VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. g' g H g g g g LETNtK XXXVit CELOVEC, PETEK, 10. DECEMBER 1982 ŠTEV. 49 (2100) Manjšina hoče iti s časom, zato terja konkretne rešitve Z dokajšnjo mero skeptičnosti glede konkretnih rezultatov so šli včeraj zastopniki koroških Slovencev na razgovore s predstavniki treh v deželnem zboru zastopanih strank. Obnovitev dialoga ravno v sedanjem trenutku in to predvsem z namenom samo ugotavljati stanje („Bestandsaufnahme", kakor je rečeno v povabilu), ni dopustilo prevelikih upanj, da se bi kaj premaknilo z mrtve točke in da bi prišli do konkretnega reševanja odprtih vprašanj člena 7 avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci smo z zadoščenjem sprejeli povabilo na razgovore, saj je bilo že pred zadnjimi razgovori, ki so bili pred poldrugim letom, dosti odprtih vprašanj, do danes pa se jih je nakopičilo še več; predvsem tudi zaradi tega, ker se kljub nemškonacionalnemu pritisku manjšina razvija in skuša na raznih področjih dohiteti tok časa. Manjšina se bori za to, da bi sooblikovala kot sestavni del avstrijske družbe družbeno dogajanje v Koroškem prostoru, kar je pa samo mogoče v enakopravnih okoliščinah. Pogoj za to pa je seveda pripravljenost avstrijskih oblasti omogočiti koroškim Slovencem vsestranski razvoj, ne pa ovirati naše življenje na predšolskem in šolskem področju, pri pretoku informacij v materinem jeziku v televiziji in radiu, pri uporabi jezika v javni upravi itd. Vse to in še več je bilo že dostikrat povedano v neštetih konkretnih vlogah, v operativnem koledarju, še več pa na včerajšnjih razgovorih, (o katerih v tej številki še ne moremo poročati). Zahteva po trajnih kontaktih med vtado in Siovenci Koristno pa je tudi, da se v tem trenutku spomnimo stališča obeh osrednjih organizacij, ki sta ga lani ob tem času sprejeli z resolucijo, v kateri sta oceniti avstrijsko manjšinsko politiko kot nadaljevanje asimilacijskega pritiska na slovensko manjšino. Tudi danes še ni drugače. V tej resoluciji sta obe osrednji organizaciji predlagali namesto sosvetov, ki jih koroški Slovenci dosledno odklanjamo, takšen način dialoga, ki bi zagotavljal stalen kon- Napeta situacija na lesnem sektorju je bila torej v ospredju občnega zbora kmetijske zbornice, na katerem je njen predsednik Deutschmann označil kmete kot resnične „zelene", ki so vest naroda in ki vejo kako občutljiva je narava. V svojem poročilu je predsednik Deutschmann poudaril pomen kmetijstva, ki letno ustvari blaga za 6 milijard šilingov, kar je več kot ga proizvaja obrt oz. tudi koroški energetski sektor. Zastopniki socialističnih kmetov so zavračali OVP-jevske argumente, ki vidijo vzroke za nazadovanje kmetijstva le v socialistični agrarni politiki, in so opozorili na številne takt med osrednjima organizacijama in deželno vlado, da bi tako čim bolje mogli ukrepati v korist manjšine. Razgovori se bi zato morali odvijati na podobni osnovi kot je bil zasnovan takozvani kontaktni komite. Tudi danes je rešitev odprtih vprašanj možna le, če se razvije dialog na omenjeni bazi, v katerem so koroški Slovenci enakopraven partner. realne faktorje, ki prispevajo k nazadovanju. Na področju živalske proizvdnje je vladalo splošno zadovoljstvo, opozorjeno pa je bilo na dejstvo, da se na Koroškem ukvarja s proizvodnjo prašičev le 35 kmetij, čeprav je na tem področju odprtih še veliko možnosti. Opaziti je tudi večje zanimanje za ovčjerejo, ki ima predvsem v višjih predelih svoje prednosti. Soglasno je bil sprejet tudi proračun kmečkega zastopstva za leto 1983, ki je letos za 2 milijona višji kot lani in obsega 44,8 milijona šilingov. Spet je bilo slišati kritiko na račun visokih stroškov v upravi kmetijske zborhice. Premalo povpraševanja po žaganem lesu Zaradi nazadovanja povpraševanja po žaganem lesu je imelo kmečko iesno gospodarstvo v zadnjem letu za 1 milijardo šilingov manj dohodkov. Skupno pa so dohodki gozdnih posestnikov nazadovali za 2 milijardi šilingov. Posledica tega nazadovanja je zapiranje žag. V Avstriji bodo zato v tej zimi zaprli 300 žag, od teh pa jih je 40 samo na Koroškem. To je bilo povedano na zadnjem občnem zboru kmetijske zbornice začetek tega tedna na gradu Krastovvitz pri Celovcu. Zato so v posebni resoluciji kmetje zahtevali ukrepe proti uvozu lesa iz inozemstva. Za enakopravnost slovenskega jezika v upravi „Namesto, da bi občina Žitara vas v smislu člena 7 in druge veljavne manjšinske zakonodaje odgovorila občanu na njegovo izrecno zahtevo tudi v slovenskem jeziku, rajši krši zakone in zaostruje narodno politično situacijo v žitrajski občini." To je izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser v zvezi z dogodkom, ki se je te dni pripetit v Zitari vasi, ko občina ni bila pripravljena upoštevati tudi slovenski jezik kot enakopraven uradni jezik. Ta diskriminacijski dogodek poleg cele vrste drugih konkretnih slučajev neupoštevanja slovenskega jezika, omenimo naj samo ravnanje koroškega deželnega šolskega sveta, ki vztrajno vrača vloge slovenskih organizacij, ponovno potrjuje, da merodajni v deželi niso pripravljeni upoštevati člen 7 ADP kot mednarodno garancijo za enakopravnost Slovencev na Koroškem. „Za nekatere občinske pred- stavnike na Južnem Koroškem pa vsako prizadevanje za ustavno zajamčene pravice pomeni že provokacijo", je poudaril predsednik dipl. inž. VVieser in ugotovil, da ZSO podpira prizadevanja naših ljudi po enakopravnosti slovenskega jezika v upravi in odločno zavrača metode, ki se jih nekateri politiki, ki jim ni mar za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem, poslužujejo. Gospa Kukoviča pa ni biia edina, ki je te dni dobita z rdečim svinčnikom prečrtano pismo („Žeiimo v obeh uradnih jezikih") in vrnjeno brez spremnega pisma. Tudi Siovensko prosvetno društvo Trta, ki je zaprosi-io pri občini, da bi smeio imeti tečaje siovenščine v ijudski šoii, je dobiio vrnjeno siovensko napisano pismo v enaki obiiki kot gospa Kukoviča. V žitrajski občinski hiši postaja ceio sistem, da ceio v siovenskem jeziku (!) zavračajo siovenska pisma, kijub temu da imamo čien 7, vr-hutega pa še zakon o narodnih skupinah! PREBERITE Spremembe v koroškem političnem vrhu stran 2 Predsednik SZDL Srbije: Razumevanje za specifični položaj manjšin stran 2 SPZ razpečava knjižni dar za leto 1983 stran 3 Razstava Bojana Golije v Celovcu stran 3 Kdaj bo nomenklaturna komisija? stran 4 KOROŠK) PARTiZANSK) PEVSKi ZBOR vabi na @ koncert PARTiZANSKE. DELAVSKE PARTiZANSKE, DELAVSKE iN NARODNE PESMi ki bo v nedeijo 19. decembra 1982 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Zbor vodi prof. Branko Čepin Vsi prisrčno vabijeni! Beri tudi razgovor s tajnikom KPPZ na peti strani! Ribičič tudi o vzrokih nacionatizma Ač/jab težavam jKgos(otw?s^fg% gospodarstva je d/nar v zadnje??! meseca postopno pr/dobZvaZ na vrednost: na svrfovn;/? trž:'sč:b. Najbo/je se je d/nar ave/javZZ v /Ing/:j;, kjer je že nadoknad/Z 20-odstotno deva/vae/jo. Tad: v menjav: z amer:sk:'m do/ar-je?n Zn s svZcarsk/m /rangom se je z/?o/jša/ njegov po/ožaj. AZedtem pa se nada/jajejo po/Zt/čn: napor: /agos/a-v/je za zbo/jšanje s:taac:je v deže/Z. Tako je v beograjskem rad;a te dn/ /me/ ze/o pomemben razgovor pred-sedn/k predsedstva CA/ Zveze ko?na-n/stov /agos/av;jc AAZtja A7;b:č:č, /z katerega povzemamo nekaj m/s/Z. AAe-n/Z je, da b: b/ZZ brez samoapravne de-mokrae/je prob/em/ v po/ZtZčnem s:-stema se več;;, opt;m:st:čno pa je de-ja/, da b: Zabko b/Zo ž;to jagos/ovan-ska na/ta. „5tev:7n: nesporazam: med repab/Z-kam: Zn pokrajZnam: so nasta/Z prav zato, ker se nZsmo sporazameva/Z kot samoaprav/ja/cZ, kot zdraženo de/o, prek de/egatsk/b skapsč/n . .. temveč smo se ZotevaZZ prob/emov prek dr-žavnopo/ZtZčn/b predstavnZkov narodov v repab/Zkab Zn pokraj/nab," je deja/ A7:tja P/bZč/č. CovorZZ je tad: o vzrokZb stopnjevanja nae/onaZZzma. AAenZZ je, da so včasZk tad: objektZvn:', čeravno ga s tem n: moč opravZčevat:. SpomnZ/ je na raz/Zke v razv/tost: Zn agotovZZ, da razvoja na Ačosovem n: moč raz-Zagat: samo s posebnostm: Ačosova. „Ačar se je zgod/Zo na Ačosovem, se dogaja tad: v nekater/b dragZb de/Zb nase države; kjer so se pojav/ odta-jevanja part/je Zn ob/astZ od ZjadZ, pr:'-baja do samovo/je, etat/zma, stagna-c/je samoaprav/janja." Posebnost A/oso va je v tem, je men/Z P/bZčZč, da je pr/s/o do prot/revo/acZonarnega Zz-braba nacZona/Zst/čnZb teženj, k: /majo oporo Zn spodbado od zanaj. V tre-natnem po/ožaja atrjevanja po/Zt/č-nega po/ožaja pa potrebaje kosovo resnZčno podporo vse /agos/avZje. V mobZZZzacZj: Zastne organ/zac/je — Zveza koman/stov šteje 2 mZZZjona 200 t:'soč č/anov — v/d/ eno gZavn/b na/og za pr/bodnost. „DeZavsk: razred danes terja od zveze koman/stov večjo Zn konkretnejšo odgovornost", zato mora ZAČ znat: anaZZzZrat/ vzroke zaapanja a/Z nezaapanja v njeno moč Zn sprot: preprečevat/ odtaje-vanje ZAČ od množ/c. „A?Zrokrat/zacZja zveze koman/stov je Zzjemno nevarna. To je b/Z vzrok za dogodke na PoZj-skem, v nekem sm/sZa pa tad/ na Ačo-sovem" je deja/ PZb/čZč. PREDSEDNIK SZDL SRBtJE BULATOVtČ: Najhitreje moramo razpravljati o maloobmejnem prometu Minuti petek je biia na obisku pri koroških Slovencih detegacija SZDL Srbije, ki je na Koroško pripotovata preko Gorice iz Trsta. Deie-gacijo pod vodstvom predsednika Vukoje Buiatoviča so sprejeti predstavniki Zveze stovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Sto-vencev s predsednikoma Fetiksom Wieserjem in Matevžem Gritcem, ki so goste iz Srbije seznaniti s trenutnim poiožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Gre za prvi tovrsten obisk na Koroškem, in čtani detegacije so izraziti svoje zadoščenje nad tem, da se iahko neposredno na tiču mesta seznanijo s konkretnimi probtemi koroških Stovencev. V razgovoru s predstavniki slovenskih organizacij je Vukoje Bu-latovič dejal, v zvezi z jugoslovanskimi gospodarskimi ukrepi na meji, da Jugoslavija nikakor nima namena zapirati meje, da pa skuša urediti svoje gospodarske probleme. Predstavniki koroških Slovencev so ga seznanili s političnimi posledicami, ki jih imajo ti ukrepi za slovensko manjšino na Koroškem, in ga prosili, da naj se tudi SZDL Srbija zavzame za to, da bi maloobmejni promet izvzeli iz trenutnih ukrepov. Predsednik SZDL Srbije je povedal v razgovoru z našim novinarjem, da je bii s posledicami gospodarskih ukrepov za razvoj manjšin seznanjen tudi že v Trstu, Gorici in Sloveniji in je izrazil svoje mnenje, da bi bilo treba o tem problemu ponovno razpravljati, saj namen gospodarskih ukrepov nikakor ni, da bi omejevali človeške, kulturne in druge vezi čez mejo. V razgovoru z dopisnikom Dela je še dodal, da mu je slovenska pobuda, naj bi prebivalci obmejnega območja še naprej sodelovali na do-sedajšnji ravni, „povsem razumljiva in potrebna". Ker so za manjšine redni kontakti z matico življenjske- ga pomena je treba upoštevati ta specifični položaj ter najhitreje preučiti možnosti za olajševalne korake, ki ne bodo v nasprotju s smislom stabilizacijskih ukrepov. Gostje iz Srbije so si ogledali tudi nekatere ustanove slovenske narodne skupnosti, med drugim dvojezični otroški vrtec v Celovcu, gradbišče novega dijaškega doma in kmečkogospodarsko zadrugo ter posojilnico v Pliberku. Pliberški podžupan Mirko Kumer pa je delegacijo pri Brezniku povabil na kosilo. Z leve na desno: Matevž Grilc, Vukoje Bulatovič, Feliks Wieser, sekretar rcspcdarske zbornice SR Srbije Radivoje Miloševič in sekretar sekcije za mednarodne odnose pri SZDL Srbije Ljubomir Jusifovič. Proračunska debata v parlamentu Višek parlamentarne debate je vsako leto proračunska debata, ki je običajno v zadnjem mesecu leta. Začela je prejšnji teden, zaključena pa bo tik pred božičnimi prazniki; letošnji proračun je zadnji te vlade, saj številni ministri, ki so bili dolga leta v svojih položajih, prihodnji vladi ne bodo več na razpolago, neodvisno od izida volitev. V plenarni proračunski debati ne gre več za suhe števiike — le te so bile objavljene, kritizirane in ponovno odobrene že pred dobrim mesecem — temveč v parlamentu gre za diskusijo bistvenih političnih gledanj in bistvenih razlik med strankami, in to že pod vplivom pomladanskih volitev. Izid debate je namreč že v naprej znan: opozicijski stranki bosta predloženi proračun v celoti odklonili, sprejet pa bo z glasovi vladajoče SPU. Zadnji teden in začetek parlamentarne debate je bil v znamenju ostrih polemik med socialisti in ljudsko stranko, oz. med zveznim kanclerjem Kreiskim in zunanjepolitičnim govornikom OVP Steinerjem; Steiner je namreč v svojem govoru izrazil mnenje, da so pri pogajanjih za državno pogodbo v Moskvi socialisti nasprotovali zasidranjem pojma avstrijske nevtralnosti v državni pogodbi in da je zgolj zasluga Figla in Raaba, da je prišlo do sprejetja tega pojma v ADP. Kreisky je Steinerja nato označil kot ..lažnivca" in dobil zato ukor predsednika parlamenta Minkowitscha. Kaj je ozadje tega spora? Najmočnejši bonus, ki ga ima SPO pri bodočih volitvah, je nedvomno osebnost državnega kanclerja, to pa še zlasti zaradi njegovih zgodovinskih in zu- nanjepolitičnih izkušenj; Kreisky je tudi zadnji še živeči član delegacije, ki je izbojevala avstrijsko državno pogodbo in vse to bodo strategi volilnega boja SPO prav gotovo izkoriščali za volilni boj. Temu pa ljudska stranka nima kaj zoperstaviti; zato beži v napad in hoče ta „bonus" Kreiskega relativirati, češ njeni predstavniki so v bistvu očetje državne pogodbe. Ljudskostrankarska smola leži samo v tem, da vse ni res; ne da bi omalovaževali Figlov in Raabov prispevek k ADP, so zgodovinska dejstva le drugačna, kot jih je postavil Steiner v parlamentu. Socilistična delegacija se namreč pri moskovskih pogajanjih ni branila proti pojmu ..nevtralnosti", marveč je samo zahtevala, da se ta pojem natančneje definira, zlasti zato, da bi zaveznikom onemogočila samovoljno interpretaci- jo tega pojma. Raab in Figi pa, ki sta kot zastopnika takratne vlade nedvomno stala pod večjim pritiskom avstrijskega ljudstva in sta potrebovala uspeh v pogajanjih, zadeve nista hotela še komplicirati in podaljšati in bi pristala tudi na nedefinirani pojem „nevtralitete". Po zaslugi socialistične delegacije pod vodstvom poznejšega avstrijskega predsednika Scharfa, katere član je kot tajnik bil tudi takratni mladi politik Kreisky, je bil pojem ..nevtralnosti" definiran z znanimi besedami „po vzorcu Švice". Steinerjeva ataka v parlamentu je počila kakor zračni balon. Isti dan je ljudska stranka napravila dodatno atako, ki ji je — po trenutnih podatkih — usojen isti uspeh kot zgorajšnji. Ljudskostran-karski mandatar je hotel v parlamentu dokazati, da jeklo, ki ga uporabljajo pri gradnji za konferenčni center na Dunaju, ni iz Avstrije, marveč iz Italije. Dokazov za ta očitek pa ni imel in se tudi sicer ljudski stranki prijazni tisk vprašuje^ čemu take očitke na račun socialistov, ki jih je potem treba preklicati; kajti dejansko nudijo socialisti dovolj drugih tarč, ki jih pa ljudska stranka noče ali ne zna avizirati. Morda ji bo to uspelo še v prihodnjih dneh, ko se nadaljuje proračunska debata? fra-ter Letos 6 odstotkov več brezposelnih na Koroškem Trenutno je na Koroškem 11.400 ljudi brezposelnih, kar je za 2540 oz. 6,1 "/o več kot lani. Največji delež pri tem ima seveda sezonski turizem, tukaj je brezposelnih skoraj 4600 ljudi (pozimi jih bo verjetno okoli 3000), tudi gradbeništvo je zelo prizadeto, kjer je brez dela 1500 ljudi, a tudi trgovina (1200) in kovinska panoga (1000) je prizadeta. Vzroke za večjo brezposelnost ni mogoče iskati samo v pomanjkanju novih delovnih mest za ljudi, ki so izgubiti svoja delovna mesta, temveč tudi v dejstvu, da se vedno več Korošcev vrača v domovino, pravijo na delovnem uradu v Celovcu. V posameznih okrajih je trenutno sledeče število brezposelnih: Celovec 2.673, Beljak 1.931, Feldkirchen 699, Šmohor 526, St. Veit 901, Spittal 2.386, Velikovec 988, Wolfsberg 1.292. 30.000 izstopov iz verskih skupnosti Medtem ko so leta 1979 zaznali nazadovanje izstopov iz verskih skupnosti, je leta 1981 zapustilo v Avstriji 29.246 ljudi različne verske skupnosti, kar je 6 odstotkov več, kot leta 1980. Večina od njih — 26.380 ljudi — je izstopilo iz katoliške cerkve. Ugotavljajo pa tudi, da se je stopnjevalo tudi število vstopov in krstov. Največji relativni porast izstopov so ugotovili pri protestantski cerkvi, ki jo je zapustilo 2653 vernikov. Vzroki niso samo v bolj razširjenem ateizmu, svojo vlogo igrajo tudi finančna vprašanja (cerkveni davek). Delegacija ZKS na Koroškem O aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih v Sloveniji in o aktualnem narodnopolitičnem položaju se je zadnji petek z zastopniki ZSO in NSKS na informativnem sestanku pogovarjala delegacija Zveze komunistov Sloven je, pod vodstvom sekretarja Mihe Ravnika. Delegacija se je mudila prej na razgovoru pri deželnem vodstvu KPA v Celovcu in se razgovarjala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih v obeh deželah. Ob tej priliki so se domenili, da bo kmalu obiskala Slovenijo skupina tovarniških delavcev in skupina občinskih mandatarjev. Uvažajo sadje kljub bogati letini Tako bogate sadne letine že dolgo ni bilo kot letos. Kmetje ne vejo kam z jabolkami, s češplji, hruškami in tudi grozdja je letos v Avstriji kot še nikoli v času druge republike. Ogorčenje je zato sprožilo veliko sadno-predelovalno podjetje YO iz Nižje Avstrije, ki je v rokah deželnih zadrug, in je naročilo 2000 ton jabolk na Madžarskem, 39.000 litrov grozdnega soka pa hoče uvoziti iz Italije. Državni sekretar Schober je protestiral tudi proti takšnemu ravnaju. Spremembe v deželnem političnem vrhu Odhod finančnega referenta deželne vlade Schoberja in prvega predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja so že dolgo napovedovali. Na ponedeijkovi seji prezidija in predsedstva koroške SPO je po dolgih diskusijah prišlo do obširnih sprememb v vodilnih gremijih koroške deželne politike, ki so jih soglasno sprejeli. Mesto finančnega referenta v deželni vladi bo prevzel namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer, prvi predsednik deželnega zbora pa bo prejšnji tretji predsednik Josef Schant). Z odhodom Schoberja, ki se bo politično udejstvoval le še na okrajni ravni, je postalo prosto tudi mesto v deželni vladi, ki ga bo v bodoče zasedal šmohorski župan deželni poslanec Max Rauscher. Deželni glavar pa je napovedal tudi še nadaljnje spremembe glede referatov v deželni vladi, ki jih bo ..najmočnejša stranka kolegialno izvedla". Spremembe bodo sklenili 21. decembra, OVP-jevski in FPO-jevski člani vlade ne bodo prizadeti od teh sprememb, zagotavljajo socialisti. 65-letnemu Josefu Guttenbrun-nerju, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, bo sledil Josef Schantl, katerega dosedanjo funkcijo bo iz- vrševal dosedanji vodja SP-kluba dr. Josef Koschat. Zato so bile potrebne tudi spremembe v vodstvu kluba: novi šef kluba bo dr. Ervvein Paska. Kot nova člana deželnega zbora pa sta bila imenovana Fritz Leitner (podpredsednik kmetijske zbornice) in Josef San-drisser (podžupan iz Radentheina). Na isti seji so socialisti potrdili tudi zaporedje 26 socialističnih kandidatov za državnozborske volitve spomladi 1983. Na prvih mestih so: 1. dr. Johannes Gradneg-ger, 2. Franz Kottek, 3. dr. Reimar Gradischnik, 4. Alois Roppert, 5. Sepp VVille, 6. Alfred Fister, 7. Heinz Garntner, 8. dr. Helga Hieden, 9. Anton VVoschitz. Avstrijsko-jugoslovansko društvo zbližuje ljudi Koroške in Slovenije Medtem ko so v prejšnjem obdobju delovanja Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva na Koroškem bila v ospredju daljša študijska potovanja, so bila v zadnjih dveh letih na sporedu predvsem „krajši obiski pri prijateljih", je zadnji četrtek med drugim povedal v svojem poročilu tajnik društva Werner M. Pressl. Na letošnjem občnem zboru, ki ga je zaokviril oktet „Danica" iz Šentvida v Podjuni, je društvo lahko zadovoljno gledalo na razširjeno dejavnost v korist poglobljenih odnosov med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo. Da bi širše prodrlo med koroško publiko, je društvo ojačilo dejavnost z razstavami. Predvsem Ce-tovčani in Beljačani so imeli možnost obiskati razstave umetnikov iz Črne gore, Vojvodine, ljudske umetnosti iz Slovenije, umetnosti Jože Horvat Jakija, katerega slike so razstavljali celo' v neki beljaški kavarni, da bi na ta način umetnost še bolj približali ljudstvu. Obisk pri naivnih slikarjih Jugoslavije in razstava koroških slikarjev v Murski Soboti, ki jo je obiskalo 2000 ljudi, sta poglobili razumevanje za kulturo in življenje pri narodu sosedu. Avstrijsko-jugoslovansko društvo pa je poleti in pozimi organiziralo za več sto pretežno mladih ljudi letovanje na morju, obiske v številnih zgodovinskih krajih Slovenije in ostaleJugoslavije. Ob 25. obletnici društva je bil na sporedu npr. izlet v Dubrovnik. Prav tako pa se je razvijalo tudi sodelovanje s folklor- nimi društvi, kot npr. s folklorno skupino „Sava" iz Kranja. Za boljše razumevanje družbene realnosti sosednje države je društvo vabilo tudi na politična predavanja o neuvrščeni politiki Jugoslavije in o življenju Tita. Tudi obisk koroških žurnalistov v sosednji Sloveniji ter tiskovni razgovor z Mitjem Ribičičem je bil pomemben. Vrsta kulturnih prireditev zaključuje razširjeno dejavnost društva, ki je na svojem občnem zboru potrdilo dosedanji odbor, ki ga vodijo predsednik inž. VVilli Sereinigg, podpredsednika inž. Thomas Trup-pe in Josef Schantl skupno z marljivim deželnim sekretarjem VVerner M. Presslom. Kot zastopnika koroških Slovencev sta bila v društvenem odboru spet potrjena dr. Franci Zwit-ter in dr. Matevž Grilc. Obzahvativsem deželnim ustanovam in političnim faktorjem, ki so pokazali razumevanje za delo društva, je sekretar Pressl naslovil posebno zahvalo na jugoslovanski konzulat v Celovcu, ki mu gredo velike zasluge za podporo uspešnega delovanja društva, predvsem konzulu Svetislavu Popoviču. Po občnem zboru in kot zadnja letošnja akcija je bila otvorjena ob navzočnosti številnih častnih gostov bogata razstava čipk, ki jo je sestavil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Direktor muzeja dr. Boris Kuhar je na otvoritvi povedal, da je v Sloveniji kleklanje čipk še vedno živa domača obrt, s katero se ukvarja na tisoče žena. Predvsem se je razvila ta obrt v.okolici Ljubljane in v Idriji, kjer izdelujejo čipke po številnih vzorcih in za različne namene. Prvotni motivi so bili ..pogače in rogljički", iz katerih pa so se kasneje razvile še križevke, srčke, kranclovke, gobce, mačera-dovke idr. Razstava v Celovški mestni hiši je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in 16. do 18. ure do 18. decembra. Knjižni dar SPZ za teto 1983 Če smo v prejšnji števiiki našega tista bratce seznaniti o tem, da bo SPZ v tem tednu pričeta razpečavati svoj redni knjižni dar, potem tokrat z vetikim zadovotjstvom ugotavtjamo, da so odgovorni pri SPZ držati besedo, saj imamo v rokah že komptetno zbirko. Posebno spodbudno je, da je zbirka izšta pravočasno, tako da bodo bratci knjige iahko dobiti še pred prazniki, ko bo dovotj časa za branje. Bratcem na tem mestu še enkrat predstavtjamo posamezne knjige, ki bodo v prihodnjih dneh že tahko krasite njihove knjižne potice. Koroški koiedar SPZ že na naslovni strani naznanjuje, da bo naša 'osrednja kulturna organizacija v prihodnjem !etu slavila 75-letnico obstoja. Temu jubileju je posvečen tudi uvodni članek predsednika Valentina Polanska, ki posebno naglasa, da moramo v našem kulturno prosvetnem delu posvečati največ skrbi ohranitvi našega slovenskega materinega jezika. Predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks Wieser, v svojem političnem članku oz. smernicah za prihodnost poudarja, da bomo še bolj kot doslej morali krepiti politiko samopomoči. Marjan Sturm je ob 40. obletnici pokola Selških in železnokapelskih žrtev napisal spominski članek, podkrepljen z dokumenti o tem gnusnem zločinu. Ponatis Prežihove črtice, Srečanje, je posvečen devetdesetletnici rojstva tega velikega koroškega pisatelja, ki jo bomo obhajali prihodnje leto. Franc Černut je napisal članek o šestdesetletnem delovanju SPD „Jepa-Baško jezero"; prav tako zapis o 70-let-nici SPD „Bilka" v Bilčovsu, govori o bogatem delovanju tega društva v preteklih sedmih desetletjih. Valentin Potanšek v Koledarju objavlja še svoj referat, ki ga je imel na letošnjem mednarodnem pisateljskem srečanju na Obirskem, v katerem se ukvarja z umetniškimi in bivanjskimi konflikti besednega ustvarjalca. Potem so tu spet beležke Z. F. ob 80-letnici SPD „Rož" v Šentjakobu v Rožu; Valentin Hartman pa je napisal nekaj utrinkov iz zgodovine zborovskega petja v Podjuni. Dr. Vladimir Vakounig se v svojem prispevku ukvarja z duševno participacijo in narodno identiteto. Brez dvoma je zanimiv tudi članek Vere Klopčič, ki naše bralce informira v dvojezičnem poslovanju pra- vosodnih organov na narodnostno mešanem območju v SR Sloveniji. O kolodvorski akciji slovenskih dijakov, p:še Rudi Vouk. Med obsežnejše prispevke Koroškega koledarja sodi članek dr. Avguština Malleja, katerega je napisal na podlagi podatkov in daljšega pogovora z dr. Francijem Zwittrom. Članek povezan z življenjskim jubilejem, ki ga bo dr. Zwitter obhajal prihodnje leto. Tu je treba omeniti, da gre za najpomembnejše postaje v življenju našega uglednega narodno-političnega delavca. V nadaljnjem Koroški koledar vsebuje še članek Marjana Jelena, v katerem se pisec bavi s pomembnim gibanjem proti atomski oborožitvi obeh velesil; Lojze Wieser piše o nalogi in perspektivah slovenskega založništva na Koroškem; Heidi Janschitz pa o zgodovinski skici opisuje izseljevanje iz Ziljske doline; Andrej Vovko o boju za šolo Družbe sv. Cirila in Metoda v Vodiči vasi; ostali prispevki pa so posvečeni spominu znanih in zaslužnih mož slovenskega naroda Lovru Kramerju - Janšeju, Janku Ogrisu, Karlu Šiškoviču-Mitku, Lojzetu Udetu in Tonetu Zornu. O njihovih doprinosih in zaslugah pišejo Janko Malle, Hanzi Weiss in dr. Avguštin Malle. V leposlovnih prispevkih so zastopani Milka Hartman, Joži Turk, Pavla Rovan, Herman Germ, Maja Haderlap, Franci Kropivnik in Andrej Kokot, medtem ko se s vojimi umetniškimi fotografijami predstavljajo Hanzi Reichman, Tomo Weiss, Vinko Wieser, Igor Schellander in Peter Wieser. Ob koncu je treba izreči še besedo pohvale o posrečeni tehnični ureditvi — za katero je poskrbel Peter Wieser — ki je že po formatu koncipirana drugače in tudi ostala grafična zasnova je nova, zlasti kar zadeva koledarski del, tudi vsebinska razporeditev je drugačna, pri čemer so tokrat izostale ilustracije oz. fotodokumentacije o kulturno-političnih dogodkih na južnem Koroškem v preteklem letu. Pohvaliti delo je treba tudi tiskarne Drava, ki je prav ob letošnjem, novo zasnovanem Koroškem koledarju, dokazala svojo ekspeditivnost. Koroški koledar, Slovenske prosvetne zveze za leto 1983, je brez dvoma zajeten- almanah, ki sodi na knjižno polico vsake slovenske družine na Koroškem, gotovo pa bo zbudil zanimanje tudi izven Koroške, zlasti v matični Sloveniji, saj je bogat informator koroškega kulturno-poli-tičnega življenja, in zgodovine koroških Slovencev. Za vsebinsko ureditev so tokrat poskrbeli Teodor Do-mej, Avguštin Malle, Janko Malle, Tomi Ogris in Peter Wieser. O knjigah, ki sestavljajo knjižni dar SPZ za leto 1983, smo pisali že v zadnji števili.:, vendar naj še enkrat pcudar mo, da je SPZ tudi letos nadaljevala s tem, da v svejo zbirko vkjučuje domače avtorje. Tako je ljubiteljem leposlovja na voljo drugi del Polanškovega romana, Bratovska jesen, in s tem obsežno literarno-zgo-dovmsko delo, v katerem avtor opisuje usodo dveh bratov, ki sta se od-ločda iti v partizane, kjer sta za svobodo našega naroda žrtvovala svoja mlada življenja. Mladi bralci bodo radi segli po lepo ilustrirani knjigi, Slovenske ljudske pripovedi, zbirki pravljic in pripovedk, ki j:h je zbrala in uredila Kristina Brenkova, ilustrirala pa Ančka Gošmk-Godec. Knjiga ima 233 strani, je vezana v trde platnice. To je lepo darilo za mlade bralce, ki bodo ob tej knhgi radi prebili svoj prosti čas, saj jih bo peljala v svet ljudskih pr povedi, v katerih je mnogo lepote in tudi napotkov za življenje. Tretja knjiga knjižnega daru SPZ je knjiga Stanka Preka Ljudska medresi. To ;e izredno zanimiva knjiga, ki ne zahteva sistematičnega brania, ker vsebuje kratke pregovore, aforizme in reke, razdeljene na razna področja kakor tudi značajske značilnosti ženske in meškega, skratka, knjiga, ki je polna ljudske modrosti, zanimiva za mlado in staro, saj bo vsakemu dala tisto, kar bo v njej iskal in še kaj. Knjiga Ljudska modrost obsega 194 strani in je vezana v platno. Tako lahko zapišemo, da je knjižni dar SPZ za leto 1983 izjemno bogat, vendar zelo ugoden po ceni, saj je le-ta izredno nizka; za skupno štiri knjige plačate samo 250 šil.; medtem ko so cene za posamezne knjige takele: Koroški koledar 80 šil.; Bratovska jesen 125 šil.; Ljudska modrost 128 sil.; in Slovenske ljudske pripovedi 161 šil. Knjižni dar SPZ je na voljo pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ v Celovcu, Ga-sometergasse 10 in v knjigarni ,,Naša knjiga" v Celovcu. MED NOVIMI REVIJAMI: Vestnik koroških partizanov Včasih se na uredniški mizi nabere lepo število knjig ali revij. Med temi, ki smo jih dobili v zadnjem tednu, je tudi Vestnik koroških partizanov, tretja številka letošnjega letnika. Je to prikupna brošura, polna informacij in dokumentacij. Na začetku nove številke uredniki objavljajo faksimilo listine o plaketi, ki jo je Zvezni odbor združenj borcev NOB Jugoslavije podelil Vestniku koroških partizanov za poseben prispevek pri delu in razvoju organizacije ZZB NOV in za uresničenje njegovih zastavljenih ciljev. K podelitvi iskreno čestitamo z željo, da bi to glasilo tudi v prihodnje tako uspešno opravljalo svoje delo. Uvodni članek je izpod peresa novega predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa VVieserja, ki pod naslovom Za enakopravnost Slovencev v Avstriji, obravnava aktualna narodno politična vprašanja na Koroškem. Jožko Kežar v tej številki zaključuje svoj obsežni zapis Življenje in delo Zveze koroških partizanov v Celovcu. Tudi v naslednjem prispevku oziroma prispevkih gre za predstavitev dveh znanih osebnosti, organizatorjev koroškega uporniškega gibanja, Ivana Županca-Johana, Staneta Mrharja ter za zapis o prodiranju gorenjskih partizanov na Koroško. Pri tem gre za zapise Karla Prušnika-Gašperja, Borisa Jesiha in Mitje Ribičiča; objava oz. ponatis le-teh je namenjen 40. obletnici upora na Koroškem. Temu je priključen še recital Valentina Polanška, ki ga je pripravil za slovesnost ob imenovanju Ulice Karla Prušnika-Gašperja v Vojniku 23. maja letos. V naslednjem prispevku Miran Komac in Peter Beltram prikazujeta aktualno problematiko Slovencev v videmski pokrajini. Potem je tu zapis v spomin letos umrlega predsednika Zveze slovenskih izseljencev, Lovra Kramerja, katerega zasluge opisuje dr. Franci Zvvitter. Janko Malle pa svoj prispevek namenja Magdaleni Olip.ic-Leniji, ki je novembra letos obhajala svoj 85. rojstni dan. Boris Jesih ocenjuje Zbornik slovenske gimnazije, potem pa je objavljen še opis stalne razstave v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu ter poročila o uspešnem širjenju Prušnikove bralne značke v Sloveniji. Iz zapisanega je razvidno, da je tudi nova številka Vestnika koroških partizanov vsebinsko bogata, zato priporočamo, da jo vzamete v roke; dobite jo tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Akademski slikar B. Goiija razstavlja v Celovcu Zadnji, ki gc v tem letu koroški jav-nos i p:fd:'a .i;ci Auia slovenica, je akademski slikar prof. Bojan Goiija iz Maribora. Otvoriiev njegove razstave je bila prejšnjo srede, le-!e pa se je udeležilo lepo šievilo ljubiteljev likovne umetnosti, med njimi tudi ugledni gostje, katerim je v imenu prireditelja izrekel dobrodošlico dr. Miran Zvvitter. (Pred u:adno o voriivijo si je razstavo oqledal celovški župen Leopold Gug-genberger). Poseben pozdrav pa je veljal prisotnemu umetniku Bojanu Go-liji, akademiku Božidarju Jakcu, konzulu SFRJ v Celovcu Alfonzu Naberž-niku, dir. Zavoda za kulturo SRS za mednarodno sodelovanje inž. Francu Razdevšku, podpredsedniku skupščine mesta Maribor Rajku Krambergerju ter predstavnikom slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem. Razstava prof. Bojana Golije v Celovcu je bila edinstven kulturni dogodek, ker je med nas prišel s svojimi deli eden najvidnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti — in tudi prijatelj, sej je prot. Goiija že več let umetniški mentor vuzeniški likovni koloniji, kjer se že več kot deset let v počitnicah urijo mladi slikarji s Koroške. Zato je tudi umetnik sam bil še posebno zadovoljen, da svoje dosežke lahko razstavlja tudi na Koroškem, med prijatelji. O delu in umetniški izpovedi slikarji Bojana Golije je spregovorila umetnostna zgodovinarka prof. Breda llich-Klančnik in med drugim dejala: „V začetku sedemdesetih tet je Goiija navidez opustil realistična motivna izhodišča. Umetnikova domišljija si zdaj daje duška v nizcf abstraktnih kompozicij, ki jih odlikuje sanjska barvilost. Poslednje grafike, grafike v smislu tehnične izvedbe, se še drže pravil simetrije, vanje pa je avtor že vneset elemente geometrije. Odpira se novo poglavje tako v tehničnem pogledu kot v vsebinskem smislu. V likovne ploskve so poslej vključeni krogi, krogle, valji in storži, ki se svobodneje razvrščajo v veselem, gibljivem svetu. Podnaslovi nam razlože .metni, ova iskanja. Z njim. smo priče mikroskopskemu posnetku živih organizmov v molekularni sestavi ali pa kri-staličn'm strukturam anorganskih snovi. f„Halcški biseri", 1976) Kaotično bohotni sescv delcev se koplje v barvi z dekora'ivnimi učinki. Spogledovanje z nekonstruktivizmom in popartističnimi rešitvami opažamo pri Goliji razmeroma kratek čas. Iz magičnega sveta sestavljenih barvnih delcev sledimo avtorju v simbolike polno jesen. Odpadli listi, drobno semenje in rastlinska porast se pojavlja na ploskvah z razgibano strukturo, zdaj pozlačenem rastru, zdaj spraskanemu in načetemu ometu podobni osnovi. Nešteto variant se porodi iz suhih trav in listja ovitega v razpadajoče mreže. Colijeve poti vodijo do zmeraj novih domišljijskih tvorb, kjer se realistične prvine na megličasti ali zrnati podosnovi družijo z ostro robljenimi geometrijskimi liki ter opozarjajo na nasprotja, ki se odigravajo v organskem ali anorganskem svetu. Goiija se še zmeraj odziva na pokrajinske in etnološke značilnosti. V svoji likovni transpoziciji nam ponuja na ogled ribniško lončevino pred značilnim rastrom ribniških rešet, ali orkester klopotcev. Poslednje likovne zamisli je kot klopotce in piščali pobudi! docela stvaren motiv — šopki. Povratek k urejeni središčni kompoziciji, rahel nagib dekorativne posode suhega cvetja v utišani srebrnini." Poseben dogodek je bil, da je razstavo odprl mojster slovenske grafike, Golijev učitelj Božidar Jakac, ki je nad umetninami Golije bil izredno vesel, kar je za umetnika še posebno priznanje. Tudi mi soglašamo z B. Jakcem, da gre za izredno lepo razstavo in vsem, ki cenijo dosežke likovne umetnosti, priporočamo, da si jo ogledajo. AULA SLOVENICA Vljudno vas vabimo na razstavo grafik akademskega siikarja prof. Bojana Golije Razstava je odprta do 22. decembra 1982, od ponedeijka do petka, od 13. do 17. ure. Prisrčno vabijeni! Kdaj nomenklaturna komisija na Koroškem? V našem listu smo v zadnjih letih obdelati že precej gorskih imen srednjega dela Karavank. To delamo predvsem zato, da avtohtona imena ne pridejo v pozabo. V gorski nomenklaturi se je že mnogo grešilo, zato se zlasti slovenski planinci prizadevajo, seveda kar je v njihovih močeh, da se ohranijo avtohtona imena, kar je v interesu vsakega poštenega planinca — naj omenimo samo dr. Julija Kugyja, ki so mu bila domača topografska imena sveta. Danes hočemo opisati gorska imena Setiške skupine, to je pogorje med Dravo in Košuto ter med obema Borovnicama (Bajdiška in Hmeliška). Najvišji vrh te skupine je, kot že ime pove Setiče, 1922 m. V to skupino spadajo Javornik 1690 metrov, Macna 1627 m in Črni vrh 1688 m. Pa začnimo s Setičami, kateremu pravijo tudi Freiberg. Vzhodni rob Setič ima ime Medvedja raven in se vleče do Krive peči, 1798 m (Terklturm). Jugovzhodno pobočje se imenuje Borova peč, jugovzhodni rob s Setič se vleče na Trebje, 1304 m (Hundsrucken) in Kladvo, 1149 m na zahodu pa ga sedlo Vrata, 1376 m, z jarkom Kridanekom in Vabučnikovim grabnom loči od že omenjenega Javornika (Jauer-nik). Severnemu pobočju Setič pravijo Lepovec (Schonleiten) in je del Ravenske planine. Plato na vrhu Javornika tvori Čevhova planina. Javornik loči od Macne sedlo Koce, 1356 m (Herpeschnig-Sattel ali Hansen Ruhe). Vrhu Macne pravijo tudi Turni. Skalovju med Bajdišami in Macno pravijo Rjava peč, hrbtu iz Bajdiš proti Rutam pa Ovčarjev rob (Rute so plato severno pod Macno). Gozdovi med Rutami in Macno se imenujejo Velika ravna. Črni vrh je raztegnjen porasel hrbet, ki se vleče od Javornika proti severovzhodu. Glavni vrh se imenuje Črni vrh 1688 m (Schvvarzer Gupf), najvišji pa je Križni vrh 1690 m. Nadaljnji vrhovi so Veteršči vrh, Mični vrh, 1558 m in na vzhodni strani Mali vrh 1396 m. Znan je tudi prelaz Falejeva jama (Christinenhohe) 1534 m. Našteli smo nekaj gorskih imen iz setiške skupine z namenom, da pri prebivalcih tega območja zbudimo zanimanje za domača avtoh- Minimundus ne pozna restrikcije Skoro vsi poznamo .mali svet" ob Vrbskem jezeru imenovan Minimundus. 2e zdavnaj je zaprl svoja vrata in se pripravlja na zimsko spanje. Predno pa Minimundus dejansko pokrije sneg, pa je treba še mnogo postoriti in sicer vse modele zavarovati pred snegom in mrazom s posebnim že za to pripravljenim ogrodjem, ki ga vedno spet uporabijajozafodelo. Kljub gospodarskim težavam in krizi, ki vlada povsod po svetu, pa so uprav-Ijalci Minimundusaz letošnjo sezono kar zadovoljni. 464.050 ljudi je letos obiskalo Minimundus, kar je zelo razveseljivo število. S presenečenjem smo lahko ugotovili, da je bilo med obiskovalci mnogo starejših ljudi, zlasti v mesecu septembru, ki je bil letos proglašen za mesec seniorjev (znižana vstopnina za seniorje). Ker je bi odziv s strani starejših ljudi tako razveseljiv, se Minimundus ukvarja z mislijo, da bi takšen mesec seniorjev prirejalo vsako leto. Medtem ko je ,mali svet" ob Vrbskem jezeru že pripravljen na zimsko spanje, pa po drugi strani vlada v različnih delavnicah močna dejavnost za gradnjo novih modelov, kot na primer grad Neuschvvanstein na zgornjem Bavarskem, ki ga je zgradil Ludvik il, ali za grad Heidenreichstein na Nižjem Avstrijskem. Mali svet ob Vrbskem jezeru ne pozna gospodarske krize — gradnja modelov se nadaljuje in vse to v plemenit namen: pomagati tistim, ki so res najbolj potrebni podpore. tona imena, ki naj bi imela prioriteto v gorski nomenklaturi. Gotovo so vam znana še številna druga gorska imena, ki niso omenjena v tem prispevku; sporočite nam jih, kajti velika škoda bi bila, da bi ta imena prišla v pozabo. Samo iz teh nekaj imen lahko ugotovimo, kako so bila izrinjena avtohtona slovenska imena in zamenjana s tujimi. Nobeden nima kaj nasproti, če se slovenska gorska imena prevedejo v nemščino, kot na primer Črni vrh/Schwarzer Gupf, samo se to ne sme zgoditi tako, kot so to prakticirali v preteklosti in na žalost se to dogaja še danes, da potem v specialkah izgine avtohtono ime in je označeno samo še nemško — Schwarzgupf. Naj navedemo še en primer iz Setiške skupine — sedlo Koce in prelaz Falejeva jama: v nemških specialkah ne najdeš več domačega slovenskega imena, zamenjali so ga s Flansenruhe oz. Herpeschnig-Sattel in Christinenhohe. Kolikokrat smo že kritizirali takšno zapostavljanje domačih gorskih imen, vendar ponemčevanje se nadaljuje. Na našo /z 5frifj%FoF% poroč