49. številka. Ljubljana, v torek 2. marca. XIX. leto, 1886. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredni fitvo in upr a vniStvo je v Rudolfa Kirbisa hiii, „Gledalifika stolbV Upravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pred prvim branjem predloga Schar-schmidovega. Bržkone koncem tega tedna bode se v državni naši zbornici vršilo prvo branje jezikovne postave, s katero je nemško-avstrijski klub kakor iz jasnega udaril na naše parlamentarce in politike. Kmalu tedaj bode tudi za vnanji svet jasno, kakšno sta-lišče posamezni deli našega parlamenta, izimši seveda protektorat predloga, nemško-avstrijski in nemško-narodni klub, zavzemajo nasproti načrtu kot celoti, bode osobito jasno, ali ima kaj upanja predlagateljev Želja ta, da bi predlog zmedel vrste sedanje državnozborske večine, razbil desnice , železni obroč". Ko je bila „lex Scharschmid" oglašena in jo je bil prvi pogled zaznal, bilo je vse sploh blizu prepričanja, da večina državnega zbora takemu načrtu ne more pomagati v življenje, ker je v njej hvalo Bogu še toliko tistega pravičnega in avstrijskega duha, ki se s sveto jezo protivi nemško-na-rodnim nakanam. Nemški državni jezik, ki bi imel biti s to postavo kodifikovan, bil je že jedenkrat z vso častjo in uljudnostjo potisnen v temine našega zakonodavnega zbora, in kakor se gadu na glavo tudi tedaj stopi, kadar tiči v zelenji in cvetji, isto tako nemški državni jezik, jedenkrat obsojen, zasluži obsodbo tudi tedaj, če je tako z narodnimi koncesijami zašarjen, kakor v osnovi jednakoprav-nostne postave iz Scharschmid-Chlumeckega kovač-nice. Nemški jezik kot jezik avstrijske države je okvir, v katerem se nabira večina rje in večina go -lažen in to dvojo bi snedlo še tako divno sliko je zikovnih pravic. Zatorej ni bilo in ne more biti dvojbe, da državna zbornica, jedenkrat obsodivša predlog državne nemščine, ne bodo odobrila ravuo-pravnostno postave, ki pričenja v imenu boga — nemškega kot državnega jezika! Navstalo pa je namestu tega že rešenega vpra-šauja drugo vprašanje k istej stvari, le formalno sicer, vender pa jako važno. „Lex Scharschmid" ima posebno namen ugonobiti narodne pravice Čehov in razdrobiti historično njih domovino na same upravne kosce. Ako se je dosedaj govorilo o dežel nih jezikih, posihdob bi imel biti okraj podstavo jezikovnega področja. Jezik češki bi v bodoče ne smel veljati po vsej kraljevini, nego le po nekaterih čeških okrajih, a nemščina, državni jezik, smela bi prepletati vse kronovine in vso državo od juga do severa, od vzhoda do zahoda! Ko so si očetje Chlumeckv e tutti quanti glave belili z jezikovno predlogo, imeli so pred očmi narodne razmere v českej kraljevini in dali so potem svojim določilom tako vsebino, ki bi morala razpršiti vse težnje češkega naroda. To so Čehi takoj videli in čutili v globočini svojih src. Predlog nemško-avstrijskega kluba so zmatrali za napad, kateri se nikoli ne more zavrniti odločno dovolj. Dvignil se je proti njemu srdit upor po čeških glasilih in narod je s peticijami zahteval, naj poslanci levičarsko osnovo zavrnejo „a limine". Razburjen je bil tudi „češki klub" in z njim vred vse ostale skupine slovanskih poslancev, nekoliko iz razlogov parlamentarne solidarnosti, drugo iz razlogov svoje in zastopane narodnosti. Vsem zastopnikom nemškega življa bila je prva misel, da je levičarski načrt, načrt nemške hegenomije, že pri prvem branji odstraniti raz dnevni red. Ali ta najimenitniša misel še ui imela za večino potrebnih glasov. Kjer je bila ta misel, ni še bila vsa državnozborska desnica. Od strani se je držal tisti oddelek desnice, ki tudi sicer le takrat stoji v vrsti svojih zaveznikov, kadar iina ali pričakuje za-se in za svoje volilce kaj dobička, ki se pa vselej odstrani, če je treba katerej slovanski frakciji pripomoči do katerega vspeha, zlasti narodnega. Tudi sedaj je veČina nemških klerikalcev zatajila svojo solidarnost in bila že iz kraja za to, da se „lex Scharschmid" odda po sebnemu odseku v razpravo, z motivacijo, da bi bilo „razžaljenjew njihovega nemštva, ako se ne bi to storilo. Nemški konservativci so tako pokazali, da imajo prav resno misel, iz zadrege, v katero je levica spravila Slovane, del desnice, kovati politični denar, osobito cekine konfesijonalnih šolskih reform. To misel so tudi Že razdeli! To formalno vprašanje se je tedaj pretresalo te dni za kulisami državnozborske desnice, delalo napote strune. Kakor kaže, desniški klubi so se udali pretensijam nemških konservativcev, katere podpira tudi vlada, ter dali so svojim članovom svo- bodo, naj levičarskemu načrtu privoščijo luč odseka ali pa tudi ne. Doživeli bomo prizor, da desnica državnozborska pri prvem branji Scharschmidovega predloga ne bo jedina, prizor, ki bode šel v posebno slast levici! Ker se je razglasila svoboda, utegnejo nekateri desničarski poslanci rešiti s svojimi glasovi prvo branje, ker pričakujejo, da bode desnica v odseku napravila proti-načrt v ravnoprav-nostnem duhu. Ako bodo mej temi slovenski naši poslanci, naj ne bodo —brez motivacije, izrecne motivacije! Tudi za nas Slovence ne more biti ukusno, da bi se analizoval predlog, ki je kužna sapa našej uarodnej bodočnosti; Če pa imamo razloge za razpravo, naj jih zastopniki naši izjavijo, — dolžni so to svojemu narodu, svojim parlamentarnim slovansko-českim zaveznikom! Deželni zbor kranjski. (XX. seja dne 22. januarja 1886.) Poslanec Detel a poroča v imenu združenega finančnega in gospodarskega odseka o nakupu posestva za nameravano vinars ko in sadjarsko šolo na Dolenjskem in nasvetuje sledeče: 1. Deželni odbor se pooblašča, za deželno vino-in sadjerejsko šolo na Dolenjskem nakupiti posestvo „Grm" (Stauden) poleg Novega Mesta z grajščin-skimi in gospodarskimi poslopji, z zemljišči vred v skupni meri 66 oral 513Q0, kakor je ponujeno v dopisu posestnika gospoda Antona Smole z dne 9. oktobra 1885, deželnega odbora štev. 6742, za ceno 30.892 gld. 5o kr. proti temu, da se prevzame užitek kupljenega posestva s sklepom kupne pogodbe in da se s prepisom vred izbrišejo vsi uknjiženi dolgovi, katerih dežela ne prevzame. 2. Ako bi pri nakupovanji posestva „Grm" nastale take zapreke, da bi bil nakup pod pogoji v prvi točki navedenimi nemogoč, je deželni odbor pooblaščen, na mesto onega posestva kupiti v isti namen in z jednakimi pogoji g. Frana viteza Lan-gerja posestvo „Bršlin" poleg Novega Mesta s poslopji, zemljišči in pravicami vred v skupni mori 69 oral 871Q0, kakor je ponujano v dopisu zgo- ] raj imenovanega posestnika deželnemu odboru z i dne 22. septembra 1885, pod dež. odbora št. 5725, i za ceno 20.000 gld. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgoilovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) XIV. (Dalje.) Ime gospe Albertove še blodi po ustnicah zdrvenele Tonice, a ne sliši se. Zadrega, v kojej jo ostala zatopljena, da se laže umeti nego opisati. Začne se nadejati, da ta dogodek ne bode imel tako groznih nasledkov, kakor se je bala, a ne more uganiti povoda, zakaj jej ne dado sestre, in ta nova tajna je prepad, po katerem blodi nje duh. Sicer uverja jo vse, da je ne slepe z napačnimi obljubami. Solnce je že pred več urami zašlo, a nje vrata so ostala otvorjena Stregoči jej ljudje so se sami od sebe udaljili, da jej puste popolno svobodo, pokazavši jej del sobe, kamor so šli, da pričakujo nje ukazov. Tudi se ni prikazal nijeden vojnik v širnem hodniki, razsvetljenem, kakor bi jej hoteli ponuditi prohod, ko se je včasih namenila iziti. Vse to jo nekoliko umiri, zato se napoti v nje sobi sosednjo galerijo ter pride po nje ovinkih do velike grajske. Brez ovire jih preleti, preleti nezadržana i vežo ter dvore in dospeje do dvižnega mostu, ne srečavši nikogar. Ta se spusti, ko se Tonica približa, kakor bi bila neka magična moč razumela nje željo ter se podvizala, da jo sluša. Jedva ga je prehitela, ko zagleda na pot pripravljen potni voz; čuvajo ga sluge. Zdi se jej celo, da je naložen s tovori, vzetimi z njo vred na brodi in kočijaž približa se jej tako spešno, da je mogla misliti, da je čakajo. Vender povpraša, kam je ta kočija namenjena. — Najbrže v Trst, odgovori jin preselitev šole, kakor tudi za stalno letno podporo za vzdrževanje šole. 4. Deželnemu odboru dovoljuje se za nakup, prezidovanje in; druge nujne potrebščine pri nakupa posestva Grm kredit do 38.000 gld. (osemintrideset tisoč gld.), oziroma pri nakupu posestva „Bršlin" kredit samo do 34.000 gld. (štiriintrideset tisoč gl.) iz deželnega zaklada, od katerih je odšteti svota državne ustanovne podpore 5. Deželnemu odboru je nalog, nakup za šolo namenjenega posestva v pravem času in z redno previdnostjo skleniti, potrebno prezidavanje z najmanjšimi stroški kar pred preskrbeti, vrhu tega pa tudi za to skrbeti, da se dohodki posestva od nakupa do preselitve šole kar najboljše zagotove de želi na korist; konečuo pa skrbeti, da se po dogotovljenih pripravah vino- in sadjerejska šola v primernem času preseli s Slapa na Dolenjsko. V generalni debati se prvi oglasi poslanec Lavrenčič in pravi, da se je že v lanskem zasedanji deželnega zbora razpravljalo, naj bi se premestila šola s Slapa na Dolenjsko, čf.-sar pa govornik že takrat ni odobraval. Šola na Slapu obstala bi še lahko 18 let, ker je toliko časa posestvo na razpolaganje, tedaj brez posebnih stroškov. Združena odseka, katera nasvetujeta, da se šola s Slapa preseli na Dolenjsko, sta vso stvar premalo premislila in se po mnenji govornika v svojih sklepih prenaglila. Zdaj pat ni umestno, vinarsko Šolo premestiti na Dolenjsko, kjer se razširja trtna uš in peronospora. Da šola na Slapu ni Dolenjcem pri rokah, ni res, to je le prazen izgovor. Marljivi Dolenjci, posebno iz Krškega okraja, so že sedaj zajemali iz Slapske šole in bi lahko tudi odslej. Nova šola bo stala, kakor poročilo pravi, 38.000 gld., morda pa še v istini 60.000 gld ne bode zadostovalo. Ivo je prišlo več peticij za podpore, v jedno-mer se je naglašalo, da je deželni zaklad ubog, in da jih ni mogoče uslišati. Zdaj se pa kar tako velik znesek proč vrže, in opušča šola na Slapu, katera je ravno začela najlepše cvtsti. Poslanec Lavrenčič končaje pravi, da ve, do govori zastonj, a obžalovanje mora vender le izreči (Dobro! Dobro! na desni strani.) Poslanec Pfeifer: Žalostnega srca vidimo, da naša dolenjska stran v gmotnem oziru vedno bolj liira in propada: slabo gospodarsko znanje, prezadolženje zemljišč, pomanjkanje modernega občila — železnice, poinanjkanje pripravne komunikacije so glavni uzioki, da se o intenzivnem gospodarstvu sploh še govoriti ne more. Vsi ti uzioki so tesno zvezani mej seboj — brez znanja, brez naprednega gospodarstva, brez ce-nega občila, brez živahnega prometa ni mogoča ekonomična samostalnost, hiranje, zadolževanje je neizogibno. Glavni vir pridobivanja za dolenjskega gospo-• darja, kmetijstvo, — zlasti vino- in sadjerejstvo — še ni na tisti stopnji, da bi lahko tekmovalo s sosednimi deželami, zato smo dolžni rabiti vsa dostopna sredstva, s katerimi bi se zboljšalo kme- tijstvo : vir vsega pridobivanja za dolenjskega kmeta. Jako važno tako sredstvo mej drugimi pa bi bila sadje- in vinorejska šola1 na Dolenjskem, zlasti če bo kolikor mogoče v primernem kraji lahko do želnega zbora, ki Dolenjcem nakloni kmetijsko šolo ter si s tem prizadeva ohraniti kmetski stan, po-đajcfč nui sredstvo, da m laglje nekaj tudi sam izkoplje is premnogih težav, ki tišče njega, pa bolj ali .manj tudt nas vse, da si /boljša sedanje slabe stopna v jednak) meri mnogim, prav mnogim kmet- j gospodarske razmero, ter prispe do boljšeg*; blago-skim mladeničeifr||»a tudi gospodarjem, ki se težko j stanja. (Dobroj dobro!)^-r ■—- _jjb»!> prih.) ločijo starih natal in fee rte lotijo novih naprav pre>, ko z lastnimi očmi vidijo, z lastnimi rokami primejo, da je nova naredba dejansko koristna. ;i Gospoda moja, povabim Vas, pridite na brod Krški, potrudite sš v prijazno dolenjsko stran, kjer se izliva temna Krka v bistro Savo; tesno Vam bode pri srci, videti suhe, vele trte, umirajoče mladice, ki so še pred malo časom ponosno krasile lope vinske bregove oh Savi, sloveče gorice ob desnem bregu Krke. Kdor ne v di z lastnimi očmi, skoro verjeti ne more, da majhna živalica — trtna uš — v sebi nosi toliko pogubne moči požiraje nekdanje blagostanje prostranih pokrajin, zahtevaje še vedno novih Žrtev — in ni videti, kje in kedaj bode poslednja. Žalibog zamujen je zlati čas, ko je še mogoče bilo po mojem mnenji s primernimi stroški omejiti grozno nesrečo ali vsaj zabraniti daljno razšir- I jevanje. Žal, da naše domaČe trte neso protistavne i trtni uši, le nekaj nmerikanskih trt poznamo, ka-! terih se nič ne loti požrešni mrčes — ali kaj se j hoče, ker še ne znamo, če so prikladne naši zemlji, j našemu podnebju; tukaj je treba mnogih dolgolet-' nih trudapolnih dragih skušenj, katerih pa posa- Politični ražglel Notranje dežele. V Ljubljani 2. marca. Vedno jasneje postaja, čemu je levica stavila v državnem zboru nov jezikoven predlog. Ko je bil Wurmbrandov predlog v državnem zboru zavržen, levičarji pač neso mogli pričakovati, da bode Scharschmidov vsprejet. Pri obravnavi Wurmbran-dovega predloga se je bila pokazala nesloga na desnici. Lienbncher in še nekateri pristaši pridružili so se levičarjem. Po novih volitvah se je Lienbacher, ko se mu ni posrečilo osnovati katoliške stranke, zopet pridružil desnici. Levičarji ga pa hočejo1 s Scharschmidovim predlogom zopet odločiti od desnice, nadejajoč se, da bode Ž njim od palo še več nemških konservativcev. Levičarji si mislijo, četudi s svojim predlogom ne proderemo, zasejali bomo vsaj razpor mej desnico in jo tako oslabili. De lomi se je to njim Že posrečilo. Ni še bilo prvo branje tega predloga, že se kaže, da vsi desničarji neso jednacega mnenja. Cehi bi bili radi, da se predlog a limine zavrne, nemški konservativci pa hočejo, da se izroči posebnemu odseku. Nesloga se utegne še povekšati. Sicer se mi ne bojimo, da bi Scharschmidov predlog bil vsprejet, a vsekako bode postavil solidarnost desnice na težko poskušajo in morda jo precej pretresel. Lienbacher je že v budgetnem od-. seku pri nekej priliki pokazal, da se ne strinja z na-meznik nikakor ne zmaga, ta naloga pripadla bode j zor| £ehov 0 jezikovne j jednakopravnosti. Cehi zahtevajo, da mora vsak uradnik biti vešč obeh deželnih jezikov. Lienbacher je pa trdil, da je dosti, ako razume le jezik dotičnoga okraja. Krivica se mu zdi, da bi se nemški uradniki ne smeli nastavljati v nemških okrajih na Češkem, če ne znajo obeh deželnih jezikov. To Lienbacherjevo mnenje se precej strinja s Scharschmidovim predlogom, ki uvaja mesto v deželi navadnih, v posameznih okrajih in občinah navadne jezike. Kdo more jamčiti, da Lienbacher pri tacih okoliščinah ostane veren desnici, ko pride Scharschmidov predlog v drugem branji na dnevni red. Vojni minister nekda namerava od delegacij zahtevati kredit za puške repetirke, ker je Francija si jih že omislila. Sedanje puške He bodo pa odločile za narodno opolčenje. Govori se, da bode Desider Szilagvi izstopil iz Apponyi-jeve stranke in postal naslednik Pauler-jev, ogerski minister pravosodja. Z njim bi se še kakih 10 drugih opozicijonalnih poslancev pridružilo vladnej stranki. kmetijski šoli, ona bode delala potrebne skušnje, katere amerikanske trte dajo dobro vinsko kapljico, katere treba pocepiti itd. Potrebujemo torej šolo, osnovano na praktični podlagi tako, da dolenjske kmetovalce spodbuja kot vzgledno gospodarstvo — da jim daje skušena sredstva, s katerimi si zboljšajo vse stroke kmetijstva — ne potrebujemo pa take šole, v kateri se šopiri visoka učenost, v kateri bi se odgo-jevali kmetski fantje za gospode, katerih bi potem ne maral niti kmetski, niti bolj omikani gospodar, V gospodarski šoli ne bi se smele pretrgati žive vezi z domačo zennjo, z domačim ognjiščem: v šoli pridobljeno znanje moralo bi ravno te žive vezi še bolj utrditi, ljubezen za domače ognjišče osvetiti, očistiti in povzdigniti jo tako, da bi ravno ona dajala mnogo moči v težki borbi za obstanek. Znanje, oživljeno in oplodnjeno s tako ljubeznijo, povzdigovalo bi produktivnost dela, slabilo bi premoč tuje konkurencije, dajalo bi sredstvo, da se priden delavec počasi reši dolgov. Le intenzivno, z naprednim gospodarskim znanjem podprto gospodarstvo bode dajalo sredstvo, da more prebivalstvo boriti se uspešno proti vedno rastoči revščini, pri kateri — če se je ne ubranimo — ne bode pravega kmeta več, mari se bo kmet s Vitanje države. 1. marec je minul, a ni še nobenega poročila, da bi se bil sklenil mir mej Srbijo in Dolgarljo. Nekatera poročila celo vedo povedati o novih vojnih pripravah. Srbija je nedavno zopet poslala več vojakov in topov na mejo. — Največja ovira sklepanju miru je znani srbski predlog, s katerim se rešenje vseh prepornih vprašanj odlaga na poznejši čas. Ta predlog je izumil nekda kralj Milan sam. preobrnil v dninarja, ki živi v potu svojega lica od j Ko. mu zastopniki velevlasti) neso dopustili zahte- K , . ili - ,ii i T • i vati bog ve kakšnih pogojev za mir, hotel je reši- dne do dne - dokler ima dela - pri tujem go- | tey V8e{j propornih vprašanj zavleči na ugodnejši spodarji. j £as Velevlasti se sedaj prizadevajo, da pregovore Zato hvaležno pozdravljam današnji korak de- ' Srbijo, da vsprejme turški posredovalni predlog, s sliši čudne zvuke, prihajajoče iz podgradja in spo-minajoče jej duha na slovesnost nekaterih nabožnih pesnij. Sprva sodi, da tako šumi morje, navaljujoče na vznožje gorovja, a čuje samo presledkoma ta šum in včasih zdi se celo, da povse utihue. Polagoma približa se Tonica propušnej luknji, z nepo-kojno radovednostjo. Sedaj sliši radočnejše, domišljajo si celo, da razbira artikulovane glasove, ter celo sestrino ime. Misleč, da jo morebiti mami duh, baveč se vedno z njo, poklekne do luknje; pridržujoč sapo, da ne bi preslišala ni najrahlejšega zvuka, prisluškava. — Sestra je tukaj-le, pravi glasno, ne mogoč utešiti čuvstvo, polneče vse nje misli ter poječe vse nje občutke z neko nedoumno zmesjo veselja in groze. Burno se dvigne ter zadrči po slabo razsvetljenih stopnicah, vedočih v podgradje. Poletevša po nebrojnih ovinkih, katere so osevali sem ter tja v zidnih vzdolbinah ukrite medle svetilke, začne počasneje korakati, ker jej je privabivši jo šum tako blizu, da razločuje vsako besedo; a ime gospe Albertove že ne čuje. To je, kakor je sumnela, samo cerkvenim pesnim podobuo petje; pel je jeden sam glas, a drugi so v zbori pripevali. Skoro dojde do mesta, kder se to vrši; oplašena plazi se kakor strah mej visokimi stebri, podpirajočimi obočje čudne visočine, zakrita v senci prostranoj njih. Vsi ti stebri, so svežnji sulic, s krvinii turškimi sabljami in se strelnim orožjem otovorjeni, delali so nekak gozd, skozi kateri se je le nerazločno moglo dozreti, kaj se godi v sredini podzemeljske sobane. Tonico naudušuje burno nagnenje do sestre, da se bolj in bolj utrjuje v nje nravu dotle še ne znanem tvrdovolji. Vselej, kadar združeni glasovi zazvene ter polagoma odmevajo, da se ne bi čul nje korak, poleti od stebra do stebra, a potem čaka, dokler se ne osmeli ozreti se okolu ter uve-riti se, da je še niso opazili po splošnej tihoti, katera sledi sem ter tja petju in katero bi se brez dvojbe vskalila, če bi jo bili ugledali. A nje slabotno oko razbira stvari samo kakor skvozi nekako meglo, i nje vzburjena domišljija jej z nerazločnimi slikami le veča grozo tega nočnega prizora. Na vhodi nasprotnej strani dviga se dolga vrsta mnogokotnili svodov; njih konci se izgubljajo v obočnej temini; ločijo jih mej soboj samo druge grupe tenkih, otemnelih in ostarelih stebrov. Črne preproge prerezujo te svode v gotov ej višini, in v ozadji tega mrtvaškega okrasila razsejani razbojniki še množe to skrivnostno grozo: jedni sede nepremično in mirno, a v masivne stebre vzdolbenih stolih, da bi jih imel človek za žalostne podobe, koje je razpostavil črnogled kipar, drugi stoje okrog svečnikov ter plamene se svojimi bodali svetila, drugi se gube v noči udaljenega stebrišča ter se zde podobni prikaznim skozi premično temino, v ka-terej zaporedoma izginajo ter se javljajo njih obrv-nate glave in močno obrasle brade. Mej njimi upozori jeden radi svojega čudnega vedenja Tonico tem živahneje nase, ker razvidi brzo, da je nesrečen in nežnočuten. Obraz mu ovija naličje ter ga do cela zakriva. Klečeč na prvej stopnjici odra, Čegar nadaljevanje ona ne more dozreti, opira se ob roč svoje sablje ter britko joče. Samo njegovi vzdihi pretr-gujo krepki in glasni glas duhovnika, opravljajočega sveto opravilo. Vzrujano Tonico žene neustavna radovednost, da se približa ter vidi oltar. Mrtvaški oder je, in na njem leži žena; glavo ima vzdigneuo na črno-baržunastem vzglavji; jedva so jo preme-nili novi smrtni sledi. — Moja sestra! vzklikne Tonica ter omahne. Zares, bila je ona: ker na brodi vsprožena puška jo je ustrelila, in četa Ivana Zbogarja jo je po-g ivbal a. (Dalje prih.) katerim bi se ustanovilo zopet dobre razmere mej IMf arijo in Srbijo, s čemer bode marši kaka nevarno^ za prrhodnjost odstranjena. NrbNkft vlada je prepovedala časopisom objavljati poročila o shodu radikalcev v Nišu. Ta shod se je sešel z dovoljenjem kralja in vlade. Ker to se pa radikalci izjavili, da obsojajo poslednjo vojno, so se pa zopet zamerili ministerstvu in slednje hoče zabraniti, da narod ne zve, kaj sklepajo radikalni vodje. Kakor rKolnische Zeitung" poroča, so se velevlasti že sporazumele o tiir£ko-l»olgai*ftk«J pogodbi. Pogodba se bode tako izpremenila, da se bode v njej govorilo le o knezu bolgarskem ne pa o knezu Aleksandru, in da bode imenovan na ne določni čas vzhodnorumelijskim generalnim guvernerjem. Zastopniki velevlastij bodo izročili turškej vladi skupno izjavo, da priznavajo turško-bolgarski dogovor, ako se v omenjenem zmislu premeni. Turčijo bodo pooblastili takoj objaviti ta dogovor. Končno mu bode pritrdila konferenca, ki se Bnide, ko bode končana revizija vzhodnorumelijskega upra-vilnika. FrnncoKka vlada je vsprejela madagaško pogodbo s 459 proti 29 glasnm. Kakor se vidi, se tudi opozicija tej pogodbi ni dosti upirala. — Časnikar Henri de Houx začel je v časopisu „Matin" pisati, da bi se francoska republika postavila na katoliško podlago. Opira se na neko papeževo enci-kliko in se nadeja na ta način mnogo kraljevcev pridobiti za republiko. Dopisi. Iz Cforiee 1. marca. (Preiskava. — Be-seda podpornega društva. — Veliki ples ' čitalniški.) Sedaj, ko so se valovi pomirili in je zadeva skoro pozabljena, pričela se je preiskava pri uredništvu „Corrierjevem" in njegovem slamnatem uredniku Brumatiju, da bi našli rokopis onemu govoru, kateri je imel g. Brumat na tukajšnjem pokopališči o priliki obletnice smrti samomorilca Hechtelna. Ihr kommt spat, Herr Vetter, aber ihr kommt doch! Ali bi ne bilo pametneje cel škandal zadušiti, nego sedaj — post festum — brez-potrebne in brezkoristne preiskave napravljati? Saj so že vrabci po strehah ščebljali, da se bode ona obletnica praznovala, in — policija je bila navzočna, ko se je demonstracija vršila. Je li postala zadeva nezakonita in kažnjiva še le potem, ko je naš mi-lostljivi knezo-nadškof protestoval proti oni demonstraciji ? Včeraj je bila v prostorih tukajšnje Čitalnice velika baseda našega bralnega in podpornega društva. Umevno, da se tu ne moremo spuščati v podrobno kritiko, v obče naj le omenimo, da je bil program mnogovrsten in marljivo sestavljen. Beseda vršila se je prav dobro; videlo so je, da so se reditelji mnogo trudili ter vse pridno pripravili, da je šlo vse gladko in natančno. Občinstva je bilo toliko, da se je vse trlo; vse kaže, da je zanimanje za to društvo veliko. Vrsta predpustnih veselic konča v soboto dne 6. marca z velikim plesom, kateri priredi Čitalnica. Kakor se kaže, bode ples sijajen in dobro obiskan, kajti zanimanje za ta ples je že zdaj vsestransko. I« celjskega okraja 26. februvarja. [Izviren dopis.] Celjska Čitalnica postala je v novej-Sem času, posebno pa letošnjo zimo, prijetno in lepo središče v socijalnem življenji za slovensko ra-zumništvo celjskega političnega okraja. Prejšnja leta dobivali smo vabila k veselicam le od slučaja do slučaja, in večkrat prav pozno; to pa je bilo posebno v pustnem času za marsikaterega, osobito pa za dame jako neprilično. Letos pa se je bil razposlal program o pravem Času za vse pustne veselice vkup, in je bilo to prvo znamenje, da ima Čitalnica zdaj več novih praktičnih mož v odboru in jako skrbnega plesnega reditelja, kateri se za stvar zelo zanima ter tudi dosti žrtvuje. Dobri in prijetni nasledki tega ukrepa čitalničnega odbora so se pokazali precej pri prvi veselici, kajti, udeležba bila je nenavadno velika, zabava pa jako živahna in prijetna, in se je končal ples še le ob šestih zjutraj. Pri drugem sijajnem plesu s kotilijonom v 14. dan svečana pa smo bili naravnost prav prijetno presenečeni. Tu, kakor tudi že pri prvi veselici, pritegnila je bila letos tudi stara odlična garda. Ogromna udeležba odličnega občinstva kakor poprej še nikoli, — elegantna in jako okusna obleka, ter gibčno in ljubko kretanje dam — razen tega pa povsem prijetna in živahna zabava, ki je trajala zopet do šestih zjutraj, je utisnila veselici nekak poseben značaj. Udeleženci so zapustili po veselici Čitalnico z veliko zadovoljnostjo. O polu G. zjutraj plesalo je še 14 parov zadnjo četvorko; in ko bi ob šestih ne bili odpeljali vlaki zunanje gospode na Laško, v Št. Jurij, v Slov. Bistrico in v Planino, — ter ko bi se ne bili poslovili ob tem Času gostje in čitalnični člani iz Žavca in Savinjske doline, bi bil ples gotovo še dalje trajal. Tako pa nt preostajalo druzega, kakor po stari navadi spremljati odhajajočo gospodo na kolodvor, kjer so bili nekateri Celjski pevci pokazali, da jih ljubi ples še nikakor ni bil oropal prijetnih glasov. Pri tej veselici so se tudi nekatere gospodične jako odlikovale s svojim slovenskim čuvstvom in pokazale, da ne-o le po imenu, temveč tudi v srci resnično Slovenke. Posebno častno meramo tu omeniti onih. ki so delile pri damni volitvi plesalcem svoje lastne rede iz belega atlasa in z narodnimi trobojnimi trakovi. Gorko slovensko domoljubje teh vrlih gospic je že od nekdaj obče znano; pri tej priliki pa se je bilo pokazalo še v posebno lepem avitu, iu Celjska Čitalnica sme ponosna biti na te odlične in na-udušene domorodkinje, katere čestokrat tudi v dejanji pokažejo, kaj so in kako čutijo. Živele vrle Slovenke! Letošnje čitalnične veselice so pa še posebno zaradi tega jako zanimive, ker se pri vsaki večkrat pleše krasni ples „Kolo", kar je nova pridobitev Čitalnice in kaže zopet napredek. Ne moremo si pa kaj, da ne bi omenili neke male nedostatnosti pri veselici 14. svečana. Trije komadi plesa, namreč, druga četvorka, kotiljon in volitev dam plesali so se zaporedoma nepretrgano in tako združile v jeden komad, kar je gotovo ne-prelično, kajti, ta ples trajal je nad dve uri. To pa je vsekako predolgo, in je plesalke, plesalce in ! godce jako utrudilo. Mi sicer ne vemo, kdo je bil sprožil to novo ! misel, to pa dobro vemo, da ta „izvirna misel* ni bila posebno izvrstna. Ko smo se potem povpraševali, zakaj se je to tako aranžiralo, srno zvedeli, da jo to tako imeno-j vana „kotilijonkadrilja", tedaj nov ples. Novi ples, in izraz se je nam pa še bolj izviren zdel, in prepričali smo se, da smo imeli res s pravim originalom opraviti. Do čitalničnega odbora imamo pa prošnjo, da bi se v prihodnje vršile veselice brez teh izvirnih mislij in kotilijonkadrilje, da se četvorka, kotiljon in volitev dam posebe, tedaj z prestanki plešejo, ; kakor tudi, da se skrbi za dobro jed, pijačo, ter j boljšo in točno postrežbo. V obče pa moramo priznavati, da Celjska Čitalnica letos glede socijalnega življenja, posebno pa plesnih veselic izvrstno napreduje, in se vse prav živahno giblje. Vidi se, da je plesno rediteljstvo v dobrih rokah. V veliki plesni dvorani napravil se je lep nov oder za godce, ki je dvorani v kras, in to je baje tudi delo požrtvovalnega in jako marljivega plesnega reditelja. Če bo stvar v tem društvu še dalje tako dobro napredovala, bo treba Celjske Slovence na to opo« zarjati, da se čitalnični prostori razširijo in se sezida poleg sedanjih dveh dvoran, še tretja velika plesna dvorana; kajti, pri letošnjih veselicah je bilo dozdaj vselej toliko odličnega občinstva, posebno pa plesalcev in plesalk, da je bila plesna dvorana vselej premajhna. Zdaj se pozna, da je začela Čitalnica svojo nalogo dobro'reševati, si prizadeva ustrezati raznim željam in zahtevam vseh stanov. Kadar se bo še važno in nujno pevsko iu dramatično vprašanje ugodno rešilo, potem bo Čitalnica z vsem dobro preskrbljena, in bomo takrat Celjskim Slovencem prav radi čestitali na tem uspehu in napredku. Za prihodnjo in zadnjo pustno veselico, to je kostumovan ples na pustno nedeljo, prihajajo že zdaj od raznih stranij vesela naznanila, da se vsi domači in zunanji krogi za to jako zanimajo. Ta veselica bo bržkone mej vsemi najmnogobrojnejše obiskana ter najsijajnejša, kajti »povsod se delajo zanjo velike priprave, navdušenje in veselje. Ta kostumovani ples bo brez dvombe krona vseh letošnjih pustnih veselic, in tako bo Celjska Čitalnica zopet postala jto, kar je že nekdaj bila, namreč zbirališče in središče slovenske inteligence velikega celjskega okraja. Na svidenje tedaj pustno nedeljo 7. sušca! Domače stvari. — (^Kasacijska obravnava proti dr. Davidu Starčeviću in Josipu Gržaniču) pričela je včeraj dopoludne ob 9V, uri. Ustop bil je dovoljen le proti ustopnicam, glasečim se na ime Razdelilo se jih je okolu 100. Mej občinstvom bila je polovica dam, mnogo poslancev in drugih poli-tiških in nepolitiških osob. Najprej čitali so ae vsi akti, tikajoči se znanih dogodkov v saboru v 5. dan oktobra 1. 1. Čitanje trajalo je dve uri. Potem govoril je državni nadpravnik Rakodczav in skušal dokazati krivdo obtožencev in kvalifikacijo te krute kot „III. slučaj javnoga nasilja". Jako dobro govoril je branitelj obtožencev, dr. Hinkovič, stavek za stavkom pobijal vse razloge in nagibe obtožbe ter konečno poudarjal važnost rešitve, ki se pričakuje od vrhovnega sodišča, v pravdi, ki vzbuja pozornost i izven deželnih mej. Po dve uri trajajočem posvetovanji proglasil je predsednik dr. Radivojević sodbo, po kateri se rnzsoba prve instance glede krivde in kazni ovrže, a spozna, da sta dr. David Starčević in G ržan ić kriva prestopka po §.312 iu se obsodita po §. 313 al. I. na petmesečni zapor, uračunajoč preiskovalni zapor od dne, ko se je prva obsodba proglasila, to je od 18. dne decembra 1885. — (Koroške Nemce in nemčurje) je jako razdražilo, da bo bili pri volitvah v državni zbor v kmetskih občinah v Celovškem volilnem okraji na pol propali in da je bil izvoljen minister Pino. Zaradi tega so njim samega veselja srca poskakovala, ko je dr. Steinvvender v državnem zboru napal trgovskega ministra. Začeli so agitovati, da bi se poslala zahvalna pisma dr. Steinwenderju. Mestna občina v Sovodnji je že sklenila tako adreso. — S podobnimi adresami koroški Nemci pač ne bodo vrgli vlade. Ako bodo pa Nemci nabrali več tacih adres, bilo bi jednako gibanje umestno tudi mej koroškimi Slovenci, da bi svet spoznal, da vsi Korošci neso jednakega mnenja. — (Kralj, morilec svoje pastrke,) pride veuder še v tekočem porotniškem zasedanji na vrsto. V petek došel je namreč Kraljev priziv nazaj. Nadsodnija odbila je priziv in potrdila za-tožbo. Vsled tega bode obravnava v postavnem roku, torej prihodnjo soboto, v 6. dan t. m. Sodišču bode predsedoval deželne sodnije predsednik g. Kočevar, državno pravdništvo pa bode zastopal državnega pravdništva namestnik g. Pa j k, ki je že od začetka vso preiskavo jako spretno vodil. K obravnavi poklicanih je razen zdravnikov tudi 19 prič. Ustop ,v porotno dvorano bode baje dovoljen le proti ustopnicam. — (Izpred po ro tnega so d i š č a.) Včeraj bila je prva obravnava, zatožen pa kmetski fant Miha Pavlic z Gore, okraj Kamniški, hudodelstva težke telesno poškodbe. Zatoženec je kmetski fant, ki ima brata Janeza, a obema živi Še samo oče, ki se še ni odloČil, kdo bode na posestvu gospodar. Odkar je umrla mati, ni bilo več miru in brat je postal divji sovražnik lastnega brata. 6. decembra 1. 1. je Miha Pavlic s sekiro letal po vasi. Najprvo je ranil lončarskega delavca Janeza Janežiča na levi roki jako teško. Potem je dobil brata svojega, ki se mu je bil prej skril, ga useka s sekiro po roki, na sedalo, od zadej na glavo in potem še od spredaj na čelo pri kosti levega očesa- Vsled tega je levo oko uničeno, a tudi vid desnega očesa je jako pokvarjen in v teku let bode Janez Pavlic popolnem oslepil. Slednjič jo zatoženi še s sekiro napadel kmetovalca Antona Johanta, ga podrl na tla, a ga slučajno na rami ni težko ranil. Zatoženi dejanja ne taji, a se izgovarja, da je bil popolnem pijan. Janez Pavlic zahteva za oko 500 gld., za bolečine 20O gld., zatoženec pa je pripravljen dati za vse vkupe 50 gld. Janežiču je že dal jeden gld. Porotnikom se je stavilo 9 vprašanj. Prvikrat odgovorili so nasprotno. Predsednik je porotnike še jedenkrat poučil in zopet so odšli v svojo sobo. Potem je načelnik grof L a nt hi eri naznanil, da so porotniki spoznali zatoženca krivega in da ni bil popolnem pijan. Sodišče ga obsodi na tri lota teške ječe, poostrene s postom. Plačati ima bratu za oko sto gold. — Popoludne bil je zatožen Luka Markužič iz Mojstrane zaradi soudeležbo ponarejanja kovanega denarja. Zatoženi je bil žo trikrat zaradi tatvine kaznovan. 7. decembra kupil je od njemu neznanega Rezjana 40 ponarejenih tolarčkov za 5 gld. Šest teti tolarčkov je izdal v Kranj i, ker so ga takoj žandarji prijeli, katere je pri tej priliki grdo psoval. Zatoženec ne taji dejanja, le to trdi, da žandarjev ni psoval. Porotniki (načeluik grof Lanthieri) so oba vprašanja potrdili in Markužič je bil obsojen na dve leti težke ječe. — (Tatvina.) Iz Pliberka se piše v „Kla-genfurter Z"it.14 Tukajšnji poštni in brzojavni urad obiskali so v noči na 20. februvarja tatje. Njih namen preprečila sta k sreči dva posla. V kuhinji poleg uradne sobe speča dekla se je prebudila, za-slišavši brušč. Pogleda skozi okno in zapazi tatove. Hitro poroči poštnemu hlapcu, ki takoj steče po žandarje. Trije žandarji odšli bo mahoma na lice mesta in dobili tatove, ko so že bili ulomili in izvlekli na vrt poštno blagajnico, v katerej je bilo 1065 gld. 20 kr. Ko so prišli žandarji, popustili so tatovi blagajnico in ubežali. Po dolgem zasledovanji ujeli so žandarji dva zločinca, tretji, ki je bil vodja trojice, je pa ušel. — (Vabilo k maškaradi,) katero priredi čitalnica Postojinska dne 7. marcija 1886 v svojih prostorih. Začetek ob 8 uri zvečer. Udje so ustop-nine prosti; — nemaskirani ali nekostumirani gospodje neudje plačajo 50 kr.; maskirani ali kostu-mirani gospodje neudje so ustopnine prosti. Odbor. — (Narodna čitalnica v Vipavi) priredi na pustno nedeljo, 7. sušca t. 1. veselico s sledečim sporedom: 1. Slava Slovencem, možki zbor. 2. Noč o noč. 3. Brambovska. 4. Valček za pred-pust. 5. Igra: Živo - mrtva zakonska, burka v jednem dejanji. 6. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina 20 kr , sedež 20 kr., ustop k plesu 50 kr. — obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi Sežanska čitalnica na pustno nedeljo dne 7. marca 1886. v dvorani hotela: „Tri krone". Spored. 1. H. Volarič: „Slovenca dom", moški zbor. 2. „Damo-klejev meč", burka v 1 dejanji. 3. A. Hajdricb : „Mladini", moški zbor. 4. „Sam ne ve kaj hoče", burka v 1 in l/s dejanja. 5. „Krojač in čevljar", šaljiv dvospev. 6. Šaljiva godba. 7. Ples. Mej posameznimi točkami, kakor tudi pri plesu svira iz-vrsten kvintet Peineltov. Začetek točno ob 7. uri | zvečer. Ustopnina 50 nove za osobo. Veselični odbor. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi v četrtek 4. t. m., redno sejo. Dnevni red: A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. B. Zabava. Lokal: VIII. Strozzigasse „Zur Mtihle". Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. Naznanilo. Vabila za „ Sok olovo" maska rad o se že razpošiljajo; če bi se bilo slučajno pozabilo poslati vabilo komu, ki ga je običajno prejšnja leta dobival, ali če želi kdo drugi, posebno z dežele, udeležiti se maskarade, pa ni dobil vabila, naj se blagovoli oglasiti pri starosti g. I. Valentinčiči, pri blagajniku g. P. Skaletu ali pa pri tajniku g. M. Ar miči v „Narodni Tiskarni". Odbor „Sokola". Meteorologi eno poročilo. j t jlib I j a n s ■„ i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mote rina v mm. 'i i —■* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73ti-67 mm. 736 72 «1». 737-97 ion. - 6 6° C - 34° C - 62" C si. jvz. z. vzh. z. vzh. jas. ja». obl. 0-00 ■■. | 1 Srednja temperatura — Ti 4°, za 70* pod normalom. ID-u_23.a,jsIssl "borza, dne 2. marca t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo) Papirna renta......... Srebrna renta....... . 5*/„ marčna renta Srebro........... Napol....... . . C. kr. cekini.......... Nemške murke 4n/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/0 ... . , papirna renta f>'\, . . . 6*/„ Štajerske zemljišč, odvez, ob lig. . Dunava reg. srečke 5u/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/!0/«, zlati tast. listi Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauiniway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . »5 gld. 65 kr. • 80 113 80 102 n — n 875 i» — it 20 n 126 l°v 10 n 9 01 V, f9 dr 5 n 95 T) 61 ■ 80 m 128 25 m 170 n 2*> 9 104 R 55 s 95 n 40 104 — « 116 * 50 n 126 t 50 117 M 50 m 108 1) 50 179 n — n 19 » 50 ■ 117 ■ 25 207 50 n Pretužnega srca javljava v svojem imenu in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš sin in brut RIHARD PRAEDIKA v ponedeljek 1. marca po kratkej bolezni pa pre-groznih mukali v 7. letu starosti umrl. Pogreb bode v sredo 8. marca ob 4. uri po-poludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. Ljubljana, 18. februvarja 1886. Jakob in Josipina Praedika, (121) stariši. "V^ H 1 O V O ! Vsem prijateljem in znancem, pti katerih se nisem mogel osobno posloviti, kličem pri svojem odhodu iz Ljubljane prisrčni: „Na zdravje I** a24) Ivan Iber. a Oznanilo. prinaša v 111. zvezku naslednjo vsebino: 1. GtOr&zd: Hoj pri Pirotu. Pesem, — 2. Josip Stare: Prvi Sneg. Povest. (Dalje.) — A. .1. Trdina: Bajko in povesti o (iorjaneib. 27. Pnščavnlk Plorce. — 4. Ivan Vrbovec: Iz domaČe zgodovine. III. Kugn v Ljubljani. — 5. Josip Jurčič: Slovenski nvef.ee in ueitelj. Zgodovinski roman. IV. Sv. Metod v IjuMjani. — 6, A. 1'in: fiozdiia molitev. Pesem. — 7. Radinaki: Tujec. Pesem. — 8. P. pl. EtađiCi Zem-Ijepisee Ortelij iu dežela kranjska v XYL veku. — 9. Dr. Fr. J. ('elestin : Vissarion tiri#nrjevič llelinskij. i.e. i/. Pola. — Ličan iz Pole. — Janin in Dietrichstein iz Ljubljane Učenca iz boljše hiše, no pod 14 let star, ki zna slovenski in nemški, vsprojurio takoj trgovec z mešanim blagom I*. Sohwen-tner na Vranskem pri Celjl (118—2) Krasno sadno drevje, požlahtneno z najfinejšimi vrstami prodaja vodstvo deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi po sledečih cenah: .IutM'1 ka : Visoka delila..........40 kr. Poldebla............30 „ Visoka debla..........50 kr. Poldebla............40 „ Visoka debla . . ........40 kr. Poldebla............30 „ BrcNlcve: Dveletne požlalitnitve na mandel .... 30 kr. Visokost visokih debel, od koreninega vratu do krone računjeno, 100 cm., poldebel 115 cm., srednja debelost debel pa 9 cm. obvoda. (2—4) &iSSjF~ Kranjci (lobodo drevje 10% cenejši. — Zaznamek vrst na cahtevanje brezplačno Vsem čeat. pntovidcein čez Zidani most nnzna- **l njuui, da huui v najem dtil mojo % gostilno \ sorodniku gospodu A.. .Txtv*iu<5i<^-ut kateri je % več let oskrboval graSčino v Loki. (£ Pri njem m dobivajo izvrstna fetlila in pijače ^ po najnižji ceni, kakor tudi vozovi na vse strani. J (na—aj Pran CT-ULTrsm.cič. posestnik. LiCtoinjl redni zbor kranjskoga odseka I. občnega uradniškega drnitva avatro-ogerske driave, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega ln posojilnega uradniškega drnitva V Ljubljani bi det* v nedeljo dne 29 maroa 1886 ob 10. uri dopoludue v Bohreinerjevt pivovarni (Schreiners Bierhalle) sv Petra cesta. Dnevni red zbora kranjskega odseka: 1. Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske na podlagi zaključka letu 1884. 2. Potrditev računa odborovega za minulo leto 1885. 3. Volitev novih odbornikov za opravilno leto 1886. 4. Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po § HO društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. gospodom društvenikom po pravilih pismeno. To naznanjajo p. n. gospodom društvenikom hranilnega ln posojilnega odborovega odseka pred- uradniškega društva odbo- stojnik rovi načelnik Smolej. Verderber. društvenik Ant. Svetek. (i20) V „NARODNI TISKARNI v I Aj ut>ljiiiii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Rend Lefebvre, Poslovenil , * # Stat nominis umbra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Wa\\ dragoeenl 111 korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8% 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Knez fterelirjmil. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil «7. P. — Ml. 8*, 009 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. M o \. Roman. Spisal Turgenjev, poaiovenil M. Mdlovrh. — ML 8°, 32 pOl. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Dulirovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominia umbra. Ml. 8", 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sletleću slovenske lepoznanske knjige: Z. zvezek, ki obsega: Stenografvja, spiaul dr. Ribit« — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Prešerin nll Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N, Machiavelli, apis:il dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Volja .... 15 kr. IX. zvezek, ki oblega: Erazem Totenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........2f» kr. V. zvezek, ki obloga Meta f-Ioldenia, roman, francoski spisal Viktor ClieibuUez, poslovenil Davorin llostnik. Velja.................35 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Recičre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke nuj so priloži še lf> kr. poStnin«, za posamezne zvezke pa B kr. Razprodaja kožuhovine iz konkurzne mase ADALBERTA KASSIG-A v Ljubljani, v Židovskih, ulicah, in sicer: kučme, rnuffi, vojaške kape, neizdelani kožuhi itd. Proda se tudi šivalni .stroj (Kettelnalmiaschine) in prortujaliiična oprava. Konkurzno os k rim iš t v«. (123) 4 4 . 4 4 4 4 i i 4 4 A 1 Kn čistilne tailjice so bo vselej sijajno osvedočile pri zubustuijl človeškega teleM* glavobolu, navalu lurvi. otrituciiiti i:<(iEi. Hkažeueiu želodci, po« ■nun j kan j u Hlatsti do fedij, jetrnih in obi-Ntuili beleži tili. in presegajo v Hvojeni učinku vsa druga v roklaiuab toliko proslavljuim sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna samti, velja jedna Skatlju samo 21 kr.; jeden zavoj B.6 skatljaini 1 gl«i 5 kr. — Manj kot jedcu /.avoj se s poŠto ne razpošilja. — Prodaja (660—18) „LEKARNA TRNKOCZT" ipat' zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Raspoli'ljn se vsak duu po pošti ► ► ► ► > > I/datelj in odg vjrai urednik: ivuu Železni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".