Celje, foreK 16. sepfembra 1924» Poštnina plsčana v Rofaciri Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. PrI večkratnem oglašanju popust. jt»o$&mex-:nLi SSevIUxe 1 Dim. vsal« toreh, tettteU In sobofo. UrecinlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1, prltHčje. Teles. 65. UpravnlStvo: Strossmayerjevaulica 1, pritličje. Teles. 65. Račun prl poštnem ček. zavodu št. 10.666. Sokolski prazmk vCelju. Prekrasiio jcsensko vreme, ki ga letos nismo vajcni, jo v nedeljo vladalo nad sokolskim telovadiščem. Že ves dopoldan jo bilo živo kot v mravljišču; vršilo so se zadn.je priprave za nastop domaeega društva, zvezanega s pro- slavo /mage domačih telovadnih vrst na sokolskih tekmah v Zagrebu. Tarn .so, kol znano, tekmovalne, vrste članic in elanov našega društva dosegle v borbi prvo inesto in si pri- borile bogata častna darila, podarjena od most Beograda in Sarajeva. Ta da- rila je prinesla posebna doputacija za- grebaeke sokolske župo, obstoječa iz 4 članov predsedstva. Naše društvo je korporativno z zastavo z vsonii cddelki pohitelo na kolodvor, da tain pričaka deputacijo, ki je dospela s popoldanskim osebnim vlakom. Po kratkt'in pozdravu je'od- korakala veličastna sokolska povorka z, godbo in zagrebačko deputacijo na čelu na telovaJišee. Mod polom so je povorki pridružilo mnogo narodnega obciiistVii, ki je sokolstvo pozdravljnlo in nm vzklikalo. Javae telovadbe se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. Vidoli smo za- siopnike vseh javiiih uradov, mesta in naše vojske. Nastop sain je. bil dovr- $en ter je splošno ugajal. Nastopili so vsi oddelki domačega društva in voja- štvo s puiskami in brez istih. Nastop je zaključila vzorna vrsta elanov, mod katcriini sta bila dva olimpijska tek- movalc.a, ki je z vralolomnimi in vzor- no izvedenimi vajami na drogu in bradlji zadivila obcinstvo. Krasen je bil trenntek, ko je de- pulacij.a zagrebačke župe izročila pri- borjeni častni darili nasim zmagoval- lam in zmagovalcem. Vse clanstvo, naraseaj in deca, na celu obe zmago- valni vrsti, se je strnilo na telovadiščn. V iinenu zagrebac-ke župe je izro- čil v lepem govorn podsiarosta br. An- te Bvozovic obe dai'ili zmagovalnim ee- tam, nafi-lasajoi? vcsoljo, da si je agilno celjsko drustvo priborilo od 4 častnih daril dve. Povdarjal je simboličen po- men daril iz Boo,rogovoril v celem pet napitnic. Banket je Irajal do 6. zvečer. Radio je med drugim izjavil: »Imeti liočemo svoj lirvatski drza\ni sabor v foderativni Jugoslaviji, ki bo prava Ju^oslavija.« Potcm jt tolmačil stilie hrvatske narodne himne. posebno pa verz »Teci. Sava, Urava, teci —!« sle- deče: »Prava tece vr Afadzarsko in mi smo nokdaj hodili preko Drave v Bu- dimpešto, ki je bila tako silna in ki nam je storila mnogo krivic. Madžar- ska je mrtvu, a Hrvatska živi. Sava teče v licograd. Mi grenio v Beograd, da slabe ojaeimo, potrebne podpremo, : nepouceno spreobrnemo in zločince ^ unioimo.« Radio je koncal svoje bese- de s klicenv. »Živela fcderalistična re- 'publika!« Beograd, If), septembra. Včeraj so ,se z veliko napeto.stjo pričakovala prva porocila iz Zagrebs. V splošnem se je držala boograjska javnost na- prani doslim vestem rezervirano. Pr- va poroc-ila so dospola okoli poldneva. V ministrskem predsedništvu je Ljuba Davidovit'^ piejel kratko poročilo, da se M'si Radic'ev shod mirno in brez inci- dontov in da govori Radic v pomirlji- vem lomi. Na vprašania novinarjev je Davidovii kratko izjavil: »Vse gre dobro.« Beograd, 15. septembra. Beograj- ski politiki in novinarji, ki so priso- stvovali včerajšnjemu zboru v Zagre- bu, so se vrnili zelo pesirnisticni in razocarani. Splošno se konstatira, da so bile na shodu uporabljone demago- ske fraze in da je bilo radicevsko zbo- rovanje zdo domagosko-rafinirano in- scotiirnno. Po.sebno pozornost je vzbu- dilo mod Boourajčani, da je Radic ta- koj, ko je pričelo zvoniti poldne, začel moliti. Zaiitcl), 15. scptenilrra. Velikega Radi-jövega shoda v Zagrebu se je ude- ležil v iinenu sloven.skih ropublikancev tr.di znani izdajatelj ^A\tonornista« In ]3isatelj Albin Prepohdi. Izjavil je, da je rop:ihlikanska ideja med Slovenci zelo razširjena in da je s torn podano jamstvo za skorajšnje popolno zbliža- nje med >Siovenci in Hrvati. Pred nemiri vr iužni Srbiji? Va^Ro»tni ukrepi vSctde. — Namcpe Tot?oi a A2;. ks^Kgfrowa />'jory/V(7/, 15. septembra. Vceraj popokbie ak Martin, mizarski moj- ster. 21. Prelovsek Johann, eovljarski moj- ster. 22. Dr. Rakun Alojz, odvetnik. 23. Major Anton, trgovec. 24. Pcschitz Max, zaselmi uradnik. 25. Pevec Matthias, oevljar.ski mojster. 26. Kager Konrad, zlatar. 27. Kač Franc, hi.šni posestnik. 28. Slaje 'Martin, pekovski pomočnik. 29. Arnžek Ivan, sodni sluga. 30. Hönigmann Johann, trgovec. ol. Rojc Josef, mehanik. 32. Lednik Jakob, jetniški paznik. 33. BaSteve Anton, hot. sluga. Namcshiiki: 1. Beuc Johann, zlatar. 2. Lajnšič l.udovik, sodni sluga. 3. Podgorsek Jakob, krojaški mob- ster. A. Leon Josip, krojawki mojster. 5. Zadravec Jakob, strežnik. (>. Painmor Julius, trgovec. 7. Skoberne Fritz, hotelir. S. Konec Martin, poslrcšček. 9. Kalander Franc, Joiuiar. 10. Senioar Josip, brzojav. delavec. 11. Sternad Josip, hot. sluga. 12. Babin Martin, pletar. 13. Kosdiell Anton, kljuc. mojster. 14. Zabnkosek Josip, krpjaski moj- ster. 15. Primožič Martin, kolar. 16. Kullich Franz, kamnoseski moj- ster. 17. Gobec Vincenc, cevljarski mojster. 18. Krajnc Jakob, delavec. 19. Korbor Johann, ključavničarski mojslor. 20. Marhnann Johann, sluga. 21. Kregau August, Irgovoc. 22. Perehlin Vid, skladiščnik. 23. PLininsek Anton, hlapec. 24. Toiilak Herman, bran, sluga. 25. Kuss Miliaol, hisni posestnik in gostilničar. 20. Lkof Johann, hlapec. 27. Hribar Franc, hot. sluga. 2'S. TrobiS Jakob, krojac. 29. Anžloviir Stefan, sodni sluga. 30. Kronovšek Jakob, pletar. 31. Beloglavec Konrad, čevljar. 32. Polnik Josip, eovljarski mojster. 33. Orohovec Franc, hlapec. Zaiicljfiul Slovenci — zganitc se in fiiireghjtcl tetc^yi., itev. 105. -¦^^^MK^taa t^j \------------:-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—¦—=-----------—-------------^ L / r» / ^^ ^ • - __~—_~—^.__ Ib^bmhV\ *-< i \<^^h^Bk^ wmSB^bl ¦b^b^bt ^b^bH^bbbbV s^b^b!b^bhd^b1HbW ^jhBb^b^bhb^ B^89^B^H^HB^Rnk ^^B^bVb^bb ^bHB^^^^^^^^ j}\ž ^v*^^HHbl ¦ESIh BSKtm jh^rsh b^b^bhhS^bh^HBb. ^bI^H^b^b^bb. ^BHB^H^BSBHB^k ^IHbbI^Hbm Stran 2. »NOVA DOB Ac Štev. 105. Pravo je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenorn „Schicht'1 inznamko „Jelen"! Schichl Politične vesti. „ILUVATSKO NARODNO ZA- STOPSTVO« jo na svoji sobotni seji sklenilo, da v.stopi HRSS v vlado. — HRSS je pooblaščena, da ta sklep iz- vodo. Vest o lo.i radieevski odloeitvi jc vlado popolnoina poiuirila. Sinatra so, da Je vladna kriza s tem zaenkrat re- šena. Na seji »Hrvatskega narodnega zaslopstva« so je sklenilo, da se kupi znana krasna palača voletrgovca Mi- lan a Prpica, ki naj služi kot bodoča rezidenca prodsednika HRSS. Lastni- ca palace bo zadruga >IIrvatski se- ljacki dom«. Do sedaj so nabrali kmet- je za palačo 2 milijona dJnarjev. Skle- nilo se je, da rnorajo poslanci HRSS oddati za vse one dni, ko niso v Beo- gradu, tudi za nazaj, svoje poslanske dnevnice omenjeni zadrugi. Velika Ra- (ličeva skupsöina, za katero je zavlada- lo splošno /aniinanje, se je določila za nedeljo, dna 14. septembra dopoldne na Wilsonovein trgu. Pričakuje se ogromne udelezbe zlasti s trani kmeekega prebivaLstva. Celjske novice, Seja celjskega obcinskega sveta v petek, due 12. teptembra. Župan dr. llrasovec otvori po tri- četrturni zamudi obeinsko sejo. Vsi klubi so skoraj polnostevilno zasto- pani. Po nekaterih forinalnostih je pri- šla na dnevni red službena pragmati- ka za mestne uslužbence. Poročevalec obč odb. prof. Mravljak je povdarjal moralno dolžnost občinskega odbora, da izpolni svojo obljubo mostnim iisluzbenccm in da sprejnie pred po- tekoni triletne funkcijsko dobe službo- no pragmatiko za mestno uslužben- stvo. Negotovo službeno razmerje mestnih usluzbenccv, ki so bili od pre- vrata do danes v stanju provizorija, se mora izbol.išati, ker bo le pošteno plaeano in zadovoljno uradništvo z ve- seljem in /. najvecjo intevvzivnosljo vr- šilo svojo dolžnost. PriboVisek, ki bi ga dobili moslni uslužbenci v primeri z 'državiiinii nameščenei, no bi bogve ka- ko obremenil mestnih finane, služil bo pa v dokaz, da znajo zastopniki celj- skega mesla upestevati bedni položaj nameščeucev v viSji meri, kakor pa vo- ditelji države. Nato se je oglasil k besedi obč. od- bornik dr. Ogrizek in predlagal, naj se službena pragmatika odstavi z dnev- nega reda in prepusti bodočemu ob- činskemu odboru. Opazilo se je, da se že čuti v pozi bodočega župana celjske- ga niesU»., a se mn je to obnasanje tako slabo posrečilo, da jo vzbudil po sojni dvorani splosno veselost. V ostalein je pokazal svojo popolno neinformira- nost glede kritja, ki izvira iz dejstva, da dr. Ogrizek navadno no prihaja k odsckovim sejam. Obe, odb. Koren je v iinenu socijalistiene stranke odločno zavrnil dr. Ögrizkov predlog, ki je na- to pri glasovanju propadel z vsemi proti 4 plasovom. Po glasovanju je klerikalna cetvorica (nied njimi dva diž. nameščenca; pod vodstvom »bo- docoga« klero-neniskuiarskega župana Naše in tuje manjšinsko šolstvo. (Poroöilo iajnika inž. Mačkovška na 35. redni veliki skupščini CM I) v Celju cine 7. seplembra 1924.) Ozemlje, kateremu mora naša družba posvečati svojo pažnjo, ne leži vse izven nasih državnih granic. S paznim oeesom je treba zasledovati tu- di razvoj manjšinskega šolstva pri nas doma ter ga primerjati s stanjem šol- stva v zagranični Jugoslaviji. A) Manßinske sole v Slovenlji. V ljubljanski in mariborski obla- tsti se je leta 1921. nastelo okroglo 15.000 Madžarov. Ti Madžari so na- seljeni ob vzhodni meji Prekmurja, največ v okolici Dol. Lendave. Oni imajo v Prekniurju 10 madžarskih šol s 35 razredi. Njihove sole so v slede- čih krajih: Centiba, Dobrovnik, Doli- na, Dol. Lendava, Dolga vas, Domanj- šovci, Gaberje, Gentcrovci, Gor. Lakos, Hodoš, Kapca, Motvarjevci, 1'etešovci, dr. Ogrizeka zapustila sejno dvorano, spremljana v. glasnimi »Heil«-klici. Mestni uslužbenci že gotovo z ve- seljem eakajo trenutka, ko jim bosta rezal.x kruh ^moderna« komunalna pol.itika dr. Ogrizek in Janič, ki sta si z veekratno sabotažo občinskih sej sj)3olx pridobila najlepšo kvalifikacijo in legitiinacijo, da postaneia neomeje- na gospodarja na celjskem magistratu. Po odhodu klerikalnih obc. od}- bornikov je ostala sejy. kljub temu sklepcna, nakar se je mirno in stvarno nadaljevala debata o službeni prag- matiki. Njene najvažnejše določbe in*i- občinio radi pomanjknnja prostora prihodnjič. Tudi disciplinarni pravilr nik je sestavljen v vseskozi modernem dubu. Koncno se je še naročilo mest- nemu magistratu, naj i/.dela tekom 3 me.seeev službeni pravilnik za uslužr bence vseh rnostnih podjotij.. i. Kev je bilo že po7.no, na dnevnem re- du pa še vec vaznih in nujnih zadev,; je župan odredil nadaljevanje obcin- ske sejo za soboto ob pol 20. uri. Nadaijevanjo seje občinskega sveta v sobolo, due 13. scpfembra 1924. Poroca v iinenu finavenega in go- spodarskega odseka obe. odbornik dr. Božič. Odpisejo se desinsekcijski stroški povodom žkrlatinke ver. strankam ter se skicne načeloma, da trpi vse stroške za izvrsene desinfekcije v mestnih osnovnih šolah in na zavodu šolskih sester niestna obeina. Ker je splav v moškem kopališču zelo polzek in preti velika nevarnost, da se kdo na njem težko ponesreci, se sklene nabiti na doske sladkorne ali ri- ževe vreeice. Meslnemu magistratu se pri tej priliki na.roči, da preišče, ali obstoja zavarcvanje za jamstvo; če ne, naj se niestna obeina zavaruje. Odkloni se predlog nokega prois- njika, da se mestno zemljišče ob potu med gozdno iwtavracijo in Seidlovim sludeneem razdeli na šest stavbenih Prosen jakovci, Radmožanci in Za- mostje. Potemtakem pride ena mad- žarska žola na okroglo 1000 Mad- žarov. Interesanlni so nadalje podatki o newskem ktlslvii v Sloveniji. Nasi Nemci imajo svoje sole na severni me- ji, v kočevskein otoku in v nekaterih vpčjih krajih notranjosti. To sole laliko posec-ajo otroci nemškega pokoljenja. Vočji kraji, v katcrili so bile preteeeno šolsko leto nemske sole, so naslednjo: Maribor, Ptuj, Ciclje, Ljubljana in Je- senice. V Mariboru imajo razen dveli ljudskih še dve nemški meščanski šoli. Obiskovane pa te nemške sole niso kaj prida. Tako je imela letos ona v Celju le 11 učencev ter je naravno, da se bo morala z novini šolskim letom ukiniti. Ptuj je imel v svoji nemški šoli 2č5 učeneev; v Ljubljani ima nemaka (lvianj.sinska) sola 5 razredov, v kate- re je pohajalo vsega skupaj 79 učenk in učencev. To so številke, ki opravi- čujejo retorieno vprašanjd, ali je v Jugoslaviji se kdo, ki se mu na šol- skem pol.ju boljše godi kot našiin Nein- cem? — Na severni meji imajo Nemci parcel, ker občinski svet ne smatra prostora za ta namen primernega in ker je so drugod rnnogo stavbi.se. Dovolijo se podpore mariborske- mu društvu za kaznjence, Slov. dijaški zadrugi v Pragi in Slov. kolesarskemu druslvu v Celjii. Odobri ,se racim za napravo no- vega plota okrog dvorisca mestne os- novne sole, za popravila na poslopju gledališča in za nove klopi in popravo potov na Reiterjevem vrhu, ki jo je iz- vršilo ()lepševalno društvo. Odkloni se prošnja Evg. Himmcr- ja za lesno skladišče v Trubarjevi uli- ci. Za dobo 5 let se sklene nova pogod- ba za mestno sej mi see na travniku go- stilničarja Reberšaka. Najemna po- godba z lovskim druytvom »Einigkeil« potere due 31. dec. 1924. Glavni pogo- ji, ki jih je stavil svoj čas nemški obč. svet, so l)ili sledeči: Drušlvo placa letno najemnine 300 Iv. l^ostavi posebno lov- sko kočo, les za to pa da mestna obei- na. Vse ostale stroške trpi lovsko dru- .štvo, ki mora izrociti poslopje po šestih letih mestni olx-ini proti povrnitvi po- lovice, vsako naslednje leto pa proti povrnitvi ene dvanajstine stroškov manj. Z dvanajstimi leti preide koča v last mestne obcino, kar se je tudi že zgodilo. Skleiie se, da sestavi mestni magistrat za dražbo pogoje po večini iz stare pogodbe, izklicna cena pa se določi za obc lov in lovsko koeo skupaj 3000 Din letno, ako se pa izdražba ta lov in najemnina za kočo posebej, za lov 2000 Din, za poseslvo oziroma ko- eo pa 1000 Din. Prošnje tvrdk Union, Sloge in Zvcze lov. trgeveev za opro- stitov plačov.anja tlakarinc se iriorajo zaCasno odkloniti žr> iz onostavnoga razloga, ker se naredba velikega žu- panstva za tekore proracunsko leto ne snie izpremoniti. Ob novi cesti mi- rno dr. Kalanove hiše ob vrtu se na- pravi betonski zid, ostalc večje napra- ve pa se preloze na prihodne leto. Lediščc pri Sp. Lanovžu se da v najem tvrdki Union za dobo 5 let. Kratek pregled dohodkov in iz- datkov mestne občine v tekočem pro- računskem letu izkazuje prav majhen deficit, ki se bo s šiedenjem še lahko pokril ali pa se bo naslo kritje v pri- liodnjem proraeunskem letu. Molea^l je pri tern poroč.iiu dr. Ogrizek, ki je pri petkovi seji brez vsakih informacij in glol)okejšega pogleda v občinske fi- nance robantil o velikanski finančni polomiji in vecmilijonskem deficitu. Za olavbeiii odsek poroöa občinski odb. dr. Božič. Za majlme preureditve na poslopju odn. prizidave na dvoriš- cu se dajo stavbena dovoljenja Ivanu Kosu, Jos. Jagodiču, Putanu, Loib- nerju in Gradtu. Iz Idavimkegu odseka poroča ob- činski odbornik Gobec, da želi mesar- svoje sole v St. llju, Lokavcu, Miets- dorfu. deško in dekliško v Apačali, na- dulje v Fikšincih in Kramarovcih v Prekmurju. — V kočevskem otoku, ki je precej s Slovene! pomešan, imajo nekatere sole tudi pridoljene slovenske razrede. Te slovenske razrede, ki sc nahajajo poleg nemških, imajo sledeči kraji: Kočevje, Koč. Reka, Koprivnik, Livold, Mozelj, Nemška loka, Polom, Štalcarji, Stara cerkev, Stari log in Črmošnjice. — Nemske solo brez slo- \enskega razreda so sledeče: Gotenica, Grčarice, Onek, Ovčjak, Reichenau, Spodnji log, Stari breg, Svetli potok, Vordreng, Laze, Podstenica, Poljanc, Smuka, Stale in Dol. Topla Reber. Slo- venski otroci, ki bivajo v teh krajih, niorajo torej posecati nemske sole. Na- sa širokogrudnost, da ne rabiino dru- ge besede, jc razvidna tudi še iz dej- stva, da poducujejo marsikje se uci- teljske moe.i, ki državnegvi jezika ne obvladajo, četudi jo po vseh šolah in razredih pouk slovenščine obligaten ter je tudi nasiin Nemcem veliko^ na tern, da se državnerau jeziku priucijo. Na vsem ozemlju ljubljanske in mari- ska zadruga v klavnici razne izpre- membe, ki so se povečini že izvršile. Obratovanje ob nedeljah se odkloni, ker bi to znatno povisalo klavniške pri- stojbine. Za elekirurnr, poroca obc. odbor- nik dr. Kalan, ki predlaga, da se go- stilnicarjem in kavarnai-jem znižajo visje pristojbine za elektriko na nor- malno visino, ker je upravičeno, da večji konzuraenti plačujejo vsaj po na- vadnem tarifu. >P:ci tej priliki je na- pravil obc. odb. Janif« ironicen med- klic, naj se jim zniža še tudi vodarina. Dobil je takoj primeren odgovor. Vse- kakor bo pa Janič dober zagovornik interesov gostilničarjev, katerih je to- liko na njegovi kandidatni listi. Saj to ni prvič in zadnjič, da ,se je tako »to- pic^ zavzemal za r.jihove koristi. Pri slučajnostih je prečital župan interpelacijo obc. odb. Leskovšeka radi slanovanjskega urada, kojega delo je skus'al kritizirati. Od slučajno v obc. odboru se nahajajoe'ega predsednika urada obč. odb. Prekoršeka je pa dobil odgovor (dasi mu ga ni bil dolžan da- jati), ki je bil stvaren, a tudi odlocen tako, da je moral celo interpelant iz- javiti, da se ž njim popoJnoma zado- voljuje. Zopet se je pokazalo pri tej priliki, koliko krivjce nagrmadi lahko na popolnoina korektnoga človeka po- ulicna govorica in laž. Obc. odb. Koren je interpeliral žu- pana radi deložiranja strank Za kresi- jo, nakar jc dobil potrebno pojasnilo. S kratko zahvalo ^sem, ki so v ob- einskem zastopu sodolovali v odsekili in pri stvarnih debntah v plenumu, je zaključil žnpan zadnjo obč. sejo pred novirni volitvami. N0BENA LAŽ NE 1ZBRIŠE SIUMOTNEGA NAIiODNEGA IZ- DAJSTVA! Pogajanja ined slovenski- mi strankami za enoten nastop pri ob- činskih volitvah za mesto Gelje so se vršila vec mesecev ter so končno vodi- la do popolnega soglasja in Narodne- ga bloka, ki so ga usivarile: JDS, NSS in NRS. Dr. Ogrizek kot vodja SLS v Gelju in njen piedsednik je sicer pred meseci lzrekol v principu pri])ravlje- nošt za sodolovanje, ni pa imel nikdar ča.sa za pogajanja, katora je pozneje na zopctno povabilo gladko odklonil,- češ di fiprenienjen položaj v Beogradu ne dopušča SLS skupnega nastopa z demokrati. Ves la cas pa so se vršila preko g^. 'Janiea, dr. Ogrizka in Re- beuschegga za hrbtom narodnih strank in brez vednosti poštenih narodnili niož v celjski SLS pogajanja s celjski- mi Nemci in renegati za skupen na- stop proti Narodnemu bloku, ki je med tern že postajal dej.stvo. V to sramotno izdajalsko zvezo z nemškutarji, ki sta jo v SLS pred vsem zaslopala gg. dr. Ogrizek in Janič, so sku&ali pritegniti tudi socijaldemokrato obeli skupin^ kar ]Da so tako Korenovi kakor Les- kovškovi pristaši ogorčeno odklonili, ceš da se ne vežejo z nobeno stranko, najmanj še s eeljsko nemskutarijo, ker so Slovenci, ki dajo nekaj na poštenje in značajnost. Tako je prišlo v Celju do ustanovitve Narodnega bloka in do enotne ])ostavitve kandidatne liste za obc. volitve brez sodelovanja SLS, ki je po svojem reprezentantu in pred- sedniku dr. Ogrizeku hodila po stran- borsko oblasti se je leta 1921. naštelo okoli 40.000 Nernccv. Na tern ozemlju imajo Nemci 41 soL med temi dve me- ščanski. Iz navedenega vidimo, da pri- de v Sloveniji na okroglo 1000 Nem- cev, na Kočevskem pa ze celo na vsa- kih 500 Nemcev po ena nemska sola. Tako se godi Nemcem pri nas. Nehote se nam vsiljuje vprašanje,, s kakšno mero se nam povrača v Avstriji? B) Koroika. Na Koroskcm je bilo ljudsko šol- slvo že pred vojn« v 'škandaloznem stanju ter organizirano v edinem na- nienu: Koroške Slovence intelektual- no oskodovati ter jih pripraviti dostop- ne germanizaciji. Takozvano utrakvi- stičuo šolstvo je bilo že v bivši Avstriji pravi unikuin ter je bilo svoj čas od upvavnoga sodisca kot nezakonito oži- gosano, a kljub temu so ga koroske 5ol- ske oblasti še nadalje izvajale. Že pred vojno je bilo na Koroškem po šolah na slovonskcin ozemlju vse polno uči- teljey, ki slovenski sploh niso znali in so si v soli pomagali s kazanjem tudi Stev. 105. »NOVA DOBAc Stran S. skih potih in silila v cbjem z Nemci in renegati proli Narodnemu bloku. Tik pred vložitvijo nase listo, ko so po več- mesecnih pogajanjih bila vsa naša preddcla že zaključena, je prišlo s so- delovanjem onili pošlcnjakov v SLS, zlasli narodnc dubovščine, ki so javno odlocno izpovedovali, da so sramujejo zveze z odpadniki in Nemci v Gelju, do prve kratke in edino konference mod delegati Narodnega bloka in dclegati SLS. Zbor vsch ireli v Narodnem blo- ku koaliranih narodnih strank je po soglasnem sklepu poveril svojim trcm ¦odposlaneem polno moč, da iz narod- nih ozirov kljub pozncmu času gredo na razgovor z SLS in ji ponudijo na skupni iisti štiri sigurne mandate in štiri namestnike, dasi so je bilo težko premagovati :n pognjati z osebo, ki je toil a žo v tesnem objemu z Nemci in re- negati. SLS pa je na tej kratki konfe- renci slavila tako pretirane zahteve (8 odbornikov in S namestnikov, da so jib delcgati Narodnega bloka morali odkioniti. To so dcjstva in taka je tista resnica, ki jo mora poznati slovenska narodna javnost, ki jo morajo poznati tisti, ki nasedajo laži in so se kljub svoji neomadezevani narodni pretck- losti do.li premotiti, da delajo danes s svojimi slovenskimi imeni kulnk celj- ski nemškutariji in posameznim brez- vestnim klerikalnim izdajicam, ki jih vodi dr. Ogrizek. To rcsnico pa mo- rajo znati tudi tisti naši, na katere se sklicuje dr. Ogrizek in »Cillier Zei- tung*, ki nočejo umeti prve najvišje naloge vsakega narodnega moža v po- litiki. ki je delo, udojstvovanje v jav- nem delu, soodločevanjc v dehi in tak- tiki ter absolutna uacijonalna dolžnost discipline, ki se pokorava vsikclar in v vsakem slučaju večini in ukrepom ve- cine! NEMŠKE GROŽNJE. Celjski Neraci in neniškularji, trgovci in obrt- niki, ki jim Slovenci tako pridno no- „¦sijo še naprej clenar, so dobili v družbi dr. Ogrizeka precej nove korajže. Nji- hovo^glasilo »Gillier Zeitung« piše v nvodnem članku dne 14. septembra 1924 z ozirom na bližajoee se občinske volitve, da se bo pri teli volitvah po- kazalo, kako veliko sklonjeno moč tvo- rijo Nemci v Celju, ki bodo 28. sep- tembr^ to moč pokazali lako, da bo ti- stim, ki trde, da pravih Nemcev ni mnogo, »d(is Hören und Sehen*, ver- gelten ivirdd To obeta ncmška gospo- da naiii, narodnim Slovencem! Prav tako, in skrajni čas je že biJ, da je pri- .Slo lako daleč, da bo račun in obraeun v Gel ja lažji z vseini tistirni Nemci in nemcurji, ki so se slovenskega kruba in zaslužka preobjedli in jim njih mili- joni, ki so jih zaslužili od države kot državni dobavitelji, no dajo mim, da ne bi bojno in sovražno nastopali proti narodnim Slovencem. Za ta odkrito izpoved in vojno napoved s strani celjskih Nemcev in posili-Nemcev smo iz srca livaležni »Cillier Zeitung«, saj mora odpreti oei vsakemu dostojnemu Slovencu in vsakemu pametnemu IS erneu, ki mora izpregkdati, kaj boee •v Celju kompanija Rebeuschegg, dr. Ogrizek, Sclnviga, Janič, Jelenz, Hö- iiigiicann, dr. Skoberne in Fritz Sko- 'herneJ Nemško Hsto v Celju je podprlo s svojimi podpisi in imeni tudi nekaj pri abstraktnih pojmih. Danes so raz- mere še veliko slabše. Učiteljev, ki bi bili slovenšeine zmožni, splob ni, ker 0 kg — mirno rastoče cene. Nürnberg, Hi. septembra 1924. Neizpremenjeno cvrsto — 10—20 zla- tili mark visje. XXV. poroiiUo Iliupljarskeqa drusfva za Sloven}jo, Z-Jec, SHS, .14. Mptembra 1924. Pri živahnoin povprasevanju se je tlosedaj prodalo pribli/no 2000 stotov po 50 kg vecinoma inozomskim pre- kupcem po zviisanih con ah do 8000 di- narjev za 100 kg. DrvMveno vodstvo. Stran 4._______________________________________________________»NOVA DOPA «_________________________________ Stev. 105 Slrdsboursj (Frauco&ka), due 8. septembra 1924. Obiranje je v polnem teku. Pricakuje se dvetreljinska letina. Kakovost je radi slabega vremena zelo neenaka. Prve dni se jo plačevalo med 500.— in (500.— franki, sedaj se pla- euje nied (300.-- in 900.— franki najvišja znana con a je bila 920.— frankov; vse za 50 kg. -- J. L. To in onoi JERUZALEMSKI BABILON. Da- našnji Jeruzalern jc majlien jezikoven Babilon. Uradni jeziki so: angleščina, arabščina in hobrejseina. Jako dosti se govori tudi francoski jozik, ker je fran- POJASNILA IN LEGITIMAGIJE ZA VELESEJM V PRAGI dobite na Cejipslovaskem konzulatu, Breg in pri Aloma Company, Kongresni trg St. 3, Ljubljana. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. ZAGRKBŠKA B0BZA v pondeljek, due 15. septembra. Dunaj: 0.1030— 0.1059. Milan- 3.235-3.205. London: 32S.80~33J.80. JSTewyork" 73.Ti —74.5. T'ariz: 3.975-4.025. Pragii: 2.20625—2.23825. Curilr. 13.905—14.005. Odgovorni urednik: Ttado Pečnik. Izdaja in tiska: Zveznn tiskarna, Celie, Zastopnike ki se dübro uvedeni pri industrijah i. t. d. išč**mo za razpečavanje prvo- vrstnega gasilnega aparata .KNOCK OUT1 po vseh večjih krajih po Sloveniji. MPYiH^ d.z o.z., Ljubljana, illtAlUa Kolodvorska ul. 34/11. üfcici Hüsf maj. Mmm olica sto. 19 strišenje samo Din 5'— Istotam brušenje britev, škarij, gilett, no- žev, kuhinjskih in mesarskih nožev ter sekir. Proda see ena L.olnok? un. kobilz, oplo- dena od amerikanskegatrabera.Mon- tecristo' ter I fijnffe^» I breg in fcoftislca ofs?ema* Vpraša se pri peS. pukovniku Bunvoju Tošič-u, komandantu Celjkog vojnog okruga. 5™^ sokrics santo z Utninti jprcdali, Hi i« sln!i!a V boljših tsilab }wUk pijati «a A. ?edtfin«c, ftadefo pri Zidanesi mostts. Gtvot-ti se je v Gasp, u!. št. I3/I za dame in t»i««o**e. !zdelujejo se kosturni, pbSfi, toa!eteitd. po konkurenčnih cenah. Delo prvovrstno. Iščb SB posestvo z gospodarskim poslopjem i* tre a j e m v bližini Celja. Naslcv v uoravi lista. Lepo iiie'M ü sobo s posebnim vh .mn s e o d d a s 1. ukt solidnr:mu j;os mju. Naslov v uprt» 1 Kprespondentinja @®*> popolnoma sarnobtojna, v ^1'"» vsfh pisar- niških poslov, knjigovods h, strojepisja, slovenščine, nemščine, z d.-.lj'o ;ll?in trftovskih napisih pristojbina B1L PI1AV1CO DO POKOJNINE. V ÜJ.1* letna p»zadeti krogi so se odlo- občini Calan v severni Irski je te dni cili k svojevrstnemu koraku: oznacbe neki clovek, star 103 leta, ki je deloval na }loi^ ^vracijah m trgovmah v svojoin raestu 56 let kot pometač, iz- so kratkomalo izginile, ker so napise g.ibil svojo (losedanjo pravico do po- Prekrih ah Pajjreplcskali. kojniue. l'okojiiiiio so um odvzeli, ker m^^^t^mmmmmmmmmm^a^saeaamKammm se je na podlagi nuknadnih poizvedb D3TXc«;aitn Wnvn Onhn" I ugotovilo, da je prejomal svojo plačo naZSirjdjlö ,,I1ÜVU ifUUU 1 Ddda SB tnebloyona sobo. IsSe me dijaka SürBjinejo sc tudi dijuM fe5 bi iwstruipa». zato bi dobu * i J J hrano in stanovanje. Naslov: OTON pri gospej Rudolf na Bregu. TANČIČ, Šmarje pri Jelšab. 1 Bižnterijski vajenec in ucenka za izdelavo verižic s© sx>^®J23a©ta, pod ugodnimi pogoji v temeljito izobräzbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri ZLATARKl D.D.V CELJU. rcfjictrovana kreditna in stavb. zadruga z oinejeno zavezo sprojoma hranilne fl n / osem °d s^° — proti vloge iudi od nečlanov M "/ odpovedi po 100/o — in jih obrestuje po •» /Q od sto — na leto. Pisarna: CELJE, Prešernova ul. 15|L Manufakturua in modna trgovina aUnnfDmih npfl^ Plunni fun cf D . Urui&iHii, Um\dt üiHvIll iry as. a SuHno za moIK^. Volttcno za žctt- sH<> HlačcVitta, iisHaniue (druH), barhatit, belo platno za nieste, no^Viccbomboz (;:avola), Volrta Pri za wmt'yi V Vsch tnodmhbartati, zitt!'Ho pcrilofza mty in im\{^ Im «fir sfalee, brisalH«. od«Jc, dezniki. dcznt nlasci i. t. d. I.t. d. X»o Jkonkux*^x3.č:Li.i.li. cenah. Jeravnokardošlojesenskoblago Biago vedno v zaiogi Po najnovejši^adnji Ki QOtOVO VSakemu po voljibo! Prodaja A. Drofenik. znan povsodi, i _ Ali to se tiče tudi Tt be, mati, : — — — — — — — — Trgovec, ki kupuješ mnogokrati : Le zadovoljnost blaga in cen k sreči vodi In žetia, ženin, fant, deklina, Previden pri nakupu bodi Cefirja, oksforta in etamina. ' Zapomnite si to resnico, Sem zadoyoljen z blugom ! — vsak poreče | Da denarja prihraniš za polovico. In zadovoljnost ključ je 2e do sreče! : Na debclo stalne ccne ! Na drobno ^j^^S^^-^^^ Kleparstvo, vodovoilne *nlta- laciie in naprava strelovoöov CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SpfejjmaVsad«!azgoraIo»««J««ihstwKlsal(orlttfpopraWa postrcžba tocna. Cen« zmirnc. Jolidna izVrjiiev. 477 —47