276. številka. Ljubljana, v sredo 2. decembra. XVffl. leto, 1885 1 lihaja vsak dan »večer, iziroši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijako-ogornko dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld. 40 k>. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 8 gld. 30 k:., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čdiristopno potit-vrsto po 6 kr.. če se oznanilo jedcnkrat trska, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopili na: se izvolč frankovati, - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravni it Vti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Duh orijentalskega vprašanja. (Dalje.) Ko se je tedaj videlo, da razpada turško gospodstvo na Balkanu, bila je interesovani „Evropi" prva misel ta, da se Balkan nikakor ne sme^ prepustiti veliki državi, katera bi ga utegnila le zii-se uporabljati in moč imeti, da bi druge odstranjevala od njega in njegovih preobsežnih koristi j. Ta skrb je bila zelo opravičena. Že je bila velemoč pokazala, da hoče kedaj vladati na razvalinah evropske Turčije. Rusija je prva spoznala veliko važnost balkanskega poluotoka, k temu spoznanju pridružil se je še poklic, ki ga Rusija, slovanska in pravoslavna država, ima glede na slovanstvo in pravo-slavje balkanskih narodov. Pred več kot sto leti, ko razpada evropske Turčije neso Še naznanjali konkretni pojavi, že je vsa Rusija živela v tej veliki misli, da se mora njena oblast raztegniti do egej-skega morja, in da njeni carji morajo prestol imeti v Konstantinoplji, — v Carigradu. Ta svoj program zastopala je Rusija preočltno in predo8ledno, da ne bi evropske velemoči bile uverjene o konečnem smotru. In ko se je približal raztvor evropske Turčije, ko je Balkanu imela na počiti nova doba, prikazala se je zapreka, da bi se gospodstvo na Balkanu moglo urediti v evropskem zmislu. Bila je tu tradieijonalna politika Rusije, bili so uplivi, bile simpatije. Kako odstraniti te zapreke ? To je bilo vprašanje v vprašanji. Evropska stvar na Balkanu postala je tako protiruska in ostala je taka do današnjega dne To je sleharnemu jasno, kdor ima pred očmi dogodke zadnjih petdesetih let, ali pa, kdor se je kedaj vprašal, zakaj se za vsako najmanjše gibanje na Balkanu živo zanimajo državniki v daljnjem Albijonu in zakaj zadnji nemški listič govori proti Rusiji, kadar piše o Balkanu. Angleške državnike in nemške lističe ubogo malo briga tepež v kaki balkanski vasi, toda briga te in one to, kar vsak v tepeži sluti in vidi. Anglež vidi in sluti ruski upliv, ki iz male iskre more upihati velik plamen ter pot preko Balkana na vzhod zapreti angleški trgovini. Nemški listič po ravno tako sluti povsod na Balkanu Rusijo in meni, delati za »Evropo", ako dela proti Rusiji tudi vse druge, na prvi pogled uejasne spletke glede LISTEK. Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifornska povest. (Spisal Urot Harte, poslovenil Vinko.) (Dalje.) Obrne se ter zopet tiho stopi v hišo. V svitu ugašajoče sveče in skoro dogorelega ognja vidi, da so vrata v malo spalnico odprta. Po prstih pristopi ter pogleda noter. Starec je nazaj nagnen ležal v svojem stolu ter smrčal, imajoč nezmožni nogi iztegnem v istej višini s skrčenimi pleči in klobuk potegnen čez obraz. Na majhnej, lesenej postelji poleg njega ležal je Johunv, trdno zavit v odejo, ki ga je skrivala vsega, izvzemši zgornje čelo z nekolikimi kodri, ki so bili čisto premočeni od potii. Dick stori še jeden korak naprej, potem pa neodločno obstane ter čez ramo pogleda v prazno sobo. Vse je tiho. Z urno odločnostjo si velikanske brke pogladi iz ust ter se nagne čez spečega otroka. A isti hip, ko je to storil, potegne skozi dimnik poreden veter, ki je bil v zasedi, ter iz oglja na na balkanski poluotok, razjasne" se nam, kakor hitro jih primerimo z merilom »evropskega koncerta." Ta bi se ne zmenil kaj za Balkan, da ni v njem močnega „agens-a. Ni jedna druga politika, le ruska je dosilulob in to že sto let kazala obilo krepke volje ,gWtle na balkanske stvari, le ona bi vsled verskih, narodnih in zemljepisnih razmer na poluotoku utegnila imeti za Rusijo dobre, za „Evropo" slabe posledice. A za to je stvar „Evrope", pobijati Rusijo na Balkanu, pritrditi v vsako gibanje na poluotoku, katero jo naperjeno proti teženju ruskemu, a na drugi strani vse zabraniti, kar bi Rusiji moglo ugla-diti pot do Carigrada. Kaj k temu pravijo narodi balkanski, ki želijo svobodo in samostalnost, na to ni ozira. Vse se jim dovoli, kar je proti balkanski Rusiji; če bi pa kaj utegnilo povspešiti ob jednem tudi ruske uplive, naj bi se tudi sicer rado dovolilo, to se prepove in zatre, ker tako veli korist „Evrope", — „boj za bitje." Zadnji preobrat v Plovdivu imel bi oslabiti Turčijo. Ali je to protievropsko? Ne, tudi v zmislu „evropskega koncerta", v duhu „orijentalskega vprašanja" ne. Saj bi sicer ne bila sama Anglija neposredno podužgala preobrata. Toda, da je to storila, bolgarsko zjedinjenje ni smelo biti le opravičeno samo po sebi, ni smelo biti le proti-turško, nego imeti je moralo še drugo obrazložbo. Skladati se je moralo tudi s protirusko politiko, moralo je vrini tega imeti moč, da doseže angleško „evropsko" tendencijo. Bolgarsko zjedinjenje je v očeh „Eviopo" le tedaj obrazloženo, če se je dovrševalo proti volji Rusije in če bode dovršeno — moč proti natisku Rusije na balkanski poluotok. Neznano ni, da se bolgarsko zjedinjenje v istini dovršuje brez volje, proti volji Rusije-osvoboditeljice, a utegne se obistiniti tudi to, da bo bolgarski narod vsaj za bližnjo bodočnost proti-rusk, ker ne bo mogel pozabiti, da ga je oricijalna Rusija odmetala v sedanjih, kritičnih časih. A to je vse v duhu Anglije in ne motimo se, če pravimo, da tudi v duhu „Evrope". Vsaj polu-pretekli dogodki, ki oznamenjajo likvidacijo turškega gospodstva Evrope in ki so se dovršili pod nadzorstvom Evrope, vsi imajo jednako tendencijo, a če je nemajo, to le 'kaže, da „Evropi" nanje ni bilo gledati treba. Da se je ustanovilo grško kraljevstvo, to ni moglo biti kvaronosno za „Evropo" ognjišči upiše svetel plamen. Vsa soba se je posve tila z nesramno jasnostjo, tako da se je Dick preplašen spustil v beg. Njegovi tovariši so ga na razpotji že čakali. Dva izmej njih sta se v temi borila s čudno brez-obrazno maso, katera je, ko se je Dick približal, dobila podobo velikega rumenega konja. Bila je nesigurna kobila. Prav lepa ravna ni bila. Od njenega rimskega nosii do štrlečih ušes, od upognenega hrbta, skritega pod mehikanskim sedlom, do debelih ravnili, koščenih nog ni trohice lepega ni bilo na njej. Njene skoro oslepele ali kaj zlobne oči, njena viseča spodnja ustnica, njena grda barva, vse je bilo znamenje grdobe in zlobnosti. „No, fantje," pravi Staples, »varujte se njenih zadnjih nog. Ti pa ne pozabi, kar sem ti povedal: zgrabi jo za grivo, potem pa brzo v desni stremen!. .. Tako. . . saj si že goril" Skok, kratek boj mej konjem in jezdecem, silen skok naprej, divji razlet okolo stoječih, drdranje kopit, par poskusov, jezdeca vreči raz sebe, zve-nenje ostrog in bliskovita premikanja, silen vzlet in potem Dickov glas nekje v temi: „Dobro gre fantje!" „Nazaj grede kreni na spodnjo pot samo, če in zveze mej njim pa mej Rusijo tudi ni bilo, Bos-porus tedaj ni bil v nevarnosti, zato se „Evropa" za to stvaritev tudi ni kaj brigala. Otok Ciperski si je Anglija osvojila brez „evropskoga" ugovora in po Egiptu je delala svoje polu-smešne skoke, ne da bi „Evropa" imela kaj resnega pripomneti. Vse za to, ker je pač letelo na Turčijo, ne pa na „Evropo". Drugače pa je bilo, ko se je v zadnji rusko-turški vojni tako odločilno pokazala na Balkanu roka Rusije. Ruske zmage so si Balkan moralno podvrgle, stvar se je jela plesti okolu Bospora. Ni čuda, da je „Evropa" postala tedaj tako nervozna, da je konečoo ukrenila dogovor Berolinski, v katerem jo ob jednem razodela svoje srce. Konec prih.) Krvava slovanska nesloga. Plovdiv, 14. novembra, flzv. tlop.] „Aleu ost jacta!" „Kocka ie pala" — žalibog kocka jednega slovanskega plemena proti drugemu. Pala je na radost ali podsmeh tujih nam naroduostij, a nenadno in nežoljateljno za vsakega pravega Slovana, kajti katero koli pleme od sedaj vojujočih se strank bodo premagano, na vsak način je kvar za našo občo slovansko idejo, a katero koli bo zmagalo, to je na korist jednomu ali drugemu naših tajnih ali vidnih sovražnikov. Dan _. novembra po starem stilu ali 14. po novem, zaznamovan bode v zgodovini južnega Slo-vanstva z debelimi črkami. Bog daj, da bi se naši potomci od njega kaj naučili! Jedva smo postali neodvisni, jedva smo osvobojeni, bolj s krvjo oddaljenih naših bratov Rusov, nego s svojo, jedva smo začeli razvijati se: dosegli v Srbiji kraljestvo, tukaj hoteli zjediuenje — že nas ščujejo druzega proti druzeniu; češ, da se uničujemo sami mej seboj, česar tujci skozi stoletja niti z ljuto silo neso mogli dognali. „Bog z nami!" S temi besedami, ki so gaslo bolgarskega kneza, tudi jaz oklepam svoje obće razmišljevauje in pre-idem na oddelne vtiske, ki so mi ostali od današnjega zgodovinsko važnega dne, kateri sem preživel v novej prestolnici predpolagane Južne Bolgarije. Na večer pred 14. novembrom bilo je v Plovbo zelo sila! Ne brzdaj jo po klanci navzdol! Ob petih te pričakujemo pri pregazu . . . Srečno pot!... Hop, hop! mula!" Vršenje, vnovič peketanje kopit po kamenitih tleh in Dick je izginil. * * * Poj, o Muza, o Ribarila Bullena junaškej ježi! Poj, o Muza v viteških možeh, o visokem poslanstvu, o srčnem činu, vročili bojih, pogumuej ježi in strašnih nevarnostih cvetice Simpsojis-Barske!. . . Ali ob, ona je presramežljiva, ta muza! Ona noče ničesa imeti opraviti s to hudobno, trdokostno ži-valijo in s tem okornim, razcapanim jezdecem. V preprostej prozi moram torej pač iti za njima. . . Bilo je ob jedno čez polunoči in vender je bil prišel stoprav do Klopotačje gore. Saj pa tudi Jovita mej tem ni bila pozabila, pokazati mu vse svoje slabo navade in izvesti vse svoje hudobije. Trikrat se jej je izpodrsnilo. Dvakrat je rimski svoj nos pomolila visoko v zrak in se posmelmvala uzdi in ostrogam, na najhujši način brcajoč. Dvakrat se je vzpela in se je pri tem ravno tolikokrat usedla na zadnjo plat; dvakrat se j > spretni Dick nepoškodovan zopet prav usedel v svojem .sedlu, predno se divu vse, kakor po navadi vsak dan od proglašenja bolgarske unije; t. j. vojaki so se vračali od strel-nih vaj, pevajoč vesele pesni bolgarske in ruske; patrole so hodile po ulicah; češke muzike igrale so po gostilnah in kavarnah. V kneževskem dvoru bilo je vse tiho in mirno, knez, ki se je bil vrnil z lova, ulegel se je bil raneje nego navadno k počitku. Nočni stražar oglaševal se je s stolpa, stoječega na visokem brdu sredi mesta, sled vsakega udarca ure, s svojim jednoličnim glasom iz straž-niškega roga. Na jedenkrat okolu dveh po polunoči prinese telegraf najprvo knezu izvestje, da je Srbija napovedala vojno Bolgarskej! Ta vest je bila tem nenadneja, ker po jedva skončanej konferenci mogel je knez samo v Carigrad odgovoriti: da je po volji naroda bolgarskega prišel sem, in biez narodove volje ne dopušča mu lastna čast, da bi mu obrnil hrbet ter ga prepustil neizvestnej osodi. Namesto odgovora na ta telegram dobil je napoved vojue iz Srbije. Precej so začeli letati po celem mestu stražarji in ordonanci, koji so alarmovali posamezne poveljnike, a ti zopet svoje vojake; začelo se je še pri gostej temi oboroževanje na vrat na nos; preskrbeli so brzo potreben živež za na pot proti Sofiji; in ko se je zdanilo, že so stali ravno pred mojim oknom na glavnem trgu nagomilani vsi vojaki prve družine Aleksandrovskega polka. Glasba je zaigrala „Molitev" in vojaki so se napravili v redove ter napotili se proti kolodvoru. Brzo jo udarim za njimi, a zajedno z vojaki vrvi tudi množica naroda vseh ver in jezikov: Bolgarov, Grkov, Turkov n Židov. Vsi so se podali na ulico; znatiželjni kaj se godi. Vest, da je Srbija napovedala vojuo, zdela se je mnogemu neverjetna. Vaš dopisnik sam se je izrazil prijateljem, da neče te^a verjeti prej, nego da vidi dotičnu proklamacijo kneževo. Mislilo se je v obče, da je to samo nek manever, zato, da se povlečejo vsi bolgarski vojaki nazaj iz Rumelije, ker je konferencija rešila: status ijun ante. Na kolodvoru čakal je pripravljen vlak s kakimi 50 vozovi; vojaki so ustopili, muzika je za igrala „Šumi Marica" in mej navdušenimi klici mnogobrojno zbranega občinstva: „Ura! Srečo na pot!" odpeljal se je vlak ob 10. uri proti poslednji postaji pod Balkanom ob reki Marici: Saram hej u! Vračajočemu se nazaj, bila mi je prilika, kot nevernemu Tomažu, prepričati se o istiuitosti vojne s Srbijo: dobil sem od prijatelja iz vladne tiskarne jeden od prvih iztisov vojne proklamacije. Čital sem jo in zopet čital; ustavljajoč se z razmišljanjem pri nekaterih stavkih. Vašim čitateljem je gotovo že po telegramih znana, zatorej priobčujem v vernem prevodu samo glavneje točke: Mi Aleksander I,, po božjej milosti in narodnoj volji knez Bolgarije.*) „Vlada sosednega srbskega naroda, vojena po osebnih in egoističnih ciljih in želeča zaprečiti sveto *) V zaglavji je zanimivo to, da se nazivlje samo knezom Holg.irije, :t ne — kakor poprej — „severne in južne Bolgarije". jej je posrečilo, zopet spraviti se ua svoje zlobne noge. Jedno miljo dalje, v vznožji dolzega brdja, bila je Klopotačja reka. Dick je vedel, da mora tam napraviti skušnjo, je li zmožen zvršiti svoje podjetje. Ljuto je stisnil zobe, potisnil svoji koleni konju v boka ter od defenzive preskočil k najživahnejši oflenzivi. Stiskana in mučena pričela je Jovita dirjati po griču navzdol, in zdaj se je prebrisani Dick delal, kakor bi jo nazaj držal kričeč robate kletvice in prave pravcate bojne klice. Odveč bi bilo pristavljati, da se je Jovita očividno baš zaradi tega splašila. Tudi mi pač ni treba poudarjati hitrosti, s katero se je izvršil tek po klancu navzdol: vse to je zaznamenovano v kroniki Simpsons-Barskej. Dovolj naj bo, da opomnim, da je dirjalec naslednji trenutek — vsaj Dicku se je tako zdelo — čofotal po poplavljenih bregeh Klopotačje reke. Kakor je Dick pričakoval, mu tempo, v katerega je bil konj prišel, ni dovoljeval, ustaviti se. Kolikor mogoče .zbral" ga je za strašen skok, in na hip je bil sredi deroče reke. Potem ko je Jovita nekaj minut bila okrog sebe, čofotala in plavala, mogel se je Dick na nasprotnem bregu zopet prosto oddahniti. (Daljo prib.) delo — zjedinjenje bolgarskega naroda v jedno cel at o, objavila je danes brez vsakega zakonitega in pravednega povoda vojno nasej državi in je dala povelje svojim vojakom, nahrumeti v naso deželo. Z velikim obžalovanjem izvedeli smo to žalostno izvestje, nikdar nismo verovali, da bi mogli naši jednokrvni in jednorodni brati povzdigniti roko ter začeti'bratoubijstveno vojno v teh težkih časih, v katerih se nahajajo sedaj male države na balkanskem poluotoku, ter da bi se mogli obnašati tako nečloveški in brez premisleka proti svojim sosedom, kateri ne da bi delali komu škodo, delajo in se borijo za jedno blagorodno, pravedno in hvalevredno delo. „Prepuščajoč Srbom in njih vladi vso odgovornost za bratoubijstveno vojno mej dvema bratskima narodoma in za slabe posledice, ki bi mogle iz tega nastati za obe državi, objavljamo svojemu ljubemu narodu, da smo sprejeli od Srbov proglašeno vojno in smo dali povelje našim hrabrim in junaškim četam, da započnejo akcijo proti Srbom, ter da branijo moževski zemljo, čast in svobodo bolgarskega naroda." Potem ko pozivlje vsakega k orožju, kdor ga zamore nositi, prosi knez na koncu svoje proklamacije Boga, da blagoslovi započeto delo in da dade svojo pomoč. Veliko resnic je v teh nekolikih vrsticah: Brat gre v boj proti bratu — bratu po veri in krvi! Ta vojna zamore se a priori imenovati ib rat o ubij s t vena", a započeta je zares z r e g o-ističnimi cilji". Seveda ostane vprašanje, da-li je vsa krivica na strani jednega brata? Ni li morebiti zakrivil nekaj tudi drugi? O odgovoru na to vprašanje danes ne bomo premišljevali; naj sodi historija! Pristopimo sedaj k daljnemu opisovanju znamenitega dne. Ob jednajstej uri pred poldan podal se je knez v spremstvu svojega brata Frana-Josipa, kateri je bil v častniški uniformi kavalerijskega polka bolgarskega, in spremljan po svojem dvornem maršalu, prvega ministra, mnogo dostojnikov vojnih in civilnih v katedralno cerkev sv. Bogorodnice. Knez je bil v polkovniškej uniformi svojega regimenta; bil je vedrega obraza, a resnega pogleda t«r je odzdravlja] prijazno na navdušene klice nagomilanoga naroda po vseh ulicah, kateri ga je pozdravljal z glasovi: Da ž i vol! Ura! V cerkvi se je imel izvršiti važen akt: knez je imel izdati vojno proklamacijo, a duhovni-štvo odslužiti „moleben" za božji blagoslov in srečen uspeh. Zato je vrelo vse proti cerkvi, katera se je v kratkem napolnila do zadnjega prostora. Pri cerkvenih vratih dočakali so kneza metropolit Gregorij in mnogo duhovnikov v svečenik opravah. Metropolit ga je nagovoril s kratkimi besedami, dostojnimi važnega trenutka, katere je knez ganjen poslušal. Potem se je pročitala gornja proklamacija in razdelila mej narod; duhovniki so za-poli „moleben", v katerem se je molilo za ruskega carja (kot pokrovitelja pravoslavne cerkve), za „bla-godenstvie" bolgarskega kneza Aleksandra Aleksan-droviča in za njegovo vojsko. Ko so pri poslednjem „Gospo d P) pomi-luj!" zaklenkali zvonovi, zarosilo je marsikomu oko; nekateri so vzdihnili: naj pojo našo slavo; a našlo se je tudi pessimistov, ki so rekli: morda pojo k našemu pogubu! Jaz pa sem vzdihnil sam pri sebi še jedenkrat: Gospodi pomiluj — Slavjane! Ko je knez po svršenem obredu stopil iz cerkve, dobil je 2 krasna buketa od nežnih rok. Potem se je peljal na glavni trg, kjer je bilo vse polno naroda; tam je pristopil k njegovemu vozu Plovdivski meščan, pozdravil ga v imenu naroda, zahvalil mu se za rešitelj n korak, želeči mu srečo na pot in slaven uspeh. Knez, ki je poslušal njegov govor sedeč na vozu poleg svojega brata, vstal je potem s sedeža ter govoril s krepkim glasom po prilici sledeče besede v čistem bolgarskem jeziku: „Blagodarim Vam za Vaša blaga čuvstva in želim, da bi započeto delo podkrepilo naše zjedinenje, za katero sem jaz pripravljen tudi umreti, samo da bi bilo na korist naše domovine. „Da živci otečestvoto!" Pri poslednjih besedah snel je sapko z glave in gromoglasni „da živel" odmevalo je po celem mestu. *) Ne poje se „goBpodin pomiluj", kakor piše Vaš podliBtkar, nego „Gospod*', t. j. vocativ od „Gospod" (= i ;i „gospodin" je naslov (= monsieur). Dopisnik. Potem se je odpeljal na kolodvor, in na tisoče ljudstva ga je spremljalo. Pri obedu v kolodvorskoj restavraciji, katerega so se udeležili razven kneza, njegov brat, potem prvi minister Kara velo v, predsednik Sobranja Stambulov, knežev dvorni maršal baron Riedesel, načelnik štaba zajedno z oficirji, nazdravljalo se je knezu in narodu bolgarskemu, potem hrabrej vojski in pilo za srečen uspeh započetoga boja. •Mej tem napolnili so se vagoni, katerih je bilo 39 prirejenih za poseben vlak proti Sarambeju, z vojaki pete družine prvega polka in s kakimi 100 prostovoljci iz Plovdivskega okraja. V sredini vlaka stal je salonski voz za kneza in njegovo spremstvo. Na čelu vlaka vihrala je kneževa zastava: zlat lev na rudečem platnu, obrobljenim z zelenimi in belimi troogelnici. Ljudstva se je vse trlo na peronu, kamor je pristop tukaj zrairora svoboden. Ob 1 uri prišel je tudi metropolit s svojim duhovnim spremstvom. Kmalu potem se je skončal obed, in knez je pristopil do svojega voza, obkrožen na tesno od naroda, kateri mu je klical navdušeno: Ura! Da živel! Ker je bilo še časa, razgovarjal se je z metropolitom, z oficirji, z damami bolgarskih dostojnikov itd. Bil je izredno dobro razpoložen. Ko se je dal znak za odhod, točno ob l'/a uri, podal je knez roko blizu stoječim, odkril in prekrižal se, potem pa ustopil v svoj salon mej gromoglasnim klicanjem vsega občinstva: „Da živel knjez!" Z knezom zajedno sta vstopila njegov brat Fran-Josip in dvorni maišal. V kupeju I. razreda se je odpeljal Karavelov; ta je izgledal jako umoren in potrt. Cel dan in celo noč vrvel je vlak za vlakom poln z vojaki in municijo mimo Plovdiva proti Sa-rambeiU< S turške meje se je vzelo več tisoč mož, pa tudi iz sredine Rumelije n pr iz Slivna vzdignil se je cel polk in se odpelje jutri proti srbskej meji. Na tej meji bodo sedaj Bolgari imeli okolu 70.000 vojakov, a na rumelijsko turške; ostane jih samo kakili 20.000 zajedno z dobrovoljci. Glede Turčije sme sedaj še v neizvestnosti, kako se bode obnašala proti zjeiiinjenej Bolgariji. Ako bode imela Bolgarija boriti se na dve strani: proti Srbiji in Turčiji, potem bo težko za njo; ako-li se bo bfla samo s Srbi, na d jat i se je uspeha. Po mnenji strokovnjakov namreč so bolgarski vojaki bolji in mnogobrojnoj! od sorskih; a nasproti srbski oficirji so izkušeneji in stareji od bolgarskih. Na katero stran se bode torej zavrtelo „kolo sreče", to bodemo videli v bližnjej bodočnosti. —e—. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 2. decembra. tt|»o00 Francozov in 1-2.000 domačih vojakov. On misli, da bi Francozi morali posesti Langson, Caobang in druge mejne kraje. — Kakor se govori, bode se sklenil mej francosko vlado in raznimi .strankami v zbornici sledeči kompromis zaradi tonkinških zadev: I. Polagoma .se francoske čete zamene z domačimi vojaki pod francoskim poveljništvom j 2. da se organizuje civilna uprava; 3. da se osnuje posebno minister* stvo za kolonije. Kakor poročajo najnovejša izvestja, so Ilir-inanci že prosili za premirje. Angleški poveljnik pa ni hotel drugače dovoliti premirja, kakor čo se uda birmanska vojska in se Angležem izroči Mandatov Kralj je tudi v to privolil. Vojska je že odložila orožje. Angleži so na ta inčin pridobili 28 topov. Sedaj se bodo začela mirovna pogajanja in Anglija bode skoro gotovo si zagotovila vrhovno oblast v Birmi. Domače stvara. — V denašnji seji deželnega zbora kranjskega), ki jo trajala do Val. ure popoludne stavil je poslanec Klun samostalni predlog da se §§ 13. in 15. deželnega zakona iz dne 29. maja 1884 prenaredita in bode predlog v prihodnji seji utemeljeval. Predlog se tiče premeinb volilne pravice za deželni zbor. Potem so se rešili računski zaključki in proračuni raznih deželnih zakladov. Od-gonskim sprevodnikom Josipu Altmanu, Petru Mi-leku in Matiji Epichu se je mesečna plača od 25 gld. povišala na 30 gld. od 1. januvarja 188G s tem pridržkom, ako se izrečeta za povišanje tudi deželna zbora štajerski in koroški kot soplačevalca. Podpornemu društvu dijakov c. kr. velike kmetijske šole in društvu zavetišča za vseuMlišnike na Dunaji se dovoli po 30 gld. podpore. Prihodnja seja bode v soboto. — (Klub narodnih poslancev) je v Včerajšnji seji razpravljal dnevni red današnje seje deželnega zbora. Dalje se je posvetoval o vprašanji, ali bi ne kazalo, napraviti posebni pokojninski zaklad za deželne uradnike in sklenil o tem nasvetovati resolucijo v deželnem zboru. G. Klun je naznanil, da bode deželnemu zboru predložil nasvet o premembi deželnega volilnega reda glede volilne pravice v mestih in trgih, katera po novem volilnem redu ni v soglasji z volilnim redom za državni zbor. Danes ob 3. uri popoludne ima klub zopet sejo, da se posvetuje o postopanji nasproti volitvi v dolenjskih mestih in trgih za državni zbor. — (Umrl) je včeraj v Zagrebu sekcijski načelnik naučnemu oddelku gosp. Ivan Vončina po dolgi mučni bolezni. Pokojnik bil je jako odlična osoba v novejši zgodovini Hrvatske, izredno nadarjen in energičen mož, ki je poleg Mrazovida največ pripomogel, da se je Hrvatska rešila Rauchovega nasilstva. Vončina se je živo zanimal tudi za naše razmere in bil osobno znan z mnogimi slovenskimi rodoljubi. Lahka mu zemljica! — (Občina Hrenoviška) zastopana po gg. Mateji Premrlu in Hinkotu Kavčiči izročila je včeraj dež. predsedniku bar. Winklerjuin vladnemu svetniku Globočniku diplomi častnega občanstva. — (»Ljubljanskega Zvona") izšla je danes 12. številka. Vsebino priobčimo jutri. — (Slikar g. Janez Šubic) poslal je iz Kaiserslauterna veliko sliko, ki je namenjena na strop v vestibulu novega muzeja Rudolfinoma. — (Vabilo na Sokolski Miklavžev večer,) katerega priredi društvo prihodnjo soboto v dan 5. decembra 1885 v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem jednoga oddelka slavnega čitalničnega pevskega zbora. — Spored: 1. Nagovor staroste. — 2. Eisenhut: „Na Savi", zbor. - 3. Miklavž s sijajnim spremstvom; dr. Faust z Metistom, Luciferjem Belcebubom in druzimi po-šastimi. (To skupino predstavljajo Sokoli v krasnih opravah. — 4. „Komično berilo". — 5. a) »Popotnica, b) „Majnikovi zvončki", igrata na citrah gg, S vaj ga r inForegg. — 6 Knabl: ,,1'ihaj vetrič", čveterospev pojejo gg. Pribil, P elan, V al en ta in P a ter nos ter. -- 7. Vašak: ,,0 radostno potovanje", zbor. — Mej posameznimi točkami svira si. c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. Reditelji večera so gg. člani Fr. Dežman, Sr. Nolli in J. Paternoster. Ustopnina za č. gg. člane in njih obitelji po 20 kr. od osobe, za p n. člane druzih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 40 kr., za otroke se plača ustopnine po 10 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gospodje Sokoli prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera udeležiti polnoštevilno in to v društveni opravi. Kadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti. Odbor „Sokola". - (Krajcarka podružnica »Narodnega Doma" v Ljubljani.) Pretečeni teden bil je za naše podjetje do sedaj od vseli najugodnejši. Število razprodanih knjižic znaša sedaj že 29, tako da je narastlo v zadnjih sedmih dneh za 6, K temu je seveda največ pripomogel odlični domoljub vele-tržec gospod F. S. iz Ljubljane, ki je sam kupil najedenkrat tri krajcarske knjižice, namreč knjižice pod številkah 244, 332 in 333 kot 25. 20. in 27. Z Vrhnike dobili smo od poverjenika g. J. G. zopet dve knjižici pod št. G8 in 334, kot 24. in 29. tako, da imamo od istega g. poverjenika sedaj že tri razprodane knjižice. Posebno omenljiva je poslednja, ker so jo kupile celo narodne gospe Vrhniške in sicer v jednom samem dnevu. V knjižici čitati so imena domoljubnih gospa iz znanih rodbin Vrhniških G., J., K. in L. Izvrstna zavednost, odlično domoljubje! Od ravno tam obeča se nam istotako knjižica narodnih gospodičin. Oba ta dogodka zaslužita mimo obile posneme, da jih zabeležimo v svojej kroniki z zlatimi črkami. 28. knjižico pod št. 306. dobili smo od poverjenika gosp. E. L. (v tretjič) iz Ljubljane. Tudi ta teden dobili smo nekaj manjših zneskov od različnih gg. poverjenikov; kakor že rečeno njih imena in številke dotičnih knjižic objavimo, ko nam dopošljejo še ostale svote. Jako nas tudi veseli, da skoro noben od gg. poverjenikov ni ostal pri prvi razprodani knjižici, da je marveč njih velika večiua zopet naročila po jedno, pa tudi po več knjižic na novo. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. J. Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Podpore za zgradbe ljudskih šol na Kranjskem.) Deželni odbor nasvetuje podpore iz deželnega zaklada za zidanje sledečih ljudskih šol: po 500 gld. za Šole v Strekljevci, Bo-žakovem, Starem trgu in Gribljah Črnomaljskega okraja, v Velikem Gabru, Doberničah in St. Mihaelu pri Rudolfovem; po 300 gld. za Spodnji Logatec, Trzino; po 200 gld. za Petrovo vas, Smelednik, Zgornje Pirniče, Črni vrh, Jesenice na Gorenjskem, Sv. Ano pri Tržiči, Doblič v Črnomaljskem okraji, Kropo; po 100 gld. za Prežganje v Litijskem okraji, Hrušico v Ljubljanski okolici, Dolenji Zemon. Vse podpore bi znašale 6000 gld. Ravno toliko dovolila je kranjska hranilnica leta 1885 podpor in sicer za šole: Bojance, Spodnji Logatec, Strekljevec, Petrova vas po 500 gld., Prežganje 400 gld., Smelednik, Zgornje Pirniče, Veliki Gaber, Trzino, Rudolfovo po 300 gld., Hrušico, Črni vrh, Sv. Mihael pri Žu-žemperku, Toplice pri Rudolfovem, Božakovo, Stari trg Črnomaljskega okraja, Griblje po 200 gld., Jesenice, Vrbovo, Dolenji Zemon, Doberniče, Sinji Vrh pri Črnomlji po 100 gld. Kranjska hranilnica bode tudi za leto 1886 dovolila 6000 gld. podpore za zidanje šolskih poslopij. — (»Dolenjskih Novic") 23. številka prinaša naslednjo vsebino: Vojska na jugu. — O ustanovitvi zavoda za gluhoneme na Kranjskem. — Kako se spremeni premokra zemlja v rodovitno? (Spisal Anton Kupljen.) — Nauki v vinarski šoli na Slapu. (Spisuje J. Saje.) — Kaj je novega. — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — »Dolenjske Novice" izhajajo dvakrat na mesec, cena jim je 1 gld. za vse leto. — (Dolenjsko pevsko društvo) v Rudolfovem napravilo je 29. novembra zvečer svojemu ustanovitelju in neutrudnemu predsedniku dr. Andreju Ferjančiču baklado s petjem. — (V Žužemberku) bil je pri občinskih volitvah županom izvoljen gosp. Jakob Dereani, prejšnji župan gospod Karol Zavodnik je prvi svetnik. — (Uredništvo in založništvo »Kresov o" v Celovci) izdalo je do svojih naročnikov in do slovenskega razumništva naslednje naznanilo: Z današnjim snopičem končamo peti letnik svojega lista. V preteklih teh letih se jo naše slovstvo lepo razvijalo in reči smemo, tudi krepko povzdignolo. Ali pri tem opazujemo, da se med naše razumništvo pošilja večinoma le lahko — leposlovno — berilo a na znanstvo pa se malo da ne popolnoma pozablja. In vendar nam je znanstvene literature neobhodno potreba, ako hočemo, da ne ostanejo naši klici po domačih srednjih šolah brezuspešni. Ta ne-dostatek se v nušej knjiže/nosti živo občuti. Mi zmatramo tedaj za svojo domovinsko dolžnost, da poskusimo po mogočnosti tej potrebi ustreči. Zatorej se obračamo do vseh razumnikov, katerim jo do tega, da so širi in pospešuje mej nami tudi znanstvena literatura, s sledečim naznanilom: „Kres" se pretvori s šestim letnikom v znanstven list. Izhajal bode kot četrtletnik koncem vsakega četrtletja v zvezkih, najmanj po šest tiskanih pol obsegajočih, v dosedanjej , Kresovej" obliki. Obširnega programa nam ni treba razvijati. List bode gojil kolikor mogoče vse znanstvene stroke, a pri tem se vzlasti oziral na naše domače potrebe. Pričakujemo, da mu I ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti podporniki in prijatelji. Ako se število njegovih prejemnikov pomnoži, tedaj se bode primerno tudi listu povečal obseg. Vse delavce na znanstvenem polji pa prosimo, naj nam pošiljajo svoje proizvode, da pokažemo skupno zvunajnemu svetu, koliko premore naše razumništvo v raznih znanstvenih strokah. Vsak si naj zmatra za svojo čast in dolžnost, osve-dočiti sosednji omikani svet, da jo naš jezik že toliko uglajen in dovršen, da lahko v njem brez vsake zapreke gojimo višjo znanstveno literaturo Cena listu je za celo leto 3 gld. brez znižane cene. Kdor naroči skupaj 12 izvodov, dobi jednega povrhu. Naročnina naj se pošlje tiskarni družbe sv. Mohorja vsekako do 15. marca 1. 188G., da vemo, koliko iz-tisov je treba napraviti. Na noplačnike se pri razpošiljanji no bode oziralo. Prvi zvezek VI. letnika izide koncem meseca marca 1886. Razne vesti. * (Take so.) Mesto Lugos bilo je zadnje dni pozorišče krvavega umora, prouzročenoga vsled zakonske nezvestobe. Mestni uradnik Biberia objavil se je namreč sam v 20. dan t. m. tamošnji sodniji rekoč, da je svojo lastno soprogo umoril. O povodu strašnega zločina vprašan, odgovoril je nesrečni mož: »Včeraj zvečer prišedši iz uradnije domov, ne najdem nikjer svoje soproge. Čakam dolgo, uoč nastopi, mineva čas, soproga se ne povrne. Vso noč ne zatisnem očesa, povsod, kjer bi imela biti, je marljivo in vestno iščem, a je le ne najdem. Okolu štirih zjutraj vrnem se še le domov s strašno slutnjo, da se je moji preljubi ženici pripetila gotovo kaka nesreča. Uganil sera. Nesreča za me. Soproga moja, katero sem ljubil, da bi bil življenje dal za njo, pride ... ob 8. uri zjutraj — roko držeč pod pazduho nekega druzega. Tujca pozovem, naj se opraviči, a mož smeja se mi v obraz in soproga moja ga celo ljubko zagovarja. Jaz zgubim zavest, zgrabim za bodalo . . . in.bilo je vsega konec. Le kaznujte me ..." — Proti zapeljivo! nezveste soproge pričela se je baje tudi preiskava. TuJH: 1. decembra. Pri NFoimt Bundialek z Dunaja. — Chlndek i'- Gornjega gruda, — Ebrman z Ljubljane. Pri ftalfffll Uorup z Gorice. — Loy iz Kočevja. Pri cesarji avNtri|»keui:Baumgarteniz Budimpešte. Tl7«(k Cem* * 9 JuC>lj. ♦ priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročno iz-£ delke čevljarskega blaga za (gospode, go»pe in g otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. ♦ — Dalje opozarja imenovana tirma na svojo bogato ♦ zalogo (603—14) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po jako znlžuuej eni razproda jejo, I ♦ I I ♦ Em Lucas Bols, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao - Anisette, (Curacao-sko aniško Žganje) c. k. dvorni zalagate-!ji. k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. «wi.i^ Prodaja vina. Na graščini Nemška vas (Deutschdorf) pri Krškem je 500 Tefler izvrstnega vina 11» prodaj, in sicer: Belega vina 1885. 1....... 175 veder. Črnega Belega Črnega Sadjevec 1885. 1. 1884. 1. 1884. 1. 1885. 1. 1884. 1. DO 120 00 25 30 Kupćevalci naj se obrnejo na oskrbništvo graščine Nemška vas (Deutschdorf), zadnja železniška postaja Videm-Krško. (706 -2) I Burgundsko vino. To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogcrskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojcev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hoe in rekonvalescenci z - Zdravilnica v Lindewiese (Šle-zija> uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. Jnlino zalogo /:» Kranjsko ima (656—5) „LEKARNA TRNK0CZY" OTF" zraven rotovža v LJubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. £ Po pošti se pošlje najmapj 5 steklenic. in zboljšanje vina. Najgotovejie, nrjhitrojšo in najoenejše sredstvo ia čiščenje in zbo'jšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET &C? Parim, Lyonn, Marseilln. To zajamčeno sredstvo ■ navodilom, kako je rabiti, se vedno dobiva pri tvrd ki A. H\nrvn\\\ v Ljubljani, pisarna v TavČar-Jevl palači. (587—17) T.ir i "v ii TWiiAiiTtr>ii«">rtii«r>Tk»«i*>jh izrednim vspehom. fluid i p o m nož eni, tudi « 1. *_1 » imenovan, rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih, Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinku kot izboren skusen ter . priznan kot najboljši zdravilen in k rep i len, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pognumega, zabranjuje etrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitncijo (očvrstenje) po kakem trmlapolnem delu. Dalje rabi kot p odpiralno D ozdravi jnjoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrnnenji v boku, v križi i. t. d., otpkanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, ttšoanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane l gld.. 5 stekh-nic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaji in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (655—5) &BSF zraven rotovža v Ljubljani. VELIKA & hO r f 4 i - A bo se vselej sijajno os-. pri zubitNaiiji clo d »rsu«--i» u I« su. Klav»bolu, navalu Kn i. ^ j otr|>uenili mlih. Hktižeueui želodci, po- t ' nuni ji.aii ju Hlanti do p .1 j. Jetrnih in <»I»i- F A sini!) boleznih, in presegajo v svojem učinku ^ j vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. ^ % Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna r 4 škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. ^ j 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne raz- ^ ^ pošilja. — Prodftja (650—5) r 4 „LEKARNA TRNKOCZY" ► 4 jflT zraven rotovža v LJubljani. r ^ WM Razpošilja so vsak dan po pošti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar m. ar 3c kot iinjveeji dobitek v uitjare w ieiu Hluenji poiiiijn velika »d Hatn-liiirške dr uve /.ajaiueena denarna loterlia« Speoljelno pa: prem. a mark ♦) dobit, a mark 1 1 o m dobit, a mark 1 dobit a mark 1 dobit a mark 2 1 2 1 5 3 20 đomt a mark dobit, a mark dobit a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, h mark 100000 80000 70000 60000 R dobit. ;i mark U «i O dobit, a mark M? O L u dobit, a mark 818 dobit, a mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 04, 07, 40, 20. 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 145 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUB8U dovoljena in /. vnem državnim premoŽenjem zajamčena denarna loterija Ima loo.ooo Hreek, od katerih ho bode 5O.5O0 ttreek. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterijo je ugodna naredim, da se vseh 50.500 dobitkov, ki mu zraven v tabeli, že v mulo mesecih in glew v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega ruzreila znaša 50.000 mark, poraste V drugem raareuu na 00.000, v tretji-m na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, V ši-stem na 100.000, v sedmem pa eventavelno na 600000, Bpocljelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja orlgii alnih srečk te denarno loterije je izročena podpiNttiii trgovski hiši in vnak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na i-j«> obrne. Častiti naročevalei se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po pollncj u.tkazuici, na željo se i arooitvo izvršč tudi proti pofttnemn povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja I vvla originalna srečka av. v. gld. ii.tlO. II polovica originalne srrrkr av. v. gld. 1.75. 1 c't'trtiiia origisialne »rerke av. v. gld.—.tM>. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-uenini državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pnd državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ur ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugaja j oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit;. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, proBimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 9. decembrom 1885 nam direktno doposlati. (kateri dan bodo žrebanje prvega razreda) (610—14) VALENTIN & 00, Bankgeschaft, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1 8L CM 2M