroških let sama preživljati. Tri in dvajset let ji je bilo, ko je postala družabnica stare gospe Harfieldove. Vsi so vedeli, da je stara gospa Harfieldova nekam »Sadna«. Njene družabnice so prihaijale in odhajale kakor pismonoše. Vsaka fe prišla polna upanja, odšla pa navadno s solzami v očeh. S tistim dnem, ko je prišla Katarina Greyeva, sta se pa naselila v selski hišici stare gospe solnce in mir. Nihče ne ve, kako se stvari obračajo. Pravijo da je treba imeti že v zibelki dar za krotilko kač. Vsekako je imela Katarina Greyeva poseben talent za ravnanje s starimi gospemi, majhnimi dečki in psi. V svojem triindvajsetem ietu je bila mirta} dekle t lepimi očmi. S triintridesetimi je bila mirna žena z istimi sivimi očmi, ki so z veselim, neomajnim ravnodušjem gledale v svet. Razen tega je bila obdarjena s humorjem, ki si ga je na srečo znala ohraniti. Ko je zapel zvonec pri vratih, je še sedela pri zajtrku. Takoj nato jte služkinja naznanila dr. Harrisona. _ VIztAl. odMM tiM rfffrtt t ^ ■Dobro )ut«o, gospodična Qreyeva!« »Dobro jutro, dr. Harrlson!« »Tako zgodaj vas napadem zato,« Je prf&A doktor, »ker »urim, da so se ljubeči sorodniki. Harfieidovi, le oglasit. Ta gospa Harfieldova je izrazita strupenjača.« Katarina mu je molče podala pismo fospe TJarflefldore. Veselo je poslušala zdravnika, kako je med branjem pihal in godrnjai. »Ce to ni svinjarija I« je zarjovel M vrgel pismo aa mizo. »L« nikar se ne dajte oplašiti tej svojati, dete! Vse to so netunnos*. Gospa Harfieldova je bila prav tako zdrave pameti kakor midva. Kar piše o sodniji, je samo za strah. Nikar ne pojdite tej gospodi na limanice in ne imejte težke vesti zastraa tega, ali naj sprejmete dediščino ali ne.« »V svojo sramoto moram priznati, 77.-<ž3}>| Havajske giiare, Giiave - ~148,- - gklavtpske harmonike. Mandolina - - 88- - s saksofoni, troblje in t d. iHaprnoniks-TS.' - I po najnižjih cenah USvSVEČJj* STR OKOVTfO CDPRSKHA. TVRDKA GLA.ZBILA KRALJEVSKI DVORNI OOeAVITCLJ . PROIZVOD GLAZBTL IN POTREBŠČINA Nikoličevo o/. 12./c. ZAHTEVAJTE CENIK Tovarniško podjetje za edinstvena kemično zdravilna sredstva išče drnžabnlke la sotradstike. Dopise pod »Mariborska okolica« na oglasni oddelek. 13350 struna (Eos»haar) Zimo za tinmioe (m&čtr&cm) najboljfle Kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FEANC JESE, tovarna žime 8tražišče pri Kranju. 272 Vzorel franko! Ustanovljeno 1768. Osne nlzks: Vulkanizer za gumaste štampiljke, izkušen samostojen delavec, z dokazljivo večletno prakso dobi stalno nameščenje v Zagrebu. Izčrpne ponudbe s prepisi spričeval na oglas, zavod PUBLICIT A S, Ilica 9, pod šifr. »Vulkanizer« 13375 £EPNE m ZAPESTJE URE, 5UDELKE, KUKAVICE, STENSKE URS, ZLATNINO IN SREBBNINO KUPITE DOBIJO IN PO NIZKIM CENAH PRI H. 5UTTNER — LJnMJana § PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE CENIK ZASTONJ IN FRANKO. I1972 SVETOVNO ZNANI RDECELI ZA OBRAZ Cesdre de rose in ronge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans PARFUM EUR - PA RIS 'ii or J pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. ADLER Model 30 ln 3* ZDAJ ZNIŽANE CENE MARIA KRELL, ZAGREB Nikoličeva 12. Tel. 20—18. Bosir jois - ParSumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ. MON PARFUM, FIANCEE. tfSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER pestre« s pristnim BERMET-VINOK Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pr) MARINKOV. SREMSKI KARLOVCJ Najizvrstnelft*' «1r»vHrw vlnr ▼ FrnSke gorf Večkrat ss dogodi, da vodovodi, ki so slabo ali pa sploh niso izolirani, pozimi zamrznejo, kar povzroča neprijetne motnje v gospodinjstvu ali obratu. Da bi to nepriliko odpravil z odtajanjem s spajalno svetilko, se bo vsak preudarni hišni gospodar premislil, ker je zelo drago in vzame mnogo časa, poleg tega pa je združeno z nemajhno nevarnostjo ognja in hočem tu navesti kot zgled le slučaj, ki se je prigodil nedavno v Ptuju, ki je lastniku povzročil izdatno škodo. Dovoljujem si zato vse prizadete hižne lastnike najnujneje opozoriti, da se mi je posrečilo z nabavo novega talilnega aparata, s pomočjo električnega toka, brez truda, naglo in najceneje odtajati še tako dolgo zamrznjene vodovodne cevi. Vsi pomisleki so odveč, vsaka nevarnost ognja izključena in stroški tega taljenja reducirani na minimum. Priporočam se cenjenim hišnim gospodarjem kar najbolje in želeč vsem vesele božične praznike beležim z velespoštovanjem EDVARD RA8TEIGER ofclastveao koueezijenlraa instalater PTUJ mm"- r- f • ~ - SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavtat, befl tok ao ozdravljiv« bres strupenih tajekefj, brez fr vega srebra tn salvarzana, priprostlm, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za" popolno ozdravljenje tn trajno zdravje ravno tej te uri. Ttanči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem sluftaju zajamčen. Kara )e *dr«r}u neškodljiva Ne trpite dalje! Pifiite nam ln mi Vam požljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med »rečnike. Laboratorij HaveJka, Praha 65-Nusle, Božetechovs ulica 10, J. 17. CSR. 162 v Mariboru obstoječe iz 4 lepih sob z vsemi pritiklinami. kopalnico itd. v prvem nadstropju Scherbaumovega dvora, Grajski trg, se z dnem l. januarja 19S4 ravno tako stanovanje z 4 sobami, kopalnico itd. v tretjem nadstropju v isti hiši, se z dnem 1. februarja 193-1 oddasta v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Grajski trg. 13347 1 MOŠKI, POZOR! Spolno slabost vKUtam«. • u^udljl^ a-edstv« m oSrepMe* »L* Eroe« De tujT* raakl Možici • pweew*- llvlBJ uspehom Vzdržuje seksualno -no« do globoke starosti Na tlsote prt Jnj. Ceo« «8 Dlft. močn^a W0 Oln. — Ospeb /aj»mten v nasprotnem «iu6*Ju »rowno d«?nar Havelkova ordinačnl iaboratof Prah« 65 Nusie HEGDJ3 NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDEI.EK. Trgovec iz Londona se vrača nazaj ter prevzame obavljanje vsakovrstnih poslov, ZASTOPSTVA in kot vodnik do Londona ln v Londonu. Ponudbe pod »292« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 13325 Opozorilo lastnikom strojev! V lastnem Interesu prijavite meni svoj« stroje, ki Jih nameravate prodati, ker jih bo moja, po vsej državi razširjena organizacija placirala naglo, zanesljivo in dobro. Obrnite se name z zaupanjem, ako potrebujete kake stroje, takoj, ker vam za-morem vsakovrstne stroje takoj nabaviti in jamčiti. Vir za nabavo in placiranje: motorjev na vpojni plin m Dieselovih, polstabilnih loko-mobil, parnih kotlov v vsaki velikosti, mlinskih strojev, kompletnih mlinov, strojev za obdelavo železa in lesa, vseh industrijskih in poljedelskih strojev. ERNST HACKER, specijalal Un spis* nI promet strojev, Novi Sad, Sremska ni. 4, 5AVOM CRtMC PODDRE RCUOE PiVOLi Lipo* ]• MhaA* Ukr% ▼ Sa*, U >» nor« Tceie; četi a in j* aii4»r vl- at'»ariit(. 2eu* mori nr>ufev«ti 0Jn«tnM»t, kako najti iredstv«, 0» ohrani ta bo&aa-tki -ogenj. — Dporjbijajte FARD DE R1V0L1 T« J« »rfjetoo pcarl«mi-n»Bfl -d-eSH«, U tc}* oiiraiH piekras®o ba.rv», ki epe-mloj« aa 1 ep Cret ali zrel Mab ahaolutne ttfclJnSaal Proapakt* potnM (U>>kretae v aaprCMB i *nu nadplaa aa I Din v poitnlb anankaA farovlna »Salua, Zagreb - i. Jo Sanka aaata X«. Svojim ljubim posetnikom želi srečne božične dneve in prav ve-♦ selo novo leto 1934 slaščičarna LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 14 Kongresni trg žtev. 18 PERJ Kokošje, purje, gosje in račje, navadno, s strc^.o čiščeno ln čohano. v. ^ Po znatno nižjih cenah. Vzorci se pošiljajo brezplač- * no In franko. g/^ DOBAVLJA V VSAKI MJSIU2IN1 E. VAJBA - ČAKOVEC Telefon 59. 60, S, 4. TOVARNA STROJEV (Maschinenfabrik) dobavlja iz skladišča v Sloveniji VSE OPREME ZA 2AGE, NOVE EN RABLJENE, polno jarmenike 40, 50, 65, 80 cm okvirne širine cepilne jarmenike za tavoletno rez, železne dele za benečanski jarmenik 13281 Dieseiove motorje 20 do 100 HP Lokomobile 20 do 150 HP transmisije in materijal za žage. BELE2NI KOLEDAR lične m okusne izdelave v obliki 20X30 cm. Posebnost tega koledarja je nad vse praktična razporedba: NA ENEM LISTU je razpredelnica za CEL MESEC. To mu daje prednost pred prejšnjim tedenskim beležnim koledarjem, ki ji imel na enem listu pregled samo enega tedna. Založila: Tovarna I. BONA C sin v Ljubljani. Dobi se v raznih trgovinah s papirjem. Sestava koledarja ie zakonito zaščitena. 1.3298 Limuzina na 4 vrata, s 4—5 sedeži, 2 rezervnimi kolesi in nosilcem za kovček, v zelo dobrem stanju PRODA 1SS1S Viljem Branns, tovarna barv, Celje, Kocenova nlica štev. 4. >TRIBUNA« F. BatJel. Ljubljana, Karlovi ka Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo koles, tricikljev. aivaimh strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne Vinarna m bufet DAMSKI 6ESALNI SALON ANKA ZAKRAJŠEK, Maribor Cankarjevo nabrežje 5 nudi za božične praznike vsakemu dobro znana prvovrstna dalmatinska vina: PROŠEK, VERMOUT, TROPINOVEC, MASLINOVO OLJE ln razno žganje. Se priporoča vsem cenjenim gostom in želi vesele praznike 13382 I. A. SUNARA. Išče se Fiiiii.mittSi Domače, izvrstno vpeljano podjetje sprej .me družabnika, oziroma financerja za povečanje in razširjenje svojega obrata. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice res prvorazrednih in dobrih denarnih zavodov. Sigurnost naložitve kapitala, dobro obrestovanje in dober ter stalen zaslužek zasiguran. Cenj. ponudbe je nasloviti na »Aloma Company« v Ljubljani pod štev. 9999/34. 13381 že dolgo let v Sloveniji dobro vpeljana, išče za to področje in Žagreb-okolico se-rijozne zastopnike z fiksumom ali proti proviziji. Ponudbe pod »Dauerposten« nasloviti na ogl. odd. »Jutra«. 13374 STOLNA ULICA 1 priporoča: barvanje las, negovanje las, lica, rok in nohtov. Trajna, vodna in Marcel ondulacija v svojem higijeničnem salonu. 13346 tov. m lem Bg| jj IMIllPIfcF Cenjenim avtomobilistom se priporoča za lakiranje in tapeciranje avtomobilov IVAN ŠKOMOLER PRI JOS. PETERCA Izdelovanje avtokaroserij Koseze 10, LJUBLJANA VII Telefon 80-05 Cene nizke, postrežba točna. Delo solidno 13389 Drva ia premog pri IV. SCHUMI Dolenjska cesta rele' i št 2951 v tablah tn za odeje. Hreden Krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 996") P | Vesela Božične 3 praznike 3 in obilo sreče v novem letu želi svojim odjemalcem » lil« prefzknieno zdravilo za rane, hraste, Dša-}e, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline 1.1, d. Bili so primeri, da so bile take rane arta- re preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teb ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. »Fitw»1n« *e dobiva t lekarnah, etekleoioa «50 gr M Din SO.—. veMka »t«lr!«W» 1000 gr u CHfl 90—. Ako je ne do-bit« v prodajalni. potem jo naročile pri >F '-on« dT. x o. j. prometa; oddelek Zagreb po*'. pr"*t. T8. Ako naročite po povzetju 2 mali ali 1 veiiko »tek eciic-o (manj te ne poiilj«) w>daj e etroiek ia poftnino 10 Din. toda n« dr. r o. j. pošt. ki>n-W) 'in. SJ.lbl t ZflgTebu. tedaj PRIHRANI VSAKDO STROŠKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki Jo zahteva. 1234,6 Dot. od min. pod S. »t. 611 od SI. IV. 1939. JŽ&Vc m ate c E 13118 ~ f •XDmnaaaauixiuuLJLi^ iGnnnnnnnronnnnnnnDnnnnannonc □ Vesele Božične praznike in srečno no- □ □ vo leto želi □ BAVEC, fotograf □ 18157 □□□□UUUUUUUUU^^ GUŠTIN MILAN drogerifa Ljubljana, Stani čeva 6, Beograd Obl. konc. prodaja strupov, zaloga vseh vrst barv, firneža, lakov ln fotografskih potrebščin. želi vesel božič in srečno novo leto! zaklane in očiščene poceni prodaja dnevno AND. SUPPANZ Maribor, Cvetlična 20 13153 Svlsifske kože icupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIt tovar. usnja, Kanina 303 odn. t»vor. tkiaduSča izredno poceni n. pr Violine ... od 69 Din Mandoline . . „ 96 .. Gitare .... ,. 138 .. Kočne harmonike 69 .. KromatiCne harmonike (Tatajske gitare i. t d Zahtevajte braplačni tvomiSki ' CENS8C: I MARIBOR it. 101 Meščanska korporaci-ja v Kamniku proda iz proste roke in sicer: 1. tri hiše s kor-poracijsko pravico, 2. gozde: 2 parceli v »Tolsti gori«, 2 par celi v »Suhem potoku«, 2 parceli v »Soteski«, 1 parcelo v »Krvavem grabnu«, 2 parceli v »Mestnem lesu« in nekaj manjših parcel, 3. travnike n ni've: Kmetov hrib, 4. razne ~>rode Vse parcele so v Kamniku ali bližnji okolici mesta. Vsa pojasnila se dobe pri Upravi Meščanske korpora-cije v Kamniku! 13126 Meduliševa 31 ZAGREB Deželišcva 15 TELEFON 90-03 DAJE POSOJILA oa vloge velebank, vrednostne papirje, državne bone in kurantno blago najkulantneje. ODDELEK ZAVAROVANJE PRIHRANKOV pri katerem mi sodelujemo z zavarovalno družbo 13324 ASSICURAZIONI GENERALI Obrnite se na našega zastopnika za dravsko banovino: Rudolf Zor«, Ljubljana, Gledališka ulica 12. pristna dalmatinska lastna, preSana brez peclja, toči le LASAN V ŠIŠKI »Gostilna Dalmacija« preko ulice črno, belo, rdeče po 8 Din desertna vina m žganja po 20 Din, olivno olje 16 Din, vinski vis 5 Din. Cenj. odjemalcem želi vesele praznike Lasan Ivan« 13386 ZA BOŽIČ IN NOVO LETO svilene, ovratne rute, fini robčki v pastelnih barvali, »Breda« robčki za deco, torbice za ser-vljete, zavese ln pregrinjala, vse po izredno nizkih cenah pri MATEK A MIKES, LJubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, predtlsk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Proti predložitvi tega oglasa 5 odst. popusta. nečohano kg Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg, razpošilja proti povzetju VilJ. Abt, Ekspert Maribor 12943 ZAHVALA Vsem, ki ste ob priliki smrti naSe ljubljene hčerke, sestre, tete, svakinje in mamice AMALIJE izrazili svoje sožalje, Jo spremili na njeni zadnji poti, poklonili JI zadnje cvetke, izrekamo svojo globoko čutečo zalivalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Hoglerju, ki ji je vso dolgo težko bolezen lajšal trpljenje in g. univ. prof. dr. Snoju za številne tola- žilne in bodrilne obiske. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v težkih dneh stali ob strani in ji lajšali njeno veliko bol. V Ljubljani, dne 23. decembra 1933. 13390 Jože Peternel in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljan. Izdaja za koonzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubliani