LIST STUDENTOV   LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UREJliJE   UREDNISK.I   ODBOR:   STANE  CEHOVIN,   DRAGO COF,  MAKJAIM  KOPECKY, DRAGANA KRAIC                  LETO 'X.,   ŠTEV.  1
HER,  NIKO LEHRMAN,  BO2O LEVEC, EDO  RAZDRIH, NIKO TICAR, DUŠAN VOGLAR IN ALOJZ ZU2EK.
ODGOVORM IX GLAVNI UREDNIK DUSAN VOGLAR.   UREDNISTVO   IN   UPRAVA   LJUBLJANA,   MIKLOŠI-                        LJUBLJANA CEVA 5a -  LJUBLJANA 3, pp  12.  TELEFON Sl-102. TEKOCI   RACUN   600-70/3-567.   ROKOPISOV   NE   VRA                       28.   oktobra   1959. ________________<"\\VO.  LETNA  NAROCMNA  200 DIN   TISKA  CASOPISNO PODJETJE »DELO«.
iflliiiVJU L KfcAlUKJfcJVi rKUr. DK. UUU-fiTUM VUGbLNlKUM
V ospredju
podiplomski študij in inverzija učnih programov
1. KAKO OCENJUJETE DOSEDANJI POTEK IN REZULTATE STUDIJSKE REFORME TER KAJ BO TREBA PO VAŽEM MNE-NJU GLEDE TEGA V PRI-HODNJE PREI>VSEM STO-RITIT
Odgovor: Zdi se mi, da lahko rečemo, da v izvajanju študijske reforme ljubljan-ska univerza prednjači pred ostalimi univerzami v naši državi. Začeli smo z resno diskusijo in ponekod tudi že g pripravami za reševanje dveh bistvenih vprašanj štu-dijske reforme, to je vpraša-nja o organizaciji podiplom-skega študija ter vprašanja o kiverziji učnih programov ter v zvezi s tem o etapnem štu-diju. Kot kaže sedanji potek disknsije po fakultetah, bomo lačeli s prihodnjim šolskim letom na več oddelkih naše nniverze s podiplomskim štu-dijem, ki ga bomo naslonili zlasti na univerzitetne inšti-tute, k sodelovanju pa bomo prltegnili tudi inštitute in za-vode izven univerze in prav tako njihove priznane stro-kovnjake.   Po   potrebi   misli-
mo tudi na gostovanje posa-meznih profesorjev iz drugih vseučjliških središč v Jugo-slaviji. Na vsak način mora-mo doseči, da bodo posamez-ne »blike in smeri podiplom-skega študija tako vpestran-sko premišljene in tehtno pri-pravljene, da bo kandidatom, ki bodo sprejeti v podiplom-ski študij, absolutno zagotov-ljena pridobitev globlje teore-tične izobrazbe in specializa-cije v določeni smeri. Za za-četek moramo biti seveda skromni, zakaj v tem pogle-du še nimamo dovolj izkušenj, pa bo morda prva leta podi-plomski študij časovno še ne-koliko krajši in vsebinsko tu-di morda ožje postavljen.
Prav tako smo sprožili na vseh fakultetah in oddelkih resne diskusije o tako imeno-vani inverziji učnih progra-mov. Lahko rečemo, da so vse fakultete v načelu sprejele misel o inverziji kot velik progresiven in revoluciona-ren korak v iskanju novih pedagoških prijemov in bolj-še, sodobnejše organizacije študija.   Seveda  je  ves   pro-
Velika proslava 40-letnice
V ponedeljek, 9. novembra bo ob 16.30 na Kongresnem trgu pred univerzo velika proslava 40-leinice KPJ in SKOJ. Na njej bo govoril član Izvršnsga komiteja CK ZKS fovariš Vlado Krivic, ki bo v avli univerze tudi odkril doprsna kipa revohicicnarjema Borisu Kidiiču in Tonetu Tom-šiču ter spaminsko ploščo predvojnemu študent-skemu naprednemu gibanju.
Proslavo prireja Odbor za proslavo 40-letnice KPJ ' in SKOJ na univerzj skupaj z družbeno političnimi organiz.aci-jami Ijubljanskega okraja. Zbra-nim študentom in prebivalstvu bo govoril tov. Vlado Krivic, kj je bij pred vojno sekretar Ko-munistične   partije   na   univerzi.
To novembrsko zborovanje bo osrednja študentska proslava štiridesetletnice KPj in SKOJ in obenem ena zadnjih velikih proslav letošnjega jubilejnega leta v ljubljanskem okraju. Pri-rejena bo v spomin vsemu na-prednemu predvojnemu študent-skemu gibanju, posebej pa še v spomin na študentske demon-stracije proti diktaturi, ki so bile 3. novembra 1921 in ob ka-terih je bila na univerzi izotoe-fcena tudi rdeča zastava, in na stavko, ki so Jo študentje ljub-ljanske univerze priredili 19. no-vembra 1932 v znak solidarnosti z gladovno stavko zapo<rni-kov v Sremski Mitrovici, med katerimi je bil tudi revolucio-nar Tone Tomšič, študent Ijub-Ijanske  univerze.
Na Borisa Kidriča in Toneta Tomšiča, ki sta izšla z ljubljan-8ke univerze, nas bosta spomi-njala doprska kipa, ki jih bo tov. Krivic odkril v avli univer-ze. Obenem bo tam odkril tudi spominsko ploščo v spomin na študente, ki so se že pred vojno pridružili revolucionarnemu de. lavskemu gibanju in se borili za neodvisnost in enakopravnost slovenskega naroda ter za so-cialno osvoboditev delovnega ljudstva.
Na proslavi bosta sodelovala tudi Akademski pevski zbor To-ne Tomšič in moški zfbor pri-morskih študentov Vinko Vodo-
pivec. Po proslavi bo slavnost-na zaključna seja OdbQra za proslavo 40-letice KPJ in SKOJ na univerzi^ saj bo s to proslavo zaključil svoj program v jubi-lejnem letu. Za akcije, ki še ostanejo, med temi je na prvem mestu izdaja spominskega alma_ naha, bo skrbel ožji krog spe-cialistov.
Studentje! Dokažimo, da spoštujemo in nadaljujemo revolucionarae tradicije na-ših predvojnih kolecjcv! Zbe-rimo se polnoštevilno 9. no-vembra popoldne pred uni-verzo!
blem zelo kompleksen ter tre-ba temeljito pretresti celotno problematiko, preden začne-mo z novimi učnimi načrti. Ni verjetno in kolikor sodim tudi objektivno ni mogoče, da bi v prihodnjem letu že na vseh fakultetah prešli na iz-vajanje inverzije, nedvomno pa je, da bodo nekatere fa-kultete odnosno oddelki (n. pr. ekonomska fakulteta, arhi-tekturni oddelek in nekateri drugi), kjer je situacija naj-bolj dozorela, že s pričetkom prihodnjega šolskega letapre-šl( na nov način študija. In-verzni način študija^bo pome-nil za slušatelje veliko prido-bitev, saj jih bo takoj na za-četku študija potegnil v sredo strokovne problematike ter jih od konkretnejših, zanje dostopnejših in iaže dojemlji-vih problemov vodil postopo-tna, korak za korakom v vse večje teoretične posplošitve. Ta način študija bo tudi omo-gočil, da bo del slušateljev vsaj na nekaterih fakultetah že po prvih dveh letih pre-jel diplomo retla višje šole, ki ga bo usposobila, da gre takoj v poklic. Del slušate-Ijev, ki bo zadostil strožjim pogojem za prestop v tretji letnik, pa bo študiral dalje do končne  fakultetne  diplome.
2.   UNIVERZITETNI    OR-GANI SO V ZADNJEM CA-SU       POD-VZELI       VRSTO UKREPOV   ZA   IZBOLJŠA-NJE  VZGOJNEGA DELA  S STUDENTI.   KAKSNA   NAJ BO    PO    VASEM   MNENJU VLOGA      UNIVERZE     PRI IDEOLOSKEM     IN     POLI-TIČNEM    DELU     S     STU-DENTI?
3.  V  ZAI>NJEM CASU JE BILO    TAKO     S    STRANI STUDENTSKE        ORGANI-ZACIJE     KAKOR   TUDI    S STRANIUCNEGA  KADRA NA   UNIVERZI  MARSIKAJ STORJENEGA,    DA   BI   SE NJIHOVI        MEDSEBOJNI ODNOSI    IZBOLJSALI    IN RAZVILO       MED       NJIMI PLODNO      SODELOVANJE PRI     UREJEVANJU     UNI-VERZITETNIH       PROBLE-MOV,       PREDVSEM        PA VPRASANJ STUDIJA. KAJ BI    BILO   TREBA    GLEDE TEGA SE  STORITI?
Odgovor: Nedvomno mora univerza ln fakultete po vsej svoji organizaciji ' dela, po študijskih programih in dru-gih oblikah vzgojnega dela izžarevati socialistično misel, maii'vsistični eveiovni nazor ter socialistični humanizem v odnosu med ljudmi. Res je, da   smo   doslej   v tej   smeri
marsikaj zanemarili. Tako se skoraj čudno sliši, da se do-slej slušatelj na mnogih fa-kultetah v teku svojega štu-dija sploh ni in|el priložnosti seznaniti z ospovami naše družbene ureditpre in našega gospodarstva. Pi^av tako se ni mogel seznaniti v globljem smislu s filnzofskimi osnova-mi dialektičnega materializ-ma. S tem študijskim letom se bodo stvari v tem pogledu bistveuo izboljšale, saj je no-voosnovani sociološki inštitut pri univerzi prevz«! skrb za to: Seveda posebna predava-nja niso dovolj. Naša progre-sivna misel mora priti do iz-raza tudi v vseh drugih pre-davanjih, posebej v seminar-skem in proseminarskem de-lu.
Posebno pa je vprašanje iz-boljšanje pedagoških metod dela s študenti. V preteklem študijskem Ietu so se začele že uveljavljati v tem pogledu neke nove oblike (sveti letni-kov, mentorstvo vsakega let-nika, formiranje študijskih skupin in podobno). Povsod tam, kjer so fakultete odnos-no oddelki resno postavili to vprašanje in posvečali več pozornosti tem novim obli-kam, in povsod  tam, kjer so
(Nadaljevanje na 2. stra,ni.)
ODNOS ŠTUDENTOV DO     PREDVOJASKE   VZGOJF    NAJ   SE   SPREMENI
Težave, tokrat pri študentih
V zvezi s člankotn, objavlje-nim v zadnji poletni številki Tribune, kjer je .prišlo do ne-katerih neljubiih netočnosti. nam je predavatelj predvojaško vzgoje tov. major Vukša v raz-govoru pojasnil marsikaj o de-lu in naporih predavateljev te-ga predmeta.
Reforma un ive;rz<itetnega štu-dija je zajela kot enega izmed prvih prav predmet predvoja-ške vzgoje s prilagojevanjem snovi in s postopnim skraiše-vf jjem pouka, poleg tega pa je obisk tega predmeta poslej fa-kultafciven in simotrno razp^re-jpn na dve ur; tedensko.
Kljub temu, da imajo preda-
vatelji predvojaške vzgoje pri pouku precejšnje težave (zlasti s fantjD, ker je glavna vsebina predavanj nekollko abstraktni predmet — taktika, kii ga je težko razlagati brez nazorne predstave na saimem terenu, se predavatelji zelo trudi|o, da napravijo ta predmet čirtiibolj zaniimiv in privlačen. Prakti6n» del tega pouka se bo v glavnem omejil na streljanje, ostale va-je na prostem pa bodo morale zairad'i pomanjkliive opreme študeintov odpasti. Za to ugo-dnost se im-ajo zahvaliti štu-dentje uvidevnosti svojih pre-davateljev.
Predvojaška vzgoja pa ni sa-mo navaden predmet. temveč pomeni v širšem smislu eno iz-med najobsežinejših priprav ve-likega števila ljudi na obramb^ domovine. Zato pomenj obisk predvojaške vzgoje tako rekoč pstnotično dolžnost vsakegj posartfneznega   obveznika.
Studentje tudi ne smejo po-zabiti na vrsto privilegijev, ki jili iima.io s tem v zvez1;. Do 27. leta starosti (v nekaterih pri-merih se ta rok lahko p^odaJjša), če še študiirajo, jim ni treba na odsiužitev vojaškega roka, k je zanje oibčutno sk'rajša,n. Prav tako je skrajšana tudi doba orožnih vaj.
Poleg težav, k; jih imajo pre-davatelji pri predavanjih zara-di že omenjene nujne nenazor-nosti pouka, so kakor tudi pr; ostalih piredmetih težave s po-mjanjkanjem     učbenikav.    Stu-
dentje si pomagajo na ta način, da predavanja sproti z-aipisuje-jo. Ta sistem — kolik,ar je si-cer neroden — pa se je pr> iz-pitih pokazal kot izredno pozi-tiven, saj so se tisti študentje, ki so si predavanja zap'isovali in se učili i,z svojih zapiskov, pri izpraševanju zelo dobr-o od-rezali.
Nasploh se je stanje pri iz-pitiih ii, predvojaške vzgoje ze-lo iz,boljšalo, kar kaže vedno večje število prijav in uspešno opravljenih izioitov. Varok za ta porast prijav je tudi v tem, da so nekatere fakultete uvedle ko pogoj za vpis v naslednji semester tudi uspešno oprav-ijen izipit iz predvojaške vzgo-je. Vsekakor ie pametno, da študentje dpravljajo vse po-trebne izpite sproti, da jim po-tem tik pred diplcmo ni treba z vso naglico opra^ljati še ten izpitov, ki bi jih lahko že zdav-naj opravili. V interesu samih študentov ie torej, da ne zavla-čujejo z  delom.
Težave s predavalnicami ima-jc na vseh fakultetah. predava-telji predvojaške vzgoje pa gre-do v svoji požrtvovalnosti tako dale^č, da predavajo tudi v ne-katerih zares neprimernih pro-storih, pa tudi v popoldanskih urah. Studentje b; se morali zavedati, da gre delo in trud. k; ga vlagajo predavatelji pred-vojaške vzgoje za njihovo l^po-polnitev, le njim v Di*id ini bi morali te napore tudi bolj ce-nitl
Dober dan, novinci
K»0 VE, ODKOD VSE STE PRISLI
Srečali ste se z mestom, ki vam je raorda še vedno tuje, in s svetom, o kGtefem ste že veliko slišali, pa ga vseeno še n8 poznGte. Ne vemo, kaj yam pomeni šiudij na univerzi, zb katerega ste se odločili, toda želimo, du bi vam pDmenii grcditev osebnosti in pridobivanje uspo-sobljenosti, s katero bosSe khko korislili skupnosii in uresničili svojo vizifo človeka. Srefetvo m to je le resno in pogii^ljeno štndijsko ter idejno politično delo, ki naj napolni vaša študijskn lela.
Sve!, iz ka!erega stc pdšli, je bil v marsičem dru-gačen od na^sgc, sn?n smn vszn v nagem in sedaj tudi vašem casopisu skvio!i spregovoiiti vsaj o neknterih najvažneiš-h s*vareh. Prefceriie svojo 10. stran!
R
-¦-•'evolucionarna organizacija jugoslovan-ske mladine, SKOJ, praznuje prav v teh dneb
zelo pomemben jubilej, ki predstavlja skoraj pol stolet.ja nevzdržne revolucinarne borbe, skoraj pol stoletja žrtvovanja za pravično stvar vseh jugoslovanskih narodov. Bilo je odklonov, bjlo je omahovanja, bilo je frak-cijskih borb, ki so delo ;n revolucionarni razvoj SKOJ zavirale, toda vedno je bila nad vsem tem železna volja, odločnost in pripravljenost žrtvovati nadragoewnejše, ko se je organizacija znašla v najodločilnejšib trenutkih. Na zastavah SKOJ se v neverjet-ni čistosti blesti red Narodnega heroja, ki domovine.
«Vr?reS.e-efa. °ktObra: Pred stirWe«e*™« le«, je bila y Zagrebu ustanovna konferenca !mvuj, ki ji Je pnsostvovalo petdeset mladih komunistov iz vseh krajev države. Oddvojill so se od ostalih delegatov, ki so prišli na prvi kongres vse jugoslovanske mladine, ki so ga v glavnem organizirali buržoazni intelektualci, in imeli konferenco, k| so jo organi-zirali sami. To je bilo pred štiridesetimi leti. Takrat je SKOJ delal svoje prve korake in revolucionarna pot Zveze komunstione mladine niti malo ni bila lahka. Najtežji so biJi prvi koraki, ko se je Komunistična partija po mnogih oklevanjih borila za tak sociahstični program, hi b: najbolj ustrezal jugoslovanskim pogojem, ko je SKOJ spoznal najucinkovitejše poti za pridoblvanje širokih plasti mladine za socializem. SKOJ je moral polnih dvajsct let delati v ilegalnih pogojih, skrbno je moral paziti na svoje kadre, da ne bi bili uničeni in izdani. Delo SKOJ je bilo posebno težko zaradi tega, ker je morala tedaj tudi Komunistična partija premagovati ostanke podcenjevalirega socialdemokrat-skega gledanja na tnladino in notranje frakcijske borbe, ki so ji povzročile ogromno škodo.
Toda bilo bi popolnoma napačno misliti, da je doživel SKOJ svoj pomembnejši razvoj šele v letih neposredno pred drugo svetovno vojno in da prejšnje obdobje nl bilo pomcmbno za njegovo revolucionarno pot. Ceprav j« bil SKOJ v prvih Ietih svojega razvoja ozka in celo nekoliko sektaška organizacija, ki ni imel3 dovolj močnih vezl s širokimi plastmi delavske. kmečke in intelektualne mladine, je v svojih vrstah vzgajala odlične in predane kadre, ki so si postopoma pridobill pravilno orientacijo za delo med mladino.
Mladi Ijudje Jugoslavije so se postopno z lastnim izkustvom prepričali, da je pot Komunistične partije in SKOJ pot, ki naj ji sledi mlada generacija. In tczaradi te<?a, ker sta se Komunistiena partija.in s tem v zvezi SKOJ edina borila za pravično uresničitev ciljev, ki so postopoma postali ideal vse jugoslovanske mladine. Ti cilji pa so bi!j ekonom-ske in nasploh družbeno politične narave, saj so v svoji finalnosti urejevali nacionalno, agrarno in vrsto drugih vprašanj, ki so bila v tem časa življenjske važnosti predvsem za napredne mladel judi.
Obdobje po letu 1935, ko je bil šesti kongres KomunistiCne mladinske internacionale, je imelo velik pomen za nadaljnji razvoj naprednega mladinskega glbanja v svetu, pa tudi za mladinsko gibanje v Jugoslaviji. Sektaštvo in meglenost nista bila karakteristični samo za SKOJ, temveč tudi za zveze v v«likem Številu kapitalističnih držav v tem času. Šest! kongres Komunistične tnladinske internacionale je postavil za naloge učvrščevanje in razširitev političnega aktiviranja Komunističnih mladinskih zvez. Ta kongres je še prav posebno poudaril široko aktiviranje mladine za ustanovitev antifašističnega mladinskega gibanja in mobilizacijo mladine za borbo proti imperialistični vojni.
V tem času, aprila 1936, je prišlo do očitno n«pravilne odločitv» o Iikvidiranju SKOJ. Ta odločitev CK KPJ je zadala težak udarec Zvezl komunistične mladine ter bodoče masovno protifašistično gibanje pustila brez čvrstega političnega jedra, ki je bilo v takratnih družbenopolitičnih pogojih stare Jugoslavije neobhodno potrebno. Posledice vsega tega bi bile še težj«, da nov CK KPJ s tovarišem Titom na čelu ni dajal ogromne pomoči, da se skojevske organizacije obnove, povežejo in dalje razvijajo. Lahko trdimo, da se začenja s prihodom tovariša Tita na čelo novega CK za SKOJ doba, polna poleta in vsestranskega utrjevanja, tako da je ta mladinska organizacija dočakala usodne dni narodnoosvobodilne borbe popolnoma pripravljena.
Prav v teh usodnih dneh jugoslovanskih narodov se je v vsej veHčini pokazala notra-nja konsolidacija, prekaljenost SKOJ in njegova organska povezanost s Komunistično partijo. To je epohalna akcija jugoslovanske mladine in kdor te ne bo poznal ali je ne pozna, ne bo mogel nikdar dojeti vse veličine in pravega bistva našega narodnoosvobodil-nega boja.
Clani SKOJ so prvi sprejell poziv Koraunlstične partije na oborožen odpor in 15.000 skojevcev je takoj ustanovilo oborožene formacije in ilegalne udarne skupine.
Herojstvo skojevcev iz, prvih dni oboroženega odpora bo ostalo v zgodovini našega evolucionarnega gibanja zapisano z zlatimi črkami. Masovni heroizem, k! je prišel posebno do izraza v narodnoosvobodilni vojni, predstavlja eno najmarkantnejših karakteristik našega revolueionarnega gibanja.
Po končani vojni je bilo 85 odstotkov nosilcev Partlzanske spomenice starih komaj petindvajset I«t.
90 odstotkov Medalj za hrabrost je dala socialistična domovina mladim Ijudem.
100.000 skojevcev je darovalo svoja življenja v vojni, v kateri j« padlo milijon sedem sto tisoč Jugoslovanov, starih povprečno 22 let.
Po vojni je USAOJ spremenil svo-je ime v Ljudsko mladino Jugoslavije, da bi na ta način s svojim nazivom precizno označil široke naloge, ki so stale pred mlado generacijo v svobod-ni,   toda  razrušeni   domovini.
Po petem kongresu KPJ 194 8 sta se popriporočalu kongresa SKOJ in L.udska mladina Jugoslavije združila v enotno organizacijo Ljudske mladine Jugoslavije.
Junakom revolucije so v obdobju obnavljanja porušene domovine sledili junaki socialistične izgradnje. Mika Tripalo, predsednik CK LMJ, je v svojem referatu na slavnostni seji CK takole označil to obdobje: »Kakor je bila mladina v socialistični revoluciji glavna podpora in aktivni sodelavec Komunistične partije, tako je začela tudi v socialistični izgradnji po vojni. To so bila težka leta izgradnje, ki so zahtevala visoko politično zavest in pripravljenost mladine, da sodeluje v velikih, prostovoljnih delovnih akcijah pri izgradnji ključnih objektov, ki so jih predvideli naši gospodarski načrti.«
Ena^ bistvenih strani našega mladinskega gibanja je njegov resnični internacionalizem. Mladi ljudj« naše svobodne Jugoslavije so si bili edini, da bistvo internacionalizma ni in ne more biti razpihovanje internacionalističnih gesel. Oni niso čakaii, da bo kdo drugi obračunal z domačo buržoazijo, bili so sS edini, da si morejo sami ob rasti mednarodnega socialističnega gibanja z lastno voljo in moČjo priboriti svobodo. Ta misel je prežemala Zvezo komunistične mladine od nj«ne ustanovitve.
Mladina Jugoslavije je takoj po osvoboditvi sodelovala prl snovanju Svetovn« fede-racije demokratske mladine in Mednarodne študentske zveze, ker je bila globoko pre-pričana, da te organizacije lahko veliko prispevajo v naporih za učvrščevanje trajnega miru, razvijanja prijateljstva merf narodi in uresnipevanja stoletnih teženi tnladih generacij. Tudi pri nas, na Balkanu, je bil ustanovljen Svet balkanske mladine, ki je odigral izredno pomembno vlogo pri razvijanju prijateljstva med mladino balkanskih narodov, da bi lahko zagotovili argumente, da se lahko pozabi ta tragična preteklost.
Toda škodljiva politika Kominforma je imela odločilne posledice pri mednarodnem mladinskem sodelovanju. Takrat niso bruhale ognja in žvepla na mladino Jugoslavijc samo mladinske organizacije Vzhodne Evrope. ampak so bile v ta krog pritegnjene tudi mladinske organizacije mnogih kapitalističnih držav. Ni da bi danes hote pogrevali in $pravljali v prvi plan take in podobne stvari, toda dejstvo je, da j« ta kampanja proti mladini socialistične Jugoslavije odigrala zelo škodljivo vlogo pri razvijanju mednarod-ijega mladinskega sodelovanja.
Danes se po svetu mnogo govori o krizi mlade generacije.
»Mi iahko svobodno povemo, da pri nas ni krize mlade gen«racl.je, kakor ni krise našega družbenega sistema. Lahko govorimo o dolocenih periodah nezadostnega dela in nezadostne pažnje pri reševanju raznih problemov. Kot argument zato ni treba navajati navdušenja mladine, ki sodeluje pri delovnih akcijah, lemveč lahko pokažemo na vsa področja naš«ga družbenega življenja. Povsod srečujemo mlade, navdušene ljudi, ki so željni dela in učenja, ki so pripravljeni, da s svojim delom ne koristijo samo sebi, ampak tudi naši socialistični domovini. S tem seveda ne mislimo trditi, da pri nas ni določen del predvsem intelektualne mladine, ki ostaja za časom, ki ne razume družbenih gibanj in razvoja in zaradi vsega tega ne najde svojega mesta v tem dinamičnem, vsestranskem napredku. Toda mi imamo danes vse pogoje, da ta del mladme stalno zmanjšujemo, da vključujemo vedno nove in nove mlade ijudi v družbeno politično živfjenje naše sociali-stične domovine.«
Tako je med drugim orisal sedanjo mlado generacijo Mika Tripalo. Tovarii Tito pa je v svojem pozdravnem pfsmu Ljudski mladini Jugoslavije ob 40-letnici SKOJ tned drugim naglasil:
»Naša mladina živl danes v svobodni socialislični domovlni, ki ji zagotavlja šlroke pravice in niožnosti za vsestranski razvoj, naSa mladina živi vsebinsko bolj| polno; radostno, vedro gleda v svojo prihodnost zato, kcr so se cele generacije desetletja borili za zmago socializma, ki ga v naši državi uspcšno ostvarjamo. Sveta dolžnost sedanjih mladih generacij je, da se v svojih mislih, v svojih srcih neprestano spominjajo neustrašne borbe, herojskih podvigov in svetlih likov preteklih revolucionarnih generacij, da s« vzgaja   ob  njihovih   primerih.  da  neguje  v  sebi  najlepše   lastnosti   mladih  komunistov.«

(nadaljevanje s 1. sirani) ee tvivii siusateiji s svojt? stra-ni ft^fijeii teh obliit in jih sa-moaJciativno poglabljali ter Jih bogatiii, so se pokazali očitni uspehi. Povsod tam, kjer pa taite brige z ene aii druge strani ni bil» dovolj, ueuspehi niso uostali.
Globlje razpravijanje o teh stvareh nas vodi Žc na vaše tretje vprasanje. Zakaj stalno izboljšamje medseboj-nih odnosov med profesorji in študenti ni vprasanje, ki bi ga Iahko kakor koli uspešno re-ševali z nekimi abstraktnimi izjavami o potrebi takega so-delovanja, o pripravljenostj zanj in tako napre j. Samo na konkretnem delu, v stvarnih obiikah sodeiovanja, kakor ga kažejo ravno prej omenjeni sveti po letaikih, seminarsko ln proseaniinarsko delo, študij-ske skupine, osebne konsui-tacije itd. se takšpi študijski odnosi uspešno razvi ja jo. Morda je ena največjih ovir, da fakulteta v večji meri ne more pomagati študen.tom pri študiju, veliko pomanjkanje predavateljev za nekatere predmete in zlasti asistentov in pomožnih asistentov. Do-kler pride na enega predava-telja par sto študentov in do-kler  stoji predavatelju v po-
iikim številom s.lušateljev, se-či po nek« vrste študijski sa-mopomoči. Pod tem raislim ;ilasti na to» (a boljji študent-j«, posebej oni iz višjih letni-kov, naiuesto tia išuejo po-stranskega žasiužka na rasuiih raestih izvefl univerze, sprej-mejo ntke vrste inštrukcij za svoje tovariše. Univerza in fakultete morajo reservirati del sredstev za nagrade za tako pomoč, čeprav se mi zdi, da ne bi bilo poirebno, da se za prav vsako šludijsko po-moi', ki je bolj nadarjeni štu-deai daj« svojeniu tovarišu. že zahteva tudi plačilo v de-narju. Saj to, da se n. pr. bolj nadarjen slušatelj obveže, re-cimo, da bo enkrat na mesec pomagal s predelavo študij-skega materiala določeni gru-pi slušateljev, koristi nedvom-no tudi njemu. Če dodamo k temu še to, da so takšni in-štruktorji deležni posebne brige profesorja, ki z njimina posebnih disfeusijskih sestan-kih pretresa ieija vprašanja ter uravnava smer in vsebino inšfcrukcij, je tak poseben kon-takt teh inštruktorjsv s pro-fesorjem zanje nedvomno pri-vJlegtj, ki ga zaradi po-manjkanja predavateljev in asisientov ne morejo biti de-ležni  vsi  slušatelji ter je ali
Studentje arhitekturc so med počitnicami obiskali Grčijo
moč samo en asistent ali dva (ponekod pa niti enega asi-stenta ni), je seveda stvar ze-lo težka. Mi bomo storili vse, da se stvar bistveno popravi, vendar čudežev v tem pogie-du preko noči ni mogoče pri-čakovati. Zato se mi zdi, da morajo slušatelji povsod tam, kjer je in verjetno še bo osta-lo veliko nesorazmerje med prema^lmim številom preda-vateljev ter asistentov in ve-
bi vsaj moral biti tak privile-gij obenem največja nagrada in  plačilo za  njihov trud.
Seveda je treba razmisliti kako konkretno organizirati takSne študijske grupe in in-štruktorje kot podaljšano ro-ko asistenta in profesorja. Možne so razne »bJike, iz-bj^ati pa je treba tisto obliko, kv je v konkretnih prilikah najbolj smoirno in najlaže iz-vedljiva.    Meni    bi   se   zdelo
osebno najlepše, če bi vsa stvar počivala čimbolj na za vesti samih slušateljev, takc da bi se takšne študijske gru t>e tormiraJe samoiniciativnu un seveda samo v onih pri-merih, to se pravi za onc predmete in za one slušatelje. ia, katere je to potrebno), da bi si same našle svoje inštruk-tcrje in bi se kot take tako rekoč ponudile profesorju in njegovim asistentom, da jim neposredno pomagajo in vo-dijo take grupe. Možno pa je seveda tudi, da profesor sam vzarae iniciativo t©r formira takšne grupe kot obvezne ali pa polobvezne PROSEMI-NARSKE GRUPE ter n. pr. določi kot neke vrste semi-narsko obvezo, da vsak sluša-telj (ali vsaj nadarjenejši od njih) po nekein vrstnem redu pirevzame predelavo določe-nih težjih problemov s takš-nimi proseminarskfani grupa-mi.
4 V TEM STUDIJSKEM LETU SE JE VPISALO NA UNIVEBZO TUDI PRECEJ STUDENTOV IZ NEPO-SREDNE PROIZVODNJE, V KATERI SO SI PRIDO-BTI/I ZIVLJENJSKE IZ-KUSNJE IN PRAKTICNO ZNANJE. KAR JIM V PRECEJSNJI MERI NAI>O-MEišCA REONO SOLSKO IZOBRAZBO.         KAKSNE
SPREMEMBE    V   UN1VER-ZITETNEM 2IVLJENJU JE     i OD NJIH PRICAKOVATI?      (
i i
Odgovor:   Na  to  vprašanje   { je  danes  še težko  odgovoriti,   j zakaj slušateljev iz neposred-    ] ne   proizvodnje   je  po  posa-   s meznih oddelkih morda z iz-    1 jemo   ekonomske    in   pravne   , fakultete relativno zelo malo,   \ tako da se njihov vpliv najbrž   ; zaenkrat še ne bo močno ob-čutil.   Vsekakor   pa   moramo računati,  da  bo  takšen vpliv zelo pozitiven, saj gre za bolj zrele, življenjsko bolj izkuše-ne   tovariše,  ki   bodo  gotovo znali del svoje zrelosti in iz-kušenosti   prenesti    na   svoje mlade   kolege.   Gotovo  pa   je pri tem važno, da jib. bodo ti mladi  kolegi   odprtih  rok   in iskrenega   srca   v  resnici   po-vsem sprejeli kat svoje kole-ge ter jim vseskozi pomagali pri  prasmagovanju   dioiloeenih težav, na katere bodo naleteli v svojem novem okolju.
5. IN KONCNO, KAJ 2E-LITE POVE0ATI STUDEN, TOM, PREOVSEM PA NO-VINCEM OZIROMA NA KAJ JIH 2EI>ITE OB NO-VEM STUrHJSKBM LETU V  PRVI  VRSTI  OPOZORI-
n?
Odgovor:    In   končno,    kaj naj povemo novincem pa tu-di   ostalim   študentom,  ki  so se  letos vpisali na univerao? Rad bi jih predvsem prav to-plo   pozdravil  in  jim   želim mnogo   študijskega  uspeha  v tem   študijskem   letu.   Kako naj  ga  dosežejo?  Zdi  se  mi, da nihče, prav gotovo pa mlad clovek   ne   p<vsl«ša   posebno rad »pametnih« nasvetov sta-rejših   Ijudl,   na  pr.   nasvetov te  vrste,  naj  hodi  redno  na predavanja,     naj     predvsem sproti študira, naj najde neko pametno  razinerje  med  špor-tom, plesom, študijem in Iju-beznijo in kar je še podobnih lepih  naukov. Saj  glede štu-dijskih uspehov naših študen-tov  le velja v glavnem stari rek:  Vsak je svoje sreče ko-vač!
ŠTUDIJ IN POTREBE
Vskladiti se morajo uniVerzitefni študij in potrebe prakse, je dejal
tovariš Krste Crvenkovski v svojem poročilu, ki ga fe pred Zveznim
zborom Zvezne Ijudske skupščine podal v imenu skupne komisije
ZIS in ZLS za visoko solstvo
Eden osnovnih ciljev refor-ne univerzitetnega študija je, ia bi dajala univerza čimprej in čimveč visoko kvalificira-nih kadrov za potrebe našega jospodarstya in celotne druž-be. Unlverzitetni osiroma fa-kultetnl organi in študentje sami so za realizacijo tega ci-Ija izvedli marsikakšen nov akrep. Uspehi teh novih me-tod pa se bodo pokazali v več-ji meri letošnje leto.
Od študentov se sedaj zah-teva še več odgovornosti pri opravljanju njihovih dolžno-sti, hkrati s tem so nastale večje izpremembe v učnih programih   in  učnih   načrtih,
uvedeni pa so bili tudi izred-ni izpitni roki za absolvente in študente najvišjih letnikov. Za zagotovitev nemotenega razvoja in napredka univer-zitetnega ttudija je skupnost prispevala že ogromne zne-ske, ki pa še zraerom ne kri-jejo vseh potreb, ki bodo celo še narasle, zlasti z ozirom na nenehno naraščanje števila študentov ter na uvajanje so-dobnejših metod univerzitet-nega pouka. V zvezi s kritjem stroškov za perspektivno iz-g\raJčlnjo univeirz Je posebno pomembno sodelovanje zveze z republikami, kjer prispeva zveza kar polovico sredstev, potrebnih    za    zgraditev    in
opremo objektov gospodarskih fakultet.
Z izbiro in vzgojo strokov-nih kadrov, kakor se je izva-jalo doslej, pa ne smemo biti zadovoljni. Vsekakor bo tre-ba poslej dati večji poudarek še na posebno znanstveno in strokovno izpopolnitev, ki bo odgovarjala našim današnjim potrebam. Pri tem nikakor ne smemo pozabljati nra naše stirokovnjake iz proizvodnje, ki jih bo treba v večji meri pritegniti k znanstvenemu de-lu.
Pomembna je nova ideja o tako imenovanem univerz^ret-nem študiju v »treh etapah«, kjer bi prva stopnja izobraz-
Nove možnosti s podiplomskim študijem
Taka oblika podiplomskega studija, kakor jo — sicer le v splošni obliki — predvideva Zakon o univerzi, je pri nias nekaj popolnoma novega, saj je bil doslej tovrsten študij omejen le na individualno de-lo, navadno pripravo na dok-torat- To delo se je odvijalo v institutih in seminarjih in ob pomoči univerzitebnih pro-fesorjev, ki so s tem študi-jem usposabljali navadno svo-je asistente za pcklic bodočih univerzitetnih predtavateljev.
Za bodoče potrebe znanstve-nega izpopolnjevanja pa je ta okvir dela vsekakor preozek, ker vanj niso mogli biti vklju-čani tudi strokovnjaki iz prak-se, bodisi da jih njihove or-ganizacije niso pošiljale na znanstveno izpopolnjevanje ali pa da se sami niso prijavljali dovolj. Vprašanje podiplom-skega študija je treba nujno povezovati s potrebo skrajša-nja rednega univerzitetnega študija, tako da se bodo stro-kovnjaki v raznih oblikah po-diplomskega študija seznanjali z novimi pridobitvami znano-
sti in s študijem dodatae sno vi že poglobili svojo zinanstve-no  usposobitev.
Podiplomskega študija tudi ne bo več mogoče vezati zgolj na pripravo doktorata, temveč bo monal služiti v glavnem za potrebe naše prakse. Prav ta-ko se bo treba v bodoče po vsej verjetnosti posJužovati še raznih drugih oblik znanstve-nega izpopolnjevanja, kot na priniei1 organizacije tečajev ali posebnega eksperimentalnegia dela v naših inštitutih, kar bodo pač najbolje lahko pred-lagale same fakultete.
Vendar pa je vprašanje spe-cializacije kot posebne vrste podiplomskegta študija za veči-no fakultet še nejasno. Zaen-kra.t imamo priznan naslov specialista samo na področju zdravstva, kjer je to vpraša-nje tudi pravno urejeno s po-sebnimi zvezinimi predpisi. Na drugih strokovnih področjih se to vpraštanje ne postavlja niti v kategorični obliki. Potrebe po specializaciji bo v nekem oziru n»adomestila usmeritevže med rednim   študijem,   kakor
to določajo statuti gospodar-skih fakultet. Na filozofski in naravG«lovni fakulieti pa je sistem tega študija itakžespe-cializiran po skupinah. Tako je zaenkrat kar precej dvom-ljivo ali je diferenciacija v obliki  specializacije sploh  po-
trebna.
Glede stlmulacije kandidatov pa se postavlja vprašanje, ali ,1e tre-ba vezati obisk podlplomskega študija na dodeljevanje posebne-ga nazlva ali pa na možnost na-predovanja izrednega. Statut uni-verze v Ljubljani predvideva, da dobi kandidat, ki se je najmanj eno leto ukvarjal s podiplomskim študijem, posebno listino, ki pa ni diploma in tudi ne daje no-benih določenih pravic. Prevla-duje pa mnenje, da kandidatom zaradi obiskovanja podiplomskega študija ne bi bilo treba priznati posebnih pravic. ker bodo njihova boljSa strokovna usposoblienost in rezultati bolj?ega dela že samt po sebi ustvarjalt boljše material-ne dohodke, organizactjam oziro. ma ustanovam pa tudi boljše re-zultate   pn   wm.
Pri organizaciji oziroma iz-viajanju podiploimskega študija pa je pomembeno vprašanje materialnih sredstev, kamor lahko štejemo vse stroške ho-norarjev, vzdrževanja prosto-(Nadaljevanje  na 3.  strani)
be bila taka, kakor jo sedaf^ nudijo pri nas n. pr. višje strokovne šole. JDel študem-tov, ki bi dokončali štndij na tej strokovni stopnji, bi lah-ko odšel naj avnost v pro-dukcijo, medtem ko bi ostali nadaljevali s študijem na drugi stopnji, ki bi bil nekako enak sedanjemu fakultetnerau načinu, ločil bi se le po smo-trnejši obdelavi snovi in dru-gačnem načinu dela. Tretjo stopnjo bi tvoril podiplomski študij, kamor bi se vključeval manjši del diplomantov posa-meznih fakultet. Znanstveno in strokovno izpopolnjevanj© kandidatov bi se izvajalo s si-stematično organiziranim po-ukom — aspiranturo, ki bo omogočila vsestranko poglob-Ijeno proučevanj« teoretičnih problemov določene znanstve-ne panoge. Doktorski naslov pa si bo lahko pridobil le ti-sti, ki bo dosegel na znanstve-nem področju pomembnejše rezultate.
Velik napredek v organiza-ciji     našega     univerzitetnega študija bo prinesla tudi inver-zija študija na vseh tistih fa-kultetah, kjer Jbo to Ife mogo-ce. Na ta način bo lahko stro-kovnjak iz prakse na podlagi šolskih kvalifikacij višje stro-kovne §ole dosegel v najkraj-šem  času  višjo  stopnjo  stro-kovnosti. Tako se bodo prak-tično izvajala načela o pove-zavi   višjih   strokovnih   šol   s fakultetami.   Zaradi  te   pove-zave in vključevanja strokov-njakov h prakse v univerzi-tetni    študij,   bo treba   začeti misliti tudi na to, da se zač-nejo   ustanavljati   visoke   Šole tudi  v Industrijskih  središčih in drugih mestih, kar bo od-prlo  nove  možnosti   za  študij mnogo  večjemu  številu  Ijudi. Zaradi tega je trsba pritegmi-ti   v   izgradnjo   novih   šolskih središč   v   vseh   krajih,   kjer potirebe to zahtevajo, kar naj-širše forume — od gospodar-skih    »rganizacij,   preko   ko-mun in okrajev pa do repu-bliških  organov.   Z   vsestran-skim prizadevanjem vseh teh faktorjev pa lahko pričakuje-nio,   da   bo   ubral    poslej    naš univerzitetni  študij  novo,  so-dobnejšo  pot.
Vloga komunistov
pri uveijavljanju demokrotiSnih oblik na  področjih  delavskega in  družber.egnupiavljonja
Preobrazba, ki je nastopila v našem go-spodarstvu z uvedbo novih oblik gospodar-jenja v podjetjih in ustanovah, zavzema leto za letom vedno bolj konkretne in trd-nejše oblike ter dobiva vedno večjo oporo pri ogromnem številu delovnih Ijudi in na vedno novih in vedno širših področjih.
Še pred nekaj leti, ko je Ljudska skup-;čina zakonsko prekinila z do tedaj uveljav-ljenim načinom administrativnega uprav-Ijanja, se je uzakonjena ideja o delavskein samoupravljanju zdela skoraj nemogcča, za nekatera področja našega življenja pa povsem neizvedljiva. Danes pa si nasprot-no ne moremo predstavljati našega gospo-darstva, prosvete, kulture itd. drugače, ka-kor da so, instrumenti za upravljanje v rokah neposrednih proizvajalcev oziroma Ijudi, ki so direktno povezani s tekočo problematiko. Zavest ljudi, ki so postali or-gani delavskega in družbenega samouprav-ljanja ter tako prevzeli nase vlogo, ki jo je prej zavzemal državni aparat, se je po-vsem spremenila. Zavedajo se pomena pravic in dolžnosti, ki jih/jim je dal zakon ter prizadevno uresničujejo njegovo vse-bino.
Seveda pa je prišlo pri uvajanju in utrjevanju novih oblik socialističnega go-spodarjenja tudi do marsikaterih nerodno-gti, napak in spodrsljajev, toda na tej pcd-lagi so Ijudje začeli prihajati do prvih po-zitivnih izkušenj. Čeprav se je dogajalo, da so bili sklepi in stališča posameznih or-ganov delavskega samoupravljanja zaradi različnih vzrokov objektivne in subjektiv-ne narave marsikdaj celo v nasprotju s potrebami in dejanskim stanjem v praksi, je bilo le res, da so pa njihovi končni Cllji in tendence   ostali   vendarle isti. Na-
loga komunistov pa je bila in je, da mora-jo take negativne, nasprotujoče si tendence omejevati in odpravljati.
Za boljše razumevanje tega vprašanja bi si morali biti predvsem komunisti na jasnem o pogojih, v katerih se danes raz-vija naš družbeni sistem, kakor tudi glede njegovih vsaj najosnovnejših značilnosti in predvsem slabosti, ki nastopajo še danes.
Današnji pogoji, v katerih se odvija de'avsko in družbeno samoupravljanje, se neprimerno razlikujejo od pogojev, ko je ta oblika gospodarjenja prvič zaživela. Tu-di na tistih področjih, ki so dotedaj zavze-mala nekak izjemen položaj (na primer šolstvo ali zdravstvo), je postalo družbeno upravlianje nepogrešljiva oblika dejavno-sti in je kot tako prodrlo v miselnost in za vest najširših plasti delovnih mpožic.
Naslednja. zelo pomembna komponenta pa je materialna plat, ki je z delavskim in družbenim samoupravljanjem zavzela po-vsem nov obseg. Z neprestanim, * vidnim razvojem proizvajalnih sil, z usposablja-njem vedno novih materialnih sredstev, se je skladno spreminjala tudi materialna osnova, nacionalni dohodek pa rasel. Pre-sežki dela ostajajo poslej podjetjem, ki si sama ustvarjajo svojo gospodarsko politiko in sama razpolagajo s temi sredstvi. Od pravilnega vodenja komunalne politike pa je že s^daj v veliki meri odvisen tudi dvig živHenjskega standarda prebivalstva. Tako so neposredni proizvajalci, ki so hkrati tudi organi upravljanja, lahko le zaintere-sirani na čimhitrejšem in čimvečjem dvi-gu proizvodnje, čeprav se v proračunili komun še zmerom kaže precejšnje pomanj-kanje materialhih sredstev, ki mu same ni-so kos .Vendar   pa   ta   sredstva že danes
omogocajo poajetjem voaenje neKe traj-nejše, perspektivnejše politike in realnega planiranja.
Za sedanji razvoj našega družbenega in gospodarskega življenja pa so značilna tudi določena nasprotja, ki nastopajo med njfcgovo ekonomsko, politično oziroma idej-no in materialno vsebino, skratka med družbo, posameznikom in med kolektivom, in so za sedanjo stopnjo našega razvoja še vedno značilna. Po zaslugi delavskega in družbenega upravljanja pa se vsa ta na-»protja uravnavajo in omiljujejo in to na najbolj neposreden način.
Z uvedbo delavskega iii družbenega upravljanja smo napovedali neizprocen boj birokratizmu, ki se je v dobi administra-tivnega upravljanja kar trdno zasidral v veliki večini področij našega družbenega In gospodarskega življenja. Ta boj še zme-rom ni končan, ker se marsikje zadnji ostanki birokracije še prav trdno držijo na svojih zavzetih pozicijah, vendar pa je vsakomur jasno, da bodo v tem boju vse-kakor morali podleči.
Delavsko upravljanje kot najbolj nepo-sredna oblik? dela z ljudmi o vseh najvaž-nejših vprašanjih, pomeni za vsakega po-sameznika najboljšo šolo vzgoje in pre-vzgoje. Vsebina naše demokracije je prav v tej najširši možnosti, da lahko vsakdo pove svoje mnenje, predloge in konstruk-tivne kritike. Med takimi diskusijami se izkristalizira navsezadnje enotno mnenje množice, poglobijo se spoznanja posamez-nikov, vsak ima možnost predlagati izbolj-šanja, kritizirati nepravilnosti. Na ta način se ijudje spreminjajo, njihova delovna in družbena zavest se dviga, pričenjajo se zavedati lastne pomembnosti in svoje vlo-ge v ožjem okviru lastnega podjetja ali ustanove, pozneje pa že širše.
Naloge komunistov pri tej preobrazbi našega človeka pa so predvsem v tem, da ta razvoj pospešijo ter pravilno usmerjajo Hkrati pa morajo voditi neizprosen boj proti vsemu tistemu, kar še daneš zavira težnjo, da bi se naš Sistem razvil v polni meri, in proti vsem ekstremnejšim prime-rom, ki ta razvoj celo napak   usmerjajo.
bistem deiavskega upravljanja je pn nas še marsikje precej okostenel, trd, Ijudje še zmerom ne morejo »priti iz svoje kože«, svojih pravic pa ne znajo ali pa si ne upa-jo uporabiti. To neelastičnost in nevpelja-nost kadra, ki bi moral biti v podjetju vo-dilen, pa so nekateri spretni birokratski elementi znali krepko izrabiti v svojo ko-rist in seveda v škodo delavcev. Ti so se pa šele takrat, ko so bile'občutno kršene njihove konkretne pravice, znali uspešno postaviti po robu nepravilnemu odnosu, ki je na ta način nastal.
^Tako stanje je konkretno nastopilo prav v zadnjem času, pri sprejemanju no vih tarifnih pravilnikov, s katerimi se je marsikje skušalo doseči na najbolj nepra-vilen način zvišanje in izboljšanje materi-alnih pogojev nekaterih delovnih mest na račun drugih. To se je dogajalo po zaslugi še vedno živega in delujočega birokra-tizma. ki nam ga še ni uspelo iztrebiti iz naših vrst, še več — zajedel se je celo med vrste komunistov in — absurd —'našel opo-ro celo pri nekaterih organih delavskega upravljanja, torej organih, ki bi praviloma morali biti najbolj demokratična oblika dela v kolektivih Zavedati se moramo, da delavsko upravljanje ni za to tukaj, da z njegovo pornočjo kdorkoli skuša ustvarjati nskakšne materialrKe privilegije zase ali uresničevati svoje lastne načrte, ne oziraje se na želje in zahteve ostalih.
Na ta način smo prišli do pojma druž-bene zavesti, ki se pri nas še marsikje ma-nifestira na zaostal, primitiven način. se skuša ogniti naprednim zahtevam ter na-stopa brez zveze s konkretno realnostjo' Ta zavest je ostala §e na tisti prvobitni stopnji drobno kapitalističnih odnosov, ki nimajo nobene zveze z našo socialistično stvarnostjo ali je vsa.1 ne bi smeli imeti. ker bi morali biti f..e zdavnaj izkoreninjeni Mnogi se nikakor ne morejo pomiriti s tem, da se je velikokrat treba zaradi višjih interesov odoovedati marsikakšni osebni ugodnosti aJi če gremo širše -ugodnosti enega kolektiva bi bilo freba žrtvovati koristim in napredku drugega. In tako naprej.
Ljudje sami bi tudi morali biti dokaj bolj kritični pri presojanju lastnih in tujih predlogov. Naj bi znali brez tistega zaviru-jočega strahu pred zamero odkrito in po-šteno povedati svoje mnenje in poudariti svoje stališče, ne da bi iskali zaslombe pri drugih ali pa se v nedogled izmikali. Prav tukaj bi morali komunisti prevzeti vodilno vlogo in dajati lep vzgled.
Napredek, ki smo ga storili pri naši so cialistični izgradnji na gospodarskih in družbenih področjih, nove oblike, ki jih še zmerom uvajamo in se zaenkrat zdijo še dokaj nenavadne, pomenijo pa lep napre-dek pri poseganju družbenih organov na ostala področja, je znaten. Poravnalni sveti pri stanovanjskih skupnostih so eden iz-med načinov zbliževanja družbenih orga-nizacij s^čisto strokovno platjo in pome-nijo popoln preobrat v dosedaniem načinu reševanja nekaterih problemov. Toda ti novi organi še niso dovolj poprijeli za delo, kljub temu da so jim teoretično in praktično dane dovolj široke možnosti.
Prav tako je tudi pri ostalih organih delavskegr in družbenega upravljanja v organizacijskem pogledu premalo jasnosti in doslednosti. Merila in kriteriji za dolo-čanje le teh pa so dostikrat preveč sološni in premalo oprijemljivi. Nadaljnje naloge komunistov bi bile torej fudi re. da uredijo in izboljšajo dosedanjo organizacijo in si-stem dela organov delavskega in družbene-ga upravijania, s čimer bi se dosegia večja eksoeditivnost in racionalnejše poslovanje.
Naloge komunisiov na Ptvdro^ju delav-skega in družbenega uprav!inr;a stoiijo to-rej konkretno pred nami To delo zahteva ^akojšnjih ukrepov, da se odpravijo napa-ke in nepravilnosti. ki so doslej kazile de-lo teh orgfinov in to po krivdi marsikoga, ki bi iahko v tej smeri naredili kaj več. Ne sinerrio dopusliti, da se vrinejo na pod-ročja, ki bi morala biti prežeta s čisto so-cialističnim duhom, elementi, ki ne le da kvartjo. temveč tudi povsem izkrivljajo metode našega dela in naših socialističnih (endenc \h naporov pri uveljavljanju in razširjanju vseh teh oblik, ki so osnov« naše družbene in politične ureditve.
SEMINAR V ANKARANU
Poleg uspehov
tudi pomanjkljivosti
V študentskem taboru v An-karanu je bil od 15. do 30. av-fusta seminar, ki se ga je ude-ležilo okoli sto dosedanjih in bodo-čih funkcionarjev študent-ske organizacije. Razpravljali 80 o uspehih in neuspehih svo-jega dela v preteklem študij-ekem letu in na osnovi tega •prejeli ustrezne sklepe, ki jih bodo sbušali realizirati v no-vem študijskem ietu. Da je se-minar dosegel svoj namen, je nedvomno precejšnja zasluga tudi tov. MaTije VilfanoVe, predsednice ideološkovžgojJle komisije pri Glavnem odboru SZDL, tov. Romana Albrehta, člana predsedstva republiškega sindikalnega sveta, }n prof. dr. Dolfeta Vogelnika, rektorja uni-verze, ki* so se odzvali vabilu Itudentov in jim s predavanji ter odgovori na njihova vpraša-nja pomagali reševati težje pro-bleme.
PO2IVITI IN POGLOBITI
IDEOLOSKO-POLITICNO
DELO
Ceprav se je morala študent-«ka organizacija v preteklem študijskem letu zelo angažirati pri reševanju izredno težkih študijskih in drugih problemov, ki jih je prinesia študijska re-forma, je nedvomno zelo razve-seljiva ugotovitev, da zaradi te-ga ni v večji meri trpelo njeno delo na ostalih področjih njene dejavnosti. T-o zlasti velja za ideološko in polltično delo b študenti: na nekaterih fakulte-tah, zlasti na humanističnih s0 bili doseženi boljši uspehl, kot •mo  jih  lafako   pričakovali.
Doseženi uspehi pa seveda ni-*o slučajni. Vodstva študentske organizacije na fakultetah so zaradi študija Programa ZKJ mnogo manj razpravljala o vse_ bini in oblikah svojega deia na tem področju, mnogo več pa o tem, kako vključiti v to delo čimveč študentov, Ceprav po-nekod ugotavljajo, da ta do-kument današnje dobe ni vzbu-dil med študentj večjega zani-manja, pa vendar drži, da so Studentje radi prihajali na do~ bro pripravljena predavanja, štu. dijske krožke in debatne ve-čere. Studij Programa Je poseb-ao uspešno potekal tam, kjer s<> probleme, ki jih načenja Pro~ gram, povezovali z aktualnimi problemi družbenega življenja in   študija.
Ko so na letošnjem seminarju razpravljali 0 ideološkem in P°-litičnem delu, so sklenili, naj bo proučevanje prograrna In ostalega gradiva VII. kongresa ZKJ tudi v letošnjem študij. skem letu osnova te dejavnosti študentske organizacije. seveda pa je treba pri tem pogosteje posegati tudi po najvažnejših delih Marksa, Engelsa, Lenina in našib. državnih voditeljev ter vse to povezovati s štddijsko enovjo in družbenim dogaja-njem.   Ke,r   je  ta problematifca
zelo obširena, bodo morala vod-stva združenj skupaj z ideolo-škimi komisijami ali rsferenti »a Ideološko-politično vzgojo na posameznih fakultetah in oddel-kih izdelati samostojno ali s po-močjo ustreznih komisij pri Univerzitetnem odboru in Uni-verzitetnem kortiiteju za njihove Itudente najbolj primeme pro-grame tega študija in se seveda z vseml silami zavzeti( da jih bodo tudi izvajali. V programe ideološke in politične vzgoje je treba vključiti tudi dejavnost v seminarjih, kajti tu je v&dno dovolj moinostl, da pridejo na-predna stališča do posameznih vprašanj še posebej do izraza.
Zaht«ve po poživitvi in poglo-bitvi Ideolpškega in političnega dela s študenti ne narekuje sa-mo težnja po še večji dejavnosti šfcudentske organlzacije, čeprav dobiva le-ta predvsem zara-di uveljavitve Studijske reforme in vedno večjih možnostl aktiv-nega sodelovanja pri upravlja-nju univerze in sodelovaoija pri reševanju raroih problemov skupnega značaja, vedno večje in odgovornejže naloge, jcar pa zahteva posebnih in široko raz-gledanih ljudi.temveč tudi zara-di zahtev družbene »tvarnosti, da tiniverz^ ne daje le dobrih strokovnjakov teraveč tudi spo-soibne upravljalce z njenimi sredstvi. Kot izr«z teh hotenj je prav gotovo tudi uvedba družbenih ved kot obveznega učnega predmeta na vseh fakul-tetah.
Skoraj nev«r}etno se sliSi, to-da res je, da večina študentov zelo malo ve o našem dospodar. skem napredku, o težavah, ki jih je treba pri tem premago-vati( o perspektivnem načrtu našega itospodarstva, 0 delav-lavskem samoupravljanju, no-v©m sistemu nagrajevanja po učinku, ki je že doslej prinesel izredno lep« reziultate, 0 vlaga-nju &redstev v objekte družbe-n&ga atandarda itd., torej o stvareh, s kateritni se bodo takoj Po zaključku študija na delov-,nem mestu srečali.
O tem bi morale temeljito razmisliti ideološko - politične komisije pri Univerzitetnem od-boru in komiteju ter na posa. meznih fakultetah, ko bodo se-stavljale pro&ratn svojega dela v letošnjem študijskem letu. Glede tega bi bila potrebna tudi večja intervencija pri fakultet_ nih organih, da bi proJesorji 0 tem vec govorili na predavanjih in geminarjih. Morda bi kazalo na nekaterih fakuitetah dajati seminarske naloge prav iz te problematike.
BUDNO SPRBMLJATI
REZULTATE STUDIJSKE REFORME
Pretefclo Mudiljsiko leto je potekalo v znamenju refonne študija. Za njeno uspešno uve-
ljavitev ima nedvomno veliike zasluge tudi študentska orga-nizacija. Ceprav je dokaj uspešno uveljavlja svoja in družbena stališča ter ^ahteve glede najvažnejših vprašanj študija, je treba reči, da ni-smo z vsem, kar je v novih učnih načrtih in programih uveljavljeno, povsern zadavolj-ni. Na nekaterih fakultetiah so namreč študentje. čepraiv se je zelo dvignil odstotek tistih, ki so začeli redno i,n sistema-tično študirati, še vedno mne-nja, da jim kljub povečainirn naporom ne bo rnogoče zaklju-čiti študija v predvidenem ro-ku. Poleg tega, da je še vedno preveč snovi, ki jo moreio štu-deirtje med štiudijem osvoji'ti, bo na njihove študiijske uspe-he vplivalo tudi pomanjkianje učneiga kadra, prostorov, uč-beinikov, skripit itd.
Ko so o vsein tem razprav-ljali na seminarju v Ankara-nu, so pirišli do zaključka, da je treba vprašanjam študija tudi nadalje posvečati vso po-zonnost. Poleg tega, da je tre-ba študente navajati navtztraj-nejši študij, je treba tudi budino spremljati njihoveuspe-he, ugotavljati vzroke neuspe-hov in nanje opozarjati fakul-tetoe organe. Za opravljianje tega dela bi bilo morda naj-priimerneje, da se pri združe-njih ZŠJ na falkultetah foarmi-rajo posebne študijske koimi-sije. ki bi se ob najtesnejšeim sodelovanju s fakultetniimi or-gani nenehno in sisteinatično uikvarjale s študijskimi prob-lemi. SodelcManje s fakultet-nimi organi je treba tudd na sploh oikrepiiti.
Glede študijske reforme in reševanja študijskih proble-mov, ki ob njenem uveljav-IJainju nastajajo, ter glede po-moči študentom, dia bodo kljub poostrenim pogojem študija uspešno študirali, so na semi-nairju sprejeli naslednje skle-pe:
Na vseh fakoi4tetaih niaj ses pomočjo in vodstvom profe-sorjev in asistentov fonmirajo za vse težje predmeite študiij-ske gruipe. Na le-teh naj se obnavlja in poglabl[ja že spre-davano snov, posebno še, če za to snov ni ustreznih učbe-nikov iin skript. Studentska organiziacija naj vpliva na študente, da se bodo redno udeleževali tega dela, prav ta-ko pa se mora odločno boriti proti vsem poskusom, da bi na' njih pTofesorji predavali ali pa spremimjali v učnih načr-tih predpisaino semiinarsko de-l<x Kjer zelo primianjkuje uč-nega kadra, naj delo študij-skih grup vodijo, seveda po napotilih in nasvetih profe-soirjev posamezni bcljši štu-demtje iz tistega ali višjega letnika.
Na vseh fakultetah naj se formirajo  sveti   letnikov.   Va-
nje naj se voli dobre in naz-gledane študente. Pri fakultet-nih upravah naj se doseže, da bodo v te svete imenovali takšne profesorje in asistente, ki bodo imeli čas in voljo raz-pravljati s študenti o študij-skih jn drugih problemiih let-nikov.
Glede študijske pomcnii štu-dentom, naj se posveča poseb-no skrb slušateljem, ki so pri-šli  iz neposredne proizvodnje.
Vse novince naj se podrob-no sezftani s študijsko refor-mo in režimom študija, z nji-hovimi pravicaimi in dolžnost-mi, možnostmi za pomoč pri študiju itd.
Študentska organizacija naj ugotovi, kako je glede' skript i-n učbenikov na posameznih fakultetaih, ter naj se bori, da jih profesorji prospešeno izda-jajo. V posameznih kritičnih primerih naj študeiiitska orga-nizacfja s pomočjo univerzi-tetne uprave sama poskrbi za izdajo ali razmnoževanje skriipt.
STUDIJSKI   USPEHI ODVISNI OD
MATERIALNIH POGOJBV Ker so študijsfci uspehi štu-dentov v veliki meri odvisni od urejeeosti njihovih stano-vanjsikiih im materialnih pro-blemov. bo študentska organi-zacija posvečala temu vprašanjiu tudi v novem študijskem letu vso pozornost. Poleg tega, da bo poskrbela, da bodo dobili stanovanje v študentekih do-moviih res najpotrebnejši in prizadevni študentje, si bo preko razinih akcij prizadevala vplivati na gospodarske orga-nizacije, ljudske odbore in ustianove, da bodo dajale več štipendlj, poskrbela najpotreb-nejšiam gtudentom subvencije za hrano, povečala v okvi^u možnosti sklad za samopomoč in žal, zaradi velikih potreb, še vedino iskala prirneme bo-norarne   zaposlitve   študentov.
Na semimarju so razpnaivljali tudi o ostalih dejavnostih štu-dentske organizacije in spre-jeli ustresme sklepe.
Center za marksistično izobraževanje študentov
Ne bd mogik reči, da ni bilo na podiročju ideološko-poliitič-nega deila iizobraiževanja v zad-njdlh letdh ni<5 narejenega. Zl«-stii ne monemo teg>a trdfttd Za lanslko leto, ko je študM Pro-gprama ZKJ dad temai naš«mu d^elu posietono aktivnosit in po-globljenoist. Res pa je, da temu izredno pomerribnemu področju našega udejstvovanja panekod niiso daM potirebnega poudainka in d>a tudii sicer ta naša aktiv-nost ni biila niiti stalna niti sl-stemaitična«
Talkemu sitanju v naiših štu-dientsikih vi*stah naj bi do neke mere odpomogel pred nedav-niim o&novan Centeir za manksi-sitiično iizobrajževanje študentov., Naimen miu je staino in sdiste-
matiično oibraivnaivianje najraz-   Prav bi bilo, da bi se na to šl
liičnejšiih piroblemov iz področ-   roko dajavnost naša zdruiženj.;
ja ddiejne vzgoje v citihM senni-   in osnovne o-rganizacijie ZK n;
narjev. Za začetek bi bili ti se-   faikultetah že sediaij začele prd
miimairji deljeni po tematitoi na   pravljati.
Mri tiipe (SociaMiaem in ktapl-
taUfiBjem scnedii 20. etoleitja, Scx;i-
aliistiična demcHkracija v jugo.
slovanski pratesi, Zveza komu-
niistov Jugosilaviiije in Cericev in
reliigilja).
Poen^je pa bi se delovaaije razširilo tudi na diruga področ-ja. Za kvaliiteito seminarjev jamči udeiLežiba undivierziitetndih predavafceiliiiev, po pofcnehi pa tudti jaivnilh podiitičnilh d«lavcev v vodstvu teh kolegadev.
Center bo začel z delom ko-nec novemibra ali v diecemibpu.
Nove možnosti
s podiplomskim študijem
» (Nadaljevanje na 2. strani) rov in naibave učnih pripomoč-kov, štipendiranja kandidatov in skrbi za njihovo namesti-tev. Tu gotovo ne bi moglo ve-ljati n«ačelo brezplačnega štu-dija, temve<5 bi morali večirft etroškov kriti kandidatje sami, morda pa tudi s pomočjo po ¦ebnih štipendij. ker fakultete " nimajo v svojih predračunih noibene posebne pozicije v ta namen, univerza pa ima oziro-ma daje štLpendije za podi-plomskj študij 7«a pripravo doktorata. Poleg individualoih štiipendtj bi morale tudi orga-nizacije dajati v ta namen po-sebne dotacije in to že zaradi nujnosti poveza\'e podiplom-Bikega študija s prakso in ker bo tudi mnogo kandidatov pri-hiajaio prav iz prakse.
Skupnost jugosiovanskih uni-fecz organizira poseben podi-ifeffnsflci šttidij v zveznem me-
pilu za posajnezna podroftja in v ta namein v povezavi z zvez^ nimi zbofrnicami določila poseb-ne teme, s karterimi bi pri pre-vzemu kankuirirale posamezne fakultete za izvedbo podiplom-skega študija.
Zia koordinacijo akcij pcsa-meznih univerz pri izvajanju podiplomskega študija in orga-niriranja tiakega študija napo-sameznih faktiltetah oz. uni-verzah za potrebe strokovnja-kov cele države je bila pri Skupnosti jugoslovansikih uni-verz ustJanovljena posebna ko-misija za podiplomski študij.
Tako lahko pričakujemo, da bo z letošnjim šolskim letom tudi to vprašanje urejeno po-drobneje in v skladu z Zako-nom o univeirzi. Od ptravilne-ga gledanja vn pristopanja k tej stvari bo v veliki merl od-visen ves nadaljnji nazvoj na-šega umiverzitet^nega študijja.
Koristen predlog
IncUvidualne subvencije *a hrano so že precej časa ustalje-na in med študenti dokaj dobro poznana oblika socialne pomo-či. Toda v načinu podeljevanja teh subvencij je sfcoraj vsako leto kakšna novost, kar dokazu-je, da kljub vsem naporom še vedno nism<J mogli najtl pravih oblik in pravega sistema.
Za preteklo študijsko leto se je zdelo, da se bo decentraiizi-ran sistem obnesel in tudi ob-držal. Studentje &o subvencije lahko izkoriščali v študentskih menzah: v Študentskem naeelju, v Akademskem kalegiju in v Osrednji študentski paenzi. Sub-vencije je stanovalcem Nasalja podeljevala komisija,*v Naselju, stanovalcem Kolegij'a tamkajš-nja komisija, vsem ostaHm-soci-alno šibkiim študentom pa osrednja komisLja pri Univerzi-tetnem odboru ZŠJ; tl so lahko izkoriščali jsvoje subvencije v OŠM. Tako je bilo vse v redu, dokler ni prešla OŠM v obrat družbene prehrane »Triglav«.
Ko so študentje in univerza predaijali menzo iz svojih v družbene roke in tako omogočl-li njeno izkorišča-nje širšemu krogu, so si izgovorili ugodnost, da bodo lahko tudi v novem obratu družbene prehrane izko-riščali svoje indiviclualne sub-vencije na hrano.
2e prej se je veliko več štu-dentov hranilo v drugih menzah kot pa OŠ'M, v še večji meri pa to velja za novi cbrat »Triglav«. Toda v tem ni za podeljevanje subvencij nobenih težav, saj bi vsak raje šel jest tja, kjer bo — ob izkoriščeni subvenciji — dobil enako hrano ceneje- Teža-va pa je pri cenah kosil oziroma abonmajev, ki so v novem »Tri-glavu« za morda le nekodiko boljšoi hrano mnogo višje kot pa v drugih menzah. Nujno se to-rej postavlja vprašanje, ali bt imelo smisel, dati študentu n. pr. subvencijo 1000 dinarjev za hrano v »Triglavu«, kjer mu ta
subvenclja n& bo toliko pomaga-la kot v kakšnl drugi menzi s ce-nejšo in reg ne tako zelo slabšo hrano. Zdi se, da podelj«vanje subvencij v obratu družbene prehrane »Triglav« ne bo imelo takšnih učlnkav, kiot bi jih že-leli — ali pa bo treba dajati višje eubvenclje.
Zairadi vsega tegaje Izkorišča-nje subvemcij za brano praktič-no omejen0 — po dosedanjih pravilih — le na študentski menzi v Naselju in Ko-legiju. Na tako omejitev se bo pri svojem delu moral orien-tirati tudi organ, ki subvencije podeljujt.
Za stanovalce o<beh študent-skih domov takšna omejitev ne bi pr^dstavljala kakšnih poseb-nih probl&mov. Drugače pa je z ostalimi študenti. Kljub nujni potrebi, da bi se v novi veliki menzi v Naselju liranijo čimveč študentov — k temu sili še. ved-no nerentabilno izkoriščena zmogljivost nove menze — pre-cej študeratov v kratkem opol-danskem odmoru med predava-nji, vajami ali študijem ne bo mogJo hoditi na kosilo v Nase-Ije, ker bi s t-em izgubili preveč da&a. To velja prdvsem za štu-dente medicine in stomatologije, deloma za agronome, veterinar-je in gozdarje, v neki meii pa tudi za tiste, ki imajo stanova-nja na povsem drugem koncu Ljubljane kot je naselje. Vsl ti so prisiljeni jesti v drugih men-zah in se tako odrečj socialni podpori — subvencijam za hra-no, čeprav bi je bili dosti nuj-neje potrebni kot pa na primer stanovalci v študentskih domo-vih, ki Imajo zago1;ovljena po-ceni stanovainja.
Zato se nam zdi koristen In umesten predlog, da bl doeeda-nja pravila za podeljevanje sub-vencij spremenili v toliko, da bi možnost izkoiriščenja subvencij razširili tudi na nekaj ostalih, neštuderatskih menz, v katerih pa se štude«tje v precejšnjl me-ri hranijo. V poštev bi prišli predvsem Ljudska kuhinja ln menza v Domu sindikatov. S tem bi pomagali tistim, ki so subvencij potrebni, pa seresne bi moglj hoditl hranM; v Naselje.
V zvezi s tako razširjenimi možnostmi podeljevanja se mo-ra spremeniti tudi način pode-ljevanja. Obšlrne priprave za čim večjo decentralizacijo in obeneim za čim uspešnejše in čimbolj upravičeno izkoriSčanj© subvencij so že v teku odslej bodo prošnje za subvencije sprejemala le združenja, kjer bodo moraill vlagatl prošnje tu-di stanovalci" študentskih do-mov. Univerzitetnl odbar ZSJ bo posanieznim združenjem raz-delilposebne ciklostirane lormu-larje-prošnje, taiko da bo olaj-šana preglednost prosilčevih podatkov in uteimelj itev. Ze ta-koj isedaj v z<ačetku bo izvedena široka akcija, ki naj na novo potoaže d&janske potrebe štu-dentov različnih strok, da bo ta-ko laže izdelati nov ključ, po katorem ' se bo skupna vsoia subvencij razdelila med posa-mezne fakultete.
Z dec&ntralizacijo podeljeva-nja suibvancij po združenjih bo Zvezi Studentov dana tudi rp-alna možnost, da usnneria štu-dente v novo menzo v Naselju ne le s propagando, ampak predvsem s čisto materialaimi sredstvi. Jaisno je namreč, da bodo združenia svojim člamm, katerih razmere dobro pozaa-]o, i>odelile subvencije za druge m«nae le, Le bodo za to teh+ni radagi.
Spet naval v domove
Rešitev je v hltrejši gradnji stanovanj za študente.
Z vsiakiim študijskim letom se v vse večji meri pojavlja problem študentskih stano-vanj. Eden ij&med načinov re-ševanja tega prqblema je vsa-koletni pregled pogojev za sprejem v študentske dornove. Letos je bila revrzija stanoval-cev še posebno ostra, saj je bilo preko 2200 prošenj, pro-stih mest pa le 1591!
Doslej se je večkrat dog«aja-lo, da so po domovih stano-vali študenti, ki po svojem so-cialnem stanju. študijskih uspehih ali svojem družbeno-političnem prepričanju ne za-služijo te bonitete. Delo letoš-nje komisije je bilo zato iz-redno odgovorno in naporno, saj je morala pregledovati po-trdila o socialnem stanju. štu-dijskiih uspehih in družbeno-politični aktivnostii posameznih študentov, ki so bili obenem pogoj za sprejem. Nekega fa-voriziranja posameznih pogo-jev ni bilo, čeprav je knmi-sija v nekaterih konkretnih primerih deloma odstopila od predpisanih pogojev.
Delo komisije je bilo precej otežkočeno zaradi neenotnih meril pri sestavi pogojev za sprejem študentov s posamez-nih fakultet. Pogoji postamez-nih fakultet so se med seboj precej razlikovali, čeprav so bili predmeti isti. Ta problem se je pokazal v posebni luči pri študentih filozofije, kjer je morala komisija upoštevati tud4 prehodne določbe. po ka-terih študirajo posamezni let-niki. Vse to je vnašalo v delo komisije neko nepreglednost in ustvarjalo vtis pristmnosti. V bodoče bodo morala biti merila za sprejem v študent-ske domove, ki jih sestavlja-jo za vsako fakulteto združe-nja, bolj enotna in precizira-na, 'saj bodo le tako izginile razlike med istovrstnimi izpiti na itaznih fakultetah.
Socialno stanje je komisija ugotavljala na osnovi potrdil, ki so jih predložili prosilci. Komisija je pri svojem delu našla nCkaj potvorb, netočna potrdala pa je izdal tudi nek ljudski odbor v okolici Ljub-ljane.
O družbeno-politični dejav-nosti študentov so da.jali svoja mnenja fakultetni odbori ZŠJ. osnovne organizacije Zveze komunistov in študentski sveti v študentskih domovih. Pri novLncih se je komisija ozira-la na priporočila LMS in di*u-gih družbenih organizacij.
Zaradi obsežnosti dela, saj je komisija pregledala preko 2200 prošenj, je komisijta mo-rala reševati nekatere prošnje precej šablonsko. V prihod-njem letu bo treba take in še nekatei^e druge napake od-praviti. Letos je komisija i'e-ševala okrog 2200 prošenj za sprejem v študentske domove. medtem ko je na razpolago le 1591 mes4. Stari s4unovalci so vložili 1381, novinc; pa preko 800 prošenj. Komišija je na osnovi teh prošenj sprejela skupno 1013 stanovalcev, od tega starih 619 in 394 novin-cev. Poleg tega je komisija pogojno sprejela še 546 starih stanovalcev, ki v juniju niso izpolnili vseh študijskih p«-gojev-
Na pritožbe prosilcev je ko-misdija naknadno   sprejela   85
Studentov, od tega 64 starih stanovalcev in 21 novince-v. Komisija je poleg tega spre-jela še 156 novincev, ki se bo-do labko vselili v študentske domove takoj, ko bo prostor ozii-oma ko bosta dograjeni novi stolpnici v Študentskem naselju.
Skupno število sprejetih sta-novalcev v študentske domove je torej občutno višje od raz-položljivegta števila postelj v domovih, saj je samo starih stanovalcev 1229, za novince pa je tako ostalo le 262 pro-stih mest. Odklonjenih študen-tov je bilo 414, če pa k temu številu prištejemo še okrog 300 novincev, ki so zaradii po-manjkanja prostora ne bodo mogli vseliti, dokler ne bosta z.grajeni novi stolpnici. se n»am stanovanjski problem študentov polcaže  v  novi  luči.
700 študentov bo •prisiljeno reševati svoj stanavanjski pro-blem na vse mogoče načine od iskanja neprimernih in baje-slovno dragih sobic pri pri-vatnikih do vožnje z vlaki in avtobusi. Pri vsem tem se nam vsiljuje vprašanje, kako se bo-do znašli novinci, posebno še, ker vemo, dia so pogoji precej obsežni in zahtevajo izredno intenzivnost pri študiju.
Ta proble-m terja čim hitrej-šo rešitev. Po našem mnenju ne smemo iskati rešitve v ved-no ostrejšem ocenjevanju sta-novalcev študentskih domov, ampak v čimhiitrečši gradnjd stanovanj za študente. Vemo, da je največkrat težko mgoto-viti patrebna finančna sred-stva, vendar bi moral biitd ta problem problern nas vseh, študentov in štipendiiorjev.
Da bi ga čiimbitreje rešill, je bil ustanovljen pri uniiver-zi v Ljubljani pnseben sklad za gradnjo študentskih stano-vanj, v katerega prispevajo svoja sredstva družbene orga-nizacije, ustanove, podjetja in okraji. Rezultati se že kažejo — v §N so pdčeli z gmdnjo dveh stolpnic. Z dogradatvijo teh stolpnic se bo posteljni fond dvignil za približno 250 ležišč.
Kljub temu, da je šlevilka prece.j visoka, pa bomo morali v bodoče posvetiti še več po-zornosti reševanju stanovanj-ske krize študentov, dokler ne bo    ta    problem    zadovoljivo
PRVI SESTANEK
NA AGG FAKULTETI
13. oktobra je bil v Ašfkerče-vi ulici prvi ses.tanek zdrutže-nja šttidentov fakultete za ar-hitekturo. gradbeni^tvo in geo-dezijo.
V uvodnem govoru je dekan fakul''"te prnf. Cu>rpk nozdravil letosnji prvi letniik. Razipirav-ljali so pretežno o .študijsikvh problemih. To so predvsem štu-dijski pogoj: za v-p:.s v leitošnji drugi jn tretji 'efn:>k. Gradfee-niko:n «ie br> n^' ¦> ::o ooravl(:a-nje '7.r>\ia 1/. Pn-n° g>--©'.netirJe 7.r eno leto. tako da bo optisna semetrija porioi za vpis v tre(ii 'etniik. airl"Ptf>f-'m p? ¦-¦¦? bo od-
vesa odbors ^?rv'<^n'^ ir. pred-sedniika bodo pozneje.
Zapls o V. mednarodnem študentskem srefianju v Lfnbljcmi
JUBILEJNO SREČANJE
Enainšestdeset delegatov, i>a teh 43 iz drugih držav ('A> po Stevilu), je napolntfo v za-četku avgusta veliko dvorano Kluba posiancev. in tako se je pričelo srečanje brez velikega brupa — mimogrede povedanu dnevno easopisje je o niem po-ročalo vsega skupaj dvakrat al; trikrat in še to ob zt.četku in n© koncu, kar se je morda mar-sikomu zddo čudino, kajti drug-je dajejo podobnim sre6a.njem v časopisju dosti vidnejši po-udarek.
Glede n<a nekatere spremem-be v že izdelanem delovnem programu je imel otvoritveno predavanje namesto državnega sekretarja ZIS tov. Osolnika, svotnik in Inštitutu za družben« vede tov. Iztok Zagar. Zanimiva tema 0 vlog; mLadih intelektu-alcev v modarni družbi je pri-t€gnila prav vse delegate. Po-tem, ko je predavatelj podial osnovne deifirticlje intelektual-ca, je poudarilt da sta se v te-ku dražbene zigodovifre vloga in pomen intelektualcev izpre-minjala v sktedu s politiko vo-dilnega razreda. Medtem, ko pred-stavlja v kapitalizimu na-jemn<eiga delavca, se je ta pojem v deželah, kjer je voditen de-lavski razred, bis>tveno spreme-nil. Družbeni razvoj sam kleše lik mlade iirteltgence. Preda-vatelj se\je ob kcmcu omejil na teiteligenco   naoionaimo   še   ne-
Delovno predsedstvo V. medn
svobodnih dežel ter stavil za primer na&o domačo inteligen-cg iz preteklega stoletja, ki je kljub vzgoji na tnji]ih šolah od-rigrala v revoilucijd visoko in pozitivno vlogo. V zvezi z izgi-njamjem raalik med fizi&nim im umskim delocn ^e je tov. Zagar dota.knil tudi problema avto-matizacije, • ka<r je sprožilo ži-vahno diskusijo.
Pere-čo temo naš-e dobe je skušal v skromno odmerjenem času razložvti v svojih tezah tov. Miluttnovič, svetnik v ka-b&netu predsediniKa republdke. 2e v uvodu svoiega predavamja o atotivni koeksistenci kot nuj-nosti v mednarodnih odnoslh jo dejal, da skušajo vlade s pomočjo predvsem eteon.omske initegraci.je zmamjšati jez, k\ zija med ra^zvitdmi in neraizvi-timi deželami. V tern trenutku ni ijci ne more bitj atosoliutne neodvisnosti. Idej,3 o aktivni fcoeksistenci se uresničuje na vsakem koraku, sporazumu, roed državarni in n« pomeni sa-mo nekega taktiziTania, kot ne-fcateri radi ozna^ujejo to poli-tiko.
Medtem ko se }e diskuzija po p-rvem predavanju zadržala večinoma še v okviru predava-teljevdh izvajanj,  je   Po  preda-
vanju tov. Milu/tinoviča ^natno prekoračila določene meje. -Po UTnirjenih besedah edinega ame_ riškega delegata, ki 5e dal vse prizmanje na«i državi, je pro-sil za besedo predsednik lon-donskega študentskega združe-nja. Izrekel je svoje nesoglasje s predavateljevim mnenjem, da sa dežele pod koloinialno oblast-jo že polititno dozorele. Odgo-varjala eta mu alžirski delegat in delegati Gane, ki so zlasti poudarili, da ni mogoče izvajati načel koefoistence, v '-olikor ni zanjo osnovnega pogoja — samoodločainj.a.
Delovni del mednarodnega srečanja j« zaključiio predava-nje o vlogj študentskih orgaiii-zacij, ki ga je imel predsednik Centvalnega odbora ZSJ tov. Vukašiin Stainbolič, Tudi tokrat se je diskusija Dr«ecej zavle-kla, predvsem glede deljenih mnenj o letošnj&m mladinskem festi-valu na Dunaju. Tu sta bila po-sebno aktivna o-ba avstrijsika delegata.
Kaj lahko za.pišemo sedaj post festum? Ne glede n,a to( da so na izletih po Sloveniji in na zaključnem večeru dele. gati poizaibili na buanne debarte Ln Ideološka nasprotovainja, je treba tu in tain le kriitično pr€-gledati na mintilo srečanje. Organizecijskemu odboru je tr«fca <yčitati premajhno iznajd-ljivo®t   pri   čisto   tebniftnih   po-
irodnega srečanja v Ljubljani
sHh. Predvsem mlslimo tu na 9teyilne delegate, ki nis0 ra-zumeli niti enega niti drugega uradnega jezika (francoščvae, angleščine)t na vseh podobnih seminarjih je znanje uradnega jezika predpogoj za udeležbo. Za boljše raziumevamje preda-vani bi bilo nujn0 razimnožitj vsaj izvlečke če že ne celotnih predavanj. Tako d«obij,0 udele-žen«i bol.iši vpcgled v seminar-sko gradivo in odnesejo s se-boj tudi avtentlčne z.apiske pre. davanj. Seveda Pa je predvsem naloga univerz, da na medna-rodma srečamja ne pošiljajo lju. di, ki bodo govorili v nacional. nih jezikih, ki jih udeleženci ne razumejo in zato pride do najrazličnejših   nerodnos^ti^
Nepredvidene    težave   so  na-stopile    tudi    s    prekoračenjem
vsebinskega okvira posam^znu predavanj v disicuslji. Ce je žt moralo priti do tega in to v tako ostri oblikl (zlasti po pxe-davanju tov. Milutki'Ovica), b; moralo delovno predsedstvo nujno opozoriti delegate oziro-ma jim določiti pos&ben čas, ko bi imeli vsi prizadeti prilož-nost, da S€ pogovore o stvarefa kj so prehajaie <ykiviir pr^daivaine teme.
O naii driavi sami, njeni po litičjii in družbeni ureditvi, ni bilo niofbenega, posebej določe-nega razgovora. Kljub temu pa so se .tuji delegati v neposred-nih srtikih z našimi študenti razgovarjali o vseh nejasnih vprašamjih. Popolnoma naravno je, da je zanimala udeležence seminairja v prvl vtsti Jugosla-vija. In ker se to ponavlja na vsakem sre^anju, posebnih pre-dava.nj o t€j obširni temi pa je vsako leto manj, bi bilo treba to pomanjkljivo&t, Ce že ne na. pako,  nujno odpraviti.
Ker je vsakoletno medinarod-no srečainje najvažnejša med-narodna manifestacija ljubljan-skih študentov, se bormo k nje-govl oceni še povrnili v pregle-du dela Mednafrodnega odbora ZSJ v Ljubljani.
Prvo poroka potem diploma
»Poročeni študentje se bolje učijo,*1 je izjavil profesor Jo-seph Lantange s kalifornijske univerze v Santa Barbari. Po njegovem r&nenju imajo poro-čeni študantje večjo zmoglji-vost, so bolj vestni in tudi bolj inteligentni(!?). Pri teh ugotavitvah je profesor Lan-tange upošteval v prvi vrsti svojo univerzo, kjer je vpisa-nih okrog 400 por&čemh štu-dentov.
Profesor pravl dalje: »Ne-dvomno zakon p&spešuje štu-dij. Nobeneg-rt dvoma ni, da se v zakonu štučentova inteligen-ca razšhri in ga privp.de do do-slej še neznanih obzorij. Za-fcon napravi mlade Ijudi bolj ustvarjalne«. Profesor pravi. da je vse to rezultat »resne študijsice pomoči iena. Ta po-moč je v prvi vrsti razvidna iz dejstva. da iene žele pustiti suha študentska leta za seboj in »hrabrijo« svoje moze za največje študijske napore. Ne-katere zene studentov gredo celo tnko daleč, da se aktlvno udeleiujejo moževega $tv,dija *— namesto njih čitajo določe-ne knjige in delajo e<kscerpte.« Končni zaključek profesorja pa je: Na vsak na-Čin imajo p&ročeni štud?ntie boljše učne US&ehe kot njihovi samski to wariU.
PISMO  CENTRALNEGA   ODBORA  ZVEZE  STUDENTOV
JUGOSLAVIJE  FRANCOSKl  NACIONALNI  ŠTUDENTSKI
UNIJI  V ZVEZI  Z   NACRTl   FHANCOSKE  VLADE
ZA EKSPLOZIJO ATOMSKE BOMBE V SAHARI

Z VSEMI SILiMl, KI SE 30RU0 PROTI POIZKUSOM Z AT0M5KIM 0B02JEM
Dragl prijatelji!
Prijateljski odnosi in resnično sodelovanje med našima dvt-ma organizacijatna so nam vedno omogočali odkrito in iskreno izmenjavo mišljenj v vprašanjih o skupnih interesih. Zaradi tega se obračamo na vas v zvezi s pripravami francoske vlade za, eksplozijo atomske bombe v Sahari, ki so med našimi študenti povzročile veliko vznemirjenost.
V mednarodnem študentskem gibanju zavzemajo probl«ml ohranitve miru v dejavnosti mnogih študentsklh organizacij po-seben položaj. Kot vatn je znano, se je med drugimi ttdl VIII. Mednarodna študentska konferenca, ki je bila letos v Peruju izrekla za razvijanje aktivnosti študentskih organizacij s ciljem ohranitve miru, razorožitve in prenehanja poizkusov z atomskitn orožjem. Zelo cenimo dejstvo, da je UNEF skupaj z drugimi nacionalnitni unijami glasovala za te predloge in od-krito podpirala Zvezo študentov Jugoslavije v teh, za vse šlu-dente na svetu, življenjskih vprašanjih.
Priprave francoske vlade za eksplozijo atomske bombe v Sahari v času, ko so se ostale velesile odločile, da začasno pre-nehajo z atomskimi poizkusi in ko je v svetu prišlo do no\ih pobud za zmanjšanj« mednarodne napetosti, imajo lahko škod-ljlve posledice v veS ozirih in so zato upravičeno izzvale proteste narodov in študentskih organizacij, posebno v afriških deželah.
Zaradi bllžnje eksplozije francoske atomske bombe v Afriki smo zelo zaskrbljenl, ker bodo zaradi tega podvrženi smrtonos-nemu izžarevanju narodi mnogih dežel, med njimi tudi naši. Zveza Studentov Jugoslavije se je vedno odločno apirala vsem eksperlmentom z atomsklm orožjem in uporabi atomske energije v vojne namene, ker smo v tem videli neposredno grožnjo za mir, ki je neizogibno povezan z življenjskimi potrebami vseh narodov. Objavljene znanstvene anallze o rušilni moil atomske bombe in škodljivosti Zar&enja jasno kažejo, da bi bilo lahko vsako kolebanje pri prenehanju poizkusov z atomskim orožjem usodno za svet. Zato se pridružujemo tistim naporom svetovne javnostl, ki so usmerjeni proti uporabi atomske energlje v vojne namene in v tem kritičnetn trenutku smo solidarni z vsemi silami, ki so nastopile proti eksploziji atomske bombe v Sahari.
Ko vam pošiljamo, dragi prijatelji, naš« prisrčne pozdrave, izražamo upanje, da bo naša upravičena zaskrbljenost naletela pri vas na polno razumevanje.
CENTRALNI ODBOR ZVEZE  8TUDENTOV JUGOSLAVIJE
NOVOST V NEMČIJI
Tutorji prispevajo k izboljševanju študija na univerzah
Večkrcvt smo že pisali o po-izkusih visokošalske reforme v Zahodni Nemčvji, fci po so osttdi v glavnem le na papirju ali pa so zaživeli le za kratiko dobo. Podobno kot si pri na& v zadnjem času skušamo poma-gati s sveti letnikov, ki ncuj bi vodili zlasti bruce preko za-četinih težav v zvezi z novim načvnam študija, $o se na mar-sikateri nemški univerzi odlo-čili po dolgotrajnih diskusijah za taiko imenovane tutorje (pla-čane starejše študente). Kljub temu, da je končno le prišlo do xistanovvtve tega tako nuj-nega mesta na visokih šo-lah, si <niti parlament niti AStA (Allgemeiner Studenten-ausschuss — največji Student-ski organ) nista na jasnem, ka>ko bi označila, niti kako za-črtanla naloge teh tutorjev. Pri-šlo je celo taiko daleč, da je moral predsednik frankfurt-skega. AStA — odstopiti, ker je imel do tega nasprotno sta-lišče  kot parlament-
Parlament s<vm označuje tu-torje kot »pasebno obliho in-tenzivne vpeljave študenta v univerzitetni študij«. Takoj nato pa poudarja, da pred-stavlja ustanovitev tutorskih grup le nekak provizorij, kajti premočan in preveč daljnose-žen vpliv tutorja na študenta bi le-te oraejeval v njihovi akademski suobadi oziromajih bi navajal na nesamostojnost. Ja<sno je, da se večina nem-ških študentov ne strlnja z uradnim tolmačenjem tutor-jeve vloge. Saj celo uradno ve-Ijavni H&nnejer Model  d&loča
in amejuje število semestrov, ki jih lahko vpiše posamezen študent; brez pomoči, fei mu jo nudi edlno tutor, pa se bruc često- le težko znajde in sta kmalu en ali dva semestra že mvmo, ne da bi se v tem času seznanili z novimi razmerami. Po svoje je nesm-iseln tudi ar-gument parlamenta o omeje-vanju akademske svobode, saj edino tako študentje lahko ozi-roma so često primorani raz-pravljati — in se javno zani-mati za vse, kar jim ni jasne-ga v novem okolju.
Ko poudarjamo pozitivne strani novouvedenega mesta na nemških visoklh šolah, se nam sama po sebi ponujd pri-merjava tutorja z našim asi-stentom. Jasno je, da so v ta-kih razmerah kot vladajo raar-shkje na nemških univerzah (pomanjkanje strokovnega ka-dra) ravno tutorji tistl, ki predstavljajo povezav-o. med študenti in docenti na splosno kot tiuii v kolikor gre za uva-janje izobražencev v znaeilno-sti določenega področja, do ka-terih bi se sicer študent uteg-nvl dokopati prepozno. Zato zelo čudno zveni uradni člen, ki trdi, da »uvedba tutorskih grup predstavlja le provizori-čen in zasilen ukrep, ne pa bi-stven moment nove visokošol-ske reforme. Probleme, ki nas-stajajo iz osebnih potreb, tah-ko rešujejo tutorji le provizo-rično in ne dokončno. Ne-izoglbno pa je potrebno pove-čwti število docentskih mest.« Iz tega nujno izvajamo zaklju-ček, da predstavljajo tutorske grupe prehodnjo stapitjo v čmu poman^kainja predavatelj-skega kadra. VpraJšcmje pa je, če bo odgovornim organom tu-di v teku časa uspelo s pove-ČMijem števila strokovnjakov nadomesUti prepatrebno vez med predMvateljem in štu-denti. Prevelbk optimist bi bll vsalcdo, kdor bi vepjel v tako rožnato bodočnost. V seda-njem času, ko je pritok na nem§ke univerze vedno moč-nejši, je Is malo upanja, da bi se razmerje med predavatelji in študenti utegnilo zmanjšati na 1:15 do 1:10, kakršno bi bilo potrebno za neovirano in
uspešno delomnje.
i
Zdi se in to kažejo tudi He-vilni primeri v praksi, da se bodo morale univerzitetne obUvsti le sprijazniti z dej-stvom: tiutorji niso in ne more-
jo ostati le nekakšen pripomo-ček za prvo silo, ampak bodo v teku časa nujno prerasli v orgamAzirane grupe, fci bodo vedno tesneje povezovale in družile študente.
TELEGRAMI
SAN SALVADOR: Ob protestni demonstraciji nacionalne unije salvadorskih študentov (AGEUS) ppoti zahrbtnem napadu nacio-nalne garde na študente v Leonu je AGEUS izdala manifest, kl med drugim pravi: »Salvador&ki študentje smo mačno ogorčeni nad pokolom, ki ga Je izvršila nad nikaraškimi študenti podla in kri-minalna tiranija Formoze. Ob tej priliki dvšgamo svoj glas v ener-gičen protest z željo, da spoznamo narode Amerike s tem podlim dejanjem.« AGETJS je sestavlla izključno študentski komitet, ki bo pomagal   revoluciji  v  Nikaragui.
GANA: Gana je od leta 1951 do danes izdala blizu 7 milijonov funfcov za zgraditev naprednega fai modernega šolskega sistema. VeC kot polovica te vsote je porabljena za razvoj univerzitetnega kolegija in tehničnega kolegija v Numasiu. Od leta 1951 do danes se je število srednjih šol potrojilo. V vse srednje šole je uvcden francoski jeztk kot reden in  obvezen predmet.
MALAJA: Naclonalna unija študentov Malaje (NUFS) je orga-nizirala Ictos v Penangu seminar za študentske funkcionarje. Tema semlnarja je bila: Vloga študentov v Malaji. Cilj seminarja je bil dati možnost študentskim predstavnikom, da se okoristljo z zna-njem, ki so ga že pridobiii v svojih kontaktih z mednarodno skup-nostjo  študentov.
URUGVAJ: V nedavni številki, ki je izšla neposredno pred šttt-dentskimi volitvami, je llst štuflentov prava »Natariado« poudarll važnost, ki jo Ima neposredno sodelovanje študentov pri upravlja-nju univerze za študentsko gibanje. List ugotavlja, da odgovornosti ne smejo nositi samo izbrani študentski predstavniki, potrebno je, da imajo ti za seboj zainteresira.no in aktivno študentsko telo. Z delom v študentskt uniji se vsak študent spozna s pravili demokra-tične procedure, ki se sestoji v sprejemanju odlokov večine, v urejanju problemov v demokratični diskusiji in v spoštovanju mi-Sljenja manjšine, kar vse daje študentom osnovo za politieno ak-tlvnost v družbl.
TURCIJA: Ankara bo kmalu pqstala mesto z največ.jiml lnšti-tutl za tehnlCno vzgojo na Srednjem vzhodu. Turška Velika na-rodna skupština je soglasno sprejela sklep o ustanovitvi nove Teh-nične univerze. Pomoč bodo dali tudi ZN in UNESCO. Računajo, da bo nova univerza lahko sprejela od 15.000 do 20.000 študentov iz Turčije in Sredn.iega Vzhoda. Zaradi tehničnih izrazov bo učni jezik  angleščina.
SOVJETSKA ZVEZA: Letos Je dobila Sovjetska zveza svojo 40. univerzo in sicer v Novosibirsku. V zadnjlh letih pospešeno gradijo višje vzgojne zavode na Daljnjem vzhodu, Uralu in centralnih azjiskih republikah, kjer se vedno bolj razvija industrija in po-Ijedelstvo. Drugo leto bo števllo študentov na teh univerzah do-seglo višino pol milijona.
ITALIJA: Italijanska vlada svari absolvente gimnazij pred Stu-dljem medicine. V Italiji imajo namreč preobilje doktorjev. Na vsakih 6S5 prebivalcev pride po eden, v Rimu celo na 265 (Nem-čija — 730, Francija 1040). Samo na rimski medicinski fakulteti je sedaj vpisanlh 3525 študentov. Vlada predlaga, naj bi Sll odvečni zdravniki v inStitute. namesto da leta in leta fakajo na izpraznjeno mesto.
CUBA: V prostoriih nacionalne študentske unlje na havanskl uni-verzi so zafieli slikati na stene prizore iz osvobodilnega gibanja, portrete  padlih  študentov  in  prizore konfne zmage.
FRANCIJA: Na tiskovnl konferenci Je predsednlk naclonalne unlje francoskih študentov (UNEF) kritiziral vladne ukrepe glede šolstva. Sredstva, določena v programu za razvoj šolstva, ne krije-jo po njegovih izva.lanjih nlti minimalnih potreb. Razen tega sc vlada ukvarja z majhnimi reformami, zanemarja pa blstveno ln pre-potrebno demokratizaci.Jo univerz.
•
JAPONSKA: »Cesarstvo je nepotrebno in ga je treba odpraviti,« |e izjavilo 46 odstotkov japonskih študentov v Tokfju. Ob podob-nem glasovanju leta 1945 je bilo samo 6 odstotkov za odpravo cesarstrva.
Nasprotovanjem navkljub
Utrinki s svetovnega mladinskega iestivata na Duaaju — Udeležila se go je ludi skupna delegacija LM! !N ZSJ s kulturnimi skupinami
Oivoritvene svečanosti brez razvitih zastav
VII. Festival mladine in štu-dentov na Dunaju se je pričel z uvodnim mimohodom na-cioialnih delegacij s štirih kon_ tinentov na velikem, pred krat-kim zgrajenim stadionom v Pratru. Številne delegacije so nastopile v narodnih no^ah, ne. katere pa So v mimohodu celo kazale ljudske plese. Sovjetska, češka, romunska in še nekatere druge delegacije pa so imele sploh festivalske  kroje.
Ko je kakih dvajset tisoč Du-najčanov na stadionu pozdrav-ljalo predstavnike pnladine Azi-je, dveh Evrop (dveh zato, ker sta se tudi tu, pod geslom miru ift prijateLjstva, lo-čili), prav tak0 dveh Amerik in Afrlke, so se spraševali, zakaj nosijo vsi zastavonoše prapore svojih de-žel zvite. Policijski komisar Du-naja je namreč prepovedal de-legatom iz Alžira, da bi na uvodni svečanosti, ali kdaj koli na Dunaju, razvili svojo nacionalno zastavo. Vzrok — Avstr. j.-epublika še ni priznala začasne alžirske vlade. Tako so bili na z-ačetnem nastopu zviti prapon vseh delegacij tiha de-monstracija proti temu policij-skemu ukrepu in verjetno naj-bolj otipljiv ter edini prinner solidarnosti, ki so f>a podprli vsi udeleženci festivala,
Nasprotno sorazmerje
Ze let0 dni priprav na festi-, val je bilo v znamenju hladne vojjie. V zahodnem svetu, a še posebej v Ameriki, so osnovali razne propagandne urade, ki so nosili bolj ali manj neodvisne naslove m sq bolj adi mamj ostro nas'tiopali proti festivaliu teir noegovim prirediteljern Svetovni federaciji demo'k;ra-tične mladine (WFDJ) in prav tako »neodvisno« iirmeinovanemu Pripravljalnemu komiteju.
V ta stroj so vpregli skoraj vse avstrijske mladinske orga-nizacije, razen komuaiistov, ki &o nastopile prorti festivalu. Pod takšnimi dojmi \n okolišči-nami se je festival tudi pri<čel. Obiskovalce Dumaja, one ki *o prišli na svetovno mladinsk0 srečanje in druge, so s plotov in oglasnih desk opozarjali pla-kati  z  napisi  »Prijateljstvo  da
__   komunizem   ne!«   in   podob-
no. V centru mesta so odiprli n&kaii protifestivalnih razgtav in kioskov, v festivalskih dneh pa je izihajalo nekaj novih časopi-sov pod skoraj Lstimi naslovi, vendar s popolnoma različnimi oc&naimi. In ker Je bil že oroe-njeni mestni policijski toomisar nepristranskl, je obema n®-sprotnikoma prepovedal trošenje letakov. Tisti, ki s0 imeH več denarja in vpliva na letallS6u, so se znaišli in z letali vlačili nad m«stoim kaj čudne naplse, na primer: »Festivai brez nas«, »Spomnite se Madžarske«. »Spomnite se Tibeta« ln še ne-katere druge. Verjetno bi se tudi marsikateri Duraajčan m pri§lek labkio spominil marsiče-sa, pa ga k ternu v desetih dneh, ki &o bill pod geslom mi-¦ ru im prijateljstva, nj nihče silil.
Sploh sta sl bila muhavo vre. m« in še bolj muhasta hladna v~ojn,a v pnavem nasprotnem so. razmerju. Prvi dni festivala je bilo preoej vroče ln saparno, oblike hladne vo]ne pa na vi-šku. Po silnem nalivju, ki je divjai naid milijonskim mestoim in okolico, se je kiar jesensko shladilo, bojkot in hladen spre_ jem, ki so ga pripravljali razni festivalski odbori, pa je pro-padel, tako da je v vetrovnem in hladnem večeru na ^aključ-nem mitingu za mir v centru mesta s toplimi po^dravi sode-lovalo več deset tisoč mešča-nov, a v drugačni vlog5 tudi nad
tisoi korektnih policajev, Zad-nji so bili edini, vendar uradni predstavniki nevtralnosti Repu-blike.
Tri najznamenitejše stvari
Program prireditev, nacio-nalnih koncertov skupnih na-stopov, filmskih predstav, se-minarjev. srečanj predstavni-kov različnih poklicev in z>a-nimanj, športnih tekem, mi~ tingov solidarnosti, plesov ter drkuških predstav je bil pe-ster in verjetno kar preveč pisan, Ce k temu prištejemo še srečanja z delegacijami, se moramo kar čuditi avstrijskim tovarišem iz Pripravljalnega komiteja, povečini nekdanjim mladincem, sedaj pa že funk-cionarjem KPO kako so mogli vse to vskladiti, urediti. vo-diti in nadzorovati.
Prav verjetno bi na vpra-šanje, kaj je bilo na vsem je-stivalu splošno znano in po-sebne omembe vredno, odgo-vorili, da so bile to razen Stevilnih modnih ocen nasled-nje tri stvari: Prvič: neenct-nost ameriških predstavnikov mladine, ki so ob vsakem sre-čanju s predstavniki drugih dežel zastavili kup vprašanj, a se vedno le pred odgovorom zaradi medsebojnih različnih stališčih sporekli ter tako razgovor sami nadaljevali. Drugič: vsa festivalska pro-paganda le ni šla iz žepa Du-najčanov, kot so nas sprva hoteli prepričati, saj so ti ob festivalu le zaslužili, od ex-press kave, ki je bila v tzh dneh za šiling dražja, do vseh kramarjev in hotelirjev, ki so navili cene. In tretjič: od vseh taborišč številnih delegacij je bila še najbolj zanimiva ju-goslovanska rečna ladja »Beo-grad«. Tu je igral zabavni cr-kester, ki je dobil od festival-ske žirije najvišje priznanje z zlato medaljo, tu so bili vedno nasmejani obrazi, mrzličnost priprav za nastope, a obenem velika sproščencst. Končno sta bila tu tudi dva sodčka sli-vovke, ki sta žela med tujimi obiskovalci mnogo uradnih in neuradnih priznanj.
Na jugoslovanski ladji je bi-lo več kot dvajset srečanj predstavnikov naše mladinske organizacije ?n Zveze študen-tov s predstavnikov mladHe Poljske, obeh Nemčij, Italije, Sovjetske zveze, 7-&A, južno-ameriških drzav, islanda, Dan-skc, Finske, Norveške, deiel Magreba l- črne Afrike, z mladino Japohske, Bvrme in drugih dežel. Tu smo utrdili stara prijateljstva xn sklenili nova pozvscnstva. Številne de-legacije so odšle ne sarno z izrazi priznanja za izkazano Q.ostoljubje. amvak tudi z is-krenimi simnatijami do va$e poti, naše mladine in juna*be-?a liudptva.
Med Dnnajfanr. $e Dos<?bno med ovimi starpi&imi. W so dožrvljdi delavsfrn vstaio r>od Dolfirznvim r^imn«],. Hitlerie-
h:over. je 1t>?*ivni '-?"Ttb vsem naporom ruttnrotviimv, nava-'fnm m npmdnonHm priredi-teliev zar>v?t'l *n"kn s svojiml np<tii   i-if   c   j»-'n—>om   in  ve~
spomin.
TONE POLJŠAK
Sakiet-sidi.Joussef
Simboi sodeiovcnp mkidih ljudi vsega svo.a
Dopoldne, 18- februarja, je bila vecina prejivalstva majhne tu-nnizijske vasi Sak.ei-aidi-joucj-sef ob alžirski meji večinoiua na trgu in se ukvarjala s kupo vanjem aii prodajo svojih ne bogatih prideJkov.
Nenadoma se ,it i alž.rske sn<m prikazala skupina franc. bomb-nikov. Njihova naloga je bila kot pravi uradno irancosko poro-čilo, »uničiti artiierrska gneida ki jih je tamka.1 postavila FLN« Lejala so svojo dolžnost opravih. in se vmila v svo.je baze, pušča-joč za sebo.i kadeč se kup razva-lin, med katerimi je bilo t.udi po-slopje csnovne šole z ena.jstimi mrtvimi otroki. Isto poročilrj pra-vi o tem dogodku: »V tej opera-ciji je bilo poškodovanih nekolikc stavb.«
1'jnizijski študentl so ob tem tragičnem dogodku pozvaJi štu-dente vsega sveta, naj se jim pridružijo v obsodbi nečloveške-ga  dejanja   francoskih  vojaških
obiasti. Istočasno je tunizijska vlada prlčela nacionalno kam-panjo za obnovo porušene vasi kot spomenika tistim, ki so v njej naJH smrt
Med aeoievilnimj izrazi proi.e-sta in solidarnoati, k, So jih tu-nizijiki mladini posiljaie mla-dinaKe m druge organizacije z vsega sveta, je o'-lo tudi pismo Zveze študentov .lugosiavije. ki prav:  med  drugun nasiednje:
»Razveselili smo se, ko smo sli-šali, da ste prif.eli graditi ta po-memben obje.kt. Cenimo vašo že-Ijo, da bi va.m posredovali naše izikušnje pri izvrševanju tako veli-kih del Protokol o kooperadj'. med UGET iu 7-SJ predvideva udeležbo 10 Jugoslovansklh Stu-dentov ('i iz Ljuliljane) pri grad-njj Sakiet-sidi-Joussef in udelež-bo lo tunizijsiuh študentov prl gradnji avtomcb:lskt ceste »Brat-stvo in enotnost« od Paračina do Niša  ki jo lotos gradi  iugoslovan-
ska mladina. Na to delovno akci-jo Je Zveza študentov Jugoslavl-je povabila vse nacionalne štu-rlentsUe organizaci.le. s katerimi sodeluje.«
Deia pn graditvi šole, ki so t-rajala od 25. julija d"o 1. sep-tembra, se je udeležilo preko 100 itudentov iz 50 dežel: Alžira, Avstrije , Belgije, Brazilije, Ka-nade, Ceylona, Kitajske, Ceho-alovaške, Kolumbije, Costa R*-ce, Danske, Dakarja, Vzhodne Afrlke, Anglije, Etioptje, Fin-ske, Francije, Filipinov, Nemčl-je, Gane, Guatemale. Gvineje, Haitijev, Hondurasa, Jugoslavi-je, Madžarske, Islanda, Indone-zije, Irske, Italije, Libije, Maia-je, Mehike, Nizozemske, Nigeri-je, Norveške, Romunije, Skot-ske, Sierra Leone, Singapura, Južne Afrike, SZ, Sudana, Sved-ske,   Tuniz.ije,   ZDA,   Uragvaja.
Ge enkrat v zadnjih letih.so se v skupnem delu združidi člani nacionalnih organizacij, ki pri-padajo Mednarodni študentski konferenci oziroma COSEC in Mednarodni študentsk; zvezi. Mladi ljudje, ki so se zbrali v Sakiet-sidi-Joussefu so bili predstavniki vseh politi'Čnih pre-pričanj. vseh ' ras in neštetih verskih nazorov, ve«dar jih to ni oviralo pr; graditvi spome nika žrtvam nasilja francoske kolonialne politike, ki je l&to-časiiio spomenik sodelovanju in humanejšim odnosom med ljud-ml.
Kljub naporom francoske vla-de, ki je v posebnem komuni-keju »opozorila« udeležence mednarodnega mladinskega de-lovnega taborišča Sakiet-sidi-Joussef, da jih je prevarila spretna propaganda, in apelira na matere in očate, naj ne pu-stijo svojih sinov in h^čera na tako nevaren kraj, oddaljen sa-mo 500 m od alžirske meje, je bil uspeh akcije popoln.
Pod vročim afriškim soncem so mladi ljudje zgradili simbol sodelovanja, simbol rastočega občutka odgovornosti za take dogodke, kot se je pripetil v va-si Sakiet-sidi-Joussef.
V SVETLOBI ULIČNIH LUČI
Po prepričanju generala De Gaulla, pari-4kega šefa policije Papona in ministra za zdravstvo je treba v Franciji spet odpreti tiste hiše, kl jih je dala po vojni zapreti neka mo-ralna ženska, Neizbežni j>rizori pariške prosti-tucije (ali bede pariških trotoarjev!) se ponu-jajo očem številnih sprehajalcev na bregovib Seine. Od Chateletta do vrat Svetega Marka, od Opcre do kapele Madelaine in okrog vsa-kega kolodvora roje že popoldne legije prosti-tutk in njihovo število proti večeru skokovito narašča.   Po   deveti uri ne more priti iz trga
Vedome do postaje Saint Lazare noben moški niti po najkrajši poti, ne da bi ga najgnanj dvajsetkrat ogovorili.
V prijetnih Ietnih večerih te dame do neke tnere še budijo iluzije in padajo v oči samo tistim, ki jih iščejo, toda pozimi, ko tnraz napodi ljudi v hišc, o n e zapuščene postopa-jo po ulicah in človeku jih je žal.
Dvanajst let preizkušnje je dokazalo; če-prav so klctke zaprli, število ptic ni manjše. Torej.. .*
Gazette de Lausanne
Pred pol ure seon gori pred Sacrč Coeur-om odločno iizjavil: niTnam toliko frankov, da bi si Ishko to p>T*ivo§fiil. Sedel sam na ši.rokih stopnicah in opazoval osvetljen Eiffellov stolp in Pa-riz. ta Pariz tu doli. Na desn strani so se v skritem, [ntimnem
panku .poljuibovali parčki. Sli-šal sem govorico v deseti-h jezi-kih, vendar me to ni ne zani-malo, ne oviiralo. Tu > bfl Pa-riz, mesto. ki mu svet toiiko dolguje.
Neka Španka |e poleg mene tiho prep-evala neko andaluzij-sko peemioo, toda odšla je tud' ona in ostal sem sam z blesk' refiektorjev, ki so se skoraj etapljali s sijajžm zvezd. Vedel sem, da se ne bo nič spreme-nilo, ko bom odšel p0 ozkih, vijugastih ulicah Montmar-tra. Toda da se mi bo z,godilo to, ne bi nikoli pomislil. Ceprav se to sliši kot votla fiaza. sedai tudi jaz trdmn: Ijubi se iahko v BiKfcmpešti' Beriinu. Stochol-mu, doina, ,,oda na abali Seine ima poljub drugo barvo in na Mantimartru ima poljub drug okus. Kot Pariz umetnosti H-tudj ta Pariz strup, ki omamlja, k" se vpija v kožo in čioveks zastrupi z željo po povratku zs vse življenje.
Merd beauc-oup, Madmoisel-le; \n odhajam i<*..,«-- AL toone-je: odšel bi, tocta ta dvanajstlet ni <^as je postavil barikade pu parišbih ulioah, ki vabijo v ho-tel, na expositi'on. — Svetle In tfmn.e žene vabiio tako, kakor morda niikjar na svetu. Verjet-no blago ni nikjer tako vsiljivo. Od P'gaila do Moulin Jlougea. sprehajajo se na obeh straneh bulvoirja de Rauchechoirs, na oglu vsake ulice. nabite s ho-te]i,  ki  so  zato namenjeni.
Zdi se mi, da je oovaljan v bla-tu in popljuvan znani sta-vek iz Baedekerja: poikolenje za pokolenjem prihaja v Pariz, ker Pariz ni samo merto, Pariz je v&s svet. Danes tega ne vi-dim. Danes sem prvikrat na pa-flSkih ulicah in dan«s je bulvar de Rauchechoire tako dolg in toliko uličic se steka vani.
Monsieuir, atelier, exposition pour quoj noin, Mons|:eur, vrti-nec trmastih prošenj in nago-varjami se tni mota po glavi in želirn taklicati svetu in ti&tim. ki na tablah pred katedralam; pišejo, da j« vstop v de-koltira-nihoblekah prepovedan, in ti-stim, ki v časopisju diskutirajo o moraii švedskih žena, in ti-etim, ki na vse mogoče načine kričijo, da v Vzhodni Evropi iztrebl.iajo Ijubezen — vsem tem žeKm zaklicati — poglejte, to je vaša morala! To je piod vaše moTale!
Izvolite, Monsieuir! Izvolite živim sa.mo z.ato, da va,m nudin: radost, da vas razveselim. Pour quo; non. Momsiuer? Zakaj ne. gospod?
Jutri bodo moje ofri gotovo že ostrejše in slike bodo dpbi-le ostrejše oblike. Jutri bom gotovo že videl, kako jirn ugo-ša nar^-neh na cbra.vh, ko gve^r miimo njih, in da se v«bljivr> maska* spet pojav: pri ^rečtinpj s drugim. Jut.r} br,ri veriitno 4e opazil. da jih ua < tine po-8©da prod k^varnumi bre/ v .n-kega upanja.
Pariškj    m.odreci   morajo   res
Imeti velike skrbl. 3e sre^a, da je pokazala, da v razmnoževa-rviso na ulice poslah mi.sijonar- nju te vrste ptic stagnscije ni. jev,    kajti   dvanajstlstna    doba    Ti.aej . . .
Martln Lutherking
Doslej največja manifestacija za dosledno izvajanje odloka o ukinitvi rasne segre-gacije v ZDA, ki ga je izdalo ameriško vrhovno sodišče leta 1934, je bil brez dvoma dru-gi pohod za integracijo Sol, ki je bil 13. aprila letos v Washingtonu. Cmski voditelj Mar~ tin Luthering, kijegovorilmladlni, zbrani okrog Washingtonovega spomenika, je dejal, da mladi Ijudje, ki so se zbrali na tem pohodu, niso predstav niki tako ozlogUtšene uničene generacije, pač pa predstavniki napredne mladine. ki kakor povsod, prevladuje tudi v Ameriki.
Udeleženci tega zborovanja so prispeli z avtomobili, vlaki in aeroplani iz 37 držav ZDA. S to akdjo so nazorno pod% li peticijo, ki jo je podpisa.lo preko 400.000 državlja,-nov.   Udeležili so se  je  tudi  predstavniki zveznih driav.  kjer  ni   še   niti  sledu  o   inte-
graciji-
Ob tej priliki je štiričlanska delegacija, v kateri je bil tudi en črn itudent, kt je prvi prejel maturitetno spričevalo v mešani gimnaziji, obiskaki Belo hišo in predala omenjeno peticijo.
RJIZGOVOR S PREDSTSVNIKOMR flLŽIRSHH ŠTUDENTO?
Več kot 600.000 žrtev
»Na prvem sestanku začasne alžirskc vlade scptembra lan' je njen predsednik Ferhat Abas dejal med drugim: Pogrešamo ve6 kot 600.000 žrtev, ki s0 ho-dile Po dolgi in slavni poti svabode. . . Let0 1830 j« bil0 prvo, s katerim se Je pričela francos/ka kclonizacija tega dela severne Afrike. Zdi se, da so se tedanje okupatorske oblasti popoLnoma ravnale po i»reku znanega, obarvanega filozofa: Politični režim, ki zatre naro-dovo pravico do samoodločbe, ubije obenem tudi njegove ustvarjalne moči; povsod, kjer koli je prišlo do kolonizacije, so narodi izgubili svojo lastno kulturo in obenem vsako željo po kakršni  koli drugi,  vsiljeni.
Ni torej nR čadnega, če so morale šolske gtatistike zabele-žiti nič kaj razveseljive števil-ke: leta 1351 je bilo deležnih csnove šolske vzgoje 93 odstot-kov evropejskih otrok v Alžiru v primerjavi z 18 odstotki al-žirske mladine; 513 alžirskih študentov visokih šol je pred-stavljalo 6.5 milijonski narod; 5149 ali bolje 1 študent na 175 prcbivalcev (za primerjavo: ll alžirski na 13.G00) pa evropski živelj v Alžiriji. UNESCO* pa nam nudi za Isto dobo še bo)j otipljiv dokaz: 96.4% nepisme-nih.«
Poročila, statistični zapiski.., ceia S°ra Jih Je blla tisto jutro pred menoj. Ravno Po zaključ-ku V. mednarodnega študent-.skega srečanja sem se sestal z obema predstavnikoma alžir-skih študentov, Benhassinom Mustafo in Benouameurjem Rachidom. Zlasti Mustafa^ sioki študent medicine s temnimi o^čali," je neutrudno nizal stavke, medtem ko mu je Rachid, prav tako emigrant profesor, od čafta d0 časa priskočil na pomoč z angleškim izrazom a\i pismenim argumentom.
Mustafa je prešel na alžirske študente- in njihovo organiza-cijo. »Prvotno, to je do ". t3 1912, so bili alžirski visokošolci žlanj skupne Severnoaffiške zveze muslimanskih študentov- Tedaj pa so se tako v satnem Alžiru kot v . francoskih univerzitetnih središčih začeli pojavljati prvi znaki in ideje o lastni uniji. Sele 1. 1950, ko je v vsej sever-ni Afriki prišlo do politične evolucije, so se najprej odlo-čili tunizijski kolegi, katerim sm.o sledili julija 1955 še mi. Ustanovni kongres UGEMA (Union Generale des Etudiants Musulmans Alg6riens) *je odprl vrata vsem štiudentom alžirske nacionalnosti, ki so želeli spo-štovati in izvrševati načela de-mokratične vzgoje, iztreb!janja nepismenosti in obrambe orga-nizacijskih interesov naše štu-dentske unije.
Francoske oblasti so se od že od vsega začetka dobro za-vedale vloge UGEMA Za to se skušalo že v kali streti v&ak
aktivnejši odpor, ki b: ga lahk0 organižirali. V odgovor ns iz-zivanje francoske študentske zveze kot tudi na nasilne poli-cijske ukrepc smo pričeli s stavko, ki se je vlekla tako v Alžiru kot v Francijl od aprila 1956. do oktobra 1957. leta. V istem času je UGEMA dosegla tudi mednarodno priznanje.«
Zanimala me je nedavna are-tacija petnajstih alžirskih štu-dentov, kj so izdali knjigo Ls Gangržne — obsodbo kolonia-lističnega francoskega režima z vsemi podrobno&tmi in izppved-mi posameznih mučenih študen-lov. »Vsi So bili aretirani — potem k0 je bila knjiga zaple-njena — Pod obtožbo, da so skušali ponovno organizirati prepovedano študentsko unijo in da so 0Žr0zali z.unanjo inte-griteto francoske države. Mučilj so prav vse, obsodili pa 80 le štiri ln to na zaP°r od 3 iet do 6 mesecev. Dva, ki jima je so-dišče izreklo oProstilno sodbo(I). sta  bdla  iz  iustične  palače  od-
peljana naravnost v koncentra« cijsko taborišče.«
Kaj bo prinesla prihodnost?
»Dokler ne postane Alžir ne-odvisen,« je zamahnii z roko Mustafa, »sj bomo tudi študent-je težiko priborili enakopravep položaj na francoskih univer-zah. Zlasti pa ostajamo mi, pre-bežniki, brez vsakih potrdii o prejšnjem študiju v Franciji.« Rachid je zaprl aktovko, polno komunikejev svoje nacionalne unije. »Sicer Pa — ftasvidenje prihcxlnje leto na vašem sreča-nju.« Poslovili smo se- Za eno leto. Pred tnenoj pa je ostal kup popisanega papirja. Oči so mi obstale na službenem poročilu o zadnjem procesu: Alžirski Stu-dentfje, bdlj enotni kof, kdaj koli poprej, sledimo osvobodil-nemu boju, izražamo spoštova-nje obsojenim bratom . 600 fcisoč žrtev — Molče in vzrav. nano sta stopala oba alžirska prijatelja tistega sončnega rutra v   avgustu.
A.   rtassin
Najstarejša ameriška univerza
Več kot štprdistoLetna univea*-zitema vzgoja je zapustila glo-boke sledove na aimeriškem k.ontinentu. V Južni Ameriki so špansJki osivajailci ustanovili prve univerzs že v 16. stoletju. Toda meditem, ko so ti vzgojni zavodd v teku časa preraščali v moderne institucije, je ves čas ostalo nereseno eno vprasanje". katera univei:».a v vsej Ameri-ki je v resnici nastarejiža?
Zadnjd podatki o zgodovini annerišikiih univerz navaja'.io, da je mehiišika univerza najstarej-ša. To uruverzo je usitanovila špans.ka vlada leta 1551. Doskj so sma.trali za najsits.rejišo uni-verzo San Markos v Peruju, p« tudi univeirz.ia svetega Tomava v doiminikanski republiki. z<a kaitero pravijo. da je bila usta-navjjena celo že leta 1538, se piOiteguj.e za to čast.
Naj bo taiko ali drugača. dej-sitvo je, da i-mata Srednja in ¦lu.-ina Amer;i'<q dosti vpči^ tra-d;cijo v tem pogledu kot Se-varna, ki je dobila svojo prvo untverzo. Harvaird, šeie . leta 1638.
C-° ramemo datum d>ekreta n u^tanovitv; univ^rzie S^n Mnrcos za začetek te univeirze, potem je to res najstatrejša v
Amerilki, ker $e bdl dekret o ustanovitvi mehižke izdan ne. kaj mesecev pozneje. Vendar je potrebno «za ustanovitev pirece^ vec koit samo dekret.
Deikret o ustanovrtvi univer-ze San Marcos je prispel v Li-mo šele 12. maja 1553, medtem ko je mehišika univetrza začela delovati že 25. januairja istega leta. Raizen tega so prvo uni-verzo podpirali le podikralj in drugi peruisiki v.eJjaiki medtem ko je prejemala mehiška vlad-no, se pravi, žpansko podporo.
Univerza se ie prvotno na-hRjala v .prosiorih, kj &o bili del katedrale, Jeta 1548 pa se je preselila v«s.voje prostore. kjer ie o&t.P'la do ukinrtve leta 1865. Uradni jezik na univerzii .ie bil severia l3tinšč;na, ki se je tako globoko Uikoreninila, d'a so bila celo ob koncu 19. stoletja vsa dmktarska deia napisana še v latinskem i'pzilku. Najvišja ob-Iasts n?. univerzj je bil reiktor. z.a kgfere.Ca b! lah.ko rekli. ds ¦j,8 imel tiiransko oblasit nad prosesOTj!! in študenti. Student-sika diisciplina je bila kssarnl-%o s^ro^a in ni iimela ničesair ^uirnp^i 7. l'M)en\em taikrat. nih evropski« Študientov. Vse študentsfoe  aiktdvnosti  so  bite
strogo kontrolirane v šoli,   ni cesti in celo doma.
Tudi po pridobitvj neodivis nosti Se razmere na univerz niso dO'Sti sipremenile. Sele ide je francoske revolucije so za čele podirati to miračno stavbc Zaradi svO'bodomiselnih ;dej, k so se širile med študenti, so ob lasti univerzo zaprle tz motiva cijo. da se študentje sploh n uče. Do leta 1858, ko ie cesa Maiksiimiiljan univerzo dokonč no zaprl z mobivacijo, da tc ka'r se je v srednjem veku ime novalo univerza, danes nim; več srvojega pomena in vsebin« je bilo še nskan poizkusov z obnovitev univerze. ki pa s vseiej p.rniDadli. Tako se } konČala 332-letna z2odn\nn naistareOcše ameriske  univera
Danes ima Mehika eno naj lepših, če ne naikr>5o univerz sveta s preko 45.000 Student Univerza v cetoti \e pooolnom ločeaa od ostalih na = slij in uži va visoiko stopnjo avtonomiji ki jo je dobilo mehiško visok šolstvo leta 1929. V&e to im le malo skupnega "S srednjir vekoin«, iz kaierega kljub v&e mu poganjajo korenine meh: žke univerze.
Bežen pregled
Poletne počitnice so čas, ko je mednarodna de-javnost študentskih organizacij najbolj živahna: konference, seminarji. srečanja. izmenjava študen-tov itčl. so v polnem teku. Zato ne bo odveč, da p<> leg daljših sestavkov in poročil o najpomembnejših mednarodnih rnanifestacijah doma in v naši nepo-sredni bližini, damo tudi bežen pogled glavnih štu-dentskih manifestacij na ostalih kontinentih.
IX.   KONFERENCA ŠTUDENTSKEGA TISKA
Enainštlrideset delegatov — urednikov študenskih glasii in strokovnjakov za tlsk se je zbra-lo v Oxfordu od 29. avgusta do 4. septembra, da bi razpravljali 0 problemih študentskega tiaka in z njegovo pomočjo pomagali krepiti mednarodno študentsko sodelovanje. Delegati so prišli iz 19 v glavnem evropskih dežel, tako da je imela konferenca bolj evropski kot mednarodni zna-čaj.                                       i
Kljub težnji, da se konferenca prenese vsakb leto na drug kon-tinent, so delegati zaradi orga-nizacijskih in finančnih ovir sklenili, da Mp tudi na^lednja v Evropi ln>fcer p0 vsej ver-jetnosti  v  jugoslavijl.
Po mnenju udeležencev IX. konferenca študent&kega tiska ni dosegia tistega rezultata, ki so ga od nje pričakovali, to velja posebno za praktične re-zultate, k; naj bt jih dala kon-ferenca. Temu ni vzrok edinole udeležba samo skoraj evropikih dežel, temveč prdv^em pomaiij-kanje predpriprave, pa tudi ne-rbdnosti med samo konferenco (delegati so govorilj v svojih nacionalnlh jezikih, ki jih oatal-delegati niso razumeh jtd). Ra-zen tega je konferenca potrdiia. da se teme, dbravnavane na konferenci, ponavljajo jz leta v . !eto, ne da bi se pri tem do-seglo kak viden napredek Sklep Wonference je bil, da je treba tema dvema vprašanijema na pribodnjem sestanku šludentov novinarjev m še pred njim po-svetiti posebno poz-ornost.
LETNA   SKUPSCINA   WUS
Po dveh letih je bii Ibadan v Nigeriji spet kraj, fcjer so se julija letos zbrali predstavniki in opazcvalci iz več kot 40 de-žel, da proučijo smernice pro-grama WUS (World University Service) za leto 1960 in se po-govore o vlogi, kl jo imata or-ganizacija tako v nacionalnih unijah kot v mednarodnih štu-dentskih odnosih-
S-tiri komlsije so na iočenih seja'i obdelale po&amezne točke prcej obsežnega programa: štu-dljski pogoji, zdravstveni pro-blem, prehrana in osnovnl živ-ljenski pogoji ter indivlduajna pomoč. Vsaka teh komislj je predložila poseben predračun, ki ga je nato izglasovala »kup-ščina v okviru vsote 550.000 švi-carskih frankov, kolik&r znaša proračun  za  naslednje  leto.
II.   EVROPSKA   KONFERENCA
O      SOCIALNO-EKONOMSKIH
PROBLEMIH   STDDENTOV
Nacionalna unija luicsembur ških študentov (UNEL) je na II. evropsko konferenco o s-oclalno-ekono-mskih problemih študen-tov povabila predstavnike vseh evrop^kih nacicnalnlh unij. Konferenca je bila od 12. do 17. oktobra   v   Luxemburgu.
Da bi lahko izdelali boij ail manj popolno siiko o socalno-ekonomskih pogojih evropšk^h študentov, je UNEL prosila »»-cionalne unije, naj jj že pred konferenco pošljejo čimpopoi-nejše podatke 0 zdravju 5tu-dentov, sianovanj."'<ih pry)o!e-rnih, štipendijah jtd., da bi .ah ko   pripravila   gradivo   za   kon-
ferenco \u m na podlagi tega gradiva in rezultatov konferen-ca izdala posebno publikacijo, ki bi jo razposlala vsem nacio-nalnim unijam. Računajo. da bo ta pomembna publikacija izšla v začetku prihodnjega leta
III.   KONGRES   STUDENTOV LATINSKE   AMERIKE
III. Kongres študentov Latln-ske Amerike (LASC) 'je bii od 6. do 15. septambra v Caracasu v Venezueli. Prvi podoben kon-gres je bii leta 1955 v Monle-videu, drugi pa leta 1957 v La Plati. Na III. kongres so bile povabljene tudi novanastale študentske organizacije v Južnl Amerikl.
Med najvažnejšimi točkami kongresa je bila univerzitetna reforma, koordinacija med viš-jimi zavodi, laičnot in vzgoja, nepismenost, odprava šolnin in taks, ljudske  univerze Hd.
Razen člsto študentskih za-dev so dali glavni poudarek po-lltičnlm vprašanjam: neodvis-nost študentskega gibanja v La-tinsk: Ameriki, direktna sodeio-vanje med naclonakiimi unija-mi in krepitev stikov z afri-š.kimi   ln   azijskimi   študenti.
Na III. LASC 5O razpravljali tudi o drugih polltičnih, social-nih, nacionalnih in mednarod-nih problemih. kot so borba protl diktaturam, naclonalizaci-ja naravnlh bogastev, agrarna refdrma in o položaju južno-a/neriških štuHfntov v medna-rodnih  odnosih
II.   PANAFRfSKA 8TUJ>ENTSKA     KONFEREN\_A
II. pianafnška »tudeniska koa-ferenca (PASC) je oiia od 1 do 7. avgu&ta v TunUu Predstav-niki afriških 5tudentskih orga-nlzacij so razpravljall o vrsti problemov. ki zadevajo alžirske študente, vkljuftno koloniallzem in nacionalni boj afrišltih naro-dav za neodvisnost, rasno se-eregaciju. p^oblem nerazvhih dežei. položaj vsakega airiškega naroda   posebej.
Oživljena romantika
Če je bilo nekoč — še pred desetletji — ocenje-valcem poezije precej lahko presoditi življenjsko vse-bino in umetniško vrednost neke pesmi, postaja to dandanašnji vselej teže. Čustvena oziroma razumska poanta pesniških stvaritev vse bolj izgubljata na svoji navzven vidni ostrini in sta ie marsikje tako skriti, da ju izpod prepletenih metafor in prekopi-cujočih se besednih iger skorajda ni mogoče razbrati. Vživetje v marsikateri pesniški svet je skorajda one-mogočeno.
Ker je tako, se nam vse prerado zgodi, da vred-notimo kar se le da nestrpno in po skrajno subjek-tivnih kriterijih. Ta zanika pomen vsega tistega, kar je neposredno in preprosto, drugi v nasprotju z njim proglaša avantgardistično stilno usmerjenost za izraz neumetniških pobud in celo brezbriinosti do življe-nja. Jasno je, da tako vrednotenje nikamor ne vodi.
Stilna usmerjenost sama po sebi ne more biti kaiipot za določanje umetniške vrednosti. Objektivni kriteriji so drug.je. Iskati je treba pesnikovo živ-Ijensko globino ter njegov odnos do življenja in nato njegovo sposobnost, kako to svoje notranje ob-čutje zna izraziti. Velika umetnost klije iz občutij, ki niso ozko subjektivna, pač pa v njih odsevajo na svojski način ujeti problemi časa. Pesnikovo občutje je enovito z občutjem Časa. Ideala skladnega vred-notenja ni lahko doseči. Namesto tega se vse pre-radi prepuščamo občutju; prizadevamo si, da bi to občutje ob doživljanju poezije prepojili z nepristra-nostjo — seveda v skladu z Mejnimi pozicijami, na katerih sleherno vrednotenje raste. V tem smislu na>j bi izzvenele tudi misli ob pesniški zbirki Mozaiki Gregorja Strniše.
vMozaikih
Strniša ni avantgardist, prej nasprotno. Njegova poezija se oklepa starih form, ostaja mi-selno in čustveno jasna, pre-pojena je s simboliko, ki ni zapletena v nerazumljive šifre. Ta ugotovitev seveda o nje-govi  poeziji  ne  pove  še  nič.
Vsi njegovi verzi in vsaka posamezna pesem so napo-jeni z izrazito simboliko. Predvsem je občuteno upo-rabljanije srednjeveških re-kvizitov in podob v funkciji simbolov. Toliko navzven. Ko bi ostalo samo pri tem, bi bila njegova pesniška govo-rica toga, neživljenjska in brez umetni&ke učinkovitosti. Toda Strniša je pesnik za-radi notranje nuje, ne samo zaradi želje po uveljavitvi. Njegovi notranji vzgibi so pristni, so izraz globokega in zrelega čustvenega doživlja-nja. Vsi omenjeni simboli ni-so uporabljeni kar tjavdan, pač pa zaradi pesnikove izra-zite potrebe, da se izpove prav skoznje. Zaradi tega ta poezija ni mrtva tvorba in ne neprizadeto p^sništvo; v njej je vse tisto, kar Strnišo karakterizira kot pesnika z notranjo bolečino in odnosom do    življenja,   v   katerem    ni
ničesar   iskanega,     zlaganega ali  hipertrofiranega.
Če so ti elementi njegove ustvarjalnosti očitni, velja razmislitl, v kolikšni meri so sredstva, ki jih pesnik upo-rablja, zares najbolj adekva-ten izraz njegovi čustveni na-ravi in zares umetniško do-gnana. O tem seveda ni mo-goče soditi v ocenjevanju te vrste, ker bi bila potrebna študija, ki bi dobila na vpo-gled vse odtenke njegovega dela. Mogoče pa je ugotav-ljati, v koliko je ta poezija živa in notranje pogojena v našem času.
Strniša je močno zazrt vase, v svoj sanjski svet, kar v ver-zih nekajkrat izpove sam. Po-dobe, v katerih se izživlja nje-gova notranja narava, so lepe, globoke in čiste, hkrati pa miselno in čustveno dovolj skladne.
In vendar je ob vsem tem nekaj, kar vzbuja pri bralcu občutek. da ta sicer lepa, kul-tivirana in v določenem smi-slu celo notranje ogreta po-ezija ne more najti odmeva, ki naj bi ga velika poezija našega časa našla. Vzrok te-rnu je v dejstvu, da je pes-nikov čustveni svet kljub pristno^ti, ki se je izkazala, preveč zaprt vase in preveč ograjem od velikih problemov časa. Romantični nadih nje-govih pesmi, ki se izživi v poetizaciji romantičnih mo-tivov, daje slutiti, da je ta trditev blizu resnici. Zavoljo tega sicer njegova poezija, katere pristnost, izčiščenost v izrazu in nedvomni pesniški zven smo že nekajkrat po-udarili, sama po sebi ne iz-gublja na ceni, vsaj v celoti — nekatere pesmi v zbirki pomeni.io izjemo — pa ne bo v   resnici   globoko   vzburjala.
Z »Mozaiki« smo torei do-bili pesniško zbirko, ki za-služi to ime. V njej je poe-zija, ki raste na bogati inte-lektualni tradiciji in hkratni pesniški nadarjeoiosti, poezi-ja, toi izpoveduje čustveni svet vase zazrtega človeka in v določeni.meri tudi njegov subjektivni odnos do živijenja nasploh, poezija, ki gradi na izraziti romantični metaforiki; poezija, ki bo, ko se sprosti mladostne zazrtoš$ vasffi, lah-ko zares globoko in čisio iz-povedovala odsev časa v pes-nikovem doživljatiju. Kajti od poezije pričakujemo predvseim, da bo z lastnim ' lokom našla odzven skupnih Čuetvenih in razumskih vzgibov časa na strunah besed. Romantična zazrtost vase tega v našem času ne more doseči, naj bo še tako pesniško čista  in iskre-
na.                     Viktor Konjar
POT PO FRANCIJI
V leiošnjih počitniških dnevih je Akademska folklorna skupina France Marolt sodelovala na VI. mednarodnem folklornem bienalu v Franciji
Lepo mesitece Charolles, pri-rorišče VI. mednarodn&ga fol* k!orne,ga bienala, ki nas je pri-srčno sprejelo že drugič. je v rekaj djieh privabilo na tisoče Ijudi iz vse Francije. Samo na nedeljskean .popoldanskem na-etopu se jih je zhralo otorog 10.000! Ti &o bili priče veliki nianifestaciji folkloristov iz raz-nih krajev Francije, Nemčije, Spanije, Svice, Jugoslavije, Antilskih otokov in od drugod, pestri, kontrastni, pa ne zmeraj čisto folklorni.
V taki konkurenci — Spanci iz Barcelone so tokrat popolno-ma razoičarali — je naša skupina e skrbno . izb'ranim p.rogramom odstopala    za    nekaj    razredov.
Sicer pa so dovolj zgovorne kritike, ki so že v naslovih pi-sale: »Edimstvena folklora na 6vetu! Občudujte slavno skupi-no France Mairolt«, ali pa: »j-u-goslovani — največ.|a zvezda!« La Depeche je pisai:«... Po-sebno zlatega -¦plavza so bili deležni Jugoslovani, ki ne bi razočarali niti na največjih pro-fesionalnih odrih — in vendar &o to amaterji, študentje! Kak-šna gracioznost, kakšna lahko-ta in vigranost! Kakšen ritem!« Ali pa Cuoirier pod naslovom »Izredna demv.astracija talenta«: »Tisti, ki so biili na predstavi, ne morejo prehvaliti jugoslo-vanskih študentov, polprofesio-nalcev, treba je prizniati, »pro-fesorjev« plesa, in tisti, ki niso bili, ne morejo zadosti obžalo-vati.«
Vendar pa pri takih prire-ditvah ne gre za neko tekmo-vanje ali pcenjevanje, ampak je to p«ravi festival folkloTnega zaklada raznih nairodov, čas kraj, način, ko se zberejo mladi in stari, ki ljubijo narodno za-puščino in io želvjo drugim pos-redovatl. Vzdušje med traja-njem tega ln podobnih festivalov
je res nekaj edinstvenega in vprašujentiio se, ali ni nikjer v Jugoslavioi zanimanja in sred-stev za oirganizacijo take pirire-ditve?
Z vimorodnih gričkov okoli Charollesa smo se nato v enem popoldnevu pripeljali v svetov-no znani alpski center Chamo-nix, čudovito mestece ob vznož-ju montblainških ledenikov.
Na dveh eamostojnih nasto-pito, na Jetiiieim umetnem drsa-lišču in v Kazinu, so naši ple-salci, zlasti pa tokrat izredmo raizipoloiž*ni gar^njski kvintei, navdužili z izredno visokimi c&nami vstopnic in mrzlimi cha-moniškimi večeri podhlaj«no občinstvo. Mnoge plese smo moirali že ponavljati in se aplavz še vedno ni polegel.
Trije naši vodilni alplnisti, študentje, so najbolj ploskali. Po enomesečnem treningu v centralnih Alpah &o prišli tisti dan prav z ^rha Mont Blanca, da bi slLšali domače viže.
Po nekaj dneh. (vimes smo bi-li na sprejemu pri iupanu) smo se poslovili od starih znancev, hvaležni za sprerjem, topel kot ga znajo nudiiti le hribolazci, in hvaležni za sonce in jasno nebo.
Pot nas je vodila domov ob Azunni obali, mimo Benetk in Trsta, ob lepi jadrans^ki obali. Komaj smo prišli domov, smo se naslednji dan že spet srečali v nošah, tokrat pa za udeležence mednarodnega študentskega se-minarja v Ljubliani.
Taiko tuirneja kot c&lotna »e-zona je bila izredno uspešna in temu priimern-o naporna. Sedaj nas čaka počitek, toda ne za dolgo, sicer nam bo dolg^as po skupnih vajah in nasitopih. PA   SE   TISTO   »NEKAJ«
Zadnje Lase se veliko govorl o načinu dela in o vlogi kulturnih skupin na naši univerzi, bodlsl na seminarju ZSJ v Ankaranu ali
pa v člankih v Tribuni (C. S.: Idejno in kulturno dviganje štu-dentov 8. Jtulija 1959, in drugi Clanki).
Omejil se bom na probleme AFS France Marolt, ki jih najbolje poznam.
Vedno ugotavljamo. da je sku-pina zaradi svoje kvalitete pre-rasla okvtre študentske ongani-zacije, kar je res, da premalona-st©pa za študente in med študen-ti: da je, skratka, premalo dala za kulturni dvig našega študenita. Na trditvi C. S., da je naša»pro-gramska in repertoarna politika usmerjena preveč navzven«, se ne bom ustavljal, ker je nesmisel govoritl o repertoarni politiki pri folklomih skup^inah.
Bili so predlogi, da bi se sku-pina osamosvojila all z veCjo de-narno podporo bolj narvMala na ZSJ. Vendar prva rešitev odpade zaradi obojestranskih koristi in druga tudi.  Zakaj?
S svojo kvaliteto in čistoto je to edina skupina, ki lahko do-stojno reprezenitira slovensko fol-klo.ro in se meri z znanirai an-sambli iz ostalih jug&slcvanskih republik. To so pokazali veliki uspehj v zadnjem času. "Zato »o njene obveznosti še večje. In kljub temu je zanimivo pogledati statistlko, ki kaže li nastopov v zadnji sezoni izključno za študen-te od skupno 29 izvedenih doma (ki so bili dostopni tudi študen-tom!). Torej skoraj vsak mesec-eden! Tisti, ki poznajo specifič-nost dela skupine In z izredno dragimi nošami omejen program, bodo to znali ceniti. Več kot na-stoipati, s temi in drugimi sred-stvi se refklamiratl in odpreti vrata skupine vsem sposobnim. res ni mogoče storiti.
Slcer pa zadnji primer, ko se Je skupdnia zaradi nastopa za udeleženee mednarodnega študent-skega srečanja odpovedala med-narodnemu folklornemu tednu v 2enevi, še eni priliki za afirmaci-jo in lepi vsati deviz, kaže prav4. odnos do matične organizacije, do ZSJ. S tem padejo v vado tudi ostali  očitki.
Ne gre nam torej za vprašanje denarne podipore, temveč za čut odgovornosti, če posplošimo pro-blem na vse kulturne skupine na naši univerzi. Ne smemo namreč pozabiti, kje smo rojeni, kje smo zra.sU in odkod črpamo svoje mo-či!                                         B. G.
Janez Boljka — Prodajalec suhe robe II.
Valentin Cundrtč
SEBI
rodil si se
da bi spoznal
kaiko je žalostno izgubiti
prstane veselja
in biti zvezdam
j-okajoče jutro
da bi spoznal kaliko oči je hladnih odprtih nad teboj in da je tolažba zateči se v vežo jutra toplo od noči m od korcukov reke
rodil si se
da bi pokopal mrtve
mrtve  Ijudi in dneve
in da bi vsaj za hip spoznal
da je življenje
veliik dar
Mladostna svežina
Mrzla, mračna kolodvorska čakalnica — sloki, s suho robo naloženi Ribničan — skonstru-irani svetilnik ob viziji kraške zemlje — temni, pošastnomo-dri Pojoči bič, vse to se ti živo vtisne v svomin, ko zapuščaš razstavo štirih mladih v Ja-kopičevem vaviljonu. Razstav-Ijena dela .7. Boljke, M. Dov-jaka, I. Urbančiča ter F. Ma-čko nas preseneča z marsika-tero novostjo in nas obenem navdajajo z upanjem v mlade, neizčrpne sile slovenskih li-kovnikov.
Edini predstavnik kiparske zvrsti na tej razstavi Janez Boljka, ki je še študent in rau je to prva samostojna razsta-va, je v vseh treh dvoraaah skušal na svoj način doprinesti svežini in razgibanosti četvo-rice razstavljalcev.
»Predvsem me je zanimal mo-tiv malega človeka, skušal pa sem tudi paziti na originalnost tako v vsebinskem kot tudi formalnem pogledu. Ribničan s krošnjo suhe robe na svojem hrbtu zahteva kompozicijsko svojstveno rešitev in namera-vam zato še dalje iskati druge izrazne možnosti, da bi pred-stavil cel cikel tega pristno do-mačega motiva. Rad bi doka-zal, da se tudi v naši folklori da odkriti marsikaj takega, kar še ni doživelo likovne upodobitve. Mislim, da sta Mi-helič in Debenjak to potrdila že s svojirnd grafikami, nad katerimi se navdušujejo zlasti izven naših meja.«
Te besede mladega Prešer-novega nagrajenca, ki je kon-čal kiparsko specialko pri po-kojnem Putrihu, razodevajo iskrene želje, ki nam jih Bolj-ka znova in znova odkriva v svoji plastiki. Opičja družina (zanjo je prejel Prešernovo na-grado) je prav tako uspel in nov moment vBoljkovi ustvar-jalnosti. Tudi v drugih delih (Izgnanci, Kvartet, Poroka) ga odlikuje konnpozicijska uglaše-nost in nepriučena tehnika mo-deliranja, kjer dobesedno raz-bija mavčno gmoto v manjše, gladke ploskve, ki tu in tam s prefinjenimi detajli učinku-jejo na slikovit način.
»Nočna poroka — skrivnost-na, skoraj pravljična z zobati-mi ptičjimi glavami, ki so za-me simboli neznane teme, je poizkus barvne plastike. Pri nas jo redko zasledimo. Mor-da rae je prav grafični ele-ment, ki ga na ta način kažem v plastiki, spodbudil, da sem vpisal letos še grafično spe-cialko pri Riku Debenjaku. Iz te moje težnje so nastala tudi dela Spomenik Ribničanu, In-timni razgovor ter Zapuščeno grobišče.«
Starejša dva, Dovjak in Ur-bančič, sta nam bolj ali manj znana, saj sta razstavljala sa-mostojno že pred tremi leti, včasih pa nastopala tudi na kolektivnih prikazih sodobne-ga likovnega ustvarjanja.
Kdor zasleduje umetniški razvoj slikarja M a r j a n a Dovjaka, bo lahko v tre-nutku dojel, kaj vodi čopič tnlademu prosesorju risanja že od vsega začetka, čeprav se v zadnjem času vse bolj psiho-loško poglablja v svojo notra-njost. Predmeti ter za oko ko-maj doumljive človeške figure mu predstavljajo le nujno kompozicijsko dopolnilo k svo-jevrstoi mračni ubranosti temnih barv, zlasti modre ter sive. V okolje že znanih ne-prijaznih kolodvorskih čakal-nic postavi umetnik tokrat še svoj  avtoportret, ki pa učin-
kuje v neprijetni modri sivfnl le kot nekak svetal in vesel trenutek ter nič več. Enako predstavlja človeška figura T Temni in Svetli kuhinji le simbol nečesa, kar si umetnik želi, pa se mu vedno izmakne ter izginja v toku vsakodnev-nega življenja. Po tej plati je prav tako prepričljiv Avto-portret pred šolsko tablo.
Kot bi lahko rekli, da se for-malne koraponente Dovjakovih olj podrejajo vsebini njegove-ga likovnega izražanja, pa tc-ga ne moremo trditi za U r-b a n č i č a , zlasti ne za nje-gova poslednja dela. Kolikor predstavlja ciklus Oken kom-pozicijsko ter tudi barvno po-vezavo z njegovimi prejšnji-mi olji, so Pojoči bič, Slovo ter Otok — plod letošnjega Ieta — nova stopnja v nemirnem Ur-bančičevem iskanju svojske li-kovne osebnosti. Vse do sedaj na realnih tleh stoječe oblike tnu postajajo le še simbol za sunkoviie kontraste v skoraj bajeslovno mračni nadrealno-sti, kjer išče sedaj novih ii-raznih možnosti.
Tudi grafiku Mačku je to prva samostojna predstavitev občinstvu. Dela, ki so vsa iz zadnjih dveh let — jedkanice ozirorna visoke jedkanice — odkrivajo umetnika, ki uživa v kombinaciji drobnih detaj-lov, pri čemer kaže v svojih zelo poenostavljenih in sestav-ljenih formah izreden smisel za arhitektonsko strukturo. Zdi se, da ga privlači tudi čista materija, človek pa se ne po-javlja v njegovi umetniški vi-ziji, čeprav mu ne moremo za-radi tega očitati neživljenj-skosti.
Diplomant grafične specialke pri prof. Jakcu mravi san o svojem delu takole: »Vs^kakor igra v vseh mojih delih po-membno vlogo konstrukcijski element, ki sem si ga pridobil, če se lahko tako izrazim, na umetni obrtni šoli. Sam se pri svojem ustvarjanju vedno bo-rim s temo, to se pravi, iščem, rišem različne elemente. ki mi mnogokrat nudijo efektivno pobudo ali pa tudl ne. Tako je na primer nastala Noč v ateljeju, l'st, ki je predstavljal nekoč daljno viziio mes+a, a sem pozneje to celoto razbil oziroma ublažil z umirjenimi lisami, ki delajo sedaj vtis za-megljenega o-kna.
Sicer pa je moj osnovni ele-ment ostra navpična črta, več-krat prekrižana (to je pač iz-razito konstrukcijski), omilje-na s krogi, pegami, ki jim skušam dati včasih popolnoma življenjsko-realno obliko (Mo-stovi). Na to idejo sem prišel in jo tudi prvič izrazil v listu Pogled iz gozda, kjer mi je nastala pobuda iz drobnih smrekovih vej ter perspektive, ki jo tvorijo ob pogledu od spodaj proti nebu. List Dva prostora je iz lanskega leta, kjer sem bil še vedno pod vpli-vom domače folklore — čipk, katerih zapletene oblike sem izkoriščal marsikje zopet kot čisto konstruktiven element — kot železno čipko. Prav v tem čutim precej skupnega z Bolj-ko. Zelezna čipka je inspirira-la tudi nastanek mojih svetil-nikov, pogled z letala na bor-no kraško zemljo v krpah pa novo kombinacijo — Svetilni-čarjevo njivo. Skonstruirana konstrukcija bo verjetno še dolgo prevladovala v mojih grafikah, ker čutim, da si tre-nutno brez nje ne bi znal po-magati.«                    A. Bassin
Ranko Marinkovič
Vznamenju tehtnice
v                                         (O D L O M E K)
Hrvatski književnik Ranko Marinkovič si je že pred vojno začrtal svojo pot nadarjenega pisca, po vojni po je najprej objavil svoja dela skupaj z dramo »Albatros« '.' knjigi z naslovom »Proze«. Svet, ki ga nam skoraj z obsedenim zanimanjem odkriva avtor, je svet izgubljenih eksistenc, polintelektualcev, fratrov, duhovnikov in žandarjev, svet upokojencev, urarjev in brivcev ali pa svet naivnih ljudi, ki tavajo proti svojemu propadu, nesmiselno »kradejo bogu čas<- s svojim jalovim obstojem in se med seboj požirajo, mučijo, preganjajo — vse to pa v drobnem, najdrobnejšem okviru.
Njegova dela: Zbirke novel Proze, Ruke, Oko božje, Ni brača ni rodjaci, Eseji: Geste i grimase. Drame: Albatros, Glorija
Tako Je p«d dnevi nek človek hitel p<^ilici, grabil je pločnik z ogromnimi poslovnimj karaki, pokrit z mastnim klobukom s pobešenimi krajci, čevlje je imel chaplinovske — vsak je šel v svojo smer, njegov obraz je t>il neobrit in oto-žen, pogled pa zasfcrbljen, celo, kot pravijo književniiki. tra.gičen, \n ko je šel mimo Tresiča, ga je pozdravil raztreseno in skoraj vnemarno. kakor da  ga  je ta dan že petič srečal:
»Zdravo, Filipovič!«
Tresič presenečen zastane in se obrne za niim ter opazi. da se je ta, še vedno hiteč na-prej, prav tako obrnil in mu celo prijateljsko pomahal z roko »E.i, zdravo!« in se nasmehnil. Pa vendar, mudi se mu. nima 6asa za prija-teljsiko izmenjavo vprašanj 0 zdravju in živ-Ijenju, o ženi ;n otrocih . . . Tresič še vedno stoji v dvomu; nikakor se ne m&re sipomniti prejš-njega srečanja s to osebo. Po drugi strani pa opazi, da mu v tem presenečenju ni niti od-zdravil in se zboji. da to človeka ne bi užahlo. Hotel je celo steči za njim in zadevo razčistiti, se opravičiti . . . Oni pa se je ponovno obrml. kakor da bi zaslutil, kaj se do.ga.ia na tej strani, in ko ie videl Tresiča. kako stoji in začudeno gleda ža njim. je obstal tudi sam. potem pa se fe začel pnbliževati Tresiču z lahnimi in ne-kako sramežljivimi koraki, z nasmehom človeka ki mu ni do smejanja, in lahno kimajoč z glavo v znaik očitanja. Splo-h je vse njegovo ve-den.1e izražalo sramovanje nad svojo pojavo pred pri.i'ateljem, ki ga prav zaradj tega bednega izgieda  ni  več mogel prepoznati.
»Cviker,« je izustil z Občutkom skrajnega sramu, kakcr da s tem, ko izgovarja svoje ime obenem obdokuje svojo nesrečno uso'do. »Eh, spremenil sem se. ..« doda elegično, kot da bi gledal  v  svojo  preteTclost,   celo  oCi   so  se mu
aedaj je nenadoma ponovno zagledal dona Kuamo. tik pred sabo, kaiko se na roibu pločnika pnpravlja da bi prekoračil ulioo. Don Kuzma se je najiprej op-rezno ozrl na dbe strani, potem pa je za trenutek 0'kleval. kakor bi se priprav-Jijal stoipiti v mrzlo vodo in s pcspešenimi ko-ralki prečkal ulico, pr,i tem pa nekaiko čudno mahal z rofcamA; kot človeik, ki brede po vodi.
»Kako pazi nase, ta d<uša nemirna!« — je pomislil Tresič in tudi sam preOcoračil ulico, se oprezneje  od  duhovnika.
»Danec •.j-udje ne poginjajo pod tramvajem, goapod moj!« mu .ie zaklical eden mimoidočih, Tresiču ipopolnoma neznan človek, ki ni bil niti pijan niti ni bil kakšen prepirljivec ali poroglji-vec, temveč je držal pred sat>o odiprt večerni časopis in ]e bil očitno preplašen in obmpan, pa se ie prvi hip zdelo. kot d>a bi bil pijan. Tresic se je odločil. da se ne bo oziraJl nanj, ker ga je imel za enega tistah rafiniranih izsiljevaicev denarja kaikršni so se pojavili v zadnjem času, Iko so &tare.iši letniki rezerve vedno pogosteje dobivali pcizive vojnih cdkrožij. Ti mojsitri so mimoidočim ta'kole mimogrede virgli trnek, po-tem ko so že iz razdalje diva.jsetih korakav pre-Bodili, če se bo žrtev dala ujeti in ji s posebno pponicavostjo pretipali srce in mošnjo .. . Lah-koveren m obziren človek' zelo hitro vgrizne v vrženo vabo; in tedaj ga mojster začne »obde-lovati« . Zatoe, seveda, z vpoklicem v vxDjsko, potem pa' žena, otroci, stanarina, nikjer prcbite pare in zima prihaja . . . in tako mu nazorno in ganljivo pr'k?.ž? svoj cbuip da s tem (na vsak način n-vsakdanjim) darom za priipovedovanje človekn v trenutku zmeša, zlomi in raztopi du-do srce, pamet in, kar je najvažnejše, listničc. notem pa v najbližji gostilni napravi pregled Atena...
nekoliiko ovlažile... ali pa ee je Tresi6u to 1« zdelo.
»Jaz se res ne morem ...« lztJeclja Tresid, tu-
di sam nekako osramočen.
»Kako da se ne spomniš? Iz Tretje realne? Dve klapi za tabo . .. Cviker? V latinščini večna dvojka! Ante. aput, dvaput, triput — pa sem odletel v aut| Ti s: šel naiprej, jaz pa zaostal. .. Poleg tetoe Je sedel tistt mali. .. Kako se je že imenoval? Cakaj, niegov priimek je bil nekaj za jesti.. .«
»Opolski?«
»... al; pa za piti, vidiš! Vedel sem. da Je nekaj  takega . ..«
Tresič se je mogel samo čuditi! V vsem svo-Jem žrvlijenjiu ni nikdar paznail človeika s pri-imlkom Cviker, zdaj pa se je ta nenadoma tako udomačil v tem razgovoru in ga celo povsem intimno-pri.iel za laket ter ga lahno stresal, ka-kor da si prizadeva vzbuditi v njem mladeniške spomine. In res, Tresič je začel kopati po svo-jem ap»minu da bi morda od nekod izikoipal tega Cviikerja... Morda pa je ta ¦jvendarle ob-stajal, tam v neki klopi za njim, kot sikromen, neopazen dijaček, ki se nj z ničemer odlikoval?
Medteim  j?  Cviker   poln  upanjia  zrl  vanj ...
»No? Kaj pa to, se spomniš, kako smo pozimi metali v peč divje kostanje, ,pa je začelo poikati?«
»Da. tudi to smo počeli,« pomisli Tresič. »Samo. . . Jaz nisem Filipovič ...» in nato na glas izgovori to svojo sumnjo.
»Filiipovič?« se začudi Cviker In se takoj nato udari po čelu. »Ah, seveda, prav imaš! Vse sem zmešal, Filipovič je sedel poleg mene; delal je rebuse, križanke, čital je besede od zadaj — Bdison — nos ide . . . Jasno. kako bl ti mogel biti Filiipovič,  ko pa  si. .    no . ..«
»Tresič . . .«
»No    seveda,    Tresič-Pavičič!    Bogaani. sem
»Ne. samo Tresič! Jaz sem samo Tresič.«
»Pa iasno! Saj smio te tudd imenovali ,Sa-motres'i se sipominjaš?« se je Cviker nenadoma navduišil nad svojim odličnim sipoiminom, pa je še Tresič nehote pokimal z glavo. čeiprav se nikakor ni spominjal, da bi ga kdo imenoval »Samotres«. »Bržkorte so tj tudi drugi govorill Tresič-Pavičič, ti pa nazaj: samo Tresič, pa je nastal Samotres. Ampak to, Tresič-Pavičič, zleti sikuipaj iz ust kar nekako samo od sebe, kot Ciril in Metod. Neivmno: kakor da Ciril ne more biti brez Metoda, kajne?«
»I>a. neiumno,« potrdi Tresič in premestl težo telesa z ene noge na drugo, kar si Cviker raz-laga kot nestripnost. To  ga prestraši.
»Se ti mudi? Jaz pa, prijatelij moj, prihajam iz boln^šnice. Stare sitnosti z ledvicami. Doktor pravi; ledivice morajo ven (tiu naipravi Cviker ostrcitfcT&tnjo, kaikor da si s palcem para lakot-nlco)7jaz pa pravim; ti kar počaikaj. Nak, ne dam ledvic v špirit! In tafco sem, moj Samo tresič, izgubil lepo službo pri ,Prvi hrvatski' Danes sem bil pri direiktorju. Pa mi pravi: jutrj je zasedanje uprave, vložrte prošnjo. — Kolko-vano? — Koflikovano. — ObiCajno? Petlnsedein-
d.eset? — Petinsedeimdeset. Kratko — Jasno. ZbOigom — zlboigom. Meditem ko sem bil v bol-nišnici, je žena zastavila vse. kar smo imeli. Ko bi vsaj še imel kaj, da bi zastavil. pa ni več ničesarl Brez zaposlitve tuda kredita ne dobiš. Pa kaj bi ti pravil, saj veš, kakšni so ljudje. Sede na denarju, drug pa naj crkne zaradi po&canih sedmih kovačev!«
Cviker je umolknil in v pričakovanjiu povesil glavo. Le s koncem očesa je ostro spremljal Tresič&v zbegani poseg rotee v notranji žep, kjer se oibi6ajno nahaja denarnica. In res, Tresič Izvleče denarnico. ..
»Ah, ne, nisem mislll tega ...« si Cviker pre-pozno prizadeva, da bi mu zaustavil roko. »To sem ti povedal le kot staremu .. . Ntmam niko-gar, da bi se mu potožil.«
»Jaz v resnici . .« zbegano zajeclja Tresii. »To .ie vse, kar iimam,« in mu pomoli kovanec za pebdeset dinarjev, nato pa m.u pokaže prazno staro denarnico. v kateri ni bilo ničesar razen nekolilko sikrbno zioženih panirjev.
»Bog ne daj!« vzklikne Čviker in za korak odstoipi, kakor da se je prestrašil. »Poslednji denar, nak, prijatelj, jaz nisem tak!«
»Saj nj poslednji,« ga začne prepričevati Tre-sič. »Jutri ga bom zopet dofoil.«
»Zanesljivo?«
»Povs«im zanesljivoi«
»No, potem . . . Samo. veš, nikar mi ne laži! Ce lE<žeš, poteim si mi' da'l miloščino. jaz pa tega nočem!« reče Cviker z nekakšnim odločnim ponosoim. potem pa zaupno doda: »In veš, kaj bi te prosilV Na,1 to ostane med nama. kajne? Zdaj  pa, kje  te  bom našel,  da ti  vrnem?«
»Oh, se bova že videla. . .«
»Ah, t.i mo) Samotres. hvala >ti kot bratu! Tega ti nikol; ne bom pozabil!« in potem, ko je neikako v naglici strese! Tresičevo roko in ga pogledal v obraz z Iskreno hvaležnostjo. je za-mrmral »na svidenjet Grem po kolke« ter se oddaljil z istim pospešenim In poslovnim kora-kom, s ka.kršnir» se ie pred kratkim pojavil.
Tresič je vedet, da je ogoljufan, vendar po svoji naravi ni imel hrabrosti, da b; se uprl tej izredni ofoliki nesramnosti. Vendar se je modro odlodil: ne oziraj se več na te vržene vabe! Ta ko tudi sedaj, ko ga je čiovek s časopisom po-ro.gljivo oipozoril, da »liudje danes ne p-oginjajo pod tramva.jem«, tii imel niti na.imanjše želje da bj se oziral nan.i, temveč je hotel pohiteti za d;on Kuzmo. ki je zopet izginil med mimo-Idočimi. Veniar je kljub temu pogledal človek? s časoipisom, ta pa je kot begunec odiSkrnjens vrata oipazil njegov pogled in pohitel v to r>6-prtino, skozi katero ga je Tresič pogledal.
»Danes ljudi ne pobijajo s tramvajem. dragi moj. temveč s temle,« in mu pcvkaže z g°.avo ogromne naslove v časopisu.
Tresie prečita: »Najstrašnejše bombardlran.ie Londona cd začetka voine«, »šest ur pekls. in groze«. »Cele četrti v plamenih«. . . Venda.r si n.i mogel za temi naslovi zamisliti ničesar do-ločnega,   nobenega   ubitega   otroka,   zmečkane
človeške glave, obupan&ga človeka nad poblto družino in porušenim domom, nobene od tistih strašnih slik, ki v resnici so za temi O'gromnimi časopisniml čfkami — in Tresič je ostal ravno-dušen. kaJcor da je prečital naslov časop,isnega romaria  v nadaljevanjih.
»Kaj pravite? To pa ni prometna nesreča, kaj?« mu je z brid'kim nasmehom govoril človek, kakor da je ponosen na to. da razume ves obseg strahote teh naslovov.
»Kaj naj rečerni? Sa,1 to ste mogli prečitati tudl včeraj, pa predvčerajšnjim . ..«
». . . Tudi včeraj, pa predvčerajšnjim? . .. Ce je bilo tudj včeraj in predvSerajšnjim, mar Je potem danes manj strašno?« ga strogo vpraša človek. »Ni treba, da ste kakšen doktor, da bi to razumeli. Ampak seveda, doktorji začnejo tedaj razumevati, kaj je bolezen, ko sami zbolljo. Ka,1 pa bo tedaj. ko bodo drugi takole v časo-pisih čitalt o nas? Ko bo nekj takšen doktor tam nekje v Kaliforniji mrmral skozi nos, kako so naslovi v časopisih dolgočasni, vedno enaki, včeraj jn predvčerajšnjim? . . . Vendar ste pred-včerajšnjim in včeraj vi in vaši ostali živi — mar hočete tedaj re^i, da bo tako tudi danes in  jufert?«
Tresiču se je ta razgovor zdel čuden. . . In zaika.i se je ta Slovek spravil prav nanj?
»No, da, takšni so ljiidje . ..« r?če z namenoTn, da bi končal to nepričakovano srečanje.
»Kakšni?«
»Pa tafešni ... Ce b, recimo sedaj mene ali vas povozil tramvaj, bi jih to bolj razburilo kakor oni tisoči pobitih v ruševinah Londona. In to ne zato, ker t>i naju bolj Ijubili, temveč preiprosto zato, ker s temi stvarmi nočejo za-pravljati fantazi.ie.«
Cloveik Tresiča ni poipolnoma razum&l, bese-da »fantazi,",?." pa ga je kratko malo užaliia.
»Fantazija?« ga strogo vpraša. nabere obrvi in se zazre Tresiču v oči z neprikrito antipatijo. »Vest recite, vest! Kaj se bo tu fantaziralo? Mar hočem prikriti, da se bojim vojne? Ne. ne zaradi sebe! Niti zaradj žene! Saj sem jlm tudi rekel danes. gori na vojnem . . Dali so m.i na potnico za Apatin . . Rekel serri: Ne govorim za ženo! Če že mora biti vo.ina, se 1i ne morem, nrsvim. izognit. zaradj žene .. Mar ni tako? Tcdf> ali morem pos;!edati v oči «;\Miprnu štiri-najstletnemu de&ku in se delatj važneea. kakor da grem na kegl.ii?če. ko pa fante-k čita čas-o-p:se in ve, da so &/ab; prebilj Maginotovo li-niio in osvojlli Franciio v mesecn dni? Dan?s otroci nlso več otr-oci F?>ntek ve, kan-. ^rem. pa samo molčl ... Pa posl-ušam malč'ke: Tsta bo, pravijo. šofiral v tanku . . Evo. pr. čem smo!« in človek razširi roke, kakor da hoče pokazati, da v rokah nima ničp«ar. !p prazne rcke, ne-močne.
»Pa kaj. •'te vT>ok!u"'r ., ^endar mu ?'ovefc ae pusti dokOTJ^ati vpra§č>nja.
»Mobiliziran!« reče stirovo. kakor da 1e r»pso-val bo?^.' »Pa poglejte, rr.ifid: se sprehaiajo,' lo» vijo   *enske.   nas   pa   mobn;7'rs1o.   letnik  dev«l
rnajr iz iuma xn cetrnne sonca
^.                            flKfiDEMSKI PEVSKII ZBOR TONE TOMSIC V FRMCIJI
Še eno uspelo gostovanje
Francosko mesto Toulause je bilo v dneh od 6. do 13. sept. arena VII. tradicionalnega med-narodnega študentskega kultur-nega festivala, ki ga Je orga-nizirala francoska študentska nacionalna organizacija UNEF. Na njem sta med študentskimi kuliurnimi skupinami 11 naro-dov nastopili tudi dve jugoslo-vanski, in sicer folklorna sku-pina iz Saraj«va ter Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane.
Prirediteljem' festivala je usi>elo zbrati sielo kvalitetne kulturne ansambia, od katerih so niekateri natEicirii}! tudi na svetovnem študentskem kultur. nem festiva-lu na I>unaju. Tako je cbčinstvo v Toulousu in cko-liških mestih, kjer so študentje nastopali, lahk0 videlo ?,ares umetniško dogmane in k\'alitet-ne prireditve. Vsaka od nasto-pajočih skupin je prinesla s se-boj delček svoje dežele in njene kulture, ki je v kvalitetnih iz-vedbah nadvse prepritiljivo za-živela in manifestirala študent-sko kulturno življenje posamea-nih dežel.
Ljubljanski Študerjtje sp pod vodstvom Janeza Boleta tudi ob tej priložnosti nastopili s svojim tradicionalnim programom ju-goslovanskih umetnih in narod-nih pesmi. S svojim zvočnim bogastvom v skrbno izdelani iz. vedbj so navdušile trancosko oboinstvo, kj je v zelo velikem številu obiskovalo posamezne prireditve in poka:^io r:a ;to študentsko kulturno manifesta-cijo izredno zanimanje.
Frvi nastop je imel zbor v Mcntaubanu ob začetku festi-vala, ki se je začel v veg roe-stih v okolici Toulousea naen-krat. Ob tem je treba omeniti, da so imeli organizatorji ravn0 zaradi tega, ker se je festival odvijal v več mestih hkrati in ker niso prišle posamezne sku-pine hkrati, precej težav in so morali včasih prav v poslednjih trenutkih spreminjaii pirogram nastopov. 2e prvi koncert ljub-Ijanskih itudentov jie uspel in jih uvrstil v kvalitetni vrh na-stopajočih skupin,
Najvažnejši in na;/bolj zahte-ven nastop je bil nekaj dni po-sneje, ko se je zbor v celove-černem koncertu predstavil tou. lcuškemu občinstvu, ki velja za
glasbeno z«lo vzgojeno in za-htevno. Pravijo celo, da tisti, kj uspe v Toulousu, enem franco-skih glasbenih središč, lahko brez skrbi za uspeh nastopi v francoski metropoli — Parizu. Ta večer je pomenil za zbor pravo zmagoslavje, saj je v trenutku pritegnii nabito polno dvorano občinstva, katerega na. vdvšenje se je nepresitano stop-njevalo in se od pevcev skoro ni  hotelo  ločiti.
S tem uspelim koncertom je zbor nadvse prepričljivo doka-zal svojo vrednost in je bil po-polnoma upravičeno uvrščen med 5 najboljših festivalskih skupin. Te so na večer pred zaključkom festivala nastopile v Toulousu na gala predstavi, ki je bii kvalitetni in osrednji pregled najboljšega, kar se je . v tednu dni zvrstilo na festi-valskih odrih. Tudi tu je zbor žel za svoj desetminutni pro-gram *elo topel sprejem in la-skavo   priznanje.
13. septerabra je bil zaklju-ček fesitivala na trgu v Toulou. su pred starim Kapjtolom, ki sj ga je ogledaja množica Toulou-zanov in okoličano>v. Tu so se vse sodelujoče skupine poslo-vile od p*ri*aznih gostiteljev in hvaležnega občiniatva s skup-nim programom, v katerega je vsaka skupina prispevala nekaj iz svojega sporeda. To je bilo zelo lepro in toplo sloivo, ki je še enkrat pokazalo vso prisrč-nost vzdušja, ki je vses&ozi spremljalo festival: tesno vez, ki so si jo skupine ustvarile z domačim bčinstvom ter top^e stike in sodelovanjc, fej se je vseskozi prepletalo m«d mladi-mi kulturnimi oblikovalci vse-ga sveta.
Festival pa z.a ljubljanske študente, pevce APZ, ne pome-ni samo novega umetniškega uspeha in prepričljive afirma-cijev inozemstvu, temveč mi»o-go več. Tu So se prcdvsem se. znanili z uspehi, kvaliteto, pjro-blemi in prizadevanji drugih študentskih kulturnih skupin, spoznavali življenje jn delo tu-jih študentov, navezali z njimi prisrčne, tople siiike in osebna prijateljstva, obenem Pa uspeš-no zastopaii našo kulturno umetniško tvornost v tujini.
Naj ob koncu omenimo še sa-rajevsko    študentsko    folklorno
skupino, ki &» je na festivalu pietistav ,!••> kot umetni^ko zrel in tankočuien cblikovalec bo-gate folklorne zapuščine jugo-slovanskih narodov. Skupina in izredno ubrana instruraentalna s)premljava sta s svojo nepo-srednostjo in svežino povsod želi veliko priznanje in uspehe. Ves festival je potekal v pri-jetn«m vzdušju mednarodnega kulturnega sodelovanja, ki ga ne morejo skaliti nobene poli-tične zapreke in spletke, čeprav je nekaj takih drobnih poizku-s^v bUo. Toda vse nastopajoče skupine so soglasmo obsodile vsako politično vmešavanje, ki ne bi prispevalo k utrdiivi raed. sebojnih stikov in sodelovanja. Tako je bil festival poleg tega, da Je bil na umctniško zel° vi-soki ravni, še dragocen prisrpc-vek k poglobitvi prijateljsklh odnosov med mladimi kultumo umetniškimi oblikovalci, ki so zastopali svojo narodno kulturo na tem ihednarodnem srečanju. B.  L.
Meditacije ob koncu treh festivalov
Označiti puljski in opatijski lestival ter Vedro Ljuhljano s pridevnikom enak, morda ni primernc. Kcj je lahko skupnega filmsksmn festivalu, festivalu zabavne glasbe in operetnemu spcredu? Vendar lahko zclzllitiimo: vse tri, čeprav različne po vsebini, dniži epiteton — neusp ^h. Ne tisti zunnuji neuspeh, zcrkaj blišS in lesk ne dopuščata 6esa takega — in prov tega je bilo povsod dovolj — marveč tisti pravi neuspeh, ki je posledica nedoslednosti, ne originalncsti ter pomcnjkanjc resne zagri-zenostl v delo.
Pula
LetoSn}i filmslci festival v Puli je potekal v znamenju mladih. Nikdar doslej niso za-ffovomiki mladih ustvarjaicev v jugoslovanskem filmu daži-veli tako popolnega triumfa kot prav letos. Pet novih imen so dopisali novinarji v svoje beležnice poleg cenjenih, uglednih in popularnih vetera-nov — Stiglica, Stajanoviča, Tanhoferja, Nanoviča, Nova-koviča ter Pogačiča. Po dese-tih dneh zapletov in razpletov se je kolo v stari Vespazvja-novi areni ustavilo: pet novih imen — trije najboljši filmi. Kasmačev film zatajuje priča-kovanja in zl&sti Majhrovski predstavlja izrazito razočara-nje. Toliko večje je, ker je s kratkimi filmi pakazal svoj nesporen talent-
Vendar pa se }e v Puli po-kazalo, da je tevnu neuspehu v veliki meri botroval scena-rist Selimovič in da iz njego-vega scenarija ne bi naredll dobrega filma niti boljši in bolj priznani režiset.
Na drugi strcmi stoje tisti. ki se bojijo rizika, ki raje za-upajo film izkušenemu reii-serju, za katerega vedo, da ne bo propadei, č&prav so obenem tudi prepričani, da tudi uspe-ha, vsaj) takega, kot bi si člo-veik želel, ne bo. In kot tretja skupina: imena, ki so obetala in od katerih smo precej pri-čakovali, veliko več kot pa so dejansko pokazala. Pri temmi-slim predvsem na Pogačiča in Tanhofer)a. Prvi je nastopil kar z dvema fihnoma. Sam je obetal postati prelomnica v tretiranju tematike iz NOB v
našem filmu, vendar pa večine kritikov In publike ni zadovo-Ijil in ni pokazail drugega, kot ie znane in povsod priznane Pogačičeve odlike in pomanj-kljivosti: visoke formalne re-žijske kvalltete in veliko film-sko kulturo ter neprizadetost In hladnost na drugi strani. Iste komponente zasledimo tudi v njegovem drugem fiimu Razpoka raja, kjer obravnava sodobno problema-tiko: zakon dveh mladih Ijudi. Cloveka namreč začudi, kako more umetnik, ki je ustvaril »-Dafc-torja«, obravnavati n-eko tako obče človeško temo s taliko ci-nlzma, tako očitno željo po ugajaju in željo po efektih. Tudi Tanhofer je po izrednem uhpehu pred letn-m dni potrdil tradicijo tega festivala: zma-gavalec naslednje leto gotovo propade.
Med mladimi je najbolj zna-no ime Veljko Bulajič, najbolj cenjeno Igor Pretnar in naj-skrivnostnejše Jože Babič. De-la te trojice predstavljajo »no-vi rod« jugoslovanske kinema-tagrafije, ne morda po nekih skupnih pogledih na filmsko estetiko in problematiko na-sploh, marveč zgolj zaradi ai-stemaiične resnosti in studioz-nosti, s katero realizirajo sce-narij in zaradi talenta, ki ga nelvomno imajo.
Veliko so na tem festlvalu primerjali režiji Bula>jiča in Babiča. Zlasti se je ob tem ustavljala jugoslovanska filjn-ska pnblicistika, ki je glasno opozarjala na Bulajiče kvalite-te in na dejstvo, du mu žirija v Puli ni padelila nagrade za režijo. Babiča, ki je nagrado dobil, niti ne omen^ajo. On se jim ne zdi pomemben, ni za-nlmlv,   in   veridar  v   režijski
invenciji Babičev film lahko mirno primerjamo z Bulajiče-uim. Babtd je na koncu koncev vellko bolj originalen, Bulaji-čeva zasluga pa je, da je našel našo, jugoslovansko temo, da je napisal scenarij, in šele po-tem, da jo je ustvaril na traku. Sicer pa so še nekatere stvari, ki postavljajo naš fe-stival v temnejšo luč. Pula vedno bolj postaja kopija po-dobnih filmskih sejmov v tu-jini. Ved.no več je v njem sno-bizma, vedno več zaikulisnih intrig, škandalčkov in podob-nih karakieristi&nih potez Cannesa, Benetk, Berlvna in drugih. In vehdar vseh teh filmskih festivalov predvsem v kvaliteti še zdaleč ne dosega.
Vedra Ljubljana
Zamisel, razbiti Ljubljanskl fe-stival in ustvariti poletno zabavo LJubljančanom. ki vroče mesece prebijejo doma, Je dobra in po-hvale vredna. Dejstvo Je, da . v LJublJani prhmanjkuje zabavnih prireditev, posebno še poleti. Sem in tja se zgodi, da zaidejo k nam razni jazz-ansambli ali tuji in do-mači ustvarjalei popevk. Toda to ni dovolj Podobnih zabavnih pri-reditev v LJubljani Je odločno premalo. Ko smo prvič slišali za prireditve Vedre Ljubljane, smo upali, da bo tudi za mladino kaj sodobnega, res zabavnega. Potem pa smo brali program: Mala Flo-ramy, CardaSka kneginja, Neto-pir. Dežela smehljaja .. ., raj ln veselje za staro publiko cesarsko-kraljeve Avstro-ogrske monarhije z galantnimi gospodi, gospicami z migreno in omedlevanjem, gro-fovskimi naslovi in podobnimi rekviziti Kakšen starejšl posluSa-lec ali poslušalka Je ob ganljivi Leharjevi glasbi morda naskrivaj obrisal solzieo In pomislU na lepe stare  čase.
Se se najdejo ljudje, kl se ogre-vajo za opefete, s sladkobno' sol-zavo in ganljivo vsebino. Toda teh je vedno manj. Ta vrsta za-bave je pveveč nezahtevna 1n ne« zanlmiva za nas. ki smo po mne-nju starejših ljndi lzgublli čut za romantiko, in se vnemamo le za' dlvje nabijahje bobna in ttrup trobent. Strinjamo se, da vodstvo Opere odklanja lzvajanje starih operet. Prav zato tudi s takimi revijami operetne glasbe kot Je Vedra Ljubljana, nismo zadovolj-nl. Ljubljanski festival bi moral pri sestavljanju programa Vedre Ljubljanie pomlsliti, da so prt nas tudi zabave željni poslušalci. ki Jlm preživela opereta ne ugaja več.
^ Danes postavljamo vse drugaC-ne zahteve, kadar mislimo na za-bavne prireditve. Ni malo tistih, ki So odločno za to, da Je treba pomestl z ganljivo grofovsko ro-potljo. To so v druglh deželah že zdavnaj storill in obenem na-šll dovolj novih oblik zabave. ZakaJ moramo ravno mi nadalje-vatl staro tradidjo? Ce naj bi bile torej prireditve Vedre LJub-Ijane odraz naSih želja, nam LJublJanski festtval s svojo lzbl-ro programa nikakor nl ustregel
Opali/a
Ustavimo se še pri tretjem festivalu — Opatija 59- Vsa-koletni težko pričakovtani pre-gled domačih zabavnih del nas je letos morda še bolj razočaral kot lani. Mnoge skladbe, ki so
jih poslali v Opatijo, so bll« blede in nedodelane, s slabdmi teksti.
Saj>ne moremo zahtex"ati, da bi bila besedila popevk na \ir raziti umetniški višini, želimo le prebavljivih smiselnih tek-stov in ne nametanih besed, ki slučajno ustrezajo melodiiji. La-ni nam je ugajalo vsaj nekaj popevk (Tata, kupi mi evto, Kučica u cveču). Prepevali so jih povsod. na cesti, donele SO \z radijskih sprejemnikov sko-raj vsak dan. Letošnja prva nagrajenka Mirno teku reke pa med O'bčiinstvo>m ni naletela na tak odmev. Tudi ostale po-pevke so nekarn blede, senti-mentalne in počasne. Le Av-tobus-calypso je po mnenju nekaterrh skladbica, ki ustreza našim željam, čeprav nam mora biti jasno, da je ne mo-remo proglasiti za nejboljšo popevko. Verjetno je imela tak odziv zaradi svojega ritma.
Sicer pa sko<raj vsi ugotav-Ijamo, da je v popevkah vs« preveč sentimentalnosti in otožnosti. Kje je temu vzrt>k? Za vse le ne moremo kriviti naše slovanske sentiam^ntalne nastrojenosti. Ali smo se pri niaši zabavni glasbi res usta-vili v letu 1927, kot je dejal znani humorist Serafim?
Obširnejši odgovor na to bomo lahko poiskali v poslu-šanju naših radijskih postaj. Te so namre^5 odkupile več kot 100 skladbic, poslanih na Qpa-tijski festival, ki jih na njem nismo slišali. Uvrstdle jih bo-do v program svoje aabavne glasbe. Tako bomo tudi sami lahko presodili delo in ustvar-janje naših komponistov po-pevk na širši osnovi.
Nedvomno je, da je opatij-ski festival vzpodbudil naLe skladatelje zabavne gliasbe k resnejšemu ustvarjanju, toda jugoslovanskim avtorjem mora biti jasno, da je naše poslu-šalstvo zahtevno in se ne za-dovolji ve^ z vsako popevko, le da je domada. Okus poslu-šalcev, ki so si ga pridobili, ali pa ^pokvarili«, če hočete, ob poslušanju tuje zabavne in plesne glasbe, zahteva drugač-nih in sodobnejših popevk.
Toliko na robu trem festi-valom, ki jih leto za letom težko pričakujemo Pregled delti naših filmskih delavcev in skladateljev zabavne glas-be spremlja občinstvo po vsej Jugoslaviji. Obe zvrsti sta da-nes popularni, sodobni in vpli-vata tudi na obliikovanje okusa vsakega posameznikia. Zato nam ne sme biti vseno, kakš-na ¦ je'kvaliteta cbeh festiva-lov. Na tihem vsakdo želi, da bi rram ta odraz našega sodob-neg»a življenja kazal iz leta v leto lepšo in boljšo podofoo. Velike upe pa polagamo tudi v Vedro Ljubljano, za katero želimo, da bi našla priimerno obliko in vsebino zabavnih prireditev za prebivadce in poletne goste slovenskega sre-di^Ča.
sto! Pravijo — ker setn šoler pri .Impeiksu' — <ia seni od<rejen za tanikista .. . Jaz pa sem tank videl samo v kinu! Od kod naj znam voziti tank? In rujski . . . ker pravijo, da naim bodo Rusi dali tanke proti Svaboim. . . rusiki tank ni za našo pclkrajino, nikakor in sploh ne! Na to bi mo-ralj misliti tisti tam v Beagr-adu, ne pa jaz, &>ier, mar nj tako?«
Tresič se je ogledOTaJl za don Kuzmo in je tisto o tanlcih komaj slišal. Da pa ne bi človeka razžalil,  ga je povsem površno  vprašal:
»Torej   pravite,   da   niso  za   našo  poikrajino?«
»Kje pa! To so jeklene trdnjave z devet-desetimi tonaimi in več in kaj boste z.njimi po naših  hritoih? Naša dežela je  gorata ...«
»Res, ču'dmo . . .« reče Tresič povsem raztre-seno, ves prevzet s čudno tesnotoo zaradi besede »mobiaizacija«. »To se pravi, motoilizirajo?«
»Vsei Moij kum je notri že od prejšnjega •borka. Prav tako letmk devet sto. Lahko je njemiu, Jsrojač je. pa je ostal tu. plašče šiva . .. Se ostrigli ga niso. Jaz p*a v Apatin!« Clovok se je raznežil od sooutja s samim seboj, še O'či 90 •e mu ovlažile in Tresič Je občutil tisto neko-riatno potr-ebo po tolaženju, katere se poslu-žujejo Ijudde takrat, ko v sebi ne najdejo bolj-Sega in iskrenejšega občutka.
»Kdo ve? Mor-da pa kličejo samo na orožne vaje? Končno je v Evropi vojna. pa nihče noče biti presenečen". . .«
»Eh, to, to je tisto!« vzklikne šofer otoupan, kakoz- da je Tresič uiganil njegovo najstrašne,išo misel. »s tem Hi-tler tudi računa.. . s presene-čenjem!« Nato se rrnu prJ^bliža in reče zaupljivo, s tišjim gla;som: »Tu vse mrgoli švaibskih vohu-nov in pete kolone. 2e od 'devetnajst sto se-d€mintTidesetega leta dalje, se prevažajo tod^ Ottcrog v gumijastih čolnih in fotografirajo naše prirodne lepoite. Turisti . . .« se zEtsmeje z bridlko jronijo, kakor <ia bi se potešil s kozarčkom fcatežnega hudega alkohola. »No. pa vam se mu-<y,« reče nato zbegano, ko apazi Tresičevo ne-etripirost. »No ja, vsak ima svoje skrbl . . . Zbo gom!« in odide, potem ko je zopet odiprl časopis kct da b,  v njem želel prečitati bodo^čnost
Tresič v dvomih zastane za trenuteik na me- , stu. Nit, sam ni več vedel, kam se m.u mudi, le to, da je obžaloval don Kuzmo zaradi nje-gove svetnišike mršavosti, se mu je zazdelo tfkoraj smešno. Bes&da »mO'bUizacijLi» ga je pre-vzela kot težak občutek tesnobe pred nečin1 senzacionalno važnim in nep&znanim. V njem sr povsem naivn? začele vstaj^siti predstave zapu-ščenih ulic z zatprtirni pr&clrtjainami in vrati, iri€isto je izumrlo, se zaprlo za sv-oje zidovc, molči in ne prižiga luči. Ljudie za sjpuJčenimi naciknieami otprezno prižigajo vžigalice. zažigajo »isma v pečeii, tlačijo stvari v kov&ke, mudi se 3im. ne:kEm cdthaj^jo . . . Na ulici mrtva tišina Samo kdaj ;pa .kd?..i zdrvi m:mo z vrtcglavo nagli-©o'd'JŽavni avtnmcb ] ?: nfnavpcino nn1ni'n'   i;i!-c::-
S. . . Sl:š'io ?p ' 'it---' '.- -r '-¦ - h ¦¦.¦¦ t ¦ -v ¦ .')¦ š ¦ \ Cudno šepetanje nekih tajinstvenih besed med ražami, cčitno gre za voja.vivo sicrivnosi, . ...
Ko je tako razmišljal o deikorativnih slikah, mn&go bolj nestvarnih in otročjih kot takrat, ko je kot otrok razmišljal o don Kuzminem vesoiljnem potoipu, je Tresič v teh slikah celo odkril neiki resen, vojaški patos. Zamislil si je sa-mega setoe kot paitetično ipodobo ptečatega in močnega vojaka v vojni opremi, ki stoji mirno v urejeni koloni prav takšnih robustnih Go-lijaitov ter sajno čaka na povelje oficirja na kon.iu ... in taiko dalje, kaikor se Je pač spo-minjal paradnih vojaških slik iz revij in časo-pisov. Toda k-o se je nehote pogledal v izložbi Batine ipodruižnice, je bilo, kakor da bi z njega nenadoma odp&dlo paradno ra.zipolcženje .. .
V steklu izložbe, tam med čeylji. se je poja-vila tenka in zvita, povs&m neugledna silhueta,
lokav posmeh in vsa podab^a mobilizacije se mu spremen.1 v mastno Jesensko blato, pg katerem v nekakšnem brezkončnem maršu brede olivna-tosiva monotonija neznanih ljudi, sliši se kri-čanje podoficlr.iev, utrujeni glas čevljev in ta-jinstvena beseda »ordonanc« ... Tako se je v njem pričel porajati tisti ne<znosni strah pred sikrivnostnimi dogajanji akrog njega in občutil je intenzivno potrebo, da bi se pritajitkot miš, da bi zatajil svoj obstoj, da bj ukradel ljudem svoje telo in ga -odnesel v neko nevtralno sa-moto ter ga skril v vrečo svojih osebnlh slabo-%ti. katerih vrednost je zdaj  začel odikrivati.
Medtem je don Kuzma, ki ni niti slutil, da bi moigel postati predrnet -zavisti kogarkoli, do-spel   do osebne  tehtnice   invalida   v   veži    snel
podobna onim, ki jih je mogoče videti v izlož-bah deikarn kot zastrašujoče primere bolezni, kašlja in nahodra ter služijo za reklamo Bayer-jevih aspirinov. To je bil elegično mlahav pojav mestnega prebivalca s povserrv slabo kons^truk-cljo telesa, z oteežnim nosom.-ki je štrlel v prostor  iiot  Cyranojevo  prekletstvo.
Ta slika izz<*ve v Tresiču neki potuhnjen in
klobu:k.   si   &br:sal   plešo.   xi   Je   cben^m   ^. tudi   kot   tonzura,   si   potem   obrisal   še   vrat n-otranjo stran  klobuka. d>al klotouili na glavo in robec   v   žap   ter   stopil   na   invalidovo   osebno tehtnico.
•Zdelo se je, kot da Je Invaiid čakal samo še njega (medtem se je že precej zmračilo); usluž-no se je vznemiril m podvizano potolkel s svo-
jo leseno nogo, si namestil naočnlke, povezane z vrvico. ter stehtal don Kuzmo. refcli bi, S po-božnostjo, ici je temu prip&dala. Po vsem sodeč. je bil don Kuzma ena njegovih vsakodnevnih strank, pri kateri si je že pridobil polno zaupa-nje. Vprašanje eaupanja je bilo tu na v»a.k na-čin umestno, kajti bolnik, katerega življenje je odvisno od pričevanja neke tehtnice, običaino ne zauipa tej trgovski napravl, s katero pocno najnesramnejše goljufije, še manj pa zaupa go-spodarju te nctprave. Ta.kšen bolni,k je poln su-mov jn je prepričan, da se vsi ukvarjajo z eno sam0 misiijo — kako bi ga ogoljufali, kako bi mu utrgalj nekoliko njegovih lastnlh dekagra-mov, na katere se še opira njegovo živiijenje, življenje.  prijatelj!
I>on Kuzma s trepetom pričaikuje tisto odlo-čilno številko teže svojega telesa, ki pomem »biti ali ne biti«. Celo sam si nekafco goreče daje posla tam oikrog jezi6ka na tehtnici. se nekoliko sprifrka z invalidom in mu nestrpno odrine ro-ko, nato pa se pomiri, vzame listak in zelo zaskrbljen  odide.'
Tresiču, ki je vse to opazoval lz neposredne bližine, tam iz veže, se Je zazd«lo, da pri&ostvu-je nekemu zelo lokavemu obredu. pri katerem se preverja milost božja ali morda celo njen obstoj. Z netkakšnim intelektualniTn sramorn. kakor da bi pomolil roko uganjevaicu usode. je z vznemirjenim srcem stopil na invalidovo teht-nico. Ted#j se je spomnil šoferja in si bog ve v kakšni podzavestnj asociaciji rekel. »Apatin leži 00 Donavi . . .«
»Koliko?« potem nestrpno vpraša invalida,
»Enainšestdeset kilogramov in sedem sto šest-deset   gramov.«
»To je nemogoče!« vzklikne akoraj  jezno.
»Mogoče, mogoče,« odgovori invalid z ravno-dušno uverjenostjo, že navajen na to nezaitpno sitnarjenje  svo-jih  mršavih strank.
»Ka.ko?  Pa jaz sem ...«
»Vi ste, gospod, prav dovolj suhi za vašo težo,« ga prekine invalid z medlcin.sko zaneslji-vostjo. »Moja tehtnica ne krade,« še doda v ko-riat svojega ugleda, »Mi s\ pošteno služimo svoj kos  kruha,  ne  bojte  se.«
»Saj se ne bcjim kraje,« reče Tresič in po-skuša z zbeganim nasmeškom pojasniti svojo misel. »Toda. recite mi raje; ali ta tehtnica ne poklanja?«
»Nitj eno nitl drugo. Nitl ne krade niti po-klan.ia.  Kolikor je, toliko pove.«
»Koliko pa je tehtal tisti . . . duhovnik?« vpra-' šp. Tresič z zauipljivo grimaso.
»On.  toliko  kot  davi.«
»To se pravi. tudi davi . . .?«
»Tudi davi, tudi dav; ... Dvakrat na d&n .. .« rnvalid je že odgovarjal z zeljo. da bi končal ta razgovor, v katerem ni videl n&bene koristi zase. pa tudj radovednost tega mr.5avega miademča mu je že začela vabujati svun »Ta!e nekaj po izved'U.je . . .«
»Kaj pa, &e se halašč trpinft!, sliSite?« Je slli) Tresič. »Da ni morda svetnik, kaj se ve?«
»Ne vem. s kakšnimJ svetnikj se vi uilcvai* jate.,.. toda on »e Je pri meni aboniral. če že hočete vedeti. Vsak mesec plača vnaprej . . . že tretje leto.«
»Tretje leto! Toda prej. pred tremi leti. je bil težji. se<vedia?«
»Samo da vi ne mislite kaj polftičnega?« in invalid vrfe nezaupen pogled na časopis v Tre-sičevi rotki, »no, začel je z več kot os&mdesetimi kilogrami. Oči so mu bleste od mo'či. Zdaj pa, na, kornaj šestinpetdeset. In še te mu nekako napravim .. .«
»Napravite?« Tresič se Je »kora.1 ustrašil go» re*e strokovnosti tega izraza.
»Napravim. napravlm. gospod.« reie tnvalid ¦ človeikoljtibno spokojnostjo.
»Pa če vam rečem. da se Je zaobljuibll!«
»Ah,« zamahne invalid. »on se zaobljublj« materi zemlji. iz dneva v dan, Suši se od bo-Iezni. In za vsak gram naj bom kriv jaz .. , ln tale moja,« ter pri tem zaupno udari tehtnico po železnem vratu. »Toda teh šestindvajset kllo-gramov, ki jih je izgubil do zdaj. "i še nič. Tako seon mu jih Izmaiknil, da še opazil ni, Sa.1 ve, da sem mu jih vzel, kako ne bi vedel, toda o tem se med nama ne govori. Ampak za deset gramov je sposoben odslužiti črno mašo. ZdaJ pa mu moram odvzetj več kot osem sto gra-mov na mesec. Clovek tako rekoč iz dneva 7 dan umira tu na tehtniei. jso. pa vodlm zapls-nik . . . TeSak posel, če že h&čete vedeti. Zvečer mu na primer poklonim vseh dvajset gramov; vem. da !«• bolniku potr»ben spanec. Ampalc zjutraj mu jih odrežem štirideset! Tedaj kar klecne. v oči mu stopljo solze in mi ne verja-me. Pravl lažete! KE»ko Je to mogoče, čez nočT Vaša tehtnica ni nič vredna — pravi — poipravite tehtnico! Jaz nisem oveni Jaz sem člov&k, za-p&mnite si to. . . — Joče od strahu in odr?e Is. onemu mojemu slepemu kolegi na vogalu, Tr ?a tam, kot se to pravj — pa aporazumu — poto-laži z nekoliko grami. Toda seda.1 tudi njemu ne zaupa ln glej. nadlego, zopet ,je prl meni. — V glavnem — pravi — je vaša tehtnica v redu . . . Saj to se lahiko zgodi fez noč. kajne? Zaradi prebave in podobno. Ampak vendar, pazite, pa-zite! Tehtnica od tistega tam na vogalu pa ni nič vredna! Gk)ljuf je In bog ve, s kom ima zveze? Jaz b, mu tehtnico zaplenil. Na vogal se je postavil, junak; saj vemo, kdo se ses^aja po vog3!:h . .. Mislite. da je res slep? Prikrivajo se cni tako, prikrivajo, kot da jaz ne bi vedsl! — Jaz pa, kaj hočem. mu pritrjujem. — No, da vidimo — pravi — z božjo pomočjo. dajmo la ellkrat.
Spet ga stehtam, pa malo pritisnem, samo <J» bl ga pomlril. 2ato sem si tudi zabil tale žebelj v protezo, nato pa ga zataknem za spodnji riiičico n pritlsnem nežno. oprezno, kot da hd tiidi kot tonzura, si potem obrisal še vrat ln spuAčal kapljice v oko. In tako mu dodam kakšfrn gram, aonpak zopet se spomni in začiM
NEKAJ O TEM. KAKO PIŠEMO
Preden ošiilhm svinčnik, bo prav, če se s pestjo patrkam po prsih in se posujem s pe-pelom. Im$l bom mimejšo vest •.. Zc\ka\j tako, naj mimo-grede povedo cdsttuvki, ki sle-dAjo.
Takole je bilo. V počitniških dneh sem \wtel udobno in kar se da hvtro prlpotovaii v Du-brovnik. Obema pogojgma naj bi ustrezail alumlnijasti ptič. Pogoji so idealni: dve uri lete-nja in že si na travnatem du-brovniSkem letalhšču. Seveda pa ti v naglici, v kakršni po-teka ves ta proniet, mimogre-de pozabijo povedati, da boš v Zagrebu čakal svojih osem ur. Seveda — ugodnosti imaš, da ti ni treba ve$ čas sedeti na letališču pod široko pol-kroglo neba, pač pa se laMco brezplačno odp&lješ v mesto, kjer so vendar rnuzeji, zoolo-&ki vrt, galenje z razstavami sodabnega jugas>k>vamskega sli-karstva in podobne zamimi-vostii.
Pravzaprav pa vse to ne so-di zraven. Ponedati imam na-men le, da sem v Zagrebu ti-stega dopoldneva sedel v klnu tn, gledal ameriški film Po-mlad življenja.
Preden nadaljujem, mocram ugotoviti. da je prav, ker sem se pasul s pepelom. Namesfo da bf kratko in jedrnatapo-vedal, kar imam pove-dati, napišem prav vse, kair mi pride na misel. Kadar pišemo, si dan-dan&šnji ne znamo več vzeti časa, da bi zapisali sarno tisto misel in tisto besedo, ki bo jedrnato povedala vse. Kajti to besedo je treba isikati. Pisati je mogoče naglo in stoje, kot razlaga stari Hemingu;iay, potem pa je tceba sesti in čr-tati vse tisto, kiar je od-
Kaj je bilo torej s flimom Pomlad življenja? Bilo mi je dolgčas in ves čas nekam ne-udobno ob romatntičnem, senti-mentalizmu, hi se je ponujal s platna. Bodi to moje osebno mnenje in počutje, sem si mi-slil, kajti morda je nekaterim taka reč celo všeč. Odhajajoči iz dvorane sredi filma ne tno-
rejo biti dokaz, da je filmslab, sag odhajaijo mnogi na sveži zrak ce\o med najboljšimi deli sedlme umetnosti. Bodimo to-rej strpni drug do drugega, sem si rekel, in na Pomlad življenja  kmalu  pozabil.
Čez nekaj dni pa mi pride pred oči beograjska Politika-Prebral sem oceno o svojem skoraj pozabljenem znancu. Takole: »Ta film ima številne vrline, zavaljo katerih se bo mnogim priljubil, a eno samo slabost, ki bo tu pa tam zmumj-šala priliubljenost. Težko pa si je vendarle misliti, da bi se mogli najti tudi taiki. ki jim sploh ne bi ugajal...« Glej no, sem p&misHl — in bral dalje n«ifcje sredi naslednjega od-stavka: »Tretjič: ko nas fvlm uči dobrote in nežn&sti, se nam rviti za hip ne zazdi idealiziran ali sladkoben ...« Glej no, sem si rekel znova, ravmo to je tisto: zdel se mi je od prvega do zadnjega ka~ dra sladkobno romantičen. In preletel sem oceno do konca. Pisec ugotavlja, da je fhlm realhstičen, ker nas opozarja, da so v življenju tudi težki trenutki; ugotaivlja, da je >nm-presiven zaradi močne poetič-ne atmosfere«; ugotavlja, da na*s spominja na Hople zgodbe o življemju, kot so nam jih nekoč, ko smo biii majhni, ob peči al[ kaminu nežno pripo-vedovali očetje ali matere.«
Vse prav in v redu, sem me-ditiral, bodimo sti^pni drug do drugega in dopi^stimo svetu, da nosi romantično vznesene Ijudi, ki jih razgiba v afekt šele vznesena poezija. Pusti-mo jim, kar jim ugaja; ne vsi-Ijujmo jim svojih pogledov, ne prepričujmo jih. A tudi oni naj ne prepričujejo nas. Oni pa — pardon: posplošiijem — ocenjevalec Pomladi živijenja pa nam je celo zagroz.il. Pre-berite! »Ker je izrazito vztra-jal na pesniško inspirira<nem položaju, se je reziser pcme-kod spozabil in je njegova pri-poved tudi pa tam stekla po-časi, v tonu uspavanke, kar se bo nekaierlm, ki nimajo do-brih živcev oziroma tistlm, ki bolj nagibajo k hitrejšemu in bqlj abstraktivnem rvtmu filmske slvke — včasih zazde-lo monotcmo. Vsekakor pa to
ne sme biti povod zanikanju vrednosti filma, ker bi imeli v tem primeru vso pravico, posumiti v sposobnost takih gledalcev, da sploh lahko ra-zumejo in občutijo tudi tako vsebino, ki o njeni j?.oetično'Sti, plemenitosti in huvnanosti — upajmo — ni treba veliko di-skutirati.«
Ste prebrali? Kdor se torej ne strinja z ocenjevalcem, je bedak, brezčuten za lepoto, poetičnost in humanast. In naj se le pazi, da ocenjevalcu .sivčajno ne pride  pred oči!
S   kakšno  pravico  me
lahko nekdo po vsej sili
prepričuje   o   nečem,    o
čemer   sem se prepričal
dnjga^e? In mi pri tem
celo pi'eti, če se ne bom
dal   prepričati.    Kiajti   o
svojem mnenju — meni,
se  sploh   noee   pogovar-
jati:  pravilno  je  in  ne-
izpodbitno. Kdo nam da-
je  pravico za tako rav-
nanje?    Bodimo    strpni!
In    navadimo   se   vsako
svojo    trditev    podpirati
z    objektivnimi    dokfazi.
Kajti  lepljenje etiket je
stvar reklame, ne ustre-
za  pa   tonu  kritike.   Ko
bi   bil   kje  kak  zbiralec
takih  duševnih nasilstev,
bi  se   bržkone   izkazalo,
kolikokrat grešimo.
Vse  to se  nam  dogaja,  ker
živimo v času, ko menimo, da
za   nobeno   reč   več   nbmamo
časa.  Besede   postavljamo tja-
vdan.  ne da   bi  razmisliU, ali
sodijo   v    ta    in    ta    miselm
sklop,  ali  povedo  najlepše  in
po  najkrajši  poti,  kar  naj  bi
pavedale,   ali   so   klene,  čiste
in  zgoščene.   Kaj   radi  pušča-
mo  pravopis  na  polici,  da se
na njem nablra prah, ob njem
pa sameva tudi dober okus.
Nimam pri roki časopisa, kjer je športni novinar poro-čal o neki košarkarski tekmi. Kaj se je na igrišču dogaja-lo, nisem mogel razbrati, saj jc pisal o nekakšnih valjih in dobro naoljenih strojih z močno gonilno silo, o nezadr-žanih vaiovih, o pesmi hitrosti in pcdobnem, tarej v simboUh, ovitih v simbolni ¦plašč simbol-nega navdušenja.
Cloveku pa se narahlo zazdi, da je to znamenje
snobizma in afektirteno sti. Prizadeva-mo si, da bi pisali navidez aka-demsko, navidez simbol-no, na videz drugače kot veleva zdrav občutek. In vse to brez vsakršne po-trebe. Kaj res ni pre-prosta beseda v prepro-sti, jasni in kleni misli neikaj, na ka-r bi moral biti sleherni pisec pono-sen. Pa se večina izmed nas sramuje preprostih besed, ker menimo, da bomo videti premalo svetsiki, čenebomo iska-ni. Tako daleč smo že, da se niti ne zavedamo več, da je najtežje pisati v roajbolj preprostem, lepem slovenskem je-ziku.
Vse   ka&e,  da  bi   se   lahko večkrat posipali s pepelom. Viktor Konjar
BEŽNO SREČANJE
s III. festivalom jugoslovanske poezije
Bežn0 srečatnje zapusti prav-zaprav malo vtisov, pa še ti so neurejeni in vse križem razme-tani. Posebno še, če gre za širo-ko zamišljeno manifestacijo, ki pa sem jo jmel priložnost spoz-nati le v majhnem drobcu, ki ni ravno bistven in karakteristi-čen za celoto. Vendar se tudi iz takega bežnega in slučajnega s:-e''an]a ¦.'¦ :.si !?.hko ^gostijo v čeprav grobp( vendarle vsaj v osnovi   strnjeno   podobo   celote.
Kaže, da so postali razni fe-stivali bolezen sodobnega ča.sa. Zunanje manifestacije najraz-ličnejših področij delovanja da-
našnjega človeka se vrstljo ena za drugo v vsak dan novih ob-likah. Pri vseh teh iestivalih stremijo za tem, da bi ljudem, ki več ali manj neprizadeto ži-vijo iz dneva v dan, približali najrazličnejša priz-adevanja in dosežke na kulturno-zabavnem, tehničnem« šrp^rtnem in dru-gih področjih. Tako se je ro-dila cela vrsta festfvalov, če-prav mnogi od njih nlmajo ti-ste svoje osnovne teže in not-ranje nujnostl po takih zuna-njih formah, ki bi jih opravl-čevala. Ob tem p^a gre tudi za vprašanje,  koliko je  forma   fe-
ALBERT CAMUS
Umetnik in družba
Ni nalagfl umetnosti, da izdcbja dekrete, ali da zasede pr&stol, njen najva&neioši cilj je razumevanje. Saj nobeno deio človeškega genija ni bilo zgrajeno na mržnji in preziru. Za>to umetnik v mejaih svojega patovanja, namesto da obsoja — odtpušča. Ni sodnik, temveč tisti, ki opravičuje, On je večni advokat vscvkega živega bitja — zato ker je živo. Brafli zares iz Ij^ubezni do bližnjega in ne iz Ijubezni do abstrakt-nega človeka, ki je degradirala sodobni humanizem do sod-nega kateMzma. In x>bratno — veUko delo na kraju osrcmoti vse sodmke. Skozi njega umetnik istočasno izraža spoštova-nje najplem&nitejšemu uresničenju človeka in se nagiba nad poslednjim zločincem. »Vsafc od nesrečnikov zaprtlh skupaj z menoj v tem strašnem mestu — je pisal v zaporu Wilde — ostaja v simbolični zvezi s skrmnastjo življenja.« Resnično. In ta skrivnost življenja je identična s skrlvnostjo umetnosti.
Edino na ta način in pod temi pogoji je umetnost lahko revoluckmctrna umstnost, ker je umetnost nenehno odreka-nje. To istočasno pojasnjuje, zakatj sodobna družba, reakdo-narna ali tista, ki se smatra za napredno, teži za tem, da jo nevtralizira. Umetinast ni veliika zatio, ker je revolucionama, pač pa je nelzog<bbno revolucionairna, kadarr je velika.
Čas neodgovornih imietnlkov je ntinil. Morda nam bo tega žal, ker so se s tem končale tudi naše majhne radosti. Vendar moramo priznaM, da ta poskus povečuje naše mož-nosti za avtenttčnost in sprejemamo ta izziv. Svoboda umet-nosti ni dosti vredna, če je njen edini namen, zagotoniti udobnost umetnjpka. Da bi se neka vrednata ali vrlina lahko ukoremmila v družbi, se ne sme lagati na njen račun, tem-več je treba biti pripraMjen plačtvti zanjo toUko, kolikor bo potrebno.
stlvala primerna za vsebino, ki se «ia njih izraža in jim daje osmrviK) m pogojno težo.
Teh nekaj osnovnih misll se mi je porodilo ob nekaterih slu-čajnih srečanjlh z raznlmi festl-vali. Morda najresnejšl, z naj-več vsebine in tudi nujnosti se mi je predstavil III. festival ju-goslovanske poezije, kl sem ga srečal n*-avto cesti v letošnjerr poletju.
Po treh zaporednih Ietlh se 3e ta festival v jugoslovanskem kulturnem življenju že močno uveljavil kot vsakoletno sreča-nje vseh pomembnih jugoslo-vanskih pesnikov različnih ge-neracij in različnih literaroih smeri. Sami udeležencl festivala poudarjajo (predvsem v obšlrni anketi v Književni triblni), da se jim zdi festival pomemben predvseim kot srečanje, kl nudj prlložnost za najrazličnejše de-bate in razpravljanja o kultur-nih, predvsem literarnih pro-blemih, ki jih celo usmerja ln jim daje nadaijnje osnove za njihovo literarno delo, kJ lz-raža enotno prizdevanje vseh jugoslovanskih nacionalnih kul-tur za čim tesnejše sodeiovanje in ki naj bl približeval njihovo umetniško delo tistim, katerlm je (ali pa bi moralo bit ) prav-zaprav nam&njeno, to je delov-nim Jjudem naših repubiik.
Po vsem tem vidimo. da gre tu za obširno in notranje po-gojeno vsebino festivala, ki nu-di vsem udeležencem široko os-novo za resno ln prizadeto de-lo. Morda je za nekatere od njih, predvsem za mlajše, ta vsebina še preveč obširna in ji nlso povsem dorasll, ker se ni-so s svojim dosedanjim delom Se dokopali do tega, da V.i j\m ta-kd srečanje lahiko nudilo os-novo za dovoli objektivno >n zrelo vrednotenje svojega po-slanstva in umetniškega delo-vanja.
Morda zvenl to mnenje malce aprioristično, toda tak vtis sem dobili, ko je skupina knjiže^nt-kov (Slavko Janevski, Drago Ivanlševič, Petar I. Vasi6, vlad-
ko Pavletič ln Višnja StahuLjah) priredila večer za bngadirje na-šega mladmskega naselja, š§ bolj pa na razgovor o razjiih literarnih problemih, ki smo ga organizlrali ljubljanski študeat-je in povabili medse omenjene književnike.
Ob literarnem večeru se je pojavilo tudi vprašanje, kaj naj-de navadni poslušalec v razoiih eksperimentiranjih moderne po-ezije m v koliko je posameznira poetam res uspelo približati svoje d'el0 ljudem. Priznati je treba, da je avditorij (sestav-ljen Iz srednješolcev in študen-tov) zelo hladno reagiral na n-ji-hovo delo, s častno Izjemo ob pesmih Slavka Janevskega, ki je, čeprav v makedonščin:, po-slušalce prijetno ogrel, Sicer pa so poslušalcj večkrat s smehom reagirali na razne nerazumljive metaf<we in zamegljeno simbo-Uko, n. pr. ob rdeiih, zelenih. vijoličastih mačkah. ali poemi mladega V'asiča o avto cesr: '< }e bila čudn« emes realističnih. verzov Iz časov naše povojne? poezije in popolnoma nerazum-Ijivlh metafor.
Da je bH podoben sprejem tudi v drugih naseljih, priča ^apisi v Mlcdosti ru. Aui.^j-jIu. listu mladih graditeljev, kjer pisec pišv,- o ne pr^v-? t.opi»;rt sprejemu posameznih ustvarjal-cev (pesnike same 50 brigadirji nadvse navdušeno sprejeli), o precej slabi organizacijj n 0 smislu takšnpga gostovanja med brigadirji.
To postavlja tudi problem for-tne tega festivala. Toda 0 tem naj razmlslijo sami organizator-jl. Dejstvo je, da Je letošnjl fe-stival odlkril določene slabost: v njeni vsebini, predvsem pa v obliki m IzvedbL Seveda govo-rim 0 tem lahko le na podiagi bežnega srečanja. ki mi ie >¦&-pustilo nekaj drobnih in pri^na-tl morairn, tudi nekaj prijeai'li vtisoT.
B   U
sumničiti, zdi se mu preveč lah!ko prldcbljeno, pa ne verjame. — Pritiskajte — pravi — kar pritiskajtei Se bo že kdo našel in prrtisnil tudi vam. ko se vam bo duša tehtala pred božjim obrazom! Ni toli.ko- sf«i vem. da toliko ne more bit:! Goljufate a? Vam ni zadosti, da vasa teiitnioa ni nič vredna, še goljufati hočete? Naj vam tore.1 bog oprosti . . — In odhaja srdit in nesrečen. Tu-di sedaj je odšel ves nesrečen, ker je bilo st&nje isto kot danes zjutraj. Pa pravi, da se je tako na.iedel kdt še nikdar v živUe-nju . . . Celo trebuh mi je po"kazal . .. Poglefte, zdaj gre h kolegi na vogalu, nato pa na.ibrž pride zooet semkaj. . . Ampa.k meni ,ie, odkrito rečeno, žal zan.j Suši se človeik. to ni lahka «tvar . . Pa paj mu morem, prosim vas? Dol-ian mi  1e še več kot dva kilograma . . .«
»To se pravi. da mu dajete na kredit lastno meso?« sikiiša Tresič z domisle.kom prikriti svo-Jo strc«hovito radavednost. ki bi mogla pre-plašiti invalida. Toda la preide preko šale z vzdlh^m, kakor da mu ni  bila všeč:
»Ah, ta  človek je revež,  ver,1emite.«
»Ni dvcma Pa vendar. on še lahko dobi na-zaj svoje kilogrr.me, kdo pa bo vam nadoimestil uogo? Vi ste izgubili več kot on.« Tresič je na-merno dražil invalidovo poitrpežljivost, da bi od njega zvedel še kaj več o don Kuzmi.
»Ampak on bo umrl!« reče invalid skoraj poučno.
»Zanimivo. Ka.1 pa vi. mar ne boste? Sicer pa, kaj niste že uimirali, tam nekje v KaipoSva-IV, v bolnišnici? in stenice so vas grizle pred »mrtjo, kakor da bi si vi izmislilj vojno . . . Clej  ga, — suši se! — Eh, človeikt«
ko se je preipričal, da je tu izčrpal vse in-formacije. je Tresič plačal in zapustil začude-nega invalida Ne da bj sprejel listek o svoji teži, je odihitel proti vo^alu, kjer je mršavi don Kuzma že s-tal iva tehtnici in lastnoročno na-ravnaval utež ter iskal ravnotežje na jezičku. Prsti so mu drhteli pri tem nadnr.ravnem poslu. jfe) je prosil boga, naj mu z jezikom na teh.tnici da znamenje, da sme upati na milost. In zdi se, da se je dobri oog usmilil, kajti don Kuzma Je živahno stapil s tehtnice in v naglici začel prazniti svoje žep_e. kc«kor da bi ro:pal samega sebe. Ključe, listnico, uro. denarnicp za kovan-ce. brevir, rotoec in ostale male stivari. ki jih prEktičeri človek nosi po žepih, vse to je izvlekel ]n vrgel na kloipco. Celo klobuk je snel z glave. Potem je ponovno stooil na tehtnico. Toda k^kor da toi pomilovalno zartržala pred deistvom. da 8e je stranka olajžala za več kot tisoč gramov, Je ksipriciozna :n posmehljiva naiprava poikazala natanko tstc težo kot mn!o prej. Zaman sta jo d-uhovnik in sleipec majala in tresla. ji prigo-VSrjala in j<i prp^r-ičevala (don Kuizmr« toliko. tfa Je .ni tol-ke!) — •¦¦na je neomajno ostala pri •voji izjavi kakor ka'lcSen fanatičen liubiteli resnice.
Ta greba tehtničina tolažba je razžalila don lCuzmo. kakor že tolaženje zna žaliti s svoilm •rastlfinim   olep<5avan.1em   resničnosti,   refeei   1i
je »prekleta bodi« in se odločil, da se stehta še enkrat,  z  vsemi stvarmi.
Tehtnica sedaj živahno posko^j za celih tisoč dve sto gramov in neomajno vztraja pri svo-jem prepričanju. Pri vsem grdem ravnanju s strani svojega srboritega jahača je le besno po-skaikovala pod udarci in se vedno znova vračala na svoje prejšnje mesto. Njeni kljunčki so se iskali z l.iubezenskirn hrepenenjem, da bi se spojili v večnj poljub ravnotežja. miru in har-m-onije . . .
»Ah, torej vendar!« vzklikne d«n Kuzma z ogromnim olajšan.iem ter blagoslovi nedolžni poljubčeik tehtničini^ kljunov. -»Vidite,« pravi sleipcu, »to se pravi, da prvič rij bilo dobro. Ni-sem vam zaman rekel, da je tehtnico treba po-praviti. No, saj se pravi. da tretjič bog pomaga.« Potem plača slepcu trojno pristojbino, vendar mu prert odhodom na pol poučrio in na pol preteče požuga s kazalcem: »Amroc.k tehtnico dajte vseeno pregledati. Izgubilj boste stranke, prijatelj,« ter odide. Odide z razrahljanim za-upanjem v poštenost vseh tehtnic na svelu.
»Zanimivo.« pomisli Tresič in tudj sam občuti oslabljen0 zr«panje v invalidovo tehtnico. Du-hovnikovo nezaupanje je nanj delovalo nalezlji-vo: kdo ve. kakšne profesionalne zvijače po-znajo ti ljudje! Nato stopi na slepčevo tehtnico.
Tedaj zasliši za sabo, čisto v bližini, dobro poznan glas; »Monsieur Panikovski. monsieur Panikovski!«
Tresieu se je zazdelo, da se je nenadoma pojavil gol tu na tehtnici. sredi ulice, pred očmi vseh  mimoidočih.
Ta. ki ga je klieal s tem smešnim imenom iz p-oznanega humorističnega romana, je bil pijan in se je sedarj cbrml k mimoidočim. kazal s prstom  Tresiča na tehtnici jn vpil-
»Ne verjemite mu, gospoda, ne verjemite mu!« Smejal se je z grdim smehom in pri tem kazal svoje velike, plombirane zcbe. »Inteleiktualec Svejk špekulira na tehtnici . . . Glejte ga! Glejte ga, milostljivi! Pha-ha-ha! K slepcu je prišel! Milostljivi!«
Mimoidoči se ustavljajo jn z zanimanjem g!e-dajo. Nekdo v mno-žic; je celo vprašal svojega soseda: »Ka.) pa .ie uikradel? Vi ste bili tu od začetka . . .«
Nihče ne ve nlčesar in nihče ne razume tega č-udnega pripetljaja. Ne ve se, ali bo tu prišlo do  kakSnega  pretepa ali  kaj?
Pijanec je stoipil čiato blizu k Tresiču. se do-tikal njegovih ušes in brade ter gs kazal pu-bliki, kot se na se.imišču kažejo spafki. grbav-.ci, pritlikavci. žene-ribe. prasci z dvoma giava-ma ali morski psi. kj so pojedli švedskega tu-rista . . .
Ko je zafrutil bližino pijanca, je slepec v obrambi stegn.il obe'roki, -pijanec pa mu je v vsako rotko stisnil po dva kcvinska dinarja in re-kel: »Malo je, ampak tudi namen ie nekaj vreden . . .« Ko je pcžel prvi smeh publike, ki je zavohala prisotnost alkohnia in pričakovala bučen in vesel razvoj &ogodk<rv, je pijanec sedaj
kot sejemski igralec za^el izvajati svoj oguljenl program.
»Prosim vas, dragi bard,« se obrne k slepcu, »koliiko je težaik sbrah pred vojno pri tem zble-delem  pacifistu?«
»Vi ste nori! Le kaj blebečetet« ostro zaslka Tresič. kakor da bi mu skrivaj vrgel v uho kro-glico  zmečkanega   paiplrja.
»Pa vi, monsieur Brabonjšk,« se obrne k ne-kemu majhnemu, debelušnemu državljanu, ki se je ves otw sladiko režal in.se gladil po ušesu, »kaj pa v, mislite o moji noroisti?«
»PosluSajte, vi ¦ . .« ¦ je mali debeluhar taikoj užaljen. »Le pazite. da vas ne počim po uše-sih, vi . . .«
»Pazim, vi ... VI pa ljubkujete svole uho, kajne? Da vas morda to uho ne prehranjuje ta-k<j kot najstarejši sin. zaposlen pri tvrdlki »Va šo legitimaoijo, prosim«? No. v tem primeru se obnašajte proti njemu očetovsko: takšno uho je vredno več kot sedem debelih krav . . . In vseka.kor ga varujte pred nepredvidenim dotiki kakšnih nerodnih rok, ki  nosijo  težke prstane.«
Iz tega klobčiča besed debeluhar nj mogel iz-vleči prave niti: samo besede o »legitimaci.ij« in »nerodnih rokah« so mu zazvenele nekako ne-prijetno, pa je razumno izginil med plašči in dežniki, medtem ko je mrmral neke težke in neostvarljive  grožnje ...
Pijanec medtem sko^i na tehtnico, objame Tresiča. široiko zamahne s klobukom in zavpije: »He.j.   izvošček,   vozi!«
Ko je tako držal Tresiča krog vratai, mahal z drugo ro'ko po zraku in tleskal z jezikom, k»-kor da priganja konje, je. zaprl oči in z zanosom začel recitirati znane Jeseninove stihe v Pešiče-vem prevodu:
.. . a poljem juri tudja trojka ,1uri na trojci  tud.ja mladost... Gdje mi 1e srecs.? Gdje mi .1e radost? ln po obeh licih so mu stekle solze. medtem ko je   ponavljal;   »Gdje   ml   je   sreča.   gdje   mi   1e radost?«
L.1udje gledajo človeka na tehtnici, kako besno priganja trojko ter toči solze in nekdo celo zašeipeče »joče«. On 1e brikone slišal ta šepet, paln spoštovanja do njegove bolečine. irv nenadomji je skočil s tehtnice, se naikremžil in pokazal putoliki svoje rumene plnmbe. nato pa nemarno vrgel Tresiču: »Zahar Nikitič. nimam niti koipejke, plačajte i/.voši^i.ka. Vam pa, držav-ljan Ferdiščenko — ZAPRTO« — in potem ko se ie ©brnil k enemu od onih radovednlh ljudl. ki se ustavlia.io na vsakem vogal-u, da bj videli. če ie kaj gledati. mu ie neopazno obesil na gumt) pri plašču pločevinasto ploščico z napisom ZAPRTO. ki io je do sedai skrlval pod plaščem in jo je verjt-tno mimogrede snel z vr&t kakSne brivnice. Radovedni riržavljan sploh nj vedel, kaj mu visl na trebuhu, pa se je vendar smejal, videč.  da se tud,  drugi  smejijo.
Tresiča pa obliva zn-oj. »Ko bo Ferdličenko opazil ploščico. se bo on izvlekel, Ferdiičenko pa too padel po meni...«
»Poslušajte, Huigo,« se zelo prijazno obrne k pijancu. »kje vas bom našel nekoliko kasneje?«
»V Hotel Pimodaniu, dragi. to se ve, v Hotel Pimodanu . . ali pa v Daj-darnu. Tam bomo vsi. Iskali so vas . . . Neoimni Kuikec, maestro je spraševal, kje ste! Neprestano je kričal: — Kje pa je naš Evstahij? — Prlšel bo tudi Don Fer-nando . . . jzjemoma. Pridite.«
»D-obro. Pndem takoj za vaml... samo da tu-le  še nekaj . . .«
Toda Hugo (kakor ga je imenoval Tresič) se ni več oziral nanj. Ze se je obrnil k publikl in &e ceremonialno klanjal;
g »Spoštovanje skromnemu, plemenltemu hldalgu de la Sancho Pansa!« ter se posebno globoko priklonil malemu srditemu trafikantu. ki je pravkar za;klepE.l svoj mali kiosk na vogalu in se ozrl, da pogleda, kakšne neumnosti se tu dogajajo... »Vaša darežljivost bo gotovo žrtvo-vala eno cigareto s tobačnega otoka. na kate-rem ste v;  vladar?«
Trafikant, ki je (sicer popolnoma umestno) smatral to vprašanje za žalitev. Je odločno vtEiknil ključe v žep, se obrnil in ogorčeno za-mrmral »prekletj žicarji«. In pljimil je, preden je odšel.
»Oho, kaditi prepovedano. še bol} pa na tla pljuvati, državljan!« zavpije za njim Hugo in se takoj obrne k drugemu gledalcu, nekemu raznašL>lcu plakatov s kolesom;
»Upam, da ne delate na nemškem konzulatu von Velocitas? Mečete okove med nas, ha?«
»Ne,« se prostodušno nasmeje kolesar. »Jaz delam   prj   Franakiu . . .«
»Hu, celo to! . .. Rekel sem. da zgamjate ne-kakšen fašizem . . . Pri Caudillu je on . . . Kako pa general Queipo de Llano? Postaral se ]e, se-veda. hemeroidi. napadla ga je pobožnost, izpo-veduje se . . .?«
»Poslušajte, vl,« se zresni raznašalec. »kar ie šala, je šala, am.pak d'a bi jaz s fašistl . . Kaj mislite. da sem butast?« Posiedn.); stavek Je imel n&posredno zvezo z desno rako ki je med-tem  levi  že prepustila  kolo . . .
No, Hugo pa . . . Mar na.i bo njegov mili gob-Cek kaznovan zaradi razposajene igre malega harlekina, ki ie v njegovi glav^ Izvaja) svo.io prismojeno igro z besedami  in pojmi?
»Bicikletissime!« vzklikne n»vdušeno in na-daljuje z resnim ;n nekako svetlim ter svečanim glasom, »dovolite mi. da vam pred tem staro-davnlm ljvidstvom tega prastarega. ki-al.jevske ga, svobodnega glavnegia mesta stisnftn rok<. zaradi vašega ponosnega in moškega studa orpr! kakršnokoli zvezo z največjim sovražnikom bo-dočnosti, z nepismenih fsšizmom! Dovolte,« in zgrabi omen.jeno kolesarjevo desnico, že pri-prr.vljeno za drug opravi-k. pa jo začne 5tres;.fl kak-or da hoče s tem med n.iima prežagat! vssko zatpreko. ki bl ovirala njuno v<rčno prijateljstvo
Na koncu ga celo popolnoma nepričakovano potegne k sebi in ga zvočno poljubi tam nekje za ušesom.
Razveseljem nameščenec Francka, kl je po mestu lepil reklamne plakate tovarne cikon.ie, se je smejal v srečnem razburjenju zarad, te lavne proklamacije njegovega političnega po-štenja.                                                        ,_         ,
»A zdaj, gospoda moja,« se obrne Hugo ^ publiki »grem jaz v Pampeluno No, a propos, bicikletissime, ali Ima morda vaša spoštovana velociipederastija eno cigareto?«
»Celo dve, celo dve,« navdušeno odgavorl kolesar in izvleče obsežno cigaretnico lz svinj-skega usnja, nabito s cigaretami. »Tuka]. izvo-lite.«
»A zdaj, gospoda, pha... mislite, da grem zdaj v Pampeluno? . Ha, ha, motite sei Jaz grem zdaj v Pantogegono . Pantogegona pa )e . . . nič. Jaz grem torej v nič . . nulla. n:hil, njičevo! Adieu!« in se prerine med gledalci ter odide naravnost k nekemu sprehajalcu na dru-gi strani u!:ce pri katerem si prižge cigareto, nato pa izgine za vogalom. medtem kp požvižgu-je »Aupres de m» blonrie« ...
Tresič 1e tako nenadoma ostal sam pred go-milo razo«aranih Ljudi, kot krivec. ki se mora zdaj zagovarjatt zaradi tega razočaranja In res, gledal, so vanj, kakor da bi jih pozval na neko predstavo. k.ier se niso dovolj zabavali, pa zdaj zahtevajo od njega pojasnila Morda se je to njemu le zdelo, toda kakorkoli že začel s? je obnašati tako, kot da je zares krlv pred to ne-zadovoljno   gomilo   l.1ubitel)ev   uličnih   nnzorov.
»Jaz samo vprašam. kdo hrani te fakme?« ponovno postav. svoie vpraš?n}e državljan s plošSico ZAPRTO. samo da ga zda.] postavi na glas jn javno pred vse prisotne. kakor da so mu ti   brez.pogojno   dolžni   dati   zadovoljiv   odgovor.
• Ha. kdo,« intr:gan.t.s.ko zmigne z rameni nekdo, ki mu )e vse jasno. »Pop-oin-oma jasno ie, kdo' Kai niste opazili. k.iko onj počno to stvar? Kf^kor da 1e oil bratovftčino z meksikan-skirn ^eneralnm. Da — bicikletimus. bicikleti-mus hok••s-po.!<us. — tu dpla cirkus afna pre-kleta. ta)e t-ukaj na tehmici pa mu sekund^ra, slepega čiovpka vlefe za nos. . Vse to pa je nogovor^eno gospoda. :n zdaj poglejte kaj vam m^njka 00 žepih! Meni. hvala bogu, nič; laz sem b1.'  v Moksiku   ooznam njihove metotie!«
K''it marion^tp cMjvezsne z eno samo nitjo. ki lo '«" pi't'vn- ta zkuieni »Mek^ikanec« napra-vi.1o vs; ;>r:«-.tni ste n tre n orepiašene kretnje. Nato prTif i-lo nprvo?.net?a otipavanja prsi, bo-k<rv. stfg^n >n v-seh ostRlili mest na telesu. tcjpr >e nahaiJiip ?p? Nfkio ;p cpln ooaledal. če ima na rok ^ n'u<><^ Dcstan . Tedai se nena-rloma zast S- krik skrsm-sta abu.ofv ».1ooo:,« in vse rok* obstint"(. kot h'pno» zirsne vse *>či pa se zapifiio v .->t.njD*nc3 ter as zasipa;'.! z v/praSan.1i Ta <- >i"». kot ds b: bil «rnešan. s or^kri^sninv !f>k^m n,i ¦i:s h. si pnti.ska! prazn« >.eoe ;n .-!bidrq ?k"' .v Dri-clnih ko! da bi 9ll n.ih   ^ska    ^rn\i-t-.
TresJč p<iR.Pdfi ifr^cnesa nesrpčn'ka in v«l so lahko op&zu! n'eeovo oreD3df*i.c.3t ko je V okradencu spuznal CviV;er,ja.              Prev. K. I«
P&polnoma naraven in razumljiv je.pojav, da se mkui človek — stu-ctettt, v Letih ko se začne pri-pravljati za svoj bodoči poklic, ali pa že nekollko prej, prične tudi bojevati za svo)o neodvis-nost. V teh letih je človek poln energije, ki 30 po mnenju sta-rejših, v precejšnji meri troši nerazumno in brez pravega smotra. To mnenje starejših o aktivnosti mladih je precej razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da mlad človek v te) dobi ne gleda več na svoje gtarše oziroma sploh odrasle Ijudi s tistim spoštovanjem, kot ga je imel v letih svoje brezmočne otroškosti. V mar-sikaterem pogledu v njegovih očeh izgubijo avtoriteto, ki so 30 imeli doslej. Sedaj, ko vidi iz prvmerov vsakdanjega ziv-Ijenja, da njegovi starši niso taiko bogati, pametni in neran-Ijivi, kot si jih je prej pred-stavljal, pogosto prehaja v drugo skrajnost — v pretira-va/nje njihovih pomanjkljivo-sti. Niso redki slučaji, ko se čuti primoranega, da 3'ih apra-vičuje pred svojimi tovariši in to čiistvo ima široko skalo od vljudne prizanesljivosti do od-kripih izrazov sovražnosti. V takem položaju in pri takih cdnosih niso redki primeri, posebno tam, kjer so za to večje možnasti (v deželah z vi-sakim žlvljenjskim standar-dom), da ti »jezni mladeniči in mladenke« zapuščajo svojo druiino, svoj dom v veliko olajšanje vse okolice in odha-jajo v Hvdentske domove ali si najamejo privatne sobice.
2Jdi se, da so v teh pogledih itudentski domovi najbolj mir-ni in prlvlačni knvji na svetu. Toda tudi za to idilično fasado nadaljujejo študentje svojo borbo za neodvisnast. Če ne zrruigo, so dasegli vsaj pre-mirje v svojem »osvobodilnem boju*- proti oblastnim despo-tom domd, ki so vsiljevali svo-je osebne nazore in mišljenja za družvnske zakone. V domo-vih in na univerzi pa se vsa stvar pričenja znova. Ponovno se srečajo z istimi zahtevami po večkrat brezpogojni pokor-Ščini, ki 30 od njih zahtevajo starejši in v mnogih ozirih boljši.
Res je sicer, da so se jim prvi čas pripravljeni bolj uklo-niti kot staršem, toda vloga novicev, ki zahteva na nov na-čin pokoravanje osebnih nag-njenj in želja, neprekinjeni vrsti zahtev, nalog in izpitov, neizogibno povzroči željo po odp&ru v večji ali manjši me-ri. Toda čeprav je ta želja po odiporu verjetno skupna štu-dentcm povsod, ostane največ-krat skrita in se poka&e le ob prilikah najrazličnejših nere-dov, stavk, uporov itd. Očitno se zavedajo, da bi z upiranjem •ničesar ne dosegli, nasprotno, za marsikaterega bi to pome-nilo konec lepega študentske-ga življenja.
Dejansko je zelo očitna in presenetljiva analagija med vzgojnimi navadami clvilizira-nih narodov in posvetitvenimi obredi za pridobitev odraslih. k jih primitiimi narodi vršijo že od vamtiveka. ModerenUu-dent se mora kot njegov pri-mitivni vrstnik podvreči neke-mu obredu, ki je seveda v ro-kah starejših, kar se smatra za ceno, ki 30 mora plačati, da jitn postane enak. Če upo-števamo to primerjavo, potem seveda nastaMe vprašanje, ka-teri obred je boljši — ta, ki ga prestane študent in za ka-terega bi lahko r&kli, da se se-stoji iz dolgega psiholoSkega pritiska, ali obred največkrat le kratkotrajnih telesnih muk, ki jih mora prestati njegov vrstnik. Naj bo tako ali druga-6e, študentovega vstopa v svet dviUziranih Ijudi celopodnaj-bolj ugodnimi ok&Mčinami ne moremo smcutrati za proces, ki poteka brez bolečin oziroma za proces, ki ne povzroča vsako-vrstnih konfliktov, očitnih ali tktvtvh.
Povsod, doma in na univer-xi, se lahko najdejo istovrstni elementi, ki preprečujejo pov-prečnemu študentu doseči ne-odvisnost oziroma ga ovirajo v ugotovitvi, da 30 z vsemi svojvmi dejanji išče. Navse-zadnje se ne da zanikati, da so staršem in učiteljem očitno najbol) pri srcu njihovi last-ni interesi, tako da otraška dol&nost in hvale&nost zahte-vata od otroka odpoved njego-vih želja, kadar te preidejo v nasprotje z šeljami staršev o&iroma učiteljev. Se več! Sre-duje se še z dodatno težavo, ki obstoji v tem, da zelo težko razloči, kaj starejši v svoji ne-sebvčni dobroti zahtevajo v njegovo korist in kdaj pritem grešijo, ko zahtevajo zanj ne-kaj zato, ker bi bilo to dobro zanje same. Zelja, po tem ize-načevanju pavzroča v v^goj-nem procesu velike težave eni in drugi strani.
Med mnoffimi drugimi je tudi Bernard Shaw obravna-val ta problem v enem svojih predgovorov: »Če bi se stare.iSi oškritosrčno odspovedali svo-jim zahtevam po tem, ' ve-do bolje od otrak, kakšen je namen in cilj življenja in bi struttrali otroke za enaifc e?es-periment kat same sebe in morda še uspešnejšega in bi istočasno r>™i*t:V ?"r» r>o-šastne roiiieljske zahteve po OBebni lastnini svoiih otrok, bi M vse ostalo razvijalo na či-tto naraven način.«
Ker so korenine tega kon-fllkta na obeh straneh izredno globcko zasidrane v čustvih, ni veliko upanja, da bi starši ali otrocl kaj dosti pridobili od posplošenega intelektualne-ga tolmačenja teh odnosov.
Ti emocionalni odnosi imajo tako posebno in primitivno lastno logiko, da so že zdavnaj ugotovili, da je lahko človek, ki je še tako izredno intelek-tualno nadarjen. istočasno ne-odgovoren otrok, če gre za vprašanje njegovih čustev. Se-veda ravno tako velja tudi nasprotno razmerje.
Brez dvoma bomo nekega dne doblli pripomočke, s kate-rlmi bo mogoče bolje in toč-neje zasledovati emocionalni razvoj človeka, kar vse bo omogočilo učitelju in starhem, da zavzamejo bolj miren in realističen odnos do proble-mov, ki jim 3'ih povzroča uče-ča se mladirui in za katere se danes zdi, da so nerazumljivi ali pa  namenoma   povzročeni.
Ze zdavnaj smo zavrgli sta-re vraže in vero v čarovnice, hudiia, škrate in uroke, še vedno pa se borimo s pojmo-vanji, da emociorialne odnose in motive trdno nadzoruje ra-zum, ali da so odvisni samo od zunanjih okoliščin, ali pa da so to pojavi, kjer si z razu-mom ne moremo dosti poma-gati.
Nasprotno, v zadnjih petde-setih letih je bilo zbranih to-liko podatkov o normalnih in abnormalnih Ijudeh, ki marsi-kaj povedo o specifični evolu-ciji in logiki emocionalnega iivljenja.
Kaj lahko je n. pr. ugotoviti, da študentov odnos do očeta v veliki meri pogojuje njegnv odnos do univerzitetnih obla-sti. Študent, ki je bil močno navezan na očeta in ki mu je bil ta vzor, v večini primerov lahko prenese ta odnos na svo-jega učitelja, ki mu postane vrelec modrosti. Njegova tež-nja po intelektualni neodvis-nasti je zelo slaba ali pa je sploh ni, ker č.im bolj obču-duje svojega učitelja, tem boh je nekrltičen v n-jegovem pre-cenjevanju in podcenjevanju aamega sebe.
Vzgojiteljem je precej znan ta tip študenta in v veliki ve-čini primerov jim je tudi všeč. Čim balj ti študentje podce-njujejo sami sebe, tem manj so sposobni pridobiti^si samo-zavest in se spontano loiiti lastnega, originalnega dela. Svajo energijo troMjo v brz-dcmju naravnih   impulzov   po
samostojnosti in v ukvarjanju z nepoirebnimi   podrobnostmi
Taik tudent se  čuti na pri-mer   prisvljenega,   da   si   za-
pomni aafnrrte, ko si 7? izp.)-sodil oz. vrnil knjige, da niti ne govorimo o množici eksper-tov, ki mu v večini prvmerov le malo koristljo. Psihologi imenujejo to neke vrste kom-promis med lastnim jazom in osebnostjo očeta ali vzgojite-Ija. Cilj tega kompromisa jc seveda ohranitev miru in po-tegovanje za nagradavii in pohvalami, ki ima mnopo ve? skupnega z razvojem j otro-$kih dneh kot s pndobitvijo in rastom resničneaa samoizraia-rija. Pom.anjk.anTe samospošto-vania in v^etirano spoštovanje vreJstoiriikov spremenita take Hude^te v sužnie dolžnosti iv rvrine. To "rsto suženjstro Inidje največkrat odobravajo fenrav    ie    rezultat   v.a*min\T>
T.^^^^JV,      /T,<7|r>ii«O'/>1       &•>     il.Vfc>JO..T-
ivjrj. ryto<f.<yvita tla za duševno rc^^&no in nzvrastenijo.
Rairno tako 3'e pogosto <ypa-ziti, da študentie. ki se vipi^-
30 in podcen^u^ejo očeta, ta odnos prenašajo na svoje vzgojitelje in so na splošno nagnjeni k podcen}eva/nju vsa-ke oblasti.
Ekstremne, oblike takega ob-našanja/imenujejo in obrav-navajo kot nezrelo. nenormal' no ali celo zločinsko, odvisno od tega, v koliko in na kak-šen način je prizadeta druž-bena  skupnost.
V primerih man^ resnih problemov, ki jih povzročajo uporni toda v bisivu zdravi Uudentje, vidi vsak dober pedagog predvsem njihovo obrambo proti svetu, ki jim je »sovražen«.
Vsakomur je znana ogromna razlika, ki 30 čuti krivec, če ga kaznuje tisti, ki skrbi zanj, kot na primer oče v otroških dneh, ki ga tudi po izvršeni kazni ne Ijubi nič manj, oziro-ma če ga kaznujejo predstav-niki ?ole ali države, ki imajo do njega popolnoma drugačen odnos. Pameten oče in dober učitelj dobro vesta, da traj-nejše kesanje ln resnična sa-modisciplina nista sarno plod terorja in sile.
Studentski boj za neodvis-nost pa se seveda ne izraia vedno v takih oblikah upiram nja oziroma pokorščine, kot smo jih opisaili zgoraj. Večina študentov niha nekje tned te-mi skrajnostmi, čeprav je kot celota verjetno bolj uporna kot pokorna. Tisti, ki so pre-birali zgodovino univerzitetne-ga iivljenja, so našli v njej le malo podatkov o življenju »dobrih« študentov, niso pa mogli biti presenečeni, če so ugotovili, da so bili ^tudentje uporni že od samega zaSetka. V Bolagni so n. pr. študentje leta 1317 z grožnjo, da se bo-do izselili t iz mesta, prisilili mestno up^avo, da je potrdila njihove zahteve glede pouka m profesorjev.
Znano je, da so bili srednje-tieški študentje v Parizu obo-roženi s sabljami in noži, da so napadali mirne meščane in sekali drug drugemu prste.
Res pa je tudi, da so bili študentski upori protiuniverzi-tetnim oblastem in njeni last-nini posebno pogosti v prete-klem stoletju, ko je bila aka-demska disciplina, vsaj v umm skem smislu, dostj, bolj močna kot je  danes. (
Danes bl bilo s stališča psi-holoSkih odnosov med obe-ma generacija/ma nenormalno, da bi se ena ali druga gene-
racija paslu$eva>la fizi&ne do~ mvnacije fevdalne preteklosti. Vendar pa lahko tisti, ki ta konflikt raziskuje, ugotovi, da se razvija še dalje v drugih,. manj opaznih oblikah. Lahko bi rekli, da se je razvijal pod-talno. Pedagogi so si edini v mnenju, da bi bile univerze pusti in nezanimivi kraji, če bi bili vsi študervtje vzor prvd-nosti in spodobnosti, res pa je tudi, da bi bile univerze dosti bolj čudoviti kraji, če med štu-denti ne bi bilo toliko nezre-Uh in neodgovornih Ijudi.
Glede samega kaznovcnja je pmtalo danes dobro znano, da je treba pri kaznovanju u.po-števati tako osebnost kot nje-gov prestopek. Ali z drugimi besedami, počasi prihajamo do tpoznanja, da imamo nenor-malna stanja, ki jih še tako velika kazen ne more popra viti, na&protno, največkrat jih e poslab$a.
Se v začetku našega stoletfc )« na sodiščih prevladovalc prepričanje, da je velika veči-na mladih prest&pnikov dvčev-
Očetje in sinovi
no popokioma zdrava, da lah-ko kontralira svoje slabe na-gone in so zato polno odgo-vorni za svoja dejanja. Od ta-krat pa do danes je družba s pomočjo mladinskih sodišč in psihološke analize prestopni-kov odkrila, da je v mnogih primerih nevede preganjala osebe, ki so jih k antisocial-nemu obnašanju in delovanju gnali tako močni nagoni, da 3'ih niso mogli kontrolirati, kot to lahko stori nsak drug nor-malen človek. ZaTadi tega so v nekem pogledu za svoja de-janja neodgovorni in morajo biii kaznovani nd drugačen način kot to zakon tradieio-nalno predpisuje.
Ce uporabimo za nekega študerrta besedo »slab« ali»ne-odgovoren-*, potem, če se lah-ko tako izrazimo, ta oznaka pre} vzbudi željo ali pa potre-bo po kaznovanju kot pa željo po iskanju vzrokov, zakaj je določen Uud^nt titk.
Vzemimo n. gr. predizpitno tremo. Ceprav %ihko rečemo, da ni nihče brei nje in da jo psak občuti oziroma ka&e na svoj način, se 3% pripisuje do-
sti premajhen pomen. Statisti-ke pa kažejo, da so na velikih univerzah redka tista leta, ko ni v času izpitne sezone nekaj balj ali manj resnih primerov, ki bi jih morali obmvnavati psihologi.
Pretežna večina študentov lahko premaga »izpitni pri-tt»fc« brez prevelikih naporov in posledic. Problem pa leži v tem, da je treba priznati, da so med njimi tudi šttldentje, za katere je izpit v psiholo' škem smislu izredno težkapre-izkušnja. Na srečo teh ni ve-liko.
Niso redki primeri, da prcr fesorji študenta, ki se pritožu-je zaradi nepravilnosti na iz-pitih, sploh ne poslušajo. Če pa ta zakrivi kakino nepra-vilnost, 3'e njihovc prvc misel kazen. Krivca takoj označijo za nespoštljivtga, arogantnega, nep&štenega, lenega itd., oznak ne manjka in so v glavnem bolj v soglasju s profesorjevi-mi slutnja/mi in občutki kot 2 dejstvi. Tako ravnanje boZj narekuje strah, da bi tudi ostali  študentje   postali   taki,
kot ocenitev vzgoynegu razvo-ia posameznlka.
Profesorji so zato Dčasih ne-navadno trdovratni pn svojem mnenju, čeprav bi bilo bohe s psihološkega in vzgcsjnega sta-lišča, da bi raziskali ozadje študentovega dejanja in ago-tovili, ali zasluži kuzen ali ne. Student, ki izja&i, da rnu po-stane pri kakem vcžnem izpi-ti »glava prazna« ali pa se ob~ naša kot bi bil pijan, prizna-va svojo natranjo dezorganiza-0130, ki vma lahko težke posle-dice ne samo za njegovo du-ševno zdravje temveč tudi za ves njegav nadaljnji študij. Razen tega pa poskus ugoto-viti dejstva, ki so pripeljala študenta k takemu dejanju, mnogo več prispeva k zmanj-šanju "-hladne vojne« med štu-denti in profesorji, kot pa razsodba na samovoljni odlo-čitvi.
Seveda pa tudi tista priza-nesljiva duša, ki ocenjuje štu-dentske napake, kaprice in očitne upore s prevellkim ra-zumevanjem, tvega isto nevar-nast kot tisti, ki precnjuje samo vzgojne metode.
Napetosti in konflikti bodo med staro in mlado generacijo uerjetno vedno obstajali. Toda prab//gm. ali se bodo človeko-ve agresivne sile izrazile na koristen ali uničujoč način, ni ie nikoli metal tako strašne in temne sence na človeško življenje kot. danes. Student se mora danes n. pr. učiti, da je atamska energija koncentri-ran izruz teh notranjih ener-gij in da se je do teh uspehov lahko priSlo le s skupnimi na-pori številnih Ijudi in zato njena uporaba popolnoma na-ranno ne more biti podvržena samovoljni kontroli ali kapri-cam nekoliko Ijudi. Povsad na svetu, tudi v deželah najveije individitale »svobode«, se za-veda.3'0, da so dnevi nebrzda-nega individ.ualizma mimo.
»NenGvadni*1 štwdentje oziro-ma študentje, ki se včasih ne-navadno obnašajo, ravno tdko kot »navadni« študentje pred-stavljajo resne probleme, ki jih mora v demokratično ure-jeni družbi reševati predvsem filozofija vzgoje.
Vsakdo, ki se je ukvarjal $ temi problemi, ve, da njihova, ureditev ne zavisi od genera-liziranja ali celo od tehnične-ga psihološkega znanja. Odnos do mladih Ijudi, do študent&v U moral biti tak, kot je odnos zdravnikov do svojih pacien-tov — individualen, pri čemer bi imeli koristi obe strani.
DRAGO  COP
O DRUŽBENI ORGANIZACIJAH
Obstoj in aktivnost družbanlh organizacij pogojujejo sledečl elememti: interesi določene družbene skupine, interes in nagnjenja ljudi, tradicije ter materialno ekonom&ki in geo-grafski faktorji. Gotovo je, da kopičenje teh elementov vodi do uspešne dejavnosti določene družbene organizacije, medtem ko je pomanjkanje enega ali dveh navedenih elementov vzrok, da je aktivnost določene družbene organizacije mnogo manjša.
Vsaka družba, pa tudi naša je imela razllčen ddnos in dajala različne podporft:.družbenim or-ganiracijam. Pomoč in podpora sta blli odvlsni od možnosti, ki jih je Imela družba, aktivnostl in vloge, ki jo j« imela organi-
katerih se zbirajo ljudje pretež-no zaradi svojih osebnih nagnjej in želja, n-pr. društva rejcev domačih žlvali, kinološko zdru-ženje itd. Za razvoj teh organl-zacij družba, čeprav jim omo-goča delo, nima po&ebnega Inte-resa.
Družbene orgaoizaclje go se rasvijale v skladu z razvojem in zahtevami družbe, začenši od nagnjenj in interesov članov skupnosti, ki so biii v nižjih družbenlh formacijah raalošte-vilni (kar je pogojevalo tudi maloštevllčnost organizacij), do vse ve&jega razvoja glede števi-la_ čjanstva in raznolikogti.
Sodabni razvoj ne zametuje temveč, nasprotno, zahteva usposobitev in vključitev vse večjega števila družbenih orga-
na v Križankah
zacija itd. Pri lem je treba upo-števall, da imamo arganizacije, ki združujejo državljane za uresničitev politično-ekonom-skih ciljev, torej politične orga-nizacije, kl angažirajo široke kroge državljanov za aktivnost sodelovanja za pospe&tev druž-benega ra^voja. RazpravJjanje 0 organizacijah te vnste ni namen tega sestavka, omenjamo jlh mimogrede, kolikor je potrebno iaradi opazovanja probl&ma v celoti.
Dalje Imamo skuplno organl-zacij, ki vrše določeno družbeno kodstno, vzgojno vlogo, v kate-rih pa se državljani združujejo tudi zaradi svojih nagnjenj do določenih aktivnosti. To so predvsem športne in tehnične organiziacije, gasilska društva itd- Tem organizacijam so blizu strokovne organizacije. Ceprav je v teh organizacijah članstvo vezano na določeno stroko, isto-
asno obstoje možnostl in ten-ience, da se vključuje v reševa
ije ln urejanje družbenih pro-olemov. Kpnčno Imamo orgaoiaacijt, v
nizaolj, kakor v politično-ekr. nomski borbi, tako tudi v nepo srednem prevzemanju posame,. nih državnih in splošno družbe nih funkcij, ki usposabljajo dr-žavljane, da preko sv&jih. orga-nlzacij rešujejo svoje in sploš-no družbene probleme. 2e sedaj se lahko reče, d'a družbene or-ganizacije in njihovo delovanje vse bolj prevzemajo oblike družbenega upravljanja v raz-nih oblikah našega družbenegs življenja. Nadaljnji razvoj socla-listične družbe — komunizem — bo privedel d0 odprave razre-dov, s tem pa tudi do odprave političnih nrganizacij. Vendar pa to ne pomeni. da bo s tem jzginilo vsako organizirano de-lovanje in združevanje ljudl sploh, nasprotno neizogibna je krepitev družbenih organizacij. ki se bodo ustvarjale in razvi-jale glede na potrebe državlja-nov V našem družbenem živ-jenju so števllne družbene or-ganizaclie že dan«s prevzele na-se ctclcčene funkcije di-iavnih organov (sk^b za otrcnke, je n. pr. prevzelo Druttvo prljateljev
\
miadlne in nekatere druge or-gamzacije). Tak razvoj posuvlja tudi nove probleme: medtem ko je z ene strani prešla skrb dr-žavnih organov na družbene or-ganizacije, niso istočasno prešla tud, materialna sredstva, ki &o jih prej imeli državni organi na razpolago za tovrstno d©javnost. Bazen tega ni v zadostni meri razmejeno področje dela, zara-di česar pogosto prihaja do po-navljanja in nepotrebne iz.gube časa, sredstev in močl.
Del današnjih organizacij, ki je nastail še v stari Jugoslaviji, je prilagodil svaje programe in dejavnast novim zahtevam i-n obdržal v osnovi stard funkcijo, ki 80 jo imele te organizacije v prejšnji družbi. Sem spadajo strokovne organizacije, kultur-ne, športne. rdeči križ itd. Dru-ge organizacije, ki so delovale v stari Jugoslaviji, danes ne de-lujejo več. Naš sodoben razvoj je dal vrsto družbenih organi-zacij, kakršnih ni bilo v prejš-njl družbenl ureditvi. Nastale so kot rezultat družbeno eko-nomskih sprememb, potreb družbenega razvoja in interesa naših državljanov. Se danes ni-so redka pojmovaaja, da števil-ne družbene organizacije niso nove temveč so le sprem«nile ime, kar pa je v osnovi nepra-vilno, ker so razen sprememb, ki so nastale v imenih organlza-cije, mnogo pomembnejše spre-membe, ki so nastale v vsebini dela, v vlogi, ki je namenjena tem organizacijam, v ciljih pa tudi v .sestavu članstva. Sicer pa vse organizacije, ki imajo svoje korenine v prejšnji družbi, niso in ne morejo biti tuje novo nastali družbi, ker imamo sploš-no človešks in splošno kulturne dosežke, ki niso plod samo ene generacije, ene države in enega določenega društva in analogno temu tudi družbene organizaci-je, ne morejo biti popolnoma nove.
Ce upoštevamo število druž-benih organizacij kot tudi raz-' nolikost problemov, s katerimi oe ukvarjajo, je jasno, da obsto-ji tudi razlika med manj in bolj važniml družbenlmi organi-zacijami. Razlikovanje temelji na osnovi vloge, ki jo ima dolo-čena organizacija, na osnovj ujenih perspektlv. kot tudi šte-/ila članov.
Zaradi velikega števila druž-oenih organlzacij, od katerih se večina poteguje za to, da deluje na področju vse republike, na-stane vprašanje, ali je taka za-hteva smiselna in ali so po-vsod pogoji za vsako posamezno
organlzacijo. Jasno je, da je iz tega razpravljanja treba iztkilju-čiti politične organizacije, ker poLreba njihovega delovanja n» prihaja v obzir. Tu gre za or-ganizacije, ki n. pr. Lahfeo delu-jejo v mestu ne pa na vasl. S tem v zvezi pa je treba omeniti še organizacije, ki so omejene na določen teritorij ali celo kli-matske pogoje (smučanje, plava-nje, planinstvo), kot tudi speci-fične organizacije, ki so v svo-jem delovanju omejene na dolo-čen krag ljudi z določenim po-klicom, zaslugami itd. (strofcov-na združenja, sindikat, RVI, ZB itd.).
Vsaka družbena organiz^dja ima program, ki ga uresničuje z večjimi ali manjširni uspehi, Jasno je, da ni papolnega pro-grama za vee čase. ne univer-zalne organizacije, ki bi s svo-jim delovanjem zadovoiljila in-terese vseh svojih članov. Inte-res sodobnega človeka je dostl ši.rši tn ga ne more zadovoliitl samo ena orgatnizacija. Eno-stranski razvoj dejavnosti posa-meznih družbenih organizacij ne more popolnoma zadovoljitl interesa članov, še maj pa druž-be kot celote. Rezultat tegia je obstoj številnih družbenih orga-nizacij in dejstvo, da so držav-ijani člani več organizacij.
Veliko število družbenih or-ganizacij vše bolj očitno zahte-va koordinacijo dejavnosti po-same/nih organizacij. V mnogih slučajih ni mogoče dosečl po-membnejših rezultatov brez skupnega delovanja pri določe-n:h vprašanjih združevanja ^redstev ln kadrov za uresničl-tev določenega cilja.
V zvezi z delovanjem družbe-nih organizacij se često postav-Ija vprašanje, do kakšoe mere morejo biti politične. Naimen obstoja vsake organizacije je iz-ražen v programu in pravilih organiz.acije, ki je najpogosTeje vzgojna in s tem družbeno ko-ristna. Ko uresničuje u> osnovno funkcijo, vrš! posredno tudi po-litično nalogo. ki ji j0 je družba namenila.
Aktivno delo pri uresničeva-nju programa, ki je v skladu z našim razvojem, bo omogočilo nekaterlm organizacijam, da bo-do prišla do izraza napredna in zastarela pojmovanja (ki gotovo še so ln Za katera ni nujno, da Izhajajo od političnih nasprot-nikov), vendair bo pri razpravl 0 teh. vprašanjih pirišlo do pravil-nejših nazorov in boljše aktiv-nosti. Tak način delovanja bo postavii kot odve^no vprašanje političnosti In apoiitičnosti družbenih organizacij.
KJU NUDIJO SOCIALNO-
EKONOMSKE KOMISIJE
ŠTUDENTOM
Zvezia študerrtov je družfbeno. poMiČJia    organizacija,    venda, te uikvarja tudi s socialno-eko-nomsikimi   problemi.   Zaradj   iz-redno  obsežne   problematike   se 6     pscialno-ekonomskimi     pro-bJerni   podrotoneje    ukvarja   so. cialno-ekonomska    komisija  pri UO s svojimi pododbori in &o-cialnimi   komisijami   raa   fakul-   j tetah.    Pestrost    problemov    od   ! Stipendiranja,   Studentskih    do- \ mov in m&nz, pa  tja  do daja-   \ nj,a   finančnih pomoči,   zahteva   Ž posebne   komisije   za   vsako   iz-   ; med   teh   področij,   zaito  so  pri   ; UO   poleg   cenitral.ne   socialno-ekcnomske komisije tudi  odbor samopomoči,   komisija   za   sub-vencije,  komisija zia honorame aaposlitve   in  fond  posojil.
Odbor samopomoči je bil ustanovljen let,a 1951 z narne-nom,, da bi zagotovil finamčno pomoč študentom v kritifcnih momentih. Svoja finančna sred-stva dobiva s semestralnim pri-spevkom 200 din, ki ga vplaču-jejo študeintje ob vsakem seme-stru, prostovoJJnimi prispevki profesorjev, doitacijo, UO in v oblikd breziplačn« prehrane v ljubljansikih menzah. Najvišji znesek, ki ga lahko dobi štu-dent, je 3000 dinarjev. Student. ki potrebuje pomoč, vloži proš-njo pri združenju Zgj na svoji fakulteti. O podelitvi in viširn saimopomoči odloča socialno-ekonomska korrrisija zdiruženja fakultete. Ta pomoč je nestalna ln jo lahko dobi študent le naj. več trikrat v študijskem letu. Da bi olajšala študij socialno Sibkim študentom, daje univer-z-a preko komislje za subvenci-je prj UO mesečno podp-oro za hrano v študentskih menzah. Ta pomioč oziroma subvencija se g-iblje od 1000 do 3000 din, lafaiko pa doseže tudi višino ce-lotne mese>čne hranarine. Suib-vencije &e podeljujejo na osno_ vi uitemeljenih pro&enj, ki jih štduenti vlože na združenjih ZSJ svojih fakultet.
Kljuto vsem skladom, ki da-jejo finančna sredstva za samo-porno'č in suibvencije, pa so sredstva premajhna, da bi lah-ko zadovojila vsem prošnjam/ Socialmo-ekonomffKa komisija zato pomaga študentom tudi s honoraTiniroi zaposlitvami. Po-sebna komisija za hotnorarne zaposlitve posreduje študentom zaposlitve od inStru|ranjia, pro. metne službe pri Ljudski mili-ci, tehničnega nsanja v pod-jetjdih pa do raanašanja mleka. Svoje posrediovanje nudi komi-sija  br€zpla^no.
Fond za posojila pri UO nudi študentom posojila. Posojilo do-bi lahko vsak redni študent v viširni do 6000 dinarjev za dobo do pol leta. Vložiti mora proš-nj'o in si poiskati dva poroka, ki jamčita za povračilo dolga.
nt
Kulturno življenje na univerzi
Poudarjati pomen študcntskc kultuino-umetnostne vzgoje bi bilo skoro odveč. Danes, ko obenem % ekonomsko osnovo naše dežele ustvarjamo tudi podcbo novega socialističnega človeka, mora kulturna vzgoja najširših plasti delovnih mno. žic odigrrati še_ posebno po-membno vlogo
Zat0 si ustvarjanja novih medčloveških odnosov ne mo-reffio zamislitj brez osmovne in elementarne kulturne izobrazbe naše delovne intcligenc«, ki se vzgaja na naši univerzi. Še bolj pa bi morala študentska organizacija posvetiti pozornost kuHurni vzgoji bodočih tehnič-nih in ekonomskih iatelektual-cev, ki v svojem študiju niso neposredno vezani na kulturno problematiko.
Kje lahko najde na novovpi-^ sani študent stojc zadostilo kulturno - umetnostni vzgoji? Predvsem v študentskih kultur-nih skupinah, ki so s svojim dosedanjim delom in uspehi dokazale svojo. veliko vred-ncst. Zlasti so mu vrata na ši-roko odprta v vseh treh cen-tralnih skupinah, v Primorskem akademskem pevskem zboru Vinko Vodopivec, v Akadem. skem pevskem zboru Tone Tomšifc  in  Akademfki  iolklorni
skupini France Marolt. Te sku-pine vsako leto izguJ*ljajo svoje starejše člane in je priliv no-vincev nujen. Zato z veseljem sprejemajo vsakega, ki bi se hotel z resnim delom vključiti v njihov kolektiv. Tudi za cen-tralno kulturno-zabavno življe-nje je nekoliko poskrbljeno. Akademski plesni klub si žeii pomladitve.
Predvsem bi morala biti po-membna kulturna žarišča po-samezna združenja in pokrajin-ski klubi. Toda tu je na žalost storjenega zelo malo. Nekateri močnejši pokrajinski klubi, ki imajo svoje predvsem vokalne skupine, pripravljajo posamez-ne kulturne nastope v svojih domačih krajih. Naj opozorimo še na skromen literarni krožek v okviru Kluba slavistov, ki bo morda letos intenzivneje za-živel.
Zlasti za študente, ki priha. jajo v Ljubljano iz province, so študijska Ieta pomembna kot srečanje s slovenskim kultur-nim središčem, ki nudi prilož-nost za široko individualno kuiturno - umetnostno vzgojo. Naj omenimo študentski abon-ma v SNG, Ietos osveženi pro-gram Opere, pestro Mestno gledališče, resna prizadevanja Ijubljanskih   umetnostnih gale-
rij,   Filharmonijo __ in    še   bi
lahko  naštevali.
Zeleli bi le, da bi obiskovanj« teh kulturnih ustanov postalo notranja potreba in ne le neka kulturna obveznost ali pa naj-večkrat še to ne. Le s tako, zavestno vključitvijo študentov bomo lahko dosegii cilj, ki si ga vsi želimo: podobo novega, socialističnega človeka, ki ne bo vklenjen v »kove tehnokra-tizacije in popolne družbene nezaineresiranosti. Zavedati se moramo, da j« kultuma vzgoja ena bistvenih komponent. za dvig družbene zavesti posameznikov kakor tudi celotne družbe in pomembno pomagalo za usivar-janje novih človeških vrednot. In pot do tega si morajo po-iskati študentje sami.
Naša organizacija-Zveza študentov Jugoslavije
Zveza študentov Jugcslavije je družbeno politična orgahiza-cija. Ustanovljena je bila apri-la 1951. leta, kot naslednica univerzitetnih in fa-kultetnih or-ganizacij Ljudske mladlne. Je samostojna organizacija^ orga-nizirana na načelih demokratič-nosti. Pri svojem delu rešuje Zgj vse probleme v zvezl z življenjem in študijem študen-tov, razvija in dviga njihovo socialistično' zavest, se zavzema za nadaljnje razvijanje visokega šolstva in socialističnih odnosov na univerzah, pri čemer se za-vzema za 6im širše sodelovanje študentov pri dnužbenem uprav, ljanju univerze. ZgJ se bori za redno in sistematično študiranje študentov in obenem podpira delo vseh samostojnih kultur-nih in športnih organizacij. Pri svojeim delu se Zveza študentov rava po programu ZKJ in SZOL in tako ustvarja trdno enotnost študentov s svojim ljudstvom.
Osnovna organizacjja ZSJ je združenje, ki deluje na fakul-teti, visokj šoli ali akademiji. Združenje organizira družben0 politično aktivnost, rešuje pro-bleme študija in maiterialnih vprašani študentov. N"ajvišji organ zdraženja je letna skup-ščina, ki se sestane enlcrat letno. Na njej se pregleda delo v pre-teklosti, predlaga in izvolj nov odbor in naredi načrt za delo v prihodnjem obdobju.
Zaradi čim aktivnej§ega uve-Ijavlljanja in boljše povezave študentov s komunami in obč!-nami, v katerih stalno stanu-jejo, so v nebaterih mestih in področjih klubi ZSj, Ti klubi se poleg ostalega seznanjajo tudi s problematiko svojih ob-čin in komun. Kot pri združe-taju je tudi pri klubu najvišji organ letna skupščina kluba.
Dei0 posameznih združenj in klubov koordinira Univerzitetni odbor ZŠJ na univerzi. Najvišji organ Združenja študentov na univerzi je univerzitetna skup-ščina ZŠJ, ki jo sestavljajo de-legati, izbrani na letnih skup-ščinah združenj in kliuibov, Na univerzitetni skupščini se izvo-li univerzitetni odbor Zveze študentov, ki za svoje delo od-govarja univerzitetni skup§čini. tetnih skupščin Centralni od-bor ZSJ, ki vodi delo ZSJ med
dvema kongresoma, izvaja od-loke kongresa, mzvija sodelo-vanje ZŽJ in mozemskih štu-dentskih organizacij na bazi enakopravnosti in medsebojne-ga spoštovanja ter odloča v včlanjevanju jugoslovanskih študentskih organizacij v med-narodne.
Član ZSJ lahko pcstane štu-dent, ki sprejme program in načela Zveze študentov. Vsak član ima pravico da sodeiuje pri delu ZSJ, da voli in je vo-Ijen v njene organe in da pod enakim pogoji za vse člane upo-rablja imovino Zveze študen-tov. Z vstopom v vrste ZSJ mora član delati v eni izmed njenih organizacij, posvetiti vs0 pozornost idejno političnem iz-obraževanju in strokovnemu iz-popolnjevanju, plačevati člana-rino. Clastvo v ZSJ preneha z diplomiranjem, prenehanjem študija, izstop-om ali izklju-čitvijo.
Vse večje število študentov in s tem široka problematika nudi Zvezi študentov obsežno po-dročje delovanja. Del0 ZSJ se odvija od organiziranja široke družbeno politične dejavnosti študentov, preko reševanja piroblemov hitrejšiegia študira-nja in socialnih težav do ustvar. janja pogojev za kulturno, aportno in zabavno življenje. Vsi ti problemi. ki jih je v pre-teklosti Zveza študentov uspe§-
no reževala, so dokaz pomemb" nosti ZSJ.
Zveza študentov pa bo mora-la tudi v bodoče nadaljevati i svojo aktivnostjo in se obenein truditi, da ^o k delu pritegni-la čimveč svojih članov. DosleJ se je večkrat dogajalo, da so na raznih akcijah sodelovali skoraj vedno eni in isti člani in je tako vse deio združenja slonelo na ramenih nekaterili najbolj poirtvovalnih. Po drugi strani pa je bilo delo nekaterih zdrruženj zreduciran0 n» nekaj predavanj. Večkrat s& je delo fdruženj u^merilo zgolj na re-ševanje materialnih vprašanj in študiLjskiih proilr^emov. Takšn« skrajnosti imajo za posledico nezaintereslranost študentov za svojo organizacijo, delo zdru-ženj pa postaja pasivno in teh. nično administrativno.
Pri vsem delu ZSJ pa bo mo-ralo tudi v prihodnje zavzematl glavno mesio ideološkopolitično delo, kajti od uspešnega ideolo. ško politične aktivnosti so od-visni tudi uspehi na ostalih po-dročjih.
Da bi v bodoče odpravill takšne slabosti, je pctrebno, da pri delu sodeluje kar največ članov ZSJ, še posetono pa bo potrebno pritegniti k deLu prve letnike, ki največkrat stojijo ob strani, kajti le od prizadevanja nas vseh je odvisen us;peh naše-ga dela.
VPIS V PRVI LETNIK
Najvišji organ ZSJ pa je kon. gres Zveze žtudentov. Na kon-gresu izvolijo delegati univerzi-
Ceptrav izredno vpisovanje za-mudmikov še teče, so narn že znani podatki regularnega vpisa študentov na posamezne fakul-tete. Dvoje razmerij nas bo predvsem zanimalo. Razmerje študentov prijavljenih za vpis in spirejetih ob upoštevanju nu-merus claususa in pa razmerje med iprijavljemimi s popolno srednjo šolo in ostalimi z nepo-polno izobrazbo. Pripravljenih je bilo 2670, numerus clausus pa le 2350. Od prijavljenih jih je bilo 2215 s srednjo šolo, brez poipolne izobrazbe torej 455.
Kaže, da so se prijave gibale v glavnern v okviru mož-nosti,   ki   jih   ima   ljubljanska
Univerza za sprejem novih što-dentov. Relativno najmanj pri-javljenih, to se pravi, da število niti ni doseglo ^elikosti nume-rus claususa je bilo oa filozof-ski fakulteti, ki bi lahko spre-jeia glede na potrebe naše drui-be še nadaljnjih 150 brucov. Nekoliko manj negativno bilan-co kažejo še naravoslovna fa-kulteta, fakultete za veterinar-stvo, geodezijo, tehnično fiziko in elektrotehniko.
Kot po navadi je bil spet na-val na pravno in ru.edicinsko fskulteto, predvsem na zadnjo, ližno pa &o se prijavljenci držali možnosti fakultete na agrcmo-miji, na gradbeni, rudarski, m€italurški fakulteti in na fa-kulteta za kemijo in tekstiluo tebjnologijo.
Prava rešitev?
Vse doslej naši študentje niso imeii nobene večje možnosti, da bi se bavili s teEesno vzgojo potem, ko so zapustili srednjc šole. Tu misiimo na cne, ki jim je bila šolska telesna vzgoja edino športna udejstvovanje \a takih je bilo in jjih je tudi sedaj med vami največ.
Organi univerze pa tudi žtu-dentska organizacija so se tru-dili, da bi odpravili tako, do ne-ke mere tudi z-dravju škodljivo stanje. Vse do letošnjega leta Pa ni b'lo prave rešitve. V okviru Univerzitetnega odbora ZSJ je delovaLa Komisija za šport, ki pa je opravila svo-jo nalogo s tem, aa Je pripravi. la in izvedla prvenstva univer-ze v nekaterih športnih paao-gah. Ta tekmovanja pa So bila včasih na zavidljivi višini in ta-ko o kak&ni množičnosti ne mo-remo govoriti. Na vse>h koncih pa je priimanjkovalo tudi mate-rialnih sredstev.
Z ustanovitvijo Komis.i,je za šoort m te'esno kulturo pri Univenzitetnem svetu (sedaj se je preimenovala v Komisijo za predvojaško vzgojo in telesno buituro), še bolj pa z ustanovit-vijo Zveze .študentskih športnih organizacij ijubi]ainske univer-ae je zavladal v študentskem fiportu nov  položaj.
Zveaa SSO, ki je bila usta-novljena v za6etku letnega se-mestra preteklega šoilskega le-t«, je organizacija, ki se bavi x inmaži&nim študentskvm špor.
tom in to predvsem na rekrea-tivni podlagi. V nji ni prostora za že drugod aktivne Ln regi-strirane špDiLnike. le v toliko, kolikor želijo pomagati j.vojiin rovaršem kot pravi koieg V svojem kratkem delovanju je izvedia ZŠSO nekaj tekm,ovanj, vendar v večjem obsegu. V ta-ko kratkem času, cd marca do maja, ko se praiktično zaključi študentsko športno udejstvova-nje, razumljivo ni mogla po-vsem izpeljati svojega progra-ma.
M,nogi tla^ijo množičen. re-kreativen študijski šport in ASD Olympijo v en kos, ven. dar to v sedanjih pridikah ne gre v&č. Res je, sprva je 01ym-pia pridobivala svoje aktivne člane iz študentskih vrst, ven-dar je kafneje z napredgvanjem v kvaliteti izgubila stik s širo-kimi šttudentskimi masami Obenem je slabo materiatoo stanje prisiulo posamezne klu-be na st^cgo eksk uzivnost. Svo;' Dravo riesto oa si bo Olym:.ii.3 pridobila tako, da bodo njenj člani sodelovali pri praktičnem delu v ZSSO. Pri AŠD Olym-piji je cel niz klubov, vendar le
rnalokateri lahko uovim članom omogoči takšno vadbo m pra-vilno športno vzgojo, kot bi si jio želeli.
Zato je edino mesto širokega kroga študentov le v Zvezi SSO, ki b0 lahko s svojimi sredstvi in pomiočjo, ki jo bo dobila od vseh odgovornih fo-rumov, zagotovila uspešno šport-no udej:stvovanje čimvečjeg-j števila študentov. Upravni od-bor Zveze že pripravlja okvirn-; program dela v tem šolsikern le^ tu in »d študentov samih bo odvismo, ali bo vse v redu stek-lo Pii planranju t&g,a progra-ma bomo uporabili tudi rezul-tate ankete, ki ste jo izpolnili ob vpisu.
ZSSO bo z vreseljem sprejela vaše sodelovanje ob kateri koli športni mianifestaciji. DeLa bo lh vse l.iudi dovol.i- Skrbno izbe-rite tudi športne delavce po fa-kultetah, kajti od njih b0 letos marsikaj odvisno, saj se bo športno življenje odvijalo naj-bolj v okviru fakultet. Pa tudj brez aktivnega delovanja vsa-kega posame2.nega študenta -^ bomb mogli nikdar izpolniti glavne naloge, ki se postav-lja pred študenta na šport-nem področju. to .ie — i postopnim večamjem množične-g,a udejstvova.nja vpeljati naj-prej fakultativno, sčasoma pa tudi obvezno, hkrat; na korist-no in ustrez.no telesno vzgojo.
Mednarodni študentski svet danes
Zivimo v dobi razdeljenosti sveta na bloke in tudi razde-ljenosti svetovnega študent-skega gibanja. V takem svetu bolj ali manj napetih odno-sov se pojavljajo krize pa tudi različne oblike sodelovta-nja, kar velja za »veliiki svet« kakor tudi za študentskega. To pa ne pomeni, da so od-pravljene  vse  nevarnosti niti
Režim študija
Ze večkrat je bilo poudar-jeno, da pri naših študijskih reformah ne gre samo za re-Eormo univerzitetnega študija, ampak obenem tudi za kore-lito spremembo vsega našega šolskega sisterna in da sta oba procesa med seboj močno po-^ezana. Pri tem je morda celo važnejša reforma nižje izo-orazbe: formiranje osemletk in višjih strokovnih ter sploš-
10  izobraževalnih šol kot pri-prave   za  univerzo.  V  bistvu ?re pri  vsem tem za  pamet-nejšo     in    naši    socialistični iružbi    ustreznejšo    selekcijo,
11  naj omogoči nadarjenim ne ?lede na njihovo socialno po-reklo dosego najvišje izobraz-oe. Tako selekcijo pa je dose-Janja     gimnazija      praktično memogočala:      v    povprečku lam   namreč   številke   kažejo, ia   je   diiplomirala   le   dobra ;retjina   vseh  vpisanih   sluša-;eljev, ki so prihajali iz gim-lazij. To se pravi   da sta  se ive tretjini maturantov, ki jih ie družba  osem  let  specialno iolala   za   vstop   na   univerzo, z raznih razlogov izkazali ne-;posobni, da bi študij na uni-/erzi   dokončali.   In   pomisliti -noramo,     da  so ti  študentje itudirali še po starih, zelo mi-'ih   študijskih   pogojih,   ki   so Dmogočali    zavlačevanje    štu-3ija.
Logično bi bilo tore.i, da bi začeli z reformo študija od ;podaj in počakali, da bi šele ^¦neracije, ki so se izobraže-/ale v reformirani nižji šoli. že primerno prebrane prišle la reformirano univerzo. Ven-iar družbene potrebe pogosto le dovoljujejo popolnoma lo-pčnega ravnanja, saj sta čas n potreba po čimDrejšn.ii sprp-nembi bolj upoštevan.ia vred-la činitelja.
Zato sedaj maturanti gim-Tazije starega tipa prideio nn jniverzi pred zan.ie izrednn ežko preizkušnio. Talco ie bf-o tudi z lansklm prvim let-likom. Studentje letošnjega jrvega letnika so torej po'stav-
ljeni pred dejstvo: ali zares krepko prijeti za delo ali pa opustiti študij na univerzi. — Rezultati generacije študen-tov, ki je lansko leto prva štu-dirala po reformiranemu re-žimu študija, so dovolj zgo-vorni.
Univerzitetni učitelji in fa-kultetne uiprave se jasno za-vedajo težkega položaja štu-dentov, vendar so mnenja, da bi se dalo ob dobri volji obeh strani in ob intenzivnejšemu sodelovanju profesorjev s štu-denti marsikaj olajšati in iz-boljšati. Sveti letnikov bodo postali stalna ablika tega so-delovanja. Člani svetov bodo univerzitetni učitelji v letniku in odgovarjajoče število štu-dentov, ki jih bodo kolegi iz-volili v svet. Sveti bodo re-ševali predvsem študijska vprašanja. Nadalje naj ome-nimo še nove učne prijeme in metode, ki si utirajo pot na univerzo: uvajanje starešin, mentorjev za posamezne let-nike in predvsem nove oblike seminarskega dela. Pri tem gre tudi za intenzivno pomoč študentov višjih letnikov niž-jim, predvsem prvim.
Zatorej mora biti povezava med višjimi in nižjimi letniki še prav posebno trdna. — Po-membno oporo bi lahkonudili svojim kolegom iz prvih letr nikov predvsem študentje le-tošnjega drugega letnika, ki so se v lanskem šolskem letu prvi seznanili z novim siste-mom študija in bi tako lahko svoje izkušnje prenesli t na mlajše kolege ter iim pdma-aali pri vseh težavah. k.i so iih -ami že prebredli.
Seveda pa se študentje. ki so letos prvič prestopili pra« naše univerze, ne smejo zana-^ati zgolj na pomoč kolegov in uvidevnost profesor.iev, tem-več bodo morali kar takoi krepko zagrabiti za delo, ki postavlja prednje z reformi-ranim študijem vedno večje in težje naloge.
da so odstranjene korenine kriz. S skupnimi napori ti-stih. ki so želeli in še želijo mir, so bile odstranjene naj-večje nevarnosti. Iniciative, konttakti in novi predlogi go-vore danes o odnosih, o kate-rih prej nismo mogli govoriti.
Vtis o vplivu mednarodne si-tuacije in politike na študent-sko gibanje je posebno očiten, če se stvari gledajo skozi priz-mo obstoječih mednarodnih šttidentskih teles, ki vodeč za prestiž prvenstveno mislijo o enotnosti na njihovi platformi. Vendar je to le prvoten vtis in velja le do neke mere.
Obstoj dveh mednarodnih študentskih teles: Mednarodne štud^itske konference in Med-narodne študentske zveze je dejstvo. Njihove koncepcije sodelovanja so nasprotne, od-nosi db številnih vprašanj raz-lični in v praksi le težko vzpostavljajo kontakte. Med-narodna situacija se precej verno odraža na njihovi poli-tiki.
Studentske organizacije v preteklostd niso predst»avljale tako pomembnega faktorja v borbi za interese tudentov, ni-ti niso bile tako pomremben faktor v družbi, kot je to da-nes v mnogih krajih na svetu. Do druge svetovne vojne je bilo nekaj pomembnejših štu-dentskih organizacij v Evropi in tudi tu je bilo edino med-narodno študentsko telo — Evropska študentska konfede-racija — ki je združevalia le študente Evrope. Zaradi tega je karakterističen in pomem-ben povojni razvoj študentske organizacije v deželah Afrike. Azije in Južne Amerike in na-stanek dveh velikih medna-rodnih študentskih teles: Med-narodne študentske zveze (MSS) in Mednarodne študent-ske konference (MSK).
Navadno se govori o delitvi študentskih orgianizacij na sin-dikalne, ki se ukvarjajo samo s študentskimi problemi. in na študentske organizacije. ki imajo politični karakter. To delitev je danes težko spreje-ti, ker so na svetu študentske organizacije, ki se razen z osnovnimi vprašanji študent-skega življenjia ukvarjajo tudi z določenimi političnimi vpra-šanii. Jasno je. da so z ozi-rom na prohleme v posamez-nih deželah f.udi študentske organizacije različne po ka-rakterju in programu. Večina zaoadnnfvrnpskjh '-,t\i dent.sk'h orts^n^Tcii s<e imenn ieio sind;kt)ln" vpndar se na primer študentske nacionalne unije Francije in  Italije mno-
go bolj ukvarjajo z družbeni-mi problemi. problem demo-kratizacije študija, mesta štu-dentov v družbi itd. Na ta na-čin čisto sindikalne organiza-cije predstavljajo v svoji de-želi poli>tičen instrument štu-dentov za obrambo njihovih interesov, za reformo študija itd.
Značaj organizacij v Vzhod-ni Evropi je tudi različen. Največkrat so povezane z mla-dinskim gibanjem. Vendar so tudi tam razlike. Poljska ima n. pr. samostojno študentsko org&nizacijo, dočim so v dm-gih deželah povezane z mla-dinskimi organizacijami.
Na začetku smo omenili razdeljenost študentskega sve-ta, vendar je delitev na MSK in MSS preveč groba. Iz leta v leto namreč narašča število orgianizacij, ki delujejo v obeh mednarodnih telesih. To pa je tudi popolnoma razumljivo, saj sta obe organizaciji nastali iz želje po univerzalni med-narodni šttidentski organiza-ciji. Iz te želje povojne štu-dentske generacije se je naj-prej rodila Mednarodna štu-dentskta zveza s sedežem v Pragi in nekaj let pozneje še Mednarodna študentska kon* ferenca.
Ker je MSS postala v teku razvoja organizacija vzhodne-ga bloka z močnimi blokovski-mi tendencami, so se nacional-ne unije, ki so ostal^ izven, sestale leta 1951 v Stockholmu in ustanovile Mednarodno štu-dentsko koi>ferenco. MSK je vsakoleten 'zbor nacionalnih ^tudentskih unij. Teoretično je to organizacija, ki se ustvarja vsako leto. ko se sesttanejo na-cionalne unije. Njeno stalno admimistrativno telo ie COSEC
—    koordinacijski    sekretariat
—   ki  ne bi  smel  imeti  nika-kršne  politične  moči.   Vendar raz\roj zadnjih let kaže. da ob-stoja v COSEC m^čna tenden-ca,   da  se COSEC   pretvori  v novo  mednnrodno   ^tudentsko orsanizacijo.
Seveda pa se mednarodno ^tudentsko sodelovanje ne raz-vija samo v okviru MSK ozi-roma MSS. Vedno več je tudi drugih oblik sodelovanja. Bi-lateralni sporazumi med na-cionaln;mi nniiami. .s'->i=>l'-m-nie na 'regionaini nsnwi. naj-*=i7.!i^n°i*a mHn3f.dna «;reča-nja itd so oblike k: v zad-niem času pr^taiaio vedno bol.i pomembne ^T^rda je pri lem naivfl/n^i^e J«' ^^ tn sre-^ujejo o.rsan:7a^M" — članice Qne in druae m"inarf-'lne or-šanizacije — bol.i ali manj neodvisno od teb dveh org»-nizacij.
Ml MLADI IZPOLNJUJEMO OBLJUBE
Novi kilometri betona in asfalta so dokaz naših napo-rov. Mladina vse Jugoslavije gradi že drugo leto cesto, ne samo cesto, gradi tudi lepšo bodočnost.
Med njLmi smo biH vedno tu-di  ljubljanski  Studentj«.
Vsak dan se srečujemo, na ulici, na fakuiteti, prj športu. Pogovor pa se skoraj vedno abrne tudi n,a tiste dni, ko »ti, kaj Pa Marjan, Jože? Pa naša dekJeta? Se še spominjaš, kako je bilo v brigadi? in naša prva udarnišika!« Da, vsi se že spo-minjamo, tistih lepih trenut. kov, ki sm<j jih preživelj stou-paj s svojimi pnj,a<teLji in ko. legi pri gradnji avto ceste ali kje dirugje na mladinskih de-lov.nih akcijah. To so le spomi-ni, spomini na velike uspehe, napore, udarništva in prijatel.i-stva. začelo pa se ie že dosti prej, pred vax>čimi pole-tnimi meseci. Prve prijave, zdravni-škj pregledi in prve boleče in-jekcije. Bile so vsaj tako bo-leče kot prvi žulji. Potern pa junij, še zadnji izpitl in bri-gade so odhajale ena ^a drugo. Nekatere v Srbijio na odsefe Paračin—Niš, druge v Maikedo-nijo, nekaj jih je ostalo tudi doma, v Kranju in na Troja-nah. Povsod nas je združevalo delo, skupni napori in zavest, da tudi mi gradlmo lepš0 bo-dočnost.
Misli se mi vračajo na tiste prve dni. Roke polne žuljev, pa vendar sm0 normo vedno pre-koračili. Urejevali smo tabor, šotoire in se seznanjali s tova-riši iz drugih brigad. Dnevi so' tekli. Zaživela so razna tekmp. vanij-a, tečaji, nizale So se pri-reditve, prbslave in plesi. Po vsod smo sodelovali, še celo od-ltčno smo se odrezali. Tak0 je bilo prvih 10 dni za nami. Ro-ke so se utrdile, žulji so lzgi-nili, brigada Pa je postala prvič Udarna. Tatorat smo se našega uspeha veselili kot otroci, ki dobe v dar veliko in Lepo igra-60. Naslednje dni srn,Q s še več-j'im elanom gradili. Delali smo z veseljeim. Vmes smo tekmo-vali v športnih disciplinah,-zmagovali in doživljali poraz«. Pa tudi v tečajih nas je bilo precej, največ seveda pri mo-torjiii in mopedih. Naša poznan-stva so s€ v teh dneh razrasla. Prišla je druga dekada. Bili smo drugič udarni. Nato še tretja in poslovili smo se od ce_ ste, naselij ln novih prijateljev. "ii  pa   saio   se  poslavljali  na
ak na<5in: drugio leto na s^i-uenrjel ¦»¦-'¦¦¦•••
6 brigad, 600 prigadirjev in 132 udarnikov.
Iyetos je bil0 v študentskih brlgada.h oikrog 600 študentov -bnigadirjev. Bili smo v Srbiji, Makedoniji, doma v Sloveniji. Prva ŠDB Toneta Tomšiča, dru-ga SDb Majde Vrhovnik in tretja ŠDB Pohorskih herogev fco gradile avto cesto na odseku
Paračin~NiS, Sesta SDB Srečka Kosovela je bila v Makedoniji, Četrta SDB Franca Rozmana -Staneta je biila v Kranju, peta SDB Borisa Kidriča Pa na Tro-janah. Povsod. kamor smo i>ri-ili, smo bili med n-ajtooljšimi, saj smo bili kar 18-krat udarhi in 10-krat speclaino pohvaljenj za naše uspehe pri delu in na ostalih področjih. Dnevniki brigad nam 0 tem mnogo pove-do. Pa poglejmo kiaj piše v dnevniku V. SDB Borisa Kidri-ča:
11. VII. 1958. Teren, kjer de. lamo sedaj, je do6ti boljšl, za-to je tudi elan večji. Hkrati z elanom se dviga tudi odgovor-nost vseh, tistih seveda ne, kl jim je Amor vzel dar govora. Kljub temu smo dames presegli norm,o za 51-54 odstotka.
Tako je bilo v v&eh brigadah. Povsod preseganje norme za 20, 3C in več odstotkov, odvlsno Je bilo pač od tega, fcatoSno je bilo »vreme«. Rezultat elana in pre-se-ganja norm nam je že znan — zsslužili smo ga. N-ajboljši mea nami (in teh kot vidimo ni bilo ravno malo, sag je bil vsak č«-trdi bnigadir udaren) so prejeli
udarniške značke in diplome v spomin na mesec dni življ-enja v brigadi ln za vzgleden trud pri delu.
Sportnik] pa taki
Pravijo, da smo Slovenci do-bri le z,a smučanje, atletik0 in košarko, zq ostal,0 pa nirnamo smisla. Take neodigovorne izja-ve So naši brigadirji odločno pobijali z zmagami v »neslo-venskih« disciplinah. Prva ŠDB Toneta Tomšiča se je takole od-rezala,  kronist pa Je  zapisal:
»... Danes so ostali doma sa-mo rokometaši, vsi ostali so od. šli v okolioo. Rokometašii so igrali prvenstveno tekmo s Ku-manovci. Zmagali ao z rezulta-tom 17:7. S Kraljevač^ko brigado je bila tefema v odbL>|ki. Žma-gali so naši z reziultatotm 2:1. Popoldne je bila finalna tekma v nogometu z Beograjčani. Zmagali sm0 s 3:1.«
Pa naj kdo še reče, da Slo-venci nismo za druge športe. Takšni uspehi so se nizali v vseh brigadah, ponekod je bilo boljše, drugod slabše, včasih pa je šlo tudi malo narobe in ta-srat so imeii naši sanitejci kar ,
precej dela. Posebno so se izka-zali naši »Trojanci«. Ze prvi dan obstoja nogometnega igri-^¦ča s0 ta uspefa proslavili z zlomljeno nogo. Dnevndk pa pripoveduje tudi 0 zlomljenih re&rih, obrcanih telesih in udarništvu sanitejcev n.a teh tekmah. To zadnje, 0 rebrih in »telescih«^ je gotovo natolceva-nje kromsta, ki js bij v tem primeru predstavnik nežnega s^pola.
Zivahno   kulturno   in   ideološko delo v brlgadah.
Delali smo po šest ur dnevuiio. V ostalem času pa smo poči. vali, se ukvarjali s športo-m in kulturo ter poslušali predava-nja.
Skoraj vse naše brigade &o imele pevske zbore, ki so jih ponekod Imenovali kar na krat-ko — srake. Kljtub temu pa vendar n\ minila proslava ali taborni oigenj, da ne bj sodelo-vali tudi naši pevci.
In nikar ne mislite, da so bili to samo lokalni uspehi. Tudi na festivalu graditeljev avto ceste so se pevci I ŠDB Toneta Tom_ šiča     kar     imsmitno    -odrezali.
Menda so se v kulturi najvišje povzpelj naš; brigadirji v Kra-nju, kajti poleg pevcev so aktivno delovali tudi iigralci, ki s0 z vso vnemo naštndirali ko-medijo Babilonski stolp. Na ve-liko presenečenje in zadovolj-stvo ostalih brigad so to delo tudi aprdzorili. Res redek prl-mer med brigadami.
Ideološko-politično del0 je v glavnem dobro poteklo. Preda-vanj.a o nažem gospodarstviu, zunanji p5Litiki, socialističnih društvendh odnosih in drugih tekmah so vedno dajala dovolj zan.imivega materiala za disku-slje. Seveda se je kvaliteta ideološko-političnega dela raz-likovala od brigade do briga-de. Medtem ko s0 bili nekje res zelo aktivni, pa so drugod skorajda spali. Tak0 je bil0 na primer v drugi SDB Majde Vr-hovnik, kjer refere-nt za ideolo-sko-ipolitic.no delo ni bil spo-sofoen iizvirševati prograina^ ki ga je dal UO ZSj in CK LMS. V glavnem so bile vse brigade res vzome in za zgied ostalim v ittarsikaterem naselju,
Kq se sedaj spet srečujemo, obujamo   spomine   na  presega-
nja norm, na  šale  in  dogodiv ščine, na kuhlnjo *n vse mogo. če. Potem pa pristavimo Iakon sko: Da, bilo Je lepo ...
Ob tej pripombi nekako ne-hotc pozabljamo nase slabosti in napake, ki so spremljale naie brigade na deloviščih. Nepri-pravljenost investioržev na sprejem novih brigad, ki so sc zato večkirat znašle v l&birintu nepotrebnh telav, je marsikdaj Po nepotrebnem razburjala bri. gadirje. Kljub temu pa so oi> slovesu   astali   le   lepi   spomini
Ko smo se poslavljali od tra-se, nam je bilo težko. Vzljubili snio svoje delo, naselja ln nove tovariše. Takrat smo sl dejali: »Prihodnje leto fla svidenje, na avto-ceati Niš—Leskovac!« In prišli bomo, z nami pa novi in novi kolegi ln znanci.
Iz predvojnega naprednego študentskega gibanja
DELOVNI TABORI
V poJetnih mesecih leta 1937 je bil organiziran tabor štu-dentk iz Doma visokašoik v Adlešičih v Beli krajini. Orga-nizirale so ga napredne študent-ke doma, ki je bii važna posto-janka partijskega življenja na univerzi. Tabor je imel sodalni značaj. Zamisei študentk je v svojem naredno-obrambnem prizadevanju izkoristii tudi od-bor akiademskega Branibora, ki je delovne tabore vključil v 6voje narodno obirambno delo. S tabori So hoteli dvigniti na-rodno zavest v nacionalno ogro-ženih predelih SLovenije. Na-predni študentje iz Slovenskega kJuba, študentke iz Doma viso-košolk so tako počitniške mesece zadnjih let pred vojno prebili v narodnostno in socialno ogro-ženih krajih. Adlešiči, Zgornja Kaipla na Kozjaku, Šent Danijel nad Prevaljaml, Leše pr[ Pre-vadijah, Sv. Duh in Rodni vrh v Halozah, Marenberg, Andrijan-ci in Lipovci v Prekmurju, Ko-čevsko, Ojstrica nad Dravogra-dom in še nekateri kraji so bili prizorišča teh taborov. Posne-mimo iz tedanjega dnevnega ti-ska nekaj poiročii o tej dejav-nostl napredno ugmerjeoih štu-dentov:
»Studentje so p^reživell počit-nlce med obmejnim prebival-stv^m.«  (Večernik,  12.8.1938)
V hribovitem gent Danijelu nad prevaljami, tik severne me-je, je sknpina visokošolcev, ki se je po priliki izmenjavala prou^evala raz,mere med tam-kajšnjim prebivalstvom, da po-kaže svetu, v kak0 težkih raz-merah živijo naši ljudje. Štu-dente so z <pazumevanjem spre-jeli. Pomagali so kmetom pri njihovem poljskem delu, jim pisali     prošnje   in  izpolnjevali
pole higienskega zavoda za pro-učevanje naše vasi in prillk v njej. Za vse so se zanimaU, od gospodarskih problemov d'o va-ških običajev. RazLskali so bo-lezni in napravili porazne stati-stike 0 prezadolženostl kmečkih posestev. Na enomesečnem ta-borjenju &0 dobili študentje ne-verjetno jasen vpogled v razme-re v naši vasl. Pregradil so pre-pad, kl ponavadi loči inteligen-ta in nezaupljivega vaškega člo-veka.
tnoreš to lcjudstvo imenovati umetnike v trpljenju ... S pre-davanji So študentje bistrili tem Jjudem pogled na današnji svet in njegovo ureditev, da bodo znali gledati v 0*10 zakulisno življenje, kjer se koti njihovo 7'lo in gorje. Beda Ijudstva uči, da se morajo in morejo zanesti le nase, na . svoje vzajemno sklopljene moči in na iskrene svetovalce, ki rastejo iz mladi-ne, katera misli in čuti z nji-mi...
»Delovnl tabor v Lešah« (Ve-černih 24. 7. 1939)
V delovnem taboru Branibora so imeli študenle lepo priliko, spoznati socialno sliko našega delavca iz Mežiške doline. Leše nudijo kot rudarsko naselje s propadllm rudnikoim, z iz delov-nega procesa izločenimi rudar-skitmi družinami svet, iz katere-ga so študentje z dovoljno res-nobo izčrpali toliko gradiva, da
»Delovni tabor akademikov v Prekmurju« (Večernik, 26. 8. 1939)
Studentje so prišli sredi žetve v obmejno goričko vas Andri-jance na tritedensko delo. Red-nih udeležencev j€ bil0 devet. Njihova dejavnost je temeljila na lanskoletnih izkušnjah Jz Sent Danijela- Studentje so po-magali vaščanom pri vsakda-njem delu in so v neposrednem stiku z ljudmi študiradi razmere v gorički vasi. Skušali so spo-znati njeno sociološko strukturo ter tendenco gospodarskega ln socialnega razvoja. Sami &o se-stavill anketna vprašan/ja in ob-delali karakteristične pojave, ki so jim omogočili ustvaritl za-okroženo sliko strukturnih po-sebnasti goričke vasl. To osnov-no spoznanje je poleg odločne volje   in  vztrajnostl  poglavitna
KOLEDAR
V   POCITNISKIH   MESECIH  LE-
TA 1936 je bil na pobudo študen-tov-levičarjev Ijubljanske univer-ze ustanovljen iniciativni odbor za mirovno akcijo z zastopnlki mladlnskih organizacij. Razvita je bila široka propaganda za svetov-ni mladinski kongres, ki Je bil v Zenevi od 31. avgusta do 7. sep-tembra 1936. Namen kongresa je bil: 1. da se mladini vseh držav in narodov nudi prilika, da izme-nja misli 0 mednarodnih vpraša-njih, da sprazumno izdela skupni delavni program za prepreCevaaje vojne in za organizacijo miru. 2. da se ob tej priliki pretehtajo praktične možnosti sodelovanja mladine , vseh držav tia osnovi mefisebojnega razumevanja ln spoštovanja različnih naziranj ln 3. da se utrdijo zveze mladinskih društev  posameznih   držav,
OD 25. DO 28. AVGUSTA 1937 je btl v Parizu štiridnevni Svetov-ni študentski kongres za mir, svo-bodo in kulturo. Jugoslovane je vodil ivo Lola Rlbar, ki je bil referent prve točke dnevnega re-da — »Pravlca ljudstva do Hul-ture«.
SEPTEMBRA — 27., LETA 1940 Je univerzitetni senat razpustil društvo Dom visokošolk.
OKTOBRA — 28., LETA 1933 Je bila solidarnostna akcija študen-tov levičarjev z gladovno stavko zapornikov   v   Sremski    Mitrovici.
skrivno&t njihovega uspeha. Na-brani material bo z delnim so-delovanjem prekmu'rskih akade-mlkov popohnoma urejen in pu-biiciran. Stiidentje so vaščanom darovali tudi knjige, s sebo-j so imeli tudi medikalije, prirejali &o izlete na razne kraje v oko-licl in bili v etalnem stiku z vaško mladino. Poleg pomoči pri delu so prirejali predavanja, imeli družabne večere in se ta-ko popolncmia zbližali z ljud-stvom. To zbližanje in prijatelj-stvo obeh strani je mogoče na«j-bolj pozitiven uspeh tabcnra. Da-si je večina študentov ob priho-du komaj slutila, ve zdaj točno, kakšne so dolžnosti inteligence d<5 samega sebe in do svojega ljudstva.
Rozpust društva Dom visokošolk
Na rednl seji univerzitetnega senata 3. junija 1940 so pod toč-ko 3. razpravljali o društvu Dom visokošolk. Rektorjevo po-ročiLo o tem problemu je bilo nenevadno obširno i-n tudi di-skusija vseh člamov senata je bila razgibana. Ugotovili so, da je gaspodarski odsek društva Dom visokošolk, sklenil odstopiti in je zato naprcsil rektoirat, da pride dom, ki je akademsko društvo, v atoademsk,o upravo. Poleg tega pa &o dame iz gospo-darskega sveta predlagale, naj se iz dotaa izključi p&t stano-valk—komuni&tk- Proti temu predlogu so protestirale ostale stanovalke doma. Rektorjevo poročilo pravi: »Izmed 26 stano-valk je  baje  17—18  komunistk.
V  obeh dopisih so res izurazi, ka-kor jih beremo v komunističnih letakih  našlh  akademikc?v  in  v komunikeju komunistične stran-ke v Jugoslaviji. Ne verjamem, da bl vlada dajala za komuni-stični Dom visokošolk podporo, če univerza ne more garantirati, da S8 dom ne bo vodil v komu-nlstični strujl, Študentke se mo-tijo, če mislijo, da jim je vlada za   vse    čase    zagotovila   let-nd podporo ...    Sedanje    kulturno društvo je delovalo za komuni-stično  strudo...  Predlagam  to-rej,   da   se   dosedanje   kulturno" akademsko društvo Dom visoko-šolk  razpusti.   Namesto društva pa se uredi neodvisen 0om vi-sokošolk,   pod   upravo   univerz« po  naših  pravilih-«
Sklep seje: Pod taklrni razjiie-rami društvo ne more več delo-vati; zato se naj sestavijo nova pravila za internat visokošoik po občnem društvenem zakonu.
V   društvenem   vodstvu   naj   bo primerno    zastopstvo    univerzi-tetnih     učiteljev  in dam izven kroga vlsokošoik. Ce pristanejo akademičarke na to rešitev, bo rektor prevzel iniciativo in sku-paj z njimi uredll stvar v prav-kar omenjenem smislu; če pa ne bi   pristale,   bo   društvo   razpu-šče-no.
Zaključek: V jeseni 1940 je bilo treba na novo vlagati na rektoratu univerze prošnje za sprejem v dom, »ker je upravo konvikta Dom visokošolk »ačas-no prevzela univerzitetna upra-va.« 27. septembra je univerzi-tetni senat društvo Dom viso-košolk zaradi komunizma raz-pustll.
IMPRESIJE IZ BRIGADE
Vlak brez voznega reda. — Vlak brigadirjev, — Skoplje. Morje zastav, morje mladih, umazanih rok, ki hitijo pod vodovodno pipo. Dva naša prizadevno molita zastavo sko-zi okno in se zadovoljno reži-ta. ker se marsikatero oko ustavi na njej. Kako ?e ne bi? Se čisto nova je, prelepe rde-
jogurta do piva, kajti vročina vedno bolj zahrbtno oblega vlak. To duševno stanje ima gotovo največ pristašev. Sem in tja kdo ugotavlja, da izgub-Ija iluzije in napačne predsta-ve o Makedoniji, predvsem o Vardarju. »Vardar — mogoč-na makedonska reka modroze-lene barve, ker je dno tako in
Končno zadnja postaja. Nad-vse zanikrna. Sonce je z vso svojo silo leglo na nas, kot da bi mu šlo za specialno pohva-lo. V bližini tri tepke. O, bo-žanska senca! Da bi se le ho~ tela potegniti tja do Prždeva. Da, Prždevo — naš cilj! Smeš-no ime. Le odkod so ga sneli? Nekdo, ki je verjetno zelo na~
če barve in živopisano izkle-sane črke zgovorno vpijejo: VI. ŠDB Srečko Kosovel!
Potem spet enakomerno dr-dranje koles in mučno prekla-danje okončin v najbolj nemo-goče položaje, kakor tudi du-ševnih razpoloženj v najbolj nemogoča stanja. Nekdo z ze-lo zdravimi živci na prtlja?-niku potrpežljivo spi, Drugi melanholično obuja spomine na razne oblike mokrote od krasne modrine Jadrana preko
Včasih je bilo kar vroče
tako... itd.* Ne, tako reali-stičnega podatka naša sicer natančna usedlina osnovnošol-ske in srednješolske izobrazbe nima. Morda pa ni samo šola kriva, marveč že prej omenje-na vročina. Oh, Vardar naj bi bll lepe madrozelene barve, prave topline in primerne glo-bine za plavalce in neplaval-ce, plaža naj bi imela... Ne, to pa že prehaja v fato mor-gano.
darjen za jezike, je med obla-ki rdečega prahu prepričeval-no ugotavljal, da izhaja ime Prždevo iz tega, ker sohce ta-ko neusmiljeno pripeka. Kdo ve, morda se pa v makedon-ščini pravi: »Kako sonce prž-di!« Nihče ni ugovarjal, bili smo povsem zadovoljni s stro-kovno razlago in tudi pozneje nismo tega znanstveno raz-iskali.
Stopali smo po mednarodni »poti« Jugoslavija—Grčija, pa-
dali iz kotanje v kotanjo, ne-kaj limuzin nas je prehitelo in neka, še dobro ohranjena Nemka, nam je iz usmiljenja pomahala. Kazalo je, da jo je vse močno pretreslo, pogled na nas in, natilrlich, na rdečo za-stavo, predvsem pa seveda razdrapana pot. Mein Gott, v Jugoslaviji je vse pretresljivo! Čisto blizu, vzporedno se je vlekla trasa; lepa in ravna, nam še tako tuja.
Naselje »Brača Oreški* se je s svojimi barakami in šotori osamljeno razprostiralo na majhni vzpetini med obema cestama. Povsod je prevlado-vala rdeče-rjava barva — mo-kedonska zemlja. Vas Prždevo smo odkrili šele nekaj dni po svojem prihodu. Mastika (ma-kedonsko žganje) in s tem v zvezi makedonska gostoljub-nost, zvonko pojoč glas, ki se je pozneje (na žalost) pokazal, da pripada stari gazdarid, pro-sto sprehajanje domačih živa-li, vaški vodnjak s čudovito mrzlo vodo (zajamčeno brez kloral), pHjazna stara žena, ki je ugotavljala, da sta si slo-venski in makedonski jezik zelo podobna, majhni otroci z velikimi temnimi očmi v uma-zaniji dvorišč. Vse to medniz-kimi hišicami, obloženimi s to-bakovimi listi.
Prve dni brigadirskega živ-Ijenja je vsak porabil za to, da bi čimbolj zabrisal sledove svojega »civilnega* življenja. Britje je postajalo vedno bolj nenavadno opravilo. Nekateri brigadirji so že dobivali ro-mantično umetniški izgled. — Dekleta so s strogo pristriže-nimi nohti, brez šminke, v kratkih hlačah in z obvezani-mi rokami delovala na moč vzpodbudno.
Kljub temu, da smo izklopili ves svoj »ferštandkasten« in se prepustili primitivnemu, toda zdravemu svetu dela in utru-jenosti, je bilo pa le treba osvojiti nekaj pojmov — novih izrazov, ki so krepko začrto-vali nov način življenja. Ne-kaj primerov. — Bina (slov. »tanzpoden«) — shajališče bri-gad po privatni liniji ob ved-
no eni in isti rokenrolovski plošči in večno lepi »Diani«. Trpezarija — zbirališče klori-ranih rok, veliko prostora za muholovce in muhe, za para-dajzčorbe, kupus in papriko (po možnosti pekočo) in seveda za sanitarnega. »Sanitarni« — v&žen in bogatozvočen pojav, strah in trepet vseh redarjev in slamic pod pogradi, na ža-lost enakega čustva niso gojili kotli v kuhinji, ker so zjutraj proizvajali zabeljeni čaj ali kavo. Rashod — nadvse prije-ten in uporaben pojem, ki jemlje v zaščito vse, kar ni za na traso. Dekada — raanjši cilj in razglasitev udarništev in pohval. To vedno spremlja vpitje: »3 x hura za ...«, kar pomeni splošni brigadirski po-zdrav. Vriskanje je le malo-pomembno, že folklorno nav-dahnjena navada slovenskih fantov na vasi in <nikakor ni primerno ne za posebni ne za splošni brigadirski pozdrav.
Trasa nam je bila xz dneva v dan bližja, spoznali smo vsa dela, ki nam jih je nudila. — Posebno na drobilici in pri cementu se je dalo pridobiti procente. Vendar niso bili glavno procenti, prišli smo za-to, da bomo delali, kolikor bo-mo mogli. Brigada je bila tri-krat udarna in enkrat speci-alno pohvaljena. Seveda smo bili vsi mnenja, da bi morala biti dvakrat specialno pohva-Ijeni — zaradi brigadirja Pe-rice, ki je nadvse prepričljivo in z obilo humorja sanjal ču-dovite dogodivščine o reviji, ki je bila v Demir Kapiji na-grajena, v Paračinu pa iz ne-kakšnih razlogov ni prišlo do uprizoritve.
Razv.mljivo, da so bili v bri-gadah tudi večeri. Prašičji ve-čer od Vardarju — pojedina z britvijo obritih in na ražnju pečenih prašičkov, večeri na »Ljubljanskem gradu« s pev-skimi nastopi in gledanjem v makedonske zvezde, večeri na stopnicah pred žensko barako. To so pa že bolj zasebne za-deve brigade same, zato je bolje, da končam.           mm
Briaadirii in soort
O športu v deiovuUi origaaan je bilo že pred samo delovno »kcijo precej pis-anja in ^eaaj, ko so se vse študenuske brigacie že vrnile & trase, jahko še spre-govorkrbo o doorih in iiaoih etraneh športnega življenja Stu-dentov-brigadirjev na letošnji delovni akciji, kjer so se prav dobro odrezali.
Podatkov o tem življaaju pa nismo iskali v dnevnikih origsd (ti nwn tudi niso biii dos.top.ni, ker )8 arhiv Univerzitetnega odbora ZSJ pospravljen v.zabo-}ih in čaka na selitev v ncnfe prostore) Za vtise iz brigade tudi nismo vpraševali športnih referentov posameznih brigad, kajti oni bi naim vs0 reč poka-zali samo s številkami, sploh v »tilu standardnih poročll, ki so vedno dobra.
Nam gre predvsem za tlsto, kar je ostalo od športnega udej-stvovanja brijiadirjem sam.m Zaniima nas, atf jih je to šport-no življenje pritegnilo l-n se bo-dc tudi vnaprfej aktivno udej-stvovall na športnih terenih. Iz njihovega pripcJvedovanja pa bomo tudi laže izluščili napake in sprejeli iz njega koristne po-bude za organizacijo športnega udejstvovanja širšega kroga žtudentov-
Kot je z-nano, je vsaka brigada prejela   ob   odliodu   nekaj   rek-
vizitov, 10 je žoge, nekaj garni-tur za namlzni tenis in badmin-ton, nekaj zračnih pušk. Kljub skrorrmosti teh sredstev pa tudj leh brigadirji niso mogli vseh smotrno uporabljati, ker je pri-manjkovalo igrišč.
Igrišča sama tudl niso oila povsod taka, kot bi si želeli. v nekaterih naseljih, posebn-o v tistih na trasi v Makedoniji ni bilo igrišč za košarko, ali pa so bila precej slabo pripravljena. Za  mnoga  pa  so  poskrbeli  naši
"igndiri' r;ele ob svojem prili> du. Posebno smolo so imeli bri-gadtrji na Trojanah, ki ni&o imeli pravega prostora za svoje razgibano športno življenje, ta-ko da je neprimeren teren, na katerem so vendarie izvedli '¦?'ia šnort.np ^r"čanja. zakrlvii celo vrsto poškodb. Sploh so blli šp-ortnj delavci v V. ŠDB na Trojanah prepuščeni sami svoji iraajdljivosti pri organizaciji športnega udejstvovanja briga-dirjev. Na pomoč pa jim je pri-skočila Zveza ŠŠO in ,jim noso. dil°   mizo  za  namizni  tp.n:«
Naši brigadiTJi so gojili pred-vsem naslednje športne panoge: odbojko, košarko, mali r<jkamet, streljamje, nogomet, namizni te-nis, šah in badminton. Precej brigadirjev (ponekod celo polo-vica) se je prijavilo v avto-mo^. to tečaje Ljudske tehnike, ven-
Koristna pobuda RŠK Olympia
Vodstvo AgD Olympia je z namenom, da bj okrepilo stike med delavsko in študentsko mladino, ponudilo športnemu društvu Rudar iz Velenja go-stovanje svojih članov. Ta nji-hov obisk pa j« imel tudi na-men propagirati med mladino Velenja in bližnje okolice šport in telesno vzgojo nasploh, po-sebno pa nekatere športne pa-noge, ki do sedaj tam še niso dosti  poznane  in  razvite.
Tega pomebnega sarečanja de-lavske mladine in študentov ljubljanske univerze na šport-nem področju se je udeležilo približno sto članov 01ympi«, ekipe domačega Rudarja, na atletskem mitingu pa Je nasto-pilo tudi nekaj atletov Kladi-varj iz CeUa in mariborskega Branika. Prvega streljanja med študenti in mladimi delavci na športnih igriščih srta se med drugimi udeležila tudi tovarig Mitja Ribičič, predsednik TVD Partizan za Slovenijo in dr. Stojan Pretnar, predsednik Komisije za telesno vzgojo pri Univerzitetnem svetu ijubljan. ske univerze.
Na atletskem mitingu so la-hko V^lenjčani spoznali nekaj naših vrhunskih športnikov, saj so sodelovali Stamejčičeva,, Škerjančeva in drugi. Doseženih jc bilo tudi nekaj dobrih re-zultatov, med drugimi tudi nov slovenskj rekord v metu kopja, ki ga je dosegel atlet Olympije Kastelic Odbojkarjj Olympije so se pomerili z ekipo Rudarja in jo premagali, medtem ko se
je tekma v rokotnetu končala neodlačeno. Nato so se pomerili košarkarji Olimpije v ekshibi-cijski tekmi med seboj in Po-sebno navdušili gledalce v svojo izvrstno igro. Oraenimo naj, da j« Olympia nastopila v naj-boljši postavi, kljub temu, da je imela prejšnji dan naporno tekmo v Karlovcu. Na koncu &o nastopdli še judoisti, !ki so a nekaterimi uspelimi prijemi prikazali to zanimivo športno zvrst gledalcem, ki jo do sedaj še  niso dovolj  poznali.
Na kraju te, za zbližanje med študentsko in delavsko mladino nad vse koristne prireditve se je tov. dr. Pretnar zahvalii *a prisrčen sprejem in posebej na-glasil pomen tega uspelega špartnega srečanja za nadaljnjo krepitev vezi med delavsko mladino in štud*nti. Predsed-nik velenjskega Partizana tov. Zagar pa se je zahvalil vsem nastopajočim   za   Sodelovanje.
Ta obisk AŠD Olympie nam je odkril nove možnosti za po-živitev športa in telesne vzgoje na univerzi. Zveza študentskih športnih organictacij bo lahko organizirala podabna športna srečanja med svojimi ekiparai in športnimi aktivi večjih de-lovnih kolektivov, posebno ob študentskih ekskurzijah po to-varnah njihove stroke. Taka srečanja bodo nedvamno precej prispevala k zbližanju študen-tov z delovnimi ljudmi, kar smo žil v zadnjem času precej in marsikj«  pogrešali.
dar za v^e ni bilo prostora. Oči-vidno organizatorji tečajev niso povečalj števila predavateljev in vozil za praktičen pouk, kot je narekovalo že veliko zanimanje za tečaje na lanski delovni a>k-ciji- Nekaj gtudentov brigadlrjev pa je sodelovalo kot predava-teljski kader pri pouku v teh tečajih.
Brez dvoma je bila odbojka eaa od najboij priljubljenih športnih iger na letošnji de-lovni akciji. To je povsem ra-zumljivo, saj ureditev igrišča zanjo ne terja veliko dela niti preveč prostora. V odbojki so naši brigadirji dosegli tudi naj-več uspehov. Na to bo treba pri organizaciji študentskega šport* na univerzi še posebe'j poimisliti.
Športnih uspehav posameznih brigad sedaj ne gre naštevati, čeprav bi bili mnogi brigadir-ji precej ponosni, ko bi videli svoje uspehe črno na belem. Vsi večji uspehi pa so biJi do-seženi na tekmovanju v okviru naselij in smešno bi bilo na-števati n. p>r. 60—odstotno ide-- ležb* naših zastopnikov v zma-goviteim mc?štvu. Pri takem pi-sanju pa bi gotovo izpustlli n&-ke druge odstotke, ki so kljub temu, da so nižji, ostali neka-terim brigadirjenn morda v ^P-šem spommu.
Predvsem želimo ugotoviti za-nlmarvje naših študentov za re-kreativno športno udejstvova-nje, za organizacijo t&ga in zia člm bolj mna>žično udeležbo pri takih športnih prireditvah.
Zellmo pripravlti čim več štu-dentov za športno delo, saj kljub obrabljenosti fraze »mens sana in corpore sano« ta še vedno velja. Student se bo po ne preveč napornem športnem izživljanju počutii bolj spoisdb-nega za naloge, ki ga čakajo pri univerzitetnem študiju, Seveda to teživljanje ne sme biti neko prenapeto, živčno tekmova-nje za mesta  ali  to&ke.         (
Po pripovedovanju nekaterih brigadirjev je bilo opaziti v ne-katerih študentskih brigadah takšno spantano športno življe-nje ob športnih dnevih. Ce je temu res tako, potem so šport-ni delavci v brigadah zadbvo-ljivo rešili svojo nalogo in upa-mo, d-a bodo ti brigadirji, ki so bili aktivni v brigadah, gdav-nl nosilci in aktivisti špoTtnega udejstvovanja na univerzi, ki ga pripravlja v tem letu Zveza študentskih   športnih   organizia-
- Prl §portnem življenjd v bfi-gadah so se mnogi tovariši iz-kazali kot dobri organizatorji. Upam.0, da se med šolskim le-tom ne bodo skrivali preglo-boiko v knjige jn da bodo popri-jeli za d&io na svojih fakulte-tah. Dela pa v tem letu, ki ga prvič upravičeno smatramo za ugodno glede materialnih vpra-šaraj študentskega športa, brez. dvoma ne bo manjkalo. Kakšno vzpodbudno vlogo pa bo pri tam odigralo u&pešno športno udejstvovanje v brigadah, pa nam bo kmalu pokazala bodoč-nost.
At etsko prvenstvo untverze
S takimi nastopi ne bomo rešili probiema   množične telesne vzgoje
Pretekio soboto rn nedeljo je biilo na stadionu Odreda odpr-to prvenstvo ijubijanslse uai-verze v lahki atletiki v i^vedbJ atletskega kluba Olympia. Kot je ž« navada, je ie maio gledal-cev spr&mdjalo to atletsko pri-reditev, ki nam je pokazalo le to, na katere fakultete so vpl-sani ljubljanski atleti — štu-dentje. Tudi udeležba samih atietov ni biia zadovoljiva, saj se je tekmovanja udeležiio le okrog 60 tekmovalcev. Le neka-terim fakultetam je uspelo zbrati dovolj tekm'ova,lcev za ekipo, med dekleti pa edino Višji šoli za telesno vzgojo.
Velika večina nastopajočih je prlšia na tekmovanje na lastno pobudo. Edino študentje fakul-tete za elektrotehniko so nasto-pali kot honmogena enota, za kar gre pohvala tov. Cengiču, ki je g požrtvovalnim delom za svojo ekipo ponovno dokazal, da je eden najagiJnejših športnih delavcev na ljubljanski univer-zi.
Zdi se, da prireditelj nit) nJ hotel, da bi bilo tekmovanje na bazi mncPžičnOiSti, tako da bi res zaslužilo naslov »prvenstvo uni-verze«. Pozanimali smo se pri študentski športni organizacij \ in izvedeli, da niso bili vabljeni k sodelovanju.
Sicer je res, da bi bilo v tem letnem času neprimerno orga-nizirati tekmovanje na širši podlagi, saj terja tako tekmo-vanje, ki bi r&s služil0 napredku in popularizaciji atletike na univerzi, dosti časa in priprav. Vendar bi se lahko o>n\ atleti pomerili med seboj tudi pod drugo »f!rmr« 7di «e nam da jp nalogs '¦:¦¦(- -'¦¦ ;kMi .»pon nlh orga^iiiUv..,, da ' .azpisuj^ prvenstva med fakultetami atletska zveza Slovenije pa za tekim^yanja med atletskimi klu-Jbit  2e  večkrat   smo   pisali,   da
nam pri telesni kulturi na uni-verzi ne gre za one študente, ki 50 že aktivni v raznih klubih, ampak z,a one, ki Se ne udej-stvujejo nikjer. Ce pa bi taki prišli na tekmovanje, kot je bi-lo slednje, bi brez dvoma v tek-movanju s premočnimi nasprot-nikl lzgubili voljo za nadaljnje sccdelovanje^ pa tudi prireditev sama bi izgubila na priyilačno-sti.
Atletski klub Olympia lahk0 z aktivnostjo druge vrste precej koristi napredku atletike na univerzi.     Spomladi,  v  začetku
sezone bodo lahko njegovi tre-nerji in teikmiovalci pomagali pri organiziranju spomiLadan-skih kirosov in atletskih tekimo-vanj, ki pa bi bila zasnovana na množični udeležbi gtudentov.
Upamo tudi, da bo upravičena kritika, ki smo jo ob priliki pr-veostva univerze zasledili tudi v dnevnem oasopisju, delovala konstruktivno in da bodo klub-ski delavci v bodoče sodelovali s študentsko športno organizaci-jo in s tem prispevali k napred-ku »kraljice športov« med širo-kimi študentskimi mntfžLcami
Za danes ali jutri?
Razmišljanje ob gradnji študentskega športnega parka pri muzeju NOB
Oči vseh študehtov so že dalj časa uprte v izgrad-njo študentskega šport-nega parka. Čeprav smo upra-vičeno pričakovali, da bomo že spomladi pričeli z vadbo na novih objektih, ne raore-mo sedaj prav nič točnega po-vedati kdaj in kako bomo lahko prvič te prepotrebne naprave pričeli ^ izkoriščati. Velika sredstva, ki jih j,e da-la za izgradnjo teh objektov naša skupnost, postavljajo pred graditelje gotovo obvez-nost, da izročijo športni park v uporabo čim prej, da omo-gočijo študentom in široki javnosti uporabo. Tudi uni-verza je priložila izgradnji svoj delež in p^rav zavoljo te-ga nam študentora ni vseeiib *da.f bomo- lahko pričeli upo-rabljati svoj prostor na son-cu — danes ali jutri, pri tem nam pa »jutri« pomeni znova odlaganje naših načrtov in že-
Študentski strelski šampionat
V Sarajevu je bil od 15. do T7. oktobra študentski strelski šam-pionat, ki s ga je udeležila tudi ekipa ljubljanske univerze. Naši strelci so dosegli na tekmovanju lep uspeh, saj so osvojili dve pr-vi mesti med posaraezniki in eno prvo mesto med ekipami. V olimpijskem matchu je Ljubljan-Can Roman Reras dosegel s 530 krogi celo boljši rezultat od dr-žavnega rekorda, vendar njegov rezultat verjetno ne bo mogel bi-ti   priznan   za   r^kord.
Tehnični  rezultati:
Hitro streljanje; l. Rudič (Sar.) 10:75, 2. Nikolič (Bgd) 10:73, 3. Prelevič (Sar.) 10:71; ekipno: 1. Ljubljana  40:247,  2.  Zagreb  40:206,
Olšmpijski match: 1. Rems (L.J.) 530, 2. Gašparevič (Zgb.) 518, 3. Lu-karev (Skoplje) ,517. Ekipno: 1. Zagreb   2039,   2.   Ljubljana   2028.
Vojaška pistola (Caracas): l. ,je-glič (Lj.) 59:516, 2. Radovič (Sar.) 59:436, 3. Kutle (Zgb) 58:513. Eki-pe: 1. Zagreb 174:1491, 2. Sarajevo 173:1292.
MK puška: l. Magda Herold (Bgd) 809, 2. Rudič (Sar.) 804, 3. Grozdanovič (Bgd) 791. Ekipe: 1. Beograd   2377.   2.   Ljubljana   2261.
Titova tarča: 1. Grozdanovič 519, 2. Herold Magda 483, 3. Soro (vsi Beograd) 481. Ekšpe: 1. Beograd 19fin.  2. Zagreb 1892.
Zenske: Olimpijski match: 1. femeljkova I.jubica (Skoplje) 521, 2. Tosič Borka (Sarajevo) 498, 3. Lukič-Davtovič Mira (Sarajevo) 498. Ekipo: 1. Sarajovo 1466, 2. Ben-grad  1434.
Ija, ki jih že več kot leto dni nosimo v mislih.
In vendar ne morerao reči, da graditelji niso storili niče-sar v tem letu. V mislih ima-mo dve igrisči za košarko, eno rokometno igrišče, igrišče za odbojko in ne smemo po-zabiti na tristezno balinišče, za starejše ljudi, ki je edino osvetljeno. To je vse, in ven-dar je še tu lep drevored — tlakovan, lepi robniki, svetil-ke in klopce, pri vsem tem morda le nekoliko preraalo igrišč za vse tiste, ki jih bodo želeli uporabljati. a to so prav gotovo študentje, šolarji in seveda tudi drugi držav-ljani.
Nehote se nain vsiljuje nii-sel, da sjno ta športni park, čeprav bo nedvomno lep, ko bo dokončan, le gradili neko-liko prepočasi in zlasti pre-drago, pri tem mislimo na vse olepšave, ki so vidhe in upad-Ijive in smo nekoliko poza-bili, da so sredstva predvsem namenjena izgradnji športnih objektov, in bi bilo morda prav   nekatera   dela   preložiti
za kasnejši čas in izgotoviti najprvo športne objekte (tudi tiste na levi strani).
Če po deževnem vreraenu stopaš mimo teh lepih betoni-ranih igrišč, si žalosten, ko lahko vidiš na športnih ob-jektih obilo meteorske vode, kar je posleclica slabe izdela-ve površin. Res škoda, saj so igrišča gotovo za to betonira-na, da jih je mogoče čim smo-trneje nporabljati in da bodo stroški vzdrževanja čim manj-ši. Vprašamo se, kako je bilo mogoče nove objekte tako ne-solidno dokončati in kje je krivda. Če te ni, pa je prav gotovo nekaj škode saj bo na ta način frekvenca igrišč do-sti manjša.
Ko stopaš mimo vseh teh objektov, nehote ugotoviš, da jih je mogoče uporabljati le podnevi, saj so vsa brez izje-me neosvetljena. Res je vpra-šanje če bi bilo to primerno (drago vzdrževanje), vendar menimo, da bi bilo vsaj tako potrebno in upravičeno, kot je to pri baliniščih. Mi pričaku-jemo,  da  bo odziv  študentov
velik in da bodo marsikdaj morali igrišča zaradi preveli-ke uporabe zasesti tudi zve-čer. Pa tudi sicer moramo ve-deti, da novi sistem študij* ne bo dopuščal mnogo prosto-sti in da bo večerni čas pre-cej primeren za športno iz-življaaje študentov. Morda pa bodo svetilke le na roljo takrat, ko bo igrišče dokonč-no dograjeno. Mi bi jih želeli.
Še je raogoče tu in tam od-kriti kakšno pomanjkljivost. Vendar ni naš namen nava-jati jih kar tako. Opozorili smo le na nekatere. ki so po-membnejše, v želji, da bo športni park, ki je v sosešči-ni muzeja NOB, popolno ia le-po ter koristno dopolnilo ce-lotnemu kraju in navsezadnje uporabno.
Študentje si želimo čim prej stopiti na nove površine. Tu želimo postaviti skromen spo-menik padlim športnikom-štu-dentom, da nas bo spominjal .na velika junaštva naših to-varišev, ki nam bodo vzor v vztrajnosti, disciplini in tova-rištvu.                               k»...
ŽE DECEMBRA
Komisija za telesno kulburo pri Univerzitetnem svetu ljub-ljanske univerze je izvedla ob letošnjem vpisu anketo o problemih telesine kuMure. Če-prav sedaj še nimamo dokomč-nih podatkov lahko povemo nekaj misli, ki sotoliko bolj zaciimive, ker nam prvi-krat kažejo resnioen odnos študentk in študentov naše univerze   do   telesne   kulture.
Najbolj zanimivo je, da se je večkia študentov izrekla za telesno kulturo, ki naj bi bi-la na univerzi bo-disi fakulta-tivna bodisi obvezna. Seveda ]e število tisitili, ki so se izre-kli za fakultativno dosti več-je. To }e razumljivo, taka ob-lika teiesne kulture pa bi bi-la tudi dosti bolj primerna in učinkovita. V telesni kulturi vidijo štuidentje neko praktič-no nadaljevamje že j*ričetega dela v srednjih šolah in višje izpoipolnjevanje. Večiina štu-dentov se je izrekla tudi za športne igre, ki močno prevla-rlujejo nad indiividualnimi sportnimi  panogami.
Vše to nam kaže, da je bilo rlelo komisije za telesno kul-turo pravilno usmerjeno, ko je Jiotela analiizirati mnenje ^tudentov in ko je sprejela v svoj program fakultativno te-les.no kiulturo. Delo, ki si ga io tako zastavila presega okvir navadnili opravil in akcij, saj je treba povsem na novo priipraviti program, zagotoviti strokovno vodstvo in podob-no. Vendar so tudi ti proble-mi več ali manj usipešno re-šeni. Višja šola za telesno kul-turo je že izdelala program vadbe za pasamezne štportne panoge ločeino za moške in ženske, prav tako pa so na voljo številiiii predavatolji te-lcsne kulture, mnogi mod nji-ini bodo znani športniki-štu.-Henti. Program bo dokončno izdelan in pripravljen tako. rla bodo vsi tisti. ki so se od-ločili za fakultativni predmet telesne kulture, laliko pričeli '. vadbo že prve dni meseca lecembra. To bi lahko one-mogočila le vodstva posamez-nih srednjih šol, ki ne kaže-jo prav nikakega razumeva-nja, da bi svoje telovadnice v prostih urah dale na razipo-
lago štiKlentom. Vendar ludi ta ovira ne bo nepremostljiva in ne bo mogla zaustaviti vne-me .in programa, ki je zastav-ljen, saj so pedagogi Višje šo-le za telesno kulturo predvi-deli v zimskem času program smučarske i.n pa planinske vadbe, kar nam bo omogočilo
v^erza korenito posegla v po-dročje telesne kulture in da bomo lahko kmalu videli tudi prve rezultate. Naša univerza pa bo tako prva v Jugoslavi-ji, ki bo iraela fakultativen program   telesne   koilture.
Ce    bomo   hoteli    pokazati upravičenost takega stremlje-
Aleja svetilk
prebroditi najtežji čas, poletje   nja,   borno   morali   tudi   štu-
pa  nas bo našlo pripravljene   rlentje pokazati svofo Driorar-
na naših prostorih pri inuzeju    Ijenost  in  soclefovanje kar po
NOB.                                         rernltatih izvedene ankete n#
Vse to nam kaže, da je uni-   bo te/ko.
;»
*>

KAJ SMO POČELI 
POLETI 
-^,
Ai^^^^
^iko^
• •
«:
n3


X
T3^Rua
^
C^)

/y J&t /^    ^l^tC^
Ofe

yJl ¦**
.2c/vp^ ^W^<^ ^^kmOc
>
s^

,•^0
•rlcf
^v«    iO'j'4;
S"





Nizek odstotek opravlljenih izpitov
V sejni dvorani rektorata je bila 28. sep-fembra seja Univerzitetnega sveta. Rektor univerze je poročal o opravijanju izpit^v generacije, ki je začela v preteklem štu-dijskem letu študirati po novem učnem na-črtu, o vpisu novincev na posamezne fakul-tete in o rezultatih sprejemnih izpitov kan-didatov iz neposredne proizvodnjc. Na seji so razpravljali tudi o predlogu proračuna in negospodarskih investicij.
O študijski reformi in v tej rvezj o usodi generacije, ki je začela študirati. po novem uč-nem načrtu, smo v preteklem študijskem letu mnogo govorili in precej pisali. Ce ponovimo — lahtevo naše družbe Po kraj-šem in sodobnejšem študiju sm0 študentje pozdravilj ter se od-lo-čili, da tudi sami priapevamo svoj delež, da se ta «ilj doseže. Mislimo, da ni potrebno ponav. ljati, kako je študijsiita reforma potekala, kakšni so novi učni načrti in programi, kako so se začeli reševati ostali problemi, ki so z življenjem in delom Stu-dentov najtesneje povezani, kakšna je bila prj vsem tem vloga š*udentov oziroma njihove orgaizacije itd., poudariti pa moramo, da z marsičem nismo bili zadovoljni {n da smo s pre-cejšnjo zaskrbljenostjo prlčako-vali učni uspeh študentov, ki naj bi kot prvi preizkusili vred-nost izvršenega dela.
Da naSa zaskrbljenost ni bila povsem brez osnove, nam naj-lepše dokazujejo podatki o opravljenih izpitih teh študen-tov, ki jih je podai rektar uni-verze na seji Univerzitetnega sveta. Iz teh podatkov, ki sicer ge niso popolni, saj obsegajo le odstotek opravljenih izji.ov do 1. avgusta, je namreč razvidno, da večina študetov ni opravila
v tem obdobju niti 50 odstotkov prcdpisanih izpitov. Najslabše Je glede tega na geografiji jn germanistiki, kjer študentje ni-So položili niti 20 odstotkov iz-pitov, in pa na pravni faktulte. li, kjer se giblje okoli 30 odstot-kov. Ce pri tem upoštevamo, da je odstotek študentov, ki so opravili vse izpite, kar Jim bo omogočilo vpis v drugi letnik, še znatno nižjl, je rezultat še slabši. Kljub temu, da se bo ta odstotek v oktobru, ko bodo študentje spet prihajali oprav-ljati izpite, znatno popravil, lahko računamo, da tretjina štu. dentov n« bo uspela izpolniti pogojev za nadaljnji študij.
Ko so na seji Univerzitetne-ga sveta pregledali te rezultate, so sklenili priporočiti fakulte-tam, kjer je procent opravljenih izpitov zelo nizek, naj na osnovi temeljite analiz« store ustrezne ukrepe. Fakultete naj predvs«m ugotovijo, če niso izpiti, pred-vsem pa skupinski, pretežki in preobširni, če s0 izpitni roki pravilno postavljeni in če ni morda  izpitni  režim  preoster.
Tovariš rektor je poročal tudi o vpisu študentov in o rezulta-tih sprejemnih izpitov študen-tov iz neposredne proizvodnj«. Glede vpisa je dejal, da se je tudi ietos vpisalo na nniverzo več študentov, kot Pa jih lahko
sprejme. Med njimi je bilo tudi okoli 200 interesentov lz vajen-skih šol in okrog 300 takšnih, ki »iso   imeli   ustrezne   šolske   iz-»brazbe,   a   jim   je   novi   zakon o  vpisu  odprl  pot na  univerzo. Kakor lani tak0 se je tudi letos vpisalo    na    nekatere   fakultete oziroma oddelke preveč študen-tov,   na   druge   pa   premalo.   Na medicino  in stomatologijo se Je vpisalo okolj 60 kandidatov pre-več, na arhitekturo 50,  na tek-stilni oddelek pa 30 ild.    Razen odličnih   in  prav  dobrih  so   vsi srednješolcj   polagali  sprejemne •zpite.     Preverjanje     njihovega znanja je po poročilih s teh fa-kultet  potekalo  v  redu.   čeprav pcnekod metode preverjanja ni-so bile najboljSe. Nekateri člani Univerzitetnega sveta so menili, da bi morali 0Pravljati sprejem-ne izpite tudi odličnjaki in prav dobri   maturanti,   saj   je  znano, da prav ti mnogokrat odpovedo na univerzi
Posebne sprejemne izpite so morali opravljati tudi tisti kan-didati, ki jjm je šele novi za-kon o vpisu na univerzo omogo-čil študij na tej najvišji znan-stvenovzgojni ustanovi. Le-teh je bilo, kot sron že omenili, oko-li 500. Svoje v praksij ali v va-jenskih šolah pridobljeno zna-nje so si izpolnjevali v kratkih tečajih in individualno. Ker so bili ti tečaji zelo kratki in tudi ne najbolje organizirani, je šte-vil0 prijavljenih za prvo leto zelo ugodno. To namrcč dokazu-je, da Je med našimi deloviiimi ljudmi izredno močna težnja po nadaljnji izobrazbi, kar ie iz-redno pozitivna ugotovitev. Tu-dj odstolek, če ga primerjamo z rezultati iz vajenskih Sol in pro. izvodnje sprejetih kandidatov, n. pr. v Zagrebu in Sarajevu, je ugoden. Sprejetlh je bilo nam. reč 30 odstotkov teh kandida-tov.
KRATKE VESTI
SESTANEK
SEKRETARJEV ZK
BN PREDSEDNIKOV
ZDRUŽENJ ZŠJ
PRI REKTORJU
Pretekli teden j© bil pri rek-torju univerze sestanek sekire-tarjev in predsedni'k,ov zdru-ženj na fakultetah. V uvodnem govoru je rektor oceinil študij-B&e uspehe, oziroma izpitne re-zuitatfe bivšega prvega letnika, ki je študiral po novem učnem programu. Uspeih na različnih fakultetah varina. Kljub neza-ključenim i.z.pitnim rokom lah-ko rečeimo, da je stanje zado-volj ivo
Rektor je dal tudi nekaj na-potkov za delo v bodoče. Štu-dijske težave na.j bi se namreč skušal© piramagati s takšnimi sredstvi, kotj so čim tesnejši stik med profesorji in študenti (kar naj bi skušali rešiti pred-vsem sveti letnrkov), nove obli-ke štuid;ja, sembnarji, študijske grupe. Rešiti bi bilo treba pro-blem kadrov, ki se kaže v P«-manjkanju profesorjev in asi-stentov in v organiziranju in-tenzivne pomoči (ki bi bila ho-narirana) študentov višjih let-nikov nižjim.
Tudi študijski t>ir.ogrami še ni&o izdelani in bi bilo treba nekat&re pirimemo spremeniti oziroma predelati tako, da bi bolje odgovarjali predvsem zanogljivosti študentov. S teim pa .ie tudi načeto vprašanje ob-sega izipitov, kajtj praksa je po-kazala, da so i^pitoi rezultati »labši na fakultetah s težjim; skupiniskiimi izpi-ti, ki so več-krat preobširni. Takšen primer je na pravni fakulteti, kjer je od 384 vpisanih v prvi letnik prišlo v drugi letnik le 83 slu-šateljev. Na večini tehničnih fakultet ie glavni problem predvse»m opisna geometrija, sa.i prav izpit iz tega predmeta po-gosto pomeni največjo ov'ro za tepolnitev pogojev z,a vpis v drugi letnik. Podobno je na ar-hitekturi, kjer 37 študentov ni-ma opravljenega niti enega od iz-pitov, ki so doiočeni kot po-goj, 13 pa po 2 in večini od teh manjka prav opisna geometri-ja. Zato študentje nredlagajo. da bi se opisna geometrija pre-stavila tako. da b\ bila pogoj za vp:.s v četrtj ali v peti se-mesteir. Poučevanje opisne geo-melrije pa bi bilo tudi treba prilagodiii posameznim fakul-tetam, čeprav -e prav pri. tem prrdmetu  vprašanje uenih moč;
MgDICINCI
.il ok (/-¦ li s.j ;m.e'i študenlje med cine u.cs avo v počastrtev •;n    ..                ;¦>   X'¦¦   v  Po:1?tenicah
v Iivvc»i.i ' i --<r-'X' 2e dan pred odbodcrr na o1 osVivo ^o Imeli zborova ije. na katerem Jim  je   prof.   MilčLnski   govoril
o delu partizan,skih zdravni-kov in bolnišnic med NOB in še posebei o zgodovini Koč&v-skegia Roga med NOB. V Fod-stenicah pa so proslavo začeli s pozdravnim govorom sekre-tarja ZK na medicinski fakul-te-ti Janeaa Ruglja.
V svojem govoru je opoz-oril prisotne študtnte na osnovni namen zborovanja: d« se tudl sedanje generacije mladih zdravnikov spomnijo tistih u-di, ki so se v najtežjih pogojih boja proti okupatorju žrtvovali z,a svoje ra-njene tovariše, do-kler tudi niih samih ni zadela ista usoda. Tu so p.ooastili s>po-min na enega izmed pionirjev v organizaciji partizanskih bol-nišnic v Kočevskem Rogu prof. dr.   Pavla   Lunačka-Igorja.
N>ato ie prof. Novak, na^čelnik sanitete Glavnega štaba NOB in POS med narodnoosvobodil-no voino, orisal delovanje par-tizanskih bolnišnic, ki so go-tovo edinstven rimer v zgodo-vini zdravilstva. Studentje so si nato ogledali bolnišnico Je-lendol, Bazo 20 in bolnišnico Zgornji Hrastnik. Med ogledo-vanjeim teh objektov so bivši partizan&ki • zdiravniki študen-tom razlagali tedanje delo. Med temi. moramo omenitl predvsem prof. Zupančiča, prof. Breclja, prof. Marinčiča. docentko Se-gedinovo in sekretarja Sveta za zdravstvo dr. Toneta Raivnikar-.ia.
ŠTUDENTSKI AB0NMA V SNG
Studentski  abonma v  SNG
Na Univerzitetnem odnoru ZSj je na razpolago še nelcaj študentskih abonmajev za le-tošnjo sezono za Dramo s 50-odstotnim popustom.
AUU SE JE PRESELILA
Izvedelj smo, da je AUU končno dobila nove prostore, saj s0 jo že toliko časa metali iz bivše Poljanske gimnazije, kjer so do&edaj za silo domo-vali. Obiskali smo njihovo novo hišo. biv§o osnovno šolo Vrtača.
Nekdanjega živžava otrok šo niso zamenjale gruče bodo-čih umetnikov, kiparjev in sli-karjev. Nanje spo-minja samo kup zapuščenih kinov, torzov, kamnitih glav in reliefov v kotu dvorišča. Ker še niso začeli s predavanii, smo za mnenje, Kakc se počutijo v novi hiši, vprašali ka.r na tajrvištvu Akademije Malce začudilo nas je, ko sq nam povedali, da so se od svo-jf-ga bivšega doma v Poljansk: gimnaziji poslovili nelagodno in : nezaupanjem. Toda sedaj so tu, navadili so se in pravijo, če iim vedno bolj ugaja. Njiho-va najveija želja pa Je, da b' končno ^dob-li vse poslopje zase, in da bi adaptacija poslopja potekala iimbol; v redu- .
SKUPŠČINA
ZDRUŽENJA
ŠTUDENTOV
PRAVA
23. oktobra je bila v zbomič-ni dvorani univerze prva redna letna skupščina združenja Stu-dentov prava. Skupščino je otvoril lanskoletni predsednik združenja Silvo Devetak, ki ie poizdravil prisotnega dekana prof. dr. Juharta, člana Dru^;va pravnikov dr. Vilka Andrajna in predsednika fakultetnega sveta tov. Edia Grgi<ča. Za no-vega predsednika združenja pravnikov je bil izvoljen Ivan Winkler, študent drugega 'et-nika.
Na   skupščini   so   razpravlidll
0   raznih   štud:jskih   jn   organi-zacijskih     problemih.    Kritično so ocenili delo ideološke  komi-sije, ki zaradi subjektivnih raz-logov  in  pa  zaradi  nezaintere-siranosti  študentov  ni  delovala tako, kot b[ bilo treba.
Nato je študent Jože Derganc podal analizo študijskLh pro-bleimov -n nekaj zelo koristnih sugestij za bodoči študijski in izpitni režim na pravni fakul-teti. Ko je predlagal, naj se pretežkj skupinski izpiti. pred katere sta postavljena prvi in drugi l«tnik, razbijejo na dve ali tri skupine, je izrazil željo vseh prizadetih študentov. Ob-enem se ie zavzel za različne termine polaganja tako razbj-tlh izpitov, predvsem za mož-nost poJaganja izpitov ob se-mestru.
VIŠJA
KOMERCIALNA
ŠOLA V MARIBORU
ODPRTA
23. oktobra je bila v Maribo-ru slovesno odprta Višja ko-m&rcialna šola. Potrebo Po takš-ni šoli in Po visokokvalificra-nih komercialistih najlepše do-ktzuje veTko zanimanje zaiio. Z.a   prvi   letnik   se   je   prijavilo
1  100  kandidatov,  od   katerih  ie bilo sprejetih 746. Letos ima šo-la    zuinanjetrgovinsiki   in    indu-sirijski  oddelek,  prlhodnje  i°to pa   bo   ustanovljen   še   finaačni oddelek.     V     načrtih    je    tudj zgraditev  lastnega  šolskega po-slopja z internatom.
Pomen nove šole ni le v tem, ker pomeni korak naprej y.r; reševanju naših potreb po "7i-sokokvalisiciiranih kadrih v go-spodarstvu, ampak predvsem v dcjstvu, da je ustanovljena v kraju izven Ljubljane, ki s tem nehava biti edini center :io-braževanja visokokvalificiranih kadrov, da je ustanovljena v gospodarskem ceatru, ki ima za to vse pogoje in morda tudi največje potrebe in da je s '.^m močuo olajšano šolanje otjok vz delavskih slojev.
Zelo zanimiva je prav gotovc
primerjava,  kateri kandidati —
ali  iz  vajensikih  šol  aIi  iz pro-
izvodnje    —   so   uspešneje   pre.
skočili   prvo   oviro   na   poti   na
univerzo,     diferencialni      izpit
Ugotovitev je prav  presenetlji-
va.  Bolje s<> se  odrezali kandi-
dati     iz     prodzvodnje,     saj    je
opravilo izpit 35 odstotkov kan-
didatov   iz   vajenskih   šol   pa  je
10  odstotkov.  Drugo  preseneče-
nje Pa Je prav gotovo to, da Je
odstopilo   od   opravljanja spre-
jemnih     izpitov    20    odstotkov
kandidatov  \%   vaJenskih  šol   in
le  10  odstotkov  iz  proizvodnje.
Še  najbolj   presenetljlvo pa ie
to,  da  se je  večina  kandidatov
(80 odstotkov) odločila za študlj
na  humr lističnih  fakultetah  in
ne na go^podarskih, kot je bilo
pričakovatj   jn   zaradi   česar   je
bii  novi  zakon  o  vpisu  v  prvi
vrsti sprejet.
Na osnovi teh podatkov je Univerzitetni svet sprejel na-slednje zaključke: Za kandida-te iz proizvodnje, ki se namera-vajo vpisati na univerzo v pri-hodnjem študijskem letu, naj se organizirajo celoletni ali pa vsaj večme«ečni tečaji, da bodo uspešneje opravili sprejemne iz. pite; fakultete naj izdelaj0 bolj-še načine preverjanja njihovega znanja; predmeti jn obseg snovi naj se bolje izberejo oziroma določijo, od kandidatov iz va-jenskih šoi naj se zahteva tudi nekaj prakse; da bi #e kandidati iz proizvodnje vpisovali na tiste fakultete, ki njihovemu doseda-njerau delu najbolj ustrczajo, naj se zahteva od njih ustrezna praksa.
Na tej seji so razpravljall tudi o predlogu novega univer-zitetnega proračuna. Predstav-nik komisije za materialna vprašanja v Univeirzitetnem svetu je poudaril, da so v tem študijskem letu potrebna za normalno funkcloniranje uni-verze večja sredstva kot prej. Zato predlaga fcomisija, da se povečajo sredstva, ki jih. daje naša družba univerzi za 16,6 od. stotka, To povišanje sre pred-vsem na račun funkcionalnih in operativnih izdatkov. Prcdstav-nik komisije je nato opozoril Univerzitetni svet, da sio bili predlogi  proraeuna  posatneznih
Po izidu odloka o novih moži ličnih tečajih krepko zagrabi
fakultet znatno višjl, ker pa ni-so bili (kakor vsaKo leto) pri-merno obrazloženi in dokumen-tirani, jih komisija ni mogia po-vsem upoštevati. Zaradi tega bo potrebno, da bodo morale f&kul. tete naknadno predložiti potreb-no dokumentacijo, da bo mogoče v okviru odobrenih sredstev le-ta pravično razdeliti med fakul-tete.
Univerzitetni svet je razprav-ljal tudi o negospodarskih inve-sticijah. Ugotovili so, da so pre-cejšnja sredstva namenjena za gradnjo objektov tako imenova-nih gospodarskih fakultet. Iz ieh sredstev bo n. pr. gradila fakulteta za gozdarstvo in vete. rinarstvo novo poslopje in od-kupila poizkusno polje za vete-rinarje, predvidena je tudi gradnja objektov za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter za elektrotehništvo  in  strojništvo.
Naši novi kolegi
0 upravičenosti in potrebi odloka Zveznega Izvrsnega svefa, s kcsSerim je omogcčeno študiranje na univerzi tudi brez predpisane popoine srednje-šolske izobrazbe, ne more biti nobenih dvomcv in pomišljanj. Že samo zanimanje vse naše javnosti zanj in za te nove študente to potrjuje. Toda jasno je, da se v vsaki tako veliki akciji pokaže tudi nekaj nezaželenih plati — zato bodi naša naloga, da sedaj, ko so sprejemni izpiti že opravljeni, odkri-jemo tako dobre strani kct fudi pomanjkljivosti pri reaiiziranju teženj, ki jih je družba izrazila s tem odlokom.
Vsega skupaj se j,e z,a izpite prijavilo 455 kandidatov, od te-ga 113 vajensko šolo, 269 brez ustrezne šole in 73 s kakršno koli strokovno šolo. Izipit je opravilo vsega skuipaj 139 kian-didatov, od tega 21 z vajensko šolo, bre.z ustrezne šole 87 -m s strokovno šolo 31.
Po tem vidimio, da s-o se še najbolje obnesili tisti s strokiov-n,o šolo, sa;j ,>e povprečno vsiak druigl opraivil izpit. Niajslabše pa anj z vajenisko šolo, od ka teirih je bil sprej-et vsaik peti.
Gled-e n,a pričaikovanja je ta rezultat še kar dober. Fakultete v svojih poročilih rektoratu univerze ugotavljajio, da s0 ti-sti, ki so iapit ttspešno opra-vili} vzeli stva'r resno in da bo-do tudi sposobni dokončati štu. dij.
Edem od podatkov, ki takoj pritegnejo po'zorno'S't, je sonaz. memo   veliko   število   vpisanih
lostih vpisa na univerzo so kan li za delo — in uspeh jeseni ni
na družbene fakultete. Prlčako-vali pa smo, da se bodo vpiso-vali na univerzo predvsem teh-niki in kvalificirami deltavci, ki bs jih študij na unverzi uspo-sobil za odgovornejša delovna miesta. Svoji dolgoletni praksi i,n rutiniranosti naj bi pridru-žili še primerno teo.retično pod-lago. Taiko bi rešili tudi pro-blem povezave teorije s prakso^ ki je tako boleč ob vstopu mla-dih inženirjev iz unlverzitetnih predavalnic   v   produkcijo.
Toda zaemkrat so podatki dru-gačni. Na ekoinomsko, pravno in filozofsfco fakulteto se je od 455 vseh prijavilo 310, izpit uspeš-no opravilo pa 106. To se pra-vi, da b0 študiralo na univerzi sedaj samo 33 ljudi iz prakse na tehničnih fakultetah. VznKov za tak rezultat ni težko najt' Saj pravna in ekonomska fa-kulteta že na splošno veljata za
»lažji fakulteti«, na katerih se kandidati nadeijajo lažjegia uspeha kot na doimnevno za-htevnejših tehničnih fakulte-tah.
Poleg tega pa je tudi mno-go špekulacije In osebne am-bicije, ko gi direktoriji in drugi vcdilni uslužbenci skuiajo s fakultetno izobrazfoo ali utreti pot zia lastoo napredovanje nia plačilni lestvici ali utrditi svoj vodilni položaj v podjetj,u al.i ustanovi. Za,nimlvo pa Je> da so na teh izpitih rrmogoferat direk. torji podjetij pokaaali slabše rezultate kot njihovi uslužben-ci. Naj citiramo poročilo prav-ne faikultete rektoratu univer-?,e: »Ugotavlja se, da so bili na izpitih niajuspešnejši vodilni UiSlužbenci državnih org^tnov, med'teim ko so biU vodilni uslužbeci podjetij in posebno vojaške osebe slabše podkovani. Ker  so  posebno   vodilni   usluž-
lidatje širom Slovenije v raz-izostal.
benci podjetij sprejeli rezulta-te izpitov začudeno im z očitaim negodovanjem nad komisijami, pomeni, da s0 trdnio prepri6a,ni o visokein nivoj^u svojega zina-nja. Očitno je, da j™ ustvarja tafco mnenje položaj, na kate-rem  so.«
Jasen je torej zakljiuček, da se bo priliv študentov z nepor polno šolsko izobrazbo moral zajeziti in primerno usmerjati na družbemih fakultetah s sred_ stvi, kot so preciziranje pojma praksa i,n tako, <ja bi izmeriijali i,n razširili izpitnio soov in jo po možnosti izenačili z ustrez-nimi pogojf na ostalih univer-zah v državi. Na široko pa je treba odpreti vrata mladim strokovnjakom iz gospodarstva na tehnične fakultete, Druga težava pri prijavah za izpit je dejstvo, da je zelo vi-sok   odstotek    prijavljemcev    h
drugih republik. Pa ne" že za-radi dejstva sameiga, aimpak ii razlogov, zakaj je do tega prt-šlo. Prijavilo ee je od 455 vsega sikupaj 155 kandidatov iz dru-gih republlk. Njih. sestava j.e pokazala, da so pogoji za opravljanje izpita v različnih repuiblikah razilični in da so verjetno v Sloveaaiji najlažj:, Ta trditev je potrjena n« samo v izrednio visokem odstotka kandidatov iz Srbije, temveč tudl z izjaviami samiih kandida-tov iz te repiulbliik&. PraviLi se, da so se v Beogradu priglasili z,a poseben te.čaj5 da Pa so kas-neje, ko ss bili objavljeni po-goji konkurzia, odstopili od te-čaja in prišli v Ljubljaino, ker so ugotovili, da so pri nas po-goji lažji. Ne nameravajo pa študirati v Ljubljani, a^npak so si na ta način »ainio skušali prL dobiti možnost za vP5s n& *&-kulteto, potem pa se bodo spet Po enem ali dveh semestrih prepisali na beograjsikio univer-zo. Cimprej bo tretoa poenotiti obseg jn snov fepitov za posa-mezne fakultete po vsej državi. Važno je tudi vprašanje pra-k&e. Zakonodajalec tega pojma v svojem odloku ni jasno pre-ciziral, zahteva se samo kafcrsna koli pratoa, čeprav je inteincija jasna. Gre za tedretično pogiab-Ijanje kandidatov v stroko^ kjer so si nabrali že dovolj praktič-nih izkuišenj. V veC priTnerih pa se je pri izpitih pokazalo, da dosedanja praksa kandidatov r.i imela noibeae zsveze z Otjihovim bodočim poklicem. Zato bi se w bodoče morala izbira kandida-toy otnejiti le na tist&, ki imajo za študij ustrezno prakso, 'n težiti b{ se moralo za tem, da se dobi preciznejšo ocenio dela kandidata n«a odgovarjajočem delovnem  mestu.
PROF. DR. JOSIP
KOROŠEC PETDESETLETNIK
Arheoloeri se navadno bavijo s stoletji in tisočletji, tokrat pa se je treba povrniiti v pretek-lost *le*< za pol stolctja.
Pred petdesetimi leti, 13. okt., se je v Ljubljani rodil prof. dr. Josip Kprošec. Po končani g-itn-naziji se je odločil za klasično filalogijo, Junija 1939 pa je že promoviral v Pragi za doktorja filozofije (arheologije). — Med svojim študijem v Pragi je bil asistcnt prof. Vasiča in kustos na Statičkem ustavu.
Tako pripravljen se je spo-prijel s svetom pradavnine, s svetom skrivnosti in lepat, s svetom nemih prič davnih tl-sočletij, ki so pod njegovo ve-ščo roko znova oživele in spre-govorile nam vsem.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Zemaljskem muzeju v Sarajevu. Po vojni, ki tudi njemu ni prizanesla, je postal aprila 1947 izredni, nato pa re-dni profesor za staroslovansko in predzsrodovinsko arheologijo na Ijubljanski univerzi. — Je urednik oziroma sourednik ve<5 znanstvenih publikacij in do-pisni član Jugroslovanske aka-demije ter podobnih inozem-skih inštitutov.
Arheolopija je veda, ki bu hteva istodasno človeka in ne-sebičnecra znanstvenika. ki se mora vživljati v živl.ienje Ijudi, 5!a katefimi je ostal danes Is še arrob, npkrm>ola ali do teme-Ijev podrta naselbina. VesH! smo. da lahko takemu čiovekti in znanstveniku — profesorju iskreno čestitamo ob njegovem jubileju.
TRIBUNA

ECEMBRA 1951 JE I?SLA PRVA STEVILKA NASEGA GL ASILA KOT NASLEDNIK »STUDENTSKEGA LISTA«. TA JE IZHAJAL OD 20 MARCA 1949 UREJEVALI SO GA: FRANCI AMBROZlC, DARO BRATOS, RUDI MAHKOTA, MILOS KOBE, MILAN STARIN IN MILOS MIKELN, KI JE TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STKVILK — ZADNJO UREDI STANfc SAKSIDA — KI IZHAJAJO STIRINAJ STDNEVNO NASLEDNT: LETNIK UREJUJE BOUIS MTKOS. IMA 4 STEVILKE LETA 1853 PREVZAME S 10 ŠTEVILKO UREDNIŠTO PRIMOZ KOZAK. IZIDE 1S ŠTEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLESA UREJU-IE LIST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 18. STEVILKE   V.   LETNIKA,   KO   GA   ZAMENJA   JANKO  POPOVIC IN UREJUJE LIST DO 3.  ŠTEV. IX. LETNIKA